OBVESTILA Predstavljamo: Podpredsednica PZS Slavica Tovšak članica novoustanovljenega Sveta Vlade RS, Nove uradne ure Strokovne službe PZS, Zmaga slovenskega alpinizma, Poslanica PZS ob Mednarodnem dnevu gora 2011, Podeljena najvišja priznanja PZS za leto 2011, Ureditev knjižnice PZS, Raziskovalna skupina PZS v letu 2012 P^ANjNSKA Priloga: Zakonodaja in uradne objave SLOVENIJE Ljubljana, 29. december 2011, letnik 37, številka 7 VSEBINA AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Podpredsednica PZS Slavica Tovšak članica novoustanovljenega Sveta Vlade RS za razvoj NVO in prostovoljskih organizacij 3 Nove uradne ure Strokovne službe PZS 3 Zmaga slovenskega alpinizma - podeljena priznanja Nepala 4 Predsednik Planinske zveze Nepala prvič na obisku v Sloveniji 5 Živeti v Alpah, Poslanica PZS ob Mednarodnem dnevu gora 2011 5 Podeljena najvišja priznanja PZS za leto 2011 6 S prostovoljstvom spreminjamo svet 7 Ureditev knjižnice PZS 7 Vsebinski načrt dela raziskovalne skupine PZS za leto 2012 8 Pirotehnika v TNP - NE! 8 DELO KOMISIJ PZS 9 NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV 24 KORISTNE INFORMACIJE 25 VABIMO 26 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE priloga Izdajatelj Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9 (p. p. 214), 1001 Ljubljana, urednica Zdenka Mihelič, zdenka.mihelic@pzs.si, oblikovanje in prelom Media Center, Marko Gorjup s.p., tisk Fotolito Dolenc d.o.o., naklada 700 izvodov, december 2011. Spletna stran www.pzs.si, Facebook http://www.facebook.com/pages/Planinska-zveza-Slovenije/106769073715 Prispevke za objavo v Obvestilih PZS pošljite na naslov obvestila@pzs.si. Naslovnica: Novemu letu naproti, foto Zdenka Mihelič Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. Strokovna služba PZS (faks: 01 43 45 691, info@pzs.si) Uradne ure Strokovne službe PZS (tudi Planinske založbe) s 1. januarjem 2012: ponedeljek in četrtek: od 9.-15. ure, sreda: od 9.-17. ure, petek: od 9.-13. ure. Odmor za malico: 10.30-11.00. Generalni sekretar: 01 43 45 682 generalni.sekretar@pzs.si Tajništvo: 01 43 45 680 mija.stegu@pzs.si Planinska založba: 01 43 45 684 planinska.zalozba@pzs.si Koledar PZS: 01 43 45 684 koledar@pzs.si Računovodstvo, Planinski vestnik: 01 43 45 687 ursa.mali@pzs.si, pv@pzs.si Blagajna: 01 43 45 688 katarina.macek@pzs.si MK, VK: 01 43 45 689 veronika.susman@pzs.si KA, KOTG, KUP, KTK, KTTS: 01 43 45 686 matjaz.serkezi@pzs.si KŠP: 041 643 945 tomo.cesen@pzs.si KPP, GK, KVGN: 01 43 45 683 klemen.petek@pzs.si Spletna stran PZS, E-novice PZS: spletne.strani@pzs.si, enovice@pzs.si Predstavnica PZS za odnose z javnostmi: 041 222 358 zdenka.mihelic@pzs.si Računovodja: 01 43 45 692 vera.smid@pzs.si AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE U ALPINE Sa ASSOCIATION mM OF SLOVENIA Gore niso pravljica, čeprav so se tam spletle številne pripovedke. Gore niso kulisa, čeprav so bili tam posneti številni filmi. Gore so stvaren in resničen življenjski prostor, ki omogoča preživetje. Živeti in delati v Alpah je zato privilegij, ki nas zavezuje z veliko odgovornostjo za njihovo ohranitev. V prihajajočih prazničnih dneh vam v imenu Planinske zveze Slovenije želim obilo notranjega miru ter prijetnega druženja v objemu domačih, prijateljev in gora, kamor naj vas tudi / letu 201. vodijo le prijazne poti z mislijo na varovanje in ohranjanje narave. Neskončni razgledi in varnejši koraki pa naj vas ponesejo do vaših želenih vrhov, tako v gorah kot v življenju. Bojan Rotovnik, predsednik Podpredsednica PZS Slavica Tovšak članica novoustanovljenega Sveta Vlade RS za razvoj NVO in prostovoljskih organizacij Zdenka Mihelič Vlada Republike Slovenije je v četrtek, 22. decembra 2011, na svoji 165. redni seji sprejela sklep o ustanovitvi, nalogah in sestavi Sveta Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. S tem je uresničeno eno od dolgoletnih prizadevanj nevladnih organizacij po medsektorskem telesu, ki bi predstavljalo trajno platformo za dialog med NVO in vlado ter načrtovalo državne politike na področju razvoja nevladnega sektorja. Svet sestavlja 19 članov, od tega 9 članov imenujejo resorna ministrstva, 9 članov nevladne organizacije in enega predstavnika, strokovnjaka s področja civilne družbe, univerze v Sloveniji. Predsednica Sveta RS je postala predstavnica nevladnih organizacij Tina Divjak, podpredsednica Sveta pa Vanda Remškar Pirc z ministrstva za javno upravo. Za članico Sveta Vlade RS je bila imenovana tudi podpredsednica Planinske zveze Slovenije dr. Slavica Tovšak, foto VladimirHabjan Več o sestavi Sveta: http://pzs.si/novice.php?pid=6509. Nove uradne ure Strokovne službe PZS Spoštovani, obveščamo vas, da bo imela Strokovna služba PZS po novem letu novi, prostovoljcem prilagojeni delovni čas. URADNE URE STROKOVNE SLUŽBE PZS (tudi Planinske založbe) s 1. januarjem 2012: ponedeljek in četrtek: od 9. do 15. ure sreda: od 9. do 17. ure petek: od 9. do 13. ure Odmor za malico je od 10.30 do 11.00. Ob torkih ni uradnih ur. Planinska zveza Slovenije OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3 Zmaga slovenskega alpinizma -podeljena priznanja Nepala Zdenka Mihelič V petek, 16. decembra 2011, je v Slovenskem etnografskem muzeju potekala slovesnost, na kateri smo obeležili zaključek nepalskega leta turizma 2011 in Mednarodni dan gora, ki je bil prejšnjo nedeljo. Ob zaključku nepalskega leta turizma 2011 sta Nepal in Planinska zveza Nepala podelila posebna priznanja slovenskim alpinistom, ki so se povzpeli na vrh Everesta z nepalske strani. Alpinisti, ki odhajajo v Himalajo, so namreč najboljši glasniki nepalskega turizma, alpinisti z najvišjim vrhom sveta pa še toliko bolj. Zangbu Sherpa poudarila pomen povezanosti obeh dežel in planinskih zvez, predvsem pa prisp evek Planinske zveze Slovenij e k var nej -šemu delu domačinov na odpravah visoko v gorah. K slednjemu je prispevala predvsem slovenska gorniška šola v Manangu, sta dej ala. Zahvalila sta se slovenski vladi za podporo in Planinski zvezi Slovenije, ki je gorniško šolo na pobudo alpinista Aleša Kunaverja ustanovila in kjer vse od leta 1979 potekajo tečaji za vodnike. Slovenska gorniška šola v Manangu je bila prva šola za vo dnike, ki je bila zgraj ena v Nepalu, Planinska zveza Slovenij e pa prva planinska zveza, ki se je povezala s Planinsko zvezo Nepala in želela s pomočjo izobraževanja domačinom omogočiti možnost boljšega življenja in čim manj nesreč pri delu na odpravah. Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik pa je poudaril, da je slovenski narod tudi eden redkih svetovnih narodov, ki j e predstavlj en v planinskem muzej u v Pokha-ri, za kar so poskrbeli ravno Planinska zveza Slovenije in slovenski alpinisti. Ob petkovem svečanem dogodku se je predsednik Rotovnik zahvalil častnemu konzulu Shresthi, predsedniku Zimbi Zangbu Sherpi in tudi vsem slovenskim alpinistom, ki so ime Slovenije ponesli v svet. Priznanja je alpinistom podelil častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha v spremstvu predsednika Planinske zveze Slovenije Bojana Rotovnika. Prejeli so jih naslednji alpinisti z vzponom na Everest, ki so ponesli Nepal in slovenski alpinizem v svet: Andrej Štremfelj, skupaj z Nejcem Zaplotnikom sta bila prva Slovenca na vrhu Sveta (Andrej je edini Slovenec z dvakratnim pristopom na vrh Everesta); Andrej eva žena Marija Štremfelj (z možem Andrejem sta na Everestu stala kot prvi zakonski par na svetu), Viki Grošelj, Davo Karničar, Tadej Golob, Matej Flis, Gregor Lačen in Tomaž Jakofčič, ki je opravil prvi slovenski vodniški vzpon na vrh Everesta. Ob izteku nepalskega leta turizma sta se nepalska država in Planinska zveza Nepala želeli s častnimi priznanji oddolžiti tudi tistim Slovencem, ki so bistveno prispevali k razvoju gorskega turizma v Nepalu in slovenske gor-niške šole v Manangu, priznanja so prejeli: predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, nekdanji predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar, dolgoletni vodja slovenskih himalajskih odprav Tone Škarja, pa Bojan Pollak, dolgoletni in že legendarni inštruktor v šoli za višinske nosače in gorske vodnike v Nepalu. V imenu pokojnih alpinistov Aleša Kunaverja in Zorana Jerina, ki je bil pobudnik prve odprave v Himalajo (Kangbačen 1965), sta priznanji prevzeli Aleševa žena Dušica Kunaver in Zoranova hči. Častno priznanje je prejela tudi Dušica Kunaver, skrbnica neprecenljive dediščine svojega pokojnega moža Aleša in avtorica številnih knjig o slovenski in nepalski kulturni dediščini. V kulturnem programu so sodelovali kitarist Rawi Shrestha, flavtistka Anita Prelovšek ter dr. Lasanthi Manaranjanje Kalinga Dona in Vasja Štukelj, ki so slovesnemu dogodku vdihnili še pravo nepalsko-slovensko kulturno doživetje. Več o prireditvi s seznamom Slovencev na najvišjem vrhu sveta in obrazložitvami za priznanja na spletnem mestu PZS: http://pzs.si/novice.php?pid=6499. Predsednik Planinske zveze Nepala Zimba Zangbu Sherpa, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, direktorica Slovenskega etnografskega muzeja dr. Bojana Rogelj Škafar, častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha, fotoZdenka Mihelič Slovesnost, ki so se je udeležili številni alpinisti, gosti in ljubitelji gora doma in vNe-palu, so pripravili Konzulat Nepala v Sloveniji ter Planinski zvezi Nepala in Slovenije v so delovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Slovenijo in Nepal združuje marsikaj, najbolj pa gotovo ljubezen do gora. In ta večer je bil posvečen Nepalu in slovenskemu prijateljstvu s to čarobno gorsko deželo ter, kot je dejal ob koncu podelitve častni konzul Nepala vSlovenijimag. Aswin Shrestha, zmagi slovenskega alpinizma, ki je bistveno zaznamoval tako Nepal kot svetovni alpinizem. V nagovoru sta tako častni konzul Nepala v Sloveniji mag. Aswin Shrestha kot tudi predsednik Planinske zveze Nepala Zimba Vsi prejemniki priznanj s častnim konzulom Nepala v Sloveniji mag. Aswinom Shrestho in predsednikom Planinske zveze Nepala Zimbe Zangbu Sherpe, foto Zdenka Mihelič 4 AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Predsednik Planinske zveze Nepala prvič na obisku v Sloveniji Zdenka Mihelič Predsednik Planinske zveze Nepala (NMA) Zimba Zangbu Sherpa, ki ga je gostila Planinska zveza Slovenije, si je v tem njegovem prvem obisku Slovenije ogledal tudi Slovenski planinski muzej, planiške velikanke, kip Jakoba Alj aža z razgledom na Triglav, primorski konec in Postojnsko jamo ter položil venec h kipu Nejca Zaplotnika v Kranju. Na sestanku na Ministrstvu za zunanje zadeve pri ambasadorju Mitju Štruklju pa je skupaj z delegacijo Planinske zveze Slovenije pod vodstvom predsednika Bojana Rotovnika, častnim konzulom mag. Aswinom Shrestho ter vodjo službe za mednarodne odnose in evropske zadeve na Ministrstvu za okolje Emilom Ferjančičem poudaril pomen Slovenije v Nepalu in predvsem Planinske zveze Slovenije, ki je s slovensko gorniško šolo v Manangu bistveno pripomogla k varnejšemu delu domačinov na odpravah visoko v gorah. Slovenski planinski muzej, ki ga je predsedniku NMA razkazala kustosinja SPM Elizabeta Gradnik, sije predsednik NMA ogledal z velikim zanimanjem, predlagal je tudi medsebojno sodelovanje. Foto Zdenka Mihelič Živeti v Alpah, Poslanica PZS ob Mednarodnem dnevu gora 2011 Borut Peršolja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije Hribovska in gorska območje obsegajo več kot 72 % površja Slovenije. V alpskem svetu živi približno polovica prebivalcev Slovenije. Število prebivalstva na ravninah stalno narašča, više ležeča in prometno odmaknjena območja samotnih kmetij in zaselkov pa se praznijo. Gore iz leta v leto obišče več domačih in tujih obiskovalcev. Prav zaradi množičnosti turizem ogroža danosti, ki mu omogočajo razvoj. Zavarovana območja narave so zato območja z dolgoročno in trajnostno perspektivo. Foto Borut Peršolja Do prostora gorskih območij v Sloveniji, še posebej pa do zavarovanega območja Julijskih Alp, razvijamo poseben odnos. Izhajamo iz tega, da so gore izjemen naraven ekosistem, gospodarski vir in življenjski prostor rastlin, živali in ljudi. Blizu nam je razumevanje gora, kot ga v svojem sloganu povzema mednarodna organizacija za varstvo Alp CIPRA: Živeti v Alpah. Podoba gora kot kraljestva neomejene svobode bi morala biti s trajnostnim razvojem in vzpostavljeno odgovornostjo posameznika presežen mit. Čeprav so bila gorska območja v preteklosti prva deležna zakonske zaščite (narodni parki), to za njihov nadaljnji obstoj očitno ne zadošča več. Spodbujanje odgovornosti za svoja dejanja, zavedanja o okoljskih vplivih in učinkih različnih gorniških aktivnosti je stalna naloga države, gorskih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij. Triglavski narodni park je eden najstarejših evropskih narodnih parkov. Prvo njegovo zavarovanje sega v leto 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park v dolini Triglavskih jezer (1600 ha). Leta 1961 je bil sprejet odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za Triglavski narodni park (2000 ha) in leta 1981 je bil uzakonjen park v približno sedanjem obsegu (83.807 ha). Planinska organizacija (Planinska zveza Slovenije, planinska društva in njeni vidni posamezniki) je imela pri teh mejnikih (in v vsem času med njimi) pomembno in aktivno vlogo. Planinska zveza Slovenije se je tudi leta 2001 vključila v dogajanje ob sprejemanju novega zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki smo ga dobili šele leta 2010. Gorništvo je gibanje, sestavljeno iz hoje, plezanja in smučanja. Vendar ni samo telesna dejavnost, je tudi ustvarjalnost in vir etičnih, estetskih, poučnih in duhovnih vrednot. Visoko doživljajsko vrednost gora dopolnjujejo pristnost, skromnost, tovarištvo, obzirnost, solidarnost in požrtvovalnost. Zato je vsak obisk gora nenadomestljiv prispevek k splošni izobrazbi, razgledanosti in osebni rasti posameznika. Tisti, ki hodimo po planinskih poteh, smo ena največjih skupin obiskovalcev Triglavskega narodnega parka. Med njimi smo člani planinske organizacije in nečlani. Ne glede na članstvo, pa nas druži oblika dejavnosti in zavezanost k uveljavljanju občečloveških vrednot, ki so v gorah še bolj izbrušene in opazne. Gore niso pravljica, čeprav so se tam spletle številne pripovedke. Gore niso kulisa, čeprav so bili tam posneti številni filmi. Gore niso turistični prospekt, čeprav fotografija gore pove več kot sto besed. Gore so stvaren in resničen življenjski prostor, ki omogoča preživetje. Domačemu prebivalstvu z rabo tradicionalnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, domača obrt) in turizma, vsem drugim pa na številne posredne načine z obogatitvijo vsakdana. Brez pitne vode, ki jo zbirajo in čistij o gorska obmo čj a, bi imela mesta številne težave. Živeti in delati v Alpah je zato privilegij, ki nas zavezuje z veliko odgovornostjo za njihovo ohranitev. Namesto da bi država - v imenu svojega prebivalstva - prepoznala gorska območja, še posebej pa zavarovana območja narave kot območja z dolgoročno in trajnostno perspektivo, parki še vedno veljajo kot območja, ki predstavljajo (velik) strošek in zavirajo razvoj. Z zaskrbljenostjo spremljamo odzive, ki kažejo, da po letu dni praktično ni več nikogar, ki bi bil z novim zakonom o Triglavskem narodnem parku zadovoljen (prebivalci parka, parkovne občine, politika, strokovne in nevladne organizacije). V enem letu smo prišli do stališča, da zakon v vseh odtenkih velja za ljudi - prebivalce in obiskovalce parka, ne pa tudi za državo, ki je od obljub pojedla zelo OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5 veliko. Upravi parka se krčijo sredstva, občine čakajo na obljubljene projekte, neurejen promet v dolini pušča grenak okus. Planinska zveza Slovenije je ena redkih organizacij, ki zaradi svoje starosti spremlja usodo parka ves čas njegovega življenja. Planinska organizacija leto za letom investira v ta prostor: vzdržuje planinske koče, skrbi za planinske poti, nepridobitno vodi obiskovalce gora in s publikacijami seznanja tujino z našo izjemno naravno in kulturno dediščino. Poleg finančnih in materialnih sredstev v ta prostor vlagamo veliko prostovoljnega dela, ki je začinjen z ljubeznijo do gora. Zato spravljivo, a odločno ponujamo roko sodelovanja. Pozivamo Vlado, da ukrepa, da ne pozabi, da so gorska ognjišča tista, ki so zagotovila narodov obstoj na stičišču kultur in jezikov. Ko je odšla vojna in vsakodnevne grozote, so domačini z znanjem prednikov vztrajali na opustošenju. Ob teh istih ognjiščih se je spletalo sodelovanje med različnimi območji in solidarnost, ko je narava kazala svojo moč. Ne pozabimo, da so Ložani, Tren-tarji, Sočani, Tolminci, Graparji, Bohinjci, Kranjskogorci, Jezerjani, Solčavani, Bistričani, Korošci, Pohorci, Rovtarji (in vsi drugi, ki v gorskih območjih ohranjajo lastno identiteto) ljudje, ki ohranjajo naša ognjišča. Podeljena najvišja priznanja PZS za eto 2011 Zdenka Mihelič V soboto, 3. decembra 2011, je v Mladinskem centru Brežice v Brežicah potekala svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2011. Podelitev je Planinska zveza Slovenije pripravila v sodelovanju z Občino Brežice in Planinskim društvom Brežice. Slavnostni govornik na svečanosti je bil olimpionik in ambasador Slovenije za šport, strpnost in fair play Miroslav Cerar, ki je poudaril vrednote planinstva, saj »planinstvo je prostor, kjer se utrjujeta duh in telo.« Planinstvo in gore so bile z olimpionikom tesno povezane, saj je v gorah preživel veliko časa; športnikom so služile za priprave na najzahtevnejša atletska tekmovanja in tudi kot šola za življenje. Prejemnikom najvišjih planinskih priznanj je tudi čestital: »Čestitam vam, vsem prejemnikom priznanj in odlikovanj. Mnogo nesebičnega in požrtvovalnega dela, prostovolj- stva, ste vložili na številnih področjih planinstva, skrbeli, da so lahko planine užili tudi drugi, brez razlik. Opozorili ste z lastnim vzgledom na vsestranski pozitivni pomen planinstva in izstopili iz množičnosti, kot nosilci vrhunskih podvigov.« S svojo navzočnostjo so slovesno podelitev in prejemnike planince prostovoljce med drugimi počastili častni konzul Nepala Aswin Shrestha, predsednik Zveze društvenih organizacij Slovenije Janez Matoh, predstavnik Uprave Republike Slovenij e za zaščito in reševanje Stanislav Lotrič, član Upravnega odbora Ribiške zveze Slovenije Djordje Vučkovič in glavni tajnik Planinske zveze Hrvaške Darko Berljak. V odličnem kulturnem nastopu pa so sodelovali Moški pevski zbor Cerklje ob Krki, Folklorna skupina OŠ Brežice, Vokalni trio De Light, sopranistka Mihaela Komočar, citrarka Tinka Vukič in Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče. Prejemniki spominskih plaket PZS, ki jih Planinska zveza Slovenije podeljuje ob življenjskih j ubilejih svoj im naj zaslužnejšim članom za njihovo dolgoletno zvesto in izjemno uspešno delo, so prejeli: • za 60 let: Marko Goršič (PD Podpeč-Pre-serje), Milka Merc (PD Prevalje), Žarko Rovšček (PD Tolmin), Zvone Šere (posmrtno; PD Drago Bregar), Janez Vertič (PD Ptuj), Borut Vukovič (PD Litija), Aldo Zubin (OPD Koper), • za 65 let: Peter Čufer (PD Podbrdo), Marija Sorč (PD Cerkno), Fanika Wiegele (PD Laško), • za 70 let: Ivan Ivartnik (PD Prevalje), Tonica Miglič (PD Ruše), Janez Slabe (PD Logatec), Janez Trpin (PD Železničar Ljubljana), • za 75 let: Franj o Haramij a (PD Prevalj e), Jože Gobec (PD Železar Štore), Mara Go-dnič (OPD Koper), Štefka Pavčnik (PD Rimske Toplice), • za 80 let: Vladimir Beč (PD Kamnik), Drago Jeglič (PD Kamnik), Frančiška Pečnik (PD Brežice), • za 90 let: Amalija Jager (PD Šentjur) in • za 95 let: Franc Šet (PD Šentjur). Prejemniki najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije, svečanih listin PZS, pa so: Oto Čegovnik (posmrtno; PD Prevalje), Viktorija Dabič (PD Ptuj), Drago Ergaver (PD Ajdovščina), Vladimir Habjan (PD Kamnik), Emil Herlec (PD Kranj), Jože Merc (PD Prevalje), Jože Murko (PD TAM Maribor), Stanko Murovec (PD Idrija) in Viktor Stopar (PD Snežnik Ilirska Bistrica). V imenu vseh prejemnikov priznanj se je zahvalil Drago Ergaver iz Planinskega društva Ajdovščina, prejemnik svečane listine Planinske zveze Slovenije. V zaključku nam je na srce položil osnovo za vsako delovanje v planinstvu ah v življenju na sploh: »Človek se na ta svet rodi z določenimi talenti, pomembno pa je, da jih izkoristi in s tem naredi nekaj lepega zase in za drugega, ki ga s tem osreči.« Prejemniki svečanih listih PZS za leto 2011, foto Zdenka Mihelič NAPOVEDUJEMO Zbor turnih kolesarjev: 13. januar 2012, ob 17. uri, Ekonomska fakulteta v Ljubljani 23. Državno tekmovanje Mladina in gore: 14. januar 2012, OŠ Janka Glazerja v Rušah "ALPINISTIČNO PLEZALNI VEČER" - Podelitev priznanj najboljšim alpinistom in športnim plezalcem za leto 2011, 24. januar 2012, Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah Zbor varuhov gorske narave: 4. februar 2012 Načelniška šola (MK PZS): • 17.-19. 2. 2012, PUS Bavšica • 2.-3. 3. 2012, Slivnica pri Celju 6 AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE S prostovoljstvom spreminjamo svet Slavica Tovšak V torek, 6. decembra 2011, se je zaključil 8. kongres prostovoljstva, ki je potekal v Unionski dvorani v Mariboru. Kongres, ki se ga je udeležilo 250 udeležencev, je organizirala Slovenska filantropija, mesto Maribor pa si je za aktivno sodelovanje prislužilo naziv Mesto prostovoljstva. Slavnostni govornik na kongresu je bil predsednik Državnega sveta RS mag. Blaž Kavčič, foto arhiv organizatorja številnih evidenc, ki jih morajo voditi prostovoljci. Zato so bili prisotni soglasni, da je potrebno v letu 2012 zakonodajalca opozoriti na čimprejšnjo odpravo birokratskih ovir. V popoldanskih delavnicah so udeleženci sodelovali pri obravnavi aktualnih tem, ki jih v prostovoljstvu ne manjka. Razen obravnave prvih učinkov sprejetega zakona, so poročevalci v plenarnem delu izp ostavili glavne probleme in sprejeli zaključke o temah: Socialni eksperimenti mladih in vključevanje starejših, mednarodno prostovoljstvo, uspešni načini vklj učevanj a prostovolj cev v prostovoljne programe, korporativno prostovoljstvo,kaj ovira razvoj prostovoljstva v šolah. Predstavljeni so bili tudi primeri dobre prakse. Med sklepi kongresa, katerega geslo je bilo je izstopala zlasti zadolžitev organizatorjev, da usmerijo sile v iskanj e najboljših rešitev za zavarovanj a prostovolj cev za primer nezgo de pri delu in zavarovanje odgovornosti. Državi, županom in medijem je potrebno predstaviti prosto-voljstvo kot pomembni segment v izboljšanju kakovosti življenja vseh starostnih struktur slovenske populacije. Doslej se je v razvid prostovoljskih organizacij vpisalo 200 članov, Planinska zveza Slovenije je bila ena izmed prvih. Sledilo ji je že skoraj 80 planinskih društev, vendar je pričakovati, da jim bodo sledila še druga. V popoldanskem dnevu v torek je bila pozornost usmerjena v pripravo akcijskega načrta in predlogov, kako prostovoljstvo razvijati po letu 2011, s kulturnim programom pa je bilo uradno zaključeno Evropsko leto prostovoljstva. Prihodnje leto bo Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Zveza prijateljev mladine Maribor je že napovedala slogan Jaz tebi radost, ti meni modrost. Na kongresu v Mariboru so tudi prvič podelili državne nagrade in priznanja za delo v prostovoljstvu. O pomenu prostovoljstva je v uvodnem nagovoru spregovoril Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je ocenil prostovoljsko dejavnost kot investicijo v človeški kapital. V letu 2010 je bilo evidentiranih 25 milijon ur prostovoljnega dela, opravilo pa jih je 10.800 prostovoljcev. Dela prostovoljcev ostajajo velikokrat neopažena, saj je ekonomska vrednost prostovoljnega dela premalo ocenjena. Svetlik je zagovarjal komplementarnost med profesionalnim in prostovoljnim delom. Osrednja tema dopoldanske okrogle mize v ponedeljek je bila namenjena analizi v letošnjem letu sprejetemu Zakonu o prostovoljstvu. Udeleženci so bili enotni, da zakon prvič sistemsko ureja prostovoljstvo kot družbeno koristno in brezplačno delo. V razpravi je bilo čutiti nezadovoljstvo zaradi Ureditev knjižnice PZS Idej a o selitvi Centralne planinske knjižnice (oz. knjižnega fonda Planinske zveze Slovenije) v ustreznejše prostore živi že deset let. Na to temo je Blaž Lesnik leta 2002 izdelal celo diplomsko nalogo. Istega leta so bili o selitvi knjižnice opravljeni tudi razgovori z vodjo takratne Delavske knjižnice Ljubljana, vendar pa takrat iz več razlogov do končnega dogovora in realizacije ni prišlo. Glede na iz leta v leto slabši obisk knjižnice PZS je novo vodstvo PZS na 18. seji Predsedstva PZS 7. januarja 2011 sprejelo sklep, da se problematika knjižnice ponovno prouči. Oblikovana je bila posebna delovna skupina v sestavi Slavica Tovšak, Blaž Lesnik, Tone Tomše in knjižničarka Marija Kurnik. Naloga skupine j e bila, da prouči stanj e in sprej eti sklep realizira. Ob tem sta se ponujali dve možnosti. Selitev v Mestno knjižnico Ljubljana, kamor bi prenesli leposlovno gradivo, ki bi bilo tako bolj dostopno potencialnim uporabnikom, obenem pa tudi ustrezno strokovno obdelano. V Slovenski planinski muzej v Mojstrani pa bi prenesli arhivske izvode knjig, ki so zanimive iz muzejskega in razstavnega vidika, strokovno literaturo, zbornike planinskih društev in vzgojno literaturo, ki je bila izdana v okviru PZS ter izdaje domačih in tujih vodnikov. Ideja je bila predstavljena tudi članom Upravnega odbora PZS in sicer na redni seji UO PZS 27. januarj a v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, ki so predlagano idejo podprli. S tem je bila začrtana rešitev, s katero bo knjižnica z izdelano vizijo, marketinškim pristopom in drugimi razvojnimi stopnjami oživila svoje delovanje in poslanstvo. • Selitev v Mestno knjižnico Ljubljana se kaže predvsem v dobri lokaciji, primernih prostorih, ustreznem delovnem času, strokovni obdelavi gradiva in prostem pristopu. Knjižnična zbirka bo urejena ločeno od ostalega fonda knjižnice. Fond planinske knj ižnice se bo združil z že obstoj ečo gor-niško literaturo Mestne knjižnice. Tako bi se lahko vsem članom PZS in ostalim uporabnikom knjižnice (tudi potencialnih članov PZS) ponudilo izbrano in bogato ponudbo gorniškega knjižnega in neknji-žnega gradiva, ki bi se z ustrezno nabavno politiko seveda razvijalo in dopolnjevalo. Iz Mestne knjižnice Ljubljana bo možna medknjižnična izposoja knjig, tako da bodo le-te dostopne praktično vsakemu planincu brez, da bi se moral voziti v Lj u-bljano. Prenos ostale fonda v Slovenski planinski muzej pa ima prednost v tem, da bi imel muzej dodatno ponudbo in možnost, da bi lahko dva do trikrat letno organizirali knjižni sejem z možnostjo zamenjave in prodaje planinske literature. Obenem bi se ustvarili pogoji, da bi predvsem starejši planinci lahko oddali knjige iz svojih privatnih knjižnih zbirk. Nadaljnja možnost bi bila tudi organizacij a knjižnih sejmov, kj er bi bila možnost prodaj e in zamenj ave raznovrstne planinske literature. Mestna knjižnica Ljubljana je izkazala interes za tovrstno sodelovanje in tako smo se 6. aprila 2011 sestali z vodstvom Mestne knjižnice Ljubljana, kjer smo predstavili poglede glede selitve knjižnega fonda Planinske zveze Slovenije v prostore Mestne knjižnice Ljubljana in oblikovanje posebne planinske zbirke in ugotovili, da obstaja obojestranski interes za uresničitev te ideje. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 7 za prenos v depoje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Upam, da bomo tako zaprli še eno problematiko, ki smo jo razreševali celo desetletje. Pirotehnika v TNP - NE! Naslednj i op erativni sestanek je bil organiziran 5. oktobra 2011 na katerem je predstavnik Mestne knjižnice Ljubljana povedal, da so v knjižnici, kljub prostorski stiski, našli prostor za poseben planinski oddelek. Na razpolago je predviden prostor za predstavitev 250 do 300 kosov knjig, ki jih bo PZS brezplačno predala v uporabo Mestni knjižnici Ljubljana. Ta pa bo v okviru svojih služb zagotovila obdelavo podatkov in prenos gradiva v sistem Cobbis. Novi planinski oddelek s posebnim planinskim kotičkom, ki bo tudi vizualno urejen, bomo ob prvi primerni priliki slovesno odprli s predstavitvijo kakšne novejše planinske knjige. Na ta dogodek bi povabili avtorja knjige in nato na simbolni način z nagovorom predstavnikov obeh organizacij odprli oddelek. Občasno bi na tem oddelku imeli tudi prireditve s planinsko tematiko. O vseh ostalih podrobnostih je bil oblikovan posebni dogovor, ki je bil 24. oktobra 2011 tudi podpisan s strani obeh organizacij. 4. novembra je bil opravljen popis knjižnega fonda za Mestno knjižnico Ljubljana in nato so bile odbrane knjige tja tudi prepeljane. Ostali knjižni fond pa je potrebno ustrezno pripraviti Poziv planinskim društvom Planinska društva v zadnjih letih ob raznih jubilejih izdajate svoje zbornike, ki so prava zakladnica planinskih podatkov in obenem zanimivo branje za najširšo planinsko publiko. Nekatera planinska društva izdajate tudi svoja glasila. Zato je prav, da vsako izdano literaturo p osreduj ete tudi Planinski zvezi Slovenij e v vsaj 2 izvodih. Planinska zveza bo po en izvod posredovala Mestni knjižnici Ljubljana in en izvod Slovenskemu planinskemu muzej u v Moj strani. S tem bo delo vašega društva predstavljeno širšim množicam, obenem pa se bodo ohranj ali zelo pomembni podatki planinske zgodovine. Obvestilo in vabilo Knjižnica PZS ne deluje več. Vabljeni pa v Mestno knjižnico Ljubljana, centralno enoto: Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana, je odprta vsak delavnik od 8. do 20. ure, v soboto od 8. do 13. ure. Triglavski narodni park Približujejo se novoletni prazniki in z njimi neločljivo povezano pokanje in raznobarvno bliskanje na nebu. Triglavski narodni park pri tem (še) ni nobena izjema. Vsako leto na območju parka opažamo, da je uporaba pirotehničnih sredstev v prazničnih dneh zelo velika.Predvsem v silvestrski noči lahko v okolici naselij, vikendov in planinskih koč doživimo prave vojne. Kdor prižge petardo ali raketo se po navadi ne zaveda, da je s tem dejanjem povzročil škodo naravi, pa tudi ljudem, ki si želijo miru in tišine v prazničnih dneh. Na območju TNP ureja uporabo pirotehničnih sredstev poleg zakona o eksplozivih tudi novi Zakon o Triglavskem narodnem parku, ki prepoveduje njihovo uporabo v naravnem okolju. Z namenom, da bi ljudi še dodatno opozorili in ozavestili, je TNP pripravil akcijo Pirotehnika v TNP -NE! Akcijo podpirata Planinska zveza Slovenije in Društvo za varovanje Alp - CIPRA. Vzporedno z akcijo TNP v dolini Soče poteka akcija z enakim namenom na pobudo lokalne skupnosti Soča Trenta. Z akcijo opozarjamo, da se z uporabo pirotehničnih sredstev povzroči veliko škode naravi. Prehod v novo leto je v tišini in miru veliko bolj veličasten in doživet. Več na spletnem mestu Planinske zveze Slovenije: http://pzs.si/novice.php?pid=6502. Vsebinski načrt dela raziskovalne skupine PZS za leto 2012 Slavica Tovšak, vodja raziskovalne skupine Ustanovitev raziskovalne skupine za evidentiranje in pripravo projektov je podprl UO PZS na 6. seji 22. septembra 2011. Na isti seji so bili s sklepom potrjeni člani skupine: Slavica Tovšak (PD Jakoba Aljaža Maribor), Iztok Cukjati (PD Vrhnika), Peter Mikša (PD Rogaška Slatina), Simon Brezo-var (PD Ljubljana Matica), Herman Berčič (PD Domžale), Stojan Burnik (PD Ljublja-na-Matica). Raziskovalno delo znotraj PZS bo zajelo naslednja področja dela: • mladi in izobraževanje, • psihologija in planinstvo, • medicina in športni trening, • pravo in planinsko gospodarstvo, • varstvo narave, • varnost in oprema ter • planinske koče in poti. V letu 2012 bo delo skupine usmerjeno v pridobitev statusa raziskovalne dejavnosti, kar je bilo doslej neizvedljivo zaradi nesprejetega statuta PZS. Šele po sprejetju tega akta bomo lahko pristopili k registraciji pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS, kar nam bo omogočilo prijavo na razpisane projekte. Raziskovalna skupina se bo sestajala po potrebi, najmanj pa vsako tromesečje. Pri delu in določenih odločitvah se bo povezovala s komisijami PZS, zlasti kadar bo potrebovala določene strokovne podlage in ostalimi organi PZS. • Usmeritve za leto 2012 so bile sprejete na sestanku raziskovalne skupine, 30. 11. 2011: • Aktivno sodelovanje na posvetih/konferencah v organizaciji PZS (npr. Gore in varnost) in drugih, kjer bodo člani skupine predstavili določene izsledke raziskav. • Sodelovanje pri raziskavah na področju proučevanja lastnosti plezalnih vrvi (sodelovanje z laboratorijem v Italiji, komisijo za alpinizem, vodniško komisijo). • Razpis in evidentiranje diplomskih nalog na posameznih fakultetah, izbor in podelitev treh najboljših nalog iz podro-čj a planinstva (poudarek na družinskem gorništvu, problematiki planinskih koč, planinskih poti, varovanje narave, sodna praksa nesreč v gorah, usklajenosti teorije in prakse pri vodenju vodnikov itd). • Priprava posameznih nalog za objavo in posredovanje rezultatov javnosti (sodelovanje s Planinskim vestnikom in priprava posebne priloge). • Predstavitev rezultatov določenih raziskav na okroglih mizah, meddruštvenih odborih, PD. UPORABA PIROTEHNIČNIH SREDSTEV V NARAVNEM OKOLJU TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA NI DOVOLJENA. THE U5E O" FVROTECHNIC5 IN iN THE NATU^Ai. CN V IKON vi EN T Q' TRIGLAV N^lICNAL lJAKK 15 NO I l':=RMil£D 8 DELO KOMISIJ PZS DELO KOMISIJ PZS KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE Naša lifiST? mladinska reprezentanca na zaključni tekmi EYS najboljša Zdenka Mihelič V soboto in nedeljo, 26. in 27. novembra, je v Kranju potekala še zadnja tekma v športnem plezanju v težavnosti za mladince, in sicer zaključna tekma evropske mladinske serije/pokala. Naša mladinska reprezentanca je na tekmi osvojila prvo mesto. Slovenska mladinska reprezentanca je v Kranju v naslednji postavi: STAREJŠE DEKLICE: Tjaša Kalan, Rebeka Kamin, Julija Kruder, Veronika Meke, Karin Erjavec, Maša Pučko. STAREJŠI DEČKI: Anže Peharc, Milan Pre-skar, Tim Unuk, Domen Kolenko, Urh Toma-žič, Martin Bergant. KADETINJE: Katja Kadič, Živa Ledinek, Jera Lenardič, Anja Šerbinek, Katarina Bogataj, Ajda Remškar. KADETI: Gašper Pintar, Gregor Vezonik, Nejc Erklavec, Jure Gvozdanovič, Rok Lukavečki, Klemen Dretnik. MLADINKE: Polona Dobrovoljc, Katarina Fon, Tina Šušteršič, Karin Tomažič, Ajda Rojc. MLADINCI: Sergej Epih, Urban Primožič, Izidor Zupan, Jakob Šparovec. Na tekmo evropske mladinske serije (EYS) v Kranju je bilo prijavljenih kar 191 tekmovalcev iz 25 držav sveta. Kot je dejal selektor slovenske mladinske reprezentance in načelnik Komisije za športno plezanje PZS Borut Kavzar, se je tekmovanje izteklo res super: »Po sobotnih kvalifikacijah smo imeli kar deset finalistov, to je res odličen rezultat. Prijetno presenečenje je bila Tina Šušteršič v finalu, na koncu šesta. Sploh sem bil vesel uspeha deklet. Tako je Jera Lenardičpri kadetinjah stala na zaključni tekmi na stopnič- kah, bila je bronasta, s tem pa je tudi v skupnem seštevku osvojila 3. mesto. K lepemu uspehu kadetinj je pripomogla tudi Anja Šerbinek s 6. mestom. Rebeka Kamin, starejša deklica, je dosegla peto mesto. Pri starejših dečkih je bil odličen tudi Tim Unuk, na tekmi drugi, s čimer seje prebil tudi na 2. mesto v skupnem seštevku. Milan Preskar je bil v sedmi. Martin Bergant ni tekmoval, ker še čuti posledice poškodbe. Pri kadetih sta bila tik pod stopničkami Gregor Vezonik in Gašper Pintar (4. in 5.).« Urban Primožič je v skupni razvrstitvi letošnjega evropskega mladinskega pokala zasedel odlično tretje mesto, foto Elias Holzknecht Domen Škofic in Jure Raztresen nista nastopila, ker sta se udeležila zaključne tekme svetovnega pokala za člane v težavnosti v Barceloni. Domen pa je ob dveh izpuščenih tekmah (Bolgarija, Kranj) vseeno dosegel skupno tretje mesto. »Naš najboljši na tej tekmi pa je bil mladinec Urban Primožič, ki je v stilu prejšnjega tedna pokazal, ko je bil na tekmi svetovnega pokala za člane v težavnosti v Kranju odličen peti, da je na koncu sezone naredil tisto piko na 'i' v mladinski reprezentanci - uspel mu je preboj v svetovni pokal, tokrat pa na zaključku evropskega mladinskega pokala zmagal. Skupno je zasedel tretje mesto. Ob Urbanu je pri mladincih nastopil v finalu še Sergej Epih, bil je 5,« je še dejal selektor Kavzar. Ob vseh teh uspehih je naša mladinska reprezentanca v razvrstitvi narodov zasedla prvo mesto in z najvišje stopničke kot najboljša reprezentanca visoko dvignila zasluženi pokal. O ekipnem uspehu je selektor Kavzar povedal: »Prvič letos smo kot mladinci uspeli med sveti reprezentancami osvojiti prvo mesto. Želeli pa bi, da se približamo avstrijski ekipi. Uspeha sem res vesel. Navzven nipompozno, a dokazali smo, da četudi ni z nami Domna ali Jureta, je celotna reprezentanca zelo močna. Ko bomo popolni, pa bo močna še bolj. Za plezanje se v Sloveniji ob takih uspehih in motivaciji ni bati.« Plezalni dnevi Kranja in zaključek državnega prvenstva Zdenka Mihelič Alpinistični odsek PD Kranj je v Kranju že šestič organiziral Plezalne dneve Kranja. Letos, dnevi so potekali 2.-4. decembra 2011, so zopet priredili finale državnega prvenstva v športnem plezanju za leto 2011. Zaključek j e potekal tako v težavnostnem kot v balvanskem plezanju. Za popestritev prireditve pa so tako kot vsako leto tudi letos pripravili pestro paleto spremljevalnih dogodkov. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi film Sfinga. Državna prvaka v športnem plezanju v težavnosti za leto 2011: Mina Markovič in Sergej Epih Državna prvaka v športnem plezanju v balvanskem plezanj u za leto 2011: Mina Markovič in Jernej Kruder Mina Markovič je blestela tudi v Kranju, foto Jernej Peterlin OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 9 Tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju 2012 Lorin Moscha Maja letos so se najboljši svetovni plezalci v balvanskem plezanju prvič ustavili na slovenskih tleh. Občina Log - Dragomer je gostila tekmo svetovnega pokala. Tekmovalo je petinosemdeset plezalcev in plezalk iz sedemnajstih reprezentanc, organizator tekmovanja pa je bilo domače Športno plezalno društvo Korenjak. Slovenci so v kvalifikacijah druge tekme svetovnega pokala v balvanskem plezanju v Športnem parku na Logu, dosegli največji ekipni uspeh. V nedeljski polfinale so se uvrstile štiri Slovenke in štirje Slovenci. Naša najboljše uvrščena plezalka je bila Katja Vidmar tik pod stopničkami. Tekmovanje je bilo v Sloveniji organizirano prvič. Športno plezalno društvo Korenjak pa se je ponovno izkazalo kot odličen organizator - tokrat v mednarodnem merilu. Tekmovanje je bilo medijsko odlično pokrito, saj se je tri dni pred začetkom tekmovanja na tiskovni konferenci oglasilo kar devet novinarjev iz različnih medijskih hiš. Na dan tekmovanja je televizija Slovenija na prizorišče poslal svojo ekipo, ki je poskrbela, da so si del tekmovanja preko televizijskih zaslonov lahko ogledali vsi ostali ljubitelji športnega plezanja. O edinstvenem dogodku, ki ga je Slovenija gostila prvič, so poročali tudi novinarji VAL-a 202, ki so se s tekmovanja večkrat oglasili v živo. Da je slika s tekmovanja zaokrožila po svetu je poskrbelo podjetje 247TV, kar je bila odlična reklama tako za Slovenijo kot tudi za vse sponzorje in poslovne partnerje, ki so tekmovanje podprli. Mednarodni delegati so bili nad organizacijo navdušeni in ga uvrstili ob bok nekaterih največjih športnih tekmovanj. Tekmovalci in njihovi trenerji pa so zatrjevali, da je bilo tekmovanje na Logu eno najboljših in najbolje organiziranih tekmovanj do sedaj. Prav zato in zaradi velike podpore Planinske zveze Slovenije ter njene Komisije za športno plezanje, so se v Športno plezalnem društvu korenjak odločili, da prihodnje leto ponovno gostijo najboljše tekmovalce sveta. Najboljši plezalci iz celega sveta se bodo na tekmovanju za svetovni pokal v balvanskem plezanju vnovič pomerili v občini Log - Dragomer, in sicer 21. in 22. aprila 2012, KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA Poročilo odprave El Capitan 2011 Luka Krajnc 22. septembra sva Luka Krajnc (Alpinistični odsek Celje-Matica) in Nastja Davidova (Alpinistični odsek Ljubljana-Matica) iz Budimpešte odletela proti San Franciscu. Po prihodu sva z javnimi prevozi prispela do doline Yosemite, kjer sva plezala naslednjih 5 tednov. Prva dva tedna sta bila namenjena ponovnemu navajanju na granitne poči vseh debelin in oblik. V začetku oktobra sva pričela s pripravo opreme za več dnevni poizkus prostega vzpona v smeri Golden Gate (5.13a,1000 m) v El Capitanu. Ob napovedi stabilnega vremena sva vstopila v steno in ob vlečenju težkih vreč z zalogo za 6 dni počasi, a uspešno nadaljevala do četrtega dne, ko sem imel težave z tridesetim raztežajem (5.13a) in ga kljub poizkusom v več dneh nisem uspel preplezati prosto. Ker nama je začelo zmanjkovati hrane in vode, sva morala nadaljevati, saj naju je čakalo še več težjih raztežajev (2 x 13a), ki pa sem jih dokaj hitro uspel preplezati prosto in po 8 dneh sva prišla na vrh stene. Kljub temu, da mi je do popolnega prostega vzpona zmanjkal samo en gib, sem bil na koncu vesel, da sem zmogel prosto preplezati vse ostalo. Po krajšem počitku v dolini, sem združil moči z avstrijskim soplezalcem Hansjorgom Au-erjem in odločila sva se za enodnevni vzpon Luka v Chickenwing chinmneyu, v delu smeri Golden Gate 5.13b (8a oz. IX+/X-, 1000 m) v El Capitanu, foto Nastja Davidova 10 DELO KOMISIJ PZS v Salatheju (5.10, C2, 1000 m) brez dodatne teže, vlečenja opreme in prosto plezalnih ambicij. Za plezanje sva porabila 14 ur in oba sva se strinjala, da je bilo plezanje bolj zahtevno kot v Nosu, ki sva ga oba že preplezala v enem dnevu v preteklih obiskih Yosemitov. Po dobrem mesecu v dolini, se nama je pridružil še Peter Jeromel in z najetim avtomobilom smo obiskali Bishop in raziskovali balvane, ki so tam res odlični. Pot smo nadaljevali preko Nevade, do Utaha in obiskali še Indian Creek, ki velj a za svetovno znano destinacijo za plezanje poči. Naše popotovanje smo zaključili v nacionalnem parku Red Rocks in 22. novembra iz Las Vegasa poleteli nazaj proti Evropi. Kljub temu, da je glavni cilj odprave (prosto preplezati El Capitan) ostal neizpolnjen, menim, da sem se v poteku odprave naučil veliko, predvsem glede logistike v stenah, ter pridobil nekatere izkušnj e, ki mi bodo gotovo pomagale ob bodočih vzponih podobnih smeri. Zahvaljujem se Komisiji za alpinizem PZS za podporo odprave. Odprava Venezuela 2011/2012 Zdenka Mihelič V četrtek, 8. de cembra2011, je z b eneškega letališča na pot krenila odprava Venezuela 2011/2012, ki jo je podprla Planinska zveza Slovenije. Odpravo, ki bo trajala do 15. januarja 2012, vodi Andrej Grmovšek, najuspešnejši alpinist v letu 2010. Acopan Tepui na lanski poljski odpravi, foto Wojciech Wandzel Člani odprave ob vodji Andreju Grmov-šku so Tanja Grmovšek (oba Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor), najperspektivnejši alpinist za leto 2010 Matic Obid (Alpinistični odsek Nova Gorica) in prejemnik nagrade za posebne dosežke v alpinizmu za 2010 Luka Krajnc (Alpinistični odsek Celje Matica). OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Cilji odprave: prvi cilj je priti do izhodišča za plezanje (vasi Yunek) s čolni po reki ca. 100 km. »Kar se pa plezalnih ciljev tiče, pa imamo najprej namen ponoviti kakšno že obstoječo smer, potem pa je plan splezati kakšno novo (prvenstveno) smer v steni Acopan Tepuia. Območje je še vedno dokaj divje, čeprav gre v zadnjih letih, tja skoraj vsako leto kakšna odprava, vendar jih večina leti do Yuneka, mi pa smo si izbrali prevoz na lasten (Eco-friendly) pogon. Vsekakor bo odprava zelo zanimiva, ne le zgolj iz plezalnega področja, ampak tudi z raziskovalnega oz. avanturističnega vidika,« je dejal Luka. Veliko porečje reke Orinoko, v območju Gran Sabana, na skrajnem jugovzhodu Venezuele se nahaja Acopan Tepui. Na celotnem območju se nahaja kar 150 »mizastih« gora. Vodja odprave in do januarja 2012 še aktualni najuspešnejši slovenski alpinist Andrej Grmovšek je na vprašanje, kaj pričakuje od same odprave, zapisal: »Zagotovo bo ta odprava spet povsem drugačna od vseh dosedanjih in prav zaradi tega bo toliko bolj zanimiva! Že sam dostop do sten s čolnom bo prava avantura, potem pa še plezarija... Na koncu koncev bo po mojem tudi samo plezanje zelo dobro in zahtevno. Še posebej, ker stavimo na čim bolj »trad« vzpon. Verjamem, da se bomo z mladcema Luko in Maticem dobro poklopili in všeč mi je, da sta oba z navdušenjem zagrabila to avanturistično in plezalno idejo!« Več o odpravi in pričakovanjih članov odprave na spletnem mestu PZS: http://pzs.si/novice.php?pid=6476. MLADINSKA KOMISIJA Foto Eksponent 2011 po Ljubljani in okolici Matej Ogorevc Po lanski uspešni krstni sezoni Eksponenta letos nadaljujemo z uspešno izvedenim Foto eksponentom. Kaj sploh je Eksponent? Eksponent je projekt Odbora za orientacijo, s ciljem povečanja priljubljenosti orientacije oz. njene nadgraditve. Orientacijska tekmovanja so praviloma vedno drugačna, z drugimi izzivi, niti pa niso omejena s togimi pravili Planinskega orientacijskega tekmovanja (POT). Še drugi cilj pa je poživiti mrtvo, zimsko sezono, ko ostala orientacijska tekmovanja počivajo. Tako smo preteklo soboto, 10. decembra, v Ljubljani izvedli Foto Eksponent. Največja razlika od uveljavljenih POT tekem, je bila v tem, da so tekmovalci dobili le list s fotografijami kontrolnih točk ter turistično karto mesta. Tako so najprej morali identificirati vse točke, kar se je ponekod izkazalo za manjši problem, ki pa so ga rešili na različne načine. S spraševanjem mimoidočih, poštarjev, nekateri pa so pomoč iskali tudi v turističnem uradu in na spletnih straneh. Pot jih je tako vodila izpred sedeža Planinske zveze v Tivoli (spomenik Edvarda Kocbeka) pa v študentsko naselje Rožna dolina, od koder so nadaljevali na Rožnik, mimo bika pri živalskem vrtu. Sledil je spust proti skakalnicam in naprej do stadiona v Bežigradu mimo cerkve sv. Frančiška v Šiški. Od tam proti Žalam mimo Kolinske in gradu Kodeljevi do drugega vzpona, na Golovec (observatorij). Še na Ljubljanski grad in mimo Trnovega do rimskega zidu, NUK-a, Primičeve Julije na Wolfovi ulici na Mesarski most. Zadnji dve točki pred ciljem, ki se je nahajal prav tam, kjer so se tekmovalci podali na progo, sta se nahajali pred RTV Slovenija (deček s piščalko) in na Metelkovi ulici. Najhitrejši so s progo opravili v dobrih treh urah, malo počasnejši pa v šestih. Pred podelitvijo nagrad, vstopnice v različne Ljubljanske muzeje, smo se skupaj še okrepčali in poklepetali, nato pa odšli vsak na svoj konec. Za zaključek naj ponovim misli preneka-terih tekmovalcev, da so ta dan spoznali in videli veliko novih stvari v naši prestolnici. Vreme nam je dobro služilo, tako da je vseh 36 tekmovalcev oz. 18 ekip dobro izkoristilo soboto in konkretno pretegnilo krake. Foto Eksponent je tekmovalce popeljal do znanih in manj znanih točk po Ljubljani, foto Jernej Južna, David Češka in Saša Jagodič 11 Nova planinska pesem Uroš Kuzman Na tekmovanju Mladina in gore letošnjega januarja v Gorici pri Slivnici je potekal natečaj za novo planinsko pesem. Zmagala je pesem Z roko v roki mlade avtorice Sare Kogej iz Idrije. DODATNE INFORMACIJE: Izabel, 031 369 162, Matej, 041 483 924, Boštjan, 041 602 296. PRIJAVE sprejemamo do 31. 1. 2012 na e-naslov bostjan@borstnar.si ali PO POŠTI NA NASLOV: MK PZS, Dvorakova 9, 1000 Ljubljana, s pripisom Zimska mala šola planinstva. Prijavnica je na spletnem mestu PZS: http://pzs.si/novice.php?pid=6443. Vabljeni! Mladi Idrijčani so dokazali, da se z roko v roki lahko tudi zmaguje, foto arhiv PD Slivnica pri Celju Mladinska komisija PZS je poskrbela za snemanje in produkcijo nagrajene skladbe. Na Zboru mladinskih odsekov 2011 je bila ob predstavitvi nove revije MK PZS Gremo pod objem gora predstavljena tudi nova pesem. Produkcija: Edi Božič, Foto-film: Katarina Bončina iz arhiva MO PD Idrija. Posnetek je dosegljiv na spletni strani www.planinske-pesmi.si. Zimska mala šola planinstva 2012 Mladinska komisija PZS Zima je za prave gornike najlepši letni čas. Gore, odete v snežno bel plašč in okovane v led, izžarevaj o pravljično lepoto. Verjetno je to najpomembnejši razlog, zakaj nas pozimi tako privlačijo. Poleg estetike nas v ta svet vlečejo tudi športni in še kateri drugi motivi. Zal pa je to tudi svet, ki je lahko zelo nevaren. Zato vas vabimo na tridnevno izobraževanje, kjer se bomo naučili osnovnih tehnik gibanja v zimskih razmerah, saj se boste potem lahko z več samozavesti in predvsem varneje podajali v objem naših gora. ZA KOGA? Program je namenjen srednješolcem in starejšim. KDAJ in KJE? Zimovanje bo od 24. do 26. 2. 2012 v Domžalskem domu na Mali planini. CENA zimovanja: 75 € (2 polna penziona). ZBORNO MESTO: Zbor udeležencev bo ob 11. uri na glavni avtobusni postaji Kamnik oz. ob 12. uri na parkirišču na Rakovih ravneh. Prevoz do izhodišča je v lastni režiji. Kdor te možnosti nima, mu lahko prevoz organiziramo. Dodatno gradivo za 23. Državno tekmovanje Mladina in gore Mladinska komisija PZS 23. Državno tekmovanje bo potekalo 14. januarja 2012 v OŠ Janka Glazerja v Rušah z uradnim začetkom ob 10. uri. Dodatno gradivo 23. Državnega tekmovanja Mladina in gore ima naslov Sfinga in Triglavska severna stena in je objavljeno tudi na našem spletnem mestu: http://pzs.si/novice.php?pid=6475. foto matox.si sre¿no želimo vsem mladim tekmovalcem. VODNIŠKA KOMISIJA Zbor vodnikov PZS 2011 Veronika Susman Šegatin Zbor vodnikov PZS 2011 je bil v soboto, 26. novembra 2011, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu. Pred zborom je ob 9. uri potekala okrogla miza na temo Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki jo je vodila Irena Brložnik. Na zboru so bila podeljena tudi najvišja priznanja Vodniške komisije za leto 2011. Sočasno je v drugih prostorih ICZR Ig potekala 1. konferenca o planinskem gospodarstvu, ki so se ji v popoldanskem delu priključili tudi vodniki in beseda je tekla o skupnih temah. PRIZNANJE ZASLUZNI VODNIK PZS Prejemniki priznanja 'častni vodnik PZS' s predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom (desno), foto Zdenka Mihelič MDO PD DOLENJSKE IN BELE KRAJINE MLADEN ŽIVKOVIČ PD KRKA NOVO MESTO MDO PD KAMNIŠKO-BISTRIŠKEGA OBMOČJA MIHA PAVŠEK PD ONGER TRZIN MDO PD LJUBLJANA JANEZ KUTNAR PDČRNUČE MDO PD PODRAVJA VLADIMIR MOŽINA PD POŠTE IN TELEKOMA MARIBOR ZINKA ISKRA PD ŽELEZNIČAR MARIBOR STANISLAV ISKRA PD ŽELEZNIČAR MARIBOR IVAN CIGIT PD ŽELEZNIČAR MARIBOR JOŽE DAJNKO PD PTUJ MDO PD POSOČJA MIROSLAV BOŽIČ PD CERKNO BRANKO VIDMAR PD IDRIJA MIRO LAPAJNE PD IDRIJA SILVIJ MOČNIK PD IDRIJA MDO PD PRIMORSKO-NOTRANJSKE ALOJZ ZADEL OPD KOPER ALDO ZUBIN OPD KOPER MDO PD SAVINJSKE FRIDERIK ŽAGAR PD SLIVNICA PRI CELJU FRANC ČRETNIK PD LIBOJE EVGEN DRVARIČ PD ŠOŠTANJ MDO PD ZASAVJA MILAN ČADEŽ PD DOL PRI HRASTNIKU MIROSLAV ZOREC PD DOL PRI HRASTNIKU DRAGI BALOH PD ZAGORJE OB SAVI FRANC GRIČAR PD ZAGORJE OB SAVI ANTON ŠTERBAN PD LAŠKO 12 PRIZNANJE ČASTNI VODNIK PZS MDO PD DOLENJSKE IN BELE KRAJINE FRANC SOMRAK PD KRKA NOVO MESTO MAJDA NEMANIČ PD KRKA NOVO MESTO BRANKO DOLINAR PD KRKA NOVO MESTO MDO PD GORENJSKE MARJAN JOŽEF RUČIGAJ PD ISKRA KRANJ MDO PD KAMNIŠKO-BISTRIŠKEGA OBMOČJA BOJAN POLLAK PD KAMNIIK MDO PD LJUBLJANA MARINKA KOŽELJ STEPIC PD INTEGRAL MDO PD PODRAVJA DANILO ŠKERBINEK APD KOZJAK MARIBOR MITJA PLOHL PD RUŠE JURIJ APŠNER PD RUŠE IVAN KOSI PD MARIBOR-MATICA PAVEL JEREBIC PD MARIBOR-MATICA LIDIJA VALENČAK PD RUŠE IZTOK URLAVB PD RUŠE NIKOLA GUID PD RUŠE JANEZ VERTIČ PD PTUJ JOŽE BOBOVNIK PD FRAM MDO PD POSOČJA MARICA BREZAVŠČEK PD IDRIJA Udeleženci tečajev za vodnike PZS v letu 2011 DELJENI TEČAJ ZA VODNIKE PZS, KATEGORIJA A, februar-junij 2011 1 NINO AUER 2 RUDI BEVC 3 KLEMEN BOJANOVIČ 4 JOŽICA BREČKO 5 ANDREJ ČEŠEK 6 CENE ČREŠNOVAR 7 MONJA DOBNIK 8 ALEŠ DREKONJA 9 SLAVICA DUDANOVA 10 BORUT GRAŠIČ 11 ROK GRIČNIK 12 DRAGO KOVAČIČ 13 VLASTA GROSMAN 14 BOGDAN KREČA 15 PETER MARKO 16 SAŠO OBOLNAR 17 NINA OMAN 18 MAJDA OPLOTNIK 19 BRANE OSOLNIK 20 DRAGAN PAVLOVIC 21 ROK PERKO 22 AMADEJ PETELINŠEK 23 NINA PODLESNIK 24 MIKLAVŽ ŠIFRAR 25 BRANKO ŠLAMBERGER 26 ADOLF TERŽAN 27 MATEJ ZAJC 28 LEON LOJZE ZAMUDA 29 DUŠAN ŽIŽEK Vodstvo 1 DRAGI BALOH 2 FRANC GRIČAR 3 IVAN EDER 4 ALEKSANDER KELNERIČ 5 FRANCI KUMER 6 LILI JAZBEC 7 MILAN JAZBEC 8 JANKO MIHEV 9 BOJAN POLLAK 10 FRANE KEMPERLE 11 IVAN CIGALE 12 BORUT VUKOVIČ 13 MATEJA GRAT 14 MIRAN MUHIČ TEČAJ ZA VODNIKE PZS, KATEGORIJA A, 1. izmena, Bavšica, 25. 6.-6. 7. 2011 1 DAVORIN BREZAVŠČEK 2 LUKA CIGLAR 3 ANAMARI ČEH 4 MITJA GAJSER 5 PETER HVALICA 6 MATJAŽ JAKOPIČ 7 JOŽE KAMENŠEK 8 JASMINKA KOVAČIČ 9 JAN LAJOVIC 10 PETER LORBER 11 STAŠA MATJAŽ 12 PETRA MIRKOVIC 13 POLONA PODBEVŠEK 14 GREGOR PODKRAJŠEK 15 PETER POJE 16 JOŽE POJE 17 ALIJA PROSENC 18 MARINKA ROJKO 19 KRISTINA SUHADOLNIK 20 TOMAŽ ŠPEHAR 21 MARTIN ŠTAMCAR 22 MATEJA TONIN 23 MAJA TROJNER BESEDIC DELO KOMISIJ PZS 24 TINE TURŠIČ 25 BORIS VOGRINEC 26 MILOŠ VUKOBRAT 27 MATEVŽ ZIH 28 TONI ŽUK 29 ROMAN ŽVEGLER Vodstvo 1 JANKO MIHEV 2 IVAN ŠTURM 3 JUDITA VALENTINČIČ 4 DARJA JENKO 5 JOŽE KAMENŠEK 6 SANDI KELNERIČ 7 FRANE KEMPERLE 8 ADOLF KIRBIŠ TEČAJ ZA VODNIKE PZS, KATEGORIJA A, 2. izmena, Bavšica, 6.-17. 7. 2011 1 NASTJA KAVČIČ 2 BLAŽ KAVČIČ 3 JANEZ ALBERT 4 KATJA DEBELAK 5 MARTIN PIRC 6 ALENKA MEŽAN 7 ALEŠ OBLAK 8 ŽIGA KREVELJ 9 ANŽE OSOLNIK 10 POLONA PEGAN 11 JOŽE SPEVAN 12 MARTIN ŠKOBERNE 13 BORIS STRMŠEK 14 ANIKO MOLNAR 15 UROŠ PETRIČ 16 SILVIJ MOROJNA 17 KLARA POIŠKRUH 18 MATIC KLADNIK 19 MARUŠA OBLAK 20 NIK HLADE 21 MAJA JAUH 22 MIHA GANTAR 23 ALENKA TAJNIKAR 24 DAŠA NOVAK 25 ANDREJ BAROVIČ 26 DOMEN STRLE 27 DAVID VALENČIČ 28 ANDREJ BONČINA 29 ALJAŽ ŠEMROV Vodstvo 1 RUDI AMBROŽ 2 MIRAN MUHIČ 3 JOŽE ROŽIČ 4 MIHA SKOK OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 13 TEČAJ ZA VODNIKE PZS, KATEGORIJA B Češka koča, 26.-29. 5. 2011 1 ŠTEFAN MATJAŽ PD LJUBNO OB SAVINJI 2 DRAGO CAR PD RTV LJUBLJANA 3 MARTINA KNAPP PD GALICIJA 4 STANISLAV ZLATINEK PD RIBNICA NA POHORJU 5 SIMON MURN PD TREBNJE 6 ROMAN PERPAR PD TREBNJE 7 FRANC JAKLIČ PD PODBRDO 8 JANEZ ZIDAR PD ŠKOFJA LOKA 9 POLONA VINDIŠ PD PTUJ 10 BOJAN GOGALA PD BLED 11 FRANJA FERK PD ZZV CELJE 12 ZDENKO ČAS PD SLOVENJ GRADEC 13 DUŠAN DEBEVEC PD ISKRA LJUBLJANA 14 MARJAN KLANČAR PD ISKRA LJUBLJANA 15 JAN SKOBERNE PD ISKRA LJUBLJANA 16 MATEJ KOCBEK PD KRKA NOVO MESTO 17 JANEZ PRAZNIK PD SLOVENJ GRADEC 18 TOMAŽ KRALJ PD VINSKA GORA 19 NEBOJŠA KRIVOKAPIČ PD ŽALEC 20 BRANIMIR OSOVNIKER PD LOVRENC NA POHORJU 21 DANIJELA KOTNIK PD NAVEZA 22 MATEJ GRM PD SREDNJA VAS V BOHINJU 23 RENATA CERKOVNIK PD SREDNJA VAS V BOHINJU 24 JANJA PRELOVŠEK PD ŽELEZNIČAR LJUBLJANA 25 MILAN ŠULER PD SLOVENJ GRADEC 26 MAJDA KOVAČIČ PD ZA SELŠKO DOLINO ŽELEZNIKI Vodstvo 1 DRAGI BALOH 2 FRANC GRIČAR 3 FRANE KEMPERLE 4 ALEKSANDER KELNERIČ 5 IVAN CIGALE 6 JANKO MIHEV 7 FRANCI KUMER 8 MIRAN MUHIČ TEČAJ ZA VODNIKE PZS, KATEGORIJA B Valvasorjev dom, 12.-15. 5. 2011 1 BERNARD KOLAR PD VRANSKO 2 ROMANA KOCJANČIČ PD MERCATOR 3 DEJAN KRAPEŽ PD RAŠICA 4 BOGDAN KODELE PD AJDOVŠČINA 5 JOŽE ŠKOLC PD VRHNIKA 6 SREČKO PETAUER PD ŠMARJE PRI JELŠAH 7 ANTON KELBL PD GORJE 8 RADO UREVC PD BLED 9 GAŠPER OŠLAJ PD LJUBLJANA-MATICA 10 SREČKO ZGAGA PD PODBRDO 11 MATJAŽ PETEK PD PTUJ 12 DAMJAN OMERZU PD BOHOR SENOVO 13 SIMON POZNIČ PD BOHOR SENOVO 14 GREGOR UMEK PD BOHOR SENOVO 15 ANDREJ SEMPRIMOŽNIK PD VRANSKO 16 SUZANA JEREBIČ PD LJUBLJANA-MATICA 17 SILVESTER UŽMAH PD SLIVNICA PRI CELJU 18 MIRAN GOLOB PD MARIBOR-MATICA 19 DANILO HRASTNIK PD ŽELEZNIČAR MARIBOR 20 MATEJ FROEBE PD TRBOVLJE Vodstvo 1 JOŽEVARL 2 BORIS MADON 3 KLEMEN VOLONTAR 4 MILAN JAZBEC 5 JOŽE ROŽIČ 6 BOJAN POLLAK 7 LILI JAZBEC TEČAJ ZA VODNIKE PZS, KATEGORIJA D Grohot, 24.-27. 2. 2011 1 FRANJA FERK PD ZZV CELJE 2 DAMJAN BERGHAUS MAJNIK PD MAKS MEŠKO ORMOŽ 3 BOGOMIL POLAVDER PD ZABUKOVICA 4 DANIJEL ŽAGAR PD BOVEC 5 MARTINA KNAPP PD GALICIJA 6 MIRAN MUHIČ PD RTV 7 MARTIN ŠTIGLIC PD NAZARJA 8 DANIJELA KOTNIK PD NAVEZA 9 PRIMOŽ GRUDNIK PD ŠOŠTANJ 10 STOJAN EKART PD MIKLAVŽ 11 IRENA EKART PD MIKLAVŽ 12 IVANA LESKOVAR PD SLOVENSKA BISTRICA 13 SANJA PEKLAR PD LENART 14 FRANC MEKE PD LENART 15 ŠTEFAN LEBREHT PD LENART 16 JAN SKOBERNE PD ISKRA LJUBLJANA 17 MARJAN KLANČAR PD ISKRA LJUBLJANA 18 JANEZ ZIDAR PD ŠKOFJA LOKA 19 ANA MARIJA RIJAVEC PD ŽALEC 20 RAŠO ADROVIČ PD INTEGRAL 21 ANDREJ VELIGOŠEK PD ZABUKOVICA 22 MAJDA KOVAČIČ PD ZA SELŠKO DOLINO ŽELEZNIKI 23 SUZANA JEREBIČ PD LJUBLJANA-MATICA Vodstvo 1 IVAN EDER 2 FRANC GRIČAR 3 MIRAN TARKUŠ 4 PAVEL JEREBIC 5 PRIMOŽ TROP 6 FRANC KOCBEK 7 MIHAEL ZAJEC TEČAJ ZA VODNIKE PZS, KATEGORIJA E Vršič, 11.-13. 3. 2011 1 ANDREJ SLAK PD KAMNIK 14 2 PETER VRČKOVNIK PD ŠMARTNO OB PAKI 3 GORAZD BOKŠAN PD CELJE-MATICA 4 BOŠTJAN GAČNIK PD KRIM Vodstvo 1 TONE GOLNAR 2 ALEKSANDER KELNERIČ Udeleženci izpopolnjevanj za vodnike PZS v letu 2011 KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDO PD PODRAVJA Boč, 6.-7. 5. 2011 1 ALOJZ TOPOLČNIK PD SLOVENSKA BISTRICA 2 BOGDAN KOROŠEC PD SLOVENSKA BISTRICA 3 JOŽE ŠEGA PD SLOVENSKA BISTRICA 4 MARJETA RESNIK PD SLOVENSKA BISTRICA 5 IVANA LESKOVAR PD SLOVENSKA BISTRICA 6 MATEJ HORVAT PD SLOVENSKA BISTRICA 7 ANTON PURG PD PTUJ 8 EDVARD KOLAR PD MAKOLE 9 FRANCI PANGRČIČ PD PLANIKA MARIBOR 10 NIKOLA GUID PD RUŠE 11 URŠKA HAZNADAR PD LOVRENC NA POHORJU 12 VIKTORIJA HEINSCHKO PD LOVRENC NA POHORJU 13 LOVRO PARADIŽ PD LOVRENC NA POHORJU 14 DANIJELA STUPAN PD DRAVA MARIBOR 15 SIMONA BOJANOVIČ PD DRAVA MARIBOR 16 BORUT CERKVENIČ PD DRAVA MARIBOR 17 CVETO MEGLIČ PD SKALCA HOČE-SLIVNICA 18 JANKO SOTOŠEK PD LISCA SEVNICA 19 MARJAN VEŠNAR PD ŽELEZNIČAR MARIBOR 20 DANICA VEŠNAR PD ŽELEZNIČAR MARIBOR 21 MARIJA PILKO PD ŽELEZNIČAR MARIBOR 22 IVAN CIGIT PD ŽELEZNIČAR MARIBOR 23 UROŠ VIDOVIČ PD PTUJ Vodstvo 1 MITJA PLOHL 2 PAVEL JEREBIC 3 JANEZ VERTIČ 4 MIRAN TARKUŠ 5 DAMJAN VIDOVIČ 6 STANKA ČOH 7 MIRAN ČOH 8 IVAN EDER KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDO PD PODRAVJA Boč, 7.-8. 5. 2011 1 RAFAEL SKLEDAR PD APD KOZJAK MARIBOR 2 DRAGO DOGŠA PD APD KOZJAK MARIBOR 3 VLADO FRIDL PD PTUJ 4 MIRAN RITONJA PD PTUJ DELO KOMISIJ PZS 5 ZORAN LORBER PD MARIBOR-MATICA 6 JOŽE PREGRAD PD MARIBOR-MATICA 7 BREDA BIBIČ PD APD KOZJAK MARIBOR 8 BOJAN MARKOVIČ PD MARIBOR-MATICA 9 BRANKO PETAUER PD ŠENTJUR PRI CELJU 10 BOGDAN POTOČNIK PD MARIBOR-MATICA 11 LUCIJA BRATINA PEŠEC PD ŽALEC 12 MATJAŽ ŽOHAR PD ŽALEC 13 BOJAN VRBNJAK PD TAM MARIBOR 14 BRANKO PETEK PD TAM MARIBOR 15 FRANC AVGUSTINOVIČ PD TAM MARIBOR 16 SREČKO LAZNIK PD TAM MARIBOR 17 IGOR ŠTABUC PD TAM MARIBOR 18 TONE BRAČKO PD TAM MARIBOR 19 BARBARA ČREPNJAK PD TAM MARIBOR 20 MOJCA ČREPNJAK PD TAM MARIBOR 21 VINKO ČREPNJAK PD TAM MARIBOR 22 VINKO DOBRILA PD TAM MARIBOR 23 JOŽE MURKO PD TAM MARIBOR 24 JURIJ APŠNER PD RUŠE 25 VLADKO MEGLIČ PD OBČINE KIDRIČEVO 26 MOJCA ZUPAN PD SKLACA HOČE-SLIVNICA Vodstvo 1 MITJA PLOHL 2 PAVEL JEREBIC 3 JANEZ VERTIČ 4 MIRAN TARKUŠ 5 MIHAEL ZAJEC 6 STANKA ČOH 7 MIRAN ČOH 8 IVAN EDER KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDO PD SAVINJSKE Reška planina, 13.-14. 5. 2011 1 FRANJO KUNEJ PD ZZV CELJE 2 BRANKO DOKL PD ZZV CELJE 3 JANEZ BRUNO OMAN PD ZZV CELJE 4 LJUDMILA KAJTNER PD ZZV CELJE 5 VALENTIN GOLEŽ PD DRAMLJE 6 MARKO LORGER PD DRAMLJE 7 VINKO VODUŠEK PD DRAMLJE 8 JAKOBTRBOVC PD DRAMLJE 9 ANITA DEBELJAK ŠPES PD DRAMLJE 10 VERA SLOKAN PD NAZARJE 11 SREČKO UZAR PD NAZARJE 12 PRIMOŽ JELŠNIK PD NAZARJE 13 MILAN VOGRINC PD GALICIJA 14 IGOR SENIČ PD GALICIJA 15 IVAN PODPEČAN PD GALICIJA 16 IVO LINDIČ PD GALICIJA 17 VIKTOR FURMAN PD GALICIJA 18 LUDVIK MIKLAVC PD POŠTE IN TELEKOMA CELJE 19 BORIS LUKA LUKANC PD POŠTE IN TELEKOMA CELJE 20 DARKO ULAGA PD ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 15 21 MITJA TAVČER PD ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 22 FLORIJAN NUNČIČ PD ZZV CELJE 23 STANISLAV BOŽNIK PD DOBRNA 24 JANEZ ŠKOFLEK PD DOBRNA 25 ALEKSANDER TURNŠEK PD ŽALEC 26 DUŠAN ŠIP PD ŽALEC 27 NINA MAČEK PD SLIVNICA PRI CELJU 28 STANETRBOVC PD OJSTRICA CELJE 29 CIRIL ČERNEC PD OJSTRICA CELJE 30 ROBERT ČEMAŽAR PD ŽALEC 31 VIDA KAMENŠEK PD SLOVENSKE KONJICE 32 UROŠ VAHTER PD SLOVENSKE KONJICE 33 VLADO GORENJAK PD SLOVENSKE KONJICE 34 BOŠTJAN PODGRAJŠEK PD SLOVENSKE KONJICE 35 FRANC ŠILD PD SLOVENSKE KONJICE 36 ADI VIDMAJER PD PREBOLD Vodstvo 1 JURE CENCELJ 2 MATEJA GRAT 3 MILAN DOMITROVIČ 4 GORAZD BOKŠAN 5 JOŽE KAMENŠEK 6 IRENA BRLOŽNIIK KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDO PD SAVINJSKE Reška planina, 14.-15. 5. 2011 1 CVETO JANČIČ PD ZABUKOVICA 2 ALEŠ APOTEKAR PD CELJE-MATICA 3 GREGOR MAJER PD CELJE-MATICA 4 JOŽEFA JEGRIŠNIK PD POLZELA 5 BORUTCEGLAR PD ZREČE 6 MARJAN GROSMAN PD ZREČE 7 BERTL KAPUN PD ZREČE 8 BOŽIDAR KOŠIR PD ZREČE 9 ANTON MARUŠIČ PD ZREČE 10 MIRAN VRATANAR PD REČICA OB SAVINJI 11 PRIMOŽ PLANOVŠEK PD REČICA OB SAVINJI 12 ALENKA TAVČER PD ZABUKOVICA 13 POLONA JANČIČ PD ZABUKOVICA 14 TEA KMETEC PD RPD DOLGA POT DRAVOGRAD 15 MIRAN PUC PD RPD DOLGA POT DRAVOGRAD 16 MIRO ZUPANC PD ZABUKOVICA 17 MARTIN LIKEB PD MERCATOR 18 HAROLD KRIŽANEC PD SLOGA ROGATEC 19 NEDELKO KUHAR PD SLOGA ROGATEC 20 PETRA KUMER PD DOBROVLJE BRASLOVČE 21 MIRAN BREŽNIK PD CELJE-MATICA 22 PETRA GREGORC PD CELJE-MATICA 23 DANILO VERZELAK PD ŠMARTNO OB PAKI 24 ZORAN PREDOLNIK PD ŠMARTNO OB PAKI 25 MARKO NOVINŠEK PD ŠMARTNO OB PAKI 26 TEREZIJA RIBIČ PD VELENJE 27 MAJA LESKOVŠEK PDTABOR 28 JOŽE POTOČNIK PD ŽALEC 29 IRENA POTOČNIK PD ŽALEC 30 MOJCA MAČKOVŠEK PD VELENJE Vodstvo 1 JURE CENCELJ 2 MATEJA GRAT 3 MILAN DOMITROVIČ 4 GORAZD BOKŠAN 5 JOŽE KAMENŠEK 6 IRENA BRLOŽNIIK KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDOPD PRIMORSKO-NOTRANJSKE Nanos, 20.-21. 5. 2011 1 OSKAR BIRSA PD NOVA GORICA 2 EDVIN FURLAN PD SEŽANA 3 MIRJAM FRANKOVIČ FRANETIČ PD SEŽANA 4 BOGDAN ROJC PD SEŽANA 5 MARJAN OLENIK PD SEŽANA 6 DARKO BOŽIČ PD NOVA GORICA 7 DENIS TURK PD NOVA GORICA 8 NEŽA MAHORČIČ PD NOVA GORICA 9 TINA VODOPIVEC PD NOVA GORICA 10 SIMON GORJUP PD TOLMIN 11 JURIJ ČUK PD KRIŽNA GORA 12 HERMINA ČUK PD KRIŽNA GORA 13 IRENA CUNJA PD SLAVNIK 14 VASJA KOLŠEK PD ŽALEC 15 ALENKA PIVK PD GORENJA VAS 16 FRANCI FORTUNA PD GORENJA VAS 17 MATJAŽ MRAK PD GORENJA VAS 18 DRAGO TRČEK PD GORENJA VAS 19 MILAN GUGLETA PD POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA 20 ERIK LIČEN PD NOVA GORICA 21 SREČKO VIDMAR PD AJDOVŠČINA 22 ANTON KREŠEVEC PD AJDOVŠČINA 23 VLADIMIR LEMUT PD AJDOVŠČINA 24 DUŠAN KOMPARA PD AJDOVŠČINA 25 VILJEM SEČNIK PD ŠENTJOŠT 26 MARKO PRIMAR PD POLJE 27 MARKO BIŠČAK PD POSTOJNA 28 BOJAN GORJANC PD POSTOJNA 29 SAŠO MARINČIČ PD INTEGRAL 30 ALEKSANDRA PONIŽ RUPNIK PD VIPAVA 31 OTON NAGLOST PD VIPAVA 32 JURIJ NABERGOJ PD VIPAVA Vodstvo 1 STANISLAV JABLANŠČEK 2 FRANC GRIČAR 3 FRANE KEMPERLE 4 JOŽE KAMENŠEK 5 IZTOK ROJC 6 BORUT VIDOVIČ 16 KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDO PD ZASAVJA Mrzlica, 21.-22. 5. 2011 1 DAVID ČUČEK PD PLANIKA MARIBOR 2 MIRO DRNOVŠEK PD TRBOVLJE 3 ŠTEFAN SAPAČ PD TRBOVLJE 4 IZIDOR SLEMENŠEK PD MERCATOR 5 JASMINA PIŠTAN PD OPD KOPER 6 VITO BUKOVŠEK PD LITIJA 7 SAŠO JOVANOVIČ PD LITIJA 8 ALJAŽ ZUPAN PD LITIJA 9 ANTON HRIBAR PD BREŽICE 10 MARTIN VIMPOLŠEK PD BREŽICE 11 VOJKO ZUPANČIČ PD HRASTNIK 12 NUŠA VANIČ PD BREŽICE 13 MARKO VODENIK PD ŽELEZNIČAR CELJE 14 SILVA ČULK PD ZABUKOVICA 15 SREČKO ČULK PD ZABUKOVICA 16 GOJKO ŠMID PD POŠTE IN TELEKOMA CELJE 17 FERDINAND GLAVNIK PD POŠTE IN TELEKOMA CELJE 18 MOJCA TROBIŠ PD VOJNIK 19 DARKO BUKOVINSKI PD BREŽICE 20 MIRAN JANČIČ PD VELENJE 21 MARTIN SLOVENEC PD BREŽICE 22 ANDREJ MAVRI PD LAŠKO 23 TONE ŠTERBAN PD LAŠKO 24 JANKO AVGUŠTIN PD LISCA SEVNICA 25 ROBERT TISEL PD LISCA SEVNICA 26 ANJA RADOVIČ PD LISCA SEVNICA 27 BOŠTJAN OŠLOVNIK PD LISCA SEVNICA 28 DARINKA AVGUŠTIN PD LISCA SEVNICA 29 ANTON ŠEŠKO PD LISCA SEVNICA 30 TINA VERHOVC PD LISCA SEVNICA 31 LUKA ŽVEGLIČ PD LISCA SEVNICA 32 JANEZ LEVSTIK PD LISCA SEVNICA 33 ANTON PRAH PD LISCA SEVNICA 34 JOŽE PRAH PD LISCA SEVNICA 35 ANTON SVENŠEK PD LISCA SEVNICA 36 HELENA MOHAR PD LITIJA Vodstvo 1 ROMAN PONEBŠEK 2 FRANCI KUMER 3 STANKO DOLENŠEK 4 KLEMEN VOLONTAR 5 VESNA HOMAR KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDO PD NOTRANJSKE Krim, 28.-29. 5. 2011 1 NIKO BERTONCELJ PD PODPEČ-PRESERJE 2 MATEJ GORŠIČ PD PODPEČ-PRESERJE 3 VESNA JUVAN PD PODPEČ-PRESERJE 4 JANEZ DRAŠLER PD PODPEČ-PRESERJE 5 MARJETA FRANTAR PD RAŠICA 6 SLAVKO KRŽIČ PD CERKNICA 7 ŠTEFANIJA ŠEBALJ-MIKŠE PD CERKNICA DELO KOMISIJ PZS 8 MARJAN KOCJANČIČ PD MORAVČE 9 JURČEK NOWAKK PD MORAVČE 10 STANISLAV DVANAJŠČAK PD BLAGAJANA POLHOV GRADEC 11 ANA KAVČIČ PD BLAGAJANA POLHOV GRADEC 12 ANTON KAVČIČ PD BLAGAJANA POLHOV GRADEC 13 JERICA ŠKRLJ PD BLAGAJANA POLHOV GRADEC 14 RAJKO ŠKRLJ PD BLAGAJANA POLHOV GRADEC 15 FRANCI MEDVED PD ŠMARNA GORA 16 MARJAN KOVAČIČ PD ŠMARNA GORA 17 BOJAN SOBOČAN PD RAŠICA 18 TOMAŽ KOCMAN PD ONGER TRZIN 19 BOŠTJAN KRALJ PD ONGER TRZIN 20 URŠA KOŠIR PD ONGER TRZIN 21 MIRO MALNERŠIČ PD VRHNIKA 22 ROMAN NOVAK PD VRHNIKA 23 JANEZ KUTNAR PD ČRNUČE 24 MARIJA SMRKOLJ PD MORAVČE Vodstvo 1 MARKO GORŠIČ 2 DRAGO METLJAK 3 MARINKA KOŽELJ STEPIC 4 DANILO ŠKERBINEK 5 ALOJZ JERMAN KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS, MDO PD PODRAVJA Boč, 3.-4. 6. 2011 1 JOŽE DAJNKO PD PTUJ 2 CIRIL TOVŠAK PD JAKOBA ALJAŽA MARIBOR 3 SLAVICA TOVŠAK PD JAKOBA ALJAŽA MARIBOR 4 BOJAN EKSELENSKI PD GRMADA CELJE 5 ALENKA ZORKO PD PTUJ 6 ANTON PURG PD PTUJ 7 IGOR TOMINŠEK PD TISA MARIBOR 8 VLADO FRIDL PD PTUJ 9 MIRAN JEREB PD KAMNIK 10 VIKTORIJA DABIČ PD PTUJ 11 MARIJA BAŠKARAD PD PTUJ 12 ALEŠ BREZOČNIK PD FRAM 13 RENALDO MIKOLIČ PD FRAM 14 BOŠTJAN IVANČIČ PD FRAM 15 ALOJZIJ GLUK PD GORNJI GRAD 16 VLADIMIR LEDINŠEK PD JAKOBA ALJAŽA MARIBOR 17 MIROSLAV JEGRIŠNIK PD POLZELA 18 BOJAN PUSTOTNIK PD BLAGOVICA 19 SAMO ŽNIDARŠIČ PD TAM MARIBOR 20 JOŽE LEKŠE PD LISCA SEVNICA 21 ALENKA TAVČER PD ZABUKOVICA 22 IVAN LADINEK PD PLANIKA MARIBOR 23 TINA TOMINŠEK PD ZABUKOVICA 24 KARMEN ARNUŠ PD PTUJ Vodstvo 1 IVAN EDER 2 JANEZ VERTIČ 3 JOŽE BOBOVNIK OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 17 4 MIRAN TARKUŠ 5 STANKA ČOH 6 MIRAN ČOH 7 MIHAEL ZAJEC KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS Bavšica, 24.-25. 9. 2011 1 PETER ŠILAK PD PTUJ 2 VLASTA VIDOVIČ PD PTUJ 3 KLEMEN KOCJANC PD SREDNJA VAS V BOHINJU 4 IRENA KOCJANC PD SREDNJA VAS V BOHINJU 5 INES RUTAR PD IMP 6 ANDREJ STUCHLY PD IMP 7 BOŠTJAN LESJAK PD MEŽICA 8 BOJAN TOČAJ PD CELJE-MATICA 9 MOJCA NOVAK PD VELENJE 10 BOŠTJAN SEMPRIMOŽNIK PD VRANSKO 11 MATJAŽ MEDVEDŠEK PD RTV 12 ANITA MLINARIČ PD GORNJA RADGONA 13 RADISLAV MARHOLD PD GORNJA RADGONA 14 MARJAN KOKOL PD GORNJA RADGONA 15 ELICA KOROŠEVIČ PD GORNJA RADGONA 16 TONČEK MLINARIČ PD GORNJA RADGONA 17 ANDREJ ROŽIČ PD BOHINJSKA BISTRICA 18 LEON LIČEN PD POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA 19 KATARINA BONČINA PD IDRIJA 20 BORIS SEDEJ PD IDRIJA 21 SILVIJ MOČNIK PD IDRIJA 22 MARICA BREZAVŠČEK PD IDRIJA 23 MIROSLAV LAPAJNE PD IDRIJA 24 VALERIJA PAVŠIČ PD IDRIJA 25 MATIC WILLEWALDT PD RADOVLJICA 26 DUŠAN PRAŠNIKAR PD DOMŽALE 27 URŠKA SMUKAVEC PD BOHINJSKA BISTRICA Vodstvo 1 IVAN EDER 2 MITJA PLOHL 3 JANEZ VERTIČ 4 PAVEL JEREBIC 5 MIRAN TARKUŠ 6 FRANC GRIČAR 7 MIRAN ČOH 8 MIHAEL ZAJEC KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VPZS Bavšica, 1.-2. 10. 2011 1 BLAŽ KODELJA PD AJDOVŠČINA 2 MAJA KOPRIVŠEK PD LJUBLJANA-MATICA 3 BREDA ČOP SENEKOVIČ PD GORJE 4 BOŠTJAN VIHAR PD DRAVA MARIBOR 5 GABRIJEL PODOBNIK PD CERKNO 6 GORAZD LAPANJA PD CERKNO 7 NINA PODLESNIK PD HUDOURNIK 8 GREGOR RIHAR PD HUDOURNIK 9 ROBERT GRMEK PD POLZELA 10 ŽIGA GOSTINČAR PD OPD KOPER 11 ADRIANA VITEZ PD OPD KOPER 12 TEREZIJA LEVSTIK PD KOČEVJE 13 LUKA MARKEŽ PD JAVORNIK KOROŠKA BELA 14 BOJAN EKSELENSKI PD GRMADA CELJE 15 BOGO MRAKIČ PD VUZENICA 16 BRANKO BRICMAN PD VUZENICA 17 JANA SKOČIR PD KOBARID 18 MAJA KORITNIK PD PODNANOS 19 UROŠTROŠT PD POSTOJNA 20 MIRAN KLAVES PD BOVEC 21 PETER REPOVŽ PD ŠENTJERNEJ Vodstvo 1 FRANC KADIŠ 2 KATARINA KADIŠ 3 PAVEL LESJAK 4 ZDENKO PURNAT 5 ALEKSANDER KELNERIČ 6 ANDREJA VOLER KOMISIJA ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO Seminar inštruktorjev PZS 2011 Matjaž Šerkezi V nedeljo, 4. decembra 2011, je v plezališču Vipava potekal seminar inštruktorjev Planinske zveze Slovenije, ki ga je pripravila Komisija za usposabljanje in preventivo PZS. Udeležilo se ga je 35 inštruktorjev različnih profilov in predstavniki Fakultete za šport, Katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi. V Komisiji za usposabljanje in preventivo PZS, ki je krovna komisija na področju usposabljanj in preventive v okviru Planinske zveze Slovenije, se je o takšnem seminarju razmišljalo že dalj časa in ker pravijo, da mora preteči veliko vode, da se izoblikuje pravšen kamen za brušenje noža, je končno dozorela tudi ta ideja. Kakšen je bil namen takšnega seminarja? V zadnjih letih se je na področju tehnične opreme zgodil pravi preporod. Nova vlakna in nove tehnologije, ki so jih še pred kratkim uporabljali v vesoljski tehnologiji, so prinesle napredek tudi na športnem področju. Oprema postaja vse lažja, bolj dovršena in sofisticirana, hkrati s temi prednostmi pa prinaša tudi negativnosti, ki se jih večina niti ne zaveda. Zaradi tega je znanje o pravilni uporabi določene opreme izredno pomembno, saj je lahko napačna uporaba določene opreme izredno nevarna. Znotraj strokovnih kadrov Planinske zveze Slovenije in posameznimi komisijami se je začel pojavljati razkorak v uporabi modernih 18 DELO KOMISIJ PZS pripomočkov. Medtem ko so nekateri že razmišljali in uporabljali moderno opremo in s tem prilagojeno tehniko, so se drugi še vedno ukvarjali z zgornjim delom plezalnega pasu. Da se bi izognili vsem pomislekom, poenotili znanje zagovornikov ene in druge strani, se je Komisija za usposabljanje in preventivo PZS odločila, da organizira omenjeni seminar, ki naj bi postal stalnica vsakoletnega dodatnega usposabljanja in bi potekal v sodelovanju z ZGVS in GRZS. Pri tem moramo povedati, da so se načelniki komisij v letošnjem letu dogovorili, da so na posamezna usposabljanja kot opazovalci vabljeni inštruktorji različnih profilov, kar je pomemben korak k prenosu znanja in izmenjave izkušenj. Letošnji seminar je potekal v plezališču Vipava, kjer si je Komisija za alpinizem PZS uredila poligon za izpite iz programov alpinist in alpinistični inštruktor. TEME: Za temo smo si vzeli sidrišča, in sicer statična sidrišča, spuste po vrvi in samoreševanje s pomočjo ploščic (Petzl Reverso, Black Diamond ATC ...), ropemana, vozla mašard ... POTEK DELA: Delo na poligonu je potekalo v dveh skupinah: • Aljaž Anderle in Janez Primožič sta imela prikaz sidrišč, • Marjan Kregar, Marko Petek in Matjaž Šerkezi pa različne načine spustov po vrvi in samoreševanja. Zanimivo in vzpodbudno predavanje na temo Kako predavati in na kaj vse paziti nam je pripravil Klemen Belhar in ga priporočam vsem, ki ga še niste slišali. UDELEŽBA: Seminarja se je udeležilo 35 inštruktorjev različnih profilov (inštruktorji planinske vzgoje, alpinistični inštruktorji, inštruktorji športnega plezanja) in predstavniki Fakultete za šport, Katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi. ZAKLJUČKI SEMINARJA: - seminar se naj organizira vsako leto, morda z manjšim številom tem in z možnostjo, da jih lahko vsak poskusi narediti. - nova oprema, materiali in tehnični pripomočki od uporabnika zahtevajo bistveno višji nivo znanja in izkušenj, kar pomeni, da mora vsak, ki želi biti inštruktor v to delo vložiti veliko samoiniciative, hkrati pa stvari niso zaprte ampak omogočajo nabor opreme in izbor le te prilagojeno različnim situacijam. V tem trenutku težko govorimo o doktrini,katere izraz se še vedno uporablja in ki je točno predpisovala določene postopke in jih skušala umestiti v kalupe. Danes se sledi smernicam, ki sledijo varnosti, učinkovitosti, enostavnosti in prilagojenosti trenutnim razmeram. Pri tem pa lahko uporabimo vse kar ima znak UIAA in/ali CE. Več o seminarju na spletnem mestu PZS: http://pzs.si/novice.php?pid=6485. KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI Tečaji in izpopolnjevanja Komisije za planinske poti PZS v 2012 TEČAJ ZA MARKACISTE PZS obsega: • štiridnevni osnovni tečaj; • seminarska naloga in izpit; • pripravništvo-dve leti. TEČAJ Program usposabljanja obsega 12 ur teorije, 41 ur praktičnega dela in 22 ur izpitnih obveznosti, skupaj 75 ur. Izpitne obveznosti obsegajo: pisni izpit, seminarsko nalogo in pripravništvo. Program obsega teme po predmetniku in učnem načrtu za markaciste PZS. Prijavo na tečaj je potrebno poslati na obrazcu Prijava na tečaj za markacista PZS, ki ga najdete na spletni strani KPP. Udeleženci tečaja prejmejo Priročnik za markaciste in mapo z ustreznimi pravilniki in obrazci, ki jih določi Komisija za planinske poti Planinske zveze Slovenije. Za usposabljanje po programu markacist PZS je vsako leto predvidenih vsaj 45 udeležencev (dva tečaja). IZPITNA LITERATURA Več avtorjev, Priročnik za markaciste Planinske zveze Slovenije. Planinska zveza Slovenija. Ljubljana, 2009. SEMINARSKA NALOGA IN IZPIT Udeleženci tečaja pripravijo v okviru tečaja seminarsko nalogo. Vsebina seminarske naloge je evidenca planinskih poti in vnos v geografski informacijski sistem. Tečajnik vriše pot v DTK 1:25.000 in pripravi ustrezen opis poti. Teoretični del izpita so pisni testi, ki se pišejo iz predavanih tem na tečaju. PRIPRAVNIŠTVO Po uspešno opravljenih izpitnih obveznostih postane kandidat pripravnik za markacista PZS. V tem času mora vsako leto pripravništva pod nadzorom mentorja izvesti najmanj tri različne akcije na planinskih poteh. Kandidat ima lahko status pripravnika največ tri leta. Razpisana usposabljanja za markacist PZS v letu 2012: usposabljanje izvajalec lokacija datum št. udel. markacist PZS KPP PZS Koča na planini Razor 12. - 13. 5. 2012 25 26. 27. 5. 2012 markacist PZS KPP PZS Krvavec 8. - 9. 9. 2012 25 Kališče 22. - 23. 9. 2012 PRIJAVNI POGOJI Kandidat za markacista Planinske zveze Slovenije mora ob prijavi izpolnjevati • naslednje splošne pogoje: • starost najmanj 18 let; • dosežena IV. stopnja šolske izobrazbe; • poznavanje snovi iz Planinske šole; • zmožnost samostojnega gibanj a v planinskem in gorskem svetu; • članstvo v planinskem društvu, ki j e član Planinske zveze Slovenij e. Rok za prijavo: 29. 2. 2012. Obrazce za prijavo najdete na: http://kpp.pzs.si, rubrika Obrazci. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 19 LICENČNO IZPOPOLNJEVANJE Markacist PZS podaljšuje svojo licenco vsako leto. Do 31. 1. mora na PZS (Komisiji za planinske poti) poslati (skupaj z izkaznico) pisno poročilo o delu v preteklem letu, ki ga potrdi matično planinsko društvo. Na podlagi tega poročila se mu podaljša veljavnost naziva, kar se vpiše v njegovo izkaznico. Markacist mora vsakih pet let opraviti dodatno licenčno usposabljanje za opravljanje strokovnega dela na področju planinskih poti, ki ga je potrdil pristojni organ Planinske zveze Slovenije. Pogoj je, da je bil v petih letih aktiven na najmanj petih akcijah. Za uspešno končan licenčni seminar je potrebna 100 % udeležba pri teoretičnem in praktičnem delu. Razpisana licenčna izpopolnjevanja v letu 2012: izvajalec lokacija datum št. udel. KPP PZS Koča na Kokoši 21. 4. 2012 25 KPP PZS Mozirska koča 9. 6. 2012 25 KPP PZS Vrhtrebnje 25. 8. 2012 25 Rok za prijavo: 29. 2. 2012. Obrazce za prijavo najdete: http://kpp.pzs.si, rubrika Obrazci. Obvestilo o spremembi načina potrjevanja markacijskih izkaznic Markaciste obveščamo, da bo potrjevanje markacijskih izkaznic odslej potekalo na PZS in ne več po zborih OPP. Zbori OPP se zaradi tega ne bodo ukinjali, ampak se bodo na njih izmenjale dobre prakse in novosti, ki so pomembne za markaciste. Na osnovi Zakona o planinskih poteh, pravilnika o delu Komisije za planinske poti, zaradi zahtev podaljšanja registracije in s tem povezanim zavarovanjem strokovnih kadrov PZS, kot tudi zaradi spremljanja dejavnosti markacistov, načrtovanja del na poteh, ter posodabljanja podatkovnih baz, mora vsak markacist enkrat letno, ob začetku leta, poslati poročilo o svojem delu v minulem letu. AKTIVNI MARKACISTI PZS: pošljejo izkaznice skupaj s poročilom o delu, ki ga potrdi društvo, katerega član je markacist, na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, Dvorakova 9, 1000 Ljubljana, najpozneje do 31. 1. 2012. Poročilo oddajo na predpisanem obrazcu: obr_KPP_POR_1, ki ga najdete na spletni strani KPP. PRIPRAVNIKI MARKACISTI PZS: pošiljajo poročila na obrazcu: poročilo o delu pripravnikov, ki ga potrdi načelnik odseka v planinskem društvu katerega član je pripravnik. Rok za oddajo prav tako 31. 1. 2012. KPP preveri poročila in na osnovi sprejemljivosti poročil, ter izpolnjevanja zahtev v zvezi z licenčnimi izpopolnjevanji, potrdi izkaznice ter sestavi seznam registriranih markacistov za tekoče leto, ki je osnova za zavarovanje. Seznam registriranih markacistov se objavi v Obvestilih PZS in na spletnih straneh KPP. Obrazec za pripravo poročila je na spletnem mestu PZS: http://www.pzs.si/novice.php?pid=6489. Lep planinski pozdrav! Strokovni sodelavec KPP PZS, Klemen Petek Načelnik KPP PZS, Igor Mlakar l.r. GOSPODARSKA KOMISIJA Prva konferenca o planinskem gospodarstvu z zelo dobrimi odzivi Zdenka Mihelič V soboto, 26. novembra, je Planinska zveze Slovenije v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slovenije pripravila prvo konferenco o planinskem gospodarstvu. Nanjo je povabila predsednike in gospodarje planinskih društev, oskrbnike in gospodarje planinskih koč, hkrati pa tudi planinske funkcionarje ter vodnike Planinske zveze Slovenije in druge strokovne delavce v planinstvu. Konference se je udeležilo skupno kar 78 starejših in mlajših slušateljev, ki vsak na svoj način sodelujejo v svojem planinskem društvu, pri planinski koči ali v Planinski zvezi. Teme v sedmih delavnicah so namreč zajemale zelo širok vidik gospodarjenja in upravljanja s kočami, zanimiv za različne starostne strukture . Prav tako je bil velik poudarek na koči kot delu gorske narave, na ekonomiki in na sami vsebini planinske koče. Z veliko pozornostjo so prisluhnili tudi možnosti pridobivanja sredstev iz različnih virov, predvsem z naslova Fundacije za šport RS. O lastništvu planinskih koč so spregovorili predsednik Planinske zveze Bojan Rotov-nik, generalni sekretar Planinske zveze Matej Planko in pravni strokovnjak Črtomir Zava-šnik, eden izmed zaključkov delavnice pa je bil predlog, da bi izvedli razpravo o možnostih natančnejše ureditve solastniških razmerij v tistih primerih, kj er je PZS lastnik ali skupaj s PD solastnik planinskih koč in pripadajočih funkcijskih zemljišč. Pri delavnici o certifikatu in projektu Okolju prijazna koča, ki sta jo vodila Drago Dretnik, član Gospodarske komisije PZS in predstavnik PZS v Komisiji za koče Združenja dežel alpskega loka (CAA) in načelnik Komisije za varstvo gorske narave Janez Bizjak, so udeleženci zelo podprli prizadevanje Planinske zveze pri tem projektu ob letošnjem poskusnem preverjanju naših planinskih koč, prav tako pa da naj s tem nadaljujejo v 2012, ko bi lahko že podelili prve certifikate. Drago Dretnik na delavnici o koči kot delu gorske narave, foto Zdenka Mihelič Dretnik in Bizjak sta vodila tudi zelo aktualno in zanimivo predstavljeno delavnico o opremljenosti planinskih koč, o čistilnih napravah v planinskih kočah in požarno varnosti. Predstavniki planinskih društev so ob zaključku delavnice pozvali Planinsko zvezo in njeno gospodarsko komisijo, da bi društvom pri načrtovanju in pravilni izbiri čistilnih narav pomagali s strokovno pomočjo, hkrati pa so pozvali vodstvo Planinske zveze, da bi zakonodajalca opozorilo na nujne dopolnitve obstoječih predpisov o požarni varnosti, ki trenutno ne upoštevajo specifičnih pogojev v planinskih kočah. O ekonomiki planinskih koč in možnosti skupnega nastopa do dobaviteljev materiala in storitev so udeleženci razpravljali pod vodstvom Mira Pogačarja, člana Gospodarske komisije PZS in strokovnega delavca PD Radovljica, in strokovnega sodelavca gospodar- 20 DELO KOMISIJ PZS ske komisije Klemna Petka, podali so veliko konstruktivnih predlogov, med njimi, da je potrebno oblikovati gospodarski sklad za obnovo planinskih koč, pa da bi bilo potrebno uvesti plačilo rezervacij prenočišč v planinskih kočah ter da bi poskusili z enotno dobavo za planinske koče pri proizvaj alcih artiklov, ki jih vse koče uporabljajo. O povezavi vodniške dejavnosti s planinskimi kočami, delavnico so vodili Marinka Koželj Stepic, inštruktori-ca planinske vzgoje, Matej Ogorevc, vodnik PZS in načelnik Mladinskega odseka PD Domžale, ter gorski vodnik Tadej Debevec, so med drugim sklenili, da je potrebno postaviti kriterije za koče, ki zagotavljajo pogoje za sprejem večjih vodenih skupin, pripraviti seznam koč, ki omogočajo večdnevno bivanje za družine in seznam takih, ki izpolnjujejo pogoje za izvedbo usposabljanj. Na tej delavnici so sodelovali tudi udeleženci Zbora vodnikov PZS, ki je tisti dan tudi potekal v prostorih centra. Zelo zanimiva je bila vsebinska delavnica o možnostih nadgradnje obstoječe ponudbe planinskih koč, član Mladinske komisije PZS Uroš Kuzman izpostavil možnosti, ideje in prednosti za kočo kot učno središče, članica Komisije za varstvo gorske narave PZS Marjeta Keršič Svetel pa je predstavila pravo novost za večino udeležencev. In sicer kako dati koči vsebino na drugačni način, kako lahko postane interpretacijsko središče, kaj to pomeni v praksi, kako to izvajajo v tujini itd. Slušatelji so bili navdušeni, saj so kot pobudo za naprej podali željo po posebnih izobraževanjih na to temo ter med drugim Planinski zvezi še predlagali, da bi opredelili vsebino planinske dejavnosti in vsebino planinskih koč. V zadnji delavnici konference so se dotaknili torej še finančnih sredstev in možnosti pridobitve le-teh na razpisih za sofinanciranje vzdrževanja in obnov planinskih koč. Podpredsednik PZS in vodja konference Tone Tomše in Drago Balent, direktor Fundacije za šport RS, sta predstavila postopke in primere, ob sklepu pa so predstavniki planinskih društev med drugim izpostavili, naj se Planinska zveza poveže z EKO skladom in prouči možnosti, da bi se na njihove razpise prijavljala tudi društva, pripravi naj tudi kriterije za prioritetno listo prijavljenih projektov za različne javne razpise. Sedmo delavnico o sofinanciranju vzdrževanja in obnov planinskih koč sta oblikovala podpredsednik PZS Tone Tomše (vodja konference) in Drago Balent, direktor Fundacije za šport RS, foto Zdenka Mihelč Ob koncu konference je njen vodja Tone Tomše strnil vtise in nakazal nadaljnje korake gospodarske komisije v letu 2012: »Letošnja prva konferenca o planinskem gospodarstvu se je izkazala za primerno obliko dela pri obrav-naviplaninske gospodarske problematike. Tako udeležba kot tvorno sodelovanje udeležencev in zelo ugodni odmevi o konferenci so dokaz, da planinska društva potrebujejo tak način izmenjave mnenj in posredovanja informacij. Sklepi, oblikovani na konferenci, so tudi del osnove za delo gospodarske komisije v letu 2012. S takim načinom dela bomo vsekakor nadaljevali tudi v bodoče. Seveda pa nam bodo letošnje izkušnje prišle zelo prav predvsem pri izboru ustreznih tem, pripravi gradiv in organizaciji naslednje konference«. Planinska društva so izrazila tudi željo po vsakoletnih takih srečanjih z možnostjo tudi nadgraditve in obogatitve svojega znanj na posebnih izobraževanjih. Vsa gradiva s konference in vsi zaključki delavnic so na spletnem mestu PZS: http://www.pzs.si/novice.php?pid=6463. KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE Usposabljanje za varuha gorske narave 2011 Darinka Gaberščik Kako je bilo na letošnjem usposabljanju za varuhe gorske narave, je opisala ena izmed sedemnajstih udeležencevusposablja-nja, in sicer Darinka Gaberščik, članica PD PT Ljubljana (PS PT Nova Gorica). Letošnje leto sva se z Ivanom Trampu-žem usposabljala za varuha gorske narave in ta naziv pridobila z zaključnim izpitom. Tečaj je potekal tri vikende, na treh različnih lokacijah. BLEGOŠ, 3. in 4. septembra, zbralo se nas j e 17 kandidatov z vseh koncev Slovenij e. Vo d-ja tečaja je bila Marjeta Keršič Svetel, tehnični vodja Marta Bašelj. Obe sta se potrudili in nam z odličnimi predavatelji prikazali, s čim vse se ukvarjajo varuhi gorske narave. Zvečer smo se z lučkami odpravili še na vrh Blegoša in v jasnemu vremenu opazovali veliko onesnaženost naših krajev z nočno razsvetljavo. Na prvem delu so nas spoznali s živalstvom v gorskem svetu, srečali smo se z Naturo 2000, zaščitenimi območji in naravnimi parki. GROHOT, 24. in 25. septembra smo se srečali pod sončno Raduho. Raziskovali in iskali smo zadnj e j esenske cvetove in gozdne sadeže. V teoretičnemu delu pa smo spoznavali gozdove in njihovo varovanje, spoznali smo rastlinstvo v gorah in zaščitene rastlinske vrste, predstavili so nam Alpsko konvencijo in zakonske predpise o varstvu narave v gorah. Predstavili so nam tudi namen, naloge in metode delovanja na področju varstva gorske narave. BAVŠICA, 5. in 6. oktobra, ponovno smo se dobili skupaj na zaključnem delu tečaja. Direktor TNP-ja nam je predstavil onesnaženje in uničevanje gorske narave, vpliv množičnega obiska v gorah. Seznanili smo se z aktualno problematiko varovanja gorskega sveta v zavarovanih območjih. Predavateljica z MOP-a nas je podučila s sistemom varstva narave. Spoznavali smo se z geologijo gorskega sveta, pa s kulturno krajino, Bojan Pollak pa je predstavil še organizacijo planinstva in načrtovanje, izvedbo ter analizo akcij. Vse skupaj smo zaključili s preverjanjem znanja, ki smo ga vsi uspešno opravili in s tem pridobili naziv varuh gorske narave. Med udeleženci so se stkala nova poznanstva in prijateljstva, ob slovesu pa smo si obljubili, da bomo te vezi ohranjali še naprej, saj nam bo s skupnimi močmi lažje uspelo pri ohranjanju naše prelepe in pestre deželice. Na Grohotu, foto Darinka Gaberščik OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 21 KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE Vse štiri tekme bodo štele v skupno razvrstitev državnega pokala, upoštevale se bodo najboljše tri uvrstitve. INFORMACIJE: Matjaž Šerkezi, T: 01 43 45 686, E: tumo.smucanje@pzs.si. Koledar domačih tekem Komisije za tekmovalno turno smučanje v letu 2012: DATUM LOKACIJA ORGANIZATOR VRSTA DRŽAVNOST PRVENSTVO 22. 1. Zelenica PD TSK Olimpik vzpon DP v vzponu 28. 1. Jezersko PD Jezersko posamezno DP posamezno in 15. memorial Luke Karničarja in Rada Markiča 18. 2. Tržič GRS Tržič pari DP v parih 24. 3. Triglavski smuk pari PLANINSKI VESTNIK Letno kazalo Planinskega vestnika na spletu Uredništvo Planinskega vestnika Tako kot lani bomo tudi letos letno kazalo obj avili samo v formatu pdf na naši spletni strani www.planinskivestnik.si in na strani našega elektronskega kazala www.pvkazalo.si. Kazalo bo objavljeno do konca leta 2011. Planinski vestnik cenejši za še več članov planinskih društev V letu 2012 želi Planinska zveza Slovenij e pritegniti še več svojih članov k branju Planinskega vestnika. Člani, ki boste vplačali članarino A in A+, boste tako kot do sedaj dobivali revijo brezplačno. Novost pa je, da boste lahko tudi člani B, B1 in S+Š dobili 10 % popust pri naročnini. Pogoj j e le, da do konca februarja 2012 pošljete izpolnjeno naročilnico, na kateri planinsko društvo z žigom in podpisom potrdi, da ste njihov član s plačano članarino za leto 2012. Naročilnico najdete na spletnem mestu PZS: http://www.pzs.si/novice.php?pid=6505. Lepo povabljeni v našo družbo. Planinski vestnik, revija za ljubitelje gora PLANINSKA ZALOŽBA Božično-novoletni paketi PZS za ugodnejše praznične nakupe in obdarovanja B ožično-novoletne pakete smo v času veselja, prijateljstva, obdarovanja pripravili za vas, da bi vam ponudili zanimive izdelke po UGODNI ceni s 25-odstotnim popustom. Božični in novoletni prazniki so namenjeni naši družini, prijateljem, veselju, povezanosti, smehu, druženju ... Ob tem si naklonjenost in pozornost izkažemo z darili in presenečeni. Za vas smo v času od 18. decembra 2011 do 6. januarja 2012 pripravili 3 UGODNE božično-novoletne pakete z izdelki Planinske založbe PZS s 25-odstotnim popustom: I!l5| BOŽIČNO-NOVOLETNI PAKET 1: • Zgoščenka MK PZS Greva pod objem gora, • pesmarica Gorniška 1 in • planinski zemljevid Slovenska Istra Vrednost paketa: 21,95 EUR, božično-novo-letna cena za vas s 25-odstotnim popustom: 16,46 EUR. Več: http://www.pzs.si/izdelek.php?pid=302. Iii5| BOŽIČNO-NOVOLETNI PAKET 2: • planinski vodnik Karavanke, • planinski zemljevid Karavanke in • značka PZS (gratis). Vrednost paketa: 38,50 EUR, božično-novo-letna cena za vas s 25-odstotnim popustom in gratis značko PZS: 27,00 EUR. Več: http://www.pzs.si/izdelek.php?pid=303. |!?5| BOŽIČNO-NOVOLETNI PAKET 3: • knjiga Toneta Škarje Po svoji sledi, • planinski zemljevid Krn 1:25.000 in • skodelica PZS (gratis), ki vam jo podarjamo. Vrednost paketa: 61,00 EUR, božično-novo-letna cena za vas s 25-odstotnim popustom in gratis skodelico PZS le: 43,50 EUR. Več: http://www.pzs.si/izdelek.php?pid=304. 22 DELO KOMISIJ PZS *DDV je povsod obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik. INFORMACIJE in NAROČILA: • Planinska zveza Slovenije, Planinska založba, - po pošti: Dvorakova ulica 9, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, - tel: 01 43 45 684 ali fax: 01 43 45 691, - e-naročila: planinska.zalozba@pzs.si ali - preko spletne trgovine PZS, http://www.pzs.si/trgovina.php?kat= 13. • Slovenski planinski muzej, - Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana, - tel: 08 380 67 30, fax: 04 589 10 35, - e-naročila: info@planinskimuzej.si. Vabljeni seveda tudi k obisku ostale bogate ponudbe Planinske založbe PZS, http://www.pzs.si/trgovina.php. Naj bo z vami v teh dneh v gorah in predvsem v krogu prijateljev veselje in sreča! DARILNI BONI sedaj tudi v Planinski založbi PZS v Ce bi radi vašim prij atelj em, poslovnim p ar-tnerj em, lj ubitelj em gora v teh prazničnih dneh ali pa za rojstni dan, obletnico, zaključek šole, za vzpodbudo, presenečenje ... podarili knjigo, planinski ali plezalni vodnik ...; ne veste pa, katere planinske zemljevide, vodnike, knjige že vse ima - potem se lahko sedaj odločite za darilne bone Planinske založbe PZS. Za vas smo pripravili dva različna vrednostna bona - za 10 in 20 EUR - ki pa ju lahko po želji tudi kombinirate. Bone lahko KUPITE v naši Planinski založbi PZS na Dvorakovi 9 v Ljubljani. INFORMACIJE: • Planinska zveza Slovenije, Planinska založba, - tel: 01 43 45 684 ali fax: 01 43 45 691, - e-pošti: planinska.zalozba@pzs.si. Akcija - 50 % Planinski vodnik Posavsko hribovje Posavsko hribovje je po zadnji regiona-lizaciji Slovenije največja pokrajina s površino 1909 km2. Na tem delu Slovenije je veliko zanimivih in lepih vrhov, veliko poti, planinskih domov in koč, naravnih, zgodovinskih in kulturnih posebnosti in objektov, kot le na malokaterem drugem območju pri nas. Zaradi zaokroženosti in celovitosti vseh pristopov na hribovje levo in desno od Save pa je v vodniku dodan še del savinjske ravni, del zgornje- in srednjesotelskega gričevja in del krškega, senovskega in bizeljskega gričevja. Dodano je še področje vzhodno od Kamnika in Domžal do Vranskega, med Tuhinjsko dolino in Črnim grabnom. Marjan Pergsr :'75KQ HRIBOVCE Jk . r TriMTP- Avtor vodnika: Marjan Pergar Podatki o knjigi: 246 strani, mehka vezeva. V času od sredine decembra do sredine januarja 2012 vam je vodnik na voljo s 50-odstotnim popustom, in sicer po ceni 10,85 €* (redna cena: 21,70 €). *DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik. INFORMACIJE in NAROČILA: • Planinska zveza Slovenije, Planinska založba, - po pošti: Dvorakova ulica 9, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana, - tel: 01 43 45 684 ali fax: 01 43 45 691, - e-naročila: planinska.zalozba@pzs.si ali - preko spletne trgovine PZS, http://www.pzs.si/ trgovina, php. • Slovenski planinski muzej, - Triglavska cesta 49,4281 Mojstrana, - tel: 08 380 67 30, fax: 04 589 10 35, - e-naročila: info@planinskimuzej.si. Planinska založba PZS prvič na slovenskem knjižnem sejmu Zdenka Mihelič Od 23. do 27. novembra je v Cankarjevem domu potekal že 27. slovenski knjižni. Tokrat se je na sejmu med razstavljavci s svojimi e dicij ami pre dstavlj a tudi Planinska zveza Slovenije in njena Planinska založba. V sredo, 23. novembra, pa je na forumu knjižnega sejma svojo najnovejšo in hkrati najobsežnejšo knjigo Po svoji sledi predstavil alpinistični in odpravarski veljak Tone Škarja, pogovor ob video projekciji je vodil France Malešič. Dogajanje v Cankrajevem domu je bilo živahno, ljudi, željnih novih knjig in ugodnih nakupov ni manjkalo. Naš največji knjižni sejem so obiskali najmlajši, mladi in starejši. Čisto za vsakega se je našel zanimiv kotiček, odlična knjiga, zemljevid, dogodivščina in zanimiv pogovor. Prostor Planinske založbe PZS je obiskalo veliko ljudi, foto Zdenka Mihelič Alpinist Tone Škarja je uspešno predstavil svojo najobsežnejšo knjigo Po svoje sledi, foto Janez Platiše OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 23 NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV Sfinga in 50 let PD Gornja Radgona Tonček Mlinaric Svečani jubilej, 50 let PD Gornja Radgona, smo proslavili še v petek, 25. novembra 2011, s predstavitvijo filma Sfinga. Tine Marenče je okrog 180 ljubiteljev gor-ništva popeljal s sliko in besedo v svet Sfinge. Tako smo lahko začutili dostojanstvo in mogočnost stene. Ekipi čestitamo za čudovito idejno zasnovo filma. Bili smo navdušeni. Zahvaljujemo se Zavodu za kulturo, turizem in promocij o Gornj a Radgona ter Občini Gornja Radgona, da sta nam projekcijo filma omogočila. Zbor gorskih stražarjev in varuhov gorske narave Dolenjske in Bele krajine Matjaž Bohinc Na rednem letnem zboru gorskih stražarjev in varuhov gorske narave MDO PD Dolenjske in Bele krajine se nas je v Kulturnem centru Semič 26. novembra 2011 zbralo kar 33, gostilo pa nas je Planinsko društvo Semič. Kratkemu uvodnemu nagovoru vodje odbora Rozi Skobe je sledila predstavitev PD Semič, ki ga je predstavila podpredsednica Karmen Ivanetič, ki vodi tudi odsek za varstvo narave v društvu. Predavanje Mire Ivanovič, univ. dipl. biologije in vodje Zavoda RS za varstvo narave v Novem mestu, je bilo strokovno, zanimivo, predvsem pa nam je dalo veliko novih idej za obisk Bele krajine. Aktivnosti odbora za varstvo gorske narave v MDO PD je predstavila vodja odbora Rozi Skobe, delo v posameznih odsekih za varstvo narave pa načelniki odsekov v PD. V naših vrstah je letos 12 novih GS, skupno torej 92, imamo pa tudi že 25 VGN. Skobetova nas je seznanila tudi z Uredbo o prepovedi vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju. Ves čas sodelujemo tudi z drugimi odseki v okviru društev in PZS. Izvedli smo dve naravovarstveni strokovni ekskurziji. Prva je bila ogled endemičnega rastišča rumenega sleča pri vasi Gabrje in druga na Ratitovec z namenom prepoznavanja in proučevanja alpskega cvetja. Letošnje aktivnosti so bile ponovno usmerjene v očiščevalne akcije, predvsem planinskih poti, EKO šole v osnovnih šolah, naravovarstvene aktivnosti na planinskih taborih, strokovnem izobraževanju in ekskurzijah ter izletih. Sprejeli smo tudi načrt dela za naslednje leto. Delegat za Zbor KVGN pabo Rozi Skobe. Naslednji letni zbor GS in VGN našega MDO bo organiziralo PD Polom Kostanjevica na Krki predvidoma v oktobru 2012. Zabronasto priznanje dr. Angele Pisker-nik, ki jo podeljuje KVGN, je bila letos predlagana načelnica odseka za varstvo narave v PD Polet Šentrupert Mojca Starič, ki je aktivni varuh gorske narave že pet let. Vodja odbora Rozi Skobe je poročala o delu v 2011, foto arhiv VGN Dolenjske in Bele Krajine Nova planinska koča in Gorniški učni center na Zelenici Ekipa GUCZelenica V letošnjem letu se je zaključila gradnja in opremljanje nove planinske koče na Zelenici. Ob tem pa je nastal tudi Gorniški učni center Zelenica. Planinski dom na Zelenici, 1536 m, s 50 prenočišči že obratuje in nudi planincem in ostalim gostom izvajanje različnih organiziranih dejavnosti, ki zahtevajo nastanitvene zmogljivosti koče (tečaji, seminarji, planinske šole, šole v naravi, tabori ...), dobrodošli pa so tudi vsi enodnevni obiskovalci, turni smučarji, planinci, alpinisti ... Foto arhiv Planinskega doma na Zelenici Luč sveta je zagledala tudi nova spletna stran http://www.zelenica.info, kjer so vam na voljo vse informacije o Domu na Zelenici in Gorniškem učnem centru Zelenica. Na strani najdete: • predstavitev GUC Zelenica in Doma na Zelenici, kontaktne informacije, • aktualne razmere na Zelenici in okolici; pričakujemo tudi vaša sporočila, mnenja, utrinke ... , • aktualne novice in obvestila, informacije o vremenskih, snežnih in varnostnih razmerah na Zelenici in okolici, • programi in dejavnosti, ki se izvajajo na Zelenici, • koledar aktivnosti oz. spisek rezervacij in prostih terminov, • programe GUC Zelenica - aktualna ponudba Gorniškega učnega centra Zelenica (tečaji zimskega gorništva za različne zahtevnostne stopnje, tečaj varstva pred snežnimi plazovi, tečaj turnega smučanja ...), • splošna ponudba GUC Zelenica (izposoja gorniške opreme, predavalnica, strokovna pomoč ...), • fotogalerija. Vabljeni v čudovito gorsko okolje in v kočo, ki poleg standardne ponudbe planinskih koč nudi tudi logistično in strokovno podporo pri izvajanju specializiranih izobraževanj in dogodkov s področja gorništva. 24 KORISTNE INFORMACIJE KORISTNE INFORMACIJE Avtorske pravice na prireditvah društev in obveznosti do SAZAS organizacij Slovenije ZDOS V ponedeljek, 7. 11. 2011, je Zveza društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) pripravila posvet z naslovom 'Avtorske pravice na prireditvah društev in obveznosti do SAZAS'. Po posvetu o prostovoljstvu, socialnem podjetništvu, financiranju društvenih organizacij in posvetu o transparentnosti in integriteti delovanja društev, je bil to peti v nizu posvetov, ki smo jih organizirali v sklopu projekta 'ZDOS - za boljše pogoje delovanja društvenega sektorja', ki ga financira Ministrstvo za javno upravo. Veliko društev v sklopu svojega delovanja pripravlja tudi javne prireditve, na katerih predvajajo glasbo. V skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (158. in 159. člen) so prireditelji kulturno-umetniških in zabavnih prireditev ter drugi uporabniki avtorskih del, v primerih, ko je to potrebno po tem zakonu, dolžni predhodno pridobiti pravice za javno priobčitev avtorskih del, v 15 dneh po priobčitvi pa poslati sporede vseh uporabljenih del pristojni kolektivni organizaciji, ki je Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije (Združenje SAZAS). Ker prireditve pogosto organizirajo predvsem manjša lokalna društva, temo pa so izpostavile tudi nekatere članice ZDOS, smo se odločili za organizacijo posveta. Da je temo aktualna, se je pokazalo tudi v udeležbi na posvetu, saj se ga je udeležilo 29 članic in članov različnih društev in drugih nevladnih organizacij. Na posvetu smo predstavili pogoje uporabe glasbenih avtorskih del, ter Skupni sporazum o uporabi glasbenih avtorskih del iz repertoarja Združenja SAZAS v obliki javnega izvajanja glasbe na turističnih prireditvah, ki so ga podpisali Združenje SAZAS, Slovenska turistična organizacija in Turistična zveza Slovenije. Posvet je vodil Mirko Vaupotič, glavni tajnik ZDOS in vodja projekta 'ZDOS - za boljše pogoje delovanja društvenega sektorja', kot gostje pa so na posvetu sodelovali: Janez Hvale in Matjaž Vlašič, člana upravnega odbora SAZAS; Karmen Burger, glavna sekretarka Turistične zveze Slovenije (TZS), ki je nadomestila odsotnega predsednika TZS Petra Misjo; in Manica Kramberger, predsednica Turističnega društva Viničar iz Zg. Polskave. • Najpomembnejši zaključki in pobude posveta so bili: • Avtorske pravice je vsekakor potrebno spoštovati, vendar pa je potrebno upoštevati pogoje in okoliščine, v katerih društva pripravljajo in izvajajo svoje dejavnosti. • ZDOS si bo prizadeval za urejanje odnosa med SAZAS in društvenimi organizacij ami, pri čemer j e pomembno v čim večji meri združiti moči na društveni strani. • Preveriti je potrebno možnost, da bi bili v prihodnje zavezanci do SAZAS izvajalci glasbenih del in ne organizatorji prireditve - vsaj v primerih nekomercialnih prireditev, ki jih prirejajo društva. • V nadaljnjih pogovorih s SAZAS-om velja ugotoviti, če je mogoče posebne tarife in pogoje za društva določiti že s pravilnikom in ne le v posebnih sporazumih. Podrobnejše informacije s posveta a spletnem mestu PZS: http://www.pzs.si/novice.php?pid=6460. Transparentno delovanje in integriteta v društvenih organizacijah ZDOS V sredo, 28. 9. 2011, je Zveza društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) v sodelovanju s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) pripravila posvet z naslovom »Transparentno delovanje in integriteta v društvenih organizacijah«. Več: Posvet smo organizirali v sklopu projektov 'ZDOS - za boljše pogoje delovanja društvenega sektorja' in 'Za transparentno in odgovorno delovanje NVO', ki ju financira Ministrstvo za javno upravo. Na posvetu, ki se ga je udeležilo 28 predstavnikov različnih nevladnih in predvsem društvenih organizacij, smo spregovorili o tem, kako v društvih v čim večji meri zagotoviti transparentnost delovanja ter preprečiti vsakršno obliko korupcije, ki jo Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije opredeljuje kot vsako »kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega«. Posvet sta vodila Mirko Vaupotič, glavni tajnik ZDOS, in Goran Forbici, direktor CNVOS, kot gost pa je na posvetu sodeloval Rok Praprotnik, namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Rok Praprotnik je poudaril, da je v različnih državnih organih potrebno pripraviti načrt integritete. Vse več govora o pripravi takih dokumentov pa je tudi v nevladnih oz. društvenih organizacijah. Pomembno je, da imajo tudi društva načrte za transparentno delovanje, saj se tako izognemo možnim govoricam o društvih kot »pralnicam denarja«. Goran Forbici je izpostavil različne raziskave, ki potekajo oz. so potekale na tem področju. Med letoma 2003 in 2005 se je tako izvajala raziskava CIVICUS - Indeks civilne družbe, CNVOS pa izvaja projekt, kjer proučujejo, kako je v tujini z regulacijo na področju transparentnosti. Opozorili smo še na mehanizem Standard kakovosti za NVO ter na priro čnik Smernice za transparentno delovanj e in vzpostavitev integritete v nevladnih organizacijah, ki ga je izdalo Integriteta - Društvo za etičnost javnega delovanja. Za društva je pomembno, da kot porabniki javnih sredstev delujemo javno in transparentno. Transparentnost in integriteta se dotikata vseh sfer nevladnih organizacij. Ideja CNVOS in ZDOS je, da pripravimo vzorčen načrt integritete za nevladne in društvene organizacije. V razpravi je bilo na posvetu izpostavljeno, da včasih težave predstavlja enačenje lobiranja in koruptivnosti. Lobiranje se namreč v skladu z zakonom izvaja takrat, ko predstavnik nevladne organizacije vzpostavi stik s predstavnikom vlade. Eno od sporočil posveta je bilo, da transparentnost in integriteta sta in bosta nedvomno tudi v prihodnje ena ključnih elementov za doseganje verodostojnosti društvenih organizacij. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 25 VABIMO Napovednik planinskih dogodkov 31 12. 2011 Silvestrovo na Golavi PD Prebold 31 12. 2011 8. silvestrske nočni pohod in silvestrovanje PD Atomske toplice Podčetrtek Ivan Šalamon, 041 794 104 31 12. 2011 Pohod z baklami na Kamenško PD Lisca Sevnica Rok Petančič, 051 680 289, Darinka Avguštin, 041 148 697 31 12. 2011 Tradicionalni Marjanov pohod na Uršljo goro PD Dolga pot Dravograd Drago Horjak, 041 764 012 1. . 2012 Novoletno srečanje na Kališču PD Kranj 041 636 007 1. . 2012 Naskakovalec Valvasorja - pohodna in kolesarska akcija PD Radovljica, NEM-3003 d.o.o Valentin Rezar, 041 439 211, Elvis Demšar, 031 374 747 1. . 2012 Koledovanje po Veliki, Mali in Gojški planini PD Bajtar info@pdbajtar.si 1. . 2012 Novoletno srečanje na Kališču PD Kranj www.pdkranj.si 1. . 2012 Novoletni pohod na Babo PD Laško Jože Krašek, 041 3317 080 1. 1 . 2012 Novoletni pohod na Lisco PD Lisca Sevnica Darinka Avguštin, 041 481 697, pdlisca@siol.net 1. 1 . 2012 Pohod na Snežnik iz Loške doline PD Snežnik Loška dolina Janez Koren, 041 337 638 1. 1 . 2012 Novoletni pohod na Bukovico PD žalec Dušan Šip, 031 320 242 1. 1 . 2012 100-krat na Kamnek PD Tržič Stane Koblar, 051 636 858 2. . 2012 Pohod na Košenjak PD Dravograd Heber Jožica, 040 296 140 2. . 2012 Novoletni pohod okrog Ormoža PD Maks Meško Ormož MO Juršič Janko, 041 698 741 2. . 2012 13. novoletni pohod na Blegoš PD Gorenja vas Drago Trček, 031 364 859 2. . 2012 Tradicionalni pohod po poti Ivana Potrča in Matije Murka PD Ptuj Janez Vertič, 040 290 739, Vika Dabič, 031 369 105 2. . 2012 14. novoletni rekreativni pohod na Bevkov vrh PD Sovodenj Viki Kržišnik, 041 650 938 2. 1 . 2012 Tradicionalni novoletni pohod na Trdinov vrh z Jugorja PD Metlika Jože Kozjan, 031 541 505 2. 1 . 2012 20. novoletni vzpon na Trdinov vrh, iz Gabrja PD Krka Novo mesto Tone Progar,041 693 195, 041 769 182 2. 1 . 2012 Špička PD Cerknica Slavko Kržič, 01 70 56 194 2. 1 . 2012 Mačkov pohod iz Vrčic na Mirno goro PD Črnomelj Janez Jerman, 041 392 552 2. 1 . 2012 Novoletni pohod na Boč PD Drava Maribor Marjan Topolovec, 041 339 957 2. 1 . 2012 Pohod po obronkih Celja, Pohod na Gozdnik PD Grmada Celje Alenka Mirnik, 041 623 413 2. 1 . 2012 20. novoletni vzpon na Trdinov vrh in Gabrja PD Krka Novo mesto Tone Progar, 041 693 195, 041 769 182 2. 1 . 2012 30. novoletni pohod na Kum PD Kum Marjeta Bricl, 051 399 170, marjeta.bricl@gmail.com 2. 1 . 2012 14. novoletni zimski pohod Savinjski most-Kasaze-Griček-Hom-Brnica PD Liboje Franc Čretnik, 03 71 40 453, Sašo Maček, 040 587 188 2. 1 . 2012 Tradicionalni novoletni pohod na Trdinov vrh PD Metlika Peter Nemanič, 041 993 819 2. 1 . 2012 17. zimski pohod na Bricnikov vrh PD Muta Vlasta Senica, 040 659 871, Alojz Eršte, 041 815 020 2. 1 . 2012 14. novoletni rekreativni pohod na Bevkov vrh PD Sovodenj Viki Kržišnik, 041 650 938 5. . 2012 Novoletno srečanje posavskih planincev na Bohorju PD Bohor Senovo Tone Petrovič, 031 866 831 6. . 2012 Nočni pohod na Polhograjsko Grmado PD Blagajana Polhov Gradec Stane Dvanajščak,041 514 397, 01 36 45 286 6. . 2012 Nočni pohod Vojnik-Šentjungert PD Vojnik Mirko Blazinšek, 041 685 635 7. . 2012 6. pohod po poti slovenskega tolarja na Veliki vrh nad Osredkom PD Brežice Tone Jesenko, 051 323 335, tone.jesenko@siol.net 7. . 2012 8. Trstenjakov pohod PD Gornja Radgona info@pdradgona.si, 041 843 203, 041 340 516 7. . 2012 Nočni pohod na Čaven PD Ajdovščina Dušan Kompara, 031 588 557 7. . 2012 6. pohod po poti slovenskega tolarja na Veliki vrh nad Osredkom PD Brežice Tone Jesenko, 051 323 335, tone.jesenko@siol.net 7. . 2012 8. Trstenjakov pohod PD Gornja Radgona info@pdradgona.si, 041 843 203, 041 340 516 7. 1 . 2012 Pohod ob polni luni na Žavcarjev vrh PD Maribor Matica Pavel Jerebic, 02 25 12 962 7. 1 . 2012 Zimski tečaj gorništva za nezahtevne ture PD Ljubljana-Matica Andreja Tomšič, www.pd-ljmatica.si 7. 1 . 2012 33. spominski pohod ''Po poti Cankarjevega bataljona'' s Pasje ravni v Dražgoše PD Škofja Loka 04 51 20 667, www.pd-skofjaloka.com 7. 1 . 2012 13. rekreativni zimski pohod Železniki-Ratitovec-Dražgoše PD za Selško dolino Železniki Alojz Lotrič, 031 631 426, lotric.lojze@gmail.com 8. . 2012 Novoletno srečanje posavskih planincev na Bohorju PD Bohor Senovo Tone Petrovič, 031 866 831 8. . 2012 Novoletni pohod na Govško Brdo PD Laško Tone Šterban, 041 218 640 8. . 2012 Po stezah partizanske Jelovice PD Nova Gorica 05 30 23 030, planinskod.novagorica@siol.net 14. 1. 2012 Zimski spominski pohod na Osankarico PD Grmada Celje Franc Šinko, 031 383 591 14. 1. 2012 Pohod po poteh Pohorskega bataljona PD Zreče Drago Črešnar, 041 725 033, Borut Ceglar, 040 978 393 14. 1. 2012 Zimski tečaj gorništva za nezahtevne ture PD Ljubljana-Matica Drago Metljak, www.pd-ljmatica.si 15 1. 2012 Kulturna srečanja na Uršlji gori PD Prevalje Štefan Keber, 031 815 103 21 1. 2012 Tradicionalni nočni pohod k Sv. Ani MO PD Ribnica pdribnica@gmail.com 26 VABIMO 21.1. 2012 7. zimski pohod na Tolsti vrh PD Nazarje Sandi Grudnik, 031 674 441 21. 1. 2012 30. pohod Zdravju naproti na Goro Oljko iz Polzele PD Polzela Zoran Štok, 041 754 778 21. 1. 2012 36. planinski ples PD Velenje Andrej Kuzman, 041 448 002 21. 1. 2012 Zimski tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana-Matica Jože Drab, www.pd-ljmatica.si 22. 1. 2012 Turnosmučarsko tekmovanje, Zelenica PD TSK Olimpik tskolimpik@pzs.si 22. 1. 2012 Zimski pohod Golčaj-Špik PD Blagajana Miro Podbelšek, 031 894 848 22. 1. 2012 Vinkov pohod Zgornji Duplek-Vodole, pohod in rez vinske trte PD Miklavž, PS Gorca-Malečnik, Vinogradniško društvo Franc Kocbek, 031 644 531 24. 1. 2012 Planinski večer z gosti in kulturnim programom PD Lisca Sevnica Darinka Avguštin, 041 481 697, pdlisca@siol.net 28. 1. 2012 17. turnosmučarsko tekmovanje, 15. memorial Luka Karničarja in Rada Markiča PD Jezersko Milan Šenk, 040 272 622, milan.senk@siol.net 28. 1. 2012 21. tradicionalni pohod na vrh Boča PD Poljčane Janko Kovačič, 051 211 801, Mirko Medved, 040 633 111 29. 1. 2012 Prijatelji Janč-janški prijatelji PD Litija Borut Vukovič, 031 805 686 31. 1. 2012 Kamniški vrh v soju lune PD Ljubljana-Matica Marko Jurič, www.pd-ljmatica.si 4. 2. 2012 Pohod v spomin prihoda XIV. Divizije na Štajersko PD Atomske toplice Podčetrtek Ivan Šalamon, 041 794 104 4. 2. 2012 12. nočni pohod na Javornik iz Črnega Vrha PD Javornik Črni Vrh nad Idrijo Igor Bonča, 051 440 504 4. 2. 2012 Zimski pohod na Vrhtrebnje iz Mirne peči PD Trebnje Franci Cvelbar, 040 670 308 4. 2. 2012 Zimski tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana-Matica Marko Jurič, www.pd-ljmatica.si 5. 2. 2012 13. spominski pohod Dušana Krajca na Smrekovec PD Grmada Celje Alenka Mirnik, 041 623 413 5. 2. 2012 5. tradicionalni zimski pohod v Potočko zijalko PD Solčava Žiga Prepadnik, 040 418 518 5. 2. 2012 24. zimski pohod na Ramškov vrh PD Vinska Gora Tomaž Kumer, 031 239 693 7. 2. 2012 Odprta planinska šola za odrasle PD Velenje Andrej Kuzman, 041 448 002 8. 2. 2012 18. zimski pohod na Čaven PD Ajdovščina Dušan Kompara, 031 588 557 8. 2. 2012 Pohod ob kulturnem prazniku PD Kočevje Franc Janež, 041 507 853 8. 2. 2012 6. spominski pohod Štefana Bukovca, Kriška Gora-Tolsti vrh PD Križe Ivan Likar, 041 784 175 8. 2. 2012 13. pohod Liboje-Šmohor-malič-Brnica PD Liboje Dušan Čretnik, 03 57 07 592, Viki Ratajac, 041 250 325 8. 2. 2012 Pohod na Jeruzalem PD Ljutomer Ivan Kraljic, 041 413 656 8. 2. 2012 Zimski pohod dr. Stanka Stoporka na Črni vrh na Pohorju PD Mislinja MirkoTovšak, 040 712 132 8. 2. 2012 Kulturni praznik na Kremžarici PD Slovenj Gradec Zdenko Čas, 041 418 213 11. 2. 2012 18. Valentinov pohod Kozje-Bohor PD Bohor Senovo Marija Krušič,051 725 412 11. 2. 2012 31. pohod po DPP (Drameljski planinski poti) PD Dramlje Zdravko Golež, 041 652 169, www.pddramlje.si 11. 2. 2012 Zimski pohod na Peco PD Grmada Celje Franc Šinko, 031 383 591 11. 2. 2012 Zimski pohod na Peco PD Mežica Rudi Burjak, 041 741 013 11. 2. 2012 Nočni pohod do Valvasorjevega doma PD Radovljica ToneTomše, 031 529 955 12. 2. 2012 Spominski pohod na Zasavsko Sveto Goro PD Zagorje ob Savi Ferdinand Drnovšek, 041 886 725 14. 2. 2012 Tradicionalni zimski pohod na Krašnji vrh PD Metlika Anton Krašovec, 041 757 441 18. 2. 2012 Pustni smuk in pastirčkove igre, Velika planina PD Bajtar info@pdbajtar.si 18. 2. 2012 Turnosmučarsko tekmovanje,Tržič GRS Tržič grs.trzic@gmail.com OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE REVIJA ZA VAS, LJUBITELJE GORA Naročite se na Planinski vestnik in spoznajte gore z najstarejšo revijo v S loveniji ! www.planinskivestnik.com, pv@pzs.si, 080 1893 (((•08018 9p 27 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE ALPINE Asi\i PLANINKE IN PLANINCI, LJUBITELJI GORA, IZKORISTIMO MOŽNOST IN NAMENIMO DEL DOHODNINE NAŠIM GORAM! NE DA BI NAS TO KAJ STALO. Namenimo del dohodnine za varnejšo in urejeno Slovensko planinsko pot (transverzalo) od Maribora do Ankarana! Zaradi množičnosti in odprtosti delovanja imamo Planinska zveza Slovenije in večina planinskih društev status organizacije v javnem interesu. Zato smo upravičenci do sredstev iz naslova dohodnine: zavezanci za dohodnino lahko do 0,5 % odmerjene dohodnine namenimo Planinski zvezi Slovenije in/ali planinskemu društvu. Preveč nas je, ki te možnosti še nismo izkoristili. Letos smo s tako pridobljenimi sredstvi financirali obnovo Tominškove poti iz Vrat na Kredarico, poti Konjsko sedlo-Kredarica ter poti na Špik in Planjavo. Stopimo v dolini skupaj tisti, ki se srečujemo na planinskih poteh in ki se zavedamo koristnosti dejavnosti planinske organizacije! Namenimo ji del sredstev, ki bi sicer pripadel državnemu proračunu. Davčni upravi (DURS) sporočimo svojo odločitev do 31. decembra letos, lahko tudi s pomočjo pred-izpolnjenega obrazca na spletni strani PZS. www.pzs.si OBVESTILA ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 7/2011 Vsebina: - Zapisnik 7. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije - Zapisnik 3. dopisne seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije - Obrazložitev k predlogu Statuta Planinske zveze Slovenije - Statut Planinske zveze Slovenije, predlog, december 2011 - Članarina Planinske zveze Slovenije 2012 - Poziv k spodbujanju prostovoljstva na ravni občin PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE VSEBINA Zapisnik 7. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije Zapisnik 3. dopisne seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije Obrazložitev k predlogu Statuta Planinske zveze Slovenije Statut Planinske zveze Slovenije, predlog, december 2011 Članarina Planinske zveze Slovenije 2012 Poziv k spodbujanju prostovoljstva na ravni občin 2 8 9 23 38 84 Številka: UO/493- 2011 Datum: 27. 10. 2011 Z A P I S N I K 7. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, ki je bila v četrtek, 27. oktobra 2011, ob 16.30 na Mengeški koči na Gobavici. Prisotni so bili: Predsedstvo PZS: Bojan Rotovnik (predsednik PZS), Borut Peršolja (podpredsednik PZS) in Tone Tomše (podpredsednik PZS). Voljeni člani UO PZS: Miro Eržen, Mirko Tovšak, Danilo Škerbinek in Uroš Vidovič. Predsedniki in načelniki oz. namestniki komisij PZS z zborom dejavnosti: Boris Madon, namestnik načelnika Vodniške komisije, Matej Kladnik, namestnik načelnika Komisije za alpinizem in Damjan Omerzu, namestnik predsednika Mladinske komisije. Predsedniki MDO PD: France Benedik (MDO PD Gorenjske), Drago Horjak (MDO PD Koroške), Marinka Koželj Stepic (MDO PD Ljubljana, Dragotin Kuster (MDO PD Pomurja) Jurček Nowakk (MDO PD Kamniško Bistriškega območja), Anton Purg (MDO PD Podravja), Manja Rajh (Savinjski MDO PD), Gregor Rupnik (MDO PD Posočja), Janez Slabe (namestnik MDO PD Notranjske), Marko Vidmar (MDO PD Primorsko-Notranjske) in Borut Vukovič (MDO PD Zasavja). Predsednik nadzornega odbora: Andrej Brvar. Načelniki komisij PZS, ki nimajo zborov: Milena Brešan, vodja odbora za članstvo, Vladimir Habjan, urednik PV, Jože Melanšek, predsednik Odbora za priznanja, Jože Rovan, načelnik Komisije za turno kolesarstvo. Ostali: Matej Planko, generalni sekretar PZS, Matjaž Šerkezi, strokovni delavec PZS in Mija Damjan-Stegu, vodja pisarne PZS. Opravičili so se: Janez Bizjak, načelnik Komisije za varstvo gorske narave, Borut Kavzar, načelnik Komisije za športno plezanje, Franc Gričar, načelnik Vodniške komisije, Miha Habjan, načelnik Komisije za alpinizem, Igor Mlakar, načelnik Komisije za planinske poti in Marko Goršič (MDO PD Notranjske). V uvodnem delu je Matjaž Šerkezi, strokovni delavec PZS, predstavil primer dobre prakse s predstavitvijo nove aplikacije GEAE+ za načrtovanje planinskih izletov. Aplikacija poleg registra planinskih poti vsebuje vse planinske koče, zavetišča in bivake. V kratkem pa bodo dodane tudi lokacije helidromov v gorskem svetu, slapov in slovenskih plezališč. Za podlago so uporabili nove ortofoto karte, vse skupaj pa deluje na 3D bazi. Poleg omenjenega je vanjo integriran tudi iskalnik poti po principu Google zemljevidov, ki vam na izbrane zahteve poda priporočene izlete. Vse planinske koče so povezane z bazo podatkov na naši spletni strani do katerih se lahko pride ob kliku na izbrano kočo. Aplikacija je nastala s finančno pomočjo Ministrstva za gospodarstvo RS in Evropskih skladov za regionalni razvoj, projekt pa smo poimenovali Povečanje prepoznavnosti in uporabe slovenskih planinskih poti in planinskih koč. Pred uradnim delom je člane UO PZS še pozdravil Miroslav Šušteršič, predsednik PD Janez Trdina Mengeš, ki je bil gostitelj te seje. Skladno s poslovnikom je predsednik PZS Bojan Rotovnik predstavil seznam vabljenih na sejo in povedal kdo je svojo udeležbo opravičil. Prisotnih je 21 članov od 26 članov UO PZS, tako da je sklepčnost 80, 77 %. 2 ZAPISNIK 7. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Predlog dnevnega reda: 1. Pregled in potrditev zapisnika 6. seje upravnega odbora - 22. 9. 2011 (Matej Planko) 2. Informacija o aktivnostih v obdobju od pretekle seje UO PZS (Matej Planko) 3. Pravilnik o članarini in izkaznici ter zavarovanja 2012 (Milena Brešan, Matej Planko) 4. Obravnava in potrditev predlogov za najvišja priznanja PZS 2011 (Jože Melanšek) 5. Statut PZS (Borut Vukovič) 6. Vodila o prostovoljstvu v planinski organizaciji (Jurček Nowakk) 7. Delitev sredstev planinskega sklada 8. Vprašanja in pobude članic in članov upravnega odbora (Bojan Rotovnik, Matej Planko) 9. Razno Prijave razprav pod točko razno se bodo evidentirale pri 1. točki dnevnega reda. SKLEP 1/27-10-2011: Upravni odbor PZS potrjuje predlagani dnevni red 7. seje UO z umikom 8. točke dnevnega reda (Predlog cen za Planinski vestnik) in preštevilčenje ostalih dveh točk. Sklep je bil soglasno sprejet. Predsednik je pozval člane UO PZS, da se prijavijo za razprave pod točko 8, Vprašanja in pobude članic in članov UO, prijavili so se: • Jurček Nowakk • Drago Horjak • Manja Rajh Zatem pa je sledila še prijava razpravljavcev in tem za 9. točko razno: • Sodelovanje GRZS in seznanitev s temo Slovenski planinski muzej (Bojan Rotovnik) • MDO PD (jurček Nowakk) Na sami seji je bilo posredovano gradivo Poročila iz skupščin mednarodnih planinskih združenj, ki spada pod 2. točko dnevnega reda Informacija o aktivnostih v obdobju od pretekle seje UO PZS, ter Analiza prejetih odgovorov PD po skupščini PZS, ki spada pod 5. točko Statut PZS. AD. 1 Pregled in potrditev zapisnika 6. seje upravnega odbora - 22. 9. 2011 Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo. Generalni sekretar je podal pregled in realizacijo sklepov 6. seje upravnega odbora. Zapisnik je bil poslan članom UO PZS v pregled. Dobilo smo samo pripombe Danila Škerbineka, ki so že upoštevane v verziji, ki je bila posredovana v gradivu za 7. sejo UO PZS. SKLEP 2/27-10-2011: Upravni odbor potrjuje zapisnik 6. seje upravnega odbora, ki je bila 22. 9. 2011, v Ljubljani. Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 2 Informacija o aktivnostih v obdobju od pretekle seje UO PZS Generalni sekretar je podal informacijo o preteklih aktivnostih in sicer: • Zaključena je bila prenova akcij Ciciban planinec in Mladi planinec • Zaključen je bil projekt 3D-aplikacije GEAE+ za načrtovanje planinskih izletov • Zaključen je postopek nakupa zemljišča, na katerem je Kugyjev spomenik • Bila je novinarska konferenca, na kateri je bila prestavitev akcij Ciciban planinec in Mladi planinec, GEAE+ in obnova planinskih postojank iz razpisa MG • Priprava razpisov (JAK, mreženje NVO, FIHO, ŠOS ...) • V pripravi je posvet Gore in varnost • Priprava 1. konference o planinskem gospodarstvu • Sodelovali smo na Festivalu za 3. življenjsko obdobje v Cankarjevem domu • Uspešni so bili športni plezalci, nova dvojna zmaga • Uspešno zaključena odprava Charakusa v Pakistanu • Otvoritev razstave Življenje pod Triglavom v Trstu, 5. 11. 2011 na Reki, 18. 11. 2011 v Gorici • Predstavili smo se na sejmu Narava in zdravje • Bogata mednarodna dejavnost: skupščina CAA, skupščina UIAA, skupščina BMU Predsednik je še podal poročilo iz skupščine mednarodnih planinskih združenj (gradivo je bilo posredovano na seji). Na skupščini Združenja za reciprociteto je bil sprejet sklep, na predlog PZS, da se do prihodnje skupščine pripravi predloge sprememb sporazuma o reciprociteti, po kateri bi večina vključenih organizacij pridobila glasovalno pravico. Poleg tega se bo v predlog novega sporazuma vneslo tudi nekaj dopolnitev za lažje operativno delovanje združenja. Na skupščini Združenja planinskih organizacij alpskega loka je bila v uvodnem delu skupščine razprava o projektu EU imenovanem makroregija Alp pri obravnavi katere se je skupščini pridružil tudi sekretar Alpske konvencije Marco Onida. Skupno stališče je bilo, da je lahko ta projekt velika priložnost za Alpe, a članice CAA menimo, da bi morala biti ta regija omejena na področje Alpske konvencije. Po uvodni razpravi so prisotni predstavniki razpravljali tudi o ideji o ustanovitvi Evropske planinske zveze, pri katerem ostaja še kar nekaj odprtih vprašanj in različnih stališč. Na predlog matičnih komisij CAA se je potrdilo tudi stališča o Varnosti na zelo zahtevnih poteh. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 3 Po obravnavi rednih vsebinskih in finančnih poročil o delu CAA je bil v zaključku seje sprejet odstop dosedanjega predsednika CAA Josepha Klennerja, ki od lanske jeseni ponovno predseduje Nemški planinski zvezi. Na predlog DAV so za novega predsednika CAA izvolili g. Klaus-Jürgen Grana, ki je zelo aktiven planinec in odvetnik iz Nemčije. Generalna skupščina Mednarodne planinske in plezalne zveze UIAA, na kateri so bila predstavljena in potrjena poročila predsednika, strokovne službe, blagajnika ter vseh komisij in delovnih skupin. Na letošnji skupščini je bil predstavljen strateški načrt UIAA ter predlogi za spremembo statuta UIAA, od katerih je bilo sprejetih le nekaj predlaganih. V sklopu obravnave prošenj za članstvo v UIAA je največ razprave povzročila prošnja Planinske zveze Kosova za polnopravno članstvo. Kljub nasprotovanju Srbije je bila organizacija iz Kosova z veliko podporo (samo trije glasovi proti) mnogih ostalih prisotnih delegatov sprejeta med polnopravne članice UIAA. Skupščina Združenja planinskih zvez Balkana: po uradni ustanovitvi je predsednik Jovica Ugrinovski v imenu BMU poslal PZS uradno vabilo, da se pridružimo temu združenju kot člani-opazovalci. Zaradi tradicionalno dobrih povezav PZS z zvezami Balkana, zaradi vedno večjega obiska slovenskih planincev gorstev Balkana in zaradi velikih možnosti za izvajanje skupnih projektov, da PZS zaprosi za status člana opazovalca v BMU. Ta status ne prinaša nobenih obveznosti za PZS, ponuja pa veliko možnosti za aktivno delovanje in sodelovanje. V uvodnem delu skupščine so bila predstavljena poročila o uspešni formalni ustanovitvi združenja, ki je tako postala prva mednarodna društvena organizacija v Makedoniji ter o uspešno izvedeni odpravi BMU na Peak Lenin 7.134 m, na katerega so se v avgustu uspešno povzpeli alpinisti iz Turčije, Makedonije in Črne Gore. Nato je sledila predstavitev PZS, katero so zelo pozitivno ocenili vsi prisotni in tudi soglasno potrdili PZS za novega člana-opazovalca BMU. Predsednik je še dodal, da se je PZS odzvala na nedovoljen poseg v naravo, gradnjo nove traktorske poti med Planino Svečica in Planino Seča v Karavankah in podala uradno prijavo Inšpektoratu za okolje in naravo, na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so odgovorili,da je postopek že stekel. Danilo Škerbinek je podal poročilo o rednem zasedanju Ikarja. V Evropi je trend, glede nesreč v porastu zlasti v alternativnih športih. Pozval je vse, da v društvih in odsekih poskrbimo in opozorimo na preventivno dejavnost. France Benedik je povedal, da je v soboto, 22. oktobra, in nedeljo, 23. oktobra 2011, v kraju Sauris di Sopra potekalo 47. Srečanje treh dežel. Gostitelji so najprej prikazali funkcionalnosti »razpršenega hotela«, ki deluje po principu centralne recepcije, ki je obenem tudi turistično-informacijska pisarna, nastanitev pa je možna v različnih objektih kjerkoli v planinskem naselju. Nato je sledil vodeni ogled tipičnega planinskega naselja in etnografskega muzeja. Sledili so referati na temo: Planinske zveze in javne uprave oziroma sinergične povezave, ki bi jih lahko vzpostavili s skupnim ciljem varovanja, zaščite in rasti družbe in gospodarstva v gorskih predelih. V nedeljo se je srečanje nadaljevalo v planinski koči Tita Piaz, ki leži tik pod sedlom Passo Pura na višini 1417 metrov. Naslednje leto bo 48. Srečanje treh dežel leta v Sloveniji. Srečanje naj bi potekalo v Kranjski Gori in Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Manja Rajh je postavila vprašanje, zakaj sta se skupščine v Kathmanduju udeležila predsednik in generalni sekretar in kakšen je bil strošek te poti? Predsednik je podal odgovor, da je pomemben del dela generalnega sekretarja sodelovanje z mednarodnimi planinskimi organizacijami, ne samo v Evropi ampak tudi drugod po svetu, da osebno spozna predsednike in generalne sekretarje organizacij ter da se seznani z delom UIAA. V tistem času pa je bila še aktualna kandidatura PZS za skupščino UIAA, poleg tega pa je običajno, da se skupščin mednarodnih planinskih organizacij udeležita predsednik in generalni sekretar. Strošek je bil letalski karti in plačilo hotela, ki ga je priporočal organizator skupščine, skupni strošek je bil 3.057 €. AD.3 Pravilnik o članarini in izkaznici ter zavarovanja 2012 Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo. Milena Brešan je predstavila nadgradnjo sistema članarine v planinski organizaciji za leto 2012. Navedla je nekaj bistvenih sprememb: • možnost včlanjevanja članov PD tudi preko PZS: • ureditev centralne evidence članstva (leta 2013), kot pogoj za začetek sistematičnega obravnavanja članstva (podaljševanje članarine, usposabljanja, informiranje, priznanja, izogibanje dvojnemu plačilu zavarovalnine za tiste člane, ki so včlanjeni v več kot 1 PD ..) ter za dosego bistveno boljših pogojev pri zavarovanju članov, • dodatna kategorija A+ člani (člani, ki obiskujejo tuja gorstva, njihova dejavnost je usmerjena na ves svet in so zavarovani za višje zavarovalne vsote. Zagotovljena jim je asistenca, ko potrebujejo pomoč); • ponovna uvedba družinske članarine oz. družinskega popusta v višini 20 % za vse kategorije članstva (razen A in A+ članov PZS naslednji dve leti predlaga spremenjeno višino članarine in sicer: • sprememba sedanjega delitvenega razmerja članarine med PD in PZS: v letu 2012 iz 59 % za PZS in 41 % za PD v 55 % v korist PZS in 45 % v korist PD. V letu 2013 sprememba delitvenega razmerja članarine iz 55 % v korist PZS in 45 % v korist PD na način: delitveno razmerje 50:50 za tista PD, ki bodo, na podlagi v letu 2012 sprejetih kriterijev. Ugodnejše delitveno razmerje bi veljalo za tista PD, ki bodo posredovala poimenske sezname članov na PZS • v letu 2013 uvedba centralnega registra članstva in postopna uvedba dodatnih ugodnosti za članstvo, • v letu 2014 uvedba časovno premakljive članarine (članstvo velja 1 leto od plačila članarine). Generalni sekretar je še podal poročilo o izbiri zavarovalnic, v tem trenutku potekajo finalni razgovori z dvema zavarovalnicama, pripravljajo se končni teksti pogodbe, usklajujejo definicije dejavnosti, pogoji izključitev. Dogovorjena so že določena kritja, ki jih v trenutnem zavarovanju ni. Stroški zavarovanju se krije tudi primer stiske v gori in poškodbe stvari in ni vezano samo na nezgodo. Poškodba in okvara opreme bo krito tudi v zavarovanju B, malo so višje zavarovalne vsote. V primeru tri letne pogodbe bo strošek zavarovanje ostal enak kot doslej. V A in A+ je vključeno tudi kritje vrnitve poškodovanca v domovino. Mirko Tovšak je nasprotoval delitvenemu razmerju, višina glede na bogatejše programe društva, ki jih imajo društva se mu zdi dis-kriminatorno, drugi razlog pa je, da je članarina PZS članarina PD-jev, ki jo pobirajo od svojih članov in naj bo enaka za vsa društva. ZAPISNIK 7. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Manja Rajh je postavila vprašanje, kaj je pomembnejše za PD-je, da obdrži oz. dvigne članstvo ali da dvigne članarino. Menila je, da marsikatero društvo sprejelo sklep o nižji članarini in na ta način obdržalo nižji odstotek od članarine. Članarina naj ostane v taki višini kot je, kljub boljšemu delitvenemu razmerju v korist PD. Danilo Škerbinek: ali obstaja varianta, da bi imela PZS stand by telefon, ki bi pomagal človeku v stiski, kjer bi dobil napotke, kako ukrepati naprej v primeru nesreče. Menil je, da je nujno potrebna dinamika dvigovanja članarine. Jurček Nowakk je pogrešal, da ni nikjer obravnavano, kaj s tistimi, ki ne morejo plačevati članarine in prihajajo na društvo zaradi druženja, kaj storiti s takimi? Predlaga, da bi moral biti PV posebej in ne vključen v A in A+, predlagal ja, da bi bila še kategorija A PV. Ali je pri reševanju udeležen tudi sovodnik oz. spremljevalec? Gregor Rupnik: na seji MDO Posočja so podprli dvig članarine, prav tako delitveno razmerje. Davorin Kuster: na seji MDO Pomurja so prav tako podprli dvig članarine, 10 % popust na družinsko članarino in delitveno razmerj e. Glede kriterijev po katerih bo delitveno razmerj e pa predlaga, da se še malo počaka, da zadeva v celoti dozori. Zelo je podprl delo Odbora za članstvo. Borut Vukovič je izhodišča v celoti podprl, podal pa je opazko, da društva, ki beležijo padec članstva lahko to povišanje pripelje do padca. Diferenciacija glede na aktivnost, že sedaj se nudi pomoč za določene programe npr. subvencije za tabore, izobraževanja, ... saj to je že ena oblika diferenciacije in podpira, da se nagradi društva, ki so aktivna v svojem delu. Vladimir Habjan je želel natančno razlago B članarine in popust na PV. Predsednik je bil presenečen, da razvrstitev društev v kategorije povzroča tak problem. Ali je neko PD, ki ima 50 članov in je skoraj brez dej avnosti opravičeno do enakih ugodnosti kot drugo PD, ki je bogato s programi, vlagaj o v tabore, planinske vodnike, mladinske voditelje, imajo organizirane izlete in so promotorji planinstva. Zakaj ne bi tista PD, ki imajo res dobre programe bila motivirana od PZS. Celotno povečanje bo ostalo PD, ki bodo društva porabila za svoje bogatejše delovanje. Že leta 1999 je bilo v vodilih sprejeto, da se uredi centralna evidenca članstva. V veliko pomoč nam bo če bodo društva že v letu 2012 poslala seznam svojih članov, kdor pa ne bo hotel pač ne bo poslal. Asistenčni center (prevzema celoten potek), kot PZS si tega ne moremo privoščiti, ker to delajo zavarovalnice. Glede socialno šibkejših se bo vedno našel kdo, ki tudi 1 € ne bo mogel plačati. Dolgoročno imamo v planu, da bi bili enkrat vsi oz. večina članov PZS naročeni tudi na PV, za leto 2012, bi ponudili 10 % popusta kot eno izmed ugodnosti. V razpravi so še sodelovali France Benedik, Gregor Rupnik in Drago Horjak. Jurček Nowakk se ni strinjal z razpravo o socialno šibkih, saj smo humanitarna organizacija. SKLEP 3/27-10-2011: Upravni odbor PZS potrjuje družinski popust v vrednosti 20 % za vse člane (razen B1, A in A+), kadar članarino plačajo vsi družinski člani istočasno. Člani A in A+ imajo enako vrednost popusta kot pripada članom B. Družinski popust velja v primeru poslanega poimenskega seznama PZS. Sklep je bil sprejet z 1 glasom proti (Dragotin Kuster). SKLEP 4/27-10-2011: Upravni odbor PZS potrjuje članarino za leto 2012; B - člani 22 EUR, B1 - člani 16,5 EUR, S+Š - člani 14 EUR, P+O in OPP - člani 6 EUR. Vrednost članarine A in A+ bomo določili na dopisni seji. Za PD, ki bodo v letu 2012 na PZS poslali poimenski seznam članov, bo delitveno razmerje 55 % PZS in 45 % PD. Sklep je bil sprejet s 3 glasovi proti (Manja Rajh, Mirko Tovšak in Drago Horjak). SKLEP 5/27-10-2011: Upravni odbor PZS potrjuje 10-odstotni popust za člane B in S+Š pri naročnini na Planinski vestnik. Skupni znesek popustov se bo Planinskemu vestniku nadomestil iz sredstev planinskega sklada. Sklep j e bil soglasno sprej et. AD.4 Obravnava in potrditev predlogov za najvišja priznanja PZS 2011 Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sej o. Jože Melanšek, je povedal, da se je odbor pri letošnjih predlogih za najvišja priznanja PZS srečal s podobnimi težavami, kot v preteklih letih, zaradi pomanjkljive evidence na PD in MDO ter nespoštovanja določil Pravilnika o priznanjih PZS. En predlog za svečano listino je odbor na podlagi zadnj ega odstavka 18. člena Pravilnika, prekvalificirali v zlati častni znak PZS, ker ni bilo osnovnih pogojev za sprejem predloga za svečano listino. En predlog za svečano listino pa je odbor zavrnil. Po razpravi in umiku enega predloga sklepa s strani predlagatelja je predsednik v glasovanje podal sklepe: SKLEP 6/27-10-2011: Upravni odbor PZS potrjuje podelitev zlatega častnega znaka za Aleksandra MLAKARJA iz PD Ljutomer. Sklep j e bil soglasno sprej et. SKLEP 7/27-10-2011: Upravni odbor PZS potrjuje spominske plakete PZS za leto 2011. Plakete prejmejo za 60 let: Marko Goršič, PD Podpeč-Preserje, Milka Merc, PD Prevalje, Žarko Rovščak, PD Tolmin, Zvone Šere (posmrtno), PD Drago Bregar, Janez Vertič, PD Ptuj, Borut Vukovič, PD Litija, Aldo Zubin, OPD Koper. Za 65 let: Peter Čufer, PD Podbrdo, Marija Sorč, PD Cerkno, Fanika Wiegele, PD Laško, za 70 let: Ivan Ivartnik, PD Prevalje, Tonica Miglič, PD Ruše, Janez Slabe, PD Logatec, Janez Trpin, PD Železničar Ljubljana, za 75 let: Franjo Haramija, PD Prevalje, Jože Gobec, PD Železar Štore, Mara Godnič OPD Koper, Štefka Pavčnik, PD Rimske Toplice, za 80 let: Vladimir Beč, PD Kamnik, Rado Jeglič, PD Kamnik, Frančiška Pečnik, PD Brežice, za 90 let: Amalija Jager, PD Šentjur in za 95 let: Franc Šet, PD Šentjur. Sklep je bil soglasno sprejet. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 5 SKLEP 8/27-10-2011: Upravni odbor PZS potrjuje svečane listine PZS za leto 2011. Listine prejmejo: Oto Čegovnik (posmrtno) PD Prevalje, Viktorija Dabič, PD Ptuj, Drago Ergaver, PD Ajdovščina, Vladimir Habjan, PD Kamnik, Emil Herlec, PD Kranj, Jože Merc, PD Prevalje, Jože Murko, PD TAM Maribor, Stanko Murovec, PD Idrija in Viktor Stopar, PD Snežnik Ilirska Bistrica Sklep je bil soglasno sprejet. Podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2011, bo 3. decembra 2011 v Mladinskem centru v Brežicah v sodelovanju z Občino Brežice in Planinskim društvom Brežice. Po 10 minutnem odmoru je seja potekala dalje, kjer je bilo še vedno prisotnih 20 članov UO PZS. AD. 5 Statut PZS Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo. Borut Vukovič je podal kratko obrazložitev o delu in pripravi osnutka statuta PZS. V razpravi so sodelovali Marinka Koželj Stepic, Gregor Rupnik, Jurček Nowakk in Danilo Škerbinek. Po razpravi članov UO je predsednik podal v glasovanje dva sklepa: SKLEP 9/27-10-2011: Upravni odbor PZS s podanimi korekcijami, ki jih potrdi delovna skupina, daje v javno razpravo predlog Statuta PZS. Javna razprava traja do 18. 11. 2011. Sklep je bil soglasno sprejet. SKLEP 10/27-10-2011: Upravni odbor PZS potrjuje terminski plan sprejemanja Statuta PZS: • do 18. 11. 2011 splošna javna razprava • do naslednje seje UO PZS 3. 12. 2011 delovna skupina na osnovi javne razprave pripravi dokončno verzijo predloga Statuta PZS • do 3. 2. 2012 javna obravnava predloga Statuta PZS, sprejemajo se pripombe v amandmajski obliki • februar/marec 2012 na seji UO PZS glasovanje o amandmajih in sprejem predloga Statuta PZS za obravnavo na skupščini PZS v Ormožu Sklep je bil soglasno sprejet. AD.6 Vodila o prostovoljstvu v planinski organizaciji Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo. Jurček Nowakk je podal kratko obrazložitev o delu skupine, ki je pripravila ta vodila. Predsednik je opozoril na terminologijo v vodilih, ki jo je potrebno uskladiti. Razprave ni bilo, zato je predsednik podal v glasovanje: SKLEP 11/27-10-2011: Upravni odbor PZS s podanimi korekcijskimi popravki potrjuje Vodila o prostovoljstvu v planinski organizaciji. Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 7 Delitev sredstev planinskega sklada Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo. Glede na skupščini PZS sprejeti finančni načrt PZS za leto 2011smo obravnavali še zadnje programe porabe sredstev za projekt Planinskega vestnika, in sicer za skeniranje PV ter za dopolnitev programske opreme, kar skupaj znese 4500 €. Predsednik je v glasovanje podal: SKLEP 12/27-10-2011: Upravni odbor PZS izdaja soglasje za projekt digitalizacije PV k porabi sredstev iz Planinskega sklada za projekt Planinskega vestnika v višini 4500 €. Sklep je bil soglasno sprejet. AD. 8 Vprašanja in pobude članic in članov upravnega odbora PZS Jurček Nowakk je postavil vprašanje glede na odgovor OČ, glede izdelave knjižice za OPP in ga je zanimalo, kdaj lahko pričakuje termin sestanka. Drugo vprašanje Jurčka Nowakka se je navezovalo na postavljeno vprašanje VK. Povedal je, da je dobil odgovor VK in je razočaran nad odgovorom, ki je zelo ponižujoč. Prosil pa je, da mu odgovor na isto vprašanje poda tudi predsedstvo, ker je tudi na njih naslovil, pa do danes ni dobil še nič. Drago Horjak je prosil poročilo o prenosu objektov, ki so še vedno v lasti MORS-a. Manja Rajh je umaknila svoje vprašanje. Predsednik je podal odgovore Jurčku Nowakku, da bo generalni sekretar posredoval pri organizaciji sestanka za pripravo knjižice OPP. Glede drugega odgovora pa je povedal, da je vsaka komisija avtonomna in se predsedstvo ne bo vtikalo v njihovo strokovno delo. Na vprašanje Draga Horjaka pa je predsednik odgovoril, da bo poročilo v pisni obliki posredovano na naslednji seji UO PZS. AD. 9 Razno Predsednik je povedal, da bo 16. junija Dan planincev v soorganizaciji z GRZS v Kranjski Gori, kjer bo tudi obeležitev 100-letnice ustanovitve gorskega reševanja. Ustanovil se organizacijski odbor v sestavi: iz GRZS so člani Robič Andrej, Smolej Toni in Polajnar Dušan in iz PZS pa je predlagal Slavico Tovšak, Danila Škerbinek in Franca Benedik. Predsednik je v glasovanje podal: SKLEP 13/27-10-2011: Upravni odbor PZS imenuje v organizacijski odbor za pripravo Dneva planincev, v soorganizaciji z GRZS: Slavico Tovšak, Danila Škerbinek in Franceta Benedik. Sklep Je bil soglasno sprejet. ZAPISNIK 7. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Druga tema pa je Slovenski planinski muzej in obveza PD do Ustanove Avgusta Delavca. Slovenskemu planinskemu muzeju je bila poslana pobuda za popust pri vstopnini. V predlogu Poslovni odbor SPM ni imel velikih nasprotovanj, je bil pa zelo vzpostavljen naš dolg, ki ga imajo PD oz. PZS do ustanove. Poslovni odbor se je strinjal s predlogom za podaljšanje brezplačnih vstopnic za ogled SPM do 7.8.2012. Pobuda za popust na vstopnino iz 6€ na 4,8€ pa je povezana s tem, da PD poravnajo svoj dolg. Predsednik je predlagal, da se sproži akcija predsednikom MDO, da se to enkrat izpelje do konca. V razpravi so sodelovali Marinka Koželj Stepic, Danilo Škerbinek, Manja Rajh in Marko Vidmar. SKLEP 14/27-10-2011: Upravni odbor PZS ponovno poziva vsa planinska društva, ki še niso poravnala svoje obveznosti do Slo- venskega planinskega muzeja, da poravnajo svoje obveznosti. Odgovorni za izvedbo so predsedniki MDO. Sklep je bil sprejet z 1 glasom proti (Jurček Nowakk). Seja je bila zaključena ob 21. uri. Zapisala: Mija Damjan-Stegu, vodja pisarne PZS Matej Planko, generalni sekretar PZS Bojan Rotovnik, predsednik PZS OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 7 Številka: UO/ 524- 2011 Datum: 21. 11. 2011 ZAPISNIK 3. dopisne seje upravnega odbora Planinske zveze Slovenije V skladu z 47. in 51. členom Statuta PZS, 10. členom Poslovnika UO PZS in P PZS, je bila od 18. do 21. novembra 2011 na podlagi sklepov UO PZS in na predlog Odbora za članstvo ter zaradi nujnosti sprejetja spodaj navedenih sklepov za pravočasno nadaljnjo izvedbo ustreznih postopkov sklicana 3. dopisna seja Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. V glasovanje sta bila podana naslednja: SKLEP št. 4d: Upravni odbor PZS potrjuje besedilo Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine. Na seji UO PZS 27. 10. 2011 smo potrdili cene za članarina P+O, S+Š, B, B1 in OPP, nismo pa še določili cen za članarino A in A+, ker še niso bili sklenjeni dogovori z zavarovalnico. Ti dogovori so zaključeni, sedaj imam izračunano vrednosti in predlagam v potrditev naslednji sklep. SKLEP št. 5d: Upravni odbor PZS potrjuje višino članarine za A - člane v višini 55 € in za A+ - člane v višini 65 €. Člani UO PZS so svoja stališča v skladu z 10. členom poslovnika o delu UO PZS sporočili po e-pošti. Po končanem glasovanju je bil rezultat naslednji: Glasovalo je 21 članov (80,77 %) Upravnega odbora PZS. Za sklep 4d je bilo: ZA 21 glasov ali 100 % | PROTI 0 glasov ali 0 % in za sklep 5d je bilo: ZA 21 glasov ali 100 % | PROTI 0 glasov ali 0 % Glasu ni oddalo 5 članov UO PZS z glasovalno pravico. ODGOVORI DOPISNE SEJE ZAP. ŠT. DATUM URA IME PRIIMEK FUNKCIJA V UO PZS sklep št. 4d sklep št. 5d 1. 18 11. 2011 13:49 Bojan ROTOVNIK predsednik ZA ZA 2. 18 11. 2011 13:57 Gregor RUPNIK MDO Posočje ZA ZA 3. 18 11. 2011 13:37 Manja RAJH Savinjski MDO PD ZA ZA 4. 18 11. 2011 14:34 Jurček NOWAKK MDO PD KBO ZA ZA 5. 18 11. 2011 15:12 Tone TOMŠE podpredsednik ZA ZA 6. 18 11. 2011 15:57 Rudolf E. SKOBE MDO PD Dol. in B. Krajine ZA ZA 7. 18 11. 2011 18:22 Dragotin KUSTER MDO PD Pomurja ZA ZA 8. 18 11. 2011 20:34 Mirko ERŽEN voljeni član ZA ZA 9. 18 11. 2011 21:49 Marko VIDMAR Primorski MDO PD ZA ZA 10. 19 11. 2011 18:03 Franc BENEDIK MDO PD Gorenjske ZA ZA 11. 19 11. 2011 20:15 Borut VUKOVIČ MDO PD Zasavja ZA ZA 12. 19 11. 2011 20:54 Igor MLAKAR KPP ZA ZA 13. 20. 11. 2011 11:46 Slavica TOVŠAK podpredsednica ZA ZA 14. 20. 11. 2011 12:40 Franc GRIČAR VK ZA ZA 15. 20. 11. 2011 17:19 Danilo ŠKERBINEK voljeni član ZA ZA 16. 20. 11. 2011 17:31 Marinka KOŽELJ STEPIC MDO Ljubljane ZA ZA 17. 21. 11. 2011 7:44 Mirko TOVŠAK Voljeni član ZA ZA 18. 21. 11. 2011 9:27 Rok KOVŠCA MK ZA ZA 19. 21. 11. 2011 9:34 Anton PURG MDO PD Podravja ZA ZA 20. 21. 11. 2011 10:19 Drago HORJAK MDO PD Koroške ZA ZA 21. 21. 11. 2011 11:54 Janez BIZJAK KVGN ZA ZA 22. Borut PERŠOLJA podpredsednik ni glasoval 23. Uroš VIDOVIČ voljeni član ni glasoval 24. Miha HABJAN KA ni glasoval 25. Borut KAVZAR KŠP ni glasoval 26. Marko GORŠIČ MDO PD Notranjske ni glasoval Glede na določbe 10. člena poslovnika o delu UO PZS, ki določa, da je predlagani sklep dopisne seje sprejet, če je zanj glasovalo več kot 2/3(18) članov UO PZS in je zanj glasovalo tri četrtine oddanih in opredeljenih (14) glasov članov, ki so glasovali ugotavljamo, da je bil predlagani sklep sprejet. Sklepa dopisne seje bo potrdil UO PZS na prvi naslednji redni seji. Pripravila: Generalni sekretar PZS Mija Damjan - Stegu Matej Planko OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE UO PZS je na svoji 8. seji dne 3. 12. 2011 prejel v tej številki Obvestil PZS objavljeni predlog Statuta PZS. V skladu s sprejetim rokovnikom javna razprava traja do 3. 2. 2012. V tem času delovna skupina sprejema amandmaje, ki jih lahko vloži vsaka članica PZS (planinsko društvo, alpinistični kljub ...). Pisni amandmaji (dopolnila) se pošiljajo na: • elektronski naslov statut@pzs.si • poslovni naslov: Planinska zveza Slovenije, Delovna skupina za pripravo statuta PZS, p. p. 214, 1001 Ljubljana. O prispelih dopolnilih bo odločal UO PZS po izteku roka za javno razpravo in določil predlog za obravnavo na skupščini PZS v aprilu 2012. Šele na tisti predlog statuta bo možno vlagati dopolnila, o katerih bo odločala skupščina PZS. Delovna skupina bo pri pripravi končnega predloga statuta upoštevala samo tista dopolnila, ki bodo po elektronski pošti prispela najkasneje do vključno 3.2.2012 ali, ki bodo najkasneje tega dne priporočena oddana na pošto in iz katerih bo nedvomno razvidno, na kateri člen in kateri del besedila se nanašajo. Sicer pa je po skupščini PZS v Kočevju UO PZS problematiko statuta obravnaval na vsaki seji. Tako je na 5. seji 7. 6. 2011 potrdil delovno skupino za pripravo statuta PZS in ji naložil, da do naslednje seje pripravi analizo do sedaj opravljenega dela in pripravi predloge za nadaljnje delo skupine. Na 6. seji UO PZS 22. 9. 2011 je bila sprejeta analiza, ki jo je pripravila delovna skupina, sestavni del te analize pa je bil tudi rokovnik. Na 7. seji UO PZS 27. 10. 2011 je bil obravnavan predlog statuta, ki je nosil oznako Statut PZS, oktober 2011. V tem gradivo se je delovna skupina opredelila predvsem do dopolnil, ki so bila vložena na tisto besedilo, ki je bilo pripravljeno za skupščino v Kočevju. Glede na to, da je bilo z rokovnikom predvideno, da bo UO PZS predlog statuta sprejel 3. 12. 2011, je bil čas med obema sejama izkoriščen za to, da se preverja, ali so predlagane rešitve sprejemljive za vse. Tako je delovna skupina v času od 27. 10. 2011 do 18. 11. 2011 prejela pripombe in predloge predsedstva PZS, člana UO PZS Danila Škerbineka, Davorina Mesarca iz APD Kozjak Maribor, predsedstva MDO Gorenjske, Planinskega društva RTV Ljubljana, Planinskega društva Ljubljana Matica, PD Viharnik, predsednika kamniško-bistriškega MDO Jurčka Novaka in Marka Valentija. Do vseh teh pobud se je delovna skupina opredelila, njena stališča pa je s potrditvijo predloga statusa potrdil tudi UO PZS. V nadaljevanju najprej podajamo stališča delovne skupine, ki pripravljena za 7. sejo UO PZS in se nanašajo v glavnem na dopolnila, ki so bila vložena na besedilo predloga statuta za skupščino v Kočevju, pa tudi na nekatere manjše uskladitve na podlagi predhodnega mnenja UE Ljubljana, v nadaljevanju pa stališča delovne skupine do pripomb in pobud, ki so prispele v času med 7. in 8. sejo UO PZS. A) STALIŠČA DELOVNE SKUPINE ZA 7. SEJO UO PZS Opredelitev do dopolnil, ki so bila vložena pred skupščino PZS v Kočevju. Delovna skupina je imela nalogo, da še posebno pozornost nameni tistim določbam predloga Statuta PZS iz maja 2011 glede katerih so bila za skupščino v Kočevju vložena dopolnila, v nadaljevanju podajamo podrobnejša pojasnila glede tega, kako so bila pri pripravi besedila novega predloga Statuta PZS ta dopolnila upoštevana. K 2. členu Planinska društva PD Podpeč Preserje, PD Horjul, PD Cerknica, PD Sveti Vid iz Notranjega MDO (v nadaljevanju predlagatelji iz MDO Notranjske) ter PD Črna na Koroškem, PD Mežica, PD Ravne na Koroškem, PD Ribnica na Pohorju, PD Dravograd, PD Bricnik Muta, RPD Dolga pot Dravograd in PD Mislinja iz MDO PD Koroške (v nadaljevanju predlagatelji iz Koroškega MDO PD) so predlagali črtanje stavka „Angleški prevod imena PZS je Alpine Association of Slovenia." Dopolnitev so utemeljevali s tem, da je statut akt, ki ureja delovanje članic in ustanoviteljic PZS ter organov, ki skrbijo za nemoteno uresničevanje pravic in obveznosti članic, zaradi česar je poimenovanje PZS tudi s tujim jezikom nepotrebno. Statut se sprejema za območje Slovenije kjer je pogovorni in uradni jezik slovenščina, slovenski jezik pa je tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije. Tudi v novem predlogu Statuta je ohranjena določba, da je angleški prevod imena PZS Alpine Association of Slovenia. Ta določba v ničemer ne posega v to, da je v Sloveniji uradni jezik slovenščina. S to določbo želimo povedati zgolj to, s kakšnim imenom PZS nastopa v mednarodnem sodelovanju. Za predlagano rešitev govorijo tudi praktični razlogi, saj se v praksi pojavilo več različnih prevodov imena, zato je prav, da se določi le en uraden prevod imena, takšna določba pa sistemsko prav gotovo sodi v Statut PZS. Tudi na članskih izkaznicah imamo že več kot 15 let natisnjen tudi angleški naziv Planinske zveze, angleški prevod imena pa je tudi na izkaznicah vodnikov OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 9 PZS, uporablja se v mednarodni korespondenci, na seznamu članov UIAA in podobno. Uporaba angleškega imena uradnega naziva je tudi pogosta praksa tujih planinskih zvez. K 12. členu Predlagatelji iz MDO Notranjske in Koroškega MDO PD so predlagali, da se v 12. členu med naloge PZS doda tudi vodenje in usklajevanje dejavnosti urejanja planinskih poti. Predlog so utemeljili z velikim pomenom te dejavnosti. Delovna skupina je dopolnilo upoštevala, ne glede na to, da je dejavnost urejanja planinski poti zajeta že v točki m v okviru določbe o skrbi za planinske objekte, naprave in oznake. K 14. členu Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in Koroškega MDO PD so predlagali, da se doda nov drugi odstavek, s katerim bi se določilo, da se s pridobitno dejavnostjo pridobljena sredstva namenijo za dejavnost PZS. Pri tem so se sklicevali na določbo Zakona o društvih o tem, da se tako pridobljena sredstva lahko uporabijo le za dejavnost društva ali zveze. Delovna skupina takšne določbe ni vključila v 14. člen, saj je že vsebovana v tretjem odstavku 55. člena, ki določa, da se ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov premoženja uporabi izključno za uresničevanje ciljev in izvajanjem nalog PZS. Navedeno pomeni, da je za dejavnost PZS potrebno uporabiti vsa sredstva, ne le tista, ki so pridobljena s pridobitno dejavnostjo. K 27. členu PD Črnuče, PD Vevče, PD Saturnus, PD Polje, PD Viharnik, PD Delo, PD Iskra Ljubljana, PD RTV, PD Šmarna gora, PD Drago Bregar in PD Obrtnik iz MDO PD Ljubljane (v nadaljevanju predlagatelji iz MDO PD Ljubljane) so predlagali, da se določba točke e prvega odstavka o tem, da skupščina odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja PZS vrednega več kot 25.000 EUR spremeni tako, da se ta znesek zniža na 10.000 EUR. Navedli so, da je znesek 25.000 EUR previsok, saj lahko pride do odtujitve že pri nekoliko nižjih zneskih, zato naj bo ta znesek 10.000 EUR. Delovna skupina ugotavlja, da je bilo že v do sedaj veljavnem statutu zapisano, da skupščina odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja PZS vrednega več kot 25.000 EUR, zato pri predlogu statuta ne gre za nobeno novost. Dosedanja praksa ni pokazala, da bi bilo potrebno to vrednost znižati. Ni videti utemeljenega razloga zakaj UO PZS ne bi mogel tudi v bodoče odločati o odtujitvi nepremičnega premoženja vrednega manj kot 25.000 EUR. Takšno pristojnost UO PZS je sedaj povsem jasno opredeljena v novi točki 32. člena statuta. K 28. členu PD Škofja Loka, PD Kranj, PD Srednja vas v Bohinju (v nadaljevanju predlagatelji iz MDO PD Gorenjska) so predlagali, da se v 2. odstavku črta možnost, da predsednik PZS zaustavi odločitev organov iz 36. člena (nadzorni odbor PZS) in 37. člena (meddruštveni odbor planinskih društev) tega statuta do prve naslednje seje UO PZS, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali tem statutom. Delovna skupina je to dopolnilo v celoti upoštevala, tako da predsednik PZS sedaj ohrani le pooblastilo, da začasno (do prve naslednje seje UO PZS) zaustavi odločitev kakšne od komisij ali stalnih odborov PZS. Nadzorni odbor je samostojni organ, ki dejansko odgovarja skupščini in bi bila nesistemska rešitev, če bi predsednik PZS lahko zadržal odločitev nadzornega odbora. MDO PD je hkrati organ PZS in društev, zato bi zadržanje odločitev lahko prišlo v poštev le glede tistih pristojnosti, ki jih je na MDO PD prenesla zveza, ne pa glede tistih odločitev, ki pomenijo izvrševanje lastnih pristojnosti. Glede navedenega je tudi po prepričanju delovne skupine najbolj smotrno, da se tudi glede MDO PD opusti možnost predčasnega zadržanja odločitev. K 30. členu Predlagatelji iz MDO PD Gorenjska so predlagali, da se za predsedstvo PZS uporablja izraz Izvršilni odbor PZS. Predlog so utemeljevali s tem, da je glede na naloge, ki so opredeljene v 30. členu to izvršilni organ, ter da predsedstvo s svojimi pristojnostmi degradira pomen UO in predsednika, ki se oba volita na skupščini in ji odgovarjata. Delovna skupina meni, da preimenovanje predsedstva v izvršilni odbor ni smotrno, zato je tudi v predlogu statuta PZS za skupščino v aprilu 2012 ohranjen izraz predsedstvo. Menimo, da je potrebno krepiti prepoznavnost in identiteto organov PZS, česar s preimenovanjem organov ni mogoče zagotavljati. Zgolj to, da ima predsedstvo tudi izvršilne funkcije ne more biti razlog za preimenovanje. Z ohranitvijo dosedanjega poimenovanja organa želimo slediti tradiciji in enotnemu konceptu poimenovanja organov PZS, na drugi strani pa želimo formalizirati dosedanjo dejansko vlogo predsedstva, ter povečati operativno sposobnost poslovanja PZS, kar je ena temeljnih postavk statuta. Iz istih razlogov je bila opuščena prvotna ideja o preimenovanju MDO PD v podružnice. Predlagatelji iz MDO PD Ljubljana so predlagali, da se v 3. odstavku točka d spremeni tako, da se določi da predsedstvo skrbi za izvedbo programskih smernic skupščine PZS, in ne programskih smernic predsednika PZS, kot je zapisano v predlogu statuta. Dopolnitev so utemeljevali s tem, da v 28. členu med nalogami predsednika PZS ni določeno, da pripravlja kakršnekoli smernice PZS. Štejejo, da je OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE predsedstvo organ, ki predvsem opravlja naloge iz točke a 3. odstavka 30. člena, to je, vodi operativno izvedbo vsebinskega in finančnega programa PZS, sklepov skupščine in sklepov PZS. Delovna skupina ugotavlja, da dopolnila ni bilo mogoče vgraditi v nov predlog statuta. Skupščina PZS namreč ne sprejema programskih smernic, temveč sprejema programska vodila, kakor je določeno v 12. členu statuta PZS. Programske smernice pa bo v postopku kandidature predložil kandidat za predsednika in te smernice v primeru izvolitve postanejo sestavni del programa PZS, za njegovo izvajanje pa mora skrbeti tudi predsedstvo PZS. Predlagatelji iz MDO PD Notranjske, MDO PD Koroške in MDO PD Ljubljane so predlagali, da se pristojnost predsedstva PZS za odločanje in izvrševanje finančnega programa za posamezno programsko sestavino zniža z zneska 5.000,00 na znesek 3.000,00. Menili so, da je neprimerno, da bi o tako visokem znesku odločalo predsedstvo in da naj o zneskih nad 3.000,00 odloča UO PZS. V predlogu statutu je delovna skupina ohranila znesek 5.000,00, saj menimo, da bi bilo neoperativno za vsak tak nižji znesek sklicevati sejo upravnega odbora ali pa z realizacijo čakati od ene seje UO PZS do druge. K tretjemu odstavku 30. člena so predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške predlagali, da se pristojnosti za izbiro neodvisnega revizorja, za odločanje o upravljavcih za nepremičnine, ki so v lasti PZS ter za odločanje o drugih aktih, ki niso v pristojnosti skupščine UO PZS ali komisij, prenesejo od predsedstva PZS na UO PZS. Predlog so utemeljevali s tem, da podpredsedniki, ki sestavljajo predsedstvo, pomagajo predsedniku PZS pri njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve iz njegovega delovnega območja ter da predsedstvo samo izvaja sklepe UO PZS in je posvetovalni organ predsednika. Delovna skupina meni, da gre pri izbiri neodvisnega revizorja ter odločanju o upravljavcih nepremičnin, ki so v lasti PZS, za izrazito operativne naloge in tekoče delo, za katerega ne bi bilo primerno, da bi ga prenesli na UO PZS. Izbira revizorja je izrazito tehnično vprašanje, saj morajo revizorji delo opraviti neodvisno in pošteno že na podlagi določb zakona in v skladu s stroko. Na neodvisnost revizije zato ne vpliva način izbire revizorja. Imenovanje upravljavcev za nepremičnine je v tesni povezavi s sprejemom letnega načrta upravljanja. Ker gre za pogodbeni in operativni odnos, ki zahteva sprotno usklajevanje in ne trpi odlašanja, je primerno, da to ostane v pristojnosti predsedstva PZS. V pogojih izrazite razvejanosti delovanja PZS predsedstva ni mogoče šteti zgolj za posvetovalni organ, temveč mora nujno prevzemati tudi operativne naloge. Nesmiselna pa bi bila rešitev, da o aktih, ki niso v pristojnosti UO PZS odloča UO PZS, kar bi bila posledica dopolnila k 30. in 32. členu predloga Statuta PZS. K 31. členu Predlagatelji iz MDO PD Notranjske, MDO PD Ljubljane, MDO PD Koroške in MDO PD Gorenjske so predlagali, da UO PZS sestavljajo predsednik PZS, podpredsedniki PZS, do štirje člani izvoljeni na skupščini ter predsedniki MDO PD. Takšno dopolnilo se je od predloga razlikovalo v tem, da je ta predvideval do 10 članov izvoljenih na skupščini ter da so predsedniki MDO PD potrjeni na skupščini. Dopolnilo so utemeljevali s tem, da interes društev v UO PZS predstavljajo predsednik MDO PD in da zato ni potrebe, da bi še dodatno volili 10 članov ter da je nepotrebno ponovno potrjevanje predsednikov MDO PD na skupščini, saj ti že imajo svoj mandat ter. Delovna skupina je dopolnilo delno upoštevala in predlaga kompromisno rešitev, po kateri ob predsedniku PZS, podpredsednikih PZS ter predsednikih MDO PD upravni odbor sestavlja tudi do sedem članov, izvoljenih na Skupščini PZS. Delovna skupina meni, da takšna sestava UO PZS zagotavlja ustrezno povezavo med skupščino, kot najvišjim organom zveze in upravnim odborom. Število članov UO PZS, izvoljenih na skupščini, ne sme biti le simbolično, temveč mora tudi po deležu zagotavljati ustrezno reprezentativnost. UO PZS je v času med dvema skupščinama najvišji organ PZS, zato je za njegovo legitimnost potrebno, da je na skupščini neposredno izvoljen ustrezno velik del članov. Obenem je takšen predlog, vsaj deloma upošteva tudi željo predlagateljev dopolnila, da organi po svojem številu ne bi bili preobsežni. K 32. členu Razlogi, ki veljajo za ohranitev pristojnosti predsedstva, da odloča o izbiri revizorja in o upravljavcih nepremičnin, ki so v lasti PZS (glej pojasnilo k dopolnilu na tretji odstavek 30. člena), veljajo tudi za odločitev, da se ta pristojnost ne prenese na UO PZS, kar so predlagali isti predlagatelji. Predlagatelji iz MDO ljubljanskih PD, so predlagali črtanje določila, da UO PZS odloča o merilih za razvrščanje društev v prednostne skupine in seznamu razvrščenih društev. Šteli so, da je vsako razvrščanje diskriminatorno, da so društva v zvezo včlanjena kot enakopravni subjekti. Delovna skupina tega dopolnila ni mogla upoštevati, saj je to določbo potrebno razumeti v povezavi s 16. členom, po katerem za včlanitev v PZS zadošča izpolnjevanje zakonskih meril. Ob tako široko odprtih vratih je potrebno vzpostaviti sistem, ki bo prepoznal aktivnejša in vsebinsko širša društva. Res je, da zaenkrat meril še ni, vendar ta tudi ne sodijo v statut. Nobenega dvoma pa ni, da bo pri teh merilih potrebno upoštevati vzpodbujanje dela v odsekih, vključenost v organe PZS in MDO PD ter podobno. Takšno določbo je v statutu potrebno ohraniti tudi glede na predvidene spremembe pri delitvi članarine, kakor so bile obravnavane na 6. seji UO PZS. Predlagatelji iz MDO PD Notranjskega in Koroškega MDO PD so predlagali, da se pristojnost odločanja o izvrševanju finančnega programa za posamezno programsko sestavino do višini 5.000,00 EUR prenese med pristojnosti UO PZS oziroma da se ta določba v OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 11 30. členu črta. Predlog so utemeljevali s tem, da je upravni odbor PZS tisti, ki je pooblaščen za opravljanje PZS, da je znesek previsok in da nikjer ni definirano, kdo odloča o vrednosti med 5.000,00 in 25.000,00 EUR. Delovna skupina tega predloga ni upoštevala iz razlogov, ki so navedeni zgoraj v zvezi z vsebinsko enakim dopolnim k 30. členu statuta. Zaradi jasnosti glede pristojnosti pa je delovna skupina delno upoštevala predlog MDO PD Ljubljane, da se med pristojnostmi upravnega odbora posebej navede, da odloča tudi o prodaji nepremičnega premoženja v vrednosti do 25.000,00 EUR, pri čemer ni potrebno, da se postavlja spodnja meja v višini 3.000,00 EUR, kakor je bilo to predlagano v dopolnilih. Predsedstvo PZS namreč ni pooblaščeno, da bi odločalo o kakršnikoli prodaji nepremičnega premoženja, znesek 3.000,00 oziroma 5.000,00 EUR po predlogu statuta, se nanaša na odločanje o izvrševanju finančnega programa za posamezno programsko sestavino in ne na odločanje o prodaji nepremičnin. K 34. členu Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške so predlagali, da se v petem odstavku število članov izvršnih odborov komisij omeji na 9 članov, namesto na 12 članov, kot je navedeno v predlogu statuta ter da se črta določbo o tem, da je članstvo v izvršnem odboru nezdružljivo s članstvom v strokovnem odboru. Predlog so utemeljevali s tem, da je število do 12 veliko preveč za posamezni izvršilni odbor komisije, da pa se število članov zmanjšuje operativno z dela teh organov ter da je določbo o nezdružljivosti nejasna. Delovna skupina dopolnila ni sprejela, saj je 12 članov izvršnega odbora zgolj zgornja meja, ki v veliki večini primerov ne bo dosežena. Ta zgornja meja pa je potrebna zaradi posebnega položaja mladinske komisije. Zgornja meja je v dopolnilu je določena arbitrarno, brez upoštevanja posebnosti posameznih komisij. Statut je bil v tem delu oblikovan na podlagi mnenj vodstev komisij in ravno z določitvijo razpona komisijam še vedno dopušča, da se organizirajo tako, kot same menijo, da bo za njihovo delo najbolj učinkovito. Upoštevanje dopolnila bi pomenilo, da mladinska komisija ne bi mogla nadaljevati z delom na podlagi veljavnih aktov. K 37. členu Predlagatelji iz MDO PD Gorenjske so predlagali takšno preoblikovanje tega člena, da ne bi več vseboval določbe o številu MDO PD, kakor tudi ne določbe drugega odstavka o sestavi MDO PD in tretjega odstavka o dolžnosti poročanja društvom in PZS. Predlog so utemeljili s tem, da je MDO PD organ planinskih društev in ne PZS. Pristojnosti, medsebojne obveznosti in organiziranost je določena s Pravilnikom o organizaciji in delu MDO PD. Planinska društva suvereno voljo predsednika in organe MDO PD in jim podeljujejo mandat, UO PZS pa vsakič na prvi seji lahko le ugotovi, kdo je predsednik MDO PD, ki je z izvolitvijo pridobil status člana UO PZS. Delovna skupina predloga dopolnila ni vključila v statut, saj meni, da je potrebno določiti tako število MDO PD-jev, pri čemer je upoštevala zatečeno stanje in možnost nadaljnjega razvoja. Menimo tudi, da je potrebno opredeliti minimum sestave MDO PD, kar določila predloga Statuta PZS prav tako omogočajo. Te opredelitve v Statutu PZS določajo osnovne pogoje za pripravo Pravilnika o delu MDO PD, kar je tudi določeno v Vodilih za delo PZS in PD. Ta določajo, kaj naj vsebuje Pravilnik: cilje, namen in načela združevanja v MDO PD, pogoje in proceduro pri preoblikovanju. Menimo, da je nujno MDO PD opredeliti kot organ v sestavi PZS, prav tako je tudi dolžnost MDO PD-jev, da o svojem delu poročajo tako društvom, kot PZS. Delovna skupina je upoštevala predlog predlagateljev iz MDO PD Notranjske, da se vsebina 49. člena o območju MDO PD prenese v 37. člen. K 38. členu Predlagatelji iz MDO PD Notranjske, MDO PD Ljubljane in MDO PD Koroške so predlagali črtanje določbe, da predsedniku MDO PD mandat pred nastopom funkcije podeli skupščina PZS z ugotovitvenim sklepom. Predlog so utemeljevali s tem, da mandat potrdijo člani MDO PD na seji, na kateri je bil predsednik izvoljen ter da potrjevanje na skupščini krati pravice društev in daje nezaupnico predsednikom društev, ki so volili. Delovna skupina je dopolnilo upoštevala, saj zadošča, da upravni odbor na prvi seji po skupščini ugotovi svojo sestavo, ki vključuje tudi predsednike MDO PD. V 38. členu smo tudi predlagali, da se izrecno določi, da je mandat predsednikov MDO PD usklajen z mandatom članov UO PZS, kar je v skladu s prvotno predlagano rešitvijo, da društva predsednika MDO PD izvolijo na podlagi predhodno izvedenega enotnega kandidacijskega postopka za volitve članov UO PZS. Delovna skupina pa ni mogla upoštevati, da se v celoti črta 38. člen statuta, kar je bila vsebina dopolnila predlagateljev iz MDO PD Gorenjske. Tudi Statut PZS mora vsebovati vsaj osnovne določbe o vodenju MDO PD, glede na to, da so MDO PD tudi organi v sestavi PZS. Navedeno pa niti ni statutarna materija, temveč je sprejetje takšnega ugotovitvenega sklepa uredi v poslovniku. Delovna skupina je upoštevala dopolnilo predlagateljev MDO PD Ljubljana, da se v petem odstavku posebej opredeli, da PZS finančna sredstva za izvajanje programa MDO PD zagotavlja v okviru finančnega načrta, čeprav je bilo tudi ob dosedanji dikciji povsem jasno, da se ta sredstva lahko zagotavljajo le na podlagi ustrezno sprejetih aktov. OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE K 44. členu Predlagatelji iz MDO PD Notranjske so predlagali, da se ohrani dikcija do sedaj veljavnega statuta, to je, da skupščina sklepa veljavno, če je navzočih več kot polovico glasov za odločanje in da se skupščina preloži za pol ure, če je ob napovedani uri nesklepčna, nato pa se lahko sklepa, če je navzoča vsaj tretjina glasov. Delovna skupina meni, da je rešitev iz predloga statuta ustrezna, saj ni potrebno, da bi skupščina počakala pol ure in da bi se seja nato lahko nadaljevala z zmanjšanim kvorumom. Zaradi navedenega skupščina že ob napovedani uri lahko veljavno odloča, če je prisotna vsaj tretjina delegatov. K 48. členu (sedaj 51. člen) Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške so predlagali, da se s statutom določi, da mora predsednik sklicati UO PZS najmanj petkrat letno, namesto predlaganja določbe o štirih sklicih. Predlog so utemeljevali s tem, da so seje predolge in prenatrpane z gradivom. Delovna skupina meni, da ni potrebno, da bi s statutom predpisali večjo število sej upravnega odbora. Kolikor je bilo to potrebno, so bile tudi v preteklosti več kot štiri seje letno in tako bo tudi v bodoče. K 49. členu predloga z dne, 31. 3. 2011 Predlagatelji iz MDO PD Notranjske predlagajo, da se ta določba prenese v 37. člen, kar smo upoštevali v novem drugem odstavku 37. člena, saj je smotrno, da se celotna vsebina uredi v enem členu. Posledično dosedanji 50. člen sedaj (volitve varuha pravic gora) postane 49. člen. Ustrezno se preštevilčijo tudi drugi členi. K 56. členu (sedaj 58. člen) Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške so predlagali, da se črta določba, da mandatna doba generalnega sekretarja traja do prenehanja mandata predsednika PZS in da generalni sekretar po izvolitvi novega predsednika PZS svoje naloge opravlja kot vršilec dolžnosti do imenovanja novega generalnega sekretarja. Oboji te določbe ocenjujejo za nesmiselne, češ da bi se lahko zgodilo, da bi zaradi odstopa predsednika moral odstopiti tudi generalni sekretar. Delovna skupina tega dopolnila pri pripravi predloga statuta ni upoštevala. V besedilo statuta je vnesen čisti mandatarski princip pri izvolitvi predsedstva PZS. Generalni sekretar je del ekipe vodstva PZS, je vsakodnevna vez s strokovno službo in je po analogiji z javno upravo nekakšen državni sekretar, odgovoren predsedniku PZS. Pričakovati je, da bo dober predsednik PZS vodil PZS dva mandata, enako velja tudi za generalnega sekretarja, to je primer očitnega zavajanja, saj je zaradi normalnega poslovanja zveze določeno, da GS opravlja svojo nalogo, dokler ni potrjen nov ali ponovno potrjen prejšnji GS. K 58. členu (sedanji 60. člen) Predlagatelji iz MDO PD Notranjske in MDO PD Koroške predlagajo, da se četrti odstavek tega člena črta in da naj bo navedeno določilo sestavni del akta o sistematizaciji del in nalog strokovne službe PZS. Delovna skupina tega dopolnila ni vključila v nov predlog statuta. Učno središče v okviru strokovne službe PZS se postavlja na novo in bo pomembna enota, ki bo krepila kakovost dela, višji nivo znanja in usposabljanja planinskih strokovnih kadrov. Zato je zelo pomembno, da je ta strokovna zahteva zapisana v Statutu PZS, saj gre za karierni pristop kadrovanja v planinski organizaciji. Podobna merila imajo tudi druge alpske planinske zveze, ki imajo večje profesionalne strokovne time, kot pripravljalce in soizvajalce usposabljanja planinskih kadrov. Ta določba se nanaša na strokovno delo na področju mladih, vodništva, planinskih poti torej na področju planinske stroke, ki ima razvit sistem usposabljanja do inštruktorske ravni. Z dodatnim dvigom usposobljenosti zaposlenih v strokovni službi PZS, bo ob izpolnjevanju pogojev splošne izobrazbe, strokovna služba, še kakovostno izboljšana. S tem ustvarjamo pogoje, da bi strokovni delavec, ki dela na področju strokovnih kadrov, imel vsaj enako, oz. višjo stopnjo strokovne planinske izobrazbe, od tečajnikov! Upoštevanje pripomb UE Ljubljana in določil novega Zakona o društvih Delovna skupina je, razen zgoraj navedenih sprememb, v ta predlog statuta vnesla tudi spremembe na podlagi predhodnega mnenja UE Ljubljana. Tako je bila v 12. členu črtana zadnja vrstica o tem, da PZS opravlja še druge naloge, ki jih sprejme skupščina PZS. Po mnenju OE zveza ne more opravljati nalog, ki jih ni uvrstila v svoj statut, čeprav bi jih določila skupščina kot najvišji organ. V 27. členu je bilo prav tako na opozorilo UE dodana pristojnost skupščine, da sprejme pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju. Posledično je ta pristojnost črtana pri upravnem odboru (32. člen). V drugem odstavku 38. člena je bila črtana beseda „praviloma" v določbi, da mora predsednik MDO PD na UO PZS praviloma predstaviti stališča in interese društev, ki so vključena v MDO. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 13 Podrobneje smo uredili določbe o volitvah organov PZS, saj menimo, da ni ustrezno, da je način volitev prepuščen poslovniku. Tako predlagamo, da se v statutu povsem jasno zapiše, da se volitve predsednika in podpredsednika PZS opravijo na podlagi enotne liste, kar pomeni, da se hkrati glasuje o predsedniku in listi kandidatov za podpredsednike. Predlagamo, da se pri volitvah članov UO PZS določi, da je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največje število glasov. V kolikor bo predlog statuta sprejet, navedeno pomeni, da bo izvoljenih tistih 7 kandidatov, ki bodo prejeli največje število glasov. V predlog statuta smo tudi vključili možnost, ki jo je prinesla novela zakona o društvih, da ima zveza dva zakonita zastopnika. Besedilo, ki je bilo pripravljeno za 7. sejo UO PZS smo nato na predlog Črtomirja Zavašnika še izboljšali tako, da je jasno, da ima generalni sekretar pooblastilo za zastopanje v zadevah, ki pomenijo realizacijo že sprejetih odločitev. B. STALIŠČA DELOVNE SKUPINE ZA 8. SEJO UO PZS 1. OBRAZLOŽITEV TISTIH DOLOČB, KI SO SPREMENJENE GLEDE NA PREDLOG STATUTA, KI JE BIL OBRAVNAVAN NA 7. SEJI UO PZS 1. člen Na pobudo predsedstva MDO PD Gorenjske je bila določba drugega odstavka 12. člena o tem, da PZS ne deluje na strankarskem in verskem področju, prenesena v 1. člen. Gre za programsko določbo, ki dejansko bolj sodi v člen, ki opredeljuje PZS, kot pa v člen, ki določa naloge. Tretji odstavek 4. člena Delovna skupina sprejema predlog Jožeta Rovana, da se v tretjem odstavku 4. člena, ki našteva dejavnosti in področja izraz „planinstvo/ gorništvo" nadomesti z drugim izrazom. Jože Rovan je predlaga izraz »planinska hoja«, UO PZS pa je na predlog delovne skupine sprejel izraz planinarjenje. Menimo, da ta predlog naredi besedilo bolj smiselno in razumljivo. Kaj je planinstvo oziroma gorništvo je razloženo v drugem odstavku 3. člena. Jasno je opredeljeno, da je to športna, gospodarska, raziskovalna naravovarstvena, zaščitno - reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, povezana z gorsko naravo. Zaradi takšne definicije bi bilo nelogično, da se v 3. členu kot dejavnost znova opredeli planinstvo/gorništvo, nato pa se v nadaljevanju naštevajo dejavnosti, ki so sestavni del planinstva. Navedeno pomeni, da je dejavnostim, kot so alpinizem, športno plezanje, turno smučanje, turno kolesarjenje in drugi gorski športi ob bok potrebno postaviti drug termin in ne splošnega pojma planinstvo, ki zavzema tudi vse prej omenjene dejavnosti, pa tudi tiste, ki so potem v tretjem odstavku naštete v nadaljevanju (vodništvo, gradnja planinskih poti in koč ...). Člen 10 Delovna skupina je sprejela predlog PD RTV Ljubljana, da se pri delovanju na področju gorske narave, ob vsem, kar je bilo že do sedaj našteto v tej določbi, upoštevajo tudi spoznanja in načela naravovarstvene stroke in priporočila IUCN (Svetovne zveze za varstvo narave). Točka a prvega odstavka 12. člena Na pobudo predsedstva MDO PD Gorenjske je k dosedanjemu besedilu, da PZS normativno ureja, organizira in vodi planinstvo dodano tudi, da ga povezuje in usmerja. Sprememba ne potrebuje posebnega pojasnila. Prvi odstavek 15. člena Na pobudo predsedstva PZS je dosedanja določba o tem, da sklep o vključitvi v domače, tuje in mednarodne organizacije sprejme skupščina, dopolnjena tako, da skupščina še vedno sprejme sklep o včlanitvi v organizacije in društva, v katera PZS imenuje svoje predstavnike in plačuje članarino, v ostalih primerih pa je to naloga UO PZS. Neracionalno in neoperativno bi bilo skupščino obremenjevati s sklepanjem o včlanitvah, ki nimajo ne kadrovskih ne finančnih posledic. Tretji odstavek 15. člena Na pobudo predsedstva MDO PD Gorenjske se doda, da PZS na skupščinah organizacij, v katere je PZS včlanjena, razen predsednika PZS (kot je določeno v predlogu iz oktobra 2011), lahko zastopa tudi od njega pooblaščena oseba. Točka a drugega odstavka 17. člena Na pobudo člana UO PZS Danila Škerbineka (vsebinsko enaka pa je tudi po roku prispela pripomba, ki jo je Davorin Mesarec podaril v svojem imenu in imenu APD Kozjak), je dosedanji določbi, da je dolžnost društev, da izvajajo promocijo planinstva v svojem okolju, dodano, da to zajema tudi dolžnost, da nudijo atraktiven program planinskih dejavnosti, usposabljanje obiskovalcev gora in pospeševanje dela z mladimi. Točka f drugega odstavka 17. člena Na pobudo MDO PD Gorenjske je dolžnost društev, da je MDO PD seznanijo s spremembami svojih pravil pred potrditvijo na upravnem organu, spremenjena tako, da so društva zavezana, da to storijo pred njihovim sprejemom na občnem zboru društva. S tem bo omogočeno, da bo MDO PD lahko pravočasno reagiral na morebitno neusklajenost pravil s statutom PZS. Nov četrti odstavek 18. člena Na pobudo predsedstva MDO PD Gorenjske je bila dodatna določba, da o včlanitvi pridruženega člana PZS odloči UO PZS. Dopolnitev je potrebna, ker splošna določba 32. člena o tem, da o včlanitvi društva odloča UO PZS, ne pokrije vseh možnih pridruženih članov, saj pridruženi član lahko postane ne le društvo, temveč tudi druga organizacija. OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Točka n 27. člena Predlagamo, da se doda nova pristojnost skupščine, da sprejme svoj poslovnik. Prvotna ideja je sicer bila, da bi število poslovnikov in pravilnikov zmanjšali in bi ta vprašanja uredili že v statutu. Vendar je očitno, da tudi novi statut ne bo tako zelo podroben, da bi v celoti odpadla potreba po poslovniku. Točka a prvega odstavka 32. člena Na pobudo predsedstva MDO PD Gorenjske je dodano, da UO PZS imenuje komisijo za pripravo volitev. Predlagali so sicer, da bi se to delovno telo imenovalo Kandidacijska komisija, vendar je v dosedanji praksi že uveljavljen izraz Komisija za pripravo volitev. Točka n prvega odstavka 32. člena Glede na pobude za spremembo 37. člena v delu, ki se nanaša na pravilnik o delu MDO PD je bilo posledično potrebno v tej določbi dodati, da UO PZS daje soglasje pravilnikom MDO PD. S takšnim potrjevanjem UO PZS dejansko ugotovi, da je pravilnik v skladu s statutom. Obenem je s tem tudi za te pravilnike vzpostavljen enak režim kot za pravilnike komisij. Četrti odstavek 35. člena Na pobudo Danila Škerbinka je med naloge odbora za članstvo dodano tudi to, da skrbi za promocijo in pravice članstva ter njihovo uveljavljanje. Prvi odstavek 37. člena V predlogu statuta, ki je bil pripravljen za skupščino v Kočevju je bilo določeno, da organiziranost in delovanje MDO PD podrobneje ureja Pravilnik o delu MDO PD. Zaradi nejasnosti, kdo takšen pravilnik sprejme, smo že v predlogu statuta za 7. sejo UO PZS zapisali, da ga sprejmejo PD v MDO PD. V skladu s pripombami predsedstva PZS in predsedstva MDO Gorenjske je ta določba sedaj dopolnjena še s tem, da mora ta pravilnik biti v skladu s statutom PZS. Tretji odstavek 37. člena Opuščena je določba, da MDO PD sestavljajo tudi načelniki odborov, ki je bila v predlog vnesena šele z gradivom za 7. sejo UO PZS. Predsedstvo PZS je utemeljeno opozorilo na nekonsistentnost takšne določbe. Tudi vzorec pravilnika MDO PD iz leta 2006 ni predvideval, da bi bili načelniki odborov člani MDO PD, temveč le, da so vabljeni na seje, kadar se obravnava problematika, ki se tiče njihovega področja in zadolžitev. Drugi odstavek 41. člena Glede na spremembo v točki f drugega odstavka 17. člena je bilo potrebno spremeniti tudi določbo drugega odstavka 41. člena. Ta namreč določa, da MDO PD spremlja usklajenost spremenjenega in dopolnjenega temeljnega akta društva, ki je član PZS, s statutom PZS, pred potrditvijo na upravnem organu. Besede „na upravnem organu" je potrebno nadomestiti z besedami „na občnem zboru". Predsedstvo MDO PD Gorenjske je sicer menilo, da je ta odstavek v celoti nepotreben, ker je to že urejeno v 17. členu, vendar ta določa dolžnost društva, drugi odstavek 41. člena pa pristojnost in dolžnost MDO PD. Četrti in peti odstavek 45. člena Na podlagi opozorila predsedstva PZS 14. 11. 2011 smo znova dodali četrti odstavek, ki je sicer bil v predlogu za skupščino v Kočevju, ne pa tudi v gradivu za 7. sejo UO PZS. V skladu s to določbo je funkcija voljenega ali imenovanega funkcionarja organov PZS nezdružljiva z voljeno ali imenovano funkcijo v organih političnih strank na državni ravni. Na delovni skupini nismo nikoli sprejeli stališča, da se ta določba črta, zato je bilo vsaj za štiri člane delovne skupine, veliko presenečenje, ko smo bili opozorjeni, da ta določba manjka v predlogu, ki je bil obravnavan na 7. seji UO PZS. Menimo, da je do tega prišlo zaradi nedopustne manipulacije člana delovne skupine Jurčka Nowakka, ki je to določbo črtal v gradivu, ki nam ga je za nadaljnje delo poslal 5. 9. 2011in ki je sicer vsebovalo do takrat v delovni skupini dogovorjene možne rešitve glede členov, za katere so bili vloženi amandmaji. Vendar pa med temi dogovorjenimi rešitvami ni bilo nikoli določbe 45. člena o nezdružljivosti in 47. člena o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kandidat za podpredsednika PZS. Pri pripravi gradiva za UO PZS smo se razumljivo ukvarjali s tistimi določbami statuta, glede katerih so bili vloženi amandmaji za skupščino v Kočevju ter tistimi določbami, glede katerih so bile pripombe, vendar pa med njim ni bilo določb 37. in 47. člena, zato na skrivaj narejene spremembe nismo mogli opaziti. Član delovni skupine Jurček Novak sicer zatrjuje, da nam je povedal, da bo naredil to spremembo, vendar o tem preostali člani ne vemo ničesar. Bistveno je, da je bila ta manipulacija odkrita, še preden je upravni odbor določil predlog statuta. Drugi odstavek 47. člena Tako kot je že bilo v predlogu, ki je bil pripravljen za skupščino v Kočevju, se v drugi odstavek 46. člena za besedami „za predsednika PZS" dodajo besede „ali podpredsednika". Navedeno pomeni, da za predsednika in podpredsednika veljajo enaki pogoji. Glede razlogov, zaradi katerih ta določba v gradivu za 7. sejo UO PZS ni bila takšna, kot bi morala biti, velja vse, kar je bilo zgoraj navedeno za določbo 45. člena. Drugi odstavek 60. člena Predsedstvo PZS je sicer menilo, da sta si določbi .... točke k tretjega odstavka 30. člena in drugega odstavka 60. člena med seboj v nasprotju. Vendar pa 30. člen določa, da predsedstvo PZS določa sistemizacijo delovnih mest strokovne službe, drugi odstavek 60. člena pa je določal, da UO PZS potrdi sistemizacijo delovnih mest. Gre za različne pristojnosti: predsedstvo določi sistemizacijo, UO PZS pa jo potrdi, gre torej za skupno pristojnost obeh organov. Zaradi jasnosti delovna skupina predlaga, da se v drugem odstavku 60. člena besede „potrdi sistemizacijo" nadomestilo z besedami „daje soglasje k sistemizaciji". OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 15 Nov 71. člen DS je upoštevala predlog predsedstva MDO PD Gorenjske, da se v statut vnese postopek spremembe oz. sprejemanje novega statuta. Pri tem je upoštevala predlagane rešitve, razen predloga, da se postopek za začetek sprememb začne s sklepom skupščine. Menimo, da bi takšna rešitev lahko bila problematična kadar je spremembe potrebno sprejeti v roku enega leta (npr. zaradi uskladitve z zakonom), tega pa ne bi bilo možno izvesti, če bi o začetku postopka za spremembe odločala skupščina. 72. člen DS sprejme predlog predsedstva glede končnega datuma uveljavitve sprememb statuta, ki se iz 31.12.2013 prestavi na 30.6.2014, s čimer se spremembe izvajajo po skupščini 2014. V 5. odst. se »GK« spremeni v »KVGN« zaradi napake v besedilu (KVGN že sedaj sodeluje v UO PZS). V 6. odstavku se rok za sprejem programskih vodil podaljša na dve leti, da se lahko postopek izvede preudarno. 2. OBRAZLOŽITEV K PREDLOGOM IN PRIPOMBAM, KI JIH JE DELOVNA SKUPINA PREJELA V ČASU OD 7. SEJE UO PZS IN JIH PRI PRIPRAVI PREDLOGA NI MOGLA UPOŠTEVATI 2.1 K PRIPOMBAM PREDSEDSTVA PZS 14. člen DS soglaša s tem, da so pridobitne dejavnosti v 14. členu v resnici določene zelo široko. Želeli smo se izogniti temu, da bi preozko naštevanje bilo ovira pri dejanskem opravljanju dela. Dogovorjeno je bilo, da bosta strokovna služba in vodstvo PZS ponovno pregledala vse dejavnosti in ugotovila, katere so tiste, ki za delovanje PZS niso potrebne in se z njimi PZS ne bo ukvarjala na pridobiten način. To pa ni ovira, da posamezna društva v svoja pravila ne bi vnesla širši nabor dejavnosti. 26. člen Res je, da se je na izredni skupščini v Celju izrecno glasovalo, da bo v statutu določba o tem, da bo število glasov društva na skupščini PZS odvisno od števila članov PD (t.i. delniški sistem), vendar sta se tako DS, kot UO še pred skupščino v Kočevju odločila, da se v statutu določi, da ima vsako društvo na skupščini en glas. Soglašamo s tem, da se delegate pred skupščino še posebej opozori na to rešitev, ki pomeni odstop od sklepa izredne skupščine v Celju. 30. člen Zgolj zato, ker je 30. členu zapisano, da predsedstvo PZS določi sistematizacijo delovnih mest strokovne službe, v 60. členom pa da UO PZS potrdi (sedaj: da soglasje) sistematizaciji, ni podano nasprotje med obema določbama. V besedilu torej ne gre za posamezno pristojnost obeh, temveč za skupno pristojnost organov. 2.2 K VPRAŠANJEM IN PRIPOMBAH ČLANA UO PZS DANILA ŠKERBINEKA IN DAVORINA MESARCA IZ APD KOZJAK MARIBOR a) primerjava predloga statuta in veljavnega statuta iz leta 2007 • Danilo Škerbinek opozarja na številne določbe sedaj veljavnega statuta, ki v predlogu niso povzete na enak način. Vendar pa to ne pomeni, da pomembna vprašanja, na katere opozarja, niso statutarno ustrezno zajeta. Tako je dejavnost v zvezi z opravljanjem in vzdrževanjem planinskih objektov, naprav ter drugo gospodarsko dejavnostjo ustrezno zajeta v točkah m in n prvega odstavka 12. člena predloga. • Statut res nima posebnih določb, kakršne so bile v tretjem členu veljavnega statuta (spoznavanje domovine, domoljubje, ljubezen do svoje dežele), vendar je to ustrezno urejeno v častnem kodeksu slovenskih planincev, ki je sestavni del statuta. Predlog statuta res ne določa pogojev, ki jih morajo izpolnjevati alpinistična društva oziroma klubi, ki se včlanijo v PZS, vendar te pogoje v zadostni meri opredeljujejo pravilniki komisije za alpinizem oziroma komisije za športno plezanje. Pri opredelitvi pogojev za včlanitev v zvezo smo se že v izhodiščih zavestno odločili, da sprostimo pogoje za včlanitev v zvezo, zato sedaj tudi ni več predpisano, da bi društvo moralo imeti mladinski odsek, vodnika in da skrbi za vsaj eno markirano pot, posledično pa to velja tudi za plezalne klube, ki se formalno prav tako ustanovijo kot društva. • Določba sedaj veljavnega 27. člena o tem, da planinska društva na skupščini oblikujejo politiko razvoja planinstva, alpinizma in plezanja ter usmerjajo delo organov PZS, je vsebinsko zajeta v določbi 19. člena Predloga statuta o prenosu nalog društva na PZS in sicer predvsem v točkah a, g, h, i, pa tudi v določbi 27 člena predloga. • Ni potrebno, da bi bilo posebej določeno, da se skupščine PZS delijo na redne in izredne. Tudi, če štejemo, da je redna tista skupščina, ki je bila običajno sklicana v maju s tradicionalnim dnevnim redom (vsebinska in finančna poročila, programi) in da je izredne skupščina sklicana izven tega termina in zaradi drugih vprašanj; v obeh primerih za sklic zadostuje določba 43. člena statuta. Skupščina PZS je skupščina, ne glede na to, ali jo predsednik skliče na podlagi prvega odstavka 43. člena predloga ali na podlagi tretjega odstavka istega člena. • Samo po sebi se razume, da so na skupščinah PZS prisotni tudi člani UO PZS, načelniki komisij in drugi, saj so skupščine javne. Ni pa potrebno, da bi bilo to navedeno v statutu, lahko pa bo urejeno v poslovniku. • Dolžnost delegata, da o svojem delu in delu skupščine obvešča tistega, ki ga je delegiral, se razume samo po sebi in izhaja že iz osnovnega razmerja med društvom in delegatom. Določba veljavnega statuta o tem, da delegati ob nesoglasjih o posameznih vprašanjih znova razpravljajo člani PZS in od njih zahtevajo, da utemeljujejo svoja stališča, pa je vprašljiva glede izvedbe, saj delegatom z zaključkom skupščine mandat ugasne, nerealno pa je pričakovanje, da bi delegati med samim zasedanjem skupščine opravljali usklajevanje z društvi in od njih zahtevali, da utemeljijo svoja stališča. OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE • V kolikor naštevanje nalog UO PZS iz 50. člena veljavnega statuta pomeni pobudo, da je te naloge potrebno ohraniti tudi vnaprej, je potrebno ugotoviti, da so bile nekatere pristojnosti s predlogom statuta prenesene na skupščino (sprejemanje vsebinskega in finančnega programa ter vsebinskega in finančnega poročila), vendar je upravni odbor še vedno tisti, ki odloča o gradivu za skupščino, torej tudi o teh vsebinah. Imenovanje delegatov v druge organe in organizacije je določeno v 15. členu predloga statuta, pri čemer je ta naloga v pretežnem delu še vedno v pristojnosti UO. Res pa je imenovanje in razreševanje generalnega sekretarja preneseno na predsednika PZS. Ni res, da upravni odbor ne bi več imel pristojnosti, da odloča o sprejemu društev v članstvo PZS in da pripravlja predlog dnevnega reda in gradiva za skupščino PZS (slednje je v 32. členu predloga statusa celo določeno kot prva naloga upravnega odbora). • V sedaj veljavnem statutu so določbe o upravljanju z gospodarskimi objekti sicer res bolj ekstenzivne, vendar štejemo, da so v predlogu statuta pristojnosti in odgovornosti v zvezi z gospodarjenjem dovolj jasno določene, seveda na način, ki je primeren dejstvu, da gre za statutarni akt. b) Pripombe k predlogu statuta K preambuli Podana je bila pobuda, da se k preambuli doda tudi, sicer z zgodovinskega stališča zelo pomembna pobuda Simona Robiča, da se ustanovi družba, ki bo po slovenskih gorah gradila koče, vendar menimo, da preambule ne kažejo preobremeniti z zgodovinskimi podatki. Prav tako, je bila podana pripomba, da se navede, da je bila PZS ustanovljena kot pravni naslednik SPD, vendar je DS v besedilu obdržali opredelitev o nasledstvu Slovenskega planinskega društva in se zato nismo sklicevali na konkretne sklepe ustanovne skupščine PZS iz leta 1948. Peti odstavek 4. člena Podana je bila pripomba, da je potrebno v besedilo statuta dodati tudi motive (športna, kulturna ali znanstvena zainteresiranost za gore), zaradi katerih se posamezniki združujejo v društvo. DS Meni, da so ti motivi sicer pomembni, vendar ne sodijo v statutarno opredelitev planinskega društva. Prvi odstavek 5. člena DS meni, da gre pri »Planinstvu kot način življenja« za jasno in udarno geslo, ki bi izvodenelo, če bi ga obremenjevali z dodatnimi razlagami, kot npr. predlaganim pristavkom »v prostem času«. Tretji odstavek 5. člena Predlog da se Vodila o delu PZS in PD vključijo med načela delovanja PZS DS ne podpira. Strinjamo se, da so Vodila dokument najvišjega ranga, vendar jih ni mogoče vključiti v določbo o načelih delovanja organov PZS in strokovne službe, saj so v točkah od a do g našteta načela, Vodila pa so dokument. Prvi odstavek 11. člena DS ni sledila predlogu, da se v členu, ki opredeljuje kaj PZS v okviru delovanja v javnem interesu zagotavlja vsem obiskovalcem gora, posebej navede da gre tudi za vsebine, ki so ustvarjene s sredstvi članarine. Ni res, da bi v okviru uresničevanja javnega interesa dostop do vsebin, ustvarjenih s sredstvi članarine, morali omogočiti vsem obiskovalcem gora, zato je prav, da je v prvem odstavku 11. člena ta obveznost omejena na vsebine, ki so ustvarjene z javnimi sredstvi. Točka l prvega odstavka 12. člena Strinjamo se z pripombo, da skrb za preventivne programe varnosti v gorah pomeni podporo znanju iz področja varnosti in samozaščite, vendar takšno opisno utemeljevanje naloge ne sodi v člen, ki našteva naloge PZS in pripombe zato nismo vnesli v besedilo. Prvi odstavek 12. člena Predlog, da se v 12. členu doda naloga nudenja storitev in pomoči planinskim društvom, je že zajeta v točki d prvega odstavka 12. člena (izvaja članski servis za uresničevanje pravic in obveznosti društev in posameznikov). 14. člen Podana je bila pripomba, da se med pridobitne dejavnosti PZS navede tudi dejavnost turističnega vodenja. DS meni, da je še vedno je odprta možnost širitve pridobitnih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti, ki jih PZS lahko opravlja, vendar pa smo pri tem omejeni s predpisi, ki urejajo turistično dejavnost. DS tega vprašanja ne šteje za zaprto in kolikor bo kakšna možnost, bomo to določbo še razširili v nakazani smeri. Sicer pa gre za dejavnost, ki jo bodo v svojih pravilih morala določiti društva sama. Prvi odstavek 17. člena Predlog, da se v 17. členu, ki ureja pravice in dolžnosti društva, doda, da društva sodelujejo pri načrtovanju PZS, dajejo predloge, stališča in sodelujejo pri oblikovanju načrtov, je vsebinsko zajeta v točki d prvega odstavka 17. člena, ki določa, da je pravica društva, da sodelujejo pri delu organov PZS. Obveznost društva, da dejavnost izvaja samostojno, v smislu lastne odgovornosti, da vodi izravnalno gospodarjenje ter neguje svoje delovno področje, izhaja že iz Zakona o društvih in tega ne kaže posebej opredeljevati kot dolžnost društva v statutu krovne organizacije. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 17 Točka m prvega odstavka 19. člena Naloge iz m točke prvega odstavka 19. člena (vzpostavitev enotnega vrednotenja prostovoljnega dela v planinski organizaciji), ni mogoče spremeniti tako, da bi šlo zgolj za enotno spremljanje prostovoljnega dela, saj gre za obveznost iz zakona o prostovoljstvu. 20. člen V 20. členu so naštete naloge, ki jih društvo prenese na MDO PD. Položaj MDO PD napram društvom in PZS smo skušali opredeliti v 19. členu, seveda so še možne izboljšave besedila, vendar so potrebni konkretni predlog. Sprejem pravilnika o delu MDO PD je predviden v 37. členu predloga statuta. 25. člen Ni bilo možno upoštevati pripombe, da se v tem členu določi, da vsi voljeni organi opravljajo svoje funkcije častno. To je že določeno v častnem kodeku slovenskih planincev, ki je sestavni del statuta, zato tega ni potrebno še posebej pisati v 25. členu statuta. 26. člen Predlagano je bilo, da se zapiše, da skupščini prisustvujejo tudi člani organov PZS, načelniki komisij ter odborov, člani SS PZS, s tem da nimajo glasovalne pravice. Skupščine so javne, zato ni potrebno posebej določati, da jim lahko prisostvujejo člani organov, načelniki komisij, delavci strokovne službe, sicer pa gre za vprašanja, ki se naj uredijo v poslovniku skupščine. Ni bilo mogoče slediti predlogu, da se v okviru 26. člena, ki določa, da ima vsak delegat za odločanje v skupščini en glas, predvidi, da bi društva, ki imajo koče, imela kakšen dodaten glas. Menimo, da je dosledna rešitev takšna, da ima vsako društvo en glas, je pa specifiko teh društev potrebno upoštevati pri delovanju gospodarske komisije ter odločanje o cenah in drugih vprašanjih gospodarjenja v večji meri prenesti na to komisijo in pri tem zagotoviti upoštevanje strokovnih argumentov. 29. člen Pobuda, da si podpredsedniki PZS razdelijo področja dela in po potrebi sodelujejo pri delu teh organov, je dejansko že zajeta v določbi, da podpredsedniki v dogovoru s predsednikom opravljajo posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. 30. člen Pripomba je bila, da vsebina 30. člena v povezavi z 28. členom, kaže da je predvideno absolutno predsedniško vodenje PZS, da so ostali organi skoraj za »okras«, pristojnosti predsedstva pa predimenzionirane. Predlagatelj meni, da je potrebno uravnotežiti pristojnosti z UO PZS, da tudi UO PZS potrebuje identiteto in vlogo in da naziv predsedstvo predvideni vsebini dela sploh ne odgovarja. Delovna skupina ugotavlja, da se pristojnosti upravnega odbora PZS niso zmanjšale na račun predsedstva PZS. Naloge, ki so določene kot naloge predsedstva oziroma predsednika pomenijo operativno delo in tudi ne kažejo na odstop od dosedanje prakse. Zaradi navedenega ni mogoče sprejeti ocene, da gre za absolutno predsedniško vodenje organizacije in da so ostali organi le za okras. Delovna skupina nasprotuje spreminjanju imena organov, tako kot je tudi nasprotovala preimenovanju MDO v podružnice. Pobuda, da se v točki ftretjega odstavka 30. člena določi, da je predsedstvo za svoje delo odgovorno UO PZS in skupščine, je že realizirana v prvem odstavku istega člena, ki to izrecno določa. Delovna skupina ni mogla upoštevati predloga, da predsedstvo razpiše neodvisne revizorje, izbere pa jih nadzorni odbor. Gre za izrazito operativno nalogo, ki naj jo opravi predsedstvo. Prvi odstavek 32. člena Delovna skupina ni sledila predlogu, da se v 32. členu določa, da upravni odbor zgolj spremlja uresničevanje sklepov skupščine (in ne izvaja, kot je določeno v točki b prvega odstavka), češ da je izvajanje naloga predsedstva. Vsak organ je dolžan izvajati sklepe skupščin v okviru svojih pristojnosti. V c točki prvega odstavka je že določeno, da UO PZS daje soglasje k vodstvom komisij ter imenuje in razrešuje člane odborov, zato ni bilo možno slediti predlogu, da se kot pristojnost UO PZS določi potrjevanje načelnikov komisij in odborov. V pristojnosti upravnega odbora, da odloča o predlogu gradiva za skupščino je zajeta tudi pristojnost za obravnavo in potrditev večletnega programa dela. V nadaljevanju je tudi izrecno določeno, katere pravilnike upravni odbor sprejema. Predlagana določba, da UO PZS organizira zadeve in povzema vse potrebne ukrepe, ki vodijo k sprejetim ciljem ter so koristni ali potrebni, pa pomeni način dela in ne pristojnost ter zato ne sodi v člen, ki ureja pristojnosti. Dopisne seje UO PZS se uredijo v poslovniku in to ne more biti statutarna materija. Drugi odstavek 47. člena Zaželeno je, da bi kandidat za predsednika PZS ali podpredsednika PZS imel vse sposobnosti, ki jih navaja predlog (vodstvene sposobnosti, strokovna kompetenca, biti v stanju v celoti podpreti naloge in razvoj PZS), vendar gre za opise, ki bi pomenili arbitrarnost pri presoji, ali kandidat izpolnjuje pogoje. Zaradi navedenega morajo biti določeni takšni pogoji, ki so objektivno preverljivi, seveda pa je stvar volitev, da se izbere najboljše kandidate. 56. člen Za PZS že na podlagi računovodskih standardov velja, da je poslovno leto koledarsko leto in tega ni potrebno posebej predpisati v statutu. Drugi odstavek 62. člena Za Planinski vestnik velja Zakon o medijih, njegovo delovanje pa že sedaj ureja pravilnik, zato tega ni potrebno posebej predpisovati v statutu. OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 69. člen Utemeljena je pripomba, da je potrebno urediti postopek za spremembo statuta (DS je upoštevala predlagano rešitev predsedstva MDO PD Gorenjske), menimo pa, da je pretirana zahteval, da o spremembi odloča dvotretjinska večina na skupščini prisotnih delegatov. 2.3 K PREDLOGOM PREDSEDSTVA MDO PD GORENJSKE 1. člen Predlagana je bila pripomba k prvi vrstici in sicer naj bi se za besedo zveza dodalo »planinskih«, v naslednji vrstici naj bi se beseda » panožna« nadomestila z nanj industrijskim izrazom, v člen pa naj bi se vneslo tudi določilo o ustanovitvi PZS na ustanovni skupščini leta 1948 kot naslednica SPD. S sprejetem programskih izhodišč na skupščini v Celju v letu 2009, se je PZS odločila, da bo odprta za včlanjevanje vseh društev, ki so tako ali drugače povezane z dejavnostmi, ki jih opredeljuje 4. člen predloga statuta. Iz navedenega razloga DS smatra, da bi bilo omejevanje oblike društev zgolj na »planinska« v nasprotju s sprejetimi vodili in bi pomenilo neskladje tega člena z že omenjenim 4. členom. Zato DS pripombe ni sprejela. DS prav tako smatra, da je nasledstvo PZS vezano na SPD, ustrezno urejeno v preambuli statuta, zato ne vidi potrebe , da bi v člen vnašali dodatna določila, ki to nasledstvo opredeljujejo. Žal delovna skupina tudi ni našla boljšega izraza za opredelitev delovanja PZS na enem izmed področij športa. 4. člen Predlagano je bilo, da se črta »gorništvo« (uporabljamo ju kot sopomenki) V členu je jasno navedeno, da gre za sopomenko in je uporabljena v pozitivnem smislu , pa še to zgolj v tem členu. V vseh dosedanjih razpravah takšna uporaba ni bila sporna in DS vezano na to, ni dobila drugih pripomb. Zaradi navedenega pripombe DS ne sprejema. 5. člen Predsedstvo smatra, da »planinstvo kot način življenja« ni najboljše. DS meni da gre za geslo, ki na najbolj nazoren način predstavlja tisto, kar krasi predanega planinca, saj je njegovo življenje povezano z dejavnostmi planinstva ne samo v prostem času, pač pa v ten duhu živi pretežni del življenja. Žal skupina ni našla boljšega izraza, zato smatra, da takšna dikcija ostane. 8. člen Predlagano je bilo, da bi bil natančen opis simbolov PZS, priloga statuta. DS smatra, da je opis simbolov PZS v dokumentu,kot je statut, zadosten in tudi dovolj nazoren, ter izveden na način, kot imajo to urejene sorodne organizacije. Zato je stališče DS ,da v predlogu statuta ostaja obstoječi predlog, pripomba pa se lahko upošteva za pripravo pravilnika o uporabi simbolov, v kolikor se bo to izkazalo kot potrebno. Drugi odstavek 11. člena Predsedstvo smatra, da izraz » blaginja« ni primeren, ker odraža ugodno materialno stanje. DS se izraz zdi popolnoma primeren, saj se celotna družba prizadeva za večjo blaginjo državljanov, seveda pa je stvar vsakokratne presoje o relativni stopnji doseženega. Zato pripombe DS ne sprejema. 14 .člen Predlagatelj sprašuje ali je dejavnost pod šifro 84.250 pridobitna ali humanitarna? Pripomba je smiselna, DS pa se bo do nje opredelila, ko prejme stališče predsedstva o celotnem sklopu predlaganih dejavnosti. Stališče DS je, da gre za humanitarno dejavnost. 16. člen Predlagatelj osporava načinu sprejemanja novih članov v PZS ter smatra, da bi moral celotni postopek sprejemanja opraviti UO, sprejeti bi ga morala skupščina, ki tudi podeljuje vstopno listino. Predlagani način sprejemanja novih društev je bil sprejet in dogovorjen že v okviru obstoječih predlogov z enim samim ciljem, da se novosprejetim društvom omogoči čim bolj učinkovito delo, razvoj in tudi vključitev v delo MDO ter PZS. Po drugi strani pa primeri nekaterih društev kažejo, da so interesi vključitve v PZS povezani z zelo ozkimi interesi, kar se nenazadnje odraža v slabi aktivnosti društva na svojem področju delovanja, kakor tudi na nivojih PZS. S predlogom se želimo izogniti takšnemu stanju , vlogo mentorstva in oceno delovanja novega društva pa ne more prevzeti UO, pač pa tisti, ki so z novim lanom tesneje povezani in lažje ocenijo razmere. Zato DS pripombe ne more sprejeti. Točka d) drugega odstavka 17. člena Predlagatelj smatra, da je točka 2 d odveč. Prvi vtis mogoče res kaže, da je točka 2d odveč, vendar glede na doseženo prakso, poudarek na teh zavezah PD ni odveč. Pripomba se ne sprejme, saj ni vsebinskega značaja. Pripombe k 19. členu Predlagatelj predlaga, da je člen potrebno dopolniti z naslovom Pravice in dolžnosti. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 19 Z združevanjem v PZS društva zavestno prenesejo uresničevanje nekaterih nalog, ki so skupnega značaja na PZS. Zato po mnenju DS ne gre zgolj za razmerje pravice/ dolžnosti, pač pa za dogovorno sporazumno izvrševanje teh nalog. 20. člen Predlagatelja moti izraz prenos nalog, saj je MDO PD posvetovalni organ in opravlja koordinacijo nalog. MDO PD je organ v sestavi PZS, v katerem društva ne koordinirajo zgolj svojih aktivnosti, pač pa tudi dogovorno uresničujejo nekatere naloge , ki so skupnega značaja in je njihovo uresničevanje na tak način smotrnejše in bolj učinkovito. Seveda pa to odvisno od organiziranosti MDO PD in njegove učinkovitosti. Zato pripombe DS ne sprejema. Prvi odstavek 23. člena Predlagatelj smatra, da besedilo spada v akte PD in ga je zato potrebno črtati. Ne gre za poseganje v avtonomijo društev, pač pa gre zgolj za poseben poudarek vrednot, ki jih spoštuje tudi PZS. Z ozirom na navedeno, DS pripombe ne sprejema. Poglavje G Predlog je bil da se vsi organi prikažejo na način, da se vidi struktura organiziranosti PZS. Glede strukturnega prikaza organov delovanja PZS, DS smatra, da le to ni posebej potrebno, saj so v statutu prikazani in razvidni, je pa njihova oblika in način delovanja različna. 32. člen Predlog je bil, da se med naloge in pristojnosti UO uvrsti tudi spremljanje muzejske in arhivske dejavnosti ter raziskav s tega področja. DS smatra, da je to pristojnost ustreznih komisij, katerih delo UO spremlja tako, kot delo vseh ostalih komisij. Pripombe DS ne sprejema. Drugi odstavek 33. člena Predlagatelj je predlagal, da bi bil UO odgovoren tudi nadzornemu odboru. DS pripombe ne more upoštevati, saj Nadzorni odbor zgolj nadzira delo UO in drugih organov, torej opozarja na eventualne nepravilnosti itd. Prvi odstavek 37. člena Predlagatelj smatra, da je MDO PD posvetovalni organ PZS, ki ga suvereno volijo planinska društva, ki o njegovem delu tudi sprejemajo ustrezen pravilnik. MDO PD je organ v sestavi PZS in ima neposredno izvoljenega predstavnika v UO PZS. S tem nima samo posvetovalne vloge, pač pa tudi neposredni vpliv na odločanje v PZS. Zato DS pripombe ne more sprejeti. Prav zaradi navedenega je DS tudi vnesla določilo v 31. členu točka n, ki se glasi: n) daje soglasje k pravilnikom komisij iz prvega odstavka 34. člena tega statuta ter k pravilnikom organiziranosti in delovanja MDO PD. Peti odstavek 40. člena Predlagatelj smatra, da bi morali še posebej opredeliti, da so sklepi organov PZS veljavni takoj po sprejemu. DS smatra, da sedanja dikcija v predlogu ustreza in je že v smislu pripombe. 41. člen Predlagatelj smatra, da je za planinsko društvo, ki kandidira za članstvo v PZS dovolj že, da ima pravila, ki so usklajena s statutom PZS, ter da opredeljevanje vloge MDO PD v tem členu ni potrebno. DS smatra, da je predlagana dikcija ustrezna, saj še posebej poudarja pristojnost in odgovornost MDO PD pri sprejemanju novih članov ter pri ažuriranju temeljnih aktov društev s spremembami statuta PZS. Zaradi navedenega DS ne vidi potrebe, da se to določila črta iz predloga statuta. Prvi odstavek 44. člena Predlagatelj predlaga, da bi za odločanje na skupščini, dvignili potrebno število glasov iz polovice na dve tretjini. DS smatra, da je pripomba v določeni meri smiselna , vendar z upoštevanjem prakse, pomeni dvigovanje kvoruma zgolj povečanje nevarnosti nesklepčnosti skupščin . Rešitev je potrebno iskati v večji odgovornosti društev, da se njihovi predstavniku udeležujejo skupščin. Zato pripombe ne sprejema. 45. člen Predlagatelj predlaga, da bi kandidacijski postopek urejal poseben pravilnik. DS smatra, da je izpeljava kandidacijskega postopka naloga kandidacijske komisije, ki si z upoštevanjem statutarnih določil, lahko predpiše Poslovnik o svojem delu. Da pa bi moralo biti določilo o poslovniku posebej navedeno v statutu, pa se DS ne zdi potrebno. Zato se pripomba ne upošteva. 65. člen Predlagatelj predlaga, da naj bi imela raziskovalna skupina enak status kot druge komisije PZS. Raziskovalna dejavnost lahko posega na vsa področja delovanja PZS oziroma dejavnosti, ki so v njenem okviru. Pri tem so lahko vključene tudi zunanje institucije, prihaja do raziskovalnih nalog v okviru organizacij in združenj v kater je vključena PZS. Zaradi navedenega OBRAZLOŽITEV K PREDLOGU STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE se raziskovalna dejavnost po mnenju DS ne more enačiti z avtonomnim delovanjem ostalih komisij. Zaradi navedenega DS ne more sprejeti pripombe. Drugi odstavek 67. člena Predlagatelj smatra, da ni smiselno omejevati število častnih članov, zato naj se črta prvi stavek tega člena. DS smatra, da pripombe ne more upoštevati, saj se ji zdi primerno , da je število častnih članov omejeno , ker gre le za najvišja priznanja in bi njihovo neomejevanje privedlo do razvrednotenja. 2.4 K POBUDI JURČKA NOWAKKA Predsednik kamniško-bistriškega MDO Jurček Nowakk je predlagal, da se doda nov člen, v katerem se določi, da ima lahko PZS podružnice, ki jih ustanovi in ukinja UO PZS s sklepom, glede na potrebe in dogovor društev v MDO PD. UO PZS bi s sklepom o ustanovitvi podružnice določil ime in poslovni naslov podružnice, zastopnika podružnice, dejavnost podružnice ter, da podružnica glede nastopanja v pravnem prometu v imenu in na račun PZS posluje do višine 5000€ + dotacije PZS. Predlog je utemeljeval s tem, da če MDO PD želi ustanoviti podružnico, jim to moramo dopustiti, saj so društva ustanovila MDO PD. Delovna skupina pobude ni sprejela, saj meni, da bi bilo nelogično, da se društva združujejo v zvezo, ta pa bi potem ustanavljajo podružnice, ki imajo praktično položaj novega društva. S predlogom se želi doseči, da bi se tisti MDO PD, ki to želijo, preoblikovali v podružnico PZS, kar je spet protislovno. MDO PD namreč ustanovijo društva, predlagana rešitev pa bi pomenila, da bi isti subjekt enkrat ustanovila društva, nato pa bi ta isti subjekt PZS ustanovila kot podružnico. V kolikor res obstaja potreba po ustanovitvi podružnice, naj jo ustanovi društvo. 2.5 K PREDLOGOM PD RTV LJUBLJANA Pripombe k 20. člen Predlog, da se izrecno določi, da ima vsako društvo v MDO PD pravico do izražanja svojih stališč in določenega mnenja v vseh zadevah planinske organizacije je dober in umesten, je pa izvedbene narave, zato ga kaže upoštevati pri pripravi Pravilnika o delu MDO PD. Predlog bo posredovan delovni skupi, ki bo pripravljala Pravilnik o delu MDO PD. 2.6 K PREDLOGOM PD LJUBLJANA-MATICA 19. člen Predlagajo, da PZS priporočene najvišje cene osnovne oskrbe in prenočevanja v planinskih postojankah sprejemajo na osnovi študije ekonomske upravičenosti, katero pripravijo PD, ki upravljajo s planinskimi postojankami. V tem smislu naj bi se spremenil 19. člen. Gospodarjenje s kočami je ena od izvirnih dejavnosti PZS, ki izvira še iz njenega predhodnika SPD. Prav zaradi pomembnosti tega področja, katerega uspešno delovanje pomeni pomembno podporo tudi drugim področjem dela PZS( vodništvo, vzgoja mladih, preventiva, varovanje gorske narave). Dejstvo je, da s kočami upravljajo PD, vendar je za ohranjanje ustreznih skupnih standardov na področju gradnje, upravljanja in poslovanja koč, potrebna določena koordinacija na ravni PZS. Zato je v okviru predlaganih komisij, ki delujejo v okviru PZS, pristojna gospodarska komisija. V 34. členu predloga statuta je določeno, da je to strokovni organ, ki ima svoj pravilnik o delovanju in tudi odločanju s področja svoje pristojnosti. Delovna skupina smatra, da je s tem statutarno dovolj precizirano kateri so skupni interesi planinskih društev na tem področju katerih uresničevanje je preneseno na PZS. Predlagano metodologijo obdelave podatkov kot osnovo za odločanje, ter druge zadeve, pa mora določiti GK v svojem pravilniku. Iz navedenega razloga DS pripombe ni upoštevala. Točka l) prvega odstavka 19. člena PD Ljubljana-Matica meni,da ni potrebno vzpostaviti registra nepremičnin,saj tak register vodi in upravlja GURS,pravni status nepremičnin pa je urejen v zemljiški knjigi. Delovna skupina ugotavlja,da v tem členu določamo naloge,ki jih društva prenesejo na PZS..V razpravah z društvi in MDO PD je bila večkrat izpostavljena potreba po oblikovanju takšne evidence..Razumljivo pa je,da bo tudi PZS takšno evidenco lahko oblikovala tudi na podlagi javnih zbirk podatkov. 24. členu Predlagatelj smatra, da bo z možnostjo včlanjevanja v PD tudi na PZS prišlo do favoriziranja določenih društev, kamor naj bi se novo-pristopni član vključil. Planinska zveza Slovenije mora biti odprta do sodobnih možnosti včlanjevanja novih članov, ki jih nudi sodobna informacijska tehnologija. Možnost za včlanitev torej ne bo samo na PZS, pač pa praktično tudi na drugih mestih oziroma povsod, kjer bo ustrezna informacijska podpora dosegljiva. Pri tem izhajamo iz domene, da bo potencialnim novim članom ponujena enakovredna možnost izbire PD v katerega se želijo včlaniti, ter da ni interes PZS, da preferira posamezno društvo, pač pa je izbira odvisna tudi od ponudbe posameznega društva, zanimiva za člane. Zato se nam pomislek o uvedbi takšne možnosti včlanjevanja ne zdi dovolj tehten, da bi zavrnili sprejem obstoječega predloga. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - Z AKO N O DA J A I N U R AD N E O B J AVE 21 41. členu Predlagatelj smatra, da so planinska društva samostojne pravne osebe, ki samostojno sprejemajo svoje statute, zato ni potrebe, da bi jih potrjevali še na MDO PD. Zato predlaga črtanje drugega odstavka 41. člena. Vsako PD, ki je član PZS, se je z včlanitvijo obvezalo, da bo spoštovalo statut te organizacije, pa tudi skupaj dogovorjene druge dokumente, ki izvirajo iz tega. Z ozirom na to, da se glede na potrebe časa, pa tudi zahteve, ki izhajajo iz splošnih dogajanj v družbi spreminjajo, se v skladu s tem spreminja tudi statut PZS. Pravice, pa tudi dolžnosti, ki jih članice PZS uživajo iz povezovanja v PZS, torej izhajajo iz tega dokumenta s katerim PZS uravnava svoje delovanje na vseh organizacijskih ravneh v tistem delu delovanja, ki so ga PD prenesla na PZS. S tem pa nikakor ne posega v avtonomnost delovanja društev. MDO PD so organizacijska oblika delovanja in povezovanja planinskih društev, zato je prav, da se na tem mestu formalno preveri pravila delovanja posameznega društva in njihova skladnost z zgoraj navedenimi načeli oziroma nameni. Tako, kot to velja ob sprejemanju novih društev. Iz navedenega razloga delovna skupina ne vidi razloga za sprejem pripombe. 42. členu Predlagajo, da se rok za poročanje o delu društva na PZS, podaljša na 30. 4. Poročila, ki jih PD posredujejo MDO PD oziroma PZS, so v pretežni meri sestavljena iz podatkov, ki jih posredujejo drugim institucijam ob pripravi zaključnega računa. Ob uporabi sodobne informacijske tehnologije, ter dejstvu, da je tudi PZS zavezana poročanju in pripravi gradiv za skupščin, ki bodo predvidoma že v mesecu aprilu, ocenjujemo, da je predlagani termin posredovanja podatkov, to je 31. 3., realen in izvedljiv. 52. člen PD Ljubljana-Matica predlaga,da se zahtevana izobrazba za varuha pravic gora zniža z visokošolske na srednješolsko,saj so za to funkcijo pomembne druge lastnosti kandidata. Delovna skupina sicer soglaša s tem,da so zelo pomembne tudi lastnosti na katere opozarja društvo,vendar pa menimo,da je ravno zaradi statusa,ki ga želimo dati varuhu in zaradi njegove verodostojnosti potrebno vztrajati pri visoko postavljenih kriterijih tudi glede formalne izobrazbe 2.7 K PREDLOGU MARKA VALENTEJA Pobuda, da se izdela kazalo k statutu je utemeljena. Kazalo se bo pripravilo ko bo statut sprejet. DS prosi Marka Valenteja za pomoč pri izdelavi kazala, saj vidimo, da ima ustrezno strokovno znanje. 2.8 K PREDLOGOM PD VIHARNIK Pripombe k 32. členu Določba 32. člena Statuta o razvrščanju društev v prednostne skupine in seznamu razvrščenih društev temelji na izhodiščih za nov statut, ki so bila potrjena na izredni skupščini PZS v Celju. Tudi na 7. seji UO PZS potrjena izhodišča za prenovo statuta PZS temeljijo na tem, da se bo postopno prešlo na razvrščanje društev, zato delovna skupina ni mogli slediti pripombi PD Viharnik, da je vsako razvrščanje nesprejemljivo. ZAKLJUČEK Ob zaključku naj poudarim, da veliko število tu obdelanih dopolnil in pripomb ne pomeni, da bi bil predlog statuta nedodelan in na upravnem odboru neusklajen. Pomembno se nam zdi, da potem, ko smo predstavili katera dopolnila smo lahko upoštevali in katere kompromise smo predlagali, v naslednji fazi, ko so bile možne pripombe na gradivo, ki je bilo pripravljeno za 7. sejo UO PZS, glede predlaganih rešitev ni bilo nobenih dodatnih pripomb. Tudi na 8. seji UO PZS smo do te mere razjasnili dileme, ki so se odražale v pripombah in predlogih, ki smo jih prejeli med obema sejama UO PZS, da smo predlog statuta, ki je pred vami lahko soglasno sprejeli. Sicer pa trud ni bil zaman niti glede tistih dopolnil in pripomb, ki jih ni bilo možno sprejeti pri pripravi besedila predloga statuta.;saj bomo pozitivno jedro teh predlogov lahko upoštevali pri pripravi pravilnikov in poslovnikov,predvsem pa pri spremembah v načinu našega dela. Vodja Delovne skupine za pripravo Statuta PZS: Borut Vukovič STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, PREDLOG, DECEMBER 2011 STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, predlog, december 2011 PREAMBULA Ob upoštevanju: • in spoštovanju pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v Bohinju za ustanovitev društva z namenom »zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati«, • ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Lj ublj ani, »da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram« in njegovega nasledstva, • da je planinstvo del identitete in tradicij e slovenske nacije, • 4., 7., 9. in 13. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/2006, Uradni list RS št. 58/2009, Uradni list RS št. 39/2011 in Uradni list RS št. 64/2011) in 40. člena Statuta Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, 10. 9. 2007) sprejema Skupščina Planinske zveze Slovenije STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, ki je vpisana v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod zaporedno številko 1041. A. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (opredelitev PZS) (1) Planinska zveza Slovenije (v nadaljevanju: PZS) je prostovoljna zveza društev, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva. Glavna dejavnost PZS je povezovanje društev in zagotavljanje pogojev za planinstvo v Sloveniji ter mednarodnem prostoru. Goji slovensko planinsko izročilo, izvaja prostovoljsko delo in deluje kot del civilne družbe, v javnem interesu in kot nacionalna panožna zveza s področja planinstva. (2) PZS ne deluje na strankarskem in verskem področju. 2. člen (ime in sedež) (1) Ime zveze je Planinska zveza Slovenije, kratica pa PZS. Angleški prevod imena PZS je Alpine Association of Slovenia. (2) Sedež PZS je v Ljubljani. 3. člen (predmet statuta) (1) Ta statut ureja delovanje PZS in razmerja med PZS ter društvi, ki so njeni ustanovitelji in člani. 4. člen (pomen izrazov) (1) Izrazi, uporabljeni v tem statutu, imajo naslednji pomen: (2) planinstvo/gorništvo (uporabljamo ju kot sopomenki) je športna, gospodarska, raziskovalna, naravovarstvena, zaščitno-reševalna, humanitarna in kulturna dejavnost, povezana z gorsko naravo, (3) dejavnosti in področja (v nadaljevanju: dejavnosti) v društvih in PZS so planinarjenje, alpinizem, športno plezanje, turno smučanje, turno kolesarjenje in drugi gorski športi, nepoklicno vodništvo, gradnja, vzdrževanje, opremljanje in upravljanje planinskih poti, planinskih koč (vključno z gostinstvom in nastanitvami), plezališč in plezalnih sten, spoznavanje in varovanje gorske narave, založništvo, informiranje, arhivska ter muzejska dejavnost in druge dejavnosti v objektih in naravi, (4) planinske akcije (v nadaljevanju: akcije) so planinski izleti, planinski pohodi, planinske ture, planinski tabori, alpinistični, športno-plezalni, turnokolesarski in planinsko orientacijski vzponi ter spusti, turni smuki, tekmovanja, tečaji in usposabljanja, odprave v tuja gorstva, delovne akcije, sestanki, zbori, prireditve, razstave, predavanja, srečanja in druge akcije, (5) planinsko društvo (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno združenje posameznikov, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja društva, katerega glavna dejavnost, opredeljena v njegovem temeljnem aktu, je planinstvo ali njegov del iz drugega odstavka tega člena, kar je razvidno tudi iz imena društva, in je član PZS, (6) planinska organizacija so med seboj organizacijsko povezani posamezniki, društva, organi PZS in strokovna služba. (7) Opredelitev fizičnih oseb v tem statutu je nevtralna in se nanaša na pripadnike obeh spolov. Vsak izraz v ednini se lahko, kjer je to potrebno, uporabi tudi v množini in obratno. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 23 5. člen (poslanstvo in vrednota) (1) Poslanstvo planinske organizacije je: Planinstvo kot način življenja. (2) Častni kodeks slovenskih planincev (v nadaljevanju: kodeks) je vrednota, ki jo spoštuje ter uresničuje planinska organizacija in je kot priloga sestavni del tega statuta. (3) Načela delovanja organov PZS in strokovne službe so zlasti: a) celovito planinstvo in njegova promocija, b) usmerjenost k društvom, c) usposabljanje za varnejše gibanje v gorah, d) varovanje gorske narave, e) strokovnost in sodelovanje, f) preglednost delovanja in g) vključevanje javnosti v sprejemanje odločitev. 6. člen (pravna osebnost in zastopnik) (1) PZS je samostojna in nepridobitna pravna oseba zasebnega prava. (2) PZS nastopa v pravnem prometu z drugimi v svojem imenu in za svoj račun. (3) PZS lahko sklepa pogodbe s tretjimi osebami v imenu in na račun posameznih društev in drugih organizacij, vendar le na podlagi njihovega pisnega pooblastila. (4) Zastopnika PZS sta predsednik PZS in generalni sekretar PZS. Zastopata samostojno. Predsednik PZS zastopa brez omejitev, generalni sekretar PZS ima pooblastilo za izvajanje že sklenjenih pogodb in zastopanje pred upravnimi organi v zadevah, ki pomenijo realizacijo sprejetih odločitev. B. SIMBOLI PZS 7. člen (simboli) (1) Simboli PZS so: grb PZS, zastava PZS, prapor PZS in himna PZS. (2) Prapor PZS in himna PZS sta svečana simbola PZS. 8. člen (grb, zastava, prapor in himna) (1) Grb PZS je silhueta Jalovca, ki jo obkroža moder trak v obliki podkve z napisom Planinska zveza Slovenija. Spodaj je moder trak povezan z belim trakom, na katerem je letnica 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. Na vozlišču je bel trak oblikovan s pentljo, v kateri je kratica SPD. (2) Zastava PZS je modre barve z grbom PZS. (3) Prapor PZS je modre barve, obrobljen je z zlatim trakom. Na čelni strani prapora je grb PZS. Na hrbtni strani prapora je v središču prapora šesterokotnik, v katerem je upodobljen pogled na Triglav z juga. Šesterokotnik je obrobljen z belim okvirom, v središču je zavita zlata nit. Pod šesterokotnikom je napis PZS z zlatimi črkami. (4) Himna PZS je prva kitica pesmi Oj, Triglav, moj dom pesnika Matije Zemljiča Slavina in skladatelja Jakoba Aljaža. C. CILJI IN NALOGE PZS 9. člen (cilji) (1) PZS deluje tako, da: a) izpolnjuje in uresničuje vsebine 1. člena ter planinstvo in planinske akcije iz 4. člena tega statuta, b) deluje v dobro društev in njihovih članov, obiskovalcev gora in gorske narave ter c) je njeno delovanje tudi v javnem interesu. 10. člen (varovanje gorske narave) (1) Poleg ustavnih in zakonskih določil, Alpske konvencije, spoznanj in načel naravovarstvene stroke in priporočil IUCN (Svetovne zveze za varstvo narave) ter lastnih strokovnih izhodišč upošteva PZS pri delovanju na področju varstva gorske narave tudi določila Tirolske deklaracije o dobri praksi v gorskih športih. STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, PREDLOG, DECEMBER 2011 11. člen (javni interes) (1) Z delovanjem v javnem interesu na področju športa, varstva narave, humanitarnih dejavnosti, v mladinskem sektorju ter na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami PZS omogoča in svetuje vsem obiskovalcem gora možnost vključevanja v društva, udeležbo na akcijah, planinskem usposabljanju ter preventivnih programih varnosti v gorah, souporabo planinskih poti, planinskih koč, plezalnih sten ter plezališč, dostop do vsebin, ki so ustvarjene z javnimi sredstvi in sodelovanje pri oblikovanju odločitev. (2) Delovanje v javnem interesu je prispevek PZS k blaginji prebivalcev Slovenije. 12. člen (naloge) (1) PZS: a) normativno ureja, organizira, povezuje, usmerja in vodi planinstvo v Republiki Sloveniji, b) izvaja učinkovito vodenje organov PZS in organizira strokovno službo, c) izvaja naloge in storitve, ki so jih nanjo prenesla društva, d) izvaja članski servis za uresničevanje pravic in obveznosti društev in posameznikov, e) izvaja program, v katerem se vsebine 1. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega statuta dopolnjujejo in prepletajo, f) spremlja stanje, vrednoti predloge in odloča na podlagi dejstev ter pregledno poroča o svojem delu, g) razvija športne zvrsti in izvaja planinske športne panoge, h) določa sistem državnih tekmovanj, predpisuje pogoje za nastopanje v njih, jih organizira in vodi, i) izvaja akcije za različne ciljne in starostne skupine ter krepi medgeneracijsko sodelovanje, j) prepoznava različne motive za ukvarjanje s planinstvom ter za njihovo uresničevanje oblikuje partnerstva in mreže, k) skrbi za Planinsko, Alpinistično in Športnoplezalno šolo ter zastopanje vsebin s področja varstva gorske narave v vseh programih planinskega usposabljanja, l) prepoznava dejavnike tveganja v gorah in skrbi za preventivne programe varnosti v gorah, za programe ozaveščanja zdravstveno ogroženih obiskovalcev gora in organizira akcije za osebe s posebnimi potrebami, m) izvaja trajnostni planinski turizem in skrbi za planinske objekte, naprave in oznake, n) vodenje in usklajevanje dejavnosti urejanja planinskih poti o) informira in komunicira z javnostmi in jih vključuje v sprejemanje odločitev, p) upravlja s premoženjem PZS, q) usposablja za delo v planinski organizaciji in za varnejše obiskovanje gora, r) izvaja znanstveno-raziskovalne naloge s področja planinstva, s) skrbi za varovanje gorske narave, t) skrbi za kulturno, založniško, arhivsko in muzejsko dejavnost in u) vodenje in usklajevanje dejavnosti urejanja planinskih poti 13. člen (programska vodila) (1) PZS cilje in naloge uresničuje tudi s pomočjo programskih vodil, ki so kot priloga sestavni del tega statuta. 14. člen (pridobitna dejavnost) (1) PZS ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne ali pretežne dejavnosti. (2) PZS po Standardni klasifikaciji dejavnosti lahko izvaja naslednje pridobitne dejavnosti pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon: Šifra Naziv dejavnosti 02.100 Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti 38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki 39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 43.120 Zemeljska pripravljalna dela 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami 47.640 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s športno opremo 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic 55.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča 55.210 Dejavnost avtokampov, taborov 58.110 Izdajanje knjig 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev 58.130 Izdajanje časopisov 58.140 Izdajanje revij in druge periodike 58.190 Drugo založništvo 58.290 Drugo izdajanje programja OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 25 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj 59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij 63.120 Obratovanje spletnih portalov 63.990 Drugo informiranje 72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup 79.110 Dejavnost potovalnih agencij 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj 84.250 Zaščita in reševanje pri požarih in nesrečah 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe 88.991 Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve 90.010 Umetniško uprizarjanje 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje 90.030 Umetniško ustvarjanje 91.030 Varstvo kulturne dediščine 91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot 93.110 Obratovanje športnih objektov 93.120 Dejavnost športnih klubov 93.190 Druge športne dejavnosti 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas 94.120 Dejavnost strokovnih združenj 94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij D. SODELOVANJE PZS Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI 15. člen (sodelovanje z drugimi organizacijami) (1) PZS pri doseganju ciljev in nalog sodeluje z domačimi, tujimi in mednarodnimi organizacijami. PZS se lahko včlani vanje, če je njihovo delovanje v skladu z interesi PZS in pravnim redom Republike Slovenije. Sklep o včlanitvi sprejme UO PZS. Če sodelovanje zahteva kadrovske in finančne obveznosti PZS, sklep o vključitvi sprejme skupščina PZS. (2) PZS z organizacijami iz prejšnjega odstavka usklajuje svoj interes ter se z njimi dogovarja in sporazumeva o skupnem delovanju in nastopanju. V njihovo delo se lahko vključujejo delegati in strokovnjaki iz vrst PZS. Imenovanje delegatov v organe upravljanja drugih organizacij na predlog predsednika opravlja upravni odbor PZS (v nadaljevanju: UO PZS), v strokovne organe drugih organizacij pa delegate PZS s soglasjem predsedstva PZS imenujejo pristojne komisije. Usmeritve za sodelovanje delegatov v organih drugih organizacij sprejema predsedstvo PZS. (3) PZS na skupščinah organizacij iz prvega odstavka tega člena zastopa predsednik PZS ali od njega pooblaščena oseba. E. ČLANSTVO V PZS 16. člen (včlanitev društva v PZS) (1) Društvo postane član PZS na podlagi sklepa občnega zbora, če: a) izrazi pisno prošnjo za članstvo, b) izpolnjuje zahteve petega odstavka 4. člena tega statuta, c) ima pravila, ki so skladna s Statutom PZS in drugimi splošnimi akti PZS ter upoštevajo kodeks in zahteve drugega odstavka 27. člena tega statuta, d) sprejme obveznost za redno plačevanje dela članarine PZS in e) so njegova pravila usklajena s tem statutom. (2) Nova društva se po včlanitvi vključij o v program uvaj anja, ki traj a dve leti in poteka pod mentorstvom društva iz kraj evno pristojnega MDO PD. STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, PREDLOG, DECEMBER 2011 17. člen (pravice in dolžnosti društva) (1) Pravice društev so predvsem, da v skladu s tem statutom in kodeksom: a) imenujejo delegate za skupščino, b) kandidirajo svoje člane v organe PZS, c) seznanjajo PZS o svojih problemih in potrebah ter od nje dobivajo strokovno in organizacijsko pomoč, d) sodelujejo pri delu organov PZS, e) imajo vpogled v dokumentacijo PZS, f) sodelujejo z drugimi društvi v PZS in g) izvajajo še druge pravice, za katere se v PZS dogovorijo. (2) Dolžnosti društev so predvsem, da v skladu s tem statutom in kodeksom: a) izvajajo in promovirajo planinstvo v svojem okolju, predvsem z nudenjem ustreznih in zanimivih programov planinskih dejavnosti, usposabljanjanjem obiskovalcev gora in pospeševanjem dela z mladimi, b) v PZS delujejo redno, aktivno in odgovorno ter prispevajo k uresničevanju ciljev PZS, c) se njihovi delegati udeležujejo skupščine, d) priznavajo pristojnost in odločitve PZS, kakor so določene s tem statutom, e) PZS redno odvajajo del članarine, f) seznanjajo MDO PD s spremembami svojih pravil pred potrditvijo na zboru članov PD, g) o svojem delu redno poročajo PZS ter MDO PD na enotnem obrazcu in h) opravljajo še druge dolžnosti, za katere se v PZS dogovorijo. 18. člen (včlanitev in delovanje pridruženega društva v PZS) (1) Pridruženi član PZS lahko postane društvo ali druga organizacija iz prvega odstavka 15. člena tega statuta na podlagi sklepa svojega najvišjega organa, če: a) izrazi pisno prošnjo za članstvo in b) je njegova dejavnost povezana s planinstvom in akcijami iz 4. člena tega statuta in ni v nasprotju s tem statutom. (2) Pridruženi član PZS sodeluje pri delu PZS in sodeluje na skupščini, nima pa glasovalne pravice. Posamezniki, ki so člani pridruženega člana PZS, ne uživajo pravic iz pravilnika iz drugega odstavka 23. člena tega statuta. (3) Višino letne članarine za pridružene člane določi UO PZS in ne sme biti manjša od petkratnika najvišje članarine posameznika po pravilniku iz drugega odstavka 23. člena tega statuta. (4) O včlanitvi pridruženega člana odloča UO PZS. 19. člen (prenos nalog društev na PZS) (1) PZS je pristojna in odgovorna za skupno uresničevanje nalog, ki se izvajajo na območju celotne države, ali nalog, katerih uresničevanje je vzajemno povezano za doseganje boljših rezultatov dela in zagotavlja: a) oblikovanje sistemskih rešitev kakovostnega planinstva, b) sodelovanje pri pripravi zakonov in drugih pravnih aktov, ki zadevajo planinstvo, c) zastopanje skupnih interesov društev in PZS pred državnimi organi in v mednarodnih organizacijah, d) oblikovanje enotnega informacijskega spletnega sistema, e) oblikovanje kategorij članstva posameznikov in vodenje centralnega imenika društev in posameznikov po pravilniku iz drugega odstavka 23. člena tega statuta ter izvedbo ugodnosti in zavarovanja posameznikov, f) analizo in uporabo podatkov o delu društev, g) usposabljanje strokovnih delavcev in vzpostavitev planinskih učnih središč, h) izvajanje preventivnih programov varnosti v gorah in skrb za varovanje gorske narave, i) promocijo planinstva, kulturne, muzejske in založniške dejavnosti, j) sprejetje standardov za planinske koče in njihovo razvrščanje ter določitev najvišjih cen osnovne oskrbe in prenočevanja, k) pomoč pri informiranju društev o javnih razpisih, ki se navezujejo na planinstvo, l) vzpostavitev enotnega registra nepremičnin v lasti društev, m) vzpostavitev enotnega vrednotenja prostovoljnega dela v planinski organizaciji, n) vzdrževanje planinskih poti na podlagi vsakoletnega načrta, o) podeljevanje priznanj in p) druge naloge, ki jih prenese skupščina. (2) PZS vzpostavi centralni imenik iz e) vrstice prvega odstavka tega člena v skladu s tem statutom in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 27 20. člen (prenos nalog društev na MDO PD) (1) MDO PD za skupno uresničevanje nalog, ki se izvajajo na območju posameznega MDO PD, zagotavlja: a) spremljanje, usklajevanje in pospeševanje dela društev, b) svetovanje in mentorstvo društvom, ki se vključujejo v PZS, c) koordinacijo izhodišč in dialog pri oblikovanju ciljev in nalog PZS, d) koordinacijo in izvedbo skupnih akcij, projektov Alpske konvencije, obmejnega sodelovanja in akcij komisij po predhodnem dogovoru, e) skupno vzdrževanje planinskih poti na podlagi vsakoletnega načrta, f) obravnavanje predlogov za priznanja in g) druge naloge, ki jih društva prenesejo na MDO PD. 21. člen (prenehanje članstva v PZS) (1) Društvo preneha biti član PZS: a) ob upoštevanju razlogov v skladu z zakonom, ki ureja društva, b) po volji najvišjega organa društva z izstopom, c) z izbrisom, če društvo šest mesecev po koncu poslovnega leta ne odvede PZS dela članarine PZS ali dve leti zapored ne posreduje poročila iz drugega odstavka 17. člena, d) z dokončnim sklepom o izključitvi iz članstva. (2) O sklepu najvišjega organa društva, da je društvo izstopilo iz članstva PZS, mora društvo v petnajstih (15) dneh obvestiti UO PZS. S prenehanjem članstva ne prenehajo finančne obveznosti bivšega člana do PZS in drugih članov PZS. 22. člen (izključitev iz PZS) (1) Društvo, ki ne izpolnjuje pravic in dolžnosti iz 17. ali 18. člena tega statuta ali ne posluje v skladu s tem statutom, kodeksom in sklepi skupščine ali sicer s svojim delovanjem škoduje ugledu planinske organizacije, lahko UO PZS izključi iz članstva ali pridruženega članstva PZS. (2) Zoper sklep UO PZS lahko društvo v mesecu dni po prejemu pisnega sklepa o izključitvi iz članstva vloži ugovor na skupščino, ta pa o njem dokončno odloči. F. ČLANSTVO V DRUŠTVU IN ČLANARINA 23. člen (članstvo v društvih) (1) Društva svoje članstvo posameznikov urejajo z lastnim temeljnim aktom. Članstvo v društvu v skladu s kodeksom ne sme zapostavljati nikogar - ne po starosti, spolu, jeziku, veri, nacionalni, etnični, socialni pripadnosti ali kakšni drugi osebni okoliščini. (2) Kategorije članstva morajo biti usklajene s pravilnikom o članstvu posameznikov, ki ga sprejme UO PZS po predhodni javni obravnavi. 24. člen (članarina) (1) Članarina, ki jo posamezniki plačajo društvu, je sestavljena iz dveh delov: iz društvenega dela in iz dela PZS. Znesek članarine iz dela PZS določi UO PZS. Društvo odvede ta del članarine PZS. (2) Po vzpostavitvi centralnega imenika iz e) vrstice prvega odstavka 19. člena lahko posameznik vplača celotno članarino PZS. PZS odvede društveni del članarine društvu, ki ga izbere posameznik. G. ORGANI PZS 25. člen (mandatna doba) (1) Mandatna doba članov organov PZS je štiri leta. 26. člen (skupščina) (1) Skupščina je najvišji organ PZS in jo sestavljajo po en delegat iz vsakega društva. Delegati so praviloma predsedniki društev. (2) Vsak delegat ima za odločanje na skupščini en glas. 27. člen (pristojnosti skupščine) (1) Skupščina: a) sprejema ter spreminja statut, kodeks in programska vodila, če je bilo to predvideno s sklicem skupščine, STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, PREDLOG, DECEMBER 2011 b) sprejema poslovnik o delu skupščine, c) sprejema druge splošne akte, če za to ne pooblasti UO PZS, d) ustanovi, ukinja in spreminja komisije in odbore PZS, e) odloča o letnem vsebinskem in finančnem programu ter letnem vsebinskem in finančnem poročilu, f) določa pravilnik o finančnem in materialnem poslovanju PZS iz prvega odstavka 56. člena g) odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja PZS, vrednega več kakor 25.000 €, h) voli in razrešuje predsednika PZS, podpredsednike PZS ter člane UO PZS, predsednika in člane NO, varuha pravic gora, i) potrjuje programske smernice predsednika PZS, j) odloča o predlogih, vlogah, ugovorih in pritožbah društev zoper odločitve organov PZS, k) odloča o vključevanju v druge organizacije, l) sklepa o prenehanju PZS in m) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, drugih predpisov in tega statuta. (2) Sklepi skupščine so obvezni za društva, organe PZS in strokovno službo. 28. člen (predsednik PZS) (1) Predsednik PZS: a) samostojno zastopa in predstavlja PZS, b) izvaja vsebinski in finančni program dela PZS, c) odgovarja za delovanje PZS v skladu z zakonom in tem statutom, d) predlaga skupščini v izvolitev podpredsednike PZS, e) sklicuje skupščine ter skrbi za izvrševanje sklepov skupščine, f) sklicuje in vodi seje UO PZS in predsedstva PZS ter skrbi za izvrševanje sklepov UO PZS in predsedstva PZS, g) zagotavlja javnost dela PZS, h) predlaga UO PZS v imenovanje in razrešitev vodjo in člane odborov iz 35. člena tega statuta, i) redno poroča UO PZS o svojem delu, j) imenuje generalnega sekretarja PZS (v nadaljevanju: GS) ob predhodnem soglasju UO PZS in ga razrešuje, k) pooblašča in imenuje za izvajanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti druge sodelavce ter l) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, tega statuta in drugih aktov PZS. (2) Predsednik PZS lahko zaustavi odločitev organov iz 34., 35. člena tega statuta do prve naslednje seje UO PZS, če meni, da so v nasprotju z zakonom ali tem statutom. 29. člen (podpredsedniki PZS) (1) PZS ima največ štiri podpredsednike PZS. Podpredsedniki PZS pomagajo predsedniku PZS pri njegovem delu in v dogovoru z njim opravljajo posamezne zadeve z njegovega delovnega področja. (2) Če je predsednik PZS odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik PZS, ki ga je določil predsednik PZS. Če predsednik PZS ni določil podpredsednika PZS, ki naj ga nadomešča, ali če predsedniku PZS preneha funkcija, ga nadomešča najstarejši podpredsednik PZS. 30. člen (predsedstvo PZS) (1) Predsedstvo PZS sestavljajo predsednik PZS in podpredsedniki PZS. Člani predsedstva PZS so za svoje delo odgovorni skupščini in UO PZS. (2) Pri delu predsedstva PZS stalno sodeluje GS PZS, redno načelniki komisij, občasno pa tudi vodje organov PZS, sodelavci strokovne službe in drugi. (3) Predsedstvo PZS: a) vodi operativno izvedbo vsebinskega in finančnega programa PZS, sklepov skupščine in sklepov UO PZS, b) skrbi za enotno delovanje in poslovanje PZS, c) koordinira delo organov PZS, d) skrbi za izvedbo programskih smernic predsednika PZS, e) pripravlja gradivo za sejo UO PZS, f) redno poroča o svojem delu UO PZS, g) odloča o izvrševanju finančnega programa za posamezno programsko sestavino do višine 5.000 €, h) odloča o izbiri neodvisnega revizorja v skladu z zakonom, ki ureja društva, i) odloča o upravljavcih za nepremičnine, ki so v lasti PZS, j) odloča o podelitvi pohval, častnih znakov PZS, jubilejnih listin za društva in o izrednih priznanjih, k) določa sistemizacijo delovnih mest strokovne službe, l) odloča o drugih aktih, ki niso v pristojnosti skupščine, UO PZS ali komisij in m) odloča o predlogih za imenovanje iz drugega odstavka 15. člena tega statuta na predlog komisij in daje soglasje k drugim imenovanjem. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 29 31. člen (upravni odbor PZS) (1) UO PZS upravlja PZS med dvema skupščinama in izvršuje njene sklepe. (2) UO PZS sestavljajo predsednik PZS, podpredsedniki PZS, do 7 članov, izvoljenih na skupščini, ter predsedniki MDO PD. 32. člen (pristojnosti upravnega odbora PZS) (1) UO PZS: a) odloča o predlogu dnevnega reda in predlogu gradiva za skupščino in imenuje komisijo za pripravo volitev, b) izvaja in spremlja uresničevanje sklepov skupščine, c) daje soglasje k vodstvom komisij in imenuje ter razrešuje člane odborov iz 35. člena tega statuta ter druge organe, d) imenuje delegate in strokovnjake iz drugega odstavka 15. člena tega statuta, e) odloča o znesku članarine iz prvega odstavka 24. člena tega statuta, f) določa vsebino poročila iz drugega odstavka 17. člena tega statuta, g) določa pravilnik o članstvu posameznikov iz drugega odstavka 23. člena tega statuta, h) določa območje MDO PD iz 37. člena tega statuta, i) določa spremembo poslovnega naslova PZS, j) določa pravilnik o priznanjih PZS iz 66. člena tega statuta, k) določa pravilnik o raziskovalni dejavnosti iz 65. člena tega statuta, l) daje soglasje k predlogu za imenovanje GS, m) izvršuje ustanoviteljske pravice v ustanovah in javnih zavodih, n) daje soglasje k pravilnikom komisij iz prvega odstavka 34. člena tega statuta in pravilnikom MDO, 0) enkrat na leto odloča o sprejemu društev v članstvo PZS, p) odloča o načrtu upravljanja s premoženjem PZS iz četrtega odstavka 55. člena tega statuta, q) odloča o odtujitvi nepremičnega premoženja do 25.000,00 EUR, r) odloča o podelitvi spominske plakete, svečane listine in nazivu častni član PZS, s) odloča o izbrisu in izključitvi društev iz PZS, t) odloča o poroštvih društvom po predhodnem soglasju nadzornega odbora PZS (v nadaljevanju: NO PZS), u) odloča o merilih za razvrščanje društev v prednostne skupine in o seznamu razvrščenih društev ter v) odloča o drugih vprašanjih na podlagi zakona, drugih predpisov in tega statuta. (2) UO PZS sprejme pravilnik o varovanju osebnih podatkov, s katerim se določijo organizacijski in tehnični postopki ter ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, vodenih v zbirkah osebnih podatkov, s katerimi upravlja PZS. 33. člen (poslovnik in odgovornost za delo) (1) UO PZS sprejme poslovnik o svojem delu. (2) UO PZS je za svoje delo odgovoren skupščini. 34. člen (komisije) (1) PZS ima: a) komisijo za alpinizem (kratica: KA), b) komisijo za gorske športe (kratica: KGŠ), c) gospodarsko komisijo (kratica: GK), d) mladinsko komisijo (kratica: MK), e) komisijo za planinske poti (kratica: KPP), f) komisijo za športno plezanje (kratica: KŠP), g) komisija za turno kolesarstvo (kratica: KTK), h) komisijo za varstvo gorske narave (kratica: KVGN) in 1) vodniško komisijo (kratica: VK). (2) Mandat komisij je najmanj dve leti in največ štiri leta. (3) Komisije so strokovni organi in imajo lastne zbore dejavnosti, na katerih sprejmejo lasten pravilnik, s katerim uredijo organiziranost komisije in odgovornost organov, volijo načelnika in izvršni odbor v skladu z določili pravilnika ter odločajo o predlogu letnega vsebinskega in finančnega programa. Komisije delujejo samostojno v okviru na skupščini sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa. Komisije se med seboj čim bolj povezujejo in vsebinsko sodelujejo. (4) Načelniki redno sodelujejo v delu predsedstva PZS in UO PZS in imajo pooblastilo za izvajanje na skupščini sprejetega letnega vsebinskega in finančnega programa. Načelniki so odgovorni za namensko porabo finančnih sredstev. STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, PREDLOG, DECEMBER 2011 (5) Izvršni odbori komisij štejejo od pet (5) do dvanajst (12) članov. Komisije imajo praviloma do tri (3) strokovne odbore z do sedmimi (7) člani, ki jih vodijo vodje odborov. Članstvo v izvršnem odboru je nezdružljivo s članstvom v strokovnem odboru. 35. člen (stalni odbori) (1) PZS ima odbore: a) za usposabljanje in preventivo, b) za članstvo, c) za pravne zadeve, d) za založništvo in informiranje, e) za sodelovanje z Gorsko reševalno zvezo Slovenije - Gore in varnost. (2) Odbor vodi vodja, ki ga člani izvolijo izmed sebe na predlog predsednika PZS. (3) Odbor za usposabljanje in preventivo je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju usposabljanja strokovnih delavcev v športu na področju planinstva in preventive ter varnosti v gorah. (4) Odbor za članstvo je strokovno telo, ki skrbi za promocijo in pravice članstva ter njihovo uveljavljanje, razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju članstva, prostovoljnega dela, usposabljanja za organizacijsko delo v planinski organizaciji in priznanj. (5) Odbor za pravne zadeve je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge pri pripravi pravnih aktov in se opredeljuje do vseh drugih zadev pravne narave, ki se nanašajo na društva, organe PZS in strokovno službo PZS. (6) Odbor za založništvo in informiranje je strokovno telo, ki skrbi za razvojne, svetovalne in strokovne naloge na področju založništva in planinskih medijev ter usklajuje njihovo delo in programske zasnove. (7) Odbor Gore in varnost je strokovno telo, ki skrbi za uresničevanje dogovora o sodelovanju med PZS in Gorsko reševalno zvezo Slovenije. 36. člen (nadzorni odbor PZS) (1) NO PZS ima predsednika in štiri člane. (2) NO PZS spremlja in nadzoruje delo organov PZS in strokovne službe, predvsem pa celotno vsebinsko in finančno delovanje PZS ter ugotavlja skladnost delovanja z zakonom, tem statutom in drugimi akti. (3) Člani NO PZS imajo pravico in dolžnost biti na skupščini, na sejah predsedstva PZS, UO PZS, komisij in odborov ter morajo imeti na voljo vse gradivo. (4) NO PZS poroča o svojih ugotovitvah skupščini in o njih redno obvešča predsednika PZS in UO PZS. (5) NO PZS je za svoje delo odgovoren skupščini PZS. (6) Funkcije predsednika PZS, podpredsednikov PZS, članov UO PZS in predsednikov/načelnikov komisij ter vodij odborov PZS so nezdružljive s funkcijami v NO PZS. 37. člen (meddruštveni odbor planinskih društev) (1) PZS ima do dvanajst MDO PD, ki so organ v sestavi PZS. MDO PD je oblika dela in forum za izmenjavo mnenj PZS in društev. Organiziranost in delovanje MDO PD podrobneje ureja pravilnik o delu MDO PD, ki ga sprejme večina PD v MDO in mora biti v skladu s Statutom PZS. (2) UO PZS v sodelovanju z društvi oblikuje območja MDO PD, ki lahko obsegajo le pokrajinsko sklenjeno ozemlje. (3) MDO PD sestavljajo po en predstavnik vsakega društva (praviloma predsednik društva) s sedežem na območju MDO PD in predsednik MDO PD. (4) MDO PD o svojem delu vsako leto najpozneje do 31. 3. poročajo društvom in PZS. (5) MDO PD je za svoje delo odgovoren društvom in UO PZS. 38. člen (vodstvo MDO PD) (1) MDO PD vodi predsednik, ki ga praviloma izmed sedanjih ali bivših predsednikov društev, povezanih v MDO PD, na podlagi predhodno izvedenega enotnega kandidacijskega postopka za volitve članov UO PZS, izvolijo predstavniki društev na seji MDO PD. Mandat predsednika MDO PD je usklajen z mandatom članov UO PZS. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 31 (2) Predsednik MDO PD je predstavnik vseh vključenih društev in mora na UO PZS predstaviti njihova stališča in interese. (3) Predsednik MDO PD zastopa PZS na občnih zborih in prireditvah društev po predhodnem pooblastilu predsednika PZS. (4) Predsednik MDO PD ima namestnika, ki ga predstavniki društev izvolijo na predlog predsednika MDO PD na prvi seji MDO PD izmed navzočih delegatov. Če predsedniku MDO PD preneha mandat, ga do izvolitve novega nadomešča namestnik. (5) Finančna sredstva za izvajanje letnega načrta MDO PD zagotavlja in vodi PZS v okviru letnega finančnega programa. 39. člen (varuh pravic gora) (1) Varuh pravic gora je od organov PZS neodvisen strokovnjak, ki se: a) v imenu PZS hitro odziva na nedovoljene ali sporne dejavnosti ter posege v gorah in b) pripravlja predloge za izboljšanje zakonodaje glede dejavnosti in posegov v gorah. (2) Varuh pravic gora je za svoje delo odgovoren predsedniku PZS in skupščini PZS. (3) Organi PZS in strokovna služba zagotavljajo varuhu pravic gora odzivnost in strokovno pomoč na njegov poziv. H. POSTOPKI 40. člen (delo organov PZS) (1) Člani organov PZS morajo biti izvoljeni svobodno in neodvisno na podlagi veljavnih volilnih pravil. Člani organov PZS se morajo izločiti iz postopkov odločanja, pri katerih zaradi konflikta interesov ni zagotovljena njihova nepristranskost in neodvisnost. (2) Organi PZS, razen skupščina, so sklepčni, če je navzoča več kakor polovica glasov za odločanje. (3) Članstvo v organih iz 34. in 35. člena tega statuta, razen načelniku in voljenim članom, samodejno ugasne zaradi neaktivnosti ob neupravičeni neudeležbi zapored na treh sejah. (4) Organi PZS, razen skupščina, si prizadevajo za odločanje s soglasjem. V primeru, da to ni mogoče, se odloča z glasovanjem z večino navzočih glasov. (5) O sejah organov PZS se vodi zapisnik, ki se ga potrdi na prvi naslednji seji, razen zapisnika skupščine PZS, ki ga overita overovatelja zapisnika. Učinki odločitev organa PZS nastopijo takoj. (6) Organi PZS, razen skupščina, lahko poslujejo v elektronski obliki in sklicujejo dopisne seje za vsebine, ki terjajo zgolj formalno potrditev. Odločitev je na dopisni seji sprejeta, če zanjo glasuje več kakor tri četrtine vseh članov. (7) Organi PZS odgovarjajo na prejete zadeve najpozneje v tridesetih dneh od prejetja zadeve. 41. člen (ugotavljanje ustreznosti društvenih pravil) (1) Usklajenost temeljnega akta društva, ki se želi včlaniti v PZS, s Statutom PZS, preveri krajevno pristojni MDO PD in izda pisno soglasje. V primeru nejasnosti zagotavlja svetovalno in strokovno pomoč MDO PD odbor PZS za pravne zadeve. (2) MDO PD spremlja tudi usklajenost spremenjenega in dopolnjenega temeljnega akta društva, ki je član PZS, s Statutom PZS, pred potrditvijo na zboru članov PD. 42. člen (obveznost poročanja društev) (1) Na podlagi poročila, ki je bilo sprejeto na zboru članov, društva enkrat na leto najpozneje do 31. 3. poročajo PZS ter MDO PD na enotnem obrazcu. 43. člen (sklic skupščine) (1) Skupščino skliče predsednik PZS vsaj enkrat na leto. O sklicu, ki vsebuje dnevni red, gradivo in predloge sklepov, morajo biti društva obveščena vsaj trideset (30) dni pred sklicem. (2) Društva vlagajo pisna dopolnila k objavljenim sklepom do deset (10) dni pred sklicem. Do dopolnil se opredeli predsedstvo PZS in vsaj pet (5) dni pred sklicem objavi dopolnila in stališča na spletnem mestu PZS. STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, PREDLOG, DECEMBER 2011 (3) Predsednik PZS mora sklicati skupščino tudi, kadar to zahteva več kakor tretjina društev ali NO PZS, če je ta zahtevo sprejel soglasno. Če predsednik PZS tega ne stori v roku tridesetih (30) dni od prejema pisne zahteve, jo skliče predlagatelj sklica. (4) Skupščino vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina. Najprej se glasuje o predlogih predsednika PZS, če ni drugače zapisano v poslovniku skupščine. (5) Če skupščina ne izvoli predsednika PZS ali več kakor polovice članov UO PZS, nadaljujejo delo dotedanji organi. Dotedanji predsednik PZS v roku šestih (6) mesecev skliče volilno skupščino. 44. člen (sklepčnost skupščine) (1) Skupščina veljavno odloča, če je pred glasovanjem navzoča vsaj tretjina društev, ki so člani PZS, in tretjina glasov za odločanje. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kakor polovica navzočih glasov. (2) O nepremičnem premoženju iz f) točke 27. člena tega statuta odloča skupščina z dvotretjinsko večino vseh navzočih glasov. 45. člen (kandidacijski postopki) (1) Kandidacijski postopki za izvedbo volitev v organe PZS začnejo teči najprej šest (6) mesecev pred iztekom mandata. Kandidacijski postopek za predsednika PZS in podpredsednike PZS se konča najpozneje devetdeset (90) dni pred iztekom mandata. (2) Kandidate za organe PZS predlagajo društva izmed svojih članov. (3) Kandidat za predsednika PZS ne sme kandidirati za podpredsednika PZS in obratno. Kandidatura za predsednika PZS ali podpredsednika PZS izključuje kandidaturo za člana UO PZS. (4) Funkcija voljenega ali imenovanega funkcionarja organov PZS je nezdružljiva z voljeno ali imenovano funkcijo organov političnih strank na državni ravni. (5) Pri kandidaturah v organe PZS društva sledijo načelu enakomerne zastopanosti obeh spolov. 46. člen (volitve) (1) Volitve organov PZS so praviloma tajne. Skupščina PZS lahko sprejme sklep, da so volitve javne, razen za predsednika PZS. 47. člen (volitve predsednika PZS in podpredsednikov PZS) (1) Kandidat za predsednika PZS ob vložitvi kandidature predloži: a) predlog programskih smernic in b) v roku sedmih (7) dni po koncu kandidacijskega postopka listo kandidatov za podpredsednike PZS. (2) Za predsednika ali podpredsednika PZS lahko kandidira polnoletni član društva, ki: a) ima vsaj visokošolsko izobrazbo, b) je v zadnjih petih (5) letih vsaj dve (2) leti opravljal naloge predsednika društva ali ima vsaj štiri (4) leta vodstvenih izkušenj pri delu organov PZS in c) govori angleški jezik ali katerega od jezikov drugih alpskih držav. (3) Volitve predsednika in podpredsednikov PZS se opravijo na podlagi enotne liste. Glasuje se o celotni listi. Izvoljena je lista, ki dobi večino glasov prisotnih delegatov. (4) Predsednik PZS je lahko izvoljen največ dvakrat zapored. 48. člen (volitve članov UO PZS) (1) Izvoljeni so tisti kandidati UO PZS, ki so dobili največje število glasov. V primeru,da izvoljeni član UO PZS odstopi ali mu preneha funkcija, postane član UO PZS naslednji kandidat, ki je dobil največje število glasov. 49. člen (volitve članov NO PZS) (1) Za predsednika in člane NO PZS so izvoljeni kandidati, ki so prijeli večino glasov prisotnih delegatov. 50. člen (dopolnjevanje letnega vsebinskega dela programa PZS) (1) Dopolnjevanje letnega vsebinskega programa PZS lahko poteka sproti z odločitvijo predsedstva PZS in soglasjem UO PZS na prvi naslednji redni seji, če so za ta del programa na voljo finančna sredstva. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 33 51. člen (sklic upravnega odbora in odločanje) (1) UO PZS skliče predsednik PZS vsaj štirikrat na leto in vsaj štirinajst (14) dni pred dnevom seje. (2) Ob sklicu pošlje predsednik PZS gradivo, izjemoma je lahko gradivo na voljo šele sedem (7) dni pred sklicem. (3) UO PZS veljavno odloča, če je pred glasovanjem navzočih vsaj polovica članov. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje več kakor polovica navzočih članov. (4) Če preneha mandat člana UO PZS pred potekom mandatne dobe, njegovo mesto zasede naslednji z liste kandidatov z največjim številom prejetih glasov. 52. člen (volitve varuha pravic gora) (1) Za varuha pravic gora lahko kandidira član društva, ki: a) ima najmanj visokošolsko izobrazbo, b) je uveljavljen strokovnjak s področja varstva narave ali sorodnih področij in c) ima vsaj pet let izkušenj dela v društvih ali organih PZS. I. PREMOŽENJE IN POSLOVANJE PZS 53. člen (vrste premoženja) (1) PZS ima: a) neopredmeteno premoženje: blagovne znamke, avtorske, materialne in moralne pravice na stvareh, izdelkih ter kulturno-umetniških delih, znanje iz dejavnosti PZS, b) opredmeteno premoženje: nepremična in premična osnovna sredstva, c) naložbene nepremičnine: solastniški deleži na stavbah, zemljiščih in drugih premičninah in nepremičninah, d) dolgoročne finančne naložbe: solastniški deleži v družbah, ustanoviteljski deleži v ustanovah, vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti. 54. člen (viri premoženja) (1) PZS pridobiva vire premoženja s/z: a) članarino društev in posameznikov, b) prostovoljnim delom, c) prispevki za vodenje tekmovanj, d) dotacijami in donacijami, e) prijavami na javne razpise in pozive za črpanje javnih sredstev, f) zapuščinami, darili in volili, g) pridobitno dejavnostjo PZS iz 14. člena tega statuta in h) drugimi viri. 55. člen (upravljanje premoženja) (1) PZS upravlja s premoženjem po načelu dobrega gospodarja. (2) Premoženje PZS je nerazdelno in si ga društva ne morejo razdeliti med seboj. (3) Ustvarjeni presežek prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov premoženja se uporabi izključno za uresničevanje ciljev in izvajanje nalog PZS. (4) S premoženjem PZS upravlja UO PZS na podlagi načrta upravljanja s posameznimi vrstami premoženja (v nadaljevanju: načrt upravljanja). (5) V primeru prenehanja delovanja društva, v katerem ima PZS premoženje, in v skladu s temeljnim aktom tega društva njegovo premoženje preide v lastništvo pravnega naslednika oz. drugega društva, ki je član PZS, PZS pa obdrži svoje premoženje tudi v tem društvu. 56. člen (finančno in materialno poslovanje) (1) PZS izvaja finančno in materialno poslovanje v skladu z računovodskim standardom za društva in pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju PZS, ki ga sprejme skupščina PZS. (2) Finančno in materialno poslovanje PZS vodi strokovna služba. STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, PREDLOG, DECEMBER 2011 J. REŠEVANJE SPOROV 57. člen (arbitraža) (1) Spori med PZS in društvi ter spori v organih PZS in strokovni službi se rešujejo sporazumno. Če sporazumna rešitev ni dosežena, obe strani v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve, ki so bile sprejete v nasprotju s tem statutom ali zakonom, določita arbitražo, tako da vsaka imenuje po enega arbitra, skupaj pa izberejo tretjega člana - predsednika arbitraže. (2) Arbitraža si določi pravila postopka. (3) Odločitev arbitraže je dokončna. (4) Izpodbijanje odločitve organov PZS pred sodiščem ni dopustna, če pred tem ni bila izkoriščena možnost arbitraže. K. GENERALNI SEKRETAR IN STROKOVNA SLUŽBA 58. člen (generalni sekretar) (1) GS je vodja strokovne službe in je za svoje delo odgovoren predsedniku PZS in UO PZS. (2) Mandatna doba GS j e štiri leta oz. do prenehanj a mandata predsednika PZS, ki ga je imenoval. Po izteku te dobe je lahko GS znova imenovan. (3) Ob koncu mandata oz. po izvolitvi novega predsednika PZS opravlja GS svoje naloge kot vršilec dolžnosti do imenovanja novega GS. 59. člen (naloge GS) (1) GS: a) vodi in organizira strokovno službo, b) v okviru svojih pristojnosti odgovarja za zakonito poslovanje PZS, c) skrbi za operativno izvajanje nalog po sklepu predsedstva PZS in UO PZS, d) pripravlja gradivo in stalno sodeluje na skupščini, sejah UO PZS in predsedstva PZS brez glasovalne pravice. 60. člen (strokovna služba) (1) Strokovna služba opravlja strokovna, administrativna in tehnična dela za organe PZS ter skrbi za centralni imenik iz e) vrstice prvega odstavka 19. člena tega statuta. (2) UO PZS daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi (v nadaljevanju: sistemizacija), delovna razmerja delavcev strokovne službe pa se uredijo v skladu s predpisi, splošnimi akti PZS in kolektivno pogodbo za negospodarstvo. (3) Strokovna služba se členi na učno središče in administrativni ter tehnični del. (4) Strokovni sodelavci v učnem središču morajo imeti poleg ustrezne splošne izobrazbe, ki jo določa sistemizacija delovnih mest v strokovni službi, tudi ustrezno planinsko usposobljenost strokovnega delavca 3 v športu, ki si jo pridobi najpozneje v treh letih po zaposlitvi. (5) Strokovni sodelavci v učnem središču so po položaju člani izvršnega odbora komisije, za katero izvajajo strokovna dela, vendar brez glasovalne pravice. (6) Strokovna služba odgovarja na prejete zadeve iz njenega ožjega delokroga praviloma v sedmih dneh od prejema zadeve. L. JAVNOST DELA IN INFORMIRANJE 61. člen (javnost dela) (1) Delo PZS je javno. (2) Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje organov PZS javne. Javnosti so lahko izključene le pri obravnavanju vsebin, ki jih je predsedstvo PZS ali UO PZS označilo s stopnjo zaupnosti. (3) PZS obvešča javnosti v glasilih PZS in s spletnim mestom. Delovanje glasil je urejeno s pravilnikom v skladu z zakonom, ki ureja medije. 62. člen (glasila PZS) (1) Uradno glasilo PZS so Obvestila PZS. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 35 (2) Planinski vestnik, ustanovljen leta 1895, je kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS. M. SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ 63. člen (Slovenski planinski muzej) (1) PZS je soustanoviteljica Slovenskega planinskega muzeja (v nadaljevanju: SPM). Upravljavske pravice PZS izvršuje z imenovanjem predstavnikov v organe upravljanja SPM. (2) SPM hrani predmete, dokumente, fotografije in drugo muzejsko ter arhivsko gradivo, ki je sestavni del nacionalne planinske muzejske zbirke. (3) PZS finančno podpira delovanje in razvoj SPM na podlagi pogodbe. 64. člen (prenos nalog PZS na SPM) (1) PZS je deloma ali v celoti prenesla na SPM svoje naloge: a) načrtno zbiranje, varovanje in predstavitev gradiva ter druge kulturne in duhovne dediščine iz dejavnosti društev in PZS, ki ima zgodovinsko vrednost in je pomembno za slovensko planinstvo, b) organizacijo razstav, srečanj in dogodkov, ki promovirajo slovensko planinstvo in PZS. N. RAZISKOVALNA DEJAVNOST 65. člen (raziskovalna dejavnost) (1) PZS izvaja raziskovalno dejavnost, ki jo vodi, koordinira in izvaja raziskovalna skupina PZS. (2) Raziskovalno dejavnost in delo raziskovalne skupine ureja pravilnik, ki ga sprejme UO PZS. O. PRIZNANJA 66. člen (priznanja) (1) PZS podeljuje društvom, posameznikom in drugim organizacijam, ki so močno pripomogle k pomenu ali razvoju planinske dejavnosti, priznanja: a) za razvoj množičnega planinstva, b) za življenjsko delo in za dolgoletno aktivno delo v planinski organizaciji, c) za zasluge pri širjenju planinske ideje in d) za izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega planinstva doma in v tujini. (2) Vrste priznanj in njihovo podelitev ureja pravilnik za priznanja PZS. (3) Posamezne komisije iz 34. člena tega statuta podeljujejo vsako leto omejeno število samo najvišjih priznanj za dolgoletne in izjemne dosežke na področju komisije. 67. člen (častni član) (1) Častni član je najvišje priznanje, ki ga lahko PZS podeli: a) posamezniku iz društva, ki je že prejel svečano listino PZS, b) nekdanjemu predsedniku PZS in c) tujemu državljanu, predstavniku tuje države ali tuje organizacije za izjemne zasluge pri razvoju planinstva, uveljavljanju PZS in za izjemna dejanja, vredna posebne časti. (2) Sočasno ima lahko PZS največ osem (8) častnih članov. PZS podeli to priznanje na skupščini PZS. P. PRENEHANJE DELOVANJA PZS 68. člen (prenehanje delovanja) (1) PZS preneha obstajati po sklepu skupščine, po samem zakonu ali če postane število članov, ki jo sestavljajo, manjše od treh članov. O prenehanju delovanja PZS in razdelitvi premoženja morata glasovati dve tretjini vseh delegatov. Glasovanje o prenehanju delovanja lahko poteka samo v primeru, če je bilo to predvideno s sklicem skupščine. STATUT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, PREDLOG, DECEMBER 2011 (2) V sklepu o prenehanju skupščina določi društvo ali zvezo društev, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji, na katero se po poravnavi vseh obveznosti in po vračilu neporabljenih proračunskih sredstev prenese premoženje PZS. (3) Ob prenehanju delovanja PZS brez sklepa skupščine pripade njeno premoženje članom PZS po ključu, ki ga določi likvidacijska komisija, sestavljena iz predstavnikov članov PZS. R. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 69. člen (veljavnost statuta) (1) Ta statut začne veljati osem (8) dni po objavi v Obvestilih PZS. Statut PZS se objavi v roku tridesetih (30) dni po tistem, ko pristojni organ ugotovi, da je v skladu z zakonom, ki ureja društva. (2) Z dnem veljavnosti novega Statuta PZS preneha veljati Statut PZS, sprejet 19. 5. 2007. 70. člen (obvezna razlaga) (1) Obvezno razlago posameznih členov Statuta PZS daje skupščina. 71. člen (sprememba statuta) (1) Pobudo za spremembo ali dopolnitev statuta lahko da 5 % društev ali posamezni organ PZS. (2) Postopek za začetek sprememb in dopolnitev statuta oz. za sprejem novega statuta se začne na podlagi sklepa UO PZS, v katerem tudi imenuje delovno skupino za pripravo. (3) Delovna skupina pripravi osnutek statuta in ga predloži Upravnemu odboru. Če Upravni odbor po razpravi predloženi osnutek statuta sprejme, ga da v javno obravnavo. Po končani javni obravnavi Upravni odbor določi predlog sprememb in dopolnitev oz. predlog novega statuta in ga predloži skupščini v obravnavo in sprejem. 72. člen (uskladitev s statutom) (1) Vse pravne akte organov PZS in strokovne službe je treba uskladiti s tem statutom najpozneje do 30. 6. 2014. (2) Društva morajo svoje temeljne akte uskladiti s tem statutom v roku štiriindvajset (24) mesecev od njegove uveljavitve. (3) UO PZS imenuje organe iz svoje pristojnosti v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega statuta. Do imenovanja novih organov opravljajo delo sedanji organi. (4) Komisije, ki so delovale pred sprejetjem tega statuta, se postopoma preoblikujejo v komisije iz 34. člena tega statuta z združitvijo, pripojitvijo ali ukinitvijo najpozneje do 30. 6. 2014. (5 UO PZS in ostali organi nadaljujejo svoje delo do skupščine PZS v letu 2012 v sestavi, določeni s statutom PZS, sprejetim 19.5.2007. (6) PZS sprejme programska vodila iz 13. člena tega statuta najpozneje v roku dveh (2) let od njegove uveljavitve. (7) PZS vzpostavi enotni informacijski sistem iz 19. člena tega statuta najpozneje v roku osemnajst (18) mesecev od njegove uveljavitve. (8) PZS sprejme pravilnik iz drugega odstavka 23. člena tega statuta v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega statuta. (9) PZS vzpostavi centralni imenik društev in posameznikov po pravilniku iz drugega odstavka 23. člena tega statuta v roku osemnajst (18) mesecev od uveljavitve tega statuta. (10) PZS vzpostavi enotni register nepremičnin iz 19. člena tega statuta v roku dveh 18 mesecev od uveljavitve tega statuta. (11) Strokovni sodelavci iz 4. odstavka 60. člena morajo ustrezno planinsko usposobljenost strokovnega delavca v športu pridobiti najpozneje v treh letih od dne ustanovitve učnega središča v sistemizaciji delovnih mest. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 37 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 Na podlagi 10. člena Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine izdajam Navodilo za izvajanje Pravilnika o izkaznicah in vrstah članarine. Na podlagi Statuta Planinske zveze Slovenije in Poslovnika o delu upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (UO PZS) in predsedstva UO PZS je na osnovi predhodnih usklajevanj in sprejetih sklepov upravni odbor Planinske zveze Slovenije na svoji 3. dopisni seji 21. 11. 2011 sprejel nov Pravilnik o izkaznici in vrstah članarine. POVZETEK NOVOSTI: • višji družinski popusti ob predložitvi poimenskega seznama članov družine, • uvedba kategorije A+, • možnost včlanitve prek spleta, na množičnih prireditvah v organizaciji PZS in na sedežu PZS ter možnost plačila z elektronskimi plačilnimi sredstvi, • ugodnejše delitveno razmerje za društva v primeru poslanega poimenskega seznama vseh članov, • razširjena zavarovalna kritja in višje zavarovalne vsote za nekatera zavarovanja, • ažurno sporočanje podatkov o članih A in A+ na PZS, • postopno urejanje centralne evidence članstva in zbiranje pristopnih izjav članov, • možnost brezplačne spletne aplikacije za vodenje evidence članstva, • 10-odstotni popust pri naročnini na Planinski vestnik za člane B, B1 in S+Š. PZS bo z namenom predstavitve novosti in odgovarjanja na vprašanja društev organizirala dva posveta na temo članarine. Prvi posvet bo 10. januarja ob 17. uri na Gospodarski zbornici Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana, drugi pa 12. januarja ob 17. uri v Osnovni šoli Žalec, Šilihova 1, Žalec. Prosimo, da svojo udeležbo najavite do dva dni pred posvetom na e-naslov: info@pzs.si. Na spletni strani bodo objavljeni odgovori na najpogostejša vprašanja. Kategorije članstva Višina članarine A+ polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti 65,00 € A+/družinski popust 60,60 € A polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti 55,00 € A/družinski popust 50,60 € B polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti 22,00 € B/družinski popust 17,60 € B1 polnoletna oseba: oseba, starejša od 65 let, z osnovnim obsegom ugodnosti 16,50 € S+Š srednješolec ali študent do vključno 26. leta starosti 14,00 € S+Š/družinski popust 11,20 € P+O predšolski ali osnovnošolski otrok in mladostnik 6,00 € P+O/družinski popust 4,80 € OPP oseba s posebnimi potrebami, brez poslovne sposobnosti 6,00 € OPP/družinski popust 4,80 € Člani, ki do 31. 1. 2012 poravnajo članarino za leto 2012, imajo neprekinjeno zavarovalno jamstvo, člani A pa zagotovljeno neprekinjeno prejemanje revije Planinski vestnik. Članstvo traja od dneva včlanitve do 31. 1. 2013. 1. IZDAJA ZNAMKIC ZA LETO 2012 Sistem izdaje znamkic ostaja enak kot pretekla leta. Strokovna služba PZS bo začela izdajati znamkice za plačilo članarine za leto 2012 po 20. decembru 2011. Društva lahko znamkice za naslednje leto naročijo ali osebno prevzamejo (naročilnica je priložena - PRILOGA 1) v Strokovni službi PZS (v računovodstvu) pri Katarini Maček, kjer dobijo tudi druge potrebne informacije (telefon: 01/ 43 45 688, e-pošta: katarina.macek@pzs.si). Leta 2012 se začne uvajati centralna evidenca članstva. Pri tem bo PZS dosledno upoštevala določila zakona o varovanju osebnih podatkov, ki za zbiranje in obdelavo podatkov v društvih in PZS zahteva osebno privolitev članov. V ta namen je PZS pripravila obrazec s pristopno izjavo, ki zajema zahtevane zakonske elemente. PZS je pristopno izjavo že poslala društvom . Za članske kategorije, za katere se zahteva sporočanje osebnih podatkov PZS (A+, A, P+O, OPP in za člane, ki uveljavljajo družinski popust), je treba obvezno pridobiti podpisane pristopne izjave. Prav tako je zbiranje in prilaganje pristopnih izjav obvezno za člane ostalih kategorij, za katere boste podatke posredovali PZS.. ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 S 1. 1. 2013 bo sporočanje podatkov v centralno evidenco članstva obvezno za vse člane. Zato priporočamo, da že v letu 2012 vsem svojim članom vseh kategorij (dosedanjim in novim) ob včlanitvi oz. podaljšanju članstva v podpis predložite omenjeno pristopno izjavo. Tako si boste olajšali delo naslednje leto, že letos pa boste s poslanimi seznami vseh članov upravičeni do ugodnejšega delitvenega razmerja članarine med društvom in PZS. Originalne pristopne izjave hrani matično društvo. PZS v centralni evidenci članstva hrani digitalno preslikavo pristopne izjave. Društva, ki bodo podatke vnašala v spletno aplikacijo, naj digitalno preslikano pristopno izjavo pripnejo v aplikaciji. Če ne morete zagotoviti digitalne preslikave, lahko pošljete kopije pristopnih izjav skupaj z evidenco svojih članov na PZS, ki bo zagotovila digitalno preslikavo v centalno evidenco. Če bo društvo poslalo original, ga bomo po digitalni preslikavi vrnili s priporočeno pošto. Pred prevzemom znamkic za leto 2012 morajo imeti društva poravnane vse obveznosti do PZS iz naslova članarine za leto 2011 - poravnana vsa plačila in posredovane končne obračune. Planinskim društvom priporočamo, da ne prevzamejo celotne količine članskih znamkic že na začetku leta in si s tem ustvarjajo zalogo, ampak naročijo znamkice glede na potrebe med letom, saj bodo tako zmanjšala finančno breme zase in za PZS. PZS zagotavlja sprotno odpošiljanje naročenega v roku dveh delovnih dni. POMEMBNO: Za kategorije članstva A+, A, P+O, OPP in uveljavljanje družinskih popustov je obvezen poimenski seznam. Pravice, ki izhajajo iz članstva A+ in A, začnejo veljati naslednji dan po prejemu podatkov o članih na PZS. Zato je pomembno takojšnje posredovanje podatkov. Več si preberite spodaj. Znamkice kategorije OPP se izdajajo samo na osnovi predloženega seznama (PRILOGA 2) glede na posebno naročilo planinskega društva. To velja za tista društva, ki delajo z osebami s posebnimi potrebami. 2. OBRAČUN ZNAMKIC Za znamkice, izdane društvu do 15. marca 2012, boste poleg znamkic prejeli tudi račun, ki ga poravnajte do 31. marca 2012. Za vse kasneje prejete znamkice bodo društva prejela račun s plačilnim rokom 30 dni. Brez tekoče poravnanih obveznosti do PZS ni mogoče pridobiti novih oz. dodatnih znamkic. Prvi obračun je potrebno na posebnem obrazcu (Obračun članskih znamkic - PRILOGA 3A oz. PRILOGA 3B) oddati do 31. marca 2012, drugi obračun do 30. junija 2012 in končni obračun do 15. novembra 2012. Društva prosimo, da se držijo rokov za obračun in plačilo, saj nam drugače onemogočajo izvajanje redne dejavnosti v okviru PZS, ki so je deležni tudi njihovi člani, in izpolnjevanje pogodbenih obvez, ki jih ima PZS do zavarovalnice in drugih organov. Članarine za kategorije članov B, B1 in S+Š se v letošnjem letu delijo v razmerju 41 % za društvo in 59 % za PZS od celotne vrednosti članarine. Obračun opravite na priloženi tabeli - PRILOGA 3A. Društvu, ki bo posredovalo PZS popoln seznam vseh članov v vseh kategorijah (poleg obveznih A+, A, P+O, OPP in družinskih popustov tudi seznam članov B, B1 in S+Š), se delitveno razmerje spremeni tako, da znaša 45 % za društvo in 55 % za PZS. V tem primeru posredujete obračun na tabeli Delitveno razmerje članarine - PRILOGA 3B, ki upošteva to delitveno razmerje. Popoln seznam vseh članov lahko društva vnašajo direktno v spletno aplikacijo ali v priloženo tabelo - PRILOGA 2. V spletni aplikaciji oz. k tabeli je potrebno priložiti digitalno preslikavo oz. kopijo pristopne izjave. Zgornja razmerja delitve članarine veljajo za kategorije B, B1 in S+Š. Delitvena razmerja članarin preostalih kategorij so fiksna in razvidna iz priložene tabele - PRILOGA 4. Društva, ki bodo za vodenje evidence članstva uporabljala spletno aplikacijo PZS, bodo lahko hitro in preprosto oddala vmesna in končna poročila ter brez dodatnega dela tudi obračune prek spletne aplikacije. Družinski popusti se obračunavajo na osnovi obračunov, ki jih društva posredujejo strokovni službi PZS. Ta bo naknadno, k že izstavljenemu računu ob končnem obračunu, izdala ustrezen dobropis. Obračunan popust lahko društvo upošteva že pri plačilu posameznih računov za znamkice. Znižana članarina Kadar društvo kateremu od svojih dolgoletnih članov odobri znižano članarino zaradi slabega gmotnega ali zdravstvenega stanja, lahko to odobri v breme deleža svojih sredstev. 3. OBVEZNI POIMENSKI SEZNAMI ČLANOV Društvom, ki bodo uporabljala informacijski sistem PZS za društva in preko njega vnašala podatke v evidenco članstva, ne bo treba dodatno pošiljati spodnjih seznamov, ker bodo podatki že ob vnosu neposredno posredovani PZS. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 39 Člani A+ in A POMEMBNO: Zavarovalno jamstvo za člane A+ in A začne veljati ob 00:00 naslednjega dne, ko na PZS prispejo podatki o članu (ime in priimek, datum rojstva, stalni naslov in naslov za prejemanje Planinskega vestnika - če je ta drugačen - ter datum plačila članarine). Podatke vnesite v spletno aplikacijo ali pošljite v priloženi tabeli - PRILOGA 2. V spletni aplikaciji oz. k tabeli je potrebno priložiti digitalno preslikavo oz. kopijo pristopne izjave. Priporočamo, da podatke o članih A+ in A pošljete isti dan, ko je bila vplačana članarina, na e-naslov: clanarina.a@pzs.si in s tem zagotovite, da zavarovanje velja že naslednji dan. Kasnejše pošiljanje po e-pošti ali pošiljanje po priporočeni pošti (s pripisom »ZA ČLANARINO A«) neizogibno pomeni daljše obdobje, v katerem članu A+ in A še ne velja zavarovalno jamstvo. Če je v družini več članov A, lahko tisti, ki se tako odločijo, namesto zneska naročnine na Planinski vestnik uporabijo možnost uveljavljanja nakupa v Planinski založbi v vrednosti 25,50 €. Nabavo lahko uveljavljajo le ob predložitvi veljavne članske izkaznice. Člani P+O Seznam osebnih podatkov članov P+O lahko vpisujete neposredno v spletno aplikacijo centralne evidence članstva ali v priloženo tabelo - PRILOGA 2. Tabelo posredujete v elektronski obliki na naslov clanarina2012@pzs.si ali s klasično pošto na naslov PZS mesečno, do 24. v mesecu. V spletni aplikaciji oz. k tabeli je potrebno priložiti digitalno preslikavo oz. kopijo pristopne izjave. Družinski popust Družinski popust v vrednosti 20 % se obračuna vsem družinskim članom (razen A+, A in B1), kadar članarino plačajo vsi družinski člani sočasno. Člani A+ in A imajo enako vrednost popusta, kot pripada članom B (4,40 €). Za družinske člane se štejejo poleg staršev še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (OPP) in so člani družine. Za družino se šteje tudi mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Družinski popust se obračuna pri končnem obračunu na podlagi poslanega seznama vseh družinskih članov (ime in priimek, datum rojstva, spol, naslov). Podatke vnašajte neposredno v spletno aplikacijo ali v priloženo tabelo - PRILOGA 2 in jo posredujte na naslov clanarina2012@pzs.si ali s klasično pošto na PZS mesečno, do 24. v mesecu. V spletni aplikaciji oz. k tabeli je potrebno priložiti digitalno preslikavo oz. kopijo pristopne izjave. 4. MOŽNOST VČLANJEVANJA ČLANOV PREK PZS Planinska zveza Slovenije omogoča planinskim društvom posredovanje pri včlanjevanju in plačevanju članarine za posameznike. Plačilo članarine poteka osebno v pisarni PZS (v času uradnih ur), na dogodkih, kjer je PZS prisotna s stojnico (sejmi, srečanja, prireditve ...), in na spletni strani www.pzs.si. Višina članarine je enaka priporočenim zneskom, ki jih je določil UO PZS. PZS je zgolj posrednik za planinska društva in ne včlanjuje posameznikov neposredno v PZS. Posameznik, ki se bo odločil za to možnost, bo moral OBVEZNO navesti ime PD, v katerega se vključuje. PZS bo pristopno izjavo in ustrezen delež plačila članarine posredovala izbranemu PD. Planinska društva ohranijo tudi svoj način pobiranja in plačevanja članarine. Obračuni članarine se bodo izvajali skladno z dosedanjimi načini obračunov članarine. V letu 2012 bo neposredne materialne stroške posredovanja (tehnična podpora, posredovanje podatkov, nakazilo finančnega deleža, promocijske aktivnosti ...) pri včlanjevanju prek PZS krila PZS. Stroške pošiljanja članskih izkaznic in znamkic ter stroške transakcije pri spletnem plačilu pa krije član. Možnost včlanjevanja posameznikov v PD prek PZS bo na voljo samo za tista planinska društva, ki bodo za to pooblastila PZS. Dogovor o posredovanju pri včlanjevanju članov v društva, ki vsebuje pooblastilo, bodo društva prejela s klasično pošto. Društva imajo prav tako možnost uporabe spletne aplikacije za vnos, pregled in vodenje evidence svojih članov. Dostop do aplikacije pridobite s poslano zahtevo za izdajo uporabniškega imena in gesla in izjavo o varovanju osebnih podatkov, ki jih bodo društva prejela po klasični pošti. Spletna aplikacija bo začela delovati v začetku leta 2012. 5. ZAVAROVANJE ČLANOV PZS Za naslednje triletno obdobje je bila na osnovi razpisa kot najugodnejša izbrana zavarovalnica Wiener Städtische, podružnica v Ljubljani. Z njo smo sklenili pogodbo za nezgodno zavarovanje članov, zavarovanje stroškov reševanja v tujini, zavarovanje za stroške vrnitve v domovino in zavarovanje zasebne odgovornosti članov PZS. V zavarovanje je vključeno tudi zavarovanje odgovornosti Planinske zveze Slovenije in strokovnih kadrov PZS. Pridobili smo tudi ugodno ponudbo za zavarovanje odgovornosti društev in njihovih članov za škodo, ki jo povzročijo pri izvajanju dejavnosti v okviru društva. Pogodbo bo vsako društvo sklenilo posamično. Podrobnejše informacije so dosegljive na spletni strani PZS. ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 KATEGORIJE ČLANSTVA: Člani A+: polnoletne osebe - aktivni obiskovalci domačih in tujih gora z največjo košarico ugodnosti. Člani A: polnoletne osebe - aktivni obiskovalci domačih in tujih gora z veliko košarico ugodnosti. Člani B: polnoletne osebe - aktivni obiskovalci domačih in tujih gora s srednje veliko košarico ugodnosti. Člani B1: polnoletne osebe, starejše od 65 let - aktivni obiskovalci domačih in tujih gora s srednje veliko košarico ugodnosti. Člani S+Š: mladi do 18. leta, srednješolci in študenti do 26. leta starosti s srednje veliko košarico ugodnosti. Člani P+O: predšolski in osnovnošolski otroci s srednje veliko košarico ugodnosti. OPP: oseba s posebnimi potrebami, brez poslovne sposobnosti. Osnovno zavarovalno jamstvo velja za opravljanje spodaj naštetih planinskih dejavnosti: • pohodništvo do 6.000 metrov nadmorske višine; • treking; • gorništvo do 6.000 metrov nadmorske višine (vključuje lažje plezanje do IV. stopnje po težavnostni lestvici UIAA); • alpinizem in športno plezanje (tudi ledno) do 5.000 metrov nadmorske višine v naravi ali na za to ustrezno urejenih plezališčih in umetnih stenah. Zavarovalno jamstvo velja za tiste člane PZS, ki so včlanjeni v alpinistične odseke, alpinistične klube in alpinistične sekcije posamičnih planinskih društev, oziroma tiste člane, ki so v okviru teh odsekov, klubov in sekcij opravili najmanj izpit za alpinističnega pripravnika. Poleg tega zavarovalno jamstvo velja za alpinistične tečajnike posamičnih alpinističnih odsekov, klubov ali sekcij, če izvajajo dejavnost alpinizma v okviru organiziranega šolanja za pridobitev naziva alpinistični pripravnik, skladno s pravili stroke. Zavarovalno jamstvo pri dejavnosti športnega plezanja velja za člane PZS, ki so opravili oz. opravljajo začetni tečaj športnega plezanja ter pri plezanju upoštevajo pravila varovanja, določena v okviru PZS. Člani morajo pri opravljanju alpinistične dejavnosti in športnem plezanju upoštevati priporočila stroke, vremenske razmere in splošna opozorila. Zavarovalno kritje ne velja za: • alpinizem in športno plezanje brez dodatnega varovanja - solo plezanje (plezanje posameznika brez varovanja), • urbano plezanje (po urbanih objektih, plezanje po drevesih), • člane alpinističnih odprav, vendar se lahko ponudba za posamezno alpinistično odpravo pripravi naknadno. Alpinistična odprava je odprava enega ali več članov, organizirana v območju zunaj evropskih gorstev, katere namen je, da prepleza novo smer ali ponovi že preplezano smer v steni, ostenju oziroma opravi daljše grebensko prečenje. • turno kolesarstvo: turno kolesarstvo je posebna zvrst gorskega kolesarstva, ki nima tekmovalnih ciljev in se izvaja v naravi. V turno kolesarstvo ne sodijo zvrsti gorskega kolesarjenja, kot so spust, downhill, freeride in druge adrenalinske dejavnosti s kolesi. Zavarovalno jamstvo velja tako za organizirane ture pod vodstvom vodnikov PZS kakor tudi za individualne ture članov, kadar se turno kolesarstvo izvaja skladno s priporočili PZS turnim kolesarjem. Zavarovalno kritje je izključeno, kjer je z oznakami ali drugo signalizacijo označeno, da se ne sme kolesariti. Ob nezgodi lahko zavarovalnica od PZS zahteva poročilo o nezgodi, iz katerega mora biti razvidno: kraj nezgode, na kateri poti/površini se je pripetila nezgoda, vzrok nezgode, ali je zavarovanec uporabljal zaščitno opremo, ali je zavarovanec izvajal turno kolesarstvo v skladu s priporočili PZS ter vsa druga dejstva, potrebna za ugotavljanje okoliščin nezgod. Obvezna je uporaba zaščitne opreme (čelada itd.). Izključena je obveznost zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo zaradi udeležbe na tekmovanjih. • turno smučanje v primeru, ko se turne smuči uporabljajo zgolj kot pripomoček za hojo oz. spust po snegu pri izvajanju planinske dejavnosti (pripomoček za doseganje cilja). Izključena je obveznost zavarovalnice za nezgode, ki nastanejo pri tekmovalnem turnem smučanju; • krpljanje, kadar so krplje pripomoček za hojo po snegu pri izvajanju planinske dejavnosti; • prostovoljno vodništvo; • prireditve in akcije v organizaciji PZS ter planinskih društev. Kritje obsega le čas izvajanja prireditve ali akcije. Vse dejavnosti je treba izvajati razmeram in znanju udeležencev primerno. Upoštevati je treba tudi priporočila stroke, trenutne razmere in splošna opozorila. Ob nezgodi lahko zavarovalnica od PZS zahteva poročilo o nezgodi, iz katerega mora biti razviden opis dogodka in vsi podatki, potrebni za ugotavljanje zavarovalnega jamstva. S strani organov PZS ima zavarovalnica pravico zahtevati tudi preostala dokazila, potrebna za ugotavlj anje zavarovalnega j amstva. Nezgodno zavarovanje članov Zavarovalne vsote (EUR) Zavarovalno kritje Člani A+ Člani A Člani B, B1, S in Š Člani P in O Nezgodna smrt (EUR) 25.000 15.000 5.500 5.500 Invalidnost (EUR) 75.000 50.000 8.500 8.500 Območje kritja svet svet svet svet OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 41 Stroški reševanja v gorah Poleg stroškov reševanja, ki nastanejo zaradi nezgode ali življenjske nevarnosti zavarovanca, zavarovanje stroškov reševanja zajema tudi: • stroške reševanja nepoškodovanega soplezalca v navezi s poškodovanim, če pride do nesreče na gorskem terenu, od koder nepoškodovani plezalec sam ne bi mogel varno nadaljevati poti; • stroške reševanja v primeru poškodbe tehnične opreme, če ta ne omogoča varnega nadaljevanja ture ali alpinističnega vzpona. Zavarovanje stroškov reševanja za člane A in A+ dodatno zajema tudi: • stroške reševanja v primeru omaganja, izčrpanosti in siceršnje stiske na gori, ki bi lahko ogrozila življenje člana; • stroške reševanja v primeru, ko se je član zaplezal ali izgubil in ne more varno nadaljevati ture. Kritje je podano za stroške reševanja do nadmorske višine 6.000 metrov, pri alpinizmu in športnem plezanju pa do višine 5.000 metrov. Kritje za vse kategorije zajema samo povrnitev stroškov reševanja. Kritje ne vključuje 24-urne asistence pri reševanju. Prav tako zavarovalno jamstvo ne velja za alpinistične odprave, ki se lahko zavarujejo individualno. Zavarovalne vsote (EUR) Zavarovalno kritje Člani A+ Člani A Člani B, B1, S in Š Člani P in O Stroški reševanja 15.000 10.000 3.000 3.000 Območje kritja Celi svet, razen Slovenija Evropa in Turčija, razen Slovenija Evropa in Turčija, razen Slovenija Evropa in Turčija, razen Slovenija Zavarovanje stroškov reševanja za člane A+ velja za ves svet. Člani A+ imajo s plačilom članarine avtomatsko tudi sklenjeno zavarovanje za stroške reševanja pri zavarovalnici Generali pod nekoliko izboljšanimi pogoji, kot so bili v preteklem zavarovalnem obdobju. Zavarovanje stroškov reševanja za člane A, B, B1, S+Š in P+O velja v tujih gorah Evrope in Turčije. Ne velja za domače gore (Slovenija), ker je pri nas reševanje brezplačno, razen v primerih hude malomarnosti, kar pa izključuje vsako zavarovanje. Dodatno zavarovanje za stroške vrnitve za vse člane A in A+ Poleg stroškov reševanja v gorah se krijejo tudi stroški za vrnitev poškodovane osebe v domovino, vendar samo za člane A in A+. Stroški vrnitve so stroški prevoza ponesrečenca, ki so pogojeni z nastankom nezgode, krite v nezgodnem zavarovanju članov. Prevoz mora priporočiti zdravnik, če se je zavarovanec ponesrečil zunaj svojega kraja bivanja (zunaj Slovenije) in ga je treba prepeljati s kraja nezgode oz. bolnišnice, kamor je bil pripeljan po nezgodi, do njegovega kraja bivanja oz. njegovemu kraju bivanja najbližje bolnišnice. Pri nezgodi s smrtnim primerom se povrnejo tudi stroški prevoza pokojnika do njegovega zadnjega kraja bivanja v Sloveniji. Članstvo Zavarovalna vsota (EUR) A 1.000 (razen Slovenija) A+ 2.000 (razen Slovenija) Zavarovanje zasebne odgovornosti članov Zavarovalne vsote (EUR) Zavarovalno kritje Člani A+ Člani A Člani P in O, B, B1, S in Š Zavarovanje odgovornosti (enotna zavarovalna vsota) 150.000 120.000 50.000 Območje kritja svet svet Evropa in Turčija Opombe Za člane PZS, ki bodo poravnali članarino do 31. januarja naslednje leto, velja neprekinjeno zavarovalno jamstvo. Če člani poravnajo članarino po 1. februarju, začne zavarovanje teči ob polnoči naslednjega dne od dneva poravnane članarine. Zavarovalno jamstvo za člane A in A+ je podano ob 00:00 naslednjega dne, ko je plačana članarina in ko je o plačilu članarine obveščena PZS (seznam članov je osnova za zavarovalno jamstvo). Za društva, ki bodo sproti vnašala vse člane v centralno evidenco članstva, se bodo seznami članov A in A+ prenašali na PZS avtomatsko vsak dan ob 23. uri. Društva, ki letos za vodenje evidenc svojih članov še ne bodo uporabljala informacijskega sistema PZS, pa morajo seznam članov A in A+ poslati na e-naslov: clanarina.a@pzs.si na obrazcu, ki bo objavljen na spletni strani PZS, ali po faksu na številko 01 43 45 691 ali s priporočeno pošto na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ul. 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana. V zavarovanje je vključeno tudi zavarovanje odgovornosti Planinske zveze Slovenije in strokovnih kadrov PZS. Podrobnejše informacije so dosegljive na spletni strani PZS. ZAVAROVANJE STROKOVNIH KADROV PZS Strokovni kadri PZS so zavarovani za primer strokovnih napak, ki jih storijo pri opravljanju dejavnosti in posledica katerih je osebna in/ali premoženjska škoda. Začetek zavarovalnega kritja za ta segment je 1. 5. 2012. Do 1. 5. 2012 so strokovni kadri PZS zavarovani pri Zavarovalnici Tilia, d. o. o, pod pogoji, ki so veljali zadnja tri leta. ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 Zavarovanje odgovornosti Zavarovalna vsota 100.000 Območje kritja svet Zavarovalna vsota znaša 100.000,00 € po škodnem dogodku za posameznika in 1.000.000 € v agregatu, kar pomeni vsi zahtevki v enem letu za vse zavarovance. Vsi registrirani strokovni kadri PZS bodo vključeni v zavarovanje samo v primeru potrjene licence za tekoče leto. Kandidati, ki pridobijo licenco med tekočim letom, so prav tako vključeni v kritje. ZAVAROVANJE ODGOVORNOSTI PLANINSKIH DRUŠTEV Planinske zveza Slovenije priporoča vsem svojim članom, da individualno sklenejo zavarovanje odgovornosti društev in članov društev za osebno ali/in premoženjsko škodo, ki jo povzročijo pri izvajanju dejavnosti v okviru društva. Premije veljajo za društva do 200 članov. Če je članov več kot 200, se obračuna dodatna fiksna premija za vsakih nadaljnjih 100 članov. Zavarovanje odgovornosti planinskih društev Enotna zavarovalna vsota (€) Ponujena letna premija z davkom (€) Varianta 1 50.000 120 + 20/100 oseb Varianta 2 150.000 200 + 25/100 oseb Območje kritja EU, Švica, Norveška, Liechtenstein, Hrvaška, Srbija, Črna gora, Makedonija, Kosovo, Bosna in Hercegovina Društvo sklene zavarovanje tako, da pošlje osnovne podatke o društvu (polni naziv, naslov, pošto in davčno številko) in število članov v letu 2011 na e-naslov office@si.greco.eu ali s klasično pošto na naslov GrECo JLT, d. o. o., Vurnikova 2, 1000 Ljubljana. Zavarovalni posrednik bo v 5 dneh poslal osnutek pogodbe. Zavarovalno kritje bo podano na dan, ko zavarovalni posrednik GrECo JLT, d. o. o., prejme potrjen izvod pogodbe. Zavarovalnica bo nato izstavila polico in račun, ki se mora poravnati v predpisanem plačilnem roku. DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA UDELEŽENCE USPOSABLJANJ IN AKCIJ MARKACISTOV, ki jih organizira PZS, ter udeležence drugih dogodkov v organizaciji PZS (izleti, pohodi, ture, tabori, srečanja, rekreativna tekmovanja, ekskurzije itd.) Udeleženci vseh usposabljanj, akcij in dogodkov v okviru PZS bodo dodatno nezgodno zavarovani. Katera varianta bo izbrana, je odvisno od ocenjenega tveganja na posamezni akciji. Nezgodno zavarovanje udeležencev Zavarovalna vsota za nezgodno smrt Zavarovalna vsota za invalidnost Ponujena letna premija z davkom na udeleženca Ponujena dnevna premija z davkom na osebo Varianta 1 15.000,00 € 30.000,00 € 3,20 € 0,70 € Varianta 2 15.000,00 € 50.000,00 € 4,40 € 1,00 € Varianta 3 25.000,00 € 75.000,00 € 6,90 € 1,55 € DODATNO NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA UDELEŽENCE TEKMOVANJ, KI JIH ORGANIZIRA PZS, npr. športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje, tekme v planinski orientaciji Udeleženci vseh tekmovanj v okviru PZS bodo dodatno nezgodno zavarovani. Katera varianta bo izbrana, je odvisno od ocenjenega tveganja na posameznem tekmovanju. Nezgodno zavarovanje tekmovalcev Zavarovalna vsota za nezgodno smrt Zavarovalna vsota za invalidnost Ponujena letna premija z davkom na udeleženca Ponujena dnevna premija z davkom na osebo Varianta 1 15.000,00 € 30.000,00 € 6,40 € 1,40 € Varianta 2 15.000,00 € 50.000,00 € 8,80 € 1,95 € Varianta 3 25.000,00 € 75.000,00 € 13,80 € 3,00 € NEZGODNO ZAVAROVANJE ZA ALPINISTIČNE ODPRAVE Za posamezno alpinistično odpravo se ponudba pripravi individualno. Za več informacij prosim kontaktirajte PZS. NEZGODNO ZAVAROVANJE MNOŽIČNIH PRIREDITEV Množičnih prireditev v organizaciji planinskih društev se udeležujejo tudi nečlani. Zato lahko organizatorji individualno sklenejo nezgodno zavarovanje za udeležence svojih dogodkov. Ponudba za zavarovanje bo naknadno objavljena na spletni strani PZS. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 43 6. KRATKA NAVODILA ZAVAROVANCEM GLEDE POSTOPKA UVELJAVLJANJA ZAVAROVANJA, KI IZHAJA IZ ČLANSTVA V PZS PRIJAVA NEZGODE Postopek prijave škodnega primera iz naslova nezgodnega zavarovanja. V primeru nezgode: • V primeru nezgode pokličite 112 in upoštevajte navodila operaterja in gorske reševalne službe. • Poiščite zdravniško pomoč in se med zdravljenjem držite navodil zdravnika. • Po končanem zdravljenju prijavite nezgodo prek spletnega obrazca na www.pzs.si ali z izpolnitvijo obrazca Prijava nezgode, ki ga dobite na spletni strani PZS, objavljen je tudi v Obvestilih PZS. Priložite kopije vse zdravniške dokumentacije o poteku in trajanju zdravljenja, skupaj z izvidi o morebitnih posledicah, ter podatke o predhodnih boleznih ali drugih telesnih pomanjkljivostih. • Obrazec se pošlje na PZS (po pošti ali e-pošti). PZS prijavo evidentira in posreduje v nadaljnji postopek. • Če se uveljavlja tudi zavarovanje za stroške reševanja v tujih gorah, je treba ob prijavi predložiti tudi potrdilo o plačilu stroškov reševanja. V primeru smrti: • Upravičenec izpolni obrazec Prijava smrti, ki je prav tako na voljo na spletni strani PZS in objavljen v Obvestilih PZS; prijavi priložite tudi zahtevano dokumentacijo in jo pošljite na PZS (po pošti ali e-pošti). UVELJAVLJANJE STROŠKOV REŠEVANJA V TUJIH GORAH Postopek prijave škodnega primera iz naslova zavarovanja za reševanje v gorah. • Če je potrebno reševanje v tujih gorah, mora zavarovanec poravnati račun za reševanje. Znesek bo v primeru potrjenega zavarovalnega jamstva naknadno povrnila zavarovalnica. • Zavarovanje uveljavljate s spletnim obrazcem na www.pzs.si ali obrazcem Prijava nezgode, ki ga dobite na spletni strani PZS, objavljen je tudi v Obvestilih PZS in ga posredujete na naslov PZS. Priložite kopijo računa za stroške reševanja in potrdilo o plačilu. PRIJAVA ŠKODNEGA PRIMERA IZ ODGOVORNOSTI Postopek prijave škodnega primera iz naslova zavarovanja odškodninske odgovornosti. • Če je zavarovanec v okviru dejavnosti povzročil škodo tretji osebi, izpolni obrazec Prijava škodnega primera zavarovanca odgovornosti. • Na voljo je spletni obrazec ali obrazec, ki ga dobite na spletni strani PZS, objavljen je tudi v Obvestilih PZS in ga pošljete na naslov PZS. OPOZORILO: Upravičence do odškodnine, preostale člane PZS, društva in klube opozarjamo, naj glede prijave škodnih primerov najprej kontaktirajo PZS ali GrECo JLT, d. o. o., in ne neposredno zavarovalnice. Vse dodatne informacije dobite: • PZS: Mija Damjan - Stegu, vodja pisarne PZS, 01/43 45 680, info@pzs.si, naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova 9, 1000 Ljubljana, spletni obrazci: www.pzs.si, pod rubriko »Članstvo«; • zavarovalni posrednik GrECo JLT, d. o. o.: Tine Breznik, 01/300 61 56, t.breznik@si.greco.eu. 7. UGODNOSTI: Kategorije članstva 2012 A+ A B B1 S+Š P+O OPP 1. zavarovanje za nezgodno smrt pri planinski dejavnosti V V V V V V 2. zavarovanje za invalidnost pri planinski dejavnosti V V V V V V 3. zavarovanje za stroške reševanja v tujini - ves svet V 4. zavarovanje za stroške reševanja v gorah Evrope in Turčije V V V V V 5. dodatno zavarovanje za stroške vrnitve poškodovanca V V 6. zavarovanje odgovornosti V V V V V 7. popusti pri prenočevanju v planinskih kočah PZS (50 %) V V V V V V V 8. popusti pri prenočevanju v planinskih kočah 14 planinskih organizacij Evrope V V V V V V V 9. oprostitev plačila turistične takse v planinskih kočah V V V V V V V 10. Planinski kažipot 2012 V V 11. Cici dnevnik, Dnevnik 1 ali Dnevnik 2 Mladi planinec Mlada planinka V 12. naročnina na revijo Planinski vestnik V V 13. popust pri nabavi edicij v založbi PZS (10 %) V V V V V V V 14. popust pri naročnini na Planinski vestnik (10 %) V V V 15. popust pri nabavi opreme in storitev po seznamu pogodbenih partnerjev PZS V V V V V V V 16. popust pri obisku Slovenskega planinskega muzeja (20 %) V V V V V V V 17. popust pri izletih v organizaciji matičnega PD V V V V V V V 18. popust zavarovalnice WS za zavarovanje stanovanjskih hiš in etažne lastnine in stanovanjske opreme (10 %) V V V V V V V 19. popust zavarovalnice WS za nezgodno zavarovanje (TOP 400) (5 % na letno premijo) V V V V V V V 20. brezplačen vstop v Alpski vrt na Golteh V V V V V V V ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 Popusti za člane PD z veljavno člansko izkaznico so pri naslednjih pogodbenih partnerjih PZS Izdelovalec/trgovina Popusti za individualne člane Popusti za člane pri nakupu prek PD Popusti za člane pri nakupu prek PD Komentar Alpina Žiri 10 % 20 % za posamične nakupe in 25 % pri nakupu več kot 20 parov obutve 30 % Velja v vseh Alpininih prodajalnah v Sloveniji. Annapurna Way 10 % za gotovino in 5 % za kreditne kartice 15 % Gornik Mojca Mohorič, s. p. 10 % 15 % oz. dogovor pri večjih naročilih 15 % individualno 20 % pri skupini Iglu Šport 10 % za gotovino in 5 % za negotovino 10 % in dodatnih 10 % popusta kot dobropis ob koncu leta Promontana Kranj 10 % 10 % pri nakupu nad 830,00 € 20 % Popusti ne veljajo za izdelke v akciji in za ProMo cene. Tomas Šport 2 15 % 20 % pri nakupu nad 630,00 € 25 % Pri nakupu treking in planinske obutve. Popusti ne veljajo za izdelke z znižano ceno in v akcijski ponudbi. Univet, d. o. o. 10 % 20 % pri nakupu nad 1000,00 15 % Intersport 10 % za opremo, oblačila ali obutev za pohodništvo ter gorska kolesa 15 % za posamične nakupe opreme, oblačil ali obutve za pohodništvo ter gorska kolesa 20 % za opremo, oblačila ali obutev za pohodništvo ter gorska kolesa Popust velja za izdelke po rednih cenah. Popusti se ne seštevajo in ne veljajo za izdelke INTERSPORT priporoča. 15 % za opremo, oblačila ali obutev McKINLEY popust po dogovoru za skupinske nakupe v vrednosti nad 2.000,00 € popust po dogovoru za skupinske nakupe v vrednosti nad 2.000,00 € Simpro, d. o. o. 25 % za enkratni nakup v vrednosti najmanj 1000 € 30 % za nakup prek PZS v tekočem letu Blagovna znamka Jack Wolfskin (oblačila, obutev, oprema). KC Bauer, d. o. o. popust za kolesa znamk KTM, Focus, Merida, Wheeler, Fuji, Authot, Kettler, Aurora, Cinzia, Haro in Jamis Geoset, d. o. o. 10 % popusta pri nakupu GPS Garmin, prodaja: poslovna cona A22, Šenčur in Založba PZS, Dvorakova 9, Ljubljana ON line, d. o. o. 15 % popusta pri nakupu izdelkov znamke On-Line Žolna šport 10 % popusta pri nakupu izdelkov znamke ŽOLNA ŠPORT Thermana, d. d. Terme Laško 20 % popusta za bazen in savno, 10 % popusta za wellness storitve Alpski vrt na Golteh brezplačen vstop za vse člane PZS, www.golte.si/cms/si/index.php/poletje/alpski-vrt POPUSTI VELJAJO V NASLEDNJIH PRODAJALNAH: Alpina Žiri, www.alpina.si: popusti veljajo v vseh Alpininih prodajalnah po Sloveniji. V teh prodajalnah je predstavljena tudi celotna kolekcija pohodne obutve. Seznam vseh prodajaln: www.alpina.si/si/mreza/si/. Annapurna Way, www.annapurna.si, Krakovski nasip 10, Ljubljana; trgovina Švarova ulica 14, Ljubljana. Gornik, Mojca Mohorič, s. p., www.gornik.si, Gorenja vas - Reteče 36, Škofja Loka, 041 335 912. Iglu Šport, d. o. o., www.promontana.si: Ljubljana - Tržaška c. 88, Petkovškovo nabrežje 31, Šmartinska c. 152, hala 3/I; Maribor - Jadranska c. 27; Celje - Ul. Mesta Grewenbroich 9; Lesce - Alpska c. 27, Škofja Loka - Poljanska 4, Tolmin - Ulica padlih borcev 1/a. Promontana, d. o. o., Kranj, www.promontana.si: Ljubljana - Poljanski nasip 6; Domžale - Ljubljanska c. 81; Kranj - Koroška c. 5; Bled - Ljubljanska c. 1. Prodajalne Tomas Šport 2, d. o. o., www.tomassport.si: Ljubljana - Mestni trg 18, Čopova ulica 14 in City park, Šmartinska 152; Maribor - Jurčičeva ulica 4 in Pobreška 18; Celje - Spar center, Mariborska c. 100; Trbovlje - Ul. 1. junija 1a; Velenje - Nakupovalni center Velenje, Kidričeva c. 2b; Novo mesto - Ljubljanska 22; Murska Sobota - Plese 2; franšizne prodajalne Tomas Sport: Ptuj - Gavez Anton, s. p., Slovenski trg 1; Slovenj Gradec - Rojnik Drago, s. p., Glavni trg 33; Kranj - Optimist, d. o. o., Prešernova ul. 12; Bled - Optimist, d. o. o., Ljubljanska c. 4, Ribnica - Obrtna cona 29, Sežana - Stjenkova 1, Karsika center; Postojna - Tržaška 11; Nova Gorica - Gradnikove brigade 7. Univet, d. o. o., Ljubljana, www.univet.si: poslovalnica Pohodnik BTC, hala A, Šmartinska 152, Ljubljana. Intersport, www.intersport.si: popusti veljajo v vseh trgovinah Intersporta v Sloveniji. Simpro, d. o. o.: trženje blagovne znamke Jack Wolfskin (oblačila: pohodne hlače, jakne, perilo, kape; oprema: nahrbtniki, torbe, rokavice; obutev: alpinistični in treking čevlji, obutev za prosti čas). On-line, d. o. o., www.on-line.si: trgovina Brezovica 1, Žirovnica. KC Bauer, d. o. o., www.centerbauer.com: Kolesarski center Bauer, d. o. o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Geoset, d. o. o., www.geoset.si: prodaja: poslovna cona A22, Šenčur in Založba PZS, Dvorakova 9, Ljubljana. Žolna šport, www.zolnasport.net: prodaja: Koprska 72 b, 1000 Ljubljana. Thermana, d. d., Terme Laško, www.termana.si: Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško. DODATNE INFORMACIJE o članarini so na voljo na spletni strani www.pzs.si pod rubriko Članstvo in na elektronskem naslovu clanarina2012@pzs.si. Ljubljana, 19. 12. 2011 Matej Planko, generalni sekretar PZS OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 45 NAROČILO ČLANSKIH ZNAMKIC 2012 (PRILOGA 1) PLANINSKO DRUŠTVO NASLOV NAROČA (ime in priimek) Telefon NAROČILNICA ŠT. /2012 ČLANSTVO A+ A B S+Š P+O OPP članarina 2012 65,00 55,00 22,00 14,00 6,00 6,00 število znamkic Naročilo znamkic za kategorijo OPP mora biti opremljeno s spiskom članov te kategorije. (glejte obrazec PRILOGA 2) Popusti se obračunajo pri končnem obračunu. Reciprociteta: Za uveljavljanje reciprocitete veljajo znamkice, ki so bile prejete in nalepljene na izkaznici iz preteklih let. Dodatno naročamo znamkic. Kraj Datum MP Naročil: A+: polnoletna oseba; aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti, A: polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti, B: polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti, B1: polnoletna oseba: oseba starejša od 65 let, z osnovnim obsegom ugodnosti, S+Š: srednješolec ali študent do vključno 26. leta starosti, P+O: predšolski ali osnovnošolski otrok in mladostnik, OPP: oseba s posebnimi potrebami Naročilo pošljete po pošti: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova 9, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: katarina.macek@pzs.si ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 SEZNAM ČLANOV DRUŠTVA (PRILOGA 2) PLANINSKO DRUŠTVO NASLOV _ ODGOVORNA OSEBA ( ime in priimek) _ Telefon SPISEK pristopnih izjav članov Št. izjave (številka pristopne izjave) Ime Priimek Datum rojstva Spol Naslov Poštna št. Ime pošte Država 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 47 Telefon E-pošta Članarina (Ena od vrednosti za članarine) Družina (Vse člane iz iste družine označite z isto zaporedno številko družine, če je bil obračunan družinski popust.) Član drugega društva Društvena obvestila E-novice PZS Obveščanje o nakupih Planinski vestnik ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 OBRAČUN ČLANSKIH ZNAMKIC PZS ZA LETO 2012 BREZ PRILOŽENEGA SEZNAMA ČLANOV (PRILOGA 3A) PLANINSKO DRUŠTVO | DAVČNI ZAVEZANEC: DA / NE DAVČNA ŠTEVILKA: I TELEFON: | ZNAMKE PREJETE PO RAČUNIH ŠT.: | ŠTEVILKA: I DATUM OBRAČUNA: | E-NASLOV: | TRR: ZNAMKICE 2012 KATEGORIJA ČLANSTVA ČLANARINA 2012 število prejetih vrednost prejetih število prodanih do 31. 3. vrednost prodanih SKUPNO število prodanih do 30. 6. vrednost prodanih število vračilo 15. 11. vrednost vračilo 15. 11. SKUPNO število prodanih do 15. 11. vrednost prodanih A+ 65,00 A+ / d 60,60 A 55,00 A / d 50,60 B 22,00 B / d 17,60 B1 16,50 S+Š 14,00 S+Š / d 11,20 P+O 6,00 P+O / d 4,80 OPP 6,00 OPP / d 4,80 SKUPAJ: Znesek po računu/€: Vrednost vrnjenih znamkic: Razlika/€: Vrednost prodanih znamkic/€: Dobropis/€: Število prejeti: Število vrnjenih: Število prodanih: Članarino obračunal: Telefonska številka: Datum nakazila članarine na PZS: Datum nakazila članarine na PZS: Datum nakazila članarine na PZS: v znesku v znesku v znesku ŽIG: PODPIS: Pri obračunu 30. 6. vpišite skupno število znamkic / ne samo prodanih v obdobju od 31. 3. do 30. 6.! Obrazec je objavljen na spletni strani Planinske zveze Slovenije - http://www.pzs.si (zavihek ČLANSTVO). Dodatne informacije o članarini dobite pri Katarini Maček (tel. 01/43 45 688, e-pošta: katarina.macek@pzs.si). OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 49 OBRAČUN ČLANSKIH ZNAMKIC PZS ZA LETO 2012 S PRILOŽENIM SEZNAMOM ČLANOV (PRILOGA 3B) PLANINSKO DRUŠTVO DAVČNI ZAVEZANEC: DA / NE DAVČNA ŠTEVILKA: _ TELEFON: _ ZNAMKE PREJETE PO RAČUNIH ŠT.: _ ŠTEVILKA: _ DATUM OBRAČUNA: _ E-NASLOV: _ TRR: ZNAMKICE 2012 KATEGORIJA ČLANSTVA ČLANARINA 2012 število prejetih vrednost prejetih število prodanih do 31. 3. vrednost prodanih SKUPNO število prodanih do 30. 6. vrednost prodanih število vračilo 15. 11. vrednost vračilo 15. 11. SKUPNO število prodanih do 15. 11. vrednost prodanih A+ 65,00 A+ / d 60,60 A 55,00 A / d 50,60 B 22,00 B / d 17,60 B1 16,50 S+Š 14,00 S+Š / d 11,20 P+O 6,00 P+O / d 4,80 OPP 6,00 OPP / d 4,80 SKUPAJ: Znesek po računu/€: Vrednost vrnjenih znamkic: Razlika/€: Vrednost prodanih znamkic/€: Dobropis/€: Število prejeti: Število vrnjenih: Število prodanih: Članarino obračunal: Telefonska številka: Datum nakazila članarine na PZS: Datum nakazila članarine na PZS: Datum nakazila članarine na PZS: v znesku v znesku v znesku ŽIG: PODPIS: Pri obračunu 30. 6. vpišite skupno število znamkic / ne samo prodanih v obdobju od 31. 3. do 30. 6.! Obrazec je objavljen na spletni strani Planinske zveze Slovenije - http://www.pzs.si (zavihek ČLANSTVO). Dodatne informacije o članarini dobite pri Katarini Maček (tel. 01/43 45 688, e-pošta: katarina.macek@pzs.si). ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 KATEGORIJE IN VIŠINE ČLANARIN 2012 (PRILOGA 4) A + A +/d A A/d B B/d B1 S+Š S+Š/D P+O P+O/D OPP OPP/d ČLANARINA 2012 65,00 € 60,60 € 55,00 € 50,60 € 22,00 € 17,60 € 16,50 € 14,00 € 11,20 € 6,00 € 4,80 € 6,00 € 4,80 € Stroški vezani na pravice članstva PZS 45,55 € 45,55 € 36,51 € 36,51 € 3,36 € 3,36 € 3,36 € 3,36 € 3,36 € 1,50 € 1,50 € 0,42 € 0,42 € Nezgodno zavarovanje 6,75 € 6,75 € 4,40 € 4,40 € 1,10 € 1,10 € 1,10 € 1,10 € 1,10 € 0,47 € 0,47 € 0,00 € 0,00 € Reševanje v tujini 8,30 € 8,30 € 2,20 € 2,20 € 1,45 € 1,45 € 1,45 € 1,45 € 1,45 € 0,27 € 0,27 € 0,00 € 0,00 € Dodatno zavarovanje za str. vrnitve poškodov. 2,22 € 2,22 € 1,67 € 1,67 € Zavarovanje odgovornosti 0,56 € 0,56 € 0,52 € 0,52 € 0,39 € 0,39 € 0,39 € 0,39 € 0,39 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € 0,00 € Članska znamkica 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € 0,42 € Dnevnik Ciciban planinec, Mladi planinec I in II 0,34 € 0,34 € 0,00 € 0,00 € Naročnina na revijo Planinski vestnik 25,50 € 25,50 € 25,50 € 25,50 € Planinski kažipot 1,80 € 1,80 € 1,80 € 1,80 € Brez poimenskega seznama stroški - delitev 50/50 delitev 59/41 stroški - delitev 20/80 Stroški vez.na pr. članstva, ki jih pokriva PZS 45,55 € 45,55 € 36,51 € 36,51 € 1,50 € 1,50 € 0,42 € 0,42 € Članarina PZS 59%, razen za A, A+, P+O in OPP 9,72 € 7,53 € 9,25 € 7,05 € 12,98 € 10,38 € 9,74 € 8,26 € 6,61 € 0,90 € 0,66 € 1,12 € 0,88 € Članarina PD 41%, razen za A, A+, P+O in OPP 9,73 € 7,52 € 9,24 € 7,04 € 9,02 € 7,22 € 6,77 € 5,74 € 4,59 € 3,60 € 2,64 € 4,46 € 3,50 € Nakazilo na PZS 55,27 € 53,08 € 45,76 € 43,56 € 12,98 € 10,38 € 9,74 € 8,26 € 6,61 € 2,40 € 2,16 € 1,54 € 1,30 € Poimenski seznam stroški - delitev 50/50 delitev 55/45 stroški - delitev 20/80 Stroški vez.na pr. članstva, ki jih pokriva PZS 45,55 € 45,55 € 36,51 € 36,51 € 1,50 € 1,50 € 0,42 € 0,42 € Članarina PZS 55%, razen za A, A+, P+O in OPP 9,72 € 7,53 € 9,25 € 7,05 € 12,10 € 9,68 € 9,08 € 7,70 € 6,16 € 0,90 € 0,66 € 1,12 € 0,88 € Članarina PD 45%, razen za A, A+, P+O in OPP 9,73 € 7,52 € 9,24 € 7,04 € 9,90 € 7,92 € 7,43 € 6,30 € 5,04 € 3,60 € 2,64 € 4,46 € 3,50 € Nakazilo na PZS 55,27 € 53,08 € 45,76 € 43,56 € 12,10 € 9,68 € 9,08 € 7,70 € 6,16 € 2,40 € 2,16 € 1,54 € 1,30 € ČLANARINA 2011 stroški + delitev 50/50 stroški + delitev 50/50 za P+O delitev 20/80 Vrsta članarine A B B1 S+Š S+Š/D P+O P+O/D Vrednost članarine 50,00 € 20,00 € 15,00 € 13,00 € 10,40 € 5,00 € 4,00 € Stroški vez.na pr. članstva, ki jih pokriva PZS 34,48 € 3,63 € 3,63 € 3,63 € 3,63 € 0,42 € 0,42 € članarina PZS 7,76 € 8,18 € 5,68 € 4,68 € 3,38 € 1,00 € 0,50 € članarina PD 7,76 € 8,19 € 5,69 € 4,69 € 3,39 € 3,58 € 3,08 € Nakazilo na PZS 42,24 € 11,81 € 9,31 € 8,31 € 7,01 € 1,42 € 0,92 € Razlika deleža članarine za PD 2011 / 2012 1,48 € 1,71 € 1,74 € 1,61 € 1,65 € 0,02 € -0,44 € OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 51 WIENER S S1ÄDTI5CHE SN1 SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE Vsebina A: Zavarovalno kritje 1. člen Predmet zavarovanja 2. člen Zavarovalni primer 3. člen Krajevna veljavnost 4. člen Časovna veljavnost 5. člen Sklenitev pogodbe, začetek zavarovalnega kritja, začasno kritje 6. člen Pojem nezgode B: Zavarovane nevarnosti 7. člen Trajna invalidnost 8. člen Smrt 9. člen Dnevno nadomestilo 10. člen Bolnišnični dan 11. člen Stroški nezgode 12. člen Otroška paraliza; klopni meningoencefalitis 13. člen Dodatna kritja 14. člen Izplačilo zavarovalnine, zastaranje 15. člen Postopek v primeru nesoglasij (zdravniška komisija) C: Omejitve zavarovalnega kritja 16. člen Osebe, ki se ne morejo zavarovati 17. člen Izključitve zavarovalnega kritja 18. člen Omejitve zavarovalnega kritja D: Obveznosti zavarovalca 19. člen Premija, zamuda pri plačevanju premij 20. člen Prijava nevarnostnih okoliščin, spremembe poklica ali zaposlitve zavarovanca ter posebnih nevarnosti zavarovanca 21. člen Obveznosti pred oz. po nastopu zavarovalnega primera E: Ostala pogodbena določila 22. člen Zavarovalna pogodba, sklepanje zavarovanja, zavarovalna doba, trajanje pogodbe 23. člen Odpoved, prenehanje pogodbe 24. člen Pravni položaj pogodbenih strank 25. člen Osebni podatki 26. člen Uporaba predpisov in pravno varstvo 27. člen Pristojnost v primeru spora 28. člen Izvensodno reševanje sporov 29. člen Oblika obvestil, podajanje izjav A: Zavarovalno kritje 1. člen Predmet zavarovanja Zavarovalnica se zavezuje zavarovancu nuditi zavarovalno kritje, če nastopi zavarovalni primer zaradi nezgode. Zavarovalna kritja so določena v poglavju B teh pogojev. Iz police je razvidno, katera zavarovalna kritja so dogovorjena in višina zavarovalnih vsot. 2. člen Zavarovalni primer Za zavarovalni primer se šteje nastop nezgode (6. člen). 3. člen Krajevna veljavnost Zavarovalno kritje velja po vsem svetu._ 4. člen Časovna veljavnost Zavarovalno kritje velja za nezgode, ki se zgodijo v času veljavnosti zavarovanja (veljavnost zavarovalne pogodbe z upoštevanjem 937. in 946. člena Obligacijskega zakonika). 5. člen Sklenitev pogodbe, začetek zavarovalnega kritja, začasno kritje 1. Sklenitev pogodbe, začetek zavarovalnega kritja Zavarovanje je sklenjeno z dnem prispetja ponudbe na zavarovalnico, pod pogojem, da je plačana prva ali enkratna premija in da zavarovalnica ponudbe ne zavrne v roku osmih dni od njenega prispetja na zavarovalnico. V primeru, da je potreben zdravniški pregled, pa ta rok znaša 30 dni. Ponudba je sestavni del zavarovalne pogodbe. Zavarovalno kritje začne veljati, ko je plačana prva ali enkratna premija, vendar ne prej kot z dnem, ki je v polici določen kot dan začetka zavarovanja. Dogovor o plačilu premije na podlagi računa, predračuna ali drugega plačilnega naloga, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. 2. Začasno kritje Če naj bi se zavarovalno kritje začelo pred dnevom plačila premije (začasno kritje), mora zavarovalnica izdati posebno potrdilo o začasnem kritju. Veljati preneha z izročitvijo police. Zavarovalnica je upravičena, da začasno kritje pisno odpove z rokom enega tedna. Zavarovalnici v tem primeru pripada premija, ki odpade na čas zavarovalnega kritja. 6. člen Pojem nezgode 1. Nezgoda je od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje nenadoma od zunaj mehansko ali kemično na telo zavarovanca in ima za posledico telesno poškodbo ali smrt. 2. Kot nezgoda veljajo tudi naslednji dogodki, ki so neodvisni od zavarovančeve volje: - utopitev; - opekline z ognjem ali paro, učinkovanje udara strele ali elektrike; - vdihavanje plinov ali hlapov, zaužitje strupenih ali jedkih snovi, razen če je to učinkovanje postopno; - izpah sklepov, nategnitev in pretrganje mišic, kit, vezi in ovojnic, ki se nahajajo na udih in na hrbtenici, zaradi nenadne spremembe nameravanega giba. 3. Za nezgodo se ne štejejo bolezni, kakor tudi ne nalezljive bolezni kot posledica nezgode. To ne velja za otroško paralizo in klopni meningoencefalitis ter meningopolineuritis, ki se je razvil iz borelioze, kot posledica ugriza klopa, v skladu z določili 12. člena, kakor tudi ne za tetanus in steklino, ki sta posledica nezgode v skladu s 1. odstavkom tega člena. 4. Zavarovalno kritje velja tudi za nezgode, ki jih zavarovanec doživi kot potnik motornega letala, registriranega za prevoz oseb. 1 SN1-POG-02/10 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER §5 51ÄDTISCHE SN1 SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE «e,™™.»«™»- Letalski potnik je oseba, ki ni vzročno povezana z upravljanjem letala in ni član posadke letala ter ne opravlja poklicne dejavnosti z letalom. B: Zavarovane nevarnosti 7. člen Trajna invalidnost 1. Če se v enem letu od dneva nezgode ugotovi, da je nezgoda povzročila trajno invalidnost zavarovanca, se izplača zavarovalnina, ki ustreza stopnji trajne invalidnosti. 2. Za ugotavljanje stopnje trajne invalidnosti veljajo naslednja določila: 2.a. V primeru popolne izgube ali popolne funkcionalne nezmožnosti 2.b. Če pride do delne izgube ali delne funkcionalne nesposobnosti zgoraj navedenih delov telesa ali organov, se stopnje iz točke 2a. 2. odstavka tega člena uporabljajo sorazmerno. V primeru zmanjšane funkcionalne sposobnosti roke ali noge se sorazmerno uporabi ustrezen odstotek za celo roko ali nogo. 3. Če se stopnja invalidnosti ne more določiti v skladu z 2. odstavkom tega člena, je za določitev stopnje invalidnosti odločilno, v kolikšni meri je z medicinskega vidika zmanjšana telesna ali duševna funkcionalna sposobnost. 4. Stopnje trajne invalidnosti, določene po 2. in 3. odstavku tega člena, se seštevajo. Skupna stopnja trajne invalidnosti ne more presegati 100%. 5. Zavarovalnina za invalidnost se v prvem letu po nezgodi izplača le, če je iz medicinskega vidika možno točno ugotoviti vrsto in obseg posledic nezgode. 6. Če stopnje trajne invalidnosti ni mogoče jasno določiti, lahko zavarovanec in zavarovalnica zahtevata, da se do štirih let od dneva nezgode, stopnja invalidnosti letno zdravniško ocenjuje in sicer od drugega leta po dnevu nezgode tudi z zdravniško komisijo. 2 Če se v takem primeru pri končni oceni trajne invalidnosti ugotovi višja zavarovalnina za invalidnost, kot pa jo je zavarovalnica do tedaj že izplačala, se razlika od dneva dospelosti izplačila (3. odstavek 14. člena) obrestuje s 4% letno. 7. Če zavarovanec umre a) zaradi nezgode v roku enega leta po nezgodi, ni mogoče uveljavljati pravice do izplačila zavarovalnine iz naslova trajne invalidnosti; b) v roku enega leta po nezgodi in vzrok smrti ni posledica nezgode, velja za določitev zavarovalnine stopnja trajne invalidnosti, ki bi jo bilo možno ugotoviti na osnovi zadnjega zdravniškega izvida; c) zaradi nezgode ali drugega vzroka pozneje kot po enem letu od dneva nezgode, velja za določitev zavarovalnine stopnja trajne invalidnosti, ki bi jo bilo možno ugotoviti na osnovi zadnjega zdravniškega izvida. 8. Če je zavarovanec na dan nezgode že dopolnil 75. leto starosti, se namesto enkratnega zneska izplačuje renta, ki se izračuna po rentni tabeli, ki je navedena v prilogi. Osnova za izračun rente je starost zavarovanca, ki jo je dopolnil na dan nezgode. Kapitalizirana vrednost rente je tisti znesek, ki bi ga bilo treba izplačati v primeru, če bi se renta izplačala v enkratnem znesku. Če je obveznost zavarovalnice določena glede temelja in višine, se izplačevanje rente začne z veljavnostjo za nazaj, s prvim v mesecu, ki sledi dnevu nezgode. Konča se s koncem koledarskega meseca, v katerem zavarovanec umre. 8. člen Smrt 1. Če zavarovanec umre zaradi posledic nezgode v prvem letu po nezgodi, se izplača zavarovalna vsota za primer smrti. 2. Pri izplačilu zavarovalnine za primer smrti se upoštevajo plačila, ki so že bila izplačana za trajno invalidnost zaradi istega dogodka. Presežka zneska iz naslova trajne invalidnosti, ki ga je zavarovalnica že plačala, ne more zahtevati v povračilo. 3. Za osebe, stare manj kot 14 let se v okviru zavarovalne vsote povrnejo le ustrezni nastali stroški pogreba. 9. člen Dnevno nadomestilo Dnevno nadomestilo se izplača pri trajni ali začasni invalidnosti, ki je nastala zaradi nezgode, za čas trajanja popolne delovne nezmožnosti opravljanja poklica zavarovanca, za najdlje 365 dni v obdobju dveh let od dneva nezgode. 10. člen Bolnišnični dan 1. Bolnišnični dan se izplača za vsak koledarski dan, ko se zavarovanec zaradi zavarovanega primera nahaja v nujni medicinski bolnišnični zdravstveni oskrbi (24-urna hospitalizacija), vendar največ za 365 dni v obdobju dveh let od dneva nezgode. SN1-POG-02/10 roke v ramenskem sklepu 70 % roke nad komolcem 65 % roke pod komolcem ali enega zapestja 60 % palca 20 % kazalca 10 % drugega prsta 5 % noge od sredine stegna 70 % noge do sredine stegna 60 % noge do sredine goleni ali enega stopala 50 % palca na nogi 5 % drugega prsta na nogi 2 % vida obeh očes 100 % vida enega očesa 35 % če je bil vid drugega očesa izgubljen že pred nastankom zavarovalnega primera 65 % sluha obeh ušes 60 % sluha enega ušesa 15 % če je bil sluh drugega ušesa izgubljen že pred nastankom zavarovalnega primera 45 % voha 10 % okusa 5 % OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 53 WIENER §5 51ÄDTISCHE SN1 SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE ^h,™*««™»- 2. Kot bolnišnice veljajo zdravstvene ustanove in sanatoriji, ki imajo ustrezno dovoljenje za delovanje, ki so pod stalnim zdravniškim vodstvom in oskrbo in se ne omejujejo na uporabo določenih zdravstvenih metod, kakor tudi rehabilitacijski centri nosilcev socialnega zavarovanja, bolnišnice v obratih in bolniški oddelki upravno- izvršilnih organov. 3. Kot bolnišnice se ne štejejo zdravstvene ustanove, kot so: zavodi za zdravljenje pljučnih bolnikov in neozdravljivih kroničnih bolnikov, rehabilitacijski centri, domovi za ostarele in njihovi bolniški oddelki, zdravilišča ter zavodi za zdravljenje in oskrbo živčnih in duševnih bolnikov. 11. člen Stroški nezgode Do višine dogovorjene zavarovalne vsote se stroški nezgode nadomestijo, če nastanejo v obdobju 2 let od dneva nezgode, in v kolikor nadomestila ne plača Zavod za zdravstveno zavarovanje ali drug nosilec zavarovanja. Stroški nezgode so: 1. Stroški zdravljenja, ki so nastali pri odpravljanju posledic nezgode in so bili nujni po presoji zdravnika. Sem sodijo tudi potrebni stroški prevoza ponesrečenca, prvi nakup umetnih udov in zobne proteze ter drugi potrebni prvi nakupi po presoji zdravnika. Stroški za potovanja v toplice, na oddih in bivanja v zdraviliščih, nadaljnji stroški popravila ali ponovne nabave zobne proteze, umetnih udov ali drugih umetnih pripomočkov, se ne nadomestijo. 2. Stroški reševanja, so stroški, ki so bili nujni, če je zavarovanec: 2.1 doživel nezgodo ali se je znašel v življenjski nevarnosti v gorah ali v vodi in ga je treba poškodovanega ali nepoškodovanega reševati, 2.2 zaradi nezgode ali zaradi nevarnosti v gorah ali v vodi umrl in ga je treba reševati; Stroški reševanja so dokazani stroški iskanja zavarovanca in stroški njegovega prevoza do najbližje dovozne ceste ali do najbližje bolnišnice. 3. Stroški vrnitve so stroški prevoza ponesrečenca, ki so pogojeni z nezgodo. Prevoz mora priporočiti zdravnik, če se je zavarovanec ponesrečil zunaj svojega kraja bivanja in ga je treba prepeljati s kraja nezgode oz. bolnišnice, kamor je bil pripeljan po nezgodi, do njegovega kraja bivanja oz. njegovemu kraju bivanja najbližje bolnišnice. Pri nezgodi s smrtnim primerom se povrnejo tudi stroški prevoza pokojnika do njegovega zadnjega kraja bivanja v Sloveniji. 12. člen Otroška paraliza; klopni meningoencefalitis Zavarovalno kritje zajema posledice otroške paralize in meningoencefalitisa, ki je posledica ugriza klopa, pod pogojem, da je bolezen ugotovljena serološko in ne izbruhne prej kot 15 dni po začetku zavarovanja in tudi ne kasneje kot 15 dni po koncu zavarovanja. Kot začetek bolezni (nastanek zavarovalnega primera) se šteje dan, ko je bilo prvič nudena zdravniška pomoč zaradi bolezni, ki je diagnosticirana kot otroška paraliza ali klopni meningoencefalitis. Zavarovalnina se izplača samo za primer smrti ali trajne invalidnosti. Zavarovalnina je v okviru dogovorjene zavarovalne vsote omejena na 14.500 EUR. 13. člen Dodatna kritja Zavarovalnica prevzame samo tiste stroške, ki nastanejo pri izpolnitvi obveznosti, opredeljenih v 2. odstavku 21. člena. Izjemo predstavljajo stroški iz 2.4. točke, 2. odstavka 21. člena. 14. člen Izplačilo zavarovalnine, zastaranje 1. Plačilna obveznost zavarovalnice zapade v plačilo v skladu z zakonom v štirinajstih dneh po dospetju obvestila in predložitve celotne medicinske in druge dokumentacije, ki je potrebna za določitev temelja in višine zavarovalnine. 2. Če pa je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Zavarovalnica je dolžna v obdobju enega meseca, pri zahtevkih za izplačilo zavarovalnine za trajno invalidnost pa v roku treh mesecev, priznati ali zavrniti uveljavljanje zahtevkov in njihovo višino. Roki začnejo teči z dnem prejetja dokumentacije, ki je potrebna za ugotovitev poteka in posledic nezgode ter o zaključku zdravljenja. Priskrbeti pa jih mora oseba, ki uveljavlja zahtevek. 3. Če je plačilna obveznost ugotovljena po temelju, lahko zavarovalec zahteva predujem do višine zneska, ki ga bo zavarovalnica na osnovi dejanskega stanja nedvomno morala plačati. 4. Zapadlost izplačila zavarovalnine s strani zavarovalnice prav tako nastopi, če upravičenec po preteku dveh mesecev od vložitve zahtevka za izplačilo denarnega zneska od zavarovalnice zahteva pojasnilo, zaradi katerih razlogov obdelava njegovega zahtevka še ni zaključena, in te zahteve zavarovalnica ne more izpolniti v roku enega meseca. 5. Glede zastaranja velja 357. člen Obligacijskega zakonika. 6. Zavarovalnino izplača podružnica v Ljubljani. 7. Zavarovalnina se upravičencu nakaže na njegove stroške. 15. člen Postopek v primeru nesoglasij (zdravniška komisija) 1. V primeru nesoglasja o vrsti in obsegu posledic nezgode, o vzročni zvezi med nastalimi posledicami in zavarovalnim primerom, vprašanja vpliva bolezni ali hibe zavarovanca na posledice nezgode, kakor tudi v primerih iz 6. odstavka 7. člena, odloča zdravniška komisija. 2. V sporih, katerih odločitev je v skladu s 1. odstavkom tega člena v pristojnosti zdravniške komisije, lahko zavarovalec v roku šestih mesecev od prejema izjave zavarovalnice iz 2. odstavka 14. člena z navedbo svojega zahtevka vloži ugovor in zahteva odločitev zdravniške komisije. 1 SN1-POG-02/10 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER S 51ÄDTISCHE SN1 SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE «E.™ur.»CE™». 3. Pravico zahtevati odločitev zdravniške komisije ima tudi zavarovalnica. 4. V zdravniško komisijo imenujeta zavarovalnica in zavarovalec vsak po enega zdravnika. Izbrana zdravnika pred začetkom svojega dela imenujeta tretjega zdravnika kot predsednika, ki v primeru, da ne moreta doseči soglasja ali pa soglašata le delno, dokončno odloči v mejah njunih izvedenskih mnenj. 5. Zavarovanec je dolžan opraviti zdravniški pregled na zahtevo zdravnikov iz omenjene komisije in vse preiskave oz. ukrepe, ki jih ta komisija ima za potrebne. 6. Zdravniška komisija mora o svojem delu voditi zapisnik in o svoji odločitvi izdati pisni sklep z obrazložitvijo. V primeru, da zdravnika ne soglašata, mora vsak izmed njiju posebej v zapisniku zapisati svoje mnenje. Če mora odločiti predsednik, mora tudi on svojo obrazložitev zapisati v zapisniku. Dokumente o delu komisije hrani zavarovalnica. 7. Zdravniška komisija sama določi svoje stroške in jih zavarovalec in zavarovalnica krijeta v razmerju priznanja. V primeru iz 6. odstavka 7. člena krije stroške tisti, ki je zahteval novo določanje. Delež stroškov, ki jih mora zavarovalec kriti, je omejen na 1% skupne zavarovalne vsote za primer smrti in invalidnosti, vendar pa največ 25% spornega zneska. C: Omejitve zavarovalnega kritja 16. člen Osebe, ki se ne morejo zavarovati 1. Zavarovanja ni mogoče skleniti in zavarovanje v nobenem primeru ne velja za osebe, katerim je stalno popolnoma odvzeta delovna sposobnost, so osebe s težkimi živčnimi obolenji ali motnjami in duševno bolne osebe. Popolna delovna nesposobnost je podana, če se od zavarovanca zaradi bolezni ali hibe z medicinskih vidikov ne more pričakovati opravljanje poklicne dejavnosti in se poklicna dejavnost tudi ne opravlja. 2. Za tako osebo se zavarovalna pogodba ne sklene. Če zavarovanec v času trajanja zavarovalne pogodbe postane oseba, ki ne more biti zavarovana, preneha zavarovalno kritje in zavarovalna pogodba preneha veljati. 17. člen Izključitve zavarovalnega kritja Iz zavarovanja so izključene nezgode, ki se zgodijo: 1. pri upravljanju in vožnji z letali in zračnimi plovili vseh vrst in pri padalstvu; v kolikor se to ne nanaša na primere iz 4. odstavka 6. člena; 2. pri udeležbi na športnih tekmovanjih z motornimi vozili (tudi pri ocenjevalnih vožnjah in rallyjih) in pri treningih za ta tekmovanja; 3. pri udeležbi na regionalnih, državnih ali mednarodnih tekmovanjih na področju smučanja, smučarskih skokov, boba, sankanja kakor tudi na uradnih treningih za ta tekmovanja; 4 4. pri naklepnem poskusu ali storitvi kaznivega dejanja zavarovanca; 5. zaradi dogodkov, ki so neposredno ali posredno povezani z vojnimi dogodki vseh vrst; 6. zaradi notranjih nemirov, če se jih je zavarovanec udeležil na strani povzročiteljev nemirov; 7. zaradi posrednega ali neposrednega delovanja: - ionizirajočih sevanj v smislu predpisov o zaščiti pred posledicami ionizirajočih sevanj, - jedrske energije; 8. kot posledica srčnega infarkta ali kapi zavarovanca; srčni infarkt in kap v nobenem primeru ne veljata za nezgodo; 9. zaradi motnje zavesti zavarovanca ali zaradi bistvenega zmanjšanja duševnih sposobnosti zavarovanca zaradi vpliva alkohola, mamil ali zdravil; 10. zaradi telesnih poškodb pri zdravljenju in posegih, ki jih zavarovanec izvrši na svojem telesu ali jih pusti izvršiti, v kolikor povod za to ni bil zavarovalni primer. V kolikor je bil povod zavarovalni primer, se 7. točka tega člena ne upošteva. 18. člen Omejitve zavarovalnega kritja 1. Zavarovalnina se izplača le za posledice, ki so nastale zaradi nezgode (telesna poškodba ali smrt). 2. Pri ugotavljanju stopnje trajne invalidnosti zaradi nezgode se odbije stopnja predhodne invalidnosti samo v primeru, če je bila pri nezgodi prizadeta telesna ali duševna funkcija, ki je bila prizadeta že prej. Predhodna invalidnost se določa v skladu z 2. in 3. odstavkom 7. člena. 3. V kolikor so na posledice nezgode vplivale bolezni ali hibe, ki so obstajale že pred nezgodo, se zavarovalnina zmanjša sorazmerno glede na delež bolezni ali hibe, če ta delež znaša vsaj 25%. 4. Za organsko pogojene motnje živčnega sistema se zavarovalnina izplača le, če in v kolikor je ta motnja nastala zaradi organske poškodbe, ki je posledica nezgode. Duševne motnje (nevroze, psihonevroze) se ne štejejo za posledice nezgode. 5. Pri medvretenčnih kilah (herniacija medvretenčnih ploščic) se zavarovalnina izplača le, če so posledica neposrednega mehanskega vpliva na hrbtenico in ne gre za poslabšanje bolezenskega stanja, ki je obstajalo že pred nezgodo. 6. V primeru trebušnih in drugih kil vseh vrst se zavarovalnina izplača le, če so nastale zaradi neposrednega zunanjega mehanskega vpliva in niso dedno pogojene. D: Obveznosti zavarovalca 19. člen Premija, zamuda pri plačevanju premij 1. Zavarovalec je dolžan plačati prvo premijo ali enkratno premijo, vključno z vsemi spremljajočimi stroški in davki, SN1-POG-02/10 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 55 WIENER & 51ÄDTISCHE SN1 SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE ^T^^F^ ob podpisu ponudbe. V primeru, da se zavarovalna pogodba ne sklene, se premija vrne v celoti. Plačilo prve ali enkratne premije je pogoj za sklenitev zavarovalne pogodbe (plačilo premije ob sklenitvi pogodbe). Če zavarovalni primer nastopi pred plačilom prve ali enkratne premije, je zavarovalnica prosta obveznosti izplačila zavarovalnine. Če zavarovalnica odstopi od pogodbe, ker prva premija ni plačana pravočasno, lahko zahteva povračilo stroškov, ki so zavarovalnici nastali v zvezi s pogodbo. 2. Nadaljnje premije pa je zavarovalec dolžan plačati, vključno z vsemi spremljajočimi stroški in davki, do dogovorjenega roka. Delno plačilo premije se ne šteje kot plačilo premije. 3. V primeru zamude pri plačilu premije je zavarovalec dolžan zavarovalnici povrniti vse stroške, ki nastanejo zaradi neplačila premije (npr. stroški opomina). 4. Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino pa preneha v primeru, če zavarovalec ne plača do zapadlosti zavarovalne premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije. 5. Zavarovalnica lahko po izteku roka iz 4. odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prejšnjega odstavka in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja. 20. člen Prijava nevarnostnih okoliščin, spremembe poklica ali zaposlitve zavarovanca ter posebnih nevarnosti zavarovanca 1. Zavarovalec je ob sklenitvi zavarovalne pogodbe zavarovalnici dolžan prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za oceno nevarnosti in ki so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Pomembne so tiste okoliščine, za katere je zavarovalnica postavila pisna vprašanja v ponudbi. 2. Pri namernem zamolčanju ali namerni neresnični prijavi teh okoliščin lahko zavarovalnica v skladu z 932. členom Obligacijskega zakonika zahteva razveljavitev pogodbe in je prosta obveznosti. 3. V kolikor pride do spremembe v ponudbi navedenega poklica ali zaposlitve zavarovanca, ukvarjanja s prostočasnimi aktivnostmi zavarovanca ali podatkov o drugih okoliščinah, ki jih je zavarovalnica pisno zahtevala, je to treba takoj prijaviti zavarovalnici. Vpoklici na redni vojaški rok, na civilno služenje vojaškega roka ter kratkoročne vojaške vaje ne veljajo kot sprememba poklicne dejavnosti ali zaposlitve. - Če je povečanje nevarnosti tolikšno, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko odstopi od pogodbe. - Če pa je povečanje nevarnosti tolikšno, da bi bila zavarovalnica sklenila pogodbo samo proti večji premiji, če bi bilo tako stanje takrat, ko je bila sklenjena, lahko predlaga zavarovalcu novo višino premije. Če zavarovalec ne privoli v novo višino premije v štirinajstih dneh, ko prejme tak predlog, preneha pogodba po samem zakonu. - Če se je po sklenitvi zavarovalne pogodbe zmanjšala nevarnost, ima zavarovalec pravico zahtevati ustrezno zmanjšanje premije, šteto od dneva, ko je o zmanjšanju obvestil zavarovalnico. Če zavarovalnica ne privoli v zmanjšanje premije, lahko zavarovalec odstopi od pogodbe. 4. Če nastane zavarovalni primer, preden je bila zavarovalnica obveščena o povečanju nevarnosti, ali potem, ko je bila o tem obveščena, vendar prej, preden je odstopila od pogodbe ali se z zavarovalcem sporazumela o povečanju premije, se zavarovalnina zmanjša v sorazmerju med plačanimi premijami in premijami, ki bi morale biti plačane glede na povečano nevarnost. 21. člen Obveznosti pred oz. po nastopu zavarovalnega primera 1. Obveznosti pred nastopom zavarovalnega primera Zavarovanec mora kot voznik motornega vozila vedno imeti veljavno vozniško dovoljenje, ki je predpisano za vožnjo tovrstnega vozila v javnem prometu oz. mu ne sme biti izrečena prepoved vožnje. To velja tudi za vožnjo s tem vozilom izven javnega prometa. Ob kršitvi teh obveznosti je zavarovalnica prosta obveznosti izplačila zavarovalnine iz zavarovalne pogodbe. 2. Obveznosti po nastopu zavarovalnega primera 2.1. Nezgoda mora biti pisno prijavljena zavarovalnici takoj, najpozneje pa v roku enega tedna po nezgodi. 2.2. Primer smrti je treba zavarovalnici prijaviti v roku treh dni, ne glede na to, da je nezgoda že bila prijavljena. 2.3. Zavarovalnica ima pravico zahtevati, da truplo pregleda zdravnik, da se naredi obdukcija in da se truplo po potrebi ekshumira. 2.4. Po nezgodi je zavarovanec dolžan takoj poiskati zdravniško pomoč in z zdravniško oskrbo nadaljevati do konca zdravljenja. Zavarovanec mora storiti vse za preprečitev oz. zmanjšanje posledic nezgode. 2.5. Po prejemu obrazca za prijavo nezgode ga je potrebno v celoti izpolniti in ga nemudoma dostaviti zavarovalnici. Poleg tega je potrebno zavarovalnici posredovati vse zahtevane dokumente, informacije in podatke v zvezi z nezgodo. 2.6. Zdravnika ali zdravstveno ustanovo, ki zavarovanca zdravi, ter tiste zdravnike ali zdravstvene ustanove, pri katerih se je zavarovanec zdravil ali je bil na preiskavah iz drugih razlogov, je potrebno pooblastiti za posredovanje podatkov in poročil, ki jih zahteva zavarovalnica. Če je bila nezgoda prijavljena tudi Zavodu za zdravstveno zavarovanje, 1 SN1-POG-02/10 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 SN1 SPLOSNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE WIENER* 51ADTISCHE nrrn^ iHf.ijnAijrF c.isnyp je potrebno v smislu navedenih določil pooblastiti tudi zavod. 2.7. Pristojne organe, ki obravnavajo nezgodni primer, je potrebno posebej pooblastiti za posredovanje podatkov, ki jih za reševanje potrebuje zavarovalnica. 2.8. Zavarovalnica lahko zahteva, da zavarovanec opravi zdravniški pregled pri zdravnikih, ki jih določi sama. 2.9. Če zavarovanje krije tudi bolnišnični dan in je bil zavarovanec hospitaliziran (2. odstavek 10. člena), mora zavarovanec zavarovalnici po odpustu iz bolnišnice poslati potrdilo o bivanju v bolnišnici, v katerem morajo biti navedeni naslednji podatki: polno ime in priimek zavarovanca, njegovi rojstni podatki, datum sprejema v bolnišnico in datum odpusta, ter diagnoza. 2.10. V primeru dodatnega zavarovanja stroškov nezgode je zavarovalnici potrebno predati originalne račune. 3. Če zavarovalec krši obveznosti iz tega člena, je dolžan povrniti zavarovalnici škodo, ki jo ima zaradi tega. E: Ostala pogodbena določila 22. člen Zavarovalna pogodba, sklepanje zavarovanja, zavarovalna doba, trajanje pogodbe 1. Zavarovalna pogodba Zavarovalno pogodbo sestavljajo ponudba za zavarovanje, zavarovalna polica ter splošni in posebni zavarovalni pogoji. 2. Zavarovalna doba Če zavarovalna pogodba ni sklenjena za krajši čas, velja za zavarovalno dobo obdobje enega leta. 3. Trajanje pogodbe Zavarovalna pogodba velja za čas, ki je določen v zavarovalni polici. Če pogodba na podlagi dogovora traja vsaj eno leto, se pogodba podaljša vsakokrat za eno leto, če se ne odpove tri mesece pred potekom. Če je trajanje pogodbe krajše kot eno leto, se pogodba konča brez odpovedi. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot tri leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe s tem, da to pisno sporoči zavarovalnici. 23. člen Odpoved, prenehanje pogodbe 1. Odpoved po nastopu zavarovalnega primera 1.1. Po nastopu zavarovalnega primera lahko zavarovalec pogodbo odpove, če zavarovalnica zavrne zahtevek za izplačilo zavarovalnine ali zavlačuje s priznanjem. V teh primerih lahko zavarovalec poda odpoved v roku enega meseca - po zavrnitvi zahtevka za izplačilo zavarovalnine; - po pravnomočnosti sodbe v primeru pravnega spora pred sodiščem; - po vročitvi odločitve zdravniške komisije (15. člen); - po zapadlosti plačila zavarovalnine v primerih iz 14. člena. Odpoved se lahko uveljavlja s takojšnjo veljavnostjo ali ob koncu tekočega zavarovalnega obdobja. 1.2. Zavarovalnica lahko pogodbo odpove po nastopu zavarovanega primera, če je izplačala zavarovalnino ali priznala vsaj temelj obveznosti izplačila ali če je zavarovalec zahtevek za zavarovalnino uveljavljal z zvijačo. Odpoved je potrebno podati v roku enega meseca: - po izplačilu zavarovalnine; - po priznanju temelja obveznosti izplačila; - po zavrnitvi zahtevka za izplačilo zavarovalnine, ki se je uveljavljal z zvijačo. Odpoved po izplačilu zavarovalnine ali priznanju temelja obveznosti izplačila se lahko poda samo z upoštevanjem enomesečnega odpovednega roka. Odpoved zaradi zavrnitve zahtevka, ki se je uveljavljal z zvijačo, zavarovalnica lahko izreče takoj. 1.3. Zavarovalnica ima pravico do premije, ki se nanaša na dobo do preteka pogodbe. 2. Če pogodba preneha, ker zavarovanec postane oseba, ki je ni mogoče več zavarovati, v smislu 16. člena teh pogojev, ali se pogodba razdre predčasno, zavarovalnici pripada premija le za do tedaj pretečeni čas trajanja pogodbe. 3. Če je zavarovalnica glede na dogovorjeni čas trajanja pogodbe obračunala znižano premijo, lahko pri predčasni prekinitvi pogodbe zahteva poplačilo zneska, za katerega bi morala biti premija višja, če bi bila pogodba sklenjena le za obdobje, kot je dejansko veljala. 24. člen Pravni položaj pogodbenih strank 1. Nezgodno zavarovanje se lahko sklene za nezgode, ki se zgodijo zavarovalcu ali za nezgode, ki se zgodijo drugim osebam. Zavarovanje za nezgode, ki se zgodijo drugi osebi, se šteje kot zavarovanje, ki se nanaša na drugo osebo. Če zavarovalec na svoj račun sklene zavarovanje za nezgode, ki se nanašajo na drugo osebo, je za veljavnost take pogodbe potrebno njegovo pisno soglasje. Če ta druga oseba ni opravilno sposobna ali je omejena v svoji opravilni sposobnosti in je zavarovalec njen zastopnik glede predmetnih zadev, zavarovalec ne more zastopati te osebe pri izdaji pisnega soglasja. 2. Vsa določila, ki so sprejeta za zavarovalca, smiselno veljajo tudi za zavarovance in tiste osebe, ki uveljavljajo zahtevke iz zavarovalne pogodbe. Te osebe so poleg zavarovalca odgovorne za izpolnitev obveznosti, zmanjševanje škode in reševanje. SN1-POG-02/10 6 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 57 WIENER & 51ÄDTISCHE SN1 SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE ^T^^F^ 25. člen Osebni podatki 1. Zavarovalec mora obvestiti zavarovalnico o spremembi naslova svojega prebivališča oziroma sedeža ali svojega imena oziroma firme v roku 15 dni od dneva spremembe. 2. Če je zavarovalec spremenil naslov prebivališča oziroma sedež ali svoje ime oziroma firmo, pa tega ni sporočil zavarovalnici, zadošča, da zavarovalnica obvestilo, ki ga mora sporočiti zavarovalcu (oziroma zavarovancu), pošlje na naslov njegovega zadnjega znanega prebivališča ali sedeža ali ga naslovi na zadnje znano ime oziroma firmo. 26. člen Uporaba predpisov in pravno varstvo 1. Za razmerja med zavarovalnico, zavarovalcem, zavarovancem, upravičencem in ostalimi osebami, ki niso urejeni s temi pogoji, se uporabljajo določila Obligacijskega zakonika. 2. Če se za zavarovanje uporabljajo tudi posebni pogoji oziroma klavzule, se v primeru nasprotja med splošnimi pogoji in posebnimi pogoji oziroma klavzulami uporabljajo določila posebnih pogojev oziroma klavzul. 3. Nadzorna organa: Agencija za zavarovalni nadzor, Trg republike 3, Ljubljana; Finanzmarktaufsichtsbehörde (FMA), Praterstraße 23, 1020 Wien, Österreich. 27. člen Pristojnost v primeru spora Spore med zavarovalnico, zavarovalcem, zavarovancem in upravičencem rešuje sodišče, pristojno po sedežu podružnice. 28. člen Izvensodno reševanje sporov 1. Zavarovalnica vzpostavlja shemo izvensodnega reševanja sporov med ponudniki zavarovalniških storitev in potrošniki pri Slovenskem zavarovalnem združenju v skladu s Pravilnikom o delu mediacijskega centra in postopku mediacij pri Slovenskem zavarovalnem združenju v vsakokratnem veljavnem besedilu. 2. Zavarovalnica se bo udeležila mediacijskega postopka, če spora ne bo možno rešiti v predpravdnem postopku v okviru pritožbenega postopka zavarovalnice. 29. člen Oblika obvestil, podajanje izjav Vsa obvestila in izjave so obvezujoče le, če so v pisni obliki. PRILOGA B Rentna tabela: je določena na podlagi avstrijske tablice smrtnosti OVM 80/82 in letne obrestne mere 3 % (8. odstavek 7. člena). Letno izplačilo v obliki mesečne (začetek meseca) doživljenjske rente na osnovi rentnega kapitala v višini 1.000,- evrov. Starost 75 76 77 78 79 80 Letna renta v evrih 155,31 163,71 172,68 182,27 192,58 203,62 1 SN1-POG-02/10 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER S 51ÄDTI5CHE k'iEHNAIhrSlüRjMiCE CROUP SN3 POSEBNI POGOJI ZA KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE Splošni pogoji nezgodnega zavarovanja se uporabljajo v primeru, če v Posebnih pogojih, navedenih v nadaljevanju, ni urejeno drugače. 1. Oblike zavarovanj Zavarovalna pogodba je - odvisno od dogovorjene oblike zavarovanja - sklenjena kot kolektivno nezgodno zavarovanje - brez navedbe imena in priimka ali - z navedbo imena in priimka zavarovancev. 2. Skupne določbe 2.1 Dogovorjene zavarovalne vsote so - fiksne zavarovalne vsote ali - mnogokratnik (del) letnega dohodka posameznih zavarovancev. 2.2 Letni dohodek 2.2.1 Opredelitev pojmov Seštejejo se vse plače delavcev, provizije in ostala nadomestila, ne glede na njihovo oznako (npr. dodatek za posebne pogoje pri delu, dodatek za terensko delo, potni stroški itd.). Ne prištejejo se npr. jubilejne nagrade, dodatki za primer nesreče ali bolezni. 2.2.2 Letni dohodek kot zavarovalna vsota V letni dohodek zavarovanca se štejejo njegovi dejanski dohodki, ki jih je prejel v času 12 mesecev pred dnevom nesreče. Če v tem obdobju ni imel neprekinjenega delovnega razmerja, se upošteva letni dohodek primerljivega delavca. 2.2.3 Kot maksimalni navadni letni dohodek, ki je osnova izračuna zavarovalnine kot tudi izračuna premije, v skladu s točko 2.2.1 za posameznega zavarovanca znaša 109.010,00 EUR. 2.3 Tveganje letalskega potnika Če več zavarovancev, ki so zavarovani v okviru iste zavarovalne pogodbe, uporablja isto letalo, je maksimalni znesek zavarovalnin za tveganje letalskega potnika (4. točka 6. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje) 2.180.186,00 EUR. Če vsota zahtevkov teh zavarovancev prekorači znesek 2.180.186, 00 EUR, se zavarovalnina za vsakega posameznega zavarovanca zmanjša v razmerju vsote posameznih pogodbenih zahtevkov do tega zneska. 2.4 Prenehanje zavarovalnega kritja Zavarovanje preneha z dnem, ko delavcu preneha delovno razmerje ali ko, da zavarovanec pisno izjavo, da ne želi biti več nezgodno zavarovan. 3. Kolektivno nezgodno zavarovanje brez navedbe imena in priimka 3.1 Zavarovane osebe V kolikor je mogoče skleniti zavarovanje v skladu s 16. členom Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje, so zavarovane vse osebe, ki sodijo v isti nevarnostni razred in so zavarovane v enakem zavarovalnem obsegu. Zavarovanci morajo biti razvrščeni v ustrezni nevarnostni razred tako, da v primeru nesreče ni dvoma o določitvi nevarnostenga razreda. 3.2 Obračun in plačilo premij 3.2.1 Obračun premije se izvaja na način in v rokih, ki so navedeni na polici. V primeru, ko je zavarovanje sklenjeno brez navedbe imena in priimka zavarovancev in je dogovorjen končni obračun premije ob izteku zavarovalnega leta, se premija obračuna glede na začetno število delavcev, zaposlenih pri zavarovalcu na dan, ko je sklenjeno zavarovanje. Ob izteku zavarovalnega leta se naredi končni obračun premije glede na povprečno število delavcev v preteklem zavarovalnem letu. Zavarovalec mora na zahtevo zavarovalnice v roku meseca dni od prejema zahteve predložiti zavarovalnici natančne podatke o številu vseh delavcev na zadnji dan vsakega meseca preteklega zavarovalnega leta. Povprečno število zavarovancev v zavarovalnem letu se ugotovi tako, da se seštejejo podatki o delavcih po mesecih in se dobljeno število deli z dvanajst. Če se pri obračunu ugotovi, da je povprečno število delavcev večje, kot je navedeno v polici, je zavarovalec dolžan doplačati razliko v premiji. Če je število delavcev manjše, mora zavarovatelj vrniti preveč plačano premijo. Če je dogovorjen mesečni obračun premije glede na dejansko število delavcev, se za zavarovanca, ki se vključi v zavarovanje po datumu, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, plača toliko dvanajstin letne premije, kolikor mesecev je še do izteka zavarovalnega leta. 3.2.2 Če zavarovalec ne posreduje zahtevanih podatkov pravočasno, zavarovalnica lahko naknadno iztoži predložitev podatkov ali pa izterja dodatno premijo. Ta dodatna premija znaša, če zahtevani podatki zadevajo prvo letno premijo ali premijo za dobo zavarovanja do enega leta, toliko kot prvič določena premija, sicer pa toliko kot premija za neposredno predhodno zavarovalno leto z vidika zavarovalnega leta, ki je predmet obračuna. Če se podatki predložijo naknadno, vendar še v roku dveh mesecev po prejemu zahteve za plačilo dodatne premije, mora zavarovalnica povrniti morebiti preveč plačani znesek. 3.2.3 Pravica zavarovatelja do vpogleda Zavarovalnica lahko preveri podatke zavarovalca. Zavarovalec je dolžan omogočiti zavarovatelju vpogled v svojo evidenco, iz SN3-POG-02/05 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 59 WIENER S S1ÄDTI5CHE VIENNi INSgfiANCE GBOUP SN3 POSEBNI POGOJI ZA KOLEKTIVNO NEZGODNO ZAVAROVANJE katere je možno ugotoviti dejansko število delavcev. 4. Kolektivno nezgodno zavarovanje z navedbami imena in priimka 4.1 Zavarovane osebe V kolikor je mogoče skleniti zavarovanje v skladu s 16. členom Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje, so zavarovane vse osebe, katerih imena, datumi rojstva, poklici in naslovi ter želena zavarovalna vsota so sporočeni zavarovalnici. 4.2 Prijava in odjava Za osebe, ki se vključijo v zavarovanje po datumu, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, začne zavarovanje veljati po odobrtivi zavarovalnega kritja s strani zavarovalnice. Osebe, ki ne želijo biti več zavarovane, morajo to predhodno sporočiti zavarovalnici. SN3-POG-02/05 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER SI HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Vienha Insurance Group V tekstu se pri sklicevanjih na posebna mesta v pogojih uporablja enostavno SPZO (za splošne pogoje) in DPZO (za dopolnilne pogoje). Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo (SPZO) se uporabljajo v primerih, ko v Dopolnilnih pogojih za zavarovanje pred odgovornostjo (DPZO) ni posebnega predpisa. Za zavarovanja sklenjena po teh pogojih se uporabljajo tudi Splošni pogoji za premoženjska zavarovanja. KAZALO VSEBINE I. Splošni pogoji za zavarovanje pred odgovornostjo (SPZO) 1. člen Zavarovalni primer in zavarovalno kritje 2. člen Povečanje nevarnostnih okoliščin 3. člen Geografsko območje zavarovalnega kritja 4. člen Časovna omejitev veljavnosti zavarovalnega kritja 5. člen Zavarovalna vsota 6. člen Zavarovalno kritje za premoženjsko škodo zaradi onesnaženja okolja (ekološka škoda) 7. člen Izključitve zavarovalnega kritja 8. člen Obveznosti; pooblastilo zavarovalnica 9. člen Odstop pravic iz zavarovanja 10. člen Zavarovanje na tuj račun 11. člen Čas zavarovanja; premija, začetek zavarovalnega kritja; ureditev premije 12. člen Trajanje pogodbe, odpoved, izpad tveganja 13. člen Sodna pristojnost 14. člen Pisna oblika izjav zavarovalca II. Dopolnilni pogoji za zavarovanje odgovornosti (DPZO) Poglavje A: Splošna pravila za vse nevarnostne vire v proizvodnih dejavnostih 1. člen Razširitev zavarovalnega kritja 2. člen Odgovornost za izdelke 3. člen Zavestna kršitev predpisov 4. člen Prevzem podjetja Poglavje B: Dopolnilna pravila za posebna tveganja 1. člen Čiste premoženjske škode 2. člen Priključni železniški tiri in najeti skladiščni železniški prostori 3. člen Gradbeništvo in podobna dejavnosti 4. člen Delavnice za popravila motornih vozil in podobna podjetja 5. člen Dimnikarji 6. člen Kmetijski in gozdarski obrati 7. člen Nastanitvena dejavnost 8. člen Kopališča 9. člen Zdravniki, zobozdravniki, veterinarji (klinike za živali) 10. člen Bolnišnice, zdravilišča, sanatoriji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele in podobno 11. člen Hišna in zemljiška posest 12. člen Reja živali 13. člen Vodna plovila 14. člen Društva 15. člen Gasilci in protipoplavne enote 16. člen Odgovornost zasebnika 17. člen Razširjena odgovornost zasebnika 18. člen Vzgoja 19. člen Specializirane šole 20. člen Specializirani učitelji/inštruktorji 21. člen Politične skupnosti 22. člen Cerkve, verske občine Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti (SPZO) 1. člen Zavarovalni primer in zavarovalno kritje 1. Zavarovalni primer 1.1. Zavarovalni primer je škodni dogodek, ki izhaja iz zavarovanega tveganja za katerega odgovarja zavarovalec na podlagi zakonske odškodninske odgovornosti in na podlagi katerega bi lahko tretje osebe uveljavljale zahtevek proti zavarovalcu zaradi nenadnega in presenetljivega dogodka (nesreče). 1.2. Serijska škoda Več škodnih dogodkov z istim vzrokom predstavlja en zavarovalni primer. En zavarovalni primer so tudi škodni dogodki, utemeljeni na enakih časovno povezanih vzrokih, če so ti vzroki pravno, gospodarsko ali tehnično povezani. 2. Zavarovalno kritje 2.1 V zavarovalnem primeru prevzame zavarovalnica 2.1.1 izpolnitev odškodninskih zahtevkov tretjih oseb na podlagi civilnopravnih zakonskih določb o odgovornosti za osebne škode ali premoženjske škode, ki so posledica smrti, telesnih poškodb oz. okvare zdravja oseb ali poškodovanja oz. uničenja stvari 2.1.2 stroške ugotavljanja obveznosti in obrambe pred odškodninskimi zahtevki, ki jih uveljavljajo tretje osebe v okviru 5. točke 5. člena. 2.2 Obveznosti za nadomestilo škode iz izgube ali izginotja stvari so zavarovane le tedaj, ko je bilo to posebej dogovorjeno in je v Dopolnilnih pogojih za zavarovanje pred odgovornostjo (DPZO) to predvideno. V takšnih primerih se uporabljajo določila o premoženjski škodi. 2.3 Osebna škoda pomeni smrt, telesne poškodbe ali okvara zdravja ljudi. Premoženjska škoda pomeni poškodovanje ali uničenje stvari. 2.4 Izguba, sprememba ali nerazpoložljivost podatkov na elektronskih pomnilnih medijih niso premoženjske škode. 2.5 Zavarovalno kritje je podano samo za tiste osebne škode pri katerih je dokazana trajna zmanjšana izguba splošne delovne sposobnosti (invalidnost) vsaj v višini 3%. Subjektivne težave v smislu zmanjšanja motorične mišične moči, mravljinčenja, bolečin in oteklin na mestu poškodbe, se pri določanju odstotka invalidnosti ne upoštevajo. Za ocenitev stopnje invalidnosti mora oškodovanec zavarovalnici predložiti ustrezno medicinsko dokumentacijo. Stopnja invalidnosti se določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, torej ko po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 1 od 16 - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE HV5-05/07 61 WIENER §8 HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Viemha Insurance Group 2. člen Povečanje nevarnostnih okoliščin 1. Zavarovanje zajema tudi povečanje in razširitev zavarovanega tveganja, če je le to povezano s poklicem ali gospodarsko dejavnostjo. 2. Če je zvišanje zavarovanega tveganja povzročila sprememba ali uvedba novih predpisov (norm), lahko zavarovalnica v roku enega leta od začetka veljavnosti predpisa s priporočenim pismom: 2.1 ponudi zavarovalcu spremembo zavarovalne pogodbe ali 2.2 odpove zavarovalno pogodbo z upoštevanjem enomesečnega odpovednega roka. Ponudba za spremembo zavarovalne pogodbe velja za sprejeto, če v času 14 dni po prejemu ni pisno zavrnjena. Pri zavrnitvi ponudbe velja zavarovalna pogodba kot odpovedana s strani zavarovalca. V tem primeru se zavarovalna pogodba konča 14 dni po prejemu zavrnitve ponudbe. V ponudbi za spremembo pogodbe mora zavarovalnica izrecno opozoriti pravne posledice v zvezi s spremembo in odpovedjo pogodbe. Za obračun premije se smiselno uporabljajo določila od 5. do 7. točke, 12. člena. 3. člen Geografsko območje veljavnosti kritja 1. Zavarovalno kritje se nanaša na škodne dogodke, ki nastanejo v Republiki Sloveniji. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov iz škod, ki se uveljavljajo s tožbo po ameriški (ZDA), kanadski ali avstralski zakonodaji - ne glede na sodno pristojnost. 2. Odškodninske obveznosti (regresne obveznosti) do Zavoda za zdravstveno zavarovanje so zavarovane tudi takrat, ko škodni dogodek nastane v tujini. 4. člen Časovna omejitev veljavnosti zavarovalnega kritja 1. Zavarovanje zajema škodne dogodke, ki so nastali v času veljavnosti zavarovalnega kritja. Škodni dogodki, ki so nastali med veljavnostjo zavarovalnega kritja in katerih vzrok izvira iz časa pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, so kriti le v primeru, da zavarovalec ali zavarovanec do sklenitve zavarovalne pogodbe ni vedel za vzrok, ki je povzročil škodni dogodek. 2. Za serijsko škodo velja, da je nastopila v trenutku, v katerem je nastal prvi škodni dogodek serije, pri čemer velja obseg zavarovalnega kritja, ki je dogovorjen v času prvega škodnega dogodka. Če zavarovalnica odpove zavarovalno razmerje v skladu z 12. členom ali pri prenehanju tveganja, obstaja zavarovalno kritje za množično škodo ne samo za škodne dogodke v času veljavnosti zavarovalnega kritja, ampak tudi za škodne dogodke, ki nastopijo po končanju pogodbe. Če je prvi škodni dogodek serije nastopil pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe in zavarovalcu ni znano o nastopu množične škode, velja, kot da je nastopila množična škoda ob prvem škodnem dogodku, ki je padel v čas veljavnosti zavarovalnega kritja, če pred tem časom ne obstaja drugo zavarovalno kritje. Če je prvi škodni dogodek serije nastopil med prekinitvijo zavarovalnega kritja in zavarovalcu ni bilo znano o nastopu serijske škode, potem velja, kot da je množična škoda nastopila ob prvem škodnem dogodku, ki je padel v čas ponovnega začetka veljavnosti zavarovalnega kritja. 3. Pri osebni škodi velja v primeru dvoma, da je zavarovalni primer nastal takrat, ko je zdravnik prvič ugotovil okvaro zdravja. 5. člen Zavarovalna vsota 1. Zavarovalna vsota predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice (limit kritja) za zavarovalni primer v smislu 1. točke 1. člena, in sicer tudi takrat, ko zavarovalno kritje nanaša na odškodninske zahtevke več oseb, ki so upravičene do nadomestila škode. Če je zavarovalna vsota dogovorjena, potem velja tako za osebno in premoženjsko škodo skupaj. 2. Zavarovalnica plača za zavarovalne primere, ki so nastopili v času zavarovalnega leta, največ trikratno vsoto (agregat) vsakokrat določene zavarovalne vsote, če ni drugače dogovorjeno. 3. Pri plačilu varščine ali sodnega pologa, ki ju mora zavarovalec izvesti po sili zakona ali sodne odločbe za kritje odškodninskega zahtevka, je zavarovalnica udeležena v istem obsegu kot pri nadomestilu odškodnine. 4. Če mora zavarovalec plačati rentna plačila in kapitalizirana vrednost rente presega zavarovalno vsoto ali znesek zavarovalne vsote, ki je preostal po odbitku drugih plačil iz istega zavarovalnega primera, se renta, ki se mora plačati, nadomesti samo v razmerju zavarovalne vsote oz. njenega preostalega zneska do kapitalizirane vrednosti rente. Kapitalizirana vrednost rente se za ta namen izračuna na osnovi avstrijskih tablic smrtnosti in letne obrestne mere 3% (glej tablice smrtnosti). 5. Stroški reševanja; drugi stroški 5.1. Zavarovanje zajema tudi nadomestilo stroškov reševanja zahtevkov. 5.2. Zavarovanje glede na okoliščine krije tudi potrebne sodne in zunaj sodne stroške ugotavljanja odškodninske odgovornosti in obrambe pred odškodninskimi zahtevki tretjih oseb, in sicer tudi, če se zahtevek izkaže za neupravičenega. 5.3. Zavarovanje obsega tudi stroške obrambe v kazenskem ali disciplinskem postopku, ki je voden po navodilu zavarovalnice (glej 1.5. točko 8. člena). Stroški za reševanje zahtevka v skladu s točkami od 5.1 do 5.3 tega člena in obresti štejejo za del odškodnine in jih zavarovalnica zato odšteje od zavarovalne vsote (vračunajo v zavarovalno vsoto). Stran 2 od 16 HV5-05/07 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER SI HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Vienha Insurance Group 6. Če rešitev odškodninskega zahtevka, ki ga zahteva zavarovalnica na osnovi priznanja, poplačilom ali poravnave, ne uspe zaradi nasprotovanja zavarovalca in če zavarovalnica s priporočenim pismom izjavi, da je pripravljena plačati svoj pogodbeni del odškodnine in stroškov za poplačilo oškodovanca, zavarovalnica ni dolžna plačati dodatne razlike odškodninskega zahtevka, po omenjeni izjavi nastalih stroškov pri glavni izterjavi, obrestih in stroških. 6. člen Zavarovalno kritje za premoženjsko škodo zaradi onesnaženja okolja Odškodninski zahtevki iz naslova premoženjske škode zaradi onesnaženja okolja - vključno s škodo na zemlji ali vodah -obstaja zavarovalno kritje samo na osnovi posebnega dogovora in obračuna dodatne premije v skladu z naslednjimi pogoji: 1. Onesnaženje okolja pomeni škodovanje lastnostim zraka, zemlje ali vode zaradi emisij. 2. Zavarovalno kritje za premoženjsko škodo zaradi onesnaženja okolja - vključno s škodo na zemlji ali vodah - obstaja, če je onesnaženje okolja povzročil posamezen, nenaden, nepredviden in nenamerem dogodek, ki predstavlja odmik od pravilnega obratovanja brez nepotrebnih motenj. Zavarovalno kritje ne obstaja, če se onesnaženje okolja povzroči zaradi več po učinku podobnih si dogodkov (kapljanje, izhlapevanje), ki pri posameznem dogodku te vrste sicer ne bi nastopili. V tem primeru se 11. točka 7. člena ne uporablja. 3. Posebni dogovor za zavarovalno kritje v skladu s 2. točko: 3.1. Zavarovalni primer 3.1.1. Zavarovalni primer je za razliko od 1. točke 1. člena, prva dokazana ugotovitev onesnaženja okolja, iz katerega nastanejo ali bi lahko nastali odškodninski zahtevki proti zavarovalcu. 3.1.2. Serijska škoda Za razliko od 1.2. točke 1. člena, velja več onesnaženj, ki so nastali zaradi istega vzroka, kot en zavarovalni primer. Nadalje velja za en zavarovalni primer tisti škodljivi vplivi na okolje, ki so jih sprožili enaki dogodki, če med temi dogodki obstaja pravna, gospodarska ali tehnična povezava. 3.2. Geografsko območje veljavnosti Zavarovalno kritje obstaja za razliko od 3. člena, če so škodljive posledice onesnaženja v okolju nastopile v Sloveniji. 3.3. Časovno področje veljavnosti Za razliko od 4. člena zajema zavarovalno kritje samo tista onesnaženja okolja, ki so ugotovljena med trajanjem zavarovalnega kritja ali najkasneje dve leti potem, ko je zavarovalno kritje prenehalo (točka 3.1.1), če se je zgodil vzrok za dogodek med trajanjem zavarovalnega kritja. Onesnaženje okolja, ki je sicer bilo ugotovljen med trajanjem zavarovalnega kritja in ki je nastalo kot posledica dogodka pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe, je zavarovan le takrat, če se je ta dogodek zgodil najmanj dve leti pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe in če dogodek ali škodljiv vpliv na okolje do sklenitve zavarovalne pogodbe zavarovalcu ali zavarovalcu ni bil znan in tudi ni mogel biti znan. Smiselno se uporablja določilo 2. točke 4. člena. 3.4. Obveznosti Zavarovalec je dolžan, 3.4.1. da upošteva zadevne zakone, odredbe, uradne predpise in zahteve organov ter s tem povezane norme, navodila in smernice ustanov za vodno gospodarstvo; 3.4.2. da strokovno vzdržuje ali naroči vzdrževanje strojev in drugih naprav, ki ogrožajo okolje. Nujna popravila ter vzdrževalna dela se morajo izvršiti brez odlašanja. Najmanj vsakih pet let - če ni drugačnega zakonskega ali uradnega predpisa za krajši rok - morajo strokovnjaki preveriti te stroje in naprave. Ta rok začne teči ne glede na začetek zavarovalnega kritja z začetkom obratovanja ali njihovim zadnjim preverjanjem. 3.5. Zavarovalno kritje ne obstaja - razen če ni drugače dogovorjeno - za čistilne naprave odpadnih vod, druge čistilne naprave in naprave za ravnanje z odpadki; nadalje za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov in končno skladiščenje (deponiranje) odpadkov vseh vrst. 7. člen Izključitve zavarovalnega kritja 1. Zavarovanje v skladu s 1. členom ne krije: 1.1. odškodninskih zahtevkov, ki izvirajo iz garancije za napake ali jamstva za pomanjkljivosti; 1.2. zahtevkov, ki na osnovi pogodbe ali posebne privolitve presegajo obseg zakonske obveznosti nadomestila škode; 1.3. izpolnitev pogodbe ali nadomestna storitev, ki se izvaja namesto izpolnitve. 2. Zavarovanje ne krije odškodninske odgovornosti oseb, ki so škodo, katero od njih uveljavlja tretja oseba povzročile nezakonito in naklepno. Enakovredno naklepu se šteje: 2.1. dejanje ali opustitev dejanja, pri katerem se je pričakovalo verjeten nastop škode, vendar je bil le-ta vzet v zakup (npr. z obzirom na izbiro načina dela s prihrankom na stroških in času); 2.2. vedenje o pomanjkljivosti ali škodljivosti izdelanega ali dobavljenega blaga ali opravljenih del. 3. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za katere so odgovorni delavci državnih organov in državni organi ali izvajalci pri opravljanju javnih pooblastil. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 3 od 16 - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE HV5-05/07 63 WIENER §8 HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Viemha Insurance Group 4. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki je v neposredni ali posredni zvezi z delovanjem jedrske energije, zlasti: 4.1. z reakcijami jedrskih goriv, ki se lahko cepijo ali spojijo; 4.2. s sevanjem radioaktivnih snovi in učinkovanjem radioaktivnih žarkov, ki nastanejo s pospešitvijo nabitih delcev; 4.3. s kontaminacijo zaradi radioaktivnih snovmi. 5. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki jih povzroči zavarovalec ali za njega zaposlena oseba s posedovanjem ali uporabo: 5.1. zračnih plovil in naprav za letenje, 5.2. vodnih plovil na motorni pogon, 5.3. motornih vozil ali priklopnikov, ki morajo glede na svoj način konstrukcije in opreme ali glede na uporabo v okviru zavarovanega tveganja nositi ali dejansko nosijo uradno predpisane registrske oznake. Ta izključitev kritja se ne nanaša na uporabo motornih vozil kot vira energije na določenem kraju. Pojem zrakoplova in letalne naprave se razlaga v smislu Zakona o letalstvu, pojem motornega vozila, prikolice in registrske tablice pa v smislu Zakona o varnosti cestnega prometa, oba v vsakokrat veljavnem besedilu. 6. Zavarovalno kritje ne obstaja za škodo, ki je povzročena 6.1. zavarovalcu (zavarovancem) samemu (samim); 6.2. svojcem zavarovalca (kot svojci veljajo zakonec, sorodnik v ravni navzgornji in navzdolnji liniji, tast in tašča, nadomestni starši in mačeha in očim ter brat in sestra; izvenzakonska skupnost je v svojem učinku izenačena z zakonsko); 6.3. družbenikom zavarovalca in njegovim svojcem (točka 6.2) 6.4. družbam, pri katerih imajo deleže zavarovalec ali njegovi svojci (točka 6.2), in sicer v obsegu sorazmernega deleža zavarovalca in njegovih svojcev (točka 6.2) v teh družbah. Pri pravnih osebah, poslovno nesposobnih ali omejeno poslovno sposobnih osebah so njihovi zastopniki in svojci izenačeni z zavarovancem in njegovimi svojci. 7. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki nastanejo zaradi sprememb dedne zasnove človeških celic ali embrionov, ne glede na to, ali so spremembe posledica prenosa ali posrednega učinka transgene dedne zasnove ali neposrednega genskotehničnega ali razmnoževalnotehničnega posega. Zavarovanje nadalje ne krije odškodninskih odgovornosti iz škod v zvezi z genskotehnično spremenjenimi organizmi. 8. Zavarovalnica ne nudi zavarovalnega kritja za škodo, ki nastane zaradi nasilnih dejanj, ki jih storijo države, ali so storjeni proti državam in njihovim organom, zaradi nasilnih dejanj političnih in terorističnih organizacij, nasilnih dejanj ob priliki zborovanj, manifestacij in sprevodov ter nasilnih dejanj ob priliki stavk in zaporah. 9. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode na stvareh ali delih, ki jih je izdelal ali dobavil zavarovalec (ali po njegovem naročilu ali za njegov račun tretja oseba), katere vzrok tiči v izdelavi ali dobavi. 10. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode na 10.1. stvareh, ki si jih je zavarovalec ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, sposodila, najela, vzela na leasing ali zakup; 10.2. stvareh, ki jih je zavarovalec ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, vzel v hrambo, ob čemer navedeno tudi velja med hrambo kot stransko obveznostjo (npr. v primeru predaje stvari v popravilo in/ali servisnih del); 10.3. stvareh, ki so bile zavarovalcu ali osebi, ki deluje zanj, predane v posest zgolj v okviru usluge; 10.4. premičnih stvareh, ki nastanejo na njih ali z njimi pri uporabi, prevozu, obdelavi ali drugi dejavnosti; 10.5. delih nepremičnih stvareh, ki so neposredno predmet obdelave, uporabe ali druge dejavnosti. 11. Zavarovanje ne obsega obveznosti nadomestila škode za škodo na stvareh, ki nastaja postopoma zaradi emisije ali vplivanja temperature, plinov, pare, tekočin, vlage ali neatmosferskih padavin (kot so dim, saje, prah itd.). 12. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode na stvareh, ki nastane zaradi preplavljanja s stoječo ali tekočo vodo, ki so ga povzročile naprave, ukrepi in posegi zavarovalca, za katere je potrebno imeti dovoljenje ali soglasje vodnogospodarskih organov. Prav tako zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode, ki izhajajo iz tega, da je zavarovalec neposredno udeležen pri izdelavi, dobavi, vzdrževanju ali popravilu takšnih naprav. 13. Zavarovanje ne velja za odškodninske zahtevke iz škod, ki so neposredno ali posredno povezani z učinki elektromagnetnih polj. 14. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov iz škod, ki so neposredno ali posredno posledica azbesta ali materialov, ki vsebujejo azbest, ali so z njim povezani. 15. Zavarovanje ne velja za odškodninske zahtevke zaradi materialnih in/ali premoženjskih škod, ki sodijo v okvir 4. točke 2. člena razdelka A Dopolnilnih splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti (razširjeno kritje proizvajalčeve odgovornosti za izdelek). 8. člen Obveznosti; pooblastilo zavarovalnica 1. Obveznosti 1.1. Zavarovalec je dolžan ob sklenitvi pogodbe po resnici in v celoti prijaviti zavarovalnici vse njemu znane okoliščine, ki so pomembne za prevzem rizika in ocenitev nevarnosti ter podatke v skladu s 3.1. točko 11. člena Stran 4 od 16 HV5-05/07 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER SI HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Vienha Insurance Group 1.2. Zavarovalec je dolžan odpraviti v primernem roku nevarne okoliščine za katere bi zavarovalnica lahko zahtevala ali je zahtevala, da jih odpravi. V dvomu se šteje, da je okoliščina, ki je že privedla do škode posebno nevarna. 1.3. Zavarovalec mora narediti vse, da pojasni vzrok, potek in posledice zavarovalnega primera ter da omeji nastalo škodo. 1.4. Zavarovalec mora zavarovalnico izčrpno in nemudoma informirati, najkasneje v času enega tedna od dneva, ko je bil seznanjen s škodo, in sicer pisno, če je potrebno pa tudi telefonsko ali po teleksu. Zlasti je treba sporočiti: 1.4.1. zavarovalni primer; 1.4.2. uveljavljanje odškodninskega zahtevka; 1.4.3. vročitev kazenske odločbe in sprožitev kazenskega, upravno-kazenskega ali disciplinskega postopka proti zavarovalcu; 1.4.4. vse ukrepe tretje osebe za sodno uveljavitev odškodninskega zahtevka. 1.5. Zavarovalec mora zavarovalnici pomagati pri ugotavljanju in urejanju ali odklonitvi škode. 1.5.1. Zavarovalec mora odvetnika (zagovornika, pravnega zastopnika), ki ga imenuje zavarovalnica, pooblastiti in mu predati vse informacije, ki jih potrebuje in mu prepustiti vodenje procesa. 1.5.2. Če si zavarovalec ne more pravočasno priskrbeti navodil zavarovalnice, mora sam v predpisanem roku začeti z vsemi pravnimi dejanji (tudi ugovor proti kazenskemu postopku). 1.5.3. Zavarovalec ni upravičen, da brez predhodne privolitve zavarovalnice delno ali v celoti prizna odškodninski zahtevek, razen v primeru, da zavarovalec brez očitne nepoštenosti ne more zavrniti priznanja. 2. Pooblastilo zavarovalnice Zavarovalnica je pooblaščena, da v okviru svojega izpolnjevanja obveznosti daje v imenu zavarovalca vsa pojasnila, ki se ji zdijo smiselna. 9. člen Odstop pravice iz zavarovanja Pravica iz zavarovanja ne sme biti pred končno veljavno ugotovitvijo brez izrecne privolitve zavarovalnice odstopljena niti zastavljena. 10. člen Zavarovanje na tuj račun Če vsebuje zavarovanje poleg kritja odškodninskih zahtevkov nasproti zavarovalcu tudi kritje odškodninskih zahtevkov nasproti drugim osebam, se za te osebe smiselno uporabljajo vse določbe v zavarovalni pogodbi, ki so sklenjene z zavarovalcem; za izpolnitev obveznosti so poleg zavarovalca odgovorne v istem obsegu kot on. Uresničevanje pravic iz zavarovalne pogodbe pa pripada izključno zavarovalcu. 11. člen Čas zavarovanja; premija, začetek zavarovalnega kritja; Določitev premije 1. Čas zavarovanja Kot doba zavarovanja velja čas enega leta, če ni zavarovalna pogodba sklenjena za krajši čas. 2. Premija; začetek zavarovalnega kritja 2.1. Zavarovalec mora plačati prvo ali enkratno premijo vključno z dodatnimi pristojbinami nemudoma ob izročitvi police (ob sklenitvi pogodbe). Zavarovalno kritje se začne s plačilom prve premije, vendar ne pred datumom, ki je določen v polici. Če je polica izročena po datumu začetka zavarovanja, premija pa plačana v roku 14 dni, potem začne zavarovalno kritje veljati od tega trenutka naprej. 2.2. Naslednje premije, vključno z dodatnimi pristojbinami, je treba plačati do roka, določenega v polici. 2.3. Za posledice nepravočasnega plačila premije veljajo določila o plačevanju premije v skladu z 936. in 937. členom Obligacijskega zakonika. 3. Določitev premije 3.1. Če se premija v skladu s pogodbo izračuna na osnovi plač, prometa ali drugih številčnih podatkov, je za obračun kot osnovo določen znesek, ki ustreza pričakovanim razmeram. Po poteku vsakokratnega trajanja zavarovanja mora zavarovalec sporočiti zneske, ki ustrezajo dejanskim razmeram, in jih na zahtevo dokazati. Nadalje mora zavarovalec sporočiti, če in katera zvišanja zavarovanega tveganja (nevarnosti) ali njegove razširitve iz obratovalnih in poklicnih razlogov so nastopile; to obveznost mora zavarovalec izpolniti v času enega meseca po prejemu pisma zavarovalnice. Zavarovalnica mora po prejemu podatkov zavarovalca izvršiti končni obračun; presežek ali primanjkljaj premije zapade v plačilo mesec po prejemu obračuna. 3.2. Če zavarovalec ni pravočasno posredoval podatkov, ima zavarovalnica na izbiro, da toži za naknadno pridobitev podatkov ali izterja pogodbeno kazen. Ta pogodbena kazen znaša, če se manjkajoči podatki nanašajo na prvo letno premijo ali na premijo za trajanje zavarovanja manj kot eno leto, toliko kot tista premija, ki je prvič prispela po predpisih, sicer pa toliko kot premija za tisto zavarovalno leto, ki je neposredno pred zavarovalnim letom, ki ga je treba obračunati. Če so podatki naknadno posredovani, vendar še v roku dveh mesecev po prejemu zahteve za plačilo pogodbene kazni, mora zavarovalnica vrniti morebitni preveč plačani znesek. Pogodbena kazen je dodatno plačilo poleg zapadle letne premije. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 5 od 16 - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE HV5-05/07 65 WIENER §8 HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Viemha Insurance Group Pogodbena kazen velja kot premija, zato se uporablja točka 2.3. 3.3. Pravica zavarovalnice do vpogleda; posledice nepravilnih podatkov Zavarovalnica ima pravico preveriti podatke zavarovalca. Zavarovalec mora za ta namen zagotoviti vpogled v vso potrebno dokumentacijo. Če je zavarovalec kriv za posredovanje nepravilnih podatkov, potem je zavarovalnica oproščena obveznosti nadomestila škode od tistega trenutka, do katerega najkasneje bi moral zavarovalec posredovati pravilne podatke. Oprostitev obveznosti se konča, ko prispejo pravilni podatki do zavarovalnice. 4. Opredelitev pojmov 4.1. Vsota plač Pod vsoto plač se razume vsota vseh mezd, plač, provizij in drugih plačil - ne glede na oznako, ki jo imajo (npr. dodatki za nevarnost, montažo, umazanijo, cestnine itd.) - vseh v podjetju zaposlenih oseb (tudi delavcev na domu, izposojenih delavcev, itd.); prištejejo se tudi nadomestila delavcev v svobodnem poklicu in/ali honorarnih delavcev ter plačila družbam, ki izposojajo delovno silo. Obstoj delovnega razmerja ni bistven. Za izračun vsote plač ni potrebno upoštevati deležev delodajalca pri prispevkih socialnega zavarovanja; tekočih gospodinjskih in otroških dodatkov; enkratnih plačil pri poroki, rojstvu otroka, primerih bolezni, nezgode ali smrti ter pri prireditvah v podjetju, jubilejih podjetja ali delovne dobe; odpravnine, ter državne družinske in stanovanjske pomoči. 4.2. Promet Pod letnim prometom se razume vsota vseh plačil za vse dobave in druge storitve, ki jih podjetje izvrši v državah, ki zajemajo geografsko območje veljavnosti zavarovalnega kritja, razen prihodka iz licenc, iz odtujitve obrata ali dela obrata ter iz prodaje gospodarskih dobrin osnovnega premoženja. Davek na dodano vrednost se ne upošteva pri izkazu prometa. 12. člen Trajanje pogodbe, odpoved, opustitev tveganja 1. Trajanje pogodbe Pogodba velja za čas, kot je določen v polici. Če rok ni določen, ta znaša najmanj eno leto, zavarovalno razmerje pa se vsakokrat podaljša za eno leto, če ga kateri od pogodbenih partnerjev pisno ne odpove najpozneje tri mesece pred zapadlostjo premije. 2. Odpoved v primeru zavarovalnega primera Če je po nastopu zavarovalnega primera zavarovalnica priznala svojo obveznost plačila odškodnine ali zavrnila plačilo zapadle odškodnine, je vsaka stran upravičena, da odpove zavarovalno razmerje. Enako velja, če zavarovalnica posreduje zavarovalcu navodila, da ob zahtevku tretje osebe doseže pravni spor. Odpoved je dopustna samo v času enega meseca od priznanja obveznosti plačila odškodnine ali od zavrnitve odškodnine ali od nastopa pravnomočnosti sodbe, ki je izdana v pravnem sporu s tretjo osebo. Zavarovalnica mora upoštevati enomesečni odpovedni rok. Zavarovalec ne more odpovedati pogodbe v kasnejšem času, razen konec tekočega trajanja zavarovanja. 3. Stečaj, poravnava zavarovalca Zavarovalnica lahko po uvedbi stečaja ali poravnalnega postopka za premoženje zavarovalca odpove pogodbo z tromesečnim odpovednim rokom. 4. Opustitev tveganja Če zavarovano tveganje popolnoma in trajno odpade, preneha zavarovanje v zvezi s tem tveganjem. V primeru uradnih omejitev (dovoljenje za obratovanje, poslovanje oziroma uporabo stvari) povzroči omejitev zavarovalnega kritja in zavarovalno kritje velja samo na preostali obseg zavarovanega tveganja za katero velja dovoljenje. 5. Če je zavarovalna pogodba predčasno končana, pripada zavarovalnici premija samo za čas trajanja pogodbe, ki je do takrat potekel, razen če je bil prijavljen zavarovalni primer. 6. Odpoved po 2. točki ali opustitev tveganja po 4. točki ne izključujejo uporabe določbe 3. točke 11. člena. 7. Če je zavarovalnica glede na dogovorjeni čas pogodbe odobrila znižanje premije, lahko pri predčasnem končanju pogodbe zahteva naknadno plačilo zneska, za katerega bi bila premija višje izračunana, če bi bila pogodba sklenjena samo za takšen čas, kolikor je pogodba dejansko trajala. Če zavarovatelj uveljavi pravico do odpovedi v skladu z 2. točko ali če se zavarovalna pogodba odpove v skladu s 3. točko, se takšnega doplačila ne more zahtevati. 13. člen Sodna pristojnost Za pravne spore, ki izhajajo iz tega zavarovalnega razmerja, je pristojno sodišče v kraju sedeža zavarovalca. Velja slovensko pravo. 14. člen Pisna oblika pojasnil zavarovalca Če ni v pogojih drugače predvideno, morajo biti vsa obvestila in pojasnila zavarovalca poslana zavarovalnici v pisni obliki. Stran 6 od 16 HV5-05/07 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER SI HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Vienha Insurance Group Tabela rent na osnovi avstrijske splošne tabele smrtnosti OVM 80/82 in letne obrestne mere v višini 3% (4. točka 5. člena) Letni prispevek mesečne v naprej plačljive d o ž i v l j e n j s k e *) rente za kapitalizirano vrednost rente v višini 1.000,-- EUR Letna Letna Letna Letna Letna Letna Letna Letna Starost**) renta Starost**) renta Starost**) renta Starost**) renta Starost**) renta Starost**) renta Starost**) renta Starost**) renta EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR EUR 0 34,95 10 36,32 20 39,06 30 42,99 40 49,69 50 60,91 60 80,60 70 120,86 1 34,60 11 36,56 21 39,37 31 43,51 41 50,57 51 62,40 61 83,39 71 126,78 2 34,74 12 36,81 22 39,70 32 44,06 42 51,50 52 63,96 62 86,40 72 133,18 3 34,90 13 37,08 23 40,04 33 44,64 43 52,48 53 65,62 63 89,65 73 140,07 4 35,07 14 37,35 24 40,40 34 45,26 44 53,50 54 67,37 64 93,17 74 147,44 5 35,26 15 37,63 25 40,78 35 45,91 45 54,58 55 69,24 65 96,97 75 155,31 6 35,45 16 37,92 26 41,18 36 46,59 46 55,72 56 71,22 66 101,07 76 163,71 7 35,65 17 38,20 27 41,60 37 47,31 47 56,92 57 73,34 67 105,49 77 172,68 8 35,86 18 38,48 28 42,04 38 48,06 48 58,18 58 75,60 68 110,25 78 182,27 9 36,09 19 38,76 29 42,50 39 48,86 49 59,51 59 78,01 69 115,35 79 192,58 80 203,62 *) Pri časovno omejenih rentah se višina pripadajoče letne rente izračuna iz iste računske osnove glede na zavarovalno vsoto v višini 1.000,-- EUR. **) Pri izračunu rente se upošteva starost upokojenca na rojstni dan, ki je najbližji začetku prejema rente. Dopolnilni pogoji za zavarovanje odgovornosti (DPZO) Poglavje A Splošni pogoji za vse nevarnostne vire v proizvodnih dejavnostih 1. člen Razširitev zavarovalnega varstva 1. Z zavarovanjem je krita odgovornost zavarovalca iz posesti in uporabe celotne poslovne opreme v okviru tveganja, označenega v zavarovalni pogodbi (1. člen SPZO. V istem obsegu zavarovanje krije odgovornost zavarovalca iz neposlovne oddaje v najem ali izposojo delovnih strojev in aparatov. Samo s posebnim dogovorom je mogoče vključiti zavarovalno kritje tudi za poslovno izvajanje teh dejavnosti. 2. Z zavarovanjem je krita tudi odgovornost zavarovalca iz 2.1 predstavitve proizvodov; tudi izven zemljišča podjetja in iz vodenja po zavarovanem podjetju; 2.2 udeležbe na razstavah in sejmih; 2.3 posesti zemljišč, poslopij ali prostorov, ki se uporabljajo izključno za zavarovano dejavnost ali poklic in/ali izključno v stanovanjske namene zavarovalca (uporablja se 11. člen, poglavja B, DPZO); 2.4 posesti službenih stanovanj in stanovanjskih hiš skupaj s stranskimi poslopji za vodje in delojemalce zavarovanega podjetja (uporablja se 11. člen, poglavja B, DPZO); 2.5 reklamnih naprav, četudi se le-te nahajajo izven zemljišča podjetja; 2.6 gasilske enote podjetja (akcija in vaja,ter tudi storitve pomoči za tretjo osebo (uporablja se 15. člen, poglavja B, DPZO); 2.7 posesti in službene uporabe hladnega, vbodnega in strelnega orožja, ki ga uporabi zavarovalec ali osebe, ki jih on pooblasti, ob upoštevanju zakonskih in uradnih predpisov (izključena ostaja uporaba orožja za lovske namene); 2.8 medicinske oskrbe delavcev. Zavarovana je tudi osebna zakonska civilna odgovornost zdravnikov iz njihove dejavnosti v podjetju, če za to ne obstaja drugo zavarovalno kritje; 2.9 ustanov socialne narave za delojemalce kot npr. obratne menze, kopališča, okrevališča, vrtci in športna društva v podjetju, tudi če te kapacitete uporabljajo osebe, ki niso zaposleni podjetja, (za kopališča smiselno velja 8. člen, za okrevališča 7. člen, za športna društva v podjetju 14. člen poglavja B, DPZO). 2.10 prireditev in srečanj v podjetju. Zavarovani so tudi osebni odškodninski zahtevki delavcev zavarovanega podjetja v okviru prireditve (smiselno se uporablja 3. točka); 2.11 reje živali za pridobitvene namene (uporablja se 12. člen poglavja B, DPZO). 3. Zavarovanje krije v okviru 1. in 2. točke tudi odškodninske zahtevke 3.1 zakonitega zastopnika zavarovalca in tistih oseb, ki jih zaposli za vodenje ali nadzor zavarovanega podjetja; 3.2 vseh ostalih delavcev za škodo povzročeno pri izvajanju svojih službenih opravil, vendar z izključitvijo osebne škode zaradi nezgode pri delu ali poklicne bolezni (delodajalčeva odgovornost). Družinski člani, ki so delajo v podjetju zavarovalca, so v skladu s točko 3.1 ali točko 3.2 tudi zavarovani brez sklenjenega delovnega razmerja. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 7 od 16 - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE HV5-05/07 67 WIENER §8 HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Viemha Insurance Group 2. člen Proizvajalčeva odgovornost za izdelke Odgovornost za izdelke je zavarovana v skladu s Splošnimi in Dopolnilnimi pogoji zavarovanja pred odgovornostjo ter predvsem v skladu s spodaj navedenimi pogoji: 1. Opredelitve pojmov Odgovornost za izdelke je skupek zakonskih dejanskih stanj pri odgovornosti za škodo, ki so posledica pomanjkljivosti izdelka po dobavi ali posledica pomanjkljivosti izvedenega dela po njegovi predaji. Pomanjkljivost je lahko posledica predvsem koncepta, načrtovanja, izdelave, obdelave, popravila, skladiščenja, dobave (tudi napačne dobave), navodil za uporabo, oglaševanja ali svetovanja. Kot izdelki veljajo vse materialne stvari ali deli le-teh, ki so lahko trgovsko blago, skupaj z dodatno opremo in embalažo. Dobava je dejanska predaja izdelka tretji osebi, ki jo opravi zavarovalec, ne glede na pravni vzrok. Dobava velja kot izvršena, ko zavarovalec izgubi dejansko pravico razpolaganja, to je možnost, da vpliva na izdelek ali njegovo uporabo. Predaja opravljenega dela je dokončanje dela in dejanski prevzem s strani naročnika ali njegovega upravičenca. 2. Zavarovalno kritje za proizvodne programe in dejavnosti 2.1. Zavarovalec mora na poziv ob sklenitvi pogodbe dati zavarovalnici popolne informacije o trenutno prisotnih proizvodnjih programih in dejavnosti. Za omenjene programe in dejavnosti je podano zavarovalno kritje. 2.2. Uporaba 2. člena SPZO je treba uporabiti z omejitvijo, da zavarovalno kritje zajema samo kvantitativne širitve zavarovanega tveganja (širitve obrata). 3. Zavarovalno kritje za nehotene izvoze 3.1. Zavarovalno kritje se nanaša - z odstopanjem od 1. točke 3. člena SPZO - na zavarovalne primere nastale v vseh državah sveta, razen ZDA, Kanade in Avstralije, če zavarovalcu ali osebam, ki delajo zanj, ni bilo nič znano in tudi ni moglo biti nič znano o izvozu (tudi po obdelavi in predelavi) njegovih izdelkov oziroma del v trenutku dobave oz. predaje. 3.2. Zavarovalno kritje v skladu s točko 3.1. ne obstaja, če izračun škode in ureditev škode ali izpolnitev drugih obveznosti zavarovalnice onemogočajo državna oblast, tretja oseba ali zavarovalec sam. 4. Zavarovalno kritje na osnovi posebnega dogovora in obračuna dodatne premije za razširjeno odgovornost za izdelke 4.1. Le na osnovi posebnega dogovora in ne glede na to, ali gre za premoženjsko škodo ali posledično škodo v smislu teh pogojev, obsega zavarovalno kritje - z odstopanjem od 1. člena in na 15. točko 7. člena SPZO, za tveganje iz proizvajalčeve odgovornosti za izdelke, kolikor gre za 4.1.1. škodo tretje osebe zaradi pomanjkljivosti stvari, ki nastane šele s povezavo, mešanjem ali predelavo izdelkov, ki jih dobavi zavarovalec, z drugimi izdelki, in sicer 4.1.1.1. zaradi neuspešne uporabe drugih izdelkov; 4.1.1.2. zaradi stroškov, porabljenih za izdelavo končnega proizvoda, z izjemo nadomestila za pomanjkljivi izdelek zavarovalca; 4.1.1.3. zaradi nadaljnje premoženjske škode iz naslova neodtujljivosti končnega izdelka. Če se izdelek lahko proda samo s cenovnim popustom, zavarovalnica namesto zavarovane škode po točkah 4.1.1.1 in 4.1.1.2 nadomesti zmanjšan izkupiček; Zavarovalnica ne nadomesti škode v razmerju nadomestila za izdelek zavarovalca do prodajne cene, ki bi jo pričakovali v primeru dobave končnega izdelka brez pomanjkljivosti; 4.1.1.4. zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi pravno potrebnega in ekonomsko primernega popravila končnega izdelka ali druge odprave škode. Zavarovalnica ne nadomesti nastalih stroškov v razmerju nadomestila za izdelek zavarovalca do prodajne cene končnega izdelka; 4.1.1.5. zaradi stroškov za čiščenje in pripravo strojev in naprav, ki nastanejo neposrednemu kupcu zavarovalca. 4.1.2. škodo, ki jo imajo tretje osebe iz nadaljne obdelave ali nadaljne predelave pomanjkljivih izdelkov, ki jih je dobavil zavarovalec, ne da bi prišlo do povezave, mešanja ali predelave z drugim izdelkom, in sicer 4.1.2.1. zaradi stroškov, porabljenih za izdelavo končnega izdelka, z izjemo nadomestila za pomanjkljivi proizvod zavarovalca; 4.1.2.2. zaradi nadaljnje premoženjske škode iz naslova neodtujljivosti končnega izdelka. Če se kočni izdelek lahko proda samo s cenovnim popustom, zavarovalnica namesto zavarovane škode po točki 4.1.2.1 nadomesti zmanjšan izkupiček; Zavarovalnica ne nadomesti škode v razmerju nadomestila za izdelek zavarovalca do prodajne cene, ki bi jo pričakovali v primeru dobave končnega izdelka brez pomanjkljivosti; 4.1.2.3. zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi pravno potrebnega in ekonomsko primernega popravila končnega izdelka ali druge odprave škode. Zavarovalnica ne nadomesti nastalih stroškov v razmerju nadomestila za Stran 8 od 16 HV5-05/07 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER SI HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Vienha Insurance Group izdelek zavarovalca do prodajne cene končnega izdelka; 4.1.2.4. zaradi stroškov za čiščenje in pripravo strojev in naprav, ki nastanejo neposrednemu kupcu zavarovalca. 4.1.3. stroške tretjih oseb za demontažo, odstranitev in odkritje pomanjkljivih izdelkov ter za vgradnjo, namestitev in položitev nadomestnih izdelkov brez pomanjkljivosti. Iz navedenega so izvzeti stroški za dodatno dobavo nadomestnih izdelka, vključno s transportnimi stroški. Če se pomanjkljivost izdelka lahko odpravi z različnimi ukrepi, velja zavarovalno kritje le v višini najugodnejših stroškov. Zavarovalno kritje ne obstaja, 4.1.3.1. če je zavarovalec - ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, sam namestil, vgradil ali položil pomanjkljiv izdelek ali ga je navedena dela po njegovem naročilu ali za njegov račun izvedel kdo drug; 5. 4.1.4. škodo tretje osebe, ki nastane, kadar so s stroji, ki jih je dobavil (tudi vzdrževal ali popravil) zavarovalec, izdelane ali predelane stvari z napako, ne da bi obstajala premoženjska škoda v skladu s 2.3. točko 1. člena, SPZo, in sicer 4.1.4.1. zaradi neuspešne uporabe izdelkov, ki so bili vstavljeni v stroj; 4.1.4.2. zaradi stroškov nastalih za izdelavo ali predelavo; 4.1.4.3. zaradi nadaljnje premoženjske škodeiz naslova neodtujljivosti končnega izdelka. Če se končni izdelek lahko proda samo s cenovnim popustom, zavarovalnica namesto zavarovane škode po točkah 4.1.4.1 in 4.1.4.2 nadomesti manjši izkupiček. 4.1.4.4. zaradi dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi pravno potrebnega in ekonomsko primernega popravila končnega izdelka ali druge odprave škode; 4.1.4.5. zaradi stroškov za čiščenje in pripravo strojev in naprav, ki nastanejo kupcu zavarovalca. 4.2. Posebna pravila za primere točke 4.1 4.2.1. Zavarovalni primer je za razliko od 1. točke 1. člena, SPZO dobava pomanjkljivega izdelka oz. predaja pomanjkljivo opravljenega dela (v nadaljevanju kratko imenovana »dobava«). 4.2.2. Geografsko območje veljavnosti Za razliko od 3. člena SPZO zajema zavarovalno kritje dobave, ki so bile izvršene v Sloveniji, s pogojem, da so bila dejanska stanja iz točk 4.1.1 do 4.1.4 izpolnjena v Sloveniji. Smiselno se uporablja tudi določilo točke 3. 4.2.3. Časovna omejitev veljavnosti Za razliko od 4. člena SPZO obstaja zavarovalno kritje, če je dobava izvedena med veljavnostjo zavarovalnega kritja in če prijava škode prispe do zavarovalnice najkasneje dve leti po končanju zavarovalne pogodbe. 4.2.4. Serijska škoda Za razliko1.2. točke 1. člena, SPZO, velja več dobav kot en zavarovalni primer, če povzročijo škodo iz istega vzroka. Nadalje velja kot en zavarovalni primer, če več dobav povzročijo škodo iz enakovrstnih in časovno povezanih vzrokov in če med temi vzroki obstaja pravna, gospodarska ali tehnična povezava. 4.2.5. Lastna udeležba v škodi Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 10% škode, najmanj 750,- EUR. Izključitve iz zavarovalnega kritja 5.1. Iz zavarovalnega kritja so izključeni - tudi v primeru posebnega dogovora v skladu s 4. točko 5.1.1. odškodninski zahtevki iz garancije za napake (jamstva za pomanjkljivosti), razen če gre za izključno škodo v skladu s točko 4.1. Še posebaj upozarjamo na določbe 1.1. točko in 1.3. točko 7. člena ter tudi 9. člen, SPZO. 5.1.2. zahtevke iz odobritev garancije ali pravih garancijskih pogodb ter iz praviloma pričakovane obrabe. 5.1.3. zahtevki za škodo, ki je nastala zaradi izdelkov ali del, katerih uporaba ali učinek nista bila preizkušena v pravi meri v skladu s trenutnimi dosežki tehnike in znanosti glede na konkretni namen uporabe. Takšno preizkušanje vsekakor ni opravljeno, če za uporabo izdelka ni predložena potrebna registracija na osnovi zakonskih in predpisov pristojnih organov. 5.1.4. zahtevki za škodo, ki so jo povzročili proizvodi ali dela, katerih izdelavo ali storitev je zavarovalec predal tretji osebi z licenčno pogodbo. 5.1.5. zahtevki iz 5.1.5.1. načrtovanja, izdelovanja ali dobave motornih vozil, letal, plovil, tirnih vozil, žičnic in vesoljskih plovil; 5.1.5.2. načrtovanja ali izdelovanja delov za motorna vozila in načrtovanja, izdelovanja ali dobave delov za letala, plovila, tirna vozila, vesoljska plovila ter žičnice. 5.1.5.3. dejavnosti na letalih ali vesoljskih plovilih ali delih letal ali vesoljskih plovil, in sicer bodisi zaradi škode na letalih, vesoljskih plovilih, vključno s stvarmi in potniki v njih, bodisi zaradi škode, ki jo povzročijo letala ali vesoljska plovila. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 9 od 16 - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE HV5-05/07 69 WIENER §8 HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Viemha Insurance Group 5.2. Za škode, ki se lahko zavarujejo v skladu s 4. točko s posebnim dogovorom, ni zavarovalnega kritja za posledično škodo, kot npr. prekinitev obratovanja ali izpad proizvodnje. 3. člen Zavestno ravnanje proti predpisom Zavarovalnica je oproščen izpolnitve obveznosti, če je zavarovalni primer povzročila groba malomarnost in če gre za zavestno ravnanje - zlasti glede na izbiro delovnega načina s prihrankom na stroških in času - proti zakonom, odredbam ali uradnim predpisom, ki veljajo za zavarovano podjetje ali dejavnost. 4. Prevzem obrata Če je podjetje odtujeno tretji osebi ali ga tretja oseba prevzame na osnovi pogodbe o uživanju, zakupne pogodbe ali podobnega pravnega razmerja, vstopi v pravice in dolžnosti zavarovalca tretja oseba, ki v času njene upravičenosti izhajajo iz zavarovalnega razmerja. Poglavje B Dopolnilna pravila za posebna tveganja 1. člen Čiste premoženjske škode Če je v naslednjih dopolnilnih določbah predvideno kritje čiste premoženjske škode, velja naslednje: 1. Čista premoženjska škoda je škoda, ki ne izhaja niti iz osebne niti iz premoženjske škode ter tudi ni posledica navedenih škod. 2. Za razliko od 1. člena SPZO je zavarovalni primer kršitev (dejanje ali opustitev), ki izvira iz zavarovanih dejavnosti in iz katerih proti zavarovalcu nastanejo ali bi lahko nastali odškodninski zahtevki tretjih oseb. 2.1. Serijska škoda: Kot zavarovalni primerse obravnavajo tudi vse posledice 2.1.1. kršitve, 2.1.2. več kršitev, ki temelji na istem vzroku, 2.1.3. več časovno povezanih kršitev, ki temeljijo na enakovrstnih vzrokih, če je med navedenimi vzroki pravna, tehnična ali ekonomska povezava. Smiselno se uporablja 2. točka 4. člena SPZO. 3. Ne glede na 3. člen SPZO zavarovalno kritje obstaja, če je bila kršitev storjena na krejevnem področju veljavnosti, dogovorjenem v polici, ki ima na ten področju ekonomske učinke in če se tudi zahtevek uveljavlja na tem krajevnem področju veljavnosti. 4. Ne glede na 4. člen SPZO zavarovalno kritje obstaja, če je bila kršitev storjena med trajanjem zavarovalnega kritja in je prijava zavarovalnega primera prispela do zavarovalnica najkasneje dve leti po končanju zavarovalne pogodbe. 4.1. Če je bila škoda povzročena z opustitvijo dejanja, velja v primeru dvoma, kot da je bila kršitev storjena na dan, ko bi zamujeno dejanje moralo biti izvedeno, da bi se še preprečil nastop škode. 5. Iz zavarovalnega kritja so izključeni odškodninski zahtevki za škodo zaradi primanjkljajev pri vodenju blagajne, zaradi kršitev pri plačilnih aktih, zemljiških ali drugih gospodarskih poslov, poneverb s strani osebja zavarovalca ali drugih zanj delujočih oseb, zaradi odtujitve denarja, vrednostnih papirjev in dragocenosti ter zaradi prekoračitve načrtovanih stroškov in dobavnih rokov. 2. člen Priključeni železniški tiri in najeti skladiščni železniški prostori 1. Najeti skladiščni prostori, ki so last železnice Zavarovanje krije za razliko od 2. točke 1. člena, in 1.2. točke 7. člena, SPZO, tudi pogodbeno odgovornost zavarovalca v skladu z veljavnimi predpisi in trgovskimi uzancami. 2. Pogodbeno kritje za čisto premoženjsko škodo Zavarovalno kritje v skladu s 1. in 2. točko velja tudi za pogodbeno kritje za čisto premoženjsko škodo do višine 2,5% od zavarovalne vsote. 3. K točkam 1. do 3. 3.1. Če je možno dokazati, da je škodni dogodek v celoti ali deloma nastal po krivdi železnice ali njenih organov, kritje zavarovalnice preneha ali se zmanjšanja v skladu z ugotovljeno krivdo. 3.2. Zavarovanje ne zajema pogodbenih kazni katerekoli vrste, kot tudi ne obveznosti zavarovalca nasproti železnici, da plača nadomestilo za opremljanje, izdelave, vzdrževanja, nabave in podobno, ki jih je železnica prevzela, ker zavarovalec ni izpolnjeval svojih obveznosti. 3.3. Odgovornost, ki presega zakonsko odgovornost in trgovske uzance je mogoče vključiti v zavarovalno kritje samo na osnovi posebnega dogovora z zavarovalnico. 3. člen Gradbena obrt in podobne obrti 1. Sem sodijo v smislu teh pogojev: Podjetja za visoke in nizke gradnje (vključno podjetja za gradnjo jeklenih konstrukcij), gradbeni mojstri (zidarski mojstri), tesarski mojstri, vodnjaški mojstri, mojstri za tesnjenje proti vlagi in tlačni vodi, delavci za asfaltiranje, krovci, delavci za izoliranje z bitumnom, pečarji, kleparji, plinski in vodovodni inštalaterji, elektroinštalaterji (električarji), tehniki za ogrevanje in klimatiziranje, podjetja za rušenje, bageristi, izdelovalci peska in gramoza, podjetja za razstrelitev in mojstri za razstreljevanje, podjetja s kamnolomom in za globoko vrtanje. 2. Zavarovanje zajema v skladu z obsegom kritja iz SPZO in poglavja A iz DPZO tudi odškodninsko odgovornost za 2.1. osebno in premoženjsko škodo, ki izhaja iz načrtov, ki jih je naredil zavarovalec; 2.2. škodo na podzemnih napravah (kot so električne, plinske in vodovodne napeljave, telefonski kabli, Stran 10 od 16 HV5-05/07 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER ES HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Vienna Insurance Group kanali in podobno) pri čemer se ne uporabljajo določila 10.4. in 10.5. točke 7. člena, SPZO; 2.3. škodo zaradi spodkopavanja ali podzidavanja gradbenih objektov; 2.4. škodo zaradi pogrezanja zemljišč, tudi na njem postavljene zgradbe ali dela takšne stavbe, ter zaradi zdrsa zemljišča; 2.5. škodo na sosednjih zgradbah zaradi opustitve strokovne zaščite (tudi ojačitev in podpiranje ali opiranje); 2.6. škodo zaradi razstreljevanja v skladu z naslednjimi določili: 2.6.1. Zavarovalno kritje obstaja samo takrat, ko razstreljevanje opravi izvedenec za razstreljevanje (pooblaščena strokovna oseba). 2.6.2. Premoženjska škoda, ki se nastane znotraj polmera 100 m od mesta razstrelitve, je izključena iz zavarovalnega kritja. 2.6.3. Zavarovalnica ne nudi zavarovalnega kritja za premoženjsko škodo, s katero je treba običajno računati pri razstreljevanju kljub predpisanim varnostnim ukrepom. 3. Lastna udeležba zavarovalca znaša v vsakem zavarovalnem primeru za premoženjsko škodo: 10% škode, najmanj 500,- EUR, največ 10.000,- EUR. 4. Zavarovanje ne krije odškodninskih zahtevkov za škode iz udeležbe pri delovnih skupnostih. Dejavnost partnerja delovne skupnosti kot podizvajalca te delovne skupnosti na osnovi pisnega naročila ne velja kot udeležba pri delovni skupnosti. 4. člen Delavnice za popravila motornih vozil in podobni obrati Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena, SPZO, tudi odškodninske zahtevke na osnovi javnih pooblastil zaradi osebne in premoženjske škode v zvezi s tehničnim pregledom motornih vozil. 5.člen Dimnikarji Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena, SPZO, tudi odškodninske zahtevke na osnovi javnih pooblastil zaradi osebne in premoženjske škode v zvezi s opravljanjem dimnikarske službe. 6. člen Kmetijski in gozdarski obrati 1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO in poglavja A iz DPZO tudi odškodninsko odgovornost 1.1. iz živinoreje ne glede na namen uporabe (uporablja se tudi določilo št. 11. DPZO). Samo s posebnim dogovorom je mogoče razširiti zavarovalno kritje za odgovornost za škode na živalih, ki so privedene na osemenjevanje in za prepustitev jahalnih živali nezaposlenim osebam ter iz vožnje s kočijo in sanmi vseh vrst, kolikor velja zakonska obveznost za sklenitev zavarovanja. Škoda, ki jo povzroči pašna živina ali divjačina na travnikih ali kulturah, je izključena iz zavarovalnega kritja; 1.2. iz sečnje lesa v lastnem gozdu, v tujem gozdu pa samo v primeru za lastne potrebe; 1.3. iz zatiranja rastlinskih škodljivcev in uporabe herbicidov na zavarovanem kmetijskem zemljišču in gozdu, vendar z lastno udeležbo zavarovalca v vsakem zavarovalnem primeru v višini 20% škode, najmanj 250,- EUR, največ 2.500,- EUR. 1.4. onesnaženja z gnojnico, umetnimi gnojili in silosno odpadno vodo v skladu s 6. členom SPZO zaradi premoženjske škode nastale zaradi onesnaženja okolja. Zavarovalna vsota znaša 75.000,- EUR v okviru skupne zavarovalne vsote na polici. Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 20% škode, najmanj 250,- EUR, največ 2.500,- EUR. 1.5. iz izvajanja razstrelitev za namene zavarovanega kmetijskega in gozdnega gospodarstva, vendar samo pod pogojem, da je dela razstreljevanja opravil izvedenec za razstreljevanje (pooblaščena strokovna oseba). Premoženjska škoda, ki se nastane znotraj polmera 100 m od mesta razstrelitve, je izključena iz zavarovalnega kritja. Zavarovalnica ne nudi zavarovalnega kritja za premoženjsko škodo, s katero je treba običajno računati pri razstreljevanju kljub predpisanim varnostnim ukrepom. 1.6. iz gradnje tovornih poti, če skupni stroški investicijskega projekta ob upoštevanju morebitnih lastnih udeležb ne presegajo 20.000,- EUR. Uporablja se 2. točka poglavja B, DPZO. Pri takšnih investicijskih načrtih je zavarovana odgovornost zavarovalca kot investitorja. 1.7. iz popoldanskih obrti, če letni izdatki za mezde oziroma plače ob upoštevanju morebitnih izpolnjenih dajatev v naravi ne prekoračijo 20.000,- EUR. 1.8. iz dejavnosti začasnih vinotočev, če letni izdatki za mezde oziroma plače ob upoštevanju morebitnih izpolnjenih dajatvah v naravi ne prekoračijo 20.000,-EUR. 1.9. iz nastanitvegostov v skladus 7. členom poglavja B, DPZO, če ni potrebno uradno obrtno dovoljenje. 2. Zavarovanje krije tudi odgovornost zavarovalca kot zasebnika v privatnem življenju v skladu s 16. členom poglavja B, DPZO, kot tudi odgovornost sozavarovanih oseb po 3.1 in 3.2 točki 16. člena poglavja B, DPZO. 7. člen Nastanitve gostov 1. Zavarovanje krije za razliko od 10.2 in 10.4 točke 7. člena, SPZO tudi odgovornost zavarovalca kot hranitelja za poškodbo stvari, ki jih gostje prinesejo s sabo, ko prenočujejo. Za prinesene stvari se štejejo, če so bile OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 11 od 16 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE HV5-05/07 71 WIENER §8 HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Viemha Insurance Group predane zavarovalcu ali enemu njegovih delavcev ali na mestu, ki so ga te osebe določile. 2. Le v primeru posebnega dogovora krije zavarovanje tudi odgovornost zavarovalca za izgubo ali izginotje stvari iz točke 1. V primeru takšnega dogovora je zavarovalec dolžan izvesti naslednje ukrepe, drugače je zavarovalnica prosta izplačila odškodnine: 2.1. da v primeru izgube ali izginotja stvari nemudoma odda prijavo pristojnemu varnostnem organu; 2.2. v kolikor je potrebno uradno obrtno dovoljenje pristojenga organa, mora na vidnem mestu označiti, da denar, vrednostne papirje (plačilna sredstva za potovanje) in dragocenosti deponira na za to označenem in primernem zavarovanem mestu ter za hrambo prejeti potrdilo. 3. Izključitve iz zavarovalnega kritja Razširitev zavarovalnega kritja v skladu s 1. in 2. točko ne zajema - če ni drugače dogovorjeno - odškodninskih zahtevkov za škodo 3.1. na prinesenih stvareh zaradi neprimerne uporabe ali dejavnosti na ali s temi stvarmi, izven okvira prevoza, s strani zavarovalca ali njegovih delavcev; 3.2. na motornih in vodnih vozilih, njihovem priboru in sestavnih delih ter na stvareh, ki se nahajajo na ali v vozilih, ki jih gostje pripeljejo s seboj. 3.3. pri izgubi ali izginotju stvari iz splošno dostopnih prostorov, v katerih se streže hrana in pijača. 4. Zavarovanje krije za razliko od 2. točke 7. člena, SPZO tudi obveznosti nadomestila za škodo iz čiste premoženjske škode do zavarovalne vsote 7.500,- EUR. 8. člen Kopališča 1. Zavarovanje krije za razliko od 10.2. in 10.4. točke 7. člena SPZO tudi odgovornost zavarovalca kot hranitelja za poškodbo stvari, ki jih gostje kopališča prinesejo s sabo. 2. Samo s posebnim dogovorom se lahko zavarovanje razširi tudi na odgovornost zavarovalca za izgubo in izginotje stvari, ki so jih gostje kopališča imeli zaklenjene v kabinah in garderobnih omaricah, ki so v kopališču na razpolago, ali so bile s strani kopališča vzete v hrambo. V primeru takšnega dogovora je zavarovalec dolžan izvesti naslednje ukrepe, drugače je zavarovalnica prosta izplačila odškodnine: 2.1. da v primeru izgube ali izginotja stvari nemudoma odda prijavo pristojnemu varnostnemu organu; 2.2. da z vidnim oglasom seznanja, da morajo biti denar, vrednostni papirji (plačilna sredstva za potovanje) in dragocenosti proti potrdilu deponirani pri blagajni. 3. Razširitev zavarovalnega kritja v skladu s 1. in 2. točko ne zajema odškodninskih zahtevkov za škodo na motornih in vodnih vozilih, njihovem priboru in sestavnih delih ter na stvareh, ki se nahajajo na ali v vozilih, ki jih gostje pripeljejo s seboj. 9. člen Zdravniki, zobozdravniki, veterinarji (klinike za živali) 1. Uporablja se 1. in 3. člen poglavja A, DPZO. 2. Z zavarovanjem je krita tudi osebna odgovornost osebe, ki nadomešča dopustnika v času dopusta, v kolikor ni drugega zavarovalnega kritja. 3. Zavarovanje krije za razliko od 2. točke 1. člena SPZO, tudi odgovornost za čisto premoženjsko škodo do zavarovalne vsote 7.500,- EUR. 4. Zavarovalno kritje ne glede na 3. člen SPZO - velja za zavarovalne primere, ki nastanejo po vsem svetu, če je medicinsko zdravljenje, ki je povzročilo škodo, potekalo v Sloveniji; velja omejitev v skladu z 2. stavkom 1. točke 3. člena SPZO. Odškodninske odgovornosti zdravnikov iz prve pomoči -ne glede na 3. člen SPZO - so sozavarovane po vsem svetu; omejitev v skladu z 2. stavkom 1. točke 3. člena SPZO ne velja. 5. Zavarovanje krije za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke, ki so se zgodili v Evropi ali v izvenevropski državi ob Sredozemskem morju. 6. Zavarovanje krije za razliko od 10. točko 7. člena SPZO tudi odgovornost veterinarjev in klinik za živali za škodo na zdravljenih živalih. 7. Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena SPZO tudi odgovornost za škode povzročene pri opravljanju javnih pooblastil. 10. člen Bolnišnice, zdravilišča, sanatoriji, zdravstveni domovi, domovi za ostarele in podobno 1. Uporablja se poglavje A DPZO. 2. Za zavarovalno kritje za prinesene stvari pacientov in njihovih spremljevalcev se uporabljajo določila 7. člena poglavja B DPZO. 3. Zavarovanje krije za razliko od 2. točke 1. člena SPZO tudi obveznosti nadomestila škode za čisto premoženjsko škodo do zavarovalne vsote 7.500,- EUR. 4. Zavarovalno kritje ne glede na 3. člen SPZO - velja za zavarovalne primere, ki nastanejo po vsem svetu, če je medicinsko zdravljenje, ki je povzročilo škodo, potekalo v Sloveniji; velja omejitev v skladu z 2. stavkom 1. točke 3. člena SPZO. Odškodninske odgovornosti zdravnikov iz prve pomoči -ne glede na 3. člen SPZO - so sozavarovane po vsem svetu; omejitev v skladu z 2. stavkom 1. točke 3. člena SPZO ne velja. 5. Zavarovanje krije za razliko od 7. člena, točka 3, SPZO, tudi odgovornost za škode povzročene pri opravljanju javnih pooblastil. Stran 12 od 16 HV5-05/07 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER S HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Vienha Insurance Group 11. člen Hišna in zemljiška lastnina 1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO odškodninsko odgovornost 1.1. iz posesti, upravljanja, nadzora oskrbovanja, čiščenja, osvetlitve in obnove zavarovane nepremične, vključno z zgradbami in opremo, ki se nahajajo v njej ali na njej, kot npr. dvigala, naprave za ogrevanje in klimatiziranje, plavalni bazeni, otroška igrišča in vrtni nasadi. Privatna plaža, ki je v neposredni prostorski zvezi z zavarovano nepremičnino, je tudi zavarovana; 1.2. iz izvajanja del rušenja, gradnje, popravila in kopanja na zavarovani nepremičnini, če skupni stroški gradbenega projekta ob upoštevanju morebitnih lastnih udeležb ne presegajo 75.000,- EUR. Uporabljajo se določila 2. člena poglavja B DPZO. Pri takšnih investicijskih načrtih je zavarovana odgovornost zavarovalca kot investitorja. 1.3. iz prenočevanja gostov v skladu z 7. členom poglavja B DPZO, če ni potrebno uradno obrtno dovoljenje. 1.4. iz premoženjske škode, nastale zaradi onesnaženja okolja - odlaganja proizvodov iz mineralnih olj do odložene količine 100 litrov, v skladu s 6. členom SPZO: Zavarovalna vsota znaša 75.000,- EUR v okviru skupne zavarovalne vsote na polici. Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 20% škode, najmanj 250,- EUR, največ 2.500,- EUR. 2. V skladu s 1. točko zavarovanje krije tudi odgovornost kot 2.1. lastnika in posestnika hiše; 2.2. upravnika in oskrbnika hiše; 2.3. tistih oseb, ki po naročilu zavarovalca delajo zanj, razen če ta dejavnost ne poteka v izvajanju njihovega poklica ali obrti; 2.4. tistih oseb, ki nastopijo namesto zavarovalca zaradi uživanja, stečaja ali prisilne uprave. Izključena je - če ni drugače dogovorjeno - osebna škoda, pri kateri gre za delovne nezgode oseb z enakimi delovnimi nalogami, v skladu s točkami od 2.1 do 2.4. 3. Pri škodi, ki jo povzročijo meteorske padavine na tapetah, sobnih poslikavah, okrasnih štukaturah, stenskih oblogah, podih, na električnih, telefonskih in drugih napeljavah in na drugih pripomočkih hiše v najetih stanovanjskih in poslovnih prostorih - z izjemo oken in vrat na zunanji strani poslopja - krije zavarovanje za razliko od 1. člena SPZO, četudi ne obstaja odgovornost najemodajalca nasproti najemniku. Plačilo zajema stroške dela za vzpostavitev prejšnjega stanja, če ne gre za stroške vzdrževanja, ki jih mora po zakonu nositi najemodajalec. Če škoda nastane zaradi poplav, talne vode ali v povezavi s potresom, plača zavarovalnica nadomestilo škode v skladu s 1. členom SPZO. 4. Odškodninski zahtevki solastnikov, lastnikov stanovanj, upravičencev koriščenja in njihovih svojcev (6.2. točka 7. člena SPZO) so zajeti v zavarovanje, če te osebe ali njihovi zakoniti zastopniki niso sami odgovorni za nastalo škodo zaradi osebnih dejanj ali opustitve dejanj. Zavarovalno kritje v skladu s 3. točko velja tudi za stanovanjske in poslovne prostore, ki jih te osebe uporabljajo. 12. člen Reja živali 1. Zavarovanje zajema odgovornost vsakokratnega hranitelja, skrbnika ali upravičenca, ki razpolaga z živalmi. Samo s posebnim dogovorom je mogoče razširiti zavarovalno kritje za odgovornost za škode na živalih, ki so privedene na osemenjevanje. 2. Zavarovanje krije za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke, ki so se zgodili v Evropi ali v izvenevropski državi ob Sredozemskem morju. 13. člen Vodna plovila 1. Zavarovanje zajema tudi odgovornost lastnika, imetnika in oseb, ki so po volji imetnika dejavni pri uporabi vodnega plovila brez lastnega pogona in do velikosti 5m ali se po njegovi volji prevažajo z njim. 2. Zavarovalnica je prosta obveznosti izplačila odškodnine, če voznik zavarovanega vodnega plovila nima uradno predpisanega dovoljenja za upravljanje s takšnim plovilom. 3. Zavarovanje krije za razliko od 10.1. in 10.2. točke 7. člena SPZO tudi stvari, ki jih osebe na plovilu nosijo na sebi ali imaajo kot prtljago. 14. člen Društva (V smislu vsakokratnega zakona o društvih) 1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO odgovornost iz 1.1. posedovanja ali uporabe zemljišč, poslopij, prostorov, naprav, opreme in aparatov za namene v skladu s statutom zavarovalca (uporablja se 11. člen DPZO); 1.2. izvajanja društvenih prireditev s strani zavarovalca, in sicer neodvisno od kraja prireditve. 2. V skladu s 1. točko je zavarovana odgovornost 2.1. zakonitih in pooblaščenih zastopnikov zavarovalca in takšnih oseb, ki jih zaposli za vodenje ali nadzor društva; 2.2. vseh ostalih delavcev zavarovalca za škodo, ki jo povzročijo pri izvajanju svojih službenih opravil, vendar z izključitvijo osebne škode, pri kateri gre za delovne nezgode delavcev zavarovanega društva; OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 13 od 16 - Z AKO N O DA J A I N U R AD N E O B J AVE HV5-05/07 73 WIENER §8 HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Viemha Insurance Group 2.3. vseh članov društva iz izvajanja dejavnosti društva, ki so v skladu s statutom, in sicer 2.3.1. v društvu, 2.3.2. pri prireditvah društva in 2.3.3. zunaj društva po nalogu društva. 3. Samo na osnovi posebnega dogovora zavarovanje krije tudi odgovornost iz 3.1. posedovanja ali uporabe 3.1.1. tribun za gledalce in objektov za gledalce; 3.1.2. prog za bob in sankališč, skakalnic, smučarskih in tekaških prog. 3.2. posedovanja ali uporabe 3.2.1. živali; 3.2.2. vodnih plovil. 3.3. izvajanja občinskih, zveznih ali mednarodnih športnih tekmovanj. 15. člen Gasilci in protipoplavne enote 1. Smiselno se uporabljal in 2. točka 14. člena DPZO. 2. Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena SPZO tudi odgovornost za škode povzročene pri opravljanju javnih pooblastil. 3. Pri delovanju v tujini in pri sodelovanjih na mednarodnih tekmovanjih zajema zavarovalno kritje za razliko od 3. člena SPZo le škodne dogodke, ki so se zgodili v Evropi. 4. Zavarovanje ne krije odgovornosti za škode na stvareh, za katere je bilo predvideno reševanje ali zaščita ali za katere je bila poklicana ustrezna služba (gasilci, ...). 5. Samo s posebnim dogovorom je mogoče razširiti zavarovalno kritje za odgovornost za škode na stvareh, ki so zavarovalcu dane na razpolago za delovanje, tekmovanja in vaje. 6. Za poklicne gasilce in gasilce organizirane v okviru podjetja, velja 3. člen poglavja A DPZO. 16. člen Odgovornost zasebnika 1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja SPZO odgovornost zavarovalca kot zasebne osebe, iz nevarnosti vsakdanjega življenja z izjemo nevarnosti poslovne, poklicne ali obrtne dejavnosti, zlasti 1.1. kot imetnika stanovanja (vendar ne kot lastnik hiše in/ali zemljišča) in kot delodajalca hišnega osebja, vključno osebja za sprejemanje gostov na prenočevanje, če ni potrebno uradno obrtno dovoljenje (uporablja se 6. člen poglavja B DPZO); 1.2. iz posedovanja in uporabe radijskega in televizijskega sprejemnika; 1.3. iz posedovanja in uporabe koles; 1.4. iz nepoklicnega športnega udejstvovanja, z izjemo lova; 1.5. iz dovoljenega posedovanja hladnega in strelnega orožja in uporabe le-tega kot športnih naprav in za namene samoobrambe; 1.6. iz posedovanja malih živali, z izjemo psov (uporablja se 12. člen poglavja B DPZO); 1.7. iz priložnostne uporabe, vendar ne iz posedovanja, električnih in jadralnih čolnov (uporablja se 13. člen poglavja B DPZO); 1.8. iz posedovanja in uporabe drugih vodnih plovil in ladijskih modelov, ki niso na motorni pogon (uporablja se 13. čen poglavja B DPZO); 1.9. za razliko od 5.2. točke 7. člena SPZO iz posedovanja in uporabe letalskih modelov, ki niso na motorni pogon, do teže letala 5 kg. 2. Za tveganje v skladu s 1. točko je zavarovana premoženjska škoda, nastala zaradi onesnaženja okolja, v skladu s 6. členom SPZO. Zavarovalna vsota znaša 75.000,- EUR v okviru skupne zavarovalne vsote na polici. Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 250,- EUR. 3. V skladu s 1. točko zavarovanje krije tudi odgovornost 3.1. zakonca ali življenjskega sopotnika, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu; 3.2. mladoletnih otrok (tudi vnukov, posvojencev, rejencev in pastorkov) zavarovalca, njegovega zakonca ali življenjskega sopotnika; otroci ostanejo zavarovani do izpolnjenega 25. leta starosti, če ne razpolagajo z lastnim gospodinjstvom ali lastnimi rednimi prihodki; 3.3. oseb, ki za zavarovalca opravljajo hišna dela po delovni pogodbi ali priložnostno, v objektih zavarovalca. Izključena je - če ni drugače dogovorjeno - osebna škoda, pri kateri gre za delovne nezgode delavcev zavarovalca. 3.4. Zavarovanje krije za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke, ki so se zgodili v Evropi ali v izvenevropski državi ob Sredozemskem morju. 17. člen Razširjena odgovornost zasebnika 1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja SPZO odgovornost zavarovalca kot zasebne osebe, nastalih iz nevarnosti vsakdanjega življenja z izjemo nevarnosti poslovne, poklicne ali obrtne dejavnosti, zlasti 1.1. kot imetnika stanovanja (vendar ne kot lastnika hiše in/ali zemljišča) in kot delodajalca hišnega osebja, vključno osebja za sprejemanje gostov na prenočevanje, če ni potrebno uradno obrtno dovoljenje (uporablja se 6. člen poglavja B DPZO); 1.2. iz posedovanja in uporabe radijskega in televizijskega sprejemnika; 1.3. iz posedovanja in uporabe koles; Stran 14 od 16 HV5-05/07 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 WIENER SI HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Vienha Insurance Group 1.4. iz nepoklicnega športnega udejstvovanja, z izjemo lova; 1.5. iz dovoljenega posedovanja hladnega in strelnega orožja in uporabe le-tega kot športnih naprav in za namene samoobrambe; 1.6. iz posedovanja malih živali, z izjemo psov (uporablja se 12. člen poglavja B DPZO); 1.7. iz priložnostne uporabe, vendar ne iz posedovanja, električnih in jadralnih čolnov (uporablja se 13. člen poglavja B DPZO); 1.8. iz posedovanja in uporabe drugih vodnih plovil in ladijskih modelov, ki niso na motorni pogon (uporablja se 13. čen poglavja B DPZO); 1.9. za za razliko od 5.2. točke 7. člena SPZO iz posedovanja in uporabe letalskih modelov, ki niso na motorni pogon, do teže letala 5 kg. 2. Za tveganje v skladu s 1. točko je zavarovana premoženjska škoda, nastala zaradi onesnaženja okolja, v skladu s 6. členom SPZO. Zavarovalna vsota znaša 75.000,- EUR v okviru skupne zavarovalne vsote na polici. Lastna udeležba zavarovalca v škodi znaša v vsakem zavarovalnem primeru 250,- EUR. 3. 10. člen SPZO, se uporablja le v primeru, ko si zavarovalec ali sozavarovane osebe stvari sposodijo, najamejo, vzamejo na leasing, zakupijo ali vzamejo v hrambo ali dajo v obdelavo (zlasti popravilo ali vzdrževanje). 4. Za razliko od 10.1. člena 7. člena SPZO, zajema zavarovalno kritje tudi odgovornost za škode iz poškodbe najetih prostorov in v njih nahajajočega se inventarja. To zavarovalno kritje velja samo za najemna razmerja z trajanjem ne več ko en mesec. 5. skladu s 1. točko zavarovanje krije tudi odgovornost 5.1. zakonca ali življenjskega sopotnika, ki živi z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu; 5.2. mladoletnih otrok (tudi vnukov, posvojencev, rejencev in pastorkov) zavarovalca, njegovega zakonca ali življenjskega sopotnika; ti otroci ostanejo zavarovani do izpolnjenega 25. leta starosti, dokler ne razpolagajo z lastnim gospodinjstvom ali lastnimi rednimi prihodki; 5.3. oseb, ki za zavarovalca opravljajo hišna dela po delovni pogodbi ali priložnostno, v objektih v njegovi lasti. Izključena je - če ni drugače dogovorjeno -osebna škoda, pri kateri gre za delovne nezgode delavcev zavarovalca. 6. Za razliko od 6.2. točke 7. člena SPZO, so iz zavarovalnega kritja izključeni samo odškodninski zahtevki oseb, zavarovanih v skladu s točkama 5.1 in 5.2. 7. Zavarovalno kritje zajema za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke po celem svetu. 18. člen Vzgoja 1. Šole, vzgojni zavodi in podobno. 1.1. Uporablja se poglavje A SPZO. 1.2. Zavarovanje krije za razliko od 10.2. do 10.4. točke 7. člena SPZO tudi odgovornost zavarovalca za poškodbe (ne za izgubo ali izginotje) stvari šolarjev ali gojencev. 2. Učitelji ali nadzorne osebe Zavarovanje zajema v skladu s kritjem SPZO odgovornost zavarovalca iz dejavnosti poučevanja ali nadzorovanja. 3. Zavarovalno kritje zajema izvajanje šolskih prireditev (tudi maturantski izlet), in sicer tudi izven učnega načrta, vendar z dovoljenjem vodstva šole. Zavarovalno kritje zajema za razliko od 3. člena SPZO škodne dogodke, nastale pri izvajanju teh prireditev v Evropi ali v izvenevropski državi ob Sredozemskem morju. 4. Zavarovanje krije za razliko od 3. točke 7. člena SPZO, tudi odgovornost za škode povzročene pri opravljanju javnih pooblastil, pri čemer je poleg krita tudi čista premoženjska škoda do zavarovalne vsote 7.500,- EUR. 19. člen Specializirane šole Za specializirane šole kot npr. avtošole, šole letenja (tudi za skoke s padalom), šole za motorne čolne, smučanje na vodi, jadranje, deskanje, jahanje in smučanje velja 1. Uporablja se poglavje A SPZO. 2. Za zavarovanje ne velja 18. člen poglavja B DPZO. 3. Odškodninske odgovornosti iz naslova posesti ali uporabe motornih vozil, priklopnikov, letal in zračnih plovil so v skladu s 5. točko 7. člena SPZO iz zavarovalnega kritja izključene. Za praktični pouk na navedenih stvareh in njihov prevoz velja enako kot za njihovo uporabo. Zavarovalno varstvo velja v okviru zavarovanega tveganja tudi za dejavnost poučevanja in nadzora ter za praktični pouk z uporabo motornih čolnov, jadrnic, naprav za deskanje ali jahalnih konj. 20. člen Specializirani učitelji/inštruktorji Za specializirane učitelje kot npr. inštruktorje vožnje, letenja (tudi za skoke s padalom) , inštruktorje za motorne čolne, smučanje na vodi, jadranje, deskanje, jahanje in smučanje velja naslednje: 1. Uporablja se 3. člen poglavja A DPZO. 2. Za zavarovanje ne velja 18. člen poglavja B DPZO. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Stran 15 od 16 - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE HV5-05/07 75 WIENER §8 HV5 - Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti STÄDTISCHE Viemha Insurance Group 3. Zavarovalno kritje velja za vse dejavnosti, do katerih je zavarovalec upravičen na osnovi zakonov, odredb in predpisov pristojnih organov, ki veljajo za njegov poklic. 4. Kvalifikacija alpinističnega društva ustreza kvalifikaciji pristojnega organa. 5. Odškodninske odgovornosti iz naslova posesti ali uporabe motornih vozil, priklopnikov, letal in zračnih plovil so v skladu s 5. točko 7. člena Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti iz zavarovalnega varstva izključene. Za praktični pouk na navedenih stvareh in njihov prevoz velja enako kot za njihovo uporabo. Zavarovalno varstvo velja v okviru zavarovanega tveganja tudi za dejavnost poučevanja in nadzora ter za praktični pouk z uporabo motornih čolnov, jadrnic, naprav za deskanje ali jahalnih konj. 21. člen Politične skupnosti in občine 1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO odgovornost občine 1.1. posedovanja ali uporabe zemljišč, poslopij, prostorov, naprav, opreme in aparatov, ki ne služijo za namene kmetijstva, gozdarstva, obrti ali industrije in ne morejo biti dane v najem ali zakup, ter ne sodijo med zaloge in obratovanje pokopališč in krematorijev (uporablja se 10. člen poglavja B DPZO). 1.2. iz takšnih del, ki so opravljena izključno za namen gradnje ali vzdrževanja občinskih cest, poti, trgov in mostov, če so stroški za ta dela poravnani izključno iz naslova občinskih sredstev (uporablja se 3. člen poglavja B DPZO); 1.3. iz posedovanja in obratovanja kamnolomov, peskokopov in drobilnic, ter služb za vzdrževanje in gradbena dela na cestah, vendar samo pod pogojem, da le-ti služijo izključno zavarovanim tveganjem iz 1. in 2. točke (uporablja se 3. člen poglavja B DPZO). 1.4. Le v primeru posebnega dogovora zavarovanje krije tudi odgovornost iz naslova posesti in obratovanja občisnskih odlagališč smeti in naprav za odstranjevanje odpadkov, vodovodne napeljave, kanalizacije in čistilne naprave v lasti občine. 2. Zavarovanje krije tudi odgovornost oseb, ki so privedene na prisilno delo. 3. Samo s posebnim dogovorom je mogoče razširiti zavarovanje tudi na premoženjsko škodo zaradionesnaženja okolja v skladu s 6. členom SPZO. 4. Uporablja se 1. in 3. člen poglavje A DPZO. 22. člen Cerkve, verske občine 1. Zavarovanje krije v skladu z obsegom kritja iz SPZO tudi odgovornost iz 1.1. opravljanja nalog cerkvene oz. verske skupnosti; 1.2. izvajanja prireditev s strani zavarovalca, in sicer neodvisno od kraja prireditve; 1.3. posedovanja ali uporabe zemljišč, poslopij, prostorov, naprav, opreme in aparatov, ki ne služijo za namene kmetijstva, gozdarstva, obrti ali industrije in ne morejo biti dane v najem ali zakup, ter ne sodijo med zaloge in obratovanje pokopališč in krematorijev (uporablja se 10. člen poglavja B DPZO). 2. V skladu s 1. točko je zavarovana tudi odgovornost zakonitih zastopnikov zavarovalca in vseh oseb, ki po njegovem naročilu delajo zanj. Stran 16 od 16 HV5-05/07 WIENER §2 S1ÄPTISCHE VIENNA INSURANCE GROUP ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 IZPOLNI ZAVAROVALNICA WIENER STÄDTISCHE Versicherung AG Vienna Insurance Group Schottenring 30, 1010 Wien Wiener Stadtische zavarovalnica Podružnica v Ljubljani Masarykova 14 1000 Ljubljana Prijava škode: Škoda št.: Polica št.: PRIJAVA ŠKODNEGA PRIMERA ODGOVORNOSTI ZAVAROVANCA Zavarovanec: Točen naslov: Telefon: E-pošta: Kraj škode: Občina: Datum in ura nastanka škode (obvezno) 1. Ime in naslov osebe, ki je oškodovana in od vas terja odškodnino: 2. Kratek opis dogodka - vzroka škode, kakor tudi okoliščin, zaradi katerih je nastala škoda: 3. Kateri postaji policije je prijavljena nezgoda? 4. Ali je bila nezgoda prijavljena in kdaj z obrazcem ER-8? (Če je bila prijavljena, obvezno priložite kopijo obrazca). 5. Priče - očividci škodnega dogodka: 6. Koliko znaša približno škoda? 7. Kateri predmeti so uničeni ali poškodovani oz. opis telesnih poškodb: 8. Številka police, po kateri imate zavarovano svojo odgovornost: Podpisani izjavljam in s svojim podpisom potrjujem, da sem na vsa vprašanja odgovoril resnično. V _, dne___ Zavarovanec/ Podpis pooblaščene osebe in žig SO2-OBR-08/10 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 77 s WIENER STÄDTISCHE Vienna Insurance Group IZPOLNI ZAVAROVALNICA WIENER STÄDTISCHE Versicherung AG Vienna Insurance Group Schottenring 30, 1010 Dunaj, Avstrija Wiener Stadtische zavarovalnica Podružnica v Ljubljani Masarykova 14 1000 Ljubljana Prijava škode: Škoda št.: Polica št.: ODŠKODNINSKI ZAHTEVEK Opomba: Zahtevek bomo lahko obravnavali, če bo odškodninski zahtevek pravilno in v celoti izpolnjen in ko bomo prejeli vsa dokazila o odgovornosti našega zavarovanca in dokazila o višini škode. Oškodovanec: Ulica in hišna št.: Kraj in poštna št.: Občina: Telefon: E-pošta: Kontaktna oseba: Zavarovanec (povzročitelj) _ Popoln naslov _ Je povzročil dne _ ob _ v (natančna navedba kraja in datuma škodnega dogodka) tako, da je ( natančen opis škodnega dogodka s skico) OZ1-OBR-01/09 Kdo je po vašem mnenju odgovoren za škodo (povzročitelj) ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 V čem je po vašem mnenju krivda in odgovornost našega zavarovanca za vam prizadejano škodo Priče škodnega dogodka Kdo je o nezgodi napravil zapisnik (katera postaja policije, inšpekcije, interni organ ipd.) Opis nastale škode: a. na osebah b. na stvareh c. ostalo Iz naslova utrpljene škode zahtevam naslednjo odškodnino K zahtevku prilagam naslednja dokazila ( medicinska dokumentacija, računi, fotografije ipd.) Želim, da se zavarovalnina nakaže na (ustrezno označi) □ TRR / □ osebni račun: Ime in priimek imetnika: Pri banki: - Podpisani izjavljam in s svojim podpisom potrjujem, da sem na vsa vprašanja odgovoril resnično. V _, dne___ Oškodovanec/ Podpis pooblaščene osebe in žig OZ1-OBR-01/09 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 79 WIENER §3 S1ÄDTISCHE zavarovalnica Wiener Städtische Allg. Versicherung AG, Wien Podružnica v Ljubljani Masarykova cesta 1 4, 1000 Ljubljana Registrirana pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod št. vložka 1/40235/00 Matična številka: 1983652 Davčna št.: SI35452846 mail-us@ wie nerstae dtische. si Številka škode: PRIJAVA NESREČE PODATKI O ZAVAROVANI OSEBI Prosimo, da na vprašanja odgovorite izčrpno! Ustrezno označite s 0 Številka police: | Ime in priimek ponesrečenca: j Datum rojstva: Naslov in hišna številka: Poštna številka: Kraj: Telefonska številka: Trenutno zaposlen kot: Delodajäec: PODATKI O NESREČI Datum nesrače: I Ura: Na katerem mestu oziroma v katerem prostoru se je zg odila nesreča? Prosimo, da natančno opšete potek nesreče Z opisom lahko nadaliuite na ločenem listu! Ime in priimek, naslov lečečega zdravnika: PODATKI O DRUGIH OBSTOJEČIH NEZGODNIH ALI ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJIH Vrsta pogodbe: Ime zavarovalnice: Številka police: NESREČA Z MOTORNIM VOZILOM Ime in priimek voznika: Številka vozniškega dovoljenja: Izdano dne: Kategorija Ali je policija sestavila zapisnik o dejanskem stanju? □ da □ ne Ali ste nesrečo prijavili? □ da □ ne Naslov policijske postaje: Ime in priimek povzročitelja: Podatki o vozilu: □ osebno vozilo □ motor □ ali drugo □ tovorno vozilo □ moped .............................. Znamka: Registrska številka: Številka šasije: Število oseb, vključno z voznikom, v zavarovanem vozilu, v trenutku nesreče: So bile osebe pripete z varnostnim pasom? □ da □ ne Katere? NAKAZILO ZAVAROVALNINE Banka: Oznaka banke: Številka raču na: Imetnik računa:: □ na banko I I I Kraj in datum: Na zastavljena vprašanja sem pravilno in izčrpno odg ovoril/a. Podpis zavarovanca: I POOBLASTILO ZA VPOGLED V MEDICINSKO DOKUMENTACIJO Bolnica: Številka sprejema: _I_ Za ureditev zahtevka k zavarovalni polici številka ......................................... se strinjam, da se WIENER STAEDTISCHE ALLGEMEINE VERSICHERUNG AG dajo bolniški izvidi oziroma protokoli ambjante na razpolago. Izrecno se potrjuje, da ste odvezani dolžnosti varovanja tajnosti. Kraj in datum: Naslov in datum rojstva zavarovanca: Podpis zavarovanca: NEZ-PR-10/04 OPOMBE LEČEČEGA ZDRAVNIKA DIAGNOZA Prosimo, da točno opišete poškodbo: ZDRAVSTVEN A PRIZADETOST PRED NESREČO Ali je bil poškodovani že pred nesrečo zdravstveno prizadet? (Npr. zlomi, izguba ali zmanjšana uporaba okončin, zmanjšanj vid, zmanjšanj sluh, epilepsija, diabetis, težave s hrbtenico, težave s srcem idr.) VZROK POŠKODBE Ali je poškodba nedvoumno nastala zaradi nesreče? Drugi vzroki (npr. obstoječe bolezni) □ da □ ne Ali so zaradi tega posledice nesreče hujše? V kakšnem obsegu? □ da □ ne POSLEDICE NESREČE Ali se posledce pričakujejo ali so že nastopile? Katere? □ da □ ne Ali ima nesreča za posledco trajno invalidnost? Katero? □ da □ ne ZDRAVLJENJE V BOLNIŠNICI Ime in naslov bolnišnice: Način zdravljenja: □ ambulantno od □ stationarno od ........................do.......................... ........................do.......................... OVIRE PRI POKLICU Ali poškodovani lahko zapusti sobo? □ da □ ne Ali ste poškodovancu predpisali mirovanje v postelji? □ da □ ne Koliko časa je potrebno upoštevati te odredbe? Ali je poškodovani zaradi nesreče oviran pri zaposlitvi? □ popolnoma Kako dolgo? □ deloma Kako dolgo? PRVA ZDRAVNIŠKA POMOČ Kdaj je bila zahtevana prva zdravniška pomoč? Datum: Ura: Kdo jo je izkazal? Kdo je vse zdravil poškodovanega? Kraj in datum: Podpis lečečega zdravnika: NEZ-PR-10/04 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 Prosimo, da na vprašanja odgovorite izčrpno! Ustrezno označite s 0 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 81 WIENER S1ÄDTISCHE zavarovalnica Wiener Städtische Allg. Versicherung AG, Schottenring 30, 1010 Wien Wiener Städtische zavarovalnica Podružnica v Ljubljani Masarykova cesta 14 1000 Ljubljana IZPOLNI ZAVAROVALNICA Prijava škode: Škoda št.: Polica št.: PRIJAVA SMRTI Podpisani:.....................................................................................Telefon/GSM:.................... Naslov: ....................................................................................................................................................... kot: □ zavarovalec , □ upravičenec, □ pooblaščenec, □ drugo .................................................................. prijavljam, da je dne: ....................................................umrl zavarovanec po priloženi zavarovalni polici: Ime in priimek zavarovanca:...................................................................., naslov:................... Datum in kraj smrti: ............................................................................................. in prilagam naslednje dokumente: □ Polico številka:................................................................................................. □ Zadnje potrdilo o plačani premiji za mesec ..................................................... □ Izpisek iz matične knjige umrlih (potrebujemo original, ki vam ga bomo vrnili) □ Izjava o ............................................................................................................ □ Zdravniško poročilo o smrti ............................................................................. □ Zdravniško dokumentacijo............................................................................... □ Fotokopije osebnih dokumentov upravičencev: .............................................. Podatki o upravičencih: 1. upravičenec tega zavarovanja je (ime in priimek)............................................ (točen naslov)....................................................................................................... Številka osebnega dokumenta.................................................... datum rojstva: Številka osebnega računa: - pri banki:............................................ ........ 2. upravičenec tega zavarovanja je (ime in priimek)............................................ (točen naslov) ....................................................................................................... Številka osebnega dokumenta.................................................... datum rojstva: Številka osebnega računa: - pri banki:............................................ ........ 3. upravičenec tega zavarovanja je (ime in priimek)............................................ (točen naslov) ....................................................................................................... Številka osebnega dokumenta.................................................... datum rojstva: Številka osebnega računa: - pri banki:............................................ ........ ŽZ6-0BR-05/06 ČLANARINA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 2012 4. upravičenec tega zavarovanja je (ime in priimek)............................................ (točen naslov)....................................................................................................... Številka osebnega dokumenta.................................................... datum rojstva: Številka osebnega računa: - pri banki:............................................ ........ V primeru, da je do smrti zavarovanca prišlo zaradi bolezni, dajem naslednje podatke: a) Zavarovanec je bil zdravljen zaradi bolezni (navesti čas in kraj - doma ali v bolnici, kateri): b) Ime zdravnika, ki ga je zdravil: .............................................................................................. c) Zavarovanec je umrl (doma ali v bolnici, kateri):................................................................... O prejšnjih boleznih zavarovanca mi je znano naslednje: a) Zaradi katerih bolezni se je zdravil in kdaj: .................... b) Doma ali v bolnici, kateri: .................................................................................................... c) Imena in naslovi zdravnikov, ki so ga zdravili: .................................................................... V primeru, da je do smrti zavarovanca prišlo zaradi nezgode, dajem naslednje podatke: d) Smrt je nastopila, kot posledica nezgode pri naslednji dejavnosti: e) Čim natančneje opišite okoliščine nezgode: ....................................................................... f) Ali je bil pokojni pod vplivom alkohola: ...................................................................................................... g) Ali je bil narejen policijski zapisnik (katera policijska postaja):................................................................... Zagotavljam, da so vse navedbe resnične in jamčim za njihovo točnost. Pooblaščam zavarovalnico Wiener Städtische, za vpogled v vse akte, povezane s smrtjo zavarovanca, da jih prepiše ali fotokopira. V dne Priloge ...........................kosov. Predlagatelj (pri ženskah tudi dekliški priimek) OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE - Z AKO N O DA J A I N U R AD N E O B J AVE ŽZ6-OBR-05/06 83 POZIV K SPODBUJANJU PROSTOVOLJSTVA NA RAVNI OBČIN POZIV K SPODBUJANJU PROSTOVOLJSTVA NA RAVNI OBČIN 2UPANJAM IN ŽUPANOM SLOVENSKIH OBČIN Spoštovani! V Državnem zboru je bil 3. februarja 2011 sprejet Zakon o prostovoljstvu (ZProst). Zakon med drugim v 37. členu določa tudi načine za spodbujanje prostovoljstva. V drugem odstavku tega člena je določen način vzpodbujanja projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki sodelujejo na javnem razpisu na državni ravni: (2) Pri dodeljevanju sredstev iz državnega proračuna na delovnih področjih, na katerih delujejo tudi prostovoljske organizacije, je izvajanju projektov in programov prostovoljskih organizacij, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva, namenjenih najmanj 10 % razpisanih sredstev javnega razpisa. Čeprav omenjeno določilo velja za sredstva državnega proračuna pa predlagamo, da enako določilo vgradite tudi v pravilnike in merila, ki jih na različnih področjih za dodeljevanje sredstev na podlagi javnega razpisa uporabljate na ravni vaše občine. Podlaga za takšno odločitev je v četrtem odstavku 37. člena Zakona o prostovoljstvu, ki pravi: (4) Samoupravne lokalne skupnosti na način in v okviru namena kot je določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko določijo projekte in programe ter zagotovijo sredstva za njihovo izvajanje. Prav tako Zakon o prostovoljstvu v 5. členu tudi za financiranje iz občinskih proračunov določa, da se prostovoljsko delo upošteva kot lastni materialni vložek, če javni razpis zahteva sofinanciranje: (5) Če se za pridobitev sredstev na javnih razpisih zahteva zagotovitev lastnega deleža sofinanciranja, organi, ki dodeljujejo sredstva državnega proračuna ali proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, če zakon ne določa drugače, prostovoljsko delo upoštevajo kot lastni materialni vložek prostovoljskih organizacij. Višina lastnega materialnega vložka se določi na podlagi evidentiranega dela in ocenjene vrednosti ure prostovoljskega dela, določene s predpisom iz sedmega odstavka 41. člena tega zakona. Vrednosti prostovoljskih ur določa Pravilnik o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Ur.l. RS, št. 48/2011). Občina lahko določi o priznavanju prostovoljskega dela kot lastnega materialnega vložka določa v vsakem javnem razpisu posebej ali takšno določilo vključi v splošen akt, ki smiselno ureja financiranje družbenih dejavnosti. *** Planinska zveza Slovenije kot enega temeljev svojega delovanja postavlja prostovoljno delo. Zato smo tudi sodelovali pri oblikovanju zakonskih rešitev in po sprejetju zakona pristopili k njegovemu izvajanju (PZS je od 18. julija 2011 vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij). Kot organizacija, ki deluje na področju cele Slovenije in ki v svoje programe vključuje vse starostne in socialne skupine prebivalstva, cenimo napore občin pri sofinanciranju različnih programov. Planinska organizacija se zaveda, da brez teh sredstev, ne bi tako uspešno dosegali svojih ciljev. *** Planinska zveza Slovenije, ustanovljena kot Slovensko planinsko društvo leta 1893, združuje v letu 2011 267 društev in 57.031 članov posameznikov (podatek za leto 2010). Planinska društva upravljajo s 174 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6.000 ležišči. Za mrežo 1.664 planinskih poti v skupni dolžini preko 9000 km po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti. Planinska društva vzdržujejo tudi 69 transverzalnih poti - obhodnic. PZS ima STATUS: • društva, ki deluje v javnem interesa na področju športa (odločba št. 6717-16/2006, z dne 30.8.2007), • društva, ki deluje v javnem interesa na področju ohranjanja narave (odločba št. 014-10-2/2005/5, z dne 18.9.2007), • organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, • humanitarne organizacije pri Ministrstvu za zdravje pod zap. št. H0-SD055 (štev.093-49/2008-4, z dne 28. 8. 2009). *** Prosimo, da naš predlog preučite v občinskih upravah in da nas z vašo odločitvijo seznanite. Predlog o vključitvi najmanj 10 % razpisanih sredstev javnih razpisov za prostovoljske prjekte omogoča boljše pogoje vsem prostovoljskim organizacijam, ki se bodo za to odločile same. Pozitivna diskriminacija v času, ki ni lahek za nikogar v Sloveniji, prinaša upanje in solidarnost za vse, ki jim ni vseeno za skupnost v celoti. Veseli bomo, če se boste tudi v vaši občini odločili za ta korak in se pridružili podpori tistim, ki nam je PROSTOVOLJSTVO NAČIN življenja. Lep gorniški pozdrav! Bojan Rotovnik, predsednik 84