'o srečanje svojih delavcev in Sih občanov. Kulturni spored 1)0 začel ob 10.30, fekmo-e v vlečenju vrvi, streljanju ' treh šaljivih disciplinah pa H uri. Igral bo tudi plesni lrribel. Na ta dan bo urejen 5 merni promet, in sicer: Vah-' Miklavž od 8. do 12. ure in •4.30 do 16. ure; Miklavž-®hta pa od 13. do 14. ure in l6-30 do 20.30.
St. 29(1510) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek,
20. julija 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
jjoienjci v vrhu
Uspehi naših filatelistov
koncu junija je bila v Ljublja-® 'etna skupščina Filatelistične zve-} Slovenije, na kateri so obiavnava-delo v letu 1977. Komisija zveze 34 društev razvrstila glede na e pri lanskem delu, pri čemer s« dolenjska društva zelo dobro ^ezala: FD Krško s 1.313 točka-,	FD Kočevje z 909, FD Novo
1()0D esto s 663 in FD „Verigar” Breži-sLh ^ točkami. Uspeh je zelo ^buden, žal pa so na Dolenjskem društva, ki niso zadostila obvez-^ T^tim do FZS. Točkovno so jih 'par „5** ocenili (FD Črnomelj 30 točk, u"" a 8 točk), ne pa tudi uvr-
spre*' test* sIcoS
lilo ^ jd* itn* , '
epa"
,udtf
>bič
idel('
IP*
0
Ft) Metlika j -v omt da je filatelistična sekcija Ljud-
v omenjeni izbor. Poročali smo
4 tehnike Žužemberk ^Ploitio FZS, njen vodja J*dre pa srebrno plaketo Lovrenca ®«rja. v gradivu, pripravljenem za I^PŠčino FZS, so tudi posebej po-lai^ filatelisti iz Kočevja, ki so ' Prejeli srebrni znak Osvobodilne
Nasa naveza na Prokletijah
Po večmesečnem urjenju se bo novomeška ,žepna' alpinistična odprava spopadla s Prokletijami v Črni gori
t ?te. Tudi glede prirejanja filate-•cnih razstav in sodelovanja na
so bila dolenjska društva
Najboljšimi.
A. ARKO
GRADBENO MRAVLJIŠČE
BriY krški občini je dnevno začasno ^javljenih do 3.500 delavcev iz te .n**1 krajev države. To potijuje iz-®io živahno gradbeno dejavnost.
Jub tolikšnemu prilivu delavcev javn- i°^ n‘maj° posebnih težav z redom in mirom. Število za-iz drugih krajev bo že pri-t u *eto znatn0 “Padlo, saj bo takrat zaključenih več objektov, ri tudi jedrska elektrarna.
KRŠKO:
POPRAVILO
GASTROJA
nin,„DVarn* celuloze in papirja
te&n	v	Kr5kem	s0 PfejSnjj
sf . ^celi z remontom papirnega
knrJ! ^ dobrem mesecu dni, koli-
bodn ° trajala popravljalna dela,	D-
li dn,?° bno pregledali, zamenja-	4 zadnjega četrtletja	1979
ia oh ® dele 'm spet usposdbili *	J
. ratovanje prvi papirni stroj, ki ^»ajstarejši v tovarni glede na čas
ZA ZDRAVILA — Okrog velikanskega gradbišča jedrske elektrarne v Stari vasi pri Krškem je krški Agrokombinat v sodelovanju z „Lekom“ zasejal obilo rži. Pred časom so jo bili, okužili14 tako, da so pred pravo žetvijo posebni kombajni, podobni pajkom, že lahko obirali ržene rožičke, iz katerih pridobivajo dragocena zdravila. Letina je bila dobra. (Foto: Železnik)
Smrečica na vrhu kupole
Uspeh Gradisovih delavcev v jedrski elektrarni
Graditelji jedrske elektrarne v Krškem ne poznajo poletnega oddiha. Zanje je dragocen vsak dan, vsaka ura in vsaka minuta, zlasti še za tiste, ki so odvisni od vremena.
Med njimi so tudi gradisovci. Ti so opravili na gradbišču zahtevno delo: zgradili so 62 metrov visoko betonsko kupolo, na vrhu katere so v petek dopoldne postavili smrečico ter izobesili Gradisovo zastavo. V zaščitni plašč reaktorske zgradbe so vzidali okoli 60.000 kubikov betona.
Jedrska elektrarna v Krškem bo končana do konca prihodnjega leta. Investitorja tega velikega energetskega objekta sta izvršna sveta obeh republik, Slovenije in Hrvaške. Pozneje si bosta namreč republiki delili tudi energijo, ki jo bo proizvajala prva jugoslovanska atomska centrala. Gradi jo ameriška firma Westinghouse, ki je z investitorjem podpisala pogodbo na ključ. Izročiti ga bo morala najkasneje do konca
Po napornih štirimesečnih pripravah bo v Črno goro odpotovala novomeška šestčlanska alpinistična odprava, ki bo poskušala v nevarnih Prokletijah osvojiti štiri težko dostopne stene Brade (2490 m), Nedžina-ta (2340), Žutega kamena (2520) in Komova nad Andrije-vico.
Na Prokletije se bodo člani alpinistične sekcije novomeškega planinskega društva odpravili v dveh delih: v nedeljo dopoldan (23. julija) bosta s posebnim tovornjakom, ki so ga odpravi brezplačno posodili straški „Gorjanci“, in 400 kg težkim tovorom odpotovala Stane Mokotar in Stojan Golob, 28. julija pa se jima bodo priključili še alpinisti Silvo Fir, Miran Jovič, Janez Železnik in Marko Švent. V črnogorskih stenah se bodo mladi Novomeščani okoli 40 km od Peči od blizu spoznali z neizprosnimi stenami in preizkušali svoje znanje, moči in zdržljivost.
O PROSTORSKEM PLANU OBČINE
V torek, 25. julija, bo v Metliki seja vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati se bodo seznanili z izvajanjem investicijskih programov SUS in gospodarskih organizacij v srednjeročnem planskem obdobju in v prvi polovici letošnjega leta.
Dani S?a' Neprekinjeno proizvaja 4»su ot* *eta 1955 dalje, v tem U P8 S3 niso bistveneje popravlja-' Sto"1 Pret*e*ovali, tako da je bil sedeta remont že dalj časa nujno po-Vj°en- Med prekinitvijo obrato-Vj.i3 s,r°ja bo izpadla proizvodnja v ^ ,nost' 3000 ton papirja, kar pa ^asneje, ko bo stroj znova uspo-
POBRATENI ZBORI V BREŽICAH
V počastitev dneva vstaje bo v soboto, 22. julija, v brežiškem gradu koncert štirih pobratenih zborov. Nastopila bosta dva zamejska zbora, „Zarja” iz Železne Kaple in ,, Vasilij Mirk” iz Kunto-vela. Z njima bosta pela še vaški pevski zbor Svobode iz Stražišča pri Kranju in moški pevski zbor Svoboda iz Brežic.
> za delo, nadoknadeno.
IM V: SPET SREČANJE NA GORJANCIH
-Industrija motornih vozil u j Vega mesta bo priredila na J? vstaje slovenskega ljudstva v lah*0’	HI'	tradicio-
Hih
»e bo
yanje v H v *_
Glavna tema razgovora, ki ga je minuli teden v prostorih Hotela Metropol sklical novomeški IMV in ki se ga je zraven predsednikov skupščin in izvršnih svetov ter sekretarjev OK ZK štirih dolenjskih občin (Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Trebnje) udeležil tudi podpredsednik skupščine SRS Ludvik Golob, je bila razvoj IMV in program investicijskih vlaganj tega danes skoraj že 6.500-članskega kolektiva na Dolenjskem
Po besedah generalnega direktorja IMV Jurija Levičnika predvideva srednjeročni program tovarne avtomobilov nekaj novosti med dolenjskimi tozdi in obrati. Tako naj bi se v bodoče lesnopredelovalna industrija za potrebe IMV skoncen-
triala le v Šentjerneju in Črnomlju, medtem ko za obrat na Suhorju predvideva program preusmeritev proizvodnje (elementi za dostavna vozila in pomivalna korita). Pogovori pa tečejo, da bi sedanja žaga na Suhoiju postala last vaščanov.
Veliko besed je bilo posvečenih tudi obratu na Mirni, ki v svojem programu zajema še obrat v Adlešičih. Za oba je predvidena posodobitev proizvodnje in specializacija, vse pa kaže, da se bo v program kmalu vključila še ena novost: izdelovanje predšotorov za prikolice. Zaenkrat se zatika še pri dobavitelju blaga, kajti cene domačih tkanin so v primerjavi s tujimi neprimerno višje. Vsekakor pa bi uresničitev te novosti veliko pripomogla k temu,
■■mi i	mr	'
^KRANJCI NA KOROŠKEM - Mladinska folklorna skupina , Ivan Navratil44 iz Metlike se je festivala narodnih noš v Vrbi na avstrijskem Koroškem. Na prireditvi je nastopilo 51 skupin C^trije, Italije in Jugoslavije. Že samo povabilo je bilo za skupino veliko priznanje, uvrstitev na mesto pa lep uspeh. Načrtno dela šele dobro leto, čeprav obstoja že dlje časa. V septembru jo Pomemben nastop na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici.
Kadrovske
okrepitve
Inž. Maks Kurent odhaja v krmeljsko Metalno — Inž. Jože štimac septembra v Kopitarni
Inž. Maks Kurent, direktor mirenskega tozda novomeške IMV in družbenopolitični delavec, bo verjetno dal slovo podjetju, s katerim je rasel. Zvedelo sc je, da sc je Kurent prijavil na razpis za direktorja krniclj-skega tozda mariborske Metalne. Temu kolektivu je potrebno dobro vodstvo, saj je že v tretji sanaciji. Kurent je bil na obisku v Mariboru, kjer so se posvetovali, kako iz težav v Krmelju.
Sevniška občina bo v bližnji prihodnosti deležna še ene kadrovske okrepitve. Delavski svet Kopitarne, najstarejšega kolektiva v občini, je imenoval za direktorja dipl. inž. lesarstva Jožeta Štimca, dosedanjega direktorja nabave v ribniškem Inlesu. Stimac bo nastopil delo v Sevnici 1. septembra.
Glavni tabor bodo postavili v dolini Grbaja pod severozahodnimi stenami Brade. Tovornjak bo pripeljal njihov tovor do vasi Gusinje. Od tam si bodo pomagali z osli, ko pa bo poti zmanjkalo, bodo morali to-
PROKLETIJE - Na sliki so težko prehodne stene Brade, s katerimi se bodo spopadli člani alpinistične sekcije novomeškega Planinskega društva. V črnogorske Prokletije se bodo odpravili 23. julija, domov pa se bodo vrnili 14. avgusta. (Foto: J. Gradišar)
vor sami prevzeti. V črnogorskih stenah naj bi novomeška alpinistična odprava , ki se bo vrnila domov 14. avgusta in so jo podprle organizacije združenega dela z Dolenjskega, nabrala izkušnje za prihodnje podvige.
J. PEZELJ
MLADINSKI KOZJANSKI ODRED ZGLEDEN
V nedeljo zvečer so se z zvezne delovne akcije v Posočju vrnili v svoje domove brigadirji MDB Kozjanski odred. Brigada je osvojila vsa možna priznanja, posebno vidni so bili uspehi pri družbenopolitičnem delu in obveščanju. Brigado je sestavljalo 47 brigadirjev iz občin Brežice in Sevnica.
Zamisli za novo tovarno in kremenčev rudnik
Lisca načrtuje 300 milijonov din vredno tovarno v Zabukovju — Kremenčev rudnik na Blanci
Delegati občinske skupščine v Sevnici so na včerajšnji seji med drugim obravnavali tudi poročilo o izvajanju družbenega načrta razvoja občine do leta 1980.
V iskanju naravnih prednosti so se Sevničani najprej ustavili pri možnostih izkoriščanja domala neizčrpnih zalog kremenčevega peska, ki so nakopičene zlasti na območju KS Blanca. Pred durmi je ustanovitev rudnika. Obstajajo že vzorci surovine za posebne gradbene elemente, ki lahko prinesejo pravo revolucijo v gradbeništvu.
Sevniška Lisca je ob močnem izvozu svojih izdelkov tudi velik potrošnik uvoženih elastičnih surovin, znanih kot Lycra. S skupnim vlaganjem v Trak Mengeš se bodo rešili odvisnosti od uvoza za trakove. V Sevnici je kot tozd TOKOS že začela obratovati nova tovarna. Izdeluje termično oblikovane košarice. Glede na razpoložljivo delovno silo na nerazvitem Kozjanskem, katerega del v sevniški občini je KS Zabukovje (celo območje pa se ponovno odpira proti Sevnici z modernizacijo ceste proti Planini), je popolnoma naravno usmeriti tja tudi zahtevnejšo naložbo. V sevniški občini računajo tudi na širše razumevanje bank in drugih tovarn. Le določen načrt lahko potegne obe krajevni skupnosti (Zabukovje in Blanco) iz nerazvitosti, s tem pa po vsej verjetnosti tudi samo sev-niško občino iz „kluba dopolnjevanih občin".
Dolenjska podpira program IMV
Pogovor predstavnikov IMV z vodilnimi kadri Štirih dolenjskih občin — Preusmeritev proizvodnje na Suhorju — Mirenski obrat kmalu tozd?
da bi se mirenski obrat foimiral v samostojen tozd.
265 strani obsegajoči program razvoja novomeške IMV prinaša še marsikaj novega. Udeleženci četrtkovega posveta so ga enoglasno podprli. Ta program zagotavlja tudi, da bo Industrija motornih vozil že čez čas postala sozd z delovnimi organizacijami po branžah.
B. BUDJA
CESTE JIH ČAKAJO — Del sovjetskih vlečnih vozil Kamaz v voznem parku „Gorjancev” v Straži pri Novem mestu. (Foto: M. Markelj)
Sovjetska vozila v Straži
Sovjetska vlečna vozila Kamaz zamenjala dotrajana težka tovorna vozila Gorjancev — Ugodan nakup — Samo del
investicij
21 težkih tovornih vozil iz voznega parka delovne organizacije „Goijanci”, tozd Transport, katerih teža in dotrajanost nista bili v skladu s predpisi so pretekli teden nadomestili z novimi vozili sovjetske izdelave. Vlečna vozila Kamaz so opremljena s polprikolicami kočevskega Itasa in s svetlobnimi telesi ljubljanskega Saturnusa, torej gre za vozila, ki so nastala v sodelovanju sovjetske in jugoslovanske industrije.
Tozd Transport je tako sicer ohranil enako število težkih tovornih vozil, dejansko pa je zmanjšal skupno nosilnost voznega parka za 190 ton. Nakup 21 sovjetskih vlačilcev predstavlja investicijo v vrednosti 14 milijonov dinarjev, kar v celotnem investicijskem načrtu delovne organizacije pomeni manjši del. Večji gre namreč za gradhjo hotela
Metropol v Novem mestu, zatorej bi lahko zapisali, da Gorjanci zmanjšujejo tovorni promet.
Prvo sovjetsko vozilo so v Gorjancih preskušali nekaj mesecev; tako po svojih značilnostih, kot uporabi sodobnih naprav vozilo ne zaostaja za podobnimi iz zahodnih držav, seveda pa je uvoz iz vzhodne države v sedanjih razmerah za našo uvozno politiko smotrnejši. Goijanci so prva delovna organizacija v Sloveniji, ki je uvozila Kamaze, v Jugoslaviji pa je sedaj okoli 300 teh vozil.
\ti\i
V drugi polovici tedna bo deloma sončno vreme, v popoldanskem času bodo posamezne nevihte.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
I
Prva skupščina mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini, ki se je začela v Ljubljani, je povsem konkreten prispevek k splošnim naporom neuvrščenih držav in predstavlja uresničevanje ideje, sprejete na enem izmed sestankov na vrhu. Doslej je ratificiralo statut te mednarodne znan-stveno-razsikovalne intitu-cije 21 držav v razvoju, pričakujejo pa, da se bo to število še povečalo.
Dr. Anton Vratuša, predsednik upravnega sveta mednarodnega centra, je v svojem govoru ob začetku skupščine izjavil, da je mednarodni center prva skupna ustanova držav v razvoju in neposredna posledica ideje opiranja na lastne sile, vzajemno pomoč in solidarnost držav v razvoju.
Uresničevanje
ideje
Center se ukvarja z raziskovanjem, izobraževanjem, usposabljanjem in posvetovalno dejavnostjo podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju. Ta podjetja je treba proučevati kot pripomoček, ki deželam v razvoju omogoča pritegnitev vseh materialnih in človeških virov za hitrejši razvoj na gospodarskem in kulturnem področju, kar pomeni krepitev gospodarske moči in s tem neodvisnosti dežel v razvoju, je dejal med drugim Anton Vratuša.
DELEGACIJA SKUPŠČINE SFRJ V ZDA
t
Delegacija skupščine SFRJ, ki jo vodi predsednik Dragoslav Markovič je na uradnem obisku v Združenih državah Amerike. To je prvič, da je uradna delegacija skupščine na obisku v tej državi.
Že prvi razgovori z gostitelji so pokazali, da imata obe strani izreden interes za dolgoročno sodelovanje zlasti na gospodarskem področju. Pri tem so ugotovili, da je za tako sodelovanje še veliko neizrabljenih možnosti. Nemara najboljša ilustracija tega je podatek, da bi lahko
jugoslovanska podjetja izvažala na tržišče Združenih držav Amerike okoli 2700 različnih izdelkov, v resnici pa jih izvažamo le okoli 70, pri čemer odpade na samo petnajst izdelkov kar osemdeset odstotkov vsega našega izvoza.
KONČAN SESTANEK SEDMERICE
V Bonnu se je končal sestanek voditeljev sedmih industrijsko razvitih držav, na katerem so objavili skupno sporočilo, v katerem poudarjajo stične točke in strategijo skupnega nastopa v mednarodnih, še posebej gospodarskih odnosih.
Opazovalci ob tem poudarjajo, da je vsaka država ob izrekanju za skupne akcije vendarle poskušala zase obdržati čimveč manevrskega prostora za samostojno delovanje. To se kaže v nekaterih sklepih, ki zadevajo na primer boj proti inflaciji, nezaposlenosti in varovanju nacionalnih valut.
Prevladuje prepričanje, da ne gre za kako izjemno ali celo zgodovinsko srečanje, marveč za bolj ali manj rutinski dogovor o kar se da usklajenem skupnem nastopu.
Vsekakor pa so voditelji sedmih industrijskih držav sprejeli vrsto razmeroma konkretnih sklepov, ki bodo lahko učinkovito prispevali predvsem k ohranitvi in utrditvi njihovih lastnih gospodarskih pozicij - kar velja, denimo, še posebej za usklajevanje energetske politike. Glede tega vzbujajo pozornost sklepi o povečanju proizvodnje premoga, zmanjševanju odvisnosti od uvoza nafte in iskanju novih energetskih virov.
V sklepih, ki obravnavajo mednarodno trgovino, izstopajo poudarjena načela o prosti in neovirani mednarodni blagovni menjavi, pri čemer deželam v razvoju priznavajo „pravico zahtevati boljši in lažji pristop na tržišča visoko razvitih industrijskih držav. “
JANEZ ČUČEK
SPET SPOPADI V BEJRUTU — V Bejrutu in okolici so se konec minulega tedna obnovili spo
med desničarji in levico. V boje so posegle tudi arabske mirovne sile, ki jih v veliki večini sestavljajo sirske pehotne in oklepne enote. Med spopadi je bilo več deset ljudi ubitih. Na sliki: glavno mesto Libanona Bejrut med nočnim obstreljevanjem, kije terjalo več smrtnih žrtev. (Telefoto: UPI)
Preživnina le za izbrance?
Razmišljanja ob predlogu novega zakona o preživninskem varstvu kmetovalcev
K predlogu zakona o preživninskem varstvu kmetov je med raz-avami bilo slišati dve pomembni pripombi. Nekateri menijo, da o predvidena preživnina ostarelih kmetov premajhna, drugi pa opozarjajo, da bodo možnosti priti do nje preveč omejene. Mnogi kmetje, za katere svojci ne marajo skrbeti, si namreč želijo tako socialno varstvo.
Višina preživnine bo po predlogu za izdajo zakona o preživninskem varstvu kmetov določena po vrednosti zemlje in gozda, ki ju bo ostarel in dela nezmožen kmet oddal v zameno zanjo. Najmanjša preživnina pa naj bi bila enaka starostni pokojnini kmetov, ki znaša letos 595 din mesečno, če kmet odda le 2 ha kmetijske zemlje ali 3 ha gozda. Pri večjem obsegu in vrednosti oddanega posestva - zemlja in gozd bosta ocenjena — bo preživnina ustrezno večja, torej lahko dvakrat, trikrat ali še več.
Za onemogle kmete bo gotovo dobro, da si preživnino lahko zagotove tudi z oddajo majhnega posestva. Čeprav bo nizka, bo gotovo vredna več kot slabo obdelana ali neobdelana zemlja. Če kmet odda celo posestvo in si za ohišnico zadrži največ 30 arov zemlje, seveda poleg hiše, bo poleg preživnine prejemal tudi starostno pokojnino, ne da bi zanjo moral plačevati prispevek. Tudi davka od
katastrskega dohodka ne bo več plačeval. Tako bo prihranil skoraj polovico starostne pokojnine, kar zdaj porabi za take obveznosti; vrednost še ene starostne pokojnine pa bo pridobil v obliki preživnine. Seveda tisti, ki ima le 2 ha zemlje ali 3 ha gozda, drugi pa več.
Bolj zaskrbljujoč je predlog, da bi si ostarel kmet lahko zagotovil tako preživnino le takrat, če bi kmetijsko ali gozdno družbeno posestvo ali kmetijska zemljiška skupnost bila pripravljena prevzeti njegovo zemljo in gozd in ju plačati po tržni ceni v sklad starostnega zavarovanja kmetov. Družbena posestva imajo raje ravninsko kot hribovsko zemljo in večje celote kot majhne parcele. Z njihovega stališča je to prav, saj jim zem-
TELEGRAMI
NOTRANJEPOLITIČNI
Nedvomno je zelo pomembno, da so kongresi Zveze komunistov tako enotno in odločno poudarili vlogo samoupravnega druž-benega planiranja, saj je odnos do planiranja, kot je dejal nedolgo tega Edvard Kardelj, v bistvu resnično odnos do socialističnega samoupravnega sistema, do prihodnosti naše družbe.
Dolgoletno zanemarjanje planiranja se vsekakor, kot negativna plat našega odnosa do stabilizacije, kaže še dandanes in to kljub dokajšnjim dosežkom, ki smo jih uspeli uveljaviti v zadnjem času. Ne gre namreč pozabiti dejstva, da v nekaterih okoljih še vedno nimajo nikakršnih razvojnih planov, čeprav gre predvsem za manjše organizacije združenega dela, nekaj pa je tudi takih, ki jim plani še vedno pomenijo nekakšno nizanje številk in drugih podatkov, ki so se rodili v glavah ne-
Za globlji smisel
katerih posameznikov, vendar so vse prej kot usklajeni z družbenimi načrti, hotenji in predvsem možnostmi.
Vendar pa je kljub tem slabostim treba ugotoviti, da praktično ni več takih, ki se ne bi zavedali pomena samoupravnega družbenega planiranja. Odločna akcija, ld so jo vodile predvsem družbenopolitične organizacije, je vsekakor spodbudila prizadevanja, s katerimi smo kljub gospodarskim problemom ali zaostrenim mednarodnim gibanjem zagotovili, da vendarle v dokajšnji meri uresničujemo osnovne usmeritve srednjeročnega razvoja naše republike in s tem prispevamo k uresničevanju dogovorjenih nalog v vsej Ju-
goslaviji. Vendar nas v tem še vedno pesti razmeroma nizka gospodarska rast oziroma prenizka produktivnost dela. Le tisto, kar bomo sami ustvarili, lahko „pojemo”, in to je resnica, ki se je očitno še vedno premalo zavedamo. Samo dejstvo, da v osnovnih celicah sicer imamo plane, da pa so le—ti še vse premalo usklajeni in poenoteni, nujno povzroča nevšečnosti ter ruši enotnost sleherne akcije.
Prav zato se bo treba v slehernem okolju in na vseh ravneh predvsem dogovoriti o odpravljanju te pomanjkljivosti ter vnaprej načrtovati na podlagi določil zakona o planiranju, ki naj bi ga pri nas sprejeli predvidoma v jesenskem obdobju. Bistvo je namreč v tem, da mora sleherni plan resnično sloneti na ciljih in nalogah, za katere se delovni ljudje in občani dogovorijo in sporazumejo in so se prav zato zanje tudi pripravljeni zavzemati.
Zato je še posebej pomembno, da se v trenutkih, ko ocenjujemo in preverjamo naše dosežke in spoštovanje do skupnih načrtov, vprašamo, ali imamo dovolj kadrov, ki so na podlagi svoje strokovnosti in družbenopolitične usmeritve sposobni gledati naprej in predlagati v odločitev delovnim ljudem najboljše rešitve in poti. Dejstvo je namreč, da smo v naši zavesti uspeli zgraditi podlago, zdaj pa moramo nujno naprej. Plan namreč nikakor ni samo nekakšen cilj, ki si ga predse postavlja nekakšna nedoločna družba, temveč mora v njem sodelovati vsakdo med nami, imeti mora zagotovljeno sedanjo in prihodnjo materialno in socialno raven, seveda na podlagi svojih delovnih prispevkov.
JANEZ KOROŠEC
lja, ki jo plačajo, mora dajati dohodek. Kaj bo pa potem s hribovskimi kmeti in njihovimi neobdelanimi posestvi?
Kmetje predlagajo, naj bi družba prevzela vso ponujeno zemljo in gozdove oziroma posestva ostarelih kmetov ter jim zagotovila ustrezno preživnino.
Uredi naj si tako organizacijo, da bo obdelana vsa taka zemlja.
Po zakonu o kmetijskih zemljiščih je to tudi med nalogami kmetijske zemljiške skupnosti v občini. Kjer kmetijska zemlja ne ustreza za obdelovanje z večjimi kmetijskimi stroji družbenih posestev, naj jo posreduje zasebnikom, sosednjim kmetom.
Predlog je gotovo dober, čeprav ga ne bo moč uresničiti takoj po sprejetju novega- zakona.
V njem bi bflo treba nakazati take možnosti, če že ne določiti kot obveznost, ki naj bi jo uvajali postopoma.
JOŽE PETEK
šjlllllllllllllllllllimillllllllllllllllllllllllz zadnjega PavliheillllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllK1
I GARANCIJA
tedenski
mozaik
SOVJETSKA SODISCA SO, OBSODILA na dolgoletne zaporne kazni tri sovjetske državljane, obtožene protisovjetska i dejavnosti in vohunjenja v kori*1 nekaterih zahodnih držav, 'i Moskvi je sodišče obsodilo 111 trinajst let ječe Anatolija Saiat*- j skega, v Kalugi na osem let Alek'; sandra Ginzburga in v Vilnus" Viktora Pjatkusa na deset let?'; če. Del kazni bodo morali pl” stati v ječi, del pa na kazensko' -popravnem prisilnem delu. Oh sojeni niso priznali, da bi *! ukvarjali z vohunstvom ali pr°l' j sovjetskim delovanjem, temve so trdili, da so sc zgolj zavzenM" za demokratizacijo sovjetsk* družbe, za večjo osebno svobo do in za človekove pravice. Pr*( tako so zanikali kakršnokoli zvf zo s cionističnimi organizacij*' mi, za kar so jih prav tako obs” dili. Sovjetsko vojaško sodiš# pa je kaznovalo s smrtno kazni? A. Pilatova. Spoznalo ga je kit vega za izdajo domovine in v” hunjenje v korist reakcionarni11 sil in imperialističnih kroge* Kot je bilo mogoče ncurad”0 zvedeti, je bil A. Filatov majo’ sovjetske armade. Te obsodbesC še za kanček poslabšale odnos* med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike. Ai”f riški predsednik Jimmy Carter j4 S izrazil obžalovanje in dejal, obsojeni sovjetski državljani ni** nikoli delali za ameriške obVf ščevalne službe, marveč so s*| zgolj potegovali za človeške pi# vice in večje svoboščine v So”: jetski zvezi... Različno to mačenjc...
MEDTEM PA IMATA PO* TUGALSKA POLICIJA VOJSKA polne roke dela, K*1 lovita množico pobeglih jetnik0'; iz neke portugalske ječe. Iz ** pora Alcoentre je namreč P° begnilo nič manj kot 124 jeti” kov, ki so si izkopali rov pod j0? niškim obzidjem in jo mahnili o svobodo. Ta pobeg je zaradi sv° je dramatičnosti vzbudil velik* pozornost. Doslej je policiji vojski uspelo ujeti le slabo tret j* no ubežnikov. Zapor, iz katere?1 so pobegnili ujetniki, je n* menjen tistim, ki so obsojeni #* najtežje zaporne kazni. Kot sef
kT na?1 n^lf^admkS ^
danje zloglasne fašistične taji? policije PIDE. Ta je imela portugalskem veliko oblast, pf*/ den so mladi oficirji zrušili brn režim.
 f
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij
RIAD - Jemenska arabska republika je dobila novega predsednika. To je podpolkovnik Alija Abdulah Sae Saleh, eden izmed štirih članov začasnega predsedstva predsedniškega sveta, ki je upravljal deželo, odkar so 24. junija ubili predsednika Ahmeda Huseina el Gasmija.
ISTANBUL - Politično nasilje v Turčiji se nadaljuje. Tuje agencije poročajo o mrtvih in ranjenih, med katerimi je mnogo povsem nedolžnih ljudi, ki so povsem slučajno bili na mestu obračunavanja med policijo in pripadniki desničarskih skupin.
NIKOZIJA - Ciprski predsednik Kiprijanu je odstavil Tasa Papadopu-la kot predstavnika grške ciprske strani na medobčinskih pogajanjih. V obrazložitvi tega ukrepa je rečeno, da je Papandopul deloval proti interesom ciprske države in da je spodkopaval njeno enotnost.
BEOGRAD - V Beogradu je umrl Vladislav Obradovič, načelnik oddelka za mednarodne odnose in zveze centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Star je bil Sl let Ob njegovi nenadni smrti je izrekel sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc sožalje njegovi družini
BEOGRAD - Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je sprejel Sridata Ramfala, generalnega sekretarja Commonwealtha, ki je na delovnem obisku v naši državi.
MOSKVA - V Moskvi je v 61. letu starosti nenadoma umrl član politbiroja in sekretar CK KPZS Fjorod Kulakov. Bil je eden najbolj vidnih partijskih voditeljev Sovjetske zveze in je med drugim vodil delegacijo, ki se je udeležila enajstega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.
&
- Ul Je im, do bomo kmalu jpogoielif
- K|e neki, ea| nam sega voda do gilal
imunim   min i   m  .........................................
—	Ze nekaj tednov krajani naselja Ribni-v Šmarju (Sevnica) ne poznajo odmora pri pri-P^vi svoje ulice za asfaltiranje. Tudi občinska ^stna služba vzorno sodeluje. Njen vodja Alojz Lipoglavšek (v sredini) poprime tudi za grablje, a 0 nasvetih niti ne govorimo. (Foto: Železnik)
TURISTI IN RAČKE - Čeravno julij še ni postregel s pravo vročino, je biser Dolenjske, otoau grad, vedno dobro obiskan. Preden si turisti ogledajo' grajske zanimivosti ponavadi dodobra nakrmijo račjo družino. Na sliki: turisti pred malo otoško zanimivostjo. (Foto: J. Pezelj)
GOBARSKA TROFEJA - „Kar ustrašil sem se, ko sem zagledal to gobarsko grmovje," je dejal tovariš Krnc z Bučke, ko je na dobrem kvadratnem metru našel kar 12 kilogramov zajčkov. Zajčki veljajo za odlične gobe za vlaganje, so pa redki in zato gobarska trofeja. (Foto: P. Miklič)
„TA PRAVO” LETALO IGRAČA - Z nenavadno veliko igračo se lahko ponašajo otroci KS Mestnih njiv v Novem mestu. DLC iz Prečne je namreč na njihovem igrišču postavil pravo jadralno letalo, ki sicer ne sme več leteti, za razvijanje otroške domišljije pa je kot nalašč. (Foto: J. Pavlin)
Referendum v tovarni
..DJURO SALAJ“
Iglavci tovarne celuloze in P®Puja „Djuro Salaj" v Krškem do imeli danes, 20. julija, refe-r®ndum, na katerem se bodo °oločili za sprejem treh samou-Pfavnih sporazumov: sporazume o medsebojnih razmerjih pri Ustvaijanju skupnega prihodka, sPorazuma o združevanju fi-H^nčnih sredstev in organiziranju posebne finančne službe et sporazuma o sodelovanju z 8°zdnimi gospodarstvi v SRS. Na referendumu bodo sprejeli udi statut delovne organizacije.
vsebini vseh štirih aktov so bili delavci dobro obveščeni prek glasila Obveščevalec ter v okviru delovnih skupin.
M. JAZBEC
TRIMO pred prodorom na Kitajsko
Trebanjsko podjetje bo konec leta razstavljalo v Pekingu - Osvojili vse ateste na Ceho-slovaškem - Pred tem izvažali že v Vietnam in druge dežele v razvoju
Po doseženem brutoproizvodu je TRIMO že nekaj let vodilna med kolektivi v trebanjski manj razviti občini. Predstavlja samorastnika v pravem pomenu besede. Strokovne službe zagotavljajo inženiring, bodisi za proizvodne dvorane, bivalne prostore, šole ali telovadnice, mostne žerjave in cisterne.
*	»	v	v
Sej m is ca
NOVO MESTO: Tokrat so morali reja več kot polovico pujskov odpe-> neprodanih domov, zato so bi,^C delno popustile. Naprodaj je ce « . Pui^kov in 22 nad tri meseno fe**? pra5ičev> prodanih pa skup-Ssn^i	Cene: pujski so veljali
7fin j	d*"’ starejši prašiči pa
/,>0 do 1.050 din.
Rejci so pripeljali na jih	pujskov,	prodali	pa	so
i po 29 d0 31
5?*"* ‘eže. In
drie '*0 s°bot°, sp: Va Jstaje slovenskega ljudstva, bo ^Jem že dan =
dinarjev kilo-še to: namesto ko bo praznik
i poprej, 21. julija.
Kmetijski nasveti
Vročina viže prašiča s tira
_ pečica je v vročih poletjih zelo pogosta bolezen kmečkih vifrA ev' Pojavi se nenadoma; živali prenehajo jesti in dobijo soko vročino - do 42 stopinj Celzija. Pogosto se jim na koži rjavijo otekle koprivke temno rdeče barve in oglatih oblik.
, eČica, ta huda bolezen prašičev, pa se kaže tudi v kroničnih, jJBotrajnih oblikah, največkrat kot revmatično vnetje sklepov °t obolenje na srčnih zaklopkah.
vedno ni povsem rtja poleti. Očitno utegne biti usodna da oddaja telesno
J°to, če je ozračje vroče in sopamo.
Dr j.^ka temperatura lahko povzroča tudi srčno kap. Med r^Či sodobnih mesnatih pasem je zelo razširjena podedovana j^ijenost k živčni napetosti, kar povzroča nenadne motnje v obtoku. Ta nevarnost je še večja, če se živali premalo ob I^° *n jih nenadna vzburjenost ali večji fizični napor vrže in ulčajne lenobnosti Računajo, da ob nakladanju in prevozu v ^ice pogine zaradi srčne kapi 1 odstotek vseh prašičev. vj^°letna vročina in sopari ca pa lahko povzroča tudi pregre-živali. Njihova telesna temperatura se naglo povečuje in celo še po poginu. Zaradi mlečne kisline, ki se nabere v y^ah, postane meso bledo in vodeno, torej manj vredno.
poletno
top£* "Sposobnost prašičjega organizma
žari S-e nevarnosti, ki grozijo prašičem v poletni vročini, opo-pr Jajo, da je treba živali ustrezno zavarovati. Živali lahko poleti UpT^čamo iz hleva v hlev ali prevažamo na daljavo le v noč-,3 Času ali zgodaj zjutraj. Kontrolirati je treba prazračevalne iJ*rave, zlasti na železniških vagonih, v katerih so prašiči še
Oj ej izpostavljeni neprijetnostim. Prevoz naj poteka naglo in Cj 2 zastojev. Živali morajo biti, seve, tudi cepljene proti rdeč h
(Iz oddaje RTV Ljubljana)
na nastop v jugoslovanskem paviljonu v Pekingu konec leta, kamor ne more vsak. Kitajci se zanimajo med drugim tudi za hale, kot jih gradi TRIMO, ker jih je mogoče hitro postaviti, prestavljati, odporne so tudi proti najbolj neprijaznemu vremenu. V Trebnjem so že pripravili lično propagandno gradivo.
Rekonstrukcija proizvodnje jekla, kot imenujejo v TRIMU pripravo profilov, poteka navkljub stopnjevani proizvodnji v tem obratu. Ta mesec delajo v tem obratu v dveh, če je treba tudi v treh izmenah, da bodo tako naredili dovolj polproizvodov in bodo lahko avgusta brez škode stali. V tem času bodo opravili naj-
NAJSODOBNEJŠA OPREMA — V TRIMO montirajo italijanski strokovnjaki najsodobnejšo opremo za pripravo potrebnih jeklenih profilov. Italijanski delavec (na sliki), namešča avtomatski varilni stroj.
Prodor na tuje je samo naravno nadaljevanje uspešnega prodora doma. Tako bodo po besedah glavnega direktorja Ivana Goleta v jeseni razstavljali na sejmih gradbeništva v Brnu in Bratislavi. Poudariti velja, da so na Čehoslovaškem osvojili že vse zahtevne ateste za svoje izdelke. Z vso prizadevnostjo se pripravljajo
ROKA DOBOVCANOM
V trebanjskem Trimu gredo h koncu priprave za sanacijo do-bovskega Obratnega kovinskega podjetja. Zdaj delajo na osnutku samoupravnega sporazuma in informaciji o združitvi. V Dobovi naj bi v povezavi s Trebanjci najprej zgradili nove proizvodne prostore. V načrtu je, da bodo okoliščine, potrebne za referendum o združitvi, dozorele avgusta, julij pa je v obeh kolektivih mesec razprav.
obračuni že kažejo, kakšni so proizvodni uspehi, hkrati pa iz njih dobivajo napotke za delo v preostali polovici leta. V tovarni papirja Dju-ro Salaj so proizvodni načrt uresničili s 106 in 102 odst., kar pomeni, da so proizvedli 65.800 ton papirja in 59.200 ton celuloze. S papirjem je tovarna oskrbovala tudi italijansko tvrdko Mondadori in grško Vel-!ian S. A. Največ celuloze so prodali slovenskim papirnicam, precej pa so jo izvozili tudi na Madžarsko.
Ker cene osnovnim surovinam in energiji ves čas rastejo, si v tovarni Djuro Salaj prizadevajo, da bi dvignili ceno rotacijskemu papirju; predlagajo 9-odstotni dvig. Trenutno na jugoslovanskem tržišču primanjkuje papirja, tovarna pa lahko izpolnjuje le redne dobave.
Zavora za večjo proizvodnjo in večjo izrabo tovamiškihzmogljivosti so slabe razmere v preskrbi z lesom. Ob koncu meseca junija je imela tovarna na zalogi le toliko lesa, kolikor ga zadošča za polmesečne potrebe. Poseben problem za tovamo je odvisnost od tujih dobaviteljev, saj veliko lesa uvozijo.
M. JAZBEC
večje gradbene posege v tej hali. Nova tovarna tako imenovanih sendvič plošč letos že za sto odstotkov presega lansko proizvodnjo, ko so vlili nad 200.000 kvadratnih metrov strešnih in fasadnih plošč. V tovarni se zavedajo, kaj jim lahko prinese uspeh na Kitajskem, zato se z veliko vestnostjo pripravljajo na sejme.
ALFRED ŽELEZNIK
Tudi več bi proizvedli
Izpolnjen polletni načrt v tovarni papirja v Krškem
Polovica leta je že minila in v delovnih organizacijah periodični
ODBORA DRUŠTVA BELOKRANJSKIH VINOGRADNIKOV
V okviru Društva vinogradnikov Bele krajine so ustanovili dva odbora: predsednik črnomaljskega je Stane Turk iz JelŠcvnika, metliškega pa vodi Anton Gršič iz Bojanje vasi. Društvo čaka letos še veliko nalog: urediti mora pristopne izjave, pobrati članarino, izdati izkaznice, sprejeti poslovnik. Na Stražnem vrhu bodo 6. avgusta pripravili srečanje vinogradnikov, organizirali strokovni ekskurziji v Sežano in Krško itd. Da bo to društvo res organizacija vseh belokranjskih vinogradnikov, skušajo pridobiti za delo v odborih še nekaj članov, tako da bodo imele vse vasi svoje predstavnike.
F. DERGANC
- Naredili bomo tako: pozne pozebe, preveč dežja, toča, poplava ... vse to seštej in zaračunaj na trgu!
Politika ekspres
RAZSTAVA
..ŽELEZNIČARJI V REVOLUCIJI"
Aktiv ZZB železniškega vozlišča Novo mesto prireja v času od 21. julija do 30. julija v Domu JLA v
Novem mestu razstavo
..Železničarji v revoluciji". Razstava bo odprta 21.
POZIV BORCEM
BORCE	NOV,	NE-
POSREDNE UDELEŽENCE	BITKE	ZA
RANJENCE NA NERETVI NOVEMBRA 1943. LETA,
ki stalno prebivajo v SR Sloveniji, prosimo, da sporoče Republiškemu odboru ZZB NOV Slovenije, Ljubljana, Vrtača 11, do 1. 9. 1978 naslednje podatke:
1. priimek in ime
2. datum in kraj rojstva
3. udeleženec NOV od leta
4. nacionalnost
5. v kateri brigadi NOV je bil
6. kdo je bil komandir in komisar čete
7. točen naslov stalnega bivališča
8. druge podatke
ŠTIPENDIJE
„NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.
Novo mesto
razpisuje za šolsko leto 1978/79 naslednje štipendije:
1) poklicna kovinarska šola -
— za poklic ključavničarja	2 štipendiji
— za poklic strugarja	2 štipendiji
2) poklicna avtomehaniška šola	1 štipendija
3) poklicna elektro šola —
— za poklic elektromehanika	1 štipendija
4) tehniška tekstilna šola -
— tkalski oddelek	2 štipendiji
— predilski oddelek	2 štipendiji
— kemijski oddelek	3 štipendije
5) fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, odd. za tekstilno tehnologijo	1 štipendija
6) pravna fakulteta	1 štipendija
7) fakulteta so sociologijo, politične vede in novinarstvo (kadrovsko-organizacijska usmeritev socioloških smeri)
1 štipendija
Za štipendiste pod točkama 4 in S želimo zaradi narave njihovega dela predvsem moške kandidate.
KANDIDATI MORAJO DOSTAVITI:
1) izpolnjeno prijavo za štipendiranje (obr. 1,65),
2) fotokopijo zadnjega šolskega spričevala,
3) potrdilo o vpisu v šola
Prijave z vso potrebno dokumentacijo bomo sprejemali do 31. julija 1978. Nepopolnih in po roku prispelih prošenj ne bomo obravnavali.
^ (1510) - 20. julija 1978
DOLENJSKI LIST
»Mestne njive”
Prvo tiskano glasilo ene izmed 11 novomeških KS
Z datumom izida - 15. julijem - se je „diužina samoupravnega tiska” povečala še za enega člana: na Mestnih njivah v Novem mestu so začeli izdajati glasilo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. ,,Mestne njive", kot se list imenuje, bodo izhajale štirikrat na leto, prebivalci krajevne skupnosti pa ga bodo (če ne bo zaškripalo pri denarju) dobivali brezplačno. Odgovorni urednik je Tone Goš-nik, za razpečavanje glasila pa bo skrbela mladinska organizacija v krajevni skupnosti Mestne njive. V uvodniku prve številke, ki je za začetek izšla le na štirih straneh malega formata, piše Alojz Pucelj, predsednik sveta krajevne skupnosti:,.Časopis Mestne njive prihaja danes med nas zato, da bi nam z raznimi informacijami pomagal uresničiti eno imed osrednjih nalog: naš delovni človek in občan naj postane v resnici temeljni nosilec v odločanju in obveščanju. Brez obveščenosti ni samoupravljanja. Pisana informacija nas bo obveščala, združevala in spodbujala k uresničevanju nalog ...”
Viije stanarine
Na zadnji seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so med drugim sprejeli odlok o oblikovanju stanarin in najemnin za poslo-vane prostore. Stanarine se bodo v črnomaljski občini povečale povprečno za 30 odst., vendar manj za tiste, ki v stanovanju nimajo centralnega ogrevanja, več kot 30 odst. pa bodo po novem plačevali tisti, ki imajo centralno gretje. Hkrati bodo uredili subvencioniranje stanarin. Računajo, da bo letos v črnomaljski občini deležno subvencije okoli 50 občanov. Višina subvencije je odvisna od premoženjskega stanja, števila članov gospodinjstva in velikosti stanovanja. Vendar ni upravičen do subvencije, kdor oddaja stanovnje ali del stanovanja v podnajem; če se stanovanje uporablja v poslovne namene; če je lastnik vseljivega stanovanja; če ima svoj osebni avto ali druge nepremičnine; če je sposoben za delo pa iz neupravičenih razlogov in zaposlen.
Doslej predvidena dijaških domov je bila - z izjemo Ljubljane, kjer so od predvidenih 6 domov zgradili le dom šole za medicinske sestre - v Sloveniji uresničena. Tako pravi pismeno poročilo odbora podpisnikov družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za gradnjo domov učencev, dijakov in študentov, v katerem je natanko obrazloženo, kaj je bilo narejenega doslej, do sredine srednjeročnega obdobja.
Petletni načrt je zajemal gradnjo 23 domov, ki jih bomo v Sloveniji zgradili s pomočjo 0,345-odstotne-ga prispevka od bruto osebnih dohodkov. Med temi domovi je prednostni vrstni red uvrščal na 9. mesto
Podpisi ogrožajo poštarski plan
Iz pogovora s predstavniki ljubljanske območne skupnosti za PTT promet
Ljubljanska območna skupnost za PT promet je minuli petek organizirala pogovor z novinarji, katerega namen je bil seznaniti
?’ vnost z izvajanjem srednjeročnega plana razvoja ptt zmogljivosti ežav je veliko; naštejmo jih samo nekaj: dolgi in zapleteni procesi pridobivanja zemljišč za gradnje, pomanjkanje sredstev, neusklajenost srednjeročnih programov med panogami itd.
Po podatkih srednjeročnega plana bi morala biti Ribnica čez nekaj let
KMALU ODPRT ZA PROMET — Most čez Krko v Krški vasi, ki ga zdaj pospešeno gradi novomeški Pionir, tozd Krško, bo končan v septembru. Do takrat bodo obnovili tudi cesto v smeri proti Brežicam do starega mostu čez Krko in Savo. (Foto: J. Teppey)
Vse je v brežiških rokah
Iz informacije o gradnji dijaških domov v Sloveniji: novomeški dom	bo	jeseni	vseljiv,	s pripravami za gradnjo brežiškega	pa	je	treba	pohiteti — Ljubljana (center!) je
senčna stran
dijaški dom Novo mesto s 480 ležišči, na 17. mesto pa dom šolskega centra Brežice z 240 ležišči. Lani so bili zgrajeni trije domovi, letos pa jih bo vseljivih še 6, med njimi tudi novomeški. Odbor se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli do tako spodbudnega začetnega uspeha, hkrati pa opozarja, da je treba narediti še marsikaj, da bo načrt dokončno uresničen.
V poročilu je posebej poudarjeno, da bodo najkasneje v novembru lahko začeli graditi tudi dom šolskega centra v Brežicah, če bo družbenopolitična skupnost Brežic odločno podprla prizadevanje gradbenega odbora. Vsa gradbeno-tehnična dokumentacija bo, kot zagotavljajo, dokončana do konca oktobra. Delež denarja iz združenih sredstev je za brežiški dom že rezerviran.
M L.
bogatejša za okoli 1.100 novih telefonskih priključkov. Prvi korak k tej številki je bil narejen z dograditvijo in aktiviranjem telefonske centrale v Loškem potoku, kot tudi s posta-
BREŽICE: PRIZADETO O CESTAH
Razprave o cestah so vedno vroče in tudi delegati na zadnji seji občinske skupščine so zelo prizadeto obravnavali poročilo o poteku modernizacije občinskih cest v minulem letu. Zbori so poročilo sprejeli, vendar so zahtevali, da ga sestavljala do konca leta dopolnijo. Do takrat želijo zvedeti za natančen potek del, za ceno in vzroke za odstopanje od prvotnega programa. Seznaniti se želijo tudi s podatki o zbranem samoprispevku, o prispevkih delovnih organizacij in drugih virih, iz katerih modernizirajo ceste. Od programa naj v prihodnje ne bi več odstopali. V družbenopolitičnem zboru so celo menili, da ga niti skupščina ne sme spreminjati, torej se praksa iz preteklosti ne sme ponoviti
JUUJ ŠE DELAVEN
Krška občinska skupščina nima poletnih počitnic, sestala se bo še 25. julija. Zbori bodo na tej seji sprejeli delovni program skupščine za obdobje od julija do decembra letos. Razpravljali bodo tudi o izvajanju srednjeročnega družbenega plana občine in predlagali ukrepe za njegovo nadaljnje uresničevanje. V razpravi bo tudi predlog resolucije zvezne skupščine za bodoči razvoj krajevnih skupnosti, nato pa se bodo delegati izrekli še o predlogu za dopolnitev odloka o podeljevanju najvišjega občinskega priznanja ter uvedbo drugih odlikovanj in znakov.
vitvijo telefonske mreže na tem območju. Zatika pa se pri razširitvi telefonskega omrežja v Sodražici in Dolenji vasi. Vzrok: nerešeno vprašanje novih prostorov. Takšnih težav pa bo v bodoče manj, je bilo poudarjeno na petkovem pogovoru, kajti v pripravi so papirji za ustanavljanje enot območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet po občinah. Na ta način bodo namreč uporabniki in izvajalci neposredno povezani z ostalimi interesnimi skupnostmi v občini in tako usklajevali razvoj lokalnega ptt omrežja na območju občine.
Veliko oviro uresničevanju zastavljenega plana pa pomeni skromno število podpisnikov sporazuma o združevanju sredstev upo-
rabnikov za razvoj PTT zmogljivosti-Predvideno je namreč, naj bi delež uporabnikov pri financiranju sred' njeročnega plana znašal 32 odstot-! kov, vendar sedanji podatki kažejo, j da je ta številka resno ogrožena. K* ko se je med 453 ribniškimi telefon-skimi naročniki našlo vsega 86 pod' pisnikov.
B. BUDJA
SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE
Včeraj je bila v Črnomlju sej*; izvršnega sveta, na kateri so čla®; med drugim slišali poročilo o deli1 črnomaljske postaje milice v lafr skem letu, obravnavali pripombe * javne razprave o družbenem dogovoru o ukrepih za pospeševanje sklap-nejšega razvoja občine v obdobj11 1978 - 1985, seznanili so se tudi2 dotokom sredstev, ki prihajajo P? sporazumo o financiranju krajevni” skupnosti v letošnjem letu. UstanO' vili so več delovnih teles izvršneg sveta ter prejeli delovni program 15 j do konca leta
Čistilna naprava z brado
____  1
Od obljub do začetka obratovanje je dolga pot
pa si mislim, da je pisec le mod nekje dobiti podatke, da novice & izsesal iz prsta, zato sc spomnil'1 nate, dragi (neodgovorni tovari*’ upoštevam zmotljivostni mo men1 enega leta, toda do treh let mi m a*1)' kata še dve leti.
Sicer pa je vražje težko misliti !•* čistilne naprave, ko se je treb* usmeriti na podzemeljsko šolo, adaptacijo doma Partizana, na tfl' fazni tok po vaseh, na gasilne dom0-ve, na kanalizacijo na Gornjci" Suhorju pa še na to in ono. V obči111 je za gnojni koš problemov, venda1 je treba kljub temu le premisli11! kdaj bo kakšna stvar nared. Nihče nestrpen, skupno moramo daj*11 prednost važnejšim stvarem, to J* res, skupno se moramo truditi razvoj tega našega dela belih brez zlatih src, a tudi pri izjavah za tis* moramo uporabiti vsaj stotink0 uporabnih m ožgan. Sicer izpadem0 smešni pred ljudmi, ki so nam upali razpolaganje s skupnimi sred' st vi.
Se ti ne zdi, dragi (nejodgovorfli tovariš?	.
TONI GAŠPER,C
Dragi (ne)odgovorni tovariš!
Vseskozi sem mislil, da sem pismen, to se pravi, da znam abecedo brati in pisati. Cim starejši sem, vedno bolj me obdaja občutek, da le ni tako. Če se bodo stvari še naprej odvijale v tej smeri, bom lepega sončnega dne ugotovil, da sem analfabet. Nepopisan papir, zrel za v prvi razred osnovne šole ali za v šestnajsto stoletje, kjer mi bodo potisnili v roke Trubarjev Abecednik iz 1550. leta.
Takoj ti razložim, dragi (ne)odgovorni tovariš, kje je treba udariti žebelj na glavo. Mislim, da že dobra tri leta berem v Dolenjskem listu, kako bodo čistilne naprave nekje pod Rosalnicami pričele obratovati s polno paro. Čitam in si mislim: no, če je tako napisano, mora biti res. A o čistilnih napravah ne sluha ne duha, vsaj o njihovem delu ne. Zemlja je razrita, razgovori so objavljeni, slike iz profila tudi, niže od Želebeja pa pravijo ljudje, da je Kolpa kalna, da ni tako čista, kot je bila nekdaj, da ribe niso tako frkot-ne, da se živina noče napajati.
K vragu, pa taki novinarji! Potem
šel
Po
me
oir
i
tar
sta
sei
jer
Pr«
da
08
Po
jo
na
*q
m;
ak
Nevsakdanje počitnice preživljajo pionirji vsega sveta ob vznožju partizanskega Roga. Za dvajset dni se je Osnovna šob Baza 20 v Dolenjskih Toplicah spremenila v pravo počitniško oazo najbolj pisane druščine na svetu. Po pet jih je prišlo iz oddaljene Kube, pet iz Angole, tam so Alžirci, plavolasi Finci, prikupni Poljaki, ' zadržani Rusi, veseli Madžari, Italijančki, Romuni, Palestinci in po pet domačinov iz vsake naše republike in avtonomnih pokrajin.
Tako se je na jubilejnem, dvajsetem Taboru Sutjeska, ki je letos že tretjič z mednarodno zasedbo v Jugoslaviji, zbralo devetdeset mladih src in rodila se je prava karavana prijateljstva, za katero skrbi enajst vzgojiteljev in prevajalcev ter spremljevalcev skupin iz tujine.
Takoj, ko so se tako ali drugače spoznali, so organizirali pionirsko samoupravo in se razdelili v čete, ki nosijo imena naših gora in pogorij. Kot čete tekmujejo v urejanju sob in v športnih aktivnostih, ki jih v taboru ne manjka, saj je od 7. ure, ko dvigajo pisano ,/astavo zastav", pa do večera, ko ležejo k počitku, za njimi 15 ur natrpanega programa.
Velikokrat jim šola v Dolenjskih Toplicah pomeni le zatočišče, ko se vrnejo z naporne poti. Kaj vse so že videli in obiskali
v	dobrih štirinajstih dnevih, bi kar težko verjeli. Za njimi ostajajo nepozabni vtisi iz Kumrov-
i, otroci sveta
Pionirji iz enajstih držav in naših republik in avtonomnih pokrajin so zbrani v Dolenjskih Toplicah — Aktivnosti, bratstvo in enotnost med mladimi, prijateljstva . ..
ca, Stubice, Brežic, Kostanjevice, Baze 20, Ljubljane, Bleda, Kranja, Vrbe, Bohinja, Vogla in
„JUGOSLAVUA JE NAJLEPŠA", pravi Anabel Aguendo-Matanzas.
ZA VZGOJITELJE NI LAHKO - Tone Progar je pedagoški vodja tabora: »Vzgojitelji delamo brez počitka tudi do polnoči, ko končamo z zadnjim sestankom. Kot pioniije nas muči tudi jezik, čeprav imamo prevajalce, saj so za nekatere jezike potrebni kar trije prevajalci, da se razumemo. Delo je kljub vsemu pestro in zanimivo."
slovenskega Jadrana in Postojnske jame. Ogledali in spoznali so Novo mesto ter bili na obisku v tovarnah Labod, Krka in Novo-teks. En dan so preživeli med brigadirji na Prevolah, v načrtu pa imajo še srečanja s svojimi
PRIJATELJA - Pedro iz Angole in Dragan Mitič iz Jajca sta postala prijatelja, da jima ni para.
sovrstniki iz osnovnih šol Bršljin, Šentjernej in domačini iz Dolenjskih Toplic.
Bcala, Johana, Kamsula, Fat-mir, Asmer, Didi, Jamal, Anabel in še kopico drugih imen poznajo vsi v taboru. Za mlade jezik ni ovira, ne poznajo meja in sovraštev. Vse se pomenijo, čeprav jim za pogovore pogosto zmanjka pantomime in sta dve roki premalo. Včasih je za eno besedo potrebna prava telovadba, vse samo zato, da se razumejo. Najbolj so veseli, ko skupaj zapojejo pesmi, ki jih znajo prav vsi. Veselo pionirsko s slovenskim be-
sedilom zapojo ob dviganju in spuščanju zastave in ni ga, ki ne bi pel. Skupaj so se naučili peti in plesati Oj, Kozaro ..., Če si srečen in še nekatere.
Posamezne skupine predstavijo na nacionalnih večerih svojo domovino ostalim v igri, pesmi, plesu, besedi in sliki.
V	taboru se bodo do zadnjega dne kovala prijateljstva. Nič koliko tesnih vezi med skupinicami in posamezniki je napeljanih! Kako težko bo ob slovesu! Med vsemi prijateljstvi izstopa dvojica Pero Joime-Bernardo iz Angole in Dragan Mitič iz Jajca, ki sta v taboru postala nerazdružljiva prijatelja. Seveda so temnopolti Angolci za vse prava zanimivost. Ko sem se (s pomočjo pantomime) hotel pogovarjati z Ped-rom, ki govori portugalščino, je pristopil Dragan in rekel, naj ga vprašam kar po hrvatsko. Ob mojem začudenju me je prehitel on in dejal Pedru: „Kako se zo-veš? , Od kuda si? Sta radiš? “ Na vsa vprašanje je Pedro odgovoril v srbohrvaščini.
Kubanka Anabel Aguendo-Matanzas je v domovini končala sedemletno osnovno šolo, po končani srednji šoli pa namerava postati tekstilna inženirka. O Sutjeski je povedala tole: „Jugo-slavija je lepa in tako lepe dežele
HIMNA SUTJESKE '78
Skupila se grupica iz celog sveta u Taboru Sutjeska, gde sad ljubav cveta. Sretni smo zajedno mladi pioniri u Taboru Sutjeska gde se bratstvo širi. Prijateljstva stvorimo, svi smo puni sreče, za sve nas je zakon, što drug Tito reče. Kada kuči podemo, radit čemo vredno ali u našim mislima, bit čemo zajedno.
Š
DARILA ZA PREDSEDNIKA — V četrtek popoldan so bili pionirji Tabora Sutjeska gostje predsednika skupščine občine'Novo mesto Matjana Simiča na Otočcu. Po kulturnem programu, ki so ga pripravile skupine iz vseh držav, so s pionirskimi simboli okinčali predsednika.
še nisem videla. Vsem prijateljem iz Sutjeske bom pisala in upam, da se bomo še kje srečali.
V	imenu vseh kubanskih pionir-
jev pozdravljam vse jugoslovanske pionirje."
JANEZ PAVLIN
PESEM, KO SE SPUSTI NOČ - Mimo in s pesmijo
najboljši v tistem dnevu spusti zastavo in jo shrani do jutra-
Št. 29 (1510) - 20. julija
iCkiENJSKI LIST
tura
>
n
bra-
anje
Še: ..Nenavadna novomeška noč”
Druga plat o hiši Bršljin št. 17
. Oglašam se zaradi članka, ki je iz-S. julija 1978 v Dolenjskem listu P0(l naslovom ,,Nenavadna novomeška noč”. Novinarja v njem 0lnenjata mojo hišo, in sicer v zvezi 2 Nedom Simičem. Povedati rao-tam. da se je imenovani v mojem stanovanju naselil 1974. Čeravno nisem želel, da bi postal moj podnajemnik, sem po njegovili vztrajnih Prošnjah popustil, za kar mi je še danes žal.
Dogovorila sva se namreč, da bo ^ v moji hiši le šest mesecev. ™dpisala sva celo pogodbo. Žal pa 1° Nedo ne upošteva, moje sobe pa, "^lic temu da mu ni všeč, noče ^Pustiti. Zamerim tudi novinarje-^a: pri meni bi se lahko že na večer pozanimala, kako in kaj.
TRETJINA V KRŠKI OBČINI
<./Z krajevne skupnosti Artiče je v plovnem razmerju 306 krajanov. V ®^8ki občini je zaposlenih 180, v pednji krški občini pa 126. Največ fini v Rovami celuloze in papirja , “1). v Kovinarski jih je 10, v La-.	5,	drugod pa le po eden. Po-
■ j a slika je tudi v cerkljanski KS, I Pfavi tako meji na krško občino, to razliko, da je precej ljudi zaklenili tudi v Novem mestu.
Vpričo Simiča bi zvedela, daje brez moje vednosti prestavil iz sobe pod nebo omaro, posteljo itd., da ne izpolnjuje pogodbe, da ima pri sebi druge osebe, da mi za stanovanje dolguje še 6000 din. Prostori so res dotrajani, rad bi jih popravil, pa jih, kot kaže, zaradi Simiča še ne bom mogel tako kmalu.
ANTON HRASTAR Bršljin 17, N. mesto
DOBRO SO SE ODREZALI
V krški občini so lani zabeležili lepe uspehe pri odkupu živine in kemtijskih pridelkov. Odkupili so 2097 telet in 897 pitanih goved, razen tega pa še 4 milijone in 783 tisoč litrov mleka. Grozdja so oku-pili 903 tone, vina 370 tisoč litrov, ribeza 46 ton, kumar 325 ton, krompirja pa 800 ton. Hektarski donos večinoma dosega povprečje v Sloveniji, čeravno so zlasti zasebne kmetije zelo razdrobljene. Povprečna velikost parcele je namreč komaj 0,30 ha.
Jože Kačar -
Kantor
Jana Potočnik
, ekaj dni je že, odkar je med nas, Pnjatelje, znance in sodelavce Jane točiukove, udarila novica, daje ni 9’ Pa tega nikakor ne moremo ver-£ti, čeprav smo vedeli za njeno tež-K° bolezen. Zdi se nam, da je vsa težina krute resnice o minljivosti legla v naša razmišljanja, ko je črna zastava v Trebnjem pričela nazna-. rjjati njeno smrt. Človeška sreča je tahic in največkrat se zdrobi takrat, k0 je najlepša.
Kmalu bo jesen. Ljudje pravijo, jesen prinaša srečo, mi pa tega ne oremo verjeti, ne moramo verjeti zato, ker v tej jeseni ne bo več vsp6 •’ ^ePrav je za bogato letino O**. naredila še več, kot ji je dekli ,na/°^ena Že štirinajstletna
gozdov/, 8 t!,t0Vk° na glavi odšla v
^ c> rja, kjer so najpogumnejši s PoV"ačrtovali življenje v svobodi, roško en^s*cem’ Štajerskem in Ko-zank^n S° • V0(*‘*e Pot‘ mlade parti-g0v„e . ^jance, komunistke z od-dolžnostmi, ki je že s petka. j1" dobila čin podporočni-je tudi vsa povojna leta Ijeni:.° 5UŽila potrebam novega živ-Marjk	v Trebnje jo je vodila od
Ctnomp3 pr®ko Beograda, Skopja in Politi' t jeno delo v družbeno-je o,*0?'11 organizacijah potrjuje, da log^vse do zadnjega zvesta na-boijjj ’	i‘h revolucija zaupa naj-
sociaJm' ^am sodelavcem je Jana, P°tne!n delavka. veliko pomenila, di t a Prav vse, kar povesta beseda |e «**o in pogum. Učila nas je, ptir,^ Požrtvovalnost in doslednost «a uspeh in da v uspeh mora-* * *
V* na^a Jana, Jana parti-in S0(.’.ana komunistka, prijateljica vine ka‘ Zdaj se vrača med šte-sv0;0 Padle bojne tovariše, spaja se s nih ^^ovino v teh sončnih polet-
NJEN1 SODELAVCI
Sredi junija so na ljubljanskem pokopališču pokopali Jožeta Kačarja - Kantorja iz Zaloga, katerega je v 81. letu starosti strla kratka, a težka bolezen. Z njim se je vrsta starih, preizkušenih revolucionarjev zmanjšala za dragocenega človeka.
Jože Kačar se je od mladih let naprej oblikoval kot revolucionar; zorel je v avstroogrski vojski, pri delu s tovariši v ljubljanskih tovarnah in pri organiziranju različnih društev v Zalogu. Zaradi naprednega delovanja so ga preganjali in internirali. V začetku 2. svetovne vojne je sodeloval pri organiziranju OF. Konec maja 1942 je po nalogu partije odšel na Dolenjsko, kjer je postal član komiteja KPS in član odbora OF za trebanjsko podokrožje. 1943. leta je postal sekretar podokrožnega komiteja KPS, nekaj kasneje pa še član komiteja KPS za združeno območje Šmarjete, Trebelnega in Trebnjega. Prebivalci tega dela Dolenjske so ga z zaupanjem izvolili za zbor poslancev v Kočevju, kar dokazuje, da je znal z ljudmi najti prave človeške stike.
pisma
in
odmevi
Pišite v
I DOLENJSKI LISTI
DOLŽ. AKCIJE MLADINCEV
Mladinci OO ZSMS Dolž so v počastitev dneva borcev priredili veselico, dobiček pa dali gasilskemu društvu za gradnjo novega doma. V njem naj bi imela tudi mladina svoj prostor. Na večer pred praznikom so na hribu nad vasjo kunli kres. Na sarti praznik, 4. julija, pa so se udeležili pohoda v Suho krajino, kjer je bila v Dobrepoljah proslava ob 35-letnici osvoboditve divizij in korpusov NOB. Tako so z bogatim programom lepo počastili naš praz-
DARINKA AVSEC, Stopiče
DEL SAMOZAŠČITE
Skrb za prometno varnost ne sodi več samo v pristojnost organizatorjev vozniških tečajev, prometne milice, sveta za preventivo v cestnem prometu, v šole in varstvene ustanove, ampak tudi v delovne organizacije in krajevne skupnosti. Brez njihovega sodelovanja svet ne bo mogel uresničiti načrtov za izboljšanje razmer na cestah. Sem sodi ureditev lokalnega avtobusnega prometa, odprava črnih točk s sanacijo nevarnih delov cest, ureditev kolesarskih stez in pločnikov, parkirišče za tovorna vozila v Brežicah, poligon za praktično vožnjo slušateljev avtošole, boljša označitev cestišč, spoštovanje varnostnih predpisov pri prekopavanju cestišč itd.
ZAPUŠČENA PEŠ POT
Za starim motelom na Čatežu so zadnjih nekaj let lepo vzdrževali sprehajalne steze skozi gozd vse do gostilne Grič. Turistično društvo Čatež si je za to veliko prizadevalo, saj je vas sodila med najlepše urejene kraje v občini. Danes je naseljeni del sicer urejen, takoj za motelom pa se začne smetišče. Nikjer ni več sledu o kaki klopci, nikjer ni posod za odpadke in tudi poti nihče ne posipava. Manjka samo napis , Turisti, ne zahajajte v senco, da boste, odnesli čim lepše vtise!"
Jože Kačar - Kantor je bil ljudski revolucionar v najplemenitejšem pomenu besede. Preprost, srčno dober, požrtvovalen in razumevajoč je znal delati z ljudmi, znal jih je pridobiti za napredne stvari, hkrati pa je v težkih časih razkola v OF ohranjal prepotrebno enotnost tudi s primernim zgledom, kako reševati verska vprašanja. Radi so ga imeli tar ko tovariši aktivisti kot številni dolenjski ljudje.
Z vsem svojim požrtvovalnim predvojnim, medvojnim in povojnim političnim in družbenim delovanjem je pokazal, kako naj pravi revolucionar ostane do konca zvest duhu revolucije. Njegovo delo je vgrajeno v temelje naše samoupravne socialistične družbe, zato ne bo nikoli pozabljen.	V.	PERPAR
na senovsko noč odrešenja
ruarja 1944 je XIV. divizija med bliskovitim napadom uničila rudniško separacijo Senovo je žarelo, tudi v srcih, kot bi vzhajalo tisoč sonc
*
tnin n novem je še danes živ spo-I944? n.0^ °d 9. na 10. februar <k>d0L 0 j® XIV. divizija okupatorju ra pokazala zobe.
h	i, ..
V, * Prijetna, topla februarska ^ni s ava redkost za ta čas. Senov-16 žu„a. Pravkar legli k počitku, ko ^ kotaI,.na|tal nemir. Težki, zadrža-SeParaCl^', Vez hrib je proti rudniški KdoJ' e*a dolga kolona. ri°vfan So- Od kod? Partizani. Se-J10. to,°m je vztrepetalo srce. Prijet-l "*•	* T°da Kozjanski odrod
SM! r°dolga kolona so, prava voj-
^ nart°a 'l6 bi te la proti vrhu grič-veliko senovsko šolo. Za hip
premolk, nato je nad šolo zarohnel minomet Butal in butal je, ni se umiril do jutra. Strojnice so s treh strani švigale z rafali proti Nemcem, ki so se zagrizeno branili.
Dolina je plamtela v zagrizeni borbi Vsi dostopi so bili zastraženi, Senovo je bilo odrezano od sveta, v kotlini je vrelo kot v kotlu. To noč so na Senovem gospodarili partizani. Večina rudarjev je globoko zadihala, ta noč je bila noč odrešenja. Ljudje so se srečavali z borci, jih spreševali, odkod in kam, niso se jih mogli nagledati.
Boj je boj, partizani so imeli svoje delo. V rudniku so ustavljali stroje,
t
RIBNICA:
„LADO”
V DOMU JLA
Minuli teden je v ribniškem Domu JLA, ki je že dalj časa občinski kulturni center, gostoval poklicni folklorni ansambel „Lado” iz Zagreba. Precejšnje število obiskovalcev se je ponovno seznanilo s plesi in pesmimi jugoslovanskih narodov. Vodstvo doma je obljubilo, da bo v kratkem pripravilo podobno kulturno prireditev.
MLADI RECITATORJI - Brez sodelovanja šol na deželi skorajda ne bi mogli pripraviti kulturnega programa ob raznih proslavah.
Recitatorska skupina iz OŠ Podzemelj je pripravila lep program za | nedavno proslavo ob dnevu borca v Zemlju.
Premalo denarja za dodatna dela
Za dokončno obnovite Zupančičeve rojstne hiše v Vinici manjka okoli 450 tisočakov
Konec prejšnjega meseca so obstala dela za adaptacijo Župančičeve rojstne hiše v Vinici. Ker se je pri adaptaciji pojavilo nekaj dodatnih del, ki niso bila predvidena, bilo pa jih je nujno opraviti, j je zmanjkalo denaija. Črnomaljska kulturna skupnost si zelo prizadeva, da bi čimprej zagotovila potrebni denar, in se o tem dogovarja s črnomaljsko podružnico Ljubljanske banke.
Akcija za obnovitev Župančičeve | rojstne hiše se je začela na pobudo slovenskih pionirjev, ki so na vseh slovenskih šolah prispevali za ta namen t. i. ,.Župančičev dinar” in zbrali 250 tisočakov. 1975 je občinska kulturna skupnost dala 130.000 dinarjev za odkup hiše, z „Županči-čevim dinarjem'* pa so uredili spodnje prostore in v njih odprli Zupančičevo spominsko zbirko v sklopu Belokranjskega muzeja iz Metlike.
I Izkazalo pa se je, da je hiša potrebna temeljite obnove, in tako je republiška kulturna skupnost odobrila milijon dinarjev tudi za protipotresno sanacijo, se pravi za utrditev zidov. Že takrat je bilo jasno, da ta vsota ne bo zadoščala, saj je bila ta sanacija le nujen del celotne adap-
tacije in je ni bilo mogoče opraviti, ne da bi hkrati naredili tudi druga potrebna dela. Sedaj za dokončno adaptacijo manjka okoli 450 tisočakov. Da bi zadostili zahtevi (da mora občinska kulturna skupnost prispevati 35 odst. od investicijske
RAZSTAVA GRAFIK
V letošnji Groharjevi slikarski koloniji je ustvarjalo v grafični tehniki 13 likovnih umetnikov (dva poljska in enajst jugoslovanskih), med njimi tudi Boris Jesih in Kamilo Legat, znanca iz Dolenjske slikarske kolonije. Grafike so umetniki 15. julija razstavili v galeriji na škofjeloškem gradu.
vrednosti, ostalo pa republiška), morajo v Črnomlju zagotoviti 150 tisočakov; to jim naj bi posodila Ljubljanska banka.
Cernu naj bi služili gornji prostori hiše, ki še čakajo na adaptacijo, sedaj še ni znano, Belokranjci pa se najbolj ogrevajo za zamisel, da bi tam uredili spominsko zbirko del znanih belokranjskih rojakov.
V črnomaljski kulturni skupnosti upajo, da bo adaptacija hiše končana še letos.
A. B.
Dom za dijake in knjige
V brežiškem dijaškem domu bo prebivalo 240 dijakov Knjižnica bo imela prostora za 40 tisoč knjig
MLADI KOČEVEC
Pred kratkim je izšla 6. številka Mladega Kočevca, glasila občinske konference ZSMS. Uredniški odbor (Lado Orel, odgovorni urednik, Tone Resman, Vesna Metelko, Marija Brunec, Marta Nadler, Andreja Mohar, Romana Murn, Roman Tomšič, Peter Kovač in Ivan Kaplan) je tudi zadnjo številko pripravil zelo zgledno. Kočevec, izšel je v nakladi 300 izvodov, prinaša tudi tokrat vrsto zanimivih člankov in poročil, tako da je v zadnjem času gotovo med najboljšimi glasili občinskih mladinskih konferenc v Sloveniji.
KOČEVCI NA ZVEZNI AKCIJI
Zvezne mladinske akcije Šamac--Sarajevno so se udeležili tudi mladi iz kočevske občine. Mira Osmak, Sašo Polovič, Roman Kirn in Stane Gabrič so se vključili v brigado, ki jo je ustanovila občinska konferenca ZSMS Vič-Rudnik, brigada pa ima ime MDB Ljubo Šercer.
ročne granate in ekrazit so naredili svoje. Veliki izvaževalni stroj je odpovedal pokorščino tujcu.
Vstajalo je jutro. Cas odhoda. Kolona je krenila proti Bohorju, strojnice so ščitile umik. Z grebenov je odjeknila pesem „Na Slovenskem smo mi gospodar". Izza hribčka nad
šolo se je dvignil mogočen steber gostega, črnega dima. Gorela je rudniška separacija. Od Koprivnice je vzhajalo sonce. Senovo je žarelo, kot da bi vzhajalo tisoč sonc.
Z.K.M., Reštanj 5, Senovo
V sklopu novega dijaškega doma, ki ga bodo gradili v Brežicah, bo dobila prostore tudi občinska matična knjižnica.
Glasbo vsem
Obsežno delovanje črnomaljske glasbene šole
Glasbeno šolo Črnomelj je v zadnjem šolskem letu obiskovalo 139 učencev, ki so se učili igrati na različna glasbila. Uspeh ni bil najboljši, saj so učenci opravili le 91 letnih izpitov, poprečna ocena pa je 3,93. Nekoliko slabšemu uspehu najbrž botruje tudi to, da se učenci ne posvečajo zgolj igranju, ampak so vključeni še v mnoge izvenšolske dejavnosti.
Učenci glasbene šole so delovali tudi v 18-članskem mešanem instrumentalnem orkestru, otroškem pevskem zboru, 25-članskem tam-buraškem orkestru, harmonikarski ansambel pa so sestavljali bivši učenci.
Devet učiteljev je opravilo nad 6—tisoč pedagoških ur; prišteto je tudi delo metliškega oddelka, Iger pod vodstvom Tatjane Mihelčič uspešno deluje otroški pevski zbor.
Učenci glasbe so v preteklem letu opravili 34 nastopov, posneli so dve radijski oddaji Iz glasbenih šol, tonski posnetki tamburaškega orkestra pa bodo služili tudi za snemanje televizijske oddaje Ljudje in zemlja.
Poleg osnovnega glasbenega izobraževanja mladih je glasbena šola storila veliko tudi pri posredovanju glasbe mladim in odraslim. Ob podpori občinske kulturne skupnosti je njena Koncertna poslovalnica pripravila prvi belokranjski glasbeni
abonma. Petim koncertom je v črnomaljskem Domu kulture prisostvovalo okoli 2.500 poslušalcev iz raznih krajev Bele krajine, štiri koncerte v okviru mladinskega glasbenega abonmaja, ki ga je pripravila
Glasbena mladina pri glasbeni šoli, pa je poslušalo dva tisoč mladih iz obeh belokranjskih občin.
SILVESTER MIHELClCmL
Projekti so napravljeni in občinska izobraževalna skupnost se lahko dogovarja za začetek zidave.
Dom naj bi začeli graditi še letos, da bi v šolskem letu 1979/80 lahko sprejel pod streho mladino in knjiž-
rUt°’ V njem bo lahko prebivalo 240 dijakov. Ti se zdaj stiskajo v neprimernih prostorih. Zgradba, v kateri stanujejo, je stara, vlažna, mrzla in nefunkcionalna, ena najslabših te vrste v Sloveniji, zato v Brežicah komaj čakajo na sodobnejši internat z najosnovnejšim udobjem.
Nad internatom bodo prostori za 40 tisoč knjig občinske matične knjižnice. Zdaj jih ima blizu 19 tisoč, torej se bo lahko še širila. Brežiška knjižnica je imela lani nekaj nad 14 tisoč obiskovalcev, ki so si
izposodili na dom 35.535 knjig in časopisov, to je 50 odst. več kot leto dni poprej. Večina bralcev je mladih, saj prevladujejo taki do 25. leta starosti. To je zelo razveseljivo in pomeni, da knjižnica zna pritegniti mlade ljudi.
Brežiška matična knjižnica ima oddelka za odrasle in za pionirje. Lani je povečala zalogo za 1420 novih knjig; 251 jih je dobila kot pomoč kulturne skupnosti Slovenije.
Omeniti velja še potujočo knjižnico. Ta ima v svoji zbirki 744 knjig. Letos so jih dali na voljo delovnim organizacijam.
J. TEPPEY
JESENI GRADNJA ŠOLE V PODZEMLJU
Glavni projekt za novo šolo v Podzemlju bo končan do začetka avgusta in računajo, da bodo jeseni lahko začeli graditi. Celotna investicija znaša okoli 17 milijonov dinarjev, Podzemelj pa bo tako dobil novo šolo z 12 učilnicami, kabineti, kuhinjo, večnamenskim prostorom, knjižnico in telovadnico. Šolska stavba bo montažna. Marles bo dal šest milijonov kredita, nekaj bosta prispevali republiška TKS in izobraževalna skupnost, ostalo pa bodo krediti
Galerija v oknu
Sleherno umetniško delo more zaživeti tudi v skromnem kotu, se pravi zunaj običajnih umetnostnih hramov, kot so galerije, paviljoni in saloni, če le ni vsiljeno v okolje. V Sevnici so si na pobudo kiparja naivca Rudija Stoparja omislili galerijo v oknu.
V malo razstavišče se je spremenilo izložbeno okno poslovalnice ljubljanskega podjetja Elektrotehne.
Uredili so ga na pragu novega leta 1977, od tedaj vsak mesec razstavijo po nekaj del drugega avtoija. Do zdaj se je zvrstilo 19 razstav.
Galerija v oknu, ki jo vodi -Stopar, je svoje življenje in poslanstvo začela s slikami Ivana Lackoviča, potem so v njej gostovali kipar Tone Svetina, slikarka Greta Pečnik, kgjar Zdenko Grgeljac, slikarka Irena Lelja - Jenko, kipar Franc Tavčar pa slikar Janoš Mcsaroš, kipar Vasilij Pristaš, Slavoljub Radovanovič s slikami-reliefi, slikarka
Olga Kolar, slikar Dare Zavšek in slikar Lucijan Reščič. Lani so razstavljali samo avtorji, ki ustvarjajo v stilu naive, med njimi več udeležencev trebanjskih taborskih srečanj.
Letos je galerija v oknu vključila med razstavljalce tudi nesa-morastniške umetnike. Prvi med temi je bil slikar in grafik Ive Šubic, za njim pa Mojca Beseni-čar - Dekleva. Na vrsto pa so prišli ustvarjalci, ki jih širša javnost ni poznala (Jože Teraž,
Ivanka Jevtovič). Med take šteje tudi kipar Zlatko Grgeljac, brat bolj znanega slikarja Zdenka. Te dni napolnjujejo galerijo v oknu dela gambijskega slikarja Motno-douja Cessaya, predstavnika afriške ustvarjalnosti.
Ta mala sevniška galerija v oknu živi in bo ponudila še marsikakšen zanimiv izbor. Živi skoraj neopazno, predvsem pa nev-siljivo, saj noče biti kaj drugega kot majhen kamenček v mozaiku, ki se mu pravi sevniška kultura.
I.Z.
^(1510)- 20. julija 1978
DOLENJSKI LIST
^■»UTIillK
STROKOVNO POTOVANJE V SEVERNO GRČIJO
za gostinske in turistične delavce
TOZD PUTNIK SLOVENIJA organizira v času od 14. do 19. septembra 1978 strokovno potovanje za gostinske in turistične delavce v severno Grčijo in na polotok Halkidiko. Ogledali si boste organizacijo hotelov, seznanili se s turistično ponudbo severne Grčije ter izgradnjo največjega turističnega centra Porto Carras s 5200 sobami, marino, rekreacijskim centrom in lastno proizvodnjo prehrambenih artiklov. Hkrati smo pripravili strokovne razgovore z grškimi kolegi.
INFORMACIJE IN PRIJAVE:
PUTNIK, Ljubljana, Miklošičeva 17, tel. (061) 311-542 PUTNIK, Maribor, Partizanska 24, tel. (062) 22-491 MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA, Novo mesto. Novi trg 4, tel. (068) 22—555 AVTOPROMET Nova Gorica, Kidričeva 20, tel. (065) 21-924
J
Prosta dela in naloge
XV. SNOUB-BELOKRANJ-
OSNOVNA ŠOLA SKA V METLIKI
razpisuje naslednja prosta dela:
1. UČITELJ glasbene vzgoje
2. UČITELJ gospodinjstva in vodja šolske prehrane
3. RAČUNOVODJA SOLE
POGOJI:
— za delo pod 1. in 2. končana pedagoška akademija ali druga ustrezna izobrazba,
— za delo pod 3. ekonomska srednja šola s 5— letnimi izkušnjami pri delu v računovodstvu.
Na razpolago 1 dvosobno (trisobno) stanovanje, namenjeno v prvi vrsti za delavca pod št 1.
Prijave na razpisano delo je treba poslati v 8 dneh po objavi ravnateljstvu šole. Razpis velja do zasedbe dela.
„NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno p. o. Novo mesto,
Glavni trg 11 Razpisna komisija
razpisuje
prosta dela oz. naloge
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA - za mandatno dobo 4 leta
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijsko— kadrovske smeri s 3 oziroma 5 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del oz. nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— moralnopolitična neoporečnost in strokovne ter organizacijske sposobnosti.
Poskusnega dela ni. Stanovanja ni.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati poslati razpisni komisiji v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov podjetja z oznako: Za razpisno komisijo.
SLU2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA 52100 NOVO MESTO, objavlja za sprejem na delo 6 delavcev za opravljanje naslednjih delovnih nalog:
1)pet za obdelavo nalogov plačilnega prometa v podružnici Novo mesto
2) enega za obdelavo nalogov plačilnega prometa v ekspozituri Črnomelj.
Pogoj za sprejem pod 1) in 2) je usposobljenost na ravni osnovne šole, polnoletnost in eno leto ustreznih delovnih izkušenj ter moralno—politična neoporečnost.
Prošnjo za sprejem in življenjepis pošljite na naslov:
Služba družbenega knjigovodstva, podružnica 52100 Novo mesto, 68000 Novo mesto.
Objava velja 15 dni po objavi v Dolenjskem listu.
O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh.
elma
tovarna
gospodinjskih aparatov in
elektromateriala
ljubljana
TOZD ELEKTROMATERIAL -ČATEŽ
vabi k sodelovanju delavca za opravljanje opravil in nalog RAČUNOVODJE TOZD DEL O VNA PODROČJA:
— sestavljanje računov za obračune med TOZD
— vodenje pravočasne poravnave obveznosti
— sestavljanje in vodenje stroškov TOZD
— sestavljanje periodičnih poročil
— sestavljanje periodičnih obračunov in zaključnega računa
Od kandidatov pričakujemo, da imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri in delovne izkušnje na področju finančno— knjigovodskih opravil in na področju analize poslovanja.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem poskusnega dela.
Vloge pošljite v roku 15 dni po dnevu objave na naslov: ELMA-TOZD ELEKTROMATERIAL, ČATEŽ, 68212 Velika Loka.
JSUti
„lskra — Industrija elementov za elektroniko, n. sol. o.
Ljubljana, Stegne 17
TOZD UPOROVNJ ELEMENTI, n. sub. o., Šentjernej
Delavski svet TOZD UPOROVNI ELEMENTI razpisuje
v skladu s 55. členom statuta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD (reelekcija)
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— višja ali srednja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri,
— deset let izkušenj pri organiziranju in vodenju dela ter poslovanju in usklajevanju delovnega procesa,
— družbenopolitične in moralno—etične vrline v skladu z družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike ter ustvarjalni odnos do samoupravljanja.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh na naslov: Iskra - IEZE, TOZD UPOROVNI ELEMENTI, Šentjernej, s pripisom „ZA RAZPISNO KOMISIJO".
„SOP" Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, Krško, C KZ 141 Svet za delovna razmerja TOZD OPREMA
objavlja
prosta dela in opravila:
a) 5 K KLJUČAVNIČARJEV
b) 2 NK DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI (priprava materiala)
Pogoji pod a:
— končana poklicna šola
— zaželeno: odslužen vojaški rok
— 3—mesečna poizkusna doba
Pogoji pod b:
— končana osemletka
— odslužen vojaški rok
— 3—mesečna poizkusna doba
Stanovanj ni.
Rok 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri oglasa.
obveščeni v 30 dneh po objavi
11 BRtZlSKC..^ PORODNIŠNIC^*'^
6a
M:
V	času od 8. 7. 1978 do 15. 7. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Magda Prišlin iz Grcgurič brega
- dečka, Marija Goršič z Bizeljskega
- Barbaro, Slavica Medvešek iz Blance - Tadejo, Danica Jeras iz Hudega Brezja - Gregorja, Anica Mlinarič s Senovega - Andrejo, Sonja Bogovič iz Dolenje vasi - Mileno, Stchca Tandorič iz Kotarov -deklico, Marta Podgoršek iz Ljubljane - deklico, Slavica Jambrešič iz Ledine - Maria, Bariča Tušin iz Bre-
anice - deklico, Marija Debeljak iz 'alega Obreža - Aleksandra, Josipa Haligonja iz Goljaka - dečka, Slavica Skaler iz Loč - dečka, Marta Kostevc iz Bizeljske vasi - Martino, Šikoranja Cvetka iz Šenkovca -Damirja, Nevenka Crnkovič iz Ra-kitja - Maria, Marija Vidic iz Sevnice - Iztoka, Mihaela Stopar iz Rožnega - Jožeta, Nevenka Barešič iz Dobove - Sebastijana, Stanislava Dimovič iz Brežic — dečka in Ivanka Zupančič iz Pleterja - Patricijo, ČESTITAMO!
DOLENJSKI LIST
• O*'
f//
* .'žW>
VETERINARSKA POSTAJA RIBNICA
Po sklepu zbora delavcev
objavljamo prosta dela in naloge
VETERINARJA -PRIPRAVNIKA
Pogoj: diplomirani veterinar Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
V	istem času sta v brežiški boUujj nici umrla: Franc Deržič, upokojejjj veterinar iz Dobove, star 76 let ® Lojzika Brdarič, gospodinja B Braslovja, stara 57 let.
V«.
gorenj« gorenj« gorenj* gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
*///
////Z
JVV -s**/
,0° .i?	#
/////
'V & \° A *
Kfrs
vy
v
S
/
&
J
'f
^ S
.o'
EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Te dni so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku:
11. julija: Jože Drenik, čalan Novograda, Novo mesto; Vinko Mat' ko, član Pionirja, Novo mesto; Jože Pungerčar, član osnovne šole Mirna peč; Uroš Kralj, Jože Kren, Srečko Jordan, Jože Pavlin in Miha Tisovec, člani Novolesa, Straža; Aloju Smerke, član Mercatorja, Novo mesto; Branka Bojanič, Matija Belavič in Peter Kumer, člani Novo-teksa, Novo mesto; Jože Barborič, Jože Mežnar, člana IMV Novo mesto; Jože Blažič, delavec z Velikega Skunika; Jože Rauh in Simon Piškur, člana Novomontaže, Novo mesto; Drago Bučar, član Iskre, Novo mesto; Anica Rajk, članica Laboda, Novo mesto; Albina Hro-vat in Jože Kos, člana Splošne bolnice, Novo mesto; Vera Jaklič, j članica Krke, tovarne zaravil, Novo mesto; ing. Jože Kure, član ! Gozdnega gospodarstva, Novo mesto; Franc Hrovatič, član Novo- / montaže, Novo mesto;	i
13. julija: Milena Malenšek, Marica Gril’ Fani Zupančič, članice \ Novoteksa, Novo mesto; Bogdan Sitar, I\ Božič, Srečko Ambrožič, Franc Mastnak, Valentin Tomaževič Ivan Debevc, Jože Bele, Miroslav Ajdiš
Vraničar, člani IMV Novo mesto-Anton v—.v,	»v*.—
ja Ucman, Slavka Mikec, Mladen Štampalija, Frančiška Miklič, Štefka
J ja Ucman, Mavka Mikec, Mladen Mampalija, I-ranciska Miklič, MetKa ^ Mežik, Štefka Sitar, Štefka Likar, Milka Štukelj, članice Krke, tovar- r - ne zdravil, Novo mesto; Anica Žagar, Antonija Povše, Milena Jerčin / in Anica Kastelic, članice Laboda, Novo mesto; Jože Božič, član j Petrola, Novo mesto; Silvo Palčič, Mirko Črnič, Jožefa Črnič, Slavko ! Klobučar, Stane Bartolj, Marjan Kocjan, Peter Martinčič in Tihomir j Barbič, člani Novolesa, Straža; Marija Božič, gospodinja iz Brusnic- i   ______________________________________________________________________
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 66. letu starosti zapustila naša draga mama. žena in stara mama
PAVLA
MILAVEC
iz Kloštra pri Gradcu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter spremili pokojno na njeni zadnji pot L Posebna zahvala vsem sosedom, organizaciji Rdečega križa iz Gradca. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljeni obred in govornikom za poslovilne besede.
Žalujoči: mož Ferdo, sinovi Ferdo, Tone in Stane z družinami ter drugo sorodstvo
INTEREXPORT LJUBLJANA
$ INEX
Potovalna agencija
HITRO IN UDOBNO z letali DC 9 INEX ADRIE na počitnice v SONČNO TUNIZIJO PO LANSKOLETNIH CENAH! 8-dnevi paket (letalo, 7 polnih penzionov, letališka taksa, transferji) SAMO 3.490 din. Za otroke znatni popusti, odhod vsak torek od 11. julija 1978 dalje. TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji in ZDA. LONDON, 3—krat na teden za posameznike. 6—dni OTOK ELBA (avtobus), odhod 21. septembra 1978
PRIJAVE IN INFORMACIJ INEX, Novo mesto, Novi trg tel. (068) 23-773	el
INEX, Ljubljana, Titova 2o, (061) 312-995 in 327-947 INEX, Maribor, Volkmerjev P
hod 4, tel. (062) 24-571	jf1
IZLETNIK Celje, Velenje Žalec
*
POTA
in sm/
Deseterobojci doma v Novem mestu
e
Rasten vlom - v noči na 10.
je bilo vlomljeno v hišo Jožeta itca v Klečetu. Neznanec je prišel v Ko skoz okno in iz shrambe od-3el dve posodi s 27 kilogrami ma-m kosov suhega mesa, jajca in Webec kruha.
SI
Jovomeški
JE POSTREGEL -miličniki so 11. julija . poldneva pridržali do iz-. «nitve 28-letnega Bojana Brajdiča
ZARES SREČA V NESREČI - Zvrhano mero sreče v nesreči je I imel Jože Sintič iz Podbočja, ko je v nedeljo bolj po levi kot po sredini ceste hitro peljal proti Dmovemu in trčil v tovornjak Croa-tiatransa. Huje ranjenega so odpeljali v novomeško bolnišnico, po sliki razbitega fička sodeč, pa bi si komaj kdo upal trditi, da je v | tem avtu kdo preživel. (Foto: A. Železnik)
9 let zapora za krajo poške
•	^o-icuiegd	Dujmitt	uiujui^rt	-	.	„	.	,	.
u.Z5*bjeka. Močno vinjen je v Smi- S preklicem pogojnega odpusta je Jurkoviča staia Kraja ^ izsiljeval pijačo in potem, ko nuške kar 9 let zapora — Ljubitelj fičkov obsojen
iteli	411/14	*rrn7il	•
iw.	“ujviai pijavv tu	n«
Je niso hoteli dati, tudi grozil. Ajdiču pa je kmalu prekipelo: v -gjtaj si je kar sam postregel s jtienico ruma in jo brez plačila 1? Ucvrl na cesto. Že pri drugem r1 P3 s0 8a prijeli miličniki in mo i za njcS0V0 iztreznitev, u ta* pa bo še na razgovor k sodni-prekrške.
JE PRETEPAL - Mokro-, 'nuličniki so 12. julija zvečer Graik . Streznitve Edvarda Mo?^a z Brezovice pri Mimi. Ptet °P'* j® nanue^ razgrajal in odirn '• ^eno> za kar bo moral p^j^ujati še pred sodnikom za
PONAREJENI PETSTOTAKI SE ŠIRIJO
časom smo poročali,
Sa so v Italiji izsledili večjo P°narejevalnico naših bankovcev, ki so jih odkrili tudi v Kopru. Vse pa kaže, da so Ponarejeni petstotaki že našli pot tudi v trgovine, saj smo iz Maribora dobili sporočilo o prvi najdbi, v obto-še več senj ponare-■J, Petstotakov. Za razliko prvUi so tokrat še bolj podobni pravim, pa tudi na-»Črna Sora“ ni več na novomeške UJV smo / sP°ročilo, da Dolenjci P ekupčevalcem doslej še ni-Previdnost tudi v o°aoče ne bo odveč, anireč za drobiž.
, Ne gre
V.
oni
ga okrožnega sodišča sta pred kratkim sedela 24-!etni Ivan Jašovič iz okolice Peči, ki ga je obtožnica bremenila devetih vlomov v avtomobile (specializiral se je za fičke) in ene tatvine, ter 27-!etni Edvard Jurkovič iz Radiš pri Podbočju zaradi groženj in kraje orožja.
O Jašoviču, ljubitelju fičkov, smo v našem listu že obšimo poročali. Na obravnavi je dejanja, ki jih je storil v pičlih dveh mesecih odkrito priznal. Sicer pa mu kaj drugega ni preostalo, kajti sodišče je razpolagalo s številom dokaznih predmetov, ki so jih zasegli v njegovem stanovanju in pri prijateljih: s kasetnimi magnetofoni, denarnicami, prstani, vžigalniki, ojačevalnikom, fotoaparatom in drugim. Veliko ukradenih stvari je seveda prodal, denar pa zapravil. Jošoviču je sodišče prisodilo dve leti zapora, vendar sodba še ni pravnomočna.
Še slabše jo je odnesel Jurkovič. Skupna kazen, ki mu jo je prisodil veliki senat novomeškega okrožnega sodišča, je namreč kar devet let zapora, vanjo pa so všteta tudi 3 leta
in 6 mesecev zapora, Id jih je dobil za zadnje kaznivo dejanje. Ostalo so mu navrgle prejšnje kazni, ki jih je delno že odslužil.
Jurkoviča so po nekaj letih, ki jih je prebil v KPD, pogojno odpustili, vendar je bil ukrep preklican po februarski tatvini puške Francu Unetiču. Jurkovič je namreč potem, ko mu slednji orožja ni hotel izročiti, pograbil sekiro, zagrozil z njo Unetičevi materi, nato pa pograbil puško in zbežal. Že čez slabo uro so
že p^RJSCA NA CESTO - Jo-lija »j,,, ? Dol. Vrhpolja je 10. ju-od	Pe*jal osebni avtomobil
SriSčT p.roti Šentjerneju, ko je z Leonnu	na	cesto	73-letni
Povhe j	zan. ki je potiskal kolo.
ceste v zavr! ‘n * umikal na rob Zadel’ cn<*ar je navzlic temu Kržana ^nik m Pa zapeljal s ceste na nekaj n i ?rečo je pešec dobil le Je na J:1®8* in odrgnin, medtem ko “u za 2.000 din škode.
J4rul tovornjakov - Pri
Si doolf Prejšnji ponedeljek zjut-"okra zares razburljive stvari.
_Cesta in slabe zavore so bile teli ^ ,sreči> pri kateri so s ceste j^Klel ;‘ovornJaki. Najbolj jo je za-r Sa iP nj*> tovornjak s prikolico, SinVoz'* Stanko Jeftenič iz oko-Zadnji del priklopnika 't skor ■ °kstal na cesti in za več aJ Povsem onemogočil pro-
. ZAŽGAL IZ
maščevanja?
^ na 12. julij j
^	v	Žabje
je po kraj-. —bjeku ponov-Vliri' re|°- Tokrat baraka Romke Dev J6 ^udorovac, zraven pa še da J plačil in živil. Vse kaže, 23 Pož«’ dejanja pa je ^Žan 16'letni S.B., ki je po tniijT^l Pobegnil in ga iščejo je g "'ki. Slednji domnevajo, da k^tj° za požig iz maščevanja, sta °®c°dovanka in osumljenec step,e JrejJnjega dne sprla in ži^ ’ P3 je grozil tudi s po-dot0vV ^rav zaradi tega je Hu-W «„ Va z otroki prespala noč smodnikih. Na srečo!
ZADEL NEPREVIDNO PEŠA-KINJO - 10. julija zvečer je tujec vozil osebni avtomobil iz Novega mesta proti Metliki in pri Hrastu zadel 45-letno domačinko Marto Bogdanovič, ki je tačas neprevidno stekla čez cesto. Zaradi poškodb so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, medtem ko vozniku in sopotnici, ki sta bila pripeta z varnostnim pasom, ni bilo nič. Gmotne škode je za 10.000 din.
„POGUMNO“ NA PREDNOSTNO CESTO - Metličan Franc Jakljevič je 12. julija ponoči peljal osebni avtomobil s Tovarniške ceste v Metliki na Cesto bratstva in eno-stnosti, ne da bi se prepričal, ali je prednostna cesta prosta. Takrat je namreč iz Jurovskega Broda pripeljal tovornjak in vozili sta trčili. Na srečo se je Jakljevič le laže ranil in so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 40.000 din.
KOLESARKA V AVTOMOBIL — V soboto popoldne je Jože Jerele z Gor. Gomile vozil osebni avtomobil od Drage proti Maharovcu, na Gomili pa je s stranske poti zavila pred vozilo kolesarka Zinka Razbelj iz Razdrtega pri Šentjerneju. Zadela je v avtomobil, padla in pri tem dobila poškodbe, da so jo morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 5.600 din.
,PRELUKNJAL“	SPUŠČENO
ZAPORNICO - V soboto okoli 17. ure je neznanec zavozil v spuščeno zapornico na železniScem prehodu v Križevski vasi. Voznik je po dejanju odpeljal, zapornico pa so železničarji hitro popravili, tako da ni bilo zastojev v prometu. Za pobeglim voznikom poizvedujejo miličniki.
Na zatožno klop
tudi ceste?
Sedaj, ko imam v rokah podatke o črni beri naših cest v prvem polletju, lahko zapišemo, da so bila vsa opozorila (in teh ni bilo malo) kot bob ob steno. Prvih šest mesecev je namreč prineslo žalosten rekord:	321
mrtvih na slovenskih cestah. Takšne številke statistiki ne p-omnijo. Treba pa je povedati, da med žrtvami prednjačijo pešci (114). Slaba tolažba je zapisati, da so dolenjske ceste terjale letos „le“ 19 mrtvih.
Vzroke za takšno stanje je nedolgo tega na svoji seji temeljito razčlenil republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Veliko pove že to, da še danes nismo sprejeli zakona o javnih cestah, prav tako zamuja srednjeročni načrt vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest. Seveda ob tem popolnoma zbledi parola, da je treba voziti cesti primemo, ko pa lahko vozilo vrže s cestišča tudi zaradi slabo zakrpane asfaltne prevleke, nepravilnega prečnega naklona itd., da ne govorimo o največkrat slabi ali celo nepravilni signalizaciji. Zelenega vala ponekod ne poznajo (tudi Novo mesto pri tem ni izjema), neprekinjene in prekinjene črte po cestiščih so marsikje narisane na slepo.
Naštevanje podobnih vzrokov lahko traja v nedogled, navedeni le kažejo, da vse prevečkrat iščemo krivce med samimi vozniki. Morda ne bi bilo napak, ko bi kaznovalna politika s ceste zašla še kam.
B.B.
j Državni članski prvak v mnogoboju je za letošnje leto postal Novomeščan Janez Penca Njegov klubski tovariš Darko Cujnik osvojil srebrno medaljo
mu orožje zasegli miličniki. Sodba, ki mu jo je izrekel senat, še ni prav-nomočna._______________________
POPRAVEK IN OPRAVIČILO
Borislav Gajič, šofer iz Sent-lenarta pri Brežicah, soudeleženec prometne nesreče pri Laškem, v kateri se je hudo ponesrečil Valentin Dvojmoč, glavni direktor , Lisce" iz Sevnice in njegova družina, nam je po telefonu sporočil, da sta bila v nasprotju s trditvijo v Dolenjskem listu Dvojmočeva pripeta z varnostnima pasovoma. Do napake v poročanju, za katero se že tako prizadeti Dvojmočevi družini opravičujemo, je prišlo zato, ker tov. Gajič ni povedal tega dejstva miličnikom, niti ga niso vprašali, le-ti pa so potem posredovali netočne podatke novinarju.	UREDNIŠTVO	DL
Prejšnjo sredo it) četrtek je bilo v Mariboru državno prvenstvo v atletskih mnogobojih. Čeravno so organizatorji pričakovali številnejšo udeležbo, je bilo minulo prvenstvo precej boljše in zanimivejše kot lani. Zato so v boju za prvo mesto poskrbeli lanski prvak Rimač in Novomeščana Darko Cujnik ter Janez Penca.
Že po prvih disciplinah se je videlo, da Beograjčan Rimač letos nc bo prvak. Dolenjca sta bila namreč za vse nasprotnike premočna. Tako je bilo letošnje prvenstvo zanimivo predvsem zaradi boja Pencc in Cuj-nika. Slednji je bil prvi dan malce boljši, drugi dan pa je bil Janez Pcn-ca, sicer specialist v teku na 400 m z ovirami, vse boljši in je Cujnika, ki ima v tej težki atletski disciplini zelo obetavno prihodnost, tudi prehitel.
Zaradi boja obeh Novomeščanov sta bila končna rezultata obeh zelo dobra. Novi državni prvak v deseteroboju Janez Penca je zbral 7204 toč-
Slovenci prvi
Konec minulega tedna je bilo v Zenici tradicionalno mladinsko atletsko tekmovanje za pokal republik in pokrajin. Nastopilo je sedem republiških in pokrajinskih reprezentanc, v izbrani vrsti Slovenije pa so bili tudi Novomeščani Cujnik,
Kranjčič in Malnar.
Cujnik je nastopil v tteh disciplinah in dosegel naslednje rezultate: krogla, 6. mesto in 12,64 m, disk: 6. mesto in 38,76 m ter kopje: 1. mesto in 64,38 m. Malnar je v metu kladiva zaostal za prvim za 2 decimetra (46,32) in postavil osebni rekord, uspešen pa je bil tudi Kranjčič v troskoku. Po skoraj enoletnem premoru je v Zenici skočil 13,98 m, postavil osebni rekord in napovedal še boljše rezultate.
Prav po zaslugi odličnih novomeških atletov je slovenska mladinska vrsta v moški konkurenci brez težav zmagala in poskrbela, da je Sloveniji pripadla tudi skupna ekipna zmaga.
Končni vrstni red: 1. Slovenije 653 točk, 2. Hrvatska 585,5, 3.
Srbija 552, 4. BiH 488,5 itd.; mladinci: 1. Slovenija 414, 2. Srbija 351 itd.; mladinke: 1. Hrvaška 261,5, 2. Slovenija 249, 3. Srbija 201 itd.
tovariš pa je ponovno izboljšal državni in slovenski mladinski rekord ter prvič presegel 7000 točk. Končni vrstni red: 1. Penca 7204,
2. Cujnik 7072 (oba Novo mesto),
3. Rimač (Crvcna zvezda) 6907, 4. Prstec 6615, 5. Koren (oba Ptuj) 5931 itd.
Novomeščana sta dosegla naslednje rezultate. Prvi so Pencovi, drugi Cujnikovi: 100 m: 11,1; 11,0;daljava: 661, 663; viŠna: 196, 184;kro-gla: 10,01, 12,40; 400 m 48,8,50,2; 110 m ovire: 14,8, 16,l;palica 370, 340; disk: 31,72, 39,40; kopje: 53,32; 67,00; in 1500 m: 4:07,5, 4:46,6.
PRVAK V MNOGOBOJU - Najboljši dolenjski atlet Janez Penca, sicer specialist za tek na 400 m z ovirami, je v konkurenci najboljših mnogo-bojcev v Jugoslaviji s petim rezultatom (7204 točk) vseh časov v Sloveniji postal državni prvak.
ke in je dosegel peti rezultat vseh časov v SRS, njegov mlajši klubski
PENCA IN CUJNIK
V REPREZENTANCI
SRS
V nedeljo dopoldan se bo v Beogradu začel medrepubliški atletski miting ,.Bratstvo - enotnost", na katerem bodo nastopile republiške članske atletske reprezentance. Atletska zveza Slovenije je za nastop v Srbiji že določila najboljšo reprezentanco, v njej pa sta tudi dva Novomeščana:	najboljši	dolenjski
atlet Janez Penca bo tekel na 110 m ovire, mladinec Darko Cujnik pa bo v Beogradu metal kopje.
Ponikve prve
Zaključek letošnjega tekmovanja v dolenjski rokometni ligi je bil žalosten. Po koncu tekmovanja je namreč vodstvo lige želelo zadostiti vsem pravilom. Vrste so nastopale v dveh skupinah in potrebno je bilo odigrati še nakaj srečanu, da bi dobili končni vrstni red. Zato so pripravili v Dobrepoljah turnir, ki pa ni uspel. Ekipe iz Šentvida, Šmarja in Stične, ki že med prvenstvom niso bile disciplinirane, sploh niso prišle na zaključno tekmovanje, zato so srečanja izgubile z 10:0. Tako namreč zahtevajo od vodstva tekmovanja tudi pravila:
Rezultati: Sodražica - Grosuplje 30:19 (15:8), Ribnica - Šentvid 10:0, Dobrepolje - Šmarje SAP 10:0, Ponikve - Stična 10;0.
Vrstni red: 1. Ponikve, 2. Stična, 3. Sodražica, 4. Grosuplje, 5. Ko-čewe, 6. Višnja gora, 7. Dobrepolje, 8. Šmarje Sap, 9. Ribnica, 10. Šentvid.
Zrimšku
mednarodna
zmaga
Novomeški kolesarji so z udeležbo na zadnji nedeljski kolesarski prireditvi v Dolu pri Ljubljani dokazali, da poleg množičnosti skrbijo tudi za kakovostne tekmovalce. Mednarodne kolesarske prireditve so se namreč udeležili v vseh kategorijah in povrhu vsega poželi dva lepa uspeha.
Franc Zrimšek je nastopil v močni članski konkurenci in nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo osvojil naslov prvaka 12. velike nagrade Dola. Tekmovalci so vozili štiri kroge (64 km). Novomeščan je vozil zelo borbeno, hkrati pa je s klubskim tovarišem Turkom preprečil pobeg ostalih tekmovalcev. Na polovici proge je z Zakotnikom (Rog) in Terglavom (Branik) pobegnil, vendar jih je glavnina ujela že v tretjem krogu. 1500 m pred ciljem pa je Zrimšek ponovno pobegnil, takoj za njim sta bila Terglav in Zakotnik, vendar je imel Novomeščan največ moči in je zmagal.
Odlično je vozil tudi Turk: na cilj je prišel sedmi, kar je zadostovalo, da sta z Zrimškom v ekipni konkurenci matičnemu Novoteksu prinesla prvo večjo mednarodno zmago.
Rezultati-člani: 1. Zrimšek (Novoteks), 2. Terglav (Branik), 3. Zakotnik (Rog), 4. Kozjek (Sava), 5. Lokar (Dol), 6. Pečnik (Sava), 7. Turk (Novoteks) itd.; pionirji: 8. Papež, 10. Črnič, 14. Smole, 19. Turk, 23. Grešak; pionirji A: 17. Kumar; ml. mladinci: 9. Papež, 15. Zagorc, 25. Černič; st. mladinci: 9. Stih; člani C: 11. Bat itd.
PENCA TUDI
V TRBI2U
Zadnji dan v juliju bo v Trbižu v Italiji tradicionalno atletsko tekmovanje; na srečanju treh dežel se bodo pomerile reprezentance avstrijske Koroške, Furlanije-Julijske krajine in Slovenije. Naši atleti bodo v Trbižu branili lani osvojeno prvo mesto, dres z republiškim grbom pa bo oblekel tudi Janez Penca, ki bo nastopil v teku na 400 m z ovirami.
V SRL TUDi ČRNOMELJ,
MIRNA IN STOPICE?
Na zadnji izredni seji predsedstva Rokometne zveze Slovenije so med drugim razpravljali tudi o jesenskem tekmovanju v slovenskih rokometnih ligah. Tekmovanje bo še naprej potekalo v moški in ženski konkurenci v dveh ligah, na koncu pa bo super finale. Sklenili so tudi, da bodo na kvalifikacijskem turnirju za vstop v zahodno skupino igrali tudi Črnomaljci, med ženskami pa bodo poskušale priti v ligo še igralke z M ime in iz Stopič.
INVALIDI ŠPORTNIKI -Sevniško Društvo invalidov ima navkljub denarnim težavam prizadevno športno sekcijo. V nedeljo so v dvorani, ki jim jo gostoljubno odstopa TVD Partizan v Boštanju, izvedli meddržavno tekmovanje. Med športniki je bil nepogrešljiv tudi večkratni olimpijec na vozičku Martin Gorenc iz Studenca. Na sliki: Med uspešnim udarcem za mizo namiznega tenisa. (Foto: Železnik)
Kočevje ima prvoligaša
Odbojkarice, ki jih vodi prof. Rajko Luzar, začnejo nastopati v slovenski odbojkarski ligi sredi oktobra
VLOMILCA V ZIDANICE PRIJELI
Preiskovalni sodnik novomeškega okrožnega sodišča je prejšnji torek odredil pripor za 47-letnega Franca Zaletla iz Kokrice pri Kranju, sicer pa brez stalnega bivališča. Zaletel je namreč osumljen večjega števila vlomov v zidanice, storjenih konec junija. Spomnimo se samo vlomov v Semiški in na Doblički gori, še zadnjič pa je Zaletel pred kratkim poskušal v Kočevju, vendar so ga tamkajšnji miličniki med dejanjem zalotili
MEDNARODNA ZMAGA - V Dolu pri Ljubljani je bila zadnjo nedeljo 12. mednarodna kolesarska dirka za Veliko nagrado Dola. Na tekmovanju, ki je posvečeno padlim borcem — kolesarjem, je nastopilo več kot 180 kolesarjev iz Madžarske, Avstrije in Jugoslavije. Na sliki: Zrimšek po vožnji.
Daleč so že časi, ko so odbojkarji iz mesta ob Rinži skrbeli, da kočevski konci tednov niso bili dolgočasni. Nastopali so namreč v domala vseh slovenskih ligah, precej časa tudi zelo uspešno. Na žalost pa je mo&a odbojka prekmalu zamrla.
Ni pa zamrla vsa odbojka, predvsem po zaslugi profesorja Rajka Luzarja. Zenska vrsta bo namreč začela letos nastopati v najboljši republiški ligi. Mladi trener je začel z delom po šolah in vestno delo je kmalu rodilo uspehe. Dekleta so dosegle, tako vsaj pravijo v Kočevju, meteorski uspeh. Najprej so poskusile v kvalifikacijah prejšnje leto. Pokopala jih je neizkušenost, na letošnjih predtekmovanjih pa so bile Kočevke najboljša ekipa.
S tekmovanjem bodo Kočevke začele sredi oktobra, ttenirati pa bodo začele 15. avgusta. V prvi fazi bodo vadile v Kočevju, in sicer štirikrat na teden. Največ pozornosti bodo posvetile telesni pripravi, kasneje pa bo prišla na vrsto tehnika. Nato bo pripravil trener Luzar nekaj trening tekem z bližnjimi ekipami, v mlado in obetavno vrsto pa bo vključil tudi najboljše osnovnošolke.
Prav je, da ob koncu pohvalimo vse, ki so igrale na kvalifikacijah in poskrbele, daje Kočevje po dolgem času dobilo republiškega ligaša. Na-
stopile so: Klun, Verčič, Siraj, Legan, Stopar, Lapuh, Ličan, Jakopin, Pogorelc, Volf, Pavlič, Bercer, Sčurk, Spular in Vidmar.
M. GLAVON JI C
odbojka
MOKRONOG PRVI V ŽUŽEMBERKU
V počastitev praznika krajevne skupnosti Žužemberk je bil v soboto dopoldne tradicionalni odbojkarski turnir, na katerem je nepričakovano osvojila prvo mesto ekipa Mokronoga. Mokro-noški odbojkarji so s srčno igro premagali najprej pveveč ležemo mlado moštvo Žužemberka, letošnjega slovenskega mladinskega prvaka, zatem pa še drugo ekipo (veterane) Žužemberka. Presenetljiva, a zaslužena zmaga bo za Mokronožane, ki jih vodi Jure Žlajpah, gotovo nova spodbuda za še bolj načrtno vadbo. Rezultati: Žužemberk II. (veterani): TRIMO Trebnje - 2:1, Mokronog: Žužemberk I. - 2:0, Mokronog:Žužemberk II - 2.1. Končni vrstni red: 1. Mokronog, 2. Žužemberk II, 3. TRIMO, 4. Žužemberk I.
L29 (1510) - 20. julija 1978
D0LENISKI LIST
j L
šiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii!
•IL tisti iN hip
/
r.
SVETU OKOLI
Ta §
I ŠESTERONOŽNI LEPOTEC - Pravi ljubitelj fotografije | ne bo nikoli razumel tistih lastnikov fotografskih kamer, ki | tarnajo, da ne vedo, kaj bi fotografirali. Kdor zna gledati in i videti, to pa je prvi pogoj, da nekdo postane dober fotograf,
1 VC) kako neizmerno bogat je vidni svet. In če že ni zanimive-i ga dogajanja, pokrajine ali arhitekture, vredne, da se jo za-I beleži na film, naj se oko obme v drobni svet, ki nezapažen 1 živi z nami. Celo puščava je mrtva le navidez, saj v pesku | življenje slavi in zmaguje. Pogled v mali svet je vedno zali nimiv, naj gre za iskanje čistih oblik, vzorcev ali živih bitij, i Primerek dobre fotografije, ki spada na področje takoime-1 novane makrofotografije, nam je poslal Janez Kovačič iz I Kočevja. Kovačič je naredil posnetek pajka brez dragega,
| posebnega objektiva za tovrstno fotografijo. Da je žival I lahko slikal od dovolj blizu, je uporabil poseben prstan, s i pomočjo katerega je običajni 50 mm objektiv obrnil. Ta I mali trik poznajo mnogi, gotovo pa vsi tisti, ki brošurico, ki i so jo dobiti s kupljeno kamero, prebero do konca.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitiMiiiiitiiiimmmmiumimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
(pototfumrt pra/2PfefP)
Z obupom hodi po hišah
MARSIKDO Z OBUPANIM obrazom hodi po hišah, trka in prosi za stanovanje, marsikateri delavec z obupom gleda na prenapolnjeni prostor v delavnici, diha slab zrak in nima pri delu dovolj svetlobe. Toda kljub temu gradimo, premalo sicer, gradimo pa vendarle. V Novem mestu rastejo stanovanja, upravna poslopja in delavnice. V gradnji je 108 stanovanj: 24-stanovanj-ski blok na Znančevih njivah, 42 stanovanj gradi JLA na Zagrebški cesti, 7-stanovanjsko stavbo gradi Pionir, 18 stanovanj Motomontaža v bližini tovarne na Grmu. Privatniki gradijo v Šmihelu, na Ločenski cesti in na Kodeljevem hribu. Lepa in pestra dejavnost!
ZDAJ JE ŽITO že skoraj povsod požeto in spravljeno. Letina je bila na Dolenjskem - razen ponekod v spoanjem toku Krke - bogata in nadvse lepa. Kmetje so s pridelkom zadovoljni in če obrodi še sadje in trtje tako, kot zdaj zares lepo obeta, bodo kašče in kleti v jeseni polne kot niso bile že vseh zadnjih deset let.
NE SMEMO MISLITI, da je vsaka našminkana žena, ki jo vidimo na cesti, že negovana. Tudi nylon obleka in čevlji z visoko peto niso nobeno merilo za negovanost. Negovana žena ima predvsem umerjeno naličen obraz, lepo urejene nohte, ne-	•
razmršeno frizuro in si ne bo na cesti nikoli popravljala ta ali	j
oni del svoje obleke, najmanj pa nogavic. Tudi ne bo nosila ■ krila, zapetega z varnostno zaponko, ali lepe čevlje na umazane noge.
ZADNJI USPEHI ATLETOV novomeškega in kočevskega Partizana dokazujejo, da se kvaliteta dolenjske atletike nenehno dviga. Skoraj ni tekmovanja, na katerem se ni postavil ta ali oni atlet iz Dolenjske z dobrim rezultatom ali dobrim plasmanom. Rezultati so vedno boljši, zato ni nič čudnega, da so v reprezen- . tanco Slovenije, torej med elito slovenske atletike, uvrščeni tudi :
Dolenjci.	"
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. julija 1958)
BEG PRED VOJSKO- Mesec dni zaporne kazni so dosodili nekemu Nizozemcu, ki je iz samih skrbi, da bi njegov otrok kaj slabega ne doživel pri vojakih, dal fantka v matični knjigi vpisati kot deklico. Strahopetni oče svojega sina za odločitev ni vprašal, gotovo pa fantu, ko bi dopolnil potrebna leta, ne bi bilo prav, da bi ga, denimo, vpisali v dekliško šolo.
PILOTSKA STEKLENICA -
V malem zračnem taksiju nad Kanado se je pripetila nenavadna nesreča. Na poletu v Toronto je pilota zadela srčna kap. Za krmilo letala je moral prijeti eden od potnikov. Z veliko mere sreče in s pomočjo nasvetov po radiu je potnik uspel brez nesreče pristati na letališču. Kasneje je novopečeni pilot v sili izdal skrivnost - svojo vlogo je odigrala tudi steklenica viskija, iz katere je med divjo vožjo srkal prepotrebni pogum.
SPREMENLJIVA NAPRAVA
— Na Zahodu so se pojavili oglasi, ki prepričujejo morebitne kupce, naj nikar ne mečejo denarja za različna razpršila za uničevanje mrčesa, ampak naj si raje za tnal denar kupijo azijskega kuščarja gekoja. Ta plazilec je, kot trdi oglas, najbolj učinkovit insekticid. Nekaj poznavalcev Azije, med njimi pa predvsem nekdanji ameriški vojni veterani iz Vietnama, pravijo, da azijski gekoji najbrž ne znajo brati, saj v Vietnamu nisc uničevali muh ter ostalegz mrčesa. Morda se geko šele m zahodni polobli naleze uniče valnega duha.
MED LJUDI! - Za dolgo življenje ni dovolj le zdravo telo. Ce je človek preveč vase zapri in se premalo druži z ostalimi, mu vsemogočna statistika napoveduje krajše življenje kot bi ga sicer imel, če bi bil bolj družaben. Skupina ameriških psihologov in sociologov je nedavno prišla do tega zaključka pri analizi podatkov o 7000 ljudeh v zrelih letih. Ugotovili so, da so vase zaprti ljudje bolj nagnjeni k škodljivim navadam, kajenju, pitju, srčnim obolenjem, raku in k samomoru. Stari Spinoza je torej imel kar prav, ko je dejal, da je človek družbena žival.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Knez je ob gromenju prišel v mesto
(Pretekli) dnevi so bili za nas slavni, kakoršnih smo doslej malo doživeli. Bival je med nami presvetli knez in škof Anton Bonaventura. Postavil se je pri vhodu v mesto krasen slavolok, mesto pa je dobilo najbolj praznično lice. Zlasti se je odlikoval veliki trg. Odločeno je bilo, da se tu poklonijo presvitlemu in milostljivemu gospodu gg. uradniki, šole in razna društva. Željno smo pričakovali, da prvič pokažemo svojemu vladiki ljubezen, katero si je pridobil vže predenj, ko je osebno stopil med nas. Ali nebo nam tega ni privoščilo. Ob petih zvečer je jelo grometi, treskati in liti izpod neba, da je bila groza. Strela je vžgala v Kandiji kozolec in v bližni Žabji vasi pod, da sta pogorela do tal. Nemogoče je bilo čakati mil. kneza na trgu.
(Novomeško) gimnazijo obiskoval je ob koncu leta 201 dijak, tedaj eden več kakor lani. 29. je bilo meščanov, 158 Kranjcev, 14 iz drugih kronovin. Od teh govori 197 slovenski
::
::
materni jezik, 3 so Nemci in 1 Hrvat. Najmlajša sta 2 po 10 let, najstarejših 5 po 22 let. Z odliko jih je študiralo 19. Šolnine in drugih pristojbin so plačali 2519 gld.
(Iz železničnega) vlaka padel je Marko Simčič, doma iz Radoviče, ter se ubil. Pred nekaj tedni, neko soboto proti 5. uri peljal se je iz bavarskega mesta Landushut, kjer je krošnjaril, v Monakovo, ter stal na vozu nad stopnicami. Vedi Bog, kako seje zgodilo, padel je na železno progo in si glavo utrl. Vlak je takoj postal, a našli so že mrtvega.
(Ogla s.) Sodar ali pintar, dobro izučen in pridno delaven se nahaja v Novem mestu v sv. Jurija ulici št. 178. Sprejema delo na dom ter se priporoča blagorodnim gg grajščakom, častiti duhovščini in naprednim kmetovalcem.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. julija 1898)
ZDRAVJE
Nova ledvica v kovčkih
Sla ledvicah bolnim omogočiti normalno življenje
Vsa stvar se je začela z naključjem. Dr. Eli Fried-man, direktor oddelka za edvične bolezni v new-yorškem medicinskem centru, je nameraval popeljati 25 svojih pacientov na izlet na Dansko. Vseh 25 je bilo hudih bolnikov, ki brez naprave za dializo krvi ne bi mogli živeti nekaj dni. Naprava namreč namesto ledvic opravi čiščenje krvi in odstrani stmpene snovi iz človekovega telesa. Toda iz Danske so zdravniku sporočili, da tolikšnega števila bolnikov ne morejo sprejeti, ker nimajo pri roki dovolj naprav za dializo.
Ni preostalo drugega, kot najti drugo rešitev. In rodila se je zamisel o izdelavi take dializne postaje, katero bi bilo mogoče nostiti s seboj. V sodelovanju z Jamesom Hutchissonom je Friedman izdelal prenosno dializno postajo, tako majhno, da jo je mogoče spraviti v kovček.
Pri izdelavi so naleteti na težave, kako običajne naprave zmanjšati To so dosegi lahko le tako, da so zmanjšali shrambne posode za čistilno tekočino. Zaradi manjše količine te tekočine so morali pospešiti tempo delovanja naprave.
Prvi praktični poskusi so bili presenetljivo dobri. Naprava se je dobro obnesla ta-ko na poskusnih živalih, kot kasneje pri ljudeh. Zaenkrat so izdelali le nekaj primerkov dializnih naprav v kovčkih, v načrtih pa so še manjše naprave, katere bi si na ledvicah bolni lahko obesili preko ramena kot torbico. Številnim težkim bolnikom, ki bolehajo za to doslej težko boleznijo, se torej nudi več svobode gibanja, hkrati z njo pa več življenjskega veselja.
Češki izdelovalec violin Tomaš Pilarž pri delu. Naredil je'
15 godal, a je vsako vrhunski izdelek.
Prebuja glasbo iz lesa
Zares dobre violine ne nastajajo v tovarnah za izdelavo glasbenih instrumentov. Mojstrski godalni instrument lahko nastane le v rokah mojstra, to pa so po vsem svetu raztreseni posamezniki, ki še znajo v svojih izdelkih združevati vrhunsko poznavanje obrti z nekakšnim skoraj umetniškim odnosom do snovi.
Najmlajši med njimi je Ceh Tomaš Pilarž, vnuk sicer znanega izdelovalca violin. S 24 leti ima za seboj že kopico mednarodnih priznanj, njegovi izdelki, četudi jih ni veliko po številu, pa so v rokah ameriških, japonskih in poljskih virtouo-zov.
Družina Pilarž zbira izkušnje pri izdelavi violin že preko sto let. Sinovi se uče od očetov, celotna družinska tradicija pa bogati iz generacije v generacijo.
Predno je Tomaš postal svetovno znan izdelovalec, je moral skozi trdo šolo. Oče je od njega zahteval, da je popolnoma obvladal izdelavo prav vseh delov instrumenta, poleg tega pa se je moral še naučiti dobro igrati nanj, saj po družinskem izročilu dobre violine ne more narediti, kdor nanjo ne zna igrati.
Zanimivo je, da Pilarževi pri izdelavi uporabljajo ob sicer znanih resnonančnih smrekovi-nah tudi balkanski javor, se pravi drevo, ki raste v naših krajih.
Šele po treh letih je Tomaš Pilarž smel narediti svojo prvo violino, s katero si je pridobil pravico biti član Kluba umet-
r
f=fl.rrr
nikov-izdelovalec violin, je imel šele 20 let.
Skovana žensjjj
Katero na dolarski ^ nec?
Ameriška vlada nameravaj di prihodnjega leta izdati ^ kovanec, na katerem naj b'3 tisnili ženski lik. Odkar je J nost zvedela za to namero, F de vsak dan okoli 800 P*s^ predlogov, katero od pred* nic nežnega spola naj bi dol. la ta čast. Zaenkrat je na nenavadne lestvice predi0* Susana B. Anthony, sla sufražetka iz prejšnjega stol ■ Nji slede manj znane ame™ žene, ki so odigrale bolj manj pomembno vlogo v Kfl ameriški zgodovini. Prav no za Američane pa je, da® kandidatke za na zadnjo t kovanca uvrščajo tudi Eli* ho Taylor, Jackie Onassis,' ley Temple ter še nekaj d(' filmskih igralk oziroma sv«; ljank, katerih zasluge za * riški narod so vprašljive.
Seveda pa se vlada za J kovani dolar ni odločila bežni do ženskih likov. K' jo je prisilila nuja; dolarski l kovci se obrabijo v 18 kar povzroči vsako leto |
4,5 milijona dolarjev Kovanec bo zdržal 15 let- T kovalci pravijo, da bo tudi | šen za uporabo v najrazlič^ avtomatih. Poznavalci defl1 zadev pa menijo, da je koV za dolar kar značilno zna/*, padanja vrednosti ameriŠK® lute.
mm !
Največ možnosti imata ■ Anthony in gospa Svobod* i
-J
O
Vtem se je vrnil M f in razgovor sta u»°r. p#/! prepričal, da ne gro*» je taborišče posp»l0-	1*
vstala in stopila k vej, da je spet vzP	j
premrle roke. Str»*_ j« d1 oči same zapirale,	Ati iili,-
našal se je tudi n*	ie v J ki
p« gozdu. In tako s m* opaženo izginila i"
°ešitev prejšnje križanke
°*>r°ta najbolj razorožuje. ' LACORDAIRE
Kd
lova’ nase’ ne sme oma'
GOETHE
dl i tros
'plemensko;.
jud.kralj
pozna j dl življenska) slika doba j
‘Ograjen
prostor
am.rn.ime
mesto združitve; pri zvaru
afr. } država
 L
hormon ! nadledvična žleze i
..i—
fku^ijtik;
it. luka
>
znamenje poz.
'elektroda
zaCetek j tekme i
reja
zvrst
viSnje
lužnine
avsfrT-
agencija
gr. boginja DKITiL.
iridij
'Sevati drugih.
^dost je raj življenja, radost Jevež«a mladost duha
N1EVO
i""1 1 mi um   im   ..............................................................................
Tiija-
toStica
poziv
mesto na sv-ang lije
slani"
drobit
ž. ime
dl
delavec v zlatarni
mešanica
drevo
naleta-vanje____
napad
m. ime
gorovje na krimu
ž.ime
rali
shakespea-rcv junak
m. ime
pripovednik
zveza sin:
gl.mesto
jemena
"firbci”
dan v tednu
dl
Psihologi v vojaških vrstah
Kako izkoriščajo psihologijo v vojaške namene — S posebnimi testi do dobrih °jakov, brutalnežev in trdoživih fantov — Strokovnjaki za živalsko psihologijo   	vabljeni!
v umazani vietnamski vojni so Američani v enem samem 0«*cu zmetali okoli 713 milijonov propagandnih lističev nad loidf6’113 katerem je imel prevlado Vietkong. Ta način psiho-kega vojskovanje je seveda najbolj preprost in najbolj poznan, Pa še zdaleč vse, kar psihološka znanost lahko ponudi in je ■nudila tej ali oni vojski. Vojna z lističi je bila najbolj priljub-p ”a P°teza generala VVilliama Westmorelanda, ki je posamezna jj. pagandna gesla celo sam sestavljal. Pravega učinka pa seveda ODrs^*3’ ^ s.e % Kusoeje razkrilo, da so piloti v želji čim prej trošenje listkov, odvrgli kar cele bale propagandnega ena la, ne da bi jih razvezali in razstrosili.
ni kroži danes med vetera-‘KiSlna 280,1153 ° tem> kako je dva S^S3 VO)na z tistični uničila k.. tkongovca — enega je ubila
Na propagandnega	materiala,
»rogi se je zaradi tega dogodka Pa .Jc podcenjevanje načinov vojskovanja
vinari r!0' i^njiga britanskega no-VVatsona „^na .z /iP7 „	razknva	znane m
S®6, načine izkoriščanja ibeno an^i_Ps*hologije v vojaške na-nih/C Z r?ni podatki, ki jih ni yojni sSiS?1* S? dajej° psihološki dili 'ko večjo težo, kot bi so-P omenjenem dovtipu.
C
t>amon^KlS't,otkov zveznih sredstev, bo lo?leni Psihološkim študijam, 68 n,/!?? 0 23 vojaške raziskave, ska v zn*0V dolahev bo torej voj-kako v ■ P°rat>ila za raziskave, psih0| -0Jaške namene izkoristiti
Po i ■
rtih n,ljmo nekaj najbolj eksotič-skuje Crtov- Posebna študija razi-Vanjg pP°rabo vonja za vojsko-in po’ ^^rševanje vonja po mesu
	
mesojedih ljudeh naj bi upo-
rabili za zbeganje in rušenje duševnega ravnotežja azijskih plemen, ki so izrazito vegetarijanska.
Uporaba vonja ni nič novega. Že v času kongoške vojne so se ameriški strokovnjaki ufcvaijali z raziskavo takšnega vonja, ki bi pomagal zmesti nasportnika. Vonjav-ne bombe so še vedno v načrtovanih raziskavah.
Raziskave delovanja možganov in čutnega dojemanja so v ameriški vojski napeljane k izdelavi takih pripomočkov, s katerimi naj bi piloti bojnih letal prožili rakete z mislijo. Tako bi pilot, povezan s posebnimi napravami z računalnikom, takoj reagiral na najbolj primeren trenutek izstrelitve in „ro-ka ne bi več zamujala misli“.
Podobne raziskave opravljajo tudi za kopensko vojsko. Komandir naj bi bil s svojimi vojaki povezan preko elektronskih naprav. Vojaki bi na koži nosili elektrode,
fio katerih bi neposredno prejema-i kodirana povelja. Dosedanji poskusi so pokazali, da so prostovoljci razumeli 95 odstotkov oddanih povelj.
Vojska troši veliko denarja tudi za raziskave, kako med vc/|aki in regruti odkriti dobre borce, vojake, nagnjene h krutosti, ter take, ki bi bili najbolj odporni zoper mučenje. Dosedanje raziskave so pokazale, da so dobri borci športniki ter ljudje spontanega obnašanja. Slabi borci so, po tej študiji, fantje iz neurejenih družin, ljudje, nagnjeni k tesnobi in depresiji. O slabih in dobrih borcih je mogoče sklepati tudi na osnovi inteligenčnega kvocienta: povprečni IQ dobrih borcev je 91, slabih pa samo 78.
Posebne teste so izdelali za preverjanje občutljivosti na bolečino, vztrajnost in trdovratnost, da bi tako dobili izmed vojakov tiste, katerim bi lahko zaupali nevarne naloge, pri katerih vojak lahko pade v ujetništvo ter pride v nevarnost, da ga zaslišujejo tudi s pomočjo mučenja.
Podobno s posebnimi testi odkrivajo take, ki so nagnjeni h krutosti.
Posebno poglavje so za vojsko strokovnjaki, ki se ukvarjajo s
kušnje poglobili in razvili. Znano je, da so zavezniki že v zadnji vojni uporabljali in trenirali pse za vojaške naloge. Manj znano pa je, da so imeli v načrtih „zažigalne netopirje", se pravi netopirje, posebej izurjene za prenašanje za-žigalnih bombic na podstrešja. Švedi so imeli v načrtih urjenje tjulenjev za prenašanje globinskih bomb, s katerimi naj bi uničili podmornice, medtem ko so Rusi uspešno urili pse za nošenje protitankovskih min.
Izkušnje iz teh poskusov dandanes razvijajo, med živalmi, ki naj bi pomagale človeku pri krvavem uničevalskem početju, pa so se znašli še prašiči, podgane, golobi, bakterije in virusi ter celo kiti. Zanimivi so predvsem kiti, saj spadajo te živali med zelo bistre. Ameriška mornarica jih je urila za lovce na podmornice ter kot minerje ladij. Golobi pa naj bi po načrtih nekaterih strokovnjakov pomagali voditi izstrelke.
Odveč je skoraj zapisati, da bi vsa ta ogromna sredstva, Id jih danes na svetu potrošijo za tovrstne raziskave, lahko uporabili mnogo bolj koristno, po drugi strani pa uporaba psihologije v vojaške namene dokazuje, da je mogoče znanost uporabiti tudi proti njenemu tvorcu človeku.
Najbolj
listkov
preizkušen način s propagandnimi gesli.
psihološke vojne je trošenje
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nnmjjj
W.e8a obhoda \\.lr,ec se je cl k ‘ kmalu XV* Hetty \ NMožila je Vta 1,1 pogrela rVV *aspanosti suma. Za-
d -'fjffis
74.
Judita jo je nestrpno pričakovala. Ko je slišala Hettyjino poročilo, je zamišljeno dejala: »Bojim se, da se oče in Harry ne bosta tako potrudila za Ostrostrelca, kakor se je on za njiju. Vendarle. greš lahko vsaj ti, Hetty, jutri še enkrat k njemu.« Dekleti sta nato zaveslali proti kraju, kjer sta zapustili barko. A tam je ni bilo več. Presenečeno in zaskrbljeno sta ugibali, ali se je niso morda polastili Indijanci. Navsezadnje sta se odločili, da pojdeta pogledat do gradu, tedaj pa se je v daljavi zabliskalo in nato se je razlegel strel.
75.
Dekleti sta tako^ pogumno odveslali v tisto smer, saj sta pravilno sklepali, da mora biti strel v zvezi z očetovo barko. Kmalu pa sta slišali bolestne ženske krike in zdaj ju je podžgala še bojazen za Vah-ta-vah. Toda ko sta se približali bregu, sta zagledali med drevjem gručo Mingov, ki so si svetili s plamenicami. Med njimi je na tleh ležalo ranjeno dekle In se borilo s smrtjo, čez čas so jo Indijanci pobrali in odnesli. Brez dvoma je bila mlada Indijanka ustreljena s Tomove barke, ki pa se je tačas že spet izgubila v temo.
ZGODBA
VASA
NEKEGA DNE
Rezko zvonjenje telefona je prekinilo popoldansko tišino. Vstala sem s kavča ter počasi odšla do mizice, kjer je stal telefon. Bila sem preplašena. Prepričana sem bila, da se bo spet oglasil tisti hripavi, nedoločni glas, ki bo po nekaj besedah polagoma zamrl. Že nekaj časa seje to ponavljalo skoraj vsako popoldne, prav takrat, ko sem bila sama doma. Nisem vedela, ali me hoče neznanec spraviti ob živce, ali mu je to vsakdanja zabava.
Dvignila sem črno slušalko in čakala. Glas je prišel iz daljave, bil je isti kot vsako popoldne:
„Ali veste, kje se spet potika vaš mož? ”
Tudi danes je bilo tako. Preden sem lahko karkoli odgovorila, je v slušalki škrtnilo, nato pa se je oglasil zvok prekinjene zveze. Nisem slišala, da bi Marko vstopil. Daje doma, sem se zavedla šele takrat, ko sem, tik preden sem spustila slušalko, slišala, da je nekdo spustil tudi v spalnici.
Torej je prišel obračun. Prišel je tako nepričakovano, da nanj nisem bila pripravljena. Seveda sem mislila na to, da bo za skrivnostne telefonske razgovore nekoč zvedel tudi mož, a se nisem mogla pripraviti na odkrit pogovor z njim. Težko sem veijela, da mož, ki bo vsak hip dopolnil 50 let, res lahko pohajkuje s tajnico ali katerokoli drugo nameščenko v podjetju. Sploh pa si nisem predstavljala, da bi to pohajkovanje lahko pomenilo konec zakona.
Odprla sem okno in začutila, da mi lica gorijo. Ne, ne smem se razburiti. Zdravnik mi je to pri moji bolezni strogo prepovedal. Toda kaj ve zdravnik o mojih problemih? Tudi če bi mu poskusila razložiti, zakaj se razburjam, mi ne bi mogel pomagati.
Marko je vstopil skoraj neslišno. Zapenjal sije srajco, na rokavih pa je imel zlate manšetne gumbe, ki sem mu jih nedavno podarila. Vrata spalnice je pustil priprta, za njimi sem videla odprt kovček in razmetane stvari okoli njega.
„0d kdaj te vznemirjajo po telefonu? ” je vprašal.
Stresla sem se, kot bi bila obtoženec, on pa sodnik.
„Že dolgo, toda nisem ti hotela povedati. Bala sem se, da bi odkrit pogovor dokončno uničil najin zakon. Saj tako obstoja samo še na papirju, kajne? ”
Molče je stal s sklonjeno glavo. To je bil znak za preplah, znak, da je vsaj delček govoric o njegovih avanturah resničnih. Čudila sem se, da sem lahko ostala mirna, ko se ga vprašala:
,,Kdaj se misliš odseliti? ”
„Kaj bi mi to dovolila? ” je oživel. „Veš, nisem si upal povedati, da te ne bi prizadel. Toda, ko si že načela ta razgovor, naj ga še končava: rad bi se ločil”.
„Ločil? ” sem prestrašeno vzkliknila. Moj mir je izpuhtel kot izpuščen milni mehurček in naenkrat sem bila majhna preplašena punčka, ki je za vsako ceno hotela obdržati nekaj, kar so ji nameravali vzeti.
„Ne morem pomagati”, je tiho a odločno rekel. „Marta je noseča, rad bi se poročil z njo.”
„Torej Marta je tvoja najnovejša ljubica? ” sem grenko rekla.
„Koliko je pa stara? Nemara mlajša od tvoje^ hčere. Saj za mladimi si ves ta čas norel, kajne? Jaz pa sem zatiskala oči pred resnico, ki sem se jo bala odkriti.”
„Saj ni važno koliko je stara Marta. Želi mi dati dom in toplino, ki sem jo vsa leta zaman iskal pri tebi. Saj sem bil samo popotnik v lastnem domu, ki se ustavi le za nekaj ur in spet odide. Sama si kriva, da je prišlo tako daleč. Želel sem si še otrok, ti pa mi jih nisi hotela dati.”
„Kako naj bi imela otroke, če mi jih je zdravnik prepovedal? Ali se res ne zavedaš, da je viselo moje življenje na nitki in kako si jokal od sreče, ko so ti povedali, da bom živela? Danes veijetno obžaluješ, da nisem umrla. Imel bi prosto pot.”
,Nočem se prepirati”, je utrujeno vzdihnil. „Na pot moram. Ko se bom vrnil, se bova zmenila, kaj nama je storiti.”
„Nimaš se po kaj vrniti”, sem zavpila. „Poberi svoje cunje in se preseli k tej ...”
Prekinil me je sredi besede: „Ni treba biti prostaška. Prav imaš. Pobral bom svoje stvari in se odselil. Zdaj bi težko ostala skupaj.”
Odšel je v spalnico in zaloputnil vrata za seboj. To je bil znak, da je do konca razburjen, kajti sicer nikoli ni treskal z vrati. Stala sem kot omamljena. Nisem si mogla predstavljati, ko je čez nekaj trenutkov odhajal, da res odhaja za vedno. Nisem se niti zavedla, da jih je bilo že mnogo pred menoj v enakem položaju. Vedela sem le, da z njim odhaja življenje. Zunaj je pršil rahel jesenski dež, ki je napravil dan še bolj mračen. Žato ga nisem mogla razločno videti, ko je sedel v avto, ne da bi se ozrl na hišo, v kateri sva toliko časa živela. Slišala sem le, kako je vžgal avto, ki je hip za tem izginil za ovinkom.
MARINA
-O kompas LETOVANJA
V® JUGOSLAVIJA
POTOVANJA
RODOS ŠPANIJA ŠPANIJA /POR TUGALSKA ŠPANIJA/MAROKO
PRIJAVE: POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJ
organizacijah Dolenjske, ki so zainteresirane za znanstveni napredek na vseh področjih, kot pri domačih in republiških funkcionarjih, ki imajo pri tem kaj besede.
Da je tako, priča prvi korak: odkupljena je že večja parcela v velikosti 60 hektarov, na kateri se bo v prihodnjih letih začel uresničevati načrt o raziskovalnem taboru. Dogovorjeno je, da bo Raziskovalna skupnost Slovenije zagotovila projekt za gradnjo, nato pa bodo združene sile Slovenije omogočile financiranje gradnje. Univerza v Ljubljani naj bi s svojimi instituti in sredstvi opremila laboratorije. Predvidena je še vrsta drugih nosilcev nalog, da bi čez deset let vizija o dobravskem taboru postala stvarnost. S postopno izgradnjo raziskovalnega tabora s potrebnimi bivalnimi objekti pa bomo začetke lahko videli že veliko prej.
Torej lahko upamo, da bo mala vasica Dobrava, znana predvsem po čestih poplavah in bogatih izkopaninah nekdanjega naselja Gutenvverth, postala središče, v katerem bomo na jugoslovanski način znanost približali praksi in delu uglednih znanstvenikov terenu. Koliko nam bo ta poteza pomagala k mednarodnemu ugledu, konec koncev pa prispevala tudi turizmu, lahko za zdaj le ugibamo. Gotovo pa je, da bi z modernim raziskovalnim taborom na Dobravi vse drugače zaživel ves šentjernejski in škocjanski predel. Finančne naložbe v tabor se bodo po mnenju pobudnikov te zamisli prej ali slej izkazale kot bistrovidno gospodarjenje s pogledom v prihodnost.
RIA BAČER
bOBRAVA-
KOVACNICA
znanosti?
no Krke se kar naprej spreminja. Kjer je Kjerle Pred tridesetimi leti grapa, je zdaj ravno. ik ie bil majhen otoček, ga zdaj ni več ali pa i<v aia na drugem mestu. Področje Krke od H0 ta do izliva je namreč najmlajše geološko v Jugoslaviji, zato ne miruje, se
20. VI1/78
PRILOGA
* g * i ■
.'/vdk- t iLh
S?
y. m
'i aJm
DOBER
DAN,
DOLENJCI
V
▼I
FRANCI KOLAR
Tujci pohlepni k nam so navalili in razdejali nam naš rodni krov.
Mi pa nismo se uklonili
tej podivjani sili in smo začeli z njimi boj.
Majhni in šibki zrasli smo v brigado, vlivamo vragu že trepeči strah.
Komandant naš tovariš Mile
in komisar naš Franci v boj nas železni vodita.
To so verzi iz znane in proslavljene pesmi Gubčeve brigade, ki jo je napisal France Kosmač. Komisar Franci pa je Franci Kolar, eden najmlajših slovenskih komisarjev in sedanji polkovnik v
rezervi pa pedseJnik Kulturne skupnosti mesta Ljubljane. Mož z izredno življenjsko voljo, z izkušnjami vojaka in vodje revolucije. Saj je bil začetnik in eden glavnih organizatorjev OF na Trebelnem, kjer je nekaj časa pred drugo svetovno vojno tudi služboval kot tajnik takratne občine.
V	knjigi „Gubčeva brigada" Lada Ambrožiča-—Novljana beremo tudi naslednje vrstice:
Franci Kolar, 19 let, občinski tajnik Trebelno, politični komisar tretjega bataljona, se je odlikoval kot vztrajen politični delavec, kot hraber borec v vseh akcijah, kjer je sodeloval kot bombaš. Posebno se je odlikoval v akciji na belogardiste v Škocjanu, kjer je bil med prvimi v stavbi in v napadu na Ajdovec, kjer je bil tudi ranjen.
Franci Kolar se je rodil 5. julija 1923 na Oki-ču, zaselku pri vasi Drenovo rebro, v sedanji občini Šmarje pri Jelšah. To je tisti del Kozjanskega, ki je bil še do nedavna eden najbolj pasivnih krajev pri nas. Zdaj pa so tudi do srm prišle roke mladih graditeljev in vse več je novih poti, vodovodnih cevi, šol in drugih pomembnih objektov.
Oče je bil rudar in je umrl, ko je bilo Franciju komaj sedem mesecev. Skoraj vse svoje otroštvo je preživel pri krušnih starših Vodičarjevih v Za-bukovju nad Sevnico. In čeprav, kot pravi, ni čistokrvni Dolenjec, mu pomeni Dolenjska drugo mater, posebno še od partizanskih časov, ko je bil soustanovitelj Gubčeve brigade. Od takrat naprej skorajda ni kraja na Dolenjskem, ki ga ne bi prepotoval. Tudi danes se silno rad vrača med dolenjske holme, med zidanice, ob stare mline in med ljudi, ki jih je spoznal v revoluciji. Zlasti med preproste, poštene, nekdaj izkoriščane ljudi, ki so na sebi občutili, zakaj je treba spreminjati svet. Tako je bila tudi njegova zamisel, da se obudijo spomini na medvojne poti gubčevcev in ki jih je na zanimiv umetniški način upodobil slovenski slikar in arhitekt Boris Kobe s še posebno intenzivnim sodelovanjem tovariša Škerlja, tudi gubčevca. Te slike so bile kot izjemen dokument časa in slikarske podoživitve tistih poti v hipu razprodane in Franci Kolar si še zdaj ne more odpustiti napake, da niso tistih slik zadržali v kolekciji v muzeju NOB ali v kakšni podobni inštituciji, kjer bi bile kot celota na vpogled obiskovalcem.
Franci Kolar govori o svojih mladih letih pri Vodičarjevih z nežnostjo in najlepšimi spomini.
„Pri naši hiši je bilo veliko otrok, za mano kar deset, in vsi smo se dobro razumeli. Še sedaj stoji bukev v gozdu, kamor smo vrezovali svoja imena, in tudi moje ime je med njimi. Poglavitni vzgojni vpliv je imela name krušna mama Amalija Vodičar. Bila je izrazito napredna slovenska mati, ljubeča in trpeča hkrati. Poudaril bi tudi to, da so me na šoli Zabukovje—Šentlenart učili pretežno napredni učitelji, ki so bili v te kraje pregnani zaradi svojega političnega prepričanja. Tako je bila gotovo ena izmed njih Antonija Hvala s Tolminskega, pregnana iz fašistične Italije."
Pozneje se je Franci Kolar šolal v Zagrebu. Bil je levo usmerjen mladenič. Veliko je prebiral slovenske klasike, Prešerna, Gregorčiča, Aškerca in druge. Spoznal je tudi Maksima Gorkega in njegova revolucionarna humana literatura mu je veliko pomenila. Tako je začel tudi sam zapisovati pesmi. Navduševalo ga je slikarstvo, toda odločil se je za politični boj.
, Spominjam se," pripoveduje Franci Kolar," kako sem na obletnico smrti kralja Aleksandra nič hudega sluteč požvižgaval po cesti neko vese-
lo	melodijo. Policist me je ustavil, zapisal in okregal. Ta dogodek me je zadel kakor krivica. Začutil sem hude razlike med ljudmi, izvirajoče iz premoženjskega stanja. Po letu 1936 se je v Zagrebu čutil velik vpliv nacionalističnih, šovinističnih teženj, zlasti pa še ustaških in belogardističnih gibanj; slednje so bile vse močnejše tudi v Sloveniji.
Povezoval sem se z mladimi, ki so tako kakor jaz čutili socialno ogroženost in vse večje zatiranje delavskega razreda. Povezan sem bil v trojko z Dušanom Lenardičem in Grgoričem. Od takrat, to je v letih 1937, 1938, izhaja tudi naše resno politično delo v šoli, kakor tudi izven nje-Na svoj način smo se borili proti formacijam Hrvatski junak, Seljačka sloga in podobno."
Leta 1940 je Kolar pobegnil iz Zagreba in prepotoval po dolgem in počez vso Slovenijo. Iskal je delo. Bil je hlapec in gozdni delavec na pobočjih Bohorja. Prvega marca 1941 je dobil delo na Trebelnem kot pomožni občinski tajnik. „Od takrat naprej, pravi Franci Kolar, so moje zveze z Dolenjsko neprekinjene."
Na Trebelnem je vodil osvobodilni boj. Najprej kot sekretar terena, nato rajona T rebelno, pozneje kot sekretar mokronoškega podkrožja OF i° tudi kot sekretar Mokronoške KP do ustanovitve Gubčeve brigade 1942. V Gubčevi brigadi je bil najprej politkomisar 3. bataljona, še prej komandant narodne zaščite Trebelno. Bil je komandant 2. bataljona Gubčeve brigade, namestnik komisarja, kar je pomenilo funkcijo sekretarja brigad-nega biroja KP Slovenije. Pozneje ga je CK poslal
v	Ljubljano za komandanta VOS, vendar do realizacije te odločitve in prišlo. Bil je načelnik oddelka za zvezo Glavnega štaba NOV in PO Slovenije in tudi oficir za zvezo zavezniških misij, komisar 9. brigade. Bil je eden najmlajših oficirjev pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Njegova oficirska diplomska naloga je bila: Vloga komandanta partizanske divizije v napadu in likvidaciji sovražne postojanke v Metliki." Bil je trinajstkrat ranjen, zelo resno na Ajdvocu 12-decembra 1942. Sovražna krogla mu je prebila prsi, pa se je vseeno boril naprej... Kot oficir štaba 4. armije je sodeloval v znameniti tržaški operaciji in 1. maja 1945 prišel v Trst z začasnimi osvoboditelji!
V	tem kratkem zapisu, ki ga imamo na raz polago, ne moremo našteti vseh funkcij, ki jih je opravljal in jih še zmerom uspešno opravlja Franci Kolar. Služboval je tudi v Novem mestu: od 1951 do 1954 je bil načelnik uprave javne varnosti, največ pa je delal na političnih, kulturnih in gospodarskih področjih. Potem ga najdemo še v Krškem. Vsepovsod, kjer se je pojavi' Franci Kolar, je opravil pomembno delo.
LADISLAV LESAR
VOJAŠKI KOTIČEK
KADENCA STRELNEGA OROŽJA
Kadenca ali teoretična hitrost streljanja nam pove, kolikšno število nabojev izstreli določeno orožje v časovni enoti, običajno v eni minuti.
Pri orožjih, ki streljajo počasi, recimo 50 nabojev v minuti kot repetirke ali topovi, lahko kadenco brez težav izmerimo s štetjem in štoparico. Ta metoda pa odpove pri avtomatskem orožju, ki strelja s hitrostjo nekaj sto do nekaj tisoč nabojev v minuti. Odstopanja bi bila znatna, tudi če bi poskušali ročno izmeriti čas, ki ga orožje porabi za izstrelitev recimo 30 nabojev in nato kadenco določili računsko.
Ker je kadenca pri avtomatskem orožju precej pomemben podatek, uporabljajo orožarji bolj zanesljivo, električno oziroma elektronsko metodo. Načelo je preprosto: v bližino ustja ce-
vi	namestijo mikrofon. Iztekajoči se smodniški plini sprožijo ob vsakem strelu električni impulz, ki jih posebna naprava zabeleži na papirnat trak. Pri zapisu se trak giblje z znano konstantno hitrostjo, zato lahko iz presledka med znaki izračunamo točen časovni razmik med vsakim strelom in seveda kadenco. Še bolj preprost za uporabo je elektronski kazalec, ki nam kadenco kaže sproti, brez preračunavanja. Taki elektronski kazalci so v opremi boljših avtomatskih topov. Sprememba kadence je namreč eden prvih znakov, da v zapletenem avtomatskem mehanizmu topa ni vse tako, kot bi mora-
lo	biti.
Zdaj pa poglejmo še kadence nekaterih današnjih orožij. Brzostrelka teoretično lahko izstreli 450 do 700 nabojev v minuti, mitraljez 600 do 1000, večcevni mitraljez do 10.000, avtomatski top kalibra 20 mm 600 do 1000, avtomatski top kalibra 40 mm 120 do 240, večcevni avtomatski top kalibra 20 mm pa 6000 nabojev v minuti.
S. T.
m
VOJNI SIMBOLI
Vojni simboli so znaki oboroženih sil ali njihovih delov (bojnih enot ali vojnih ladij). Gre za vidne znake na bojišču, okoli katerih se zbirajo borci. V starem veku so imeli za vojne simbole drogove, na vrhu katerih so bili liki raznih živali, strelcev, vladarjev itd. Tako na primer so ime-
li	Asirci na drogovih lik dveh nasproti stoječih bikov, nad katerima je bil strelec. Perzijski vojni simbol je bil pozlačen orel. Atenci so imeli za vojni simbol glavo boginje Minerve z lovorovim vencem, Tebanci sfingo, Korinčani pa krilatega konja.
Rimljanom je bil vojni simbol najprej otep slame na vrhu kopja, kasneje so slamo zamenjali
s platnom, v katerega so vtkali vladarjevo pod0' bo. Kasneje so uporabljali srebrne in zlate orle. Vsaka legija je imela po dva srebrna orla, le prva je imela enega srebrnega in enega zlatega. V boju so vojni simbol nosili v tretji vrsti falange, kjer so bili tudi najvišji častniki. Za zaščito simbola so določali najboljše legionarje. Turki so imeli vojni simbol v obliki konjskega repa, pritrjenega na drog, na vrhu katerega je bil polmesec.
Proti koncu starega veka so se kot vojni simboli čedalje bolj uveljavljale zastave in prapori, v novem veku pa so se vojni simboli pojavljaliv drugih oblikah. Na vrh Napoleonovih polkovni*1 zastav so bili na primer pritrjeni orli.
V	drugi svetovni vojni so imele britanske« ameriške in nemške divizije simbolične nazive (..Tiger", „Handžar", ..Indijanska glava" itd.)< njihovi pripadniki pa posebne oznake na uniformah. Vsi simboli so v novejšem času le odse^ tradicij, v boju nimajo več prvotnega pomen* Izjema so le zastave, ki so ohranile svojo vred" nost
P*
t W i
CHjfcCM -	.	2)
'' trn
- zlata glava orla mehiških Indijancev; 2 - asirska vojna simbola; 3 - rimski vojni simbol1^ el legije z zastavico, b) signum, c) signum z orlom in vladarjevo podobo, d) zmaj, e) zas
barbarskih enot; 4 — galski vojni simbol; 5 — husitska zastava.
Senovčani živijo s svojo godbo, to so že nekaj-*rat dokazali. Še posebno pa so ponosni na njen fitošnji jubilej, na petdesetletnico obstoja in dela. Brez godbe ne mine v kraju nobeno slavje, noben paznik. Godba daje značilen pečat kulturnemu, ^žabnemu in družbenemu življenju krajevne s*upnosti. Občani pa so ponosni nanjo tudi zato, er je bila godba od vsega začetka nosilka na-Prednih revolucionarnih idej in ker je med narodnoosvobodilno vojno tako pogumno bodrila °*ianske borce. Leta 1944 je namreč celotna jMba odšla v partizane in se vključila v Kozjan-kl odred.
Senovsko pihalno godbo so ustanovili pred ^desetimi leti na pobudo rudarjev. Predsednik ■ rudarske skupine Jože Rihter je opravil prve *°rake do rudniškega vodstva in napisal prvo pro-nio Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani ^ denarno pomoč. Obljubila jim je petnajst tiso-za inštrumente; razliko pa jim je posodila Prava rudnika Senovo; to je bilo nekaj nad šest-^lst tisočakov. Rudarji so vestno odplačevali ,°'9. po 20 dinarjev na mesec, in ga tudi pravo-Mno poravnali. Godbeniki so od vsega začetka ^ušeno vadili in začeli kmalu nastopati.
Časi pa tedaj rudarjem niso bili naklonjeni. r 'J'lo je leto, dve, in nastopila je huda splošna in farska kriza. Trboveljska premogokopna druž-® ie 1930 začela odpuščati delavce. V senov-Tem rudniku jih je ostalo komaj 150, čeravno je d 0 prej zaposlenih 1200. Brezposelnost je priza-r a ves kraj. Rudnik je bil edini, ki je delavcem
iim3' zat0 se n'so 'me*' *<am obrn't'> k° so J11 delodajalci pokazali vrata. Rudarjem ni preo-
drugega, kot vzeti pot pod noge in iskati
7?°slitev v drugih krajih.
'Udi prvi kapelnik godbe Alojz Kralj je tedaj
osn* *aPustiti Senovo. Z mnogimi drugimi je
brez dela in odšel je s trebuhom za kruhom.
I te godbenikov so se redčile, toda volja do
9	anja je ostala. Postopoma so ji dodajali borbe-
de.St 'n 2 njo izpričevali pripadnost gibanju za
....avske pravice, ki si je v tistih težkih razmerah
rt
SENOVO GODE S SVOJO GODBO
u«ral0
pot med rudarje.
L0j maia 1935 je rudarska godba že igrala na ‘Cah, v podbohorskem zaselku, ki je postal tra-
dicionalno zbirališče rudarjev za delavski praznik. Godba je s svojim igranjem krepila revolucionarno vzdušje med senovskimi rudarji. Nastopala je brez počitka vse do zloma stare Jugoslavije. Od predvojnih nastopov godbeniki še zlasti s ponosom omenjajo sodelovanje na proslavi obletnice Zveze rudarjev Jugoslavije, ki so jo na pobudo
komunistov organizirali 1937 v Hrastniku. Domačini so vse nastopajoče godbe prisrčno pozdravili in jih obsuli s cvetjem.
Okupacija je začasno prekinila revolucionarno dejavnost godbe in najzavednejši člani so jo zače-
li	zapuščati, ker so ji Nemci namenili drugačno vlogo, sebi v prid. Vsilili so jim tudi svojega diri-
genta. Nekaj fantov je takoj odšlo v partizane, celotna godba pa je septembra 1944 vstopila v Kozjanski odred. Z izredno voljo je začela vaditi partizanske koračnice in borbene pesmi, da je lahko nastopala na mitingih in vlivala poslušalcem upanje v skorajšnjo zmago. Decembra 1944 so godbeniki zamenjali inštrumente s puškami in dočakali konec vojne v borbenih enotah.
Po osvoboditvi so znova začeli igrati, žal pa niso bili več vsi skupaj: šest dobrih tovarišev so izgubili v boju za svobodo, trije od njih so umrli kot talci.
Življenje je teklo dalje. Izgnanci so se vrnili na svoje domove in Senovo se je spet razcvetelo, spet so odmevali veseli zvoki domače godbe na vseh praznovanjih, vmes pa je še enkrat nasilno posegla smrt Oktobra 1945 je godba igrala na slovesnosti ob prekopu talcev v Krmelju. Ko se je vračala domov, se je zgodila nesreča. Zahtevala je življenje dveh mladih godbenikov, ko je na železniškem prelazu med Blanco in Brestanico brzov-lak trčil v njihov avto.
Senovski godbeniki so vsa povojna desetletja prizadevno nastopali, pa ne le na Senovem, ampak v vsem Posavju. Na leto so imeli tudi po 50 nastopov. Udeleževali so se srečanj in tekmovanj ter želi številna priznanja. Najbolj so bili veseli lanske uvrstitve v Rogaški Slatini, kjer so v hudi konkurenci osvojili srebrno plaketo v tretji težavnostni stopnji.
Za podmladek niso v skrbeh. Godba privablja mlade. Kdor pride v njihovo družino, je zlepa ne zapusti. Pri njih je doma tovarištvo, pri njih ne delajo razlik. Glasbena vzgoja pa jim odkriva dotlej neznane lepote življenja. Bogati jih in prinaša zadovoljstvo posameznikom in skupini, igralcem in poslušalcem. Godbenike vežejo trdne vezi. Visoki jubilej to potrjuje, saj bi se brez čuta pripadnosti godbeniki že lahko nič kolikokrat razšli ali zabredli v krizo. Pa še nekaj je, kar jih drži pokonci in jim vliva voljo do dela: podpora kraja, podpora Rudnika, Lisce in Metalne, katerih združeni emblem nosijo zdaj na novih jubilejnih uniformah.
JOŽICA TEPPEY
±6. 4.
izhaja v*ak
EZNIŠUA OFENZIVA V TUNISU
qfanu'	c*
i ■***(■	rfcf’	'■
X\'	jc. ©a<u
HO.**
t	%;(«v©
\	\	tcuicu	U>$.
W f. •	Jc
v *'*aVkk*'	,	ia	j.	rti.*
r.fX
Značilna »Ro^aia
X4.i% ,	TLaihk
( fcu čutari* ♦fr’ <HJL .	i*.	Uaj|k'i)U)	f**
-Si,. $	■***
Ml ,,	*	ifc*	*••«*>	fik	*	A'***
^	...
- r r. v . ~	u»Uivfc*, ir:
h**-
rvtt&ljO ijulVMj
toouixt	luKova
*oftOx4it,	^	i*.
v V
1t£W k*.	,	It*	*»-	MK*
■fo • i>*j I*	<***'*
K*» vvUo kMMtii' VHtt -»Ata •
hej k.
T?iu ;‘>V*T2. fcv	VOrk«*<j
^ iAoa WvU.
i X t>c4xs	fi*
t* ,lu	^
It y*\twp.	v
v’i x*a,uj
-*? i« ; y ^ t tli
u^vuiU	/*»
%. MaM)
»S**.-
*tc) tuoU	^
i* k	.
Aiu-t-c št-,J,
POfelJAJTf LATWWO-5lWl NOVjiI
(jan.ir-s /.aprila
*o
ina
ŽICE
/nf<>r*>TiTivni casnii,
’ lzha,%i	<n
OSNF sil^ 6r umiu/\jo m?'	]■	><.-•••.
MUkMOČNIM
fV^nft1 •>.>*<. cU ♦«.išm.	•'»'f	v'
V* *>i.' ».*.'!■' -t ' • <■**!. -t.1'
: ’<|v i, i.nfc/Uvv <
mn«-.!- '-£*<**%. ffe£'
1W*t4	ti'	•
Ut V>«<c	* t 1 ^	x jo *
Tv . .		
		fAtk 4? V. f* ►*• >-> / ■*'
\u		...j
iy lxc ;		..•*« ff. Ai.-.j, ~-•
fii %. tUfc v «		6CJi 5 PAttTlZAMt tvs MUVAjKEM
..I . •		vUtiOMiU.,*>• >.fe
'UVi. IŠrfV pSM.iniik y'< V*		* feMKjk
	fcj h!' > Wi«A	l»*mkVi&\tVv t -"’ (rt&it. te »jur*o”** W
	V - V. < :	v-C»h<i'*(ivVv .«* ie k
		j* m ,w •
.-‘■cmftfc- a««***	t Vfc. •*%. Vf V .‘.»I-« V	'C., i, .
v," v *		,x 0K&i-A. v -
	(»ut **,,. J.	,-utr*, f
bOHBF- MA HCMCUO		
'* 't	* *■> M'	
	. ■ ■ T v ^ it ■'	
	v . k* *Cl u' * <>.*.<*(	
	ufe. u * Sl	
4ofinta !9h5-
Števiffbj 8.
V ^ txhajct vociA crtAuk.
Ju£lyLUU^ opznzivc
* y^\Mf>Noco VJA7MZ
Sc.ik
/. m {. *c‘i %**<*hhfo »<*Ubyut, t**itio*1 C£*	tKVkffhi ta-
se»t
V„	m»’
,	ftiif&af^atl ivc c-.* fjiwv
ti*!	Ai	v	2~
A\Sat"*'	/uk**
L
— -
^ /<4?-'^*^^ ‘X*kf* K, ~-
l^ov- •'* r
1	f	"	r	V	»viti ,>.4
K	jt	t	fitMtm	»H;
Uit, &*X.JCroti' i stot, sc- «
M*uj6x.i'4 r
S.,; ,	.A
to nc.ia'ijo Tjiilrcrj
<ic>	iiA.uiVi*	i*-v
»it m. >ia o*ofjp t h Ufi i*ja o<f-$iCk> t ili p V-OtfA-t-djU KjtAbftCfit fsACSpUA .Iv« .	<	^	*•	^	’
<iac&Kj<\ freioli(a h+iivfu
. /1 UK*. /6tdX.r' •	^
.	i‘-.	/<u/5twu< . A
is\<iKihtX M Uk -K-J •
i. < H ( * rfi-i L	•’>'»	*-w.
NAt>A0 NA HOTTCHMM. tfonrt/ih m 4ooraryenih
tUMu fJuik	f-	Me.
tet A-
3i'{kCQU
W »r <4 erV<<.\ slinf'*-' far-h ,&•*"* /o jt&ATiA	a
/USiUMU tet tot t M1*‘X« /,
fy,Jt0 •	.
,-7 g 'J rt? M, ^ ^ LGj lT%«
67.1.
Vciua tocrrcCilcr oaL d.rj^ano.-L Pio. cl<y od. it-. £. per^čn.: L>jth.nvi> ,jyfx>j£šč<L -T2<zna.&ki 'pc rirt^S/u Jd/uruju /c	±rd
ujiDouzc rud šir^ki fronti. Tudi i -zu'ipc'iap<xeiru(y od. Jinrk vucl i><. 'VtL&tstncrod. ^La.ofa.nSkn sjy rja.Ji:
/t L ■•L’*
*a	K-.no,	det	*•'<	.<<•
-*	. -'/'i ta.-V; -. i''	.	diran
ju Szvlina. je bllcr mrtvih, in Z(,9 ranje&tb. ■■	______
krije
m
" ’CJjriStetKii&’» r“7a*^ tipaAao- delovanje ituidniiHta
Suas odpora
ŽICE
'ti^^ljevanje prispevka o glasilih slovenskih ^ lrancev, ki smo ga objavli v Prilogi 6. julija)
'J Virtnr'eniene Prav tako ilegalne in rokopisne dijaške L > erHske ..Novice izza žice" so torej starejša sestra la glasila z istim naslovom. Iz taborišča je prof. sel le tri številke, ki pa jih je doletela enaka
3:
'»Bij' tako da lahko zaenkrat vzamemo v roke le foto-
l ^d|
^r^itev ° izdajanju ..informativnega časnika", \n,le bilo zapisano v glavi glasila, je bila sprejeta na
pristašev OF, t.j. novomeških dijakov in
študentov. Ključni namen je bil dvigati med taboriščniki moralo in vzbujati vero v neizbežen poraz fašističnih sil. Zato tudi tak naslov glasila — „Novice izza žice"; torej seznanjati taboriščnike z razvojem dogodkov predvsem na frontah. Vsebina glasila (8 ), izpisanega dvokolonsko na štirih straneh v dveh izvodih (enega je izpisal Smiljan Kuessl), so bili izbrani citati ali izvlečki iz raznih italijanskih časopisov, radijskih poročil ali časopisov, ki so prihajali v paketih iz domovine. Iz italijanščine je prevajal Ivan Marinček, redakcijo pa sta opravljala prof. Ivan Vasič in Svetozar Kalčič. Glava časopisa, ki sicer ni bil ilustriran, je bila izrisana vsakikrat na drug način.
Ohranjene so fotokopije številk 6, 7 in 8, ki so izšle v Gonarsu 28. marca ter 1. in 4. aprila 1943 — ob četrtkih in nedeljah zjutraj. Kakor se spominja Ivan Marinček, ki je sodeloval pri pripravah in izdajanju glasila v Monigu, pa izhajanje v začetku ni bilo redno. Meni, da izid prve številke sega v konec leta 1942 ali v začetek 1943.
Iz vsebine ohranjenih številk je razbrati, da so snovatelji lista budno spremljali položaj na afriškem in vzhodnem bojišču ter drugod. Iz poročil, čeprav uradnih in cenzuriranih, so sklepali, da je prodor zavezniških sil neustavljiv. Naštejmo le nekaj naslovov: Zavezniška ofenziva v Tunisu, Položaj na vzhodu. Osne sile se umikajo pred premočnim sovražnikom. Bombe na Nemčijo, Boji s partizani na Hrvaškem, Začetki ruske ofenzive jugozapadno od Vjazme, Napad na Rotterdam, Majski žali Petra, kralja Jugoslavije, Bombardiranje Rima itd.
Na razmere v taborišču Gonars se nanašajo v 6. številki objavljeni statistični podatki o boleznih internirancev, ki so bili sprejeti v bolnišnico od 25. tdecembra 1942 do 25. marca 1943. Skupno je zbolelo 1334 oseb. Najpogostejši vzrok bolezni je bila splošna oslabelost (v 733 primerih), na drugem mestu pa so bile bolezni prebavil (201 primer). V istem obdobju je bilo rojenih 63 otrok.
V isti številki preberemo tudi naslednje: „Zlate medalje za junaško smrt so prejeli Italijani: Franc Kirn z Reke, Julij Zlatoper iz Trsta in Ivan Savo iz Splita".
V marcu	1943 je	bilo 80 internirancev poslanih
domov, 25	na	delo	na Reko, 3 so	bili kazensko
premeščeni	na	Rab,	ker so ob stavki	v prisotnosti
polkovnika izlili	kavo,	dva sta umrla. Ob	koncu meseca
je bilo v taborišču še vedno 1261 internirancev.
Ilegalna glasila so izdajali tudi po drugih taboriščih in celo v jetnišnici v Alessandrii.
Iz Visc.i, kjer so bili v 2. sektorju internirani predvsem aktivisti, ilegalni odbor OF pa je vodil dr. Slavko Zore (njegov član je bil tudi Tone Lukežič iz Vavpčevasi pri Semiču), so ohranjene fotokopije rokopisnega glasila „Višek — Visco" št. 1 (M 8 ) z dne 8. marca 1943. Vsebina te z isto roko napisane številke na šestih straneh, brez ilustracij, razen simbola Triglava, priča o visoki politični ravni glasila. Uradnim vojnim poročilom z vzhodnega in afriškega bojišča je bil dodan komentar, ki argumentirano pobija sovražne navedbe, tudi z namenom onemogočiti pesimizem, ki so ga po taborišču razširjali naivneži ali zlonamerni posamezniki.
Sestavljalcem lista so bili znani uspehi partizanskih enot v boju z italijansko vojsko in belogardisti, kakor tudi ukrepi Nemcev na njihovem zasedbenem ozemlju.
Posebna pozornost je bila namenjena notranjemu življenju v taborišču in medsebojnim odnosom. Z redom in čistočo so si lahko sami v dobršni meri olajšali položaj. Ena glavnih nalog je bila pravična delitev hrane, preprečevanje črne borze in tatvin.
Tudi v tem taborišču se je dogajalo, da so se posamezni kapoji prodali taboriščni komandi in so s sonarodnjaki ravnali celo slabše kot Italijani. Dolžnost vsakogar je bila, da je o njih zbiral podatke in razkrinkaval njihovo početje.
Poskuse italijanskih gradbenih podjetij, ki so zbirali taboriščnike določenih poklicev predvsem za dela vojaškega značaja, je bilo treba onemogočiti, kajti s temi deli bi pripomogli zavlačevati vojno, obenem pa bi si slabšali svoj položaj.
Konkretnejših podatkov o listu in njegovih izdajateljih zaenkrat ni. Poleg te je izšla vsaj še ena številka, že v maju pa je pričel izhajati ilustrirani ..Dodatek" (4 ) v uredništvu prof. Jožeta Schvveigerja iz Črnomlja ter glavnim sodelavcem in risarjem Maksom Jezo iz Hajdine pri Ptuju. Oba sta padla kasneje v roke Nemcem in bila leta 1944 ustreljena.
Prof. Schvveiger — sam je predstavljen s karikaturo — je v uvodni besedi v šaljivem tonu nakazal programske zasnove ..Dodatka" (..Dodatek" dodatek hrane), ki naj služi pouku in zabavi. Zaradi otežkočenih dobav papirja bo list izhajal v zmanjšani nakladi in obsegu. Kolporterjev ne bo, ker se z njimi višajo stroški, pa tudi sicer so prav oni uničili prejšnji list. Tudi dolžnostnih izvodov ne bodo pošiljali. Priobčevali pa bodo oglase, ne pa latrinskih rac in ženitnih dopisov.
Ohranjeni sta številki 1 in 2, glasilo pa je izhajalo do julija ali avgusta 1943. V obeh številkah je omenjen Cvetko Hudoklin iz Šentjerneja. V prvi je v verzih predstavljen njegov konjiček: izdelovanje spominkov iz raznega materiala (enega njegovih izdelkov hrani prof. Janez Logar in ga je obljubil za noyi oddelek NOV
Dolenjskega muzeja). V drugi je objavljena njegova karikatura ter poleg nje nanj nanašajoči se verzi z začetkom: „V gotskem slogu ga oče je izdelal ..
V uničevalnem taborišču Rab je odpor proti nasilju dosegel najvišje oblike. Eden glavnih organizatorjev je bil predvojni komunist učitelj Jože Jurančič, ki so ga Italijani aretirali aprila 1942, ko je po umiku s Telč deloval na območju Šmarjete. Septembra 1942 je postal sekretar v taborišču I osnovanega partijskega komiteja, januarja 1943 pa predsednik izvršnega odbora Osvobodilne fornte. Članu tega odbora Francetu Drenovcu, ki je bil zadolžen za propagando, je uspelo, da je v taborišču I že 23. februarja izšlo ilegalno rokopisno glasilo v štirih izvodih. Po padcu fašizma je izšla posebna Izdaja, prvič razmnožena na šapirografu. Od mnogih številk je ohranjena samo ta, vendar ne v celoti. Na predzadnji strani lahko preberemo tudi besede zaobljube, ki se je uresničila po kapitulacije Italije: „Vsi, ki smo na otoku smrti ušli morilskim načrtom krutega fašističnega okupatorja, prisegamo danes delovnemu ljudstvu slovenskega naroda, katerega del smo, da se bomo uvrstili v borbi za pravice svojega naroda v prve bojne črte in s podvojeno borbo nadomestili mrtve tovariše".
List, zaenkrat brez imena, je izhajal vse do italijanskega razsula. Kakor ..Novice izza žice" novomeških mladincev tudi v njem poročil o dogajanju v taborišču iz konspirativnih razlogov ni bilo. Pisal je predvsem o dogajanju v domovini, boju proti okupatorjem in domačim izdajalcem.
V najhujši kaznilnici fašistične Italije v mestu Alessandria v zgornji Padski nižini so prestajali kazen nekateri Dolenjci, obsojeni pred vojaškim vojnim sodiščem v Ljubljani. Med njimi sta bila ujeta partizana Milan Šimec iz Črnomlja in Drago Suhi iz Novega mesta, oba obsojena na dosmrtno ječo; Šimec že 11. februarja 1942, Suhi pa 29. decembra istega leta. Življenje v tej kaznilnici, kjer je delovala čvrsta partijska in skojevska organizacija ter bil organiziran močan in velik kolektiv, je popisal Drago Suhi v knjigi ..Zamrežena okna" (Založba „Borec", Ljubljana, 1959). Z enotnim nastopom so si v boju z upravo kaznilnice izbojevati vrsto ugodnosti, sicer pa so prosti čas intenzivno izrabljali za vsestransko usposabljanje za nadaljnji boj in življenje v svobodi.
Zaporniki, razdeljeni •/ tri kamerone (=sobe), so lahko prebirali tri glasila, kajti v vsakem kameronu so ob sobotah izdali svoj list, nato pa so si jih med seboj izmenjavali.
V prispevkih so posamezniki spregovorili o svojem delovanju pred vojno, zlasti pa o boju proti okupatorju. Del prostora je bil namenjen literarnim stvaritvam in razvedrilu, v rubriki „Ali že veš? *' pa so bile bičane vse nepravilnosti v lastnih vrstah. Eden od urednikov je bil akademski slikar Viktor Snoj iz Ljubljane.
Kaže, da noben primerek teh ilustriranih listov z imeni „Glas kamerona" (pozneje ..Svoboda"), ..Tovariš" in ..Zarja" ni ohranjen.
Uspehi delovanja ilegalnih taboriščnih organizacij so postali vidni po kapitulaciji Italije. Na Rabu je bila formirana Rabska brigada z okoli 1760 borci; njen komandant je bil Franc Potočnik, politični komisar pa Jože Jurančič. Mnogi interniranci iz taborišč v severni Italiji so se vključili v partizanske vrste na Primorskem in Goriškem, nekateri pa celo med italijanske partizane. Premnoge pa so zajeli Nemci ter jih odgnali v svoja uničevalna taborišča.
Predstavljena ali omenjena glasila, kakor tudi fotografsko gradivo ter razni predmeti in izdelki internirancev, bodo v novem oddelku NOB Dolenjskega muzeja dokument časa, v katerem so fašistični okupatorji izvajali množično nasilje nad slovenskim narodom, ne da bi zlomili njegovo voljo do življenja v svobodi in novi družbi.
(Poleg ohranjenih glasil so pri pisanju tega prispevka služili predvsem ustni viri nekdanjih internirancev prof. Janka Jarca, Ivana Marinčka, prof. Janeza Logarja in Francija Derganca ter na dosmrtno ječo obsojenega Draga Suhija).
ANTON ŠTAMPOHAR
DOLENJSKI LIST
11
OPERACIJE
OB
PETROLEJKAH
Ob današnjih najsodobnejših razmerah v zdravstvenih ustanovah in bolnišnicah si je težko predstavljati operacijsko dvorano v zasilno zbiti baraki, operacijo pri petrolejki ali nego ranjencev na pogradih. Težko si je predstavljati, kako je možno bolezni in poškodbe vseh vrst uspešno zdraviti v primitivnih razmerah, ob pomanjkanju medicinskega osebja, ob neurejeni prehrani in še ob stalni
DOLENJSKA HIŠA NA EKVATORJU
Ko sva se z Vladom Derom usedla za mizo v njegovi ne dolgo tega pod streho postavljeni hiši v Jurčičevi ulici v Novem mestu, cestne svetilke še niso gorele. Razšla pa sva se, ko je mesec že dolgo šel po svoji odmerjeni poti. In ob slovesu sem se prepričal, da je Vlado res, kot je dejal na začeiku pogovora sam, v mnogočem nenavaden človek. Ne toliko zavoljo tega, ker je Madžar z jugoslovanskim državljanstvom in ker je brez težav, potem ko je odslužil vojaški rok, rodno Vojvodino zamenjal za valovito Dolenjsko, pač pa zato, ker
negotovosti, da bi utegnil sovražnik zdaj zdaj odkriti bolnišnico.
Na Rogu je med zadnjo vojno delala cela vrsta partizanskih bolnišnic v improviziranih razmerah. Vsaka zase je bila v najstrožji ilegali in ranjenci, ki so jih prinašali, niso vedeli, kje so. Čedalje manj je prič, ki vedo opisati razmere v roških bolnišnicah, nekatere med njimi pa smo le našli.
Ivan Žagar, stoodstotni invalid iz Ljubljane, je eden tistih, ki so se borili s smrtjo v partizanski bolnišnici Hrastnik. Kot mlad fant, doma iz Damlja pri Vinici, je šel v partizane, ranjen je bil konec julija 1943 v Cankarjevi brigadi pri Ulčarjevem kalu blizu Sel-Šumberka.
„Tovariši so me tri dni in tri noči nosili do bolnišnice. Imel pa sem le 40 kilogramov. Navada je bila, da so ranjencem zavezali oči, ampak meni jih niso. Ko so me nosili, sem na pol nezavesten slišal, da sta se spremljevalca pogovarjala: ,Bi mj že zavezala oči?' ,Temu ni potrebno/ je odvrnil drugi, ,saj tako ne bo prišel nazaj.' Tako slab sem bil, da sta me z gotovostjo odpisala.
Prvo pomoč sem dobil v bolnišnici na Vinici, kjer razmere niso bile tako urejene kot na Hrastniku. Na Vinici so operirali kar sredi sobe, tako da so vsi bolniki gledali. Na Hrastniku pa je bila operacijska soba posebej in tudi narkozo sem dobil. Kar lepo sem okreval. Najstrašnejše dneve pa smo doživljali oktobra 1943, med nemško ofenzivo. V baraki nas je ostalo šest nepremično ležečih ranjencev, ker nas niso imeli kam umakniti. Tiho smo bili in čakali, kdaj nas bodo odkrili in pobili. Čeprav so šli blizu bolnišnice, nas niso odkrili. Potem je čez tri dni prvi prišel :do nas dr. Milčinski in spet je bilo vse dobro. Od težkih ranjencev, ki smo takrat bivali na Hrastniku, do-znam samo še tri preživele."
Anton Kalan iz Ljubljane je bil ranjen junija 1943 v bitki med Muljavo in Seli—Šumberkom v Suhi krajini. Izkupil jo je v levo roko ih lobanj^. „Z zavezanimi očmi so me peljali na VintoŠ;-:; ampak šivati niso imeli kaj, ker se mi je okože: razlilo. Moram reči, da so zelo lepo ravnali z nami. Bodrili so me tako zdravniki in bolničar] kot tudi tovariši. Kasneje sem se zdravil v boli nici na Travni gori.
Na obe bolnišnici imam lepe spomine, čepi je bilo huda Kar je bilo možno, sc> za nas dili, pa še malo več. Ranjenci smo bili deležni dobre zdravniške pomoči, saj je bilo več izkušenih zdravnikov v partizanih, pa tudi sanitetnega materiala in zdravil je bilo še kar dovolj, ker so aktivisti pošiljali na teren na kupe teh stvari."
Staneta Zupančiča so kot ranjenca iz Ambrusa prinesli v roške bolnišnice. Potem je tu kot še marsikdo drug dobil dolžnost: postal je komandir postojanke v Jelenbregu.
„Naša naloga je bila bolnišnico držati v strogi tajnosti in jo ščititi. S težavo smo potreben material in živež dobivali iz Novega mesta. Z vozmi so pripeljali do vznožja Roga, potem so naši ljudje vse znosili več ur daleč na ramah. Vse listje smo za seboj pograbili, vsak kamenček namestili na pravo mesto in sledove zabrisali, tako da je bil gozd videti, kot da po njem že dolgo ni nihče hodil.
Pravi specialisti smo postali za presajanje maha, smrek in praproti, da so zastirali pogled in da so bile stezice zakrite. Nikdar nas niso odkrili, čeprav je šla sovražna kolona komaj sto metrov od naše bolnišnice."
Zoran Dobravec iz Ljubljane je bil komisar vseh roških bolnišnic. Tudi on je prišel na Rog kot pacient, po okrevanju pa je ostal.
,,Bil sem na Rogu od začetka urejanja bolnišnic v juniju 1942. Sekali smo les, gradili barake in postojanke, medtem pa smo okna, vrata in šipe prinašali iz vasi, največ iz opuščenih kočevskih hiš. Ozdraveli ranjenci so pomagali nositi in graditi nove barake. Bolnišnice so bile oddaljene med seboj od 2 do 5 kilometrov, pa ena za drugo niso vedele.
Opremo za bolnišnice, predvsem potrebne medicinske instrumente, so zdravniki prinašali s seboj, ko so prišli v partizane. Kasneje smo veliko zdravil in sanitetnega materiala dobivali iz Ljubljane in Novega mesta. Tudi prehrana osebja in ranjencev je bila kar v redu. Včasih smo lahko kuhali le čaj, in še to le ponoči, če je ni k vbližini.Kadar pa so brigade zmag« imeli vsega na pretek: mesa, makaronov, $ ja itd."
Novomeščanka Martina dicinska sestra upravnica , pod Mirno goro. To je bilj okrevance po operacijah.
„Ko so ranjenci toli( pograd prepustili druge
Mi smo jih le previjali, vsakih štirinajst dni pa I* prišel zdravnik na kontrolo. V naši bolnišnici srt10 ' se sami oskrbovali, foedili smo krave, imeli ekonomijo, celo tobak smo pridelovali. Po f kilogramov ga je bilo na leto. Nekoč smo imel1* hlevih 40 glav živine.
Pri nas na Planini so bili tudi stalni bolničai^ ■ tečaji za fizioterapijo. Bili smo neke vrste okrt*
IBS
Rudi Hoenn, ki živi zdaj v Gorici, se spo»n*oi* ; časov na Planini kot edinstvenih doživetij v of veškem življenju	_______
I
„Z okrevanci smo turno delali. Na r
snzivno politično in K* j Je bil osnovan Partizan**1 i pa smo tudi igral*1® me večere. Uprizon . Nekoč sta obisk** in celotj® avo gl#*
Vse reWf e smo* ločevii* s kultuJ i in vsa*
invalidski pevski zbor skupino, ki je prirejala smo celo ..Hlapca J našo prireditev k osebje iz r liško predstavo, ki zite smo naredili iz letalskih
a kot na Rjari natorjj;
krevanci
MM 4 .
V
M
mssm
Martina Košak: „Naša ekono- Ivan Žagar ..Mene so že r, &	;	mija je bila žeto	odpisali, pa
.•w
WmW^i
Anton Kalan: ..Tovarištva in požrtvovalnosti iz tistih časov danes ni več."
Zoran Dobravec ..Bolnišnice	Dr. Rudi Hoehn: ..Bolnišnic*!
na Rogu smo stalno dograjevali	bila neke vrste politična in ^
in izboljševali."	turna	šola."
pri svojih ne več rosnih letih tako rad razmišlja o nenavadnih vprašanjih in rečeh. Tako je v Trebnjem, kamor je prišel iz Novega mesta, po 15 letih zveste službe v Avto—moto zvezi Slovenije svoja razmišljanja zaključil s sklepom, da bo odšel s trebuhom za kruhom v Centralno afriško republiko (oziroma po novem) — cesarstvo. Ne zaradi čisto materialnih razlogov, pač pa tudi zaradi svojega bogatega avtomehaničnega znanja, zavoljo potrdila samega sebe, in konec koncev tudi zato, da bi se nekaj tisoč kilometrov stran od domovine naučil še petega jezika, francoščine.
„Bilo je pred dobrimi tremi leti," je dejal Vlado, .,ko sem v časopisju opazil Emonin natečaj. Vabila je zainteresirane strokovnjake na pogovor, po katerem naj bi sestavila strokovno ekipo, ki bi prevzela dela na njeni plantaži kave v Centralnem afriškem imperiju. Že nekaj časa pred tem sem razmišljal, da bi morda zamenjal službo, in kar nekoliko s strahom sem svojo željo zaupal ženi Mili. Bal sem se, da se bo poskušala posvetovati z vsevednimi sosedami. Potem je bržkone zlepa ne bi prepričal, da bi Trebnje zamenjala za neznano Afriko. Pa ni bilo veliko težav. Njene pomisleke sem kmalu odpravil z obljubami, da zagotovo ne bomo imeli težav s krokodili, kačami in podobno afriško nadlego, in ji zatrdil, da je centralna
Afrika čisto spodobna dežela in da povrhu vsega tam poznajo en sam letni čas, in sicer prijazno poletje, kajti stanovali da bomo malone na Ekvatorju. In afriška vrata so bila kmalu odprta "
Derova sta nato obiskala zdravnika, preštudirala gradivo in 10. junija 1975 sedla na vlak. Po 23 urah naporne vožnje sta izstopila v Parizu. Na letalo, ki naj bi ju odpeljalo daleč na jug, sta čakala več kot dan in 12. junija sta se usedla v DC8. Ko sta izstopila — vmes je bilo seveda precej ur vožnje — ju je v Bangui, glavnem mestu Bokasovega cesarstva, pozdravila silna vročina: 40 stopinj Celzija.
,;V glavnem mestu sva ostala dva dni. Po nasvetih Emoninih predstavnikov sva si nakupila najnujnejše pripomočke. Nato sva se vkrcala v majhen avion, last Slovenijalesa, in odletela v Ba-jango. Tu imajo velika sečišča Ljubljančani, pravzaprav Slovenijales. Nad džunglo smo leteli dobro uro in pol. Nato smo nadaljevali pot, v džunglo seveda, po reki. Večji motorni čoln naj bi nas zapeljal do 48 km oddaljene plantaže, kjer naj bi z ženo našla za nekaj let drugi dom. Peljali smo se po reki Sangha in prav kmalu smo srečali, na mojo žalost seveda, pravcatega krokodila. Čeravno je bila mrcina povsem prijazna, sem se zavedal, da bo zvečer grmelo. Ko pa smo prispeli na cilj, sem videl, da je žena na robu obupa."
Popotnike je namreč sredi džungle v vasi Lidjombo čakalo presenečenje. Čoln se je ustavil na zanemarjeni plantaži. Večina gospodarskih poslopij je bilo podrtih in šefa Emoninih mehaničnih delavnic v daljni Afriki je čakalo veliko dela.
„Ni nam preostalo drugega, kot da se hitro lotimo dela. Pokojni generalni direktor Franc Ne-bec nam je že prej svetoval, naj najprej poskrbimo zase. Zato smo se lotili popravila hiš in kmalu sva imala dokaj ljubko hišo, ki je prijetno dišala po Dolenjski. Kmalu zatem smo začeli dobivati nove stroje in v obilici dela smo pozabili na neljub sprejem..."
Derova sta se na nove življenjske razmere hitro navadila. Vlado se je spoprijateljil s francoskim agronomom Furiosom, ki je kasneje zaradi hude afriške bolezni .bilharzije' umrl, Mila pa tudi v vroči Afriki ni zdržala brez svojih pletilk in agronomovo ženo, Ljubljančanko Vero, je dodobra
podučila, kako se plete v levo pa desno pa smeri hkrati itd. Kadar je bilo paroma pose^j dolgčas, so se odpravili na sprehod, najpogos‘®J z ribiško palico, zakaj ob reki sredi džungle bati, da bi zamaknjenega ribiča, kot se to zgodi pri nas, zmotil ribiški čuvaj. Tako i0^ popestrili tipično francosko hrano in tud' j kulinaričnem področju je Mila ponovno Pr'KU pl Veri odčitala kopico lekcij. Meseci so teki1'* dolenjsko nebo sta se Derova spomnila najP% šteje ob večerih in kadar sta iz Jugoslavije d° pismo.
„Danes je naša vas povsem drugačna, bila ob našem prihodu. Plantaža je vse več)a'jf njej pa delajo v glavnem domačini. Ko sm° ^jjif1 li, ie na delo prihajalo okoli 30 delavcev, sed iJ^ je 240. To je dokaz, da pošiljamo domov od p do leta več kave. Sedaj delam že četrto 1®*^ prepričan sem, da bo na plantaži takrat, ko ^ Afriko zapustil, in to bo najbrž čez dve leti/ ^
lo	še enkrat toliko delavcev. V Lidjombu in * lici je namreč odlična klima za kavo. 15. av9 jj se začne velika deževna doba in takrat ka . zemlje dobesedno polzi. Ker imamo premalo ^ štora, se bojujemo z džunglo. Podiramo zel (ti bela drevesa. V Jugoslaviji najdebelejša posmehljivo imenovali veje. Uporaben les P .j^ stimo Slovenijalesu, ostalo zažgemo. RazU.?ni ^ je, da moramo biti pri delu močno PreV' |j 0 gozdu ne smeš nikoli hoditi hitro. Kadark j,
žival; umakne, na.
začuti, se v primeru, da hodiš počasi, n ene. V nasprotnem primeru se čuti o9
Za knjigo zanimivosti je tisti večer n* , $ Vlado. V politiko pa se nisva spustila. Naivna to, ker Vlado Der, nanavadni avtomehanik n
Ekvatorju sredi džungle goji kavo, pre<
dobro
*	«	*» *	i*	jhjjLi
da preveč razmišljujoč in čuječ človek v .r(1o hitro vidi in sliši več, kot je dovolj za ^ življenje. In če je v prvem letu dela v Afr'kl 0\\o lo, da Vlado Dolenjske ni zapustil zgolj p materialnih razlogov, trdi njegova še ne do ^ na hiša na griču nad križiščem v Žabji vasi	. o
če. Bržkone sva se tudi zato izognila P°9°|jede* cesarju v ekonomsko zaostali deželi s P° stvom kolonialne narave.
JANEZ PEZt
ifl'
SRCE
JUGOSLOVANSKE
NAIVE
Trebnje, mimo katerega smo se nekoč indiferentni vozili z nezmanjšano hitrostjo, ker je pomenilo komaj kaj več kot anonimna tabla z imenom kraja ob cesti Zagrab — Ljubljana, tisto Trebnje, ki se je — prav tako nekoč — udeleževalo likovnega življenja v mali dvorani s stranskim vhodom, je z nedavnim enajstim zapovrstnim taborskim srečanjem samorastniških slikarjev in kiparjev ter s še vedno trajajočo razstavo pod geslom ..Prijateljstvo, mir, svoboda in kruh za ljudi vsega sveta", doživelo nemara do zdaj najsvetlejše in najodmevnejše likovno poletje.
Če so bili vsi dosedanji Tabori, vključno z lanskim jubilejnim, v znamenju iskanja in izčišče-vanja smeri, ki se je pojavila kot nekakšna sopotnica likovnemu amaterizmu v tradicionalnem pomenu te besede, je bil letošnji z omenjeno razstavo kot krono novih možnosti in iskanj manifestacija najbolj izčiščenih in kritiško temeljito presejanih prizadevanj, poleg vsega pa potrditev, da je Trebnje znalo in moglo poiskati pot iz labirinta mrtvih rokavov.
Seveda niso te besede nikakršen slavospev temu kraju, taka so dejstva, ki potrjujejo resnico, pa naj slednja še tako bode v oči vse, še tiste redke in preostale, ki se, kadar je govor o naivi, še vedno delajo neverne Tomaže, ki naive in tovrstnega pojava pri nas ne morejo sprejeti (in dojeti) tudi zaradi utesnjenih akademskih pojmovanj umetnosti.
Slednjič moramo poudariti, da je Trebnje raslo in postalo to, kar je, po volji prebivalcev, kritikov in samih ustvarjalcev; se pravi, da imamo opraviti tudi z zavestno odločitvijo vseh. Ta volja je bila tudi temeljni vzgib pri iskanju takšnega modela organiziranosti, prek kakršnega bi se lahko Tabor vrasel v kulturno tvornost trebanjske občine kot zaokrožen in poseben interes združujoč samoupravni organizem, navzven pa bil ne le jugoslovanska, ampak tudi mednarodna „Meka in Medina" izpovedovalcev resničnega ali sanjskega sveta v stilu naive.
Povsem naravno je, da se je ostvaritev take organiziranosti ponudila, ob že dognanih dosežkih delegatskega sistema, v ustoličenju Tabora kot posebne interesne skupnosti za likovno dejavnost samorastnikov, v skupščini te skupnosti in njenih telesih, torej v ..obliki in obleki", ne pretesni in ne preohlapni za nikogar v tej skupnosti, s pravicami in dolžnostmi, s soodgovornostjo za sleherni korak, za nadaljnji vzpon in morebitni padec. Z drugimi besedami: trebanjski občani in udeleženci taborskih srečanj, kritiki, meceni in organizatorji so v novi interesni skupnosti združi-
li tudi svojo odgovornost za usodo Trebanjega kot enega najpomembnejših središč in žarišč jugoslovanske naive. *
Nova samoupravna organiziranost Tabora se je prvič udejanjila letošnjo pomlad, tako da je enajsto taborsko srečanje že potekalo po novih organizacijskih in vsebinsko zahtevnejših tirnicah. Tega morda v praktičnem delu enajstega Taborao ni bilo čutiti, saj je tudi letošnje srečanje poteklo tako kot vsa pred njim, vendar je bil duh nova usmeritve ves čas navzoč, izpričan pa že s tem, da so dobili vstopnico za Trebnje le resnični ustvarjalci in le taka dela, ki nimajo nič skupnega s tako imenovanim sejmarskim blagom — ponaredki naive.
V kolikšni meri se je Trebnjemu že tokrat posrečilo vidno stopiti na novo pot, bodo pokazale podrobnejše analize, v pričujočem zapisu se lahko zadovoljimo le z ugotovitvijo, da je enajsti Tabor izpolnil pričakovanja, Trebnje pa bilo skupen dom in atelje mednarodr ? družine slikarjev in kiparjev, ali kakor se je izrazil romunski slikar Emil Pavalescu, ki je letos prvič prišel v Trebnje: „Trebnje je majhen kraj, ima pa veliko srce."
Izpovedovanje vere v človeka in lepši svet je večna tema samorastnikov in je v Trebnjem doživela samo novo potrditev. Veselo je bilo opazovati poplesavanje v barvo namočenih čopičev po papirju, platnu in steklu, slediti enakomernim udarcem lesenih kladiv po dletih ali kratkim zamahom po železnih klinih, dolbečih po okrogla-sti bakreni pločevini. Veselo tembolj, če si se zavedal, da prisostvuješ rojstvu novega, še nikoli videnega dela, bodoče slike ali plastike, stvarjenju nečesa, kar se presnovi v srcu in možganih in odriše na likovni ploskvi, odkleše v kosu lesa ali odbrusi v pločevini. In ko takole opazuješ in se poskušaš vživeti v ta slikoviti svet precizno nanesenih barv in zaobljenih oblik, ti je, da bi še sam prijel za čopič ali dleto in upodobil del tega, kar ti bogati domišljijo, buri spomine, stopica z? priprtimi vekami kot nebogljen otrok po travniku, na katerem so vrtnice velike kot sončnice, trave visoke, a na suličasto priostrene. A ne moreš, pa čeprav bi dal vse, da ti čopič zapoje kot Brazilcu Ivanoldu Velosu de Melu ali Zagreb čanu Branku Lovaku ali Kladarčanu Stjepann Ivancu ali Pirančanki Greti Pečnik ali Ljubljanča nu Antonu Plemlju, da te dleto uboga kakor Karlovčana Zdenka Grgeljaca ali Mirenčana Sandija Leskovca ali Čabranca Franca Tavčarja, da bi pajkal kovino kakor Sevničan Rudi Stopar, plasticiral bakreno ploščo kot Kakanjčana Ismet ali Sajfo Bajramovič. Ne moreš, ker nimaš tega v sebi, dovolj močne pobude, potrebe in znanja, ne moreš, če nisi slikar ali kipar. Tako blizu in take daleč ti je to ustvarjanje. Preprosto in vendar zapleteno. Morda je prav v tem njegova moč, njegov čar. Neponovljivo je. Iskati ga moraš s srcem, doživeti s srcem. To pa je tudi osnovno spoznanje iz Trebnjega, z njegovih Taborov in razstav. Tudi letošnjih.	|VAN ZORAN
ropotarnica
^'j
O SKROMNOSTI
— Skromnost je edini sijaj, ki ga lahko dodamo slavi.
Charles Dud os — Kako težko je biti skromen, če nisi nič.
Jules Renard
O MLADOSTI
— Mladi in nori menijo, da dvajset rubljev in deset let nima konca.
Ruski pregovor
— Mladost prezira posledice in v tem je njena moč.
Martin Kessel
O BESEDI
— Ko govoriš, morajo biti tvoje besede boljše od molka.
Arabski pregovor
— Častne besede malo stanejo.
Herc/er
brez besed
HANSMOSER
Švica
E.
je
n0
od
6u
«al
ne,
sta
tal
>*c
Pr«
Pit
halja in predpasnik
Gr. 46 chnitt 17 iog»n C
%
1
Poleti, ko nam je pri vsakem fizičnem delu vroče, posebno če ga opravljamo na vrtu ali v naravi, se bomo oblekle tako, da nam bo udobno in da smo kljub temu urejene. Za take priložnosti zelo prav pride spredaj zapenjajoča se halja, za katero ni nujno, da je krojena ravno povsem običajno.
Zelo praktične in udobne so široke halje, ki razkrivajo ramena in imajo samo naramnice ali pa so globoko izrezane. Če je rnalo hladneje, lahko spodaj oblečemo majico. Taka halja je lahko od naramnic navzdol široka in včasih celo nabrana, lahko pa je v pasu oprijeta in je širši samo njen spodnji del. Skoro nujni so na tem oblačilu žepi, ki so včasih našiti povrhu, včasih pa skriti v šivu.
Kdor si za poletni dopust izbere kampiranje, bo tako haljo spoznal kot nepogrešljiv del garderobe. Od vzorca blaga pa je odvisno, če tovrstno oblačilo lahko nosimo tudi za vse dnevne priložnosti med počitnicami na morju.
Napak pa je, če se nam halja z naramnicami tako priljubi, da jo nosimo tudi potem, ko že dopust mine in se vrnemo v mesto. Četudi je vročina, in imate lepo zagorelo polt, bo bolje, da greste pa nakupih v mestu s haljo in majico spodaj. Eno se namreč ooda izključno v obmorskih krajih, drugo pa v notranjosti dežele.
R. BAČER
m/mm
špajka
Znana je pod različnimi imeni, predvsem kot baldrijan, mrtvica, mrtvični koren, božjastnica ali mačja trava.
To je od 25 cm do 1 m visoka rastlina velike zdravilne vrednosti. Ima kratko koreniko z mnogimi sivorjavimi vlakni, iz katere zrastejo dolge živice, in spodaj malo dlakavo, zgoraj pa golo žlebasto steblo. Iz njega poganjajo nasprotni pernati in neparni suličasti listi. Rastlina ima bele ali rdečkaste cvetove, ki so vrh stebla ali na
koncu vej združeni v široko grozdasto razcvetje. Plodovi so ali povsem gole ali pa po zunanji strani s kratkimi dlakami porasle rožke.
Špajka cvete od junija do julija, najdemo pa jo po mokrih travnikih, ob jarkih in potokih, na obrobjih gozdov, pa tudi po vrtovih. V zdravilne namene nabiramo septembra ali oktobra koreniko, ki jo dobro očistimo in jo v senci posušimo.
V koreniki je veliko baldri-janovega olja, ki deluje po-
mirjivo na živčevje in posp^ šuje spanec. Že od nekdaj ra' bijo špajko kot zdravilo za nespečnost, ki izvira iz živČfl® utrujenosti, pa pri boleznih kot so padavica, krči, povra-Čanje, srčna nervoza, nevr^ stenija, glavobol itd.
Čaj od špajke pripravi^0 tako, da na skodelico vod® (polivek) pripravimo naj^ po 2 gr dobro narezane korp" nine. Za spanje in pomirjeni živcev priporočajo špajki d* dati malo melise, popro^ mete in hmelja.
.pljeskavica' s kajmakom
j
Jed, ki jo posebno v letnem času radi naročamo v lokalih, oovsem enostavno pripravimo doma. Morda nam bo celo v zabavo, če na žaru, tudi v naravi, spečete .pljeskavico’ s kajmakom. Kvalificirana kuharica Lidija Bevec, zaposlena na kegljišču „Pri Vodnjaku" v Novem mestu, je povedala, kako se dela lotimo.
LIDIJA BEVEC
„Za 4 osebe potrebujemo 80 d kg zmletega mešanega govejega in svinjskega mesa, sol, ooper, česen, malo rdeče paprike in malo čebule ter približno 25 dkg kajmaka.
Meso z začimbami dobro pregnetemo in oblikujemo štiri polpete. Te na žaru speče-
ni
mo. Potem položimo ploščo ali v negorljivo P0S°Ta. najprej kajmak, ki ga prav * ko oblikujemo, na vrh P? .pljeskavico'. Serviramo ta* *
-A
Navadno ne ponudimo salate, pač pa lahko plošč0 „ posodo opremimo z narez® čebulo in paradižnikom.' p
t
t
x
n
n
v
ž
D
o
it
0
knjige
'JUDJE IN VOJNA
N bo kakršna koli že, knji-;3'. ki na Slovenskem izide zu-;• vnaprej imenovanih in vse-'nsko določenih zbirk, ie pra-. jedkost. Zbirke sicer niso nič abega, toda založbe v njiho-^ okviru pogosto naredijo , kakšno vezano trgovino.
, “'Cajno je moči kupiti le več skupaj, ne pa samo tiste,
Js' io bralec želi. Taki sta zna-!. zbirki ..Nobelovci" in Ir'ka", poigravanje s ceno pa ‘j1? zasledili tudi pri zbirki ’’aiudie <n vojna", ki jo je lani p Cela izdajati založba Obzorja, ket zadnjih štirih romanov 700, posamezno delo pa cen- dinarjev. Razlika v ie torej tolikšna, da Ijubi-J» ^sedil z vojno oz. vojaško jetiko tako rekoč sili k na-I Pu vseh štirih in ne morebiti (j e^e ali dveh knjig. Izšla pa so
fiŠk,
•.Pilot nad Hirošimo" ame-
n .®9a publicista VVilliama B. , '®ia- To je pripoved o major-’ Claudu Eatherlyju, ki je 6. I^SNsta 1945 preletel Hirošimo 9tQp0sadki v letalu z grozovito ^sko bombo poslal sporo-0 0 ugodnih vremenskih raz-
iiiM, ter ta*<° dal znak za za-Huje 9°r,a 'n atoms*<e dobe-
fetek
razgalja zapleteno, čuda-I ^ in celo blazno pojavnost DP|10r!a po usodnem dogodku.
® ie prevedel Milan Filipčič. ^ n9leškega pisatelja Herberta I je . ®te*a roman (poslovenil ga n °,e Prešeren) ..Škrlatna pla-
Jie Jo nota'
Hj
govori o življenju v eni itanskih letalskih baz v P°9aianie se odvija v
ne V*' . mesecih zadnje voj-
stavl -^e PriP0Ved* Pa Precl‘ | (gi Jljubezenska vez med le-
'zohUstnikom in mlado, Prem n° Gurmanko. Delo Duet ?re vrst0 napetih, domala °'°vskih pripetljajev.
služeval podatkov o resničnem begu generala Girauda iz trdnjave Koenigstein. Vseeno pa je pustil prosto pot domišljiji in na dokaj zanimiv način popisal generalovo prebijanje skozi Nemčijo.
Zbirka „ Ljudje in vojna" prinaša tudi roman ..Bregovi Irava-dija" francoskega pisatelja Henrija Coulongesa. Gre za pripoved o ljubezni med Francozom in nemško študentko, nasprotnico nacizma, o njunem mučnem begu pred nasiljem in o tragičnem koncu. V krutem času se niso mogle uresničiti njune sanje o skupnem življenju na bregovih daljnega Iravadija. Delo, ki je bilo pred časom francoska literarna uspešnica, je poslovenil Vinko Avsenak.
DRAMSKO DELO
Ferdo Kozak: ,,Kralj Matjaž". Obsežno knjigo dram in komedij že dve desetletji pokojnega književnika, urednika in politika je izdala Državna založba Slovenije. Izbor osmih besedil, ki tvorijo jedro Kozakovega dramskega dela, je s sodelovanjem Primoža Kozaka opravil Bojan Štih, ki je prispeval tudi spremno besedo o književnikovem pisanju za gledališče in delu pri slednjem. Uvodoma je Štih zastavil vprašanje: „Ali je dramski opus Ferda Kozaka prisoten v naši gledališki zavesti in na sodobnem slovenskem gledališkem odru? " Očitno ne eno ne drugo, saj sta bili po dramatikovi smrti (1957) uprizorjeni le dve njegovi drami. Zato ima
FERDO KOZAK
kralj maljaž
dve noveli
Odred triindvajsetih rdečear-mejcev se prebija skozi puščavo Karakum in spotoma ubija na-sportnike revolucije. Neizprosna narava, lakota in bolezni rdečijo bojevnike, dokler burja na Aralskem jezeru ne uniči čolna in na breg pustega peščenega otoka se rešita samo Marjutka, najboljša strelka, in ujeti poročnik. V divjini je ženska močnejša, spretneje kljubuje naravi, ozdravi bolnega oficirja, nakar ljubezenska strast tesno združi dvoje mladih ljudi. Med slučajnima ljubincema pa ni naključno idejno nasprotje; ko začne poročnik razmišljati o rešitvi in idiličnem življenju na Kavkazu, Marjutka spozna, da izobraženi inteligent izdaja revolucijo. Spor konča s strelom, ubije prvega ljubimca in svojo enain-štirideseto žrtev.
J
Prj^eriški časnikar Bernard ,,q ® se je pri pisanju dela oslJ'ralov beg" (prevod je Branko Gradišnik) po-
drame in komedije
pričujoča knjiga namen Kozakove drame ..iztrgati literaturi ter jih vrniti gledališču" (Štih). Objavljene so ,,Velikomestna komedija", „Opolnoči", „Vrni-tev", „ Kralj Matjaž", ..Profesor Klepec", „Vida Grantova", „Punčka" in „Ječe". Za vsa Kozakova dramska besedila je značilno, da motivno posegajo v svet slovenskega malomestnega okolja, umetniško prepričljivo razčlenjujejo njegovo moralno, kulturno, socialno in politično podobo.
PRCMinviMmo vnm
Po ustaljenem urniku izhajanja (štiri dela ob koncu pomladi, štiri pa v decembru, mesecu podeljevanja Nobelovih nagrad) je Cankarjeva založba izdala prve štiri knjige šestega letnika zbirke ..Nobelovci". Znano je, da prinaša zbirka izbrana dela književnikov, ki so bili (pogosto tudi sporno^ deležni znamenitega literarnega priznanja Švedske akademije. V zbirko so sproti uvrščeni tudi najnovejši dobitniki Nobelove nagrade; tako bo decembra v prevodu Jožeta Udoviča izšla knjiga pesmi španskega pesnika Vincenteja Aleixandra, lanskega nagrajenca. Sploh so ..Nobelovci" ena najbolj uspešnih knjižnih zbirk na Slovenskem; naklada je 13.000 izvodov, kar tričetrt pa jih dobijo stalni naročniki.
Doslej so bile v slovenščino prevedene te tri novele nemškega pisatelja Paula Heyseja, ki je dobil Nobelovo nagrado 1910. Heyse je sploh najbolj znan kot pisec novel in teoretik te literarne zvrsti, zato je za omenjeno zbirko Stanka Rendla prevedla osem novel, ki dodobra izpričujejo pisateljevo mojstrstvo. Spremno besedo o življenju in delu avtorja je napisal Janko Moder.
Objavljenih slovenskih prevodov del Georgea B. Shavva (nagrajen je bil 1925)sploh
ni toliko, kot bi lahko sodili po odlomkih iz raznih njegovih spisov, raztresenih po časopisju. V celoti so izšle le tri njegove drame, sicer pa Shavva poznamo pretežno z gledaliških odrov. Za tokratno izdajo je urednik zbirke J. Moder prevedel drami „Kan-dida" in ..Pigmalion", duhovit satirični prozni tekst „Kako je zamorka Boga iskala" in #lUvod" k drami ..Sveta Ivana" (le-to je Oton Zupančič poslovenil že 1928). Spremno besedo o Shavvu je prispeval Miro Jurak.
Anatole France je na Slovenskem morebiti najbolj znan Nobelov nagrajenec (1921). Prevajanje njegovih del sega v leto 1908; doslej je izšlo že osem romanov, vrsta novel in črtic, roman ..Pingvinski otok", ki ga tokrat prinaša zbirka ..Nobelovci", pa je prvi prevedel Anton Debeljak 1920. Na novo delo, ki duhovito karikira razvoj zahodne civilizacije skozi posamezna razdobja, poslovenil Vital Klabus; slednji je napisal tudi spremno besedo o Francetovem življenju in delu.
Gvatemalski pisatelj Miguel A. Asturias je dobil Nobelovo nagrado I. 1967. Tega znamenitega književnika, ki je s kritičnim in umetniško prepričljivim opisovanjem ponesel v svet slavo literature in kulture gvatemalskih Indijancev, poznamo na Slovenskem po prevodu treh romanov. Eden med njimi je „Vihar", prvi del Asturiasove t i. bananske trilogije Zdaj je Janko Moder prevedel še drugi del, roman ..Zeleni papež", na slovenjenje pa še čaka delo „0£i pokopanih". Prevajalec je prispeval tudi spremno besedo o avtorju.
Kot vse dozdajšnje so tudi pričuioče
knjige iz zbirke ..Nobelovci" opremljene z
odlomki iz utemeljitev Švedske akademije in
besedami pisateljev ob podelitvi nagrade,
podrobne sezname slovenskih prevodov del in
literature o pisateljih pa je sestavil Jože
Munda	_	„
D. R.
To je vsebinska plat novele ..Enainštirideseti" Borisa A. Lavrenjova (1891—1959), priznanega tvorca ruske porevolu-cijske proze, ki je zunaj vseh literarnih smeri in združenj po svoje, z rahlim navdihom romantike umetniško oblikoval podobo časa in prostora.
Dobo, v kateri se je spreminjala zavest ljudi, je Lavrenjov psihološko poglobljeno opisal tudi v noveli,.Sedmi sopotnik". Stari carski general Adamov je v revoluciji izgubil vse, v zaporu dela v pralnici in prvič v življenju spozna pravo zadovoljstvo ob delu, ki koristi ljudem. Pred prezirom zaprtih nasportnikov revolucije se brani z besedami: „Ne sodimo, da ne bomo sojeni." Adamov postane sodnik pri rdečearmejcih, ki branijo Peterburg, beli ga ujamejo in pred ustrelitvijo se stari general
imenuje slučajnega sopotnika revolucije, veruje v njeno ogromno silo in zakonitost
Obe noveli je poslovenila Alenka Kraigher—Gregorc, združeni v eni knjigi pa ju je v zbirki , Odisej" izdala Mladinska knjiga.
bes v gorah
Pred romanom „Bes v gorah" (1955) je ameriški pisatelj Leon M. Uris objavil le nekaj krajših zgodb in „Bojni krik", roman o vojaškem življenju; slednji je veljal celo za literarno uspešnico, poznejša U risova dela pa so docela izpolnila začetne obete, pisatelj velja dandanes za ustvarjalca z izredno pripovedno močjo. Njegov zadnji roman ..Trojica", mogočna podoba razmer na Irskem ob koncu prejšnjega in na začetku zdajšnjega stoletja, sodi med trenutno najbolj brana literarna dela v Ameriki.
„Bes v gorah" je moč na kratko označiti kot vohunsko-pustolovski roman (v prevodu Andreja Novaka ga je izdala Pomurska založba). Dogajanje je postavljeno v čas po nemški okupaciji Grčije med zadnjo
vojna V središču pripovedi je ameriški pisatelj Michael Morrison, ^diletant v svetu mednarodnih spletk". Ta se z zaupnim spiskom (podtaknil mu ga je grški odvetnik) sedemnajstih imen spretno izmika vztrajnim nemškim zasledovalcem, ki hočejo na vsak način priti do seznama. Slednji Morrisonu ne pomeni nič pa tudi smisla vojne ne more doumeti, kajti v mrežo vojaških spletk je bil pritegnjen proti svoji volji. Navdaja ga nemir, nelagodno se počuti v varnem in celo prijetnem ujet-
icon umi
BESV
GORAH
roman
ništvu v grških gorah. Vleče ga v Atene, k nekemu doktorju, ameriški zvezi. Poda se v nevarne dogodivščine, na pisateljevi poti se znajde Liza, dvojna vohunka.
film
n*
.od*
i P? aK#
ravo?
£0 n
;Zan°
R-1
I*ESEM OB ZASEBNI PEČKI
id
J°že Jenčič daje že več kot ^'deset let utrip zborovskemu *®*iu v Loki pri Zidanem mo-^ V tamkajšnjem Kultur-^prosvetnem društvu Pri-v Trubar glede na razmere od okteta do mešanega ra, trenutno pa bdi nad 23 Wvci moškega zbora, iaZborovodje po navadi izha-iz učiteljskih vrst, kjer
ljudje še najlaže pridobijo potrebno znanje za takšno delovanje. Toda Jenčič je popoln samouk. Do nedavne upokojitve je delal na trboveljski pošti. Poje z navdušenjem. Včasih je naneslo, da je moral povzeti tudi zborovodstvo, če je hotel peti. .,Ni manjkalo težav," se spominja začetkov, „ni bilo ne not niti primernih
tečajev. Še gramofona ni bilo. Pomagal sem si tako, da sem poslušal radio. Poučil sem se na tečaju v Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij." Starejši člani zbora vedo povedati, da se je Jenčič z žarom že v zrelih letih učil igranje klavirja, da je lahko zboru dajal intonacijo.
Za Jenčiča je posebno doživetje sleherno srečanje zborov. Zato se loški pevci že vrsto let udeležujejo pevskih revij. Letos zaradi težav z denarjem niso mogli na pevski tabor v Šentvid.
Takšen zbor je že ponavadi zdravo jedro v vasi, kjer deluje. Predsednik loškega kulturno—prosvetnega društva Franc Strajnar hvali prizadevnost pevcev. Težko bi našli zaselek te precej razmetane krajevne skupnosti, ki ne bi imela svojega zastopnika v zboru. Imajo pevca iz Okroglic, ki ima pozimi do Loke poldrugo uro hoda, vendar je med naj-rednejšimi obiskovalci vaj. Podobno je tudi s fjevci iz Žirovnice in drugod. Če se prično v krajevni skupnosti dogovarjati o kakšni akciji, so pevci zbora ponavadi tudi prvi aktivisti.
Posebnost loškega zbora je petje domoljubnih in tudi sicer občutenih pesmi Dragotina Ripšla. Le—ta, v čital-niški dobi znani pobudnik taborskih shodov, sadjarjem dobro znan kot pisec prve strokovne knjige, ie župni-koval tudi v Loki. Vrsta njegovih pesmi je ponarodela. Tudi znani skladatelj in dirigent Radovan Gobec je uglasbil nekaj njegovih pesmi. Ob odkritju loškega spomenika Ripšlu so loški pevci pod Jen-čičevim vodstvom lani prvič zapeli te pesmi.
Držati toliko let skupaj kolektiv pevcev ni lahka stvar. Tako se je zadnja leta oktetu že poznala utrujenost glasov starejših pevcev. Zato že poldrugo leto uspešno prepevajo v razširjeni sestavi: priključili so se jim vsi krajani, ki lepo in radi pojejo. Poprečna starost zbora se je znižala na 35 let. Razveseljiv je prihod mlajših pevcev, ki skupaj z ostalimi čutijo kar nekakšno praznino v sebi, če krajši čas ni vaj ali nastopov. „Vseeno pa je," pravi Strajnar, „še premalo mladih, ki bi sploh znali peti. Pevska žilica prehaja le iz roda
v rod. Vrzel bi najlaže premostila šola in društva."
Loški zbor bi bil pri svojem poslanstvu nedvomno še dosti uspešnejši, če bi lahko deloval v bolj urejenih razmerah. Kot rečeno, niso mogli v Šentvid, ker ni bilo denarja za avtobus; nimajo pravega prostora za vadbo; dvorane pozimi ni mogoče zadovoljivo zakuriti. V nekdanjem stanovanju v stavbi krajevnega urada je električna napeljava tako dotrajana, da so morali potegniti zasilni kabel za luč. Da so se lahko za silo greli, je predsednik prinašal električno pečko od doma. Še vedno je neuresničljiv sen enotna obleka za vse pevce. Nedvomno se pozna, da je društvo daleč od močnejših podjetij in tudi občinskega središča. O teh težavah neradi govorijo. Ko stopijo na oder, se predajo zanosu in lepi pesmi in pojo z žarom. To jih drži skupaj. Navsezadnje bo le moral priti čas, ko bo zanje in njihovo društvo tudi pri občinski kulturni skupnosti v Sevnici več razumevanja.
A. ŽELEZNIK
A
jubilejni „pulj
Na 25. puljskem filmskem festivalu bodo predvajali enaid-vajset filmov. Poznavalci zadnje jugoslovanske filmske žetve ugotavljajo, da (z izjemo nekaj filmov) kakovostna raven ne bo dosegla niti lanske, ki je bila dokaj poprečna. Visoko uvrstitev pričakujeta Grlič s filmom „Bravo, maestro" in Karanovič z ..Vonjem po poljskem cvetju", torej filma, ki sta že doživela tudi mednarodni krst, saj sta bila prikazana na letošnjem festivalu v Cannesu. Znano je, da je Karanovič tamkaj dobil najvišje priznanje filmskih kritikov.
Kot po nepisanem pravilu prihajajo slovenski filmarji v Ptuj spet s tremi filmi. Jožeta Bevca „To so gadi" in Rajka Ranfla „Ko zorijo jagode" že. poznamo; filma sta bila deležna ogromne pozornosti gledalcev, četudi so kritiki v njiju našli precej pomanjkljivosti.
Velika uganka pa je „Prazno-vanje pomladi", film, ki ga je France Štiglic posnel po scenariju Frančka Rudolfa. Vemo le, da gre za pripoved iz razsvetljenskih časov cesarice Marije Terezije. Dogajanje se odvija na zasneženem Dravskem polju, kjer prihod vojakov zmoti ku-rentovanje. Vojak Simon se hoče maščevati Suzani, ki se je v' njegovi odsotnosti poročila s Štefanom. Slednji zabode kurenta, svojega brata, misleč, da je Simon. Ta pa spet odhaja z vojaki, toda na zasneženi cesti zablisne vojaška sablja in mu prereže grlo. Usodnim strastem je zadoščeno. Glavne vloge igrajo Radko Polič, Zvone Agrež, Zvezdana Mlakar, Dare Ulaga, Lojze Rozman in Angela Hlebce.
Kaj si lahko obetamo odštig-ličevega in drugih slovenskih fil-? mov na jubilejnem puljskem festivalu, je težko predvideti. Nadejamo pa se, da bodo nagrajene filme kmalu vrteli tudi v dolenjskih kinodvoranah.
D. R.
DOLENJSKI LIST
15
barona so tud*
ZAKL40/
OB PORTRETIH BARONOV
fagrat iz §teynjLka, §tefc^<Lz.yr|i| Miha Be ,r Kr.o|piar.
Šneberger z Rebri, Anton Glad iz Banjaloke, Andrej Kajfež s Suhorja, Jože Marinč iz Ajblja in še mnogi drugi so dobro poznali krošnjarsko obrt in tudi vse zvijače, ki so spadale zraven. Igro fiks-niks in dvojno dno v krošnjarski torbi, kjer so shranjevali prepovedano blago.
Prepotovali so dobršen del sveta, se marsičesa naučili. Predvsem pa so se naučili jezika, skromnosti in to jim je velikokrat pomagalo v težkih življenjskih situacijah. Naglasiti moramo, da so bili vsi ti krošnjarji, kolikor že niso bili prestari, zavedni Slovenci in v zadnji vojni brez pomislekov na strani narodnoosvobodilne revolucije.
Beljan iz Mavrca, majhne partizanske vasice ob Kolpi, triinsedemsesetletni upokojenec, ie danes še edini živeči aktivni krošnjar. Že dolga leta živi v Ljubljani in lahko ga vidite ob večerih, kako prodaja in ponuja nageljčke ali druge cvetlice po ljubljanskih gostinskih lokalih. Zmerom je pripravljen za vesel dovtip ali duhovito domislico, in če boste pripravljeni, vam bo‘pripovedoval o starih časih, o krošnjarjenju v tujih 'deželah, o trdo zasluženem denarju in o letih, ko ni poznal počitka in ne miru. Življenje je bilo trdo: doma je bila kopica otrok; potrebno je bilo jesti in živeti, pomagati družini in si ustvariti lastno družino.
„Čeprav sem imel po vojni drugo službo," pripoveduje Beljan, „mi je bilo kar dolg čas brez našega pravega kostelskega krošnjarskega poklica. Rožice so že same po sebi lepo sporočilo. Toda povedati moram, da ni več tistih časov kakor nekdaj, ko so bili fantje ali moški veliki kavalirji do svojih družic. Danes smo nekako brez pravega odnosa do sočloveka, to se vidi tudi pri prodaji cvetlic. Toda jaz vseeno verjamem v ljubezen. Mogoče so se samo navade spremenile. Zgodi pa se, da kdo kupi kar več šopkov naenkrat. Primerilo pa se je tudi, če sem videl dva zaljubljena, da sem jima kar podaril vrtnico ali nageljček."
Če boste v Ljubljani kdaj videli osamljenega, dobrodušnega moža z velikim pladnjem vrtnic, —it*, j. zacjnjj romantik, zadnji kostelski ki ljubi življenje, ljudi in cvet-
Portreti baronov Mosconov od 17. do 19. stoletja sodijo med zanimivosti kulturnozgodovinske zbirke Posavskega muzeja v Brežicah. Njihovi avtorji so ostali anonimni, čeravno niso zaslužili pozabe. Doletela jih je usoda malih, nepomembnih ljudi, ki so živeli v senci lastnikov mogočnih gradov in štirih posestev.
Čas pa celo plemiški slavi ni prizanesel. Zbledela je in izginil je tudi rod. Pišeški baroni so namreč tik pred vojno obubožali in tako se je del njihovega premoženja s portreti vred znašel na dražbi. Takrat (1938) ni dosti manjkalo, da bi se slikarske mojstrovine porazgubile in bile slej ko prej uničene. Kupce so namreč zanimali predvsem lepi baročni okviri, zato so jih hitro pokupili. Portrete je prevzelo Muzejsko društvo Krško, ki je delovalo na območju tedanjega krškega in brežiškega okraja. Na dražbi je bilo tudi dobro ohranjeno starinsko pohištvo, za katero se je zanimal celo princ Pavel Karadjordjevič. V pišeškem gradu so imeli namreč precej dragocenih predmetov, od najrazličnejše posode do zbirke orožja.
Podobe Mosconov so danes razstavljene v stolpni sobani brežiškega gradu, v slavnostni grajski dvorani in v muzejski pisarni. Obiskovalce nehote pritegnejo. Neznani umetniki z upodobitvijo teh obrazov razkrivajo del življenja svojih priviligiranih sodobnikov, vezi Mosconov z drugimi plemiškimi družinami in tako vzbujajo zanimanje za njihov vzpon in propad, pa tudi Za razmere, v katerih so živeli in delali nekdanji grajski podložniki. Moscone so prištevali med pomembne družine, čeprav so bili samo baroni. Družili so se z ogrskimi in hrvaškimi plemiči. V sorodstvu so imeli tudi papeža. Sem so prišli baje iz Furlanije, tako kot Valvasorji in Attemsi.
Pišeški grad so kupili 1595. leta in ostali njegovi gospodarji do 1927, ko je umrl zadnji direktni potomec te rodbine Jurij Alfred. Za njim je postal lastnik gradu in posestva njegov nečak Alfred Buttler Moscon.
Zgodovina gradu sega daleč nazaj v prvo polovico ali sredino 13. stoletja. Prvič ga omenjajo leta 1320. kot lastništvo pišeških vitezov. Konrada navajajo viri že predtem (1285), Henzingerja pa dve desetletji pozneje (1316).
Prvi grajski posestniki so bili salzburški nadškofje, pišeški vitezi pa njihovi ministe-riali. Ko je nadškofija v Salzburgu zašla v denarno stisko, je grad v Pišecah prodala Mosconom.
Grajsko poslopje stoji zunaj vasi, na griču sredi gozdnatega sveta, in je skrito očem. Vekovi so na njem pustili zanimive sledove. Grad je namreč doživel veliko prezidav. To je nepravilna mnogokotna stavba, ki jo je visoko obzidje z vseh strani varovalo pred sovražniki in uporniki. Mogočen je zlasti srednji stolp s trimetrskimi zidovi. Ta se v štirih nadstropjih dviga 36 metrov visoko. Na njem so še vidni sledovi romanske zidave. Sedanjo ■podobo v neoromanskem slogu je grad dobil ob prenovi 1867. leta.
Grad je preživel viharne čase. Njegovi mogočni zidovi niso mogli ubraniti lastnikov pred upornimi kmeti v lokalni vstaji 1661. Tlačeni .ljudje šo se dvignijl, tker so jimrfialo-‘,1Hb 'i 1 q- e' r5	5s	’t<	I
žili nove dajatve, nova bremena. V nju so napadli grad kot vir vsega zla, in njegovo ženo pa ubili. Razdejali so poslopje. Ubiti baron je bil Johann JakoD Moscon, rojen 1621. Njegov portret je v bre" žiškem muzeju in na njem je zapisano, daso ga ubili 23. decembra 1661 skupaj z ženj* Elizabeto pl. Scheffer, s katero se je 164° poročil v Gradcu.
Pišeški uporniki so napad na grad kasnej® plačali z življenjem. Vse po vrsti so obsodil* na smrt, pred tem pa so morali prestati strs-hovito mučenje.
Kmetje s Pišeškega so bili med puntarji ze tudi v hrvaško—slovenskem kmečkem upoh* 1573 in zgodovinski viri omenjajo, da je bil0 8. februarja tudi nekaj Pišečanov mrtvih * spopadu s plemiško vojsko v Bistrici ob Sotli. Uporniki so tedaj doživeli hud poraz. .
Lastnik pišeškega gradu se je vdal neW dni pred tem in tako preprečil žrtve. Ib) Gregoriča je poznal, ker je imel za ženo nekdanjo grajsko deklo, hčerko kmeta OzvaU iz Pišec. Gregoričeva vojska se je v P*šeca obrnila proti Dobovi, Mokricam, Brežica*J| in navzgor proti Krškemu in Sevnici. V RF nih vrstah so bili tedaj že tudi kmetje * Pišec.	H
Tedaj so bili za podložnike najhujši c3^ Bremena so se kopičila in kmetje jih n*5 več vzdržali. V skrajnem obupu so se o d čili za upor, čeprav so slutili, da zmag3 bo njihova, da je pravica na strani močner ših. O tem so se prepričali tudi pišeški Pu tarji, saj so jih 1661. leta brez milosti usl,L1 tili, ker so dvignili roko nad grajskega go*P da Johanna Jakoba Moscona.
Med Mosconi so tudi svetla imena, kot.,g. primer Anton Albert Moscon, ki je v pn ^ škem gradu že 1820 vzdrževal prvo šolo. ' j je bil tudi Alfred Julij Moscon, po čigar^jj slugi so Pišece na prelomu stoletja (1f je dobile državno pošto in tri leta kasneje brzojav. Baron Alfred je prizadevno skr tudi za ceste in pomagal ljudem, ki j**1 pestila revščina.
Mosconi so bili nekaj časa tudi ]taSV',)j Mokric. Marta Gregorjanec. vnukinja Stef^ Gregorjanca, ki so ga 1581 kot mokriš* gospoda povzdignili med barone, seje 1® j leta omožila z Johannom Baptiston* P Mosconom. Tako se je v Mokricah PrV'^-g|o javilo ime pišeških plemičev in se obdrz še v naslednjem rodu.
Vse to je samo delček bogate prete v katero nas vodijo portreti Mosconov.
I U- . , o ■< ■ • H , I * JOŽICA TEB*
klosb'
pEy'
A
Na Kostelskem in v okolici Kočevja po raznih zaselkih in pol praznih vaseh še živijo nekdanji krošnjarji. Njihovim prednikom je zaradi revne zemlje in še posebno zaradi večnih turških vpadov Friderik III. 24. oktobra 1492 dovolil svobodno trgovanje z živino in izdelki domače obrti.
Krošnjarsko obrt so dobili najprvo Kočevarji. V poznejših letih pa se je tudi na Kostelskem, ki ni bilo nikoli naseljeno s Kočevarji, razvilo kroš-njarstvo in Kostelci trdijo, da jim je te pravice še posebej potrdila cesarica Marija Terezija. Uskoški priseljenci ob Kolpi so zamenjali svoje hajduško poreklo za iz vrbja spletene torbe in napotili so se v daljnji svet za bornim zaslužkom.
To so bili prvi pohodi naših ljudi na tuje. Od tam so prinašali tudi drugačne poglede, svobodnejše misli, čeprav so bili pri svojem delu velikokrat ponižani. Janez Trdina pravi o teh ljudeh: „Taki ljudje se zovejo krošnjarji ali s tujo besedo havziravci. Rusi pa jim pravijo raznoščki. Trgovina, ki se nosi na hrbtu ali na trebuhu, ne more biti velika. Krošnjar si naprti pol centa; če je mlad in močan, tudi več, pa hajd od hiše do hiše ponujat svoj drobni trg.
On ne miruje nikdar, ne zadržuje ga ne slabo vreme ne mraz ne letni žar in znoj. Po kratkem spanju in počitku naloži zopet svoj imetek, svojo krošnjo, in koraka počasi dalje. Njegov pogled ima nekaj otožnega; in kako ne, saj je tudi njegova obrt borna in težka, nosi mu trpljenje in žuljev brez konca, dohodka pa tako malo, da se misli že srečnega, ako mu ostane za dan čist goldinar.
Po svetu je veliko videl, veliko slišal, zato ve ljudem, hrepenečim po novicah, kaj povedati."
Janez Trdina pripoveduje naprej: „Ko so se prikazali zraven Kočevarjev na Nemškem tudi Belokranjci oziroma Poljanci in Kostelci, jih ljudje niso mogli precej razločiti, ker jim je bila kočevska nemščina ravno tako razumljiva kakor slovenščina. Naši ljudje so prišli od konca oblečeni po domače, po narodno. Vedli so se skromno in po-strežljivo in od vsake stvari so dajali lačun. Niso se vlačugarili, ne pijančevali in kvartali. V krčmi je Kočevar razsajal, preklinjal, govoril osorno in zabavljivo ali pa v tla gledal in molčal in ni dal odgovora. Naši rojaki pa so se radi pomenkovali in pripovedovali svoje izkušnje. Prepevali so narodne pesmi in niso žalili žive duše. Tako dobrih krošnjarjev Nemci do sedaj niso videli. Zato niso mogli prezreti razločka med slovenskimi belimi in kočevskimi črnimi Kranjci."
Tako Janez Trdina. Res pa je, da na Kostelskem še pred petdesetimi leti skoro ni bilo hiše, kjer ne bi bil vsaj en član družine krošnjar. Velikokrat so bili krošnjarji vsi moški člani družine. Ženske pa so skrbele za dom in po nekaj mesecev v zimskem času pekle in prodajale kostanj v večjih središčih, posebno v Ljubljani in Mariboru. Kostanjarji so bili posebna veja krošnjarjev, ki se je ohranila do danes, čeprav življenje v lesenih uticah ob hladnih zimskih dneh ni lahko.
KOSTELSKI
KROŠNJAR
FLUOROGRAFIRANJE V OBČINI TREBNJE
FLUOROGRAFSKA AKCIJA (RADIOFOTOGRAFIRANJE) PREBIVALSTVA V OBČINI TREBNJE
Od 4. do 11. avgusta bo na območju občine Trebnje izvedena fluorografska oziroma radiofotografska akcija, ki ima zlasti namen odkrivati tuberkulozo in pljučnega raka. Akcija bo za občane brezplačna, neudeležba pa kazniva. Po opravljeni radiofotografski akciji bodo morale na poseben poziv pristojnega zavoda vse poklicane osebe priti na kontrolni pregled.
V zvezi z akcijo je skupščina občine Trebnje sprejela odlok o obveznem fluorografiranju prebivalstva občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 12/78). Fluorografiranje je obvezno za vse občane, ki so bili rojeni od 31. 12. 1950. Opravičen bo le izostanek zaradi bolezni. Vsi, ki se morajo udeležiti akcije, bodo dobili osebna vabila, na katerih bo navedeno, kdaj in kje se morajo udeležiti fluorografiranja. Če kdo izmed občanov, ki je star nad 29 let, ne bi prejel vabila, naj se javi v bazi, ki je najbliže njegovemu bivališču.
Akcijo bo izvedel Inštitut za tuberkulozo in pljučne bolezni Golnik. Predvidenih je 31 baz, od teh so posebej za zaposlene v Donitu, Trimu, Novolesu in Labodu v Trebnjem ter v Dani, IMV in Kolinski na Mirni.
KRAJEVNI IN ČASOVNI RAZPORED:
Datum	Baza	Čas fluorografiranja (od — do)
4. 8.1978	Blato	7,00 - 9,00
	Štefan	9,15 - 11,30
	Velika Loka	12,30 - 15,00
	Jezero	7,00 - 9,05
	Dol. Nemška vas	9,30 - 13,30
	Gomila	14,35 - 16,20
7. 8. 1978	Rdeči kal	7,00 - 8,20
	Dobrnič	8,40 - 13,10
	Občine	14,00 - 16,20
	Sela—Šumberk	7,00 - 8,45
	Zagorica	9,15 - 11,45
	Veliki Gaber	12,45 - 15,45
8. 8. 1978	Šentlovrenc	7,00 10,25
	Čatež	10,40 - 13,00
	Donit	14,00 - 15,00
	Prelesje	7,00 - 8,50
	Šentrupert	9,50 - 14,50
9. 8. 1978	Beli grič	7,00 - 8,45
	Slovenska vas	9,00 - 11,40
	IMV Mirna	12,40 - 14,40
	Srednje Laknice	7,00 - 8,10
	Mokronog	9,10 - 15,10
10. 8. 1978	Ornuška vas	7.00 - 9,30
	Trebelno	10,00 - 12,10
	Jelševec	13,10 - 15,25
	Migolica	7,00 - 8,05
	Mirna, Dana, Kolinska	9,05 - 16,05
11. a 1978	Trebnje I	7,00 - 11,30
	Trimo	12,30 - 14,30
	T rebnje 11	7,00 - 12,00
	Novoles in Labod	13,00 - 14,15
Prosimo vse občane, ki so se dolžni udeležiti akcije, da upoštevajo časovni in krajevni razpored, ki bo na osebnih vabilih.
Trebnje, 13. 7. 1978	ŠTAB	ZA	IZVEDBO
FLUOROGRAFSKE AKCIJE
Z A H V A LA
V 78. letu starosti je dotipela svoje težko življenje naša draga mama in stara mama
MARIJA MASNIK
s Tolstega vrha 8
Ob tej boleči izgubi čutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki ste se od nje poslovili in jo spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala KO ZB Orehovica, 10 sindikata podjetja Surovina Ljubljana, podjetju Kremen Novo mesto, kolektivu Surovine PE Trebnje, vsem sorodnikom in prijateljem za podarjene vence, GD Orehovica za prevoz. Nadalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom za izkazano pomoč, sosedu za poslovilni govor, vsem ki ste nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali Zahvaljujemo se zdravnikoma Z D Šentjernej dr. Baburiču in Podobniku za dolgoletno zdravljenje. Enako se zahvaljujemo zdravnikom internega in kirurškega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto. Še posebej pa se zahvaljujemo vsem, ki ste naši mami karkoli nudili in ji pomagali v času, ko je bila pomoči najbolj potrebna. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: sinova France in Stanko, hčerki Mimi in Pepca z družinami.
Tolsti vrh, dne 10. julija 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre
ANICE ŠTEM BERGER
iz Dobravice pri Šentjerneju
se prisrčno zahvaljujemo vsem za ustne in pismene izraze sožalja, za toliko prelepega cvetja in vencev, ter za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Iskre, pevskemu oktetu Šentjernej, dr. Baburiču, župniku ter sosedom Kosovim, Videtovim, Šuštaršičevim in Gregoričevi.
Žalujoči:	mož	Franc,	sin	Radko	in hčerka Nada z družinama, sestra Tončka, brat
Tone in drugo sorodstvo.
DVAJSET DNI V SUHI KRAJINI - 26. junija se je nastanila v srcu Suhe krajine tudi pionirska delovna brigada Janeza Mraka iz novomeške občine. Izkušenejši brigadirji so sprva dvomili v pionirje, ti pa so že v prvih dneh dokazali, da niso slabi delavci. Na sliki: pionirji brigadirji, ki so delovno akcijo „Suha krajina 78“ zapustili minulo soboto. (Foto: Janez Pezelj)
Obletnica velike družine
Društvo .finančnikov' ima 1044 članov — Za uspešno delo je dobilo „Plaketo mesta Novo mesto"
Letos praznuje novomeško društvo računovodskih in finančnih delavcev dvajsetletnico obstoja. Medtem ko je bilo v za četku številčno skromno, danes vključuje že 1044 članov, in sicer iz štirih dolenjskih občin. V dveh desetletjih so člani dokazali, da je bilo še kako prav, ko so 1958 začeli razmišljati o bolj organizirani dejavnosti finančnikov*.
Ena od najvažnejših nalog društva je bilo izobraževanje. Zato so pripravili vrsto uspešnih izobraževalnih ur, ki so svojo pravo vrednost pokazale zlasti v času, ko so bili sprejeti številni zakonski predpisi družbenoekonomskega značaja in ko smo sprejeli zakon o združenem delu.
Isto trobimo...
Zadnje čase na vseh sestankih, najsi bo na občinski ravni ali pa v združenem delu in v družbenopolitičnih organizacijah opozarjajo občani na nevzdržne razmere v stanovanjski izgradnji. Znano je, da v novomeški občini 140 milijonov tako rekoč čaka, da bi jih porabili za zidavo, da ie nastotine prosilcev za stanovanja, graditi pa ni mogoče, ker ni načrtov in lokacij. O teh stvareh so med drugim rekli:
JULIJ ŠTERN, tajnik Samoupravne stanovanjske skupnosti: ..Stanovanjsko gospodarstvo pri nas je posledica odnosov, ki vladajo do tega vprašanja. Dejstvo je, da bomo ob koncu srednjeročnega razvojnega programa uresničili le 67 odst. predvidenega plana blokovske stanovanjske izgradnje, medtem ko bo plan zasebne gradnje hiš presežen za okrog 55 odst. Ker ni moči zbranega denarja porabiti za blokovsko gradnjo, namenjamo več za posojila zasebnikom."
IVAN HROVATIČ, načelnik oddelka za urbanizem pri Obs Novo mesto: „Marsikaj bo potrebno drugače zastaviti in urediti na republiški ravni (uskladiti ali spremeniti predpise) pa bo tudi v občinah urbanizem bolj prilagojen potrebam občana. Če je pri nas tako pereče prostorsko planiranje, potem je pač naša prva naloga to službo postaviti na noge in ji pomagati, da bo lahko delala, kot želimo."
JOŽE PLAVEČ, dolgoletni član enega izmed odborov stanovanjske skupščine: „Že štiri leta v našem odboru govorimo isto, namreč, da je potrebno okrepiti planersko službo. Mar bomo naslednja štiri leta še isto trobili? Če bo dlje trajalo, preden bo domači zavod zmogel številne naloge, potem za vmesno obdobje iščimo pomoč od drugod!"
STANE GORŠIČ, član občinskega komiteja ZK: ,,Začnimo pri kadrih. Zdi se mi, da bi se morali v komiteju ZK in v drugih družbenopolitičnih organizacijah zmeniti za krepko podporo novemu Zavodu za družbeno planiranje, da bi ga kadrovsko okrepili."
R. B.
Društvo je pripravilo osemnajst seminarjev, na katerih so člani izmenjali mnenja o novem zakonu, člani pa so se zbrali tudi na treh posvetovanjih.
Ob izobraževanju pa društvo skrbi tudi za strokovne ekskurzije, pripravlja delovne obiske v organizacijah združenega dela na Dolenjskem, povezuje se s sorodnimi organizacijami, dobro sodeluje s Kranjčani, Kamničani, Koprčani, Postojnčani, Mariborčani, Brežičani itd. Povezali so se tudi s finančniki v Skopju in Vršču in s knjigovodsko organizacijo iz Wroclava.
Ob vsem tem pa mogočna dolenjska družina računovodskih in finančnih delavcev ne pozablja na družabna srečanja, saj se nemalokrat zgodi, da se ravno v sproščenem pogovoru z določenimi težavami precej bolj seznanijo, kot bi se na sestanku. Društvo ob tem ne pozablja na bodoče člane, na dijake novomeškega Administrativno-ekonom-skega šolskega centra. Pomaga pri organiziranju obiskov dijakov v delovnih organizacijah, pomaga z mentorstvom pri obveznih počitniških praksah, usmerja dijake pri študiju itd.
USPEŠNA RAZPRAVA
Mladi iz novomeške občine so se že dodobra vključili v predkongresno dejavnost Člani predsedstva občinske konference ZSMS in delegati za X. mladinski kongres so se v javno razpravo vključili sredi minulega tedna. V šestumi študijski seji so preštudirali osnutek poročila o delu ZSMS med IX. in X. kongresom, razpravljali so o osnutku resolucije X. kongresa in ga dopolnili s številnimi pripombami. Predelali so tudi statut ZSMS in razpravljali o tezah za pripravo stališč in dokumentov X. kongresa.
NOVI ČLANI PREDSEDSTVA
Na 1. seji predsedstva občinske konference ZSMS Novo mesto so se med drugim dogovorili za najaktualnejše naloge mladih v novomeški občini pred 10. kongresom ZSMS, obenem pa so se dogovorili za delo komisij pri predsedstvu, la jih bodo vodili Daija Colarič, Nevenka Raja-kovič, Nuša Rustja, Iztok Hrovat, Tilka Kastelic, Ivanka Ravnikar, Vida Rataj, Ostoja Bubnjevič, Silva Godnjavec, Bojan Božič in Janez Jenič.
VESELICA ZARADI DOMA
Člani osnovne organizacije ZSMS Rumanja vas bodo 29. julija na posebnem prostoru ob cesti Straža -Dolenjske Toplice pripravili mladinsko veselico. Pri organizaciji jim bodo pomagali tudi vaščani. Goste bodo zabavale Straške Elipse, Rumanj-šani pa bodo pripravili tudi bogat srečelov. Denar, ki ga bodo zbrali s pomočjo veselice, bodo mladi vložili, podobno kot od prejšnjih dveh zabav, v novi mladinsld dom, Id so si ga postavili sredi vasi
STARA ŠKARPA
V prizadevanja, da bi do konference mest čimbolj olepšali Novo mesto, se je vključila tudi krajevna skupnost Center. Med drugim so se lotili tudi razširitve in asfaltiranja Dilančeve ulice. Pri tem so na lastno pest podrli staro kamnito škarpo, cesto razširili, in zabetonirali novo škarpo; kamen pa je nekdo odpeljal in ga porabil zase. Pa ti pridejo strokovnjaki z republiškega Zavoda za spomeniško varstvo, se strašno razjezijo in povedo, da je bila škar-pa ostanek starega novomeškega obzidja. Tako bo morala krajevna skupnost podreti novo škarpo in na njeno mesto spet postaviti staro. '
Žužemberk slavil
V Žužemberku so minulo nedelj® počastili praznik krajevne skupnost' in dan šoferjev ter avtomehanike''-Dvodnevnih slavnosti se je udeleži*" precej gostov iz Dolenjske, njimi so bili tudi Jože Boldan-Sil111’ Jože Borštnar in drugi.
V soboto dopoldan so imeli šp°[’ tna tekmovanja, glavna prireditev P* se je začela v nedeljo zjutraj, koJe sirena označila začetek vaje prip3?' nikov civilne zaščite. Zelo dobro J bil uprizorjen zračni napad dve. letal, nakar so na ,oder‘ stopili P*' padniki zaščite in s spretnimi P0*" prikazali najvažnejša opravila r napadu.	'
Udeleženci so si nato ogledali ij* stavo opreme civilne zaščite in
c#
.ivuiu uj/ivmv vi * ui iv	.
kovanj ter priznanj ZŠAM iz mesta in Straških „Gorjancev“ * priznanja družbenopolitičnih °r|. nizacij in društev iz žužembe1"* krajevne skupnosti. Pred spreVTj dom, v katerem so bili pripe l ZŠAM, civilne zaščite in mladine> imeli slavnostno sejo skupščine »j* jevne skupnosti, na kateri so pode"" 20 priznanj.	m.	SENl^
STOJIŠ IN SE ČUDIŠ. . .
Kot kaže, bo dolenjsM metropola po končane0 obnavljanju fasad posta* skoraj - pravljično mesto-Res je tudi, da se pred lep0, prepleskanimi hišami usta# nemalo občanov. Nekatet[ se čudijo zaradi skladnost barv, drugi, in teh je vse veC< zavolj rekordne počasnost[
Novomeška kronik
ČETRTIČ GRE RADO poslenim v novomeškem »‘“‘gi pohištva nad Elektrotehno mora • te dni hudo dolgčas. Tako so *> j nuli teden privoščili, da so stra% kije naročila jogije, dostavili ležišča. Po opozorilu ji niso Jj* peljali dosti boljša jogija. Tudi u®|j pošiljka je bila strgana in šele obisk mož iz salona je minil razburjanja.
MESTNA ZAGATA - , Divja'$ sta pri novem mostu bo kmalu * j0 kot njena asfaltna sestra. krive tudi odgovorne službe, & Zt no trpijo, da vozniki z že zn3\^r priključka izsiljujejo prednosti jjjj; našajo v slabem vremenu blato j Bržkone bodo o ragovski Pt0 0ii‘ zagati in morebiti kakšnih opoZ pi nih znakih razmišljali po stari takrat, ko bo na nevarnem ‘ priključku resneje - počilo.
TRI DEKLICE IN DEČE^ Prejšnji teden so bile v novo« j. porodnišnici z območja mesta u ne tri deklice in en deček-Morar s Partizanske 14 je P^v« Svetlano, Tatjana Pavlin iz Jej® jjiK 20 Janjo, Mojca Juršič, Majd®
22, Petra.
,SUŠA‘ ŽE POZABLJENA ' po si, ko je bila novomeška tržru^^, izgonu preprodajalcev skoraj Pj so že pozabljeni. Tako je j»' minuli ponedeljek trg dob* ložen, cene pa se od V*eJ7
tedna niso spremenile. f breskev je bil po 27 din, ba&Lfi' 12,50 din, paprike po 44 din. ,}«o lic po 44 din, huršk po 35, fiz ^ r 16 din, paradižnika pa po 3U din itd.
Ena gospa je rekla, križane roke novome*. ( sarjev in bleščanje zagotovo napovedujejo ^ tev. Vsaj po dosedanji njah sodeč.
Bizeljanci imajo spet delo
Iskrin tozd Ela iz Novega mesta zaposluje v tamkajšnji enoti 32 delavcev
V preurejenih prostorih Kooperative iz Garešnice na Bizeljskem drugi mesec teče redna proizvodnja kabelskih napeljav za indu-Mo bele tehnike in traktoijev. Organiziral jo je Iskrin tozd Ela iz 0vega mesta in končno vendarle prinesel upanje za razvojne možati in nova delovna mesta v tej krajevni skupnosti.
, ^ obratu je trenutno zaposlenih ■ delavcev. Od tega jih je Iskra po-Y '■M* prevzela od kooperative in jih J* skupaj priučila za novo delo.
Kooperative je bil ukinjen s
PO BLATNEM HRIBU
. •&ohod v novi brežiški zdravstveni j® je tako nemogoč in tako neure-da ni čudno, da se pacienti in ’ W imajo opravka pri zdravniku, _ Zdravniku ali v lekarni, vedno
ltajya razburjajo. Sprašujejo se, za-l I je bil sploh potreben umeten do prve etaže (ali so ga morda ^ zato, da bi prihranili stroške dviga)0) in če že je, zakaj tako no 80 pustijo vso okolico tako blat-
prvim letošnjim aprilom. Ze dolgo je samo životaril, zato so ga delavci postopoma zapuščali, saj ni nihče več verjel, da se bo še kdaj izkopal iz težav.
Zaposleni so bili večinoma brez dela, osebne dohodke pa so prejemali z večmesečno zamudo. V Kooperativi so sami ugotovili, da proizvodnja ni več zanimiva in da je ukinitev edina rešitev. Zgradbo je prevzela občinska skupščina v Brežicah in jo dodelila Iskri. Njen obrat se bo po potrebi še širil, saj že letos računajo vsaj na 50, če ne že na 80 delavcev. Pri Eli napovedujejo, da bi se to število v nekaj letih lahko povzpelo na 150 oz. 200, to pa bi bila tudi zgornja meja.
NIČ GOLIH STEN
dov ,®re®ca*1 bodo v kratkem bili več novih javnih zgradb: h	c*om upokojencev, pri-
■'esen P3 diJaški dom s
oj1"1*00- V želji, da bi te bril-nf tud* likovno opremili, je slovi	kulturna skupnost na-
km. Prošnjo na slovenske liku ne u?netnike. Akcija je v te-k- ® Prispelo je že 40 raznih lijih	(slik	in kipov), ki so
n0[nUmetniki podarili Brežiča-
sav^*a 1)0(10 evidentirana v Po-kem muzeju. Ta bo v jeseni rjVavil razstavo podarjenih del l , tako omogočil občinstvu la n! P°8led v tokove trenutne-ye ^ovne8a ustvarjanja na Slo-
brežiške vesti
KOPALCI V ČATEŠKIH TOPLICAH - Če bo tak naval na termalno kopališče, kot ga obeta letošnja sezona, bo kmalu premalo bazenov. Na dan se zvrsti v njih po pet tisoč kopalcev, včasih pa se to število celo podvoji (Foto: Jožica Teppey)
Nova proizvodnja prinaša Bize-ljanccm nove upe. Prepričani so, da so končno dobili nekaj, kar bo zagotavljalo kruh tamkajšnjim ljudem, ne da bi se jim bilo treba voziti na delo drugam. Zadovoljni so tudi, ker so se končno rešili neprestanih težav s Kooperativo. Ta je delavcem dolgo obljubljala boljše čase, pa iz vsega tega ni bilo nič. Vztrajali so samo redki, ki se jim diugod še ni ponudila priložnost za zaposlitev.
NOVO V BREŽICAH
JAVNO STRANIŠČE? - Kopalna sezona se je končno le začela tudi za ljubitelje Krke. V nedeljo so bili njeni bregovi polni kopalcev. Kopališče pri Horvatiču je bilo najbolj zasedeno, saj so mnoge družine preživele ves dan v naravi. Nekatere je zanesla radovednost tudi na staro kopališče pri Uršiču, pa so doživeli kaj neprijetno presenečenje: lesene kabine brez vrat služijo zdaj povsem drugemu namenu; občasni obiskovalci so jih namreč spremenili v javno stranišče.
NACRH SO PADU V VODO -V brežiški občini je okoli 8 tisoč voznikov motornih vozil. Prav gotovo je med njimi tudi precej obiskovalcev kino predstav, zato je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu načrtoval nevsiljivo obliko prometne vzgoje s prikazovanjem diapozitivov in kratkih prometno-vzgojnih filmov pred začetkom filmskih predstav. To žal iz tehničnih razlogov ni bilo izvedljivo. Za ta namen bi Zavod za kulturo moral imeti izpopolnjene kinoprojektoije. Morda pa bi bilo to kljub vsemu uresničljivo, in ne kaže prezgodaj vreči puške v koruzo?
POSKAKOVANJE CEN - Zadnja dva tedna so brežiški potrošniki z velikim začudenjem spremljali čudne skoke cen pri paradižniku. Cena se je od 20 dinarjev nenadoma dvignila na 40 dinarjev in se potem do zadnje sobote spet zniževala in se ustavila pri 32 oz. 30 dinaijih. Paradižnika je namreč primanjkovalo, pomanjkanje pa mu je hitro dvignilo ceno na tržnici in'v trgovinah.
Borci se vidimo v Podbočju
Ker j
Do 10. septembra vodovod, cesta, in temeljni kamen za obrat „Ete"
& ti^e-nam bližajo poletne počitnice, so morali s pripravami i V.. .“•Cionalno sn^»nu> hnrrpv ..Cnrinnskroa hatnlinnn** nohitf*
1 na
Kot'"“M;iona*no spanje borcev „Goijanskega bataljona1' pohiteti. Pnič*6 znan?’ b° 9. in 10. septembra v Podbočju, kamor bodo se i P°Vabili še borce Gubčeve brigade in Krajišnike. Na dva dni <1*	»-razvleklo*1	le zategadelj, da bi lahko kar se da
^kat”0 lzroč*** krajanom in prebivalcem vse krajevne skupnosti e nove, nadvse pomembne komunalne in drage pridobitve.
poteh Gorjanskega bataljona**, je pravzaprav bolje, da z gradnjo ne ..prehitevajo**, saj nikomur ne more biti vseeno, kakšen bo njegov zunanji videz in notranja vsebina.
Tako
dan na^rtujeJ° za prvi praznični ^om - tev vodovoda med Trebel-rtled p '*1 Premagovcami, pa ceste *0tni n»wera’ ^knino ‘n Novim se-°tyorit	strani	Gorjancev pa
Povezave, ki bo sicer maka, » prevozna za vsa motor-
kRške novice
kj^Tl ZA JESEN - Za občino, P^Odsfh?- • osnovnih šol res hitro tli JJajo z obnovitvami in novi-
f
H
ni kdo ve kako spričevalo, da nima niti inevne šole“. Po vsej ver-lQ|" Ata z novim šolskim le-JJi, k? “Ve, v Brestanici in Leskov-'istj ? vsaj obetajo njuni vodstvi, ^ dJ? ■ °gledali nekaj takih ustave po Sloveniji.
ZLO“ - V zadnjem '•'o J?, različnih sestankih posluša-0 nenačrtni kadrovski JfciieS v 2<iniženem delu oziroma o k<lre5evanju s ..preplačevanjem Jjj, ■», K drugih delovnih oiganiza-- stvar	drugo	slabo
»preselitvijo"
4 stvar ima še
Hov10. •ie’ da se s Jilatj; nJaka v drugo delovno orga-;ko z njim ,,seli“ tudi kadrov-{* spanje prejšnje, ki je, če ga Ssj^ovalec zasedal dovolj dolgo { bi *anj° dokončno izgubljeno.
' Prvemu problemu v občini v itu vselej naredili konec, severi “ega ne oi bilo več treba reše-
^azn A“ OPOZORILA - Te-'*! v J^MJtura sodi med tiste dejavno-W^ki občini, ki so bili v zad-°bipuu deležne največjih vlaganj Mvr & Žal pa moramo znova S ^ s svoji”1 številom še ! V j-r!Vaj° žalostno sliko šport-IS ?'vljenja. Večina med njimi
Riškimi počitnicami počiva, *4i?-bi bi*0 prevroče, da bi jih .	''n	starejši)	uporabljali!
na vozila. Na seji pripravljalnega odbora so se hkrati odločili, da vendarle vključijo v slavnostni program drugega dne položitev temeljnega kamna za obrat kamniške „ETE*\ čeprav natančen datum pričetka njegove gradnje še ni dokončno znan.
Kot smo slišali v Podbočju, bo dvodnevno slavje „prineslo“ še odkritje spominske plošče na „Kuhar-jevi hiši“ v Dolu pa zgodovinsko brošuro o dejavnosti mladine na tem območju v NOB. Po vsej veijetnosti jim do takrat ne bo uspelo zaključiti gradbenih del pri „Domu OF“, kot bi naj poimenovali stavbo na nekdanji Draganovi domačiji. Od načrta seveda ne bodo odstopili, dokončna uresničitev pa se bo vsekakor nekoliko zavlekla. Ker bo dom večnamenski in hkrati izhodiščna točka za načrtovano transverzalo „Po
vKRŠKI
Lednik
(1510) - 20. julija 1978
HOTEL ZASEDEN. - V „Sre-miču“ v Krškem imajo vedno polno gostov, zlasti sredi turistične sezone, ko se poslovnim obiskom pridružijo še turisti. (foto: J. Teppey)
Hitro
stanovanja
Za gradnjo je vse nared
486 družbenih stanovanj je načrt, ki naj bi ga v krški občini uresničili v tem srednjeročnem obdobju. Danes že vse kaže na to, da jim ga bo konca 1980. leta uspelo celo preseči, vendar, to moramo takoj dodati, s tem stanovanjske stiske še ne bodo odpravili.
Levji delež bo k temu načrtu prispevala nova stanovanjska soseska „Spodnji Grič“, ki so jo delavci krškega tozda novomeškega Pionirja že pričeli graditi. V usmerjeni stanovanjski gradnji pomeni načrtovanih 7 blokov s 168 stanovanji v njih precejšnjo novost. V celoti bo namreč njen investitor občinska stanovanjska skupnost pretežna večina novih enot pa bo solidarnostnih.
Predračunska vrednost soseske je 95 milijonov dinarjev, rok za njeno dokončanje pa 20. november prihodnjega leta. Kot so nam povedali, bodo dotlej sedmim pridružili še osmi blok, po naročilu Tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj" iz Krškega. Investitor je torej za gradnjo poskrbel pravzaprav vse, od zemljišča do potrebnih načrtov in gradbene ter dmge dokumentacije. Z združevanjem sredstev vlagateljev, podpisnikov dnižbc-nega dogovora o usmerjeni gradnji (pa tudi združenega dela in bančnih kreditov), je zagotovil smotrnejše vlaganje in hitrejše obračanje teh sredstev, pa tudi večji vpliv na končno ceno in kakovost gradnje.
Razmah telefonije in še kaj
Če bi uresničili načrt PTT, bi zagotovili telefonijo vsaj za 20 let
V četrtek^ zvečer je bil na pobudo predsednika občinskega izvršnega sveta Mihaela Keršiča sestanek svetov krajevnih skupnosti Bošta-nja in Sevnice, predstavnikov nekaterih interesnih skupnosti in delovnih organizacij. Sestanek je bil tokrat sklican v Boštanju, gostoljubni domačini so goste povabili v obnovljeni dom boštanjskih lovcev na Brezovici.
Predstavniki novomeškega podjetja za PTT so udeležence sestanka seznanili z načrtom, ki predvideva za dobrih 6,29 milijona dinaijev naložb v lokalno omrežje obeh krajevnih skupnosti. Telefonisti bi po tem načrtu lahko pripeljali v Šmarje 200-parni kabel, v stari del mesta 300 parov z odcepom proti klavnici pa še 100 parov rezerve. Samo na
RANA SEJA
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici sc vsekakor drži pregovora, da je rana ura - zlata ura. Zadnjo sejo so sklicali v torek že ob 6. uri. Med drugim so govorili o poročilu, kako se izvaja družbeni načrt razvoja občine. To gradivo je obravnavala v sredo tudi občinska skupščina, sindikalna organizacija pa na ta način v skladu z delegatskimi načeli oblikuje stališča za svojo delegacijo v družbenopolitičnem zboru.
območju KS Boštanj bo mogoče priključiti 900 telefonov! Primerjava telefonskih imenikov starejših letnikov potijuje, da bo mogoče te, zaenkrat prav vrtoglave številke, hitro doseči. Telefonisti seveda vedo tudi, da se bo verjetno že leta 1981 postavilo vprašanje telefonske centrale, predvsem prostora zanjo.
Na sestanku na Brezovici ni bilo mogoče govoriti o denarju, potrebnem za ta pogumni načrt. Jasno seveda je - to so predstavniki PT tudi poudarili - da bodo morali denar zbrati na območju obeh krajevnih skupnosti, predvsem od predvidenih novih naročnikov. Skupno načrtovanje akcij in posvetovanje obeh krajevnih skupnosti lahko rodi velike uspehe. Med nadaljnjimi akcijami, o katerih so tudi govorili, je gradnja večnamenske dvorane v načrtovanem rekreacijskem centru za Kopitarno in gradnja, kot vse kaže, olimpijskega bazena na Boštanj-skem polju.	\	2.
OBSEŽEN NAČRT - Predstavniki Podjetja za ptt promet iz Novega mesta iz tozda v Krškem so obrazložili predstavnikom boštanj-ske in sevniške krajevne skupnosti doslej najpogumnejši načrt modernizacije telefonskega omrežja. (Foto: Železnik)
1^'lisjak lisjaku1
„Vsa čast Sevničanom, resnično skrbijo za naš rod. Cez Savo so postavili kar tri mostove, osvetljen pa še vedno ni niti eden," se zadovoljno oblizuje lisjak. ,.Nikar ne pretiravaj s hvalo, ugovarja drugi. „Si mar pozabil, da bi pred tremi leti že skoraj hkrati zasvetilo devet močnih luči na novem cestnem mostu, če se ne bi „potegnil“ za nas nekdo pri cestarjih v Ljubljani, ko so Sevniča-ni začeli iskati stikalo za te luči? Kratkomalo iim je vrgel v brk, da ne bo nič, in jih še poučil, da je most izven naselja, zato ne potrebuje luči. .Sicer pa smo storili že preveč, ko , smo vam postavili kandelabre,* jim je še zabrusil in zaloputnil vrata, vedoč, da se doma nikakor ne bodo mogli zmeniti.**
SEVIMIŠKI
PABERKI
POSTAJA DA BO KAJ - Celjski Izletnik, v Sevnici ima že sedaj 13 šolskih in delavskih avtobusov, v kratkem dobi še dva, (eneg3 za progo proti Bučki), se najresneje pripravlja na gradnjo prepotrebne avtobusne postaje v mestu. V tem objektu (200 kvadratnih metrov) je predviden tudi bife. Prvotno je bil predviden navaden bife. Ker je tej zami-1 sli nasprotoval direktor Gostinskega podjetja in član občinskega izvršnega sveta Rado Umek, zadolžen za turizem (!!), se bodo pri Izletniku potrudili, da bo imel vsaj še vrt.
DAN GASILCEV V LOKI - V soboto slavi prostovoljno gasilsko društvo v Lola pri Zidanem mostu 95-letnico obstoja. Ob tej priložnosti prirejata občinska gasilska zveza in požarna skupnost gasilski dan v tem kraju. Vrhunec prireditev bo ob 14. uri. Ta dan bo tod kaj videti, predvidene so vaje in pokazali bodo najrazličnejše načine reševanja.
SHVM&KI VKSTKI
I
Pomagajo si lahko le sami
Pred podaljšanjem samoprispevka za šolstvo v trebanjski občini
Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na ponedeljkovi sen začeli javno razpravo o programu gradnje šolskih in komunalnih objektov do leta 1985. Sama razprava (gradivo je bilo tokrat kljub dopustniškemu času, posredovano delegatom znatno prej) se je že preatem pričela na terenu po delegacijah.
Nesluten razvoj trebanjske občine, predvsem v gospodarskem pogledu, je potegnil za seboj zahtevo po odpravljanju težav s šolskim prostorom. Usmeritev na lastne sile, to pa je samoprispevek, je v takšnih
Delegati so dobili na mizo zajetno gradivo, Iger je do zadnje pare pojasnjeno, za kaj in kam je šel denar vse do 1. julija 1966 dalje. Dober
pregled nad sredstvi, ki jih po svojih dohodkih prispevajo vsi, je pomembna prvina utrjevanja zaupanja v tovrstno solidarnostno zbiranje denarja. Več bomo o razpravah delega-* tov še poročali.
A ŽELEZNIK
razmerah edini zanesljivi izhod.
V trebanjski občini plačujejo samoprispevke že od leta 1966, ko so bili med prvimi v Sloveniji, ki so šli po tej poti. Z odrekanjem svojega dohodka in s solidarnostnim razumevanjem skupnih potreb so nemalo prispevali k boljšim pogojem šolanja v svojih krajevnih skupnostih, same krajevne skupnosti pa tudi prav gotovo ne bi mogle storiti toliko, če ne bi mogle z gotovostjo računati na denar, zbran vsako leto s samoprispevkom. Akcija za podaljšanje samoprispevka tudi sicer ni nikakršna novost, saj so o tem odkrito govorili že ob sprejemanju sedanjega srednjeročnega načrta razvoja obči-
SLAVJE GA ŠILCEV
Pred kratkim je Gasilsko društvo Mahovnik pri Kočevju razvilo prapor in odprlo nov gasilski dom, ki so ga prizadevni gasilci urejali več let predvsem s prostovoljnim delom.
GASILSKO SLAVJE V LUKOVKU IN ŠENTLOVRENCU
V soboto, 22. julija, na dan vstaje slovenskega ljudstva, bodo v trebanjski občini priredili dve gasilski slovesnosti: ob 16. uri bodo v Lukovku pri Trebnjem počastili 30-letnico obstoja tamkajšnjega gasilskega društva, ob 17. uri pa bodo v Šent-lovrencu izročili namenu novo gasilsko brizgalno tipa „Rosenbauer“.
S ČASOM NAPREJ - Vaščani Brune vasi z zanimanjem spremljajo modernizacijo republiške ceste. Navsezadnje prinaša to napredek, predvsem pa boljše počutje, ker ne bo več toliko prahu. Na sliki: zemeljska dela so dodobra spremenila videz vasi. (Foto: Železnik)
X
y OBVESTILU |
N Krajevna organizacija Zdru- V | ženj borcev NOV Trebnje oiga-1
> nizira ob dnevu vstaje slovenske- N | ga naroda 22. julija tradicional- |
^ no tovariško sre lanje članov ZB N | NOV, ki bo v soboto, dne 22. | 'julija 1978, s pričetkom ob 15. >
| uri pri Lovski koči na Vrhtreb-1
> njem.	>
I
S Za starejše člane, ki nimajo \
| lastnega prevoza, bo prevoz pre- | s, skrbljen, ter bo za te člane zbira- v | lišče ob 14. uri pred zgradbo k 5 občinske skupščine Trebnje. s k	Odbor	ZB NOV k
s	Trebnje	s
Iz kraja v kraj
CAS ZA RAZPRAVO - Gradivo za ponedeljkovo zasedanje vseh zborov občinske skupščine v Trebnjem in ločena zasedanja s tako pomembnimi vprašanji, kot je začetek javne razprave o podaljšanju samoprispevka, je šlo med delegate že 7. julija. Ponavadi so bila gradiva zunaj komaj teden dni. Vrsta sestankov delegacij pa je bila vseeno, kot po navadi, zadnji hip - v nedeljo pred zasedanjem.
V JAVNEM INTERESU - Človek bi pričakoval, da bo zaradi znane skrbi za čist zrak in podobno v Mokronogu sleherni podprl gradnjo čistilne naprave. Pa ni tako. Občinska skupščina je morala namreč na seji v ponedeljek sprejeti odločbo o ugotovitvi javnega interesa za to gradnjo, kar pomeni, da se Marija, Gačnik in Pavle Jevnikar - na nju» ni h zemljiščih naj bi ta pridobitev stala - ne bosta mogla upirati.
TREBANJSKE NOVICE
DOLENJSKI LIST
19
Tabla, ki jo prekrivata rja in prah, naj bi popotnika v Suhi krajini opozorila, da je na Prevolah. Taka, kot je danes, že peto leto opozarja na slabo delo kočevskega Gradbeno-komu-nalnega podjetja, ki mora svoje poslanstvo opravljati tudi v oddaljenem sunokrajinskem koncu.
DROBNE IZ KOČEVJA
Ne-
<].i	
K	! • 1
ni'	«']']
fcrs,.	* ■* ^4* «
Prevelik davek motorizaciji
I____—HIIM
Za vedno večje število prometnih nesreč so krivi tako udeleženci v prometu, kot tudi slabe prometne označbe — Več pozornosti vzgoji in preventivi
USMERJENA GRADNJA — Kočevska samoupravna stanovanjska skupnost je z usmerjeno stanovanjsko gradnjo poskrbela, da bo občinsko središče kmalu dobilo precej stanovanj. Na sliki: v bloke v Kidričevi ulici se bodo kmalu ,vselili1 novomeški pečarji, ki bodo položili ploščice, kar po svoje dokazuje, da bodo stanovanja, med njimi tudi solidarnostna, kmalu nared. (Foto: Janez Pezelj)
Poštarji brez lokacije
Brezplodno iskanje dokumentacije za novo pošto v Kočevju — Kmalu bogatejši za 2.460 telefonov
PREMALO TRGOVCEV? poučen kupec, ki zaide v kočevsko Namo, po več kot polurnem čakanju pred blagajno sklepa, da imajo v mestu velike težave s trgovskim kadrom. Lahko tudi pomisB, da je večina blagajničark oziroma trgovk odšla na počitek.Domačini menijo drugače. Zaradi toplih dni kočevski trgovci vse pogosteje podaljšujejo -malice.
GAJ, KI NI GAJ - • Vojaško
jazno se je sprehajati po asfaltiranih potkah, manj prijazno pa je skoraj na vsakem koraku srečevati papirnate odpdake, neurejeno okolieo klopi itd.
MRTVO MESTO - Pred leti so bili Kočevci menda silno ponosni na svojo lepo reko. Danes je drugače. V teh nekoliko bolj vročih dneh se namreč dogaja, da postaja Rinža vse
bolj ,gosta‘, in meščani se bojijo, da se bo spremenila v močvirje. Nekateri pravijo, da b' :e v tem primeru, če za reko le ne bodo bolje poskrbeli, Kočevje maralo preimenovati v Mrtvo mesto.
Med štirinajstimi občinami ljubljanske območne skupnosti za ptt promet so Kočevci po številu telefonskih naročnikov na šestem mestu, že čez čas pa bo njihovo število še večje. Z uresničitvijo srednjeročnega plana razvoja ptt zmogljivosti na območju Kočevja bi namreč pridobili še natanko 2.460 prostih priključkov.
Najbolj spodbuden korak k tako zastavljenemu planu bi bil vsekakor pričetek gradnje nove stavbe PTT Kočevje, vendar še nič ne kaže, da bi dolgotrajno iskanje urbanistične in druge potrebne dokumentacije kaj kmalu obrodilo sadove. Papirnata procedura pač tudi tako pomembnim objektom ne prizanese. Z navedeno izjemo pa teče drugo izpolnjevanje plana dokaj uspešno, pa čeprav tudi v Kočevju (podobno kot v Ribnici) ugotavljajo, daje število podpisnikov o združevanju sredstev med uporabniki pičlo (190).
Tako so poštni prostori v Osilnici, Vasi in Dragi v izgradnji, slednja pa bo še letos dočakala montažo nove avtomatske telefonske centrale, kajti oprema je že dobavljena. Podobno je tudi v Vasi, le da je potreb-
no še podpisati pogodbo za izvedbo montažnih del. Začasna rešitev Kočevju (dokler pač ne bo stala nova stavba) pa se ponuja v razširitvi sedanje telefonske ccntrale. Kot pravijo ljubljanski poštarji, je oprema za 600 novih naročniških priključkov že nared, v pripravi pa je tudi pogodba za montažna dela. Skupna predračunska vrednost za omejena in še nekatera dela znaša okoli 38 milijonov.
B. B.
občan vprašuje
medved odgovarja
— Zakaj pa kdaj ne zaviješ \ hinjsko krajevno skupnost, čeravno ni v naši občini?
— Ker me je sram! Zaradi našega Gradbeno-komunalnega podjetja. V petih letih mu namreč še ni uspelo zamenjati povsem uničene obcestne znake in kažipote.
— Zakaj ima vsak Ribničan v avtomobilu Knjigo o avtu?
- Zato, ker v njej piše, da bodo z njo vozili - varneje ...
RIBNIŠKI
ZOBOTREBCI
NENAVADNI NEMEC - Zgodilo je je v eni izmed večjih ribniških
"*	......... ;a dela. Vratar
češ da je pred ženska je kmalu prišla, ga lepo pozdravila in povabila v pisarno, tujec pa je debelo gledal in izmencal: „Gaspadična, kuga pa je vam?“ Pravijo, da bo prevajalka odslej pozdravljala najprej po slovensko.
SONCE IN BENCIN - S toplimi, in če je človek v delovni obleki, nadležnimi sončnimi žarki imajo opraviti tudi na ribniški bencinski črpalki. Najbrž je bil tudi zato prodajalec preveč slabe volje in je gosta, Id ga je prosil, naj da mu obriše vetrobranslco teklo, po domače - vprašal: „Ja? Pa imate še kakšno čudno željo? “
KRUH MENDA NI DOBER -Pred časom smo v Dolenjskem listu pohvalili ribniški kruh. Sodeč po pismu, ki je prišlo pred kratkim v uredništvo, pa vsi Ribničanje niso takega mnenja. Kaj naj ob tem zapišemo? Najbrž je najbolje, če si pomagamo z reklom: (Ukor za koga-
KOLIKO ZA ŠTIPENDIJE ?
Občinska skupščina Ribnica je na zadnji seji potrdila tudi zaključni račun sklada za štipendiranje. V tem skladu se je lani nabralo .3,615.538,80 din, porabili pa so 3,457.924,00 din. Preostalih 157.614,80 din so prenesli med letošnje dohodke sklada.
REŠETO
/K#
Brigadirska pesem te dni ne odmeva samo na republiških in zveznih mladinskih akcijah, pač pa tudi v ribniški občini, in sicer v krajevni skupnosti Sv. Gregor.
V akciji, ki se imenuje Slemena 78, delajo izključno srednješolci iz ribniške občine. Najprej so tabor postavili pri ortneškem gradu in se na delo na novi cesti Sv. Gregor -Ortnek vsak dan vozili. Ker pa je 32-ciansko brigado Majde Šilc to precej izčrpalo, so se mladi preselili v Brinovšico. Modre šotore so postavili streljaj od prvih hiš in novi sosednje so kmalu dokazali, da so navzlic mladosti pridni delavci.
„Ker je brigada zelo mlada," sta dejala komandant Albin Mikulič in njegov namestnik Jože Drobnič „smo sprva menili, da ne bomo kos zastavljenemu delu, pa smo se zmotili. Fantje in dekleta se v začetku niso ustrašili dežja, sonca pa sploh ne. Še najhujša ovira so bili žulji...“
,Lokalci‘ postavljajo ob novi cesti koritnice, popravljajo in urejajo pobočja nad cesto in kopljejo kanale. Ker se zavedajo, da ni prepovedano priskočiti na pomoč sosedom, se marsikdo v času, ko ima počitek, odloči za nalaganje sena. Zato ni
'J
MDA SLEMENA 78 — Mladinska delovna brigada Majde Šilc, ki jo sestavljajo ribniški srednješolci in srednješolke, se je na lokalni delovni akciji že v prvih dneh izkazala. Čeravno se je morala voziti na delovišče tudi po pol ure, je vedno izpolnila in tudi prekoračila normo.
Spomin na pet tisoč ur
Na lokalni mladinski delovni akciji Slemena 78 dela 32-članska MDB Majda Šilc — Zaključek akcije 23. julija
Prometna varnost oziroma vsa vprašanja, ki so v zvezi s tem, se tudi v črnomaljski občini iz dneva v dan bolj resno zastavljajo. V lanskem letu se je na območju občine pripetilo 52 prometnih nesreč, ki so povzročile smrt petih ljudi, 58 pa je bilo poškodovanih.
prav nič čudno, če se brigada, ki bo odšla domov 23. julija ob tabornih ognjih pomnoži. Proti večeru pridejo v njihov tabor domačini, predvsem mladi, in potlej skupaj zapojejo, se dogovorijo za sodelovanje in .kujejo načrte za prihodnost. Brigadirji so zadovoljni zlasti zato, ker jim gospodinje v času, ko sonce najbolj pripeka, rade priskočijo na pomoč, pa ne zgolj s prijazno besedo.
Število nesreč in število mrtvih in poškodovanih iz leta v leto naraščata. Lani so v prometnih nesrečah umrli: dva pešca, en voznik osebnega avtomobila, en sopotnik in en voznik vprege. V Črnomlju in drugih naseljih v občini se je pripetilo 27 nesreč, na cestah zunaj naselij pa 25; največ nesreč (27 ali 52 odst.) so povzročili vozniki osebnih avtomobilov, sledijo motoristi, kolesarji, traktoristi, pešci, voznik tovornega avtomobila in voznik vprege; tako so vozniki motornih vozil povzročili skupaj 45 nesreč ali več kot 86 odstotkov vseh v lanskem letu. Najpogostejši vzrok nesreč je bila prevelika hitrost, kar kaže na slabo disciplino in neupoštevanje prometnih predpisov. Zlasti v naseljih in mestnih ulicah, kjer so večkrat žrtve pešci, se bodo vozniki morah prilagoditi pogojem hitrega in vsak dan gostejšega prometa.
Posebno pozornost bodo morah v občini posvetiti cestam in prometni signalizaciji; ceste so preozke, prometne označbe pa predvsem na lo-
kalnih cestah, krajevnih poteh in mestnih ulicah nepopolne, zastarele in celo nepravilne, nevzdrževane in večkrat slabo postavljene. Nikjer v Črnomlju na primer ni prometnega znaka „Otroci na cesti" ah „Zaznamovan prehod za pešce pri šoli“. Zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov pogosto vozniki parkirajo avtomobile na pločnikih, ob nekaterih vpadnicah v mesto ni pločnikov itd.
Gotovo sta velikega pomena za boljšo prometno varnost vzgoja in preventiva v cestnem prometu, ki
DVODNEVNI IZLET UPOKOJENCEV
Komisija za izlete pri črnomaljskem društvu upokojencev pripravlja za 6. in 7. september dvodnevni izlet. Pot jih bo vodila iz Črnomlja v Škofjo Loko, ogledali si bodo Dražgoše in prizorišče znamenite bitke, nadaljevali pot v Bohinj, na Bled, Brnik in Kamnik. Prijave za izlet sprejemajo vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure v društveni pisarni, in sicer do 17. avgusta oziroma do zasedbe avtobusa.
sta važni sestavini družbene sanio- I zaščite. To bi morah začeti že v otroških vrtcih in nadaljevati v	I
osnovnih šolah. V črnomaljski	,
občini ugotavljajo, da ta vzgoja še m	|
na dovolj visoki ravni tudi zato, kct	j
učitelji prometni vzgoji ne posve-čajo take skrbi kot na primer dru'	|
gim krožkom. Pri tej vzgoji bi s®	j
morale angažirati tudi delovne org*'	|
nizacije in drugi dejavniki.
ČRNOMALJSKI DROBIR
POMANJKANJE PARKIRIŠČ - Z naraščajočim številom avtomobilov se v Črnomlju vedno glasneje zastavlja vprašanje urejenih parkirnih prostorov. Nepravilno parkirani avtomobili marsikdaj zaprejo že tako preozke ceste.
Za večjo varnost vseh
Se izpopolniti organiziranost narodne zaščite
Čeprav metliška občina ni znana po hudih kaznivih dejanjih in prekrških, poudarjajo, bi bilo s storilci še manj dela, če bi v večji meri uveljavili samozaščitne in varnostne ukrepe in če bi varnostno kulturo tako pri občanih kot v vseh delovnih skupnostih vzdignili na višjo raven.
V vseh trinajstih krajevnih skupnostih so ustanovljeni odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, varnostne ocene pa nista naredili le KS Metlika in Gradac. Delovni načrt ima devet krajevnih skupnosti. Od 21 tozdov, OZD in drugih delovnih skupnosti imajo te odbore le v petnajstih, nekatere manjše pa se bodo priključile odborom narodne zaščite v okviru KS. Lani novembra so pripravili seminar za načelnike narodne zaščite, prav tako pa metliška postaja milice dobro sodeluje z za to področje zadolženimi krajani.	«•
Šest krajevnih skupnosti in devet tozdov je ustanovilo tako imenovano jedro narodne zaščite, v nekaterih manjših pa sestavljajo narodno zaščito vsi delavci. Jedro mora biti sestavljeno tako, da lahko v vsakem času poseže v dogajanje v svoji okolici, in mora biti sposobno v najkrajšem času vključiti v svoje delo-
vanje čim širši krog občanov. V vsakem delovnem, okolju pa morajo sami poiskati najprimernejšo obliko delovanja.
V lanskem letu so se nekatere enote narodne zaščite že izkazale z delom; enota KS Drašiči je med drugim zavarovala smrekove nasade, ko so ljudje na črno sekali mlada drevesa za novoletne jelke. Izkazalo sc je, da so krajani to svojo dolžnost resno vzeli, vendar še ni povsem urejeno financiranje, saj splošni zaščitni ukrepi, varnostne naprave pri objektih, oprema itd. zahtevajo precej denarja. Prav tako še nobena krajevna skupnost in delovna organizacija nima orožja. Vsekakor bodo morali sedanjo organiziranost še izpopolnjevati in jo prilagajati posameznim delovnim in življenjskim okoljem.
KULTURNI DOM DO PRAZNIKA
V začetku meseca so se začela dela za adaptacijo doma Partizana, ki ga bodo preuredili v prepotrebni kulturni dom; dela izvaja metliško TGP. Celotna investicija bo veljala okoli 5 milijonov dinaijev, od tega je nekaj manj kot polovico prispevala republiška Kulturna skupnost Računajo, da bodo dom kulture odprli za občinski praznik 26. november.
I
Predsednik občinske konference ZSMS Albin Mikulič
Mladi pri delu nimajo težav. Na pomoč jim je priskočil tudi pokrovitelj Inles, ki je poskrbel, da so Ribničani enotno oblečeni. Vendar zlasti na trasi mladi ne nosijo brigadirskih uniform. Pravijo, da jih bodo slrranili za spomin na Slemena 78, za spomin na več kot 5000 ur, ki jih bodo vložili v novo cesto.
ii
-MK«
KMALU MESNICA »N DELIKATESA - Dela za novo mesnico in delikateso metliške Kmetijske zadruge na Mestnem trgu se bližajo koncu. Oba lokala bodo odprli konec meseca, adaptacija in oprema pa bo veljala več kot dva milijona dinarjev.
LETOS 120 PRIZNANJ OF ' Krajevne konference SZDL bodo l«j tos podelile skupaj okoli priznanj Osvobodilne Fronte zasl^ nim krajanom. Ta priznanja podelili v okviru proslav prazni*® krajevnih skupnosti ali drugih Pr“* novanj v KS. Ker je zaslužnih in ® lavnih krajanov v vsaki KS veji*" jih morajo začeti evidentirat sedaj, čeprav bodo priznanja Pod* li morda šele proti koncu leta.
! proti 1 PRI BARIČU ZAPRTO
prr
J
st
V
n
ii
I!
2(
I*
no
in
21
D/
da]
jo
ljubljena Baričeva gostilna v do konca meseca zaprta. Prav si dandanes tudi gostilničarji voščijo zaslužen počitek in oo^ nerodno pa je, da ravno na vrMJj , ^ sezone, ko potuje skozi mesto *“	,
precej tujih tunstov. Človek ^ w velike izbire, ko si hoče Pr'v,° dobro jedačo in pijačo, po ^ slovi ravno Baričeva gostilna.
DPO IN TBC - Zadnjič sm° P v sali o ostankih starega zdravstveHjj I doma v sedanji prenovljeni	16.,
družbenopolitičnih organ#",, Vendar se je izkazalo, da poloi™r ^ zobozdravniški štol, štedilnik, oj yj’’ dilnik in druga krama niso ^	•
ostanki, ki spominjajo na bivšo	'•]
novo. Pri stranskih vratih Še	^ "
novo. Pri
visi tabla z napisom, da je v(, protituberkulozni dispanzer. Bog če kakšen bolnik še zaide na eled" na OK SZDL, ZKS, v sin®^ k borcem, v kulturno skupnos' celo v knjigovodski center ...
Jat
yojn
TRI FAZE ZA KLOŠTER
Ze pred tremi leti so prebij
cem Kloštra pri Gradcu oblj11
li, da bodo dobili trifazni
vendar se je spet izkazalo,
obljubiti lahko, obljubo d
pa težje. Prebivalci Kloštra &
veseljem prispevali del dena*r
vsega pa seveda sami ne zmor*J
Danes, ko ima že vsak ki0’’.
\tP
Danes, ko ima že vsak trifazni tok, bi ga res kon1 lahko dobil tudi Klošter.
vem
tak*
jr K vens PPsr Ljut * ( I
SPREHOD P0 METLIKI
V ZAČETKU JULIJA so K» elavci Transportnega grad1*.!
»•I: 3.21
$Tj
S
i *bo
j^lft
kulturni dom: izbili so okna, u'j/ li parket, razdrli stare sanita#16^ store ter postorili še to in lepo napreduje, zato nihče ne f o tem, da bo prva faza končajo občinskega praznika 26. nov*; f Zunanja ureditev pa je nalop hajajočega leta.
j*fl3
TE DNI JE DOBILA ,
Iti
ka
Jele
Hm
*
Ji!
ve kataloge, s katerimi pre' kupcem modele jesensKO-kolekcije 78/79. Otroški mo' naslikani v eni, moški v oi ženski v tretji knjižici, vse nudijo pregled modelov za -zimsko sezono. Kogar k posebej zanimajo, jih bo lah*0 v trgovini „Beti ’.
FOLKLORISTI IN TAMB^J	i) j
MLADINSKEGA kluba so	^
iz avstrijske Vrbe (Velden)*	L
nasmejanih obrazov. Med d’ ^ desetimi nastopajočimi s so osvojili odlično sedmo n*®5 vVf	W
kaže, da mladi doma P?*r oF	^
vadijo. Le tako naprej, v	h
čena dekleta in fantje!	p
NENAVADNO IGR0.
LAHKO opazovali pred dne gostišča Veselica. Olcajeni rn> so se zabavali tako, da je njih legel na streho avtom par prijel za robove oken, sedel za volan ter poskušal' . spraviti na tla z vožnjo nap pa še s hitrim zaviranje •
pa
gumnez
sicer bi imeli v bolnišnici
preden
dobo.
bi
se je
b
mu vrnili
obdrŽal- kaj1
Pr
metliški
's
!
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
£9 (1510) - 20. julija 1978
DOLENJSKI US
TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 25. VII
19.20	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.35 A. Blomkvist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA
21.35 GLASBA, TAKSNA IN DRUGAČNA
22.25	TV DNEVNIK
20.00	ŽIVLJENJSKI KROGI
V	drugi oddaji nanizanke Iz tropskega deževnega gozda bomo izvedeli nekaj več o kroženju hranil v tem gozdu in se poučili, kaj se zgodi, če se to kroženje nasilno pretrga. Tropski deževni gozd sicer še raste na tleh, toda ne živi od tal. Raziskoval-
titi svojega sina Britanika. Zeli ga poslati v Anglijo, kjer bi bil varen pred Agripininimi zli nameni, vendar Britanik noče o tem nič slišati in kmalu po Klavdijcvi smrti ga Agripina zastrupi. Zadnja cesarjeva želja je, da bi v miru dokončal družinsko kroniko.
22.50	KONTRAPUNKT YEHUDI MENUHINA
Na začetku tretje oddaje o slovitem violinistu bo o vzponu njegove kariere govoril znani dirigent Paul Paray, s katerim seje Mcnuhin prvič predstavil pariškemu občinstvu. V nadaljevanju bo Mcnuhin zaigral skladbo G Francka, na klavirju ga bo spremljala njegova sestra; nato bomo videli Menuhinovo violinsko šolo v Londonu, za konce pa bo violinist spremljal znanega pantomimika Dimitrija.
23.15	ŠAHOVSKI KOMENTAR
23.45	POROČILA
majhni tovarni, veliko težko zasluženega denarja pa zapravijo v gostilni. Zoper to protestirajo žene; da bi može potegnile iz zakajenih gostilniških sob, so ustanovile gledališko skupino. Za predstave same pišejo besedila, kako sc pripravljajo za nastope, pa bomo videli v dokumentarni oddaji zagrebške televizije.
21.45	TV DNEVNIK
22.00	R. Graves: JAZ, KLAVDIJ Klavdij je torej zvedel resnico o Mesalini, ki ni ušla smrti. Čez nekaj let se je cesar na prigovarjanje svojih svetovalcev znova oženil, tokrat z nečakinjo Agripino. Po petih letih zakona je postala tudi Agripina hladna in preračunljiva, njena želja je bila, da ostane Klavdij živ le še toliko časa, dokler sin Neron ne po-
18.10	OBZORNIK
18.20	DALJNOGLED
18.55	OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: GLOBASNICA
Ta mala, slikovita koroška vasica se ponaša z izkopaninami rimske Jucne. Sicer pa je o njej zmeraj kaj slišati s kulturnega področja, saj Globasničani pripravljajo že tradicionalni kulturni teden, na katerem se zvrstijo prireditve za mladino in odrasle. V oddaji bomo spoznali glo-baški mešani pevski zbor in pa moški zbor iz bližnjega Štcbna; oba delujeta pod vodstvom zborovodje in skladatelja Janeza Pctjaka.
18.00	Afriške športne igre (boks) -
18.30	Zagrebška kronika - 18.45 Brigadirski TV studio - 19.30 TV dnevnik — 20.00 Štiridesetletniki —
20.50	24 ur - 21.00 Znanost -
21.45	Izviri - 22.05 Afriške športne igre (atletika)
ci bodo podrobneje prikazali, čemu služi raziskovanje ekologije amazonskih pragozdov.
20.05	IGRE BREZ MEJA, prenos iz Bourgoin - Jail leuja
21.30	GLASBENI MAGAZIN Najprej bomo spremljali reportažo o glasbeni prireditvi, ki je bila od 17. do 22. julija v Piranu pod skupnim naslovom Piranske miniature. Televizijci nam bodo prikazali nekaj odlomkov iz nastopov piranske folklorne skupine KUD Karel Pahor, moškega pevskega zbora in pihalne godbe istega društva, nastop moškega zbora Lino Mariani iz Pulja ter italijansko folklorno skupino iz Vodnjaka pri Pulju. Piranske miniature so bile letos že pete po vrsti, njihov namen pa je zbliževanje Slovencev in predstavnikov italijanske narodnosti. Sledile bodo glasbene vesti in zanimivosti iz domovine in tujine, za konec pa se nam bo predstavil Robert Stanič, klarinetist iz Pirana, sicer gojenec 2. letnika ljubljanskega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. Za svojo glasbeno poustvarjalnost je že dobil več
SREDA, 26. VII
priznanj in nagrad na domačih in tujih glasbenih tekmovanjih.
22.05	TV DNEVNIK
18.00	Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Festival otroka v Šibeniku
- 18.45 Na obisku ... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portreti: Dušan Petrovič-Sane - 22.20 L van Beethoven: Koncert za violino in orkester
- 23.05 Knjige in misli
17.20 OBZORNIK
17.35	TOM SAWYER, mladinski lilm
Ameriški film režiserja Dona Tay-lorja je po vrsti četrta ekranizacija znamenitega istonaslovnega romana Marka Twaina. Film, ki je nastal 1973, odlikujejo izvrstni igralci, izbrana glasba Richarda in Roberta Scermana, ki sta oskrbela tudi scenarij, posneli pa so ga ob Misisipiju v krajih, ki jih je opisoval Twain. Igrajo Johnnie VVhitaker, Ccleste Holm, Warren Oates, Jeff East, Jodic Fostcr in drugi.
19.20 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
stane polnoleten. Klavdij ve za Li-vijino prerokovanje, da bo Neron zadnji rimski cesar, zato hoče zašči-
18.10	M. Ilič: OPERACIJA, drama Ob dnevu vstaje bomo gledali beograjsko televizijsko dramo Miodraga Iliča. Gre za psihološko pripoved o kirurgu Jakovu Kovačeviču, ki so mu četniki med vojno ubili očeta in deda. Zdravnik ve, kdo je kriv za njuno smrt, vendar ga ne more obtožiti, ker ni več živa nobena priča. Nekega dne se mu ponudi priložnost, da vzame pravico v svoje roke. Ubijalca njegovega očeta in deda, četnika Radasa, pripeljejo na nujno operacijo, ki jo mora opraviti Kovačevič. Zdravnik se znajde v težki preizkušnji: ali naj izkoristi priložnost in se maščuje ali pa ostane zvest zdravniški etiki? Dramo je režiral Sava Mrmak, glavne vloge pa igrajo Marko Todorovič, Dušica Zc-garac, Petar Kralj, Branislav Jcrinič, Predrag Tasovec in Milan Puzič.
19.20	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	F. Vlček - V. P. Borovička:
BAJTARJA
20.50	RDEČA ZEMLJA, film
Gradivo za film z gornjim naslovom je režiser Branimir — Tori Jankovič povzel iz zgodovinskih dejstev o okupatorjevem razseljevanju Slo-
vencev. Mnogi so morali v Srbijo, film govori o tej preselitvi, o sprejemu, ki so ga slovenski izgnanci doživeli med srbskimi ljudmi, o prijateljskih vezeh, ki so postajale iz dneva v dan močnejše, in podobnem. Za
22.20	Šahovski komentar
18.00	Poročila - 18.05 TV koledar
-	18.15 Otroška oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 22.00 TV dnevnik - 22.15 Kronika s konferenco ministrov zunanjih zadev neuvrščenih
vsem tem pa je nenehno prisotna vojna, njene gorzote, trpljenje, smrt. Film je bil posnet 1975, glavne vloge igrajo Dragana Borkovič, Zoran Cvijanovič, Bata Zivojinovič, Ljubi-ša Samardžič in Voja Mirič.
22.25	TV DNEVNIK
22.30	625
ČETRTEK, 27. VII
govorita o sredini 19. stoletja, ko so se revne švedske družine množično preseljevale v Ameriko. Nova zemlja pripoveduje o življenju, s katerim so se švedski izseljenci srečevali v deželi neštetih možnosti Film je nastal v sodelovnju švedske in ameriške kinematografije, k njegovi uspešnosti pa sta veliko pripomogla glavna igralca Liv Ullman in Max von Sydov.
22.40	TV DNEVNIK
okviru partizanskega gospodarstva bo govoril Zoran Polič, spomine o izjemnih dosežkih partizanske grafične in tiskarske tehnika, zlasti ob
uresničevanju zamisli o lirskem plačilnem bonu, bo obudil Ignac Gregorač, izvedeli pa bomo marsikaj zanimivega o umetniški plati partizanskega denarja, saj so ga oblikovali priznani umetniki, arhitekti in inženirji.
19.20	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA:	NOVA
ZEMLJA
Po istonaslovnem romanu v dveh delih (imamo ga tudi v slovenskem prevodu) Vilhclma Mobeiga je scenarist in režiser Jann Troell posnel filma Izseljenci in Nova zemlja. Obe filmski stvaritvi sta povsem zaključeni celoti in vsaka na svoj način
18.10	OBZORNIK
18.25	FOLKLORNI ANSAMBEL
PIATNICK1
18.50	CAS, KI ŽIVI: PARTIZANSKA LIRA
Med vojno ustanovljeni Denarni zavod Slovenije je bil edina svobodna emisijska banka v okupirani Evropi, partizansko denarništvo pa je bilo izrednega pomena za narodnoosvobodilni boj. Z nekaterimi partizanskimi plačilnimi sredstvi se bomo seznanili v oddaji Partizanska lira. O političnem, gospodarskem in moralnem pomenu denarništva v
17.25	Poročila - 17.30 TV koledar
- 17.40 Festival otroka v Šibeniku
- 18.40 J. Laušič: Pemzija (TV novela) — 19.30 TV dnevnik — 20.00 K. Cipci: Dundo Marojc (2. del opere) - 21.00 24 ur - 21.10 Portreti
- 21.40 Športna sobota
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Čudežno sedlo - 18.45 Kviz - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbna oddaja - 21.05 24 ur -
21.15	Ženski spol, moški spol -
22.00 Afirške športne igre (atletika),
- 23.00 Kronika puljskega filmske-' ga fistivala
Nedelja, 23. vii
nja. Oddaje si bodo sledile takole: BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA OMIŠ 78 POROČILA
AFRIŠKE ŠPORTNE IGRE, posnetek iz Alžira
17.00	ŠPORTNA POROČILA
17.05	OKROGLI SVET
17.20	UBITI PTICO OPONAŠAL-KO, film
Pred nedavnim smo gledali film Poletje 42 režiserja Roberta Mulliga-na. Slednji je 1962 posnel tudi film Ubiti ptico oponašalko. Gre za
PRVI RADIJSKI PROGRAM
p°Rocila
ZA NEDELJSKO DOBRO .U: PRELOM S PRETEKLO
*l>orovVot^aja *z nanizanke Moč 'hnajn -ga pet-ia nam b° prikazala
hovj^ J.1 cas> poln iskanj, poskusov, in'pot ***** možnosti, pogledov V-b. Glasbene novitete iz del Pilejj 1Ja> Ligetija, Ježa, Šivica in RTV j. Predvajal Komorni zbor ^ MuJU|bl'*ana P vodstvom Mar-H>va|- a *n Lojzeta Lebiča, so-Ijublj, pa bodo člani baleta SNG i a„ (koreograf je bil Metod j'^0 625	Kosmač.
Vutezovič: DIMITRIJE
ll-0o C
Is4JUNTERJEVO zlato
20.55	Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (I. Cankar: Zaklenjena kamrica). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program.
SREDA, 26. VII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.20 Igrajo mali zabavni ansambli. 9.40 Zapojmo pesem. 11.03 Po Talijinih poteh.
12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Debevc: Pomen in vloga hranilno-kreditnih služb za razvoj zasebnega kmetijstva in gozdarstva. 12.40 Pihalne godbe.
14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Spomini in pisma (1. S. Nikitin: Spomini).
18.05 Mladi mladim. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba.
19.45	Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza.
23.05 Literarni nokturno (A. de! Mussct: Pesmi). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK 27. VII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Počitniški pozdravi. 9.40 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji.
12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Nemanič: Ocenjevanje in razstava belokranjskih vin v Semiču). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Zborovske pesmi.
14.20 Koncert za mlade poslušalce.
14.40	Mehurčki. 15.30 Paleta ritmov z ansambli. 18.05 Odmevi z baletnih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer.
22.20 Ansambel Musiča rara. 23.05 Literarni nokturno (T. Partiljič: Megleno). 23.15 Paleta plesnih ritmov. 0.05-4 program.
10.05	Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna fl. Rob: Življenje). 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
13.20	Za kmetijske proizvajalce.
13.45	Orkester in zbor Kurta Ede F liagena. 14.05 Nedeljsko popoldne.
16.00 Zabavna radijska igra (D Poniž: Kaj se je zgodilo družini Slavič). 19.45 Glasbene razglednice.
20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Longos: Dafnis in Hloe). 23.15 Glasbena parada Radenci 78. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 24. VII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekai. 12.10 Veliki revijski orkestri.
12.30 Kmetijski nasveti (inž. Vlado Schlamberger: Poljedelsko pospeševalni odbori pri Zadružni zvezi Slovenije). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij.
18.25	Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Alpski kvintet. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (K Kolmanič: Svetli trenutki).
23.15	Za ljubitelje jazza.
TOREK, 25. VII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Mladi koncertant. 9.40 Vedre note. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Jože Babnik: Vrste ropanja jti čebelah in vzroki zanje). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Mozaik glasov. 18.05 Poletni sprehod z našimi solisti. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (L Mandy: Predmeti).
delih; scenarij zanjo je napisal Ivo Štivičič. Omenjena novela je nastala 1923, v času, ko se je po zgledih oktobrske revolucije pri nas krepilo komunistično gibanje, državni aparat pa ga je skušal zadušiti z Obznano in Zakonom o zaščiti države. Novela je nastala po resničnem dogodku, saj je bil Krleža sam priča, kako je mladi komunist Bakran umrl za posledicami policijskega nasilja. Dramo je režiral Eduard Galič, igrajo pa Duško Valentič, Ivo Serdar, Branko Pleša in drugi.
21.30 ZRMANJA, dokumentarna oddaja
22.00 Športni pregled
22.30 ŠAHOVSKI KOMENTAR
23.00 TV DNEVNIK
PETEK, 21, VII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško potovanje od strani do strani.
9.20 Klarinetist Acker Bilk. 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (Martin Mcncej: Pridobitništvo in rekreacija v čebelarstvu). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje.
14.05	Glasbena pravljica (B. Prct-nar-P. Šivic: Vrbova piščali 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem.
14.30	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Glasbeni intermezzo.
15.45	Naš gost. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 20.00 Stop pops 20.
21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno.
23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 22. VIL
8.08 Glasbena matineja. 9.05 V. Nadrah: Usoda dveh An. 9.30 Mladina poje. 10.05 Ob glasbi nam je bilo vselej lepo. 11.05 Mi pojemo.
11.20 L. Ambrožič-M. Zorko: Pomniki iz začetkov naše revolucije.
11.50	Lepe melodije. 12.10 Za prijetno razvedrilo. 13.20 Iz partitur velikih pihalnih orkestrov. 14.05 Iz partizanske solistične glasbe. 14.30 Od arije do arije. 15.30 Revolucionarna pesem v preteklosti in sedanjosti. 16.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 17.05 M. Maležič: O dnevu vstaje. 18.05 Praznični spomini. 19.45 Minute s slovenskimi ansambli. 20.00 Koncert iz naših krajev (Črnomelj). 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Za ples in razvedrilo. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 23. VII.
7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (T. Seliškar: Jemejčkov odred). 8.37 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši?
zgodbo, prirejeno po istonaslovni literarni uspešnici Harperja Lccja, ki je bil deležen Pulitzerjeve nagrade. Prikazuje življenje v zakotnem ameriškem mestecu, za vlogo advokata, ki brani črnca, je Grcgory Pečk dobil oskaija, igrata pa še Mary Bad-han in Philip Alford.
19.20	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	M. Krleža: TOMO BAKRAN,
1.	del drame Ob 85-letnici rojstva velikega hrvatskega književnika Miroslava Krleže so zagrebški televizijci po Krleževi noveli Smrt Tome Bakrana posneli televizijsko dramo v dveh
17.00	Julijski ogenj mladih (prireditev v Lazinah) - 18.20 TV novice
-	18.30 Zabavnoglasbena oddaja -
19.30	TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film
EDELJEK 24. VII.
režiral Dino Radojevič, za televizijski prenos je poskrbel Fran Žižek, igrajo pa Breda Pugljeva, Boris Brunčko, Janez Klasinc, Volodja Peer, Boris Kočevar in Ivo Leskovec.
21.25	KULTURNE DIAGONALE
22.05	TV DNEVNIK
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	J. Kesar: KAJ JE MOGOČE, TOVARIŠI, DA SMO VSI MI VOLI? , gledališka predstava
Beograjski novinar Jovan Kesar je nič kolikokrat prisostvoval maratonskim partijskim sestankom v enem od beograjskih podjetij, kjer so komunisti običajno razpravljali v slogu: ,,Govori se, da ...“ Na osnovi zapisnikov je sestavil besedilo in mu dal obliko izrazito aktualne drame, ki na zelo prepričljiv način razgalja eno od napak naše zdajšnjosti, se pravi sestankomanijo. Za SNG Maribor je delo prevedel Tone Partljič,
18.00	Poročila - 18.05 TV koledar
- 18.15 Dogodivščine mačka Toše
- 18.30 Dositejevc basni - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualnosti - 21.00 24 ur - 21.10 Cclovečerni^film
Nočni
podji CEN JE
tedens^
552
Četrtek, 20. julija — Marjeta Petek, 21. julija - Dana Sobota, 22. julija — Dan vstaje Nedelja, 23. julija - Brane Ponedeljek, 24. julija - Kristina Torek, 25. julija — Jakob Sreda, 26. julija — Ana Četrtek, 27. julija — Sergej
LUNINE MENE
26. julija ob 23. in 31 min.: zadnji krajec
BREŽICE: 21. in 22. 7. ameriški barvni film Potres. 23. in 24. 7.
SLUŽBO DOBI
IŠČEMO čistilko za čiščenje bloka Trdinova 5/c, Novo mesto. Informacije pri predsedniku Janezu Jevšku.
VAJENKO sprejme Frizerski salon Lavrinšek, Krško.
IŠČEM dimnikarskega vajenca. Sest razredov osnovne šole, oskrba v hiši Jože Primc, Zelena pot 8, Črnomelj.
SLUŽBO ISCE
ŠOFER C in E kategorije išče za-, poslitev. Naslov v upravi lista (2551/78).
VZAMEM v varstvo nad eno leto starega otroka. Telefon 21-810.
STANOVANJA
NUDIM malo sobo pridneu dekletu. V Ragov log 4.
DEKLE in FANT iščeta sobo s kopalnico v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (2604/78).
FANT, zaposlen ter izreden študent, išče v krškem ali okolici sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod šifro: „MIREN“.
ameriški barvni film Sokolova senca. 25. in 26. 7. ameriški barvni dilm Pot k slavi.
ČRNOMELJ: 23. 7. japonski barvni film Bomba v superekspresu. 25. 7. italijanski barvni film Mi nismo angeli. 27. 7. francoski barvni film Belmondo, odposlanec pravice.
KRŠKO: 22. in 23. 7. ameriški film Trdoglavi policaj, 26. 7. ruski film Jezdec brez glave. 27. 7. angleški film Alfie Darilng.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 21. do 23. 7. ameriški barvni film Da, D da ... za zdaj. 24. in 25. 7. španski barvni film Tarzan in črni panter. 26. in 27. 7. ameriški film Charlie Stekler.
RIBNICA: 22. in 23. 7. ameriški barvni film Misija Batangas.
SEVNICA: 22. in 23. 7. film Peklenski stolp. 26. 7. film Javna hiša št 7.
TREBNJE: 22. in 23. 7. vojni film Dvanajst žigosanih.
Og
Motorna vozila
UGODNO prodam fiat 1300, letnik 1967, registriran do novembra 1978, in 126 P, letnik 1977, registriran do novembra. Informacije lahko dobite po telefonu 84- 568.
PRODAM fiat 1100 R v dobrem stanju, registriran do maja 1979. Lahko tuai na potrošniški kredit. Medic, Selišče 3, Dol. Toplice.
PRODAM R 10 (motor po generalni, registracija eno leto) za dva milijona in novo diatonično harmoniko Be, Es, As, 30 % ceneje kot prodajna cena. Ragovska 10 a, stanovanje 16, telefon 23-819.
PRODAM traktor Tomo Vinkovič (18 KM) s plugom, koso in tračni obračalnik za seno ter moped avtomatic. Vse je lepo ohranjeno.
Cena ugodna. Jože Druškovič, Kraška vas 14, 68263 Cerklje ob Krki.
PRODAM fiat 124, letnik 1971, karamboliran. Igor Rustja, Zagrebška 16, Novo mesto, telefon 53-604.
PO UGODNI ceni prodam karam-boliranega zaporožca, letnik 1974. Jožica Hrovat, Hrastovica 26, 68230 Mokronog.
PRODAM opel kadet karavan 1200 C, letnik 1974/5, 67.000 km, športno opremljen z radiem, in opel kadet karavan 1100, letnik 69/6, obnovljen. Informacije na telefon 76—073 popoldan.
PRODAM moped (dve prestavi) v brezhibnem stanju. Cvelbarjeva 14 - Breg, Novo mesto.
NSU TSS dam v zamenjavo za posojila Prodam tudi pletilni stroj Bruther. Avsec, telefon 21-723 interna 05.
PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 72. Našlo lista (2570/78).
PRODAM fiat 124, letnik 1970. Lahko tudi na ček. Silvo Zonta, Potov vrh 3, 68000 Novo mesto.
PRODAM traktor Pasquali (21 KS) s plugom in frezo. Ogled v soboto popoldne. Irča vas 14, Novo mesta
PRODAM motor APN 4, ogled vsak dan popoldne. Franc Zoran, Dol. Kamence 47, Novo mesto.
PRODAM zastavo 101, letnik november 73. Naslov v upravi lista (2579/78).
PRODAM Renault 4, letnik 74/75. Kastelic, Šentjošt 19, Stopiče.
PRODAM škodo, letnik 71. Jože Kralj, Paderšičeva 13, Novo mesta
PRODAM dobro ohranjen traktor Steyer. Martin Rogina, Videm pri Ptuju, Obrežje 81 D. Informacije
?ri Elizabeti Humer, Gor. Straža 4, Straža, od 14. ure dalje, prihodnji teden dopoldne.
PRODAM zastavo 101 Lux, letnik 1976, prevoženih 21.000 km, z dodatno opremo, Špolar, Mirna peč 67.
POCENI prodam fiat 850, registriran do novega leta. Stojan Blago-jevič, Partizanska 11, Novo mesta
PRODAM fiat 750 in stružnico. Vprašat' na telefon 21-575 po 15. uri.
PRODAM spačka. Ogled od 17. do 19. ure na Šegovi 107.
PRODAM zelo dobro ohranjen DAF
ilov v upravi
Avtomatik-Variomatik 55 (1100 ccm), prirejen za invalida z okvarjenimi nogami - paraplegik. Naslov v upravi lista.
PRODAM overland Diesel, registriran za 7 oseb (2 pogona). Telefon 61-866.
KARAMBOLIRAN 850 sport-coupe prodam. Trcbež 41, Artiče pri Brežicah.
PRODAM
UGODNO prodam emajlirano peč za etažno centralno ogrevanje na trdo gorivo (20.000 ccal.), vodna črpalka in ekspanzijska posoda. Slavko Žnidaršič, Mokronog .105.
PRODAM prikolico za osebni avto. Franc Martinčič, Got na vas 64.
PRODAM kombiniran štedilnik (4 pHn, 2 elektrika) 10—litrski bojler, 3 viseče omarice. Zilič, Kristanova 2, Novo mesto.
PRODAM manjšo dnevno sobo, lahko tudi na kredit. Dostava na dom. Teropšič, Gor. Kronovo 7, Otočec.
PRODAM belo poročno obleko št. 38-40. Telefon 21-810.
PRODAM pohištvo za dnevno sobo in omaro-vitrino. Babnik, Majde šile 6, Novo mesto.
TRAKTORSKI obračalnik Favorit prodam. Lojze Cvelbar, Gorenja vas 22, Šmarješke Toplice.
UGODNO prodam skoraj nova macesnova garažna vrata z dvižnim mehanizmom vred, obojestransko obdelana, veL 2,80 x 2,30 m, z možnostjo predelave v'manjša. Marjan Legan, Novo mesto, Leba-nova 24, tel. 22-282, v službi tel 23-606.
PRODAM pločevinasto kopalno kad, kopalno peč na trdo gorivo in kotel iz litega železa s pokrovom (85 1). Mikolič, Prešernov tig 12, Novo mesto.
PRODAM malo rabljen kombajn Lane in mlatilnico na dve čiščenji Anton Berus, Srednji Globo-dol 6, Mirna peč.
UGODNO prodam dvokrilno omaro in kavč. Naslov v upravi lista (2571/78).
PRODAM 400 1 kvalitetnega vina. Jože Vrščaj, Otočec 79.
PRODAM male črne kodre z rodovnikom, 7 tednov stare, odlično ocenjenih staršev. Ogled vsak dan od 16. ure dalie. Vladka Radovič, Prisojna pot 20, Novo mesto, telefon 21-289.
PRODAM tri rabljene rolo omare. Rems, Ragovska 34, Novo mesto.
PRODAM večjo količino semenskega ohrovta. Jože Zupančič, Dolenja vas 9, Mirna peč.
PRODAM kravo s šest tednov starim teličkom. Mežnar, Orehek, Stopiče.
UGODNO prodam pletilni dvoredni stroj Singer. Je pod garancijo. Naslov v upravi lista.
PRODAM električne orgle, znamke Karu z vgrajenim elektronskim ritmom. Henček, telefon 23-770 ali 23-874.
STEREO avtoradio s kasetofonom prodam. Telefon (068) 85-739.
PRODAM stružnico. Informacije v večernem času na telefon: 23-998.
PRODAM nove diatonične harmonike Melodija. Anton Šuštarič, Pri-lozie 6, 68332 Gradac.
PRODAM 1 par mladih delovnih juncev, težkih 1.000 kg, ter 2 zaprti novi hrastovi kadi okrog 700 litrov. Jože Vodišek, Veliko Širje 40, Zidani most
PRODAM travnik (35 arov) na Volavčah. Kranjc, Male Brusnice 9.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica in nečaka
MIRA ŠONCA
iz Poljan pri Dol. Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tej težki izgubi stali ob strani, nam izrekli sožalje in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti Prisrčna hvala za darovane vence, šopke in cvetje, ki krasijo njegovo zadnje bivališče. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice-pljučni oddelek za vso požrtvovalnost ob lajšanju trpljenja v zadnjih dneh pokojnikovega življenja. Prav tako iskrena zahvala moškemu pevskemu zboru „Maks Henigman* iz Dol. Toplic za v srce segajoče žalostinke ter pihalni godbi iz Cmomlja, govornikoma tov. Šporarju in tov. Šmalcu za ganljive 'slavilne besede, izrečene v imenu Zveze borcev Dol. Toplice in delovnef"	'rr>'7r>
pos
Gozdarstvo Podturn. Zahvaljujemo se kolektivu Novoles
TOZD Gozdarstvo Podturn, garniziji Črnomelj, organizaciji ZB Dol. Toplice in SZDL
kolektiva TOZD P in TVP, sodelavcem Novolesa,
Poljane za darovane vence ter vaščanom za nesebično pomoč in cvetje. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Mirko in hči Marija z družinama, bratje Franc, Stojan in Dušan, sestra Vilma z družinami in teta Kristina
Poljane, Straža, Ivančna gorica, Črnomelj,
Tomaj, Divača Poljane, dne 6. 7.1978
PRODAM podkleteno novo vseljivo hišo za 500.000 din. Možen zraven nakup zemlje. Ogled vsak dan na naslovu: Marija Gabrijel, Trnovec 42, 68292 Zabukovje.
PRODAM parcelo na Otočcu. Naslov v upravi lista (2555/78).
NA DOBRAVICI pri Šentjerneju prodam hišo z vrtom. Ponudbe na naslov: Jože Hudoklin, Dol. Brezovica 9, Šentjernej.
NEDOGRAJENO hišo ob Krki, 2 km iz Novega mesta, prodam. Cveto Rustja, Ločna 4, Novo mesto.
UGODNO prodam 1 ha in pol zemlje ob cesti, možnost tudi za gradnjo in 2 ha gozda za gradbeni material Informacije pri Neži Terovič, Sadjarska 6, Krško.
MINKA CETIN, Sela 1, Dobova, poceni prodaja parcelo za vino-
trad in gozd. Mali vrh pri Globo-em. Dostop z avtomobilom.
RAZNO
DNE 30. 6. 1978 sem na poti iz Novega mesta do Dol. Toplic izgubil brusilko in še nekaj stvari. Poštenega najditelja prosim, da stvari vrne na naslov: Avgust Poglajen, Vel Rigelj 4, Dol. Toplice.
IŠČEM žensko od 40.-45. leta za skupno življenje. Imam svojo hišo in nekaj zemlje. Naslov v upravi Usta (2548/78).
IŠČEM mlad zakonski par, ki bi bil pripravljen vzdrževati in negovati starejšo osebo na majhnem posestvu v Šmarjetl Naslov v upravi Usta (2549/78).
TAKOJ sprejmemo za stalno na kmetijo pridnega fanta od 16. leta dalje. Ponudbe pod šifro: „ DEDOVANJE”.
POROČNI PRSTANI! Če si trajen in lep spomin žeUte, stopite k zlatarju v Gosposko 5 v Ljubljani - poleg univerze! Z izrezkom te-
BROD čez Kolpo Stari trg-Blaževci od 17. do 24. 7. 1978 zaradi popravil ne vozi. Komunalno iodjetje Vrbovško.
NE stranke obveščam, da je številka telefona ostala ista: 76-073, a ni v imeniku. Anton Vrščaj, Servis gospodinjskih aparatov, hladnilnih naprav, oljnih gorilnikov CTC.
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA IVANETIČ iz Sadinje vasi 4 pri Semiču
ca oglasa dobite pusta!
10 odst
PREKLICI
DUŠAN ŽUŽEK, Tesovnikova 22, Ljubljana, prepovedujem hojo in prevoz čez parcele v Ključih, K. O. Brezovica, Trebnje, ker je uradna pot 10 m pod parcelo m 10 m nad parcelo. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali
IVANA ŠKUFCA, Mačkovec 17, prepovedujem pašo kokoši po vrtu.
JANEZ KOSEC, Jablan 14, Mirna peč, prepovedujem vožnjo in pašo živine po mojih parcelah. Kdor tega ne do upošteval, ga bom sodno preganjal.
FRANC HROVAT, DoL Sušice 3, prepovedujem delanje kakršnekoli škode po moji njivi in vinogradu na Ljubnu. Kdor tega ne bo
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, zasuli pokojnico s cvetjem, prinašali vence in jo spremili na
njeni zadnji poti. Lepa hvala sindikalni organizaciji Iskra iz Semiča za podarjene vence ter sodelavkam za izročeni denar namesto venca in kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči:	hčerke	Stanka	z
možem, Malka z družino, Kristina z družino ter vseh devet vnukov in štiri pravnuki.
Z AHVA LA
Podpisana MARIJA HLIŠČ s Ceste herojev 29 a, Novo mesto, se zahvaljujem meščanki in meščanoma na Jablanu za nasvet in pomoč, ko sem se izgubila v gozdu nad Prečno dne 12. juUja. Najtopleje pa se zahvaljujem lastnici modre stoenke z Vrhovega pri Mirni peči, ki me je odpeljala k bratu na Suhor. Marija Hlišč.
V času od 7. do 12. juUja 1978 so v novomeški porodnišnici rodile: Majda PavUn iz Soteske - Marka. Ljubica Džekič iz Zaloga Branko, Angela Oven iz Stranske vasi ~ Francija, EUzabeta Ivančič iz R?-dovlje - Jožeta, Marica Štravs iz Špeharjev - Andreja, Slavka Zupan-čič iz Krškega - Damjana, Irena Levičar s Trške gore - Jožeta, Irena Brumen s Senovega - Tino, Vesna Durič iz Družinske vasi - Mihaela, Zdenka Jereb iz Spodnjih Vodal -Jožeta, Majda Cvelbar iz Šmarjete -Uroša, Ana Bizjak iz Narpelja ' Klavdijo, Slavka Gazvoda z Rate» - Dejana, Jožica Repolusk » Črnomlja - Anjo, Dragica Valenčič iz Črnomlja - Diano, Marija Stefan’ čič iz Drenovca - Matjaža, LjuBS Cosič iz Miklerjev — Sladžena, Iva”' ka Primc z Broda - Aleša,
Prhne iz Podzemlja - Polono, Manj Muhar iz Zbor - Petra, Marija Bane iz Dolenjcev - Anito, Sonja Maj<*“ iz Gornjih Jesenic - Aleša, Mar1" Mlačak iz MetUke - Romano, Mar tina Jeler z Golobinjka - Mira, L*®’ poldina Starič iz Brinja - Barbara Magda Keše iz Krmelja - Berna«*®’ Marija Koritnik iz Krškega - ^>aT' Marija Svetič iz Ljubljane - Bal®* ro, Jožica Gabrič iz Krškega -ra, Zdenka Dular iz Brestanice • Zorana, Milena Hrovat z Rebn ' deldico, Helena Kobe iz Dolnje St» že - deklico, Vida Senica iz •‘E niške vasi - dekUco, Vlasta Rf ■« MetUke - dečka in Valerija Ru™ iz Črnomlja - Alena.	^
»Dolenjski list* v vsako družin
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame
MINKE OSOLNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovaU vence in cvetje ter jo pospremiU na zadnji poti. Ob tem se posebno zahvaljujemo občinskim in krajevnim družbenopolitičnim organizacijam, zlasti Zvezi borcev ter tovarišici Pungerčarjevi in tovarišu Bruderju za tople poslovilne besede. Hkrati izražamo našo iskreno hvaležnost dr. Bogomirju Vodniku za večletno skrbno zdravniško pomoč in dobrim sosedom in prijateljicam, ki so ji lajšale zadnje trenutke.
Žalujoča:
sinova Bogdan in Matjan z družinama.
Novo mesto, dne 16. 7. 1978
upošteval, ga bom sodno pre-ganjaL
JOŽEFA ŠKLANDER, Paha 7, Otočec ob Krki, prepovedujem pašo, hojo, parkiranje avtomobilov po mojem zemljišču. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
STANKO BRATKOVIČ, Mihovo 18, in JOŽE BRATKOVIČ, Mihovo 5, prepovedujeeva vožnjo čez travnike in pašo kokoši po njivah in pri kozolcu v Mihovem. Kdor tega ne bo upošteval ga bova sodjio preganjala.
ANA in STANE HOČEVAR z Dol. Gradišča, Šentjernej, prepovedujeva delanje kakršnekoli škode po najini njivi na Gmajni. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
ICftMlMa
DRAGI mami, babici in prababici MARIJI ŠVIGELJ iz Stare Bučke želijo za 79. rojstni dan vse najboljše, največ pa zdravja, hči Mici, Ivanka in sin Ivan z družinami. Pravnučki ji pošiljajo koš poljubčkov.
DRAGI ANI ZUPANČIČEVI iz Birčne vasi želim za njen god, da bi bila zdrava in še dolgo let med nami. Angela.
DRAGI in dobri mami, stari mami in prababici ANI URŠIČ iz Prečne 28 za njen 83. rojstni dan in god iskreno čestitamo in žeUmo še mnogo zdravih in zadovoljnih let med nami. Obenem ji poši mo mnogo tolažilnih besed. SL vi in hčere z družinami.
DOBE sc jarčke, odUčne nesnice, 2,4 in 10 mesecev stare, na kuije-reji Medvode ob sredini klanca
avtoceste Ljubljana - Kranj. GOSTILNA KERIN, Podbočje 11, bo zaprta od 17. juUja do 17. avgusta 1978.
ZAHVALA
Obnemogel od težke bolezni nas je v 76. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric.
IGNAC FABJAN
Iskrena hvala vsem sorodnikom in prijateljem, vaščanom, našim dobrim sosedom, posebno Nema ničevim za pomoč in tolažbo, zdravniškemu osebju nevropsihiatričnega oddelka Novo mesto, kakor tudi dežurnim zdravnikom zdravstvenega doma Novo mesto. Posebna zahvala kolektivu Keramike Novo mesto, družini Zalaznik iz Medvod in pokojnikovim sodelavcem, ter župniku za opravljeni obred. Vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremiU na njegovi zadnji poti. iskrena hvala!
Žalujoči: žena Alojzija, sin Lojze z družino, hčerka Marija z družino, sestra Marija, Jožefa, Ani ter drugo sorodstvo.
DOLENJSKI LISt
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSI LIST.-^ Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference S** Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, RiP0 Sevnica in Trebnje.	.^A-
1ZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Pred* nik: Slavko Lubšina.	.	irt(|-
UREDNIŠK1 ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni
iartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). ^ jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago
jan Buaja, Milan Marneij, Janez rezeij, joze rrimc, Dragu ".rpfl-Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urediuK loge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, w KUnc.
3R: Marjan Legan (glavni in odgovorni nik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), .jj,
- - - - • Drago 1 li urec
propaganda: Janko Saje,
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna nina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej inozemstvo 400 din aU 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. druga valuta v tej	vrednosti) - Devizni	18
52100-620-107-32000-009-8-9.	.	Irtxej»i
OGLASI: 1 cm vifine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm j„j» strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka na° Mc* beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do pf cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretar# .^j informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za D°le,u list ne plačuie temeljni davek od prometa proizvodov.	cStu;
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave:^v Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 -čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, IU,jU(j-prelom: ČŽP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk-y ska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene mame
PAVLE
CIMPRIČ
iz Stare cerkve
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali cvetje in nam izrekli sožalje, ter vsem tistim, ki ste ji v času njene težke bolezni z obiski in spodbudnimi besedami lajšali bolečine ob dolgotrajni in neizprosni bolezni. Ob tem gre posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Kočevje, DPO KS Stara Cerkev, godbi iz Kočevja in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Viktor z družino, hčerke Vida, Ema, Beta, Danica z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi našega dobrega moža, ata, starega ata, deda in brata
FRANCA
LEVSTIKA
iz Lipovca pri Ribnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala podjetju Zidar, Melamin, PTT, Žičnica, za podarjene vence in cvetje. Najlepša hvala tudi župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči:	žena Angela, hčerke Angela, Albina,
Francka in sinovi Janez, France, Stanko z družinami, brat in sestre
Lipovec, dne 28. 6. 1978
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče in stric
STANKO
LUNAR
iz Kanižarice pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in darovali pokojniku vence. Posebna hvala podjetju Rudnik in godbi iz Črnomlja za zapete žalostinke. Najlepša hvala sosedom Žuničevim za vso pomoč v najtežjih trenutkih.
Žalujoči: žena Pepca, sin Franci in Vinko, hčerka Joži, Olga in Marija z družinami
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega
TONETA STARETA
Škrljevo 6 a, Šentrupert
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste mu darovali toliko cvetja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo predstavnikom Viatoija—TOZD Tovorni promet, ki so nam bili v veliko pomoč. Zahvaljujemo se župniku in pevcem za poslovilni obred, kakor tudi Tonetovemu sodelavcu za poslovilne besede. Vsem, ki ste ga imeli radi - prisrčna hvala!
Žalujoči: mama, ata, bratje in sestra z družino
ZAHVA LA
Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, in brat
ANTON KOREVEC
iz Trbinca 13 pri Mirni
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom in sorodnikom, ** so nam kakorkoli pomagali, mu darovali vence in cvetje. Se posebno zahvalo smo dolžni družini Matekel, Kunstek, Kos, Gračar, Skubic, Petrič, Debevec ter kotktivu lekarne Moste. Hvala tudi tov. Koprivcu za poslovilne besede ob odprtem grobu v imenu množičnih organizacij. Zahvaljujemo se žup-za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Prav vsem, so se zadnjikrat poslovili od njega, še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Amalija, sin Anton z ženo Marijo, hčerka Malči, brat in sestra, ter drugo sorodstvo.
Trbinc, dne 11. 7. 1978.
ZAHVALA
V	66. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
JOŽE KMET
iz Drganjih sel 6 pri Straži
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, darovali toliko vencev in cvetja, nam izrazili sožalje ter pokojnika v velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Zorici Pahor za zdravniško in vsestransko pomoč. Najlepša hvala kolektivu Novolesa za podarjeni venec, pevcem in godbi, tovarišema Povšetu in Virantu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno zahvalo smo dolžni tudi družinama Zupančič in Saje.
Žalujoči: žena Amalija, hčerka Darinka in sin Dušan z družinama, brat France, sestra Albina in vse ostalo sorodstvo.
ZAHVA LA
Ob nenadomestljivi izgubi hčerke, sestre in tete
ANICE ŠTAMFELJ
iz Velikega Nerajca
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se osebju kliničnega centra-hcrmatološki oddelek Ljubljana za skrb in nego, ki ste ji jo posvečali Hvala tudi njenemu kolektivu Planika Kranj za podarjene vence ter kolektivu Iskra. Prav lepa hvala obema govornikoma za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevcem, godbi na pihala, ter župniku za ganljive besede ter tako lepo opravljen obred.
Neutolažljivi: mama, sestra Marija z družino in brat Stane.
ZAHVALA
ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi mojega ljubega moža, našega dobrega atka, starega očeta, sina in brata
VINKA JERMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, delovnim kolektivom, družbenim organizacijam, oiganizaciji ZB ter posameznikom za pomoč, ustno in pismeno sožalje, za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala gasilcem za organizacijo pogreba, godbenikom in pevcem, obema govornikoma in župniku za opravljeni obred ter tolažilne besede. Hvala vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Neutolažljiva žena Mimica, sinova Janez in Gregor, hčerka Marjetka z družino, mama, sestre in drugo sorodstvo
Črnomelj, julij 1978
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata, starega očeta, strica in tasta
FRANCA VIDICA
iz Prečne 26
se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč sosedom, ki so nam
ečin opravljeni c
sožalje in vence podjetjem: SZVŠ Ljubljana, Novoteksu, Indu-
stali ob strani in nam lajšali bolečine. Hvala pevcem „Dušana Jereba11 duhovniku za lepo opravljeni obred ter za izrečeno
striji obutve, Lesnemu obr?tu Pionir, tovarni oblačil Labod, krojaču Krenu, tovarni zdravil Krka, opekarni Zalog in Zvezi upokojencev Novo mesto. Hvala vsem za ustno in pismeno sožalje in vsem sorodnikom in znancem, ki so nam na Kakršen koli način pomagali. ^
Žalujoči: vsi njegovi.
Zofka kveder Na KMETIH
^'■Čakaj, ti pes, jaz ti dam,“ je rohnel Pavlo-kmetje so ga pridrževali le s silo.
^aj drugih je prijelo berača in ga
‘1 Vratruv« o la.to in	rlnn
Prot
ga pehalo
H
Nase naj gleda!
“.vratom, a le-ta je še vedno kričal:
»Kaj bo mene pretepal, kaj!
bobni ‘	...........
ek! N;
her kd°	JV	-	—----------
ac je odrinil roko in vpil:
W- j ^ videl, kako je šel mladi Reich zju-ltA°d nJe! Ha, ha! videl sem ga na svoje oči! H0 Pavlovec ne ve, naj vpraša ženo! Že-
bobnu je že bil, zdaj ima pa denarja kakor ,ek! Na ženo naj pazi, na ženo!“
mu je s silo hotel zatisniti usta, a
Gledal je skozi vrata in še na cesti klical in preklinjal.
Pavlovec je stal ves bled za mizo. Bil je strašen videti. Prsi so se mu razburjeno dvigale, oči so se mu svetile in okrog ust so se mu prikazovale bele pene.
Vsi okrog njega so se umaknili, ker so vsak trenutek pričakovali izbruha njegove jeze.
In res je prijel za poln ,,štefan“ in ga treščil ob mizo, da so črepinje daleč odletele in daje vino pljusknilo kvišku.
Nato se je zasmejal in nakrat dejal čisto mirno:
„Ej, pijmo ga, zdaj pa plačam jaz! Tisti vrag bi me res kmalu ujezil!11
„Samo da ga dobim, samo da ga dobim!“ je kričal nato razvnet in pretil krog sebe.
Hkrati se je spet umiril.
„Eh kaj, same neumnosti! Pijmo rajši! Ej, oštir, dva ,Štefana1 na moj račun!“
Počasi so se ljudje nekoliko umirili; bilo je čuti smeh in veselo trkanje kozarcev.
Pavlovec je postal čudno tih. Neprc tehoma si je nalival kozarec in pil. Za druge se ni menil.
Nenadoma je vstal in odšel venkaj, ne da bi bil kdo opazil njegov odhod.
Težko je stopal po cesti, opotekal se zdaj v to, zdaj v ono stran in obstajal, polglasno mrmraje s seboj.
„Posvetim jima, posvetim!" je godrnjal in se počasi bližal svoji hiši.
Bila je že trdna noč, v vasi je bilo vse mir-
no.
Oprezno se je priplazil na vrt. Iz hišnih oken se je svetila luč. Pristopil je k oknu, a v hišo ni mogel videti, ker so visela pri oknih majhna rdeča zastirala. Počasi se je tipal k drugemu oknu. Pri strani je bila majhna špranja, ki je rdeče zagrinjalo ni zastiralo.
Pazno je gledal noter.
Stresel se je. Pri vratih je slonela puška in na mizi je ležal klobuk, kakršne nosijo lovci.
Hipoma mu je završelo v glavi.
Težko je sopel in pot ga je oblival.
Potem' se je tiho splazil k skednju, odrinil zapah in natlačil velik koš sena. Vlekel gaje k hiši in ga stresel pred vrata. In spet je šel nazaj in spet je privlekel sena.
Smejal se je tiho in hudobno in nosil, nosil okrog hiše pod okna, na vogale in rahljal in popravljal.
In nato je šel k hlevu, kjer so bile zložene trske in drva. Vzel je veliko trsko, vžgal jo in tekel z njo krog hiše, povsod se dotikaje sena.
V hipu so visoki plameni vzplapolali proti nebu, skočili na slamnato streho in se lizaje objemali na slemenu.
,.Ogenj, ogenj!"
In iz hiš so drveli ljudje.
Pavlovčeva hiša je gorela v plamenu in zdaj se je vžigal tudi že skedenj. Visoko v meglah se je lovil ogenj in slikal krvave odseve na nočno neba
Pavlovec je divje skakal okrog hiše. Njegov
lili
grozničavi smeh se je strašljivo mešal med prasketanje ognja. Nekaj mož ga je prijelo in zvezalo. Bil je okrog sebe kakor besen in se krohotal, daje strah pretresal ljudi.
Nekdo je zavpil:
„Menda je nekdo v hiši. Jok se čuje in krik!“
Metali so vodo v okno, kjer so se pokazale začrnele sence ljudi.
In zdaj se je nekdo zavihtel čez goreče okno in potem še eden.
Obležala sta na vročih tleh z gorečo oble- i ko.
Z drogovi so ju potegnili proč in ju pogasili.
Bila sta Pavlovčevka in Reich. Vsa opečena sta bila, a živa in pri zavesti. Ona je držala majhno ožgano truplo v rokah. Bil je Tonček, a že mrtev.
Takoj za njima je skočila dekla iz gorečega podstrešja. Tudi ona je bila vsa ožgana in pri padcu si je revica zlomila nogo.
Pogorela je hiša in za njo skedenj in hlev. Gasili so vso noč in le z naj večjim naporom so ubranih, da se ni vžgala vsa vas.
Pavlovca so poslali v norišnico, kjer je kmalu umrl. Delirium tremens, so dejali zdravniki.
Pavlovčevka je padla popolnoma. Vdala se je pijači in znana je daleč naokrog kot nemajhna pijanka. Ljudje se je ogibljejo, ker je postala surova in hudobna.
Mladi gospod Reich pa se je nekje na Nemškem - boj^to oženil.
KONEC
DOLENJSKI LIST
23
INO KDSUHJFflO
ko ,4*0 poteh Avnoja". Na nastopili že pred dvema letofl dosegli dober uspeh. Zato bod 530 km dolgi progi, ki bo * ljena iz šestih etap, vozili ta c** boljši novomeški kolesarji, id Zrimšek, Turk in Stih, ekip* bosta vodila Fink in Žibert. .
Neizčrpen sejalec idej
Stane Prijatelj, sodnik okrožnega sodišča v Novem mestu, je človek, kakršnega si lahko novinar le želi za sobesednika. Neposreden v pogovoru, kratek v besedah, ne pušča dvoumja, ne manjka mu tudi pikrih in zbadljivih prebliskov. Že vrsto let se vsako jutro vozi na delo v Novo mesto, a tudi odgovorno sodniško delo in vozarje-nje na ne odvračata od družbenopolitičnega, društvenega dela in ne nazadnje od hobijev v dpmači - trebanjski občini.
Po rodu je sicer Šentru-perčan, vendar se rojstnega kraja spominja le bežno, saj je že z osmimi leti prišel v Ponikve k sorodnitom kot sirota Kot prvošolec V novomeški gimnaziji je bil zaradi dejavnosti v OF že prvo leto izključen. Vse od leta 1942 do osvoboditve je bil v partizanih. Pravu se je zapisal lahko šele po vojni, po očetovih stopinjah sta krenila tudi dva sinova, tako da so postali Prijateljevi prava pravniška družina Seveda so daleč od tega da bi jim dvakrat zaviti simbol prava do kraja zastrupil življenje z znano suhoparnostjo, ki je značilna za to stroko.
Sodnik Prijatelj še danes rad poje. Spomini, ko so pod taktirko Pavleta Žagarja osvojili Trdinovo nagrado kot najboljši dolenjski zbor, še danes niso zbledeli Glasbeno ljubiteljstvo je prešlo tudi za oba sinova: nepogrešljiva sta v trebanjskem pihalnem orkestru. Oče Prijatelj je že dmgo mandatno dobo predsednik skupščine kulturne skupnosti v Trebnjem Z vsem srcem se zavzema za podporo amaterizmu, med drugim je bil tudi med pobudniki za založniško dejavnost te skupnosti.
Le še starejši se spominjajo, kako uspešni so bili Tre-banjci, ko je Stane Prijatelj po vojni kar deset let vodil TVD Partizan. V Beograd je popeljal na zlet 50 mladih, mladinke so takrat postale celo zvezne prvakinje v partizanskem mnogoboju. „ Vse to smo delali s skromnimi sredstvi; telovadnico, če jo je mogoče tako imenovati, smo imeli v zadružnem domu,“ se spominja.
Ljudje na Lipniku poznajo Staneta Prijatelja kot gorečega vinogradnika. Diploma za cviček pradzadnje letine izdaja tudi dobrega kletarja. Na Lipniku pa je bil prvi, ki je urezal terase in tudi dokazal, da tam stori tudi kaj drugega kot šmarnica. Sedaj je že mnogo zadovoljnih posnemovalcev. Seveda je to potegnilo za seboj še eno dolžnost - Stane Prijatelj je tudi predsednik trebanjskega pododbora vinogradnikov.
Na ponedeljkovi seji vseh treh zborov občinske skupščine p Trebnjem so delegati soglasno sprejeli sklep o podelitvi peterih občinskih priznanj, med nagrajenci bo tudi Stane Prijatelj. Za to najvišje občinsko priznanje ga je predlagal občinski odbor Zveze združenj borcev NOV v Trebnjem, čigar tajnik je že najmanj štiri obdobja. Ima tudi nemalo zaslug, da so lahko izdali knjigo „Občina Trebnje v NOB". Ko smo mu pokazali sklep o podelitvi občinskega priznanja, je bil nemalo presenečen, čeprav izhaja od foruma, čigar tajnik je. Njegovi sotovariši pravijo, da je nenadkriljiv in neizčrpen pri dajanju pobud, ki vedno mobilizirajo kar najširši krog ljudi. Če ima kdo priimek, ki naj tudi kaj več pove o človeku, je to on.
ALFRED ŽELEZNIK
mesto dobilo nov simbol
Razpoznavni znak dolenjske prestolnice ima za osnovo Krkin zavoj — Na Novomeščanih je, koliko in kako se bodo poistovetili z novim mestnim znamenjem
Skupščina občine Novo mesto je v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije razpisala splošni javni anonimni natečaj za razpoznavni znak (simbol) mesta Novo mesto. (Vsa prispela dela so razstavljena v Dolenjski galeriji do 23. julija). Kot smo že poročali, so se člani ocenjevalne komisije po tehtnem preudarku odločili, da razpisnim pogojem ustreza elaborat , .Raster44, delo Petra in Boruta Simiča. Likovni kritik Peter Krečič, ki je bil član ocenjevalne komisije, ie napisal o novem novomeškem simbolu tele besede:
„Ko smo člani žirije, kije izbirala med prispelimi natečajnimi elaborati za novi znak Novega mesta, razpravljali o znaku ziragovalca na natečaju, avtorja Petra Simiča, smo sodili, da bi bil ob javni predstavitvi elaboratov potreben komentar. To tem bolj, ker je mestno znamenje skupna zadeva vseh, ki v tem mestu prebivajo in delajo, njegova uveljavitev kot simbola občinske skupščine in polagoma vseli dejavnosti v ožjem in širšem mestnem okviru pa je prejkone odvisno od tega, kako ga bodo ljudje sprejeli.
Natečaj je bil skrbno pripravljen. Preden je bil razpisan, smo na nekaj sestankih temeljito razpravljali, kakšen naj bo. Spraševali smo sc, ali je stari, iz poznosrednejveškega pečata narejeni grb s podobo scdečcgi usta-novnika mesta deželnega kneza Rudolfa še ustrezen v današnjem času, ko je mestna vsebina neprimerno bolj zapletena, kot je bila nekoč (nekdanji vsebini je prvotni grb lahko dolgo služil), ali bi kazalo misliti na povsem novega, prilagojenega sodobnim razmeram. Opustili smo misel na uporabo modernizirane podobe gr.ia, ker smo slutili, da modernizacija ne bi dala zaželenega uspeha, in sc odločili za povsem novo mestno znamenje. Morda se bo komu zdelo, da je bila odločitev preveč drzna, češ da Novo mesto v svojem jedru vendarle ohranja podobo zasanjanega, romantičnega mesta ob Krki in da tradicija tudi nekaj velja. Mogoče je tako razmišljati, a to je samo del resnice o Novem mestu, zakaj Novo mesto sega s svojimi urbanimi kraki tudi čez Krko, svojo industrijo pa ima razmeščeno precej ven iz starega mesta, itd.
Ne kaže spregledati, da so sedanji Novomcščani drugačni od svojih prednikov: v povprečju so bolj izobraženi, o vsem so bolje obveščeni kot kdaj prej in bolje živijo kot kdaj prej. Zaradi njihovega znanja in sodobnih komunikacijskih sredstev jim tedaj ni treba z mestnim grbom s težko umljivimi simboli razlagati zgodovine mesta in okolice, kar je bilo nekoč, ko pismenstvo in komunikacijska sredstva niso bila tako razvita, neogibno.
Ob pripravah za natečaj smo si prišli docela na jasno, da potrebuje mesto razpoznavno znamenje, ki naj bo osnova za razvijanje celotne podobe mesta, v katero sodijo tako občinske listine, diplome, plakete, usmerjevalne table, kot mestne zastave, svečane uniforme mestnih godbenikov in občinskih varnostnikov itd.
Kdo ga je videl?
še vedno pogrešajo A. Goriška iz Pokleka
Oblikovalec Peter Simič je vzel za podlago novega mestnega simbola zavoj Krke, ki ga napravi okrog starega mestnega jedra na podolgovatem polotoku. Odločitev za to ni bila naključna. Krkina vijuga je dovolj izrazita, take oblike zlepa nima kakšno mesto. V času, ki zahteva zaradi naglega življenjskega ritma hitro zapomnitev, je tako izrazita forma nadvse prikladna za simbol, ne nazadnje tudi zato, ker je oblikovno dovolj abstraktna, da more v nadaljnji obdelavi (poenostavitvi, delitvi na manjše enote) nositi še drugačna sporočila. Oblikovalec je v kvadratnem okviru razdelil novo-
itd., ki jih zlahka nariše tudi računalnik. Skratka, oblikovalcu je šlo za odprt sistem sporočanja tako mestne vsebine same po sebi s celotno podobo občine do najrazličnejše izrabe znaka kot nosilca sporočil. Uspešnost njegovega predloga je v tem, da ničesar povsem ne izključuje. Ob sebi trpi tudi druge znakovne ali sporočilne sestave in se more kot znak tudi povsem skriti ali umakniti. Bistveno je, in to je poglavitna oblikovalčeva namera, da se razvije dosleden, učinkovit in usklajen sistem vidnih sporočil v mestu, ki mu zdaj izbrani mestni znak ali simbol z nekaj študijami aplikacij utira pot.“ PETER KREClC
WD—40 ALI VISOKE PETE?
meški ,zemljevid" na drobne kvadratke. Strogost te ureditve simbolizira urbani red kot nasprotje nepozidani okolici. Kvadratki so lahko drobni simboli posameznikov, združenih v veliki mestni skupnosti. Po ožje likovni plati je bila oblikovalčeva ideja ta, da so kvadratki natančna rasterska mreža, ki lahko kot velika svetlobna plošča nosi različne podobe. Kvadratke je mogoče zamenjati z različnimi znamenji, črkami
Minuli četrtek je Heda Lipar iz Kompolj z zastavo 101 v križišču pri savskem mostu v Boštanju ne glede na znak „stop“ treščila v fiat 132 celjske Cinkarne, čeprav se ji je ta na vse kripljc umikal. Fiata je vozil Alojz Kok, dolgoletni poklicni voznik.
Kot trdi Heda Lipar, je trk zakrivila pločevinka WD-40, češ da seji je ravno pred križiščem zakotalila pod stopalko za zavoro. V uradnem zapisniku pa je poleg omenjenega zabeležena tudi pripomba, daje voznica peljala v visokih petah. Na pločevini je za 80.000 dinarjev škode.
Vreme vpliva na voznike
Na cesti v Dolenji vasi poškodovana vsa družina
Kot kaže število nesreč, je poletno vreme v minulem tednu slabo vplivalo na voznike, še posebno na krških in sevniških cestah.
Sedmega julija okrog 7. ure je odšel z doma in se vse doslej ni vmil Alojz Gorišek (46) iz Pokleka 18 pri Blanci Gorišek je oče petim mladoletnim otrokom. Do nedavnega je delal v hrastniški Steklarni
Pogrešani je visok 170 centimetrov, suhe postave, kostanjevih las s čelno plešavostjo, brez spodnjih zob. Ko so ga zadnjič videli, je bil oblečen v sive hlače in suknjič, rjavo srajco s kratkimi rokavi, obut je bil v črne čevlje, pokrit pa je bil s sivo kapa S seboj je imel osebno izkaznico in zdravstveno knjižico, bil je brez denarja.
I
WIZZ JONES BO SPET PEL
— V četrtek, 20 tm., se nam ponovno obeta zanimiv glasbeni dogodek: v novomeškem Domu kulture bo gostoval britanski ljudski glasbenik Wizz Jones (na fotografiji), ki je s svojim repertoarjem ameriških in angleških „folk songs" (ljudskih pesmi) že navdušil vse na marčevskem festivalu folk glasbe v Športni dvorani. Drevišnji koncert (ob 20.30) bo prvi v seriji nastopov po Sloveniji in Hrvatski. Vstopnice (po 30 din) so v prodaji pri blagajni doma, pred koncertom pa bo tudi moč kupiti nekaj plošč tega glasbenika.
Tako je minuli petek ob 17.35 prišlo do prometne nesreče na križišču Zdolske in Sremiškc ceste v Krškem. Vzrok: izsiljevanje prednosti. Voznik neregistriranega motornega kolesa Kasim Jakupovič je namreč, ne da bi se prepričal ali je cesta prosta, zavozil v omenjeno križišče in se zaletel v osebni avtomobil Krčana Ivana Ovčarja. Jaku-poviča so hudo poškodovanega odpeljali v brežiško bolnišnico. Istega dne okoli 20. ure pa je v Apneniku izgubil življenje 16-letni Jože Kerin, ki se je z motornim kolesom v levem nepreglednem ovinku zaletel v osebni avtomobil Celjana Jožeta Crešnje-varja. Kerin je umrl med prevozom v novomeško bolnišnico.
Do družinske tragedije je prišlo v ponedeljek ob 17.15 na magistralni cesti v Dolenji vasi pri Krškem. Pri hiši št. 18 je Celjan Ladislav Peteline zavijal v levo, ko mu je nasproti pripeljal Senovčan Ciril Čepin. Pri trčenju so se poškodovali voznik Čepin, njegov 9-letni sin Peter in Žena* Emilija (slednja je dobila hude poškodbe), vse pa so prepeljali v novomeško bolnišnico.
B. B.
USODNI POČITEK Z NOGAMI NA CESTI
ča
SEVNICA:
.,LJUBITELJI4 GLASBE V ELEKTROTEHNI
Nemalo presenečeni so bili v ponedeljek zjutraj trgovci sevniške trgovine Elektrotehna, ko so ugotovili, da jih je v minuli noči obiskal neznan vlomilec. Kot se je pokazalo, so zmanjkali trije kasetni radijski sprejemniki znamke Grundig ter več posnetih kaset. V Elektrotehni so oškodovani za okoli 14.000 din.
»Šacimetrijske metode”
Na kolegiju je zadnjič direktor omenil „šacimetrijsko” metodo. Beseda zasluži natančnejšo obrazložitev, saj je novost v besednjaku, četudi so metode dela že sivolase. „Šacimetrijsko” pomeni nekaj „ošacati”, določiti površno, v stiski časa, reči, na primer, da je elastike na zalogi dvesto kilogramov, četudi ne vemo, ali razpolagamo z enim samim gramom.
Tako . ošacamo” zaloge, , oša-camo” prodajne zmogljivosti, „ošacamo” proizvodne zmogljivosti, „ošacamo” potrebe kupcev in podobno, ker je veliko laže „šaca-ti”, kot narediti kaj na podlagi raziskav, analiz, primerjav, podatkov, poglobljenega dela.
,,Sacimetrijsko” metodo uporablja domala slehernik, in ko sc pri „šacanju” usekamo, šele tedaj se spomnimo na računalnike, tiste velike milijardne vrednosti, kot tudi na tiste, ki jih nosimo v žepih za na sestanke in za na Ponte ros-so, da vemo, kako pretvoriti lire v dinarje ah obratno. Tudi pri sesta-
vi	letnih planov vehkokrat „šaca-mo”, da po prvem trimesečju lahko ugotovimo, kako smo prenapeti letni načrt, toda po toči zvoniti je prepozno in še vedno je pametneje preprečevati, kot zdraviti.
Tudi pri ocenjevanju ljudi radi „šacamo: kar takole sc nam nekaj
zdi, da je ta človek takšen in takšen; takole ga je „ošacala” okolica, in ker smo tudi sami površni, ga tako „ošacamo" še mi. Se mi pa le zdi, da je „šacimetrijska“ metoda precej draga, da nam lahko zmanjša regres, ostanek dohodka, da nam lahko da namesto asfaltiranega športnega igrišča prvorazredni makadam.
Pred leti, samo zaradi primera, ie nekdo „ošacal”, da bo voda iz Jamnika nad Radovico napajala Metriko in Metličane z odlično pitno vodo celih petdeset let, a se je zgodilo, da po ceveh nikoli ni pritekla kristalno čista voda, ker se je nekje porazgubila v razpo-
kah, nastalih zaradi razstreljevanja.
Kriva je bila seveda „šacimetrij-ska” metoda, posamezniki pa bi še naprej raje računali s prsti na nogah kot s pripomočki, ustvarjenimi za te zadeve. , Šacimetrijski” metodi bi lahko rekli tudi: površnost, malomarnost, neodgovornost, neresnost, igračkanje z resnimi stvarmi, š skupnim (družbenim, to je z našim) denarjem. Seveda ni „šacimetrijska” metoda način dela v naši delovni organizaciji. Direktor je našel metodo in izraz gotovo v kateri drugi fabriki. (Po „Vezilu”.)
TONI GASPERIČ
Obšel bo vsi
_ _ ■ ___
Peš
meji
po jugoslovanS — 2e proti konfl poti
10. aprila letos je Branko far-Starček z obmejne po: janke Lipice krenil na nenav#1' no pot; zadal si je nalogo, da prepešačil vso kopno mejo na>| domovine. Na pot je odšel a slom „Objcl bom svojo doi vino!“
Za Defarjcm je žc velik W poti: prehodil je našo mejo zlf iijo, Avstrijo, Madžarsko, Bol' rijo in Grčijo, zdaj pa je na po jugoslovansko — albai>! meji. Do dneva graničarjev bo končal pot, ga čaka še km poti, kar je v primerjavi* prehojeno res malenkost.
Z nenavadnim popotn sem se pogovarjal, ko je do| toval do obale Ohridkega je*f Nekdanji borec, rojen v B smreki pri Višnji gori, je p°' dal, da zanj taka naporna h° ne pomeni velikega napora, -potovanja vajen še iz časov ne. Vsak dan je prehodil I prečno 32 km, največ r' enem dnevu prepešačil Čeravno nosi Branko Dc partizansko ime Starček, to let stari korenjak nikakor ni.( „Lepa je naša domovina, povedal popotnik. ,.’ so čudoviti."
Kot zanimivost še zapiši1* da Branko upa, da bo post* tudi rekord v nošenju enega f1 čevljev. Na nogah ima po dolgi poti še vedno isti par
**	F.	FERBE#
GREDO VL.
Novomeški kolesarji, ki so letošnjo tekmovalno sezono dobro pripravili, bodo T ‘ odšli na tridnevno f
ko .J-
i
bosta
Zares nenavadna prometna nesre-se je 12. 7. ob 14.30 zgodite v vasi Gornja Radulja pri Sevnici. Tistega popoldneva je voznik tovornega avtomobila celjske registracije Ivan Kmetič iz Sevnice vozil iz Zavratca proti Radulji šest ton peska. Nesreča pa je hotela, da se je prav ta čas v travo ob cesti ulegel 60-letni Jože Kranjc, vendar tako nerodno, da so mu noge ostale na vozišču. Kmetič, ki tega ni opazil, je seveda zapeljal čez Kranjčevi okončini, nesrečo pa je odkril šele ob vrnitvi. Hudo poškodovanega Kranjca so takrat odpeljali v brežiško bolnišnico.
KAMERA L
ni z Rake v i_
pred znakom m______
obrnil že prenekateri t . on je zamikala Raka s '
okolico. Kdo je krivec, d* ,straši4 sredi bohotnega tP najbrž ni potrebno t (Foto: J. Pezeli)
KLAVRNA BENEŠKA NOC - Turistično društvo Kostanj*', v soboto priredilo tradicionalno Beneško noč, na kateri pa J lovalo samo 5 z lampijoni okrašenih čolnov. Za gledalce takem ni bilo posebne paše za oči, grla pa so bila primem .^-Na sliki: ena od gondol protestira zoper ukinitev kostanj kina. (Foto: P. Miklič)