Št. 95. {k V Gorici, dne 28| Novembra 1899. Izhaja dvakrat tia teden t Štirih Izdanjili, in sicer: vsaktorek in petek, zjutraitje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z •..(Jospodarškliii tinto m'< in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Onrini na dom poSiljana: , JTse leto ....... gld. W-— jiol leta . *,."V*.'.*"T": L-;«»•• -3:—. četrt leta......".'¦> 1-50 Posamične številke stanejo f» kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv, !) v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSSek vsak 'iiin od 8. ure zjutraj do <>. zvečer; ob nedeljah pa od •». do 12. ure. Na »uročila brv/. dop«sl«ne uuro<*imi<> ¦if. ne oziruiim. ,,1'UI.MOltKr'* i/JiajV iiijodvfsno'o"d cft»co» trikrat nii'.si'5ii(> in Klane vhm leto gld. !"20. «SoČa» in «Frimorec» se prodajata v Gorioi v to-bakami Schvvarz v Šolski ulici in Jell.ersit/. v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami J.avrenSic' na trjgi della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Tečaj XXIX. (Večerno izdanje). Odgovorni u.ednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Uredništvo ae nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v Inadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5, popoldne; ob nodeHah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvb se nahaja v Gosposki ulici št. 9, »opisi naj se pošiljajo le urodrilStvn. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere oe spadajo v delokrog urednigtva, naj se pošiljajo le apravmštvu. J Neplačanih pisem no sprejemlje ne uredništvo ne upravniitvo. .,.--;______ Oglasi In poslanice se računijo po petit^vrstab, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.; 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostora. Naročnino hi oglase je plačati ioco Gorica. „Goriska TIskarna« A. Gnbršcek tiska in zalaga razen «SoBe, in «Primorca» Še -Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih oteožnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v tSlov. knjižmci» se računijo po Ž0 kr. petit-vrstioa. cGor. Tiskarna* A. GabrSČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. (Članek izven uredništva). HI. Izrekli srno svoje misli o tem, ali imamo sploh narodno gospodarsko organizacijo ali no, ter prišli v prvi vrsti nn naše denarne zavode. Ustanovitev »Ce n t r a [n e p o soj i 1-ii i c e* Se posebno potrjuje naše mnenje, knko zmedene nazore imamo o denarni organizaciji, in to je tembolj žalostno, ker so kot, usliiitoviiiki te nove »Centralne posojilnice" podpisana odlična"imeiM, in se je po-sojiln e.t ustanoula puil predsedstvom dr.a Aniona Gregorčiča s mega. Če kje, treba je ravno pri deminih zavodih enotnega postopanja in vrhovnega vodstva. Nikjer pa bi ne bilo lažje tega doseči, kakor samo pri nas na Goriškem. Male posojilnice po deželi so večinoma pasivne, t. j. imajo premalo hranilnih vlog L lastnega okraja in ne morejo zadoščati prošnjam po posojilih, ako ne dobe podpore od drugih močnejših zavodov. Te manjše posojilnice, posebno one, ki so poil vodstvom duhovnikov, se zalagajo pri »Ljudski posojilnici" v Ljubljani, opiraje se na tako zvano katoliško organizacijo dr, Sustersiču. ..Goriška ljudska posojilnica" in »Trgovska obrtna zadruga" se danes med seboj složno podpirate, in brž kot ne je pripisovati velik del vspeha obeh zavodov tej vzajemni podpori, in to tembolj, ker imata obadvn zavoda tudi vnanje zveze. Nekatere starejše fcmelske posojilnice na deželi, to so gorske,'so aktivne. Tako šteje »Cerkljanska p o s o j i J n i c a" skoro dvakrat toliko hranilnih vlog kakor jih potrebuje za posojila. Tudi druge gorsktt posojilnice bi morale biti aktivne, ako bi se prav postopalo pri obre-stovanju hranilnih vlog. Največja gorska posojilnica je n. pr. takoj znižala obrestno mero od 4i1it% na 4%, ko je imela nekaj tisočakov preveč. Mesto da bi ob ugodnem času nabirala hranilnih vlog ter jih nalagala pri močnejšem zavodu, da jih za slučaj večje potrebe polagoma zopet potegne na se. si je odvzela ob ugodnem času to mogočnost, in pozneje, ko so nastopali skopejši časi, je hitro morala priti na suho. To kaže, kako lehko bi bilo izvesti v naši deželi skupno denarno organizacijo. Napraviti je le zvezo vseh zadrug v zmislu zakona 9. aprila 1873. ter tej zvrzi določiti centralno blagajn i c o. Da je treba v to najmočnejše posojilnice in v Gorici, o tem pač ni treb.i razpravljati, da je to »Goriška ljudska posojil- MARCO VISCONTI Zgodovinski roman 3lalyanski napisal tlommaso Grossl (»alj«) Kakor vsi drugi, je tudi on vedno mislil, da je Biče v Markovih očeli le neka zapreka pri nameravani ž» nitbi Ottorina z Rusconovo hčerjo. 'Znane mu je bilo, da si je Marko mnogo prizadeval za to zvezo. In vedel je, kakšne narave je bil on: da če si je kedaj kaj vtepel v glavo, je hotel to tudi na vsak način izvesti. Zato" bi se mu *ne bilo dozdevalo odveč čudno, če bi ga bil videl tudi le zaradi tiste Ženitbe kar najsiloviteje nastopati. Kadar ga je videl . bojevati se proti njegovemu bratrancu — oskrbnik je bil jedini, kateremu je bila znana njegova skrivnost, kajti Visconte se je bil njega poslužil, da si je pre-skrbel šleni in našel oprodo, nepoznanega v tistih krajih — je mislil, da ga hoče kaznovati, ker mladenič ni držal besede. Kadar mu je Marko pred svojim odhodom ukazal paziti na Ottorina, ali niča*, to vsakdo ve. »Goriška ljudska posojilnica" se mora torej ustanoviti kot cen-* tmliia blagajnica. Do konca leta 1398. je »Goriška ljudska posojilnica" tako hitro iz malega naročala na veliko, da bi morda ne vtegnila pravilno izvrševati poslov centralne blagajnice. Zalo pa jo tekom lega leta narasla nad 650.000 hranilnih vlog, in sedaj se brez drugega lehko pripravlja, da prevzame posel posredovalnice med vsemi denarnici zavodi v deželi. Ona ima sedaj stalnega plačanega blagajniku in tri izvežbane uradnike. Te mori je .Goriška ljudska posojilnica" potrebovala, dokler je izvajala reorganizacijo celega poslovauj.i. Sedaj ;e to (telo koncuno. Pri imenovanem delu se je uraduištvo iz-vvzbalo, in zato mora gledati »Goriška ljudska posojilnica" že iz splošnih denarnih ozirov, da jedno moč odda. Poslovodja »Goriške ljudske posojilnice" gospod Jožef S t u k o I j vživa splošno zaupanje po svoji marljivosti, natančnosti in zanesljivosti. Prav takega človeka potnbnjejo posojilnice in zadruge kot pregledovalca računov !n sostavljalea letnih bilanc. »Goriška ljudska posojilnica" bi v kratkem času po svojem prvem uradniku, ki bi bil ob ednom nadzornik zveve, prišla do natančnega pregleda denarnih močij vseh posojilnic in zadrug v deželi, do razpoloživih glavnic po deželi kakor tudi do pregleda stanja premoženja boljših naših posestnikov. Vse posojilnice bi morale sprejeli jednostavni način knjigovodstva po u/.oiru, kateri bi narekovala zveza, in po katerem bi izvrševal nadzorstvo zvezin nadzornik. Po dve do triletni praksi bi zvezin nadzornik natančno znal precenjevati, koliko potrebuje vsaka po-soilnic.i in zadruga močij in kredita, koliko vtegne vsaka posojilnica in zadruga dajati J na leto razpoloživega denarja. Prišla bi tako tudi »Goriška ljudsk* posojilnica" kol centralna blagajiiica do pravega ocenjevanja denarnih močij cele dežele in po tem bi vre-dila lehko tudi ona svoje poslovanje. Posebno koristna pri tej organizaciji potom »Goriške ljudske posojilnice" bi bilo to, da bi zveza in centralna blagajnica ne delale ntkakih novih troškov, marveč bi se z dosedanjimi režijskimi troški »Goriške ljudske posojilnice* izvedlo lepo zvezo vseh posojilnic in zadrug, kolikor se tiče denarnega poslovanja. Po enotnem knjigovodstvu, po natančnem nadziranju, po praktični razdelitvi denarnih.močij, pa bi prišlo zadružništvo v deželi še-; do pravega spoštovanja, zaupanja in ugleda, in gotovo bi potem narodnim za-».odom zaupali vsi imovitniki svoj denar, in bi tako dotekalo za našo narodno gospodarsko organizacijo vedno več in več denarnih močij. Saj je žalostna istimi, da se bi zahajal v hišo grofa Del Balzo, ni Pelagrua ničesar sumil, ter ni dalje premišljeval o tem. Zat6 ni mogel sedaj niti od daleč slutiti, da bi njegove besede utegnile napraviti slab utis na gospodarja. A tista nenadna jeza "mu je kakor blisk mahom razsvetlila pamet. Razumel je, da tu mora biti nekaj skrivnega vmes. Šinilo mu je v glavo, da je j morda Marko sam zaljubljen v deklico, j ker se je kazal takd občutljivega gledč j nje. Pomislil je še jedenkrat na vse do- j godke, kateri so se mu prej vendarle ! nekoliko Čudni dozdevali, in glej, sedaj po tej novi iznajdbi n.u je postalo vse j za čudo jasno in razumljivo. j Ko je ostal Marko sam, se je vsedel k mizi in je napisal kakih pet pisem. ' Na to je velel zopet poklicati svojega ' oskrbnika, kateremu je dal pisma ter mu razložil, kje in komu jih ima izročiti. ' Povedal mu je še, kak6 ima zavarovati ' grad Rosate, in potem mu je rekel: »Kar se dostaje Ottorina, jaz mislim, j da se on ne piikaže v Milan, in da, ako | bi tudi prišel, ga grof Del Balzo ne ¦ sprejme v svojo hišo. Vsekakor pa pazi nanj kakor dosedaj, in če bi se kaj ; pripetilo, sporoči mi takoj»! I «Storim kakor mi ukazujete*, je ' odgovoril Pelagrua, »toda če izvem.. . kajti slišalo se je, da mu je deklica že ' danes marsikdo odteguje od naših posojilnic, rekoč: Saj nimajo nobene prave kontrole in V-ti ne dovolj pravilnega poslovanja, da bi mogle jamčiti za naše vloge. - - »Goriška ljudska posojilnica" bi morala seveda takoj po ustanovitvi zveze delati na to, da vzame iz '¦prometa do 100.000 hranilnih vlog ter iste naloži kot razpoloživi denar deloma donui, deloma pri »Mestni ljubljanski posojilnici", deloma pri kaki banki v Trstu, da bo vsek-dar lehko pokrivala dovoljene odprte kredite. V prvi vrsti bi sicer morala delati na to, da bi se odvišnji denar nekaterih posojilnic razposodil posojilnicam, katerim p "-manjkuje denarja. Svoj denar bi »Goriška ljudska posojilnica" smela zalagati le tedaj, kedar bi sama imela obilnega dohoda novih hranilnih vlog. »Gorska ljudska posojilnica" ima že sedaj nad 200.000 menic in »Trgovska obrtna zadruga" ima vsa svoja posojilu zavarovana po menicah. Ta okoliščina bi dajala centralni blagajnici tem večjj za-slombo, in gotovo je, da bi v kratkem času zveza dobila oporo tudi izven naše krono-vine. Po vzgledu »Goriške ljudske posojilnice" nastopi lehko tudi« »Tržaška posojilnica" in »Kmetijska ljubljanska posojilnica", Z voze zadrug na Goriškem, v Istri in v Trstu, :in Kranjskem in Štajerskem pa bi se lehko združile navadnim polom dopisovanja tako, da hi se oddajal preobili denar jedne krono-vine v drugo, ako bi bili predpogoji za razpolaganje z denarjem. Posebej bi bila ta or-ganizacija korak k ustanovitvi prepotrebne zadružne banke. Trst in deloma Gorica imata veliko de-pozitnega denarja, to je denarja, kateri se zalaga za več ali manj kratko dobo, dokler se ga za gotovo svrho ne rabi. V Trstu so nekateri letni časi, ko preostaja trgovcem in obrtnikom tisoče in tisoče denarja. Le po zadružni banki bi bilo mogoče priti do takega denarja, ki je navadno jako cen, in se obrestuje po 3% in tudi nižje. S tem pa bi se regulovala obrestna mera vseh posojilnic, in bi vsekako prišli do tega, da bi vse posojilnice dajale posojila na vknjižbo aH na navadna dolžna pisma po 5$, na menice po 6$, in bi prave trgovske menice eskompto-vali k večjemu po 5%. To bi dajalo nov impulz podjetnosti obrtnikov, in marsikatera obrt bi se s to prav znatno razvila in okrepila. — Da se sploh ta organizacija v naši deželi da izvesti, ni tretja mnogo premišljevanja in snovanja. Vse, kar je danes neobhodno potrebno, je dobra volj a vodstev vseh posoj!lnic in zadrug, da se izreče za skupno zvezo po gori navedenem načrtu in da tudi dejanski ustanovljeni zvezi pristopijo. Izborna m.5, katero daje »Goriška ljudska posojilnica« na razpolago brezplačno, je poroštvo za to, da centralna zveza .zadrug s centralno blagajnico v »Goriški ljudski posojilnici" privede do željenega obilega ploda. obečana ... in poroka se lehko na hitrem obhaja ... da si oče ...» 'To se mora zabraniti!* je dejdl Marko. "«A kako? kajti če ...» «Na vsak način zabraniti !» je zopet poprijel Marko; »ravnati se po okoliščinah in obvestiti me nemudoma!» Tako rekši ga je odslovil. Pelagrua so je odpravil. A ko jo odhajal, je na hitrem še jedenkrat zvedavo pogledal obraz svojega gospoda, na katerem se je kazal tim večji nemir, čimbolj ga je on skušal zakriti. «Sem te že razumel, h- vem, pri eem da sem», je tedaj rek«« sam pri sebi malopridnež. Šel je doli na dvorišče, zajahal konja, in pokajoč z bičem je izstopil iz dvorca ter napotil se proti Lombardiji. Ko je ponoči sam jahal naprej, je hudobec tako-le govoril sam s seboj: «0, ni dvoma več! stavil bi jedno ok6 ... sedaj sem vendar našel konee te štrene, ki se mi je dozdevala tako zmetena; sedaj razumem... kadar mi je prišel v Rosate ves narobe in kakor tisti, ki ni več pri pravi pameti, in ko je hotel na to oditi v Toskano, pa potem ne, in potem zopet da; in se je že napotil, a kasneje so zopet vrnil... res, J DOPISI. Iz Gorico, dno 25. nov. — »Gor-riere" se v najnovejšem času za dobo nerazumnega našega domačega razpora prav pri'*i«..zanima za naše razmere. Vidi se, da nekrb prav z židovsko zvedavostjo skuSa poizvedeli od naših ljudij, kaj se pri nas godi za kulisami, čita pridno naše časopise, in iz tega nopravlja svojo konkluzljo. Kedar se naše prve osebo ostro napadajo, takrat si privošči naravnost prevod najbolj pikantnih stvarij ter ga prinese svojim Citateljem. Zadnji čas jo poizvedel seveda iz precej temnih virov, da so našim narodnim zavodom ne godi posehno dobro, in čenča o vM podpori, katera prihaja nnfiim narodnim zavodom iz Trsta in iz Istre. To porablja »Cor-riere1' za svoj namen, da poživijo brato onkraj adrijanskega morja, da naj si jemljejo vzgled nad požrtvovalnostjo, k .tera nam prihaja. »Corriore* s svojo židovsko zvedavostjo in vtikljivostjo ne zasluži sicer mnogo ozira, ali zadnja njegova vest, kakor da bi se v naših prvih narodnih zavodih jelo podirati, je tako nesramna, in ima namen, širiti nezaupanje in preplah med občinstvom, da ga moramo zavrniti. Najbolje bi bilo, ako bi se »Corriere" za naše stvari tako malo zmenil, kakor se mi sa njegove. Tudi nam je znano, da se med italijanskimi prvaki drgnejo jeden ob drugega, in da je žid dr. Graziadio Luz-zatto prav močno na poti vsemogočnosti komendatorja dr. Pajerja, kakor morda še bolj »patrijotični* stranki dr. Venuttija in dr. Maranija. Tem je žid Luzzatto pre-nadarjen in za njih vlado v deželnem zboru in mestnem svetu nevaren. Zato pozabljajo na njegove velike zasluge iz časa zadnjih volitev v državni zbor in zadnjih bojev v deželnem zboru ter so mu o prvi priliki, ko bi mu bili morali biti hvaležni, podtaknili pl. dr. Eggerja, \ci je trdi Nemec, se ni nikdar bavil z deželnimi razmerami, in od katerega Italijani ne morejo pričakovati ni za vinar dobička. Pa mi pustimo nelepe razmere italijanskih prvakov med seboj, in ker nimamo tako židovskega nosu, tudi ne stikamo po privatnih osebah njih stranke, kako je s stvarjo natančneje. Nam je vse jedno, ali so židje in vitezi v krščanskem da je bil vedno nekoliko prenapet, pa vrag! to je bilo vendarle preveč! . . . Ti ubogi nesrečnež!... in ni kak otrok, da bi bil včeraj dvignil glavo iz materinega naročja... In pa da bi že bila kaka imenitna knjeginja, kaka kraljica, ali kaka posebna krasotiea; toda ne — in vendar zatelebiti se na tak način v deklico, katera, no, ne porečem, da bi bi imela obraz kam zadej obrnjen.. . res, je lepa, pa na Yse zadnjo jih ne manjka tudi lepših od nje; in pa neka trmasta prevzetnica, in kar je še najslabše, vsa . udana drugemu ter vzdihujoča in umirajoča za njim.. . O, prav smejati se mi hoče!... Tak junak! Marko Visconte! Ta nedosegljiva vzvišenost! človek bi mislil, da mora biti drugače vstvarjen; in vendar udati se tak<5 slepo ter izgu-, biti se v take otročarije!.... Le bodi tam, napenjaj se in kaži roge, in ta šema tu, katere nobeden ne pošteva več od kakega psa, z vrvico, katero si ji sam dal v roke, te bo sukala, kakor se ji zljubi... O, kako mi pride to prav; to more biti še moja sreča!... Presneto, kako se je bil zavzel za tisto stvarico! Pazi, o kom govoriš!... Ubogi slavni možje, kako ste pač majhni!... (Dalje pride). prijateljstvu med seboj združeni v boju proti nam ali pa nastopa vsak po svoji poti; vemo, da nas strupeno sovražijo vsi, žid Gra-ziadio Luzzatto, Nemec pl. Egger in stan naS znanec komendator dr. Pajer. Naš narod pa se je je! zavedati, otrese se jih ali združenih ali sprtih, ker gre svojemu cilju, če tudi počasi, gotovo naproti. Naj si napravijo le Se svoj »Risveglio", dolgo ta »Risveglio* ne more trajati, posebno ne ob strani madame Luzzatto. Odgovarjamo mu danes le toliko, da imamo cvetoče denarne zavode v svoji sredini, »Goriško ljudsko posojilnico* in „ Trgovsko obrtno zadrugo", da imamo ponosni svoj »Šolski dom". Ce tudi se ne strinjamo med seboj v marsičem. Ce tudi se posamezno osebe našega pOlitiškega vodstva med seboj ne razumejo, teh naših zavodov se vsi oklepamo in ne pustimo istih ne-le propadati, marveC delamo vsi z združenimi močmi na to, da se še bolj razvijajo. Oba denarna zavoda imata krepke denarne zveze, svoja obratno glavnico pa imajo iz vlog v deželi in ne raeunijo na požrtvovalnost, katero pričakuje onkraj morja »Cor-riere*. Gotov naj bode »Corriere", da bodo r.ivno ti zavodi orožje, s katerim se prevlada italijanska v Gorici gotovo prelomi, orožje, katero se s podtikanjem le ostri. Iz Loktttca pri Ajdovščini. — Ne vem, kako je to, da se nihče ne or isi. Znani gospodje sicer žugajo in rohnijo, že posvetijo tistemu, ki v »Sočo" dopisuje, in slišalo se je tudi že, da je spisanih več dopisov proti dopisniku iz Lokavca. pa ni in ni jih na dan. Kaj čakate ž njimi? Nesrečne glavice, ali proti vam se ne sme pte^ nič? V nedeljo 19. t. m. y ;••!» sk"!&-na občinska seja; župan je ^' '•<:•?&* ''im; ,J>:° grofu Coroniniju, na kar se \ ,\i. 'in lf- 7 starašin! Še le potem, k»- i- p- ^co:]\l a se odreče županstvu, se \\h i< c^-asiio *:>, 11 pa jih je proti. Proti nekemu g. podšu; ¦¦!-'-, kateri je bil proti zaupnici, se je nr*š g. Jožek kaj lepo obnašal; očital mu je stvari, katere ne spadajo v občinsko zbornico. Tako postopanje le ponižuje g. župana, da mu kmalu ne bomo mogli drugače odgovorili nego z Greuterjevim medmetom I Vas pa, g, podžupan, naj nikar ne žalijo take besede, saj se tolažite lehko s tem, da ste se držali načela za javno dobro. G. Tomažič, podpr. tukajšnega rokodelskega društva, se je odpovedal podpredsed-ništvu z vzrokom, da pri društvu so vsi razun njega »Sočini* privrženci. Bo H moralo zdaj društvo propasti, kaj mislite, g. urednik? Objokavanja so vredni oni starašini, kateri se dajo slepo za nos voditi od »par frakarjev". Oni niso gospodarji svojega značaja, mislijo si, da kar rečeta Drejeek in Jožek, to moramo tudi mi trditi, drugače se gospodom zamerimo, in potem mogoče, da Še v nebesa ne pridemo. Realist. Iz Prage. (Prof. Zdziechowski — prof. Masarvk). — (Konec). — Poleg teh nesporazumljenj med poljskimi in češkimi govorniki je bilo še več drugih, n. pr. poslanec Biankini je označil preklic jezikovnih naredeb za casus belil (za znamenje boja), dočim je prof. Jaworski priporočal Poljakom mirnost. Vrhu tega s(» bili pri sestanku še drugi nedostatki. Navzoči so bili Rusini, toda ni bilo sotrudnikov rusinskih listov; ni bilo Srbov: Slovenec eden (Podgornik); dalje ,ni bilo novinarjev varšavskih; brutalno nasilje ogrske vlade je prepovedalo oficijelno udeležbo slovaškim in hrvaškim novinarjem itd. Kljub vsemu temu pa trdim, da je bil vs^eh sestanka pozitiven, zlasti zaradi tega, ker smo vsaj sprožili izmed vseh slovanskih vprašanj najimenitnejše vprašanje o polsko-ruskem sporu, česar lani v Pragi zaradi navzočnosti generala Komarova nismo mogli. O tej stvari se je v Krakovu govorilo pri vsaki priliki i po oficijelnem sestanku zasebno, pri čemer so se menda udeležniki sporazumeli; sam nisem bil zraven. Tako odprto pismo je pisal prof. M. Zdziechowski. Mislim, da najdejo v njem i naši listi in novinarji kako poučno drobtinico. Najnoveje je razburil javnost — prof. Masarvk. Napisal je brošuro o nujnosti revizije procesa v Polni, ki pa je bila zaplenjena, vsled česar je podal posl. Kronawetter interpelacijo v seji drž. zbornice 9. t. m. To interpelacijo je prinesla dunajska »Zeit" kot prilogo, in tako smo Citati brošuro v nemškem prevodu. Brošur*, je vzbudila vik in krik po liberalnih, radikalnih, klerikalnih in antisemil-skih listih. Psovke, najrazličnejša sumničenja, besede »češka drejrfussiada", podkupljivost itd. so letele semintja. Neki list je že trdil, da je za poštenega človeka prof. Masarvk * mrtva oseba. Čisto umevno je, da človeka, ki je rojen in vzgojen — in to nas je velika večina — v dogmatični veri na avtoritete in časovna gesla, kaj takega privede iz ravnotežja. Težko si ohranimo ravnodušnosl. A te je tu treba — to spoznavam sam na sebi bolj in bolj. Kar se dostaje enostranskega antisemitizma, ki ne vidi i krščenih zidov ter z antisemitizmom ščiti svojo kožo, o tem so računi sklenjeni: 12# Žida bi pobili, 12% »rodoljuba* bi slavili! Kar se tiče dalje kočljivega vprašanja o »ritualnem umoru", misPm, da sme z islo pravico navajati kdo svoje dokaze proti, s katerimi navaja drugi svoje za. Kaj piše torej prof. Masaryk v omenjeni j brošuri? Iz materijala, ki ga je imel pri rokah, iz sodnih aktov itd. dokazuje, da se umor ni mogel izvršiti v gozdu Bf ezina, ampak da se je zgodilo to najbrže na kakem stanovanju. Vsakdo, kdor ni zaslepljen od strasti, prizna, prebravši brošuro, da je pisana mirno, stvarno, da navaja celo vrsto jako upoštevanja vrednih pomislekov; vprašanj?, o »ritualnem umoru* se dotika ie mimogrede kot vraže...... Gotovo ni izključeno, da bi se ne mogel motiti, zalo je treba priti s protido-kazi; morebiti se ne zasledi resnica sploh nikoli — vsekako treba pustiti vsakomur svobodno mnenje o tem, a se ne prenagljati z nedokazanimi sumničenji. Svojim protivnikom odgovarja prof. Masarvk na kratko v »Čisu« z dne 11. t. m., kjer pravi, da je brošura namenjena le in le tej žurnalistiki — na čelu »Narodni listi" — ki je z umorom v Polni napeljavala vodo na svoj mlinrNrzaržtdo, ampakza češko inteligenco je pisana brošura, da ljudje spoznajo, v kakem patologičnem stanju je češki narod sedaj. Umevaro —- pravi dalje — pošteno razburjenost onih, ki verujejo, zaupajoč svojim duševnim voditeljem, v n> tualni umor; a ravno zaradi tega pa zahtevam od teh duševnih voditeljev pravico svobodnega mišljenja tem bolj, ker nisem mislil tja v en dan. »Radikalni" in »katoliški listi" so svetovali, naj bi bil raje branil belgrajske žrtve nasilja Milanovega. ,Č>*s" na to odgovarja: Ne, ostanimo raje doma, dokler je dovolj podivjanosti doma, kateroje treba odstranili. Zategadelj — tudi ne" pojdemo na pomoč Boerom, ne da bi ne imeli sočutja s trpini povsod (to je ruknja), toda najbližnji so nam naši bližnji (to je srajca). Ne branimo ililsnera, ampak svojo kožo, svojo svobodo, svoje prepričanje, svojo pravičnost. Hujskači in obrekovalci po obrti si seveda ne morejo misliti nagibov človeškega delo-, vanja drugače nego v denarju..... In na drugem mestu pravi »Cis" na sumnieenje, kaj dela s cekini, ki jih je dobil za Drevfussa in ililsnera, jako sarkastično, da so bili — ponarejeni. Dijaštvo se živo udeležuje gibanja, pravniki v prvem letu so pripravljali za ponedeljek 13. t. m. demonstracije proti Masarvku, Prof. Masarvk je slučajno sedaj bolan, že v ponedeljek zjutraj je dal naznaniti, da še ne more predavati. Pravniki niso tega verjeli. Češ, to je delo židovskih dijakov, da bi odvrnili demonstracije, zato so se v.tiile cele trume proti filozofični fakulteti, kjer so zvedeli, da res ne predava. Svojo nejevoljo so izražali s kričanjem in iir/nimi vzkliki. Zanimivo je, kako ti ljudje natančno, da podrobno vedo zgodovino cele afere. Židje so baje najprej ponudili Vrchlickemu (znanemu pesniku češkemu) 10.000 glri., da napiše brošuro, on je odklonil, Masarvk vsprejel! Tako Čakamo sedaj v radovednosti, kako se stvari razvijejo. Domače in razne novice. Preizkušnje učiteljske usposobljenosti so se vršile v Gorici od 13. do 25. t. m. Oglasilo se je bilo 15 slovenskih učiteljic in jeden učitelj. Vspeh preizkušenj je nastopni. Usposobljene so z odliko te-le gospodične: l>elak Alojzija, uči-teljca v »Šolskem domu" v Gorici, za slovenske in za nemške ljudske šole; H a c i n Marija, učiteljica na Dobravi pri Kropi, enako; Kavčič Ida, učiteljica slov. mestne šole v Gorici, enako; Muška Emilija, učiteljica pri Sv. Lovrencu na Spodnj. Štajerskem, enako ; Ploh Olga, učit. slov. mestne šole v Gorici, enako; Žele Marjeta, učit. v Begunjah pri Cerknici, za oboje šole. Nadalje so usposobljene: Gej Katarina, učiteljica pri Sv. Križu na Vipavskem, za slovenske ljudske šole; Gostiša Karolina, učiteljica v Štandrežu pri Gorici, enako; J u g Marija, učiteljica v Medani, enako; Komac Ljudmila, učiteljica v Crničah, enako; Man-z o n i Emilija, učiteljica v Grahovem pri Cerknici, za slovenske in nemške ljudske šole; Mesar Ljudmila, učiteljica v Št. Ruperlu na Dolenjskem, enako; Praprotnik Marija, učiteljica na Vru na Dolenjskem, enako; Swoboda Ivana, učiteljica pri Sv. Nikolaju na Spodnj. Štajerskem, enako; V a l e n t i n Č i č Julija, učiteljica na Holmu, za slovenske ljudske šole. Nadalje se je usposobil g. Leban Henrik, učitelj v Ozeljanu, (ki je že usposobljen za slov. šole) še za nemške ljudske šole. »Zavedna Vipavska dolina je storila svojo narodno dolžnost že v veČini". Tako pravi »Gorica" ter navaja potem občine, katere so poslale grofu Coroniniju zaupnice, in one, katere še niso poslale"; od slednjih zahteva, da naj store tudi svojo narodno dolžnost, toda občine: Ajdovščina, Crniča, Šmarje, Gojace, Renče, Bilje, Sovodnje, Miren, Št. Peter in Št. Andrež že dobro vedo same, kaj je njihova narodna dolžnost, ter ne pojdejo na limanice, da bi pod krinko zaupnice grofu dajale zaupnice »Goričanom" ! — V ostalem pa treba upoštevati glede na zaupnice iz Vipavske doline proteste,' katere smo priobčili proti zaupnicam v Vrtojbi, Lokavcu, Sv. Križu, kjer so bile skovane pod največjim pritiskom. V Sempasu je zagledala luč sveta pod uplivom župnika- župana Grčet na Vogerskem jo je narekoval župnik Berlot i/.ven staiaši tiske seje, ker on niti jslarašina ni. No, zato pa je ta zaupnica tako surova, da bi se je moral nje oče sramovati, ako bi bil sposoben za to! — V Gabriji pri Ajdovščini imajo moža, ki poštene ljudi zmerja s »švindlerji*; zato je menda tudi od tam morala priti zaupnica. Zaupnice drugih občin so skoro do cela brezbarvna, le prvaška je tako poetična, da bi bil moral grof, ako bi bil čital o »razburjenih valovih" itd., jokati! Pa. kuj so vredne take zaupnice ? Nič! S to gonjo po zaupnicah se le po nepotrebnem širi razpor po občinah, se vzburjajo duhovi, in kar je najhuje, .Goričani" hočejo z vso silo potegniti na se celo goriško deželo, Češ, zaupnice kažejo, da je vse za nami l Tako zlorabo zaupnic bi si morala županstva celo prepovedati, saj menda ne obstoje za to, da jih imajo »Goričani" na vrvici, da store baš to, kar jim ta slavna gospoda, ki je zasejala prepir po deželirnarekuje,_ kadar^ se ji zljttbi! H koncu to: Naj le imajo listih par po sili skovanih zaupnic iz Vipavske doline in goriške okolice, mi smo z došlimi protesti in pa z imeni občin, ki niso poslale in tudi ne pošljejo zaupnic, popolnoma zadovoljni. Pozivanje po zaupnicah na vsej f rti. »Gorici" pričakuje od vipavskih občin, ki še niso poslale zaupnic, da slore nemudoma svojo narodno dolžnost.Glede Ajdovščine pa piše: »Najbolj bi se svet moral čudili Ajdovščini, ako bi pozabila na svojega častnega občana, kateremu je dolžna hvaležnosti!" — Taka pis:»va je naravnost žaljiva za trg Ajdovščina, in je tudi vzbudila odpor med Ajdovci, ker si ne dad6 narc-kavati od »Goričanov*, komu so dolžni hvaležnosti in komu ne. To vedo že suni. Ajdovski trg si radi tega gotovo uredi svoje korake tudi za prihodnjost le po svojem prepričanju ! »Dva narodnjak«"! — Kurat Kade-nnro v Dol. Trebusi je bil obsojen v Tolminu na 3 tedne zapora po § 312. kaz. zak. Pritožil se je v Gorico m najel z-i zagovornika dr. Graziadia Luzzalta! Tudi notar Kotnik v Komnu je imel zadnjič istega zagovornika, ki ga je p.i imenitno »zafrknil"; poslal je namreč ni obravnavo svojega do cela neznatnega koucipijentn. Ako taki »narodnjaki" t a k 6 delajo, kaj naj zahtevamo od našega kmeta ? 6 učiteljskem vprašanja čitamo v sobotni številki »Slov. Nar." lep dopis z Goriškega kot epilog k občnemu zboru avstrijskega uciteljstva iz peresa g. »Sočan-skega". Najprvo govori o učiteljski.deputaciji pri voditelju naučnegu ministerstva, dr. Hartlu, .•2r pravi med drugim: »Zikaj bi neki uči-teljstvo živelo od drobtincev, dočim so se povišale plače uradnikom, častnikom, slugam, financarjem, železniškim uradnikom in tej stroki pripadajočemu osebju itd.? Iz tega povišanja sledi, da država rabi svoje uradnike, častnike irt drugo osobje; za to jim je tudi dohodke povišala. Država pa rabi tudi nas učitelje, kateri prav za prav postavljamo temelj omike narodom. Pri bitki pri Kraljevem gradcu se je pisalo, da so pruski učitelji premagali Avstrijo, in to je tudi res, kajti kjer je šolstvo dobro urejeno, tam je tudi vojaštvo na višjem klinu omike, ker »Wissen ist Macht" velja na vse strani. Uči-teljstvo ni nič manj važno, nego je uradništvo, in države, ki zanemarjajo učiteijstvo, sfoje na nižji stopinji veljavnosti, četudi ""miljdne potrošijo za vojaštvo, kanone iti puške in za uradništvo. Učiteijstvo ne zahteva več nego to, da se mu da plača najnižjega uradniškega razreda, potem ko je dostalo izpit učiteljske sposobnosti. Znano je, tla je -ečina nižjih uradnikov — davčnih in scdntn — XI., X. in IX. razredu, izvzemši juristov ali konceplnih uradnikov, ki niso toliko let študirali nego velika večina učiteljslv,i, in vendar, kakšna gorostasna razlika v dohodkih!? Iz statističnih podatkov je razvidno, da se nahajajo v nižjih razredih uradniki, ki niso več nego ljudsko šolo dokončali. In teh je v Avstriji — čujte in strmite! 4750. to je 25°/0 Tedaj 4750 uradnikov v Avstriji ni dokončalo več nego ljudsko šolo. Od teh odpada 2537 n a XI., 1418 na X. i n 264 na IX razred. Poleg tega jih je še 61 v VIII., 16 v VIL in 1 celo v VI. razredu (kot polkovnik, višji sodni svetnik ali narnest-niški svetnik ali deželni šolski nadzornik). Mi ne zavidamo teh uradnikov, ampak jim želimo še večjih dohodkov; vendar pa vprašamo: ali je Se pra vica na svetu, da se tako godi ? Pa kaj še to, a še najsramo-tilnejše je, da imajo uradni sluge v Avstriji večje plače nego učitelji; V dokaz sledeče: Začetna plača uradnega sluge je 480 do 600 gld., a plača državnega policaja 540 gld. Poleg tega dobivajo oni uradno obleko. Kaj pa ima Učiteijstvo? 400, 500 in 600 gld. letnega plačila. Ali ni to škandal?" Potem omenja dalje gledd na povišanje plat učiteljem: »Pravijo, kam pojdemo po denar? Mi pa odgovarjamo: Ali se je pri povišanju plač uradnikov tudi tako rekalo? Ne I Tedaj tudi pri nas niso taka vprašanja opravičena, ker smo še sedaj slabeje plačani, nego so bili oni prej. Ker so imeli denar ža uradnike, častnike, sluge itd., 'morajo imeti ga tudi za nas — o d g o j i t e 1 j e narodov. Da pa ne bodo deželne doki a de previsoke, naj drŽava v to pripomore, da se učiteljsko vprašanje ugodno reši s tem, da država žrtvuje v to namero 33% za Šolske stroške. Ako se to zgodi, bodo ponehale pritožbe raznih kronovin, da so deželne doklade ali naklade previsoke, To bi tudi pospešavalo k boljšemu stanju šolstva, kakor je to razvidno iz raznih kronovin Nemčije. Tam nahajamo take doklade. Nujna zadeva je tedaj ta, da se to učiteljsko vprašanje glede povišanja plač reši v deželnih zborih in tudi v državnem zboru. Državni zbor naj deluje v to, da se označeni § 55. uveljavi v omenjenem smislu. Državni zbor naj naloži namestnikom in deželnim predsednikom delovati v to, da se to točko položi na dnevni red bodočega zasedanja deželnih zborov. Gospod vodja naučnega mi.nis terst va, dr. p i. Hartel, je obljubil, da se bode delovalo v ta namen. Veder eni o*. Rečemo odkrito, da nas veseli taka pisava o perečem učiteljskem vprašanju, in le čestitamo g. ^SočanskemuV da & takega -stališča isto obravnava. Pričakujemo pa tudi, da se na navedeni način stori vse potrebno v prilog učiteljstvu v državnem zboru in tudi takoj v prihodnjem zasedanju goriškega deželnega zbora! Kdo bo hodil k cesarju? — Notarskega kandidata Premrla, bodočega „Go-ričanskegu" kandidata v deželni zbor, silno vznemirja velika ideja: kdo pa bo hodil v slučaju potrebe k cesarju, ko nimamo več grofi Coroninijn? — Zat6 pa ta gospodič obdeluje stranke, ki pridejo v Kavčičevo pisarno (v njegovem najemu I), in jim polni glavo z »Goričan-kim" politikaster*tvom ter udrihanjem po ¦— dr. T um i, katerega ima v želodcu. (Zakaj, to še povemo, da bodo čjtalelji videli, kakšni so nagibi, ki so ga privedli v vrste »Goričanske* bande.) — Mi bi si dovolili vprašanje: Od kdaj pa je pisarna c. kr. notarja Kavčiča, sicer v najemu domišljavega notarskega kandidata Premrla, pripraven prostor za politične agitacije !? Mož, ki nam je prišel pravit o njih, je dejal, da ne pojde več v to pisarno, saj imamo v Gorici narod.iega notarja g, Čibeja na Travniku, ki je tudi že izkušen notar in ne le domišljav kandidat. — Brez dvoma, da naredi tako večina »Sočano v", potem bo g. Premrl pisano gledal in imel dovolj časa na razpolago, da bo premišljeval, koga bomo Slovenci pošiljali pred cesarja, ko ni grofa C. Morda se nas usmili celd on in nam ponudi svojo lepo osebo na razpolago, da ne borno brez zagovornika pri cesarju. Goriški Slovenci imamo zdaj In enega državnega poslanca, pa še ta je? po večini skrit v Gorici, med tem ko. se na Dunaju pletejo neizmerno važni dogodki. V četrtek je bila v državnem zboru važna seja, v kateri so don Ztinelti, Verzegnassi, Lenassi napadali goriške Slovence, in Verzegnassi je rekel celo glede na Goriško, da ni res, da bi Italijani radi poitalijančili goriške Slovence, pač pa hočeje slednji posloveniti italijanske pokrajine! Poslanca Spinčič in Laginja sta na druga podtikanja Italijanov glede na primorske pokrajine odgovarjala krepko, ali goriški Slovenci nismo i m e 1 i t a važen hip v drž. zboru svojega poslanca, ki bi se bil potegnil za nas ter zavrnil 1 a ž n j i v e trditve Italijanov! Komentara ne pišemo! KadovednicI odgovor. —Gregorčičeva »Norica* je radovedna, pod čegavo zastavo se je vibte! na sVnupeterskern shodu »Delavec" s krikom, da v tem znamenju zmagamo. — Na to odgovarjamo: Šempeterski shod je bil razgnan pod Gregorčičevo zastavo in v glavnem na njegove stroške, ker je on plačal (po Gabršeeku) Prvačkovcem vozove, da so prišli razganjat in razsajal v Št. Peter. Ves »špas" je bil izumel A. G a b r š Č e k, ki ga je z Gregorčičevem dovoljenjem in denarjem tudi izvedel tako izborno, da so se klerikalni sklicatelji od jeze penili..... Ako se je proti njim vihtel v zrak »Delavec", se je to zgodilo torej pod Gregorčičevo zastavo. Radovcdnica ho zdaj morda zadovoljna! — Sicer pa »Gorica" sama pravi, da se združi raje s socij. demokrati nego z Gab. Čemu torej ona radovednost ? Lažiiiki po poklicu. — »Gorica" je šla v svojih lažeh dalje in rekla, da sem jaz kupoval jestvine pri — Orzanu. Nato odgovarjam, da sem za svojo hišo kupoval najprej pri Kuštrinu. potem deloma pri njem in Čermelju, pozneje tudi pri Grilu in naposled pri Kopaču! — Moja mati v Kobaridu je kupovala za svojo š t a c u n o blago na debelo pri Orzanu, dokler nismo dobili tvrdke Resberg-Trudnove. Kje pa drugod? Saj mari ne pri Kuštrinu ki tudi mora kupovati po večini pri Orzanu ? Tvrdko Resb.-Trudnovo je prav »Gorica" že napadla v prilog Orzanu. Čisto narodne velike tvrdke za ko-Ionijaino blago v Gorici namreč še nimamo! — Takd slepari »Gor." jav. mnenje. A. Gab. Kvasač o petijotu. — Dopisnik v »Gor." o zaupnem shodu v Sežani podtika g. Gab. v usta agitacijo za — p e t i j o t. Na take norosti se ne splača odgovarjati. Kak6 pa je razpravljal vprašanje o naši vinski kupčiji, o naprednem kletarstvu, ki naj šole vsposobi naša vina za širšo kupčijo^ — bo govoril v posebni razpravi pod znanim naslovom na prvem mestu našega lista. Na občnem zbora kat. - delavskega društva na Goriščeku v nedeljo je g. dr. Jos. Pavlica govoril o domačem političnem prepiru ter o konsumnih društvih. Za danes se z g. dr. ne bomo bavili obširneje, rečemo le, da se je zdelo, da s svojim govorom o politiki je hotel priskočiti na pomoC „Gori-čanom" ter nahuj&kati delavce proti „So-čanom". Kap se tiče snovanja konsumnih društev, je govor drrP^ni^n-avtbetis^da se-niora cela dežela premrežiti s konsumnimi društvi ali kmečkimi zadrugami. Na lo stran pa naj le bo pololažen g. dr.,« da se to ne zgodi, ker napnemo vse svoje moči, da preprečimo pogubonosno snovanje kons. društev, jd je v kvar trgovqeni»^prtnikmii kakor tudi delavcem. — O predlogu, stavljenem v državnem zboru proti konsumnim društvom, srno že govorili, za danes dostavljamo še, da so predlog podpisali prvi nemški kršč. soeijalisti kakor Lueger, Lichlenstein, itd,, ker so taka društva brezkoristna in ker so uničila že na tisoče rodbin!_________ In bika društva naj bi se sedaj usta-novljala na Goriškem! Ne boš! G. dr.! Iz le moke ne bo kruha I — Vec o priliki! Zaupni shod v Ajdovščini. — v nedeljo popoldne je bil zaupni shod v dobrohotno prepuščenih prostorih društva „E d i-nost*. Sklicalo ga je naše živahno nastopajoče „Trgovsko in obrtno društvo za Goriško*. Iz Gorice je došlo v Ajdovščino 7 gospodov, štirje odborniki, tajnik društva in dva drugo, v Ajdovščini jo uredil, kar treba, lamošnji odbornik g. Kovač. — Shoda so je udeležilo 55 oseb, samih veljavnih mož lepega ajdovskega trga in okolice; shod je počastil tudi deželni poslanec kranjski g. Ivan Božič iz Poddrage, ki zastopa kmečke občine notranjske. ~- Predsednik je pozdravil zborovalce in dal besedo poročevalcu g. A. GabršCeku, Ta je razpravljal v 2Vi urnem govoru: 1. O potrebi samostojne organizacija trgovskega in obrtnega stanu po vzgledu drugih narodov. 2. O važnosti naše organizacije za ves narod vsled posebnega položaja v tej deze i, ki daje trgovcem in obrtnikom kljuC do občnega blagostanja Slovencev na Goriškem (mesto Gorica, trgovinska zbornica in deželni zbor). 3. O važnosti društva v borbi za stanovske koristi trgovcev in obrtnikov, (prosta in zadružna trgovina, razmerje mod delodajalci in delavci). 4. Notranja uprava društva in njena korist, za narod v obče in za naš slan posebe (volitve, v trgov, zbornico in kontingentne komisije, društvena pisarna, informacije, pravni sveti). 5. Širši delokrog društva: ureditev trgovine z maslom in sirom, z vinom (umno kletarstvo), senom, drvi itd., eksport z lesom, pohištvom, usnjem in izdelki, 6. Stanovska zavest in ponos, teženje po omiki in napredku. 7. Razmerje našega stanu do uCiteljstva. 8. O nekaterih določbah društvenih pravil. Poslušalci so pazljivo in napeto sledili izvajanjem govornika, izražali Cesto svoje so-glašanje in ob sklepu svojo zahvalo z Živahnim soglasnim ploskanjem ; od vseh stranij so mu častita!!. To je pričalo, da so poslušalci dobro umeli govornika, ki je razpravljal sama taka vprašanja, ki se bolj nego vsaka druga živo doticejo vsestranske blaginje našega naroda. In tamošnji veljaki so zapored zatrjevali, da načrti so tako lepi in ob enem izvršljivi, da bi bila naravnost v nebd kričeča nemarnost, ako bi še dalje odlašali s lako blagodejnim delovanjem. Gospod župan L o k a r in njegova gospa soproga sta priredila v svoji gostoljubni hiši goriškim gostom na Čast imenitno Bpo-^rnjeno-, s katero je bil sklenjen ta velevažni tiiin za naše vrlo „Trgovsko in obrtno društvo". Hvala jima srCna! Hvala vsem, ki so tako simpatiški pozdravljali goste iz Gorice! Trgovski .odsek* t »Slogi* je prišel po „kunštnosti* svetopisemskih in pravnih doktorjev ter cesarskih svetnikov že tako dalee, da so sklenili napraviti — lepak, na kateri vložijo razne slovenske tvrdke, Ce se oglasijo. Drugega bjje na lepaku ne bo nič. Ne porečemo, da ni koristno, Ce trgovci j delajo reklamo z inserati, ali ta lepak je j {neznačilen za imenovani odsek, ker v njem jo združeno vse, kar sploh je mogel ta slavni odsek napraviti. Z lepakom neha vsa njegova »kunšt*! — S shodi so že prenehali, ker so že vse povedali, karkoli jim je bilo pri srcu glede na razvitek trgovine in obrti na Goriškem, na svojo okrožnico, naj trgovci povedd, kak6 jim ima pomagati odsek »Sloge", pa niso dobili nobenega odgovora, ker doslej tudi še ni nikdo stavil takega »kunšlnega" vprašanja do trgovcev in obrtnikov. U vsega »delovanja* obeta priti I na svetlo le lepak, ki bo zastava slav- j nega odseka, pod katero reši hipoma vse trgovce iti obrtnike, da bodo še lože živeli kol profesorji na dopustu l Pravili so nam, da je moral vsakdo, kdor hoCe priti na listi lepak, spustiti govo-rancp v prilog svoji obrti ali trgovini, ker j drugače baje ne bo deležen dobrote lepaka I j In ti ljudje, ki so se lotili prav na otročji način perečega in kočljivega trgovskega | vprašanja v deželi, se drznejo norčevati s j »Trgovskim in obrtnim društvom", ki ima ' jasne načrte pred seboj in katerega so se oklenili možje, ki tudi razumejo, kaj je trgovina in obrt! Podpore za ttdove in sirote mornarjev Iz Primorja. — Od pobožnega zabada Scaramanga se ima podeliti 1000 K *»ed vdove in sirote bivših mornarjev iz Istre, Trsta in z Goriškega. Prošnje je po- treba vlagati na c. kr. namestništvo v Trstu, podprte z ubožnim spričalom, krstnim listom, spričevalom o obnašanju in dokazom o nesposobnosti za delo. Priiuorje v državnem proračuna za j 1900. Pod zaglavjem »državni izdatki" Citamo v državnem proračunu te-le svote: J za gradbo mosta čez obmejno Idrijo pri Do- j lenjah 4000 K'In "kot. 2. obrok jednako svoto -ga-«wat-prt"-Mitniku; za cesto po Lijaku 2. obrok 16.000; za •napravo cest ob meji med Sočo in Idrijo v pol. okrajih goriškem, gra-diškem in tolminskem 2. obrok 30.000; za most čez potok Sušica ob kranjski meji v teku ceste pri Škofijah v Bukovico pri Trstu v sežanskem okraju 2. obrok 8000; za most čez Uoco pri Gorici v teku državne ceste proti Podgori 3. obrok 140.000; za popravo okrajne ceste Staroselo-Breginj s postransko v Logje, v varstvo okr. ceste, ki drži, od koroške državne proti Tolminu na levem bregu SoCe pri mostu ter za napravo ceste po-baškidolini med Grahovim in Hudojužno v okr. tolminskem 3, obrok 10.000; za preložitev koroške drž. ceste med Kobaridom in Trnovim, kim. 110'8do 115*2, v tolm. okraju 4.- obrok 40.000; za popravo sdške ceste na levem bregu od Kanala do VogršCeka v pol. okr, goriškem 20.000; za konkurenčno cesto po trentski dolini od SoCe do Baumbachove koče v okr. tolminskem 5 obrok 6000. (Dalje pride). Pri nikukl rodbini ue bi smoli pogrešati najboljših dveh ljudskih in domačih sredstev, namreč: I Dr. Robu balzam za želodec in pražko domače raazilo. Ista se dobita tudi v goriških le« karnah. I Razgled po svetu. DržaTiil zbor. — Predlog posl. Z a l-I i n g e r j a o § 14. se glasi takd : Cesarske naredbe je smeti izdati le v sluCaju, da državni zbor ne posluje in sega zaradi nujnosti ne more sklicati pravočasno. Ako je bil državni zbor odložen ali zaključen, treba ga sklicati najdalje 6 tednov po objav- | Ijenju take naredbe; Ce bi bil razpuščen, pa v 8 tednih. Obe zbornici imata najdalje v 6 tednih sklepati o odobrenju cesarske naredbe, in to v sejah, ki so posvečene samo temu predmetu. V tej dobi ni smeti državnega zbora niti odgoditi, niti zaključiti ali razpustiti. Naredba izgubi veljavo zakona, Ce je katera si bodi zbornica ne potrdi, ali ce bi državni zbor ne bil sklican pravočasno, ali pa pred časom odgodjou oziroma zaključen. Med vlogami v drž. zboru se nahaja poročilo v kvotni deputaciji, zakonski načrti o prispevkih za skupne troške kakor tudi ; predlog, da se podaljša doba veljavnosti za kontingent novincev za 1. 1900. — Posl. Biankini je o razpravi o cesarskih nared-bah glede na pogodbo z Ogersko izjavil, da njegova stranka ne more glasovati za nagodbo. Biankini je govori! od 11. dop. do 5. pop. Soc. Berner je napadal Cehe radi ob- I strukcije. Gross je prijel predsednika dr. ' Fuchsa radi vsprejemanja Čeških govorov v stenografiški zapisnik. Predsednik je rekel, da nima pravice, prepovedati govoriti vsakemu v materinem jeziku. J Vlada se pogaja s Čehi, da bi odnehali od obstrukcije, ali do kakega vspeha še ni prišlo. Društvo „ Dante Aligliieri" in Italija. — To zloglasno društvo ima namen, naše pokrajine priklopiti »materi zemlji" s J tem, da izven italijanskih mej trosi denar v svrho poitalijanCevanja ter utrditev italijanstva. * Imenovano društvo bi paC bolje storilo, ako si izbere drug delokrog, in to v Italiji sami! j Po službenih podatkih italijanske vojne uprave je današnji dan v italijanski vojni mornarici 39%, pri pehotnih polkih pa 41 i> vojakov, ki ne znajo ne pisali ne Citati. Torej le pri vojakih, kaj pa šele na sploh; j kako velik odslototek mora tam.biti! Lanskega leta v Italiji ni obiskavalo šol 805.918 otrok, ki so bili dolžni to storiti. Kako nizko I stoji nravnost v Italiji, pa dokazuje menda j najbolj ta podatek, da lansko leto je bilo j ločenih 59% zakonov. — Na te strani bi imelo društvo dovolj dela -— in Dante v nebeških višavah bi bil bolj hvaležen druš- J tvu za delovanje v odstranitev takih razmer j kakor pa za ono v nelepe namene izven J Italije! . V . Občili zbor in ljudski shod pol. I društva „Edinost" t Trstu sta se vrlo dobro obnesla. Vec sporočimo prihodnjič. Vesti iz Istre. — V Stivanu na otoku Čresu so otvoriii novo šolo s hrvatskim učnim jezikom po odredbi vrhovnega sodišča ' na Dunaju. — Med porotniki, določenimi za J porotno zasedanje v Rovinju, so izmed 36 komaj 2 ali 3 Hrvatje, vsi drugi Italijani. Da bi ne bilo Hrvatov zadostno Število na razpolago, je naravnost neverjetno. Taka bodo sodili hrvatske obtožence Italijani s pomočjo tolmača! Na tak način se izvaja v Istri zakon o poroti. — Za italijanski realni gimnazij v Pazinu se je nabralo v Pulju že skoro 6000 K. — Deželni odbor istrski JK V imenoval za novega stavbinskega svetnika pri deželnem odboru v Poreču nekega .Jos. J Po sebe rja, ki zna laški, nemški, francoski I in še celo — rumunjski 1 Slovenski ali hrvatski seveda ne zna 1 — Grof Go6ss zopet potuje po Istri. Tako je bil v Buzetuler je J pregledal dela za regulovanje Rečice. Od j tam je dospel potem v Motovun, kjer je pre~ J I gledal urade in šole. — Talijansko - nemški »kasino« v Opatiji so prodali na dražbi za 71.000 gld. Nemarno gospodarstvo je bilo vzrok temu. Zadrugari so bili vložili 60.000 gld. Dolga pa je bilo še izza zidanja 30.000 gld., tako da bodo morali zadrugarji poleg tega, da izgube vloge, doložiti še 50% od hsvpji vlog. — Občinsko zastopstvo v Vod-njanu je sklenilo povišati za leto 1900 ob- r čjnske dokladena ižravne' davke na 100%. Upravo imajo v rokah Italijani, ki tukaj kakor povsodi tako izborno gospodarijo, da izmoz-gavajo seljaka ter ga spravljajo na kraj gospodarskega propada. Izmed občin, ki so v slovenskih ali hrvatskih rokah, ni niti jedne, ki bi imela tako približno visoke doklade. I* poročila o seji deželnega odbora v PoreCu od 4. sept. t. 1. je razvidno, da je ta odbor nakazal ravnateljstvu ital. realnega gimnazija v Pazinu 3000 gld. za podporo italijanskim dijakom i Na tuk način se zametava s krvavimi žulji prislužen denar istrskih. Slovencev in Hrvatov-------in ni roke, ki bi ustavila skrajno nevarno in pogubno gospodarjenje zbesnele laške klike! — V Munah so prijeli nekega Jos. Kluiča iz Dalmacije, ki se je klatil okoli kot »misijonar* ter ljudi vznemirjal. V Trstu so mu za to prisodili 3 me- rsece zapora. Clary in dr. Engel. — Ministerski predsednik Clary se je včeraj posvetoval z dr. Englom dolgo Časa. Predmet posvetovanju je bila obstrukcija Cehov ter kako isto ustaviti. Clury je bil baje jako nezadovoljen s posvetovanjem, dr. Engel pa je takoj sklical parlamentarno komisijo češkega kluba. Češki poslanci so pripravljeni preprečiti rešitev vseh predlog v drž. zboru, če potreba tudi z naj-ostrejšo obstrukcijo, ako ne dobe zadoščenja za krivico, storjeno s preklicem jezikovnih naredeb. Občni zbor podpornega društva za slovensko vlsokošolce na Dunaju, kateremu I je predsedoval g. dvorni svetnik dr. Fridrik IjPloj, je dne 14. nov. por acelamationem iz-; volil odbor, ki se je sledeče sestavil: Predsednik: Jakob Pukl, izdajatelj lisla »Der Saden«, posestnik itd. I. podpreds. dr. Fran jo Ploj, c. kr. dvorni svetnik, II. podpreds, dr. Fr. SimončiC, kustos vseučiliške knjižnice; 1. blagajnik; dr. Klem. Seshun, dvorni in sodni odvetnik, na Dunaju I. Singerstrasse slov. 7; II. blagajnik: dr. Babnik, c. k. sodni tajnik v juslieiiem ministerstvu; I. tajnik; dr. France Vidic, e. k. urednik slov, drž. Kak.; II. tajnik: Ivan Luzan, nadrevident južno železnice; odborniki: Monsignor Fr. Jar.iSar, pupeški Častni komornik, župnik nemškega vit. reda, itd.; dr. Anton Primožič, c. k. profesor prid. ministerstvu za uk in bogoCastje; Žiga Sežuii, c. k. likvidator v finančnem ministerstvu; Pregledovale!: dr. Vladimir GloboCnlk pl. Soro-dolski, c. k. sekcijski svetnik o finančnem -ministerstvu; dr. Jos. Mantuani, c. k. ama-nensis v dvorni knjižnic:, dr. Janko HoCevar, odvetn. kandidat. Odb. namestniki: dr. Mat Murko, c. k. docent na vseučilišču itd., dr. Anton Povšic, c. k. sodni tajnik, prid. ju- ' stičnemu ministerstvu: Jos. Premeru, c. k. kontrolor poštne hranilnice. Preglednikov namestniki: Jakob Bratkovič, c. k. profesor op.; Alojzij Karba, c k. poštni pristav; France Pečnik, provizor lekarne c. k. ces. Elizabetine bolnice. — Uže v prvi odborovi seji se je razdelilo čez 200 gld. podpor. Prošenj za podpore je bilo dva in petdeset. Upati je, da bodo Slovenci to društvo tudi letos radodarno podpirali, da bode odbor mogel zadostiti teški svoji nalogi. Odbor prosi še posebej izdatne podpore slavnih slovenskih L posojilnic, mestnih in raznih drugih zastopstev. Darove je pošiljati I. blagajniku gosp. ; dr. Klem. Seshun-u dvornHinu in sodnemu odvetniku, Dunaj 1. Singerstr. 7. Kaznoterosti. — Hrvatski sabor bo sklican na dan 30. t. m. Pred Božičem se bo razpravljalo samo o proračunskem pro- I vizoriju in o provizornem podaljšanju fi-nancijalne nagodbe z Ogersko. — Ruski car namerava odpraviti pregnanstvo v Sibirijo, kar ves civilizovani svet z veseljem pozdravlja. — Visokošolci v Pragi so včeraj zopet uprizorili demonstracijo proti prof. Masaryku, o katerem govori naš dopis iz Prage. — Radi tega, ker se je ogerska kvota nekoliko zTi- I šala, je prišel ogerski ministerski predsednik j v nemilost, in včeraj mu je množica klicala: Abzug Szell! Na vešala z izdajalcem! — i j V Belemgradu pri vodstvu užitninskih uradov j so prišli na sled velikemu poneverjenju. V Srbiji paC je marsikaj gnjilega! I Narodno gospodarstvo. „Kavcza slovenskih posojilnic v Celju". Pri volitvi odbora je bil izvoljen jedno-' glasno predsednikom zopet g. M. Vožnja k. V odboru za Primorsko sta gg. Slavoj Jenko, dež. poslanec v Podgradu, in Oskar Gabr-šček, župan v Tolminu. ttlas iz bolške mlekarske zadruge. — Iz Bovca nam pišejo: Veselilo nas je, rko smo Citali v 23. št. »Gorice", da dela cerkljanska mlekarnica velike korake v napredku. Caslitamo. Dopisnik se je celo izrazil, da je cerkljanski sir bovškega že celo prekosil. Menda pa ne bode vse tako. Vže v zgodovini tolminskega piše' g. S. Rutar, da so BolCani v obče izdelovali izvrsten sir, znan daleč okoli pod imenom »bolški sir", I jednake nalogo si je naložilo tukajšnja mle- karska zadruga, in sicer, da bode njeni sir že nadalje slovel in da bo imenuj kakor nekdaj. Mlekarnica v Bovcu ima v znak dobre kakovosti svojega sira prvo državno svetinjo, katero je dobila lanskega leta na Dunaju, a mlekarnica cerkljanska nima take svetinje. Naša mlekarnica razproda izdelke vže celo, predno so izdelani, odjemnifci naročijo m plačajo blago kar po par mesecev naprej; v obče je znano, da v naših planinah je izvrstna paša in krma za živino, taka, da si bolje sploh želeti ne moremo. Dobrota izdelkov cerkljanske mlekarnice bi bila slična naši, ako bi se cerkljanska goveda pasla na bolških planinah. Toliko v pojasnilo g. dopisniku v »Gorici«, kateri je hotel niorda z našo mlekarnico reklamo delati, nam pa tega treba ni! »Capito!" Odbor. Letopis »Gospodarske zveze" za leto 1898. Sestavil F. Sajovic, ravnatelj. — Za danes to knjigo samo naznanjamo; ko jo preštudiramo, izpregovorimo pa nekoliko več o nji. Morebiti ji posvetimo še dolgo razpravo, katere je knjiga tudi vsekakor vredna. Pozdravljamo jo z veseljem, saj —- razbi-strila bc marsikaj. V »Edinosti" Citamo naznanilo občnega zbora »Posojilnega konsumnega društva* v Boršlu. Na dnevnem redu je: likvidacija in razgovor o razpustu društva. Kje je vzrok, ne vemo, fdi smo radovedni. Zunanja trgorlna avstrijska. — Meseca oktobra t. 1. je znašal dovoz 69.8 mil. gld. (51/* mil. vec nego lani), izvoz 99,8 mil, gld. (V3C 14 mii.); višek izvoza v primeri z dovozom znaša 30 mil. gld. Od januvariji do vstevšega okt. <9 bilo k nam dovoza za 649 mil. gld., to je za 37.4 mil. manje nego lani; izvoza pa je bilo 761.5 mil,, to je 100 mil. gld. matije nego lani. Naša trgovska bilanca je torej aktivna z 112.5 mil., dočimje bila lani v isti dobi pasivna 3 735,8 mil. gld, — Kakor videti, se boljša naše trg. stanje, ali — treba bi bilo izvo'' povečati brez premij, katere naj se porabijo m šolstvo trgovsko in obrtno. Tečaji za mizarje. - Trgovinsko ministerstvu je odredilo, da se napravijo pri tehnološkem muzeju na Dunoju vsako leto 3 tečaji za strokovni poduk mizarjev. Teh tečajev se morejo deležiti mizarji v starosti od M-.—45. leta, ki imajo za to vse potrebne predpogoje. Poučevalo se bo v teh tečajih geometrijo, stavbarstvo, tehnologijo, strokovno računstvo, praktično delo, in vse to s posebnega stališča mizarske obrti, Prednost imajo samostojni ter sploh do cela iz-vežbani mizarji. Tudi ustanove morejo dobiti nekateri, ki se skažejo s potrebno kvalifikacijo. Potrebno je znanje nemškega jezika najmanj v toliko, da se more slediti poduku. Vpisna pristojbina znaša 4 K. Lastnoročno pisane prošnje naj se pošiljajo na „k. k. Technologisches Genverbe-museum, Wien IX/2, Wahringestrasse 39." Kr. hrv. slav, daliu. deželna vlada je 14. t. m. razveljavila prepoved od 11. maja 1897. radi izvoza prešičev iz Kranjske na Hrvatsko. Na Ilrvatskeni so zaceli trgovci tudi zelo tnoCno združevali v svrho mejse-bojnega podpiranja. „Sr, Nov.« javljajo, da so imeli pretekli teden trgovci okraja staro-pazovaškega ustanovni shod, kjer so izvolili svojim predsednikom g. S. S. Nikolajeviča iz Golubinca. BMrtva roka". — Dunajski časopis VStatistisehe Monatschrift" prinaša pregled imetka „mrtve roke*. Iz lega vidimo, da je vrednost imetka katoliške cerkve v Avstriji označena v — 509,416.968 gld. V ti vrednosti imetka je zastopana ljubljanska škofija s — 13,589.281. gld., Goriška pa s 3,061.828. gid. Ej, same obresti tega velikanskega kapitala zadostovale bi, da ^' zveča vsem nižjim duhovnikom in vsem učiteljem plača na dostojno višino. S Kje se kupuje najboljše muziks- lične instrumente? To je dandanes važno vprašanje, Poskusi naj se vkupiti v tovarul nmzlka-ličnih instrumentov: Fr. BrOckner v SchOnbachu pri Eger na Češkem. Prepriča se vsak, da tam najbolje \kupi. Vefkrat odlikovana ua mnogih fcosli, po jjid. % 2'50, 3, 4, 5, 6. 0o«;U za orkester z dobrim glasom, po gld. 8, 10, 15. Solo-jrosli z izvrstnim glasom. Priporoča se posebno umetnikom. Po gld. 20. 30, 40, 50, 80, 100. fitre iz javorja, po gld. 6, 7 oO, 8'oU, K). Citre iz palisandra, po gld. 10, 12, 15, 20. Citre iz palisandra s strojem, po gld. 20, 25, 30, 40, 50 do gld. 150. Nadalje, vse lnuzikaličnu instrumente, strnno in vso pritikliuc se prodaja najceneje in z jamstvom. (Kar ne ugaja se lahko vrne), lluslrovani ceniki zastonj in franko. Stare gosli umetnikov se kupujejo ali zamenjajo z novimi. I S. - Milici • Gorica. Poste restante. Se uljudno prosi, da bi blagovolila sprejeti pismo. Josip Volčič v Komnu, mizarski mojster. Priporoča slavn. občinstvu vsakovrstna mizarska dela od priprostih do najfinejih po najnižjih cenah. . Pogojena dela se izvrše solidno in točno. Ceniki in uzorci vsakovrstnih izdelkov so slavn. občinstvu na razpolago. Štev. 749 d~* op. Razglas. Naznanja se, da javna dražba zastavil HI. četrtleta, t. j. mesecev julija, avgusta in septembra 1898. začne v ponedeljek, dne 11. decembra 189». ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. Ravnateljstvo zastavnie« in i njo združene hranilnice. V Gorici, dne 7. novembra 1899. Naznanilo. Dovoljujem si uljudno naznanjati velečaslilr duhovščini, cerkvenim oskrbnikom, ter slav, občinstvu, da sem prenesel zalogo \flš('OnUi Siiu\ voska, meda itue.>tii in na deželi v blagohotno podporo. 191 predmetov za samo 2. gld. 10 kr. 1 krasna pozlačena ura, jamfena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen etui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pnknvalom. 1 notes vezan v angleško platno. * 1 oprava zapeslnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 oprava naprsnih gumbov iz double-zlata I. vrste. 1 par uhanov iz double-zlata L vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. I toaletno milo prijetne vonjavi*. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpnžflja za samo 2 trold. 10 kr. (ura sama stane toliko) Švicarska izvozna hiša H. SCHEUER, Krakovo Josefsjrasse štv. 46. Kar no ugaja se sprejema nazaj v lek«i 8 dni j. Ilustrovani cenik! zastonj In franko. I JLela 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča pret\ duhovščini in slavnemu občinstvu *vojo lastno izdalovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstna ferfcveni4 potrebe. Irna voliko zalogo nagrobnih \ei:c»-v. za -m Ivaške polrehe, voSreno jsvefe ild. v>e |»<> ziiicrnt ceni — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tis-kamo ?rl na perilo. (P. cl. Prave in edine želodčne kapljice, ¦V.n.t™.«mmk.rt. Zdravi]na mog tell kapljic jo nepre-kosljiva. -Tekapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlieico _____ popije. Okrepi po- sv. Anton Padov. kvarjeni želodee store", da zgine v kratkem easu omotica in životea tenosl (mrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. — 9 Gena steklenici 30 kr. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Naznanilo. Podpisani naznanja, da proda okoli 500 klftr. zemljišča na voglu ulice Pietro Zorulti v ulici Ponte Nuovo.: Prodajarps~v parcelah obseg«ijočih najmanj 100 klftr. Več se izve pri podpisanem. Josip Leghissa, v Gorici, Via Morelli št. Hiša na prodgtf. Proda se hiša št. 96. v G e r k n e m. Ker leži hiša sredi vasi, je jako primerna za vsako obrt. Kdor jo želi vkupiti, naj se oglasi pri: 1 a s t, n i k u h i š e š t. 9 6 v Cerknem. Trgovina s jedilnim Ftlagom G. F. Resberg v Gorici, v Ka| u -Iji.slii ulici M. II ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-ls. blago. Sladkor - kavo — riž mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen kavino primeso — moko — grla - drobne in debele otrobe — turšico — zob —sol — moko za nltanje — kis — žveplo — cement bakreni vltrijol itd. a 20 8 Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debeli ter pristnega črnega in belega vinu. Dobroznana gostilna g ANTONA VOOOPIVCA pri UMMENT. GAFSICICOMPOS. iz Rlchterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol iiblu/ujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gkl. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno uonmre zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z na?- zaščitno znamko s „Hl-»ROM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame ko! originalni izdelek le tako steklenico, ki je preVidena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem leva" v PRAGI. M s prenočišči, katera toči pristna bela in črna vina iz Vipavske doline. | Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. |g Dr. Rosa balzam I Pražko za žolodec n -lo5n<>, že :io let znano domače zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in hliko odvaja. Pri rednemu vporabijnoju ojačujo prebavne organe in dr/,i v pravem toku. Velika steklen. 1 gld.. mala 50 kr. S pošto 20 kr. več. je htoro, najprej v Pragi uporabljevnno hiSno zdravilo, katero vzdržuje »'iste rane in jih tudi obvaruje nečistobo ter ul>lsi/.ujo'c deluje na vroiino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S poŠto 6 kr. več. Vsi deli zaboja zaznamoval •I- Glavna zalega: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „nri črnem orlu" v Pragi, Mala strana, na voglu Spornerove ulice, potem v Goriei v lekarnah Cristofoletti, Gliubieb, Pontoni in pl. Gironcoli. p* Dnevno razpošiljanje po pošti. — Zaioga v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. "**^| I™ Tiskarna ustanovljena leta 1893, j& oskrbljena z najmodernejšimi črkami. | »Salonska knjižnica" „5loYanska Knjižnica". „^njižnica za mladino". »"Primorec". ,.SOČA". J^ažipot". Goriška Tiskarna A. GABRŠCEK, zaloga vsakovrstnih izgatovljenih tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in droge urade v Gosposki ulici štev. g. v Gorici, sprejema naročila za tisek rsakovrstnili tiskovin, kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov-ni papir z natisnjeno tvrdko za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in elegantnimi skatljicami. Ct5koYtr\e po uzorcu za zasebnike, urade, društva itd. izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče tiskovine ima tiskarna izgotovljene v zalogi: Za županstva: Spisek za volilce, glasovni imenik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročiini Ust, razna povabila (k volitvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom iti brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščine itd. Za cerkvene urade: Liber bapt., Liber def., Liber matr., Status anim , Testim. mortis, Testim. tnatrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., Nota pro den. factis (in feciendis), Fides Nativit. et Bapt.. Testim. status tiberi. krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem, hrv. in ital. jeziku, kakor razrednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne uradet opr. zapisnik, zapisnike, vročilne liste, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastila, zvršilne prošnje itd. itd. Vsako naroiilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgoiovi v teku Y zalogi »Goriške f iskaeie" i. iabrščok so izšlo knjige: »Materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino 70 kr. »Zgodov. črtiee iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Rutar. Cena s poštnino 5"» kr. »Venee slovanskih povesti". Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr. Simon Cregoreieeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji 30 kr. jfnf. funtka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr. Mon Ktcdieev „fflaierin blagoslov". Cena s poštn. is kr. »Čpizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega e. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marnšie. Cena s poštnino \-2 kr. »Slovanska knjižniea". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 18<)8. je izšlo 81 snopičev. Celoletna naročnina gld. 1-80. »Knjižniea za mladino". Izšlo je 24 snopičev. ~ Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. — »Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897. I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. 1*10, vezan gld. 1'fiO. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine. »Gluhonemi". Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 3.*i0 strani velike, osmine. Spisal Anton Eudež. Znižana cena gld. 1*30. »Šele noei". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Ben-Hur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace. poslovenil Podravski. Trdovezan gld. i-65, mehkovezan gld. 1-30. »Kako je ravnati z mlekom V Slovenskim živinorejcem posebno udem mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr., tO iztisov gld. 1. Trdo vezan gld. 1*90. Pomoti Mehko vezan gld. 1*60. PyccKO-CjiOBHHCKift Cjiobapl (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) IN Kratka slovnica ruskega jezika (KpaTKaa rpaMMriTHKa Pycci«aro S3HKa) V kratkem izide „Slovensko-ruski slovar" in „rusko-slovenska slovnica"