Listek. I z j e č e. (Pisma mladega urednikoviča.) V ječi sedim . . . Lice mi je upadlo, duSa potrta. Na zemljo je začel legati mrak, v moji celici je že tema. Prvi dan mojega življenja v ječi ie minol, zdaj čakam prve noči. Dogodki danaSnjega dne vstajajo pred mojo otožno duSo. Kadar rekruti odhajajo od doma, takrat glasno ukajo in vriskajo. Človek bi mislil, da z veseljem zapuSčajo dom in svojce, a vendar srce se jim trga od žalosti. . . Enako se je godiio danes meni. Ko sem se poslavljal od svoje sobice, vsiljeval se mi je smehljaj čez mojega življenja novi odlomek. A v istini, moje srce je bilo razburkano kakor gorsko jezero ob viharju, kri je močno plala po vseh žilah, lice mi je gorelo od notranje razvnetosti, vznemirjeni živci so se tresli . . . Ah, kako dobro mi je djalo, ko sem stopil na ulico. Sneg je padal. Mehkobele snežinke so se lovile po zraku. Priigrale so se tudi do mene ter se rahlo in plaho pritiskale ob moje lice, moje ustnice, moje oči. Njih mrzli poljubi so hladili veliki ogenj mo- jega srca. Hvala vam, ljubke snežinke, za to ljubav! Zavil sem jo po stranskih ulicah proti ieči, da bi ne srečal kakega znanega človeka. Kako so se ljudje zadnji čas spremenili nasproti meni! Ko še nisem nosil na svojem imenu znaka obsodbe, nihče se me ni ogibal. Zdaj pa, če koga nagovorim na ulici, vsakdo se prej ogleda, ali ga nihče ne vidi, da z menoj govori. In ko sva izgovorila par besedi, že se poslovi, češ, da ga kličejo nujni posli. Poznara to nujnost. Nihče mi ne reče nič žalega, a dobro razumem hladno obnažanje proti meni. Molče, udano' prenaSam ta tiha žaljenja, a vendar srce ni kamen . . . PriSel sem mimo vrtnarja. Od rane mladosti že ljubim z nerazumljivo silo cvetlice. Mojemu srcu najljubši pa so klinčki. Stopim k vrtnarju ter si kupim klinček, da ga ponesem s seboj. V samoti naj mi vzbuja vse sladke spomine iz mojih srečnih dni. Nekdaj sem dobival to cvetko v ljub dar, zdaj si jo moram kupovati. Kdo bo tudi jetnikom postiljal pot s cvetkami? Vse je pozabilo na me, vse se me ogiba. Ali se naj temu čudim? Jetnik sem, znak obsodbe je pritisnjen na moje ime! In ta zavesl razjeda mojo duSo! Pogledam na uro. Cas je, da se javim pri jetničarju. Stal sem pred njegovimi vrati. Trk, trk, trk . . . »Notri!« Jetničar me ie začudeno pogledal. Ali ni navajen na take obiske? Postalo me je sram. Leta in leta so me vzgojevali in izobraževali, a sedaj je priprost jetničar čez me gospodar. Molče sem mu ponudil sodnijski poziv. In pobesil sem glavo in oči. Jetaičar pa je zarožljal s ključi, zakašljal kakor bi bil v zadregi ter z mehkim, pomilovalnim glasom rekel: »Pojdite 7. menoj!« Sočutni glas jetničarjev me ie nekoliko ojunačil. V nesreči je vsaka gorka beseda hladilen balzam za bolno duSo, trda beseda njena smrt. Jaz sovražim trde besede! Šla sva po dolgem hodniku. Jetničar naprej, jaz za njim. Najini koraki so votlo odmevali od vseh strani. Tako odmevajo koraki po hodnikih starih, razpadajočih gradov, v katerih vladajo že strahovi . .. Plaho sem se ozrl parkrat naokoli. Ah, da bi me nihče ne videl na tej sramotni poti! Pred menoj se je odorla celica. Obrnem se do jetničarja in ga poprosim, naj me pusti danes pri miru. Moj glas je drhtel od notranje razburjenosti. Dobri mož me je razumel ter mi obljubil, da me danes ne moti. In vrata celice so se zaprla za menoj.  V je6i sedim in premisljujem svojega življenja ponesre6eni tok. Usoda mogo6na, kako kruto ravnaš z menoj! Kot otroci smo pihali milne mehurčke v zrak. A kadar so bili najlepši in naše veselje najve6je, so hipoma razpo6ili... Enako je v mojem življenju. Kadar za6nem sanjati o lepših dneh, takrat buti v me neusmiljena usoda kakor težko kladivo ter me pahne zopet v nesre6o. Kaj sem ti storil, usoda mogočna, da me tako hudo pretepaš? In v mojem srcu vstaja jeza in vstaja žalost, in borita se za zmago. Kdo bo zmagal? Ah, le jeze ne! Ustavljaj se jezi, srce moje, ustavljaj! Ubogaj me! Še vselej si se kesalo, kadar nisi ubogalo svojega bratca, razuma. Srce moje, ustavljaj se jezi! — — —  Zamislim se. Vse je tiho. Le svoje srce slisim utripati. Ta straSna samota! Nikdar nisem bil samote velik prijatelj. V povestih in romanih se sicer 6ita, da razburkano sree najde najlažje mir kje v tihi samoti. Verjaraem, a pri meni }e druga6e. Moje srce je ravno radi tega nemirno, ker je sedaj tako popolnoma osamljeno. »Gorje mu, kdor v nesre6i biva sam!« pravi slovenski pesnik. In sedaj mi je odlo6eno, da okusim to gorje, da izpijem kelih tega gorja do dna. Srce človeško hrepeni v nesre6i po tolažbi, ono drhti po duši, ki bi 6utila ž njim in ga umevala. A jaz .. . ? Sam sem, nimam človeka, ki bi me tolažil, ki bi lajžal z mehko6utnimi besedami moje gorje. Vse me je zapustilo, vse se me ogiba, kajti znak obsodbe leži kakor Kajnovo znamenje na mojem imenu. Danes v tej samoti, v tej tesni celici, ob6utim Se uprav velikost svoje neizmerne nesreče! Ah, ko bi vedela moja blaga mati, koliko trpim, kako sem nesre6en . . . Na lahkih krilih razvnete domišljije pohitim k svoji materi. - Pred njo kle6im, odprem ji svoje srce, odkrijem ji svojo tugo. Dolga, dolga je moja spoved . . .! In mati je britko zaplakala, a moja duša je plakala ž njo. Mati, mati, zakaj si me pustila od sebe, zakaj si me poslala v svet, kjer nisem naSel sre6e. Nikjer ni o6esa, ki bi me gledalo tako ljubo, kakor tvoje, nikjer ni srca, ki bi me imelo tako rado kakor tvoje. § Mali, raati, zakaj uisem ostal pri tebi.. ? Usoda mogo6na, še enkrat te vprašam, zakaj me preganjaš tako neusmiljeno, tako trdo? In glej, zopet se mi približuje ona grda žena. Ustnice so \i tenke, izpite, o6i globoko upadle, a napolnjene z divjim svitom, obraz s trdimi potezami in suh, njeni dolgi lasje mršavi.... Že steguje svoje koš6ene roke proti meni Vzeti mi ho6e moje srce! Pro6 od mene, pro6, ti grda žena . .. Hvala ljubemu Bogu, že je šla. Kako to dobro dene ! Ta grda žena, to je bila Jeza. Pregnal sem jo. In približuje se mi druga ženska postava. Pozdravljen, angel nloj! Tebe ljubim! Le pridi semkaj! Veli6astna je njena postava, umerjenost v njenih kretniah. dostojanstven rair je razlit po lepem obrazu, okoli ustnic ji plava turoben izraz, a njeno veliko, temno oko, kako sožalno, kako sočutno me gleda '... Pridi bližje, da se utopim v globo6ine tvojega o6esa Ženi je ime Otožnost. Mirna, udana, tiha žena! Tebe Ijubim, ti mi bodi spremljevalka v moiih nesre6nih dneh! In udal sem se otožnosti in moja duSa je plavala v žalosti. Ah, kako nesre6en sem, kako neizmerno nesre6en! Gorka solza mi kane na lice  V tem se zbudim. Ali je bila to istina, ali so bile le sanje? Poiskal sem solzo na Iicu. Hvala Bogu, bile so le sanje. Na licu pa sem našel madež od črnila. Mladi urednikovi6 je globoko namo6il pero v 6rnilo, da bi vam napisal lepo pisemce v podJistku. A ni vedel, kaj bi pisal. Zato je nagnil svojo glavico v dlan ter za6el premišljevati. V premišljevanju pa je sladko *zaspan6kal. Črnilo je kanilo med tem iz peresa na papir. Mlademu urednikovi6u pa je počasi zlezla zaspana glavca do papirja, lice se je dotaknilo 6rnila in mlademu urednikovi6u se je zasanjalo o solzi .. . Bile so le sanje, a težke sanje! — Pozdravlja Vas Vas mladi urednikovic. Smešničar. Vedel si je pomagati. Nekdo je pri6akoval prijatelja doma do devete ure zve6er, a ker ga ni bilo, odšel je ter zapisal s kredo na vrata: «Do devete ure sem te pri6akoval, ker te pa ni bilo, odšel sem v gostilno «k opici.» Pridi za menoj! Ako ne bodeS videl tega čitati, potrkaj na stranska vrata, in dekla ti bode prinesla svetilnico.»