808. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 12. marca 1914.
Leto III.
Posamezna šiev. „Dneva“ slane 6 vin.; ravna toliko prsamezna številka ,. Bodeče Neže“.
*DAN“ izhaja vsahi dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično pri-loffo BODEČA NEŽA“. Za ljubljanske naročnike Btane”„l)an“ a prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1'70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K, Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletne 5‘50 K, mesečno 1'90 K, — Naročnina se posilj« :::	upravnistvu.	::
:::	Telefon	številka	118.
1 'SrnlgiB-j. ji JTJlijmj if j .lil
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „Bodeča Neža“
Posamezna stev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže“.
Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju po-s:	pust. —- Za odgovor je priložiti znamko. :u
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	:::
:::	Last in tisk ^Učiteljske Tiskarne".	••s
MJk
j..Mgnrgj
Kralj Matjaževa voiska...
(Naši mladini.)
Trst, 5. marca 1914.
Pomlad se vrača v deželo; od Juga so začeli veti topli vetriči, sneg kopni, ledeni okovi pokajo in mati zemlja se pripravlja, da kolikor mogoče dostojno in svečano sprejme silnega junaka Jurija, svojega odrešenika, premagalca črne zimske pošasti. Dih solnčne prostosti je obudil vse k novemu življenju, vse se giblje, vse mrgoli, vse kipi k Solncu, da ga pozdravi, vse vriska svojemu vstajenju naproti. —
To je prerojenie narave! . . .
A mi — mi, slovenska mladina — mi, kralj Matjaževa vojska? — Kdaj bo nam zasijalo velikonočno jutro?
Kolikokrat se je že napotil junak pod goro, v naš grob, kjer spimo — živi mrtveci — spanje dolgih, temnih stoletij, da bi nas odrešil?! Junak ie vlekel, vlekel silni Matjažev meč
vsakfkVa? 'h' • Zaman — meč mu je ' M ? zdrsnil nazaj v nožnico in mi. Matjaževa vojska, smo počepali
m spi-
na tla ter vnovič zadremali mo. mi spimo Doklej? —
O bog — ali smo zares prokleti, obsojeni v večno, nevzdramno spanje? Ali se res ni še vsejalo seme tistega drevesa, iz katerega naj se iz-teše zibelka junaku, ki bo izdrl Matjažev meč iz nožnice ter postavil njegovo vojsko na noge, da enkrat za vselej zadavi ostudnega zmaja, ki nas ima v krempljih, pije našo kri ter se redi z našim mozgom?? —
Je vse zastonj, da se nas slepi, ljudje božji, solnce, ki vsako leto pomladi prirodo, ni naše solnce! Naše J? ?red davnim, davnim Ca-- m zašlo in od tedaj — ga niso več videle naše oči: od tedaj tavamo v temi . . .
To, kar se našemu žalostnemu življenju nudi, je le mrvica trde skorjice . . . Junak mora napeti vse svo-ie sile, da izvleče komaj za pedenj Matjaževega meča iz nožnice . . . Ostal nam je le še droban pramen-ček našega davno zatonelega solnca. Da bi se ta pramenček razplam-j»razras*e*' ^ se Iz njega porodilo naše solnce, naš junak Jurij, 'J' s Sv°io silno desnico izdrl Mana«^ n!,c^ iz nožnice! ? — To bi bilo e Vehkonočno jutro odrešenje! kdaj se to zgodi? — v, “liža se I. redni občni zbor tržaške »Nar. soc. mlad. organizacije«.
Pri tej priložnosti ne morem drugače. kakor da prav iskreno popro-s'ni našo mladino: Če so bila med
nami kaka navskrižja, pozabimo jih! Stepimo s sebe stari prah. otrebimo staro rjo, da izgine kakor sta skopnela sneg in led pod pritiskom toplega pomladanskega solnca! Naša edina želja bodi. da se tesno združimo, strnemo, kajti le združeni se lahko ubranimo notranjih in zunanjih sovražnikov vseh vrst, ki se, posebno v zadnjem času, kakor stekli volkovi zaganjajo v naš narodič! — To resnico ie moral vsakdo že davno spoznati. —
Če se ne bomo mogli samo vsled malenkostnih in čisto osebnih navskrižij — kakor je to bilo doslej — združiti, bo to tako žalostno spričevalo o našem kulturnem nivoju in duševnem obzorju, da se mu morajo naši nasprotniki prav od srca nasmejati. — Toda, kaj to!? — Poizgubili se bomo tudi mi drug za drugim, kakor se že zdavna potujčujejo tisoči in tisoči naših mladih (v Trstu 85 % celo iz C. M. šolskih zavodov prihajajočih) ljudi — narod se bo v svoji onemogli bolesti jokal nad tisoči izgubljenih sinov in naši potomci bodo preklinjali in pljuvali na naše izdajalske grobove . . .
Prosim vas torej, mladi prijatelji, rotim vas, pozabimo stare in vsega obžalovanja vredne prepire in osebnosti, ki so, kakor nas uči nemalo izkušeni, v stanu v eni sami noči uničiti vse, kar sta tekom celih desetletij zgradili nesebična požrtvovalnost ter neumorna in plemenita delavnost v vinogradu narodnega napredka!
Združimo se! Ne ubijajmo drug druzega z nezmiselnimi in bedastimi prerekanji in nasprotstvi, temveč bodrimo se k delu za dobrobit na-šega siromašnega proletarskega na-roda! —
Oklenimo se, krčevito se oklenimo tistega* drobnega pramenčka našega davno zašlega solnca, kajti on je edina nit, ki nas spaja s solnč-nimi dnevi naše lepe davne prošlosti, edini spomin na našo zlato, davno pokopano svobodo----------------Vse,	kar
Qn1n™	i*Sa' k0 le ,iaSe draK°
solnce zašlo, okroK jn Okrog obdaja,
m nič druzega, kakor ena sama goro-stasna, črna, strupena, smrdeča senca suženjstva ... A mi smo bili nekoč narod z vsemi pravicami do človeka vrednega življenja in do teh pravic moramo zopet priti, moramo! ---------Iz	tistega pramenčka se mora roditi naše novo solnce, naš junak Jurij mora prijezditi v deželo!
Ali se ne vrača pomlad v domovino? . . .
Združi se, slovenska mladina — pridi naša velika noč! — Pridi naš junak Juri], izderi Matjažev meč iz nožnice, da bo vstala Matjaževa vojska ter začela — silna, nepremagljiva — vršiti svoje vzvišeno poslanstvo!!	Jozua.
Občni zbor „Polit. društva za Hrvate in Slovence v lstri“.
Pazin, dne 10. marca 1914.
Dne 5. t. m. je zborovalo »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« v Pazinu.
Preden preidem k poročilu samemu. naj mi bo dovoljeno, na kratko orisati »Politično društvo« kot tako;'
Do lanskega leta je »Politično društvo« spajo spanje pravičnega. Le ob času volitev je prirejalo nekoliko shodov; nato je spet zaspalo. Opazujoč to nekateri naši veljaki, so sc vzdramili. V zadnji polovici lanskega leta je priredilo »Pol. društvo« več shodov v različnih sodnih okrajih, da se pomen in važnost istega zanese v vse občine in nabere čim več članov.
Člani ene občine tvorijo zase »krajni zaupni zastop«, kateri vodi vse posle tičoč se one občine. Predsedniki »krajnih zaupnih zastopov«« in po eden odposlanec istih, nadalje slovenski župani, drž. in deželni poslanci (kolikor so člani društva) pa tvorijo »okrajni zaupni zastop«.
Predsedniki »krajnih zaupnih za-stopov«, župani (seveda člani), državni in deželni poslanci, društveni odborniki in namestniki, ter od vsakega »okrajnega zaupnega zastopa« po dva odposlanca tvorijo »društveni svet«. »Društveni svet« izvoli iz svoje srede odbornike in namestnike »Polit, društva«. »Društveni svet« odločuje tudi smer društvene politike v vseh vprašanjih javnega življenja, zaključuje o predmetih, spadajočih v društveni delokrog, sprejema in pretresa obvestila zastopnikov v parlamentu in v deželnem zboru, ter
zaključuje društvene račune.
Člani društva so lahko: 1. razr. (12 K letno), 2. razr. (6 K letno), 3. razr. (2 K letno) in 4 razr. (1 K letno); vsi člani imajo enake pravice. Na tak način se je izvršila decentralizacija društva in se je demokratiziralo.
Točno ob 10. uri otvori predsednik dr. Dinko Trinajstič pozdravljajoč društvenike (ki jih je bilo čez 250) zborovanje, in^ zahvaljujoč se jim, da so se udeležili v tako obilnem številu občnega zbora »Političnega društva« v tem tako kritičnem času, v času važnih političnih dogodkov. Pozdravi državna poslanca starini; Laginjo in Mandiča, učitelje, duhovnike, odvetnike in trgovce itd. Posebno lepo je pozdravil veliko število prisotnih kmetovalcev, nazivajoč jih narodna bodočnost. Sledilo je
nato nekoliko formalnosti o decentralizaciji in o društvenem svetu.
Pred enim letom je imelo društvo 70 članov, sedaj jih ima že nad 800, kar kaže lep napredek. Ako bo šlo tako naprej, prekoračimo gotovo do prihodnjega občnega zbora število 1000. A to število zaostaja še vedno za številom organiziranih naših nasprotnikov, vkljub temu, da je Slovanov dve tretjini, a Lahov ena tretjina.
Nato pozdravi še vladnega zastopnika g. Mrakovčiča ter poročevalce listov: »Edinost«, »Naša Sloga« in »Pučkega Prijatelja«. Obenem prosi navzoče, naj mirno in resno prerešutujejo važne društvene zadeve. Malenkosti naj se prepušča društvenemu odboru. (Živijo.)
Sledilo je nato čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora ter tajniškega poročila (sledi).
Blagajniško poročilo se poda na seji društvenega sveta.
Na predlog g. Valentiča se sprejme člane društvenega sveta en block, kakor jih imenuje paragraf 10 (društv. pr.) in namesto točke 4 one, izvoljene na okrajnih zaupnih zasto-pih.
Pri slučajnostih se oglasi prvi za besedo dr. Laginja: V zadnjem času se je dogodih v občini Vodnjanski slučaj, ki nam slika žalostne razmere za Hrvate v Dolenji Istri. Občinski zastop v Vodnjanski je sklenil, da se deluje na to, da mora sodnik Evg. Markovič »assolutamente« iz Vod-njana zaradi teh-le grehov:
L pisal je zapisnik v hrvatskem jeziku;
2. povabil ie nekdaj cenit lirvat-skega cenilca:
3. učil je ljudstvo v Gorjancih, kako naj delajo, da pridejo na najkrajši način do šole.
Mi pa na tem mestu vpričo vladnega zastopnika z gnusom protestiramo proti onemu sklepu občinskega zastopa Vodnjanskega in zahtevamo, da Markovič »assolutamente« ostane v Vodnjanu. (Tako le! Živijo Laginja!) Sprejeta ie bila v tem zmislu resolucija enoglasno.
Sklene se enoglasno, da bodoči poslanci v istrskem deželnem zboru naj ne popuščajo v narodnih zadevah niti za las. (Predlog Laginje.)
O predlogu P. Mezuloviča zaradi neke Legine šole se bo obravnavalo v seji društvenega sveta; isto tudi o predlogu Medoša iz Kont v zadevi društva »Kmetska zveza« za koprski okraj.
Ker se ni nihče oglasil k besedi, je predsednik ob pol 12. uri zaključil lepo uspeli občni zbor, gotovo eden izmed največjih v Istri.
Takoj po zaključku je intoniral našo himno »Lepa naša domovina« prečastiti g. župnik iz Zrenja Sime Črvar. Nekaj posebnega ie bilo gle-
dati ono maso, kako se je odkrila brez komande in pela stoje himno vseh himen . . .
Popoldne ob 1. uri se je vršilo zborovanje »društvenega sveta«.
Slovenska zemlja.
NABREŽINA.
Znameniti dan — še znamenitejši sklep!
V nedeljo, dne 8. t. m. je bilo zborovanje podružnice društva »Vzajemnost« na Nabrežini, pri katerem so se zborovalci oborožili po besedah nesmrtnega pesnika H. Heineja, ki je hodeč mimo pokopališča poslušal govoriti mrtve o usodi in vzroku njih smrti) ter pravi:
Den Rinaldo Rinaldini. Schinderhano, Orlandini Und besonders Karl Mohr Nahm ich mir als Muster vor.
Poleg drugega so sklenili — rop najmodernejšega kova, to je: vsi udje »Vzajemnosti« pristopijo naj kot udje »Javne ljudske knjižnice«, ker to njim (»Vzajemnosti«) omogoči pridobiti večino, gospodstvo in (kar je glavno) — premoženje knjižnice v svojo last in v strankarske namene.
Ta gnusni roparski napad na tujo lastnino je najboljši dokaz, kaj je vredna knjižnica, na drugi strani pa govori o onemoglosti ljudi, ki pri vsi svoji bahariji in terorizmu ne morejo naprej tako, kakor bi želeli. Torej napad!
Nekdaj so delali tako carji, kralji, papeži in vladarji. Po teh pa knezi, grofi in plemiči, in — prišel je čas, da tako zahteva vsak — socialni demokrat! Takšno zahtevanje pa nam jasno osvetljuje »bodočnost«, o kateri vedno govore, tako bo v času, ko dobe v roke usodo človeške družbe. Sodimo potem, da bo takrat vsaka beseda — zločin, in vsaka hruška se bo spremenila v vislice. To bo slavolok, pod katerim se utemelji moč iti slava edine pristne človeške stranke, socialne demokracije!
Gospodje sodrugi, neizvzemši g. drv H. Tume, dr. Fcrfoljc in drugih duševnih velikanov, so s tem roparskim nasvetom dokazali, da njihova politiška previdnost ne sega prav daleč. Ta sklep mora globoko užaliti vsako požrtvovalno dušo, posebno ob času, ko se bližamo občinskim volitvam. Socialni demokratje — (imenujem jih tako kljub temu, da je marsikaj, kar so z dejanji pokazali, le profanacija imena in smisla socialističnega demokratizma!) — v Nabrežini. niso taki, da bi se dalo z njimi delovati mirnim potom v blagor red in napredek občine, vsaj ob času takih roparskih sklepov, ne. Zato pa tudi opozarjamo vse one, ki so bili za skupno delovanje pri občinskih volitvah s soc. demokrati, na ta ro-
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.)
»Tudi kar se tiče junaštva!« je menil kralj. »Vitez, vi ste drzen kum in mi ugajate nenavadno. A k mojemu staremu d’ Andelotu, ki si ga stavite za zgled, smo hodili v šolo vsi, kajne, bratranec?«
»Sir!« je zamrmral vojak. kriVHŽe . vem» kaj Pravim- Moja hočem ni’ da n* maršal; a dati mu
ku konetabufr WCČ’ K' V'S' °b b°'
spravMatef'' * v zadrego me
3o!teke'd> An<iei°''ri,es
vzrok* +«ie,Je-,b** Pardajan posredni ie počasiu b ,1 ^esed, s katerimi ga
v svoji gaiijenostf 't™'' stari.voi?k ko silno, da bi°m	.
bil. in mu šepnnVmbo.Sk0raJ
»Vaš prijatelj sem, niIadi niož v Življenju m v smrti...«
»Tako ie!« je nadaljeval Bear-j>ec. »Pravim, da boš konetabcl, ka-k°r bo moj bratranec Kondeški ge-[.?ralni poročnik, admiral, naš častit-tV- °^e’ ve'’ki mojster mojega sveta we,lllii poveljnik moje konjenice in ^arijak nrvi med mojimi dvornimi
plemiči!... Tristo vragov! Tolika vdanost mora biti poplačana danes ali jutri... Kroginkrog sebe hočem videti vesele oči in obraze vatel široke ... le počakajte, potrpite... za dežjem mora posijati solnce, ni hudič! Počakajte, da bom velik! Za zdaj pa se zadovoljite s temi mojimi priliznjenimi besedami.«
Te obljube je razsul Bearnec s tako veličastno radodarnostjo, s tako židano voljo in z glasom, tako polnim gaskonjske prebrisanosti in še-gavosti, da je bušila vsa družba v smeh.
»Imenitno!« je vzkliknil Henrik Navarski. »To so obrazi, kakršne ljubim!... Gospod vitez, kaj bi rekli o kraljestvu, kjer bi se vsi tako smejali?«
»Rekel bi, sir, da ima to srečno kraljestvo genialnega kralja.«
»Bravo,« je dejal Henrik. »A morda niti ni freba toliko gcnijalno-sti, da storite ljudi srečne. Treba jim je dati samo mir in jih ne motiti v njihovem zasebnem pokoju, ne rušiti jim majhne sreče, ki io gradi vsakateri zase in za svojce!...«
»Vaše načelo je edino pravo, sir,« je rekel princ Kondeški. »A, dovolite, da ga izpopolnim z majhno anekdoto...«
»Poslušamo te vsi, bratranec.«
^»Pred kakimi tremi leti, v bitki pri Žarnaku, scin naskočil ob strani svojega očeta. Vsi poznate strašno nesrečo, ki me je zadela tisti dan. Moj oče je padci v jetništvo, mene
pa so odvlekli naši precej daleč od ondot; privezali so me k sedlu, zakaj hotel sem se zaleteti sam v sovražnike, da otmem očeta ali poginem. Vznemirjen vsled mojega zvijanja, sc je obrnil konj nazaj; mojim očem se je odprl strašen pogled ... Pod velikim hrastom sem razločil dobro svojega očeta, moral je biti ranjen na rami, zakaj ranocelnik se je sklanjal k njemu. Poleg njiju je stala gruča jezdecev vojvode Anžovinske-ga, ki so bili razjahali; in zdajci je planil eden teh besnežev naprej... Videl sem blisk, slišal pok pištole, videl očeta, kako je padel z razbito glavo, podlo, zavratno umorjen, dasi je bil kot jetnik pod zaščito svojih sovražnikov.«
Mladi princ Kondeški se je prekinil za trenotek; ti spomini so ga davili za grlo.
»Onesvestil sem se,« je povzel. Bilo mi je takrat nekaj manj ko šestnajst let, a tudi staremu bojevniku bi moral človek oprostiti v takšnem slučaju ... Toda preden sem padel v nezavest, sem slišal vzklikniti nekoga izmed naših:
— Podli Monteskin je ubil kneza!
Da... Lahko mi verujete, da sem plakat, saj sem obožaval svojega očeta. Čez šest mesecev pa sem se domislil, da mi preostaja vse kaj drugega, ne plakanje; vzel sem si dopust tu odšel v Pariz...«
»Aha!« je dejal kralj navarski »nikoli pa nisi povedal tega!«
»Bogme, prilika je dobra, izrabim jo. Prišel sem torej v Pariz, kjer sem izvedel kmalu, da je ta Monteskin gardni kapitan njegove Svetlosti vojvode Anžovinskega. Skril sem se v hiši enega naših prijateljev; bil je tako dobroten, da mi je izvršil naročilo ..'.«
»Nihče ni izvedel, kaj se je zgodilo s tem Monteskiujem,« ga je prekinil d’ Andelot.
»Le potrpite!« je povzel princ Kondeški: »Naročilo je obstojalo v tem, da je šel h kapitanu in ga prosil naj počaka zjutraj zarana, ko bo še megla, ob Seni, nekoliko niže od starih Tuilerij... Monteskiu je galantno sprejel izziv, to moram reči; ob napovedani uri je prišel na sestanek brez spremljevalca in našel tudi mene samega. Nagovoril me je z besedami:
— Kaj želite, mladi mož?
— Ubiti vas!
— Vraga!... Mladi ste še; sram me bo križati z vami svoj meč!
— Recite rajši, da vas je strah!
— Kdo pa ste? je vprašal.
— Sin Lujza I. Burbonskega, ki si ga ti zavratno umoril pri Zarnaku!
To slišavši, ni ugovarjal nič več, odložil je plašč in potegnil rapir. Jaz sem storil takisto; nastopila sva, ne da bi tratila besede še nadalje. Bil sem kakor nor. Ne vem, kako sem napadal; tudi kako sem pariral in in-postiral, ne vem. Pomnim samo to, da sem začutil čez par minut, da se ie zadrl moi meč kakor v prazno:
pogledal sem skozi krvavo meglo, kr mi je zakrivala oči, in sem videl svoje jeklo vse rudeče, kapitan Monteskiu pa je ležal na tleh, bil s petami po obrežnem pesku in grabil z razkrečenimi prsti. Uvidel sem, da umira. Tedaj sem se sklonil k njemu rekoč:
— Ali te je kdo zapeljal, da si storil svoje dejanje? Govori! Povej resnico, preden stopiš pred večnega Sodnika!
— Nihče! je zahropel.
— Nihče? ... Niti ne tvoj poveljnik in gospodar, kraljev brat?
  Nihče! je ponovil. Kar sem
storil, sem storil po svoji lastni volji.
— A zakaj? Zakaj, povej! Kako si se mogel pregrešiti nad jetnikom?
_ Vtepli so mi bili v glavo, da je kneževa smrt potrebna v srečo kraljestva, in da ne bo niti miru niti sreče, dokler se bodo ljudje branili hoditi k maši!... Zdaj vidim, da sem se zmotil...
To rekši je bruhnil val krvi in izdihnil dušo. Jaz pa sem zajahal konja in jezdil svojo pot — bolje rečeno, bežal sem, srečen, da sem osvetil očeta, in misleč na to, koliko zloči-"ovsebo še zgodilo, dokler bodo silili ljudi, da naj molijo po latinsko rajši kakor pa po francosko ...«
»To pomeni, dragi bratranec,« se je oglasil kralj navarski, »da se kralj ne sme vznemirjati zaradi vere svojih podanikov. Prav rad sprejmem ta pouk. Naj le molijo, kakor hočejo, francosko ali latinsko,,..«
parski sklep, naj ga upoštevajo, obsodijo in dokažejo, da njim — ne zaupamo. Volili bomo ljudi mirnejšega preudarka, s katerimi se da govoriti in delovati v zadovoljstvo vseh.
Upajmo in delujmo, da bode tako!
S PLUSKE.
Ptički so peli lepo, so vzeli od los. Keka slovo. (Pa zakaj tako?) Ta mož je bil hudo debel in slavohlepen, ošaben tako, da se mu je vse klanjalo. Pred par meseci je iz lin zazvonil zvon in je od gosp. Josipa Keka zbežala vsa slava, čez nekaj časa bode pa še trebušna debelina.
Ko so se sedaj vršile cestne volitve za sodni okraj Trebnje, je Josip Kek povabil na bogato kosilo vse svoje pristaše, da so mu skazali čast pri cestni volitvi.
Toda žalibog, ni se mu posrečilo doseči čast za cestnega načelnika.
Tako mu je odzvonilo. Končana je vsa pocestna slavohlepnost, sedaj mu bode še županstvo krevsnilo, pa se ne bo več tako ponašal, kakor do-zdaj.
Štajersko.
Neiuško delo. Nemci, pa magar, da kje sedita v izključno slovenskih krajih samo po dva. se čutijo vedno gospodarji položaja. Imajo pred nami to. da delajo vsi za enega in eden za vse. Dolgo že to gledamo in čas bi bil, da se že konečno temu priučimo.
Da naši nemčurji res tako ravnajo, priznavajo čisto odkrito; zavedajo se namreč, da v tem njihovem nastopanju tiči vsa njihova moč. Morda bolj. kot v vsem, kar imajo ostale opore pri svojih srednje- in gornještajer-skili sosedih. Pred par dnevi je imelo mariborsko »nemško društvo« svoj redni letni občni zbor. Oficielno glasilo tega društva, znana renegatska »Marburger Zeitung«. hoče tozadevno igrati vlogo reserviranega nacionalnega politika — kar pa je popolnoma odveč. Priznanje — edino ki si je upa dati — da je šlo »nemško društvo« roko v roki s »Volksratom« je v isti meri nezanimivo, kot splošno znano. Ker pa pravi »Marburger Zci-tnng«, da se Je že preje storilo par važnih sklepov, ki se moralo iavnostl odtezati. ji še povemo, da le tako zagotavljanje odveč. V bistvu nam le znan ves bodoči delovni program »nemškega društva«. Obsega: I. nameščanje nemškega uradništva pri mariborskih in okoliških c. kr. drž. uradih, oziroma podružnicah itd. (sodnija, davkarija, glavarstvo, pošta. financa). 2. Skrb za pomnoženje sodnopravnega naraščala. 3. Pomno-ženje nemškega uradništva na progi južne železnice, kot pri tukajšnjih uradih (par Slovencev, ki bodo sfr-čali. je že predznamovanih). 4. Sodelovanje pri občinskih volitvah v St. liju (zato je dana »nem. društvu« večja svota na razpolago, ki jo je deloma dala tukajšnja mestna hranilnica, deloma »Siidmarka« i. dr.). 5. Pričetek protiakcije napram slovenski šolski zahtevi v Studencih. 6. Obsežnejša akcija »Proč od Rima«. 7. Podkrepitev nemškonacijonalnih bojnih organizacij za vsakojake bližnje volitve. 8. Ustvaritev posebnega odseka zaupnikov v vseh panogah javnega življenja (itd.). Naši viri so zanesljivi. Več še zvemo. To za enkrat v informacijo tam — kot tu.
Maribor. (K tatvini briljantov.) Graški listi vedo povedati, da so v graški zastavljalnici prijeli nekega moža, ki je hotel zastaviti več briljantov in drugih dragocenosti. K 111-gerju je prišel minoli pondeljek železniški poduradnik M. v p. in mu pokazal briljantni prstan s prošnjo, da mu ga naj oceni in event. odkupi. 111-ger je baje spoznal prstan kot svojo lastnino, a nakup odklonil. Med tein, ko se je M. odstranil in se peljal v Gradec (?), je Illger obvestil policijo. na kar se ie pri M. na domu vršila hišna preiskava, ki ie bila do cela brezuspešna. Na brzojavni poziv sta se Illger in inšpektor Nisner peljala v Gradec, da si ogledata onega, ki so ga tamkaj prijeli. Sodijo, da ni izključeno, da bo naša policija glede M. — za blamažo bogatejša. -Kot zvemo naknadno, je bil tat bri Ijantov res Muzek. Muzek je bil postajni mojster juž. železnice, a je že dalj časa v takozvanem bolniškem dopustu. Stanuje v hiši št. 42, Tegett hoffova cesta, ločen od svoje žene in v divjem zakonu z neko drugo. Kot sedaj vedo povedati stranke one hiše. sta Muzek in njegova — gospodinja že pred 7. marcem imela v svoji po sesti baje večje vsote denarja in mnogo potratila, dočim jima je preje šla včasih precej trda. Domnevajo, da ima tudi ta denar svoje posebne vire. Muzek se je peljal v nedeljo ob 1. uri popoldne v Gradec. Ko je prišel v za stavljalnico, se je s tem osumil, da Je ponujal v zastavo razne dragocenosti in med drugim tudi neki — tango-.
prstan, kar je detektiva še prav posebno nanj opozorilo. Ko so ga prijeli, ni ,'otel z barvo na dan in le trdil, da je v / Mariboru dobro znan«. Star je okrog 50 let in je nekoliko suhljat.
Iz notarske službe. Notar dr. Edvin Pilz je iz Althofena premeščen v Wildon.
Maribor. (Zaradi 7 K — 4 leta ječe!) V pondeljek je stal pred tukajšnjo poroto 191etni Jakob Korošec Iz ptujske okolice. Dne 17. novembra 1913 je popival s GOletnim Mercem v žganjarni Hutter v Ptuju. Domov grede se ie nenadoma od Merca poslovil in šel v gozd. Ko je prišel Merc mimo gozda ga je Korošec naskočil in težko pobil ter mu ukradel 7 K gotovine. Korošec prizna dejanje, pravi pa, da je Merca pobil iz jeze in da mu je misel na rop prišla šele, ko je bil Merc že nezavesten. Porotniki so ga spoznali krivim, na kar je bil obsojen na štiri leta težke ječe. Tudi to je zopet ena žrtev štajercijanskega žganja.
Maribor. (Drzen rop.) Ko se je pred par večeri vračala vdova višjega častnika Seta s svojo hčerko iz gledališča domov, ju je pred hišnimi vrati v Reiserjevi cesti napadel nek moški in iztrgal hčerki ročno torbico, ki pa ni imela posebne vsebine, in Jzbežal.
Ormož. (Župan odstopil.) Do-slejšnji župan Kautzhammer je odložil svoj mandat. Baje je to zato storil, ker zelo slabo sliši. Občinski svet ga je imenoval častnim občanom in mu bode baje priredji v kratkem »banket«. Do izvolitve novega župana bo vodil občinske posle dr. Del-pin. V bolezen noče nihče prav verjeti. O priliki več.
Dobrna. (Smrt vsled neprevidnosti.) Dne 7. t. m. sta pustila zakonska Drobnič svojo dveletno hčerko samo doma na dvorišču. Paseč se prašič je dete naskočil in mu iz lic, rok, nog in života požrl cele kosce mesa. Ko sta se Drobničeva vrnila, sta našla dete mestoma do kosti nažrto. Kljub takojšnji prepelavi v Celje, je dete umrlo že minulo nedeljo.
Spodnia Poljskava. (Mlad zločinec.) Orožniki so zaprli 15letnega Stefana Faleša zaradi prestopka po § 127 in, ker je osumljen ropa.
Goriško.
GLEDIŠČE.
. Kdor ni slep, je radnje čase lahko večkrat čital o glediških predstavah v Gorici.
Jaz, ki sem že davno mislil na stalno gledišče v Gorici, sem bil tega hudo vesel. Ker se mi je iznova vzbudilo upanje, da se bodo morda vendarle našli ljudje, ki bodo imeli dovolj moči, da sc otresejo glupih predsodkov in malenkostnih pomislekov — ljudje, ki bodo imeli dovolj veselja do dela, da prodrejo skozi goščavo najrazličnejših zaprek. In res, pojavilo se je nekaj razboritih elementov, par mladih ljudi, ki so šli preko vsega na dnevni red. Uprizorili so — v dvorani »Trgovskega doma« — že celo vrsto iger v letošnji zimi. In to je vendar najboljši dokaz življcnskih zmožnosti tega podvzet-ja. Koristnosti in dalekosežnosti tega delovanja menda ni treba še posebej poudarjati; toda za dobro stvar, ni storjenega nikoli preveč in kaj lepo bi bilo, da bi se tega pravočasno zavedli vsi krogi, ki jim je do razvoja te kulturne akcije.
Videl sem uprizoritev igre: »Bratje sv. Bernarda.« Delo je kos resničnega življenja — ampak nediskretno prevlečeno s tendenčno glazuro v kolikor pač zahtevajo avtorjeve intencije. Pisano je iz trpkega gnjeva iz neodoljivega poželjenja po satisfakciji. Ni baš osvežujoče poslušati javne obtožbe, ki razkrinkavajo brezobzirno vsevprek. In le prav fina notranja režija more brez škode omiliti ta očitanja, ter izpodriniti kritično sodbo o cenenosti teh drznih trditev. In če se je to zgodilo, je postavljen avtor v rožnato luč, kajti s specifično teaterskega stališča leži v stvari precejšen košček dela. Glede prvega me tukajšnja uprizoritev ni zadovoljila, ker mi je nudila ravno nasprotno: poantiranje je bilo tako močno, da se mi je zdelo skoro vsiljivo. Pač pa moram priznati, da me je kar najprijetneje iznenadila neka skupnost, harmonija, kakršne nisem vajen videti po manjših odrih. Omenjam lepo ubrane samostanske an-terjeje, kjer so se odigrali najlepši prizori. Te scene so bile res nad običajnim nivojem in zaslužijo priznanje in upoštevanje. Očitno je bilo, da tičijo za tem delom ljudje okusa in močnega hotenja. Gospoda, ki je naslikal te kulise, je treba na vsak način pridržati, kajti on je neobhod-no potreben in bo lahko napravil še marsikaj lepega. Saj mislim, da je že skrajni čas, da pridemo tudi pri nas do spoznanja, da treba servirati vsako jed v drugi posodi. Vsak komad zahteva svoje lastno obilježje. svoj lasten kolorit in kdor ne izpolnjuje
teh najprimitivnejših zahtev, je boljše, da se v stvar ne vtika, ker s polovičarstvom občinstvo le disgustira. Gotovo je, da je praznega gledišča krivo vedno le vodstvo gledišča, nikdar pa občinstvo. Danes se ljudje bolj zanimajo za »teater«, kakor prejšnje čase — ampak privlačen se mora biti. zainteresirati je treba!
Izmed igralcev so bili najbolj plastični: Prior (g. Sedej) s svojim resolutnim nastopom — absolutno najboljši — potem mizar (g. Saunig), sicer malo prelunnoristično navdahnjen pa vendar dober — le v zadnjem aktu, kjer je treba dramatične sile, mu je zmanjkalo moči. Njegov sin brat Pavel (g. Kozman) glavni junak je bil jako distingviran in to je ugajalo. Rad bi ga videl še v kaki drugi vlogi. Njegova mati je vzbujal^ s svojo zaslepljenostjo in svojim pobožnjaštvom pomilovanje in odpor, kar je za gospodično, ki je to vlogo igrala najboljše spričevalo. Njena hčerka je bila seveda mnogo simpa-tičnejša — tako pač zahteva njena vloga. Gospod, ki je igral brata Menarda, je brezdvomno dober igralec, a za to vlogo odločno ne. Brat Menard je močna individualnost, ki ima lastno filozofijo o vsem, kar ga obdaja. Zatopljen sam vase tava z resignacijo skozi samostanske zidove. Dobričino Fridolina je interpretiral g. Podgornik premišljeno, le v maski se je pregrešil. Jako dober je bil tudi gozdar, temperamenten mož, ki mu manjka le še ubranost notranjosti z zunanjo tehniko. Sploh so vsi pripomogli k celoti.
V nedeljo, 15. t. m. bodo igrali »Veleturista«.	Brt.
Občinske volitve v Gorici zelo skrbe kamoriste. Takoj prvi dan, ko so bili volilni imeniki razpoloženi, so padli po njih. Sanii so spoznali in priznavajo, da morajo pasti, če gre volitev poštenim potom. Zato so začeli poravnavna pogajanja z »mazi-nijanci« (mlajša radikalnejša struja) in z laškimi klerikalci. Očka Bombig se že boji za županski stolec. ki zelo diši — dr. Pettarinu. Sinjor Pettarin vleče mastno peuzijo kot bivši ravnatelj deželnih uradov; sedaj je tudi odvetniški koncipijeut. a Ima premalo dela. Zato bi si rad pomagal na župansko mesto. V to naj mu pripomorejo laški »mlajši«. Bombig - Pi-nausigova struja sedaj išče zaslombe pri Faiduttiiu! Ubogi Bombig, kako daleč si prišel, da moraš za milost prositi pri tistih osebah, ki jih je tvoja stranka tako črnila! Med tein, ko
ie Stara Vcamora na kolenih pred du-
hovščino, pa tft duhovščina m -me khj voljna pomagati magistratu iz blata in nositi Odgovornost za nadaljevanje goriških mestnih deficitov. Kakor se bodo odločili laški klerikalci, bodo za njimi storili tudi mnogi
drugi elementi.
No, Slovence lab ko ta pogajanja puste čisto hladne. Mi se zanašamo na lastno moč iti smo prepričani, da zmagamo prej ali slej. Kdor bo pomagal kamori z glasovi ali na tihem, tega bomo pač spoznali kot njenega pristaša, kot strupenega sovražnika Slovencev in kot zaščitnika municipalnega gnoja. Vedeli botno o njem. da pač v ustih in člankih vedno nosi napade zoper kamoro, a v srcu je ravno tisti hina-vec.
Volilci v goriških predkrajih so
upanje kamoristov Lioni, Stara gora, Aiševica (!) — ti okraji nas rešijo, tako se že danes hvalijo magistratni braki. In vendar bivajo v teh okrajih sami slovenski kmetje, ki govore doma slovensko, otroke pa preradj prodajajo Lahom in volno vedno ž njimi. S temi 100—200 glasovi hočejo Lahi zmagati. Z janičarji torej, ki jih porabijo kot predstiazo, nas hočejo poraziti. Kcr s0 s®. razmete nam v prid tako izpremenile, da našim ljudem municipij malokje more še škodovati, zato vidipio, da ie le še nezpačajnost m podkupljivost vzrok, da volijo nekateri za Dahe. Mi bomo imena takih tičev objavili, in še posebno tistih, ki roko drže nad njimi. So taki, ki se hlinijo Slovencem, a na tihem delajo za Lahe. Te bomo še razkrinkali da se jih morejo slovenske družine ogibati
Posl. Kovač in .»N°VI Cas«. Kakor smo že poročali je poslanec Kovač predlagal da se spisi proti uredniku »Novega časa« Antonu Šinigoju odstopijo od porotne sodnije na go-riško okrajno sodnijo. »Novi čas« je radi tega vesel in pise kakor da je to njegov uspeh. Stvar je pa cisto drugačna. Odgovorni urednik »Novega časa« Anton Šinigoj je od kraja v preiskavi širokoustno izjavil, da prevzame vso odgovornost za žaljive članke. Kasneje pa je zlezel pod klop ter se skril za uredniško nemarnost, češ da spisa ni ne pisal ne čital. Mislil si je pri tem, če mu dokaz resnice izpodleti, da vendar ne pade pretrdo da bo namreč obsojen le radi prestopka uredniške nemarnosti in ne radi pregreška žaljenja časti. Vsled tega umika bi bila seveda stvar poslanca Kovača, da doprinese točen dokaz, da je ravno Šinigoj pisal ali vsaj čital žaljive članke, To
je pa jako težko in je vzpričo neznatne inteligence Šinigojeve prav verjetno, da res ni on zagrešil tistih strupenih člankov. Radi zanemarjanja uredniških dolžnosti pa gospoda Šinigoja mnogo hitreje lahko zašije okrajna sodnija. Če more Šinigoj doprinesti Ie senco dokaza resnice, mu je seveda pot za to ravno tako odprta pred okrajno sodnijo. Kajti prestopka zanemarjanja uredniške dolžnosti more biti prost le, če se mu dokaz resnice jiosreči. Stvar Ši-nigojeva je torej, da nastojii s svojim gradivom pred goriško okrajno sodnijo. Veselje »Novega časa« je vsekakor prezgodnje. Pač pa je poslanec Kovač s svojim predlogom mnogo bližje popolnemu zadoščenju kajti na okrajni sodniji Šinigoju ne bo mogoče stvar tako zavlačevati, kakor je to storil pred porotno sodnijo.
Odbor akad. fer. društva »Adrl-ja» v Gorici je sklenil na svoje seji z dne 9. t. m. sledeči protest: Podpisani odbor protestira z ogorčenjem proti nasilstvu in žaljenju Italijanov napram jugoslovanskim tovarišem na tržaški RevoltelH. Istočasno jim izraža popolno solidarnost sedaj in pri vseli nadaljnih korakih. Odbor.
Na dan z resnico! Kakor smo poročali, so našli v Gradežu v morju truplo učiteljice Linde Perinčič iz Gorice. Časnikarska kronika je zabeležila to dejstvo brez v-sacega pomisleka. Mi pa smo takoj rekli, da je dogodek misteriozen. In nismo se motili! Sicer se je cela stvar zamolčala radi prošnje starišev »pone-srečenke«, a vendar se ne sme to pustiti kar tako. Ker se gre najbrž za umor, mora javnost zahtevati, da se zadeva razjasni. Ker merodajni krogi še vedno molčijo, prosimo slovensko časopisje, da ponatisne naš apel. Če pa kljub temu ostane vse pri miru, bomo primorani priobčiti nekaj, kar bi vzbudilo nepričakovano senzacijo.
Tržič. Mesto občinskih stražnikov se upelje v kratkem državna policija. Povečati nameravajo kolodvor južne železnice.
»Slovenec« je pripomnil k naši notici o vsenemški propagandi v Benetkah, da imajo Nemci prav. Seveda imajo prav, če zidajo za svoje otroke lastno šolo. Zato pa ni treba širiti nemške propagande in nadlegovati Italijane s kolki ki se naravnost norčujejo iz Benečanov. Kaj iina beneški lev opraviti z Nemci? Menda so pozabili Nemci kako se jim je godilo v Italiji!? Tako delo je
nesramno čeprav ga zagovarjajo naši UlerikalcH
Gorica. Znani nadporočnik Elsner, ki je lansko leto preletel dolgo prt od Asperna do Gorice, je 9. t. m. padel v Aspernu iz višine 200 m ter ostal na mestu mrtev.
Kormin. Tatova, ki sta kradla v cerkvi se imenujeta Henrik Usieri, delavec in Lino Battistuta, trgovec z dežniki. Ukraden denar sta imela še na limanici.
Iz Tomaja. Pred kratkim je »Dan« prinesel dopis o mesarju Tonetu v Sežani. Mi mislimo, da je takih me sarjev več. Tudi pri nas se zgodi, da dobiš pri kg za 5 dkg manj, name sto 25 dkg pa le 22 dkg. Mesarju gre zato seveda dobro in si zida lepo veliko hišo. Opomnili bi tudi da naj si kupi kje papirja, da bo zavijal meso, da ga ne bo dajal kar otrokom v roke, da ga potem na tla vržejo. To zahteva snažnost in so glede tega tudi določbe, ki jih mora kot pod župan poznati. Mislimo, da je dovolj, če to omenimo in da ne bo treba še enkrat o tem pisati. — Očividec in čitatelj »Dneva«.
Dnevni pregled.
Švihovi tovariši. Poslanec Šviha, po poklicu sodnik, je bil špicelj v svoji stranki in nosil vladi poročila o tem, kaj se v stranki godi. Zato je treba vedno in vedno povsod, kadar se govori o Švihovi umazanosti, go vol iti tudi o umazanosti tistega čini-telja, ki je Šviho plačeval. Plačevala ga je vlada. 800 K — baje — za enomesečno špiclovanie. Ne sme se pozabiti, da špiclovstvo cvete le tam, kjer se goji. In goji ga vlada. Vlada je imela v svojih službah sodnika kot pristaša gotove stranke za špiclja. In s tem si je vlada dala najlepše spričevalo o svoji morali. Ta morala je gnila in smrdljiva. In takšno vlado hvaliti, to naj bi bila patrijotična dolžnost?! No, hvala.
Tudi javnost ie že močno okužena, sicer bi se morala veliko bolj in natančneje pečati z dr. Švihovim zločinom. Dosedaj se je pečala ž njim le enostransko. Obsojala ie samo Šviho. Toda njegov zločin je bil takšen. ki more postati le iz zapeljevanja ter se vršiti le s pomočniki. Po kazenskopravnih načelih ie dotičmk, ki v zločin zapeljuje in ki ga POOia^a izvrševati, ravno takšen lump. kot list*. ki ga izvršuje. Zakai bi v predsto-ječem slučaju vladala drugačna načela. .Ce je Šviha napravil lumparijo.
dotičnik, ki ga ie zapeljeval in ga plačeval, ni napravil nič manjše. O tem naj javnost premišljuje.
Špicelstvo je zločin in tisti, ki ga izvršuje ie izmeček človeštva. Takšne besede smo te dni slišali. Celo »Slovenec« ie bil — ogorčen. Ljudje božji! »Slovenec« radi špiceljstva — ogorčen. Kolikor se spominjamo, pred par leti ni bil nič ogorčen, ko so klerikalni veljaki napravili proti Ribnikarju ovadbo. In ta ovadba ni bila nič lepši čin, kakor Čin Švihe. Le nikar se »lepega delati«.
Kal dela državna policija? »Bo-hemia« prinaša o delovanju državne policije sledeče: Državna policija ima v strogi in stalni evidenci vse osebe, ki so napravile kedaj kakšen politični pregrešek. Vedno mora biti informirana o stanovališču, poklicu in političnem delovanju ravno tako. kakor v tudi^ o stikih in navadah političnih grešnikov. Dalje ima državna policija nalogo odvzemati sredstva za zločinsko politično delovanje (to bo pa naj-brže ravno narobe prav; o tem nas uče vendar procesi zadnjih let; na Ogrskem, recimo, ruski listi samo za-' to niso bili prepovedani, da je policija lahko zasledila, kdo jih čita — tako je dejal sam državni pravdnik). Ali pa preprečiti to dosego osebam, katere se smatra za politično nevarne.« To je torej naloga državne policije! Ni čudno, da potem nima časa se za druge reči brigati. Včeraj smo po »Zarji« napisali, da je v onem zagonetnem slučaju služkinje g. prof. K. trajalo ravno teden, predno se je policija ganila. dasiravno je dekle iz neznanega vzroka tako teško poškodovana, da bo morda umrla.
Ali bo kdaj Šviho v v Avstriji konec? Tako vprašuje »Slovenec«, kar je zelo čudno, saj so klerikalni poslanci že tolikokrat in s takim navdušenjem glasovali za — dispozicijski fond. No. in Šviho ie ustvaril vladin dispozicijski fond. ker da tega ni bilo, ne bi Šviha gotovo nikdar postal policijski konfident. Denar ie Sviho zmotil in kakor je to grdo, ni nič lepše od onih poslancev, ki glasujej9 za dispozicijski fond, torej za podpiranje onega zoprnega policijskega sistema, ki stoji sedaj, povodom Švihove mora-lične smrti, na sramotnem stebru. Ker to je jasno, da bi bilo krivično obsojati samo Šviho, ki se je dal zapeljati. zapeljivca pa pardonirati. Zakaj so klerikalci glasovali za dispozicijski fond, torej za zapeljevanje in podkupovanje politikov? Zakai. a? Saj so vendar vedeli, zakaj vlada porabila, ta, denar! Majo čudno le to.
Kje le Miklavž? »Slovenski Učitelj« piše v svoji prvi letošnji številki: »Miklavž bo nosil...? Kakor ču-jetno, utegne regulacija učiteljskih dohodkov postati dejstvo že v najbližji bodočnosti. Kranjski deželni zbor bo baje tozadevno predlogo izročil finančnemu odseku, ki bo imel nalogo, da ustvari slovenskemu učiteljstvu na Kranjskem stanu primerno in zadovoljivo eksistenca.« — Ko nasvetuje, da bi imeli poslanci z zastopniki učiteljstva Informativen predposvet. piše ta »učiteljski« list dalje: »Učiteljski zastopnik j nai ne bodo preveč predrzni v svojih zahtevah!« — Iz vsega tega besedila je razvidno, da »Slovenski Učitelj« ni resno mislil na regulacijo učiteljskih plač, ampak je nametal Slomškarjem zopet nekaj peska v oči, da bi ne bili »preveč predrzni v svojih zahtevah«.
In res niso bili predrzni; ponižni in pohlevni so bili ter zadovoljni že s samimi obljubami in lepimi besedami. Zato ie pa splavala regulacija po vodi, kar so vse zakrivili Slomškarji, ker niso bili »preveč predrzni v svojih zahtevah!«
Po procesu se iih pozna. Marmo-roš-Sigetski proces ie končan in ze imamo nov proces v Lvovu, katerega smo svoječasno že naznanili. Lvovski proces se od marmaroš-sigetske-ga procesa, o katerem smo skozi dva meseca natančno poročali, razlikuje samo v tem, da ie tu število obtoženih manjše. Pred kriminalom stoje 4 osebe. Dva duhovnika sn dva pisatelja. Podlaga procesa je ista, kakor v. Marmoroš-Sigetskem (ali pa v zagrebškem) procesu. Obtožuje se jih, da so zagrešili čine. ki so merili na to. da se odtrga Galicija od Avstrije in se združi z Rusijo. Dva sta obtožena tudi radi špionaže. Preiskovalni zapor je trajal 22 mesecev, ki tudi niso
bili medeni. Oba ta dva Procesa sta
dokument napetih oduošajihimej £v-stro-Ogrsko in Rusijo. gotovo je, da bi se v manj kritični dobi takšni
procesi ne vršili. .	,	t
V lastno skledo ie pliuval. Najbolj k taverno vlogo je igral pri »regulaciji« učiteljskih plač stanovski tovariš Jaklič, ki je. dasi sam učitelj, glasoval proti temu,, da bi stopile določbe novega šolskega zakona, ki se tičejo povišanja plač, že s 1. januarjem leta 1914 (predlog grofa Marghe-lija) v veljavo! Pljunil je torej v lastno skledo in izdal svoje stanovske tovariše! Pa ne samo to. »Učiteli« ja' klič je glasoval proti predlogu pr ' Reisneria. da bi dobivale u&te
sirote po očetu in materi večjo vzgoj-nino, predlagal je pa, da se duhovnikom poviša tedenska ura za verouk od 25 na 30 K ; glasoval je tudi za to, da pridejo stalni katehetje (sami!) zaradi »akademiške« (o joj!) izobrazbe takoj v I. plačilni razred, za učitelje in učiteljice, ki imajo izpit za meščanske šole, pa ni našel nobenega predloga! Bog nas varuj takih »učiteljev«, kakršen je Jaklič!
Neznanega dečka je našlo oroz-ništvo. Fant le kakih deset do dvanajst let star in se je pretekli mesec potikal okrog Lazov pri Devici Mariji v Polju.
Ljubljana.
Pri nas in drugod. Afera dr. Švi-ne je razkrila marsikaj. Za nas je važno tudi to-le: Pred časom je bil češki pesnik Machar v boju z »Naroden	Ra	ie	dr-	B0U-
dr- farskemu, Machar je zmagal ■— in dr. Bouček ni dr. zidarskemu računal niti krajcarja. Cel proces ie imel popolnoma političen značaj, bil je prava senzacija in ob enem velikega pomena. In vendar dr. Bou-, k svojemu političnemu nasprotnimi. ki je pravdo zgubil ni računal stroškov. In pri nas. »Dan« je bil ob-
nnit« zaradi ene same črke (kar je shl'V} vso evropsko justico) in
rn”'iit	^°.r	smo sv°i Cas p°-
- v, '	!Jad K. Zgražamo se nad
gnilega 1	~	Pr' "aS ie že več
Vir y7\	v	deželnem	zboru je
ivefnll J “.v1 ‘iublianski občinski
svetnik, z velikim navdušenjem glasoval za povišanje doklad, za težko obremenitev že itak dovolj obremenjenih ljubljanskih davkoplačevalcev. Ko se je imelo o tem obravnavati v ljubljanskem občinskem svetu, ni prišel k seji, kjer naj bi upravičeval svo-1ri«.'}POSi?pan’e v deželnem zboru in Dnigi klerikalni občinski m	1 ,"!so »klanci, so prišli k
nri, •	R,asovalj za resolucijo, ki
' a^: da [e večina deželnega zbora storila Ljubljani krivico. Zakaj pa te-tudi v »Slovencu« ne povedo, saj e obč. svetnik Štefe urednik »Slovenca«. Pa ne. ampak v »Slovencu« k?slavo povišanju deželnih do-nri5’ . so — po ‘dihovem lastnem inznanju v občinskem svetu! — krivične!
. v~~ Aut-aut! Ljubljanski davko-„ aTPva,c‘ niso tako nerazsodni, da SI?reg,cda!i dvolne uloge, ki jo očejo igrati klerikalci. V deželnem y Slovencu« so za poviša-
svetu0DaanVyf-liub,^nskcrn občinskem gotovo raT , nP,OV,š?,,.l3u- Klerikalci bi vo k sh m L naPra\lU tako’ da »>i bil
COČe Pr hiH^ t0 Je Pa nem°-goce. Pribiti ie treba naslednic: »Sloneč« je glasilo klerikalne večine v de-zelne.m zboru, in klerikalne manjšine v ljubljanskem občinskem svetu. In ta »Slovenec« hvali povišanje doklad, nima pa niti ene besede za koristi ljubljanskih davkoplačevalcev. To Pomeni, da so klerikalni občinski svetniki glasovali za županov nujni predlog samo zato, da namečejo svojim volilcem malo peska v oči tn m n, bo šlo. Ak„ klerikalni oMi svetniki resn čno obsnhi« 0DC,11skI
početje dežeinortorsk^e veCineP£kako 5M c"! “OBlratl to stranko w K t^ovata	"a	,0'	“»
— »Resna« stranka, to so, seveda. klerikalci, vsaj oni vedno to tr-dija in so hudi. ako se jim ne veruje
— ne veruje jim pa takointako nihče. Svojo veliko »resnost« so pokazali klerikalci tudi s svojim predlogom glede priklopitve dela občine Moste Ljubljani. Ker se jim gre samo in izključno zato, da bi zasigurali pohotnemu Oražmu županski stolček v Mostah, hočejo kratkomalo hiše mo-scanskih naprednjakov in socialnih demokratov priklopiti Ljubljani! Ker Pa te hiše ne stojijo ravno ena zraven ^uge, temveč so pomešane s hišami klerikalcev, bi izgledala Ljubljana po b-i priklopit-vi kot kaka karikatura.
I ni del bi namreč izgledal tako, ka-l' rizgledalo središče Ljubljane, liani! ii f in’ pr‘ g3avna P°Sta v Ljub-
ljani i, f ,n- pr- glavna pošta v Ljub-ŠCe v Muv>,->>S-lon« v Costah, gledali-Mostah, Bo«ni: »Narodna tiskarna« v govi ulici v Lhitma hiša v Šelenbur-Mostah, Scagnetij botel »Malič« v burgovi ulici v Ljubo l^ša v Šelen-Mostah, »Mestna hr^k »Kazina« v liani, Gričar in Mejač v Liub-So res »resna« stranka tij,°lta]!i ‘td-kalci, ampak s tako »resnostjo k3en" bodo dolgo držali na površju* se ne — Brusite detektivskih UlM 6v»tle meče. Predvčerajšnjem je D(y r°eala »Zarja« in včeraj »Dan« o z kPnetnem slučaju neke služkinje, ki ^e bori s smrtjo v bolnici. Ze teden a,b menda- leži tam in policija je šele ™ai,na podlagi omenjenih notic Emi3.dravniku g- K- in zahtevala
niene sIn?V iai a!i mar stariš> ome* SlkiS ?^eve niso takoj na-
S aiii?, 111 aIi bolniško vodstvo m naznanilo? Ce ni nazna-
nilo. je malomarnost, ki se ne bi smela nekaznovano pustiti. Če je zločin, se ne sme skrivati! V javnem interesu je, da policija stvar pojasni javnosti potom listov. Skrivati se ne sme nič in mi hočemo vedeti, če je biia policija obveščena o celi zadevi ali ne.
— K zagonetnemu slučaju nam iz-o njem včeraj poročali, se nam poroča. da dekle neče nikakor pojasniti, kaj se je z njo zgodilo. Neče povedati nobenega imena in sploh neče pojasniti, kako se je zgodil zločin. Včeraj je dekle tako oslabelo, da ni bilo več upanja, da ostane pri življenju.
— K zagonetnem slučaju nam izjavlja g. dr R. da je notica, kar se tiče njegove osebe napačno zavita. Mati poškodovanega dekleta je prišla k zdravniku R. in mu je popisala, kakšen je dekletov položaj. Zdravniku je to zadostovalo, da je nasvetoval, naj jo peljejo v bolnico, kar je bilo popolnoma prav, ker se je dekle borilo že včeraj s smrtjo. Da pa je pristavi!, da se mu dekle smili, Je bil to le izraz človekoljubja.
— Hrvatska opera. Danes zvečer se pojeta Viktorja Parme dramat-ska romanca »Stara pesem« in Leon-cavallovi »Glumači«. Začetek predstave ob 8. url. — Jutri, v petek se poje Verdijev »Othello«. Začetek ob pol 8.
— Nov sneg. Po lepih dneh. ki so nam obljubljali zgodnjo lepo pomlad, se je predvčerajšnjim zopet zamračilo prišel je dež. včeraj dopoldne je lifo in popoldne je začel padati gost, težak sneg. ki je do večera zapadel precej na debelo.
, 7—V Ameriko je hotel popihati Pretekli pondeljek šest hrvaških de-avcev, ki so biji preskrbljeni s tujimi
sn&^ri iznied ni‘b pa Dap r 1 1 •• nobenih papirjev. Policija je tri izmed njih izročila sodišču, tri pa je poslala po odgonu v njih domači kraj.
T telovadno društvo Sokol I. v Ljubljani priredi svoj zabavni večer pod naslovom »Večer na vasi« v soboto dne 14. sušca 1914 v dvorani Mestnega doma. Sodelujejo bratski društveni orkester »Sokola I.«. kvartet pevcev in člani dramatičnega odseka »Sokola I.«
—Čitalnica v Spodnji Šiški priredi v soboto dne 14. marca 1914 javno predavanje o »500Ietnici slovenskega ustoličenja koroških vojvod«. Predavatelj gospod Ivan Tavčar. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstop prost.
— Izgubljena ura. Pred kakimi štirinajstimi dnevi se je izgubila zlata, moška, žepna ura z verižico, vredna 300 kron* Našel jo je mlad, kakih 16 let star fant, ki jo je pobral in ki je ni prinesel. Ura naj se prinese na naslov.* Marija Sedej. Ilirska ulica 22 ali pa v uredništvo našega lista.
X7 ,:7Y8e ljubezni, velikanska Nordiskdratna v 5 delih z znamenito tragedinjo Betty Nansen v glavni ulo-gi, predvajala se bode v petek 13. t. n. v kinematografu Ideal. Danes zadnji dan prekrasnega sporeda z dramo »Cirkuški vrabec«.
Trst.
Italijanski in nemški bratci. »Pi-ccolo« se zopet navdušuje. Prosimo, izšel je nemški list — »Tricstcr Wo-chenpost« — in to daje »Piccolti« pogrnila, da še ni vse izgubljeno in da bo morda še mogoče, čeprav težko, se ubraniti pred slovanskim nava-p,n’ K1. pr^i Trstu in Primorju sploh. 10 »1 lccolovem« mnenju so primorski Nemci mnogo zagrešili, da se že prpJ mso bolj intenzivno pečali z naraščajočo slovansko nevarnostjo na Primorskem. Ze zdavno bi morali Nemci izprevideti, da je nujno potrebno, da gredo Italijanom na roko. Znati bi morali že zdavno, da hočejo slovanski narodi vse sebi podvreči in zagospodovati v Ljubljani in v Pragi. Tako Ljubljana, kakor Praga sta bili nekoč samoiiemški mesti, pa se je pritepel Slovan ter izpodrinil Nemce in se polastil nemške posesti (Iz katerih zgodovinskih knjig to znanje?) To bi moralo Nemcem že kdaj odpreti oči — tako vzklika »Piccolo«. I11 pa: kakor so napravili z Ljubljano in s Prago, tako nameravajo napraviti s Trstom in z drugimi primorskimi mesti. Slovani so torej narod, ki bi radi vse druge sebi podredili in zagospodovali nad njimi. Zato je le obžalovati, da se Nemci na Primorskem niso že prej zbudili. Sicer pa se da še mnogo storiti. »Triester VVochenpost« zelo ugaja Italijanom, ker zavzame pravilno stališče, da je dolžnost vsakega primorskega Nemca, da delovanje Italijanov kolikor mogoče podpira, ker ie le na ta način mogoče oslabiti slovanski element. (Verjamemo, da jim »nora to ugajati.) Zakaj pa naj Nemci p°dpirajo Italijane, zakaj ne gredo h^ojo p0t? Tuc|i za to imajo Italijani P;,!pfav.1,ien odgovor: Nemci naj pod-„ aJp, “Pijansko politiko, ker jih je
r,f;5ii ny?rskem tako ma3°- da ne p.ish mti v poštev, če bi šli svojo
Samostojno pot naprej. Iz vsega tega
je razvidno, da so Italijani v velikem strahu pred Slovani, da vidijo celo večji strah, kakor je v resnici; drugače bi vendar ne stokali tako in ne bi klicali peščice Nemcev na pomoč. Ali jim pojenjava moč? Gotovo! To pa je tudi najboljši dokaz, da je biia vsa njihova moč zgrajena le na umesten način. Dokler na naši strani ni prodrla nacionalna samozavest, dokler smo bili še narodno neprobujeni, so imeli Italijani dokaj prijetno življenje in nikoli se jim ni pojavila potreba, da bi klicali druge na pomoč. Bilo je to takrat, ko so imeli v svoji sredi vse polno slovenskih renega-t<J)v, ki jih imajo sicer tudi še sedaj, a vendar ne več v toliki meri, ker resnica je, da je začelo renegatstvo lirccej hitro umirati. Odkar se vrši na naši strani vedno bujnejše narodno življenje, odkar smo se začeli zavedati svojih narodnih pravic in so vsled tega naše narodne vrste na-rastie dočim so se na italijanski strani skrčile: od tega časa naprej se italljanstvo Trsta trese kakor otrok pred šibo. To se ne godi tajno, ampak javno. Italijansko časopisje priznava, da preti od slovanske strani velikanska nevarnost, vsled česar se je porodila italijansko-nemška zveza. Za nas primorske Slovane je sedaj, ko se tresejo nasprotni stebri, zelo ugoden moment. Nastopimo z vso silo, vsposobimo vsakega poedinca v našem narodu, da postane zmožen In trd bojevnik za pravice svojega rodu! Mlade sile so v nas, zato se bomo razvijali in — če bomo hoteli
— nihče ne bo v stanu zaustaviti našega napredka. Mi moramo biti osvobojeni poprej ne smemo in tudi ne bomo odnehali!
Kje je pravica? Skedenjski plavži so si pridobili to slavo, da se časopisje kaj rado bavi z njimi. Da so velike nesreče v tej tovarni nekaj vsakdanjega, to nam bo menda tudi vsakdo priznal, ki količkaj zasleduje v nebo kričeče razmere, ki obstoje v plavžih, za katere ni nihče drugi odgovoren, kakor pa »Kranjska industrijska družba« kot lastnica tovarne in pa c. kr. vlada. »Dan« je o delovnih in plačilnih in drugih razmerah v plavžih že neštetokrat poročal. Te razmere so naravnost škandalozne in tudi zoper obrtne zakone. Ni čuda potem, da se je te dni zopet pojavil odpor delavcev. Nosilcem železa se je naenkrat naložilo, morajo železne plošče za več kot dva metra od vagona naprej nositi. Ker je to delo strahovito težko in nevarno — nosijo namreč nad 100 kg težke železne plošče (in sicer en sam) iz vagona po desk) dot in nato naravnajo železo na kupe. Poprej so te težke plošče naravnavali kar tik železniškega tira, dočim morajo po novi odredbi nositi železo nad dva metra oddaljenosti od tira. Naravno je, da so bili vsi mnenja, da se jim bo z ozirom na povečano delo obljubilo tudi povišek na plači. Tega seveda ni bilo, zato so predložili ravnateljstvu tozadevne zahteve. In kaj se je zgodilo? Ravnatelj Meyer je rišel z inženirjem v tovarno ter je omenjenim nosilcem železa izjavil, da jim niti za en vinar ne zviša plač, pač pa da je prej pripravljen plače celo znižati. Ker iaa delavci pod starimi pogoji niso hoteli poprijeti za delo, so bili opduščetii in sicer cela partija nosilcev železa —- 25 po številu. Kaka krivica! PomisJiti nam je samo treba, da so imeli nosilci železa od prenosa 1000 kg železa (torej 10 kosov j)o 100 kg) celili 17 vin. plače. Nositi pa so morali te kose
— kakor že rečeno — iz vagona na zemljo in jih tam zgraditi na kupe. Sedaj pa so delo še toliko povečali, da bi morali vlačiti te težke kose tako daleč od železniškega tira
in ravnateljstvo plavžev nima nobenega sramu, siliti delavce, da delajo to delo za tako nizko ceno. Prosimo, od nošnje 1000 kg železa — pa 17 vinarjev! Koliko tisoč kg mora človek prenašati, predno zasluži 3 K! In to se dogaja dandanes v takozva-ni »novi dobi«. Res nova doba! No, potem, ko je teh 25 nosilcev železa Šlo domov, pa se je sililo druge delavce, naj' prevzamejo to hudo delo in sicer se je to zahtevalo samo od slovenskih delavcev Ti naj bi zapustili svoja boljša dela in naj bi šli na mnogo slabše in še za veliko nižjo ceno. Seveda se od italijanskih in nemških delavcev tega ni zahtevalo, ker^ so gospodje od »Kranjske industrijske družbe« trdno prepričani, da je za psa rojen edino in samo — Slovenec. Vsak tega dela ni hotel prevzeti, vsled česar je bilo večje število Slovencev odpuščenih. Kdor ni hotel upoštevati zahtev trdosrčnega Me-yerja, ta je dobil svojo delavsko knjižico in je bil postavljen na cesto. Vsled teh razmer je vložila nar. del. organizacija najodločnejši protest. Dosedanji uspeh je to, da je bilo večje število odpuščenih delavcev zopet sprejeto v službo in da se bodo pogajanja gdede poviška na plači — vršila. — Človek se mora najostreje zgražati nad postopanjem »Kranjske industrijske družbe«. Okrog 2000 de-
Gostilna; AtltOtl IvatlČIČ Buffet.
TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST
Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in "	izborno mrzlo in gorko kuhinjo. —-_—______
lavcev se na tako brutalen način izkorišča in uničuje v plavžih. Vrše se priprave za velike protestne akcije, ki jih uprizori delavstvo. Tudi vlada bo morala nekaj ukreniti — drugače ne bo miru. Ker to, kar se godi v plavžih, je že več kot živinsko. Kje je pravica? Ali samo v koščeni pesti?
Predavanja na Revoltelll zopet pričela. V pondeljek so se redna predavanja na trgovski visoki šoli »Re-voitelli«, ki so bila prošli teden zaradi italijanskih provokacij prekinjena, zopet pričela. Do kakih novih in-scidentov dosedaj ni prišlo. Med slušatelji obeli narodnostij — jugoslovanske in italijanske — vlada zaenkrat mir. Samo to je, da so Jugoslovani zase, Italijani istotako in da stranki nič ne izpregovorita med seboj. Italijani se drže precej čmerno. Bomo videli, kako dolgo bodo pustili Jugoslovane pri miru. Na te ljudi se čisto nič ni mogoče zanesti. Treba bo stvar zasledovati in jej posvetiti natančno pozornost.
Graje vredno je to, da ima južna železnica nastavljene na tržaški postaji take uradnike, ki niti niso zmožni slovenskega jezika. Pri kupovanju voznih listkov pride vsled tega večkrat do raznih sitnosti, pa tudi srd se vzbudi v človeku, ko vidi, kako se nas zaničuje. Stojimo na stališču, da morajo znati železniški uradniki na Primorskem, ki imajo opraviti s strankami, perfektno slovensko. Naj železniška uprava ne misli, da sc nahaja Trst tam nekje na Koroškem. To velja tudi za državno železnico.
Vsled močno razširjene brezposelnosti se naši ljudje izseljujijo. Eni se nekaj časa trudijo, iščejo si službe v Trstu; če tu nič ni pa hajd v Tr/ič ali pa na Reko. Toda tudi v teh krajjh je zelo slabo. Zato se obračajo oči brezposelnih Slovencev dol na jug. To ne škoduje samo nam, ampak tudi državi, ki sc s tem vedno bolj slabi. Da je tako, temu ni nihče drugi kriv, kakor , pa naša neumna politika s svojim zvfjačmnl intrigi-raujem proti Srbiji. Saj so to pritrdili celo kongresi avstrijskih nemških irdustrijalcev. Na eni strani kriči Avstrija in opozarja na nevarnost pred Rusijo in Srbijo, na drugi pa ubija moč svoje države in krepča nasprotnike. (Regnikoli imajo seveda vkljub temu zaslužek.) Ce to ni noro postopanje, potem res ne vemo, kaj naj izrečemo. Neumnost, in zlobnost, to sta lastnosti ki ne pomenita za državo nič dobrega. Če si že po vsej sili sama sebi tolče s kamnom po glavi — pa naj sil Kam pelje ta pot — bomo videli. Menda bomo tako srečni da dočakamo iznenadenje.
Pevsko društvo »Trst« priredi plesne vaje v nedeljo od 5. do 10. zv. v ex »Sokolovi« dvorani v Narodnem domu.
Narodna delavska organizacija.
V torek se je vršil drugi sestanek pevskega zbora, na katerem je bil' enoglasno izvoljen sledeči odbor: Kervin, predsednik; odborniki: De-mojzes, Kožuh, Filipčič, Pupis, Ščuka, Hočevar; namestniki odbora: Kosmina, Štokel. Prva seja se vrši v petek ob 8. zvečer. — Deželni odbor: Danes ob 8. zvečer seja, h kateri so vabljeni vsi funkcijonarii de-žclenega odbora. — Skupina delavcev plavžev v Skednju: V soboto ob polu 8. zv. javen shod v »Gospodar, društvu«.
Jugoslovanska socialna demokracija se je zopet pokazala v prav živi luči. Do tega jej je pripomogel s. Kopač s tem, da je pred tržaškim porotnim sodiščem govoril rajše italijansko — čeprav italijanščino strahovito lomi — nego da bi bil govoril svoj materin jezik. Predsednik sodišča je vprašal v kakem jeziku da želi Jože Kopač govoriti. Ta je odgovoril, da v italijanskem. Tu ga imaš! Slovenci smo se morali za uveljavljenje našega jezika pred poroto — veliko bojevati. Izvojevali smo si ta boj, in komaj se je to zgodilo, pa pride voditelj slovenskih socialnih demokratov, pa tako simmot-no nastopa! To je zopet en dokaz, da jugoslovanska socialna demokracija s svojimi sedanjim voditelji — ala Kopač itd. — ni niti najmanj zmožna, da bi reševala narodno vprašanje. Zato se tega vprašanja tako rada izogiba. Pametni ljudje vidijo v njej stranko, ki se čuti zadovoljno, če živimo Slovenci pod pritiskom tujčeve pete. Jeli to boj za svobodo narodov? Če se že nočete potegovati za slovenske narodne pravice, pa vsaj ne vabite Slovencev v svojo sredo!
»Dan« v Trstu se prodaja tudi v tobakarni g. Emilije Pogačnik v ulici Vincenca Bellini Št. 5 v. bližini '
Dobroznana trg. olja, kisa in mila
-A-.r-crzaL.AjiT
je sedaj v Rojanu za cerkvijo. Cene olju liter od 88 vin. naprej. Zlasti priporoča amerikansko olje po 1 K 4 vin. liter.
F«4S HALlŠi
<iipl©xan.ira:n. lerojač. Trst. - Ulica Tor S. Plero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99.
Jestvine, kolonlfalno hlngo,
FR. MILLONIG - TRST
Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. Kazpodiljnnje po pošti.
Najboljše Čevlje po meri dobile v novi Cevljernici
Antona Ja vernika,
Trst, -ulica Parneto 33
Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila.
»Rdečega mostu«; kakor tudi dalje v tobakarni Luzzato na Aquedottu tik pri Volti di Chiozza.
Klerikalne volilne sleparije pred sodiščem.
Včeraj je sedel na zatožni klopi pred deželnim sodiščem Franc Oblak, župan iz Jame pri Mavčičah radi volilne sleparije. Oblak je namreč klerikalec. Oblak, ki je tudi klerikalni agitator, je bil obtožen, da je pri zadnjih deželnozborskih volitvah dne 9. decembra brez osebnega privoljenja podpisoval prazne glasovnice s štampiljo kandidatov S. L. S., Demšarja in Zabreta in to posestnikom: Francu Novaku starejšemu, Francu Novaku mlajšemu iz Jame. Francetu Cofu iz Praš in Lovrencu Drinovcu iz Meje.
V svojem zagovorit se je klerikalni župan Franc Oblak prav nerodno iti smešno branil. Videla se ie njegova pretkanost in prebrisanost. Ko ga je predsednik senata vprašal, čemu je pritiskal štampilje, se je Oblak napravil grozno nedolžnega in neumnega, ter je odgovoril: »Pritiskal sem jih zato, ker se mi je »luštno« zdelo, ko je bilo tam vse kakor drukano.« Torej 55letnemu županu in klerikalnemu agitatorju sc je »luštno« zdelo štampilje kandidatov S. L. S. na glasovnice pritiskati!!!!
Oblak se je tudi zagovarjal, da je vsakemu omenjenemu posestniku, ko je prinesel štampljirane glasovnice in izkaznice rekel, naj mu povedo, če jim je prav. V slučaju, da jim ni prav, naj imena prečrtajo. Izkazalo pa se je, da tega Oblak ni storil pri vseh posestnikih, da mu je eden izmed njih — Oblak mlajši — rekel: »Vse bi bilo pravilno samo glasovnice bi morale biti bele.«
Kar pa se tiče posestnika Lovrenca Drinovca, je bil ta s štamplji-ranima kandidatoma popolnoma nezadovoljen,‘prečrtal je njiju imeni iti je napisal nato na glasovnico svoja kandidata. S tem se ie izkazalo, da je klerikalni agitator in župan Oblak vsiljeval ljudem glasovnice s podpisom klerikalnih kandidatov.
Radi tega je sodišče klerikalnega poštenjaka obsodilo na štirideset kron globe ali v slučaju neizterljivosti na štiri dni zapora. Obenem Izgubi Oblak volilno pravico za volitve v državni zbor, v deželni zbor in v občino za dobo šestih let!
Oblaka je zagovarjal dr. Pegan, ki se je med drugim tudi izrazil, da je Oblak eden izmed najmanjših grešnikov pri volilnih sleparijah. Ker poznamo klerikalne agitatorje in njih »delo« pri volitvah, mu prav radi verjamemo!
Kako je Jernačev Šimen posveti! svojemu svaku.
Jernačev Šimen ali Šimen Slapar je doma iz Preserij star je štirideset let, posestnik je, oženjen in ima štiri otroke.
Šimen ima svaka, ki sc piše za Miho Kržiča, ki je doma iz Rakitne.
Dne 1. jan. 1912. leta je prišel Miha Kržič k Slaparju, da bi se pomenila radi nekega materinega priboljška. S Kržičem je prišel k Sla- . parju tudi posestnik Jože Lekan iz Preserij.
Pri Slapa’ju sta dobila Kržič in Lekan trebušno steklenico »tol-kavca«, ki sta ga nato pila skupno s Slaparjem in njegovo ženo.
Izkraja so se menili Čisto pametno in resno.. Kmalu nato pa je prišel
K. JURMAN
optik in Specialist
LJUBLJANA
Šelenburgova
Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
-SP'
na vrsto Kržičev priboljšek, ki ga je zahteval od Šimna Slaparja. I a pa kar nič ni hotel slišati o kakem priboljšku in kmalu so začele padati ostre besede, ki so se tem bolj poostrile ko je Šimen Slapar rekel svojemu svaku, »da ga bo dal za priboljšek dohtarju čez.«
Kržič sc je kmalu nato dvignil izza mize z Lekanom in oba sta krenila iz sobe. Ker je bila tačas ravno novoletna noč, se je Kržiču nekako pomirila jeza, napravil je dobrovo-lien obraz in je pomignil z roko: »No Simen zdaj ti pa voščim eno srečno in veselo novo leto!«
Šimen mu ni ničesar odgovoril jn on _. Kržič — je stopil z Lekanom v vežo, kjer pa je bila črna teina. Tu se je Kržič spomnil, da bi mu Šimen lahko posvetil z lučjo, da ne bi kam padel ali pa se zadel.
»Ti, Simen,« je nagovoril Kržič Slaparja, »daj no malo posvetit!«
»Le počakaj, precej ti bom posvetil!« je odgovoril Šimen, toda z glasom, ki je kazal več sovraštva Pego gostoljubnosti in prijateljstva. To je Kržič kmalu občutil. Simen mu je takoj posvetil, toda ne z lučjo, ampak z roko po glavi.
»Ta luč ima pa hudo svetlobo!« se je prijel Kržič za glavo in je hitro stopil iz hiše.
Takrat pa se je Šimen domislil, da je zunaj tudi tema in da bo treba tudi izven hiše Kržiču posvetiti. Ker pa je bila zunaj večja tema nego v veži, je Slapar tudi sklenil, da bo Kržiču posvetil z močnejšo svetlobo nego v veži.
Stopil je za njim par korakov, prijel je poleno, ki je ležalo ob zidu in je udaril z njim Kržiča po prsnem košu in ga znatno poškodoval.
Radi tega se je moral Slapar včeraj zagovarjati pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Ker se je izkazalo, da je Lila Kržičeva poškodba le lahka je sodišče Šimna obsodilo samo na dva tedna zapora.
Slapar je prišel šele sedaj pred sodišče, ker je kmalu po tem, ko je Kržiču svetil, odšel v Ameriko in se je šele zadnji čas povrnil nazaj.
Čudno razodetje ljubezni
26!etnega posestnikovega sina Fr. Brenceta iz Lesc 19letni Mariji Potočnikovi.
Dne 19. jan. 1914 so delavci kidali sneg na železniški progi doli od Javornika na Gorenjskem. Ker je bilo delavcev premalo so najeli tudi dekleta, ki so jim pomagala.
Med temi sta se nahajala tudi France Brence in Marija Potočnik.
Tisti dan — bil je ravno ponde-jjek — so delavci zvečer vstopili na vlak v Žirovnici in so se peljali v Lesce, kjer so izstopili. Tudi France Brence, ki pa je bil zelo pijan, bi moral izstopiti, kakor ponavadi, v Lescah
Tega pa fant ni storil in se je peljal naprej. Mariji Potočnikovi, ki se je tudi peljala naprej, v Radovljico namreč, se je to čudno zdelo in je vprašala pijanega fanta Franceta Brenceta, kam se vendar pelje, ko Je navadno izstopal na postaji Lesce.
France Brence pa se je sijajno zamajal od desne proti levi in ji je razodel, da gre njegova pot do Podnarta.
»No, če že gre, pa naj gre,« si je mislila Potočnikova in je pustila pijanega fanta v njegovih mislih, ki so se vrtile v čudovitem kolobarju v višjih sferah.
Kako pa se je dekle začudilo, ko
V silni grozi je dekle poskusilo zadnjo pomoč in je Franceta Brenceta vroče — ne poljubilo — ampak ugriznilo. Bila je rešena, zakaj Fr. Brence je čutil na licu posledice njenega pekočega poljuba in jo je spustil.
Dekle je brž porabilo ugodno priliko in je zbežalo, kolikor so jo nesle noge.
France Brence se je moral radi »oviranja 'uživanja osebne svobode« včeraj zagovarjati pred deželnim sodiščem, ki ga je obsodilo na en mesec zapora.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 12. marca. Parlamentarni položaj neizpremenjen. Češki agrarci sklenili, da ne spremene svoje taktike In bodo nadaljevali z obstrukcijo. Nemški nacionalcl nameravajo jutri predlagati, da se kot prva točka postavi na dnevni red brambna predloga. da tako onemogočijo obstrukcijo. Sodijo namreč, da bi bila obstrukcija proti brambnim predlogam prerl-skantna in bi jo agrarci radi tega opustili. — Vlada se ne namerava pogajati z obstrukcljonlsti.
PROTI ITALIJANSKEMU ~ ;
DIV.IAŠTVU.
Dunaj. 12. marca. Jugoslovansko dljaštvo je imelo tir zborovanje proti Italijanskemu divjaštvu na Revoltelli. Sprejela se je resolucija v kateri se jugoslovanske poslance naproša, da ne pripuste rešitve italijanske univerze v Trstu, ki je središče Jugoslovanstva. Sploh ne smejo biti italijanske vseučlljščne zahteve pred slovenskimi.
EPIROTI IN ALBANSKI KNEZ.
Atene. 12. marca. Šel epirotske vlade Zogrofos se le podal v Drač,
da se pogaja z albanskim knezom ih
mednarodno kontrolno komisijo.
TURČIJA PROTI GRŠKI.
Carigrad. 12. marca. V mestu in v provincijah vlada veliko ogorčenje proti Grkom, ki postopajo zelo kruto proti mohamedancem.	.
Carigrad. 12. marca. Vojne odredbe Turčije proti tirški se še nadalje Izvršujejo, imenoma na obrežju proti grškim otokom.
GRČIJA IN ALBANIJA.
Atene. 12. marca. Grški kralj ie poslal knezu Wiedu prisrčne čestitke in Izrazil upanje, da bodo odnošaji nied Grčijo in Albanijo prijateljski.
SPREMEMBA VOLILNEGA REDA.
Sofija. 12. marca. Ker ie vlada uvidela, da ie proporcionalni volilni žlstem za vlado jako neugoden, bo delala na to. da se volilni red spremeni.
Jako lep velik pes, pravi bern-hardinec, štiri leta star, se takoj proda. Poizve se v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani.	28—4
Za dame K 3.90 pralne hišne halje (Schlafrocke) iz kamrika in pol delaine vedno na zalogi, razpošilja Angleško skladišče oblek O. Berna-tovič, Ljubljana, Glavni trg 5—6. _________ __________________59—x
Išče se za stalno nemeblovana soba v dvorskem okraju ali kolizej-skem okraju. Ponudbe na »Anončno ekspedicijo« v Ljubljani. 53—3
40 let star moški želi službe kot
sluga ali inkasant
s kavcijo K 1000. — Ponudbe na „Anončno ekspedicijo" v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 6.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu planine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu In najnovejšem lastnoizumljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini 1. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševnnjc in popravljanje glasbenih inštrumentov.
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribnna“
Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar. Gorjnp.
eksportna zaloga dvokoles, šivalnih kmetijskih strojev, gramofonov, orke-
Velika in
! Sovo vodstvo !
staroznane trgovine jestvin in kolonijnlnega blaga
Anton Mihelič
Trst, Rojan št. 8
(tik rojanske cerkve)
se priporoča vsem starim in novim odjemalcem. Voditelj: Jakob Mršlč.
Namesto K 12*—, samo K 5*50
20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z dobro zbitimi usnjatimi , podplati, ki so bili pripravljeni za Balkan, so mi zaostali vsled vojske. Kerihoram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje
Sod izdelovalno ceno za samo K 5-50. obijo se v vBaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju
Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendorferstras. 139 25.
p ceni I!
710 kosov za samo K 3*75.
Krasna pozlačena, 36 ur idoče piecizij-ska Anker-ura z lepo verižico, gre natančno s 31etno garancijo, 1 kos svilena kravata za gospode, 1 kravatna igla iz bele masivne pale, garantirano nezlomljiva, 3 kosi finih žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imlt. dragim kamnom, 1 cevka za smodke, imit. jantar, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, momentni fotograf, 1 fini zobotrebec iz 4 delov, 1 damska broša ..novost-, 1 par gumbov za manšete double-zlato „Ideal* s patentno zaklopko, 1 krasen album za slike, obstoječ iz raznih najlepših slik sveta, ki se za nje vsak zanima, 1 krasni damski vratni koljč iz orlentalsk. biserov, belo, nerazlomljivo, 20 finih korespondenčnih predmetov in še 610 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni, vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja, velja le K 3-75. Pošilja po povzetju eksportna trgovina „I.onore“
F. VVindisch, Krakau štev. M/22.
NB. Zamenjava dovoljena ali denar nazaj.
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Premeri & Jančar =
Dunajska cesta šttv. 20. l^fubljailU Kolodvorska ulica štev. 18.
Pristne ei»a3lne t>a,:rv e, JfcTo. dtioToaa.'} AeTselo.
Isartjcliaaej „ mavec itd..
IbTs, dxo"to».o iaa. oLeToelo.
strijonov itd. itd
UT. 33 a, tj el
Gorica, Stolna ulica štev. 2—4. Prodaja na obroke.
Ceniki franko.
Kadilna garnitura!
Eleganten, izborno vporaben vžigalnik
6 6 Tt/.etvnvnii kamrn, ki aatloščajo za
1 leto in 1 imit. jantarjeva cevka za smodke ali svalčice, kakor tudi moderna šarnir verižica, vse skupaj za reklamno ceno le K 150, kateri znesek se vpošlje v znamkah. Pošilja se franko. Export ERNOLD WEISS, Wien VI,, Gumpendorferstrasse 139/25.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nlC popusta to se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
D	I Redka prilika: pralne hišne ha-
le izstopil pijani France Brence na j. za dame (sChlafr6cke) iz lcam-isti postaji kakor ona, v Radovljici | brjka in bar|,enta samo ta teden po
namreč.
»Čudna so pota Franceta Brenceta,« je zmajala z glavo in jo je hitro mahnila proti svojemu domu. Kaj je bilo nji do inženirja Franceta Brenceta, ki je izborno meril cesto ra njo.
Ko je prišla iz Predtrga, pa je nenadoma zaslišala, da jo nekdo kliče.
Radovedna, kdo da je, se je vstavila. In koga je zagledala? Franceta Brenceta. *
Ta se ji je bližal v velikih lokih, toda z gotovostjo.
Ko je prišel France Brence do nje, je nekaj zagodrnjal, zgrabil je meni nič tebi nič ubogega dekleta za pas, in go je položil ne ravno mehko v beli sneg.
Tu se je dekletu nenadoma posvetilo. kaj hoče pijani inženir France Brence. Začela se je na vso moč truditi, da bi ga spravila raz sebe, toda zastonj, France Brence jo je crdno tiščal k tlom.
K 5, dokler je kaj zaloge. Na iz-bero se ne pošilja. Modna trgovina P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.	42~3
sanatofSOh • eHona7|
,f4'^■notra^^A®?tcaNE'bolezhi H
fj LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA 4 Kj y/ SEF-ZDRWiK:PRirvAJ-DR FR.DERGAITG \|
Od danes naprej vedno
sveže pivo
V* lit. vrček po 20 vin., steklenice '/a lit. čez ulico ravno tako 20 vin., tudi dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni, priporoča
Anton Rover,
hotel „Vega“, Spod. Šiška 26.
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini  — tvrdke R. MIKLAUC ................
SF „Pri Škofu“ 3%
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: :FoeeTcexL cdd-elels: -v px"ve:m nadstropj-u. : Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Meblovana soba s popolno lo čenim vhodom se odda s 1. aprilom ali pozneje. Rimska cesta 2,1. nadstr levo.	___________________
Polenovka na poseben način namočena (specijalitete) se dobiva celi post pri g. Josipu Pollaku, trgovcu, Sv. Petra cesta 7 v Ljubljani. Priporoča se naročila si pustiti pravočasno rezervirati. Na zahtevo se dobi tudi navodilo, kako naj se okusno pripravi.	/6*7-7
Zanesljiv večletni vrtnar želi stalne službe ali kaj primernega v kaki vili ali hiši. Nastopi lahko takoj. Naslov v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani.	48—3
Mlad lovski pes se proda. Več se
poizvt v Sp. Šiški št. 189.
Kdor išče službe,
osobje ali stanovanja ;
Kdor želi prodati,
kupiti ali Oddati karkoli; sploh kdor želi inserirati, naJ 8e °*>rne na Anončno ekspedicijo
Jo S- Uočevai
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6.
Ona preskrbi Inserate za vse časopise.
Krasne moderne hlače
za samo K 6'50 iz najboljšega jesenskega ali spomladanskega Sevi-jota, najnovejši kroj, elegantne in zajamčeno trpežne, v pristnih angleško pisanih vzorcih, oddam za slepo ceno, da vpeljem mojo firmo povsod in v vseh krogih priporočim. Hlače so prikladne, zdelane od prvega krojača hlač. Naročite si takoj ene take hlače za poskusni0 za samo K 6-50 in 30 h zavojnina. Pri naročilu zadostuje mera trebušnega obsega in notranja dolžina noge. PoSilja proti naprej vplačilu ali po povzetju Delo po meri!
Kxport ARNOLD WEISS, Wien VI., Gumpendorferstrasse 139/25.
Posestvo
pol ure od Ljubljane oddaljeno, katero obsega hišo, gospodarska poslopja, vrt, njive, travnike in gozde s površjem 40 oralov, se prostovoljno pod ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila daje pisarna gosp. dr. Ivana Tavčar-ja, odvetnika v Ljubljani._
Spomladne novosti so tukaj.
Najmodernejši raglani, obleke za gospode m dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame
v modernih barvah in krojih.	nn
Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti.
Ogledati si zamorete le v trgovini
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.
J