glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana Marec — 1982 2 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, šmartinska 154 Odgovorni urednik: Toljen Grafenauer Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: (061) 441 673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman Delovna skupnost skupnih služb DO Žito ima novega vodjo Prvega februarja je začel opravljati dela in naloge vodje delovne skupnosti skupnih služb DO Žito Ljubljana tov. Gojko Usenik. Sklenili smo, da ga bomo predstavili našim bralcem: Gojko Usenik Osnovno vodilo pri delu pa nam bo: Združiti strokovne funkcije in približati delo DSSS posamezni eljni organizaciji.« Rojen je bil 1948. leta, pravno fakulteto je končal v Ljubljani, kjer je tudi absolvent tretje stopnje in namerava opraviti magisterij. Doslej je opravljal dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili, od pripravnika, šefa splošne službe, poslovnega sekretarja, do sekretarja vodstva delovne organizacije. Kot član ZK je aktiven organizator in družbenopolitični delavec na ravni krajevne skupnosti, občine in republike, kjer je član raznih komisij. Bil je tudi neprofesionalni sodnik sodišča združenega dela v Ljubljani ter predsednik za organiziranost in razvoj ZK pri občinskem komiteju občine Ljubljana-Bežigrad. Na vprašanje, kako namerava organizirati delo posameznih služb v Delovni skupnosti skupnih služb in njihovo povezavo s temeljnimi organizacijami, je tov. Gojko Usenik odgovoril: »Menim, da je sedanja organizacija DSSS po svojem temeljnem zasnutku ustrezna. Vendar bo morala DSSS glede na svoj značaj, ki ji ga zagotavlja ustava in Zakon o združenem delu, opravljati vsa dela skupnega pomena za temeljne organizacije v sestavu DO Žito. Temeljne organizacije si ustanavljajo svoje skupne službe, kar pa ni prav, predvsem, ker je to podvajanje nalog, s čimer nastajajo dvojni stroški. Za nas je pomembno, kako obstoječe službe vseh tozdov, tudi dislociranih, povezati v okviru DSSS s strokovnega vidika. Pri tem pa se moramo ravnati po enotni metodologiji. Cilj, ki smo si ga zastavili, je: zagotoviti enoten in hiter pretok informacij iz temeljnih organizacij v delovno skupnost skupnih služb in obratno, iz DSSS v temeljne organizacije. Le tak pretok informacij bo dal zanesljivo osnovo za pravilne in smotrne odločitve samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij kot tudi poslovodne strukture na ravni tozdov in delovne organizacije ZK Žito kot celote.« Delavci delovne skupnosti skupnih služb se bodo morali zavedati, da so DSSS ustanovljene zaradi tozdov, ne pa tozdi zaradi njih. Kadar opravljajo za neko temeljno organizacijo določeno delo, zato ne bodo mogli pričakovati, da pride iz proizvodnje, kjer je nujno potreben, nekdo, ki jim bo posredoval želene podatke, pač pa se bodo morali delavci DSSS potruditi, da pridejo v temeljno organizacijo. »Vse dejavnosti služb v okviru DSSS bodo potekale v stabilizacijskem duhu, ob upoštevanju delovne discipline in odgovornosti,« je povzel tov. Gojko Usenik. »Vsi bomo morali Pokazati široko pripravljenost, tako DPO, samoupravni organi, delavci v proizvodnji in režiji, kot tudi delavci s posebnimi pooblastili — da bi s skupno akcijo dosegli cilje, za katere smo se dogovorili. Pomemben je veder ustvarjalni duh, ki nas naj pri tem preveva. Jest za eno dečvo vem, k’mi bo pušeljc dava... Ivan Cimerman VEČER ŽE POZNE ŽENSKE GIBE RIŠE Preprosto — sedeš na kolo, pustiš za sabo glas fabrike. Drug človek si, nekdo, ki dvoje počasti malike. Na streho nizke koče brajda leze, v hlevu muka krava, hrže konj, rad bosonog greš sam med steze, nosnice boža zdrav, bohoten vonj. Golide z mlekom so nabite, večer že pozne ženske gibe riše, vsa jedra pas razpenja, spušča kite, poslušaš vrenje zemlje v srcu hiše. Vse češče bije glavna žila, iz mraka tipa vate polna sila, zaukaš bojni klic, tišino raztreliš, za trdno veš, kam greš, za kaj živiš. Zapiraš vhod in škrtne ključ, mehko je morje, ženska s plimo diše, napol pijan vonjav utrinjaš luč, in val, visok, svetal besede zbriše. Ob 8. in 21. marcu želimo vsem delavkam in upokojenkam Žita mnogo cvetja v novi pomladi! Vridnmi0 Gojko Usenik Osnovne naloge služb DSSS v letu 1982 Socialistična republika Slovenija Republiški komite za delo Ljubljana, Levstikova 15 Zadeva: Soglasje za nočno delo žensk V skladu s sklepi Informacije o posebnem varstvu žensk, ki jo je sprejel Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in s stališči in sklepi, sprejetimi na sestanku predstavnikov republiških odborov sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Republiškega inšpektorata dela in Republiškega komiteja za delo, je predsednik Republiškega komiteja za delo izdal organizaciji združenega dela Živilski kombinat Žito Ljubljana soglasje za uvedbo nočnega dela žensk le do 30. 6. 1982. Ponovno soglasje bomo lahko izdali le v primeru, če bo organizacija združenega dela do 30. 6. 1982 poslala poleg popolne vloge tudi program o postopnem ukinjanju nočnega dela žensk za srednjeročno obdobje 1982—1985 in poročilo o tem, koliko žensk je v nočnem času dejansko delalo v neprekinjenem ciklusu in koliko le občasno v času, za katerega je bilo soglasje izdano. Republiški svetovalec Edvard Gale V Pekatetah, obratu tozd Pekarne, Ljubljana, se tudi ponoči borijo z normami. Kuverte so težje. Biserka Davidovič Nočno delo žena Položaj sodobne žene v družbi določa predvsem delo, ki ga opravlja. Od vseh zaposlenih v SR Sloveniji je skoraj polovica žena. Že nekaj časa potekajo razprave o zmanjšanju in postopni ukinitvi nočnega dela žena v proizvodnji. Poglejmo najprej, kaj o tem določajo predpisi. Tako zvezna kot republiška ustava določata temeljna načela za posebno varstvo žensk, mladine in invalidnih oseb. Posebej poudarjata varstvo žena, predvsem njihovo osnovno poslanstvo — materinstvo. Za nočno delo štejemo tisto delo, ki ga opravlja delavka med 22. in 5. uro. Po 127. členu zakona o delovnih razmerjih delavki v temeljnih organizacijah s področja gradbeništva, prometa in proizvodne obrti ne smemo naložiti nočnega dela med 22. in 6. uro naslednjega dne. To določilo natančneje določa splošni pojem »nočno delo« in daje delavki večje varstvo. Prepoved nočnega dela delavke pa se ne nanaša na delavke, ki opravljajo dela in naloge, za katera imajo posebna pooblastila, ali na tiste, ki opravljajo zdravstveno ali socialno službo, in tudi ne na tiste, ki opravljajo administrativna ali finančno-ra-čudovodska dela. Torej velja ta prepoved predvsem za delavke v proizvodnji. Zakon tudi določa, da smemo naložiti delavki v dejavnostih, kjer je nočno delo žensk prepo- vedano, takšno nočno delo, če to terjajo posebno pereče družbene, ekonomske, socialne in podobne okoliščine, s pogojem, da izda republiški sekretariat za delo za uvedbo takšnega dela poprejšnje soglasje. Le-ta pa izda soglasje, ko dobi poprejšnje mnenje republiškega odbora ustreznega sindikata, zlasti glede na varstvo delavk, Gospodarske zbornice SRS — glede ekonomske upravičenosti temeljne organizacije združenega dela in inšpekcije dela glede zagotovitve varstva pri delu. Med pogoji za pridobitev soglasja za uvedbo nočnega dela žensk mora imeti temeljna organizacija program za postopno zmanjševanje in odpravljanje nočnega dela žensk. Takšno soglasje republiškega sekretariata za delo ima vedno le začasen pomen, čeprav lahko traja nočno delo žena tudi dalj časa. Republiški sekretariat za delo lahko vsak čas razveljavi svoje soglasje, če ugotovi, da niso bili izpolnjeni predpisani pogoji. Delavec ima pravico do posebnega varstva med nočnim delom. Temeljna organizacija združenega dela mora zagotoviti: — varstvo otrok; — topel obrok v ustrezni kalorični vrednosti; — prevoz na delo in nazaj; — zasedbo nočne izmene s strokovnimi delavci, ki so potrebni, da poteka delo organizirano in nemoteno; Program dela Delovne skupnosti skupnih služb za leto 1982 izhaja iz njene ustavne funkcije, Zakona o združenem delu in temelji na samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih jn odgovornostih temeljnih organizacij združenega dela in DSSS v DO ŽK Žito Ljubljana. Eden izmed bistvenih elementov za plan dela v letošnjem letu pa so tudi razprave, stališča, smernice in sklepi s problemske konference ZK DO Žito, ki je bila 12. 1. 1982. V preteklem obdobju je bilo o kvaliteti in pravočasni izvršitvi nalog, ki so poverjene DSSS, veliko kritik, zato bomo v letu 1982 upravičeno kritizirane pomanjkljivosti v celoti odpravili. V besedilu plana Delovne skupnosti niso navedene tekoče naloge, ki izhajajo iz določil citiranega samoupravnega sporazuma in so se zanje opredelile temeljne organizacije v določilih tega akta, predvsem v 50. členu, ampak navajamo le naloge večjega obsega, pri katerih morajo sodelovati vsi tozdi. Osnovni namen teh nalog je poenotenje poslovanja v okviru delovne organizacije in ima za cilj racionalnejše poslovanje, s tem pa doseganje boljših poslovnih rezultatov. Prioritetne naloge navajamo po področjih oziroma funkcijah, ki jih opravlja Delovna skupnost skupnih služb Živilskega kombinata Žito, Ljubljana. — na nočno delo ne sme biti razporejena delavka med nosečnostjo in delavka-samohranilka, ki ima otroka mlajšega od 7 let. Zaposlena je lahko zaradi nuje le, če se s tem strinja. Razlogi za in proti nočnemu delu Troizmensko delo pogojujeta ekonomski in tehnološki vidik. Če so osnovna sredstva draga in hitro zastarijo oziroma se iztrošijo, če je stopnja amortizacije zelo velika, je poleg ostalih tehnoloških zahtev potreben nepretrgan proizvodni proces: stroji naj čimdalj tečejo brez zastojev. Delo v treh izmenah je aktualno tudi pri nas, kar terja proučevanje te problematike. Verjetno ne moremo pričakovati, da bo sedanji čas, za katerega so značilne številne tehnološke iznajdbe, dovršena organizacija dela in skokovit porast produktivnosti, naenkrat odpravil nočno delo. Kaj povedo raziskave? Poznavanje stališč do izmenskega dela, zadovoljstvo z njim, delovna pripravljenost in zmožnost za delo pa so dejavniki, ki jih moramo neobhodno upoštevati. Ne gre le za razumevanje, pač pa tudi za posebne odločitve, predvsem pa za večjo humanizacijo dela. Navedimo nekatere rezultate raziskav troizmenskega dela: 1. Delavci imajo večinoma negativno stališče do izmenskega dela, še posebej pa do nočnega dela. Računovodska in knjigovodska dela Poleg tekočih nalog, ki izhajajo iz pozitivnih predpisov in interne zakonodaje, moramo vsa računovodska in knjigovodska dela združiti v okviru DO, s čimer bomo dosegli boljšo kvaliteto dela, enoten koncept zajemanja podatkov po enotni metodologiji v vseh tozdih pa bo dajal tudi podatke, ki bodo realna osnova za poslovne odločitve, tako v temeljnih organizacijh kot na ravni delovne organizacije. Finančna funkcija Kot je že navedeno v zaključkih problemske konference, mora biti finančna funkcija v DO Žito združena, saj bomo le s skupnim spremljanjem finančnih tokov dosegli višjo kvaliteto pri delu te službe. Posebna finančna služba mora zagotoviti tekočo likvidnost in program ukrepov, na osnovi katerih bomo nenehno zboljševali našo strukturo virov sredstev. Ta služba mora postati kraj, kjer se bodo združevala finančna sredstva v okviru DO in izven nje za skupno dogovorjene naložbe. Vsa finančna opravila v domovini in tujini mora izvajati in kontrolirati posebna finančna služba. Plansko-analitska dela Planiranje je ena temeljnih in značilnih nalog gospodarjenja v 2. Anketiranci se odločajo ali samo za dnevne ali pa za rotirajoče izmene. Zavračajo pa konstantno daljšo nočno izmeno, ki glede na telesne zmožnosti zahteva težje prilagajanje na delo v naslednji nočni ali dnevni izmeni, ki traja do štiri dni. V času prilagajanja se pojavljajo težave, kot so: izguba apetita, prebavne motnje, utrujenost. Delavci se zaradi dnevnega hrupa ne naspijo dovolj, saj spijo manj kot 8 ur. 3. Biološko prilagajanje na nepretrgano nočno delo ni tako problematično, pač pa se ob njem pojavljajo hude težave psihosocialne narave, kot je problem družbene izolacije (televizija, kino, družabno življenje, obiski prireditev). 4. študije so pokazale, da je pri delavcih, ki delajo v treh izmenah, mnogo manjše število izostankov z dela kot pri onih, ki delajo v dnevnih izmenah. To velja predvsem za mlajše delavce. 5. Šolski uspeh otrok delavcev, ki delajo v nočni izmeni, se ne razlikuje od uspeha otrok delavcev, ki delajo v dnevni izmeni. Živilska industrija odvisna od uvoza surovin, izvoza izdelkov, tržišča V letu 1981 je ŽK Žito pridobil soglasje za uvedbo nočnega dela za 115 žensk. Razlogi za nočno delo žensk izvirajo iz velikih potreb tržišča (izvozna usmeritev). Hkrati je treba zaposliti več delavk pri izdelavi enega artikla, za katerega so tem obdobju, zato bo ta služba posvetila večino svojega dela temu področju, seveda, ob spremljanju in analizi podatkov tekočega poslovanja. Temeljna naloga te službe v letu 1982 bo preverjanje samoupravnih aktov s področja delitve dohodka in osebnih dohodkov in vnašanje novih kvalitet v te akte, s čimer moramo v večji meri uveljaviti načelo nagrajevanja po delu. Avtomatska obdelava podatkov Poleg nalog, ki jih je AOP že do sedaj opravljala, je osnovna naloga te službe v tem, da poenoti zajemanje in obdelavo podatkov za vse temeljne organizacije. Zaradi zasedenih zmogljivosti in izrabljene opreme bo ta služba iskala možnosti za posodobitev in razširitev svojih storitev s tem, da se bo pridružila večjim sistemom izven delovne organizacije. Kadrovska funkcija Kadrovska služba, ki opravlja eno temeljnih funkcij v delovni organizaciji, mora po enotnem konceptu izvajati strokovna opravila za vse temeljne organizacije. V letu 1982 bo strokovna služba pripravila in korigirala oz. izdelala enotne obrazce za samoupravne odločitve na področju izvajanja kadrovske funkcije. Služba bo tudi izpopolnila in dopolnila evidence s kadrovskega področja in v zvezi s pričakovanimi spremembami republiškega Zakona o delovnih razmerjih predložila spremembe in dopolnitve sporazumov in pravilnikov s tega področja. Nadaljevanje na 3. strani trenutno na razpolago vse surovine in tudi naročila. Narava dela je takšna, da zahteva pretežno .ženska dela1. Ozka grla v proizvodnji in boljša izkoriščenost strojnih zmogljivosti so nadaljnji vzroki za to odločitev. Zenske zaposlujemo v nočnem času predvsem v pekarstvu za dela in naloge, pri katerih ne moremo zaposliti moške delovne sile, zaradi večjega asortimenta izdelkov in povečanih zmogljivosti. Za nočno delo smo predvideli: 25 žensk v tozd Pekarne Ljubljana, 6 v tozd Pekarna Vrhnika, 3 v tozd Pekarna Kranj, 8 v tozd Pekarna Krško in 14 v tozd Pekarna Bežigrad, skupaj 56 žensk. Nočno delo žena v pekarstvu nameravamo odpraviti, ko bo sprejet družbeni dogovor o razporeditvi delovnega časa v pekarstvu. V tozdih Imperial in Šumi prav tako zaposlujemo 30 in 21 delavk za nočna dela. Oba v veliki meri usmerjata svojo proizvodnjo v izvoz, pogodbe o poslovnem sodelovanju pa ju zavezujejo, da pošljeta partnerjem blago v določenih rokih. Zato smo prisiljeni, da občasno organiziramo nočno delo žena. Tudi v tozdu Triglav-Gorenjka dela v nočni izmeni 8 delavk. Nadomestiti jih nameravajo z zaposlovanjem moških. Takšno je stanje v DO Žito. V prihodnji številki bomo temu vprašanju posvetili več pozornosti. Naprošamo delavke iz neposredne proizvodnje, da nam pišejo o tem. S tem v zvezi pa tudi o otroškem varstvu. Nadaljevanje z 2. strani Pomožne dejavnosti Z uvedbo identifikacijskih izkaznic, postavitve nove čuvajnice in dodatnega izobraževanja bo služba zagotovila kvalitetnejše izvajanje fizičnega zavarovanja na Šmartinski 154, z novo telefonsko centralo pa rešila problem boljše telefonske povezave z zunanjimi partnerji. V skladu z zakonskimi določbami in ob povezavi z Arhivom SR Slovenije bo služba pričela z urejanjem centralnega arhiva. Družbeni standard Področje družbenega standarda mora v prihodnjem obdobju dobiti večjo veljavo, saj od njega v veliki meri zavisi zadovoljstvo delavcev, kar ima za posledico višjo produktivnost. V letu 1982 bo strokovna služba koordinirala akcijo, v kateri bi se letovanja v počitniških domovih Žita udeležilo čim večje število naših delavcev. Zato pa je potrebno vse počitniške zmogljivosti združiti, vložiti ustrezna sredstva za vzdrževanje in posodobitev, in v okviru finančnih možnosti povečati število postelj za letni oddih delavcev. V okviru reševanja stanovanjskih problemov delavcev bo služba za družbeni standard pripravila strokovne predloge za ustanovitev stanovanjske zadruge ZK Žito, v okviru katere bi bilo reševanje stanovanjskih problemov lažje in predvsem — cenejše. Na področju zdravstvene zaščite delavcev, tako preventivne, kurativne kot tudi zobozdravstvenih storitev, bo služba izdelala predlog za lastno ambulanto oziroma predlog za sovlaganje sosednjih delovnih organizacij za izgradnjo skupne ambulante. Prav tako bo izdelan predlog za enotno koordinacijo pri prehrani delavcev med delovnim časom. Pravno področje Poleg zastopanja pred sodišči in upravnimi organi in sodelovanja pri sestavi pogodb bo ena izmed temeljnih nalog te službe registracija temeljnih oziroma delovne organizacije pri pristojnem sodišču. V letu 1982 bo izvedena tudi revizija osnovnih samoupravnih splošnih aktov delov-he in temeljnih organizacij. teformiranje teformiranje je funkcija, od katere je v celoti odvisno pravilno in smotrno odločanje, tako v vlo-9i člana družbenopolitičnih organizacij kot tudi delegata v poetičnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Zato je potreb-no vlogi te službe dati večji poudarek, ki ga bomo dosegli s povezavo vseh samoupravnih orga-nov v okviru delavskega sveta delovne organizacije, preko konference osnovnih organizacij zveze sindikata, koordinacijskega sveta ZSMS in, seveda, s skupnimi akcijami v okviru ZK. Tehnično pa bomo izvajali informiranje s pomočjo internega časopisa Glasnik, oglasnih desk 'n drugih oblik obveščanja, Predvsem pa z aktivno priprav-Uenostjo, da v procesu informiranja sodelujemo vsi delavci ŽK 2ito. Ljudska obramba, družbena samozaščita in varstvo pri delu Obe funkciji, ki sta strokovno vodeni s strani DSSS, izvajamo na podlagi zakonov in drugih podzakonskih predpisov v vseh temeljnih organizacijah. V letu 1982 bo osnovna naloga izobraževanje delavcev s teh področij in, seveda, vnašanje zasnov ljudske obrambe in družbene samozaščite v vse pore življenja in delovanja Živilskega kombinata Žito kot celote. Poleg navedenih nalog, razdeljenih po posameznih službah, bo delovna skupnost kot celota vodila, usmerjala in strokovno sodelovala pri nalogah, ki jih ne moremo uvrstiti samo v posamezno službo, ampak so plod sodelovanja vseh strokovnih služb, tozdov in družbenopolitičnih organizacij. Med temi nalogami moramo poudariti predvsem: — volitve v samoupravne organe — volitve v družbenopolitične organizacije — volitve v družbenopolitične skupnosti na ravni občine, republike in federacije — predloge statusnih sprememb in izvedbo referendumov. Delovna skupnost bo izvajala tudi naloge, ki ji jih bodo tekom leta poverile, zaupale in od nje zahtevale temeljne organizacije združenega dela. Vse navedene in dodatne zadolžitve pa bo delovna skupnost lahko prevzela in prevzemala ob predpostavki, da navedene funkcije združimo na ravni delovne organizacije, za kar imamo vse osnove, tako v Zakonu o združenem delu kot tudi argumente v ekonomskih ocenah. Združevanje teh funkcij, brez podvajanja, brez tega, da bi opravljali enake naloge v tozdih in v DSSS, nam bo omogočalo, in dajalo pozitivne rezultate, hkrati pa zagotavljalo kvalitetno izvajanje nalog, za katere so temeljne organizacije pooblastile in zadolžile delovno skupnost. Poleg tega, da bomo v letu 1982 organizirali in po potrebi tudi reorganizirali skupne službe tako, da bodo v največji možni meri njeni izdelki uporabni za tozde, bomo tudi zmanjšali število nadur na minimum. Število zaposlenih se mora v okviru delovne skupnosti gibati v okviru dogovorjenih družbenih norm, dodatno zaposlovanje pa naj bi potekalo le z zaposlovanjem in iskanjem ter razporejanjem ustreznih kadrov znotraj delovne organizacije. Za zagotovitev ustrezne ravni izvrševanja delovnih zadolžitev pa je nujno še enkrat poudariti, da moramo vse navedene funkcije združiti na ravni Delovne organizacije Žito ter s tem omogočiti pretok informacij iz tozdov v Delovno skupnost skupnih služb in obratno. Vse zahtevane naloge, ki si jih je DSSS zadala, moramo s široko pripravljenostjo vseh delavcev v vsaki temeljni organizaciji in DSSS, predvsem pa z aktivno vlogo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, spremeniti v konkretno samo-upravljalsko akcijo. Imena in naloge Za uresničevanje vsega navedenega je potrebna tudi povsem konkretna odgovornost, ne vseh za vse. Poskrbeti moramo za to, da bomo vselej vedeli, kdo za kaj odgovarja, in to s sprotnim, utemeljeno kritičnim spremljanjem našega dela. Osnovni stebri plana 1982 po večjih dopolnitvah trdnejši Miša Korpe Planiranje v današnjem času bi lahko primerjali vožnji z avtomobilom po cesti — enosmerni in opremljeni z vsemi prometnimi znaki, teh pa ni malo. Ni malo tudi samoupravno sprejetih aktov, ukrepov in drugih določil, ki usmerjajo in krojijo končni poslovni rezultat posamezne tozd, z namenom, da dosežemo zaželjen efekt na nivoju celotnega gospodarstva. Stabilizacija je še vedno glavni cilj, zato so tudi vsi gospodarski ukrepi podrejeni temu cilju, so izrazito restriktivni, omejevalni na vseh področjih — pri trošenju materialnih stroškov, pri sredstvih za splošno in osebno uporabo, pri (sredstvih za razširjeno reprodukcijo, itd. Celotni prihodek 1982 Celotni prihodek se bo predvidoma povečal za 17,2% v primerjavi z letom 1981, seveda pod pogojem, da se bodo cene gibale v okviru načrtovanih premikov cen v letu 1982, kot je predvideno z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1981—1985 za leto 1982, ki navaja, da skupna rast cen na drobno (primerjava december 82 nasproti december 81) ne bo presegla 15%, po posameznih dejavnostih pa 12 do 16%. Še posebej moramo poudariti, da zagotavljanje sred- PLAN DELITVE CELOTNEGA PRIHODKA ZA LETO 1982 IN PRIMERJAVA Z LETOM 1981 Plan 1982 1981 Indeks CELOTNI PRIHODEK 4 300 518 208 3 668 821 595 117,2 Porabljena sredstva 3124103 836 2 680115 201 116,5 DRUŽBENI PROIZVOD 1 176 414 372 988 706 394 118,9 Minimalna amortizacija 98 611 125 64 205 889 153,6 DOHODEK 1 077 803 247 924 500 505 116,5 Davki in prispevki 229112 375 188 771 958 121,3 Pospešena amortizacija 49140 760 44 834126 109,6 DSSS 59 207 650 52129 510 113,5 ČISTI DOHODEK 740 342 462 638 764 911 115,9 Osebni dohodki 503 284163 422 711 890 119,0 Stanovanjska gradnja 31 245 509 32 612 555 95,8 Drugi nameni v SP 33179 846 28 350 948 117,0 Poslovni sklad 146 941 093 132 570 928 110,8 Rezervni sklad 25 691 851 22136140 Za druge sklade — 382 450 116,0 AKUMULACIJA 221 773104 199 541 194 111,1 štev za razvoj posamezne tozd ni dovoljeno prek visokih prodajnih cen, temveč le s krepitvijo kvalitetnih faktorjev gospodarjenja. Tu smo šibki. Preveč se oprijemljemo besed, dejanja pa so nam tuja. Rast celotnega prihodka je seveda pogojena z rastjo količinske proizvodnje in sicer za 3,2 %, kar je prikazano v spod- PLAN FIZIČNEGA OBSEGA PROIZVODNJE ZA L. 1982 TER PRIMERJAVA Z REALIZACIJO 1981 PO DEJAVNOSTIH Doseženo 1981 kg Plan 1982 kg Indeks MLINI 72172 970 72 729 500 100,77 Mlin Ljubljana 38 248 478 37 800 000 98,83 Mlin Homec 9 584 295 9 824 000 102,50 Mlin Vir 9 938 500 10131 000 101,94 Mlin Vrhnika 11 309 429 11 300 000 99,92 Mlin Bistra 2 584 890 3 054 000 118,17 Usluž. mlini 507 378 620 000 122,20 PEKATETE 3 280 273 3 600 000 109,75 PEKARNE 46 997 748 48 931 516 104,12 Šmartinska 12 378 712 14119 000 114,06 Kamnik 1 643 784 1 981 060 120,52 Radomlje 504 611 — — Kočevje 1 337 079 1 565 000 117,05 Trbovlje 1 444 042 1 487 000 102,98 Lesce 5 366 257 5 478 000 102,08 Tržič 1 016138 822 000 80,90 Novo mesto 4 155158 3 640 000 87,60 Keksarna 25 888 30 000 115,88 Črnomelj 1 797 704 1 804 000 100,35 Trebnje 319 484 867 000 271,38 Kranj 4 611 822 4 650 000 100,83 Krško 1 861 291 1 897 501 101,95 Brežice 1 460 319 1 455 000 99,64 Vrhnika 3 088 489 3 076 000 99,60 Bežigrad 5 986 970 6 060 000 101,22 KONDITORSTVO 11 915 497 13 398 000 112,44 Šumi 6 079 584 6 770 000 111,36 Imperial 2 670 072 3 010 000 112,73 Mehko pecivo 1 292 953 1 500 000 116,02 Gorenjka 1 323 939 1 510 000 114,05 Zmrznjena hrana 548 949 608 000 110,76 SKUPAJ 134 366 488 138 659 061 103,20 nji tabeli. (Zaradi nezadostnih podatkov za vse tozd v tabeli ni vključena količinsko slaščičarska dejavnost, promet skladišč, prevoznih parkov in maloprodajne trgovske mreže.) Podatki nam kažejo, da mlinska dejavnost ostaja pri fizičnem obsegu v primerjavi z letom 1981 na enaki višini. Vendar bo tudi te količine možno realizirati samo, če bo zagotovljena potrebna kvota pšenice. Danes pa še ne vemo, ali bodo mlini mleli vse leto ali ne. Podobne probleme s surovino imata tudi Gorenjka in Šumi. Ne nazadnje se pritožujejo tudi predstavniki pekarstva, da ni možno realizirati planiranih količin posebnih vrst kruhov, ker ni mok, tudi novih pekarskih strojev, s katerimi bi popestrili pekarsko ponudbo, ni možno uvoziti. Dohodek bo v tem letu naraščal z nižjo stopnjo kot celotni prihodek. Če Ido realizirana stopnja renjka in šumi. Ne nazadnje se Čanje dohodka največ za 16,5 %. Vzrokov je več: povečanje porabljenih sredstev, posebno še osnovnih surovin, električne energije, transporta in drugih materialnih stroškov prehiteva korekcije naših cen, povečala se je minimalna amortizacija za 53,6 %, kar je umestno, saj je splošno znano, da zbrana sredstva za amortizacijo ne omogočajo zamenjave strojne opreme. Osebni dohodki Pri oblikovanju sredstev za osebne dohodke smo vezani z družbenim dogovorom o razporejanju sredstev za osebne dohodke na rast družbenega proizvoda, ki znaša po planu za I. 1982 18,9%; to pomeni, da se sredstva za osebne dohodke lahko povečajo na nivoju delovne organizacije za 17,67%, naš plan pa predvideva že povečanje za 19%. Planirana sredstva za OD po temeljnih organizacijah so sicer pravilna, vendar ker upo- Nadaljevanje na 4. strani Nadaljevanje s 3. strani števamo tudi v tistih tozd, ki nimajo zadostne rasti družbenega proizvoda, rast osebnih dohodkov za 12 %, kot delovna organizacija že po planu presegamo dovoljeno mejo. Prav osebni dohodki predstavljajo področje kjer bo potrebno v tem letu realizirati določene spremembe, predvsem zagotoviti usklajenost v nagrajevanju za sorodna dela in naloge, zmanjšati prevelika odstopanja v vrednosti točke, ker vse preveč operiramo pri nagrajevanju z rezultati dela, ko je vsem jasno, da imata pri odmeri dohodka oz. družbenega proizvoda še vedno največjo vlogo tržišče in cena. Sredstva za razširjeno reprodukcijo Planirana stopnja rasti sredstev za akumulacijo znaša 11,1 %, kar pomeni pri predvideni stopnji inflacije dinarja padec rasti. Vendar v prehrambeni industriji v letošnjem letu ni pričakovati boljših uspehov. Realno bo že uspeh, če bomo uspeli zadržati enak delež akumulacije v celotnem prihodku, kot je ta znašal v letu 1981, tj. 5,4%. Podrobna delitev CP 1982 je prikazana v tabeli na strani 3. Na kratko bi lahko zapisali, da je plan za leto 1982 z objavo plana delitve celotnega prihodka zaključen, vendar temu ni tako. Treba bo marsikaj dopolniti tudi na področju samouprave, na področju organiziranosti posameznih služb, oz. tozd, na področju sistema investiranja, ki vlada trenutno pri nas in za katerega ugotavljamo, da ni najbolj uspešen, in še in še. Dovolj je gradiva, ki ga bo potrebno objaviti od časa do časa tudi v našem Glasniku, posebno še zato, ker si vsi želimo dobrih informacij. Koliko bomo letos izvozili? Ob predlogu plana za leto 1982 so za nas vse najbolj zanimive številke, ki govore o izvozu. Ob srečanju s trgovskimi potniki, ki so tožili o sklenjenih pogodbah (recimo za ŠŠšum bonbon), ki jih zaradi pomanjkanja uvoženih — bolje neuvoženih surovin niso mogli uresničiti — je pridobivanje deviz še nadalje ena glavnih nalog. Seveda vse temeljne organizacije ne morejo izvažati, zato pa pričakujejo, da bomo uravnali devizne kvote znotraj DO tako, da bo lahko vsak kupil za devize najnujnejše, kar rabi za nemoteno proizvodnjo. Letošnje izvozne načrte smo si zastavili na osnovi lanskoletnih rezultatov, ki jih navajamo za primerjavo: TOZD Imperial šumi Tehnični obrati (plastične doze) Mlini (oves) Triglav-Gorenjka Pekarne Ljubljana, DE Pekatete (testenine) Izvozil v 1981 700 525 kg 724 422 kg 36 998 kosov 1 780 315 kg 273 000 kg (kliring) 47 760 kg konvertibilno) Planira za 1982 810 000 kg 1 060 000 kg 70 000 kosov 1 000 000 kg 110 000 kg 500 000 kg Navedene količine za leto 1982 pa bosta tozda Imperial In Šumi po predvidevanjih še povečala, tako da bi Imperial izvozil za 1 000 000 kg izdelkov, Šumi pa za 2 055 000 kg. Pri Šumiju zavzemajo posamezni proizvodi takšenle delež pri celotni količini predvidenega izvoza: Lizike Poli 200 000 kg, Visoki C 360 000 kg, Fru-fru 500 000 kg. V letu 1981 pa je bil delež posameznih Šumijevih proizvodov za izvoz sledeč: Lizike 169 172 kg, Visoki C 153 484 kg, Fru-fru 371 880 kg, penene banane 6820 kg, Alpski mlečni bonboni 23 066 kg. To je ustaljen, »železni« program že znanih proizvodov. Svet pa hoče NOVOSTI. Koliko od okrog 15 proizvodov, ki jih je pripravil tozd Razvoj-inženiring za leto 1982, bo prodrlo na svetovno ali vsaj na jugoslovansko tržišče? In še: kakšno vsoto smo namenili reklami? Delež posameznih Imperialovih proizvodov pri izvozu je bil sledeč: cigarete 184 605 kg, draže 209 329 kg, cekini 149 330 kg, Mix 144 609 in ploščice 12 650 kg. V živo Boleči in pohvalni drobci s potniške konference Ivan Cimerman Obračun in dogovor trgovskih potnikov je bil odkrit in skorajda preveč zaostren Ce zapišemo, kaj je slišalo uho in sicer slepo zapišemo, so od središča eksplozije prileteli sledeči drobci: (imen »bombašev« nismo zapisali). — Bodimo ponosni, da smo Ži-tovi! Ljudje nas radi vidijo na tržišču. — Rad bi se zahvalil tovarišem iz tozd Pekarne, ki so oskrbovali slovensko tržišče. — Vemo, zakaj pada proizvodnja mehkega peciva! Velika proizvodnja, veliko tržišče pripomoreta k nižjim cenam. Izgubljeno Makedonijo pridobimo nazaj! — Pet nas pride v isto trgovino, prodajat isti artikel. Kupec nas samo debelo gleda. — Beograjski oskrbovalci tržišča dajejo 25% »soudeležbe«, mi pa samo 16%. — Dobil sem avtomobil, star 8 let, ne morem ga niti zakleniti, zato blago ni varno! To je sramota za Žito! — Plani so prenapeti. Kaj je plača, ki iz njih izvira? Kje je stimulativni del? In posebni pogoji — zima, sneg, dež? — Takole je: če kupijo v Pionirju in Zvečevu konkurirati s čokolado, morajo nujno vzeti še žvečilno gumo. Eno je pogoj za drugo. — Slabo je sodelovanje med neposrednimi proizvajalci, Blagovnim prometom ter trgovskimi potniki. Plan prodaje dobimo, pa marš, na teren! Nobene koordinacije! — Vsak bančni uslužbenec dobi 15 000 plače. Kaj pa mi, potniki?! — Šumijev bonbon šššurn smo prodajali 14 dni, nabrali naročilnice, zdaj pa ga ni v skladišču. Kako naj to sporočim kupcem?! — Žvečilno gumo in bonbone kupujejo ljudje, ko imajo že polno košaro osnovnih živil, mleka, kruha in drugega. — Žito hoče denar od kupca v 15 dneh, konkurenti pa v 11 ali 12 mesecih. — Bazooka ima zelo slabo embalažo, neokusno izgleda! — Imperial C guma je bila dobro sprejeta na tržišču, prav tako žvečilna guma Šport. S primerno propagando jo moramo obdržati na tržišču. — S prodajo žvečilne gume bodo še velike težave. Trgovine so polne zalog. — Smešno je, če pošlje Žitovo knjigovodstvo račun za 15,00 din obresti. — KJE JE REPREZENTANCA, vzorci, vse leto je nimam prav nič! — Takšnega nerazumevanja za probleme potnikov pa še ni bilo. 27 let že delam za Žito. Nihče nas ne posluša. Ni sodelovanja. Ni podoficirjev! To se nam bo maščevalo tudi na terenih v Sloveniji! Zakaj se vodstvo nič ne pokaže na terenu? Vsaj trikrat na leto naj pridejo! — Gledali smo Imperialovo reklamo na TV, pa nihče ni vedel, da Imperial spada v Žito. Manjkal je Žitov znak. — Ne sedite v pisarnah! Tekajte še vi po terenu! — Enkratno letno srečanje trgovskih potnikov je odločno premalo. Vsake tri mesece analizirajmo periodični proračun. Dogovorimo se, kako bomo rešili problem vezane prodaje čokolade, žvečilne gume in peciva. V juniju 1981 smo se dogovorili za tržišče mehkega peciva, do februarja ga še ni. Gonja za surovinami nas vse zaposli, tako da se ne moremo posvetiti terenu. Napake potnikov pa so: — Zahtevali ste proizvode, ki jih že dolgo ne delamo več, kot so melisnice. — Prodajali ste kupcem, ki so v sanaciji! — Štajerska je zatajila. Imeli smo vse adute na tem tržišču, pa smo jih izgubili. — šumi ima 600 ton zalog. Nekaj delavcev smo dali v pekarne, ker jih ne moremo odpustiti. Včasih smo zamižali, danes ni tako. KDO JE TISTI KRIVEC? — Kdaj bomo s proizvodnjo zmrznjene hrane prodrli na jugoslovansko tržišče? In slovenska obala, Portorož, hoteli, restavracije, menze? — Najprej bomo poslali moko našim pekarnam, nato jo dobi trgovina na drobno. Če ne bo pšenice iz uvoza ali rezerv, ne bo osnovnega kruha, kaj šele posebnih mok! — Štraus je zbolel, ni šel v pokoj. Imel je le 78 strank, polovico od teh, 39, sem dobil jaz, poleg mojih 563. To je preveč, ni mogoče vseh obiti! Potrebujemo novega potnika za to območje. — Črtajte kupce, ki jih ni več. Trgovine so lahko že porušene! — Za vojsko prodajam. V kantino so prišle mravlje, pa ne kupujejo več. Ko bodo uredili z mravljami, bodo spet naročili. — Medenko, Medenko, vsi bi ga radi. Ta debata je brez pomena. Plan smo 100% dosegli, več pa stroji ne zmorejo. Pika! — Če bi poslovodja dobil denar v žep, bi že pazil, da ne bi prišlo do zalog rolad. Tako pa gre pokvarjeno blago na račun firme, pa se ne briga preveč. Kako torej doseči delitev rizika s poslovodjem? Blago bomo prodali na terenu, ne v pisarnah! Iz popotne torbe naših trgovskih potnikov Ivan Cimerman »Pravijo, da je tržišče odprto in da je konkurenca neusmiljena. Nekateri potniki, ki prodajajo samo določene proizvode, pa menda .zapirajo' tržišče, ker nanj ne pustijo drugih, da bi prodajali enake proizvode. To dosežejo z maržami, .osvojitvijo' kupcev, tudi z raznimi metodami, ki niso za javnost. Kako se torej kupci in prodajalci srečujejo, in ali se ta metoda maščuje?« Odgovarja predstavnik za Dalmacijo Tihomir Baumgartner: »Dandanes zapirajo tržišče na razne načine. Neki naš konkurent proda konditorske proizvode svojim kupcem ;pod določenimi pogoji, pa jim daje poleg le-teh tudi čokolado. Te pa mi zdaj nimamo. Zato ne moremo .parirati' potnikom, ki zastopajo večje proizvajalce čokolade, kot je Zvečevo, Kraš itd. Kar zadeva prodajo kanditnih izdelkov, je Žito v Dalmaciji na tretjem mestu, takoj za Krašem in Kan-ditom, za nami pa je Pionir. Zapiranje tržišča pogojuje vezana prodaja proizvodov (če hočete kupiti bonbone, morate vzeti še testenine). Poleg tega .močnejše hiše' zahtevajo dolgoročna posojila, plačilo v devetdesetih ali 120 dneh... Za nas pa je to nemogoče, saj nimamo lastne proizvodnje sladkorja, ne kakavovca, ne drugih surovin za proizvodnjo, ki jih moramo plačati dobavitelju že vnaprej. Zato imajo pred nami določene prednosti.« »Kako pa se Kraš ali Soko Nada Stark oskrbujeta s sladkorjem? Ali imajo kakšne boljše pogoje od nas, tozda Triglav-Gorenjka?" Trgovskim potnikom Žita so predstavniki tozda Razvoj-inženiring predstavili vrsto novih proizvodov, ki bodo letos osvajali kupce Kupec je naš sodnik Kako prodajamo svoje izdelke? Ivan Cimerman Tihomir Baumgartner je strnil dolgoletne izkušnje »Kolikor mi je znano, poteka dobava surovin po določenem ključu, moči proizvodnje vsake tovarne in možnosti nabave. Zvečevo dobiva kakavovec v zameno, ker izvaža svoj konjak in brandy in druge proizvode, prav tako Kraš, v zadnjem času tudi Soko Nada Stark.« »Sodobna komerciala zahteva določene .injekcije', kar pomeni, da mora biti tisti, ki prodaja, tudi prisoten na tržišču, ne le prek trgovskih potnikov. Prihajati mora h kupcem tudi sam, da na kraju samem vidi, kaj se dogaja, da navezuje in utrjuje stike?« »Naši vodilni iz tozd Blagovni promet so v letu 1981 prispeli samo enkrat do Splita, medtem ko so predstavniki naše konkurence prišli štiri ali petkrat. Zlasti v začetku sezone prihajajo Predstavniki Kraša, Kandita in Zavzeto sklepajo s kupci izredne aranžmaje in pogodbe. Mi kot predstavniki Žita nimamo pravice, pooblastil, da nudimo kupcem karkoli drugega, razen kondicij, za katere smo se dogovorili. Zdaj, ko je čutiti krizo in pomanjkanje mnogih proizvodov, bi morali biti bolj prožni in prilagodljivi. Zato morajo naši vodilni biti čimveč na terenu, ne le v Dalmaciji, temveč tudi Po drugih območjih. Blago prodajamo na terenu, ne pa v pisarnah!« Vzorcev za kupce ni dovolj »Ko ste na pohodu po vašem terenu, potrebujete vzorce izdelkov, nov, izpopolnjen katalog. Kadar se menjajo kupci in nastopijo službo novi ljudje, jih morate na novo seznanjati z vsem, kar je bilo do takrat storjeno, z izdelki.« “Kataloge posameznih tozdov Imamo, vendar so že malce zastareli. Najbolje se predstaviš tako, da imaš s seboj vzorce. Ta sredstva so pri nas silno majhna, tako da ne moremo vsakič, ko obiščemo kupce, le-tem Ponuditi vzorcev. Za lansko leto sem imel za svoje območje, kjer Prodajam, le dva stara milijona na razpolago. To ni nič! PREDLAGAM, DA POVIŠAMO VSOTO Reprezentančnega fonda, saj se nam bo to še kako obrestovalo! Blaškovič Potniška konferenca je za nami 'n na pragu leta 1982 bomo morali z našimi trgovskimi potniki Vred začeti marsikaj drugače, na novo. O tem občutljivem področ- ju dela je spregovoril tov. Vili Blaškovič: »Moje območje seže od severozahodne Hrvaške, od Varaždina, prek Karlovca, Bjelovara, Siska, Reke, do Senja, Gospiča, Siunja, proti Zagrebu. Tu prodajam že 13 let. V začetku sem prodal okrog 180 ton blaga letno, kar se je v letu 1980 in 1981 povečalo na okrog 500 ton. V glavnem prodajam konditorske proizvode tozd Šumi, zelo malo pa za Imperial in Triglav-Go-renjko. V najboljših pogojih sem prodal 25 do 30 ton Gorenjki-nih izdelkov. V okolici Zagreba je Kraševo prodajno območje in tod vlada zelo močna konkurenca. Ker ima tudi Kandit svoje konsignacijsko skladišče v Zagrebu, je to tržišče temeljito .obdelano'. Zato so potrebni Vili Blaškovič veliki napori, da lahko prodamo naše letne količine. V zadnjih mesecih imam težave z naročilom blaga, ker manjkajo posamezne vrste proizvodov, ki jih v Žitu ne morejo proizvesti, to pa se odraža pri manjši prodaji, kakršna je bila v letu 1981. Zelo težko je napovedati, kako bo v letošnjem letu, saj je kupna moč na jugoslovanskih tržiščih, ne le na mojem, zelo upadla. Zato pričakujemo, da bo konkurenca, boj za kupca še srditejši. Da bi se obdržali in uspeli na tržišču, smo Žitovi trgovski potniki posredovali nekaj konkretnih predlogov o nadaljnjem delu na letni potniški konferenci. Čeprav smo se v konditorski panogi dogovorili, da ne bomo nudili posebnih ugodnosti, da bi pritegnili kupce, naši konkurenti ta odgovor kršijo. Zelo smo prizadeti, ker je zmanjkalo Gorenjkine čokolade. Prodaja bonbonov in žvečilne gume je pri vseh kupcih vezana na prodajo čokolade. Že poprej Gorenjkine zmogljivosti niso bile velike, zdaj imajo še občutno manjšo proizvodnjo zaradi zavrtega uvoza surovin in repromateriala. Upamo, da bomo v letu 1982 te težave izgladili, po drugi strani pa vidim veliko notranjih rezerv, ki bi jih morali upoštevati, da bi več prodali. Ena teh rezerv je v hitrejši dostavi blaga, da bi ga ne čakali celo 20 dni, kar se nam je v letu 1982 nekajkrat dogodilo. Učinkovitejši bomo morali biti tudi pri .obdelavi' samega tržišča.« »Pogrešate pri svojem delu osrednji Žitov katalog, kjer bi predstavili kupcu vse proizvode? S kakšnimi katalogi se predstavite kupcem?« »Imamo kataloge tozdov Šumi, Imperial in Triglav-Gorenjka. Narejeni so bili pred tremi leti, zdaj pa so že zastareli, zato uporab- ljamo nadomestne mape z novimi proizvodi, enotnega barvnega kataloga pa Žito nima. Obstoječe kataloge bi morali dopolniti z novimi artikli, da bi imel kupec celoten pregled nad vsemi proizvodi, širokim izborom vsega, kar prodajamo.« »Na konferenci smo slišali, da se zgodi, da trgovski potnik ponuja določen proizvod, ki ga v Žitu več ne proizvajamo. Kje se pretrga nit obveščenosti. Ali veste, kaj imamo v skladiščih, za vsak teden posebej? Trgovskega potnika bi morala vsaka temeljna organizacija, za katero prodaja, sproti obveščati o zalogah določenih vrst izdelkov. Ali mislite, da potrebujemo za vse tri izvozne tozde, Šumi, Imperial in Triglav-Gorenjka (pa še za DE Pekatete) koordinatorja, ki bi vse to usklajeval?« »Koordinatorja imamo, to je tozd Blagovni promet. V zadnjih dveh letih so bile v tem tozdu kadrovske spremembe, ki so vplivale na določene slabosti in pomanjkljivosti. Obveščajo nas o novih izdelkih. Vendar vsi zavi-simo od uvoza surovin. Tako smo začeli prodajati novi bonbon ŠSŠum. Po štirinajstih dnevih pa so nam sporočili, da ga je zmanjkalo in ga ne morejo več izdelovati. Proizvodnja je zastala, po osmih dnevih smo zvedeli za to, medtem pa smo že sklenili s kupci pogodbe, ki smo jih morali preklicati. Seveda takšno ravnanje sproži negodovanje kupca in krha naš ugled, če bi hoteli biti uspešni na tržišču, bi morali nuditi kompleten izbor izdelkov, ki jih izdelujejo v Šumiju. Kupcu lahko v tem primeru ponudiš nadomestne izdelke, če zmanjka v skladišču na primer ŠŠŠum bonbonov.« »Pri tako imenovanih časopisnih hišah kot so Vjestnik, Borba, Slobodna Dalmacija itd. prodajajo največ žvečilno gumo in razne manjše zavitke konditorskih izdelkov. Zanima nas, kako sodelujemo z njimi in kako bi lahko tovrstno prodajo še razširili? Nedvomno je pomembno vedeti tudi to, kaj prodaja konkurenca in kako bi zapolnili vrzeli na tem tržišču?« »S časopisno hišo Vjesnik dobro sodelujemo. Za nas prodajajo žvečilno gumo (cigarete, Ba-zooko, Relax, Šport). Za njih so ustrezne pošiljke po 100 do 150 kosov v paketu, uvrščamo pa jih med »drobno pakiranje«. Poleg Vjesnika prodaja Žitove izdelke še Tobak po vseh večjih mestih našega prodajnega območja (Zagreb, Reka, Bjelovar, Varaždin). Po teh kioskih prodajajo tudi 100 gramske vrečke bonbonov, vendar je izbor zaradi pomanjkanja prostora zelo omejen. V prodajalnah klasičnega tipa prodajajo največ teh 100 gramskih pakiranj bonbonov. Šumi-jevi bonboni, kot so Herba, Gin-seng, Malcevit, ter v manjših, 40, 50 gramskih količinah, so zelo iskani.« »Brez dobre reklame ni dobre prodaje. Kakšna bi bila po vašem mnenju uspešna, enotna Žitova reklama, ki bi predstavljala vse temeljne organizacije z njihovimi izdelki. Gre za ENOTNO CELOSTNO PODOBO Žita, ki si jo ustvari kupec, ne pa za posamične reklamne izpade posameznih tozdov, ki jih .tiščijo' zaloge ali ki uveljavljajo nov proizvod? V ta namen so potrebna združena sredstva za reklamo (TV, tisk, radio) in prednostne reklame za proizvode, ki jih ima, recimo, šumi na zalogi?« Obiskal sem štiri prodajalne, zaenkrat samo v središču Ljubljane, kar naj bo iztočnica za naslednjo akcijo. To so bile tri Emonine prodajalne: Maximar-ket, Supermarket in samopostrežna na Titovi 25, ter Delikatesa na Titovi 28. V vseh sem zastavil samo eno vprašanje: Kako prodajate Žitove proizvode? Vprašanje se je nanašalo na konditorske proizvode, manj na mlinarske. O pekarskih pa drugič. V vseh treh Emoninih prodajalnah naročajo blago prek osrednje nabavne službe na Šmartin-ski 130. Poslovodje ga prevzemajo vsak teden ali na 14 dni. Tokrat bomo brez hvalisanj zabeležili nekaj kritičnih dejstev v želji po izboljšanju stanja. BALDRISA: Kupci trde, da imajo ti bonboni zelo dober okus, vendar jih trgovina na Titovi 28 ne bo več naročila. Zakaj? Zato, ker je embalaža neustrezna, bonboni se sprimejo v kepo, ki je vse prej kot privlačna za kupca. LIMONCE: Ostri robovi teh bonbonov često poškodujejo pretanko embalažo in se razsujejo po košari ali na tla. Kupci jih ne kupujejo pogosto. ŠVICARSKI MENTOL: Veliko vrečk je počenih »po šivih«, lepilo je slabo. Prodajalke jih ne upajo preložiti, preštevati, saj vrečke v rokah razpadajo. (Ta bonbon ima na sredi KRIŽ, simbol križev in težav. Rabi rešilca!) FRU-FRU: Odkar je za ta proizvod usahnila reklama na radiu in televiziji, ga ne kupujejo več tako kot poprej. IGLU: Ni povpraševanja po njem. Več reklame! CIK-CAK: Ga dokaj radi kupujejo, vendar je večkrat zlepljen skupaj. RELAX-FRESH: V staniolskih vrečkah je večkrat zlepljen, neprivlačen. Poprej smo ga prodajali v domiselnih škatlicah. Boljša je dražja embalaža in prodana zaloga kot pa cenena embalaža in zavrženi milijoni! »Najučinkovitejša reklama, najmočnejši medij je televizija, hkrati pa je najdražja. Zato je mogoče plačati takšno reklamo samo za prodajo izdelka, ki ga proizvajamo v velikih količinah. Na območju Hrvatske pa je zelo primeren medij Radio Zagreb s svojim II. programom, Radiom Jadran. Po anketah, ki so jih izvedli med poslušalci, ima ta program največ poslušalcev na Hrvaškem. Zlasti je zanimiv v času poletne turistične sezone, saj ga poslušajo v vseh obmorskih krajih. Oddajajo tudi v tujih jezikih od 11. do 12. ure. S pomočjo radia Zagreb bi lahko tudi tujce seznanili z Žitovimi proizvodi. Ta sezonska reklama bi ne bila draga, imela pa bi lahko velik učinek na kupce. Novega izdelka ,pa naj bo še tako dober in nenavaden, kupec ne bo zahteval v trgovini, če ga predhodno ne bomo z njim seznanili in vplivali na nakup. Zato je nujno potrebno seznaniti bodočega kupca z novimi izdelki, ker ob poplavi izdelkov drugih proizvajalcev, ki imajo odlično utečeno, redno reklamo, nov Žitov izdelek le stežka prodre.« Primerjava cen Pozoren kupec takoj vidi RAZLIKE V CENAH IZDELKOV RAZLIČNIH PROIZVAJALCEV, ki se ponujajo na policah. Pri žvečilni gumi ga ne moti nekaj gramov več ali manj, kar je važno za proizvajalca (ob 10 in več tonah). Najbolj ga pritegne privlačna embalaža, zlasti otroka, tega »največjega kupca«. Na policah se »bratijo« tile konkurenčni proizvodi: BAZOOKA Imperial, 6 g — 1,27 din za kos PLIVA, KRCKO, 7 g — 1,10 din za kos EFEKTA, KRAŠ, 7 g — 3,04 din za kos GUMI ŠPORT, Imperial, 4,5 g — 0,93 din za kos BALTAZAR, 65,6 g — 16,16 din Kraš (komplet večjih kosov) Komplet Baltazar se ponaša z izjemno lepo, vpadljivo embalažo. Kupci, ki so pod vplivom televizijskih risank in stripov, ga kupujejo v velikih količinah. BUŠKO ali bolje blagohotno svarilo sem dobil na Titovi 25 zaradi nesolidnega ravnanja s keksi iz slaščičarne Brežice. V prodajo so vzeli 28 folij mešanega čajnega peciva za ceno 35,00 din. Izdelek je imel rok trajanja do 15. 9. 1981. Čeprav so trgovci prek potnika prosili, da ga proizvajalec vzame nazaj, ko mu je potekel rok trajanja, je bilo zaman. Še vedno premetavajo staro pecivo v pretesnem skladišču. Opozorilo, ki naj bo vzpodbuda! Nič novega, nič drznega? Poslovodja Majda Kodeh je povedala, da so najbolj iskani Žitovi proizvodi šššurn, Visoki C, penene banane, Alpski mlečni bonbon, Herba in Fouree lešnik (tega niso imeli na zalogi). Tu je še Bacchus in — skrivnost — jajčka, tista velikonočna, med kupci je mnogo vernikov, ki imajo svoje zahteve, Velika noč pa je bila blizu. Trgovska praksa je tudi, da naročajo izdelke, za katere je proizvajalec že naredil ustrezno reklamo, torej znane, uveljavljene, take, ki jim ne ostanejo za dve inventuri!!! Magične besede so: Znižane cene, razprodaja, 40% znižane cene. Tako so prodali Fructo — v dveh dneh, ko je že skoraj obležala na policah. Za prodajo mok trdijo, da ne morejo pristati na »nož na grlo«. Po logiki proizvajalca naj bi trgovec, ki kupi 50 vreč moke, moral kupiti še 30 vreč otrobov. Skladišče je pa majhno. Namenske in krmilne moke ter otrobov — ni. Ta izkušnja je stara nekaj mesecev. Dandanes se borijo peki za vsako vrečo moke. Če ne uvozimo pšenice, ne bo vreč. V prodajalni na Titovi 25 je zmanjkalo ob mojem obisku Im-perialove žvečilne gume šport, dokaz, da je iskana. Tudi lizike so na vrhu top liste. Nič novega, nič drznega! Majda Kodeh, poslovodka v Emonini trgovini na Titovi 25 opozarja na trpežnejšo embalažo Maximarket — sladka reka Obiskal sem ga ob različnih mesecih: tik pred novim letom, januarja, februarja. To, kar se tam dogaja z bonboni in žvečilno gumo je — grabež. Psihoza nakupa temelji na reklami, na »projektih« — celotnih zamislih s TV, radiom, plakati, napisi, nalepkami, značkami, transparenti nad ulico. Ogromna investicija, dobiček jo poplača. Ne vedno. Vodja etaže (prehrambenih artiklov), Peter Sekne, potrdi opažanja. »Bombone nam dobavlja veliko proizvajalcev iz vse Jugoslavije. Visoki C je najbolj iskan, Fru-Fru ne gre več v promet. Prime se zob, ni za majhne otroke, Lešnikove karamele kupujejo. Zelo so iskani Mlinote-stovi sadni bonboni različnih okusov v živopisani embalaži, ki vzbuja pozornost. Pogrešamo 100 gramski žele in 300 gramske bonboniere. Obžalujem, da od Gorenjske nismo dobili niti ene čokolade, skoraj vse smo že razprodali, kar smo imeli od poprej. Nobene jedilne ni ne sadne z grozdjem. Pogrešamo drobne 50 gramske zavitke, kakršen je Kraš Start, to je mlečna krem čokolada, ki ima različne okuse in je relativno poceni.« Ob polici se ustavi upokojena prodajalka, kot se je predstavila. »Gorenjka ima sloves. Ljudem je všeč, da so v čokoladi celi lešniki, drobljeni niso dobri. »Sedemnajst let sem jo prodajala, zdaj pa vidim, da je zelo draga. Mladina ima raje manjše zavitke. Ko greš na obisk k vnukom, pa iščeš kaj primernega, se seveda ne boš odločil za 500 gramsko. Poglejte tale Kan-ditov žele, kako je lepo pakiran. Šumijev pa kar ven frči, pa še higiensko ni, vsak odpre ta zavojček!« Triglavove rolade dobe dvakrat tedensko, naročijo po 10 kartonov. Žitove moke izginevajo s polic. Nadomeščajo jih s proizvodi iz Vrbasa pa Bura Salaja in od drugod. Pogrešali so 2 kg vrečke mok tipa 500 ter 5 kilogramske istega tipa. Kilske je bilo dovolj. Bežigrajski Bio hlebček je osvojil kupce, saj ga je zmanjkalo. Bežigrajska pekarna prodaja v Maksimarketu še Prleški, ajdov in kmečke kruhe, tozd Pekarne Ljubljana pa dobavlja Štajerskega in Turista. Tu so še mlinci iz Črnomlja. Tako prodajo na teden do 350 kosov prleškega, 200 ajdovega, 200 Bio hlebčkov, ostalega pa po 50 štruc. Peki imajo konkurenco: poleg Pekarne Center ima Maximarket svojo pekarno in police so polne njihovih okusnih žemljic, rogljičev, bombet. Milena Petrič, vodja oddelka za prodajo mleka in kruha, je povedala, da prodajo v Maximarketu do 12 000 kosov različnega kruha na teden. Delikatesa, današnji naziv za prodajalno z mešanim blagom Še iz časov francoske revolucije izvira naziv delicatesse, ki pomeni nežnost, izjemnost in redkost. Potemtakem je vsak delavec, ki kupuje delikatese — izjemnež. Toda dandanes temu ni tako. Takšna pojmovanja spijo v krilu zgodovine. Potihem pa pričakuješ kvalitetne reči. Žitov potnik pride v Delikateso vsak teden in že vnaprej predvidi, česa bo zmanjkalo, kaj mora naročiti. Najprej zapišimo, česar nismo našli na policah. Prodajalke se pritožujejo, da je čokolada postala — privid. »Naključilo se je«, da so jo imeli, 100, 200 in 500 gramsko. šššum jabolko je najbolj iskano, nekaj zavojčkov so še imeli. Sadnega kolača ne morejo prodati, ker je predrag. Medeni kolač in mini rolade ter bio rolade pa so na vrhu spiska želenega blaga. BAZOOKe ni bilo nobene. Pri blagajni v škatlici jo imajo, skupaj s proizvodi Kolinske in drugih. Tudi drugih Imperialovih proizvodov ni bilo videti. BACHUS zelo pogrešajo, sprašujejo po njem, pa ga ni. Spraševali so me, če ga bomo še izdelovali in kdaj. BONBONIER, teh nekdanjih Šu-mijevih kraljic — ni. Kraš in Pionir imata zdaj monopol. Žal! Cena se giblje od 14, 16 do 180 din. Kraš ima malo embalaže pa več vsebine, Pionir pa obratno. Najbolj so iskani zavojčki manjših gramatur Pliva prodaja najbolje zavojčke Cevitamina, Peperminta in Cede-vite. No, Cedevito prodajajo tudi v prahu za osvežilne pijače, ta prah je kralj prahov — zelo povprašujejo po njem, vedno jim zmanjkuje zaloge. Temu se pravi: Osvojiti kupca! Od čokolad je zelo iskana riževa 150 g, iz Zvečeva. Posebnost Zvečeva so manjši 40 gramski zavojčki v rjavi, zeleni in oranžni embalaži z nazivom MOND. Vse prodajalke so si edine: Ime KRAŠ najbolj »vleče«, pa čeprav kvaliteta včasih šepa za Žitovimi izdelki. Leta, tradicija, renome pač! Zakaj podarjamo milijone? Na polici sta dva zavojčka ješprenja. Eden je Žitov, težak 1 kg in stane 26,91 din, v zeleni papirnati vrečki, ki je draga. Drugi je Mlinotestov, je težak pol kilograma! in stane 15,10 din, v ceneni polivinilasti vrečki, z napol zdrobljenim zrnjem. Po Mlinotestovih računih bi stal kilogram ješprenja 30,20 din. Če odštejemo 26,91 od 30,20, vidimo, da je Žito na izgubi za 3,29 din pri kilogramu. Temu prištej-mo še stroške za dražjo embalažo. Koliko ton je to, koliko milijonov? Ali prodamo toliko več kot konkurenca, da se nam to izplača? Dvajset let že sodeluje Delikatesa na Titovi 28 z Žitom in zelo dobro usklajujejo ponudbo in povpraševanje. Omeniti je še treba, da je ta trgovina ena redkih v Ljubljani, ki imajo odprto tudi ob nedeljah, od 7.30 do 11.30. Zato so ob ponedeljkih »razgrabljeni«, da ko- Iskanje izgubljenega bisera Mehko pecivo tozd Triglav-Gorenjka spet na makedonskem tržišču? Ivan Cimerman Sredi februarja se je podal na obhod po »makedonski transverzali« predstavnik tozd Maloprodaja, Jaka Kravanja. Naloga, ki so mu jo zadali, ni bila lahka: pridobivati nazaj določene kupce v Makedoniji, kjer smo leta 1980 zaradi bolj ali manj znanih vzrokov izgubili .staro' tržišče. Ta časovna izguba bo otežko-čala ponovni plasman mehkega peciva zlasti zato, ker je med tem časom prevzela vse niti v svoje roke Tetovka iz Tetova, ki ponuja enake proizvode kot jih je tozd Triglav-Gorenjka. Inšpekcijske službe, katerim nas je »nekdo« ovajal ter poskus izri-njanja s tržišča nalogo še otež-kočajo. Na območje makedonskega tržišča je tozd Blagovni promet že poslal generalne ponudbe, na osnovi katerih bi se naj odločale posamezne trgovske hiše. Z njimi imajo predstavniki Žita nenehen stik in pogovori kažejo, da bomo v svojih (ponovnih) prizadevanjih uspeli. Začetna količina, ki jo nameravamo prodati v Makedoniji, je 80 do 100 ton mehkega peciva letno (prej 260 ton). Pri tem moramo upoštevati, da se spuščamo v kupčije z določenim rizikom. In v čem je ta rizik? Predvsem je mehko pecivo z rokom trajanja 15—20 dni hitro pokvarljivo blago. Vprašanje je, če bo tržišče kljub obljubam ta izdelek sprejelo. Vsi komercialisti vedo, kako težko je pridobiti nazaj tržišče, ki si ga enkrat že izgubil. Domačini, domači proizva- maj dopolnjujejo zaloge na policah. Kaj bi ne bili, saj so v srcu Ljubljane! Cena Mlinotestovega ješprenja: 0,5 kg 15,10 din; cena Žitovega ješprenja 1 kg 26,91 din v mnogo dražji embalaži kot je Mlinote-stova jalci store v konkurenčnem boju vse, da bi se obdržali. V Skopju bo torej delal nov predstavnik Žita, ki so mu zagotovili tehnično brezhiben avto. Iz tozd Triglav-Gorenjka bodo pripeljali na letališče Brnik mehko pecivo, ga naložili v letalo, skopski predstavnik pa ga bo na skopskem letališču prevzel. Nato ga bo »ambulantno«, po potrebah, voznik razvozil k odjemalcem. Jaka Kravanja se bo na svojih obhodih pogovarjal o konkretnih količinah in sklepal pogodbe. V težkih tržnih pogojih, kakršni vladajo na jugoslovanskem tržišču, izvajajo tudi makedonske trgovine določen pritisk, da bi dobile čimvečji delež prihodka. Poleg rabatov so tu še ,super-rabati', na katere so naše predstavnike že .opozorili. Veliko težavo predstavljajo plačilni pogoji. Kupci hočejo, da bi nam plačali v roku do 90 dni, mi nameravamo vztrajati pri 15—30 dnevih kot drugje v Jugoslaviji. Ob letnem obračunu namerava tozd Blagovni promet dajati letni rabat, ki ga bo prilagajal prodanim količinam. To bo vzpodbudno za kupce! Ta rabat bo seveda pri različnih firmah — različen. Prožnejša politika, hitro dogovarjanje in tudi —• popuščanje morajo postati metode dela. To tržišče, na katerega smo pred dvema letoma prodali od 15 do 20 % proizvodnje mehkega peciva v tozd Triglav-Gorenjka, moramo vsekakor pridobiti nazaj. Ko bo vse na trdnejših temeljih Rot poprej, bo tudi planiranje lažje, s tem pa zmanjšani tudi dvomi in negotovost delavcev. Kot smo izvedeli, so bili rezultati potovanja ugodni. Prvega marca bomo poslali na pot kamion z mehkim pecivom. Z delom pa bosta začela voznik in trgovski potnik, ki bo prevzel izdelke na skopskem letališču. Iz Pekatet še več v Kanado Niko Capuder Po uspešnem poslovanju v letu 1981, ko smo naredili prve korake na konvertibilnem trgu, se v Pekatetah, ki so zdaj obrat tozd Pekarne Ljubljana, pripravljajo na še večji prodor na kanadsko tržišče. Zato že potekajo priprave, da bi izdelali embalažo za tamkajšnjega kupca, ki si želi vpadljivejših in njegovemu okusu prilagojenih embalaž. Testenina, ki smo jo poslali kot vzorec, mu po svoji kvaliteti ustreza. Tudi roki, v katerih smo kupcu doslej izročali testenine, nam niso povzročali težav. Če je bilo treba delati v nedeljo ali pa »potegniti« iz popoldanske izmene še naprej, v noč, tudi po 16 ur — ni bilo problema, saj imajo člani kolektiva dovolj volje in zavesti. Izgleda, da krik po stabilizaciji dobiva svoj odmev v kolektivu. Iztrošene in že skoraj odpisane stroje marljivo krpamo in obnavljamo tako, da tudi s te strani prihranimo marsikak dolar, saj znamo doma marsikaj narediti. Samo poskusiti je treba, kdaj pa kdaj nam seveda tudi spodleti, kar je samoumevno za tistega, ki zavzeto dela. V oddelku, kjer so pa že gotovi izdelki, smo stare, nezanesljivo podprte police zamenjali z novimi jeklenimi nosilci, tako da zdaj lahko nemoteno prekladamo izgotovljene testenine z viličarji. Načrtujemo tudi nabavo novih pakirnih strojev, saj tržišče, zlasti še v tujini, kar vpije po njih! Pa še ročno delo bi pri njih odpadlo. Pa kaj, ko so dragi. Zmanjkuje nam nadalje pridnih in skrbnih rok. Starejše delavke odhajajo v pokoj in to ravno zdaj, ko se jim po dolgih letih odrekanja njihovo prizadevanje pozna tudi pri denarju. Se bi lahko navajali zamisli, načrte, vendar kaže, da si bomo letos težko zagotovili moko. Toda — če bo volja, bo tudi —• pot. Ljubezenski aforizmi Ivan Cimerman Vdrl sem v njeno srce. Za kazen ji moram poganjati kri po žilah. Rekla je, da mi bo pomagala nositi svet. Zdaj moram prenašati njene nezakonske otroke. Ljubezen je vlak za slepe potnike, ki pelje v neznano. Velika ljubezen gre rada mimo majhnih src. Ženska je središče sveta. Zato se Zemljina os nagiba. Ljubezen? Ali ni to nekaj zagorelega na zasebni plaži? Kljub temu, da obstaja v Makedoniji bojazen naših naslednikov, ki nas bodo neradi sprejeli nazaj na .njihov pašnik', bomo pogumno zastavili svoje (mlade) sile. Kdo bi ne kupil rolad tozda Triglav-Gorenjka ob tako ljubki ponudbi v Delikatesi na Titovi 28? Živilski šolski center Maribor Neskladja pri usmerjanju mladih v živilske poklice Srečko Hecl, Zdenko Rajher, Anica Osrajnik Zanimivosti s 3. konference slovenskih sindikatov Vse manj frazarjenja! Tretja konferenca slovenskih sindikatov je zajela široko pahljačo problemov, ki zadevajo našega delavca. Stališča in usmeritve na področju socialne politike in zagotavljanje socialne varnosti delavcev so tista, ki nas najbolj zadevajo. O tem je spregovoril podpredsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, Martin Mlinar, ki je zajel posamezna področja dela. ZAPOSLOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE: Vodenje teh dveh socialnih politik je medsebojno usodno povezano. Zato moramo upoštevati obe hkrati, saj bi se lahko primerilo, da v primeru, če tega ne bi storili, lahko mnogim mladim, prihajajočim, ki iščejo v delovnih organizacijah zaposlitev, omajamo socialno varnost, družbi kot celoti pa onemogočimo kakovosten razvoj. Politika razvoja je vse bolj pomembna, saj določa obseg zaposlovanja, število novo zaposlenih. Izobraževanje na drugi strani pa izvira neposredno iz potreb gospodarstva in omogoča produktivno zaposlovanje tistih, ki jih resnično potrebujemo za ključne naloge in konkretno delo. Na osnovi domačega in tujega povpraševanja pa bi ob večizmenskem obratovanju, povezani produkciji delovnih organizacij omogočili zaposlitev novim delavcem. SOCIALNA VARNOST KMETOV: Poleg uvajanja nove politike obdavčevanja kmetov in polkme-tov, o kateri tečejo v javnosti široke polemike, je pomembna socialna varnost kmetov. Mladi se vzorujejo po svojih očetih in če bomo le-tem, že ostarelim, zagotovili enoten pokojninski sistem, ki se bo izenačil z delavčevim v proizvodnji — bodo prihajajoče generacije videle svojo bodočnost tudi v kmetijstvu. Pri pridelovanju vse večjih količin hrane pa bodo vse bolj pomembni vsi kmetovalci, ne le zadružni giganti in večji kombinati. Nemalokrat se zgodi, da prav ti po-edinci dopolnjujejo velike potrebe živilsko-predelovalne industrije. Pri urejanju socialne varnosti kmetov bo treba izhajati iz rezultatov dela in smotrnega izkoriščanja zemlje kot skupnega družbenega bogastva. Sindikati se bodo zavzemali za takšne aktivnosti, ki bodo kmetom ob vseh -oblikah povezovanja in Združevanja odprle možnosti za starostno zavarovanje v ENOTNEM POKOJNINSKEM SISTEMU — hkrati pa jim pomagale Uveljaviti njihove pravice in obveznosti, ki izvirajo iz dela in Njihovega prispevka k skupnemu 9ospodarskemu in družbenemu napredku. Ekonomske stanarine: sindikati so ZA, vendar je treba zmanjšati sedanje velike razlike 'ded stanarinami v posameznih družbenopolitičnih skupnostih in Uveljaviti načelo za subvencioni-ranje stanarin. Razlike v stanari-nah ne izhajajo iz cene gradnje, vrste in lokacije stanovanj, ampak iz odnosa ter skrbi za sta-dovanjski fond in iz neodgovorna obnašanja posameznih družbenopolitičnih skupnosti do razvoja odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Sindikati so °dločno proti samopašnemu °blikovanju cen v gradbeništvu, *d se ne skladajo z zakonom o Cenah, pač pa rasto na monopol-nem dogovarjanju gradbincev. Uveljaviti je treba hišno samoupravo, v njej pa stanovalca kot nosilca odgovornosti za gospodarjenje s stanovanjskim fondom. Povečati moramo aktivnosti v organizacijah združenega dela, da bodo delavci sprejeli merila za lastno udeležbo družin, predvsem mladih. Mladi naj s svojimi družinami tudi prispevajo svoj delež za pridobitev stanovanja, vendar šele ko se zaposlijo in si denarno opomorejo. ZA CISTO OKOLJE IN VODE: Okolica stanovanjskih naselij, sosesk in delovnih organizacij mora biti zgrajena z nujnimi spremljajočimi objekti (ob blokih še igrišča za otroke, trgovine, servisi, kioski), z zelenicami in nasadi drevja. Skrb za filtriranje vodnih odplak, ki zadeva industrijo, mora postati vse večja. Zanimiv je bil tudi predlog predstavnika sindikatov kovinske industrije, ki je dejal, da naj osnovne organizacije sindikata v vseh tozdih oziroma DO s po-sredstvom svojih strokovnih služb dobijo stalen vpogled v socialno stanje svojih delavcev in njihovih družin. Najvažnejša vprašanja so nedvomno: Kako se delavec počuti doma in ob stroju? Kako bo zmogel vse večje cene? Kako bo plačeval otroško varstvo? Kako bo hranil številno družino in hkrati odplačal vse mogoče dolgove?! Ta, tretja seja sindikatov je bila živa, kritična, brez večjih fraz. Zdaj pa — k uresničevanju. Kadroviki v Žitovih tozdih (enajst jih je že?!) ne morejo vsega sami reševati. Na ravni DO Žito manjka socialni delavec. Ga bomo dobili in povezali z ustreznimi službami? Teh nekaj področij nakazuje le izsek iz celotne problematike, ki čaka novoizvoljene sindikalne delavce. Za začetek dela zadošča že to. PRIPIS: Predstavnica skupnosti socialnega varstva je na seji poudarila, da ne smemo dajati potuhe pri dajanju družbenih denarnih pomoči tistim nedelavnim delavcem, ki si je ne zaslužijo! Z namenom, da bi vzpodbudili odgovorne delavce v DO za kadre k razmišljanju, kako zagotoviti vpis učencev v šole z živilsko usmeritvijo, smo se v Živilskem šolskem centru v Mariboru odločili, da vam posredujemo nekaj informacij o stanju v novo nastali situaciji po uvedbi usmerjenega izobraževanja. Ugotavljamo, da ni problem v številu vpisanih učencev, niti v tem, da učenci ne bi kazali interesa za posamezne poklice, ampak je nesprejemljivo to, da se je vpis iz izvenregijskih občin (glede na podravsko regijo, kjer ima šola sedež) znatno zmanjšal. Iz pregleda vpisa novincev na 2ŠC — Maribor za obdobje 1979—1982 je razvidno sledeče: število vpisanih 1979/80 1980'81 1981/82 nič % 14 12 27 do 1 % 25 24 10 od 1 do 3% 16 18 17 od 3 do 5 % 3 4 5 od 5 do 10 % 1 2 1 od 10 do 20% 1 — — od 20 do 40 % 1 1 — nad 40 % — — — Skupaj: 60 občin +1 druge republike 61 61 61 Primerjava vpisa novincev na 2ŠC Maribor med šolskimi leti 1979/80, 1980/81 in 1981/82 kaže, da je vpis močno regionalno koncentriran. V zadnjem šolskem letu 1981/82, s prehodom na usmerjeno izobraževanje, je vpis učencev iz mariborske občine znašal 41 %>, kar je v primerjavi z vpisi v prejšnjih letih znaten porast. Analiza vpisa novincev na ŽšC Maribor kaže, da v prvem letu usmerjenega izobraževanja ni nobenega učenca kar iz 27 slovenskih občin, kar znaša celo 44 %. Izrazit je tudi padec vpisa novincev na ŽŠC Maribor iz drugih republik v šolskem letu 1981/82, saj je padel kar za 4-krat glede na prejšnji šolski leti. Krivdo za takšno stanje lahko iščemo na dveh področjih našega družbenega dogajanja: a) šolska mreža v srednjem usmerjenem izobraževanju je zasnovana tako, da bolj kot prej približa možnost šolanja bivanju učencev; b) v spremenjenem odnosu kadrovskih služb v 02D, ki se po naši oceni niso tako zavzeto lotile usmeritev, ki pokrivajo kadrovske potrebe posameznih 02D, kot je bilo to v preteklem obdobju, ko je OZD sklepala učno pogodbo in si s tem zagotavljala kadre iz okoliša sedeža OZD. Prepričani smo, da lahko s štipendijsko politiko, ki zamenjuje odnos z učno pogodbo, ravno tako dosežemo podobne rezultate, kot smo jih v preteklosti. Zavedati se moramo, da je še vedno ceneje pošiljati mladega človeka 3 do 4 leta v šolo, kot pa kadrovati delavce iz drugih območjih. Poleg tega so še v tem primeru prednosti v zmanjšanem osipu in večji pripadnosti k delovni organizaciji zaradi tradicije v posameznih družinah. Celotne potrebe po kadrih v živilski industriji pa niso tako velike, da bi kazalo razširiti mrežo tovrstnih šol v SR Sloveniji, razen organizacije dislociranih oddelkov, ki pa so dražji in ne zagotavljajo odgovarjajoče kvalitete in bo verifikacija takšnih oddelkov po zakonu o usmerjenem izobraževanju problematična. Izjema je izobraževanje ob delu, kjer je dovoljena seminarska oblika izobraževanja in je dislokacija največkrat cenejša in primernejša oblika. Potrebe izobraževanja po posebnih programih živilske usmeritve so vedno bolj poudarjene, saj ima znanje v razvoju gospodarstva v svetu, posebno še v razvitih državah, zelo pomembno mesto. Ob omejenih energetskih, surovinskih in drugih virih je znanje zelo pomembno za racionalno izkoriščanje teh virov. Tudi naj razvitejše države sveta se danes ne usmerjajo niti v kapitalne močne, niti v delovne intenzivne naložbe, ampak predvsem vlagajo v razvoj najsodobnejših tehnologij z mnogo zna-hja v računalništvo, projekte izkoriščanja novih energetskih virov, izboljšanje prometno-trans-portnih tokov in podobno. Med prednostne usmeritve štejemo prav tako razvojne projekte na področju kmetijstva in prehrane, saj se za razvoj prehrambenih virov zanimajo najmočnejše družbe na svetu, ki akumulirajo velika sredstva in jih vlagajo v te projekte. Ni naključje, da se rojevajo multinacional-ne strukture, kjer je znanje o najnovejših znanstvenih in teh-nično-tehnoloških rešitvah na področju razvoja kmetijstva in živilstva že monopolno. Živilstvo je danes znanost, ki zahteva tudi za opravljanje manj zahtevnih nalog vedno več znanja, ki zajema predvsem: — problematiko proizvodnje surovin, njihovo kakovost, postopke najboljšega izkoriščanja (predelave) za ohranitev kakovosti — uporabo najrazličnejših dodatnih materialov v proizvodnji s poznavanjem njihove funkcije in racionalne uporabe — razvijanje novih polproizvodov, proizvodov, stranskih proizvodov, ki naj čimveč prispevajo k izkoriščanju surovin in pokrivanju najrazličnejših potreb v sodobni družbi — uvajanje vrste novih tehnoloških postopkov, izboljšanje obstoječih in opuščanje neustreznih, z uporabo vrste novih strojev in naprav z najsodobnejšimi načini regulacije in kontrole procesa — problematiko onesnaževanja okolja živilske proizvodnje, ki je vse bolj aktualna in zahteva poglobljeno znanje o pravilnem izkoriščanju in čiščenju vode, zraka, »odpadkov« proizvodnje ipd. — problematiko skladiščenja, pakiranja in transporta proizvodov z najustreznejšo izrabo embalažnih materialov, njihovo ponovno uporabo z vidika porabe surovin, energije, ohranitve kakovosti živil, racionalizacije transporta ipd. — problematiko pravilne izbire in potrošnje živil — zdravo prehrano, tako po izboru, njeni energetski in hranilni vrednosti, fizioloških vplivih na organizem, negativnih učinkih nepravilne prehrane in še vrsto drugih vplivov. Živilstvo je torej treba poznati vedno bolj kompleksno, predvsem z vidika teoretičnih osnov, ki se kažejo v fizikalnih, kemijskih in bioloških vplivih na surovine, polproizvode, proizvode. Zato smo prisiljeni posodobiti tudi izobraževanje v živilstvu, ki naj obsega: — redno izobraževanje mladine za posamezne usmeritve — izobraževanje odraslih ob delu in iz dela za doseganje določenih izobrazbenih stopenj — funkcionalno izobraževanje za pridobivanje dodatnih, dopolnilnih in specializiranih znanj v skladu z razvojem. Iz vsega tega izhaja pomen permanentnega izobraževanja, kjer se znanje, pridobljeno za pričetek dela, stalno dopolnjuje in prilagaja novim potrebam, usmeritvam in prispeva k doseganju boljših gospodarskih učinkov proizvodnje. Sedanji programi rednega izobraževanja mladine so v pripravah na usmerjeno izobraže- Nadaljevanje na 8. strani Nadaljevanje s 7. strani Živilski šolski center Maribor vanje doživeli spremembe, ki so jih obogatile z nekaterimi pomembnimi vsebinskimi področji, kot na primer: — procesna tehnika (kompleksno poznavanje fiz. in fiz. kem. vplivov na živila in s tem poznavanje procesov ter strojev in naprav ter njihovo regulacijo in kontrolo) — biokemija, ki naj poglobi biokemične osnove živilske proizvodnje s podrobnejšim poznavanjem biokemičnih sprememb v živilih — mikrobiologija — naj seznani z dejavnostjo najmanjših živih bitij in z njihovim pomenom v živilski proizvodnji ter poznavanjem higienske problematike živilske dejavnosti — analiza živil je področje, ki se izredno hitro razvija zaradi pomena kompleksnega poznavanja sestavin živil in njihovih sprememb, od surovin do izdelkov ter kontrole prisotnosti nezaželenih primesi. Tako postaja živilska tehnologija nadaljevanje omenjenih teoretičnih osnov in sinteza poznavanja tehnike (stroji, naprave), tehnoloških postopkov — procesov, surovin (proizvodnja, sestav, spremembe med predelavo), mikrobioloških in biokemičnih sprememb ter analitike in kontrole proizvodnje in proizvodov. V razvoju živilske dejavnosti bomo morali preseči naše zastarele poglede na nekatere dejavnosti in proizvode, na družbeni položaj določenih poklicev in preiti v nove kvalitete, kar bo nujno povezano z izkoriščanjem znanja o sodobni proizvodnji živil. Iz naših dosedanjih izkušenj lahko potrdimo, da so vse tiste OZD, ki so spoznale pomen znanja in izobraževanja, dosegle vidne uspehe. Posebno je pomembno, da delavci v živilski proizvodnji pridobivajo pravilen odnos do življenjsko tako pomembnih proizvodov kot so živila, kar bo pa možno samo, če si pridobijo potrebna znanja s tega področja. Z neprilagojeno kvalifikacijsko strukturo, tako po stopnji kot usmeritvi, bomo težko dosegali kakovostno proizvodnjo in se bo nemogoče pravočasno prilagajati vsem razvojnim tendencam v določeni živilski dejavnosti. Možnosti izobraževanja mladine in odraslih na ŽŠC ob prehodu na usmerjeno izobraževanje Kljub temu, da že teče prvo leto srednjega usmerjenega izobraževanja, še nekatere OZD ne poznajo vseh možnosti izobraževanja svojih kadrov na naši šoli. Naša usmeritev je živilska, izobražujemo torej kadre za živilsko industrijo. Možnosti izobraževanja so naslednje: a) redno izobraževanje mladine v srednjem programu IV. in V. težavnostne stopnje Po uspešno končani osnovni šoli se učenci vpišejo v vzgojnoiz-obraževalni program »Živilec«. Po končanem 1. letniku pa se opredelijo za smer izobraževanja. Smeri so naslednje: A — mesar B — predelovalec živil rastlinskega porekla D — živilski tehnik IV. težavnostna stopnja ISM 1982 12. mednarodni konditorski sejem Minka Grablovic Nekaj vzorcev s sejma ISM 82 Okusna embalaža in majhne gramature pritegnejo kupce, ki hlastajo za novim Kot že naslov pove, je ISM — Internationale Siissvvaren Messe, mednarodni sejem, na katerem si je mogoče ogledati bogato ponudbo konditorskih izdelkov, predvsem z zahodno evropskega tržišča. Največ razstavljalcev je iz ZR Nemčije, kjer igra kondi-torska dejavnost v okviru ostale, močno razvite prehrambene industrije, pomembno vlogo, saj zaposluje več kot 60 000 ljudi in je v letu 1980 izdelala 1535 milj. ton čokolade in čokoladnih izdelkov, bonbonskih izdelkov in peciva vseh vrst v vrednosti nad 10 milijard DM. Med drugimi smo videli tudi izdelke iz Amerike, Japonske in, ne nazadnje, iz Jugoslavije. Več držav je imelo na sejmu svoja uradna predstavništva. Prikazane so bile sledeče skupine konditorskih izdelkov: 1. Kakao in čokoladni izdelki: čokolada, polnjeni in »dresirani« čokoladni deserti, čokoladni draže, marcipan, nugat in kremni izdelki ter raznovrstni napitki v prahu. 2. Bonbonski izdelki in žvečilni gumi: trdi in polnjeni bonboni, lizike in roksi, likerski bonboni, karamele: fudge, toffee in žvečilne, draže, komprimati, kandirani fondant, žele, gumijevi izdelki, lakric, trdi in mehki marsh-mallovv (penasti izdelek), okraski za slaščičarstvo ..., žvečilni gumi v najrazličnejših oblikah in kot posebni skupini »soft« gumi in polnjeni žvečilni gumi. 3. Keksi in sorodni izdelki, napolitanke, mehko pecivo in posebni trajni kruhi. 4. Ekstrudirani izdelki: Proizva-lalci in trgovci se na vse načine trudijo, da bi izdelke prikazali čimbolj atraktivno že v originalnih pakiranji in še posebej na razstavnih mestih. Izložbe so kot trgovine v malem, bogato oprem- V smeri B so zajeti poklici: pek — mlinar, slaščičar — konditor, proizvajalec rastlinskih maščob, pivovar — vinar, predelovalec sadja in zelenjave. V smeri A in B lahko nadaljujejo izobraževanje učenci, ki bodo uspešno končali 1. letnik. Izobraževanje traja 3 leta. Učenci, ki želijo nadaljevati izobraževanje v smeri D (V. težavnostna stopnja) pa morajo doseči najmanj oceno dobro (3) iz kemije, biologije, slovenskega jezika, matematike in tujega jezika. Izobraževanje traja štiri leta. b) Izobraževanje odraslih ob delu Za vse smeri, ki so navedene pri rednem izobraževanju, bomo organizirali tudi izobraževanje ob delu, ko bo dovolj prijavljenih kandidatov. Izobraževanje ob delu bo potekalo po prilagojenem programu. Pogoji za vključitev v izobraževanje ob delu so enaki kot za mladino, le da morajo kandidati imeti še določene delovne izkušnje. Čaka pa nas še skupna naloga pri pripravi programov usposabljanja in specializacije, ki jih bo treba začeti izvajati v letu 1984. Ijene s stojali, obešenkami, potiskanimi kartonskimi stojali, prozornimi vitrinami in drugim ter razstavljenimi izdelki, ki bodejo v oči. Za razstavljalce so zanimivi predvsem kupci, katerim izkazujejo uglajeno trgovsko vljudnost. Dajanju informacij in vzorcev niso naklonjeni. Posebne novosti so prikazane ločeno, v zaprtih vitrinah in si jih je mogoče natančno ogledati. V poedinih tehnoloških skupinah ni mnogo absolutnih novosti. V glavnem so prikazani izdelki, izdelani po že znanih tehnoloških postopkih, vendar odlično zapakirani v novih oblikah in različnih, predvsem manjših prodajnih enotah. Pod enim močnim trgovskim imenom je zajetih več okusov istega izdelka in različnih pakiranj, kar omogoča ekonomično reklamo, kot npr. naše FRUFRU karamele. Embalaža je kvalitetna in sodobno oblikovana, posebno za visoko kvalitetne izdelke. Ne manjka tudi kiča, ki ga ta dejavnost živilske industrije vsekakor potrebuje, da zadovolji različne okuse in želje najmlajših, katerim je namenjeno ogromno izdelkov. Močno izstopajo tudi sezonski izdelki, ki so skrbno in pravočasno pripravljeni, da se lahko maksimalno izkoristi predpraznična nakupovalna mrzlica. V vseh skupinah je dosti dietetskih izdelkov, katerih je pri nas še vedno zelo malo. Med bonbonskimi izdelki so močno zastopane vse skupine. Vedno več je trdih in polnjenih bonbonov, zapakiranih v manjše kartonske škatlice, npr. PASTI-ROL iz Finske, BECCO medeni drops itd. Skandinavske države na embalaži izrazito poudarjajo naravne dodatke in se izogibajo umetnemu barvanju. Ogromne draže izdelkov je iz drobnega, pisanega dražiranega kristalnega sladkorja, dražiranega želeja, do velikih ptičjih jajc. Po kvaliteti in vedno večjemu številu proizvajalcev še vedno prednjači znani SMARTV s čokoladnim jedrom. Pri nas ga zaenkrat izdeluje samo Kandit s trgovskim imenom CONFETTI-NO, mi pa smo se mu, žal, odrekli zaradi investicijskih omejitev. Bogata je tudi ponudba šumečih bonbonov, žvečilnega gumija s šumečim polnilom, kompri-matov ter suhih pripravkov za pripravo osvežujočih napitkov. Naš SŠŠUM, skupno z embalažo, kar lahko konkurira marsikateremu tujemu izdelku. Načini pakiranja so zelo pestri. Prevladuje industrijski strojni način pakiranja, dosti je tudi kompliciranega ročnega pakiranja. Precej je »blister packa«, prozorne plastične embalaže in lepo oblikovanih pločevink znanih angleških firm in italijanskih proizvajalcev. Zelo je popularno pakiranje v verigah. Poleg lizik najdeš v verigah žele, dražiran riž, fondant obeske, žvečilni gumi itd. Kaj pa okusi? Še vedno so močno zastopani klasični sadni in zeliščni okusi in tudi s področja začimb. Vedno več je izdelkov z okusi po tropskih sadežih. Nam že dobro znani okusi ma-racuja, mango, papaja in guava so v tujini zelo popularni med želeji, čokolado, polnjenimi bonboni in karamelami, pri nas pa se TROPIKANA polnjeni bonbon ni uveljavil na tržišču in smo ga prenehali izdelovati. Že nekaj let znani novosti »soft« gumi in polnjeni žvečilni gumi sta zelo močno zastopani. S temi novostmi bo kmalu prišla na naše tržišče Kolinska iz Ljubljane, seveda s precejšnjim investicijskim vlaganjem. Proizvajalci žvečilnega gumija so že dobro pripravljeni za bodoče svetovno nogometno prvenstvo v Španiji z raznimi sličicami, ki jih vlagajo v zbirna pakiranja, kakor tudi z žvečilnimi nogometnimi žogicami. V ta namen je tudi naš Imperial pohiteli z novim žvečilnim gumijem NARANJITO, ki bo v prodaji že spomladi. Čokolada in čokoladni izdelki so, kot vedno, odlično prikazani. Izstopajo izdelki vrhunske kvalitete znanih firm, kot so: Suchard, Perugina, Sarotti idr. z znanimi izdelki MILKA, BAČI. Francoski proizvajalec je predstavil serijo čokoladnih cigaret, ki nosijo ime znanih svetovnih cigaret GITANES. Še in še bi lahko naštevali. Poudarimo lahko še, da je opazen ogromen napredek na področju keksov, mehkega peciva, peciva iz listnatega testa in ekstrudira-nih izdelkov. Mnogo je kombinacij z raznimi sadnimi prelivi in oblivi iz čokolade in fondanta. Originalna pakiranja so majhna, tudi po en kos. Na tem področju, razen z mehkim pecivom, precej zaostajamo. Embalaža je zelo pomembna Predstavitev naših izdelkov je bila zelo skromna in moramo še marsikaj narediti, da se bomo čimbolj uspešno vključevali v zahtevno mednarodno tržišče. Marsikateri izdelek po kvaliteti ne zaostaja za tujimi, a ga ne znamo predstaviti tako, kot vidimo pri konkurenci. Nimamo kompletnih katalogov, lepo izdelanih cenikov, noben izdelek ni opremljen s spremnimi reklamnimi teksti, ki bi povedali, kakšen je izdelek, komu je namenjen itd. Samo dobra volja in polna mera zainteresiranosti zunanjetrgovinskega sektorja ne bo mogla delati čudežev, če izdelkov s komercialno-tržnega stališča ne bomo pripravili za tako hud konkurenčni boj. Tudi razvojne programe moramo bolje pripraviti, bolj smelo sprejemati in hitreje spravljati v življenje. Večjo skrb moramo posvetiti drobnemu industrijskemu pakiranju, za kar je seveda potrebna nova strojna oprema. Dosti lahko še naredimo na komercialni in transportni embalaži. Kljub navedenim težavam pa je že kar precej naših izdelkov prišlo čez mejo, predvsem Impe-rialovih in Šumijevih. Če so še zaviti v tujo embalažo, se moraš kar potruditi, da jih ne zamenjaš z inozemskimi izdelki. Tako torej, sejem bil je živ in vredno si ga je bilo ogledati. Naš razstavni prostor v Kolnu Mija Kregar, Dane Tudjina Naš razstavni prostor na mednarodnem konditorskem sejmu ISM 1982 je bil na istem mestu kot lani. Njegova kvadratura 24 m2 pa je bila premajhna, da bi napravila večji vizualni vtis. Premajhno kvadraturo smo poskušali popraviti s konstrukcijo celotnega jugoslovanskega prostora tako, da smo se vsi, razen Kraša, odločili za zračnejšo konstrukcijo brez predelnih sten, kar bi naj vzbujalo vtis, da je prostor večji, kot je bil v resnici. Razstavni prostor smo aranžirali vsi, Astra, Cobex in Žito, po zasnutku, za katerega smo se sporazumeli na sestanku v Zagrebu. Na letošnjem sejmu smo predstavili sledeče izdelke posameznih tozdov: Tozd Šumi: Poli lizike (prodajni karton in verige), Visoki C (100 g, verige), Alpski mlečni (100 g, verige in v razsutem stanju), Sadni C (Visoki C za izvoz v Ameriko — v razsutem stanju), šššum (100 g in verige), Gumi-bon in Mentol. Tozd Imperial: Imperial guma, King, Hobby, C vitaminska guma ter šport. Tozd Triglav-Gorenjka: Medeni kolač, Lešnikova čokolada, Mlečna čokolada z rozinami in lešniki. V primerjavi z ostalimi razstav-Ijalci na ISM je bil jugoslovanski prostor skromen. Ne samo prostorska omejenost, pač pa tudi prostornina in predvsem transportna embalaža jugoslovanskih proizvajalcev ni bila na ravni tega sejma. Ob ogledu drugih razstavnih prostorov sva opazila predvsem sledeče: Vsi razstavni prostori so bili p o kvadraturi mnogo večji — od 100 do 150 m2, povsem odprtega tipa in z manjšim številom različnih izdelkov. Angleški kupec F. G. Farman na obisku v Žitu Ivan Cimerman Takole se znajdemo v družbi konkurentov v Maximarketu z našo moko Posebne dekoracije niso uporabili, ker so razstavljali izdelke v lično grafično opremljenih transportnih kartonih. Za izdelke, ki so jih želeti posebej poudariti, so uporabljali barvne fotografije (2 X 5 m) ali osvetljene »dia colorje«. Najvažnejše artikle so razstavili v velikih količinah, kar jim je dopuščala nezmečkana embalaža. Ostale, dopolnilne izdelke, so aranžirali s katalogi. Grafična podoba razstavnih prostorov je bila osnovana predvsem na barvni predlogi »hišne barve« ali na odtenku barve, v kateri je bila embalaža glavnega izdelka (rožnata, rjava, oranžna itd.). Našemu, jugoslovanskemu razstavnemu prostoru, bi lahko bil vzor italijanski, čeprav je le-ta združeval več kot trideset razstavljalcev. S svojo »sima konstrukcijo« je učinkoval razkošno, bogato in enotno. Glavna trgovska ulica v Kolnu je nudila nekaj značilnosti: Kondi-torske in pekarske prodajalne imajo izložbe odprtega tipa, brez dekoracije. Vsi izdelki za prodajo so vabljivo razstavljeni na steklenih ali pleksi podstavkih in ličnih pladnjih. Za osvetlitev dekoracije uporabljajo električno razsvetljavo, tako v izložbi kot v sami prodajalni. V prodajalni, ki ima, vzemimo, prostornino naših prodajaln na Bohoričevi ali v Samovi ulici v Ljubljani so razvrščeni izdelki (kruhi, pecivo) po 5 do 10 kosov v samostojni košari (iz vrbja, s papirnatim prtičkom), ki jih sproti dodajajo iz skladišča, da ohranijo prvotno obliko. Na ta način privabijo potrošnika. Samopostrežne trgovine obešajo opozorila, iki se nanašajo na cene določenega izdelka. Velik asortiment izdelkov za prodajo je prikazan vidno in v samopostrežni dosegljivosti. Da bi se za sejem ISM 1983 dobro pripravili, predlagava, da se najkasneje v prihodnjem mesecu sestanemo, analiziramo letošnji sejem in se dogovorimo, s katerimi in s koliko izdelki se bomo (razen novitet) predstavili naslednje leto. Sejmi so velika šola, učenci težko narede popravni izpit Kako prodaja svet in Evropa? 2ito je letos tretjič nastopilo na mednarodnem konditorskem sejmu v Kolnu na samostojnem razstavnem prostoru v družbi drugih jugoslovanskih proizvajalcev. Iz poročila, ki so ga v zunanjetrgovinskem sektorju posredovali, smo povzeli nekaj vtisov. Najprej ugotavljajo, da so dosegli tuji ponudniki na področju embalaže in aranžiranja Ustavnih prostorov zavidljivo raven. Povsod je bil viden nastop ene dežele kot celote na enotnem prostoru, z barvami in stilom, ki so poudarjale enot-n°st, le jugoslovanski razstav-'ialci niso imeli tega »svetovljanskega zamaha«, kar zadeva 2unanji izgled. Kraš je bil še Vedno izoliran s steno od predalih razstavljalcev. Kritično so ZaPisali: »Upajmo, da so imeli paši aranžerji priliko videti, da j® treba štand v Kolnu koncipirati bistveno drugače kot štande y Jugoslaviji... Pri tem je nujno intenzivno sodelovanje med tozdom Razvoj-inženiring, proizvajalnimi tozdi in ustreznimi službami v tozd Blagovni promet — nekaj mesecev pred samim sejmom ...« (O tem poenotenju bodo sprego-v°rili aranžerji in oblikovalci sami, tako vsaj upamo, v prihodkih zapisih). Obiskovalci Žitovega razstavnega prostora, ki je zajemal okrog 25 m2, so bili z različnih kontinentov. Visoki C, lizike, žele, žvečilna guma in bonbonske verige so bili najbolj zanimivi izdelki zanje. Primerjali so cene zahodnih proizvajalcev z našimi in v večini primerov ugotavljali, da so previsoke. Direktor zunanjetrgovinskega sektorja, Blaž Veber, nam je povedal, da jugoslovanske proizvajalce, torej tudi Žito na evropskem in drugih tržiščih »mečejo v en koš« z Vzhodnimi Nemci, Poljaki, Kubanci, Argentinci, kar je usodno. Vendar kvaliteta naših izdelkov (ki jo potrjujejo Žitovi zahodni izvozniki) odstopa od kvalitete izdelkov navedenih držav. Ob velikih stroških proizvodnje smo zaradi mnogih uvoženih surovin prav tako postavili cene, ki so višje od njihovih. Bistveno pa je to, da naša proizvodnja po kvaliteti in velikosti proizvoda in njegovi teži ni usklajena z zahtevami tržišč izven Jugoslavije. Tako je Fru-Fru bonbon, ki je primeren za jugoslovansko tržišče, težak 4,2 grama, zadoščal pa bi 3 gramski — saj izgubljamo mnogo ton, ker kupec plačuje po kosih, ne po teži. Za nas so bila najvažnejša srečanja s predstavniki firme Tra-wigo in Murray — Allen Int. Inc. iz New Yorka. Dogovorili so se o prilagajanju embalaže in vsega, kar sprejema ameriški kupec. V Ameriko bomo izvažali Visoki C, žele, lizike, Iglu, Mentol, Vesno, penene figure, bonbonske verige, ŠŠŠum bonbon in žvečilno gumo. Na sejmu v Kolnu so se naši predstavniki seznanili z več kot 30 novimi potencialnimi kupci, s katerimi so se dogovorili, da jim bodo poslali vzorce, na osnovi katerih bi se dokončno odločili. Med ostalimi proizvodi je vzbudil zanimanje kupcev medeni kolač in različne vrste čokolade. Ob pomanjkanju kakavovca pa se takoj utrne sum o kakršnemkoli trdnem sklepanju kupčij brez zagotovljenega nepretrganega uvoza te surovine. Tako Šumi, Imperial in Triglav-Gorenj-ka. Tudi proizvode zmrznjene hrane tozda Pekarne Ljubljana bomo poskusili plasirati na zunanje tržišče. V ta namen so se naši predstavniki pozanimali o stanju proizvodnje zmrznjene prehrane v ZRN in za morebitnega partnerja za tržišče v Zahodni Nemčiji. Kaj pomeni sejem ISM za našo predstavitev in izvoz? ISM (Internationale Siissvvaren — Messe), 12. po vrsti, je velika prireditev na svetovni ravni, ne samo po številu razstavljalcev, pač pa tudi držav. Letos je razstavljalo 706 firm iz 30 držav. Obiskalo ga je več kot 10 000 strokovnih in poslovnih obiskovalcev iz 60 držav. ISM je tudi poslovna predstavitev članov Evropske gospodarske skupnosti, ki zajema okrog 270 milijonov potrošnikov. Ta sejem ocenjujejo kot srečanje poslovnežev na visoki ravni, saj se zberejo predvsem »šefi« v tej branži. Za nas je nemško tržišče zelo zanimivo. Zahodnonemška proizvodnja sladkornih izdelkov je znašala v letu 1981 326 000 ton, leta 1980 pa le 324 000 ton, kar pomeni 0,6% rast. Promet oziroma realizacijo te proizvodnje so ocenili na 1945 milijonov DM, kar predstavlja porast za okrog 6 %. Zahodnonemški uvoz se je v letu 1981 zmanjšal za okrog 4000 ton v primerjavi z letom 1980. V letu 1982 so zelo porasle cene osnovnih surovin na zahodno-nemškem tržišču — za sladkor, glukozo, želatino, pakirni material, poleg tega pa še stroški za energetiko in osebne izdatke. Na osnovi tega predvidevajo povečanje materialnih stroškov za okrog 9%. Naša udeležba v tej svetovni areni je pomembna za nadaljnje smernice razvoja, za konkretna naročila in sklenjene pogodbe ter za vsa dela, ki izvirajo za uspešen prodor in prodajo na tako zahtevnem trgu. Odmevom s tega sejma moramo posvetiti vso pozornost. Potem, ko je Šumiju uspelo v letu 1981 prodati v Anglijo bonbone Fru-Fru in Visoki C, so sklenili sodelovanje s tem tržiščem še razširiti. V ta namen so se sestali z g. F. G. Farmanom iz Londona, ki se je mudil na obisku v Šumiju. Ob tej priložnosti sem ga poprosil za kratek razgovor. G. Farman je izrazil svoje zadovoljstvo, da se sodelovanje uspešno nadaljuje: »Že leto dni sodelujem z Žitom in lahko trdim, da uspešno, tako za izvoz v Anglijo kot v Združene države Amerike. Namen mojega današnjega obiska je, da preverimo naše dosedanje poslovanje ter da začrtamo nove poti za nadaljnje sodelovanje za izvoz v Anglijo kot tudi v druge dežele.« »Bi nam lahko povedali, katere Šumijeve izdelke ste v Angliji najbolje prodajali? Ali nastopate samo kot kupec?« »Nastopam kot kupec za nekaj največjih uvoznikov v Angliji. Med najuspešnejše proizvode, ki smo jih prodali pri nas, uvrščam Visoki C in Fru-Fru. Zdaj želim razširiti prodajo še na fondate. V Jugoslaviji že proizvajate tovrstne proizvode, ki pa po svojem okusu ne odgovarjajo zahtevam kupcev v Angliji. Zdaj se dogovarjamo o tem, kako bi spremenili tehnologijo, ki bi jo prilagodili tem zahtevam tržišča. Nadalje se zanimam za prodajo vašega želeja, ki je izvrsten in ki ga prodajate v Jugoslaviji predvsem v večji embalaži ter nezavitega. Posamezne kose nameravamo zaviti, da bi jih nato ponudili angleškim kupcem (to so: picked and mixed outlets). Potrošnik pride do prodajnega pulta, izbere si posamezne bonbone želeja, ki jih prodajalec stehta in proda.« »Kateri sloj prebivalstva predstavlja v Angliji najboljšega kupca Šumijevih sladkarij in kako mu ustrežete?« »Trenutno je ponudba še vedno usmerjena k odraslim. Eden glavnih namenov mojega obiska pa je prav v tem, da bi poskusili razširiti ponudbo tudi na .otroški trg‘. To je področje, ki po mojem zajema še mnoge potencialne možnosti. V Angliji bi lahko prodajali posamezne kose za peni ali dva, ki so ustaljene cene za naše kupce-otroke. Določeni starostni skupini otrok nameravamo ponuditi izdelke, ki so narejeni v obliki živali (ribe, želve, sloni...) — v tej zvezi so danes v Angliji popularne pošasti iz filmov groze (vampirji, razni Drakule ipd.). Tem zahtevam bomo skušali prilagoditi celoten designe. Naslednji izdelki, ki jih nameravamo še proizvajati, so chew-lines (žvečilne karamele) kot je Fru-Fru, vendar v sprejemljivejši obliki od te, sedanje, ki bi bila privlačna za otroško tržišče.« »Sodimo v Srednjo Evropo, vi pa prihajate s severa. Kaj menite o kvaliteti naših izdelkov? Ali opažate med angleškimi in našimi kakšno razliko v okusu? Je okus poleg kvalitete za prodajo najvažnejši?« »Da, okus je zelo važen. Obstoje razlike med posameznimi tržišči, kar zadeva okuse. Angleško tržišče je največji potrošnik sladkarij na svetu, saj prodamo okrog osem unč (unča je 28,3 g) na prebivalca v enem tednu. V Jugoslaviji moramo posvetiti veliko pozornost prilagajanju okusa vaših proizvodov, za katere sem prepričan, da so kvalitetni — ukusu v drugih, neju-goslovanskih predelih Evrope. To pomeni, da moramo mnogo bolj sodelovati pri tehnološkem razvoju konditorstva, saj moramo stroje in opremo prilagoditi tovrstnim zahtevam tržišča. Zelo si želim in upam, da bi si vi lahko nabavili to opremo in da vam bo vaša vlada dovolila, da jo uvozite, saj jo večidel proizvajajo v tujini, ne pri vas doma.« »Če sem vas prav razumel, želite povedati, da moramo v primeru, če hočemo uspeti na tem zahtevnem tržišču, nabaviti stroje v deželah, ki imajo v tej industrijski veji že dolgoletno tradicijo?« »Da, prav imate. Za prodajo kon-ditorskih izdelkov obstaja velikansko svetovno tržišče, kjer so majhne marže ob prodaji velikih količin. Posledica tega je, da se moraš prilagoditi proizvodom, ki jih izdelujejo druge države. Tekmeci proizvajajo te proizvode v velikanskih količinah in v najkrajšem možnem času. Zato lahko ponudijo slične proizvode ob zelo izenačenih cenah.« »Kako ste sodelovali s Šumijem v letu 1981 in kaj nameravate letos? Kakšne dogovore ste sklenili?« »Rad bi povedal, da vedno rad pridem v Jugoslavijo, ker so ljudje tako očarljivi in družabni. Za naše sodelovanje v 1982 in za naprej je pomembno, kako hitro in kako boste sposobni osvojiti tehnološke spremembe, da boste lahko izdelali specifikacije, ki bodo odgovarjale tržišču, kjer prodajam. Dokler pa ne premagamo teh zaprek in težav, lahko zagotovim, da boste lahko izvažali v mojo deželo trikrat več kot lani, če boste lahko več proizvedli.« Prav ta dan je tozd Razvoj-inženiring seznanil naše trgovske potnike z okrog 15 novimi izdelki, od katerih bodo nekateri kmalu v prodaji. G. Farman se je živo zanimal zanje. Nekatere izmed njih smo že lahko pokazali v začetku februarja na sejmu v Kolnu. Znanilke in znanilci pomladi so na pustovanju v Ptuju z metlami pometali ostanke zime in z grozljivimi maskami odganjale zle duhove s kaleče pšenice. Bo kaj zaleglo? Pust deli medalje vse leto Ivan Cimerman Za zasluge za dobro počutje širokih množic, ki se z nasmeškom prebujajo ob vojnih napovedih, pomanjkanju kave in praška, lokalnih in posteljnih vojnah, dražitvi gradbenega materiala in uvoženih surovin, dvigu stanarin in padcih Nafte zvestega Dinarja, je Car Pust sklenil podeliti naslednje medalje: 1. Železno, iz železne zgodovinske dobe: Graditeljem cest, ki so zakrpane kot nobene beračeve hlače, kajti berači ne nosijo več zakrpanih hlač, pač pa dobivajo socialne podpore in stanovanja. 2. Bronasto medaljo za projektante, ki so mi pri zahodni ljubljanski obvoznici zavozili cesto preko vrta, skednja in čebeljnja- ka. Čebel še nisem izpustil, saj so to počenjali samo pradedje ob turških napadih. 3. S srebrom patinirano medaljo podeljujem genialnim sestav-Ijalcem carinskih predpisov za repromaterial, ki leži v carinskih skladiščih v toliki vrednosti kot je nacionalni dohodek manjše republike. Mrtvi kapital! rojevajo živahne simpozije. 4. Z zlatom patinirano medaljo pripenjam graditeljem stolpnic na rodovitni zemlji osmih največjih slovenskih mest. Te zemlje je toliko, kot bi rabili pšenice za šest omenjenih mest. 5. Neužitno, zlato limono poklanjam kot medaljo uvoznikom južnega sadja, ki so z zmanjšanjem uvoza dvignili rast našega sadjarstva. Opic imamo dovolj, palm premalo. Zato rabimo še kokosove orehe. 6. Tolažilno bronasto medaljo poklanjam vsem gladiatorjem, ki so zalizali rane našim nogometašem, ki ne bodo prodali nobene tekme več. Samo noge si bodo včasih »pozlatili«. 7. Tolažilno srebrno nagrado obešam na nos polkmetom, ki so skoraj dobili štirikrat večje davke kot »ta pravi« kmetje. Tako se godi gospodi, ki se honorarno gre kmeta! 8. Tolažilno zlato nagrado dajem bodočim graditeljem Cankarjeve piramide, ki bi stala namesto Tutankamonove grabnice sredi Ljubljane. Bila bi turistična atrakcija in sredstva, zbrana za njen obisk, bi dali za dograditev pravega kulturnega doma v vsaki vasi ali manjšem mestu. Nagrado, zlito iz vseh treh medalj, bronaste, srebrne in zlate in še dveh povrhu, dam tistemu, ki zaostane pri slalomu za menoj za eno sekundo. Sem na poti do gradbenega dovoljenja za novo tovarno smuči na pobočju Ja-horine. Sadike zrastejo v drevo Srečanje Šumijevih upokojencev Ivan Cimerman Čeprav je od srečanja minilo že precej časa in smo vmes pisali o pomembnih vprašanjih, ki smo jih skušali ovrednotiti, pa vseeno ne moremo mimo srečanja Šumijevih veteranov ali še bolje — veterank, ki so bile številčno močnejše. Vsako leto se srečajo in obude spomine na pionirske čase, ko so postavljali temu, kar danes imamo, temelje, vsak po svojih močeh. Pustili smo jih, da so kar sami spregovorili: Franc Poženel: »Od 1925 pa do 1964. leta sem služil v Šumiju. Najtežje je bilo v vojnem času. V stari tovarni v Gradišču smo imeli ilegalno organizacijo Osvobodilne fronte, bil sem njen podporni član. Nekoč so vdrli Italijani nepričakovano v obrat in pričeli s silo vlamljati v vse garderobne omarice. Hitro sem planil po prepovedani časopis Poročevalec in ga sežgal v kuhinji. Zgoraj so naše fante odvedli s seboj, tudi k meni, v klet sta prištorkljala dva in zagolčala: »Roke v vis!« kot sem ju razumel. Nalila sta si kave in vse preiskala. Pomagali smo tudi partizanom, pošiljali smo jim obveze in pakete, poseben fond je bil za tiste, ki so bili internirani v Gonarsu, v Renicciju in na Rabu. Zaposlil sem se kot priučeni kurjač, s paro sem segreval kotle za kuhanje bonbonske mase, vse do 1950. leta, ko sem šel v kurilnico. Še potem, ko sem se upokojil, brez Šumija nisem zdržal. Na ljudi sem se navadil, mladost sem pustil tam in prijatelje, še vedno sem delal honorarno. Ta vez se ni pretrgala vse do danes ...« Rezka Cardani: »Leta 1952., ko sem prišla v Šumi, je bilo vsega 36 do 40 delavcev. Delali smo v dveh, po potrebi tudi v treh izmenah. Bila sem mojstrica. Takrat smo začeli z varstvom otrok, vendar so jih jemali v vrtce šele s tremi leti starosti, do takrat pa sem morala biti lepo doma. V tovarni smo morale prijeti za vsako delo, saj sprva moških ni bilo. Prijele smo za lopato, nosile lonce in tovore, pa še kaj. Izdelovali smo skoraj vse ročno, bonbone, lizike, napolitanke. Ustanovili smo tudi obrat za čokolado. Lepi časi so bili to ...« Štefka Izlaka: »Visoka norma je bila, v sedmih urah in pol si moral zaviti po 18—20 kg lizik v eni uri ter 40—60 ,rolc' melis-nic. Plače? Hm, leta 1954 smo dobivale po 800 do 900 din, me, delavke. Prvi inženirji so prišli 1954, kot sta bila Skoberne in Stare. Prvi direktor je bil Janez Pleško ... Največja teža dela pa je slonela na mojstrih, tako kot danes,« se odsmeji Štefka. Joža Kic: »S kmetov sem prišla v tovarno, osem otrok nas je bilo, in bolj revni smo bili. Pa sem morala s trebuhom za kruhom, moči sem imela dovolj, na dnino sem hodila poprej delat. Pa sem kar poprijela za Žaklje. Z vagonov smo jih raztovarjali na kamione. Pozneje sem devet let nosila malice za vse podjetje, hja, takoleee ogromno košaro, kakšnih 50 kg težko. Od vrat do vrat, pa gor in dol sem hitela. Nabavljala sem za menzo na trgu, zamenjala kuharico, če je bilo treba, za okrog 160 ust sem morala poskrbeti. Kot moji otroci so bili, vsa usta sem nahranila, res! Tako rada sem hodila v staro Šumijevo hišo, kot da bi šla domov, moj drugi dom je bil tam. Pa ljudi sem poznala, vse, od A do Ž. Pozneje sem delala lažja dela kot dozirka. Lepo je, da se Novo v Šumiju Rondino žele V tozdu Razvoj-inženiring so pripravili nov proizvod, kar pomeni, da so naredili vse, kar sodi k njemu: od recepture in kemičnih ter drugih poskusov do embalaže, napisa in barvne podobe, zunanjega ter notranjega ovoja. Na naslovni strani kvadratične bonboniere so v barvah naslikani žele bonboni. Vložka za bonbone sta dva, vseh bonbonov pa bo v škatli 25, tako da bodo zloženi »enonadstropno«. Ta bonboniera bo tehtala 400 gramov, rok uporabnosti pa bo 10 mesecev. Kje je projekt, reklama, obveščanje javnosti? Novi proizvodi potrebujejo marsikaj, da lahko »shodijo«. V trgovski areni rjove cela vrsta konkurenčnih »levov«, ki imajo mnogo bolj nabrušene zobe (beri: večje marže, superrabate, osvojene trgovske hiše) in lahko takšnole novo pišče, Rondino žele, zlahka pohrustajo, še preden bo prav shodil! Smo kaj naredili za obveščanje prek radia, TV, časopisja? Ali ni utopično pričakovati samo od trgovskih potnikov, da bodo lastnoročno naredili revolucijo za povsem neznan proizvod, ob desetinah enakih, ki jih ponuja konkurenca z vsemi sodobnimi sredstvi obveščanja?! maja Saša Kokol in Vlasta Zgonc, ki sta navdihnili proizvodu izgled in podobo navzven (oblika, barva, napis) sta mi povedali, da čaka na čokoladni obliv še drug proizvod te vrste: Rondino čokoladni žele. Če nam bodo afriške sape naklonjene in bo pristala za Šumi kot za Gorenjko kakšna ladja s kakavovcem tudi v Kopru, ne le v Splitu, bodo tiste delavke iz Šumijevega desertnega oddelka, ki so šle pomagat v tozd Pekarne, ker ni bilo dela, spet prišel domov: Rondino žele je pripravljen za proizvodnjo! Dvojček Rondina žele — Rondino čokoladni žele, ki ga naj oblije afriški kakavovec, bo težak le 200 gramov, v eni plasti zložen v škatlo in drugačne barve. Prve izdelke predvidevamo konec februarja, če bo šlo vse po sreči. Opazovalcu pa se vzbuja takoj nova skrb: kako in kje bomo Rondino žele prodali? Novo: Šumijeve verige Topla beseda in prijateljsko vzdušje med upokojenci Šumija ob tradicionalnem vsakoletnem srečanju Tri leta in trideset let delovne dobe. Čas piše simfonije, vsak si želi čimlepšo. nas takole spominjajo. Zdaj sem bolj bolehna, v Valdoltro hodim, hrbtenico si zdravim.« »Mlada leta ji ven silijo!« se pošalijo njene sodelavke. Ko so bili vsi zbrani in so že žvenknili prvi kozarci, jih je vse skupaj lepo pozdravil sedanji direktor Šumija, Janez Železnikar. Zahvalil se jim je za vloženo delo, na katerem raste zdaj nova kal. Z minulim delom predhodnikov pa smo za vedno povezani z njimi in ob premagovanju sedanjih težav upoštevamo njihove dragocene izkušnje, je še dejal in jim voščil mnogo sreče in zdravja. Za vso pozornost in darila in pogostitev se je v imenu upokojencev zahvalil nekdanji direktor Alojz Pajnič, ter dejal: »Hoteli smo narediti šumi tak, da bi nekaj pomenil, tako kot tovarna in kot jamstvo za socialno varnost delavcev pri vsakdanjem »S čim boš pa obnavljal, če boš vse snedel?« Svečano oblečeni so prihajali zaslužni mlinarski delavci v menzo tozd Mlini in si kot stari znanci stiskali grčave roke. Nekaj žensk, takole za poživitev in popolno zasedbo, je bilo vmes. Segav, šaljiv nagovor, ki zaokroži zasluge in pridobitve, sindikat povzdigne besedo. Tu in tam zaslužni mož ali žena zardi, ko prejme kuverto z nagrado, kot da ga je sram vsega tega, takole v javnosti, pred očmi vseh. Delal je pač, po svoji najboljši vesti, z vso odgovornostjo in pripomogel k neznanski materiji, ki je iz vsega zrasla. Pa naj bo še tako mogočna in elektronska, brez njih, ki jo nadzirajo in skrbe zanjo, nikoli ne bo mogla obstajati. Diplome in denarne nagrade prehajajo iz r°k v roke. Izza kuhinjskega pulte prijetno zadiši. Ni ravno razkošje, je pa dostojno in okusno. Zalito z dobro kapljico pridene toplino, ki razvezuje jezike. Veterani med seboj izmenjavajo izkušnje. Vedre in trpke, misel na tone, ki so jih na svojih plečih prenesli, naložili ali razložili, °b vsakem času, vsakem vremenu, na raznih koncih te ljube slovenije, ki se komajda zaveda, kej je vse treba, da nasitijo vsa ta lačna usta. Težko, da bi se pogovoril z vse-t Izberem Marijo Bertoncljevo, ki je v Žitu že 30 let, in Matjaža Mišiča, kateri se ponaša s tremi leti zvestobe mlinarstvu, barija Bertoncljeva, ki je začela Svoje delo v Žitu 1949. leta, se Zamisli: »Kot da bi hitri veter odnesel vsa ta leta. Na tem dvorišču so bili travniki in plodne njive, preden smo pričeli graditi. Najprej so zrasle Pekatete, nato upravna zgradba, silosi, pekarne ... Trideset let, človek sPloh verjeti ne more. Da je vse t° zraslo, je bila potrebna trdna |"°ka. Pa mnogo samoodpovedi jn žrtvovanja, ki današnjim delavcem pogosto manjka. Vsega vendar ne more nihče plačati. Nekaj tudi iz duše zraste, pa iz ljubezni do dela in tega, kar ti nastaja pod rokami in kar je Plod pametnega gospodarjenja. Naj da je bila tista gonilna sila, ki nas je družila, veterane, na kruhu. Mnogokrat smo se odpovedali delitvi dobička, da bi s tem omogočili perspektivo mladim, prihajajočim. Ponosni smo, ko danes pridemo v povsem avtomatizirano tovarno in gledamo, kako poteka bitka na tem jugoslovanskem bojišču, kjer bi radi zmanjšali primanjkljaj zunanjetrgovinske bilance. Po sedmih debelih kravah pride sedem suhih krav. Mi smo imeli vsaj 15 ,ta debelih' krav, morda smo tudi preveč trošili, takrat... Pri utrjevanju gospodarskih tokov in zmanjševanju deficita pa tudi upokojenci prispevajo vsak po svoje.« Na koncu je zaželel Žitu uspešen prodor na tuja tržišča, tako v ZDA, zahodno Evropo in Vzhod in napredek v letu 1982. Prijateljska šala in zvonki smeh sta še dolgo odmevala med slavljenci. »bojišču«? Hm, največja gonilna sila je za vsako delo v tem, da mislimo na zanamce, na tiste, ki prihajajo. Nikoli se ne smeš zadovoljiti s tem, kar imaš, vedno moraš vsaj malce prehitevati svoj čas, imeti oči uprte v bodočnost, sicer te prehiti razvoj, tehnika in konkurenca. Sebičnost in privatizem tu nimata mesta! Danes je vse premalo samodiscipline in delovne zavesti. Ne moremo vendar vsega deliti, vsega zapraviti. S čim boš pa obnavljal, če boš Vse snedel?! Največji in najbolj »njen« pa je ponos na sina Acija, slavnega pianista, ki žanje lovorike po domovini in svetu. O njem pove: »Tri leta je bil star, ko je začel igrati klavir. Sama sem ga učila. V levo roko je vzel harmoniko, z desno zaigral na klavirju, tudi zapel je vmes. Pri sedmi letih je že igral Haydnov klavirski koncert na pamet, z zavezanimi očmi. Kasneje, po študijih v Parizu in Rimu, je lahko na pamet preigral v eni koncertni sezoni tudi po 800 notnih strani na pamet. Note čita tako kot mi knjige. Samo da jih enkrat prebere, že lahko vse zaigra, ne da bi jih pogledal. Danes je profesor na Glasbeni akademiji in član TRIA TARTINI, v katerem igra violino Dejan Bravničar, čelo pa Ciril Škerjanec. Mnogo potuje po svetu in ...« Ne, ne smem zapisati vsega, Aci Bertoncelj tega nima rad, javnosti in velikih besed, novinarskega pisanja. Živi za glasbo in glasba je njegov svet, v katerega ne more vsak vdreti. Morda je prav ta glasba pomagala Mariji, da je našla pravo tonsko lestvico za premagovanje težav v mlinarstvu, saj sama odlično igra klavir. Vsak kolektiv je neke vrste orkester in sama odlično pozna note. Dirigentov pa je preživela lepo število. Ob meni sedi mlinar, Matjaž Gli-šič in 21 let je mlad. Nasproti 30 letom Marije Bertoncelj — 3 leta njegovega »mlinovanja« generacije, ki prihaja, in ki žal ni številnejša. Počasi se razgovori: »Poklicno mlinarsko šolo sem končal 1977 v Zagrebu. Bil sem edini Slovenec med 30 sošolci. Takrat je obstajal en pekarski in mlinarski razred. V tozd Mlini sem dobil štipendijo in po odsluženem vojaškem roku sem prišel sem. Mislim, da sem naj-več pridobil pri predmetih, kot so bili tehnologija mlinarstva, strojništvo, farinologija, pa kemija in biologija. Vsa ta znanja dobijo pravo težo šele ob delu. Od 110 zaposlenih v tozdu Mlini na Šmartinski sem sam iz te šole, pa tudi drugod ni tovrstnih kadrov. »Zakaj, misliš, ni večjega dotoka mladih v mlinarski poklic?« »Vsi se ženejo za boljšimi, donosnejšimi poklici. Predvsem hoče vsak končati štiriletno šolo, ne poklicno, da lahko nato študira dalje na višji ali visoki šoli. Tu je še nočno delo, delo v izmenah, možnosti za stranski zaslužek pa nobene. Za ta poklic moraš imeti veselje v sebi.« Matjaž ga ima. Postal je še predsednik mladinske organizacije v tozd Mlini, a kaj, ko je mladih le peščica. Takšni, kot je on, so nosilci. Mladost in strokovnost sta porok za kvalitetno delo. Ge- neracije se menjavajo, odhajajo. Matjažev pa bi rabili vsaj dvajset v tem Žitovemi mlinarstvu. Nagrade za dolgoletno delo tozd Mlini so prejeli sledeči jubilanti: Za 30 let 1. Bertoncelj Marija, Ljubljana; Za 20 let 1. Gerič Ivan, Homec; 2. Kosmač Matija, Vir; 3. Kuzma Marija, Vir; 4. Medvešek Martina, Ljubljana; 5. Puhar Janez, Bistra; 6. Seljak Stanko, Vrhnika; 7. Vrbanc Josip, Ljubljana; 8. Železnik Bernard, Vrhnika. Za 10 let 1. Jemc Ivan, Vir; 2. Orel Franc, Vrhnika; 3. Šterman Anton, Vrhnika; 4. Zupančič Jerica, Vir. PEKARNA, KDO BO TEBE LJUBIL? Izkušeni, zvesti peki odhajajo, kdo jih bo nasledil? Tomo Vukelič Samo naslov smo si drznili zapisati nad spomine Toma Vukeliča, vodje izmene v tozd Pekarna Bežigrad, vse ostalo je napisal sam. Na skrivaj nam je hotel povedati, vendar ne more ostati samo med štirimi očmi, saj je v tem pisanju radost in bridkost pekov, ki odhajajo in ne vidijo za seboj generacij, ki bi jih nasledile s takšno predanostjo poklicu, kakršno so čutili sami. Takole pripoveduje: »Življenje pekov v stari Jugoslaviji je bilo zelo težko, saj so opravljali svoje delo v neprimerno težjih pogojih, kot so današnji. Delo je bilo fizično, delovni čas pa neprimeren. Takrat še nismo poznali strojne obdelave, razen mešalcev za testo. Naša varnost pri delu ni bila zajamčena, saj zasebni mojstri niso posvečali temu nobene pozornosti. Težko si dobil zaposlitev. Preveč je bilo delovne sile in to je koristilo zasebnim pekovskim obrtnikom, da so jo izkoriščali po svoji želji z nizkimi osebnimi dohodki, ob težkih delovnih pogojih. Kulturno življenje pekov je bilo na nizki stopnji zaradi napornega nočnega dela, miselnosti in vpliva njihovih mojstrov, ki so skrbeli za to, da je bil pekovski delavec čimmanj razgledan, da je imel čim ožje obzorje. Peki pa so kljub takšnim pogojem širili svoje obzorje in šli svojim idejam naproti, za boljši jutri. To dokazuje tudi dejstvo, da je iz vrst pekov prišlo v času NOV mnogo narodnih herojev. Peki so prispevali velik delež za osvoboditev naše dežele izpod okupatorjevega jarma. Pozneje so pri izgradnji naše domovine prav tako prispevali svoj nemajhen delež s svojim udarniškim delom. Bili so povsod: v rudnikih, na Pšati, v kočevskih gozdovih, graditi so pomagali Litostroj in Ambrožev trg v Ljubljani. Dobivali so udarniške značke, postajali udarniki in tudi komandanti brigad, kakršen je bil naš sodelavec Marjan Mihaja. Peki v Združenih pekarnah Moste so se leta 1952 odrekli svojemu dobičku, ki so ga prispevali za dvig svoje kulturne ravni. Imeli so nizek življenjski standard in vsak dinar bi jim prišel prav. Toda s tem denarjem so si kupili tamburice in ustanovili svoj pekovski ansambel, ki ga lahko vidimo na sliki. Sami smo prispevali sredstva za plačevanje profesorja, ki nas je poučeval. Po uspehih, ki smo jih dosegli, nas je sindikat pekov finančno podpiral. Nastopali smo po raznih krajih Slovenije. Najbolj smo bili veseli, ko smo v močni konkurenci osvojili prvo mesto v ljubljanski regiji. Veliko veselje je bilo tudi med rudarji v Izlakah, ko smo jih razveselili s poskočnimi polkami in valčki. Tega obdobja se spominjam kot najlepšega in mislim, da bo glasba tudi tistim, ki prihajajo za nami, pomenila veliko podporo in veselje pri vsakdanjem delu.« NOVA PLOŠČA, NOVA PLOŠČA, NOVA PLOŠČA, NOVA PLOŠČA, NOVA PLOŠČA, NOVA PLOŠČA, NOVA PLOŠČA, NOVA PLOŠČA, STARA GOŠČA, STARA GOŠČA, STARA GOŠČA, STARA GOŠČA, Cankarjevo delo, Cankarjeva založba, Cankarjeva ulica, Cankarjeva bralna značka, Cankarjeva nagrada, Cankarjev kulturni dom: Betonski ali dušni samoprispevek? Cankarju na uho: Razgalil si očete, vnuki te častijo, obrobni »pen-nagradar« iz tebe zida spomenik, ostrine tvoje tčpi se bojijo, saj v HLAPCIH vsakdo vidi le — sosedov lik. Cankarjev samo-spoštovavec IC Simbolične nagrade za 10, 20, 30 let zvestobe Žitovemu mlinarstvu Pekovski tamburaški ansambel, ustanovljen 1952. leta Sedijo z leve: Franc Stenko, Viktor Hostnik, Franc Lalič, (tovariša z bisernico se ne spomnim), Matija Horvat, Tone Brinovec in Stefan (priimek pozabljen). Stojijo, z leve: prof. Ciril Pavlič, Polde Žnidaršič, Franjo Dobaja, Jože Poglavšek, Tinca Celarc, x Ignac Werbole (umrl 20. 2. 1982), Vinko Trček, Štefka Živec, Jože Križmanič in Tomo Vukelič Dragi Nace! Poslovilne besede ob smrti Naceta Werbo!eta Boleče je odjeknila vest, da te je kruta usoda in zahrbtna bolezen mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine in iz sredine tvojih najdražjih. Težko je verjeti, da te ni več med nami, saj si skoraj včeraj slekel svojo belo pekarsko obleko, ki si jo z izredno vnemo in velikim zadovoljstvom nosil aktivno 40 let, razen tistih dni in mesecev, ko so te italijanske fašistične oblasti obsodile na petnajstletno ječo. Tudi težko življenje v vojnem času, tvoje aktivistično delo in zapori te niso strli, marveč si bil vedno v prvih vrstah družbenopolitičnih sil napredka in razvoja delavskega in samoupravljal-skega življenja v naši družbi. Tvoj delež in vsestransko prizadevanje pri razvoju pekarstva in v novi dejavnosti zmrznjene hrane in slaščičarskega peciva v DO Žito, tozd Pekarne, Ljubljana, je nedvoumno veliko in nadvse dragoceno. Posebno se te spominjamo in cenimo tvoje družbenopolitično delo in tvoj trud pri uveljavljanju položaja delavca kot samoupravljalca z vsemi pravicami, dolžnostmi in odgovornostmi. Dragi Nace! Neizprosna je resnica, da te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine prav v času, ko bi lahko užival svoj zares zasluženi pokoj v krogu svojih najdražjih, prijateljev in znancev. Ob teh težkih trenutkih, ko se poslavljamo od tebe, dragi Nace, želim v imenu vseh tvojih sodelavcev povedati, da smo te resnično cenili in te imeli radi ter da te bomo kot takega, dobrega tovariša, ohranili v najlepšem spominu. Tvojim dragim, tvoji soprogi, hčeri in sinovom naj bi te iskrene besede le malo omilile bolečino ob izgubi najbližjega in jim izrekamo globoko sožalje. Tebi, dragi Nace VVerbole, pa izrekam iskreno zahvalo za tvoj dragocen prispevek k našemu napredku in razvoju z željo: Naj ti bo lahka -naša slovenska zemlja! Slava tvojemu spominu! Tvoji sodelavci tozd Pekarne, Ljubljana ZAHVALA Vsem, ki ste ob smrti naše mame sočustvovali z nami, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti — iskrena hvala! Mara Abraham in vsi njeni ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega očeta se lepo zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so darovali cvetje in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, prav tako tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Janez Zavodnik Polavtomatsko linijo za žemlje in kajzerice z novosadskega sejma (na sliki) Gostol že proizvaja Novosti v Gostolovem prehrambenem programu Metka Zalar rr: Prva serija Gostolovih hidravličnih delilnih strojev Za nadaljnji razvoj na področju prehrambene panoge se odločamo v skladu s potrebo naših kupcev in najnovejših dosežkov v svetu. Pri tem se zavedamo, da bo uresničitev naših načrtov v tem letu zelo težko izvedljiva zaradi izrednega pomanjkanja materiala in skoraj onemogočenega uvoza. Kljub temu, da si v odnosu do naših kupcev prizadevamo, da bi lahko čimbolj dosledno izpolnjevali svoje obveznosti in ugodili njihovim željam, pa si ne moremo zakrivati oči pred situacijo, kakršna vlada na našem trgu. Žal bodo takšne razmere nujno vplivale tudi na naše sodelovanje z Žitom, kljub vsem našim naporom, da pravočasno ugodimo njihovim željam. Prav dobro namreč vemo, da so prizadevanja celotnega živilskega kombinata Žito usmerjena v ne- nehen razvoj vseh dejavnosti. Ob tem nam je še živo v spominu izjava direktorja tozd Pekarna, Antona Kosovela v lanskem letu, ki je sicer ugodno ocenil poslovno sodelovanje z Gostolom, vendar je pri tem posebej opozoril na probleme ekonomičnosti in konkurenčnosti, ki bodo pri nakupu opreme v bodoče igrali poleg kvalitete vedno bolj odločilno vlogo. Tega se v Gostolu dobro zavedamo, zato skušamo pri razvoju opreme upoštevati čimveč takšnih rešitev, ki bodo vplivale na znižanje cene posameznih strojev. In kakšna je oprema za pekarne, ki jo bo lahko Gostol v kratkem času ponudil svojim kupcem? Verjetno je umestno, da najprej povemo, kako je z našo pečjo Burjo, ki jo imajo v mnogih pekarnah Žita. Na tej peči so bile ugotovljene nekatere osnovne pomanjkljivosti, zato smo se odločili za izdelavo nove Burje, na pečeh, ki redno obratujejo, pa smo odpravili napake. Prvi prototip te Burje je bil prikazan na novosadskem sejmu v letu 1981, sedaj pa potekajo končni preizkusi v pekarni v Grosupljem, ki bodo kmalu zaključeni. To peč bomo izdelovali v naši temeljni organizaciji v Idriji, kjer naj bi po sedanjih ocenah stekla redna proizvodnja konec tega leta. Precejšnjo pozornost vzbuja tudi oljna peč. Kot je znano, smo lani izdelali prva dva prototipa te peči, ki sta bila predstavljena udeležencem III. posvetovanja jugoslovanskih tehnologov v Novi Gorici. Živilski tehnologi so ob tej priložnosti peč zelo ugodno ocenili in so bili prav navdušeni nad istočasno peko različnih izdelkov na vseh treh etažah, pri čemer je možna poljubna regulacija temperature. Oba prototipa že redno obratujeta v novogoriški pekarni Peciva, medtem pa so že v delu dopolnitve peči, ki naj bi pripomogle tudi k njeni pocenitvi. Gotovo so zanimivi tudi drugi naši stroji. Tako je v zaključni fazi izdelava prototipa spiralnega mešalca testa SM-85. Ta bo intenzivnejši od dosedanjih DK-mešalcev in osnova nove družine mešalcev, ki bodo mešali testo hitreje in bolj kvalitetno. Kmalu bo zaključena tudi izdelava prototipa batnovakuumske-ga delilnega stroja, ki bo namenjen predvsem delitvi testa za asortiman, kjer se zahteva boljša kvaliteta deljenja. Ta stroj bo imel sposobnost, da bo delil testo z obsegom delitve od 180 do 2100 gramov. Izdelujemo tudi prvo serijo hidravličnih delilnih strojev, ki se uporabljajo predvsem za deljenje mehkih test