PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze_ ŠTEV,—VOL. 725. CHICAO, ILL., 4. avgusta (August 4th), 1921._LETO—VOL. XVI. Upravništvo (Office) 3689 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. NOV SOVRAŽNIK SOVJETSKE RUSIJE. Skoro vsa Evropa je več ali manj prizadeta od suše, najbolj pa ruske centralne pokrajine od Volgi. Na teritoriju, na katerem živi okoli dvajset miljonov ljudi, je šuša uničila vse pridelke in med kmečko prebivalstvo se je naselil obup, glad in kužne bolezni. Ljudstvo iz prizadetih pokrajin se trumona seli proti Sibiriji, Turkestanu in v kubansko provinco. U-makniti se hoče umiranju od glada, pa beži v kraje, kjer je narava postopola milostneje z mužiki. Šuša v tako velikem obsegu ni zadela Rusijo prvič. Že večkrat je bila katastrofalna za cele pokrajine. Kdor je čital Gorkijeve črtice in povesti drugih ruskih pisateljev, je lahko izprevidel, kako grozne posledice pušča za seboj šuša v primitivni deželi. Cele vasi so izumrle. Okostnjaki so ležali po stepah, na kupe jih je bilo. Ljudje so bežali, pa omagali na potu v srečnejše kraje, katerih niso mogli doseči. Obležali so, pomrli, in le okostnjaki so pričali o njihovi nesreči. Moril jih je glad, gladu so sledile še kužne bolezni, ki so trebile stotisoče prebivalcev. V državi, kjer že od nekdaj primanjkuje zdravnikov, kjer je higijena na zelo nizki stopinji, je boj proti kužnim boleznim težak in le malo uspešen. Ali se bo ta tragedija ponovila v Rusiji? Poročila o šuši prihajajo že dalj časa, toda mnogi so smatrali, da se jih pretirava z namenom škodovati režimu, ki vlada v Rusiji. Morda bo na tem nekaj resnice, kajti sovražniki Rusije bi ji privoščili vse, samo da se uniči njen sedanji režim. Pretiravali so jih v tem oziru, da bo silno pomanjkanje podžgalo srd med ljudstvom proti sovjetski vladi, kajti gladno ljudstvo se bo uprlo s silo, ki je sovjetski režim ne bo mogel potlačiti. To je torej pobožna želja sovražnikov ruske republike. Poraankanje je v Rusiji; zdravil ni; zdravnikov je malo. Toda šuša ni zadela vse Rusije. V Ukrajini je bila letina dobra, ravno tako v Sibiriji in nekaterih drugih krajih prostrane Rusije. Ampak tistih zalog, ki so za prehranjevanje po šuši prizadetih ljudi potrebne, danes Rusija nima. Ker je bilo odpravljeno špekuliranje z žitom, so se stare zaloge večinoma izčrpale. Kmetje so znižali svoje pridelke, ker trgovina s poljskimi pridelki ni bila dovoljena, pa so v prvi vrsti gledali, da pridelajo dovolj živil le za svoje potrebe. Tudi so se bali rekvizicij od strani sovjetskih oblasti, pa so znižali pridelek. Trgovina je v Rusiji zopet dovoljena, kajti mužike se ne more v kratkem času pridobiti za ideje, ki jiih zastopa zaveden proletariat. V tistih krajih Rusije, kjer je letina dobra, se bi lahko dobilo mnogo živil za izvoz, če bi bila prometna sredstva zadovoljiva. Ker niso, mora trpeti pomanjkanje celo prebivalstvo v mestih, dasiravno imajo vsaj večja mesta precej dobre in redne železniške zveze z deželo. Rusija apelira. Vsa Rusija kliče na pomoč. A-pelirala je na Anglijo v imenu človečanstva, naj pomaga pri rekonstrukciji ruskega transportnega sistema. Ruska komunistična stranka apelira na komunistično delavstvo izven Rusije. Tretja Internacionala apelira. Maksim Gorki je poslal apel narodom in državam potom pisateljev Anatola Franca, Gerharda Hauptmanna in Blasco Ibaneza. Za pomožno akcijo se je v Rusiji organiziral poseben odbor, ki ima najširše pravice. V njem so pristaši različnih strank in naziranj. Poleg komunistov so v odboru člani bivšega Kerenskijevega kabineta; v njem so člani stranke kadetov, isocialni revolucionarji, buržvazni intelektualci itd. Ta odbor bo skrbel, da se pri pomožni akciji ne bo favoriziralo kakega posebnega dela prebivalstva na škodo drugemu delu, oziroma na škodo tistim, ki niso pristaši sedanje sovjetske vlade. Prva država, ki se je odzvala klicu za pomožno akcijo, je bila Nemčija, ki je sama okusila pomanjkanje in bolezni tekom vojne. Poročilo iz Berlina pripoveduje, da so se vsi krogi v Nemčiji odzvali ruskemu klicu. Zdravniške skupine se organizirajo, da odpotujejo v Rusijo. Nabirajo se zdravila in druge zdravilske potrebščine; vrši se kampanja za nabiranje prispevkov, s katerimi se bo nakupilo živila, da se jih pošlje v vsled suše prizadete kraje. Tudi Amerika je dobila apel. Hughes odgovarja ,da predno bo Amerika kaj pomagala, mora sovjetska vlada osvoboditi državljane Zedinjenih držav iz zaporov. V Rusiji je menda okoli 20 državljanov te republike v ječah vsled raznih prestopkov proti Rusiji. Večinoma so ti prestopki ruvanje proti sovjetski vladi. _ Odgovoril je tudi Hoover kot načelnik znane American Relief Administration, ki je sicer sedaj ne-, odvisna institucija, ki pa ima najtesnejše stike z vlado. Ta institucija ima najboljši aparat za pomožne akcije, in je bila, oziroma je še aktivna v raznih krajih sveta. Na Gorkijev apel je odgovoril Hoover, ki je ob enem tudi komercialni tajnik v Hardingovein kabinetu, da bo Ameriška pomožna administracija pomagala bednemu prebivalstvu v centralni Rusiji, preje pa mora moskovska vlada izpustiti vse ameriške državljane iz ječ. Drugi pogoj je, da se mora izvoliti odbor za razdeljevanje potrebščin, ki bo samostojen in ne pod vplivom komunističke stranke ali sovjetske vlade. Hoover je odgovoril Gorkiju ne kot član vlade, ampak kot načelnik Ameriške pomožne administracije. Kako stališče bo zavzela napram ameriškim pogojem sovjetska vlada, sedaj še ni znano, vendar pa je gotovo, da se ne bo brezpogojno uklanjala dik-tatom iz Washingtona. Boljševiki niso odgovorni za šušo, kakor ni bil za prejšnje odgovoren carizem. Da pa je sedanje po- manjkanje toliko občutnejše, so v veliki meri krivi kapitalistični elementi, ki so z blokado Rusije in s kontrarevolucijami povzročili še večje razdejanje ruskega ekonomskega življenja. Kar potrebuje Rusija najnujnejše, je rekonstrukcija transportnega sistema. Kupi živil ne pomagajo mnogo, ako ni sredstev, da se jih prepelje v kraje, kjer se jih najbolj potrebuje. V državi, kakor je Rusija, z njenim ogromnim teritorijem, so pomožne akcije težke, ker ni zadostnih prometnih sredstev. Vsled blokade je nastalo v Rulsiji veliko poman-kanje zdravil in zdravniških priprav. Vse to je Rusija preje importirala iz inozemstva . Brez zdravil in zdravniških potrebščin pa je zdravnikom onemogočeno uspešno zoperstavljenje epidemijam. In tako se je pojavil v sovjetski Rusiji nov sovražnik, glad na deželi v centralni Rusiji, kateremu so sledile epidemične bolezni, te zveste spremljevalke lakote in vojne. Reakcionarne caristične sile v Parizu in njihovi zavezniki francoski bankirji pa špekulirajo s to rusko nesrečo. Ali je dovolj močna, da bo vrgla sovjetski sistem? Kajti glad dela iz ljudi zveri in če bo dovolj velik, tedaj bo vsled ljudske nejevolje morala pasti sedanja vlada. Toda ali bo? Z blokado ni bilo nič. O, da, rusko prebivalstvo se je izročilo pomankanju mnogoterih potrebščin, ki jih je preje dobivalo iz inozemstva. Kolčaki, Denikini, Horwati, Wrangli in Se-menovi niso uspeli. Toda povzročili so, da je padlo na tisoče sinov sovjetske Ruisije. Poljska armada ni prišla v Moskvo. Toda odtegnila je delu na ruskih poljih več sto tisoč mož. Vsi dosedanji poizkusi strmoglaviti sovjetski sistem so se končali s fiaskom. Ampak Rusija je trpela in si izčrpavala svoje moči. Ali bo mogel napraviti glad to, kar ni mogla blokada, poljska armada in kontrarevolucionarji? Če obstoji taka možnost, tedaj naj odrečejo evropske in druge države vsako pomoč! To je želja reakcionarjev. Med njimi pa so tudi taki, ki se vprašujejo, kdo bo nasledil sovjetsko vlado, ako pade? V Rusiji ni niti ene organizirane stranke, ki bi bila sposobna prevzeti vlado. Diktatura boljševikov je vse nasprotne stranke oslabila ali uničilia. Ker je temu tako, bi sledila anarhija, kakršne še ni videla zgodovina. Progoni proti Židom bi se vršili v obsegu, kakor j>e nikdar poprej v Rusiji. In kdo naj bi v takih razmerah vladal državo, ki ne bi bila država, ampak razvalina države? Državniki evropskih vlad pa se vprašujejo: Ce odklonimo pomoč, ali se bodo kužne bolezni ustavile na mejah Rusije? Ali bodo divjale naprej preko njenih mej v naše države in morile naše ljudstvo? Sovjetska vlada, delavske organizacije, kooperative in druge ruske institucije so na delu, da s svojimi močmi store kolikor morejo za odpomoč tistim mi-Ijonom ruskega prebivalstva, ki trpi glad in med katerim so se že pričele pojavljati epidemične bolezni. Delavstvo po mestih se je odreklo gotovim deležem živil v korist prebivalstva v provincah ob Volgi. Zdravniki napravijo od svoje strani vse kolikor je v njihovih močeh. Ampak pomoč od zunaj je potrebna. Vladajoči faktorji po Evropi in drugod se obotavljajo. Vedo, da ni stranke, ki bi mogla naslediti bolj-ševike in organizirati vlado, ki bi bila vlada. Vedo, da lakota ne bo tako huda, da bi spravljala v resnično nevarnost sovjetski sistem, vendar pa bo povro-čila nepopisljivo gorje, če ne pride dovolj velika pomoč. Vedo, da se kužne bolezni ne bodo ustavile na ruskih mejah, ampak se bodo širile v druge evropske . in azijske dežele. Španska influenca je našla pot v vse dele sveta. Take epidemije se lahko ponove. Sovjetska vlada ne prosi. Gorkijev apel ni mila, ponižna prošnja. Gorki povdarja, da je Rusija dala svetu že mnogo, da je dala svetu veliko mož, ki ostanejo za vedno zapisani v zgodovini kulture in civilizacije. Ta Rusija je vredna, da ji svet pribiti na pomoč v njeni stiski, kakor bo Rusija pomagala drugim, kadar bodo v sili. Čut človečanstva zahteva, da ljudstva pomagajo Rusiji. Ne gre se za pomoč boljševikom, ampak za pomoč gladnemu ljudstvu, kateremu je šuša uničila letošnji pridelek. Tudi kapitalistične vlade bodo pomagale ker je v njihovem interesu, da pomagajo. Anarhija gladne-ga ljudstva prostrane Rusije ne bi koristila kapitalizmu. Širjeftje kolere bi bilo katastrofalno tudi za druge dežele. Torej morajo pomagati. Ampak pri tem bodo držale revolver na prsa Rusije in narekovale svoje zahteve. Ene bodo ugodene, druge ne, kajti Rusija ni na kolenih. Kompromisi pa so vedno posledica tam, kjer se tepejo enako močne sile. Glavna gmotna pomoč Rusiji ne bo prišla od delavstva, ker delavstvo pač ni posedovalni razred. Toda delavstvo mora dati Rusiji vso moralno pomoč, ki ji je v teh kritičnih časih potrebna. Proti silam reakcije mora delavstvo nastopati s svojo moralno silo. V raznih krajih so se tudi med delavstvom organizirale pomožne akcije. V Ameriki se pomožna akcija še ni organizirala v večjem obsegu. Vzrok temu je, da je ameriško delavstvo, kolikor se ga zaveda da je delavstvo, navidezno zelo radikalno, toda nikjer organizirano. Za vsako večjo akcijo pa je treba močne in sposobne organizacije. Proletarec bo podpiral vsako pomožno akcijo za po lakoti prizadeto prebivalstvo v Rusiji. In kadar se v Zedinjenih državah omogoči pomožno akcijo v večjem obsegu, se ji bo gotovo pridružila tudi J. S. Z. Ne gre se samo za pomoč prebivalstvu, ki trpi pomankanje, ampak gre se za pomoč državi, v kateri vlada delavsko ljudstvo. Proti delavski Rusiji je naperjen ves boj svetovne reakcije in kapitalizma. Prizadeva ji mnogo težav in mednarodno delavstvo je poklicano, da ji stoji ob strani. Sovjetska Rusija je delala napake; to priznava Lenin sam. Ekstremni elementi v Rusiji so mnogo zakrivili, ako ne največ, da je delavska solidarnost skrahirana, seveda le začasno, in ker je delavstvo razdraženo, ne more puditi Rusiji tiste pomoči, ki bi bila zanjo potrebna. Čas bo zacelil tudi te rane. Ampak nobene pretveze ni, zakaj ne bi smeli pomagati Rusiji povsod, kjer je pomoči potrebna. Zavedno delavstvo ji bo pomagalo v sedanji krizi. Pomagalo bo ruskemu prebivalstvu v krajih, kjer si je ustanovil svoj doni • glad. In pomagalo bo delavski Rusiji v njenih bojih proti vsem temnim silam, ki streme za zrušitvijo prve delavske republike na svetu. Ogrska ima še velik strah pred revolucijo; celo otroci ji povzročajo strah. Skupina mladih deklet in mladeničev, ki so razdajali komunistične letake, je bila aretirana. Pred sodiščem so dobili od 10. do 20 let zapora in domovina je rešena. Konvencija francoske Gen. delavske federacije je sklenila z 1,556 proti 1,348 glasovom, da ostane še nadalje pri amsterdamski Internacionali strokovnih del. organizacij. Manjšina je zagovarjala stopnjevalno umikanje iz amsterdamske Internacionale in tesnejše stike z moskovsko Internacionalo. Delavsko časopisje. Neodvisen boj delavstva — to je nauk socializma in vprašanje vseh vprašanj je to: Ali je 'brez socializma sploh mogoča rešitev delavstva? Zaveden delavec, ki pozna svoj položaj v človeški družbi, bo na to odgovoril jasno in razločno: Ne! Socializem je pogoj delavske rešitve; dokler je človeška družba kapitalistična, se lahko izpre-minjajo oiblike delavčevega življenja. Ampak ne more se končati njegovo trpljenje. Ljudje imajo na zemlji dva svetova. V enem so tisti, ki so med seboj razdelili bogastvo, da jim nosi obresti, ne da bi jim bilo treba truda in skrbi; v drugem so oni, ki nimajo nič drugega kakor svojo delavno moč in jo morajo žrtvovati, da ustvarjajo drugim nova bogastva, samim sebi pa komaj za silo ohranijo borno življenje. Na eni strani se kupiči bogastvo tako, da ne more posameznik užiti svojega deleža, naj si tudi izmišljuje najbolj rafinirane užitke, na drugi strani je pomanjkanje in stradanje. Kdor ne dela, se lahko naslaja ob vsem, karkoli daje svet; kdor dela, pogostoma nima dosti kruha. če bi se to godilo po volji kakšnega skrivnostnega, večno nerazumljivega zakona, tedaj res ne I bi kazalo nič drugega, kaikor vdati se v božjo voljd in žalostno čakati, kaj bo. Toda razlog tega nezaslišanega in neznosnega razmerja nam je znan. No-, bene skrivnosti ni več v njem, temveč natančno vemo, da so kapitalisti gospodarji dela in vseh sadov i zaraditega, ker imajo v svojih roikah delovna sred-I stva. Dobro vemo, da je delavec v najkrutejši od-I visnosti zato, ker ne more sam razpolagati s svojo i delovno močjo, marveč jo mora prodajati onim, ki t so si prilastili stroje, tovarne, železnice, ladje, rud-i nike, gozde in polja. In ker nam je znano to, tudi I, vemo, da fbo delavec svoboden šele takrat, kadar bo I konec kapitalističnih monopolov; takrat, kadar bo j ljudstvo gospodar delovnih sredstev in vsled tega | gospodar svojega dela in njegovih sadov. Ker imajo kapitalisti gospodarsko vlado, ima-I jo tudi politično. Zakaj politične razmere niso nič drugega, kakor zunanji izraz gospodarskih razmer. Dokler je delavec suženj v tovarni, v premo gokopu, na lokomotivi, je tudi suženj v državi, v deželi, ob-' čini. Politična osvoboditev je odvisna od gospo-: darske. Če nam je pa vse znano, tedaj ne smemo kakor fatalisti čakati, da se enkrat morda po bogve kakšnih čudežnih potih zruši kapitalistični sistem in zašije nad njegovimi razvalinami solnce socializma. Spomniti se moramo, da je vsak uspeh v človeškem življenju odvisen od moči. Potrpežljivost in golo upanje še ni rodilo nobene zmage; odločevala je f vedno moč. Kapitalizem ne vlada "po milosti božji," tem-I več po milosti svoje sile. In vladal bo, dokler se ne izkaže, da je proletarijat močnejši. Nikjer ni zapisano, kdaj da vrže delavstvo kapitalistični"-malika ob tla; amipak brez koledarjev in preročan- stev je gotovo, da je konec zlatega teleta tisti hip, ko je delavska moč večja od kapitalistične. Z bojem si mora delavstvo ustvarjati in zbirati tisto moč ,ki je potrebna, da zmaga. In v teh bojih je delavsko časopisje njegovo najodličnejše o-rožje. Kapitalisti razumejo, kakšen pomen in kakšno moč ima časopisje in od njih bi se lahko učili. Velikanska je moč časopisja in kdorkoli se bojuje, jo je spoznal. Časopisje je izzvalo vojne in sklepalo mir; postavljalo in urilo je vlade; pripravljalo je pot kapitalističnemu izkoriščanju in zapiralo je trge. Brez časopisja ne bi mogel kapitalizem živeti in vladati, kakor ne brez železnic in pa-robrodov, kakor ne brez Ibrzojava in pošte, kakor ne brez borz in bank. Časoipisje je njegov ščit in meč, njegov glasnik in prerok. S časopisjem vlada krep-keje kakor vladar z žezlom in škrlatom. Odkar se je delavstvo začelo dramiti, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči, ima pa kapitalistično časopisje še poseben namen: Zapelja-vati ima ljudstvo, da bi se odvrnilo od svoiih potreb in interesov, pa se vpreglo v službo kapitalističnih ciljev. Nobena -zvijača ni preslaba, da je ne bi kapitalistično časopisje porabilo v ta namen. Tu (pisari dolgovezne, mile članke o veri in o nebesih, o cerkvi in o papežu, da bi ljudstvo pozabilo na zemeljsko življenje in njegove naloge ter izgubilo izpred oči potrebo svojega delavskega, protikapita-lističnega boja. Tam poje navdušene himne narodnosti in slavospeve jeziku in razglaša narodni boj, da se ne bi delavstvu zasvetilo, kako spretno potegne Nemec Nemcu. Slovenec Slovencu, Italijan Italijanu kožo čez glavo, če more. Kjer se je začelo delavstvo zavedati ,zmeša med sto laži eno resnično vest o socializmu, $a bi tem lože preslepilo delavce, češ, da je vsem slojem pravično. Danes se laska ljudstvu, jutri ga preslepi. Resnično služi le tistim, ki mu dajejo kruha: protidelavskemu kapitalizmu. Vpričo vsega tega ne more ostati slepo slovensko delavstvo. Razvoj našega časopisja do tiste stopnje, da bo kos kapitalističnemu, je pogoj delavskih uspehov in končne delavske zmage. V svojem časopisju si mora delavstvu ustvariti tako orožje, ki se lahko uspešno vihti. Naše časopisje se mora tako izpopolniti ,da bo lahko služilo vsem svojim namenom. In teh je mnogo na vse strani. Prva naša naloga v tem ozira je tedaj, da povzdignemo in razširimo v glavni slovenski delavski list glasilo jugoslovanske socialistične zveze za A-meriko "Proletarea." Če je delavec nanj naročen, je storil nekaj. Ali storiti mora več: Pridobivati mu mora nove naročnike. Nezdržema moramo naprej, da idohitimo nasprotnike na vsakem polju in da jih prekosimo. V ta namen je treba ,da izvrše tudi delavci svojo dolžnost. Politično časopisje je potrebno za politični boj. iSodrugi ! Kako se hočete poučiti, kaj se v ameriškem kongresu, v legislativah, v občinah, kako hočete izvedeti, kaj se godi doma, po svetu in v stari domovini /a delavce važnega, če ne citate, če nimate močnega časopisja? Kako hočete razumeti velike dogodke ,ki zasedajo v naše življenje, če ne berete svojega političnega časopisja? Odkod hočete zajemati svoje znanje, kako «e hočete izobraževati, kako razširjati svoje obzorje? In kdo naj zastopa Vaše potrebe, Vaše interese, Vaše stališče proti nasprotnikom, kdo Vas naj brani in zagovarja, kadar Vas hudoibno nana H« i' če nimate močnega časopisja? In kdo naj vpliva v Vašem smislu na javno življenje, na politiko, na mišljenje indiferentnih delavcev in nasprotnikov, če ni naše politično časopisje krepko in ostro? Od izvrševanja vseh teh nalog je odvisna sedanjost in bodočnost delavstva. Vse te naloge izvršuje "Proletarec," in izvrševal jih bo tem bolje, čim močnejši bo. Od delavstva pa je odvisno, dn bo močan. Kdor izmed delavstva pomaga, da dobi "Proletarec" več naročnikov, da se utrdi r^etr podlaga, da se sčasoma poveča, da prihaja v vedno širše kroge, v več ro.k in pred več oči, pomaga sebi in svojemu razredu. "Proletarec" sam zase ni nič: "Proletarec" za delavstvo je knjiga in meč. Fašisti "za srečo vsega italijanskega naroda". V intervjuvu z ameriškim časnikarskim poročevalcem E. A. Mowrerjem je poslanec de Štefani, eden fašističnih kolovodij, dejal: "To so slabi časi za fašiste .. . Mi reprezentiramo protisocialno, protidemo-kratično gibanje. Mi verujemo v vlado elite za koristi vsega naroda. Mi nismo nasprotni proletarijatu. Mi nismo na strani velikih kapitalistov, četudi smo v po-četku sprejemali od njih denar, ki nam je omogočil organiziranje . . ." Mowrer ga je vprašal, zakaj nastopajo tako brutalno proti komunistom, dasiravno ne predstavljajo nobene nevarnosti državi in zakaj so pri zadnjih volitvah preprečevali pripadnikom klerikalne, socialistične in komunistične stranke oddati njihove glasove. De Štefani je dejal, da so bili taki čini napačni in da jih obžaluje. Vplivu fašistov so škodovali. Fašistov-sko gibanje je prešlo izven kontrole njihovih voditeljev. Če hoče ministerSki predsednik Bonomi, ki je nasledil Giolittija, napravi v državi red, bo moral proti fašistom nastopiti tako, kot teroristi zaslužijo. To je obljubil, izgleda pa, da nima moči izvesti svoje obljube. Na drugi strani pa mu fašisti groze, da bo on tisti, ki bo padel. Fašisti ne uganjajo svojo teroristično taktiko samo v mestih, ampak tudi na deželi. Ker jih vlada ne more ustaviti v njihovem početju, se ustanavljajo proti njim obrambne organizacije, kot "arditi ljudstva" in "božji arditi". Italija mora torej imeti svoje domače vojne, ki pa se lahko razvije v pravo civilno vojno. Fašistovski teror je povzročil že mnogo umorov, veliko gmotne škode in med ljudstvom zelo mnogo razburjenja. Vročekrvni italijanski ekstremi se krešejo med seboj, posledice pa trpi vse ljudstvo. O tretjem kongresu III. Internationale. Tretji kongres komunistične Internacionale je ' pričel zborovati v Moskvi dne 20. junija t. 1. Največ- 1 je zanimanje je vladalo med delavstvom po vsem sve- ] tu, kako stališče bo zazvzel tretji kongres v pogledu 21. točk, tikajočih se strank, pridruženih h komunistični Internacionali, oziroma tistih, ki bi se ji želele pridružiti. Diskuzije so bile obširne in debate včasih burne. Ampak pogoji so ostali neizpremenjeni. Točke, ki so dvigale toliko prahu in povzročale spore, niso bile modificirane na tretjem kongresu. Dasiravno postajajo elementi v tretji Internacionali praktičnejši, kar se tiče taktike, niso storili ničesar za preprečenje na-daljnih razkolov in še večjih razdvajanj delavskih vrst. Tendenca je: Ali k nam pod pogoji kakršne vam dajemo mi, ali pa ostanemo proti vam v boju. Intelektualni voditelji kongresa so bili v prvi vrsti Rusi, kot Zinovjev, Lenin, Trockij, Radek, Bu-karin in še nekateri drugi. Na kongresu je prevladovala Zinovjeva struja, ki je parkrat porazila celo Lenina. Poročila, kolikor jih imamo pri rokah, so iz virov ruske telegrafske agencije Rosta. Iz teh poročil je črpalo tudi ameriško kapitalistično časopisje svoje vesti. Svoje poročevalce so imeli v Rigi, ne pa v Moskvi. Londonski Daily Herald je imel svojega poročevalca na kongresu, ravno tako tudi nekateri drugi delavski dnevniki. Od časa do časa bomo priobčili prevode nekaterih važnejših govorov in diskuzij s kongresa tretje Internacionale, ker želimo, da so naši čitatelji in s od rug i poučeni o delovanju moskovske Internacionale, ki je sedaj edina mednarodna organi- ' zacija delavstva, ki ima res življenje v sebi. Mi po-vdarjamo, da je tretja Internacionala edina živa organizacija mednarodnega delavstva, toda ni pa še Internacionala v pravem pomenu besede, kajti izven Rusije in Francije ter sedaj Čehoslovakije so v nji zastopane le manjšinsike struje, aziromale male komunistične stranke v deželah izven Rusije. Nekdo je v nekem časopisu zapisal: "Komunisti čna Internacionala je Rusija." To je sedaj še resnica. Odvzame naj se ji Rusijo, njen sedež naj se premesti v kako drugo evropsko mesto, pa izgubi svojo važnost. Dokler je v nji Rusija, dokler bodo njeni vodilni člani prihajali iz vlade sovjetske Rusije, bo tretja Internacionala mogočen faktor, ker ima za seboj Rusijo kot velesilo in državo. Komunisti v Nemčiji so razdeljeni v dve stranki in obe sta bili zastopani na kongresu. Zmagala je nemška zedinjena komunistična stranka, nemška komunistična delavska stranka pa je dobila nalog, da se mora združiti s prvo. V teku par mesecev mora sklicati svoj kongres in napraviti v tem oziru potrebne zaključke. Italijanska socialistična stranka je imela na kongresu svojega zastopnika Laizzarija, ki ga nekateri ; imenujejo "italijanski Dehs". On je imel nalog zagovarjati stališče ital. soc. stranke in delovati da se jo 1 zopet sprejme v tretjo Internacionalo. Ker pa se stranka ni brezpogojna pokorila pogojem, navedenimi v 21. točkah, in ker nima namena, da ise brezpogojno poda eksekutivi v Moskvi v bodoče, ji je bil odklonjen pristop. Diskuizija o zadevi italijanske socialistične stranke je bila najvažnejša točka na kongresu. Ob tej priliki se je debatiralo, kako stališče naj zavzame kongres z ozirom na 21 točk, ki jih je sprejel drugi kongres. Zmagala je struja, ki je zagovarjala, naj o-slanejo neizpremenjene. Italijanska socialistična stranka bi morala torej izključiti vse tiste italijanske sodruge, ki jih eksekutiva tretje internacionale smatra za škodljive socialističnemu gibanju vsled njihove zmerne ali pa oportunistične taktike. Mi imamo besedilo argumentov, ki so jih navajali zagovorniki 21. točk za izključevanje, medtem ko ruska telegrafska agencija omenja le s par besedami argumentiranje Lazzarija, s katerim je opravičeval delovanje italijanske socialistične stranke v znanih bojih delavstva kovinske industrije z delodajalci in vlado, ter stališče stranke, ki ga je zavzela na svojem kongresu v Livor-nu. Podrobnejšo debato o zadevi italijanske socialistične stranke bomo priobčili v eni prihodnjih izdaj. Zanimivo je, da so Vsi vplivnejši ruiski komunisti grajali neprevidnost "levičarjev" v komunističnih strankah izven Rusije. Ekstremni levičarji v ruski komunistični stranki so že potisnjeni v ozadje, toda preje je moral Lenin in drugi nastopiti proti njim s svojimi argumenti v časopisju, na diskuizijah in shodih. Praksa so bili argumenti 1 Kongres je odobril sedanjo ekonomsko politiko sovjetske vlade, ki jo nekateri imenujejo "ekonomsko umikanje" v prid kapitalizmu. Tudi se ni govorilo o takojšnjih revolucijah, kakor na' drugem kongresu, na katerem je prevladovala revolucionarna ognjevitost. Zadnji kongres je gledal stvari z realnejšega stališča. Revolucije v zapadnoevropskih državah se niso dogodile in ne izgleda, da se bodo v bljižnji bodočnosti. Nasprotno pa se je reakcija utrdila in kapitalizem si nabira novih življenskih sil. To je priznal tudi Leon Trockij v svojem članku "Glavne naloge tretjega kongresa", v katerem pravi, da bi se bilo evropsko delavstvo 1. 1918 in 1919 lahko polastilo moči, če bi imelo pravo vodstvo. Od takrat se je kapitalizem pojačal, medtem ko so se sile delavstva oslabile. Nadalje pravi, da je vojna razrahljala ekonomsko podlago kapitalističnega sistema, ni pa uničila politične moči kapitalističnega razreda. Kritiziral je tiste revoluci-onarce, ki v svoji gorečnosti vidijo stvari "velike" in pri tem delajo usodne napake. Citiral je obljube, ki so jih delali italijanski in drugi zastopniki na drugem kongresu. Serrati je takrat dejal, da je revolucija v Italiji neizbegljiva in obljubival, da bo uspešno izvedena, če bo sovjetska armada v vojni proti Poljski u-spešna kakor tudi na drugih frontah. Nemški delegat Levi je takrat dejal, da ko se bodo sovjetske čete na svojem pohodu približale nemški meji, jih bo nemški proletarijat navdušeno in prisrčno pozdravljal. Rusija je bila utrujena, kajti njene sile so bile že leta vpo-sljene v vojnah. Zato so te navdušene obljube ruski zastopniki sprejemali z zadovoljstvom, ker so želeli, da del njihovih naporov prevzame ostali evropski proletarijat. Toda sledila je drugačna situacija. Ruski komunisti so napadali socialiste, ki se niso hoteli brezpogojno pridružiti komunistični Internacionali, navduševali so levičarske struje za razkol in "čiščenje" na podlagi 21. točk in propagirali za revolucijo. V Italiji ni bila izvedena revolucija. Pač pa se je med italijansko delavstvo zanesel razkol, ki je služil reakciji. Danes niso komunisti niti po dnevu varni življenja na ulicah italijanskih mest. Revolucionarni poizkusi v Nemčiji so se ponesrečili. Isto se lahko reče o generalni stavki v Čehoslovakiji. Medtem pa se je Rusija borila na polju ekonomske rekonstrukcije, ki je v danih razmerah mnogo težja naloga, kot so si mnogi predstavljali. Morala je pričeti s popuščanjem in dajati koncesije, da obvaruje revolucijo. Delavstvo v ostalih deželah ni moglo izvesti revolucije, ekstremne struje pa so s svojimi netaktičnimi poiskusi še poslabšale položaj. Proti njim se vrši najhujše preganjanje v skoro vse državah, med tem, ko so mase, na katere se komunisti opirajo, postale indiferentne. Kongres je izrazil svoje zadovoljstvo nad združenjem obeh ameriških komunističnih strank, toda pri razpravi o bodoči usodi I. W. W. je postala situacija težja. Bill Haywood, bivši tajnik I. W. W., je hotel, da bi dobila njegova organizacija priznanje in moralno podporo tretje Internacionale. Toda nekateri ameriški delegatje so nastopali proti njemu dn tudi večina kongresa tretje Internacionale mu ni bila naklonjena, kakor tudi ne kongres komunističnih strokovnih unij. Nekateri so zagovarjali idejo, naj se kongres izreče za razpustitev I. W. W., ker nima v sebi pogojev, da bi mogla pridobiti na svojo stran ameriški proletarijat. Ta sugestija ni našla dovoljnega odmeva, toda kongres je dal I. W. W. nalog, naj se v bljižnji bodočnosti združi z drugimi radikalnimi organizacijami in unijami, ki niso združene z Ameriško delavsko federacijo. Kongres komunističnih strokovnih organizacij je določil Američanom 16 glasov, katere je razdelil, pet Haywoodovi skupini (I. W. W.), dva neodvisnim, (katere se ima tu v mislih, ni navedeno) in 11 glasov unijam, ki niso združene z Ameriško delavsiko federacijo. Tudi ta razdelitev ameriških glasov ni bila v prilog Haywoodu. Na kongresu tretje Internacionale so se od zastopnikov raznih strank čule pritožbe in obdolžitve proti "razkolnikom", ki rušijo slogo v komunističnih strankah s svojimi frakcijskimi boji, ali pa ustanavljajo nove komunistične stranke. Ti razkoli se opažajo povsod, posebno občutno pa v Nemčiji. Izrekati sodbo o poteku in zaključkih kongresa je težko, ker ni na razpolago ves materijal o poteku debat in storjenih zaključkih. Zveze z Rusijo so še slabe in poročila v mnogih Slučajih nezanesljiva. Izgleda pa, da tretji kongres ni storil nobenega resnega koraka, ki bi omogočil tesnejše združenje vsaj večine socialističnega delavstva in tretja Internacionala bo še za nedogleden čas eksperimentirala kot svetovna stranka, vladana od eksekutive iz Moskve. Napadi na "izdajalce" delavskega gibanja in revolucijo so se ponavljali tudi na tretjem kongresu. Ti napadi niso bili naslovljeni toliko na tiste socialistične politike, ki so se kompromitirali med vojno s sodelovanjem v vladah, kakor na takozvane centrumaše, ki hodijo srednjo pot, kot so n. pr. Lazzari, Serrati in drugi v Italiji, nadalje na nemške neodvisne socialiste, na Longuetovo skupino in druge. Duhovi so pač še razburjeni in bodo ostali še dolgo časa. Jasno stališče v tem oziru je izrekel tretji kongres ravno v pogledu italijanske socialistične stranke, kateri so vrata v tretjo Internacionalo zaprta toliko časa, dokler ne izkluči vseh reformističnih in "omahujočih" elementov. Kljub vstrajanju pri 21. točkah, kljub revolucionarnim • resolucijam, ki jih je sprejel tretji kongres, se mora vendar reči, da je stopil nekaj korakov bližje realnejšemu življenju. To se izprevidi iz dobro premišljenih govorov voditeljev sovjetske Rusije, ki so jih referirali v kongresu. Frej ali slej se mora ugladiti pot, ki bo omogočila združenje vsemu razredno zavednemu delavstvu, ki res hoče socializem. Kakor v nebesih . . . Oblak se je itzsul, v potokih voda lije. Na polju žito vrača se v prst, gnije. Nebesni ogenj solnca žge in kuri, kuri; zastonj sejal si, revež, ob zgodnji uri. Ponos, moj up in vse na svetu, sin moj zlati, pomoč na moje stare dni — se hvali mati. Zamleli in odmleli so vojne mlini: je mati sama zdaj — počiva sin v tujini. Pravica piše s svincem in krvjo se, krivica kralj je, bog je, ki časti se. Pojo, čuj, litanije: Daj, Gospod, da zmaga naš plin strupen, uniči gladnega sovraga! Na dnu pa v snu bolestnem tužni jeki: Kakor v nebesih tako na zemlji . . . Ivan Molek. Amerikanizem ameriške legije. Kmalo po tistem, ko so člani Ameriške legije nasilno odpeljali Kate Richards O'Hare iz Idahe, je prišlo drugo poročilo, da* je druhal sestoječa iz enakih elementov, nameravala napasti sodruginjo Ido Crouch Hazlett v Newitonu, Iowa. Ko je prišla na svojem agi-tacijskem potovanju v Des Moines, so nanjo zopet čakali ti razgrajači in preprečili zborovanje. Toda socialistom je bilo razbitje enega shoda dovolj. Napravili so potrebne korake in dobili zagotovilo, da se so-druginja Hazlett lahko povrne v Des Moines dne 2. avgusta in obdržuje svoj shod. V New Yorku je okrajni odbor Ameriške legije zavrgel resolucijo, v kateri se organizacija zavezuje, da ne bo podvzemala takih nasilnih dejanj. Ker je ni sprejela, jih torej odobrava. Lokalni urad newyorške socialistične stranke tudi poroča, da so člani Ameriške legije odgovorni za vmešavanje v socialistične poulične shode. Vse to daje povod misliti ,da so agentje provokatorji na delu, z namenom, da fomentirajo izgrede in s tem izposlujejo še policijsko vmešavanje. Socialisti in unijski delavci imajo opraviti z elementi, ki se poslužujejo teh strahopetnih, topovskih metod, že mnogo let. V tej vojni so ljudje, ki imajo vedno "amerikanizem" na svojih ustnicah, nagnali v svoj tabor mase in jih organizirali za svoje akcije, v katerih posnemajo notorične razgrajače in plačane provokatorje. Kjerkoli se dogode podobna nasilstva iz krogov legije, se mora razumeti, da prihajajo inspiracije zanjo od oficirske aristokracije, ki se ne loči dosti od uniformiranih papagajev, ki so za časa Hohenzollern-cev pehali civiliste v obcestne jarke. Ta aristokracija sestoji v glavnem iz korporacijskih advokatov, kapitalistov in profesionalnih političarjev, toda le malo izmed njih jih je bilo v zakopih za časa vojne; to so tipi uglednih anarhistov, da rabimo ta izraz v najslabšem pomenu besede. Oni bi se počutili doma tudi v krogu junkerske militaristične kaste nemškega Wilhelma, dokler se je še šopiril v Nemčiji v stud vsakega dostojnega človeka. — New York Call. IVAN ZOREČ: V SOBI ŠTEV. 12. Ko je Ivan Zakotnik stopil za bolničarko v visoko, svetlo vežo, je pridržal kljuko, da ne bi omahnil v silnem kašlju, ki ga je zgrabil. "Tjale —," mu je bolničarka pokazala bel plju-valnik v kotu za vrati. Ko mu je odleglo, je bil pljuvalnik krvav, po gosti ,široki bradi je trepetajoče polzela rdeča sled. Z drugo roko se je grabil za prsi in se hropeče oddi-haval, kakor bi si hotel zrahljati tesnobo, ki je mašila njegova bolna pljuča. "No, nič hudega," je dejala in ga potegnila za seboj. "To vse preide počasi." Ko sta stopila v dolgo, svetlo sobo, so se trudno okrenile glave na belih zglavjih, žareče oči so se mrzličavo uprle vanj. Star mož na bližnji postelji je vzdihnil in polglasno zatožil: "Na —: je že drugi tu!" Bolničarka ga je svareče ošvrknila z mirnim pogledom, ki se je mimogrede ujel z ZaKotrnkovimi očmi. "Tu je vaša postelja, gospod Zakotnik," je stegnila roko proti prazni postelji sredi vrste ob steni. Skoraj malo v zadregi je bil in prestrašen pa utrujen in slab. Iztežka se je zgrudil na stol in se je ozrl po sobi. Vsi pogledi so ga tiščali na sedež, nihče ni spregovoril besedice. Nazadnje se je odločil in se je začel počasi slačiti, kakor bi se hotel še premisliti in morda kar pobegniti iz te čudne sobe. Žareče oči pa so ga venomer držale in so ga popustile samo, ko so se bolniki začeli suho in brezuspešno odkašljevati. Kašljala je vsa soba, da so se sunkoma privzdigovale koščene rame izpod odej; kašljali so bobneče, hreščeče in piskajoče, da so se skoraj kar šipe tresle na oknih.' Medtem silnim kašljanjem se je slekel in se ogrnil z modrikasto haljo. "No, zdaj pa lepo pojdiva ,da se Še stehtava malo," ga je povabila bolničarka, ki mu je uredila posteljo. Kakor otroka ga je vedla, z nobenim trenom oči ni pokazala, da ima opravka z mladim možem, kate-. remu včasih ženske niso mogle gledati v slačeče oči brez onemoglega trepeta sladke groze. In mlada še in brhka je bila ta ženska. "Kakšen neki moram biti —?" pomisli Zakotnih in vzdihne. "Kar tule gor stopite. — Tako. — Petinpetde-set kilogramov —". "Koliko?" se ustraši. "Kakor slečen zajček!" Nasmehnil bi se rad; ali strah, čuden strah in občutek nekega ponižanja mu ležeta v tresoče se no?e. "Zdaj pa spet lahko greva," sili ženska. Njegove noge pa so kakor vkopane, nad kolenom mu drgečeta dva živca. Ta drget pozna od takrat, ko ' mu je zdravnik povedal, da bi se ga mogla lotiti tuberkuloza. Kakor bi bil pijan, omahuje počasi do svoje postelje in se ves zasopel ujame ob skončnico. Ko leži vznak, se umiri nekoliko in premišlja. "Hudiča, morda sem pa že jetičen!" Otresel bi se rad te strašne misli, a ne more. Pošast leze vanj in gomazi po njem. Siromak gleda po bolnikih in mu je zmerom tesneje. "Drugače bi me ne dali med te reveže, ki so z eno nogo že v grobu. — Ali pa so me vtaknili sem kar tako, ker je bilo še prostora? Ampak nevarno je tu, še nalezel bi kaj. Ko pride zdravnik —." Dejal mu bo, da je to najbrž pomota, saj on ni tako strašno bolan. Slab je res, pa to ni nič. Ampak med te reveže ne spada še. Kakšni so vendar! Če ne bi imeli kože na sebi ,bi jim kar kosti zropotale narazen. Najhuje pa se ti zdi, če jim pogledaš v oči. Kadar zakašljaš, se jim zasvetijo in se srečujejo z drugimi očmi, in vsi te obtipujejo in presojajo. Ti žareči oglji te pečejo in palijo v dno bolečih prsi in te skelijo, kakor rezek kes po grehih, ki jih ne znaš obžalovati, ker je tvoja vera v življenje še prevelika. Na desni postelji se obrne so^ed in votlo za-kašlja. Ivan Zakotnik občuti tipajoče oči in se ozre. Suh in medel obraz se pogreza u belo blazino, po bledem čelu padajo znojni prameni kuštravih las, mrzličave oči gorijo in ga nemo gledajo. "Ali ste že dolgo bolni?" spregovori naposled. "Saj prav za prav nisem bolan, samo oslabel sem." "In zdaj ste prišli sem. Napak je bilo to. Še danes bi pobegnil odtod, če bi mogel.'' "Kaj je tako hudo tu notri?" "Par noči prebijte ,pa boste videli!" "Ne ostanem dolgo, moja bolezen ni tako zares. Tudi časa nimam, da bi polegal." "0, tudi meni se mudi ven. Brivec sem. Vse t sem bil že pripravil, da bi začel s svojo brivnico. i Tudi zaročenka me čaka," je dejal nekoliko tišje in si je segel v lase. "Kako se človek poti zmerom. Le verjemite mi, da je ta vročica samo zaradi neprimerne hrane.'' Posegel je na mizico kraj sebe -po glavniku in ogledalu in se gizdavo razčesal. "Ob treh so obiski. Nočem, da bi me Milka ! videla tako zmršenega." Bolniki so ga gledali in so se spogledovali; okoli list se jim je zarisal zasmeh. Toda brivca je zatresel silovit kašelj, da mu je ušel glavnik iz rok in je odskočil po odeji. "Da bi le ta naduha ne lezla name! Veste, saj • mi ni kaj sile; malo prehlajen sem, ali pa me res ff hoče naduha. Pa kaj bi z njo, ko sem star komaj dobrih trideset let?" Oči po sobi so se srečavale ,zasmeh je bil raz-ločnejši. Tudi Zakotniku bi bilo šlo skoraj na smeh, ko ga je opazoval v njegovi gizdavosti in slabosti ,a polnega vere in upanja. '' O, takle pa gotovo še nisem! če ta tako trdna verjame v ozdravljenje, kako bi jaz dvomil?" "Vstal bom, ko mi vsaj malo odleže," je dejal brivec in si uredil lase. Za njegovim hrbtom je napravil sosed križ z roko po zraku in se spogledal z Zakotnikovimi očmi, kakor bi hotel reči: Revež! Ivanu Zakotniku je bilo neprijetno. "Kaj neki je tem ljudem, da so taki?" Sitne misli so ga objele. Ko je odbila ura tri, so začeli prihajati obiskovalci. Tiho so obstopali postelje in so se polglasno pogovarjali. Bolnikom so žarela lica in veselo so se svetile globoke oči. Zakaj vsi so govorili o zdravju in srečni bodočnosti. Tudi Milka je prišla. Sedla je ob ženmovo postelj, na njeni okrogli, sočni postavici so drhteče počivale bolnikove hrepeneče oči. • ">Ali si vse pripravila?" "Vse sem pripravila?" "Veš, po poroki bova kam šla. Ne predaleč. Na pomočnike se človek ne more vselej zanesti, veš?" "Seveda, seveda." "Kaj pa oprava za brivnico, ali je že tu?" "Vse je že na mestu, nič se ne boj !" Ivan Zakotnik je poslušal in se je čudil. V Mil-kinih očeh je videl prevaro, ki ji jo je usilila ljubezen, ali pa narekovalo sočutje ljubečega njenega srca. Ko je odhajala, so jo spremljale vse oči. Brivec si je pokril obraz in je zaihtel. Tudi Zakotniku se je inako storilo; obrnil se je in si je utrnil solzo. "Veste, saj mi ni nič posebnega," je dejal brivec ,ko se je pomiril. "Milka je rekla, da se ji zdim mnogo mnogo bolji od zadnjič. E, ko bi vsaj še ta sitni kašelj malo odnehal." " O ti revež, ti otročji — na smrt bi se rajši pripravil," je jokavo učil starec za vrati. Ženin gA je srdito pogledal: "Oselti kronani! Sam se pripravljaj, šema stara!" — Dan se je nagnil, kašljanje se je pričelo ,na licih so zacvetele rdeče rože, iz oči je gorelo. "Koliko?" je vprašal brivec slabiča na levi strani. " Devetintrideset," je odgovoril komaj slično in je odložil toplomer. "Jaz imam danes nekaj več — šest črtic čez devetintrideset. Pa bo jutri bolje, "^se je tolažil brivec. Tudi Zakotnika je treslo, a temu stanju ni pripisoval posebne važnosti. — Kaj bi maral, če bi bil zdajle na svojem rojstnem domu! Kako lepo je tam, ko sije solnce, v smrekovi hosti pa šumijo poveter-ja; pod smrekami in bukvami je tiho in mirno kakor v cerkvi. Po dolini se praši vonjavo klasje, nad njivami se veseli svojih zdravih pljuč veseli šker-janec. lil solnce je in toplo in zdravo. O, tisto naše lepo solnce — kakor martinček bi se grel! Pa v smrekovo hosto bi hodil, tam bi hitro ozdravel. — Ali kam bi? Rojstni dom je v tujih rokah, ker ga on ni maral in je rajši rinil v to mračno mesto, da se mu ne bi bilo treba ubijati s poljskim delom. Mlajši brat pa je posestvo zagospodaril in zapil in nazadnje zbežal v Ameriko . . . Vse hrepeneče misli so vasovale daleč, daleč. Ob uri zapuščenosti in nad-ložnosti je začutil mehke roke izgubljene domačije, kako mu otirajo znoj z bolestnega lica. S pametjo in srcem ljubi dom, ki ga nima več, lepi domači kraj, ki nima več prostora zanj. Še kleli ga bodo, ko bo občina plačevala za njim. — Vendar pa hoče še v domače kraje, ko le malo okreva. Morda mu vendar odkažejo skromen kotiček, kjer je preživel svojo mladost . . . Zadnji žarki večernega solnca so se usipali skozi visoka okna in so blaženo počivali na belih posteljah. Bledi in medli obrazi z rdečimi lisami na upadlih licih so rumeneli in goreli, odprte oči so žarele kakor neugasli oglji na pojemajočem ognjišču. Pred Zakotnikovimi očmi obstane vsa pozabljena lepota domačih krajev. Okoli usten mu hoče zaigrati miren smehljaj, nosnice se mu širijo, kakor bi čutile vonj smrekove hoste. — * # # Ponoči ne morejo spati. Med nemirno drema-vico se obračajo in hripavo kašljajo v nadušljivih napadih. Bolničarka hodi gledat onega slabiča, ki je imel toliko mrzlice. Popravlja mu znojeno zglavje in tiho odhaja. Ivan Zakotnik dremlje in se greje na solncu pred domačo hišo pa po hosti hodi in zdrav je in krepak. Kakor otrok se veseli širokih pisanih trat in šumečih visokih smrek. Naenkrat se zdrzne. Brivec grgra, slabotno zavija in utihne. Bolničarka se klanja nad njim. Zastrta svetilka izpod stropa medlo obseva mirni brivcev obraz. Starec za vrati glasno vzdihne: "Bog daj večni mir in pokoj njegovi duši!" "Bog se usmili vseh vernih duš v vicah!" pritegne oddaljen vzdih. Bolniki se predramijo in šepečejo. "Revež, kako si je želel zdravja!" "In kake naklepe je koval še danes." "No, prestal je." "Kaj bo neki Milka? Pa saj je bila pripravljena." "Beži, beži! Tako brhko dekle si bo znalo pomagati." Dva strežaja tiho prineseta nosila in molče od-neseta mrliča. "Revež." "Revež." To je zadnji pozdrav gizdavemu in po sreči in življenju hrepenečemu brivcu. Ivan Zakotnik bulji za nosilnico v nemi grozi In ne more več zadremati. Sredi noči krikne oni slabič z vročico, po rjuhi plane krvav curek, visoko krileče roke mu omahnejo po odeji. Predno ga odneseta zaspana strežaja, se ozreta po sobi, kakor bi hotela počakati, ali se odloči še kdo. Ivan Zakotnik sede pod zglavje, blazen strah ■ ga grabi za boleče prsi. Med treskajočim kašljanjem so se predramili še oni bolniki, ki so še dremali, in se prežeče opazujejo, kakor bi ugibali, kdo je na vrsti. S togotno trdovratnostjo odbijajo in kljubujejo žarečim medsebojnim pogledom, in oči vpijejo: "Jaz nisem še na vrsti, kaj me gledaš? Sebe j glej in pripravi se!" Starec za vrati prebira molek; debele jagode enakomerno padajo med tiktakanjem okrogle sten- : ske ure. "Bog nam daj srečno zadnjo uro!" "Spite, oče, spite!" godrnja sosed. "O, saj bomo kmalu spali vsi . . . Dva sta nocoj že ugasnila." Nekdo pridušeno zaihti v blazine. Tu, tam se skrije glava pod odejo. Tudi po Zakotnikovem licu drsijo debele solze. Zakaj joka? Bog ve, ali teh solza se ne bi mogel ; ubraniti. Vso tisto dolgo noč ni več zatisnil oči. — (Nadaljevanje.) Justični umori. "Država Nevada bo kmalo pričela ubijati človeška bitja na nov način. Do zadnjih časov je dovolila na smrt obsojenim kriminalcem, da so si sami izbrali način eksekucije. "Mož, ki je bil pred nedavnim eksekutiran, po imenu Mirovič, je izrekel željo, da hoče biti ustreljen. In avtoritete so ga privezale na stol, z njegovim hrbtom proti steni, najele so strelce in on je bil ustreljen zelo uspešno. Sedaj je Nevada, ki koraka z duhom časa in še nekoliko naprej, iznašla smrtne celice. Obsojenec na smrt bo poslan v malo celico, nalašč prirejena za ta namen. V njo bo spuščen smrtonosen plin in jetnik bo umrl. Ko bo umiral, bodo priče izven 1 celice gledale skozi debele šipe v celico in opazovale njegovo umiranje. Kak umetnik bi moral napraviti sliko tega visoko civiliziranega prizora, kadar se bo prvič dogodil. * * * "Različne vlade ubijajo ljudi na različne načine. Elektrokutirajo jih, streljajo, obešajo, obglavljajo, za- J dušujejo, pohodujejo jih do smrti z nogami slonov, na-sajajo jih na kole, drobe jim hrbtenice s špansko ga- I roto. Svoječasno so žive sežigali, metali jih v vrelo 1 olje, žive odirali in vlivali razbeljen svinec v odprti- j ne njihovih organov. "Sedaj prihaja Nevada s svojo "lethalno celico". I "Z občudljivo vstrajnostjo se trudijo vlade iznaj- > ti načine za ubijanje kriminalcev na koncu njihovega 1 življenja, zelo malo pa skrbe za protektiranje člove- j ških bitij pred revščino in bedo, ki producira zločine že ko se pričenja življenje". — Arthur Brisbane. Opica v neciviliziranem džunglu: "V sredi izobi- I lja imam vse, kar si poželim jesti." Izpopoljenost opice v civilziranem kapitalističnem džunglu: "V sredi izobilja stradam". Imenitno ■ je biti civiliziran! — New Day. Nemški kapitalizem konkurira izdelkom tujih kapitalistov. V angleškem časopisju se je ipred kratkem vnela živahna diskuzija o nevarnosti, ki preti angleškim trgom vsled konkurence nemške industrije. Skoro vsako reč prodaja Nemčija od 15 do 20 odstotkov ceneje, kakor pa angleške tvrdke. To velja za inozemske trge, katere se ne more protektirati s carinami. Ampak tudi v Angliji sami se občuti nemška konkurenca. Jeklo prodaja Nemčija v Angliji 20 dolarjev ceneje, kot pa ga morejo prodajati angleška kovinska podjetja. Ta razlika se opaža pri vseh izdelkih, za katera lahko dobi nemška industrija sirovine doma. Tudi izdelke, za katere mora sirovine importirati in jih plačevati po visokih cenah, prodaja večinoma ceneje kakor Anglija. Razumljivo je, da dela to angleškim industrijalcem skrbi in se vprašujejo, kako je to mogoče. Nekateri odgovarjajao, da so stroški produkcije vsled majhnih plač nemškega delavstva mnogo nižji, kakor pa produkcijski stroški v Angliji. Drugi trdijo, da je spretnost in sposobnost za ceneno produkcijo in procese v Nemčiji mnogo bolj razvita kakor v \ngliji. Nemška tehnika je boljša, industrija se centralizira v truste (nemški kapitalist Hugo Stinnes sam kontrolira 1340 družb) in vse to znižuje proizvajalne in razpečevalne stroške. Enako je bilo pred vojno. Nemška konkurenca tujim industrijam, nemška kolonialna politika in ekspanzija, naraščanje moči nemške trgovske in vojne mornarnice, vse to je pripomoglo kopičiti vojne oblake. Tudi kapitalisti Zedinjenih držav pripovedujejo, da bodo le težko konkurirali evropski industriji, ker so plače ameriških delavcev previsoke. Torej jih je treba znižati. Nadalje mora povprečen delavec več producirati. S tem je kompanija dvakrat na dobičku. Škodo pa ima delavec, tudi dvakrat, in sicer na plači, in pa na zdravju, ki si ga uničuje vsled napornega dela. Če bi imeli produkcijo in distribucijo urejeno na socialistični podlagi, bi vsega tega ne bilo. Ampak socializem je nevaren konkurenci industrijalcev, nevaren brezposelnosti, napornemu delu in nizkim plačam, zato se ga menda delavstvo brani. Ako ne zato, pa raditega, ker je preignorantno, da bi ga razumelo, pa prežvekuje kapitalistične fraze in sledi "prijateljem" delavstva Kazimirjevega kalibra. Janko Jankovič: Sonet brez posvetila. Le ploskajte vi, reveži teptani, ki v mojih prsih grejete vampirja! Lepo razivrščeni na dva špalirja zapojte slavo mu pohlevno udani. A jaz pa mračen ves bom stal ob strani, da vidim čas, ki v večnost mimo dirja; in bom sodnik, ki trdo kazen terja za ta trenotek tak grdo izdani . . . Kdo tolažila dušam naj prinese zdaj, ko zakrile tajne so zavese nebeško luč vam za vse večne dni? — A kaj vam mar? Saj vi ste hlapci rojeni in kakor slepci ste, ki so obsojeni, da solnca ne objamejo z očmi . . . Vesti iz Jugoslavije. Zadnji dnevi konstituante. Na prvo sejo (30. junija) po atentatu na Aleksandra so prišli tudi komunisti. Ribar, predsednik zbornice, je izrazil svoje ogorečenje nad atentatom. Zbornica ga je stoje poslušala. Obsedeli so le socialisti, komunisti in republikanci. Za predsednikom je govoril socialistični poslanec Divač, ki je v imenu socialističnega kluba podal izjavo, s katero je označil stališče socialne demokracije do atentatov sploh. Dejal je, da soc. demokracija že od nekdaj obsoja vsake atentate, ker se ne bori proti posameiznim osebam, pa naj si bodo to tudi kronane glave, ampak njen boj gre proti sistemu društvene uredbe. Atentati so vedno plod nezdravih razmer in nudijo navadno reakciji povod za pregajanje širokih mas. Pred takim preganjanjem je svaril jugoslovansko vlado. Po tej izjavi so podali tudi komunisti svojo izjavo, tikajočo se atentata. Konstatirali so, da je njihova stranka nasprotna invidualističnemu terorju, ki ga izvaja posamezna oseba napram posamezniku. Podali so ob enem tudi pridržek k prisegi kot poslanci zakono-davne skupščine, v katero se je zbornica spremenila iz prejšnje konstituante. Nato so podali izjavo v pogledu atentata republikanci, ki je bila slična izjavi socialističnega kluba. Zvečer 30. junija je regent povabil vse poslance na vrt Oficirskega doma na "poselo". Po domače bi se lahko reklo "na čašo vina". Socialisti se tega zabavnega večera niso udeležili, ravno tako ne poslanci nekaterih drugih opozicionalnih skupin. Dne 1. julija pa je zbornica izročila sodišču tri komunistične poslance, ker so obdolženi soudeležbe pri atentatu na Aleksandra. Proti izročitvi so glasovali socialisti, komunisti, republikanci in dr. Ivanič. Policija je po seji že čakala na izročene tri poslance in jih takoj na ulici aretirala. Akcija za zedinjenje socialističnih strank. "Naprej" z dne 6. julija piše: "V Belgradu se vrše pogajanja med vsemi tremi socialističnimi strankami (slovensko, centrumaško in Koračijanci) za ujedinje-nje. Kakor je razpoloženje, bo rezultat takšen, kakor ga vsi želimo iz dna srca: V doglednem času bo v celi državi enotna socialistična fronta! Desničar, levičar, centrumaš — to bodo besede preteklosti. V enotni stranki bo prostora za vse, ki socialistično mislijo in čutijo, za vse, ki stoje na stališču razrednega boja". Anton Kristan se je umaknil iz zadružnega in političnega delovanja. Povodom sprejetja nove službe je podal s. Anton Kristan sledečo izjavo: Sodrugom po Sloveniji! "S 1. julijem sem nastopil mesto generalnega ravnatelja na državnem posestvu v Belje v Baranji. Vsled tega sem odložil mandat poslanca v Uistavotvorno skupščino. Prav tako sem odložil vse svoje politične funkcije. Zahvaljujem se vsem na dosedanjem zaupanju. Dnevi ,ki smo jih skupaj preživeli in boji, ki smo jih za delavsko stvar skupaj izvojevali, so zarisali, kakor upam, v zgodovino delavskega gibanja v Sloveniji svojo sled: Kakor so bili tudi težki, vendar tvorijo del mojega življenja, da mi ostanejo nepozabni. Čeprav zapuščam deloma tvorišče svojega dosedanjega dela in si izbiram nov delokrog, bodo ostale moje misli še nadalje pri vser, s kojimi smo dosedaj Skupaj delali. Vsako dobro stremljenje, ki se med vami pojavlja, zlasti pa naše delavsko zadružništvo, s kojim me veže toliko vezi, more računati še nadalje na to, da bom storil zanj vse, kar bo v mojih močeh. Vedno sem imel naše stare vzore pred očmi tudi v trenutku, ko izgleda, da se poslavljam. Ko pride čas, ki bo gledal iz daljave na naša sedanja dejanja in ne-hanja, se bo, kakor upam, videlo, da smo si ostali zvesti. Feherzeglak, Pelmonoster- (Baranja), julija 1921. Anton Kristan, s. r." Oseba A. Kristana je tesno združena z zadružnim gibanjem slovenskega delavstva. Ustanovil je, ali pa pomagal ustanoviti različne zadružne zavode, ki večinoma zelo dobro uspevajo. V politiki so mu očitali oportunizem. Bil je kmalo po prevratu tudi član kabineta, kar je še bolj podnetilo spor med radikalnejše-mi in oportunističnimi elementi v stranki. Pred prihodom Etbina Kristana v Jugoslavijo sta bila Anton Kristan in Albin Prepeluh vodilni sili v soc. demokratični stranki, proti katerima so bili radi-kalci v ljutem boju. Sedaj sta se oba umaknila; Prepeluh je odstopil iz stranke, Anton Kristan pa se je posvetil svoji novi službi. "Ministrejalci" so se torej umaknili, stranka pa skuša združiti razkopane vrste slovenskega in ostalega jugoslovanskega delavstva. Kraljevi namestnik za Slovenijo. Za kraljevega namestnika v Ljubljani je imenovan bivši ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je bil do zadnjega časa jugoslovanski poslanik pri čehoslovaški vladi v Pragi. Na to mesto je bil imenovan dr. Bogu-mil Vošnjak. , Ivan Hribar je konservativen politik stare liberalne stranke, ki je bila liberalna le po imenu. Sedaj se imenuje "jugoslovanska demokratska stranka." Edine zmožnosti ,ki se jih Hribarju ne sme odrekati, so njegove sposobnosti v gospodarskih izadevah, dasiravno tudi na tem polju ni bil vedno uspešen. Dokler je žu-panoval v Ljubljani, je bil tudi ravnatelj praške zavarovalnice "Slavija". Imenovanje Hribarja kraljevim namestnikom za Slovenijo ne pomeni napredka, ne demokratizma. Zdi se, da ga vlada pozna kot avtokrata, od katerega pričakuje, da bo izvedel likvidacijo Slovenije natančno po željah vlade. Hribar je nasprotnik delavskega gibanja, kar je mnogokrat pokazal, bodisi kot župan ali pa kot delodajalec. Kakor poročajo listi, izdeluje jugoslovanska Vlada načrt, ki ga bo predložila vsem zavezniškim vladam in v katerem se obravnavajo vse odredbe, ki so zoper komuniste in proti radikalnemu delavskemu gibanju sploh. — Dvomimo, da more jugoslovanska vlada v tem oziru svetovati drugim vladam. Saj znajo nastopati proti delavstvu povsod, in v vseh državah se poslužujejo buržvazne vlade v splošnem enake taktike. Delavski dom, tiskarna in knjigarna v Belgradu, katerih so se ob priliki razkola polastili komunisti, je sodišče vrnilo prvotnim lastnikom (socialistom.) Vsled atentata na Aleksandra in notranjega ministra Draškoviča je vlada pričela preganjati komuniste še bolj kakor preje. Na stotine jih je aretirala. Vlada ima moč, komunistična stranka jo pa nima. Odgovornost za atentate se podtika nji in izdane so bile razne obtožnice proti odgovornim komunistom, v katerih se jih obdolžuje, da so bili zapleteni v zarote. Možno je, da so med zarotniki komunisti, toda ne bilo bi nič čudnega ,če bi bili ti komunisti najeti provokaterji, ki se jih poslužije reakcija. Stranka sama pa je tudi dala orodje reakciji s svojimi revolucionarnimi apeli in proglasi, s propagiranjem masne akcije in drugimi radikalnimi frazami. Na sodiščih jih ji ni mogoče ne utajiti niti omiliti in tako se dogaja, da se obsodbe izvršujejo nad ljudmi, ki niso zakrivili nobenih nasilnih dejanj, ki pa vendar propagirajo nasilja. Za oblasti pa je že to dovolj. Uradniki, ki trdijo, da so brezmočni proti nasil-stvom Ku-klux-iklanov, so ravno tisti ljudje, ki ne zamude niti minute, da dobe oboroženo silo, kadar se kje pojavijo delavski nemiri.—New Day. Literatura bodoče civilizacije je socialistična literatura. Širite jo med svojo stanovske tovariše. Pridobivajte jih za civilizacijo družbe bodočnosti. To ni tako težko delo, samo če hočete potruditi. Ne zanemarjajte širiti Proletarca. Glasovi iz našega gibanja. Iz socialističnega in delavskega sveta. Zastopniki socialistične stranke pri predsednika Har-dingu za osvoboditev političnih jetnikov. Dne 27. julija so bili pri predsedniku Hardingu James H. Maurer, Harriet Stanton Blatch, James Oneal, Algernon Lee in William F. Kruse, zastopniki socialistične stranke. Razpravljali so s predsednikom glede osvObojenja E. V. Debsa in drugih političnih jetnikov. Isti dan je bil pri predsedniku tudi Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije. Predsednik Harding je obljubil, da bo posvetil vso svojo pažnjo problemu osvoboditve Debsa in ostalih političnih jetnikov v najbljižnji bodočnosti. Posetniki Hardinga so dobili utis, da bo predsednik osvobodil vsaj nekatere politične jetnike. Generalni pravdnik Daugherty ima pripravljeno v tem oziru poročilo za predsednika, v katerem mu bo dal svoje nasvete. Poročilo vsebuje razna fakta, nadalje zadržanje političnih jetnikov v zaporih, njihove prestopke itd. V tem poročilu bo generalni pravdnik priporočil Hardingu, katere politične jetnike naj se izpusti iz zapora. Medtem pa je bil zastopniku eksekutive socialistične stranke zabranjen obisk k Debsu v atlantiški ječi. To prepoved je izdal novi upravni ječar Dvche. Ko so vprašali za vzrok generalnega pravdnika Dau-ghertyja, je dejal, da on ni dal ječarju Dychu navodila za prepoved obiskov k Debsu, vendar pa smatra, da bi se taki obiski lahko izrabljali za diskuzijo v javnosti glede na Defosovo osvoboditev. Stranka, kakor tudi vsi ljubitelji osebne svobode, nadaljujejo s propagando za osvoboditev političnih jetnikov, ki mora biti vteku toliko časa, dokler bodo te žrtve svojih naziranj v ječah. Za reorganizacijo' postojank socialistične stranke. Socialistična stranka ima na potovanju tri organizatorje, oziroma organizatorice, da pomagajo k ustanavljanju novih socialističnih lokalnih organizacij in učvrščujejo stare. Ti sodrugi in sodruginje so vzeli organizacijsko delo, ne da bi bili zasigurani, da jim bo stranka mogla plačati potovalne stroške. Osebe, ki so na potu po raznih mestih Unije, so W. R. Snow, Ida Crouch Hazlett in Esther Friedman. Snow in Haz-lett sta že leta v organizatorični službi socialistične stranke. Sodruginja Hazlett, ki prireja govore v In-diani in Illinoisu, je bila dne 24. julija v Des Moinesu, Iowa, aretirana zaeno s tremi sodrugi s prej imenovanega mesta. Komaj je pričela govoriti na socialističnem pikniku, ko je prišla policija in jo aretirala, vde-ležence, okoli tisoč oseb, pa je razgnala, oziroma jim preprečila obdržavati nadaljne govore. Ko so sodrugi hoteli od policije pojasnila, zakaj je tretirala Hazlet-tovo, je pojasnilo odklonila. Za vso stvarjo se skrivajo "stoprocentni" elementi, ki skušajo z nasilji preprečiti organizacijsko delo socialistični stranki. Sodruginja Hazlett je pozneje vseeno obdržavala svoj shod v Des Moinesu, kajti naše sodruginje se ne umaknejo kar taiko iz boja. Revija "Soviet Russia!' dobila pravico drugega poštnega razreda. Po dvoletnem izhajanju je "Soviet Russia" končno vendar dobila privilegij drugega poštnega razreda. Preje jo je izdajal zastopnik sovjetske vlade v Zedinje-nih državah, C. A. K. Martens, ki je imel v tej republiki "Ruski sovjetski biro". Toda vlada ga je preso-njala in končno deportirala. Publiciranje revije je potem prevzel Kenneth Durant, prejšnji Martinsov tajnik. Urednik ji je, kakor preje, Jacob Wittmer Hart-mann. John Bellingham županski kandidat v Schenectadyju, New York. Socialisti v Schenectadyju so nominirali popolno listo svojih kandidatov za mestne volitve. Svoječasno so socialisti že imeli v rokah to mesto, toda so ga po krivdi takratnega župana Lunna, ki je odstopil od socialise stranke potem ko je bil izvoljen, izgubili. Sedanji kandidat za župana John Bellingham je star sodrug in je bil vedno aktiven v socialističnem gibanju. Stranka je postavila kandidate tudi za v okrajne urade in ima popolno kandidatno listo za mestne in okrajne volitve. Komunisti v Rusiji čistijo. Kot znano, določa ena izmed 21. točk komunistične Internacionale, da morajo vse komunistične stranke od časa do časa iz svojih vrst čistititi nezanesljive elemente. Dogodi se, da pristopajo k stranki ljudje, o katerih se misli, da bodo revolucionarci, pa se pozneje spozna, da so le navadni reformisti, ali nezadovoljne-ii, ali pa so pristopili k stranki tudi s slabimi nameni. Vse take člane je treba ob enem gotovem času sistematično trebiti iz stranke, da se ji ohrani čisti revolucionarni značaj. S tem periodičnem čiščenju so pričeli v Ruski komunistični stranki. "Pravda"' piše ob tej priliki: "Naša stranka je in bo ostala stranka delavstva. Deseti kongres stranke je zaključil, da se morajo vsi birokratični in malo-buržvazni elementi odstraniti. Pomen tega je ,da mora proletariat utrditi svojo kontrolo nad stranko. "Naš namen ni stremiti za veliko stranko, ampak mi stremimo za stranko, ki bo v ozkih stikih z maso. Pojačanje stranke pa pomeni, da je treba iz nje iztrebiti vse dvomljive elemente." Socialistična stranka v Južni Afriki odklonila pristop k tretji Internacionali. Natalska socialistična stranka se je izrekla proti pristopu h komunistični Internacionali,