PRIMORSKI DNEVNIK S>na plačana v gotovini J® Postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. ŠL 193 (7086) TRST, sobota, 24. avgusta 1968 Prei Enourna splošna stavka na poziv KPČ po vsej Češkoslovaški ivi Isei dnikS vobodi asi epog taja v h dosh K ■ • 1< LVi nn Dubi ceh i pomr yno izi m jenzi a tajni! kani PC Svobodo spremljajo predstavniki, ki jih je določila zadržanju bodo še sodili - Svobodo so sprejeli z Podgornega, Brežnjeva ter Kos/g/na - Pogajanja vlada in jih priznava KPČ ter predstavniki, o katerih vsemi častmi: 21 topovskih salv, častna četa in objem so zvečer prekinili in jih bodo danes nadaljevali Izredni kongres KP ČSSR je izvolil centralni komite, ta pa novi prezidij Dubčka, ker je aretiran, začasno zamenjuje Silhan - Čisar, ponovno izvoljen v prezidij CK KPC, je zbežal iz koncentracijskega taborišča Umik okupacijskih čet iz Slovaške in koncentracija v glavnih mestih? d9 PRAGA — MOSKVA, 23. — Predsednik češkoslovaške vla-v ®v°b°da se je odpeljal v Moskvo, kjer so ga sprejeli z 80 Ura<3nimi častmi in kjer so se zvečer pričeli prvi raz-CTi- Danes niso ničesar sklenili in se bodo razgovori jutri ^aijevali. odhodom je Svoboda go-P° tajni komunistični ra- .postaji (celo predsednik I^Dlike, ki ga v Moskvi spre-' , Jo z 21 topovskimi salvami, v lastni državi govoriti po javi]1. radijski postaji) in je iz- »'Pra0i državljani, ponoči je bil v sestanek, da se reši polo- 1) l^j. Prisostvovale so sovjetske ob-J IlG Skušal sem doseči obnovitev aih institucij, toda brez uspe-sem V°aoči, v soglasju z 4, fci še vedno zaseda v gra-CjL zaprosil preko veleposlanika %°ner>ka za neposredna pogaja-2jS. sovjetskimi oblastmi. h mtraj je veleposlanik Červonen-Jaj pozitiven odgovor in ?ah * * * * v Moskvo. \ž?aJiuiem se prebivalstvu za 1» za zaupanje, ki mi je bi-\čan°' Prosim vas, da ne po-provokacij, temveč da mi ustvariti ugodne pogoje 'ojfi ^tena pogajanja. Moramo tr(JLp°šten način, da pridemo iz *%Cne®a Položaja in da nadalju-<1» s v januarsker., duhu. Upam, b°m zvečer vrnil in da bom PrefA Obvestil legalne oblasti in vse JeSČrKVA, 23. — Predsednik Ce-republike general Lud-rj°'boda je danes okrog 17. {fer? krajevnem času prispel v in se je takoj po prihodu jTgSi v Kremelj, kjer so se pri-»(j^koslovaško . sovjetski raz-2 ^• Predsedniku Svobodi so bi-> (v-jJ^aiišču izkazane vse časti, jMjTP^dajo voditelju države. Le-Je bilo okrašeno s sovjet-JS, 'h češkoslovaškimi zastava-, odigramjem himen obeh 3>ov Ustrelili 21 salv iz devetih JJŠm' potem je češkoslovaški pred-v spremstvu predsednika JCr-ia vrhovnega sovjeta SZ Ni-^dgomega opravil pregled QCete moskovskega garnizona, *ta predsednika obšla sku-S sto delavcev in delavk, ^ift^rjahali s češkoslovaškimi in zastavami in vzklikali J*!'« ,|stvo! Prijateljstvo!«. &Otl etališko stavbo je bil pred postavljen mikrofon za iNtai da bi prišlo do izmenjave ^kktTfOv. Neposredno pred pri-”fatiiii pa so mikrofon od- *>lUt^aclnika češkoslovaške repu-Senerala Svobodo, ki je pri- spel v Moskvo v civitoi obleki, je prvi pozdravil generalni tajnik KP SZ Brežnjev. Na sprejemu so bili najvišji sovjetski partijski in državni voditelji: predsednik vrhovenga sovjeta SZ Nikolaj Podgomi, predsednik vlade Aleksej Kosdgin, obrambni minister maršal Andrej Grečko, zunanji minister Andrej Gromiko, člani politbiroja CK KP SZ Mihail Suslov, Aleksander šeljepin, Voro-nov, Dimitrij Poljanski in dTuge uradne osebnosti. Vzdolž moskovskih ulic so vrste meščanov mahale s transparenti v katerih je bilo poudarjeno sovjetsko in češkoslovaško prijateljstvo, enotnost in strnjenost držav socialistične skupnosti. Največ občinstva je bilo pred Kremljem. V trenutku ko so se v Kremlju pričeli razgovori, je moskovski radio oddajal komentar, v katerem je obsojal podtalno akcijo kontrarevolueaonarjev na Češkoslovaškem in njihove «strele v hrbte vojakov zavezniških armadi). Sovjetska televizija je zvečer obvestila, da so se razgovori danes prekinili in da se bodo jutri nadaljevali. Obvestilo je zelo kratko: strani so prisotni partijski in državni voditelji.* Nekaj prej je TASS objavila, da gre za «prijateljski u-radni obisk, in da se razpravlja o vprašanjih skupnega interesa*. Poziv petih vlad varšavskega pakta češkoslovaškemu ljudstvu, ki ga je danes objavila agencija TASS, kot tudi istočasni prihod Svobode v Moskvo, ocenjujejo kot vsaj delni umik z najbolj trdih sovjetskih stališč. Govori se, da predsednik Svoboda zahteva predvsem umik tujih čet, bistveno obnovitev dosedanje vlade in končno izpustitev vseh voditeljev, ki so jih zaprli. TASS je danes zvečer objavil komentar o prihodu Svobode, ki ga ocenjuje kot pomembno državno o-sebnost in pomembnega vojaškega poveljnika, ki je mnogo prispeval v boju proti skupnemu fašističnemu sovražniku. TASS trdi, da je izredni kongres češkoslovaške komunistične partije v Pragi ilegalen, češ da se je sestal brez vednosti centralnega ko miteja, ker niso bili prisotni predstavniki slovaške partije, niso bili prisotni predstavniki vojske in ker menda niso nadzorovali poverilnic delegatov. Agencija obsoja sklepe kongresa, s katerimi naj bi hoteli «izolirati Češkoslovaško in spodbujati sovraštvo do bratskih dežel*. «Razgovori se vrše v odkritem in tovariškem ozračju in se bodo na-, pri čemer TASS ne pove za kakšne daljevali jutri zjutraj. S sovjetske | sklepe gre. mimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii Pregled in komentar dogodkov v ČSSR (Posebni dopis iz Ljubi ja,ne) i Okupatorji so prav gotovo pred-Vsa poročila, ki prihajajo iz oku- videvali, da bodo z aretacijo vseh phane Češkoslovaške, pričajo da najvidnejših političnih in državnih nenehno raste ljudski odpor proti tujim okupatorskim silam. Že do sedaj je češkoslovaško ljudstvo in njegovo zakonito vodstvo izvojeva-lo pomembno politično in moralno zmago. Prva je vsekakor ta, da okupatorju ni uspelo vzpostaviti v deželi kvizlinške oblasti iz vrst tako imenovanih «zdravih sih, ki bi bile podložne sovjetskemu vodstvu. Prav tako okupator ne more razbiti enotnosti ljudstva, ki ostaja zvesto zakoniti vladi, predsedniku republike in partijskemu vodstvu ter voditelju Dubčku. osebnosti obglavili vodilne sile v deželi in si jo tako zlahka podredili. Pričakovali so verjetno tudi, da bodo našli v partiji dovolj pristašev za svojo politiko in se naslonili nanje. Dogodilo pa se je nasprotno. Partija je ostala neokrnjena in deluje četudi v najbolj težkih pogojih o-kupacije. Delujejo tudi kljub vsem oviram, težavam in nasilju, organi Drago Košmrlj (Nadaljevanje na 2. strani) PRAGA, 23. — Izredni kongres komunistične partije ČSSR je spet izvolil za prvega tajnika Aleksandra Dubčka. To vest je objavila prva številka tajne izdaje lista «Rude Pravo», ki je tradicionalno glasilo češkoslovaške komunistične partije. Na kongresu je bilo izvoljenih 150 članov centralnega komiteja, ki so se takoj potem sestali in izvolili prezidij. V prezidiju so: Dubček, čisar, Simon, Sik, Silhan, Slavik, Gold-stuecker, Vojaček, Huebl, Moc, Simeček, Husak, Zrak, Tjazki, Sadovski, Zolotka, Turček, Pav-lenko, Sadek, Smrkovsky, čer-nik, Spaček in Kriegel. Ni znana usoda glede Dubčka, čisar j a, Smrkovskega, černika, Spačka in Kriegla, ki so jih sovjetske okupacijske čete aretirale in o katerh krožijo najrazličnejše vesti. V odsotnosti Dubčka je prevzel dveh (Bilak ln Indra) pa ju borne ocenili na osnovi tega, kako se bosta obnašala v Moskvi. Mi hočemo takojšnjo evakuacijo okupacijskih vojakov. Ne nasprotujemo sporazumu, toda hočemo našo suverenost. Dobro vemo, da je okupacija uničila vse naše napore za obnovo dežele. Iz vse republike nam prihajajo resolucije, ki zahtevajo, da proglasimo svojo nevtralnost. Vemo, da ni mogoč« najti opravičil za nastali položaj, vemo začasne dolžnosti prvega tajnika I tudi, koga je treba obdolžiti, toda Silhan. Niso bili ponovno izvoljeni: Bilak, Indra, Kolder, Bači-lek, Neste, Lenart (bivši predsednik vlade in švestka (bivši ravnatelj partijskega glasila «Rude pravo*). Silhan je po kongresu govoril po tajni radijski oddaji in je prečital proglas centralnega komiteja: «Za-hvaljujemo se delavcem in delavski milici, ki nam je zagotovila j najboljšo garancijo za osebno var-! nost. Kongres se je lahko vršil po j njih zaslugi. Predsednik je odšel j v Moskvo in uživa vse naše zaupa- j nje, kot uživata tudi naše zaupanje Husak in Džur. Glede ostalih nevrtalnost ne pomeni svobode ljudstva ln ne more rešiti našega vprašanja.)) rWv', . ■; j’; St d 1 1 . I sas?? ■ 1 , v silili! ; 1 ' ■Hi MflU (Iz ljubljanskega «Dela») (Nadaljevanje na 2. strani) ....................................................................... PO VEČURNI DEBATI V VARNOSTNEM SVETU OZN Predsednik republike, heroj Sovjetske zveze, general Ludvik Svoboda Malik je s svojim vetom preprečil razpravo o češkoslovaški krizi Sestanek med Johnsonom in Kosiginom, ki hi ga bili morali napovedati v sredo ponoči, je bil zaradi čeških dogodkov odpovedan NEW YORK, 23. Varnostni svet OZN je nadaljeval sejo, posvečeno češkoslovaški krizi, to noč ob 4. uri, potem ko Je bila prej seja prekinjena skoraj devet ur zaradi posvetovanj. Predstavnik CSSR Jan Mužik je izjavil v Varnostnem svetu, da je «položaj v CSSR vedno slabši zaradi navzočnosti okupacijskih sil»; kljub svojim prizadevanjem okupatorji niso uspeli, da bi vsilili svoje predstavnike češkoslovaškemu ljudstvu. Mužik je spet zahteval umik sovjetskih čet ter spo- iMiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiHtmiiiiiiimiiiiimiiiiimmimnimmmmmMiuMmiiiimiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiimmmmiHUtiiiiitiHHimmiiim ODMEVI ČEŠKOSLOVAŠKIH DOGODKOV V ITALIJI KPI proti vojaškim posegom in za nove odnose med komunisti Nenni je ob prihodu v Rim izrazil globoko zaskrbljenost zaradi položaja v Evropi Varih so mladi demonstranti obesi« češkoslovaško ln Ustavo na Sp0menik skupni borbi z Rusi proti nacistom. IGJ spomenikom napis »Pojdite domov* RIM, 23. — Na sedežu v Ul. delle Botteghe osoure se Je danes pod predsedstvom sekretarja Longa sestalo vodstvo KPI, ki je proučilo položaj, ki je nastal po zadnjih dogodkih na češkoslovaškem. Longo je v uvodnem poročilu seznanil člane vodstva s pogovori, ki jih je imel v Moskvi s sovjetskimi voditelji in v Parizu s tajnikom KPF Waldeok Roohetom. Na koncu sestanka, ki je trajal ves dan In ki se je zaključil ob 19.30, je vodstvo objavilo poročilo, v katerem »popolnoma odobrava Izjavo političnega urada In poročilo tov. Longa o češkoslovaških dogodkih)). »Vodstvo — nadaljuje Izjava -- poudarja svoje nesoglasje in svoj odpor proti vojaškemu posegu SZ In ostalih štirih članic varšavske zveze, ker je kršitev neodvisnosti katerekoli države nedopustno. Vodstvo KPI smatra za potrebno ln maknejo vojaške enote in omogočijo zakonitim in demokratično Izvoljenim organom partije in države, da zopet delujejo.* »Vodstvo XPI — pravi še poročilo — smatra za svojo internacio-nalistično dolžnost, da si prevzame jasno odgovornost z namenom, da omogoči uveljavitev novega pojmovanja enotnosti in novih odnosov med komunističnimi in revolucionarnimi silami, ki naj temeljijo na načelih popolnega spoštovanja neodvisnosti vsake države ln avtonomije vsake partije, medsebojne solidarnosti v boju proti Imperializmu in za mir, iskanja različnih poti pri graditvi socializma in razvoja socalistične demokracije.« PoroČlo vodstva KPI nato obsoja kampanjo reakcionarnih sil ln velikega buržujškega tiska, ki bi hoteli zasenčiti v javnem mnenju In v zavesti Italijanskih delavcev ve protitmperialističnem boju. Vodstvo partije Je sklicalo sestanek centralnega komiteja In nadzorne komisije, ki bo prihodnji torek ob 16. uri. V Rimu je bil danes tudi sestanek vodstva KD, ki mu je predsedoval poslanec Rumor. Na sestanku, ki se je zaključil ob 14.30, so člani vodstva soglasno odobrili resolucijo, v kateri obsojajo »brutalno agresijo SZ In drugih komunističnih držav proti CSSR« in Izražajo svojo »globoko solidarnost češkoslovaškemu narodu«. V resoluciji poudarjajo, da pomeni agresija «težko krizo procesa pomlrjevanja in hud udarec za mir«. S svojo odločitvijo je SZ ((kršila listino Združenih narodov ln vsako načelo mednarodne moralnosti«. Vodstvo KD polemizira z Izjavo ročll, da je zunanji minister Hajek na pota v New York. Potem je navzoče obvestil še o napovedani stavki ter sporočil, da se je v ČSSR zbral izredni kongres KPČ. Izjavil je še, da večina češkoslovaškega prebivalstva podpira voditelja partije Aleksandra Dubčka. V bistvu je češkoslovaški delegat podčrtal te točke: 1. okupacija je absolutno ilegalna. 2. Samo ustavni predstavniki, ki so bili zakonito Izvoljeni, so pravi predstavniki republike in ljudstva ln zato se jim mora omogočiti svobodno izvrševanje njihovih ustavnih funkcij brez nezakonitega vmešavanja okupacijskih sil. 3. Vsa dejanja okupacijskih sil v CSSR so nezakonita. 4. Okupacija se mora takoj končati, tuje oborožene sile se morajo takoj in v celoti umakni ti s češkoslovaškega ozemlja in vzpostaviti se mora suverenost ln teritorialna oelovitoet republike. Mužik je zaključil z zagotovitvijo, da njegova država brani stvar socializma, ker so Ideje socializma svete. Sledil je daljši In hud besedni spopad med sovjetskim in ameriškim delegatom. Sovjetski delegat Je skušal doseči, da bi se debata odložila, ameriški pa se je temu upiral. Diskusija med Ballom in Malikom, v katero so posegli tudi drugi delegati, je trajala približno poldrugo uro. Očitno Je bilo, da hoče Malik preprečiti, da bi prišlo do glasovanja vse dotlej, dokler ne bi bila v Pragi postavljena kaka prosovjetska vlada. In tako Je po besednem spopadu z Ballom in brazilskim delegatom začel neskončno dolg govor, v katerem Je mnogo govoril o ((češkoslovaških Judežih v službi ameriške vohunske službe«. Končno je le prišla na glasovanje resolucija, ki obsoja SZ in države varšavskega pakta. Za resolucijo so nujno, da komunistične partile in l'ke zvidovinske dosežke SZ ln so-I vlade petih držav sDre'mejo zahteve' ''0' 1 ' i ln njihovo od!o (partije in vlade CSSR ter da u ’ "''32 v antifoVitlčnem In are srsisrstirtsE •CSImSSTS Iž unjSoi™** zDa 1» ------------- 1 nacionalistična Kitajska, proti SZ Alžirija, Indija ln Pakistan. Toda narod. (No'inljevanje na 2. strani) I te Madžarska, vzdržale pa so se Malik je postavil svoj veto in tako se bo ta seja po pet ln pol ure nočne debate o češkoslovaški krizi nadaljevala danes zvečer ob 23. uri. Sicer se pa tu sprašujejo, kakšen smisel bo pravzaprav lahko Imelo nadaljevanje seje spričo nadaljnjega razvoja češkoslovaške krize, ki se je odprlo s potovanjem predsednika Svobode v Moskvo. Prav zaradi tega Je tud! vprašanje, kakšno korist bo Imelo Hajekovo potovanje v Washlngton. Jugoslovanski predstavnik v OZN Živojin Jazlč Je v četrtek zvečer poslal Varnostnemu svetu pismo, v katerem Izraža popolno solidarnost jugoslovanske vlade z vlado CSSR. Jugoslovanska vlada v celoti podpira zahteve zakonite vlade Češkoslovaške za umik intervencijskih sil, za spoštovanje neodvisnosti in češke teritorialne oelo-vitosti in za spoštovanje suverene volje češkoslovaškega ljudstva. Jugoslovanska vlada obsoja intervencijo sil držav varšavskega pakta ter zahteva njihov takojšnji umik iz Češkoslovaške. NEW DELHI, 23. — Vsa opozicija razen komunistov Je danes zapustila parlament lz protesta, ker se Je Indija v Varnostnem svetu vzdržala pri galsovanju o obsodbi Sovjetske zveze. Ob vzklikih «21vela CSSR! Sramota nad Indijsko vlado!« sta opoziciji v obeh zbornicah priredili hrupne demonstracije proti predsednioi Gandhi. Predsednica Je v poslanski zbornici skušala pomiriti razburjene duhove ter je razložila, da obsodba SZ v Varnostnem svetu ne bi zajamčila Češkoslovaški njenih pravic. Povedala, Je, da Je hotela Indijska vlada zamenjati v resoluciji besedo «obsoja» z »obžaluje«, kar pa ni Mio sprejeto. Sicer pa je indijski delegat imel navodilo, da resolucijo v celoti podpre razen v točki, kjer se SZ in države varšavskega pakta «obsojajo». To pojasnilo pa opozicije ni zadovoljilo ln mnogo poslancev, med njimi tudi socialistični, so od predsednice zahtevali, naj odstopi, ker Je osramotila indijski Indijski minister za petrolej ln Kemične proizvode A soka Mehta pa je že včeraj odstopil, ko Je 1 opozicijo v parlamentu glasoval za resolucijo — ki je bila sicer zavr-njenja — z zahtevo, da Indija najostreje obsodi sovjetsko invazijo Češkoslovaške. Štirje člani kongresne stranke so glasovali skupaj s opozicijo. VVASHINGTON, 23. - Zaradi češkoslovaške krize je bil odpovedan sestanek med predsednikom ZDA Johnsonom ter predsednikom sovjetske vlade Kosiginom To je danes Javil list «Washington Post*. Sporočilo o sestanku bi moralo biti objavljeno, kot poroča omenjeni list, v sredo ob 1.30 (po it. času). Državnika bi se morala predvsem pogovarjati o zmanjšanju števila strateških jedrskih raket Toda trinajst ur pred objavo tega poročila o vrhu, je sovjetski veleposlanik v Washingtonu obvestil predsednika Johnsona o Invaziji češkoslovaške. Sestanek na vrhu je bil torej odpovedan Bela hiša ni hotela povedati nobenega svojega mnenja o tem, kar piše ((VVashington Post«. Sestanek na vrhu je odpovedan, mogoče pa tudi le odložen. Slišijo se komentarji, da je treba tak sestanek na vrhu med SZ in ZDA spravljati v okvir teorije o razdelitvi sveta na interese sfere, ki je bila sprejeta na Jalti. Toda prav v trenutku, ko se Je eden od obeh partnerjev omadeževal z novim krivičnim dejanjem, bi sestanek Johnsona s Kosiginom ne bil popularen za ZDA. ((Sovjetska invazija Češkoslovaške postavlja v popolnoma drugačno luč vprašanje umika ameriških čet iz Zahodne Evrope*, Je izjavil senator Mike Mansfield, šef večine v senatu, skupini časnikarjev. ((Spričo tega dogodka se ml adl, da nimamo druge izbire, kot da obdržimo naše enote v Evropi.* Povedal je, da se z obžalovanjem odpoveduje svojemu načrtu resolucije za zmanjšanje ameriških čet v Evropi (350.000 mož). Nadaljevanja s prve strani Predsednik Silhan Je potem tudi sporočil, da bodo takoj sklicali izredni kongres slovažke partije. Kakšno izredno moč in kakšno avtoriteto uživa partijsko vodstvo, k’, je bilo izbrano na 14. izrednem kongresu komunistične partije Češkoslovaške, Je dokazala tudi splošna stavka, ki jo je partija proglasila po vsej državi od 12. do 13. ure kot »opozorilo«. Točno ob 12. so zatulile vse sirene, v zvonikih so pričeli biti plat zvona in pričel se je popoln molk. V Pragi se je življenje zaustavilo. Promet je že tako majhen, ustavili pa so se vsi avtomobili, tramvaji in avtobusi. Mimoidoči pa so se skrili v veže tako, da je bilo mesto kot izumrlo. Nekaj po 13. uri pa je mesto ponovno zaživelo. Množična demonstracija nas kaj neprijetno spominja na dogodke, ki so jdh številni Slovenci doživeli med okupacijo italijanske fašistične vojske med drugo svetovno vojno, ko Je Osvobodilna fronta slovenskega naroda, v kateri so bili takrat v Prvih vrstah in najbolj požrtvovalni slovenski komunisti, proglasila več podobnih manifestacij In ko so bili med proglasitvijo splošne stavke na ulicah le okupatorjevi fašistični vojaki in redki izdajalci. Plenum centralnega komiteja Komunistične partije CSSR Je tudi sklenil, da morajo vse organizacije upoštevati izključno navodila novoizvoljenega vodstva. Istočasno je sklenil, da se takoj prično izredne konference vseh lokalnih organizacij. ki naj obravnavajo o stališčih plenuma, tako da ne bd bilo nobenega dvoma, kdo podpira in kdo ne podpira češkoslovaško vodstvo, in da skratka ne hi bilo vej nobenih izgovorov. Po vesteh Tanjuga iz Jihlave je Izredni 14. kongres KP Češkoslovaške. ki se je tajno sestal v dvorani neke tovarne v Pragi, sklenil stalno zasedati, seveda v kolikor se bo vsaj večini delegatov uspelo izogniti aretaciji. Akcije za aretacije so že pričele. Kongres je izvolil novo vodstvo KPC, v katerem so ostali aretirani, oziroma internirani, voditelji, medtem ko so iz tega izpadli vsi že prej politično diskreditirani oziroma tisti, ki so v zadnjih časih stali na strani okupacijskih oblasti kot so Bllak, Iradra, šveslka, Mastak in drugi. Pred kongresom so skušali pregovorita delegate, za sodelovanje z okupacijskimi oblastmi, kar pa so delegati odločno odbili. Podoben poskus na začetku kongresa je prav tako bil enodušno odbit. Delegati kongresa so bili najprej obveščeni o grobem ravnanju okupacijskih oblasti pri aretacija nal-višjih partijskih in državnih voditeljev. Tako so navadni sovjetski vojaki are tir ailf ^predsedstvu vlade, predsednika Strugala in Ha-mouza, tajnike ih druge osebe kabineta pa so nagnali v klet. Predsednika Cemika so odpeljali v nepoznano smer. Cemik je zastonj zahteval, da mu omogočijo takojšen stik s predsednikom republike Svobodo. Izredni kongres KP Češkoslovaške se je sestal dejansko ilegalno. To Je prvi kongres komunistične partije v socialistični državi, ki je zasedal ilegalno Delegati so se, kot je že rečeno, zbrali v hali tovarne, prav tako so se tajno razšli, da hi tajništvo obvestili o sklepih najvišjega partijskega vodstva. Kongres ni imel časa, da bi včeraj razpravljal o stalnih vprašanjih dnevnega reda. Vsi delegati so bili globoko ganjeni, ko jim je bilo sporočeno, da jih pozdravlja mati A-leksandra Dubčka, ki v Tmečdnu (Slovaška) joče za sinom, katerega usoda Je negotova. Kongres je končal svoje zasedanje ob 21.45 s sprejemom resolucije ljudstvu ln članstvu partije. Kongres bo nadaljeval delo, v kolikor bo večini delegatov uspelo ostati na svobodi. Radijska postaja iz Trenčina sporoča, da je mati Dubčka bila danes pri poveljniku sovjetskih čet generalu Pavlovskem, katerega je zaprosila, da izpusti sina. Sovjetski general je odgovoril, da Dubček ni držal besede, ki jo je dal v čemi in v Bratislavi, da ga menda niso zaprli in da se sedaj z njim pogajajo. Dodal je, da je to »zadeva v‘soke politike« V ilegalni izdaji glasila češkoslovaških sindikatov «Prace» je objavljena poslanica Dubčka, v kateri se poziva prebivalstvo, naj ho mirno ln se obsoja morebitne izdajalce. List piše, da je Dubček interniran v neznanem kraju. Nadaljujejo se aretacije, ki Jih menda vodi član tajne poliicje Sal-govič in ki je menda edini, ki so-deljuje s okupatorji, medtem ko vse ostale policijske in vojaške oblasti nočejo sodelovati. Vendar težko kogar koli zapro, ker tajne radijske partijske postaje obveščajo državljane o premikih policijskih avtomobilov. Neka tajna radijska postaja Je obajvila vest, da je do sedaj zasedlo češkoslovaško ozemlje 30 sovjetskih divizij. Med najbolj senzacionalnimi vestmi je sporočilo, da je tajnik centralnega komiteja partije Cisar zbežal iz koncentracijskega taborišča. Niso znane podrobnosti. Cisar Je dejal, da mu je uspelo »bežati s pomočjo tovarišev ln da se zahvaljuje novemu centralnemu komiteju za svojo izvolitev. Izjavil Je, da upa, da bodo uspeli doseči odhod tujih okupacijskih čet in ustvariti pogoje za normalno življenje. Tajna radijska postaja Je v Pragi večkrat pozvala znanega tekača in olimpijskega zmagovalca Zatopka, da naj se skrije, ker ga išče policija. Zatopek je včeraj v uniformi polkovnika na trgu v Pragi zelo ostro obsodil Sovjetsko zvezo, ko Je govoril z mladeniči. Po vesteh iz raznih prestolnic •o sovjetske oblasti zasedle osrednjo poštno poslopje ln so prekinile vse mednarodne telefonske ln telegrafske zveze s CSSR. Pregled oblasti, narodna skupščina, vlada in drugi organi. Osrednja dogodka današnjega dne sta bila vsekakor splošna stavka, ki so jo razglasili v znamenju protesta proti okupaciji in pa odhod predsednika republike Svobode v Moskvo. Stavko so najavile danes opoldne številne sirene tovarn in avtomobilov in glas zvonov iz vseh cerkva. Po poročilih agencije je današnja enourna generalna stavka na Češkoslovaškem povsem u-spela. Mesta so bila čisto opustela. Na ulicah so ostali le vojaki okupacijskih čet. Na zidovih hiš so ostale napisane poslanice prebivalstvu, da naj med stavko ne prihajajo na ulice in pusti okupatorje same. Medtem ko so si prebivalci Češkoslovaške minula dva dni zelo prizadevali pogovarjati se s sovjetskimi vojaki, jih prepričevati v svojo zvestobo socializmu in jih prositi naj se vrnejo domov, se danes niso pogovarjali z okupatorji, ampak so jih ignorirali. Praški radio je sporočil, da je na seji češkoslovaške vlade, ki je bila ponoči, predsedoval podpredsednik Trougal, navzočih pa je bilo 22 ministrov. Razpravljali so predvsem o problemu zaščite pravic državljanov. 0 ter, se je vlada po telefonu pogovarjala s predsednikom republike Svobodo, ki je poudaril, da_ je izpustitev vseh interniranih češkoslovaških funkcionarjev pogoj za obnovitev dela vlade in normalizacijo življenja v državi. Svoboda je izjavit, da ja izkoristil vsa sredstva, da bi to dosegel, vendar brez uspeha in je zato odpotoval v Moskvo. Vlada je za člane njegovega spremstva imenovala podpredsednika Husaka in ministra za obrambo Dzura, medtem ko je narodni odbor fronte imenoval za svojega zastopnika pravosodnega ministra Kučera. Radijska postaja je poudarila., da vlada ni odločala o drugih članih spremstva predsednika Svobode. Legalna praška radijska postaja je danes sporočila, da je predsednik Svoboda pred odhodom v Moskvo izjavil, da se je za to potovanje odločil po neuspešnih pogovorih s sovjetskimi okupacijskimi oblastmi v Pragi, češkoslovaški predsednik je izjavil, da ga čakajo težke naloge, da pa bo o vsem poročal, ko se bo vrnil iz Moskve. Po najnovejših novicah se bodo pogovori med češkoslovaško delegacijo in sovjetskimi voditelji nadaljevali še jutri. O stanju na Češkoslovaškem, in o odporu, ki ga daje prebivalstvo tujim okupatorjem pričajo mnogoštevilna poročila. Tako ugotavlja eden izmed očividcev, ki se je nedavno vrnil iz češkoslovaške, da je nemogoče opisati vso tragedijo češkoslovaškega ljudstva, takšno tragedijo socializma v svetu, kakršna je zdaj na češkoslovaškem. Vse po mestih in vaseh, pogovor ljudi na ulicah, ali na zborovanjih vse je zelo pretresljivo. V Znojmu, kraju blizu avstrijske meje, je neverjetna podoba. V središču mesta je velik spomenik sovjetskemu vojaku osvoboditelju li, tal kot okupatorji,- -Okoli spomenika pa -vihrata dve črni' zastavi dolgi kakor spomenik. Tudi ves trg je poln češkoslovaških in črnih zastav ter gesel, ki pozivajo sovjetske vojake, naj se vrnejo domov in sporočajo da je to socialistična država, pozdravljajo Dubčka, Svobodo in druge. črne zastave so na vseh javnih poslopjih od partijskih komitejev in ljudskih odborov, do vseh drugih hiš. Ali je kaj bolj pretresljivega kakor besede župana Jihlave na partijskem aktivu tega mesta, ko je dejal: eStrašno mi je samo pomisliti, da v varnostnem svetu kapitalistične države branijo svobodo, neodvisnost in pravice neke socialistične države, ki je ogrožena od drugih socialističnih držav«. Svobodna radijska postaja «Hra-dec Kralove« sporoča, da danes ljudje množično po trgovinah, avtobusih in drugod podpisujejo poziv generalnemu sekretarju združenih narodov V Tantu. Podpisujejo ga vsepovsod, kjer koli so dobili besedilo tega poziva. V nekem mestu na češkem se je dogodilo, da sta pred poslopje ljudskega odbora prišla dva sovjetska polkovnika in pozvala sekretarja mestnega komiteja, predsednika mestnega odbora, komandanta milice in šefa mestne varnostne službe, naj gredo takoj z njima v bližnje sovjetsko poveljstvo. Vsi ljudje v dvorani pa so sklenili, da naj pridejo predstavniki sovjetskega poveljstva v poslopje mestnega komiteja, če želijo pogovore, člani predsedstva so zbranim partijskim funkcionarjem izjavili, da ne bodo šli s poslopja mestnega komiteja prostovoljno, ampak samo pod silo. Praški radio je sporočil, da so se v kraju Superku na Moravskem ženske polegle na cesto in tako u-stavile sovjetske tanke. Po poročilih praškega radia je član predsedstva CK KP češkoslovaške in predsednik češkega narodnega sveta Če-šmir Cisar na prostosti. Cisar je izjavil, da so ga okupacijske oblasti zaprle, vendar se mu je posrečilo pobegniti in zdaj se skriva pri zvestih domoljubih. Izredno pomembno vlogo v sedanjem boju češkoslovaškega ljudstva vsekakor opravljajo svobodne radijske postaje, ki jih organizirajo povsod, namesto rednih postaj, ki so jih zavzele okupatorske sile. Češkoslovaško podzemeljsko radijsko omrežje je izredno dobro organizirano in kaže, da so okupacijske oblasti prav danes začele s posebnimi inštrumenti velik lov na vse te radijske postaje. Današnji dan je dal obilo dokazov da se na Češkoslovaškem razrašča vseljudski odpor proti tujim okupatorjem. Vendar je pričakovati, da to dejstvo ne bo vplivalo na okupatorje v tem smislu, da bi ustregli želji češkoslovaškega ljudstva in vsega sveta ter se umaknili s Češkoslovaške, temveč se je bati še ostrejših represalij nad češkoslovaškim ljudstvom. Vsaj tako je bilo moč razbrati iz današnjega pisanja glasila sovjetske vlade «Iz-vestja«, ki pravi, da so sovjetski vojaki odločeni, da bodo izpolnili «svojo intemacicmalistično dolžnost« in da bodo preprečili kontrarevolucijo na Češkoslovaškem«. LAGOS, 23. — Tiskovna agencija «AFP» poroča, da so danes vojaki in civilno prebivalstvo zapustili Abo, upravni center Biafre. Biafr-ska televizija ne oddaja več. Nigerijske zvezne enote so se včeraj utaborile deset km daleč od biafr-ske prestolnice, Id Je ostala praktično brez zaščite. Dogodki na Češkoslovaškem še vedno v središču pozornosti jugoslovanske javnosti vr k Beograda so zakoniti predstavniki vlade CSSR izdali proglas vladam in komunističnim partijam v Sik podprl predlog o sklicanju sestanka evropskih komunističnih in delavskih strank (Od našega stalnega dooisnika) BEOGRAD, 23. — Dogodki na Češkoslovaškem in trenutno še vedno žalostna in negotova usoda češkoslovaškega ljudstva je še vedno v središču pozornosti jugoslovanske dejavnosti, ki globoko sočustvuje z bratskim ljudstvom prijateljske češkoslovaške. Jugoslovani nudijo te dni nesebično pomoč številnim češkoslovaškim turistom, ki nimajo možnosti vrniti se v domovino. Po primeru Zagreba, je danes tudi delavski svet beograjskega prometnega podjetja sprejel sklep o brezplačnem prevozu češkoslovaških državljanov na mestnih prometnih sredstvih. Gostinsko podjetje Kazina nudi brezplačno hrano vsem Cehoslovakom, ki stanujejo pri zasebnikih. Za tiste čeho-slovake, ko so v halah beograjskega sejmišča, v spalnih vagonih in na potniški ladji «Družba», so prav tako organizirali prehrano v bližnji restavraciji. Dobro organizirana je prav tako oskrba češkoslovaških državljanov v študentskem naselju, v kampingih v Košutnjaku in na avtocesti Zagreb - Beograd Avto-moto zveza Jugoslavije nudi brezplačno pomoč in. oskrbo in tehnično pomoč vsem češkoslovaškim motoriziranim državljanom in po potrebi nudi do 20 litrov bencinskih bonov. Danes sc bili v vseh krajih Jugoslavije sestanki delovnih kolek tivov, osnovnih organizacij ZK in vodstev drožbeno-političnih organizacij na katerih so soglasno obsodili vojaško intervencijo sil varšavskega pakta na češkoslovaškem in odobrili stališče najvišjih jugoslovanskih državnih in partijskih voditeljev v zvezi z dogodki v bratski češkoslovaški. V Beogradu se je danes pod vod-stom predsednika republike maršala Tita pričela 10. seja CK ZKJ, na kateri razpravljajo o položaju, ki je nastal z napadom oboroženih sil Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske, Vzhodne Nemčije in Bolgarije na češkoslovaško. Uvodno besedo je podal predsednik republike maršal Tito. Po diskusiji bo plenum sprejel ustrezno resolucijo, s katero bodo, z ozirom na soglasnost, verjetno obsodili intervencijo in podprli že znano stališče jugoslovanskega državnega in partijskega vodstva v zvezi s temi dogodki. Predsednik republike maršal Tito in CK ZKJ so v zadnjih dveh dneh prejeli nad 2300 brzojavk, v katerih organizacije ZK iz raznih krajev Jugoslavije dajejo polno podporo stališču državno-partijske-ga vodstva Jugoslavije v zvezi z dogodki na češkoslovaškem. Komunisti in ostali člani delovnega kolektiva agencije Tanjug so danes s skupnega sestanka, katerega' 'sč'*je: udeležil tudi predsednik aveze češkoslovaških novinarjev V. Kašpar, ki se mudi v Jugoslaviji, poslali brzojavko češkoslovaškim novinarjem, v kateri izražajo občudovanje za njihovo hrabro in dostojanstveno borbo in delo, ki ga nadaljujejo v pogojih polne okupacije. Komunisti ln člani delovnega kolektiva Tanjuga Izražajo v brzojavki prepričanje, da bo končno zmagala pravičnost in resnica, kajti nasilje ni nikdar prineslo korist socializmu in to nasilje tudi ne bo zlomilo ljudstva, ki želi živeti v miru ln samostojno odločati o svoji usodi. Člani zakonite češkoslovaške vlade, ki so trenutno v Beogradu in sicer podpredsednik vlade akademik dr. Sik, zunanji minister prof. dr. Hajek, minister za načrtovanje dr. F. Vlasak, gradbeni minister dr. inž. Trokan in predsednik centralne komisije narodne kontrole inž. S. Gašparik so danes v pozivu, ki so ga naslovili na vse vlade sveta, obvestili o nasilni nezakoniti Intervenciji čet varšavskega pakta v Češkoslovaški in internacije oziroma aretacije predsednika vlade inž. Cemika, predsednika ljudske skupščine Smr-kovskega, predsednika češkega nacionalnega sveta dr. Cisarja, notranjega ministra J. Pavla, predsednika ljudske fronte dr. Krdegla, prvega tajnika KP KPC Aleksandra Dubčka, člana predsedstva CK KPC in docenta dr. Simuna. člani zakonite češkoslovaške vlade zahtevajo od vlad, da poleg ukrepov za umik okupacijskih čet uporabijo vsa sredstva, ki so Jim na razpolago, da se spuste na svobodo aretirani voditelji Češkoslovaške. Oni prav tako zahtevajo od vlad, da ne priznajo nikakršne vlade oziroma organov, ki bi jih sestavili pod okriljem okupacijskih sil. Češkoslovaška ima še vedno, poudarjajo člani češkoslovaške vlade v svojem pozivu iz Beograda, edino zakonito vlado, vlado Inž. Ol-driha Cemika, v Inozemstvu zastopa v njenem imenu podpredsednik vlade akademik dr. Oto Sik in nekaj ostalih članov vlade, zunanjepolitične posle Češkoslovaške pa upravlja zunanji minister prof. dr. J. Hajek, ki je za to dobil ustrezna polnomočja. Član predsedstva CK KPČ Šik je danes v imenu skupine članov in funkcionarjev KPČ v Beogradu s pozivom obvestil vodstva vseh komunističnih in delavskih strank in partij o nasilni okupaciji Češkoslovaške kljub jamstvom, ki so bila dana KPČ od strani vodstva KP SZ na razgovorih v čierni ob Tisi in vodstva ostalih komunističnih partij petih držav varšavskega pakta na razgovorih v Bratislavi. Šik obvešča vodstva komunističnih in delavskih partij o aretaciji in internaciji voditeljev Češkoslovaške, o prevzemanju partijskih tajništev, o poskusu onemogočenja normalnega delovanja partijskih organov in zagotavlja, da partija kljub temu nadaljuje svoje delovanje. V težkih pogojih se je sestal izredni 14. kongres partije, katerega se je u-deležilo od skupno izvoljenih 1500 delegatov 1219, ostali so bili preprečeni bodisi zaradi okupacije, bodisi ker so bili aretirani, šik obvešča vodstva komunističnih in delavskih partij o sklepih kongresa, ki je izvolil novo vodstvo, v katerem so Dubček in vsi ostali aretirani tovariši, iz katerega pa so izključili peščico »prodanih oseb«. češkoslovaški ne grozi protirevolucija, poudarja Šik, temveč poskus peščice dogmatikov in sekta-šev, ki so izdali partijo in ljudstvo, da bi s pomočjo bajonetov tujih armad formirali v Češkoslovaški okupacijski režim stalinističnega tipa in prevzeli vodstvo partije. Peščica prodanih duš je tvorila le manjšino v predkongresnem partijskem vodstvu, ki je že na tem kongresu izgubila vse funkcije. Izredni 14. kongres je izvolil novi CK KPČ, ki je formiral svoje predsedstvo in tajništvo partije. Prvi tajnik KP Češkoslovaške je ostal tovariš Aleksander Dubček, za člane predsedstva so poleg ostalih iz- MniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiimiiiiimMiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiHiiitiiii DOGODKI V CSSR GLEDANI 1 MOSKVE Sovjetski tisk kritizira zahodne komunistične partije Poziv Tassa «bratom Cehom in Slovakom» na sodelovanje z «zunanjimi» četami MOSKVA, 23. — «Protisodaldstič-e sile so pripravljale revolucionar-l udar: dogodki v teku dokazuje-), kako so bili upravičeni in hitri clepd bratskih partij Ceškoslova-ti, kjer je polom zunanjih in no-anjih protirevolucionarnih sdl zasl hud udarec imperialistom, ki a skušali minirati notranjost s> lalfetičme družbe«. To piše »Prav-a» v uvodniku o češkoslovaških ogodkih, o katerih pišejo tudi, in > na vidndh mestih, današnji naj-ažnejši dnevniki. Uvodnik »Pravde« že najavlja u-oeh aken je, ki so jo izvedli Sovjeta zavezniki ter piše, da so se ssnično patriotične sile češkoslo-aškega naroda, ki so ostale zveste lealom marksizma - leninizma in roletarskega intemadonalizma, po-tavlle v obrambo njihovih sociali-tičmdh pridobitev. Ni nobenega dvo la, da bo delavski razred na če-toslovaškem ta njegova komuni-bična partija, ki stoji na čelu vseh atriotdčnih sil v državi, premagal se protirevolucionarne sile in o-ranil socialistični stotem in socia-stično bodočnost njihove države. Eden najbolj znanih uvodničar-3v Pravde Jurij Stukov, ki je čla-ek posvetil odporu «zunanjim» če-un na Češkoslovaškem, pravi, da o imeli odpor v načrtu ta izraža panje, da bodo «patriotične sile leškoslovaške lahko stavile v red vojo hišo«. Po žukovem mnenju 0 se »protisocialistični elementi a Češkoslovaškem že vnaprej pn-ravili na borbo v dveh inačicah. 1 prvo, »mirno«, so se hoteli vti-.otopiti do ključnih položajev, dru-a varianta pa naj bi bila nasilna. Isti uvodničar je dalje napisal, da »je nemogoče razumeti protislovna stališča voditeljev nekaterih komunističnih partij, ki so pokazali nezaupljivost do akcije zdravih sil Češkoslovaške In bratskih držav ta da je nemogoče obrazložiti si to nerazumevanje nevarnosti, ki predstavlja za socialistično stvar aktivizacija protirevolucionarnih sil v Pragi. Žukov se sprašuje, če jih ni morda zavedla imperialistična propaganda in če niso razumeli jedra položaja, da so v naglic^ izrazili takojšnje nese glasje nad zadržanjem socialističnih držav, ki so se držale v Bratislavi sprejete obveznosti. Uvodničar nadalje opozarja »naše prijatelje«, da bi jih moral tepistični članek «New York Timesa« prebuditi, ker so v tem »zlobno odobravali »komunistične voditelje, ki so se izrekli proti «podpori socialističnih držav Češkoslovaški«. V «Pravdi» poudarjajo, da so številne partije, med katerimi je delavska stranka Vietnama, ki je v prvi liniji protiimperialistične borbe, takoj lahko razločile prijatelje od sovražnikov in so o dogodkih na Češkoslovaškem podale politično korektno sodbo. Žukov navaja tudi skoraj istočasno zasedanje sveta atlantskega pakta v Bruslju In socialistične Internacionale v Kopenhagnu, kjer so »skoraj v istem dunu in z istih zornih kotov proučili češkoslovaško vprašanje«, žukov kritizira v glasilu sovjetske partije člane glavnega sveta socialistične internacionale, med katerimi je tudi «bivši podpredsednik italijanske vlade Nenni, ki je nalašč pritekel iz Rima in druge, njemu podobne po- litikante.« Dopisi iz Prage govore o inciden tih in napadih na sovjetske vojake in pripominjajo, da te provokacije ne morejo ostati brez odgovora. Glasilo komunistične partije SZ je tudi opisalo dogodek pred praško radijsko postajo, kjer so zažgali sovjetski tank. Medtem ko je gorelo, pravi dopisnik v članku, so z zadnjih nadstropij poslopja streljali, medtem ko so »provokatorji, ki so se zabarikadirali na sedežu radia kričali, v veliko zadovoljstvo zahodnih dopisnikov, ki go tovo niso slučajno na kraju, »slišite, da streljajo na nas«. V člatiKU je omenjeno, da so streljali na sovjetske vojake tudi s strehe narodnega muzeja in da so morali ukrepati, da so preprečili oborožene provokacije Tiskovna agencija Tass je dane« objavila proglas, s katerim sovjetska vlada ta vlade štirih zavezniških držav vabi »naše brate Ceiie in Slovake« na sodelovanje z »zunanjimi« oboroženimi silami in na mir, voljeni tudi tovariši, ki so jih oku- pacijski organi s silo odpeljali v neznano. »Zahtevamo od vas, tovariši,« poudarja Šik v svojem pozivu, da se v stikih s KPČ izključno razgovarjate z organi partije, ki so normalno izvoljeni na 14. kongresu, da ne priznate samozvance, ki bi poskušali nastopati v imenu partije. Prosimo vas, da v duhu proletarskega internacionalizma nudite naši partiji in češkoslovaškemu ljudstvu bratsko pomoč v borbi' proti nezakoniti okupaciji za osvoboditev vodilnih zastopnikov partije in za ustvarjanje normalnih pogojev za delovanje partije in življenja ljudstva. Prosimo vas, da izkoristite vsa dostopna sredstva vpliva na komunistične partije petih držav varšavskega pakta, ki bi vodila v smeri teh smotrov. Istočasno zahtevamo od vas, da v tem novo nastalem položaju ponovno proučite možnost realizacije poziva vodstva KP Francije za sklicanje sestanka evropskih komunističnih in delavskih partij, na katerem bi se razpravljalo o odnosih med KP Češkoslovaške in komunističnimi partijami držav varšavskega sporazuma. Ta sestanek bi morali sklicati čimprej in ne glede na morebitno omahovanje nekaterih partij v zvezi z udeležbo. Edino tak sestanek lahko nudi toliko potrebno nujno pomoč KPČ in češkoslovaškemu ljudstvu v tem težkem položaju. Prosimo vas prav tako, da se potrudite, da pošljete vaše zastopnike v Češkoslovaško, da bi se na kraju lahko prepričali o stvarnem položaju, v katerem se nahaja partija v naši okupirani državi.« B. B. PALO ALTO, 23. — V zdravstvenem centru stanfordske univerze je danes dr. Shumway presadil srce 20-letnega ameriškega marine-sa Larryja Smitha, ki se je pred odhodom v Vietnam smrtno ponesrečil med prometno nesrečo, v 42-let.nega upokojenega poštnega uradnika Leonarda Draka. KPI (Nadaljevanje z 1. strani) KP«. Po mnenju vodstva KD se izjava političnega urada KPI »Izogiba resni oceni ideoloških in političnih vzrokov«, ki so privedli do češkoslovaške krize. Iz Kopenhagna se je danes vmll v Rim predsednik PSU Nenni, ki se je na Danskem udeležil zasedanja socialistične internacionale. Ob prihodu na letališče v Fiumicino je dejal, da je, ko je izvedel za češkoslovaške dogodke, začutil odpor in globoko zaskrbljenost za položaj, ki se je ustvaril v Evropi in na svetu. Senator Ferruooio Parri piše v reviji «Astroiablo», da je prva ln skoraj nagonska reakcija vseh svobodnih in odgovornih oseb »osuplost in odpor«. «Ta velika napaka — piše Parri — bo imela porazne In nepredvidljive posledice«, med katerimi ((oslabitev komunističnih stališč po vsem svetu, utrditev desničarskih pozicij v vsem kapitalističnem svetu, začenši od ameriških volitev, in večje težave v boju proti NATO.« V članku, ki ga objavlja tednik «L’Europeo«, pojasnjuje poslanec Ingrao, član vodstva KPI. stališče partije o češkoslovaških dogodkih. Ingrao izraža prepričanje, da »morajo proletarski internacionalizem, izgrajevanje nove enotnosti ter solidarnost s SZ in ostalimi socialističnimi deželami temeljiti na odkriti razpravi o nesoglasjih in o najtežjih problemih našega gibanja«. Ingrao poudarja tudi veljavnost Togllattijevega Jaltskega memoriala ln trdi, da «samo na tak način zgrajena enotnost delavskega gibanja lahko stre imperialistične manevre in pripomore k izhodu iz težkega dramatičnega sedanjega položaja«. Tajnik PSIUP poslanec Vecchiet-tl je danes izjavil, da morajo »vse socialistične države in vse komunistične in delavske stranke spoštovati odločitve izrednega kongresa KPC in novega CK». V Imenu Združenja bivših političnih deportiranoev v nacističnih taboriščih Je danes obsodil sovjetski napad na CSSR tudi predsednik združenja senator Piero Caleffi. imimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiimiinmiuiittiniiHHiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii PO VSEJ SLOVENIJI ZARADI DOGODKOV V CSSR Protestne resolucije SZ in peterici varšavskega pakta Nesebična pomoč češkoslovaškim turistom (Od našega posebnega dopisnika) LJUBLJANA, 23. — Iz vseh krajev Slovenije še vedno prihajajo poročila o protestih, sestankih v raznih družbenih in političnih organizacijah ter po tovarnah in u-stanovah zaradi dogodkov na češkoslovaškem. Poleg tega poročila govore tudi o akcijah zb.ranja pomoči za češkoslovaške državljane. ki jih je okupacija njihove domovine zatekla v Jugoslaviji. Danes popoldne je bil pri podpredsedniku republiškega izvršnega sveta Slovenije Vinku Hafnerju sestanek, na katerem so razpravljali o vrsti problemov okrog sprejemanja ln nameščanja državljanov češkoslovaške republike, ki so ostali v Sloveniji. Udeleženci se Stanka so najprej sprejeli sklep, da bodo ustanovili koordinacijski odbor pri republiškem odboru Rdečega križa. V tem odboru bodo predstavniki Socialistične zveze, sindikata, mestnega sveta, republiškega sekretariata za zdravstvo in Turistične zveze Slovenije. Odbor bo dajal vse ustrezne Informacije o možnosti preživljanja češkoslovaških državljanov ter vsklajeval delo vseh institutov In organizacij. Sicer pa že tretji dan priteka nesebična pomoč češkoslovaškim turistom, ki jih je agresija doletela na počitnicah v Sloveniji in v drugih delih Jugoslavije. Danes je glavni odbor Rdečega križa obiskalo 25 češkoslovaških mladincev, ki so se prišli zahvaliti za izkazano solidarnost m so se želeli oddolžiti z darovanjem krvi. Glavni odbor Rdečega križa za Slovenijo Je poskrbel, da je več kot 300 državljanov češkoslovaške dobilo odeje v kamipdngu na Ježici pri Ljubljani. Poleg tega so razporedili 60 češkoslovaških družin pri zasebnikih In jim zagotovili popolno oskrbo. V raznih delih Ljubljane še zdaj tečejo razne zbiralne akcije za pomoč češkoslovaškim državljanom. Poleg tega pa na Rdeči križ prihajajo številne ponudbe za tako pomoč od raznih delovnih kolektivov, kot na primer podjetje »žito« v Ljubljani, ki se je obvezalo, da bo preskrbelo 36 češkoslovaških državljanov. Mnoga druga podjetja so darovala hrano, obleko ali pa večje denarne zneske. Podjetje «Ljubljana-Transport» pa Je sklenilo nuditi brezplačen prevoz s svojimi avtobusi po Jugoslaviji in v mestnem prometu. Prav takšno u-slugo so pripravljeni nuditi češkoslovaškim državljanom tudi Avto-moto zveze in druge organizacije. že tretji dan pa so v teku tudi razna protestna zborovanja, na katerih ljudje protestirajo zoper nasilja na češkoslovaškem. V Zagorju ob Savi so danes delavci treh tovarn sprejeli posebno protestno resolucijo, ki so jo poslali veleposlaništvu Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske In Bolgarije v Beogradu. V resoluciji zahtevajo takojšen umik vseh tujih čet Iz češkoslovaške. Popoldne Je bilo v rudniku «Hrastnik» zborovanje rudarjev, na katerem so govorili o najnovejših dogodkih na češkoslovaškem ln poslali protestne resolucije. Ob slovenski obali na Koprskem so prav tako številna zborovanja, na katerih delavci in drugi prebivalci odločno obsojajo napad na češkoslovaško in Izražajo podporo zakonitim organom oblasti in političnim organizacijam češkoslovaške ln stališčem Jugoslovanske vlade. • » • LJUBI TANA. 23. - Danes je v Ljubljani začela delo Mednarodna konferenca za razorožitev in mir. Konferenco Je odprl njen predsednik Kenneth Lee. Delegate Je v Imenu mestnega sveta Ljubijane pozdravil predsednik Miha Košak. Poleg njega je govoril tudi generalni tajnik jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov Drago Govorušič. Osrednji referat je imel dopoldne predstavnik Franclje Claude Bourdet, ki je osvetlil vzroke nedavnih dogajanj v Franclji. Zanimivo je. da Je n)e-gova razprava imela naslov »Francoska revolucija 1968». Bourdet je poudaril predvsem podrobnosti francoskega študentskega gibanja, pri čemer je še posebej podčrtal besede Jeana Paula Sartra na pariški univerzi, ko je dejal, da Je važno, da se pripadniki meščanstva združijo v revolucionarnem duhu z delavci. Po končanem referatu se je razvila živahna razprava, med katero je referent odgovarjal na posamezna vprašanja, ki so zadevala francosko revolucionarno gibanje v letu 1968 ln sodelovanje med posameznimi strankami. Delegati s posebno pozornostjo pričakujejo nastop češkoslovaškega predstavnika dr. Iva Vaslljeva, ki bo podrobno orisal dosedanja dogajanja na češkoslovaškem v zvezi z nedavno agresijo. D. K. STOLPEC INA ZAVAROVANJE, Kil JE ENAKOVREDNO| v v DEDIŠČINI Danes bomo obravnavali drugo obliko zavarovanja, ki Je enako dediščini. Vaši najdražji bodo lahko prišli takoj v P°' sest te dediščine v gotovini, katero boste pa VI ustvarili n® obroke in ki poleg vsega uživa velike davčne olajšave. Se Va® zdi mogoče? Prečitajte in prepričali se boste, da nismo Prfl' tiravali. tai h H Zavarovanje, o katerem govorimo, je tako imenovano (‘P0-polno življenjsko zavarovanje« (»a vita intera«), To zanimiv® obliko zavarovanja izbere tisti, ki želi biti gotov, da bodo Pre' živeli družinski člani z lahkoto prebrodili vse finančne težav«* ki so posledica njegove smrti. S tem zavarovanjem je na®' reč zagotovljena dedičem določena vsota denarja, katero la® ko dvignejo v trenutku ko zavarovanec umre. Ato tCe Ako se boste tudi Vi poslužili te oblike zavarovanja, ^ ste lahko rekli: «Storil sem vse, kar je v moji moči! Seda) sem zares miren!« najdražji® teža S tako zavarovalno polico zagotovite Vašim gotovost, da se bodo lahko uspešno zoperstavili vsem vam in da bodo lahko krili Vaše obveznosti napram upniko® (tretje osebe ali družabniki); zagotovili boste nedotaknjeno®1 j premoženja, ker boste dali na razpolago gotovino za kritje & puščinskega davka; ognili se boste delitvi imetja, ker bo d«-dičem na razpolago gotovina; in tako dalje... Tako dedišč® si lahko uredite v pičli minuti: ta čas potrebujete namreč, d* podpišete pogodbo in da vplačate prvi obrok. Dogovorjeno vs«-to lahko plačate tudi v zelo dolgi dobi (do največje dov®" ljene starosti 85 let). Zadostuje nekaj tisočakov na mesec, ® si bomo zagotovili veliko vsoto. 40-letna oseba na primer s lahko zagotovi 4 milijone lir (povečano z dobičkom poslov®' nja), ako vplača samo 10.000 lir na mesec. Ne smete tudi pozabiti tega, kar smo Vam povedali v prejšnjih «stolpcih INA»: ako boste podpisali tako življenjs*® polico (to velja sicer tudi za ostale življenjske police), n® bodo Vaši dediči plačali zapuščinskega davka na zavarovan Vsoto. Življenjsko zavarovanje je torej idealno sredstvo, s k®' terim ohranite in celo povečate Vaše premoženje. Vse potrebne informacije lahko dobite brezobvezno. Obi1^ te se torej na agencije INA, ali pošljite priloženi odrezek, 10 ga prilepite na dopisnico. Vedno morate pa pomniti, da KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE . Ime................... Priimek............... I Ulica................. | Poštni kodeks in mesto j Pokrajina............. PD/22 Spoštovani IST1TUT0 NflZIONALE DELLE ASSICURAZ10NI Via Sallustiana 51 00100 ROMA VPRAŠANJA IN ODGOVORI^} Bolje ena sama višj# kot dve pokojnini Zadovoljni smo, da je naša razlaga o konvenciji o socialnem zavarovanju med Italijo in Jugoslavijo vzbudila toliko zanimanja med našimi čitatelji, ki so nam pisali ali pa ustno spraševali za razna pojasnila. Danes bomo odgovorili še na nekatera pisma naših čitateljev v upanju, da bodo naši odgovori prikazali ves problem še v jasnejši obliki. Citatelj J. Zidarič nas sprašuje, kako mu bo zaračunana pokojnina za invalidnost, za katero je prejšnji mesec naslovil prošnjo na INPS, glede na to, da je bil večji del svoje delovne dobe socialno zavarovan v Jugoslaviji. Predvsem ga zanima, kako konvencija obravnava ta primer. Citatelju lahko odgovorimoda DRUGI DAN PAPEŽEVEGA OBISKA V KOLUMBIJI Za reforme in odpravo ekonomskih nesorazmerij Papež je govoril kmetom Latinske Amerike, ki se jih je zbralo čez 200.000 na neki planoti blizu prestolnice BOGOTA, 23. — Na svojem obisku v Kolumbiji, ki traja že drugi dan, se je danes papež Pavel VI. sirečal s «campestaosd», kolumbijskimi kmeti, ki živijo v izredno ubož-nih razmerah v kolumbijskih '(sobanah«. Srečanje Je bilo v San Joseju, prostrani planoti, ki Jo od vseh strani obdajajo andski vrhovi, kakih trideset km od prestolnice Bogoti. Papeža, ki se je pripeljal z helikopterjem, je tu sprejelo 250 tisoč ljudi. Prisoten je bdi tudi Kolumbijski predsednik Lleras Restre-po. Papež je najprej blagoslovil novo oddajno postajo, katere stavba stoji prav na sredi planote, nato pa se je na jeepu odpeljal med «campesinose», ki so ga pozdravili z nepopisnim navdušenjem. Izpred poslopja oddajne postaje, kjer so pripravili majhen oder, je imel nato Pavel VI. daljši govor v Špan ščdni. V svojem govoru je papež poudaril potrebo po pravičnih reformah ta po odpravi ekonomskih nesorazmerij med revnimi in bogatimi. Pozval je bogatejše države, naj pomagajo revnejšim, nato pa je opomnil prisotne, naj ne zaupajo v revolucijo in nasilje, ki je proti krščanskemu duhu. V kolumbijski prestolnici je vče-čaj papež ob prisotnosti ogromne množice posvetil 161 duhovnikov in 41 diakonov iz Latinske Amerike Med diakoni so bili tudi trije poročeni, v skladu z novimi pravil*, ki Jih je določil II. vatikanski kon-cil Po ordinaciji je imel papež kratek nagovor, v katerem je orisal naloge, ki čakajo nove duhovnike ta diakone. Poskus atentatov na sedež KPI in Duomo CAGLIARI, 23. — Neznanca so danes ponoči skušali zažgati sedež sekcije «Lemin» KPI. Okoli 3. ure ponoči so neznanci vrgli proti notranjosti sedeža skozi mrežasta kovinska vrata bencin ta ga zažgali. Plameni so zajeli vrata, vendar sta dva karabinjerja, ki sta bila na obhodu, ogenj sama pogasila. MILAN, 23. — Neznanci so položili ob stranskem vhodu Duoma pločevinasto škatlo s smodnikom, katerega so zadali. Iz škatle se je samo kadilo ta tako se je atentat ponesrečil. Policija Je uvedla pre- konvencija predvideva P0*-' OT" za invalidnost pod istimi ki so predvideni za starost1} kojntno. Dovolj je, da tuka’ ^ organi ugotove izpolnjevanje gojev do pravice do pok°' «1 (to je, da ugotove popo®£, delno nesposobnost zavarov^-za nadaljevanje delovnega r°\Mf ja v sedanjem poklicu). 11 p bo lahko užival pokojnino n gr dlagi skupne delovne dobe-^j, veda bo vsaka država P°se (jt na podlagi lastnih zakonskv* $ ločb in dolžine delovne dob računala svoj odgovarjajoč j, sek, ki mu ga bo skupni jrf čal tukajšnji socialni zavod- ^ no pa je, da bo moral i®!.# telj imeti še precej po^Jjftk preden mu bodo pokojnin0 J znali, kajti birokracija lin0. “ vsem tem tudi svoje zahtč tu še bolj, ko gre 2° ,j( tev problema v dveh f**® državah. Citatelj I. Nabergoj 12 nas sprašuje v imenu sV^/ijf sorodnika iz Jugoslavije glede na novi pokojninski ® jž- v Italiji njegov sorodnik, kj y menično delal za dobo vi vico do minimalne po> o V f eni in drugi državi pridoč t okov#* Jugoslaviji-Omenili smo že, da ***? ^ pokojninskega sistema v $ obeh držav, ki so podpisi^ venci jo, daje zavarovancu k^ co, da se lahko odreče 00 $ vrže določbam konvencije> / p ♦l/V f/l rt li n rt . I r\ rJ n n TTl. P, G na to ali se mu odvzame 0 Ji rodi na podlagi novih za^Sp\od določb, kaka ugodnost, [e w >• pa tukajšnji novi pokojmnS # stem imeti nobenega vpt'va^ dozoritev pokojnine v nekt “ ^ državi. Vsekakor pa v primeru, ko je zavarovanec A 17 let v eni in 17 let *' pR nKO! m- državi ima pravico do P°^fl !*' za vso delovno dobo, ker goslavija na podlagi konVnicof. pri določitvi pravice do P° ne mora šteti tudi delovno . f v Italiji. Torej pokojnini, / dobiva s strani Italije, s ^ mora prišteti še jugosio pokojnina za dobo 17 let- f ts Napaka, ki jo delajo mn° ,(ii^ varovanci je prav ta, da bl P imeti ločeno dve pokojnim j p ke eno in se ne posluževej ločb konvencije, ter zaPr°krtt eno samo pokojnino. lahko ena sama pokojnind .pž višja, kot pa dve ločeni j P ni pokojnini. Zato morajo ^ varovanci, ki imajo pravi01> p dveh ali ene same pokojitn bro premisliti in se tudi - * posvetovati, katera bolj ugodna. NAD BENEŠKIM FESTIVALOM ŠE VEDNO TEMNI OBLAKI Trstni red predvajanj filmov kakor računa prof. Chiarini Francoski filmski ljudje solidarni z italijanskim ANAC il^ENETKE, 23. — še ni bilo tned-w°dne8a beneškega Umskega ki bi se bil s tolikšno Jpv° prebijal skozi razne ovire kot letošnji. Papirnata IIki je eksplodirala pred k® iamed paviljonov, je bila , ^en izmed znakov neraapolo-kj vlada med kulturnimi in nk^imi krogi glede organizaci-II, kriterijev pri izbri filmov Podeljevanju nagrad te tako povrne mednarodne prireditve. Pa Je bil v Rimu sam be-&ipan, kd je ob podpori sve-Wcev vseh političnih strank mesta, vztrajal pri vladi, J/ prej poskrbi, da bo bene-t finski festival dobil nov pra-. ‘k ker stari ne ustreza. Tak korak beneškega župana je sicer v 11 j^fednj zvezi z vsem odporom, j^fedno pa z odločno potezo, kaže v sklepu vodstva ANAC ^lJanskega nacionalnega zdru-' & f1lmskih avtorjev — da se k,' **» bodo udeležili filmskega Vala, točneje da ga bodo prl-sedanjim razmeram in med jj/k® tako okrnjenim festivalom (n nov pravilnik, kot so pred nJ1 zatrdili v krogih ANAC, ki 6r&vajo tudi zasesti dvorano. ... bednik beneške filmske pri-Prof. Chiarini pa je opo-Pravico tem italijanskim >ve ijljkn ljudem, češ da predstav-0 ,e neznaten del ltalijanske-118 tl'ttlSlce8a sveta ln izjavil. da I •- °° festival vršil za vsako ceno. c® IN v, je tudi napovedal že pro-I Ker se ne bomo spuščali v beietniiko, ker bi za to potre-| ^ ** Veliko prostora in časa, bo-l,r'avedh le program filmskega tako, kot ga je prikazal Prof Chiarini. | lij neS^°. 25. avgusta bo ob 22. 1 sporedu francoski film: b N® Nue» (Gola mladost), ki .* režiral Maurice Pialat. Ponedeljek, 26. t.m. ob 17. uri ^ sporedu jugoslovanski film “, v režiji Purdše Djordje-.^sti dan zvečer pa bodo pred-| jJ; fieški film «Zbehove» (Be-^ ' Jurtja Jakubiska. JPrefe, 27. t.m., pride na spo-iW ®bh Marina Kamitza «7 dni Ijjjr®*- Istega dne zvečer bo na ipN® film Johna Cassavetsa y * (Obrazi). K *e zvečer Niarda Bertoluccdja film ier» do popoldne ob 17. uri predvajali Mm «Sokrat», ki ga je pripravil Robert Lapoujade, zvečer pa film Cavmela Beneja, M nosi naslov v našem prevodu «Naša gospa Turkov«. V torek, 3. septembra, prideta na vrsto: popoldne Gioia Bonitem-pija film ((Summit«, zvečer pa E-duarda Noelteja film ((Grad«. V sredo, 4. septembra, bosta na sporedu ob 17. uri Barryja Sheara film ((Divjaki na cestah«, zvečer pa film Pierpaola Pasolinija fiflm «Teorem». Naslednji dan, v četrtek 5. septembra, bodo popoldne vrteli Nela Rdsija film, ki nosi naslov (iDiario d! una schizzofrendca«, ob 22. uri pa Aleksandra Klugeja film, ki nosi naslov ((Umetniki pod cirkuškim šotOMwn»_ V petek, 6. septembra, bosta na sporedu naslednja dva filma: ob 17. uri film Charlesa Belmonta «Pena dni«, ob 22. uri pa Phila Breohsteina film ((Kompromis«. Na zadnji dan letošnjega filmskega festivala, v soboto, 7. septembra, bodo popoldne vrteli film Roberta Franca z naslovom «Jaz in moj brat«, ob 22. uri pa film A. Ponnebaterja «Monterey pop«. Kakor vidimo, bo Italija na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah prisotna s 7 filmi, Franclja bo sodelovala s 5 filmi, ZDA prav-tako s 5 filmi, Zahodna Nemčija z 2, Španija prav tako z 2, češkoslovaška, Jugoslavija, Grčija, Velika Britanija in Holandska z enim filmom. Do tu smo navedli program beneškega filmskega festivala, kot ga je napovedal prof. Chiarini. S tem pa še ni rečeno, da se bo festival dejansko tako tudi vršil, kajti nad festivalom se še vedno zgrinjajo zelo temni oblaki, med drugim grozijo francoski filmski ljudje, da bodo odpovedali svoje sodelovanje na letošnjem festivalu v znak solidarnosti s sorodnim ita-dobno solidarnost je Izrazil tudi lijansfcim združenjem ANAC. Fo-francoski režiser Godard, ki da je svoj sklep sporočil vodstvu beneškega festivala. Skratka še nič gotovega. Da se nad beneškim festivalom še vedno zbirajo oblaki, dokazuje tudi vest, ki prihaja iz Pariza in ki konkretno potrjuje, da je vodstvo francoskega filma potrdilo vest, kj se je včeraj razširila v Italiji, to se pravi vest, o kateri smo pravkar pisali, da namreč vodstva francoskega filma izražajo svojo solidarnost z Italijansko ANAC. Iz tega Izhaja, da se oni ne bodo udeležili letošnjega mednarodnega filmskega festivala v Benetkah, kamor so bili povabljeni. V svojem poročilu, ki potrjuje včerajšnjo vest, Francozi pravijo, da je ta sklep posledica odpora proti strukturam kapitalistične družbe in da zato oni ne morejo sodelovati pri nobenem festivalu, kajti festivali «v najboljšem primeru so del procesa integracije kulture s strani meščanstva, v najslabšem primeru pa trgovska organizacija v službi filmskih mentorjev«. Hkrati ko prihaja iz Pariza gornja potrditev solidarnosti francoskih filmskih ljudi z italijanskimi filmskimi avtorji, prihaja iz Pariza še diruga vest, in sicer vest, da je francoski sindikat tehnikov francoske kinematografske proizvodnje danes izjavil, da ((vodstvo organizacije festivala je treba poveriti neposrednim predstavnikom kritike, sindikatov tehnikov in filmskih avtorjev ter kulturnim združenjem, da bi festivale rešili pred kontrolo trgovcev s filmi«. V poročilu se nadalje zatrjuje, da francoski sindikat tehnikov filmske proizvodnje smatra, da ((beneški festival je od svoje ustanovitve do danes pogojen od trgovinskih interesov, turizma, reki?-me, vladne propagande Pd„ kar je vse tuje dejanski vlogi te kulturne ustanove«. Skratka francoski filmski ljudje beneški filmski festival, kakršen se napoveduje, odklanjajo. Jože Dular: NOVO NA KNJIŽNI POLICI «Udari na gudalo, Jandre» zadnji dan avgusta, bo na sporedu film «Kie-' ga je režiral Grk Detno-Theos, ob 22. uri zvečer pa Vi'^a Saura film »Stres« na jj^edeijo, 1. septembra bodo alati le en film in sicer na I >1» z1 Predstavi ob 22. uri ko bo neredu Petra Brooka film % ™r8dr v »Voduj mi laži«. Ponedeljek, 2. septembra, bo- Skala nad morjem (Foto M. Magajna) J35, N SOBOTA, 24. AVGUSTA 1968 v Kolumbiji; 19.30 Luna park; 20.35 Glasbeno govorni spored; 22.20 Ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.50 Orkester; 10.03 Ro- Radio trst a _ 8.15, 13.11 14.15, 20.15 Po-1.30 Jutranja glasba; 12.00 tetini®’ 12.10 Iz beležnice foto-tCterja M. Magajne; 13.30 Pio-M , 3 Glasba z vsega sveta; Oi “ valčki; 16.50 Karakteristič- - T • uidn m u : J™. Grim™ *Tr: Glasbenici M‘Ca»; 17.55 Oktet Planika; »ja «Jazz; 19.10 Poletna sreča-V ‘°00 šport; 20.45 Gogolj »Ta-°ulba»; 21.20 Za konec ted-^•00 Komorni, glasba. TRST Popevke; 12.25 Tretja M’ 14.00 Počitnice z glasbo; *' Pernobini: «1 nostri vener- , KOPER M0’ 8.40, 12.30, 15.00, 17.00 in V Poročila; 8.10 Jutranja glasnici,-'00 Popevke; 9.30 Polke in ta. l* 10.00 Juke bo 1-30 Današnji e|jj|Vo0 Glasba po željah; 14.00 «C£. ’ iU.UU juae oox, iu.ou r-iu-jti 'jd\J-30 Današnji pevci; 12.00 VeijLj'50 Glasba po željah; 14.00 m®. orkestri; 15.10 Ritmi in me-Na *0,00 Popevke; 17.30 O-1|).oq , glasba; ^0,0° ste; -■ 10.00 Juke box; 10.30 Plo-’2.l a N.20-30 Prenos RL; 20.00 V ^nicchi; 23.10 Plesna glas- ^Ac|onalni program t(ičii°' 8.00, 13,00. 15.00, 20.00 Po-0,33 Popevke; 10.05 Ura šport, ki predvideva določen odstrel, ne pa pobijanj« u stavo. SPOMINI »i. Njihov položaj, njihove želje, njihove skrbi in njihovo miselnost sem lahko razumel, ker sem dolga leta živel njihovo bedno življenje. Bolj kot očitati tem ljudem, da se niso zanimali za narodne probleme v Trstu, na Goriškem in v Istri, je treba zameriti slovenskim in hrvatskim narodnjakom, da niso razumeli žalostnega položaja delavcev in njihovega boja za večji kos kruha, da niso razumeli boja delavcev, ki je bil v bistvu najzanesljivejši boj za obstanek slovenskega naroda. Ker sem se bil prijavil za vstop v socialistične vrste z določenim narodnim prepričanjem, sem se spočetka slovenskim socialistom čudil in gledal nanje nekako po strani. Vendar sem kmalu spoznal, da to le niso ljudje, ki bi bili popolnoma brezbrižni do svoje narodnosti, marveč da so ljudje, ki jih je življenje prisililo, da se zavzemajo predvsem za svoj gmotni obstanek. Več kot delavcev, ki se v socialistični stranki niso zanimali predvsem za narodno vprašanje in narodne krivice, je bilo v Julijski krajini Slovencev, ki so se bili že poitalijančili, a jim zaradi tega ni nihče nikdar nič očital. Vendar ne bi bilo prav trditi, da se tedanji slovenski socialisti niso prav nič zanimali za narodni boj Slovencev, toda to vprašanje zanje ni bilo in ni moglo biti tako pereče, kakor vprašanje, ki je zadevalo njihov gmotni obstanek. Konec koncev je veljalo tudi zanje, da Je treba predvsem živeti. Tudi v letih, ko se je delavsko gibanje šele dobro začelo, je bila temeljna naloga slovenskih in vseh ostalih socialistov delati in bojevati se za mednarodno združitev proletariata ter ga mednarodno organizirati, kajti le tako je mogel biti njegov boj za obstanek uspešen. Boj za bratstvo med delavci vsega sveta, boj za socializem pa ni obetal le večjega kosa kruha, marveč tudi boljšo in pravičnejšo človeško družbo. Jugoslovanska socialnodemokratična stranka v Trstu je smela biti upravičeno ponosna, da je pomagala bojevati ta boj. Z ustanovitvijo prosvetnega društva Ljudski oder 1905. leta se je začelo porajati tudi večje zanimanje za narodni položaj Slovencev in Hrvatov v tej tdeželi. Jugoslovanska socialnodemokratična stranka v Trstu se je začela bolj jasno zavzemati za slovensko narodno gibanje. Začelo se je delo na prosvetnem področju, predavanja, dramske predstave, ustanovili smo bogato knjižnico in čitalnico. Zagovarjali smo brnski program in bili prepričani, da za Slovence ne more biti nič boljšega od uresničitve tega programa, saj ga je i volilnem shodu v Ljubljani 1907. leta toplo zagovarjal in lil Ivan Cankar. Socialnodemokratična stranka je bila teaaj edina slovenska politična stranka z izdelanim narodnim programom, kar Je Ivan Cankar na omenjenem shodu tudi povedal Ideja brnskega narodnega programa je v Jugoslovanski so-cialnodemokratičnt stranki v Trstu, na vsem Primorskem in v Istri živela do konca prve svetovne vojne. Ko danes narekujem te vrstice, še vedno ne morem razumeti, kako to, da je v vrstah narodno zavednih ljudi na Primorskem, v Trstu in Istri tako malo takih, ki razumejo, da mora, kdor hoče zares narodno koristiti slovenskim in hrvatskim preoivalcem teh krajev, kdor jih hoče gospodarsko in kulturno dvigati, slediti le najnaprednejšim družbenim in političnim tokovom. Ne trdim, da v Trstu, na Primorskem in v Istri prej ni bilo slovenskih in hrvatskih kapitalistov; bili so in celo bogati so bili. Bilo je tudi precej slovenskih in hrvatskih obrtnikov in trgovcev, toda večina slovenskih in hrvatskih prebivalcev v teh krajih so bili le kmetje in nekvalificirani delavci. Zate sem še danes prav tako prepričan, da je bila pot, ki jo je ubrala Jugoslovanska socialnodemokratična stranka v pogledu narodnega vprašanja v naših krajih ne samo pravilna, marveč tudi edino mogoča. ; Se , prjivi, da je bila, ppgiavitPa naloga slovenskih in hrvat* skih socialistov.- v naših deželah, delati skupaj z italijanskimi socialističnimi 'delovnimi množicami, predvsetti ‘Pa z italijanskimi socialističnimi delavci in socialistično stranko, skupaj z njimi zagovarjati in podpirati gibanje in boj Slovencev in Hrvatov v Trstu, na Primorskem in v Istri za enakopravnost z italijanskim ljudstvom na vseh toriščih, saj je bil boj za enakopravnost slovenskega in hrvatskega ljudstva hkrati tudi boj za demokratične pravice vsega delovnega ljudstva. Za primer, kako so italijanski socialisti pojmovali ta skupni boj, moram navesti nekaj primerov: 1. jugoslovanska in Italijanska socialistična stranka sta že 1902. leta na shodu za slovenske šole izjavili, da sta pripravljeni iti za to upravičeno zahtevo Slovencev tudi skupno javno demonstrirat na ceste; 2. leta 1908 so nas zaradi šol šentjakobski slovenski starši povabili na sejo. Na to sejo je prišel tudi dr. Josip Mandič, predsednik Narodne delavske organizacije. Skupaj smo sklenili, da bomo v pismu, ki ga bomo poslali vsem socialnode-mokratčnim in vsem slovanskim poslancev v dunajskem parlamentu, navedli žalostne šolske razmere obeh narodov v naših krajih in jih prosili, naj se zavzamejo za slovenske šole v Trstu. S tem sklepom se je strinjal tudi tržaški poslanec Valentino Pittoni. Pismo poslancem je sestavil dr. Josip Mandič in ga poslal socialistom v odobritev, čez nekaj dni pa mi je dr. Mandič sporočil, da se slovenski okoličanski poslanec dr. Otokar Rybar s tako akcijo za slovenske šole ne strinja, in ker se on ne strinja, se z akcijo ne strinja tudi slovensko narodno politično društvo Edinost. Ne vem, kaj bi bili s tako akcijo dosegli, zanimivo pa je, da so skupne akcije za slovenske šole v Trstu slovenski narodnjaki vedno odklanjali; 3. vodstvo italijanske socialistične stranke v Avstriji Je 1908. leta na predlog tržaškega slovenskega socialističnega političnega odbora sklenilo organizirati demonstracije po tržaških ulicah za slovenske šole, seveda pod popolnoma upravičenim pogojem, da se demonstracije nikakor ne smejo spremeniti v protiitalijanske demonstracije. Slovenski narodnjaki so se tudi temu sklepu upirali in dn demonstracij, v katerih bi zahtevali slovenske šole v Trstu, ni prišlo; 4. kmalu potem je prišlo k meni v Delavski dom odposlanstvo slovenskih študentov in me vprašalo, če smo slovenski socialisti pripravljeni sodelovati na shodu za slovensko univerzo. Shod bi sklicali visokošolci za šesti december 1908. Študentom sem odgovoril, da social1 s ti pridemo na shod in da bomo agitirali zanj, in da bomo povedali svoje mnenje v korist univerze. Naš politični odbor je celo sklenil, naj bi jaz na shodu govoril v imenu stranke. Namesto študentov so shod začeli in vodili «slovenski narodih voditelji)*, in namesto da bi zahtevali slovensko univerzo, so se na shodu v glavnem izjavljali proti italijanski univerzi v Trstu in proti socialnim demokratom. Poleg naštetih akcij, ki smo jih vodili ali v njih sodelovali, pa smo v Delavskem listu, v Rdečem praporu in v Zarji, to je v socialnodemokratičnih listih objavili še številne članke, v katerih smo branili narodne pravice slovenskega in hrvatskega ljudstva v primorskih pokrajinah. Stranka je torej v polni meri podpirala slovenske in hrvatske narodne in gospodarske zahteve, če je že mogoče očitati posameznim socialističnim delavcem in posameznim socialističnim voditeljem narodno mlačnost, je pa stranka opravila v narodnem pogledu svojo dolžnost v celoti. Iz vsega, kar sem v svojih spominih napisal doslej, se vidi, da smo glede narodnega vprašanja in narodnih zahtev Slovencev m Hrvatov v Julijski krajini, glede šolstva in zahteve po vseh demokratičnih pravicah bili na pravi poti. Prav tako so bili glede zahtev po vseh demokratičnih pravicah Slovencev in Hrvatov v teh krajih na pravi poti tudi italijanski socialisti — če izvzamemo nekaj nastopov njihove, to je italijanske socialistične inteligence — in to nc glede na dejstvo, da je bilo zavzemati tako stališče za nas lažje kot za italijanske socialiste. Stranka je bila glede tega na pravi poti. Ob koncu prve svetovne vojne Je antanta izročila Italiji poleg Trsta, Gorice in Istre še vso Primorsko in lep del Notranjske z Idrijo, Postojno, Šempetrom in Ilirsko Bistrico, število slovenskega in hrvatskega prebivalstva v nekdanjih avstrijskih provincah, ki so sedaj vse skupaj dobile ime Julijska krajina, je bilo večje od števila italijanskega prebivalstva v teh krajih. Italija, ki je imela po prvi svetovni vojni Julijsko krajino v svojih rokah — in s tem uresničila del svojega ekspanzionističnega stremljenja po Balkanu — je ravnala s Slovenci in Hrvati slabše kot nekdanja Avstrija (Nadaljevanje sledi) PRIMORSKI DNEVNIK Vreme včeraj: NajviSja temperatura 21.2, najnižja 15.3, ob 19. uri 20.9 sto. pinje, zračni tlak 1015,7 nestalen, veter 16 km vzhodni severovzhodni, sunki vetra 37 km/h, vlaga 56%, nebo 6/10 pooblaieno. morje rahlo razgiba, no. temperatura morja 22.3 stopinje, Tržašk d n e v Danes, SOBOTA, 24. avgusta JERNEJ Sonce vzide ob 6,16 ln zaton« 19,56 — Dolžina dneva 13,42 — j na vzide ob 6,26 in zatone ob V Jutri, NEDELJA, 25. avgust* LUDVIK PO NAVODILIH NOTRANJEGA MINISTRSTVA Prefektura je izdala napotila za pomoč češkoslovaškim turistom Direktno pomoč nudijo občinske podporne ustanove s sredstvi prefekture - Ogromna večina češkoslovaških turistov se vrača iz Italije v Jugoslavijo ■ Odločno stališče zveze partizanov ANPI Po navodilih notranjega ministrstva je včeraj tudi tržaška prefektura kot ostale v Italiji, izdala navodila za pomoč češkoslovaškim turistom, če bi jo seveda zahtevali, bodisi začasno, če gre za turiste na prehodu, bodisi v oblikah, ki so običajne pri dajanju politič-poga zatočišča. Neposredno pomoč lahko nudijo občinske podporne ustanove, ki bodo podvzele pri-merine dogovore s prefekturo, ki bo poskrbela za nakazilo potrebnih sredstev in za povračilo eventualnih dosedanjih stroškov. Ze včeraj dopoldne Je prefektura nudila tako neposredno pomoč nekaterim češkoslovaškim turistom, ki so se zglasili v njenih uradih, štirje Cehoslovaki, ki so prišli iz Jugoslavije, pa so zaprosili za politično zatočišče in so jih kot vse običajne begunce spravili v begunsko taborišče pri Padričah. Sicer pa je včeraj potovalo skozi obmejne prehode z Jugoslavijo na Tržaškem nad 100 (v zadnjih 24 urah skoraj 200) češkoslovaških turistov, v veliki večini namenjenih iz Italije v Jugoslavijo z upanjem, da bodo preko Jugoslavije in Madžadske lažje dosegli svoje domove ali vsaj našli bratsko zatočišče pri jugoslovanskih oblasteh in ljudeh, dokler jim ne bi bil omogočen povratek v domovino. Z nekaterimi smo imeli priložnost govoriti na obmejnem prehodu pri Škofijah in z zadovoljstvom smo se lahko prepričali, da so vsi dobro obveščeni o gostoljubnosti, katero jim že od prvega trenutka okupacije njihove domovine nudijo v teh časih v Jugoslaviji, o čemer v ostalem obširneje poročamo na drugem mestu. Dogodki na češkoslovaškem, ki so tako dramatično odjeknili po vsem svetu, so seveda tudi pri nas $e vedno predmet ogorčenih komentarjev naših ljudi, ki nikakor ne morejo verjeti, da se kaj takega more zgoditi. Z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov in hkrati gojijo upanje, da se bo našla rešitev. ki bo dala polno zadoščenje češkoslovaškemu ljudstvu, ki v teh dneh dokazuje, da ne bo popustilo pred okupatorji v obrambi ■vojih najbolj osnovnih pravic, da si samo izbira svojo pot v izgTadnji •voje socialistične domovine. Posebno boleče Je vdor sil Sovjetske zveze m njenih zaveznikov1 iz varšavskega pakta v češkoslovaško prizadel' Vse bivše partizanske borce, ki se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je bila država z napredno, socialistično notranjo ureditvijo, žrtev vojaškega napada drugih socialističnih držav. Zato bodo prav gotovo tudi z zadoščenjem sprejeli stališče Združenja partizanskih borcev, ki ga je združenje zavzelo v zvezi z dogodki na češkoslovaškem in ga razposlalo vsem krajevnim ta pokrajinskim sekcijam v državi. Besedilo tega stališča se glasi: «ANPI, ki je z zaskrbljenostjo' Prof. Salam prejel «nagrado za mir» Ravnatelj centra za tecretsko fi-zlko v Trstu, pakistanski prof. Salam je dobil skupno z generalnim ravnateljem atomske agencije z .ji J sossjuijbiiosujo umnaja prot biKiuna spremljalo ta istočasno upalo, da škim veleposlanikom na Dunaju bodo dogodki na češkoslovaškem Smithom nagrado za mir »Ford našli svojo log.čno rešitev v načelu, Fundation« v skupnem znesku 90.000 da mora vsak narod svobodno izbi- I dolarjev rati svoje politične, gospodarske ta socialne odločitve, mora spričo dogodkov izraziti svojo globoko obsodbo zaradi vojaške mvazjje s stra Kanadski konzul Blake si je ogledal pristanišče Kanadski generalni kunami v Milanu Rov W. Blake, ki ima pristojnost nad vso severno Italijo, in ki je v četrtek bil na vljudnostnem obisku na županstvu, kjer ga je v odsotnosti župana sprejel podžupan prof. Lonza, si je včeraj o-gledal tržaške pristaniške naprave. 2e v četrtek se je kanadski konzul razgovairjal s podžupanom o gospodarskih stikih med Italijo in Kanado ta predvsem o možnosti nadaljnje razširitve izmenjav in povečanja kanadskega prometa skozi tržaško pristanišče. V pristanišču je kanadskega gosta sprejel predsednik ustanove za tržaško pristanišče dr. Franzil, kd ga je spremljal na ogledu pristanišča. Zastopniki pristaniške uprave so konzulu obrazložili delovanje posameznih pristaniških oddelkov ta ga pospremili na gradbišče pomola VII., kjer so v teku največja pristaniška dela. Kot je znano, nameravajo opremiti pomol VII za prevoz blaga s kontejnerji, kar so tudi kanadskemu gostu podrobno razložili. Tržaško pristanišče preživlja letos precejšnjo krizo prometa z raznim blagom, ki se je v prvih šestih mesecih letos precej zmanjšal v primerjavi z lanskim, čeprav se je skupni pristaniški promet na račun velikega dovoza surovega petroleja na naftovod znatno povečal. Toda naprave trgovskega pristanišča so bile letos manj iz- Z OBJAVO V URADNEM LISTU ŠT. 29 Dva nova deželna zakona s takojšnjo veljavnostjo Javni natečaj tržaške občine Tržaško županstvo sporoča, da je bil razpisan javni natečaj z izpiti za dve mesti »tajnika drugega razreda« v okviru staleža tržaške občinske uprave. Kandidati ne Prvi se nanaša na spremembe deželnega proračuna za 1. 1968, drugi ^jta^oi^ ŽLon.’ JmaS pa na ustanovitev deželnega gospodarsko-socialnega odbora morajo diplomo iz pravnih gospo- 6 oarskih in trgovskih, političnih ta Izšla je 29. številka uradnega li- , Ijen vsaka štiri leta. Predsednika sta avtonomne dežele Furlanije - odbora bo imenoval predsednik Julijske krajine, ki objavlja med Berzanti ter bo izbran izven kroga drugim dva deželna zakona, ki sta takoj stopila v veljavo, ker so vladni organi sprejeli klavzulo nujnosti. Zakonski osnutek št. 5, ki je postal sedaj deželni zakon št. 28, zadeva »spremembe deželnega proračuna za finančno leto 1968», katerega je odobril deželni svet 17. julija letos. Gre za prvo, omejeno preureditev deželnega proračuna, kateri pa bo sledila druga, še pomembnejša, ki jo narekujejo nekatere finančne obveznosti, ki jih je že sprejel deželni odbor, ter razne druge večje obveznosti, ki jih narekuje sedanje stanje in ki jih proračun ni predvideval. Zakonski osnutek št. 6, ki se je sedaj spremenil v deželni zakon št. 29, zadeva »ustanovitev deželnega gospodarsko-socialnega odbora». Zadevni zakon, ki je bil izglasovan 24. julija letos, predvideva ustanovitev odbora, ki bo posredoval de Prof. Salam je izjavil, da bo svoj delež, 30.000 dolarjev nagra-___________________ _ de, namenil v korist centra za teni oboroženih ”sif Sovjetske”zveze ! oretsko fiziko P« Miramaru. Trije ln njenih zaveznikov • nagrajenci bodo odpotovali v ZDA, N-vhenn hi la ™,i.v0 I kjer jim bodo 14. oktobra izročili lBfpH%kaa »p imSia^H^* ! nagrado, ki jim je bila podeljena notranje’ zadeve ^ateretofi* dežeJ • za nJihovo znanstveno delo na pod-KakirkoTnaj sSfo ! '?**”*'*'* ^ V mir°ljUl> nem dogodku, se ta vendarle vklju- i ne ndmene-6uje V logiko Vojaških blokov, ki 1 omejujejo svobodo in avtonomijo! v posameznih dežel 19. MEDNARODNO ZASEDANJE O PREVOZIH V DRŽAVAH V EGS V tem posebnem trenutku, ko se ----------------------------------------------------------------------------------------------- vodi borba za mir v Vietnamu in 1 istočasno za svobodo vietnamskega ljudstva, in medtem ko svet pričakuje novo politiko, da se bo Evropa kot celota lahko usmerila k večji enotnosti in k razvoju, ki bo drugačen od onega, ki ga 1 gojuje razdvojenost, invazija Češkoslovaške še bolj otežkoča prizadevanja za svobodo in mir med narodi, prav; v času, ko je potrebno mobilizirati vse sile demokracije povsod po svetu proti fašizmu in revanšizmu, ki še obstajata na svetu. Z napadom na češkoslovaško se ne pospešuje zmaga miru, temveč le z razoustitvijo varšavskega in at danja o organizaciji prevozov v fcorfščeme kot lani, kar zbuja upra- zelnim organom vse potrebne po-vdčemo zaskrbljenost upraviteljev datke za najprimernejše posege, ki pristanišča, ki skušajo ra vsak na-1 naj omogočijo dvig življenjske rav-čin najti izhod iz sedanjih težav. > ni prebivalstva. Odbor bo obnov- Nove norme za načrtovanje cest v SFRJ spričo naglega porasta cestnega prometa Predaval je prof. dr. Branko Žnideršič iz Ljubljane - Predavanje dr. La Verdeja o povečani potrošnji energije v državah EGS V okviru 9. mednarodnega zase- ceste. Nihajo pa med 60 ta 120 km resnostjo, upoštevajoč pri tem ko- deželnega odbora. Člani odbora bo do predsedniki pokrajinskih uprav ter trgovinskih zbornic, župani pokrajinskih glavnih mest, 15 predstavnikov delodajalcev in samostojnih proizvajalcev, 15 predstavnikov delavcev, ki jih bodo predložile najpomembnejše deželne sindikalne organizacije ter trije izvedenci v gospodarskih družbenih vedah, ki jih bo imenoval predsednik deželnega odbora. Predvidevajo, da se bo odbor sestal že prihodnji mesec. Uradni list avtonomne dežele objavlja tudi več ukrepov predsednika deželnega odbora Berzantija. Med drugimi gre za ukrepe, ki se skupaj z zadevnimi pravilniki, tičejo ureditve položaja osebja v smislu deželnega zakona št. 21 z w____________. _____ ___ __ .... dne 28. marca 1968 ter izvajanja gent* Giuseppe Manente, bivši diri- upravnih ved, ali pa enakovredno visokošolsko diplomo. Prošnji, ki mora biti sestavljena na osnovi zadevnega zakona, Je treba priložiti zahtevane dokumente ta jo poslati na urad glavnega občinskega protokola najkasneje do 14. ure 5. oktobra letos. Druge podrobnosti in prepis razglasa natečaja, ki vsebuje tudi program izpitov, dobijo prizadeti na občinskem personalnem oddelku, občinska palača, II. nad., soba štev. 91. Danes koncert godbe finančnih straž Danes bo prišla v Trst godba na pihala finančnih straž, ki bo priredila koncert v okviru proslav 50-letnice priključitve Trsta k Italiji. Godbeni korpus finančnih straž sestavljajo 104 godbeniki. Ustanovljen je bil 1. 1925, ko ga je vodil diri- lantskega pakta. Zvesti načelom svobode in demokracije italijanski partizani enotno izražajo upanje, da bodo SZ in njeni zavezniki našli rešitev svojih problemov, ki bo drugačna kot pa zasedba Češkoslovaške, in da bo odraz takega novega političnega vzdušja umik enot SZ in njenih zaveznikov iz okupirane Češkoslovaške.* t Včeraj bb 11.30 Je vladni komi saj dr. CapprUini sprejel dr. Urbana Vincenza, novega vodjo IV. cone obmejne policije. POMOČ JUGOSLOVANSKIH OBLASTI IN KOLEKTIVOV Na Koprskem se mudi okrog 560 češkoslovaških turistov Protestna zborovanja • Dežurna služba Rdečega križa Brezplačna oskrba v hotelih in zavodih - Po radiu informacije v češčini in slovaščini Naš sodelavec Iz Kopra nam spo- i šče na Debelem rt.cu, kjer letuje roča, da so se tudi včeraj po vsej 30 otrok iz Brna in Moravske O-Primorskl nadaljevale akcije ogor-1 strave, študentski tabor v Anka-Cenja zaradi vdora vojska varšav- | ranu, kjer Je 60 češkoslovaških štu- fikega pakta v Češkoslovaško in manifestacije bratske solidarnosti a češkoslovaškim ljudstvom, njego-v.m legalnim vodstvom in komunistično partijo. Vedno širši obseg zavzema tudi akcija za zbiranje pomoči za češkoslovaške turiste, ki Jih Je zahrbtni napad na njihovo d'movino zadržal v obalnem pasu b oven.ske Istre. Ob slovenski obali ie že ustanovljen koordinacijski oatoor, ki usklajuje dejavnost občinskih odborov Bdečega križa v treh obalnih občinah. Po nepopolnih podatkih je na tem območ u sedaj okrog 560 češkoslovaških turistov, od Katerih se m rog; že obračajo po pomoč Občinski odbori. Rdečega križa so u-vedli v vseh treh obata h občman C rijmo službo od 7 do 22. ure. Njihove telefonske številke so vsem prizadetim, v skladu s sklepom PTT podietja v Kopru, brezplačno na razpolago. Protestna zborovanja članov delovnih kolektivov so bila v mnogih podjetjih tudi včeraj. V Kopru Je ime) poseono sejo Izvršni odbor oalpe konference Social stične zveze Člani so ogo čeno obsodili napad na prijateljsko češkoslovaško »ocalist.čno republiko ln z zadovoljstvom vzeli na znanje sklep raci a L/ubMane iz katerih se češkoslovaški turisti na Koprskem lahko v njihovem lastnem jeziku seznanijo z razvojem dogodkov v njihovi domovini ta z ukrepi za pomoč. Predsednik občinske skupščine Koper Miro Kocjan in predsednik obalnega sindikalnega sveta Koper Pavle Pečar, sta včeraj dopoldne obiskala mladinsko okreva- denitov in češkoslovaške turiste v avtokampu v Ankaranu ter v koprskem D.Jai.cem domu. Predsednik občinske skupščine Koper je vsem prizadetim zagotovil vso pomoč, da bo njihovo neprostovoljno podaljšanje bivanja v Jugoslaviji čim prijetnejše. Okrevališče na Debelem rtiču je za otroke iz Češkoslovaške dalo na razpolago še 20 brezplačnih ležišč. Iz hotela Palače v Portorožu, v katerem je na praksi skupina učencev hotelske šole iz mesta Piestani na Češkoslovaškem, je vodja te skupine prof. Krčmarova poslala radiu Koper dop:s, v katerem se preko radia zahvaljuje jugoslovanski vlači, ta vsem narodom Jugoslavije za vso pomoč, ki jo nudijo češkoslovaških turistom. Obenem sporoča staršem in sorodnikom v domovini, da se vsi učenci počutijo dobro in naj ne bodo v skrbeh zanje. Številna zborovanja so bila včeraj tudi na Postojnskem, kjer prav ta ko nudijo češkoslovaškim turistom vso pomoč. Tako Je gostinsko podjetje «Kras» v Postojni dalo na razpolago 30 postelj ta Je pripraven o nuditi tudi brezplačno oskrbo Uprava Postojnske Jame Je dala za nedoločen čas v brezplačno uporabo vveekende in campe v Pivki Jami. Rdeči križ sprejema številne ponudbe zasebnikov, ki so pripravljeni nuditi brezplačna prenočišča m oskrbo: Ustanovili so koordinacijski odbor za pomoč in za dajanje koristnih Informacij. Na izrednih sestankih so se zbrali tudi člani osnovnih organizacij Zveze komunistov ta ocenjevali dogodke na češkoslovaškem. EGS Je včeraj predaval dekan fakultete za arhitekturo, civilno taže-njerijo in geodezijo ljubljanske univerze prof. dr. Branko Žnideršič o temi: «Nove norme za načrtovanje cest v Jugoslaviji.« Avtomobilski promet narašča skoraj v vseh evropskih državah, v nekaterih s pospešenim tempom, drugje počasneje. Kljub dosedanjemu porastu, obstaja še vedno težnja k nadaljnjemu naglemu večanju števila avtomobilskih vozil, se pravi težkih prevoznih vozil in predvsem osebnih avtomobilov. Tehnični predpisi, ki v raznih državah veljajo glede načrtovanja cest, skušajo spremljati ta mogočen razvoj avtomobilskega prometa ter jih je treba zato s časom spreminjati in prilagajati potrebam, tako da bi načrtovane in potem zgrajene ceste odgovarjale za določeno razdobje zahtevam naraščajočega prometa. Predvsem Je treba ukrepati tako, da bo načrtovanje cest elastično. To pomeni, da Je treba pri načrtovanju upoštevati tiste osnovne ln potrebne predpostavke, ki naj omogočijo, da ceste ne zastarijo predčasno ta da ne pride do prometnih nesreč, če se avtomobilisti peljejo s hitrostjo, ki je višja od tiste, za katero je bila cesta načrtovana, ln ki je odločilna za vse druge značilnosti ceste same. To načelo vsebujejo norme, ti so v veljavi v ZDA, kjer je avtomobilski promet ogromen ta kjer so prišli do tega spoznanja po dolgoletnih izkušnjah. To načelo Je zasnovano predvsem na skrbi, da se zagotovi čim bolj tekoč cestni promet, ki b' bil hkrati tudi najmanj nevaren. Prejšnji Jugoslovanski predpisi tehničnega značaja, ki zadevajo cestno načrtovanje, so iz leta 1957, se pravi iz razdobja, ko se je v Jugoslaviji komaj začel razvijati ž vahnejšl cestni promet. Med letom 1957 in 1968 pa je cestni avtomobilski promet doživel tako nagel porast, da Je bilo potrebno Izdati sodobnejše tehnične norme, ki zadevajo načrtovanje cest. Te norme morajo upoštevati kar se da v največji meri vse izkušnje s tega področja v teku zadnjih let. Medtem ko so prejšnji predpisi obravnavali vse sestavne dele neke ceste s stališča njene tesne odvisnosti od upravne klasifikacije ceste same, Jih najnovejše norme določajo na podlagi predvidevanj bodočega prometa. Predvidevanja bodočega prometa gredo do 30 let naprej, če gre za nove gradnje, 20 let, v primeru obnovitvenih del ter samo 10 let, če gre le za Izboljšanje in okrepitev tlakovanja cestišč. Glede bodočih predvidevanj o prometu pa so javne ceste razdeljene v pet skupin. Prva skupina, se pravi največja, zadeva ceste, na katerih 24-urni promet presega 7 tisoč vozil. Od teh 7000 jih mora biti več kot 1200, ki Imajo nosilnost več kot 5 ton. Hitrost, ki je dovoljena za posamezne ceste, se določa na podlagi razreda m zemljišča (ravninska področja, gričevje, hribovita in visokogorska področja). Te hitrosti služijo kot osnova za določanje vseh drugih značilnosti na uro. Eno Izmed najvažnejših načel za določitev zaviralnega prostora, vidljivosti ter cestnih ovinkov predstavlja trenje med kolesom ta cestiščem. Splošni količnik trenja, ki dosega pri načrtovani hitrosti 80 km na uro približno vrednost 0.40 ter za hitrosti višje od 80 lun na uro vrednost 0,32, je rezultat dveh siinlc, se pravi vlečne ln sredotoežne sile. Ti dve silnici ustvarjata komponento, katera kot s smerjo vožnje meri 22 stopinj. Trenje med kolesom ta tlakom se torej loči v dve komponenti, od katerih ena izraža sile, ki delujejo v ln proti smeri vožnje, druga pa sile, ki delujejo navpično na smer vožnje. Medtem ko veljavni predpisi v drugih deželah obravnavali gibanje pri zaviranju kot enakomerno zavito — kar ne odgovarja resnici — ga pa Jugoslovanske norme obravnavajo kot gibanje, ki je nepravilno upočasnjeno, piri katerem znaša dovoljeni zaviralni pritisk 1,5 m na sekundo. Pri določanju dolžine zaviranja je treba upoštevati razen hitrosti, tudi vzdolžni nagib cestnega profila. Razen nor-Tri ' icoiiuoi/ju, ujoumAivajvni p/J. 1 L Culi KU’ risti potrošnikov, katerim je treba zagotoviti najboljše pogoje' dobave tako glede količin, kakor tudi cen. Vzporedno s porastom potrošnje je prišlo v evropskih deželah v zadnji letih do sprememb glede namestitve in zmogljivosti njihovih petrolejskih industrij. Težnja, ki je silila k premeščanju čistilnic od morske obale na po-trošne centre, je povzročila gradnjo naftovodov spričo cenenosti te vrste prevozov. Leta 1967 je prevoz surove nafte z naftovodi kril 33 odst. vse potrošnje naftnih proizvodov v deželah EGS. Govornik je nadalje trdil, da je treba urediti dejavnost naftovodov, posebno tistih, ki zadevajo več držav, v okviru energetske politike skupnosti ter je ne obravnavati kot vprašanje, ki se tiče samo prevozne dejavnosti. To potrebo narekujeta tudi dva nova činttelja. Prvi zadeva težnjo, da se ponovno gradijo čistilnice ob obali, medtem ko se na drugi strani skuša osredotočiti čistilnice v zaledju v manjše število obratov, ki so nameščeni vzdolž naftovo- deželnega zakona št. 19 z dne 25. marca 1968. Ta zakon zadeva razne ukrepe v prid šolanja poklicnih bolničark, otroških nadzornic, babic, zdravstvenih asistentk, splošnih bolničarjev in bolničark ter o-troških vzgojiteljic. Skladno z deželnim zakonom št. 22 z dne 18. oktobra 1967 je bila ustanovljena deželna komisija za ustanovitev ii. vodenje deželnega seznama kolavdatorjev. Njen predsednik bo deželni odbornik za javna dela Masutto, a sestavljali jo bodo deželni načelnik za javna dela inž. Cola, odgovorni funkcionar deželnega odbori za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo dr. Bellarosa. V nadzornem odboru konzorcija za industrijski razvoj tr-žiške občine pa so dr. Bruno Se-cufin, Giovanni Demeio in dr. Mat-teo Benussi, ki so jih imenovali deželni odbor za industrijo in trgovino, deželni odbor za finance ter konzorcij. Njihova namestnika pa bosta: geom. Antonio Valli in Ezio Bianconi. Z drugim ukrepom je predsednik deželnega odbor 1 imenoval odbornika za delo, socialno skrbstvo in obrt Nerea Stopperja za predsednika deželne komisije za kooperacijo (prejšnji predsednik je bil deželni svetovalec Bernardo DaJ Maš, ki ni bil izvoljen za deželnega odbornika). Nadalje je bil imenovan za člana upravnega odbora goriške turistične ustanove Ermellino Pe- . — ressin iz Aftttošse v svojstvu pred- . 80, kat. J stavnika predsednika pokrajinske ' V:- tovrstolh™ uprave., Zpm§i$): bo pokrajinski odbornika Maha Dina Marocca je bil izvoljen v poslansko zbornico. ______ ______ _____ so malnega zaviralnega prostora upo- d°v-. Naknadno se povezuje te čl-števajo jugoslovanske norme tudi stlInlce s potrošnim trgom z do-zaviratal prostor pri prehitevanju., bavnlml vodi štmlajoč hr^tSter ' P°" P^&ov* SpričT^gs del testnega prereza i novodov, kar narekuje oblikovanje (1.35 do 0 50 m m'rlJo 06 skupne energetske politike. Danes ne bo predavanj, ker poj- Lniverzitetni profesor dr. Branko Žnideršič Iz Ljubljane predava v dvorani »Venezian« na tržaški univerzi o novih normah pri načrtovanju cest v Jugoslaviji. Zasedanja o pr- Oh se udeležujeta tudi univerzitetna profesorja iz Ljubljane Rudolf Jenko in Vlasto Zemljič 0.35 do 0,50 m. Medtem ko najmanjši prečni nagib cestišča meri na ravni cesti od 1,5 do 4 odstotka (kar je odvisno od značaja cestnega temelja), pa je nalvečji prečni nagib cestišča na ovinkih določen v višini 7 odst. To vrednost pa je treba sorazmerno znižati pri višinskih razlikah, ki merijo več kot 5 odstotkov. Za te ceste ter za ceste I. ta II. razreda se priporočajo steze za ustavljanje v obeh smereh vožnje. Ce bi pa značilnosti terena povzročile v tej zvezi prevelike težave, potem se stranski pasovi lahko opustijo. Prof. Žnideršič Je nato obravnaval vprašanje dodatne steze za počasni promet tovornjakov na avtocestah ter cestah I. ta H. razreda, k! imajo hud vzpon. Na teh odsekih se spremeni stezo za ustavljanje v dodatno stezo za tovornjake. Pri tem jo Je treba seveda zgraditi s Primerno širino ta primernim tlakom. Najmanjše polmere ovinkov se določa s pomočjo dveh grafikonov, od katerih velja eden za hitrost 80 km na uro, drugi pa za večjo hitrost. Tako mora npr. meriti najmanjši polmer pri hitrosti 120 km na uro s prečnim nagibom cestišča 7 odstotkov 600 m, kar odgovarja, mimogrede rečeno, predpisom v drugih državah. Pri osnovnem odnosu med načrtovano hitrostjo ta polmerom ovinka pri prečnem nagibu cestišča se upošteva tudi tako imenovani odvisnosti količnik, ki določa, kolikšen del sredobežne sile odvzame prečno trenje In kolikšen del se izgubi zaradi prečnega nagiba cestišča. če se upošteva ta količnik, je treba načrtovati ovinke na tak način, da voznik občuti krivuljo, kar je posebno važno za visoke hitrosti na avtocestah. Prof. Žnideršič Je nato obravnaval še vprašanja povezave med ravnimi delf cestišča ter ovinki, ter vprašanja drenaže. Pripomnil je, da gre največji vzpon od 4 do 10 odstotkov, kar je odvisno od razreda ceste ter terenskih pogojev. V dvomljivih primerih pa se Je treba odločiti za primerni vzpon na podlagu tehnično-gospodarske analize. Za vsak nov cestni načrt Je treba določita s pomočjo odgovarjajočih lestvic njeno zmogljdvost, se p:avi na kakšen način bo oesta lahko zmogla bodoči promet. Na včerajšnjem zasedanju je govoril tudi dr. La Verde, funkcionar Urada za stike z javnostjo pri 1 ustanovi ENI. I Dr. La Verde Je obravnaval vprašanje povečanje potrošnje energije v okviru držav EGS ter s tem v zvezi vprašanje potrošnje naftnih proizvodov ta naravnega plina. Govornik je menil, da je treba ob-1 ravnvavatj to vprašanje z največjo Zgodnja burja gent egiptovske kraljevske godbe. Leta 1932 mu je sledil dirigent An-tonino D’Elia, ki je vodil godbo do leta 1959 in imel z njo številne nastope v Italiji ta v Inozemstvu. L. 1950 je vodstvo godbe končno prevzel dirigent Olivio Di Domeni-co, profesor za kompozicijo ta god. beno strumentacijo pri konservatoriju Santa Cecilla. Koncert bo danes ob 1. uri na dvorišču grada Sv. Justa. Program, razdeljen v dva dela, obsega skladi-be Rossinija, Bacha, Kodalyja, Verdija, Di Domenica in Respighija. Zopet vlom v javni lokal Preteklo noč so neznani tatovi ponovno vlomili v javni lokal. Pri zorišče tatinskega dejanja je bil tokrat bar «Parco» v Ul. Bono-mea 186. Neznanci so razbili šipe dvojnih oken v pritličju stavbe ta se splazili v lokal, kjer so odnesli ves denar, ki je bil v «Juke boxu» ln električnih biljardih, 172 tisoč lir. Polastili so se tudi steklenic konjaka «Buton», wlskyja ta jajčnega konjaka. Agentom barkovljanskega komisariata je tatvino prijavila zakuip-nlca lokala, 54-letna Jelislava Fuč-ka por. Brandolin, ki stanuje v Ul. Hermada 20. Tatvina je po Izvedbi ta po tem kar so neznanoi odnesli, povsem slična tisti, o kateri smo poročali včeraj ta do katere Je prišlo v baru «Dario» v Ul. Brigata Casale. Verjetno je, da so tatvini izvedle iste IMIlliLUUM^I Državni trgovski tehnični zavod _ ga Zois* — Trst sporoča, da Je sovanje za šolsko leto l968/®*.,«) delavnik od 10. do 12. ure. P°", nejša pojasnila dobite v tajništvu voda Vpisovanje se zaključi 25. tembra t.l. ^ Na oglasni tleski pri šolske« nlštvu Je na vpogled odlok, k* ,, naša na mesta za poverjenike 1» j plente v državnih otroških vrte«, leto 1968/69. Rok za izročitev P”*, zapade 30. septembra. Prošnje J« ^ ba poslati na šolsko skrbništvo čini, v kateri Ima posamezni Pr0° bil 14. t.m, razobešen na osla2), l skl ustanove v Ul. Duca spisek prosilcev za poverjen* in suplence za poučevanje telovej. rezidenco. Šolsko skrbništvo sporoča, gll (7 m na srednjih šolah tržaške P<*™^ v šolskem letu 1968/69. Spisek J* ^ vpogled občinstvu vsak delavni*-11. do 12. ure. Kdor bi imel "J varjati spisku, se laihko pritožil avgusta Za sestavo In izročlt*vJji tožb veljajo pravila, kt >lh "jj ministrski odlok št. 33 z dne *’• bruarja 1968. -Jfl Ravnateljstvo Državnega z****j! zlkom v Trstu sporoča, da *eZid - za klasični licej, vstopni In rjZ%<, nejo vsi popravni Izpiti nega liceja s slovenskim učni« ^ s* S t — v jesenskem Izpitnem roku ga leta 1967/68 dne 2. septemBP, 8.30 s pismenim Izpitom >8 5l" štlne. Ravnateljstvo Državnega nega liceja s slovenskim učni« Lf kom v Trstu sporoča, da se P*JJ zrelostni izpiti — v jesenskem '“L nem roku šolskega leta 1987/68 14. septembra 1968 ob 8.30 s pism"^ izpitom Iz italljaščine. Poletne prireditve PAHK M1RAMARSKEGA G H A®J Predstave eLučl ln zvoki*. Dan'/-;, 21.30 ln ob 22.45 predstavi liano e Carlotta« v I talij ati š*1«' j tobus «M» Iz Barkovelj ob 21- w 22.15. Značilno Je, da se neznanci spravljajo. v prvi vrsti nad <4fUpwje>i ta »luke boxe», ki Jih lastniki barov ne praznijo vsak večer, kot to delajo z blagajnami, ter da navadno odnesejo tudi nekaj steklenic alkoholnih pijač, posebno konjaka in w1skyja. dejo udeleženci zasedanja na izlet žili preteklo noč tudi v Gradežu. Vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino je zajelo slabo vreme. Povsod so zabeležili obilo deževja, toče in vetra. Tržaška burja je pihala včasih s hitrostjo več kot 60 km na uro. Splošni vremenski pogoji so bih izrazito jesenski. Nevihta Je včeraj prizadela, ^ „ vzhodno Furlanijo ter povzročila1®™ odcePa Proti Proseku. 64-letni kratko prekinitev dobave električ- ! E8ldio Graberi iz Turina, Ul. Ison-nega toka v Vidmu. Strela je uda- zn J® okr°g 14 45 vozil proti rila v zvonik župnijske cerkve v Sesljanu svoj fiat 1100, v katerem Sedrano dl San Quirino pri Vidmu sta ^ PelJali tudi njegova 61-letna Gasilci so se morali truditi več ur Ižena Anna Gherbaz in 36-letna hči da so pogasili požar. ’ 1 Fiavia. Ko je dospel do odcepa Tudi v Gorici je neprestano de- peli® Protl Proselm je te val o. Obilne padavine so zabele- Pr_ehitetl po levi strani Turinčankl ranjeni pri prometni neered Mati ta hči Iz Turina sta se včeraj popoldne ponesrečili pri trčenju med avtomobiloma, do katerega je prišlo na Trbiški cesti v bližini ode Nazionale 16.00 «7 spose per 7 11» J. Powell, H. keel. Tectl^fi Grattacielo 16.30 »Caccia al n>aSC» C. Daneuve, J. P. Belmond«' cnnicolor. Fenlce 16.00 »Vado, vedo, spat?*', Sabato, J. Saxcm. TechnlcOtoGjii. Eden 16.00 »Lontano dal Vletfljj Film Jean Luc Godarda. l(tl Excelsior 16.00 «La gatta dag M J«, gli d’oro». D, Gaubert, M. non. Eastmancolor. «1 Riti (Uboa San Francesco štev- j (6.00 «11 giardino delle tortur®"',) Palance. Techpicojor. P repov®0 mladini pod 14. letom. mi Alabarda 16,30 «La panter« Technicalor. Prepovedano pod 14. letom. Moderno 16.30 «L’affare M. Clift. Technicalor dram matico 16.30 Sila Banca Mondiale«. K. M*1 "Colorscope. ^ uvedano ‘r" ffare Kt*» '“visFouri^i' Aurora 16,3Q «Quei fantastict'rZ VOlantl«. Iz serije »Znanost, in tazijai). "V Crlstallo 16.30 «Donne, botte e B. Solo. T* L. Tony, v Jugoslavijo. 1 Povsod Je temperatura padla. fiat 600, katerega voznik, 25-letni Gianfranco Russo Iz Ul. D’Alvla-no 37, je ravnokar obračal na levo. Prehitevanje pa mu ni uspelo, tako da je prišlo do trčenja. Medtem ko sta ostala voznika nepoškodovana ,sta se ženi ranili, da so ju morali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico. Anni Gherbaz so zdravniki ugotovili udarce po levem ramenu ta prsnem košu z verjetnimi kostnimi poškodbami ter jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravila tri tedne. Nleno hčerko, ki se |e udarila po čelu in obrazu, so sprejeli v nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v desetih dneh. Dr. inž. Visintin, glavni direktor «Autovie Venete«, pozdravlja predavatelja dekana prof. dr. B. Žnideršiča .............1,1.."""'I'"1..........nun...........i.. PO IZJALOVLJENEM ATENTATU ZNflORJfl IN KRTflllČfl Pridržane ustaške begunce so včeraj izgnali v Francijo Policija še vedno budna spričo možnosti prihoda drugih pripadnikov ustaških terorističnih organizacij v Franciji m Nemčiji giierl«, color. J Capltol 16.30 «Le 1000 freccl* Pe re». Technicolor. ^ Im pero 17.00 «1 dlect comman<**‘'lM. ti«. Kolosalni film v Technic°10B,f, Vlttorio Veaeto 17.00 «La port* rata«. G. Jung, K. Llnley. T*. |l, coior. Prepovedano mladimi P°a letom. „111 Garibaldi 16.30 «1 combattentl "T,r. notte«. K. Douglas, Yul Bry"" Technicolor. p Astra 16.00 «Le dolci slgnore*' bavni film Ideale 16.30 «1 Rlngos non Pe‘”L|i no«. B. Hallis, T. Kendall. TeC coior. p Abbazia 16.30 «Colpo doppio 3®* maleonte d’oro». Technicolor. ALPINISTIČNI TABO« p Alpinistični odsek SPDT prir«J* ji bor alpinistov in planincev od ‘ p. 8. septembra na Creti GrauzarH bor je namenjen vsem ljubitelje91 |}l. mn. Vpisovanje in informacije ' Geppa 8. Mesta so omejena. * * * sftfi Ob priliki tabora organizira *'cfr 1 septembra avtobusni Izlet n* to Grauzario Udeleženci izleta lahko ob odhodu prisostvovali 0 nju taborne zastave * * * »el1 V sporočilu openskega kr»Je''J|(’l. odbora združenja partizanov ki smo ga objavili predvčeraj*11' je bilo pomotoma napisano. “a,e > združenje priredilo izlet v SK«PJ ^ letalom v dneh 12. in 13. septe™'r». V resnici bo izlet 12 In 13. oKt°" Štiri jugoslovanske begunce, kiikorda, sta še vedno v Trstu. Ko jih je tržaška policija pred dnevi] bodo Izvršene vse formalnosti, bo-ustavila in zasliševala v zvezi z do Znaorjevo truplo odpeljali v eksplozijami v Ul. Boccaccio, so včeraj pospremili do francoske meje, kjer so morali zapustiti italijansko ozemlje. Eden od njih je Vlado Damjanovič, star znanec francoske policije in eden glavnih predstavnikov teroristične ustaške organizacije «Slobodna Hrvatska*. ki deluje v Franciji in Nemčiji. Damjanovič je bil v preteklosti dvakrat obsojen: prvič zaradi posesti samokresa brez zadevnega dovoljenja, drugič pa zaradi poskusa uboja, ki ga je zakrivil v Antvverpnu. Policija ni javila imen ostalih treh be guncev, ki so bili prav tako pripadniki ustaške organizacije. Trupli 26-letnega Josipa Krtaliča ta 31-letnega Anteja Znaorja, ki sta Zmljavce (BIH), kjer ga bodo pokopali v rojstni vasi. Truplo njegovega tovariša pa bodo po vsej verjetnosti pokopali v tržaškem pokopališču, ker se vse doslej ni javil nikdo od njegovih svojcev ali sorodnikov. Policijska preiskava Je tako v bistvu zaključena. O namenih umrlih beguncev ni več nobenega dvoma: nameravala sta opraviti atentat, po vsej verjetnosti na tržaški jugoslovanski konzulat. Kot smo poročali včeraj, ni bil to prvi atentat dvojice, saj sta bila skoraj gotovo zapletena tudi pri atentatu na jugoslovanski krožek v Parizu, do katerega je prišlo 8. februarja letos. Tržaška policija pa je še vedno na delu, ker ni izključen prihod v _ . naše mesto še drugih pripadnikov pretekli petek na tragični način iz- «Slobodne Hrva.tske«, ki naj bi na-gubila življenje pri eksploziji re- meravali izvršiti to, česar Krtalič in Znaor zaradi tragične eksplozije nista utegnila. Patrulje policije in karabinjerjev, katerim pomagajo tudi agenti prometne policije, strogo nadzorujejo ceste, ki peljejo v Trst, predvsem državno cesto 2'2 (trbdško) in 14 (obalno). Patrulje imajo nalogo ustaviti im pregledati tuje avtomobile, predvsem nemške in francoske, s katerimi bi se utegnili« pripeljati ustaški fanatiki. tvuvtka knjigama ‘KSl - ui. »v. Frančiška žj Tel. 61-792 je ZAPRTA zaradi prenovitvenih del. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN PO«O&p Dne 23. avgusta 1968 se Je v ‘j(D rodilo 11 otrok, umrlo pb Je I, UMRLI SO: 87-letna Maria vd Ferrari, 72-letni Giovanni 83-letna Domenica Posarinl riJ. 0j(. nier. 86-letna Amelia Trotte® /ji, Stibbl, 54-letna Marcella Višin11"' letna Anna Heinrich vd. Replcnj:fjir letni Giovanni Nemaz, 84.1etnl ® j|C cesco Vesel, 84-letna Anna Pr“UeK' vd. Urbani, 79-letni Antonio H 61-letnii Riccardo Bertoccht. nočna služba lekaHT* (Od 15.30 do 1.30) Cf» AH a Basilica, Ul. S. Glusto »• ce Verde, Ul. Settefontane 39. Ut ni, Trg Llberta 6. Testa d’or°' Mazzini 43. ^ DNEVNA SLUŽBA LEKA8N (od 13. do 16. ure) pjiC* Al Lloyd, Ulica Orologlo 6 " pl®. Diaz 2. Al la Salute, Ul. Glulia *■ v,l-ciola, Ul Orianl 2 Vernari, t" maura 11. Je preminil Ivan Može Pogreb bo danes, 24. t. 17. uri iz hiše žalosti pn opekami (Mattonaia) 243. {eOj Žalostno vest sporočajo: Emilija, brat, sestre, snaha-in drugi sorodniki. Primaria Impresa Zimolo IZ ŠTUDIJE ZA MEDOBČINSKI REGULACIJSKI NAČRT Zakaj tako skopi odgovori nekaterih slovenskih občin? S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA ZANIMIV DOKUMENT SESTANKA O PROZI V GORICI CtilTUtAtf MlTT|tf0! GORttlA SITTtMMtt 1f47 j - ;'4 h'gm 'gr ■ 'iz m„ H=-___________________________________ .MMZUKOHTtCITOUO 7. ■ ^ LfcCO-OlLk.* ITAMf* ltvM» t**n,l,l>B AOSTRiA l« HOTTI~>MMMq «■» CECOSIC , u. ciomuLtanMctMM5>-':;:rv.ip:*? « a«, u^ tuiu. «1* • - «••««»*« JUf ] iVi'-'1’1: - :' '--v^v- ■: ■ Edino dolinsko občino jo dolo dokaj izčrpen pregled kulturnega in šolskega položaja začetku t. m. smo na kratko "Pisali vsebino knjige, v kateri so “rani podatki za medobčinski re-Sci'ski načrt, ki jih je zbral •medobčinski tehnični odbor za se-'avo medobčinskega regulacijskega ““črta na Tržaškem. Pripomnili •P°. da bi bilo potrebno, da se ,rf® občinske uprave (mislimo štiri Ihanske občine), že pri priprav-iainem delu, že pri postavljanju Jpieljev, na katerih bo načrt izde-Y ■ bolj zanimajo, tako da bodo v..uvodu in utemeljitvi načrta pra-v“i° in točno prikazane razmere jč,Potrebe, zgodovina in značilnosti vSr kraJev in ljudi, kar je zelo Jj10 za pravilno sestavo regula-”*kesa načrta. . “oleg iega pa moramo omeniti, (j, so izsledki, ki jih je omenjeni jj““°r zbral in ki jih bo še zbral toč °“javil> izredno pomembni za jZ"0 spoznavanje naših slovenskih 8W6Y' iu gotovo niso na «zadnji t “Pnički lestvice,) v pogledu kultu-u Ul šolske izobrazbe. Pri tem o f u seveda pričakovati, da bodo w teh vprašanjih naše občinske ^rave dale tehničnemu odboru toč-jj’ Popolne in objektivne podatke, t «?,a4erih bo razvidno, da imamo Špurih slovenskih občinah sloven-Hf®. Sole, kulturna in prosvetna sla, va. dijake, ki obiskujejo višje V«>Ienske šole izven občin in uni-lJč°' kakor tudi precej točno obe-trno kulturno raven prebivalstva. Obi. PogiavJu 8. knjige, ki jo je *v- 'H tehnični odbor za medobčin- •o bih' poleg tehničnega osebja ob- činskih uprav tudi vsi župani, najdemo pod naslovom ((Kulturne značilnosti in šolske potrebe«, sledeče odgovore štirih slovenskih občinskih uprav: Devinsko - nabrežinska občina: šolsko prebivalstvo stalno narašča. Ugotavlja se pomanjkanje učilnic, telovadnic, kulturna dejavnost pa je na splošno omejena. Zgoniška občina: Ugotavlja se pomanjkanje kulturnih središč, šolska poslopja so v glavnem sodobna in zadostujejo. Hkrati pa je treba opozoriti na težke šolske razmere pri Briščikih in na pro-seškem kolodvoru, kjer sta šoli v zasebnih hišah. Repentabrska občina: število u-čilnic je za sedanje število učencev zadostno. Šola je v stari zgradbi, katera bo predvidoma obnovljena. Kulturna raven prebivalstva je zelo nizka. V občini je ena sama občinska knjižnica, v katero mladina ne zahaja tako pogosto. Na zabavo hodijo ljudje na Opčine ali v Trst. Dolinska občina: Med domačim prebivalstvom ni nepismenih, je pa precej nepismenih med prebivalstvom, ki je prišlo iz notranjosti Istre. V letih pred zadnjo svetovno vojno je bila šolska vzgoja omejena predvsem na dopolnitev obvezne šole. Po vojni je šolska vzgojna raven postopno naraščala in je sedaj zelo visoka. Računa se, da 20 odst. šolskega prebivalstva nadaljuje štu- dije na višjih srednjih šolah, 3 odst. pa na univerzi. 80 odst. dijakov na višjih srednjih šolah obiskuje šole s slovenskim učnim jezikom. Kulturne tradicije so velike, saj obstajajo kulturni krožki, dramske skupine in pevski zbori, ki so bili ustanovljeni že pred 80 leti. V občini je velika potreba po gradnji šolskih poslopij zlasti v Dolini, (kjer je treba ločiti osnovno od srednje šole) ter v Žavljah in pri Frankovcu, ki se stalno razvijata. V Dolini, Boljuncu in Borštu pa je treba zgraditi nove otroške vrtce, ki so sedaj v neprimernih prostorih. Iz gornjih podatkov lahko ugotovimo, da se je samo dolinska občina potrudila dati tehničnemu odboru popolne, čeprav ne obširne podatke o šolstvu in kulturno prosvetni dejavnosti med domačim prebivalstvom. Ostale občine tega niso storile. Zakaj so bile tako skope v svojih odgovorih? Na to vprašanje nam lahko odgovorijo samo prizadeti župani. 5 Danes se bo predsednik deželnega odbora udeležil okrogle mize o temi «Krize umetniških razstav«, ki bo v veliki dvorani kopališča v Lignanu ob 18. uri. Jutri pa bo v sosednjih prostorih krožka «Dei forestieri« odprta razstava del, ki bodo razstavljena na mednarodnem bienalu umetnosti. V Gorici pripravljajo ustanovitev sociološkega inštituta za preučevanje obmejnih vprašanj Pri nj’egovi ustanovitvi bodo v začetku sodelovali vseučilišče iz Trsta, deželna uprava in morda tudi UNESCO Slabo vreme ovira prireditve «Miljskega poletja«. Na sliki predvčerajšnja povorka gondol >,|,,|iiiii|llllll,,llll|a),,,,lll|,|limi|,„iuilll,im„ii,i,„iii„iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiiiilll„iJ1iiiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ^,SK V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU Zadnji dnevi trdih priprav Ha razredne popravne izpite Pod vodstvom 18 profesorjev in predmetnih učiteljev se v domu pri. pravlja na razredne in maturitetne izpite nad 100 slovenskih dijakov V Gorici se pripravlja ustanovitev visokošolskega zavoda, ki bo namenjen sociološkemu proučevanju problemov obmejne pokrajine. O tem vprašanju se je pričelo govoriti že letošnjo spomlad, ko so stranke levega centra v Gorici pričele razmišljati, ali ne bi kazalo dati tudi Gorici visokošolski center. Trst ima univerzo z mnogimi fakultetami, v Vidmu so letos otvo-rili visoko šolo za tehnologijo in fakulteto za jezike. Sporazumno s sociološkim inštitutom tržaške univerze in z glavnimi predstavniki deželnega odbora se počasi uresničuje zamisel o u-stanovitvi takega centra. O tem so razpravljali tudi v deželnem odboru za programacijo. Za stvar se zanimajo goriška občina, goriška pokrajinska uprava, trgov, zbornica in goriška posojilnica. Ravnatelj sociološkega inštituta v Trstu prof. De Marchi je že imel več razgovorov s predstavniki goriške-ga javnega in gospodarskega življenja in stvar je sedaj že v teku. Inštitut, ki bi moral nastati v Gorici, bo v prvih letih delovanja financirala deželna uprava: obstajajo možnosti, da bi pokroviteljstvo nad njim prevzela UNESCO, kajti v celi vrsti socioloških inštitutov, ki delujejo v Evropi, še ni takšnega- Inštitut bo imel nalogo proučevati problem obmejnega področja, sodelovanje med narodi živečimi na obeh straneh meje, gospodarsko in kulturno sodelovanje. Z naše strani bomo morali stremeti za tem, da bi v okviru tega inštituta razpravljali tudi o 'problemih narodnostnih manjšin, kajti malokatera meja loči popolnoma prebivalstvo tudi po narodnostni plati. V večjem ali manjšem številu imamo narodnostne manjšine skoro povsod ob državnih mejah. Delo inštituta bi moralo po nekajletnem delovanju doseči svoj višek v mednarodnem kongresu, ki naj bi bil v Gorici, na katerem bi v mednarodni areni razpravljali o obmejnih problemih. Načrt za tak inštitut visokošolskega značaja je zelo zanimiv in naše mesto bo pridobilo na ugledu, če bo stvar dejansko stekla in dosegla tudi gotove uspehe. O tem važnem problemu so na redni seji v četrtek zvečer razpravljali pokrajinski odborniki po uvodnih besedah predsednika dr. Chien-tarolija. V nadaljevanju seje je odbornik iiiimuniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiini Avguština Štekar praznuje 70-letnico •co*-.—• ko se v teh dneh mnogi Je vračajo domov s počit-si še za nekaj dni (dotraja sezona) služijo «po- Jjh, 51 kruh«, je tudi mnogo ta-%i0naini srečnih (kot jih pač ho-JJheinovati), se med šol-h Zatn 111 n*so dovolj potrudili in U bij? . morajo sedaj pripravljati “aloče se popravne izpite, ki ? v kntalu Razredni poprav. £4 se bodo pričeli že čez ne- VOvno’ maturantje pa se bodo pouk) • I Aa iškega doma prof. Jožeta efl it,'ežni Jal nam je, da se letos \ I »\9ija-tS tečaja točno sto dijakov ** I ,rti' Liani je bilo vpisanih Sv f ,sedem dijakov več, vendar Ujet; msnji seznam vpisanih niso iju in ,U(ra|ntje in zato bi se lan-Alo letošnje število vpisanih tj,", ^enačiti. To pa tudi potr-C“Va * Je tečaj našel ugodne od-I« btfto* starših, ki so zaupali svo-domu, saj le ta edini k5*! s.JJm sistematičen in organi-toJske,, ■J zlasti tistim dijakom, tp hj/1!1 študija med šolskim le-■č Ba^J bili vajeni. Z druge stra-? Wwkušnje in statistike zadajo ’ ,nam je dejal prof. Umek, J%*, aJe od tečajnikov v Slo-jSjaio , dijaškem domu v Trstu Srjb aa/),S?'TO 1®*° na popravnih iz-: z'4 odst., kar je zadosten resno, natančno in zahtev. Hoj tečaju. DOUČ poučuje predmete 18 profesorjev in predmetnih učiteljev (od teh je tudi nekaj akademikov), ki so bili voljni žrtvovati del svojih počitnic oddiha v dobro in korist slovenskega dijaka. Zadnja leta kažejo, da čutijo starši vedno večjo potrebo po pošiljanju svojih otrok v ta tečaj, ker so spoznali, da se v njem dela z vso resnostjo in z veliko požrtvovalnostjo za u speh njihovih otrok, saj skoraj ni dijaka in dijakinje, ki bd tudi sama ne razumela in spoznala delovne resnosti, ki ne bi izdelala m doživela uspeh na popravnem izpitu. študiju je vsak dan namenjenih devet učnih ur. Dijaki prihajajo v dom ob osmih in odhajajo zvečer po zadnji učni uri, ob sedmih. Dopoldne, od 8. do 13. z vmesnim enournim odmorom za malico in krajšim oddihom, študirajo in se vadijo pod vodstvom profesorjev Dejansko je dopoldanski pouk sličen šolskemu pouku, saj tu profesor razlaga snov, izprašuje, dijaki pišejo vaje. Nato sledi kosilo dn prosta zabava do 15. ure, ko se dijaki ponovno zberejo v učilnicah ali pa, če je vreme ugodno na vrtu, pod vodstvom štirih stalnih vzgojiteljev Samo ob sobotah je število popoldanskih učnih ur nekoliko skrčeno (od 14. do 17. ure) tako da imajo iz oddaljenejših krajev možnost priti prej domov. Največ tečajnikov popravlja iz matematike, nemščine, italijanščine, precej pa je tudi takih, ki bodo morali polagati popravne izpite iz latinščine, angleščine in prirodopisa. Dijaški dom je v teh dneh (tečaj bo trajal do vključno 31. avgusta) podoben res nekaki veliki skupni šoli, saj so v njem tako rekoč vključeni skoraj vsi razredi naših šol in sicer trije razredi nižje šole, štirje zaporedni razredi trgovske akademije, trije učiteljišča, prva dva realne gimnazije in prvi trije klasičnega liceja. Pouk je, kot smo že omenili, sdstematdč- iMNO «1K1S» 1» KOS Eli *>tt(*vaja danes 24. t. m. ob 19.311 Cinemascope barvni film: NI ONORE, NE GIORIA (NE ČAST NE SLAVA) Film je bil posnet po romanu «Les Centurions« aJo: ANTHONY QUINN, ALAIN DELON, GEORGE SEGAL, CLAUDIA CARDINALE in MICHELE MORGAN no urejen tako da pridejo vsak dan vsi predmeti na vrsto. Dijasd so zadovoljni in pridno študirajo, saj imajo v domu mir (kakršnega bi doma ali kjer koli drugače prav gotovo ne imeli v tolikšni meri), čas za koristno telesno ali duševno razvedrilo in oddih, poleg tega pa imajo ves dan na razpolago skrbne profesorice in vzgojiteljice, ki jim pri njihovem delu pomagajo in svetujejo. Tako izvršuje Slovenski dijaški dom poleg poslanstva vzgojnega za voda med slovensko mladino v času šolskega leta še posebno poslanstvo s tem, da pomaga slovenskemu dijaku preko težav v počita!-cah pri popravljanju uspeha, ki ga je dobil na koncu šolskega leta in da pomaga tudi staršem, ki bi ne zmogli plačevati honorarja v ta namen posebej najetemu profesorju ali inštruktorju. Pecorari predlagal sodelovanje pokrajinske uprave pri pripravah za vsedržavni kongres novinarjev, ki bo prihodnji mesec v Gradežu. Isti odbornik je predlagal odboru, da bi izročili restavraterjem sfiko «Ve-čerja v Betanji« slikarja Lichten-reiterja, ki je v posesti pokrajinskega muzeja. V pokrajinskem muzeju na Kornu so vse prvo nadstropje uredili in imamo tam zelo bogato razstavo slik goriških slikarjev iz preteklosti in sedanjosti. Znano je. da namerava pokrajinska uprava zgraditi nov zavod za gluhoneme. O tem je bilo že več razprav v pokrajinskem svetu in tudi naš list je o tem pisal, kajti nudila bi se možnost zgraditi poslopje za slovenske srednje šole na prostoru, kjer je sedaj gluhonemnica v Ulici Seminario. Novi zavod bo v Ulici Terza Armata, za umobolnico. Pokrajinski tehnični urad že pripravlja ustrezne načrte. Treba bo še poiskati finančna sredstva. Deželna uprava namerava pomagati pri gradnji pod pogojem, da bo ta edini zavod te vrste deželnega značaja. Gradnja naj bi stala 500 milijonov lir. Prvih 100 milijonov je deželna uprava že nakazala v tem letu, v prihodnjih letih pa bo morala dati na razpolago še preostali denar. V pokrajinskih krogih upajo, da bo obrok za prihodnje leto večji od letošnjega, kajti oddelek za zdravstvo v deželni upravi, od katerega je precej odvisno, vodi sedaj Goričan odv. Devetag. Izlet v San Marino Vsedržavna zveza pohabljencev in civilnih invalidov prireja 7. in 8. septembra izlet v San Marino. Vpisovanje se zaključi 24. avgusta. Vožnja ter dvodnevno bivanje v prvorazrednem hotelu stane 9.000 lir. Vpisuje ANMIL v Ul. V. Ve-neto 14. Objavljeni originalni članki kulturnega srečanja «Mitteleuropa» Naš list je zastopan s celo vrsto zanimivih prispevkov - Manjkajo izrezki iz srbohrva-škega. madžarskega in češkoslovaškega časopisja Naslovna stran zbirke časopisnih Izrezkov z vsebino o lanskih srednjeevropskih kulturnih srečanjih v Gorici, med katerimi je zastopan tudi n«š Ust. iii iiiinmniim n •****mmt 111111111 mi mi m m ii n mi inMiiiiun iii mitu mm n im ii ii iii mm ih n mi m iiiii n mi mn mini miitinniiiiiiiminiHiiiiiiffiiiiiimiHMHtiiiM V SKRBI ZA USODO SVOJE DRŽAVE Okoli sto Čehoslovakov je v zadnjih dneh prek prehoda Rdeča hiša zapustilo Italijo V Novi Gorici jim ustanove in zasebniki nudijo vso potrebno pomoč - Resolucija socialističnih svetovalcev v Gorici Deželni svetovalce Rizzi o finančnih težavah občin »Kar 99 odstotkov občin naše pokrajine najema vsako leto posojila za kritje svojih proračunskih primanjkljajev pravi v svoji interpelaciji na predsednika deželnega odbora Berzantija deželni svetovalec Rizzi iz Ronk. Gre za posojila, ki imajo astronomske številke ter so jih občine najele s popolno izrabo vseh svojih jamstev, izhajajočih iz zakona od leta 1934. K tem posojilom je potrebno pristaviti še posojila občinskih uprav na podlagi deželnih zakonov v korist javnih del in socialne pomoči. Zaradi takšne politike so tri občine že izgubile pravico do deželnega prispevka ter so bile s tem prikrajšane za izgradnjo kanalizacije, bolnišnic, šole itd. S takšnimi omejitvami pa se občine naglo bližajo popolni paralizaciji ter tudi nesposobnosti izvrševanja ustavnih dcic,:;; Francoski cirkus zadržan na meji Na mejnem prehodu pri Fernetičih so danes italijanske oblasti ustavile vozove nekega pariškega cirkusa, ki se je iz Jugoslavije odpravljal v Francijo. Vozovi so ustavljeni na nevtralnem področju med obema blokoma. Italijansko ministrstvo za zdravstvo ni namreč izdalo dovoljenja za potovanje vozov skozi italijansko ozemlje. Danes dopolnjuje sedemdeset let Avguština štekar z Uklancev, mali predsednika prosvetnega društva Briški grič Bruna Stekarja. Mirna in tiha kot je, nima za seboj velikih dogodkov, njeno življenje je potekalo med hišo in njivo, pred drugo vojno tudi med Steverjanom in Gorico, kamor je vozila mleko. Toda kot toliko slovenskih mater je vendarle bila pomembna prav zavoljo deleža njene družine v osvobodilni vojni. Ko so Nemci požgali hišo na Valerišču 21. septembra 1943 ter sta se sinova Vir-gilij in Bruno odpravila v partizane, je kmalu ovdovela ter je sama morala skrbeti za svoje otroke. Virgilija, ranjenega od strojnice v obe nogi, je skrivala po bun-karjih m sosednjih hišah, dokler ni ozdravel. Ker družina ni imela več strehe nad glavo, se je preselila k Stekarjevim, od koder je bil njen pokojni mož. Po vojni se je kot toliko naprednih žena vključila v domači pevski zbor ter igralsko družino, kjer se je uspešno udejstvovala. Naša jubilantka je imela pet o-trok, od katerih so trije še živi. Najstarejši Virgilij je v Novi Gorici, Bruno živi z materjo na domu, najmlajši Rihard pa stanuje v bližini. Vsi so poročeni in imajo otroke. Pričakovali so, da jo bodo danes lahko pozdravili na domu, vendar se to morda ne bo zgodilo, ker bo najbrž še nekaj dni v bol-nišnici Sinovi z ženami in otroci ji ob 'današnjem 70. rojstnem dnevu najiskrenejše čestitajo, obenem pa želijo, da bi se čimprej vrnila na svoj dom. Čestitkam naši zvesti naročnici in čitateljici, ki Primorski dnevnik bere od samega začetka, se pridružuje tudi naše uredništvo. nje, da se bodo narodi razvijali | včeraj prijavili samo tri rojstva. v duhu zaupanja ter medsebojnega spoštovanja s premostitvijo negotovega ravnovesja sil dveh nasprotujočih blokov. Ob koncu resolucija izraža upajne, da bo spričo vsesplošne obsodbe in dostojnega obnašanja češkoslovaškega ljudstva. Sovjetska zveza in njeni zavezniki priznali blaznost svojih dejanj ter vrnili prizadeti državi pravico, ds sd svoj notranji razvoj uredi, kot najbolje zna, in da bi, .tjtko. j&po.va nadaljevali važno vlogo v prid pomiritve in miru. .8 -ucfi-to : V zadnjih dveh dneh se je prek mednarodnega prehoda Rdeča hiša vrnilo v Jugoslavijo okoli 100 češkoslovaških državljanov, ki so jih dogodki v njihovi domovini pripravili do prekdndtve počitnic, ki so jih preživljali v naši državi. Večidel češkoslovaških turistov je bilo z lastnimi prevoznimi sredstvi, med terni je bil tudi en avtobus. Na jugoslovanski strani sprejemajo če-škoslovaške turiste z največjimi skrbmi. V Novi’" Gorici je Jugoslovanski rdeči križ uvedel stalno dežurno službo; 'ustanova jim bo zagotovila stalno oskrbo vse do takrat, ko bodo odpotovali na Češkoslovaško. Izrazi solidarnosti prihajajo tudi od običajnih državljanov. Veliko družin se je prijavilo, da so pripravljene nuditi vso o-skrbo turistom, medtem ko jim je turistično društvo brezplačno odstopilo svoj kamping v Krombergu. Zelo se je izkazalo gradbeno podjetje Gorica, ki nudi brezplačno o-skrbo 30 Cehom v svojem počitniškem domu pri Fiesi v slovenski Istri. Pojavili so se tudi že prvi kolektivi, M prispevajo sredstva v korist bratskega naroda, katerega je doletela tako huda nesreča. Tako smo izvedeli, da je sindikalna podružnica goriške bolnišnice prispevala 100.000 dinarjev. Lahko hi našteli še vrsto drobnih vesti, ki pa kažejo, kako veliko srce imamo Slovenci do trpečega bratskega ljudstva, ((krivega« edinole tega «greha», da je pričelo graditi socializem v skladu z lastnimi tradicijami in izkušnjami. V Gorici so se včeraj pojavili prvi manifesti, ki jih je objavila enotna socialistična stranka. V njih PSU ne protestira samo proti okupaciji socialistične države, ampak ugotavlja predvsem, kako bo to nesrečno dejanje ohrabrilo nazadnjaške sile ter jih še bolj pognalo v borbo proti vsemu, kar je naprednega na svetu. Občinski svetovalci PSU v Gorici Sancin, Compagnone, Devetag in Zulliamd pa so predložili županu resolucijo, ki naj hi jd izglasovali na pomedeljskd seji občinskega sveta, v kateri izražajo brezpogojno solidarnost s Češkoslovaško, žrtvijo ne upravičnega nasilja. Obsojajo vo ditelje Sovjetske zveze zaradi zasedbe, kar je povzročilo vrnitev s najslabše čase hladne vojne. Takšno dejanje odstranjuje sleherno upa- llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHI1llllllll|"l"l"llllnllll'I'1l|l|l|l|l|lllMI,,ll"illl,ll,l|lll,"ll,ulllull|llllllllll Rodili so se Elisabetta Chiavetta, Roberto Martello in Fiero Iamcer. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Cristofoletti, Travnik, tel. 29-72. TRŽIČ Danes je v Tržiču odprta lekarna AU& salute«, Ul. Cosulich 4-17, tel. 72480.'io. ; intli-KUpi. > .ih ; RONKE Danes Je odprta lekarna All’An-gelo, dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 77019. in rešitev.« IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA V goriškem matičnem uradu so HIHII IIIHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMmi4IIIIIIIIIIIMimilllllllllllllllHIIIIIIIIIIII8IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII68l81Mli8IIIIIIIH PISMO SVETOVALCA REMA DEVETAKA Zahteva po otvoritvi otroškega vrtca na Vrhu Svetovalec predlaga, naj bi sredstva zagotovili država in deželna uprava Občinski svetovalec z Vrha Re-| prosim, da predložite to mojo vlo-mo Devetak, ki pripada manjšin- go občinskemu svetu v obravnavo ski skupini, je poslal županu Ce-šeutu pismo naslednje vsebine: ((Podpisani občinski svetovalec Remo Devetak Vam predočujem nujno potrebo, da se že s prihodnjim šolskim letom odpre otrošJti vrtec na Vrhu. To je vprašanje velike važnosti, ki ga je treba nujne rešiti, ker Vrhovci ne moremo tipeti, da se še naprej z njim odlaša. Ne moremo niti čakati, da nam vrtec zgradi in odpre država, saj ne vemo, koliko dolgih let bi v tem primeru morali še ostati brez njega. Sicer pa naj nam država ali deželna uprava priskočita na pomoč z nujnim denarnim prispevkom. Kakor že v Rupi in v So-vodnjah, tako naj vrtec deluje tudi na Vrhu. Gospod župan, vljudno Vas prosim za pismeno zagotovilo, da boste ukrenili vse, kar je v Vaših močeh, da bomo Vrhovci imeli svoj vrtec že prihodnjo jesen. Sicer Vas ZARADI ZADNJEGA DEŽEVJA Na zelenjadnem trgu dosti gob iz Jugoslavije Včeraj je bilo v prodaji okoli dva in pol stota blaga - Osem stotov so odpeljali v Milan Zatiranje komarjev na tržiškem območju Tržiška občina tudi letos vlaga izdatna sredstva za zatiranje komarjev, ki so v bližini Lagune in dokaj številni v mestu in v bližnjih kopališčih. Občinski delavci sanitarne službe škropijo s strupi mesto in okolico že od prvih dni marca ter bodo to svoje delo zaključili konec septembra. iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiit V Doberdobu so pokopali Vinka Rebulo “Dnevno prinesejo na goriški trg od dveh do dveh stotov in pol svežih gob z jugoslovanskega obmejnega področja«, nam je včeraj dejal sanitarni inšpektor Bregant, ki je od občinske uprave zadolžen, da skrbi za higieno sadja in zelenjave na pokritem trgu in da nadzoruje kakovost in užitnost gob. “Zadnje deževje — je še pristavil, “je izredno pospešilo njihovo rast, tako da je na trgu vsak dan dovolj blaga.« Izvedeli smo, da so včeraj pripeljali prek meje s tovornjaki približno osem stotov svežih in posušenih gob, Id so jih takoj preložili na italijanske tovornjake t«r jih odpeljali proti Milanu, kjer so jih nekaj prodali še v svežem stanju za potrebe tamkajšnjega prebi- valstva, ostale pa so odpremili v tovarne za izdelavo v konzervah. Najdražje izmed' vseh gob so jurčki in Jordanke, ki imajo tudi približno enako ceno. Jurčke in jordanke so na debelo prodajali od tisoč do tisoč sto lir, na drobno pa od 1.200 do 1.300 Idr. štorovke so nekoliko cenejše in so jih na debelo prodajali po 450-500 Mr, v nadrobni prodaji pa okoli 600 lir. Približno enako ceno imajo tudi petelinčki. Štorovke prihajajo iz Trnovskega gozda, jordanke s Krasa, Grgarja, Ravnice, Banjščice iz Kanalskega vrha, jurčki iz okolice Ravnice, Banjščice, Vitovelj, Kanalskega vrha in Cmlč, medtem ko prinašajo petelinčke iz višjih leg Trnovskega gozda (Nemci). Pred nekaj dnevi je revija «Ink ziativa isontina« izdala obširno, 143 strani obsegajočo knjigo, v kateri so objavljeni članki, ki jih je tukajšnje kot ostalo časopisje iz Italije ali inozemstva posvetilo drugemu srečanju «Mitteleurope», ki je bilo lansko jesen v Gorici in ki je bilo posvečeno prozi narodov, ki živijo v Italiji, Nemčiji, Jugoslaviji, Avstriji, Madžarski in Češkoslovaški. Zajetna publikacija, ki sta jo u-redila sodelavca omenjene revije Gianni Ciuffarin in Luigi Cargnel, prinaša fotokopije originalnih člankov, ki govorijo o «Mitteleuropi». Tu so bogato zastopani krajevni časopisi, 411 Piccolo«, «11 Gazzetti-no», «Messaggero Veneto«, «Voce isontina*. Zelo bogato je zastopan naš dnevnik in iz objavljenega gradiva se celo zdi, da je naš list posvetil temu srečanju marsikdaj večjo pozornost od drugih listov. Objavljeni so članki jugoslovanskih listov, in sicer ljubljanskega «Dela», revije «Goriška srečanja«, «La vo-ce del Popolo« z Reke ter videmskega petnajstduev.ruka «Matajur». Objavljeni so Sanjo vseh vodilnih italijanskih listov, med katerimi naj omenimo «La voce repub-blicana«, «H popolo«, «D corriere della sera«, «Paese sera«, «Unitš», »Avantil«, «H giorno«, «n resto del Carlino« itd. O srečanju je pisal tudi list Švicarjev, ki govorijo italijanski jezik: «11 corriere del Ticino«. Pisali so tudi tuji listi kot pariški «Le monde«. Prav tako so objavljeni nekateri članki povzeti iz avstrijskih in nemških časopisov in revij. Knjiga je prvi poizkus te vrste. Nismo dobili kaj takega ob priliki prvega srečanja, ki je bilo predlanskim. Zaradi tega je tudi opravičljivo, da je v svoji vsebini pomanjkljiva. Ni tu namreč nobenega članka iz češkoslovaškega ali madžarskega časopisja, prav tako manjkajo članki iz hrvaškega časopisja. Prav gotovo se je v teh deželah ob priliki srečanja o tem kaj pisalo. Razlog je treba verjetno iskati v tem, da niso predstavniki delegacij iz omenjenih dežel poslali prirediteljem v Gorico izrezkov časopisov, ki so kaj pisali o srednjeevropskih kulturnih srečanjih. To pomanjkljivost so, tako smo prepričani, občutili tudi uredniki omenjene publikacije in upamo, da bo v prihodnje zadoščeno tudi tej potrebi. Gorica VERDI. 17.00: «11 marito č mio • lo ammazzo quando ml pare«, C. Spaaik, v barvah. CORSO. 17.00: «Violenza per una monaca«, Rossana Schiaffimo in John Richardson, italijansko-španski barvni film. MODERNISSIMO. 16.30, 19.05, 21.30: «Otello», Lawrence Olivier in Maggie Smith, angleški kinema-skopski barvni film. VITTORIA. 17.30: «Tarzan e il grande fiume«, N. Henry in J. Murray, ameriški kinemaskopski barvni film. CENTRALE. 17.30: «Kin kong il gigante della foresta«, R. Reason in Linda Miller, ameriški kinemaskopski barvni film. Tržič AZZURRO. 18.30: «1 barbieri di Sicilia«, Franco Franchi in Cie-cio Jngrassia, v barvah. EXCELSIOR. 17.30: «La gang del diamanti«, G. Hamilton in C. Baker, v barvah. SAN MICHELE. 19—22: «L'ultlmo bazuca tuona«, J. Payne in film ««I1 vostro superagente Flint«. PRINCIPE. 18.30: «Spie oltre il confine«, Tony Franciosa in A. Comer, v kinemaskopu in barvah. Ronke EXCELSIOR. 20—22: «Le profes- sioniste«, v kinemaskopu. marljiv gospodar. Njegovemu sinu, odborniku P. d. «Jezero», Franfcu, pa vsi prosve-tarji izrekajo svojo globoko sožalje ob izgubi, ki je hudo prizadela njegovo družino. V nedeljo ponoči je v goriški civilni bolnišnici umrl komaj 58 let star Vinko Rebula Pokojni, ki je bil že nekaj let v pokoju zaradi bolehanja, je bil v povojnih letih zaposlen v trliški ladjedelnici. Njegov skromen hkrati pa vesel značaj, mu je pripomogel, da si je v vasi pridobil velik ugled. Bil je stalen naročnik Primorskega dnevnika. Zapušča ženo Olgo, dve hčerki dn dva sinova. Svojcem in vsem Doberdobcem bo ostal v trajnem spominu kot vzgleden delavec in RIO. 20—22: «Spiaggia rossa«, C. Wilde, v barvah. DEŽURNA CVETLIČARNA V nedeljo Je dopoldne odprta cvetličarna Renato Gorian, Ul. Garibaldi 9, tei. 26-28. PRIMORSKI DNEVNIK — 6 — 24. avgusta PLAVA N Ji Zaključeno državno prvenstvo Najboljši plavalci iz Padove V zadnjem dnevu dva absolutna državna rekorda: D'Oppido na 200 m mešano in Calligarisova na 800 m prosto MILAN, 23. — Italijansko državno plavalno prvenstvo, ki se Je nocoj zakljudlo v Milanu Je pokazalo, da razpolaga trenutno z najboljšimi plavalci Padova, ki je v moški konkurenci zmagala, v ženski pa osvojila drugo mesto ter je zbrala skupno 318,5 točke. Na drugo mesto se je uvrstil rimski Lazio (259,5), na tretje pa Milan (257,5). Prvenstvo je kot celota potrdilo, da je bil letos med posamezniki najboljši Tržačan Del Čampo, ki v hrbtnem slogu v Italiji nima tekmeca, med ženskami pa sta se izkazali Stirinajstletnici Calligarisova in Tricaricova, ki sta rušili državne rekorde tudi v kategoriji članic, čeprav nista še niti mladinki, ampak šele naraščajnici. V zadnjem dnevu se Je pri moških najbolje odrezal D’Oppido z državnim rekordom 2’17”9 na 200 m mešano in Calligarisova pri ženskah z rekordom 9’56”7 na 800 m prosto. MOŠKI 100 m prosto 1. Boscaini Pietro (SS Lazio) 54”9 2. Pangaro Roberto (AS Edera) 56”4 3. Vassallo Massimo (Lazio N.) 56"8 200 m mešano 1. D’Oppido Michele (RN Audito-re) 2'17”9 (državni rekord) 2. Chino Franco (RN Patavium) 2’24”3 3. Spangaro P. Paolo (RN Patavium) 2’25”0 1500 m prosto 1. Alibertini Sergio (Lazio Nuoto) 18'05”8 2. Frandi Fabio (Eserdto) 18'18”4 3. De Crescenzo Massimo (Can. Napol!) 18’19”6 4x100 m prosto 1. RN Patavium «A» (Chino, De-stro, Spangaro, Castagnetti 4’19”6 2. CS Fiat (Della Savia, Colla, Mas-setti, Frattini) 4’24”3 3. SS Lazio (Tomasi, Veniali, Vassallo, BoscainU -4’25”8 ZENSKE 100 m prosto 1. Strumolo M. Antonietta (NC Milano) 1'02”8 2. Sacchi Mara (NC Milano) 1’03”2 3 Causin Maria Teresa (Can. Olo- na) 1’04"7 200 m mešano 1. Colombo Cinzia (NC Milano) 2*29 ”2 2. Sacchi Mara (NC Milano) 2’43”0 3. Maltagliatl Fmaca (RN Floren-tia) 2’43”5 800 m prosto I. Calligaris Novella (RN Patavium) 9’56”7 (nov državni rekord) 2 Pasetti Patrizia (NC Milano) 10’20”6 3. Scassellati Giovanna (Roma N.) 10’23”1 4x100 m mešano 1. NC Milano «A» (Colnago, Sacchi, Colombo, Strumolo) 4’56”9 2. RN Patavium (Ortolani, Scarsa-nella, Tomassini, Santilli) 5’04”5 3 Roma Nuoto «A» (Spintoni, Ma-glio, Schina, Sgheri) 5’06”3 Končni lestvici no društvih MOŠKI 1. RN Patavium točk 189,5 2 SS Lazio 155,5 3 Can. Napoli 155,5 4. Fiamme Oro 85 5. CS Fiat 73 6 NC Milano 64,5 7 Can. Aniene 64 8 RN Auditore 51,5 9 AS Edera 40 10 CS Esercito ZENSKE 33 1. NC Milano točk 193 2. RN Patavium 3. Can. Olona 4. SS Lazio 5. Roma Nuoto 6 RN Florentia 7. RN Napoli 8. CS Fiat 9. Can. Antene 10. Can. Napoli 129 104.5 104 102.5 102 61 47.5 45 40 KOŠARKA Drevi v Nabrežini nastop peterke Bora Na novem nabreždnskem igrišču šd Solkiol bo drevi prijateljska košarkarska tekma med ekipama šz Bor in «T. Čufar« iz Ljubljane. Za borovce so Ljubljančani neznan nasprotnik, s katerim še niso imeli športnih stikov. «Tone Čufar« nastopa v ljubljanski občinski košarkarski ligi in po njegovih dosedanjih nastopih lahko sodimo, da je peterka drevišnjih gostov dokaj dobra. Košarkarski klub «T. Čufar« mladinci in naraščajniki, ima pa tudi žensko ekipo. UNIŠ Zmaga Pietrangelija Poraz Jovanoviča OR.TISEI, 23. — Na tukajšnjem mednarodnem teniškem turnirju so med moškimi posamezniki zabeležili naslednje izide: Tiriac (Romunija) — Bdiefsen (ZDA) 2:0. Pietrangeli (Italija) — Nastase (Rom.) 2:0. Kalogeropulos (Grč.) — Jovanovič (Jug.) 2:1. JADRANJE TRST, 23. — Na četrti regati italijanskega jadralnega prvenstva razreda «Leteči Holandec« sta zmagala Falco in Taddei iz La Speaie, ki sta prevzela tudi vodstvo na ima zelo razveljano dejavnost, saj skupni lestvici. Tržačana Cobau in goji to športno panogo tudi med I Apollonio sta druga. ■iiiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimmiiimiiuuuuiuiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiNmiiiiiiiiiimimii KOLESARSTVO PARIZ-LUKSEMBURG Druga etapa: Reybroeck Rumena majica: Dancelli Po drugi etapi skupna lestvica brez sprememb - Danes zadnja etapa LIEGE, 23. — Belgijec Guido Reybroeok je zmagal na 2. etapi 6. mednarodne kolesarske dirke Pariz - Luksemburg. Dirka se je odločila praktično pri 118. km, kjer Je najprej ušel Van Schil, kateremu so se pridružili nato še drugi štirje ubežniki. Ta peterica si je na cilju razdelila med seboj najboljša mesta. Etapna lestvica: 1. Reybroeck (Bel.), ki je prevozil 200 km dolgo pot od Mau-beuga do Liega v 5.15’45” s poprečno hitrostjo 38,384 km na uro. 2. Wolfshohl (Nem.) 3. Guyot (Fr.) 4. Beugels (Niz.) 5. Van Schil (Bel.) 6 Bitossi (It.) 1’35” zaostanka 7. Merckx (Bel.) in nato še drugi v istem času Skupna lestvica: 1 Dancelli (It.) 10.51’42” 2. Basso (It.) 5” zaostanka 3. Leman (Bel.) 10” 4 Merckx (Bel.) 5. Bitossi (It.) in še drugi v istem času. Bilič in Kuvelja ne trenirata METLIKA, 23. — V sredo smo poročali o pripravah jugoslovanskih kolesarjev, ki se bodo udeležili olimpijskih iger, danes pa že prihajajo iz Metlike, kjer so na skupnih pripravah, zaskrbljujoče vesti. Zvezni trener Zanoškar je namreč sporočil, da se udeležujeta skupnih priprav le Valenčič in Škerlj. Kuvelja je dobil želodčne motnje ln je odpotoval v Beograd na zdravniški pregled. Bilič pa je po zaključku državnega prvenstva od- potoval v Pulj, kjer Je doma in se odtlej ni več javil trenerju. Obe odsotnosti vsekakor povzročata Zanoškarju sive lase, saj manjka do odhoda v Mehiko le še nekaj tednov. Olimpijski ogenj od včeraj na poti Od Olimpije do mehiške prestolnice bodo ogenj prenesli in prepeljali po 14.000 km dolgi poti OLIMPIJA, 23. — Sveti olimpijski ogenj je danes nastopil svojo 14.400 km dolgo pot, ki ga bo privedla do mehiške prestolnice, kamor bo prispel oktobra meseca sredi otvoritvene svečanosti letošnjih olimpijskih iger. Slovesnost prižiganja olimpijskega ognja so opravili danes zjutraj v starodavni Olimpiji, na oltarju sredi ostankov templja, ki stoji v bližini antičnega stadiona. ((Vrhovna svečenica« katere vlogo je odigrala znana igralka grškega narodnega gledališča Maria Moscholiou je s pomočjo posebne leče in sončnih žarkov prižgala oljčno vejico. S plamenčkom, ki je zagorel so nato prižgali posebno bakljo, jo izročili atletu Charisu Aivaliotisu, ki je pretekel prvi del te velikanske olimpijske štafete. Baklo je nato predal j svojemu nasledniku, ki je tudi pre- ] tekel kilometer poti, prav tako kot | bo to storilo vseh ostalih 350 menjav. Baklo bodo prinesli v a-tenski Phaleron jutri ponoči. Baklo z olimpijskim ognjem bodo nato prenesli na bojno ladjo, ki bo s postankoma v Genovi (rojstnem kraju Kolumba) in Barceloni nadaljevala pot preko morja. Potovanje bo trajalo skupno 48 dni. Ob priliki svečanega prižiganja ognja v Olimpiji sta imela priložnostna govora glavni tajnik grškega olimpijskega odbora Lappas in predstavnik organizacijskega odbora Mehikanec prof. Enrique Aguirre. Sve- Politični dogodki na Češkoslovaškem odmevajo tudi v športnem svetu V raznih državah so do športnih stikov s Sovjetsko zvezo zavzeli različna stališču Švedi se ogrevajo za bojkot, Angleži so proti njemu - Zutopek med demonstranti CHICAGO, 23. — Predsednik Mednarodnega olimpijskega odbora A-merikanec Avery Brundage je danes izjavil, da doslej še ni bil u-radno obveščen o zahtevi radia «Svobodna Praga«, da bi izključili z letošnjih olimpijskih iger vse športnike tistih držav, ki so se u-deležile vdora na češkoslovaško. Brundage je izjavil, da v pravilniku CIO ni nobenega člena, po katerem bi lahko tako ukrepali, če bi prišla uradna zahteva o zavrnitvi vabila za nastop v Mehiki Sovjetski zvezi in njenim štirim zaveznikom. Ker je Švedska zagrozila, da bo prekinila vsak športni stik z državami napadalkami Češkoslovaške, je Brundage poudaril, da bodo letošnje igre organizirali po predvidenem načrtu, tudi če bo- čanosti je prisostvovalo več tisoč i do švedskemu zgledu sledile še dru-oseb. I ge države. PARIZ, 23. — V neki oddaji, ki olimpijskih iger. «če bi pa dob jo je prenašala postaja «Svobodni tako zahtevo,« je nadaljeval češkoslovaški radio« je bivši sve- izjavo Westerhoff, «bi sklicali # vet članov CIO, da bi stvar Pr“ čili, čeprav se CIO ne ukvarja politiko.« ^ LONDON. 23. — Znano Škot®* moštvo Celtic je predlagalo, ■* tovni rekorder in olimpijski zmagovalec v teku na dolgih progah Čeh Emil Zatopek naslovil na sovjetske zasedbene čete (v ruskem jeziku) naslednjo izjavo: «Po vsem tem kar ste storili, vaša dežela ne bo I bi bojkotirali vse nogometne ekip« več mogla poslati svoje reprezentance na olimpijske igre v Mehiko. Za vas so se olimpijske igre končale tukaj v Pragi.« Po vesteh i-stega radia je Zatopek vodil skupino mladih demonstrantov pred sedežem nekega časopisa, ki so ga zasedle sovjetske čete. LAUSANNE, 23. - Tajnik Mednarodnega olimpijskega odbora polkovnik Johannes Westerhoff je potrdil, da CIO ni prejel še nobene uradne zahteve, da bi pet držav napadalk Češkoslovaške izključili z OLIMPIJSKE VEST! «OPERACIJA KUHINJA» i. — 2. — 3. — 4. — 5. — 6. — prvi X 1 drugi 1 X prvi 1 1 drugi X 2 prvi 1 drugi 2 prvi 2 1 drugi 1 2 prvi 2 I drugi 1 2 prvi 1 drugi 2 lliiiiiiiiiiimiiiiiiiilliiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiliHlHiliiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiii Juventina dobi novega trenerja Dosedanjega trenerja Marsona bo zamenjal Costelli Šd Juventina je sklicala vse svoje igralce na prvi skupni trening letošnje sezone, ki bo jutri, v nedeljo, ob 9. uri na športnem igrišču v štandrežu. Ob tej priložnosti bodo igralcem predstavili tudi novega trenerja. Dosedanji trener Marson namreč odslej ne bo več mogel trenirati Juventine, ker ga zadržujejo družinske obveznosti. Društveno vodstvo je vzelo na znanje njegov odhod z obžalovanjem, saj je toliko časa požrtvovalno vodil enajsterico. Vodstvo Juventine upa, da si bo znal tudi novi trener Giulio Costelli, ki je v goriškem športnem svetu znana osebnost, pridobiti zaupanje in simpatije vseh članov štandreškega kluba. Costelli je bil nekoč tudi znan nogometaš, saj je v mlajših letih igral za Pro Gori-zio, Triestino in Italo, poleg tega vijači Juventine se verjetno še spominjajo, da je ekipa tisto leto, ko je z njo še igral Costelli, zmagala na prvenstvu druge kategorije. Primorje v Kopru Zamejske slovenske enajsterice se v tem času vneto pripravljajo na začetek letošnjega nogometnega prvenstva. To pa ne le s treningi, ampak tudi z raznimi prijateljskimi srečanji. Tako se je tudi proseško Primorje odločilo, da bo odigralo predpr-venstveno tekmo in to proti zelo močni ekipi nogometnega kluba Koper 1200 kuharjev bo vsak dan pripravilo za olimpijce 30 tisoč obrokov hrane Za časa iger bodo tekmovalci pojedli tri tisoč goved, vlak sadja, milijon sladoledov - Hrano bodo pripravljali v šestih različnih kuhinjah držav, ki so napadle ČSSR. STOCKHOLM, 23. — Glavno J nateljstvo švedskega športa je s* nJlo začasno prekiniti vse šP3lJ. odnose z deželami napadalkami škoslovaške. Ravnateljstvo je priporočilo vsem švedskim špoi - . federacijam, naj se vzdrže kak^_ nih koli stikov s temi petimi 0 žavami. DOKKUM, 23. — županj zemskega mesta Dokkum je od* nil razpoložljivost mestne sP° palače, v kateri bi moralo biti t.m. mednarodno odbojkarsko Čanje med državnima reprezent®“ cama Nizozemske in Madžar®* ■ DUNAJ, 23. — Podpredsednik L, atrijskega nogometnega kluba 14T( pid z Dunaja Friedrich Gra#1^ izjavili dunajskemu časopisu JjJJ press«, da se je njegovo mo®1', ki bi moralo v Pragi odigrati gometoo tekmo, vrnilo v dorno' j z vozilom češkoslovaške Organizatorji letošnjih olimpijskih iger v Mehiki so se morali spoprijeti pri organizaciji te prireditve s celo vrsto težav. Med najbolj zahtevna, zapletena, pa tudi občutljiva in važna vprašanja sodi vsekakor prehrana športnikov. Teh se bo zbralo skupno z njihovimi spremljevalci okrog 10.000 in prehraniti tako množico ljudi niso šale že glede na količino hrane, ki jo Go treba priskrbeti, kaj šele, če upoštevamo raznovrstnost okusov in kaloričnih zahtev. «Operacija kuhinja« bo zato ena izmed največjih akcij letošnjih i-ger in bo trajala točno 50 dni. Začela se bo 12. septembra, ko bodo začeli prihajati prvi športniki, da bi se na visokogorski mehiški planoti aklimatiziral: Da bi na zadovoljiv način zadostili apetitu tisočev udeležencev i-ger bo potrebna cela armada kuharjev: nič manj kot 1200 mož z belo čepico na glavi bo moralo vsak dan skuhati v šestih različnih olimpijskih restavracijah nad 30.000 obrokov hrane. Ti obroki pa bodo morali biti seveda zelo raznoliki, saj bo treba postreči lačnim gostom tako z ameriškimi «hambur-gericami«, kot italijanskimi špageti, s švedskimi smorgasbordi, ruskimi slaniki, kitajskimi rezanci in kdo ve še s čim Strokovnjaki so izračunali, da bodo morali kuharji za časa iger pripraviti vsak dan hrano na nič manj kot 90 različnih načinov. «Operacija kuhinja« bo potekala ves čas pod strogim znanstvenim nadzorstvom. Organizatorji iger so najeli celo 14 kemikov in 100 die-tistk (vse sarm ženske!) in ti strokovnjaki bodo morali ves čas paziti na to, da bo hrana stalno odgovarjala kakovostnim normam prehrane športnikov. Poleg tega bo v vsaki izmed šestih olimpijskih restavracij ves čas prisoten poseben Lastnik verige mehiških restavracij Cesar Basa, ki je prevzel organizacijo te velike prehrambene akcije, je odredil, da bodo v vsaki izmed šestih restavracij stregli kulinarične specialitete enega izmed šestih področij sveta. Tako bo stala «latinska restavracija« za I-talijane, Špance in Portugalce, «sa-ksonska« za tekmovalce iz angleško govorečih dežel, zahodnoevropska za Francoze, Švicarje, Belgijce, Nizozemce, Dance, Švede in Fince, vzhodnoevropska za Sovjete, Poljake, vzhodne Nemce, Jugoslovane, Romune, čehoslovake in Avstrijce. Peta restavracija bo kuhala hrano za športnike iz afriških in azijskih dežel, zadnja pa se bo i-menovala «mednarodna restavracija« in bo imela v glavnem goste, ki svojim kulinaričnim zahtevam ne bodo mogli zadostiti v nobeni izmed ostalih restavracij. Ker bo za goste na razpolago v šestih jedilnicah «le» 729 miz s 3600 stolicami, seveda ne bodo mogli pristopiti k mizam vsi istočasno, ampak se bodo morali zvrstiti v treh turnusih. Jedilnice bodo na razpolago gostom od šestih zjutraj do kasno zvečer. Kosila bodo delili od 11.30 do 14.30, večerje pa od 18. do 21. ure. Da bi še bolje prikazali ogromnost te prehrambene akcije podajamo še nekaj podatkov: velike se-vernomehiške črede bodo prispevale za zakol 3000 glav živine. To govedo so že pred 12 meseci izločili izmed ostalega in ga posebej redili na bogatih in sočnih pašnikih. Sadja bodo pojedli v olimpijskih restavracijah po sedanjih računih 327 ton, to je približno za tovorni vlak. Kuharji bodo na razne načine pripravili 90.000 jajc, poleg vseh drugih dobrot pa bodo olimpijci polizali tudi nad milijon porcij sladoleda. Vso to velikansko kulinarično o-peracijo bo seveda vodil pravi ku kuhalnicama oboroženi «enoti». In koliko bo stalo vse to? Presenetljivo malo: popoln enodnevni penzion (hrana in spanje) bo stal na osebo 2500 lir MOTOCIKLIZEM 142 prijavljenih za jutrišnjo dirko v Novi Gorici Jutri, v nedeljo dopoldne bo v Novi Gorici uradni trening dirkačev za popoldansko mednarodno motociklistično tekmovanje na tradicionalni progi po mestnih ulicah. Doslej je potrdilo prijavo 142 vozačev iz 18 držav. V kategoriji motorjev od 50 do 500 kub. cm v vožnji s prikolicami bo 240 startov. Za nedeljsko športno prireditev vlada izredno zanimanje tudi na naši strani meje, kjer je goriško Avtonomno društvo nalepilo propagandne lepake. V Novi Gorici je že več dni nekaj inozemskih ekip, ki so se utaborile za palačo občinske skupščine. Dirkači in mehaniki ves dan pripravljajo vozila, da bi bila nared za veliko preizkušnjo. ar®** Vodstvo Raplda je povedaiOj, i Je vodja enajsterice v Pragi : za pomoč pri povratku v do®^ ^ tudi sovjetskega veleposlanika-., je pa odvrnil, da ima trenutno več drugih opravkov, da bi se P° njih ukvarjaL še z dvajset!®1 M pitalistl. Grassi je dejal, da je v bliiihljjj, tela «Paris» med nemiri življenje približno 40 oseb in Je^. lastne oči videl, kako je tan* Jh. vozil približno 200 metrov 0(1 tela neko žensko. m Vodstvo Rapida je tudi predla**^ avstrijski nogometni zvezi, n*0,t odpovedala mednarodno sreč*^, ki bi moraio biti 8. sep tem®'. (. Budimpešti med Madžarsko ® strijo. ,■ RIM, 23, — Italijansko bali siko moštvo Iocom Lazio, »L, moralo odigrati v Pragi dve P™j, teljskl srečanji, se je — ko so P, spele v češkoslovaško Pres sovjetske čete — zateklo na J*, Janško veleposlaništvo. Italija® ^ ki so telefonsko sporočili, *8 g ekipi m zgodilo nič hudega 'Ju niso dobili dovoljenja za pOvrfl«y v domovino, kar se bo verjetno » dllo danes, .j OATANIA, 23. — Medn^. ženski odbojkarski turnir v c jr niji se odvija brez zapletljaJeV'jpf prav nastopajo na njem tudi treh «sprtih» držav: Slavoj (ČSSR), Lokomotiv Sofia rija) in Start Lodz (Poljska!- LONDON, 23. — Tajnik a,nglZir ga olimpijskega odbora Sandy tjui-can je na neko vprašanje o OBVESTILA Sz Bor sporoča, da se bodo začeli v sredo, 28. t.m. ob 20.30 redni treningi prve ženske odbojkarske ekipe. Igralke naj se treninga, udeleže polnoštevilno in točno. ♦ * * čitvi Sovjetske zveze z oliniP^c iger v zvezi z zadnjimi poli*1®1 - $ olf dogodki dejal, da ni sovjetski “jj-pijski odbor kršil nobenega 9’ ^Uijs*1 skega pravila. Angleža oli giji® reprezentanti se bodo zato, * ji češkoslovaški krizi, pripravi)*1 naprej za nastop v Mehiki. ^ BRUSELJ, 23. — Odbor -jV leohta je sklenil zaradi zadnJ1 ^ godkov odpovedati nogometno ^ mo, ki bi jo moralo belgijs*®^ štvo odigrati 28. avgusta v w z Dinamom. LUZERN, 23. — Tudi Svic^t nogometna zveza je 0<^L\i** mednarodno srečanje švica-P® balinanju, bližanju in lei bi moralo bita 22. septeffl® vese prijavijo na sedežu LEIPZIG, 23. — Po zadnj®^)-steh se bo samo 11 držav od javljenih udeležilo evropskih ,^1 skih mladinskih iger v Sovjetska zveza, Albanija, vi ja, Romunija, Poljska, B j*ar5J(' Belgija, Nizozemska, Mad* Avstrija in Vzhodna Nem*1!8' , * Srečanje bo v nedeljo 25. t.m. ob pa tudi pri več drugih italijanskih, 16.30 (po jugoslovanskem času) na ekipah izven goriške pokrajine. Na-1 stadionu v Kopru. higienski nadzornik, ki bo pazil, da j harski štab, ki bo organiziran po bo tudi snaga na višku, da ne bo! vojaškem vzoru: imel bo pravo po-muh itd. Prav iz higienskih razlo-1 veljstvo, kateremu bo podrejenih 6 gov si bodo morali vsi kuharji o-1 «poveljnikov»: dva bosta Poljaka, briti brke (če jih bodo imeli), in dva Švicarja in dva Kitajca, vsak lase ostriči «na krtačo ter si stal- pa bo vodil po eno restavracijo in no na kratko striči tudi — nohte, bo seveda poveljeval svoji z 200 Organizatorji športnega tedna Gaje vabijo vsa društva, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja v moški in ženski odbojki, ruskem kegljanju, teku, da WRER._____, Gaje v Padričah št. 27, do 28. t.m.1 steh se bo samo 11 držav od 2* Sedež društva je odprt vsak pone- *—-*■*—-----------------------1'ih 8 deljek, sredo in petek od 19.30 do 21. ure. Športni teden Gaje bo v prvem tednu meseca septembra v Padričah. 17. (B. TRAVEN General iz džungle ((Vstanite vsi!« je zavpil General. «Pred nikomer ne boste klečali. Da boste to vedeli. Nihče ni bolj zgoraj in nihče bolj spodaj.« Vsi možje ln žene so vstali, ne zato, ker so verjeli temu zagotovilu, čeprav je bil še tako preprost in razumljiv, ampak so zgolj poslušali povelje. Ponižno so držali možje klobuke v rokah, stali sklonjeno in spoštljivo povešali oči k tlom, dokler se ne bi eden izmed zmagovalcev spomnil, da bi kakega preplašenega peona imenoma nagovoril in mu dovolil, da lahko dvigne pogled do gospodarja. Ženske so si popolnoma omotale glave in samo z enim očesom kukale iz špranje kakega poceni in zlizanega reboza, ne da bi si upale dvigniti pogled više od konjskih kopit. Marsikatera ženska je ihtela in se usekovala v naglavno ruto, medtem ko so se otroci jadikovaje in rjove motali za odraslimi. Nekateri dojenčki, ki so se od strahu zbudili, so jokali in sku šali izviti glavice iz dobro zadrgnjenih vrečic na materinem hrbtu ker sso se bali, da se bodo zadušili. Drugi dojenčki so zadovoljno godli in tolkli z drobnimi peščinami matere po tilniku. Mati, ki ni hotela napraviti pred jezdeci neskromnega vtisa, je skušala z glavo poriniti otroka nazaj v vrečko na hrbtu, kakor da bi upala s tem zanikati obstoj svojega otroka. Psi so se začeli med seboj bojevati, nekaj posebno pogumnih pa se je celo lotilo konjskih nog. Brž so peoni opazili takšno nesramnost svojih psov, so jih krepko brcnili, tako da so psi odleteli nekaj metrov. Dejstvo, da so bili muchachosi na konjih še bolj razca- pani, ušivi in usrani kot peoni, menda ni prišlo na um prestrašenim ljudem na finci. še manj pa so opazili, da so muchachosi, ki so prišli sem kot zmagovalci, bili Indijanci, da so si bili enaki, da so bili prav očitno prav tako revni kmetovalci kot oni in da so prav tako kot oni imeli gospodarje za tirane. Toda muchachosi so sedeli na ponosnih konjih in nosili so orožje. Kdor pa je prijezdil na tako ponosnem konju, noseč revolver in karabinko, in kdor se je bojeval z ruralesi in jih premagal, je postal nov gospodar, verjetno še krutejši, ne-usmiljenejši in nepravičnejši kot prejšnji. Kot v tej finci zdaj, se je zgodilo pozneje v vsej republiki: peonov, ki so bili že stoletja navajeni na gospode, tirane in diktatorje, v resnici revolucija ni osvobodila, še tam ne, kjer je bila fevdalna zemlja razdeljena med družine peonov v obliki majhnih gruntov, ejidosov. Ostali so sužnji z edinim razločkom, da so se gospodarji menjali, da so premeteni voditelji revolucije postali zdaj bogati in da so zdaj politiki potrebovali malolastni-ške, na videz osvobojene peone, da so se neznansko obogatili si utrdili politični vpliv in s pomočjo zdaj samostojnih peonov, ki so jih z umori in zverstvi držali v strahu in grozi, uga njali sleherno nezakonitost, ki si jo človek le more izmisliti, da bi postali poslanci ali guvernerji, in to z enim samim ciljem, da bi si napolnili svoje skrinje z zlatom. Kdor ima karabinko in revolver, je gospodar tistega, ki nima revolverja. Muchachosi so imeli revolverje in so jih zato imeli za nove gospodarje. Ce so bili le razcapani Indi Janci, je bilo to zgolj naključje. Jutri bodo že lepo oblečeni kot Ladini. Peoni so imeli dovolj razlogov bežati in se neznansko bati, ki so videli, da se bližajo uporniki. Poznali so svojo de želo, svojo lepo, obžalovanja in usmiljenja vredno deželo. V tej deželi so se rodili in rasli. Kdor je nosil revolver, ga ni nosil kot okras. Nosili so ga, da bi z njim streljali, brž ko se je ponudila priložnost. In kakor v vojnah, so priložnost ustva- rili, če se ni sama ponudila. Tukaj je prišlo do boja med ruralesi in uporniki. Zmagali so uporniki. Toda teh je v boju nekaj padlo. Padle je treba maščevati. Maščevali pa se bodo nad tistimi, ki se ne morejo braniti. Ce so imeli kaj opraviti s tistim bojem, ni nihče preiskoval. Diktatura se razlikuje od drugih oblik vladavine predvsem po nestrpnosti do drugih ljudi in po neusmiljeni maščevalnosti nad ponižanimi in nebogljenimi. Peoni so pripadali finci, kjer so bili ruralesi v zasedi kjer so jih oskrbovali in kjer jim je gospodar nudil vso mogočo podporo. Finquero in vsa njegova družina in hišna svojat so pobegnili. Nad njimi se ni mogoče maščevati. Toda peoni, ki niso pobegnili, ker so prepozno opazili beg svojega gospodarja ali ga niso imeli za beg, so bili tukaj, in nad njimi so se zmagovalci lahko prav tako maščevali in se zadovoljili, kot nad krivci. Ujetnik je zmeraj kriv. Zakaj dejstvo, da je ujetnik, pomeni, da je v svoji obrambi omejen. Peoni so vedeli po več kot tridesetletni diktaturi, da so zmeraj oni tisti, ki izgubljajo, ki jih kaznujejo, ki jih bičajo in obešajo. Uporniki so padli v boju. Preživeli proletarci, ki si niso niti enkrat drznili niti z mezincem migniti za ta upor, so zmeraj plačali vsak upor z nekaj bornimi, od ust pritrganimi :n zakopanimi pezosi, s svojo kožo in svojim življenjem. «Zakaj bežite, hombres?« Je vprašal Profesor. Stopil je s konja in se približal možem, ki so stali najbliže. Potrepljal jih je po rami in po hrbtu, da bi jim pokazal, da jih ima za prijatelje. Zdajci so dvignili pogled in se trudili ustvariti videz, kakor da verjamejo, da je ponujeno prijateljstvo resnično, čeprav tega niso storili iz srca, zakaj peoni se nikoli ne iznebijo nezaupljivosti, ampak zgolj iz vljudnosti in zato, da ne razjezili zmagovalcev. Pristopilo je nekaj žensk in poljubilo profesorju roko. Nekaj mož in večina žensk je steklo k dru- gl' gim muchachosom, ki so polagoma lezli s konj, se boko priklonilo in jim tudi poljubilo roke. Profesor je spet vprašal: «Cemu bežite? Revnim ln° skim peonom ne trgamo proč glav.« 5|e Možje so se potrudili, da bi jim na ustnicah še ostal* žalostnega nasmeha. Pa se jim ni docela posrečilo ffl ((Povej no, zakaj?« Profesor je položil enemu izmed. ^ roko na ramo. ((Gospodar vam je dejal, da smo bandit ni tako dejal, usrani vlačugarski sin?« ^ Prestrašeno so ljudje zmajevali. Prav to je finquero ^ dal peonom, ki so pred njegovim begom delali v pati® - tz i>i*f _____r _______4___________________________ L| L w -pi tudi pod mukami ne bi tega peom priznali. Zakaj če bi ije vili kar jim je gospodar povedal, bi uporniki to r*z tako, kakor da je to njihovo lastno mnenje. Pri zasliš^ pred finquerom in pred policijo je bilo zmeraj tako- “J, kdo priznal, kaj je slišal, so takoj dejali, da je sam to 2° , Diktatura nauči človeka, da nič ne vidi, nič ne sliši, nič nv1j nič ne meni in da odpira gobec samo takrat, če hofi* živio! dej «Pred nami vam ni treba bežati, amigos,« je zdajcl Andreu. «Mi smo vaši prijatelji.« «Con su permiso, jefe,» je odgovoril neki možaka®^ nismo bežali. Prav dobro vemo, da ste naši prijatelj1- p smo le vsi skupaj tja v grmovje « p ((Cernu ste potem vzeli s seboj lonce, koze in svinj vprašal Coronel. ,fe' ((Hoteli smo tam prirediti prav majčkeno zabavico “jjl Prav majčkeno, skromno zabavico za nekega svetnika, svetnika Indijancev in gospodar ne sme vedeti, da še si lir — MaU ogl**1 beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri aSocieta Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: 8TANI8I.AV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst