URN_NBN_SI_doc-OOXWH2DK

9 UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE Editorial Alenka Kavčič-Čolić Uvodink Editorial Na začetku junija 2014 je potekal kongres Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje in dostop, ki ga je organizirala Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Ob tej prilož- nosti so bile predstavljene Smernice za zajem, trajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki (v nadaljevanju Smernice), ki smo jih pripravili na pobudo ministrstva, odgovornega za kulturo, v okviru projekta EU.Si.Ti. Namen Smernic je ure- diti ustvarjanje digitalnih vsebin, njihovo trajno ohranjanje in omogočanje dostopa do le-teh v Sloveniji. Na omenjenem kongresu je sodelovalo okrog 150 udeležencev iz več kot 50 slovenskih kulturnih in znanstvenih organizacij, med katerimi so bile knjižnice, arhivi, muzeji, galerije in raziskovalni inštituti. Predavatelji iz več kot 25 organizacij so predstavili svoje izkušnje s področja digitalizacije, gradnje digitalnih zbirk, njihovega trajnega ohranjanja in urejanja dostopa. Pokazalo se je, da se praksa na teh področjih zelo hitro razvija. Seveda pa je v različnih strokah čutiti različne pristope. Na kongresu smo ugotovili, da bi se zato morali veliko bolj povezovati, predvsem pri trajnem ohra- njanju digitalnih virov. Vsi vemo, da morajo biti za trajno ohranjanje digitalnih vsebin izpolnjeni določeni pogoji. Morda je še pomembneje kot pri gradivu na papirju, da se postopek trajnega ohranjanja začne na začetku njihovega nastajanja. Digitalni skrbni- ki morajo zagotoviti, da poleg digitalnih vsebin ohranijo tudi vse informacije o njiho- vem poreklu, nastanku, avtorskih pravicah in kontekstu ustvarjanja in, če lahko tako rečemo, tudi delovanja. Kljub temu, da je bil v Sloveniji pred kratkim sprejet standard ISO 14721/2012, ki ga prav zdaj prevajamo v slovenščino, je teoretični model za odprti arhivski sistem (OAIS), ki ga opisuje standard, odprt za različne interpretacije, zato je treba to področje usklajevati in natančneje opredeliti na višji ravni. Ravno zato se med sklepi kongresa navaja potreba po nacionalni strategiji, ki bo usmerjala trajno ohra- njanje. Od strategije pričakujemo, da bodo določeni ter finančno in kadrovsko pod- prti centralni digitalni arhivi za različna strokovna področja, kajti vemo, da digitalno skrbništvo s ciljem trajno ohranjati dostopnost do tega gradiva zahteva veliko časa, kadrov, informacijsko-tehnološke opreme in znanja, kar je manjšim organizacijam tež- ko dosegljivo. Kongres je združil dva dogodka, in sicer Konferenco o trajnem ohranjanju iz leta 2010 in posvetovanje Ljubljana v BiTih – BiTi v Ljubljani iz leta 2012. Tokrat smo se, drugače