Stari in mladi Slovenec. z. Za. 0. Predlog za vlada razne sklone: rodivn., toživn. in druživn., kakor v novoslov. 8. Da zaznaomjam čas, ga pišem z rodivnikom sedaj že večkrat: za sveta (dokler je svetlo) večerjajo; za mraka, za dne, za Vladimirja itd.; redkeje s toživnikom, lat. per: ašte za (jskozi, čez") petii leti ne budeti vesli o muži, za dve I e t i; za dva dni. Posebno pa se mi je zdelo, da tolikrat rabim napak ali vsaj brez potrebe namesti-o-u, zastran, zavoljo, zarad, kjer se po stsl. reče le z a, kadar se pove vzrok ali razlog. O. Ad designandam rationem 1) cum gen. gr. did propter; dvrl pro, Ioco: za visego roda, za straha; cum acc. 2) gr. čid, vnšg, avtl propter, pro: za strahu, kamo si oči hostu deti za sranri; za nje, zanježe quia; Bogu viditl za deanija, nii i za nivsli komuždo; za čito cur; dati, iti za kogo p. za muži itd. 8. Tako čem pisati i jaz ter varovati se prepogostnih zavoljo, zarad, namestu, skozi, č e z. Zabava, 0. Difficultas, in zabaviti, zabavljati offendere, vexare, impedire. 8. To je tedaj pravi pomen: molestia, occupatio, sitna, težka reč, težavno, nadložno opravilo, t e ž a v a, ne pa, kakor se mi je v novo pisanje vrinilo: vesela, radostna reč, v e s e1 i c a. Govorim še prav: zabavljati komu; ali zabavljaš? — Zabavica je vexator habd., zabavati incantare p. gade zabavati ali zagovarjati. 0. Zabavinti adj. cuius oblivisciniur, remotus, — na ttmnica. <S. Kako vse drugač se glasi: zabavne temnice, ječe, v kterih se jetniki zabavajo, imajo svoje zabave, brez vprig, pri igrah itd.! Tega ne maram. Zabota. 0. Zabota je, kakor mislim, labor. 8. Morebiti se vjema z nsl. obotavljati se, kar so nekteri hotli pisati opotavljati se (o potu), in se mi (ako ne razlaga po volji fcf. pobota.) Zabvti. 0. Zabyvati oblivisci, — sg, o čemi: zaby o boze; ne zabudi ništiihi; zabyti — tije oblivio, zabytilivu — tinikii obliviosus, ingratus. 8. Vidi se mi, da je glag. iz za in b i t i — b i m — bom — bodem, nasproti zabiti clavo figere, occidere, zaboj diaphragmai, iz biti — bijem. Pišpm večkrat le pozabiti, in zabil sem skor pravega izvora, ker sploh pravim pozabljam, pozabljevati, kakor zgubljam, zgubljevati. Po naglasu se spreminja pomen: ztibiti oblivisci in zabiti clavo figere, kar je v nsl. časih težko ločiti. Zabitljiv in zabitnik za nsl. pozabljiv — ec. — Usurpatur etiam pro zgubiti; menda zabiti t. j. igraje, pijančevaje ali sicer neumovaje zabiti ali pognati premoženje. Zavida. 0. Invidia, aemulatio; zavideti, zavistvovati komu. <S. Dobra je za gr. ^rjkog aemulatio (Eifersucbt). Kakor zavist, zavisten, zavistnik, zavidnik, zavidiv-ljiv itd., čem pisati po Vaše z a v i d a — d e ž. sp.; brez zavide, nikar si ne e! Zavodu. O. Ciirsus, zavoditi ducere. $. JVikdar uii ni po volji, kadar čitam z a v o d v pomenu »Institut, Anstalt", ker se mi smili v njih mladina! Pišeui raji v s t a v, vstanova, naprava itd. Zavesa. 0. Pa tudi zavesu m., zavesici, aulaenm, linteum, zavesiti okun!ce, nezavešena žena. 8. Gospoda ima po sobah in dvoranah vse prepreženo z z a v e s a m i in popeto z z a v e s c i. Zavčtii. O. Testamentum, pactum, mandatum. /8. Omenjam to besedo Ie, ker vidim, da imate že Vi zavetijein zavetrije, zavetrino mesto, kar zatišije locus tectus, tranquillus, in ker pišete : nsl. zaveten cliens, z a v e tn i k tutor (zavetrinu cf. zaočinu adj. extra eonspectum positus). Zadušije. O. Zadušibina — binina, eleemosjna, nioninientum, pia fundatio, serbis zadužbina. <S. Pisali naj bi zadušbina. Zadušinu imate suffocans (iz zadušiti), pa tudi pro anima datus (za dušo); cf. zazdravlnu, zaupokojnu qui pro bona valetudine — quiete — fit. Morebiti a) zadušen-šna-o, b) zadušin-a-o ? Zadu. 0. Pazadi f. in zaždi m. dorsum, pars postica; zadnjaja tdpa anus (cf. sii zažda nsl. od zaja a tergo, hindracb.) <S?. Iz tega se pojasnujejo različne pisave: su zada in su zadi , na zade-di, kakor nsl. Pomenljivo se nii zdi tole: cf. na, po cuni nadu, podu; nobis d hoc ortum videtur e verbo de, cuius vocalis linalis etiatn in aliis vocabulis abiici potest p. vu zadu, na zadi; in z a d I n i c a f. hereditas, facultates relictae; zadiničlniku heres. Zadeva. 0. Irapediraentum, iz zadeti — devati imponere, onerare, impedire, — sg impediri. 8. Kaže se, da sem jel presploh pisati zadeva v smislu ,,Fall, Beziehung, Vrerhaltniss", na pr. v tej zadevi, slovenske, narodne, duhovske, šolske zadeve. Paziti čem na pervotni pomen, in prav pisati o slovensko-nemških z a d e v a h i. t. d. Zazreti. 0. Zazoriti in z a z i r a 1 i suspicari, reprehendere, accusare cum dat. et Ioc.: zazorii-enije, zazraku - čije, zaziranije, zazorinu - zračinu suspectus , reprehendendns , zazorno lice , zazoriči osor na pr. gorici zazoriči byvajajti; ne mozi zazreti mine grešlniku. Š. Tudi zazreti in zazirati mi bo velikrat služilo za grajati, zaničevati itd. Zakonu. 0. Slovo sploh znano in v Jezičniku že razloženo. 8. Veseli' me nsl. z a k o n i c a coniux za stsl. sa;pra.ga (soproga, soprožnica), zakončič filius legitimus; zakonnik ali zakonik nomocanon. Zamanu. O. Frustra, zamanica f., unde sg. instr. serb. - c o m i gratuito et adj. zamanicinu: - čna vojska. $. Nedavno setn čul: Ta je za nič, ta pa še za manj. Kaj velja, da je zaman-i iz za manj ? Zametu. 0. Multitudo: ga je pravi zamet. /S. Snega namreč! Bere se stsl. i z a m e t a nota, toda o njej poznej. Zamorije. 0. Regio transmarina, nsl. zamorec aethiops. 8. Kakor se kaže, mislite, da je prav pisano zaraorec cf. primorec; nekteri pisarijo zamurec ter razlagajo iz stsl. niuru, murinu aethiops nsl. mur, muren, murče, murček . . Ktero je bolje ali pravo? Menda se po pisanji da ločiti tudi potnen. Zamuku. 0. Clauslrum, iz zamuknaii claudere. /S. Važno mi je, ker temu primerjate nsl. zanjka ansa, serb. zamka Iaqueus, česar doslej nisem mislil. Zameriti. 0. Metiri, zamerenaja granica.; 8. Cudno se mi zdi, da nimate zamera, zameriti v sedanjem pomenu; ponarejena je morda le po neraški (vermessen). Zanesti. 0. Auferre, — na svoj stanu; — na nosilehu; vetri zanese kraguja. & Tedaj je spet nsl. zanesti-zanašati se na koga — olikana še le po nemški (sich verlassen) ? Zapovedi. O. Mandatum, decretum, edictum; zapovedeti - ati - ovati, kakor nsl. <S. Pa sem se je skor že bal, ker novočeski pomeni nasprotno (Vprbot, verbieten), in sedaj vidim, da je moja tudi staroslovenska. Zapodu. O. Latebra: skry se vi zapode nialeml. 8. Kar skoči iz z a p o d a! Kdo bi si mislil, da je to nsl. ? Zapoj. 0. Zapojstvo ebrietas: pijanistvo i zapojstvo; zapojčivu ebriosus. <S. Ta človek je pijančiv in zapojčiv!