The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage'] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEV. (No.) 218 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 11. NOVEMBRA!*— SATURDAY, NOVEMBER 11, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Kuba v novi revoluciji - Pakt mod Rusijo in Ameriko VLADNA ARTILERIJA STRELJALA NA UTRDBO, KI SO JO ZASEDLI UPORNIKI—REVOLUCIJONARJI GROZILI, DA BODO UNIČEVALI IMETJE AMERIKANCEV. MORALI SE PODATI PREMOČI VLADNIH CET. RUMUNSKI KRALJ PRI VOJAŠKIH VAJAH Havana, Kuba. — Prava državljanska vojna je izbruhnila na tem otoku, kateri ne more priti do svojega miru, odkar se je pričel oborožen odpor proti bivšemu diktatorju Machadu, kateri se je končal z njega padcem. Predsedniki si od tedaj sledijo drug za drugim, a očividno še noben ni bil pravi do zdaj, da bi bil po volji prebivalstvu, predvsem pa revolucionarnim organizacijam. Potom nove revolte se je posrečilo priti na krmilo Vlade sedanjemu predsedniku, Grau San Martinu, pred nekaj tedni. A že ob njegovem nastopu se je napovedovalo, da ne bo mogel dolgo vzdržati in so revolu-cijonarci celi čas zahtevali, naj brez odpora odstopi. Predsednik se ni menil za njih zahteve in tako je prišlo zdaj zopet do oboroženih spopadov. Revolucij onarj i so preteklo sredo zasedli tri mestne utrdbe Dve od njih pa so morali v četrtek zjutraj zapustiti, ko jim je vlada zagrozila, da bo izvedla napad na nju s suhega in z morja in jih bo pričela bombadirati s streli iz topov. Celotna sila re-volucijonarcev se je nato zbrala v utrdbi Atares, ki je bila najmočnejša od njih. Leži na hribu nad mestom in se z nje lahko obvlada celo mesto. Tekom noči so jo uporniki dobro utrdili in navo-zili v njo množino orožja. V četrtek dopoldne jo je pričela obstreljevati vladna artilerija. Med bobnenjem topov se niso mogli slišati streli iz pušk, ki so celi dan pokali po mestu med manjšimi spopadi. Revolucijonarci so bili odločeni, da morajo doseči svoj cilj na vsak način. Potom radio so na znanili, da bodo pričeli obstreljevati in uničevati lastnino Ame-rikancev, da bodo s tem izzvali posredovanje Amerike, ako se drugače predsednik ne bo podal Istočasno so posvarili prebivalstvo, naj se ne podaja na ceste, kajti svoje aeroplane nameravajo poslati nad mesto, ki bodo bombardirali predsedniško palačo. Prehitela pa jih je vladna artilerija, ki je otvorila silovit ogenj na nje, da so se morali podati ob 5. uri popoldne. -o- KONČNA POGAJANJA POVRNILA MILO ZA DRAGO Chicago, 111. — Preteklo poletje je Mrs. Bringman vložila tožbo za razporoko, pri čemer Je navedla, da jo mož večkrat Pi'etepe, kadar napravi kako napako pri igranju "bridža". On je bil namreč dober igralec, 0ria pa nasprotno ni dosti zna-'a. Med razprtim parom pa je Prišlo do sprave meseca septembra, ko je neka ženska izjavila o Mrs. Bringman, da je najboljša biudž igralka v me-stu. Od tedaj naprej pa sta zakonca tudi menjala svoji vlogi ^e samo, da je ona postala ^°ljša v igri kakor on, marveč Je svojo kritiko nad njim izraba pc^ njegovem prejšnjem naČinu, namreč s klofutami in sunki. Tako je zdaj prišla vr-sta, na moža, da je tožil za razpoko z motivacijo krutosti. Med Ameriko in Rusijo se bo dosegel ugoden sporazum.— Razna vprašanja se bodo rešila pozneje. Washington, D. C. — Pogajanja med ameriško vlado in med zastopnikom sovjetske Rusije, M. Litvinovim, bodo, kakor kaže, brez vsakega dvoma ugodno izpadla in jim bo sledilo u-radno priznanje sovjetske vlade od strani Amerike. Formalnosti za to priznanje so zelo enostavne. Potrebno ni drugega, kakor da predsednik in Litvinov izdata skupno izjavo, da se bodo diplomatski poslaniki izmenjali med obema deželema, da bo torej poslala Amerika svojega poslanika v Moskvo, Rusija pa svojega v Washington. Imenovanje poslanika mora sicer potrditi senat, vendar se lahko trdi, da je Roosevelt moral sigurno vedeti, da bo imel dosti zaslombe v senatu, kajti drugače bi ne povabil Rusije na uradni razgovor. Tudi se ne bodo skušala razna vprašanja, ki obstojajo med obema deželema, rešiti pred priznanjem, marveč bodo prišla na vrsto, ko bodo upostavljeni diplomatski odnosa ji. Kakor se govori, sta predsednik in Litvinov prišla do popolnega sporazuma v eni točki, namreč v tem, da se sklene med obema deželama nenapadalni pakt, da namreč druga druge ne boste napadli. Iz raznih izjav je razumeti pri tem, da ta pakt ni naperjen proti Japonski, marveč bo vezal Ameriko v enaki meri tudi, ako bi se Rusija vpletla v vojno s kako evropsko državo. Vprašanja, ki bodo čakala rešitve po uradni upostavitvi diplomatskih odnošajev, so precej pereča. Predvsem bo šlo glede povračila starih dolgov, ki jih je prejšnja caristična Rusija napravila v Ameriki. Dalje denarja, ki je bil po ruskem prevratu posojen vladi Keren-skija. Toda tudi Rusija bo stavila svoje zahteve, in sicer za plačilo odškodnine, ko so ameriške čete med vlado Kerenski-ja zasedle sibii-sko obrežje. — Obravnavala se bo končno tudi komunistična propaganda v A-meriki in na Kubi. -o- Iz Jugoslav!)«« SKORO ENAJST MILIJONOV DINARJEV ŠKODE NA POLJSKIH PRIDELKIH JE POVZROČILA ZADNJA POVODEN J V SLOVENIJI; DRUGE SLIČICE S POVODNJI. — SMRTNA KOSA IN RAZNE NEZGODE. Rumuncki kralj Kari (sedeč v avtomobilu), obkoljen od generalov, ko je nedavno prisostvoval velikim orožnim vajam rumunske armade v bližin« prestolice Bukarešte. Pri teh vajah je sodelovala celotna armada. ŠE ENO LETO RAZSTAVE Svetovna razstava se ponovno otvori 1. junija 1934. Chicago, 111. — V sredo je vodstvo tukajšnje svetovne razstave objavilo, da se bo na željo in priporočila raznih visokih osebnosti, med njimi tudi predsednika Roosevelta, kakor tudi občinstva v splošnem, razstava ponovno otvorila prihodnje leto, in sicer 1. junija. Kdor KRIŽEM SVETA — Dunaj, Avstrija. — V več krajih so se v četrtek pojavili spopadi med naziji in fašisti. Dve šoli so morale oblasti zapreti zaradi nemirov med dijaki. — Šangaj, Kitajska. — Nameravana pogajanja med kitajsko in japonsko vlado zaradi ureditve odnošajev ^ Man-džukuo so se odložila. Kitajska vlada jih je morala ustaviti na pritisk močnih političnih skupin. — London, Anglija. — Ame- IZIDI VOLITEV torej ni imel letos prilike videti te izrednosti, si jo bo lahko ogle-^iški dolarje na tukajšnji bor-dal drugo leto, ko bo v mnogih BREZPLAČNA GOSTITEV NA RAZSTAVI Chicago, 111. — Na prostorih svetovne razstave se je. preteklo sredo proslavljal konec prohibicije. V to svrho so razne pivovarne v mestu podarile množino piva, ki se je nato razdeljevalo posetnikom brezplačno. Stočilo se je okrog tisoč sodčkov tega brezplačnega piva, obenem pa se je raz-dalo tudi cele tone brezplačnih sandvičev. Vsak posetnik, katerih je prišlo ta dan na razstavo okrog 50,000, je dobil tiket za štiri vrčke piva. ozirih na podlagi letošnjih izkušenj še izboljšana. Letos se razstava nepreklicno zatvori v nedeljo, 12. novembra, zvečer opolnoči. -o--- CHICAŠKIM NAROČNIKOM V VEDNOST Na pritožbe, ki so prihajale od nekaterih naših naročnikov v Chicagi, da list redno ne prejemajo, smo napravili tozadevno poročilo na poštni urad. Od tamkaj smo dobili zdaj obvestilo, da poštni uslužbenci zasledujejo vsak posamezni slučaj in pazijo, da se bo list redno dostavljal. Ako pa bi se slučajno pri kom še pojavljale ne-rednosti, naj nam blagovoli javiti, da napravimo nadaljno pritožbo. -o- SLEPARSKI PAR Chicago, 111. — . Zakonski par, Irvin in Grace Baumgarth, ri živita ločeno, sta bila preteklo sredo aretirana pod ob-dolžbo sleparstva s čeki. Žena je bila uslužbena pri neki družbi kot tajnica in blagajni-čarka in je kot taka izdelovala čeke, katere je dajala svojemu možu, ki jih je nato vnovčil. Na ta način sta prisleparila $3274. Dočim mož molči in ne mara podati nikakega pojasnila, izjavlja žena, da je to delala na pritisk in na zahtevo moža. zi v četrtek ponovno padel, in sicer tako, da je funt Sterling bil vreden $5. Govori se, da bo še nadalje padel, da bo funt vreden nad $6. -o- JAPONSKA OSTANE PRIPRAVLJENA Mukden, Mandžurija. — Dočim je Japonska nameravala zadnji mesec znižati svojo armado, ki jo ima v Mandžuriji, na mirovno stanje, je zdaj to svojo namero opustila, in sicer vsled napetih razmer, ki vladajo med njo in Rusijo. Na ta način bo Japonska rekrutirala 10 tisoč novih mož na Japonskem in jih poslala v Mandžurijo, da stražijo železnico, sedanje vojaške čete pa bodo pridržane za varstvo na meji. --o—— ATENTAT NA KRALJA V AFGANISTANU Bombaj, Indija. — Iz mesta Sabul, prestolice države Afganistan, je v sredo prišlo brzor javno poročilo, da je neki napadalec ubil 581etnega kralja Šah Ghazija. Ta kralj je bil Daje splošno priljubljen in za-o cela država žaluje za njim "Dokler imamo svoj list, smo močni in druge narodnosti nas morajo spoštovati, češ, ti-Ie Slovenci pa res niso kar tako. Svoj Ust imajo. Čast jim!"— Trije Slovenci v Clevelandu, napol Hrvat v New Yorku. —o— Med mesti, ki so imela pretekli torek svoje lokalne volitve, tste važni v prvi vrsti Cleveland in New York. V prvem je zmagal za župana republikanec H. L. Davis. V mestni odbor pa so bili izvoljeni tudi trije Slovenci, namreč za ward-ne councilmane Wm. J. Ken-nick in Ant. Vehovec, za mestnega sodnika pa Frank J. Lau-sche. — V New Yorku pa je izvoljen županom, kakor je že bilo poročano, F. La Guardia Njegov oče je bil Italijan, nje gova mati pa Hrvatica z Reke. La Guardia sam tudi zna govoriti hrvaško. -o- POŠTEN NAJDITELJ Chicago, 111. — V torek je Mrs. Ch. Cawley, ki je prispela iz Manchester, la., javila policiji na svetovni razstavi, da je nekje izgubila svojo ročno torbico, v kateri je imela $10 v gotovini, zraven pa dijamantne uhane, vredne $4000. Drugi dan, v sredo, je bila obveščena, naj si pride po svoje stvari, ki so bile najdene v neki umivalnici v poslopju tvrdke Sears, Roebuck. Našel jih je neki u-službenec tvrdke, po imenu Alb. Schwerdtfeger, in jih je nedotaknjene izročil. -o- Uradna ugotovitev škode Ljubljana, 22. okt. — Prva poročila o škodi, ki jo je povzročila strašna povodenj v Sloveniji koncem septembra, so poročala, da presega škoda vsoto 25 do 30 milijonov Din, vpoštevajoč pri tem ne samo škodo na raznih poljskih pridelkih, marveč tudi škodo povzročeno na javnih napravah, mostovih, cestah in gradbenih j objektih. Škodo samo na poljskih pridelkih so cenili na približno 15 milijonov. Ta cenitev pa v bistvu ni bila pretirana. — Kmetijski oddelek banske uprav© dravske banovine je sestavil splošni statistični pregled škode, povzročene samo na poljskih pridelkih. V tem poročilu je posebej zabeleženo to, da take povodnji, ki bi zadela toliko okrajev, kronika že dolgo- vrsto let ne beleži. Tokrat so povodnji zajele veli kansko ploskev 9089 hektarov. Prizadetih je bilo 17 okrajev in dve večji mesti, Celje in Ljubljana. Povsod po teh kra jih je cenjena škoda na polj skih kulturah na 10,990,970 dinarjev. Najpoglavitnejši pri delki, kakor koruza, fižol, zelje, krompir in ajda ter tudi živinska krma, so bili uničeni Število oškodovancev je po vseh okrajih Slovenije okrog 25,000. Če prištejemo k tem poškodovancem še njihove družinske člane, lahko z gotovost jo rečemo, da je v Sloveniji trpelo po povodnjih do 100,000 ljudi. — Med vsemi so najhujše trpeli celjski, kočevski, krški, ljubljanski in logaški o-kraj. V celjskem okraju je ško da, povzročena na raznih polj skih pridelkih ocenjena na en milijon 79,900 Din. V kočevskem okraju, v katerega spadajo tudi Struge, ki so bile tudi skoro popolnoma uničene, znaša škoda samo na pridelkih 2,037,272 Din. Krški okraj je utrpel škode na pridelkih zadnji poti spremljal 851etni šp vedno krepki njegov brat. — Na tak čoln gre povprečno 20 do 30 ljudi, štirje pa veslajo. PaČ neobičajen pogreb. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Marica Kostanjevec, starejša hči pok. Marka Kostanjevca. — V celjski bolnici je umrl Ivan Kos, prevžitkar v Trnovljah. star 74 et. — V Skalah pri Velenju je umrla Erna Krešič, žena rudarja, stara 32 let. -o- Vol jo je nabodel Za ozimino sta pred kratkim orala Lamperjeva v Retju pri Trbovljah. Gospodarju je vodila vole njegova svakinja Elizabeta Štros. Nenadoma se je eden volov zagnal proti njej in ji z rogom prizadejal nevarno rano na kolenu, da je morala biti prepeljana v bolnico. -o- Cerkev so prenovili Novo streho je dobila po-družna cerkev v Lokah pri Trbovljah po prizadevanju skrbnih cerkvenih ključarjev. Cement in opeko je darovala trboveljska cementarna in tako je prijazna cerkvina na griču vsa prenovljena. -o- Miši delajo škodo Iz Dol. Lendave poročajo, da so se pojavile poljske miši v tako velikem številu kakor še nikoli. Zato se je prebivalstvo organiziralo, da bo skupno preganjalo tega nevarnega poljskega sovražnika, ki preti, da uniči posevke. -o- Bolezen mu pomagala do denarja Iz Maribora poročajo o trgovskem pomočniku Francu Detičku, kateremu je bolezen preprečila, da bi mogel še dalje izvrševati svoj poklic. V brezdelju se je pričel baviti z vezenjem in je dosegel v tej za 1.968,000 Din. Logaški o- novi stroki že prav veliko uspo- USPEŠNA VOJNA PROTI UGRABITELJEM Chicago, 111. — Federalnim oblastem se je po vztrajnem poizvedovanju posrečilo, da so prišle na sled in prijele števi- lo oseb, katere so sodelovale ter je tudi brez vsakih nemirov jpri ugrabitvah, ki so bile izvr-prisegla vdanost njegovemu si- šene v zadnjih dveh ali treh nu, Z,ahir Šahu, staremu 19 let, ki je postal naslednik svojemu očetu. --o-- KRVAVE VOLITVE V KENTUCKY Lexington, Ky. — Glasovanje o prohibiciji, ki se je vršilo v tej državi pretekli torek, je zahtevalo 16 človeških življenj ; nekaj drugih pa je dobilo bolj ali manj težke po- letih. Aretiranih je kak ducat voditeljev. Od vsakega areti-ranca so oblasti dobile nekoliko več informacij, da jim je bilo na ta način mogoče priti na sled nadaljnjim zločincem. škodbe. Na voliščih so se namreč sestali stari politični ali pa osebni nasprotniki, med katerimi so se pričeli prepiri, ki so se končali s poboji. kraj, ki je eden najmanjših, je utrpel škode na poljskih pridelkih nad 1,064.586 Din. — Taka je škoda, ki jo je povzročila povodenj v nekaterih okrajih samo na poljskih kulturah. Enake škode niso naši kraji u-trpeli kar pomnijo najstarejši ljudje. -_o- Pogrebni sprevod na čolnih V zadnjih povodnjih je bila vsa širna ravan od Ivanjeselske višine do trga Planine, in Bab-nega polja do Garčarevca eno samo veliko jezero. Promet s Planino in drugimi kraji se je vršil samo s čolni. S čolni so prepeljavali tudi mrliče na pokopališče na Planino. Dne 28. septembra so prepeljali s čolnom krsto Kermavnerjevega fantiča, ki je utonil v Lazah. Meseca oktobra so potem prepeljali na pokopališče na Planini pogrebce s krsto najstarejšega Lažana, 951etnega Jerneja Urbanca, katerega je na sobljenost. Dokaz za to je bilo lepo darilo, ki ga je pred kratkim prejel iz kraljevega dvora v Belgradu. Detiček je namreč izvezel krasno vojaško zastavo in jo poslal v Belgrad na kraljev dvor, odkoder je nedavno prejel 1000 Din, ki mu bodo v teh časih gotovo prav prišli. Nesreča s plinom V kuhinji inštalaterskega mojstra Inkreta v Celju, so našli ležati na tleh mrtvega instalaterjevega 211etnega sina Leona. Ponoči je namreč prišel že bolj pozno domov. Kakor sodijo, si je hotel pogreti kako jed in je v tem namenu odprl plin. Pri tem mu je bržkone postalo slabo, plin je pa uhajal raprej in ga nazadnje zadušil. "Kjer so na mizi brtez verski, veri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega du« ha, katoliškega ozračja." AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 11. ttovertibi-a i(J33 IKMERIKANSKI SLOVENEC B'xi in najstarejši slovenski Ret v Ameriki. K Pftanorljen teta 1W1, m < hhi Iiftaja vsak ten rama nedelj, pono-laljkov in daevov po praznikih. P ladaja In tiska! EDINOST PUBLISHING CO. 1 Naslov nr »društva in uprava: |849 W. Cermak Rd., Chicago (Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za ««lo leto Za pol leta . |Ea četrt leta Za Chicago. Kanado ia Evropo: Za celo leto -$6.00 Za pol leta--3.00 Za četrt leta------1.75 _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established »91. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For cne year________ For half a year----- _$5.00 ben in zasmehovali bi vse, kar je nam svetega in dragega, in jzen do svoje podružnice, in dojtega vlaka in se zopet pozdravili nas »ame, kakor so že, in to še toliko bolj, ker bi vedeli in znali, SŽZ. — Vabim na to prireditev' po dolgih letih. Ce Bog da zdrav-da bi v takem slučaju katoličani ostali brez vsakega orožja. !pa tudi vsa društva iz milwau- je Vam doma in nam v tujini, se Prepričani smo, da so z nami vred ene misli vsi zavedni ka-jške okolice West Allis, North bo še tudi to zgodilo, kar naša toliški Slovenci po Ameriki, namreč: do tega, da bi zgubili list 'Milwaukee, Sheboygana in od srca najbolj želijo in hrepene do-A. S. ne sme še tako kmalu priti! Do zadnjega hočemo vzdr- drugod. Vedite, da smo tudi me'čakati. Jaz namreč računam ta- For three months------ Chicago, Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year----3.00 For three mouths -_____ 1.75 /ati. To je tudi naša narodna in sveta dolžnost! In v ta namen, da rehabilitiramo stanje Amer. Slovenca, se je vodstvo lista odločilo, da priredi zopet veliko letno kampanjo za dnevnik "Amerikanski Slovenec". Ta kampanja se bo vršila zopet od 20. novembra letos pa do 28. februarja 1934. Opozarjamo že danes vse drage prijatelje in somišljenike A. S., da naj pazno prečitajo naznanila prihodnji teden o tej kampanji. Ta kampanja bo zelo zanimiva. Želimo iskreno, da bi se za njo vsi somišljeniki in prijatelji dobrega tiska inte- 2-^°|resirali. Ako vsi primemo za delo, tedaj bomo dosegli uspeh, 1*50 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača, Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. na katerega bomo lahko ponosni vsi. Da ohranimo najstarejši spomenik ameriških Slovencev TO IN ONO IZ SO. CH1CAGE;igralcem bodo razdeljene So. Chicago, 111. Zima se počasi dotipava do nas in najbrže ne bo dolgo, ko se bomo naenkrat znašli v njenem mrzlem objemu. Nič kaj prijetna ni zima v mestu, pa čeprav človek lepo na topelm sedi in gleda skozi okno. Najveličastnejša je zima v gorah in pa v gozdu. V gorah zaradi mogočnih sneženih plazov, ki pretresajo s svojim bobnenjem osrčja mogočnih skal, v gozdu pa zaradi skrivnostne tihote,ki ti dušo tu-ko priveze nase, da postaneš pripravljene vašo prijaznost po-j ko: dva vesela dogodka sem zdaj vrniti ob enaki priliki. — Vstop- že doživel in pravijo, da v tretjič nina je samo 50c za kar se boste'rado gre. Toraj upam, da bom prav dobro in prijetno zabavali.'še tistega doživel, da se z vami - Dobro kapljico je napravila'snidemo. — Sprejem brata na naša članica Mrs. Južek, druge postaji mi bo ostal vedno v spo-naše dobre članice so nam pa'minu. Po iskrenem pozdravu se obljubile potic. Pa bo še drugih podava na moj dom, kjer je na-dobrot, katerih pa ne bom vseh ju že težko pričakovala moja izdajala. Le sami pridite in se družina, ki je priredila bratu prepričajte, da tako skupno pra-! prisrčen sprejem. Potem so se znujemo Martinovo soboto in pa pa začeli razgovori o najni dobi krst vina. — Na svidenje. j zadnjih dvajset let. Najpreje sva Mrs. Marica Kapac, predsed. j jo mahnila v staro domovino na -o--j Bleč Vrh, kjer žive najini starši, MALO NOVIC IN SPOMINOV | bratje in sestre, kjer je najina Jaliet, III. I rojstna hišica, kjer je tekla na- ijina zibelka, kjer so naju mami-Kot dolgoletni naročnik in či- ca zibali in prepevali: Spavaj, tatelj Amerikanskega Slovenca spavaj sinček moj> saj angelj _____ ______________________________želim nekoliko prostora v našem ^ te nocoj 0h> kjfi SQ Qni lepe in vredne nagrade. Ženske, priljubljenem listu, da opišem zMi časi, ko je res lušno blo a so se tudi preskrbele z ječme- doživljaje, ki sem Jih preživel v zdaj pa ni yeč tako_ Vzelo je na_ novcem, s katerim si boste v od- zadnjih 20 letih. Ce beremo1 ju yeg dni pre(jno sva vse v du-morih močili suha grla. - Torej svetovno zgodovino, najdemo , obiskala v gtari domovini) vsakovrstne dogodke, skozi kate-^. gya veUko n& dney_ re so morah iti razni narodi nr|nem redu Vgaki ^ nama je ti dogodki se opisujejo, kot zgo-|ba čas prekratek) pa sva ga po. prav List "Amerikanski Slovenec" je najstarejši tiskovni spomenik med nami. Najstarejši in prvi slovenski časopis je v Ameriki. 2e iradi tega svojega pijonirstva je najvažnejši tiskovni einitelj med ameriškimi Slovenci. Amerikanski narod visoko čisla in spoštuje svoje pijonirje. Opeva in povzdiguje jih v svojih pesmih, vedoč in upoštevajoč kmalu mehak kakor neslišno pa-«L«j«tva, da so bili namreč ravno prvi beli pijonirji tisti faktorji, M «o odprli pot v to veliko in bogato zemljo in v njej ustvarili *aj»vobodnejšo deželo na svetu. Tudi ameriški Slovenci se spominjamo svojih pijonirjev. §*j, • ponosom pišemo o njih in jih pogostokrat omenjamo. Toda pozabiti ne smemo na noben način tudi njihovega pijonir-»k»ga dela in ga moremo krepko nadaljevati in izročati naprej kot dragoceno narodno dediščino našim zanamcem. Le na ta način bomo ostali vuedni potomci naših slovenskih pijonirjev v t»j zemlji. 'Amerikanski Slovenec" je bil ustanovljen z velikimi žr- le pridite v velikem številu, da bodo tudi ženske enkrat vesele. — V nedeljo 19. nov. pa pridejo v našo naselbino naši sosedje Ci-kažani, namreč mladina društva Zapadne Slovanske Zveze in se bodo pri nas pokazali na odru. — Da, oderske prireditve že dolgo časa nismo imeli, zato je sko- dovinski dogodki. Tako se tudi1 daljšala še pozno v noč, včasi do v našem življenju primerijo do-ene a,. druge ure čez polnočj da godki, katere ohrani človek v ae že petelini 0frlašali. Tako vednem spominu. Za mene sta bi-J gya ddala deyet dnjj dan za dne. la posebno važna dva veselajvom> kajU doživljaji dvajsetih ______________________________ dogodka, o katerih želim poro-ilet> se ne dajo y nekaj uvah pre. ro gotovo, da bo to nedeljo dvo- catl Javnosti. Prvi vesel dogodek(rešetati_ Devet dni se nli je zde. rana- napolnjena. Poleg tega se r moJem življenju, katerega ne , kot en sam dan, tako je hitro bodo med odmori kazale tudi ?om nikoli P°zabil je bd takrat, čag minil gk gya pogledat tudi dajoče snežinke.Ce je kdo s ce lo in čisto dušo pogledal v zimski gozd, ne bo nikdar pozabil blažene tihote, ki te priveze nase, da bi hotel za vedno ostati tam in strmeti v ta skrivnostni mir. Vse drugače je seveda v mefctu, kjer razna vozila mešajo umazani sneg in ga teptajo. — Toliko naj povem o zimi, sedaj pa kaj drugega. — Ravno se razne zanimive premikajoče slike, katerih boste prav gotovo veseli. Vse to boste videli za samo 25c, ker samo toliko je vstopnine za v dvorano, otroci so pa še ceneje. — Pridite vsi v dvorano in tako pomagajte najmlajšemu društvu v So. Chicagi, namreč društvu Svoboda štev. 36, ZSZ., katere glasilo je Amerikanski Slovenec.— V nedeljo, 26. nov. bomo imeli cerkveni bazar v na- tvami naših dragih pijonirjev. Koliko so žrtvovali zanj usta- «am je približal sv. Martin Slo- .. dyoranL Mislim> da tega ni - vencem dobro poznani svetnik, ^ pQsebej priporočati fara_ zlasti poznan tam, kjer se pride- movitelj Murnik, Msgr. Buh, pok. preč. g. Šušteršič, veleč. g. dekan Sava in premnogi drugi vseskozi do današnjih dni. Tudi v »jihorih časih »o bile hude krize, a kljub vsem zaprekam naši pijonirji niso odjenjali, vzdržali so in nam ohranili dragocen spomenik — katoliški list "Amer. Slovenec". Sedanja kriza že tri leta davi ves svet, pa močno davi tudi dni pred Sv/Martinom. Zares, liri "Amer. Slovenec". List se ni splačeval sam še v normalnih čudno moč ima ta svetnik, ki ta-•Mib, pa «e Se toliko manj v teh kislih časih. Vsak cent, ki ga ko upijva na gr0zdni sok. Nikjer podjetj* zasluži, gre za vzdržavanje časopisa. Toda tudi za-'na svetu pa gv Martina ne po-siužek podjetja se vedno krči. Ce bi podjetje list izdajalo radi i zdravijo tako slovesno, kakor v •iobička, bi ga že davno ustavilo. Toda naša katoliška tiskov- j Ameriki in to že odkar je bila r,a družba, lci izdaja katoliški dnevnik A. S., ni ustanovljena, priznana že umria prohibicija. samo radi dobička, ki je sicer neobhodno potreben pri vsakem1 Nevede mu vse tovarniške piščal-•bratu in brez njega se ne da izhajati, marveč tudi radi dobre-J ke zadonijo v zmagoslaven pora tiskovnega dela med našim narodom v tej deželi. Ko bi, zdrav. p0 naključju se je liam-vodstvo podjetja ne imelo pred očmi te visoke zavesti, da bi: reg primerilo, da je na god sv. bila za katoliške Slovence v Ameriki nepopravljiva 'moralna1 Martina prenehalo strašno kla-skoda, ako bi zgubili katoliški dnevnik A. S., bi katoliškega j nje svetovne vojne in tako si je dnevnika |s zdavnaj ne imeli. Toda potreben je! Ali naj na-'sv. Martin priboril v "suhi" A-še drage ivojake po naselbinah prepustimo v nemilost protiver-|m€.rjkj jzre(jno čast. _No, pa ko sem se srečno povrnil iz člo- svetovno razstavo v Chicago, ki veške mesnice, s svetovne vojne, je reg nekaj izvanredno zanimi. po preteku petih let in štirih dni..yega za yidetj pray0 čudo mQ. Ne da se popisati, kako srečne- derne{?> na dk.a sedanjega ga m veselega sem se počutil ko „yeta gploh ^ nemogote vse opi. sem zopet zagledal belo Ljublja-|sati kaj ge yge yidi na tej gye. no, ko sem zagledal ljubljeni;^ razstavi> v nedeljo 8. ok-rojstni kraj, zlasti, ko sem zopet tobfa ge pa z avtobusom podava videl svoje starše, brate, sestre, L Lemont na naše Ameriško »rodnike in prijatelje ter znan-| Brezje> ki je oddaljeno 16 milj ce, da sem se zopet nahajal med od našega megta Tam ge zahya. njimi na domačih tleh. ,iya Bogu in Mariji Pomagaj za Drugi vesel dogodek sem pa ijubo zdravje, da sva srečno spet doživel letos, o katerem želim nom, da bi vsi prišli. Saj vem, iskemu tisku, da mu izruje iz src še to, kar je ostalo dobrega v >njem? Iz te visoke zavesti črpamo tisto gonilno silo, da vztrajamo kljub vsem zaprekam, ki jih postavlja ta neodjenljiva depresija na našo pot pred nas. Kaj bi bili ameriški Slovenci birez svojega lastnega katoliškega lista, kakor je A. S.? Mi ne mislimo s tem vprašanjem bahati list. Ne, zavedamo se, da listu marsikaj manjka, toda luje zlata vinska kapljica. O sv ^ v£j. Na bazarju se Martinu Se namreč ta kapljica'bo ^ izprehaj£^la imenitna krsti m postane iz mosta vino, . , . , , . , vV ,. . v,, . , ' spa sreča, ki bo lovila izbrane pa četudi si sprešal komai teden x v 0 ,. 1 F J srečneže. Rad bi da bi tudi mene potipala, pa ne verjamem, da me bo. Saj se ji že dolgo let nastavljam, pa jo vedno ubriše mimo mene. Morda bom pa le letos kaj bolj srečen, kdo ve. Težko je obolel Mr. Matija Klobučar, ki živi na sto prvi cesti in Torrence Ave. Pravijo, da se je nevarno prehladih Želimo mu ljubega zdravja, ker je res hudo, če je človek v teh slabih časih na bolniški postelji. Saj še za zdrave ni bogve kako dobro in prijetno, pa bo za bolane. — Torej Math, le kmalu ozdravi.— Pozdrav vsem. Novinar. sedaj je tudi v Ameriki "suši'" odklenkalo in tako se bomo tega pozdrava še z dvojnim veseljem spominjali. — Vse najboljše vsem Martinom, ki praznujejo danes svoj god. V nedeljo 12. nov. priredijo na drugi strani, če upoštevamo sedanje težke razmere, moramo članice dr. Marije C. Spočetja pa biti hvaležni, da je vsaj tak, kakoršen je. In vprašanje je, štev. 80, KSKJ. v naši cerkveni kaj, če se to zgubimo, kair imamo? Kaj pa potem? dvorani svojo zabavo, namreč Za preudarne in pametne slovenske katoličane ni težko bunco party. Vabljeni ste vsi fa-edgovoriti na to vprašanje. V pozabljivost bi padli in" obenem rani, zlasti pa vse članice, da pri-v zasmeh nasprotnikom. Nasprotnikom bi visoko zrastel gre- dete ta večer v dvorano. Dobrim nekoliko bolj obširneje poročati. Dne 26. septembra mi je namreč pismonoša prinesel pismo. Ko ga odprem berem kratko naznanilo: Jaz, John Skubic, Tvoj brat, te obiščem prihodnji teden dne 2. oktobra. Pridi me čakat na vašo PODR. ŠT. 12 S.Ž.Z. Milwaukee, Wis. Danes v soboto zvečer priredi skupaj prišla po dolgih letih. Ogledala sva si, kako lepo imajo urejeno čč. Očetje frančiškani. Jako prijazen razgled je na hribčku, kjer je krasna Lurška votlina, katero so Očetje franči- škani naredili iz samega do-jolietsko postajo. Pridem z opol- mačega kamenja. Poleg Lurške danskim vlakom, ki prihaja z za- votline je tudi lepo urejeno je-pada. — Ker se z bratom nisva zer0> da se lahko z čolnom vozi videla že toliko let, sem bil v res- P» "Jem- Ameriški Slovenci smo niči iznenaden in vesel tega krat-]ahko veseli, da imamo ta krasni kega pisma. V vsej bratski lju-1 kraj> to lepo Marijino božjo pot bežni sem nestrpno čakal pone- ter prijazne očete frančiškane, deljka 2. okt. — Omenjenega'Pravi spomin na Brezje v stari dne se odpravim na postajo, kjer!domovini. Mi smo še posebno sem težko pričakoval trenutka,] lahko veseli, ker živimo v njih nice v slovo je bilo takrat žalostno pri nas. 1 Mi trije, najboljša pomoč pri hiši v vojski, mati z mlajšim1; sinom, oziroma bratom, so ostali sami doma v veliki žalosti in skrbeh, ali se še kdaj vrnemo nazaj. Tužni časi, ki se ne bodo nikdar pozabili. Hvala Bogu za veliko milost, ki jo je nam skazal, vrnili smo se vsi trije srečno domov. Jaz sem prišel najzadnji, kajti vzelo me je pet let in štiri dni, predno sem odslužil štiri vladarje katerim sem moral biti pokoren v tem svetovnem vrtincu prememb. Prvi je bil cesar Franz Jožef, potem Karol za tem Peter in naposled kralj Aleksander. Tako vam pOvem, da imam dovolj za moje življenje vojaškega stanu za celo življenje. Spili so mi vso boljšo kri in vzeli moč, kar bom z milijoni drugih vred čutil vse svoje življenje. Brata je posebno zanimalo izvedeti, kako smo živeli v strelskih jarkih na bojnem polju. Jaz sem bil v južnih Tirolah, tam je bilo največ snega, dosti kamenja in veliko granat. Tako vam povem, da je bilo strašno za pogledati kaj še le v takem peklu živeti. Vsi oni, ki boste čitali te vrstice in ste bili na omenjeni bojni črti, je vam gotovo dobro znano, kaj smo vse doživeli v tistih u-sodnih časih. Živo se še spominjam onih prežalostnih prizorov, ko smo ležali v strelskih jarkih in čakali smrti. Kako so poleg mene moji tovariši prijatelji in znanci padali smrtno zadeti. žrtvovali svoje mlado življenje vojnemu moiohu v tem nezaslišnem svetovnem klanju. Vsem kličem še danes: Bog njim daj večni mir in pokoj, večna luč naj njim sveti naj počivajo v miru po prestanih grozotah tega sveta. V teh spominih in pogovorih z bratom je čas hitro tekel naprej. Ogledala sva si še naš slovenski Rim, kakor mnogi imenujejo tukajšnjo našo naselbino, in skoro lahko trdim da je res, ker naša jolietska naselbina je ena najlepših slovenskih naselbin v Ameriki. Imamo krasno cerkev, šolo in lepo urejeno faro, da se počutimo prav kot v stari domovini, na kar smo prav veseli in ponosni. Bratu se je vse j ako dopadlo in je bil zelo vesel, da je imel enkrat priliko videti to lepo slovensko naselbino. Tako je prišel čas ločitve in treba se je bilo mu podati nazaj na njegov dom v Rock-springs, Wyo. Dne 12. oktobra zjutraj smo ga spremili na postajo in si še enkrat podali des-Z Bogom dragi ko prisopiha vlak, ki bo pripeljal bližini in imamo priliko jih več dragega mi brata. Naposled res | krat obiskati, osobito v poletnem prisopiha toliko zaželjeni vlak, ki , času. Ko se vrneva popoldne dose vstavi in iz njega izstopi brat'm°v z tega prijaznega kraja, so Janez. Kako je bilo meni pri sr- naJU že čakali številni prijatelji cu, ko sem ga zagledal, se ne da!in znanci, da pozdravijo brata in popisati. Hitim k njemu in mu se osebno pogovorijo z njim. molim v pozdrav desnico. Lju- Tako je zopet trajal pogovor pobi moj brat me še kaj poznaš? zno v noč in smo nadaljevali še Še te poznam Jože, mi veselo od- drugi dan o naših doživljajih v govori, čeravno je minulo že stari domovini. Mojega brata še naša podružnica domačo zabavo v korist podružnične blagajne, j dvajset let in 19 dni kar sva si vedno zanimajo časi in dogodki Zato ste cenjene članice proše- zadnjič roko podala v slovo, pri zadnje svetovne vojne, kajti od ne, da se v polnem številu udeležite te zabave, ker vsako članico veže dolžnost, da pokaže ljube- odhodu v Ameriko. V duhu sem'naše hiše smo bili kar trije v si mislil kako veselje bi bilo, kojvojno poklicani; namreč oče in bi tudi naši starši stopili zdaj z' dva sina. Zapisati se ne da kako brat, srečno pot ti želim, pa kmalu kaj piši. Z Bogom dragi brat, mi odgovori Jože, zdrav ostani! Bog daj da se še zdravi vidimo! Vlak je odpihal in z njim odšel moj dragi brat John, ki mi je napravil z tem njegovim obiskom največje veselje, kar sem ga še v Ameriki doživel. Kot mi je sporočil, je po štirideset urni vožnji srečno prispel zopet na svoj dom k svoji ugledni družini, ki mu je najljubše zavetje in veselje na svetu, kar mu prav iz srca privoščimo in (Dalje na 3. str.) TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (38) (Metropolitan Newspaper Service') Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Sir Rihard je naročil konje in potem veselo dejal Blaku. "Tvoje besede co imenitne. Bolj si kratkočasen, kakor kak potujoči pevec. Kakor dar iz neba boš pri nas v prineovem gradu. Takoj gremo in pojezdimo h princu. Ne bos več dolgo moj jetnik, ampak moj prijatelj boš in moj gost." — Kmalu nato sta jezdila po stezi, ki se je vila mimo strmih, skoro navpičnih skal. Sir R'hard jo nosil d nsboj ščit in sulico. Solnce je odsevalo na kovinskem orožju in se lesketalo na njegovem kovinskem oklepu. Z obraza mu je pa sijalo zadovoljstvo in z na-SmeSkom je zrl ha svojega jetnika, ki je pokrep-čan jezdil poleg njega. Jezdila sta vštric med hribi, za njima ie v primerni daljavi hodil Mihael. Na neksm ovinku ie Blaks nenadoma zagledal močno utrjen grad. Na Sir Hihardbvo povblje so straž-nilti odprli vrata. Prekoračili so dvorišče, na katerem so stali oboroženi vojščaki, ki so ju pozdravili. Ko so prišji do notranjega zidu, so stražniki na Sir Kihardovo besedo zopet dvignili Ograjo, ki je bila pred dvigalnim mostom, na kar sta v spremstvu dveh vojščakov, ki so službeno stopali poleg nju, prekoračila dvigalni most. Neizbrisno se je utisnilo Blaku v spomin, kar je videl ko je vstopil skozi zadnja vrata v trdnjavo. Tolikega veličanstva in lepote še ni videl. Ko je pisana množica zagledala Sir Rihar-da in Blaka, so zlasti bližnji, nrav radovsdno zrli na Blaka. Nekateri so kratko pozdravili, ta dva sta pa ra^jahala konje in ju izročila Mihaelu. — "Halo Rihard, kaj si nam pripeljal Arabca," se oglasi eden. roooooooooo<>oooooocoooooo7i"wiii"nw»< ixsifax a»if «« ii»i*& i« «« t- »* fatwi joaw fis«n<« 'liiitfiii!*^ mi kw* prinesel s svojega potovanja v južno Ameriko domov. Ta rastlina, drevo, ki mu znanost pravi "hora crepitans", ima plodove, ki se razsušeni razletijo na takšen način, da vpliva v okoliščinah, kakor sijio jih navedli, naravnost kot eksplozija. Značilno za silo tega razleta je tO, da je učenjakova žena pritekla iz sosedne sobe misleč, da je nekdo s samokresom streljal na njenega moža. Rastline se neredko poslužujejo takšnih sredstev za raz-trositev svojega semena,- dasi seveda ne tako temeljito kakor "hora crepitans". Principi njih metalnih organov so povsod isti. V posameznih plodih nastanejo z rastjo elastične napetosti, ki se končajo z razletom. Organi, ki so namenjeni tej nalogi, so videti pogostoma kakor stisnjene vzmeti. Med srednjeevropskimi rastlinami je posebno podjetna balzami-na z rumenimi cveti, ki trosi svoja semena na ta način 2 do 3 m daleč. Sicer pa poznamo tudi med živalmi podobne priprave, dasi rabijo v popolnoma drug namen. Neke vrste polipov imajo v svojih lovkah n. pr. številne stanice, ki se družijo v nekak' šne debele otekline. V teh sta-nicah so navite v spiralni obliki tenke, dolge nitke, ki so napolnjene z žgočim strupom. Pokrite so z zelo tanko kožico, ki se ob najmanjšem dotiku razpoči in nitka se sproži ter se zadere kakor puščica v telo napadene živali, pri čemer izteče strup, ki žival omrtviči. -o- BODI POŠTEN! Pred policijskim ravnateljem je poštni uradnik Novaček priznal, da je bil soudeležen pri tatvini 75.000 češkoslovaških kron v Brnu. Priznal je, da je ukradel ček na prigovarjanje svojega svaka Chladila, ki je bil že eno leto brez dela. Chladil se je te dni obesil v celici. V trenutku, ko je Novaček tatvino priznal, se je zgrudil na tla, zadet od srčne kapi in .je umrl. -o-- IRfTF, "AMER. SLOVENCA"! i z m Nivialjevanje z 2. strani ) želimo. Končno pošiljava z bratom iskrene pozdrave svojim dragim staršem, bratom in sestram v stari domovini in obenem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem po širni Ameriki in starem [kraju. Uredništvu Am. SI. se najlepše zahvalim za priobčitev tega dopisa, ter želim mnogo vspeha pri blagem delu za vero in narod. Našemu vrlemu listu Am. Slovencu pa veliko število dobrih in zvestih naročnikov. Joseph Skubic. K zadnjemu odgovoru nadzornicama SŽZ. želim dodati še to-le: Naj končam to debato! Dne 13. februarja 1982 ste naznanile glavne uradnice potom u-Iradne seje, da so bili Kupljeni jtrije mumcipalni boncli. V po-itrdilo ste navedle ob tej priložnosti imena treh bondov. j Vse to se je vršilo pod nadzorstvom obeh glavnih nadzornic in glavne predsednice. Ta od-(lok seje je veljal toliko časa, dokler dolgo ni bila končana konvencija. Vse to lahko bere še danes vsaka, še tako navdušena članica SŽZ. v februarje-{vi številki Zarje 1. 1982. Ker so bili omenjeni bondi vredni j tisti dan na javnem trgu komaj [$2700.00, je moral nekdo napraviti dobiček. Kedo? — To je imela določiti konvencija — pa se ji ni dovolilo. Po konvenciji je naznanila gl. predsednica, da so bili bondi kupljeni že v mesecu avgustu 1931 in zato ni bilo nobenega "komišna". V potrdilo je navedla pismo izvedenca, katerega je — kot se je sama izrazila — plačevala sama in ki je bil plačan za svoje delo menda tudi od banke, na kateri se je kupilo bonde. Gl. tajnica je naznanila, tudi sedaj šolo SLUŽBO DOBI slovenska dekle ali žena za čiščenje hotelskih sob. Hrana in stanovanje dobi v hotelu. Plača po dogovoru. Blue Island Hote!, 1921 Blue Island Ave., Chirr gc, 111. SLOVENCI V CHICAGI, POZOR! Kdor si želi purana in drugo perotnino, poleg tega pa • še mlade prašičke za Zahvalni dan, naj sigurno pride v soboto, 18. novembra zvečer, na doljnji naslov, kamor bo farmar pripeljal s farme te živali in se bo gospe sreči prepustilo, da jih izroči svojim ljubljencem. Poleg tega bo tudi ples in domača zabava. Torej na svidenje omenjeni večer. Vas vabita. Mr, in' Mrs. Goleriko, 2226 Blue IsPd Av.. Chicago po konvenciji, da se je plačalo iz Zvezine blagajne svoto 3000 dolarjev. Ta svota se je odštela od Zvezinega premoženja šele potem, ko so se zaključili računi za leto 1931 — torej po šestih mesecih. Kako je zašla svota $158,28 nekam v sredo 'med decemberske stroške, tega še danes nihče ne ve razložiti. Glavnim uradnicam prepuščam, da naj se zlasajo same med seboj in rešijo same, ke« daj in kako so se kupovali bondi; ravno tako prepuščam gl. odboru1, da naj sam določi, — in sicer za zaprtimi vrati, — kdo je predelal po svoje uradna poročila v slučaju, da niso bili bondi kupljeni med mesecem deeembrom 1931 in 13. januarjem 1932. Na seji vas je bilo petero in vse se je vršilo pod nadzorstvom dveh glavnih nadzornic in pod osebnim vodstvom glavne predsednice. Kot sem vam že omenil zadnjič, naglašam zopet dane«, da me dobite še vedno pod istim naslovom. V slučaju, da se je zgodila kaka krivica kateri izmed vas, zakaj ne zahtevate pravice pri sodniji? Rev. Anten Schiffrer, St. Mary's Hosp., Milwaukee. (Plačan oglas.) Y pojasnilo Rev. Schiffrerju. RAZPRODAJA i popolnoma novih kožuhnih ženskih sukenj "Fur Coats", na rpkah delane in šivane. V zalogi imamo tudi ko-žuhne suknje, ki smo jih zamenjali, Zelo poceni. Od $35.00 naprej, Oddelek za ceneje cene. Miller and Co., 106 North Michigan Ave., Chicago, 111. Odprto ob večerih. V nedeljo, 12. novembra, se bo imelo nemško ljudstvo izraziti. ali odobrava korak Hitlerjeve vlade, ki je odredila, da Nemčija izstopi iz Lige narodev. Na gornji sliki se vidi plakat, s katerim je vlada proglasila glasovanje. DRUŽINSKIH PRATIK NIMAMO VEČ! Naročnikom Družinske Prati-ke sporočamo, da je nam letošnja zaloga že pošla in zato z Družinsko Pratiko letos ne moremo p ostreči več. Imamo pa še v zalogi Veliko Blasnikovo Pratiko, s katero lahko postrežemo. OR. H. H. LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3817 CHICAGO Ker vedno govorite o nekakih svarilih, katere ste baje dajali gl. uradnicam SŽZ., da naj ne kupujejo municipalnih bondov, sem šla pogledati vsa Vaša pisma iz leta 1931 ter med njimi našla le eno, ki govori o bondih. Pismo je od 11. maja in se glasi: "Spoštovana Mrs Prisland:—Ni mi bilo možno z Vami osebno govoriti pri zadnji priložnosti v Sheboyganu. Želel sem Vam povedati sledeče glede investiranja denarja. Kot Vam je znano, je Haekott Bonding Co. zaprla vrata. Na-188;... . so imele tam posojilo, jlmeli smo tukaj tri uradnike, ("experts" radi tega. Izrazili so se gospodje, da se človek ne more zanesti na druge bonde danes kot na municipal bonds in na government bonde. Toliko v pojasnilo v slučaju, da nameravate iti v kako kupčijo." —- Tako ste pisali sami le malo časa poprej predno se je bonde kupilo, ki so ravno isti, katere ste sami v svojem pismu priporočali, in radi katerih se danes toliko jezite, Ako ste pozabili, kaj ste pisali, Vam je pismo na razpolago. Iz gl. uirada Zveze je v Zarji priobčeivo poročilo, da so p sli v gl. urad državni pregledoval-ci od zavarovalniškega oddel- ka države Illinois ter pregledali poslovanje Zveze, našli vse v lepem redu ter rekli, da že leta in leta pregledujejo poslovanje raznih podpornih organi^-cij ter zlepa niso naleteli na sorazmerno tako umno investiranje kot so ga našli pri SŽZ. — Ako so državni pregledovalei zadovoljni z Zvezo, je potem lahko z njo zadovoljna tudi vsaka posamezna članica in vsak pameten človek. Postava države Illinois,, ki nadzoruje organizacije, dovoljuje organizacijam investirati svoj denar v municipalne bonde, to je take vrste bonde, katere lastuje SŽZ. Ako država sama to dovoli in ker dovoli, že ve, zakaj dovoli, ker so taki bondi zanesljivi, zato gl. uradnice, ki so te bonde odobrilo, niso zakrivile ničesar; kupilo smo te bonde v najboljši veri, da je invested j a dobra, .ravna* le smo se po zaključku pred* zadnje konvencije in po postavi države Illinois, Več pa ne more nihče od nas zahtevati. S tem je debata po časopisih od moje strani zaključena, Ako ti neupravičeni napadi ne ponehajo, se bom obrnila drugam. Marie Prisland, (Plačan oglas.) " 'Amer. Slovenec' je baro-neter našega verskega in na-odnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese aše delovanje."—Rev. Černe Kakovost Točnost Poštenost i k. F. WARHANIK — LEKARNA — Posluje preko 32 let. 2158 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO, ILL. _ ) Na Martinov večer v soboto 11. novembra uljudno vabi vse ehicaške Slovence in Slovenke NA PRIJAZNO MARTINOVO ZABAVO ki bo trajala ves večer in dokler bo treba THE LITTLE GREEN TAVERN MRS. ROSE BANICH, lastnica .1902 W. Cermak Rd. Tel. Canal 4360 Chicago, 111. Za goste bo na razpolago prosti prigrizek. Za ples bo sviral znani godcc in sjcer na harmoniko slovenske komade, ker bo to večer za Slovence, da proslavimo sv. Martina in se med seboj po slovenski navadi pozabavamo. Pridite vsi! Pripeljite seboj tudi svoje prijatelje! Vsi dpbroddšli! PLUMBARSTVO Mi popravljamo vsa plumbarska iela. — Inštaliramo kopalne, umi-/alne in kuhinjske sinke, toilete, pq rmerni ceni. — Račune plačujet« lahko na obroke. Thomas Higgins PLUMBING, GAS FITTING AND SEWERAGE Tel. Canal 0610 . CHICAGO, ILL 2313 So. Oakley avenue, DR. R. P. ZAEETiEL SLOVENSKI ZDRAVNIK 7. univerz v Pragi in Psidovl, poprej prideijen bo)ni&iucnm v Parizu. Nedavno v zvezi z zavodom za raka v Havana, Kuba, in z bolnico za koine bolezni in rak* v Philadelplilj!. Posvetovanje in diatenoza. Zdravljenje akutnih In kroničnih bolezni. URE: 11 DOI>. DO 3. POp. 55 E. Washington nt.. Chicago, It}., guild 2703 TEL. V URADU: STATE 7381 Stanovanje: Zvečer na dogovor. 4838 W»»t Cermak Ud.. Chicago, III. Tel, Ciccro 66. V NAJEM za krajSo ali daljšo dobo se dobi čiste z pohištvom opremljene sobe. Najemnina zmerna. Za pojasnila se obrnite na Mr. John Marovič, 2140-West 21st Place, Chicago, PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Žefran 1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611 Na razpolago noč. jn dan! — Najboljši automobili za pogrebe, krete in ženitovar. nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. Cene zmerne. ITr..:^ amerikanski 51x5venec Izpod Golice Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST, CHICAGO, ILL. SLAVKO SAVINŠEK. —• Povest z gorenjskih planin "Kristus, daj, da pridem!" tiho govori popotni pod križem in upre velike oči vanj, ki ga gleda raz križ in mu drži roki razpeti kakor v objem. Po poti doli prideta dve zastavni kme-tiški ženski in umolkneta, ko zapazita tujca pod križem. Radovedni gledata vanj, ali možak se še bolj v križ obrne, tako da vidita mimoidoči samo hrbet njegov. Takoj par korakov niže doli stakneta glavi skupaj: "Ti ali si ga poznal?" "Nisem." "Dejala bi, da je Tilen." "Kateri Tilen?" "I, ta, ki je bil zaprt, ker je financarja ubil in tihotapil. Čisto tak je." "A, Metin, meniš?" Ej, ne ne, preveč je suh in upal." "Saj so pravili pri Hribarjevih, da mu je zelo dolgčas in da je bil nekaj bolan." Obe ženski se ozreta nazaj proti križu. Toda neznanca ni več, je že zavil po ridi okrog in počasi sope v breg ter se žene, dokler ne pride nad Zevnikovo žago v razpotje, od koder pelje leva pot v Podbreg, druga pa po mnogih ovinkih in ridah v Dobravo. Tu v razpotju zopet postoji in globoko sope vase. V prsih čuti olajšanje. "Ah, spet domači planinski zrak, kako dobro de!" se polglasno iztrga popotnemu iz prsi. Gre dalje in gleda na levo in desno. Vsa pot je obrastla, ne vidi se nikamor razen par metrov v gmajno notri na obe strani. Gre dalje popotni, dokler ne pride do zadnjega velikega ovinka, od koder more gledati zopet doli v dolino. Samo del soteske vidi in pa Savo doli do Fužine, kako se vije po širokem produ med travniki ob vznožju Mežaklje. In ob Savi železnica. Tam na ovinku tujec sede, pa mu misli uidejo nazaj dve leti in pol. Tam-le doli, kjer na desno pripelje kolovoz na cesto po senožeti sem, je tisto jutro pritekel in hitel v Fužino in dalje v Ljubljano, da se prostovoljno javi in reši Matevža iz zapora. Ker popotni je Tilen, Mete Zabretove sin in Janeza Terpine, Tilen, ki se vrača po tem dolgem času zopet domov. Ah, dolg je bil ta čas, dolg, neizrečeno dolg. Dokler je bilo še zdravja in moči dovelj v krepkem telesu, je še zmogel. Ali pričele so pritiskati štirj tesne stene celice in so tiščale vedno bolj. Strop ga je pritiskal k tlom, dokler ga ni utisnil in utlačil, da je začela v prsih tiščati bolečina. Megla in smrdljivo ozračje je gosto legalo na pljuča, vajena same svetlobe in čistega planinskega zraka, dokler ni vzkalila bolezen v njih in pričela zreti in grizti. Krepki, silni Tilen je pričel pešati. A bilo ga je sram bolezni. Kadarkoli so mu pisali Matevž in Cilka, ali oče v materinem imenu, da bi ga prišli obiskat, je pisal nazaj, da ne mara, ker noče, da bi ga videli zaprtega. Se bodo že videli takrat, ko bo zopet prost in ko bo storil pokoro' za svoj greh. Misli Tilen nazaj, kako mu je bilo pri duši, ko je dejal zdravnik, ko ga je paznik šiloma gnal predenj, da so pljuča načeta in je nevarnost jetike tu! O, takrat je iskal vrvi in žeblja, dokler ga ni rešil Bog, ki mu je dal od milosti spoznanja, naj vzame to v pokoro za greh, naj naloži ta križ na svoja ramena, da mu bo laže na onem svetu! Kako so bile strašne tiste noči brez spanja, ko se je znojen in moker valjal po ležišču in škripal z zobmi, dokler ni utrujen zaspal v nemirno spanje! Potem je prišlo upanje. Zdravnik, ki je spoznal, da se bolezen slabša, je nasvetoval spremembo zraka in poslali so ga v mariborsko kaznilnico ter mu dovolili več prostosti. Ali samo mesec dni je trajalo to upanje. Brž je Tilen spoznal, da bi ga mogle ozdraviti samo planine, nikdo drugi ne. Prosil je tedaj, prvič in zadnjič v zaporu prosil, naj ga dado domov, da se pozdravi. Obljubljal je z moško besedo, da se vrne nazaj v zapor, brž ko za silo ozdravi. Toda tolažili so ga s korajšnjim koncem kazni, samo še pol leta naj vzdrži. Pa ni vzdržal. Se preden sta potekli dve leti, so ga morali poslati v bolnico. Prišlo je pomiloščenje ob priliki kraljevega godu. Tudi Tilen je bil med drugimi, ker se je v zaporu vedno zgledno obnašal. Ali kaj mu je pomagala pomilostitev, ko pa je ležal v bolnici na posteljo prikovan. Poslali so ga v To-polščico. Ali tudi tam se ni hotelo zdravje vračati. Tilen je vedel, da je vse zastonj. Prosil je domov, v planine, v goliško. Vedel je že, čutil, da se je bolezen tako razpasla v njegovih prsih, da ni več zdravila zanjo. Samo dihal bo laže gori pod Golico in laže čakal smrti med ljubimi in dragimi. Naposled je tudi zdravnik opustil vsako na-do in dejal Tilnu, da ga pošlje domov umret. "Vem," je odvrnil Tilen mirno, "čutim dobro, da gre h koncu. Zato bi rad domov na goliško, da tam umrem. Tam bom vsaj pošteno izdihniti mogel!" Šel je Tilen, ne da bi koga obvestil v Dobravi, niti svoje matere ne, ki ni, kakor vsi drugi znani ne, najmanje slutila, kaj je s Tilnom in kako, ker je vedno le pisal, da je v službi nekje in že pride čez čas nazaj domov, ko se vse malo pozabi. Zdaj gre domov. Tu sedi na obcestnem kamnu, ki je hitel pred dvemi in pol leti mimo njega krepak in mlad v Janezovi pražnji obleki, danes pa sedi na njem truden in bolan, do smrti upehan, z eno samo edino željo, ki mu gre v izpolnitev: umreti doma, potem ko je videl še enkrat znance, Cilko in Matevža, Tineta in Mano, Šimna, Matijo in Lizo, pa mater svojo in očeta. Lona je umrla, so mu pisali. Sla je pred njim, da mu pot pripravi, mati tihotapcev njemu, najbolj trdovratnemu izmed njih. O to hrepenenje, to neugnano hrepenenje po znanih domačih ljudeh, po gmajni in po pečinah, po senožetih in po planinah! Kako je žgalo in peklo vse te dolge dni v prsih, bolj od skeleče bolezni, bolj od vsega drugega! To hrepenenje je strlo Tilna, predrznega tihotapca, to hrepenenje ga je upognilo v dve gube in mu pilo in sesalo kri, da je hiral in venel dan za dnem huje! Tako je trgalo v njem prve čase, tako je od dne do dne rastlo, razganjalo notranjost in srce mrtvičilo, dokler se ni upognila krepka postava orjaka in omahnila pod silo bolečine in hrepenenja. Zdaj je konec hrepenenja, zdaj je že blizu svojih ljudi. Zdaj bo ugledal Golico, svojo najlepšo in najboljšo, ki mu je bilo vsa ta leta najhuje po njej. Konec je hrepenenja in še eno samo mu ostane: čimprej se odpočiti za vselej tam gori na dobravskem pokopališču pred obličjem Golice. Tilen vstane in krene dalje. (Dalje prih.) I ŠIRITE AMER. SLOVENCA TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so nasi stalni odjemaloi. Društva ~ Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec > 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. BOLNE PTICE V KLETKAH Bolno ptičko v kletki spoznamo po tem, da ji tek skoraj popolnoma popusti ali pa da je preveč in se naravnost ne more nasititi. Zdrava ptica, zlasti takšna, ki se hrani z zrnjem, mora po vsakem zrnu dvigniti glavo iz krmilne čašice ali predalčka. Ce pa drži glavo vedno dol, je to znak, da je bolna. Perje bolne ptice je zrahljano in zježe-no, namestu da bi bilo gladko in bleščeče. Tudi kretnje bolne ptice so bistvena prednost, in ga izpolni do zadnjega kotička. Gre za kopito iz zelo odpornega gumija, ki se da napihniti kakor gumast balon. Da se more čevlj dobro osušiti in prezračiti, je kopito na zunanji strani nažleb-čano. Preprost ventil skrbi za to, da se z majhnim pritiskom izprazni zrak. -o- V SANJAH JE OSLEPEL Iz Jassvja v Rumuniji poročajo o nenavadnem dogodku, ki drži v silni napetosti ondotne zdravniške kroge. Neki popol-utirujene in nevesele,oči so mot- noma zdrav mladenič, z ime-ne. Ce spi ptica ob belem dne- nom Ripa, je sanjal, da je v vu z glavo pod perutmi, je to 'spanju oslepel. Ko se je zjutraj najsigurnejše znamenje, da ž njo ni vse v redu. •-o- NAJBOGATEJŠI SAMEC "Najbogatejši samec" na svetu, 56 letni bivši borzni špekulant Mattew Brush se hoče v bližnjem času poročiti in sicer s svojo tajnico. Brusha so prištevali v sijajnih dneh Wall-streeta med desetorico največjih špekulantov in njegovo imetje je baje pravljično'. -o- DOZDEVNA IN RESNIČNA SMRT V Kečkemetu se je primeril nenavaden primer dozdevne in resnične smrti. 24 letni knjigotrški prodajalec Fargas je umrl. Položili so ga v rakev in ga hoteli pokopati. V trenutku, ko so pogrebci zabili krsto, pa se je "mrtvec" prebudil, vstal in odšel v službo. Zvečer se je vrnil.domov, s tekom po-večerjal in legel k počitku. Ko so ga naslednje jutro prišli budit, pa ni dal od sebe nobenega znaka življenja. Bil je resnično mrtev — 21 ur potem, ko se je zbudil od navidezne smrti. -o- NAPREDEK KATOLIČANOV NA ANGLEŠKEM Ob letnem zborovanju "Brentwood Catholic Evidence Guild," ki se je vršilo v dvorani St. Anthony v Forest Gate v Londonu, je p. Francis Woodlick D. J. podal pregled o razvoju katoliške cerkev na Angleškem. Danes je na Angleškem 600 duhovnikov več kakor pred 10 leti. V tem času se je tudi število cerkva povečalo za 340, število višjih katoliških šol za 88 in število ljudskih šol za 135. V primeri z letom 1903 je število duhovnikov poskočilo za 1700. KOPITO ZA VSAK ČEVELJ Neki izumitelj je prijavil v patentiranje svojevrstno- "kopito," ki dokazuje, da so tudi takšne tradicionalne in davno ustaljene stvari sposobne napredka. To kopito se da uporabiti k vsakemu čevlju, kar je njegova zbudil, je bil v resnici slep in ni mogel razločiti nobenega predmeta. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer zdaj zdravniki študirajo slučaj, kakršnih se malo primeri v današnji praksi. -o- MISIJONSKO LETALO Švicarski katoliki so apostolski prefekturi v Gariepu darovali letalo za opravljanje misijonske službe. Letalo se je zelo obneslo, kar spričujejo sledeča dejstva: razdaljo od Aliwala do de Aara — 321 km — je letalo preletelo v eni uri in četrt. Misijonar se je po opravilu lahko še isti dan vrnil domov. Celotni stroški tega dne so znašali 2 funta šterlinga. Za isto pot bi rabil po železnici 4 dni. Stroški bi znašali 5 funtov šter-lingov ne računajoč hrano in prenočišče. — Pa še drugi primer: Dr. Pattis iz misijonske bolnišnice v Umlali bi moral v 112 km oddaljenem kraju izvesti nujno operacijo. Auto bi za to pot rabil 3 ure. Z letalom je bil zdravnik že čez 20 minut PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov manj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Stane s poštnino Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00...................... 110 Din Za $ S.00...................... 200 Din Za $10.00...................... 420 Din Za $12.00...................... 500 Din Za $20.00...................... 855 Din Za $23.25......................1000 Din Za $50.00......................2175 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JE RICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS Sobota, IT. h o vem tir a 1933 T staraš — n m V vsako hišo - Sveto pismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje "NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: (. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS piri bolniku in čez eno uro je bila že izvedena srečna operacija. -o- ELEKTRIČNA ROČNA SVETILKA IZ GUMIJA Električna ročna svetilka je stvar, ki jo človek, zlasti v obratu in delavnici, vedno potrebuje. Nje glavni dosedanji nedostatek pa je bil ta, da se je pri prenašanju sem in tja rada irazbila in poškodovala, s čimer je postala lahko velik vir nevarnosti za svoje uporablje-valce. Ta nedostatek so odpravili sedaj s tem, da so vse njene vna-nje prej trde in prhke dele, napravili iz mehkega gumija, ki prenese vsak sunek in ščiti žarnico ter druge notranje dele, da se pri takšnem sunku ali morebitnem padcu ne morejo poškodovati. Vrhu tega je gumi izboren izolator za elektriko. Svetilko napaja kakakršen-koli izmed običajnih tokovnih virov, n. pr. hišna napeljava preko kontaktov, pri motornih vozilih pa stroj za luč oz. baterija. -o- ilRITE "AMER. SLOVENCA"! SKLAD ; Varujte vaše oči ZA REVEŽE OD POVODNJE PRIZADETE V STAREM KRAJU. Kakor v zadnji številki tega lista, ponovno naslavljamo roja-ški apel na vsa usmiljena in blaga slovenska srca v Ameriki, da kdor more utrpeti kak cent v teh razmerah je uljudno prošen, da pomaga po svoji moči revežem prizadetim od strašne povodnje v starem kraju. Amerikanski Slovenec bo poslal zbirko, kolikor bo nabral do Zahvalnega dneva (Thanksgiving Day) na urad Katoliške Akcije, ki je škofijska ustanova v Ljubljani, da razdeli med pod-trebne reveže v farah prizadetih krajev. Ta ustanova, če katera bo gotovo najbolj pazila in pravično razdelila nabrane darove. Prosimo torej, kdor se bo odločil, da bo daroval kak prispevek v ta namen, naj to stori čimpreje more, da bo naša božična zbirka' za starokrajske reveže čimvečja, ko mogoče. Za blag in potreben namen prosimo. Za reveže, podpore potrebne gre! Kdor more, pomagaj sirotam otirati solze v njihovem strašnem trpljenju, ki se nahajajo. 10. izkaz: Podr. SŽZ., št. 6, Bar- berton, O...................$ 2.00 Ženski klub Bled, Chi... - 5.00 Mary Fajfar, Aurora.....60 Joe Skala, Ely, Minn... 1.00 S. Gyorkos, Alta, Can... .50 Zadnji izkaz ................ 185.10 Skupaj do 9.novembra $194.20 Bog živi posnemalce! -o-- " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe. Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer.