Šentjur do O ŠENTJURSKE 1995 ,352(497 4 Šentjur) k .N,, SEr Ser. 0093030,22’ 63230 COBISS o ^"l faKCKM J 995 iteo-: 22 ^ fut&trtiKi fiUt&uia, fvU fio&U Šentjur cchu: ioo sr? Snežak pa tak! IZ VSEBINE:| * - zapleti v občinskem svetu I - besedo imajo šentjurski direktorji ' ' -.'S' t#& •' - predstavljata se novi stari župan g.Malovrh in načelnica upravne enote mag. Stoparjeva - protest krajanov Hruševca: Za varnost gre! - kako smo praznovali - nagradna križanka, šentjurske anekdote... Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN ^<»41 v * ml iH- - m mm m mmmmi 4 mt m mp mm uetifa «um6 ^ cMdMa^ jefo u^odai^ cena/i VKLIKII ŠIMOM« ZNIŽAM OTKOŠKE KONEEKCI.IE (za otroke do 14 let> S)© 4iH)% eveThiCHRna ITletka PRI ZDR. DOMU Ul. Leona Dobrotinška 5,63230 Šentjur Telefon: 063/742-401 !%2 Uafentinouo, 14. feSruarja smo za uas pripravili pestro izSiro cvetja in preko 30 različnih vrst vrtnic. 0£gmmm££mffl&mf00rm (istiino vse mit ubili in Itain EKSPRES tmm ii iimiica "'M s ® ik ® i ® k"' C. Kozjanskega odreda 4, ŠENTJUR Telefon: 063/741-836 Ljubljanska 19a, Šentjur \$3 NOVI L.OKACf/1 WtX XRVE.NI TR«OV//VZ iPa/ep tecitU. €udi p4S4$m. if/krm- w>®& €m fet- fatagl £rcc**srn*rtačff. Je cComa. ts IJT-ofjer-tJi mm Ul. Valentina Orožna 8, ŠENTJUR Tel. :741-588 Del. čas: 8-18h sobota: 8.12h ,/Jtpil.lViSillMO ^ OTROŠKI 80DY 650,00 - PUL0VER/I0 ŽENSKI VASEG OBISKA! - ŽENSKE TUNIKE OD 2.990,00 - MOŠKE FROTIRASTE SRA/CE 1.000,00 mre mmi niiFiiu 1141% GO) ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 ŠENTJUR, Ul. Dušana Kvedra 6a Tel.: 063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur POSEBNA UGODNOST Menjava baterij brezplačno graviranje prediranje ušes prodaja darilnih bonov zjemno ugodna menjava starega zlata za novi nalit - 50% P0PUS1 Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačno! ODKUP ZLATA ?0 UGODNIH CENAH! BESEDE UREDNIKA Kupovati v Resevni! Ne, seveda se ne nameravam prilizovati naši največji trgovski hiši, še najmanj zaradi njene finančne moči ali bolj ali manj osladne reklame" Resevna - vse dobro in poceni", ko pa je vsakomur jasno, da ta obljuba vžge le pri skrajno naivnih. Navsezadnje tudi še ni pozabljeno, daje vodstvo te firme še pred kratkim najprej hotelo tožiti Šentjurske novice zaradi nekoliko neprijetnega pisma bralke, potem pa je tudi začelo (in še ne končalo) izvajati "ekonomsko -kazenske" ukrepe proti Šentjurskim novicam. In zakaj naj bi potem kupoval v Resevni? Razlog je nekoliko čuden in nima nič kaj dosti skupnega s komercialo. V preteklem letu sem se v začetku z besom, pozneje z užaljenostjo in resignacijo zaganjal v naše občinske oblasti, ki niso niti s prstom mignile, da bi v občini dostojno proslavili tudi novejše zgodovinske spominske dneve slovenskega naroda. Samo spom- nite se klavrnosti državnih praznikov v Šentjurju! Še celo na občinsko zgradbo po navadi niso utegnili izobesiti državne zastave! Osamosvojitveni referendum leta 1990 sem doživljal kot veličastno zgodovinsko dejanje vendarle enkrat enotnega in samozavestnega slovenstva. Ob spominu na tisti veliki čas me še danes spreleteva srh. Tudi lanski 26. december - Dan osamosvojitve - je bil v Šentjurju takšen, kot vsi prejšnji slovenski državi prazniki: prazne ulice, nobene prireditve! In tudi nobene zastave! Ne na šoli, ne na sodišču, policiji, Zdravstvenem domu ali na kaki drugi javni ali zasebni stavbi! Le na Resevni sta plapolali dve veliki in praznično sveži slovenski državni zastavi. Ne morem pomagati, vem, daje neumno, toda v tej sivini šentjurskega ravnodušja, sta se mi zdeli kot praznik. To seveda kaže, da so v Resevni še naši! Od takrat se mi zdijo vrata njihovih prodajaln bolj odprta. Urednik INFORMIRANOST "Janez, a ti veš, kdo je šentjurski župan?" "Ne, mi dol visi!" "...pa podžupan?" "...mi dol visi!" "...pa svetniki, sekretar, tajnik...?" "vsi mi dol visijo" "Zdaj pa ti Miha povej, zakaj hodi sosed k tvoji ženi, ko se ti informiraš po sestankih?" "....i?" "Ne veš, ha...ker tudi tebi dol visi!" Naslednja, številka. Šentjurskih novic izide v torek, 28. februarja Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Mestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Rado Palir. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% promemi davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do 9. ure, telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa pa 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Priimek in ime (tiskane črke):_. Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: Šentjurske NOVICE POLITIKA 1 S prvih dveh sej občinskega sveta V petek, 23. decembra, je predsednica občinske volilne komisije gospa Zapuškova sklicala prvo sejo občinskega sveta. Čeprav so vsi pričakovali, da bo seja minila v hladnokrvnem obračunu strank slovenske pomladi z levo opozicijo, je do velikega presenečenja prišlo že takoj na začetku pri sprejemanju dnevnega reda. Dnevni red, ki ga je predložila gospa Zapuškova, je bil po menju svetnikov LDS odločno preobširen, saj je predvideval sprejem tudi nekaterih ključnih aktov, ki bi posegali globoko v vsebinsko in organizacijsko shemo občine, o katerih pa stranke doslej niso bile niti obveščene, še manj pa so sodelovale pri njihovem nastajanju. G. Gorečan iz LDS je tako predlagal, da se iz dnevnega reda umakne kar 5 točk, med njimi tudi sprejem začasnega poslovnika. Opravi naj se torej le konstituiranje sveta, imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, predstavitev župana, predvsem pa naj se izvoli komisija za pripravo vseh ostalih občinskih aktov. G. Pungartnik, ki je menda skupaj s krščanskimi demokrati pripravil predložene akte, je vztrajal na prvotnem predlogu dnevnega reda, zlasti še na sprejemu začasnega poslovnika, ki naj bi bil nepogrešljiva osnova za delo sveta. Prišlo je do glasovanja o dnevnem redu, ki je pokazalo, da g. Pugartnik in SKD nimata podpore v svetnikih iz SLS, ki so glasovali skupaj z LDS in Združeno listo. Sprva se je zdelo, da so se svetniki Ljudske stranke zmotili, zato je g. Pungartnik poskušal doseči ponovno glasovanje o dnevnem redu. Predsedujoči najstarejši svetnik g. Mirko Vrečko seje kar krepko spotil, preden je iz burnega spopada med LDS in Združeno listo ter SKD in SDSS glede tega proceduralnega zapleta dosegel ponovno glasovanje. Na ponovnem glasovanju seje pokazalo, da seje v svetu dejansko ustvarila nova koalicija LDS, občanov v Šentjurju, dograditev ZLSD in SLS, ki ima večino ter lahko s obvoznice, vrnitev posestva kmetijski 15 : 12 preglasuje svoje nasprotnike iz šoli, višja gospodinjska šola v Šentjurju, SKD in SDSS. To premoč je nova razvoj turizma, kulturne prireditve v vseh koalicija v nadaljnem delu tudi še krajih v občini, čistilne naprave in nekajkrat dokazala. Med drugim je sanacijadivjih odlagališč in morda še kaj. zavrnila predlog g. Maruše iz SKD, da bi Syet je jd še sklep 0 podaljšanju komisije bile sestavljene proporcionalno, mandata občinski upravi za tri mesece, t.j. v skladu z volilnimi rezultati strank. Komisije za pripravo poslovnika in Do večjega zastoja je spet prišlo pri statuta občine pa niso imenovali, ker volitvi predsednika sveta. SDSS in SKD SKD in SDSS nista imeli predlogov za sta skušala preprečiti menda že prej svoja člana v tem organu. Na predlog dogovorjeno izvolitev Tatjane Oset iz Anite Koleša so le sklenili, da bo SLS, saj zdaj po prebegu v nasprotni komisija imela 5 polnopravnih članov, iz tabor njena izvolitev ni bila več sprejemljiva. Seveda so bili njuni napori vsake stranke po enega, lahko pa bo imela tudi zunanje člane, ki pa ne bodo zaman; na predlog LDS je bila gospa imeli pravice glasovanja. Osetova gladko izvoljena. Zanjo so Občinski svetniki Svetniki so se sporekli tudi pri določanju dneva in ure prihodnjih sej sveta. G. Škoberne iz SLS, ki je na tej seji vse šlo po maslu, je vztrajal, da so seje ob 10 uri dopoldne (zaradi jutranje in večerne molže, ki je kmetje ne morejo izpustiti), večina zaposlenih pa je menila, da so seje možne le v popoldanskih urah, t.j. izven rednega delovnega časa. Sprejeli so predlog župana, ki je zaradi svojih obveznosti v parlamentu predlagal glasovali tudi krščanski demokrati, medtem ko socialdemokrati sploh niso scJe °k ponedeljkih popoldne, hoteli glasovati, ker so še vedno vztrajali, da je delo sveta brez sprejetega Druga seja občinskega sveta je bila 16.januarja. Na dnevnem redu je bilo 14 poslovnika nezakonito. Tudi rotenje točk in med njimi tudi vse tiste, ki so župana g. Malovrha, da bo zadržal tako povzročile toliko vznemirjenja na prvi sprejete sklepe sveta, ker so verjetno sejj. Toda že sam razpored svetnikov v nezakoniti, ni nikogar prepričalo: nova sejnj dvorani je kazal, da bo tokrat koalicija je šla vztrajno in složno naprej, drugače: svetniki Ljudske stranke so Predstavitev župana ni prinesla novosti, prisedli lepo k svojim kolegom iz G. Malovrh je govoril o občinskih načrtih koalicije ter z njimi tudi disciplinirano bolj splošno. Njegove prioritete so: glasovali. Tudi na relaciji desnica - levica dograditev telefonskega omrežja na Je teklo vse naravnost galantno. Potem, južnem delu občine, vodooskrba, dograditev šole v Hruševcu, pričetek ko so oboji takorekoč soglasno sprejeli poslovnik, imenovali komisijo za gradnje šole na Prevorju, dom starejših pripravo statuta ter brez najmanjšega Šentjurske NOVICE f¥il ■ : ugovora sprejeli na prejšnji seji spornega Janeza Skoberneta za poklicnega sekretarja občinskega sveta, je kazalo, da so vse rešitve že dogovorjene in je glasovanje na svetu le zgolj formalnost. Zatikati se je pričelo pri začasnem statutarnem sklepu, pri organizaciji občinske uprave in pri začasni sistemizaciji delovnih mest v upravi, popolnoma pa se je ustavilo pri volitvah podžupana. Pokazalo se je, da sta na to mesto z gotovostjo računali tako LDS s svojim kandidatom g. Gorečanom kot tudi SDSS z. g. Pungartnikom. Desna koalicija je sforsirala javne volitve, očitno so hoteli preprečiti, da bi jih kdo iz lastnih vrst pustil na cedilu, ter z najmanjšo možno razliko izvolili g. Pungartnika za profesionalnega podžupana. G. Leskovšek iz Dobja o podžupanu ni hotel glasovati iz načelnih razlogov, ker je bil mnenja, da z uvajanjem te nove funkcije koalicija krši svojo predvolilno obljubo o neprofesionalnem županstvu in poceni občinski upravi, predsednica SLS gospa Osetova in g. Škoberne pa sta se vzdržala ter tako vrnila uslugo levici, ki ju je ustoličila na njunih pozicijah. O podžupanu sta odločila g. Koprivc z Brda in g. Cvikl iz Slivnice. LDS in Združena lista sta spodbijali legalnost javnih volitev podžupana, kajti prave volitve so lahko le tajne, a nista uspeli. Od tega trenutka je bilo konec sloge med levimi in desnimi svetniki ter prvi niso hoteli glasovati niti za dogovorjeno tajnico občine Šentjur gospo Brigito Jelenc. Na njeno mesto so jo postavili desni sami. Nadaljevanje seje je teklo v znamenju dokončne polarizacije. Kljub temu so sprejeli odločitev, da bodo namenili 14 milijonov proračunskega denarja za most v Vrbnem, odločitev o naročilu sanacijskih načrtov za Slivniško jezero ter morebiten odkup preko 400 m2 prostorov Obrtnega podjetja Šentjur, ki gre v stečaj, pa so odložili na prihodnjo sejo. Pod točko razno so svetniki odobrili g. Zabukošku 150 000 tolarjev za obeležitev spomina (nekoliko nenavadne) 165 -letnice rojstva Benjamina Ipavca ter se na pobudo g. Mestinška na široko razgovorili o potrebnosti nove prevorske šole in javnega občinskega odlagališča smeti. F. K. Po prvi seji občinskega sveta: le Tatjana Oset šentjurski Jelinčič? Dogajanja na prvi seji občinskega sveta so postavila na glavo vsa predvidevanja: zmagovita volilna koalicija strank slovenske pomladi, ki je v naši občini dobila dve tretjini glasov, je razpadla, še predenje sploh pričela z delom. SLS, ki je resda še pred volitvami imela največ pomislekov ob skupnem nastopu na volitvah, je že ob prvem glasovanju glasovala z LDS in Združeno listo ter prepustila svoje popolnoma presenečene partnerje z volitev SKD in SDSS njihovi opozicijski usodi. Kaže, da tisto pravilo o ponavljanju zgodovine v šentjurski politiki velja le delno: pred tremi leti so SLS - ovci asistirali krščanskim demokratom, ko so ti razmontirali zmagovito Demosovo koalicijo, tokrat pa so si privoščili razkošje samostojnega nosilca odkritega razkola. Kaj seje zgodilo? Potek dogodkov je težko obnoviti, saj so šentjurski strankarski veljaki pripravljali prvo sejo sveta in z njo tudi prevzem občinske oblasti strogo za zaprtimi vrati. Še več! Zgodilo seje celo to, da sredstvom javnega obveščanja niso poslali niti gradiva za sejo občinskega sveta, kaj šele, da bi javnost ali vsaj svojo strankarsko bazo kakorkoli obvestili o svojih namerah! Z ozirom na kratko izjavo gospe Osetove po zapletih na prvi seji občinskega sveta, da njihova stranka ne bo več le glasovalni stroj, kot je bila v prejšnji skupščini, kaže, daje bila volilna koalicijska pogodba nedorečena in si z njo po volitvah praktično ni bilo mogoče več pomagati. Znano je, da je pred volitvami bilo dogovorjeno le, da bo v primeru zmage g. Malovrh ostal poslanec, njegovo župansko funkcijo pa bo v operativnem smislu opravljal podžupan oziroma občinski tajnik, ki naj bo iz vrst na volitvah najuspešnejše stranke. Ker seje že takrat s precejšnjo gotovostjo vedelo, da bodo to krščanski demokrati, je postala tedanja sekretarka za gospodarstvo in finace gospa Brigita Jelenc nesporna in najresnejša kandidatka za to funkcijo. Ostala ključna mesta v občinski upravi so bila dogovorjena le načelno: SDSS naj bi dobila družbene službe, SLS pa gospodarstvo. Za opozicijo izvršnih funkcij ni bilo predvidenih. Po volitvah si je SLS očitno premislila in je zahtevala mesto predsednika sveta, kar niti ni bilo sporno, poleg tega pa menda še ključno podžupansko oziroma tajniško funkcijo. Tu pa se je popolnoma zapletlo iz dveh razlogov. Prvič, povsem jasno je, da župan in SKD na praktično odrinjanje iz občine nista pristala. In drugič, SLS je za to ključno funkcijo predlagala za partnerje povsem nemogočega kandidata. Da bi "Grdina št. 2" postal Janez Škoberne, 20 letni kmečki fant iz Dramelj, vihrav in neizkušen mladenič, je bilo vnaprej izključeno. Ta zahteva SLS, ki je skorajda ni bilo mogoče jemati resno, je menda postala jabolko spora in ob njej seje neformalno koalicija razšla. SKD in SDSS oziroma posamezniki iz njunih vrst, ki so že dosedaj vedrili v občinski upravi, so vztrajali na svojih predlogih in jih poskušali vsiliti koalicijskemu partnerju ter seveda tudi svojim političnim konkurentom preko Začasnega poslovnika, Začasnega statutarnega akta občine in Odloka o začasni organizaciji občinske uprave. LDS in Združena lista, ki sta bili globoko užaljeni, ker jim strankarski veljaki iz SKD in SDSS niso dali niti možnosti, da bi kakorkoli sodelovali pri nastajanju teh pomebnih aktov, so se kmalu našli z SLS na isti valovni dolžini in prevzeli oblast v občinskem svetu. Seveda pa se je s pojavom te nove koalicije, ki je na prvi seji sveta kot gladko namazan glasovalni stroj s preglasovan- Šentjurske NOVICE .......::;.... jem s standardnim rezultatom 15 : 12 vsilila nasprotnikom svojo voljo, nastalo cel kup problemov, ki bodo v prihodnje krepko zagrenili življenje tako županu kot tudi samemu občinskemu svetu kot celoti. Za sedaj je še povsem nejasno, ali je nova vladna koalicija LDS - ZLSD - SLS dogovorjena tudi še za nadaljni juriš na oblast. Zdi se povsem neverjetno, da bi svetniki SLS na tako pragmatično rešitev lahko pristali, ne da bi tvegali velik revolt pri svojih volilcih. Bolj verjetno je, da seje vodstvo SLS odločilo za zelo zanimivo in donosno vlogo jezička na tehtnici, in bo spretno izkoriščalo nasprotja med obema blokoma, ter sodelovalo enkrat z enim in drugič z drugim, pač s tistim , ki jim bo ponudil več. Toda tudi v tem primeru so možnosti, da postane Janez Skoberne prvi mož občinske uprave, komajda verjetne. Verjetnejša je možnost, da bosta SKD in SDSS kot užaljani prevaranki obravnavali SLS kot nesigurnega partnerja ter poskušali čimprej pridobiti vsaj dva njihova svetnika, ki se jima bodo prvima zamajala tla pod nogami zaradi "paktiranja s komunisti" ter tako dobiti večino v svetu. Če jima to ne bo uspelo, jima še vedno preostane dogovor(kupčija) z LDS ali pa blokada v svetu pri sprejemu poslovnika in statuta. V skrajnem primeru, če bo obojestranska trma dovolj velika, se nam morda obetajo po dolgotrajnem mučnem natezanju v svetu ter med svetom in županom celo predčasne občinske volitve. Nadvse bo zanimiva vloga Tatjane Oset, ki je v tem povolilnem kupčkanju potegnila res zelo spretno, toda tudi nič manj tvegano potezo. V primeru, da ji njen načrt uspe, bo SLS v Šentjurju zasedla zelo opazen prostor ter iz njega izrinila SDSS, ki se bo izgubila v senci mogočne in neugodne SKD. Ni pa izključeno, da bo zaradi njenih odločitev prišlo do do razcepa v stranki ali morda celo do velikih sprememb v vodstvu stranke. Predstavitev župana Zakulisne igrice so gotovo močno zaposlile tudi župana, ki verjetno zato ni utegnil temeljiteje pripraviti svojega predstavitvenega govora. Zadovoljil seje z "nadaljevanjem začetih projektov" oziroma z naštevanjem želja v stilu "kvadratnih metrov asfalta in kubikov betona", nič pa ni povedal o tem, kako namerava preseči "enoumje" prejšnjega obdobja ter ustvariti "mehko varianto" šentjurskega družbenega življenja, npr. kulturno živahnost, zaupanje in ustvarjalno tekmovalno vzdušje med ljudmi in inštitucijami, med strankami itd.. Prav tako ni bilo slišati niti besedice o javnosti oblasti, preglednosti občinskih financ ali o kakih drugih ukrepih, ki naj bi prekinili puščobnost našega javnega družbenega življenja. Vse kaže, da demokratizacija javnega življenja v občini ni izpadla zgolj slučajno iz njegovega nastopnega govora. Vsa dogajanja okrog vzpostavljanja nove občinske oblasti ostajajo namreč tako po zaslugi župana kot vseh strankarskih liderjev po vrsti "med štirimi očmi" in za tesno zaprtimi vrati. Izvoljeni predstavniki ljudstva očitno menijo, da jim je občinska oblast podeljena v neomejeno osebno uporabo, kar bi lahko pomenilo, da bo "slovenska pomlad" Šentjur zgrešila še enkrat. Obvoznica Prav opazno je tudi bilo, da se župan niti od daleč ni dotaknil problema, ki mu je bil gotovo poznan in je v javnost pricurljal iz Salobirjeve gostilne v Dobju, kjer so ob koncu lanskega leta slovesno "zalili" šentjursko obvoznico. Tam se je namreč prvič slišalo, da so vsa dela na obvoznici, na Kvedrovi ulici ter tudi na mostu pri Bohorju stala menda krepko preko 500 milijonov tolarjev, v državnem proračunu pa je za te namene zagotovljena le desetina te vsote. Vse drugo je menda še v zraku oziroma leži še na plečih izvajalca ter bo pokrito šele s proračuni v naslednjih letih. Tu se bo seveda močno zapletlo, če slučajno v naslednjem letu državni proračun ne bo pripravljen dokončati šentjurske obvoznične zgodbe in bomo ostali brez semaforjev, nadhoda in nadvoza ter še česa. Obvoznica, na katero se počasi le privajamo, je seveda še vedno predmet razprav. Središče Šentjurja je prometno res razbremenila, toda na njej je v razdalji nekaj sto metrov kar več prehodov za pešce ter križišč brez semaforjev, kjer je v prometnih konicah na njih prav lahko izgubiti živce. Rešitve, kijih ponuja, so tudi v popolni izvedbi bolj podobne improvizaciji kot domišljenemu reševanju naših prometnih zagat. Brez semaforjev in urejenih prehodov preko železnice, z dolgimi pentljami skozi središče mesta, velikimi zastoji ob prometnih konicah ter odrezanim Hruševcem predstavlja za Šentjur prej prometni zamašek kot kaj drugega. Druga seja sveta: kupčije in zmagoslavje koalicije Po več kot enomesečnih pogajanjih, kupčijah in spletkah med strankami, ki so skuhale nemalo zamer, ki bodo brez dvoma otežkočale funkcioniranje občinske oblasti, so se stvari po drugi seji ustalile vsaj za tri mesece. Zmagovita volilna koalicija strank slovenske pomladi (SDSS, SKD in SLS) je takorekoč prelisičila opozicijo in dosegla vse svoje cilje, LDS in Združena lista pa sta ostali praznih rok. Nesporni zmagovalec dosedanjih natezanj je SLS oziroma njena predsednica Tatjana Oset. S soglasjem opozicije je zase uspela dobiti zelo trdno predsedniško mesto v občinskem svetu, za tajnila SLS g. Janeza Škoberneta profesionalno sek-retarstvo sveta, verjetno tudi predsedovanje odboru za kmetijstvo in še kaj. S spretnim glasovanjem (ni glasovala za podžupana Pungartnika) ostaja še naprej jeziček na tehtnici in odprta na obe strani, kar pomeni, da bodo vse ključne odločitve tudi vnaprej še v njenih rokah. Mesto tajnika Občine Šentjur, ki ga je dobila SKD oziroma gospa Brigita Jelenc, je sicer pomembno, toda že manj trdno. Imenovanje je bilo bolj ali manj izsiljeno in gaje izglasovala le desna stran. Levica seje vzdržala in si zagotovila manevrski prostor za protiudar, če bo tako kazalo. Šentjurske NOVICE Na prepihu pa sta ostala SDSS in podžupan Oto Pungartnik. Velika večina svetnikov je bila menda prepričana, da profesionalnega podžupanstva v Šentjurju ne potrebujemo, ker pa so nanj poleg socialdemokratov najresneje računali tudi liberalni demokrati (oboji bi radi našli zaposlitev za svojega člana vodstva), je bilo prav to mesto ključno za strankarsko matematiko in gaje svet takorekoč soglasno uzakonil. Pri volitvah, ki jim LDS in ZL še vedno oporekata zakonitost, ker so bile vsiljeno javne, se je pokazalo, da g. Pungartniku odločno nasprotuje vsa opozicija, zanj pa se ni ogrela tudi večina svetnikov iz Ljudske stranke in verjetno še nekdo od svetnikov, kije bil dogovorjen z LDS a si na javnih volitvah ni upal privoščiti "izdajstva". Izvoljen je bil z najmanjšim možnim rezultatom in bo dejansko ves čas "visel", ob prvi večji napaki pa tudi "odletel". Pri vsej tej zadevi pa kratko vleče tudi SDSS, ki seje pred volitvami zavzemala za poštenost, načelnost, cenejšo občinsko upravo..., ob tej prvi priložnosti pa so pri njenih svetnikih gladko prevladali čisto Pragmatični osebni in strankarski interesi. SDSS se prav lahko zgodi, da bo ob podžupana in ob ugled. Nadaljnje dogajanje v svetuje predvidljivo. LDS in ZL, ki sta bili spretno odrinjeni od oblastnih jasli, imata v ognju še dve železi, poslovnik in statut občine, kiju vladajoča koalicija sama ne more sprejeti. Poskušali ju bosta vnovčiti, kar pomeni, da bo v svetu še precej natezanja in zna se zgoditi, da bodo občinski svetniki izumili še kako vodilno delovno mesto v občinski upravi, preden se bodo pobotali. Povsem drugo, morda nekoliko filozofsko vprašanje je, v koliki meri ima vse to dagajanje na občini še kaj skupnega z nekaterimi temeljnimi načeli demokracije in voljo volilcev? Zapiranje pred javnostjo ( mediji ne dobijo niti materialov za seje občinskega sveta), "trgovanje" pod mizo na račun davkoplačevalcev (nova delovna mesta v občinski upravi), težnja k absolutni oblasti ( opozicija ostaja brez kontrolnih oporišč) ter izrazita partitokracija( vsi doslej izvoljeni organi sveta so sestavljeni izključno strankarsko, še celo Nadzorni svet) in končno tudi t.i. javne volitve v občinskem svetu niso najboljši obeti za "šentjursko pomlad". F.K. Nekatere značilnosti gospodarsko - finančnih gibanj v občini Šentjur v letu 1994 Podatke smo povzeli iz poročila celjske podružnice Agencije za plačilni promet in zajemajo predvsem obdobje januar - oktober 94. Industrijska proizvodnja se je v celjski regiji povečala za 9,9 % (Slovenija 6,7%). V Šmarju seje povečala za 16,3 %, v Celju za 13,8%, v Šentjurju pa le za 8,9%. Pri tem so se zaloge v celjski regiji zmanjšale, v Šentjurju pa povečale kar za 35,5%. Indeks rasti izvoza je bil največji v Šentjurju (156), kljub temu pa smo v izvozu še vedno krepko na zadnjem mestu v regiji. Uvoz je pokrit z izvozom 88 odstotno (regija 118 %). Cene na drobno so se v tem času povečale za 20 %, plače so bile realno višje za 3,5 % kot v enakem obdobju lansjega leta. Znesek izplačanih plač v gospodarstvu je bil za 27% višji, v družbenih dejavnostih pa za 21%. V Sloveniji so bile letošnje oktoberske plače višje od lanskih kar za 30,4 %. V gospodarstvu so bile realne plače višje za 4,4%, v negospodarstvu pa kar za 15,3% . Povprečna oktoberska neto plača je v Šentjurju znašala 52 852 tolarjev (Slovenija 65 248 SIT, Celje 65 613 SIT) in je med najnižjimi v državi. Nižje povprečne plače imajo le še v Metliki in Tržiču. Število brezposelnih je bilo v regiji za 0,7 % višje kot septembra lani. V Šentjurju smo imeli 1397 brezposelnih, t. j. 7,8 % več kot septembra lani. Investicije so v Šentjurju porasle petkratno v primerjavi z enakim obdobjem lani. Znesle so 463 milijonov tolarjev in so šle v pretežni meri za obvoznico. Evropa zdaj! Slovenska oblast je pred časom sprejela strategijo razvoja kmetijstva, ki očitno že kaže prve rezultate. V Završah v KS Dobje, je še donedavnega bilo 1 1 kmetij, ki so se ukvarjale z živinorejo, od teh so trenutno "žive" le še štiri, kar sedem gospodarstev pa je ugasnilo. Kaže, da ne bo potrebno več prav dolgo čakati, ko bomo po zaslugi te odlične strategije lahko po mesnicah kupovali le ničkolikokrat premrznjeno meso iz skladišč Evropske skupnosti - ki pa takrat gotovo ne bo več tako poceni, kot si zdaj predstavlja naša oblast. F.Leskovšek, Dobje Opravičilo V novoletni številki je zaradi naše nepazljivosti izpadla čestitka Turističnega društva Planina. Prosimo, da nam napako oprostite! Uredništvo Šentjurske NOVICE AKTUALNO ^ ;:: ; ; ::L . ; ' i - Jurij Malovrh, novi stari župan Šentjurja Gospoda Malovrha nam ni potrebno posebej predstavljati; že peto leto se intenzivno vrti v šentjurskem javnem in političnem življenju, že doslej nam je župano-val 4 leta, dve leti je tudi poslanec v državnem zboru in o njem znajo skoraj vse izčivkati že vrabci na strehi. Prav zato smo šli z vprašanjem kar naravnost v srž: kaj je novega na občini? "Najprej naj mi bo dovoljeno, da se zahvalim volilcem za zaupanje, ki so mi ga izkazali na decembrskih volitvah. Čeprav mi ta volilna zmaga prinaša obilo skrbi, sem je iskreno vesel. Trdno sem odločen delati na tem, da bomo predvolilni program v celoti realizirali. V mislih imam več strateških projektov, ki jih naša občina nujno potrebuje. Izgradnja doma občanov bo imela prednost Dogovori z ministrstvom in projektanti so v teku in če bo vse posreči, bo denar zanj v letih 1995/96 zagotovljen. S telefonijo bo nekaj težav, kajti PTT oziroma sedaj Telekom iz Ljubljane ne kaže nobenega zanimanja za širitev sekundarne mreže na področju Slivnice, Dobja in Planine. Za primarno mrežo je dogovor že sklenjen. V petih letih moramo v Šentjurju priti do svoje vode. Studenec v Žamerku, ki smo ga letos slučajno našli, daje 50 1 na sekundo, kar bi trenutno zadoščalo za vse naše potrebe. Da pa bi to vodo pripeljali v Šentjur, je potrebno zgraditi povsem nov vod, kar nas bo stala okrog 200 milijonov tolarjev. O obvoznici, nadhodu, nadvozu in šolah v Hruševcu in na Prevorju ne bom preveč govoril. Za nadhod moramo zagotoviti okrog 80 milijonov tolarjev, obvoznica, nadvoz in šoli pa so skoraj v celoti obveza države." Kot kaže, problemov ni in delate že s polno paro. Kako pa teče razmejitev pristojnosti med državo in občino?" "Oh, problemov ne manjka! Opozoril bi le na enega in to bistvenega, na denar. Občinski proračun bo predvidoma znašal okrog 600 milijonov tolarjev in za vso komunalno infrastrukturo nam bo letno ostalo le okrog 100 milijonov tolarjev. Prava umetnost bo s tem denarjem zadovoljiti vse naše akutne potrebe. Glede delitve pristojnosti z državno upravo predvsem zaradi kontinuitete dela in ljudi v občini nimamo težav. Vsa dela in ljudje ostajajo v hiši, največkrat celo še v istih prostorih. Že doslej občinska oblast ni imela skoraj nobenega vpliva npr. na davkarijo, policijo ali vojsko, zdaj pa je ta ločitev samo še uzakonjena. Na občini bo ostalo okrog 20 zaposlenih, ki bodo imeli pristojnosti urejanja zadev na področju izobraževanja, otroškega varstva, zdravstva, sociale, komunalnih zadev in, upam, tudi urejanja prostora." Kaj je torej resnično drugače, kot je bilo prej? "Do sedaj še skorajda nič. Odnosi pa so z zakonom zastavljeni resnično drugače. Ne bo več tiste razmejitve med skupščino in izvršnim svetom. Občinski svet je posvetovalno telo župana in dela preko enega ali več odborov, ki so nekak nadomestek prejšnjega izvršnega sveta. Ti odbori bodo sestavljeni iz občinskih svetnikov, po potrebi pa bodo v njih sodelovali tudi drugi potrebni strokovnjaki, vodil pa jih bo praviloma župan. Ti odbori bodo nosilci večine operativnih nalog in se bodo pogosto sestajali, madtem ko se bo občinski svet sestajal morada le enkrat na dva meseca in na svojih sejah odrejal pristojnosti odborom ter jih tudi nadziral." In kako uspevate s temi novostmi? " Težko gre. Zdi se mi , da do preokreta v razmišljanju še ni prišlo in se mnogi še niso uspeli ločili od prejšnjega tipa dvotirne občinske oblasti." Ker je gospa Erjavčeva že tretjič diskretno pokukala v pisarno in župana opzorila na njegovo naslednjo obveznost, sem ga takorekoč med vrati uspel še na hitrico povprašati, kako poteka delo s strankami, političnimi seveda? Namesto odgovora sem dobil salvo sproščenega smeha, ki bi lahko pomenila, da je vse super, ali pa, da jih ima resnično "poln kufer". Kot kaže, bomo lahko posvetili rešitvi te dileme enega izmed prihodnjih razgovorov z g. Malovrhom. Šentjurske NOVICE AKTUALNO Mag. Andreja Stopar - načelnica upravne enote Šentjur V času, ko smo vsi vestno spremljali volilna dogajanja in so se stranke vneto borile vsaka za svoj košček občinske oblasti, je država brez pravega vznemirjanja vzela svoj levji delež prejšnjih občinskih pristojnosti in jih odnesla v Ljubljano oziroma jih zaupala svoji upravni enoti Šentjur. Gospa mag. Andreja Stopar je od 1. januarja dalje vodja te enote. Gospa Sleparjeva je že več let veterinarska inšpektorica na občini Šentjur in jo mnogi že poznajo, vseeno pa smo jo prosili, da za uvod pove nekaj o sebi " Pred sedmimi leti sem diplomirala na Veterinarski fakulteti, tam tudi opravila podiplomski študij ter magistrirala iz reprodukcije domačih živali. V Šentjurju živim že 5 let, tu sem se dobro vživela in se počutim kot domačinka. 4 leta delam na občini kot veterinarska inšpektorica, kar pomeni, da sem tudi dosti zunaj na terenu in dobro poznam vso občino." Kako človek, recimo tako mlad, kot ste vi, postane tako pomemben državni funkcionar? Pri meni je bilo enostavno: prijavila sem se na razpis, imela sem vse formalne Pogoje, očitno tudi dovolj dobre reference, in vlada je med dvema kandidatoma, ki sva se potegovala za to mesto, izbrala mene. Trenutno sem še v.d. načelnice, imenovana pa sem do odpoklica. Če je to načelništvo res tako pomembno, pa še ne vem." Ali bi lahko na kratko in za bralce čim bolj razumljivo povedali, za kakšne spremembe na občini pravzaprav gre? "Težko je vso zadevo pojasniti na kratko, ker je v resnici kar zajetna in zahtevna. Gre za to, da vzame država oziroma resorna ministrstva v svoje roke vse tiste zadeve, ki so jih prej zanjo opravljali občinski organi. In tega je bilo na prejšnji občini res mnogo. Obče zadeve, urejanje prostora in notranje zadeve pridejo zdaj direktno v to upravno enoto; davčna izpostava, inšpekcije, geodetska upava, sodnik za prekrške in obrambne zadeve pa le posredno. Zanje sem jaz pravzaprav le nekak usklajevalec. Oni delajo samostojno oziroma so direktno vezani na svoja ministrstva. Če bi te vsebinske premike ponazorila z zaposlenimi na občini, potem preide v upravno enoto okog 50 zaposlenih, okrog 20 pa jih ostane na občini. Občini v pravem pomenu besede po novi zakonodaji ostanejo javne službe( šolstvo, zdravstvo...), šport, kultura ter komunalne zadeve. O natančnejših razmejitvah nalog in pristojnosti ne bi govorila iz enostavnega razloga, ker se mi zdi, da še sploh niso dokončno odrejene. Ta hip je pomembno, da ni zastojev pri funkcioniranju državnih služb. Za občane se zaenkrat nič ne spreminja. Vse službe ostajajo v istih prostorih in jih opravljajo isti ljudje kot prej. Seveda to ne pomeni, da bo tako vse tudi ostalo. V kratkem se bomo z občino dogovorili za najem prostorov, razdelitev delavcev in drugo in bo organizacijsko verjetno prišlo do določenih sprememb." Ocen ju jete te reorganizacije za dobre? Dobre bodo, če jih bomo ljudje vzeli kot takšne. Sama jih tako razumem in sem prepričana, da so, gledano celovito, pozitivne." F. K. Plina pa ni ^ prejšnji številki je direktor Inženirskega biroja iz Celja ing. Janoš obljubil Sentjurčanom, da se bodo za božične praznike greli s plinom, pa 2 obljubo ni bilo nič. Gospa Praznikova iz Šentjurja, ki na plin čaka že vso zimo, nas je opomnila, da naj poizvemo, kako bo s plinom. Spet smo Se obrnili na ing. Janoša in pri njem poskušali izvedeti, kje seje zataknilo 'n kdaj plin v resnici bo. Zataknilo seje pri oblasti, ki zaradi prenosov nekaterih funkcij iz občin na državo pol decembra enostavno ni funkcionirala. Zdaj pa upam, da je Vse rešeno in plin vsak hip bo. V četrtek, 12. januarja, smo imeli tehnični Prevzem; šlo je brez večjih težav. Čakamo še na Petrol, kije distributer, da nam plin odpre. Upam, da bo to že danes ali jutri. Potem nas čaka še nekaj tehničnih opravil, in v roku 10 dni bodo pravi interesenti imeli plin v hiši. Preostane nam še asfaltiranje prekopanih površin, kar pa načrtujemo opraviti do 15. aprila." F. K. Darujmo kri in rešujmo življenja! Krajevna organizacija RK Gorica pri Slivnici organizira skupaj s RKS Šentjur in Bolnico Celje krvodajalsko akcijo, ki bo v četrtek, 23. februarja, od 7. do 12. ure v Kulturnem domu v Gorici! Med vsemi solidarnostnimi dejanji , ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno človekoljubno dejanje. S svojo krvjo lahko mnogim rešimo življenje in jim vrnemo zdravje. Zaradi pomanjkanja krvi Rdeči križ poziva k sodelovanju vse zdrave ljudi, vse tiste, ki cenijo zdravje, spoštujejo sočloveka in sebe! OO RKS Šentjur Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN 063/ 741 -709, 855-692 - vodenje poslovnih knjig - računalniške storitve - prodaja pisarniškega materiala - prodaja in inštaliranje računalniške opreme PO UGODNIH CENAH VAM NUDIMO IZDEUVO DAVČNE NAPOVEDI IN BILANCE ZA PODJETNIKE TER NAPOVEDI ZA DOHODNINO. NA ZALOGI IMAMO TUDI OBRAZCE ZA DOHODNINO. SE PRIPOROČAMO! UGODIVA POSOJILA ZA OBČANE Banka Celje je pripravila ugodno ponudbo gotovinskih posojil občanov z odplačilno dobo 6 mesecev, 1 leto, 2 leti ali 3 leta. Posojila lahko porabite za različne namene: nakup pohištva, računalniške opreme, za plačilo turističnega potovanja... Vse informacije dobite v ekspoziturah: ekspozitura Vrunčeva, Celje 431-504, 431-506 ekspozitura Laško 731-440 ekspozitura Rogaška Slatina 813-841 ekspozitura Sl. Konjice 755-212 ekspozitura Šmarje 821-131 ekspozitura Šentjur 743-154 ekspozitura Žalec 715-227 Izkoristite ugodno priložnost! Q| banka celje Termi* im TEHNIČNA TRGOVINA Cesta Kozjanskega odreda 87a Šentjur Tel./fax: 741-329 salonitne plošče 6 valne 11. ki - 150 cm 799,00 SIT velika izpira keramičnih ploščic že od 779,00 SIT lestenci 1 1 1 1 / ^ Tj od 4.990,00 SIT ■ plafoniere J V*-JL L V»0 SIT kristalni lestenci - razni od 9.890,00 do 23.990,00 SIT senzorska luč 6.990,00 SIT glasbeni stolp CROWN 16.489,00 SIT peči litoželezne SIME od 23,8 KW dalje 49.990,(K) SIT peči litoželezne VIADRUS od 17 KWd1dje 79.990,00 SIT gorilec MINOR 1 do 30 KW ^ -“"46.990,0d SIT črpalke IMF 5/4" ^ 6.790,00 SIT radiatorski ventili Herz 1.149,00 SIT SUPER. UGODNO trajnožami kotel 30 KW plinski kotel Kovodel 25 KW 68.990.00 SIT 79.990.00 SIT j PoLeg naše standardne ponudbe gradbenega materiala, instalacij, barv, lakov, železnine vam odslej na povečani prodajni površini nudimo tudi belo tehniko, gospodinjske potrebščine in darila. Za obisk se priporočamo vsak dan od 7.30 do 18.00. v soboto pa od 7.30 do 12.00. lil m AGENCIJA: , 63230 ŠENTJUR, Dušana Kvedra tel./fax: 063/743-124 Ekonomsko propagandne storitve kulturno zabavne prireditve organizacija in vodenje Sprejemamo oglase, male oglase čestitke, EPP-SPOROČILA ZA RADIO ŠMARJE ~ ŠTAJERSKI val, radio Celje, Novi tednik, Šentjurske NOVICE IN VTV' TELEVIZIJO VELENJE ŠMARJE PRI JELŠAH 4?,7 M* Šentjurske NOVICE IZ GOSPODARSTVA BH T-- Šentjurski gospodarstveniki imajo besedo Lepih želja ob noven letu smo se menda vsi najedli do sitega. Kako bo pa v resnici, je v največji meri odvisno od nas samih, seveda tudi nekaj od sreče, precej pa od tega, kako bo šlo našemu gospodarstvu oziroma kako bo z denarjem. Kaj se nam na tem področju obeta, smo poskušali izvedeti pri direktorjih večjih šentjurskih podjetij. Če bo šlo njim dobro, smo si dejali, tudi mi ne bomo stradali. In kdo drug kot direktorji bi bil bolj pristojen za dajanje teh ocen in prognoz! Prosili smo jih, da za Šentjurske novice podajo kratko oceno gospodarjenja v svojem podjetju v preteklem letu ter svoja predvidevanja za leto 1995. Zlasti nas je zanimalo, koliko se pri njih da zaslužiti, ali računajo na novo zaposlovanje ali odpuščanje delavcev, kaj pričakujejo od lastninjenja in podobno. In ker smo vedeli, da se tako delavci kot tudi drugi državljani najbolj zgražajo nad njihovimi zaprtimi plačilnimi kuvertami, smo bili tudi nekoliko vsiljivi in smo jih povprašali, kolikšna je bila njihova zadnja •anska plača. Da ne bo zamere pri vrstnem redu, bomo začeli pri največji šentjurski firmi po številu zaposlenih. Mirjan Bevc, dipl. oec., generalni direktor Alposa: V Alposu zaposlujemo 680 delavcev, kar je morda nekoliko manj kot leto prej, toda kar 40 več kot leta 1991, ko smo izgubili Jugoslovanske trge. Lansko leto smo naredili in prodali za 68 milijonov DEM, °d tega je šlo v izvoz 70% naše proizvodnje. Na rang - listi slovenskih izvoznikov zasedamo zavidljivo 40. mesto. Imeli smo nekaj težav, naši enoti Trgovinska oprema in Kovinsko pohištvo sta predvsem zaradi slabe organizacije poslovali z izgubo, tu je bilo tudi nekaj nezadovoljstva zaradi nizkih plač, vendar pa Alpos kot celota na koncu leta , vsaj tako kaže, ne bo v rdečih številkah. Povprečna plača v Alposu znaša 53 000 tolarjev in je povsem v skladu s kolektivno pogodbo. Izplačali pa smo tudi 80 000 tolarjev za regresiranje dopustov. Res pa je, da so plače za nižje tarifne razrede v TO in KP na robu socialne varnosti. V letu 1995 načrtujemo, da bo 650 zaposlenih ustvarilo 80 milijonov DEM. Število zaposlenih se bo nekoliko zmanjšalo in to izključno na račun režije. Precej pričakujemo tudi od reorganizacije v dve enoti ter zlasti še od sprememb v dosedanjih manj uspešnih enotah (KP in TO). Lastninski program smo oddali. Okrog 30 % delnic bodo dobili in odkupili naši delavci in njihovi družinski člani s certifikati, približno enak odstotek pa bomo dali v javno prodajo takoj, ko bomo dobili soglasje Agencije. To bo verjetno enkrat zgodaj spomladi. Naj povem še to, da imam 20. januarja reelekcijo ter da sem se prijavil na razpis. V Alposu torej nameravam ostati, seveda če bom izbran. Moja zadnja plača je znašala 220 000 tolarjev. Jožica Šmerc - Kovačič, ing., direktorica Eleganta: Direktorica sem šele dobra dva tedna in res ne bi preveč govorila o gospodarjenju v preteklem letu. Ve se, da je Elegant s svojimi 328 zaposlenimi v težavah, nobena skrivnost tudi ni, da imamo že dva meseca blokiran žiro račun in seveda tudi zajamčene plače. Brez temeljite analize preteklih težav je težko reči karkoli odločujočega. Seveda vem, da bomo kljub temu, da so bile povprečne plače v Elegantu razmeroma nizke, mislim da so znašale le okrog 30 000 tolarjev, leto zaključili z izgubo in da nam bodo dolgovi delali preglavice še naprej. Težko je predvideti, kaj vse nas čaka v prihodnjem letu. Poskušamo mobilizirati vse naše notranje sile, se iznebiti nepotrebnih stroškov ter se pogoditi z upniki. Računamo na izdatno pomoč ministrstva za delo za ohranitev delovnih mest. Obrat v Loki, ki nam prinaša kar precej nepotrebnih stroškov (najemnina, prevozi...), bomo verjetno preselili v Šentjur, računovodstvo, ki ga imamo zdaj v DOPSu, se bo vrnilo pod domačo streho, preverili bomo vse naše pogodbene obveznosti ter zavrnili tiste, ki niso v skladu z načeli dobrega gospodarjenja ter. se morda na novo pogovarjali tudi s partnerji o t. i. lohn poslih. Po moji približni oceni je 20 pfenigov za minuto dela tista meja, pod katero ne smemo. Seveda mislimo tudi na lastno blagovno znamko, pripravljamo kolekcije za naslednje sezone, toda ker nimamo obratnega kapitala, smo 90 - odstotno vezani na izvoz svojega dela. Od lastninjenja ne pričakujem prav dosti. S certifikati zaposlenih bomo v celoti pokrili stroške notranjega odkupa, o pravi in prepotrebni dokapitalizaciji pa si še razmišljati ne upamo. Tudi na nova delovna mesta ne računamo. Določene kadrovske zamenjave bodo že potrebne, toda število zaposlenih se bo gotovo prej zmanjšalo kot povečalo. Plača mi ne pomeni vsega; na Elegant sem podobno kot mnoge sodelavke navezana čustveno. Delvskemu svetu sem v svojem predlogu individualne pogodbe, kije pa še ni sprejel, predlagala razmerje 1 : 4. Tako kot drugim direktorjem smo plačo izračunali tudi direktorici Eleganta. V plačilni kuverti se ji bo znašlo okrog 120.000 tolarjev. Šentjurske NOVICE IZ GOSPODARSTVA Rado Tržan, dipl. oec., direktor Mesarstva Z gospodarjenjem v preteklem letu sem zadovoljen. Proizvodnjo mesnih izdelkov smo povečali za 10% (skupaj 1540 ton) ter zaklali 40 % več prašičev ( 30 000), pri zakolu govedi pa smo nazadovali za 5 % (zaklanih je bilo 6500 govedi). Izvozili smo za 2,8 milijona DEM, t.j. za 50 % več kot leto prej, uvozili pa manj. V Mesarstvu smo investirali 72 milijonov tolarjev, v Jurmesu pa 57 milijonov. Skupno imamo zaposlenih 150 delavcev, kar pomeni 11 odstotno povečanje zaposlenosti v lanskem letu. V Mesarstvu jih dela 80, v Jurmesu pa 70. Povprečna bruto plača je bila 110 458 tolarjev (neto okrog 75 000 SIT) v Mesarstvu ter 91 969 tolarjev (neto okrog 65 000 tolarjev) v Jurmesu. V letu 1995 pričakujem nekaj nabavnih težav zaradi manjše živinorejske proizvodnje ter seveda probleme zaradi finančne nediscipline. V posodobljanje predelave ter izgradnjo prodajnega skladišča v Ljubljani bomo predvidoma vložili okrog 800 000 DEM, novih delovnih mest pa zaenkrat ne načrtujemo, ker količinske rasti v proizvodnji ne bo. Jurmes bo nekaj vložil tudi v družbeni standard in kupuje počitniško hišo v Čateških toplicah. Pri lastninjenju ni več nejasnosti. Po zakonu o zadrugah so zadruge 45% lastnik Mesarstva, odločba o poravnavi s šentjursko Kmetijsko zadrugo bo vsak čas pravnomočna, preostanek družbenega premoženja pa bo šel za sklade ter za razdelitev za certifikate in notranji odkup. Jurmes pa tako že ima lastnike. Hkrati z lastninjenjem bomo šli tudi v dokapitalizacijo. Predvidevamo, da bodo t.i. strateški investitorji (Koteks, Maksimarket, Jurmes...) prinesli okrog 1 milijon DEM svežega kapitala, ki ga nameravamo vložiti v pridobitev standarda ISO 9000 (izvozna raven), čistilno napravo in drugo. Lahko tudi povem, da je že opravljena revizija našega lastninjenja, ugotovljene so bile le manjše nepravilnosti, ki pa smo jih odpravili. Direktorski plači tako v Mesarstvu kot v Jurmesu se določata z razmerjem 1 : 3,8. Direktorju Mesarstva smo izračunali okrog 250 000 tolarjev lanske povprečne mesečne plače, direktorju Jurmesa pa okrog 240 000 tolarjev. Jože Gračnar, dipl.ing., direktor DKP Meja: V meji še vedno zaposlujemo 115 delavcev in kljub temu, da nam bo denacionalizacija vzela okrog 100 ha zemljišč, se bomo trudili, da tudi v prihodnjem letu ne bo treba nikogar odpustiti. Naš poslovni uspeh, vsaj zaenkrat vse tako kaže, bo v mejah našega načrtovanja. Pričakujem minimalno izgubo, ki pa sploh ne bo tragična. Pri pitanju govedi smo se nekoliko ušteli in tu bomo šli v rdeče Številke, z ostalo proizvodnjo pa nimamo težav. Naše plače so za malenkost izpod državnega branžnega povprečja in nekoliko nad šentjurskim povprečjem. Glede leta 1995 sem zmeren optimist. Izguba zemljišč me ne skrbi preveč, se bomo pač prilagodili in dali več na dejavnosti, ki niso vezane na zemljo. Pitanje govedi bomo imeli samo na Ponikvi, za Planino bomo poskušali najti nove programe, morda vzrejo jarkic ali puranov. V slomskih sadovnjakih bo več hrušk, nekaj bomo napravili tudi na predelavi jajc. Naša proizvodnja je na slovenski kakovostni in cenovni ravni in trudili se bomo, da takšna tudi ostane. Lastninski program smo oddali, prave vrednosti podjetja še ne poznam, toda sodeč po otvoritveni bilanci, bomo z razdelitvijo za certifikate ter z notranjim odkupom zadeve uredili. O moji zadnji lanski plači ne bi rad govoril, ker ne vem, kako se na te zadeve v Šentjurju gleda. Mirne duše pa lahko rečem, daje moja plača v tistih okvirih, ki jih predpisuje Gospodarska zbornica. Iz podatkov, ki nam jih je dal g. Gračnar, smo mu plačo "določili" kar sami. Po naši oceni je njegova zadnja lanska mesečna neto plača znesla približno 260 000 tolarjev. Anton Komel, dipl. ing., direktor Bohorja: V Bohorju imamo zaposlenih 167 delavcev, to je 13 manj kot leto prej. V prisilna odpuščanja nismo šli kljub temu, da imamo v resnici kar nekaj zaposlenih preveč. Tako bo verjetno ostalo tudi v tem letu, nikogar no bomo odpuščali, računamo le na t.i naravni osip, novih delovnih mest pa zaenkrat tudi ne bomo odpirali. Naše povprečne plače so za okrog 10 % nižje od branžnega povprečja in so v novembru znesle 46 000 tolarjev. Za malenkost (od 0 do 7 %) zaostajajo za kolektivno pogodbo. Glede gospodarjenja v letošnjem letu sem pesimist. Cene žaganega lesa stagnirajo, lira pada, ves kvalitetnejši les pa gre brezglavo v izvoz kot hlodovina. Tudi likvidnostne težave ostajajo. Ta država je spustila vajeti iz rok in nič ne kaže, da bi se skoraj spametovala. Težave imamo tudi z obvoznico, ki je za Bohor trajno neugodna. Tudi lastninjenje se nam komplicira. Program smo oddali že v začetku oktobra, nimamo pa še rešenih denacinalizacijskih postopkov, upoštevati moramo razliko premalo izplačanih plač, pa tudi v javno prodajo delnic bomo morali iti. Šentjurske NOVICE IZ GOSPODARSTVA Plača direktorja je vsklajena z dogovorom v Gospodarski zbornici in je skupno z vsemi dodatki za december znašala 185.000 tolarjev. Edi Kolar, oec., direktor Lipe: Preteklo poslovno leto je bilo za nas kar burno. Konkurenca v trgovini je vse hujša, pojavljajo se nove firme (npr. Interspaar v Celju), nelojalna konkurenca zasebnikov je obupna, kupna moč pada, marže so vse n*žje. Ocenjujem, da so se marže samo v preteklem letu znižali za okrog 10%. Dodatno nas je udarila še obvoznica, ki nas je takorekoč odrezala od sveta. Na načrtovano cesto, ki naj bi našo obrtno -trgovsko cono povezala s tržnico, so Občinarji menda enostavno pozabili. Kljub teinu bomo v Lipi poslovno leto zaključili 2 minimalnim dobičkom. V Lipi imamo 75 zaposlenih, to število se v lanskem letu ni bistveno spreminjalo in predvidevam, da se tudi v letošnjem letu ne bo. Povprečna čista plača v decembru je znašala 56 000 tolarjev. Nekaj težav imamo z lastninjenjem oziroma z razdružitvijo Kmetijskega kombinata in denacionalizacijo. Ferležev mlin smo že vrnili, še vedno pa se nismo ■sPorazumeli okrog mlina v Vrbncm ter Prodajaln na Planini, v Dobju in Slivnici. Nobenega dvoma ni, da bomo te objekte yrnili Novakovim oziroma zadrugi, gre le za različne ocene vrednosti dodanih mvesticij, ki pripadajo nam. Te sporne zadeve smo iz lastninjenja ■zključili. Kljub temu, da je Lipa kar visoko ocenjena (okrog 250 milijonov tolarjev), smo se odločili za notranji 0dkiip. Poleg certifikatov bodo zaposleni v prohodnjih 5 letih vplačevali po 2000 DEM letno v ta namen. Upamo, da bomo večji del tega bremena lahko izplačevali iz dobička. Pričakujem, da bo v letošnjem letu naša realizacija še nekoliko padla, trudili pa se bomo, da bi bil ta padec čim manjši. V naših trgovinah bomo ponudili mnogo blaga, ki ga kupci sedaj iščejo preko meje ali v Interspaaru, razmišljamo pa tudi o diskontu živil. Moja plača je v skladu z dogovorom na GZ in je v razmerju 1 : 4. Plače g. Kolarju ni bilo težko izračunati. Po njegovih podatkih je v decembru bilo v njegovi plačilni kuverti 224 000 tolarjev. Anton Brglez, predsednik Območne obrtne zbornice Šentjur: Obrtniki oziroma samostojni podjetniki po novem smo pravzaprav naj večja šentjurska firma, saj smo v preteklem letu dajali delo 997 obrtnikom in podjetnikom. Od tega je bilo 601 nosilcev dejavnosti ter 396 pri njih zaposlenih delavcev. Število zaposlenih je v lanskem letu poraslo za 15%. Natančnejših podatkov o gospodarjenju naših članov v preteklem letu žal nimamo, lahko pa kaj rečem o problemih, ki nas tarejo. Na prvem mestu je gotovo finančna nedisciplina. Sam osebno čutim, da takrat, ko delam, dejansko imam dve roki, ko pa je treba plačilo izterjati, sem brez obeh. Zlasti nekatere velike gradbene firme (Gradis, Pionir) so glede plačevanja prava katastrofa. Kar hude probleme imamo tudi v gostinstvu in trgovini s pretiranimi davčnimi evidencami in vsakodnevnim obračunavanjem prometnih davkov. Tudi ukinitev oprostitve davka na dobiček za začetnike nas je prizadela. 20 - odstotno zmanjševanje davčne osnove na račun investicij je preblagi inštrument, da bi lahko resneje vzpodbujal nove podjetnike. Od leta 1995 ne pričakujem kaj posebnega. Predvidevam, da se bo število samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev še naprej povečevalo z 10 -odstotno letno stopnjo. Moja plača ni nobena skrivnost: predsedovanje Zbornice je častna funkcija in se ne plačuje. G.Ivan Jager, direktor Tola, ni bil pripravljen povedati kaj več o svoji firmi in njenih težavah oziroma uspehih. Iz drugih virov smo izvedeli, da je dela v Tolu dovolj, le da so t.i. lohn posli, ki menda obsegajo kar 90% Tolove proizvodnje, razmeroma slabo plačani. Pri nekaterih naj bi Tolo dosegal le okrog 13 pfenigov za minuto, kar komajda zadošča za minimalne osebne dohodke, ki ne dosegajo niti kolektivne pogodbe in so stalni vir nezadovoljstva. V Delavski enotnosti smo prečitali, daje Tolo sprožil ustavni spor zaradi svojih denacionalizacijskih obveznosti. Svojo upravno zgradbo, ki je bila nekoč last Emilije in Franca Zdolška in jo je Tolo leta 1970 kupil od Kmetijskega kombinata Šentjur, mora Tolo vrniti denacionalizacijskima upravičencema oziroma jo še enkrat odkupiti. To pa se jim, zlast glede na lastno nizko akumulativno sposobnost, zdi izredno krivično. F. K. Pozor, steklina! Po nekajletnem zatišju, ko smo že skorajda pozabili na to nevarno bolezen živali in ljudi, se je, kot kaže, spet pojavila. Pred dobrim tednom je najprej g. Kumin ustrelil lisico, ki je ob cesti Sele - Šentjur sumljivo mimo "štela" promet, prejšnjo soboto pa je g. Hemavs pokončal drugo nesrečnico, ki seje zatekla v avlo enega izmed blokov na Pešnici. Veterinarji so dali obe na pregled v Ljubljano, toda Čeprav rezultatov še ni, poznavalci zatrjujejo, da gre v obeh primerih prav gotovo za okužbo s steklino. Torej ni odveč opozorilo, da se izogibajte lisicam, ki se nenavadno vedejo, in ne puščajte psov na prostosti! Šentjurske NOVICE 1 Otvoritev prenovljene Ipavčeve hiše Dan pred božičem je bila slovesna otvoritev prenovljene Ipavčeve hiše, v katero sta občina in država v preteklih letih vložila skoraj 23 milijonov tolarjev. Pod nadzorstvom Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine je obnovo opravil Konstruktor iz Celja, notranjo opremo pa je po projektu arhitektke Katice Ciglič napravilo Mizarstvo Kraljič iz Arclina. V prostorni avli so nameščeni kipi slavnih Ipavcev, krasijo jo originalna kovana svetilka, kovana kletna vrata iz leta 1830, velika stoječa ura ter klavir, prav tako iz zapuščine Ipavcev. Iz Avle se pride v prostorno poročno dvorano, kjer obiskovalcu pade v oči lepa keramična peč ter bogata oprema, ki je narejena v stilu originalne Ipavčeve vitrine. Prostor učinkuje toplo, a vendar slovesno in bo lepa kulisa poročnim obredom. Do prostorov v prvem nadstropju vas popeljejo težke hrastove stopnice, ki so prav tako zvest posnetek nekdanjih stopnic. Prostori v prvem nadstropju še niso opremljeni in tudi njihov namen še ni točno določen. Po nekaterih verzijah naj bi bili namenjeni koncertni dejavnosti, morda pa tudi pevcem. V podstrešnih prostorih se nahajajo muzejski prostori. Tu so obiskovalcem postavljeni na ogled nekateri originali stvaritev Ipavcev, njihove nadvse dragocene violine ter preostali zgodovinski material, ki je tako ali drugače povezan z življenjem in delom naših slavnih rojakov. V sosednjem prostoru je opremljen galerijski del, ki ga upravlja g. Jože Ipavec. Ob otvoritvi hiše je v njem imel razstavo svojih slik, je pa seveda namenjen tudi drugim umetnikom. Obvestila matične službe Poročili so se Peter Pasar in Zlata Lešnik, oba s Ponikve Umrli so Angela Volasko (76) iz Ravnega, Karol Žmaher (78) iz Šentjurja, Marija Selič (93) z Brezja, Slavko Spolenak (31) s Proseniškega, Adolf Salobir (68) iz Planinske vasi, Jožefa Golčman (81) iz Marija Dobja, Jelenc Anton (88) iz Vodic pri Slivnici, Frišek Milan (58) iz Šentjurja. Planinsko društvo Dramlje vabi vse planince in druge ljubitelje narave v soboto, 11.februarja na tradicionalni pohod DRAMLJE - STRAŽA -SLEMENE - ŠPITALIČ- JAZBINE - URŠULA. Zbor udeležencev bo v Osnovni šoli Dramlje ob 8 uri. ^GOVALM SAl0]t IHmU MARTA ZAGOŽEN Hotel Alpos Šentjur W 063/743-905 Ao/» . *<<-/ • ^Usk :i’ tet- n fe/e<. e> tlio ‘'/‘'/J-1- NOVO! SOLAroJ Kmetijska komisija je poročala T.i. Vebrova kmetijska komisija pri izvršnem svetu, ki si je pred 4 leti zadala nalogo izdelave programa in spremljanja razvoja kmetijstva, je na zadnji seji prejšnje skupščine podala poročilo o svojem delu. O samem delu komisije in njenih uspehih ni kaj dosti napisanega, je pa v poročilu zbranih nekaj zanimivih podatkov o šentjurskem kmetijstvu, ki jih povzemamo. Odkupi Leta 1990 je na našem območju bilo odkupljenih 5,3 milijona litrov mleka, v letu 1993 pa le še 4,3 milijona litrov. Odkup telet seje zmanjšal, odkup govedi pa je ostal na isti ravni. Letno se odkupi povprečno 1110 govedi. Leta 1993 je bilo odkupljenih 808 pujskov in 922 pitanih prašičev. Komisija je v letih 1992 in 1993 naložila pri HKS 6 milijonov tolarjev proračunskega denarja. Doslej se je glavnica z obrestmi povečala na 7,9 milijona tolarjev. Sredstva so prepuščena Kmetijski zadrugi. O načinu porabe tega denarja ni podatkov. DKP Meja pridela letno 29 milijonov jajc, spita 1200 govejih pitancev ter proda okrog 400 000 1 mleka. Letos so pridelali 190 vagonov jabolk in 25 ton lešnikov. V primerjavi z letom 1990 je porasla pridelava jabolk, prireja pitane govedi pa seje zmanjšala za polovico. V občini se poseka letno okrog 16 000 kubičnih metrov lesa. Približno polovico ga odkupi Gozdarska zadruga, drugo polovico pa zasebniki. Kmetijska komisija je v preteklih letih finacirala 13 000 m drenažnih cevi in razdelila 2000 kg travnega semena. Poročilo komisije obsega kar 8 tipkanih strani, a žal iz njega ni mogoče izvedeti npr. niti tega, koliko sredstev je občina vložila v kmetijstvo niti kako je komisija ta denar porabila in še manj o sami občinski kmetijski politiki v preteklem obdobju. Predstavlja le nekak povzetek ter bolj ali manj z redkimi podatki podprto predsednikovo razmišljanje. Šentjurske NOVICE BILO /E NOVO LETO V Dobju niso pozabili na svoje sokrajane v stiski Nekaj dni pred božičem je dobjanska Krajevna organizacija rdečega križa pod vodstvom predsednice Marije Novak z Jezerc pripravila za svoje starejše sokrajane in za tiste, kijih tarejo stiske, majhna presenečenja. Postrgali so dno svoje blagajne, nekaj so prispevali še krajevna skupnost, domače podjetje Hrib, območni odbor RK ter Karitas in nabralo se je toliko, da so pripravili pakete za 53 pomoči potrebnim krajanom ter 43 osemdesetletnikom. Vse so povabili v kulturni dom, jim postregli, se z njimi pomenili, g. Salobir je malo raztegnil meh, tudi pelo se je, ter jim poklonili pripravljene pakete. Na srečanju z dobjanskimi osemdestletniki smo izvedeli: Konrad Gračner (81) iz Ravnega: Lepo je, da se kdo takole spomni na nas. Rad pa bi šel še kam dalje, npr. v kakšne toplice, da bi si pozdravil revmo ali videl kaj poživljajočega v kopalkah. Toda Šentjurčani mi ne dajo, so rekli, da bi tam lahko utonil. Marija Selič (93) iz Brezja, naj starejša Dobjanka: Tako kot vsako nedeljo k maši sem tudi tokrat prišla peš iz Brezja. Oh, kako je bila ta pot danes dolga! Da, sama živim in skrbim zase. Sorodniki so večinoma že vsi na pokopališču, hvala-bogu, blizu živi še hčerka.(Opomba: nekaj dni kasneje je Marija Selič iznenada umrla). Gospo Rajh (82) je pripeljala soseda, pa Cesarjevo gospo iz Jesenika tudi. Ludvig Cesar ( 81) iz Ravnega: Še vedno gospodarim na svoji kmetiji, a je težko. Nič več ni kreditov in denarja za stroje in material. Prisrčen sprejem Božička v Loki Prav lep in hladen je bil zimski dan, ko se je v Loki oglasil predšolske in šolske otroke. Povedal jim je prisrčno pravljico, naš znani glasbenik Mitja Mastnak je poskrbel za prijetno vzdušje in vsem nam je bilo lepo. Potem je Božiček še odšel v Dobrino, kjer so ga pričakali enako nestrpno in veselo kot v Loki. Za njegova darila so prispevali KS Loka, VVO Šentjur in šola v Loki. Upajmo, da se prihodnje leto spet vidimo! Veber S koncerta pihalnega orkestra Za uvod v božično - novoletna praznovanja so poskrbeli šentjurski godbeniki s svojim drugim koncertom, tokrat v sodelovanju z ženskim pevskim zborom in mažoretkami. Polna dvorana seje kar dodobra napleskala, pa čeprav smo dobili vtis, da koncert ni tako uspel kot lani. Tako pihalni orkester kot ženski pevski zbor sta si izbrala preveč resnoben program in smo pogrešali tisto pravo praznično vzdušje. Šele "Instant koncert" pihalnega orkestra ter "Moja dežela", ki jo je zapel Franci Zapušek ob spremljavi orkestra in ženskega okteta, sta Poslušalce dvignila na noge. Ker je šlo za božično - novoletno prireditev, so mnogi pričakovali vsaj nekaj božičnih skladb, pa od tega pričakovanja ni bilo nič. Tudi kombinacija s šentjurskimi malimi mažoretkami verjetno ni bila najboljša. Na koncertu so slovesno podelili zaslužnim godbenikom Gallusove značke. Srebrne Gallusove značke (za 15 let delovanja v orkestru) so dobili: Franc Čater, Ferdinand Frece, Marjan Videc, Vinko Lubej in Martin Podgoršek. Zlate (za 25 lot) pa: Marjan Božič, Ferdinad Frece (starejši), Ivan Selič in Franc Šuster. Lepi praznik na Prevorju Bil je Veseli december in spet je prišel na Prevorje Dedek Mraz. Naš Dedek Mraz je res super, vsako leto pripelje s seboj v goste dramsko skupino iz Dramelj, ki nas vedno navduši s svojimi izvirnimi pogruntavščinami. Letos je bila to Narodna Avguština. Ob domiselni režiji Anice Čede in igralskem talentu Milene Kajtna ter uspešni vključitvi mladih plesalcev in akrobatov smo vsi veselo uživali v posredovanem humorju. Prireditev je bila v učinici prevorske šole in je 120 gledalcev moralo kar krepko stegovati vratove mimo stebrov, ki ji podpirajo strop, a smo v tem trenutku na to pozabili. Bilo je lepo, kot že nekaj let doslej, zato se iz srca zahvaljujem vsem nastopajočim: dramski skupini iz Dramelj, gasilskemu društvu Prevorje za prevoze, naši krajevni skupnosti za pomoč in Dedku Mrazu za bogat obisk. Veseli december na Prevorju je zgleden primer dobrega sodelovanja med šolami in vseh dejavnikov življenja v kraju. Marija Frece, vodja POŠ Prevorje Šentjurske BILO it NOVO LETO NOVICE IH — Božični koncert na Ponikvi Koncert narodnih in božičnih pesmi ponkovškega mešanega komornega zbora je bil posvečen državnemu prazniku, Dnevu samostojnosti in je bil v naši občini edina prireditev v čast 4. obletnice osamosvojitvenega referenduma. Zbor, ki ga vodi Tončka Langus, je bil ustanovljen šele pred nekaj meseci, a je z zagnanim delom v kratkem naštudiral dovolj pesmi za samostojen koncert. Glede na to, da ima Ponikva menda trenutno kar štiri zbore in je bilo nekaj slišati, da se med seboj ne razumejo preveč, je bila polna dvorana ponkovškega kulturnega doma kar malo presenečenje. Res pa je, da med poslušalci le ni bilo opaziti marsikaterega znanega ponkovškega obraza. Repertoar koncerta ni bil najbolj zahteven, a je povsem zadovoljil številne poslušalce. Izvajalcem skorajda ne bi mogli kaj prigovarjati, zlasti še glede na to, da je zbor šele na začetku svojega dela; celo nasprotno, zlasti med pevkami je bilo slišati nekaj prav izbranih glasov. Scena pa je bila preveč splošna. Okrašeni jelki in velika božična zvezda repatica nad odrom so sicer lepo simbolizirali božični praznični čas, tako v programu kot tudi na simbolni ravni pa smo pogrešali nekaj malenkosti, ki bi nas spontano popeljale v praznično vzdušje državnega praznika. Sama Zdravljica na začetku koncerta tega ni prinesla. Voditeljica koncerta Marjana Novak se je potrudila in je vsako pesmico vešče napovedala s svojimi razmišljanji, ki so prireditvi dala svoj pečat. Vendar je tudi ona skorajda pozabila na zgodovinsko poslanstvo 26. decembra. F. K. Snežak pa tak! Čez trebuh je imel skorajda 9 metrov, visok je pa tudi bil 4 metre. Zrasel je za božič na dvorišču gasilskega doma v Dolgi gori. Njegovi ustvarjalci Stanka, Tanja, Damjana, Dani, Simona, Branka in Darko, ki so prepričani, da je njihov "Dologorko" občinski rekorder, so vanj skupaj vložili, tako so mi vsaj zatrjevali, okrog 40 ur pridnega dela. Začeli so z lopatami, potem pa so prihajala na vrsto vse bolj prefinjena orodja in navsezadnje je nastal dolgo-gorski Buda, ogromen in spokojen, toda, kot se za vinorodni kraj spodobi, s krasnim rdečim nosom, velikim kot svinjska glava. Takšen seveda ni nastal naključno. Vsa delaje strokovno vodila Nataša Dobnik, mlada dolgogor-ska umetnica, so dejali. Najprej je napravila skico; ker je postavljen ravno pred gasilskim domom, naj bi bil malo podoben gasilcu - menda enemu od domačih - a je navsezadnje prevladala vzhodnjaška "faca". Pa to še ni bilo vse. Tik zraven njega so si mladi Dolgogorci omislili še snežni tobogan, ki je baje super. Ima le eno slabo lastnost: ko se nekajkrat poženeš po njem na plastični vrečki, se ti kolki in kolena obarvajo v krasne vijoličasto modre odtenke. Pa kaj zato, zabava je pa le! F. K. Srečno Le krij, pri krij vse, "Srečno, zdravo novo leto!" ti nora noč, iz leta v leto... ti ena noč! Mar ni to le fraza, brez smeha in obraza, Pusti mi ki jo usta govore, Zaprem oči in sanjam a srce zanjo ne ve? o soncu, o rožah. o sreči, oblaku. Omama Pusti, Sij sveč, luči, pustite mi sanje, pijani smeh, pustite mi moč radost v očeh. verjeti še vanje! I.Uduč /\ZA--- Šmarje pri jelšah Ml* Šentjurske Z VSEH VETROV NOVICE Kako pripraviti prijetno družinsko praznovanje Teden pred božičnimi prazniki smo na Srednji vrtnarski kmetijski gospodinjski šoli v Šentjurju izvedli tridnevni seminar "Kako pripraviti prijetno družunsko praznovanje" za člane Zveze slovenske podeželske mladine in absolvente kmetijske šole Šentjur. V program seminarja smo vključili tečaj priprave novoletnih in božičnih jedi, pogrinjkov, aranžmajev, okraskov ter razgovore o pomenu družine in ohranjanju kulturne dediščine pri praznovanju božiča. Tečaja seje udeležilo 19 deklet iz vse Slovenije. Naša želja je bila, da mladi poznajo pomen družine in se seznani o s problematiko odnosov v družini. Ob pripravi prazničnih jedi, Pogrinjkov, aranžmajev in okraskov so dekleta spoznala del naše bogate kulturne dediščine, s pridobljenim znanjem pa so si lahko Polepšala božične praznike. Ob koncu tečaja smo napravili tudi anketo, v kateri so dekleta pozitivno ocenila svoje tridnevno druženje. S podobnimi dejavnostmi želimo na Srednji kmetijski gospodinjski šoli izobraževati mlade na podeželju in vse ostale, ki si želijo dopolniti svoja znanja o kmetijstvu, vrtnarstvu in gospodinjstvu. Metoda Senica ZASEBNI ZDRAVSTVENI DELAVCI sporočajo, da so dosegljivi na novih telefonskih številkah in sicer: Dr. Colovič Dragiša 743-523 Dr. Kovač Škoberne Draga 743-560 Fizioterapevtki Anica Flander in Mihaela Palčnik 743-550 Zobotehniki: Stane Tobaut, Vida Tonjko, Anica Kolar 743-555 Zobozdravniki: Dr. Milan in Gordana Perhoč 743-526 Dr. Marjan Pavletič 743-511 Dr. Andreja Šmid-Kaladijski, Katja Pučko 743-535 Dežurni hišni obiski se naročajo na telefonsko številko Zdravstvenega doma 743-115 "Žabe" so spet navdušile Tradicionalni božično - novoletni koncert celjskega plesnega orkestra "Žabe" v Šentjurju je tudi tokrat bil izjemen glasbeni dogodek, ki pa je žal še vedno premalo znan, da bi do zadnjega kotička napolnil dvorano, kot zasluži. Orkester, v katerem igrata tudi dva Šentjurčana, g. Božič in Flander, je zelo temperamentno in poživljajoče vodil univerzalni Tomaž Grintal. Bil je dirigent, nevsiljivi napovedovalec in še nenadkriljivi solist na trobenti. Skupaj z odlično jazz pevko Mijo Žnidarič sta poslušalcem postregla z mnogimi uspešnimi Privškovimi priredbami svetovnih jazz uspešnic in skladb od Duka Ellingtona, Luisa Armstronga do Glen Mullerja in drugih. Skratka bila je to odlična prireditev, ki je šla v uho in srce, resnično praznična in všečna. Za pravo praznovanje je manjkala res le polana dvorana in pa morda več mladih poslušalcev, ki bi s svojim temperamentom morda znali iz koncerta napraviti "žurko", kar bi komunikativnemu dirigentu Tomažu Grintalu verjetno bilo bolj všeč kot samo navdušujoče ploskanje. F. K. 80 let Dragite Rautar V mesecu januarju praznuje 80. rojstni dan spoštovana gospa učiteljica Dragica Rautar. Njena življenska pot je bila v marsičem podobna poti tistih zavednih učiteljev, ki sta jim bila ljubezen in spoštovanje vsega našega, slovenskega, življenski cilj. Vanjo je vložila naša učiteljica veliko močne volje, poguma in zvrhano mero znanja. Vse te vrline so bile združene v plemeniti osebnosti učiteljice Dragice. Vojna ji ni prizanesla. Pretrpela je veliko gorja in duševnih stisk. Leta 1946je bila v Šentjurju prva učiteljica - slavistka. S kolikšno toplino, zanosom in ljubeznijo do vsega, kar je slovensko, nas je poučevala! V naša srca je vlivala moč materinščine, nam dajala nauke, življenske napotke, za kar smo ji hvaležne številne generacije njenih učencev. Šentjurčani jo poznamo tudi kot kulturno delavko, režiserko. Nepozabne so premnoge gledališke predstave, odigrane na domačem odru pod njeno spretno režisersko roko. Številni Šentjurčani se spominjamo Celjskih grofov, Kralja na Betajnovi, Hlapcev, Vie Male, Verige, Radikalne kure, Habakuka, Divjega lovca in še mnogih drugih. Bila je tudi mojstrica v ustvarjanju recitalov, ki so dajali našemu kraju poseben čar. Bila je strokovnjakinja na področju slovenskega jezika in odlična mentorica ter svetovalka mladim učiteljem materinščine. Prisrčna hvala za vse, kar ste storili za vaš in naš Šentjur. Ivanka Podgajski S policijske postaje Kot nam je povedal komandir g. Petrič, imajo šentjurski policisti rahel oddih: vse od božično - novoletnih praznikov naprej smo Sentjurčani nenavdno pridni. Tako hudo, da ne bi bilo dovolj za to rubriko, pa vseeno ni. V preteklem obdobju so policisti obravnavali 22 kaznivih dejanj, 117 cestno prometnih prekrškov, 20 kršitev javnega reda in miru ter 43 prometnih nezgod. Imeli so 5 prometnih akcij, v katerih so z alkotestom preiskusili 74 voznikov. 19 šoferjev je pot nadaljevalo peš, prav vsi ostali pa so tudi bili pod "gasom", le da ne dovolj. Rekorderja: gospod x z 3,28 in gospa y z 2,44 promilami alkohola v krvi. Odvzeli so 51 vozniških ter 18 prometnih dovoljenj. Obvoznica je nevarna Pri radarskih kontrolah na obvoznici so policisti ugotovili, da kar 60 % voznikov ne upošteva omejitve hitrosti, kar pomeni, daje prehod za pešce pri železniški postaji zelo nevaren. Skupaj z IP iz Celja so zahtevali od republiškega inšpektorata, da se takoj poskrbi za varnost na tem prehodu. Dirka po Planini Privoščil si jo je 40 - letni V.K. iz Lok. Policijski patrulji, ki ga je zasledovala in poskušala zaustaviti, se je kar trikrat uspešno izmaknil in šele v četrto, potem ko se je preiskusil tudi v rallyju na travniku od Šentvida proti Podlogu, je bilo konec njegovega podviga. Policisti so mu v znak občudovanja njegovih dirkaških sposobnosti, ki so kljub 2,51 promilam alkohola v krvi prišle lepo do izraza, pripravili posebno spremstvo do znanega prostorčka v Celju, kjer je lahko preko noči v miru podoživljal svoje zmagoslavje. Smola v Jurjevem hramu Pravo smolo je imel D.M., ki je imel 17. decembra v večernih urah svoj show v Jurjevem hramu ravno v trenutku, ko je slučajno prišla mimo policijska patrulja. Nekaj galantnosti iz svojega repertoarja je pokazal tudi njim in jih tako navdušil, da so ga vzeli kar s seboj ter ga z intervencijskim vozilom odpeljali v Celje - novim uspehom nasproti. Čast prve noči v streznitvenem prostorčku v Celju v letošnjem letu si je uspel izboriti dober znanec (ali ni šlo morda za "zveze"?) šentjurskih policistov 22 - letni V.B. iz Gorice pri Slivnici. Potem ko seje razburil, ker mu domači niso privoščili mirnega spremljanja televizijskega programa, jim je ob spremljajočih bojnih krikih demonstriral nekaj svojih borilnih veščin, katerih prva žrtev je bila njegova sestra. Čast prve noči mu je pripadla tudi zaradi njegovih zaslug iz preteklosti. Močnejši ima prednost Tega enostavnega cestno prometnega predpisa očitni ni poznal A.K. iz Proseniškega, ki mu je nasproti vozeči J.G. z vožnjo po obeh cestnih pasovih poškodoval avto. Ko seje s povzročiteljem hotel pogovoriti o odškodnini, je le - ta za svojega parlamentarca pooblastil Drameljčana V.G., ki mu je z dvema udarcema v obraz na najkrajši možni način obrazložil gornje pravilo. Kako mu bo obrazložitev uspela pri šentjurskem sodniku za prekrške, se še ne ve. Kako prihraniti pri elektriki vam lahko razloži A.P. s ceste Kozjanskega odreda. Čisto enostavno: napeljete jo direktno z najbližjega električnega droga. Zal policisti niso za njegovo inovacijo pokazali prav nobenega razumevanja. Tudi za umetnost ni več pravega razumevanja To so občutili mladoletni T.R., M.Z.JVLK., in S.B. iz Šentjurja, ki so se vse leto trudili z grafiti, zdaj pa šola in vrtec od njih namesto nagrade zahtevajo odškodnino za poškodovane fasade. Šentjurski Boško Buha Ta laskavi naziv si je z vztrajnim metanjem petard pred bloki na Pešnici med božično - novoletnimi prazniki prboril 17 - letni B.M. Preveriti ga bo moral le še pri g. Lichtenegerju, sodniku za prekrške. Za varnost gre! Hruševec naj bi spadal pod mesto Šentjur, a to več ne velja. Za občinsko oblast in KS je Hruševec naselje nižjega sloja ljudi, s katerimi se lahko dela vse najslabše in se zanje nihče ne zmeni. Za kaj gre? Obvoznica je Hruševec odcepila in krajani to občutimo kot "berlinski zid" sredi demokratične Slovenije. Preko obvoznice, po kateri hitijo gospodje po važnih opravkih, skorajda ne moremo. Obljubljali so nam podvoz in nadhod, a kaj ko je vse drugo pomembneje ob varnosti občanov. Ne znamo si predstavljati, kako so lahko spustili cesto v promet, ko pa ob njej še vedno stojijo table "cesta v gradnji"! Sicer so pa tudi prej vedeli, da denarja ni dovolj. Na predvolilne obljube in lepe besede pa sploh ne smemo pomisliti! Občinski veljaki se hvalijo s plinom, kabelsko TV in urejeno glavno ulico v centru - vse te stvari so znali urediti v roku - Hruševec pa naj čaka! Vedno so nas našli, ko je bilo treba kaj plačati, vedno smo bili za akcije, četudi je bilo potrebno sodelovati z lastnimi sredstvi, zdaj pa je našega potrpljenja konec. ZAHTEVAMO, da se takoj uredi prehod za pešce s semaforjem! Ne bomo dovolili hoditi našim otrokom po tako nevarni poti v šolo. Če bo potrebno, smo trdno odločeni zapreti tudi cesto. Zahtevamo, da nam g. Malovrh in ga. Rataj odgovorita, kako in kdaj bodo rešili naš problem! Naša zahteva je tudi, da se naj najprej poskrbi za varnost občanov in se cesta šele potem da v promet. Policijsko postajo prosimo, da vsakodnevno prihajajo na to cesto, nadzirajo hitrosti vožnje ter s svojo prisotnostjo pripomorejo k varnosti pešcev! Spoštovano uredništvo Šentjurskih novic, pošljite nam novinarja, ki se bo lahko prepričal, da smo brezpravno ljudstvo in kako se nam godi! Edvard Destovnik in 51 podpisnikov Šentjurske NOVICE STARE TRIKE ZGODBE Sili Sili lili 1 Novomašnik (nadaljevanje) TonČi je komaj čakal, da bi bile priprave na slavje okoli nove maše že nared. Domača cerkev seje bleščala od čistoče. Pušpanove ketnice in venčki so se pozibavali pod stropom, beli nageljni in beli papirnati trakovi pa so dajali cerkvi poseben čar. Pod domačim kozolcem je bilo vse v smerekovih vejicah in belih šopkih. Parizarji so iz trga vozili pijačo, doma so ubili goved’, prašiče, kure, gosi, purane, sosede so mesile, pekle in cvrle dneve in noči. Nove maše dan je bil svečan in bogat. Množiva ljudi je prišla °d blizu in daleč: peš, bogati s paruči, nekateri "z okranclanini lojtršeki". Vsi so hoteli videti novomašnika in njegovo posvetitev. Kako lep je bil Tonči! Staro in mlado je zrlo v njegov bledi obraz in procesijo družic, ki gaje spremljala. Toda Tončijeve oči, ki so bile globoke in čudno svetle, so kaj kmalu začele iskati in tudi našle žametni pogled rjavih oči brhke pekove hčere, ene izmed najlepših družic. Po cerkveni slavnosti se je množica povabljencev odpravila proti domačemu kozolcu. Tam je bilo že vse pripravljeno: beli Prti na mizah, jedača, pijača, govori, voščila, darila - vsega je bilo dovolj. Tudi muzikantov, daje mladina plesala no odru, zbitem iz grobih desk. Mati so pregovorili Tončija, da seje umaknil v hišo, kjer naj bi legel in se malo spočil. Počutil seje utrujenega in materine besede so bile dobrodošle. Stopil je v hišo in zavil proti "štiblcu", katerega okence je gledalo proti kozolcu. Skozenj je na plesnem odru zagledal Nino Ano, ki se je vrtela v ritmu valčka. Opazoval je njeno lepo držo, z očmi božal njene lase in se sprehajal po zardelem dekliškem obrazu." O Vsemogočni, odpusti mi te moje misli!" Ni in ni mogel odtrgati pogleda od dekleta, ki mu je vznemirjalo srce in dušo. PV£i dni in dve noči so nekateri zdržali pod kozolcem. Ko so se še zadnji odpravili domov, seje tudi Tonči umaknil v zavetje svpje sobe, bolan v srcu, na duši in telesu. Pred spanjem je °Pravii svojo molitev in se zahvalil Bogu za vse, posebno pa še Za obljubo, ki mu jo je dala Nina Ana, da ga bo obiskala v gozdu nad trgom, kjer si je Tonči med smrekami uredil miren kotiček. J ujc študiral cerkvene knjige, premišljeval o življneju in smrti 111 tudi o ljubezni, ki je bila skrila globoko v njegovem srcu. ^edno bolj gaje mučilo spoznaje o bolezni in kašlju, ki mu je nngajal noč in dan. Med temi samotnimi "gozdnimi uricami" se Jc be]ina njegovega žepnega robca vedno pogosteje obarvala Jdeče in ti krvavi madeži so bili kot "cvetje smrti" na njegov komaj oblečeni novomašni plašč. Nina Ana je držala svojo obljubo. Nekega popodneva se je neslišno približala Tončijevemu hrbtu. S toplimi, mehkimi rokami je objela temnolaso glavo in mu s prsti zakrila oči. On Pa j' je z mrzlimi dlanmi prekril zapestji in si zaželel, da bi v Jern čudovitem trenutku čas za vedno obstal. Potem pa se je deklič prešerno nasmehnil in novomašnik seje obrnil. Njegovi roki sta zdrsnilki ob telesu, prav tako tudi njeni. Pogleda sta se ujela, ustnice pa so se združile v nežen poljub. "Le zakaj so Tončijeve ustnice tako ledene, le zakaj so njegove dlani tako potne, le zakaj je njegovo čelo tako hladno?" je med poljubom razmišljalo dekle. Ko sta stala tako drug ob drugem in se je slišalo le bitje dveh ljubečih src, je Tončija posilil tak kašelj, da je Nina Ana odskočila, fant pa je še zadnji hip izvlekel robec in že so mu kaplje krvi spolzele med belimi prsti na sveže platno. Dekle je takoj vedelo, kaj je treba storiti. Skočila je k njemu, ga s svojo čipkasto rutico obrisala okoli beldih ustnic in dahnila dva rahla poljuba na njegove vročične oči. Nežno gaje prijela pod roko in ga pospremila skozi gozd proti njegovemu domu, saj je vedela, da sta le postelja in skrbna materina roka tisto, kar mladi fant zdaj najbolj potrebuje. ačala sama nazaj skozi gozd. Med potjo je pograla s tal čipkasto rutico, poškorpljeno s krvavimi madeži. Stisnila jo je v dlan in kar se da naglo odšla proti trgu. Vsako jutro seje Tončijeva mama oglasila po sveže žemljice in Nina Ana je bila sproti seznanjena z novicami o bolnikovem počutju. Večkart je bila povabljena na obisk, ka se nikomur ni zdelo čudno, saj je bila vendar novomašnikova družica. Pekova gospa je redno pošiljala svojo hčer na obisk k bolniku. V lepem in grdem vremenu je Nina Ana tekla skozi gozd, daje bila čimprej pri svojem Tončiju. Po celo uro je sedela ob njegovi postelji in kadar sta bila sama, sta se držala za roke ali pa gaje nežno poljubljala na potno čelo. Koliko Hvaležnosti, ljubezni in bolečine je bilo v njegovih očeh! Koje odhajala, pa je v njem nastal nemir in strah: "Alijo bom jutri še videl?" Dnevi so minevali, dekle ja postajalo vedno bolj otožno in tiho. mati so kaj kmalu opazili spremembo v hčereinem vedenju. Z očetom sta želela, da bi se priprave za poroko med Franjem in Nino Ano že začele, toda dekletu se ni nikamor mudilo. Vedno je našla izgovor, da so vse skupaj preložili. Za trdno pa jim je obljubila, da se drugo pomlad zagotovo poroči. S tem, koje dosegla odlog poroke, je še z večjo ljubeznijo hodila k svojemu ljubemu. Bližali seje novo leto. Nina Ana je kupila majhno darilce, zlati križec, da ga bo na novega leta dan podarila Tončiju. Na Silvestrovo so doma dolgo bedeli in zato je zjutraj dlja časa poležala. Zbudila seje s tesnobo v srcu:" Le zakaj je Tonči vsak dan slabši? kako to, daje iz dneva vdan vročičen? Pa ta kri!" Vrata so se tihoma odprla in mati so vstopili. Nekam tiho so sedli na hčerino posteljo, poiskali njeno roko in žalostno dejali: "Dolinska Micka je sporočila, daje Tonči zgodaj davi umrl." Čas beži, leta minejo. Ljub temu, daje Nina Ana že dolgo srečno poročena in zlata mama svojim trem otrokom, ni nikoli pozabila njega, ki mu je bilo usojeno živeti tako kratek čas. I. P. Šentjurske NOVICE POSLOVNA STRAN " cilpo/ cemmcrce Valentuna Orožna 4, 63230 Šentjur RECEPCIJA Telefax: 063/743-619 Telefon: 063/743-905 Telefon: 063/743-705 U restavraciji našega hotela Vam nudimo bogato izbiro jedi po naročilu, toplih malic in kosil. Pozorne može posebej opozarjamo na nedeljska družinska kosila, s katerimi lahko sVoje boljše polovice odrešite kuhanja ob koncu tedna. e mi nui mmviM timu večja sibčam! Slutit TRGOVINA ZAMBI Ljubljanska!, Šentjur ^ljq Tel.: 063/743-472 ' n*0rey NOVO UiTO je tu in z njim Božični prazniki! Skromna darilca za vaše najdražje pod Novoletno jelko - majhna pozornost do njih! V trgovini ZAMBI boste našli praktična darila, od oblačil in igrač do raznih parfumčkov. Pri nas vam bomo darilca tudi lepo aranžirali - seveda brezplačno! AflMl- -otroške termo trenerke od 3.119,00 SIT dalje -moške in ženske bunde od 6.000,00 SIT dalje -otroške bunde i od 3.675,00 SIT dalje -trenerke otroške od 1.200,00 SIT dalje -trenerke odrasle od 1,856,00 SIT dalje -moške jope in pulbvri od 3.300,00 SIT dalje -spodnje perilo, hlačne nogavice, termo nogavice, srajce PRIPOROČAMO SE ZA OBISKI o*, Vdmi Itu: f ' ' prodaja staro za novo Pokličite 063/783-113 trg. UŽMAH, 63225 Planina__________ d.o.o. Ljubljanska 26, 63230 ŠENTJUR Tel./fax: 063/743-151. tel.: 741-151 nudi i%\?n/<*n/e plinskih/ toplovodnih in elekfro nnpeljnv V NAŠI TRGOVINI DOBITE: - plinski gorilec 69.827,00 SIT - oljno plinsko peč (IDEAL KLIMA 3) 48.389,00 SIT - bojlcr električni 801 15.154,00 SIT - bojlcr električni + centralno 801 17.287,00 SIT - umivalnik 57 cm 4.940,00 SIT - WC školjko 4.241,00 SIT - peč na petrolej 16.674,00 SIT - Grundfos črpalka 9.999,00 SIT - halogen reflektor 500W 1.934,00 SIT - el. stikalo BEL od 175,00 SIT - el. vtičnica 289,00 SIT - video kaseta S0NY 180 652,00 SIT - audio PHILLIPS 329,00 SIT - žarnice od 40 do 100W 47,00 SIT V slučaju montaže ste deležni samo 3% p.d.. %X<1W itVfbi .Mccihxcz.MV prcbr^cM^c KOLMAN IVAN Pesnica 31 Šentjur 63230 Telefon: 063/741-885 AVTOKLEPARSTVO, HITRE USLUGE, tesnenje vetrobranskih šip /ZjczAVdihujemo se svojim s/i'anJ/cim za zaupanje /en se pn/ponočamo /uc/i za fe/o /99.5. prostorih bivšega Eurošporta, Trubarjeva 17, tel.: 741-119 Sotttiaue v Trgovina ' VELIKA IZBIRA p«ii«, modnih Meikov, usnjene gelnnierije in lionfebije lili BIH a*m iiušt, Kmalu tudi velika izbira pomladnih .oblači!! 'Pričakujem vas vsaki dan od 9 - ISA ob sobotah od 9 - 12h IZ ZGODOVINE NAŠIH KRA/EV Ponikva skozi čas (4. nadaljevanje) Do tega zakona je bilo v ponkovškem davkarskem okolišu 7 krajnih sodnikov, ki 80 pomagali komisiji gosposke na gradu Ponikva in Blagovna vzdrževati red. Pazili so, da so se vzdrževale občinske in komisijske ceste, predlagali in lovili mladeniče za vojaški nabor, premožnejšim kmetom po-magali, da so se odkupili vojaškega služenja 'ki. Vsak sodnik je moral dvakrat na teden obhoditi svoj davčni okoliš, pri tem iskati tatove, lopove in vojaške begunce. Te slednje so radi mučili z obešanjem za pete. Znani sodniki so bili: nabolj cenjenjena in poštena sta bila Blaž Mlakar (1800 - 1825) in Blaž Korže. Najmanj cenjen med ljudstvom in čislan pri gosposki je bil Blaž Petek. V svojem okolišu Žagaj je bil tako osovražen, da so mu nekoč zažgali domačijo. Cenjen sodnik je bil tudi Jakob Korže - Gmajnski ( 1836- 1848). Od leta 1850 dalje so po novem zakonu Za red skrbele orožniške postaje. Prvi županje bil Jakob Korže - Gmajnski ' 14 let, za njim pa: Miha Bekuš 3 leta, Franc Zdolšek - Zagradišek leto in pol, Jožef Grab-*ar, Jožef Zidanšek - Knez 3 leta, Franc Podgoršek 9 let, Franc Korže 3 leta, Franc Podgoršek ponovno 3 leta, Jožef Zdolšek -Kristan 7 let, Jože Mlakar 7 let, Jurij Zabukovšek - Preložjek. (Zgod. arhiv Celje). Občani Ponikve so plačevali letno 13 480 kron davka, od tega je občini ostalo 30 45 %, ostalo je šlo naprej. Dohodke je občina imela še od treh sejmov. S temi sredstvi je občina vzdrževala šolo, cerkev in farovž. Sedež občine je bil najprej v gradu, 'ela 1880 pa je bila za 6000 goldinarjev odkupljena Grablerjeva hiša. V pritličju so napravili 3.šolski razred in pisarno, v prvem nadstropju pa je bilo učiteljevo stanovanje. Leta 1900 je bilo na Ponikvi ustanovljeno bralno društvo. Imeli so 800 knjig, ki sojih posojali na dom. Knjižnico je "stanovil policijski svetnik v Ljubljani in P°nkovški rojak Franc Podgopršek; ta je nstanovil knjižnico tudi v Ljubljani in velja Za ustanovitelja ljudskih knjižnic na Slovenskem. Na pragu stoletja 1900 je imela občina Ponikva 19 vasi, 630 hišnih številk in je 2690 ljudi. Od tega je bilo 16 Nemcev in 4 Jtaljani. Socialna struktura je bila naslednja: -JBgtov je bilo 2582,2 duhovnika, 4 učitelji. 1 občinski tajnik, 1 poštna upraviteljica, 3 orožniki, 1 občinski sluga, 5 železniških uradnikov, 14 železniških čuvajev in 7 njihovih namestnikov, 6 zidarjev, 3 tesarji, 5 mizarjev, 4 kovači, 12 čevljarjev, 3 šivilje, 2 trgovca, 2 mesarja, 1 pek, 11 krčmarjev, 1 urar, 1 žganjar, 3 kolarji, 1 žagar in 5 mlinarjev. Ponikva je bila tipično kmetijska in je svoje tržne viške tudi prodajala. To so bili les, jabolka, slive in vino. Zaključek Prvi del zgodovine Ponikve zaključujem z letom 1900 ter z biografijami treh znamenitih Pokovljanov iz tega obdobja: Mihaela Žagajška, A.M. Slomška in Blaža Kocena. Še prej pa naj za konec omenim proslavo 100. obletnice rojstva A.M. Slomška leta 1900. Takrat je prišlo na Ponikvo več tisoč ljudi s Kranjske, Koroške, Hrvatske in Dalmacije. Slavnostni govornik je bil dr. Anton Medved. MIHAEL ZAGAJŠEK - JURIJ ZELENKO (1739- 1827) Ob cerkvi na Završah najdemo nagrobno ploščo v bohoričici, ki nam pove, da tam počiva duhovnik Mihael Zagajšek. Od treh znamenitih Ponkovljanov je Zagajšek najstarejši. Vsi trije so bili duhovniki, vsi trije so se zapisali v zgodovino in so ponos Ponikve. Mihael Zagajšek (Žagaj - Zagajšek) seje rodil 12. septembra 1739 podložnikom gospoščine Zbelovo pri Ločah. Oče mu je umrl zgodaj in je bila mati tista, ki je Mihaela spravila v šole. Šolal seje pri duhovniku v Lembergu in pri jezuitih v Gradcu. Končal je latinske šole in filozofijo ter bogoslužje v Gorici. Leta 1765 gaje goriški nadškof posvetil v mašnika. Bil je mašnik v Slivnici, Šentjurju, Šmarju, pa spet v Šentjurju; konec januarja 1773 je prišel na Kalobje, kjer je bil župnik celih 50 let. Bilje vesten in prizadeven, zelo priljubljen in vnet za razsvetljensko miselnost in slovstveno delo. Cerkev je dal večkrat prenoviti, župnišče pa je pustil takšno, kot je bilo, leseno in s slamo krito. Rad je tesaril in mizaril. Kot sporoča Slomšek, ki ga je večkrat obiskal na Kalobju, je izdelal omarico z intarzija ("ves nemški Gradec vidiš v njej v lesi pisan") in igralno mizico. V mladem gimnazijcu Slomšku je videl bodočega izobraženca "ki bo še veliko dosegel". V oporoki mu je zapustil vse svoje knjige, spise in tudi omenjeno omarico. Zanimivo je, daje delež svojega imetja zapustil tudi študirajoči mladini Planine in Šentjurja. Oporočna priča je bi Franc Ipavec, padar v Šentjurju, oče skladateljev Ipavcev. Leta 1820 seje upokojil in še do 1826. leta živel na Kalobju. Želel seje naseliti na Završah, a tam zanj ni bilo stanovanja. Do svoje smrti 7. maja 1827 je živel v Šentvidu. Znamenit je njegov "makular slovarja slovenskega jezika". Delo je začelo nastajati že v Gorici in je bilo končano leta 1791. Za osnovo mu je služilo neko nemško delo, slovensko slovarsko gradivo pa je jemal iz živega jezika, narečij, slovenskih knjižnih del in slovnic (Sušnik, Pohlin). V njem "boste našli besede, ki jih rojen Slovenec prej nisem bral, niti slišal v svojem rojstnem kraju blizu Celja, slišal sem jih pa na visokem gorskem Kalobju". Slovar obsega 70 000 besed, med njimi tudi precej dobrih, ki so jih po njem povzeli V.Vodnik, Cigale, Caf, Pleteršnik... Čistopis slovarja je poslal v tisk tiskarju Francu Jožefu Jenku, a gaje ta zavrnil. Ostal mu je izvirnik na 58 polah (460 strani), ki ga je kasneje poslal profesorju Janezu Antonu Zupančiču v Celje(učenec V. Vodnika), z željo da ga posreduje J.N.Primicu v Gradec. Pri njem gaje dobil Valentin Vodnik in ga je s pridom uporabljal pri sestavljanju svojega slovarja. Po Vodnikovi smrti je slovar dobil Matevž Ravnikar, za njim pa Franc Metelko. Po njegovi smrti gaje dobila licejska knižnica (danes NUK) v Ljubljani. Edino natisnjeno Žagajškovo delo je "Slovenska Gramatika oder Georg Selenko 1791". Sam je to svoje delo zelo cenil, manj pa so ga cenili' jezikoslovci Kopitar, Dobrovski, Čop in Ramovš. Iz nemščine je prevedel "Moral" ter knjigo o sadjarstvu na vasi. Žagajškova zapuščina Slomšku je obsegala molitvene bukvice, pridige, govore, premišljevanja in rokopis o nravstvenem vedenju. Kljub temu, daje Zgajšek živel 50 let na precej odmaknjenem Kalobju, je budno spremljal vsa takratna prizadevanja na jezikovnem, književnem, gospodarskem in moralnem področju. Žal je veliko njegovih rokopisov izgubljenih. Slava Kovačič ŠPORT Študentski košarkarski klub Šentjur V letošnji sezoni je Šentjur postal bogatejši še za en košarkarski oziroma so omejeni zgolj na majhne (zaprte) skupine. ŠKKŠ bi rad klub - Študentski KK Šentjur. Ustanovili so ga Šentjurski študentje tudi z organiziranjem raznih družabnih prireditev in srečanj nekako in srednješolci. Namen kluba je predvsem združevanje šentjurske vzpostavil zamrle vezi med mladimi. Dejavnost kluba torej ni samo mladine, ker je v današnjem času stikov med mladimi vse manj košarkarskega značaja. ŠKKŠ-Z leve stojijo: M. Bračun, B. Rahten, S. Košak, S. Potočnik, U. Korenjak, L. Perčič, U. Drobne. Čepijo: G. Kovač, D. Antolovič, R. Vukmanič, S. Jazbinšek, S. Gazvoda. V letošnji sezoni klub tekmuje v medobčinski (šmarski) ligi skupaj z ekipami iz šmarske in šentjurske občine. V prvem delu tekmovanja so igralci ŠKKŠ dosegli lep uspeh in se uvrstili v končnico, kjer igra šest najboljših ekip. Njihov cilj za to sezono je s tem že dosežen. V naslednjih sezonah se namerava ŠKKŠ udeležiti tekmovanja v Slovenski košarkarski ligi. Za to pa bo potrebno mnogo več denarnih sredstev, kot jih zahteva sedanja tekmovalna raven. Pri tem načrtu bo nujno potrebna pomoč sponzorjev in športne zveze. Na koncu bi se vsi člani Študentskega KK Šentjur radi zahvalili vsem sponzorjem in drugim, ki so na kakršenkoli način omogočili nastanek in delovanje kluba. Sponzorji ŠKKŠ so: KOB, Zasebni ambulanti Dr. Čolovič in Dr. Draga Kovač, SDSS, Elegant, Alpos, Trgovina VIHAR - Selič, Montparis, Termix, Kemoplast, trgovina in bistro KEA, trgovina Štorklja, Tolo, Elba in Šentjurske novice. S. G. in S. J- Kaj se dogaja s šentjurskim nogometom? Spoštovani g. urednik, obračam se na vas s prošnjo, da v Šentjurskih novicah objavite, kaj se pravzaprav dogaja z Nogometnim klubom Šentjur. Bilo bi prav, da smo ljubitelji nogometa obveščeni pravilno in ne le preko gostilniških govoric. Dobro bi bilo vedeti, kdo je lastnik NK Šentjur in objektov? Mar sta to res g. Romih in g. Grdina (ne bivši predsednik IS)? Ali je to morda še kdo drug? Funkcionarji namreč ne dajejo informacij, kaj se v klubu dogaja. Skupščine kluba ni bilo skoraj že dve leti, izvoljenega upravnega odbora ni več in tako vse odločitve v klubu sprejemajo posamezniki. Govorice, da nekateri nogometaši prejemajo tudi po 1000 DEM mesečno, za kar seveda ne plačujejo nobenih davkov ali dohodnine, so lahko resnične ali pa tudi ne. Klubu lahko le škodujejo. Zakaj so morali domači trenerji zapustiti klub in sojih zamenjali "uvoženi", ki dobivajo tudi štirikrat večje plače, kot so jih domači, čeprav so le ti v nekaterih selekcijah dosegali odlične rezultate? Mar res lahko take zamenjave napravi kar sam predsednik? Bilo bi dobro, da bi na ta vprašanja poiskali odgovore pri predsedniku Romihu, sekretarju Rataju, g. Grdini in g. Štiglicu. Naj se sliši resnica, da se ne bodo širile kuloarske informacije in po nepotrebnem blatile klub! Iskreno si želim teh odgovorov, čeravno mislim, dajih ljudje, ki vodijo NK Šentjur, ne bodo radi dali ali pa ne bodo resnični, ker se v klubu verjetno ne dela pošteno. F. Zupanc, Šentjur Prvak hitropoteznega šaha ponovno Franc Gazvoda Šahisti ŠD LIPA Šentjur so z novoletnim turnirjem v hitropoteznem šahu sklenili tekmovanja v uspešnem letu 1994. Novoletnega turnirja seje ponovno udeležilo lepo število šahistov - 15. Tokrat je zmagal F. Gazvoda (11 točk), za njim so se zvrstili Kolman (10), Plahuta (9,5), Jazbinšek (9), Diacci in Drobne (8,5), itd. Novoletni turnir je štel tudi za tekmovanja za hitropoteznega prvaka društva za leto 1994. Z zmago na zadnjem turnirju je Gazvoda ponovil uspeh iz prejšnjega leta. Vrstni red najboljših deset za leto 1994 je naslednji: I. Gazvoda 53 točk, 2. Potočnik 51,3. Lorger 48,4. Kolman 48, 5. Biščan 39,6. Mackošek 37,7. Drobne 36,8. Diacci 35,5,9. Pišek 30,5 in 10. Jazbinšek 22,5 točk. Skupno je nastopalo 26 članov društva. ŠD LIPA želi še razširiti množično šahovsko igranje. V svoje vrste še posebej vabi mlajše igralce, šahistke ter šahiste izven Šentjurja. Igralni večeri, ki so v Prodajnem centru LIPA Šentjur, so odprti za vse šahiste in šahistke vsak ponedeljek in petek po 18. uri. Za dečke in deklice bomo po občinskem prvenstvu v januarju ponovno organizirali tudi mladinsko šahovsko šolo. Občinsko prvenstvo dečkov in deklic (posamezno) bo v torek, 3 L januarja 1995 v Prodajnem centru LIPA Šentjur. Razpisuje ga S D LIPA Šentjur skupno s šolami in DPM. Vstop je prost za vse dečke in deklice. Igralo se bo v štirih skupinah - starejši dečki in deklice (letnik 1979 in mlajši) ter mlajši dečki in deklice (letnik 1983 in mlajši). Pričetek tekmovanja bo ob 13. uri. Šentjurske RAZVEDRILO NOVICE ..................................................................................... • ; NAGRADNA KRIŽANKA ŠTEVILKA 22 ».TS Wti' lElitii j ira r.-i IM AMPER KUŽNA SNOV TOVARNA AVTOM. MARIBOR OSEBNI ZAIMEK KALIJ MESTO V ! MAURET MOŠKO ________ IME PRAVOSL. PODOBA MENIČNO JAMSTVO DELČKI NESNAGE BOG VOJNE VOJAŠKI PAKT IVAN SNOJ 21. ČRKA V SLOV. ABECEDI i VEČJE ! LITERAR. : DELO POKRAJ. V GRČIJI JAPONSKI denar 100 M* ustaljeno! ! OBNAŠAM, i TON, ZVEN PREDSED. (IDI) MUSLIM. BOG VELIKO GL DELO REKLO INDUSTR. RAST. ČRNA PIJAČA ORODJE KOSCEV PSEVD. CAPUDRA IGRALNA KARTA POKRIVALO ABRAHAM ŽENA REKA NA GORENJ. KOŽA ___________KOZLIČEV BLAGAJNA i LADO AMBROŽIČ IT. DENAR LOVSKI PLEN VANADIJ ŽVEPLO AKVAR. RIBICA STREŽAJ TOVARN V CELJU BOG GOZDOV INDIJAN. PLEMENA V JUŽ.AM. POLMER PTICA ROPARICA TEŽA EMBALA- ŽE MANJŠE NASELJE DNEVNI METULJ NIZOZEM. KOLESAR (JAN) GENERAL JOVANOVIČ GRŠKA ČRKA DEL OSTREŠJA VULKAN. IZBRUH POKRIV. OČESA VEŽA — — — VEZNIK GRŠKI PESNIK TONA BAJESLOV LETALEC — IME VEČ KRAJEV REŠEVAL. SANI CUNJA DRŽAVA V AZIJI DERIVAT AMONIAKA KRAMBE. IVAN — — — OBER TRAVA DRUGE KOŠNJE KOPNO V VODI OBLOGA STEN KORALNI OTOK IGOR TORKAR KISIK IGRALKA RINA PREBIVAL ATIKE PISATELJ. PEROCI OSVEŽIL. PIJAČA PLIN UČENJE PODŽUPAN PUNGARTNIK TONE KUNTNER OZEK PAS PRAVI KOT SESTAVIL: JOŽE MASTNAK-MARJAN Nagrade za križanko št. 21 podeljujeta KEMOPLAST in MAMI. V trgovini Kemoplasta na Anderburgu prejmejo tekstilne kopalniške garniture: Fanika Kidrič iz Lok pri Planini, Franc Fidler iz Štor in Marica Ozis iz Doropolja. Trgovina Mami v tržnici pa bo nagradila: Sebič Zvoneta iz Šentjurja, Mileno Jevšnik s Pešnice in Heleno Uduč s Planine. Murfologija birokracije Dolžina poročila o napredku je v obratnem sorazmerju z Z birokracijo se zna spopasti napredkom samim. samo birokracija. V katerikoli birokraciji ad- počasnosti zna biti birok- minjstrativno delo narašča, ker je racija neprekosljiva. treba posvečati vse več in več Vsako birokracijo je takoj časa poročanju o tem, kako vse zatem, ko se reorganizira, da bi manj in manj se dela. Stabilnost Postala uspešnejša, nemogoče dosežemo takrat, ko porabimo razlikovati od prejšnje. ves razpoložljivi čas za poročanje nt«. x- i • ,o tem, da se ne dela nič. Neučinkovitost m neumnost podrejenih ustrezata neučinkovitosti in neumnosti vodstva. ŠALE Groza Po nasvetu zdravnika je šofer*začel nositi očala. - In kako ste se počutili, ko ste prvič nataknili očala? - Grozno! Kako strašno je voziti, ko človek vidi toliko avtomobilov okoli sebe. Hvaležnost - Natakar, poglejte, vžigalnik sem našel v juhi! - Hvala vam! Še so pošteni ljudje na svetu! LAHKO BI BILORES ali: Slavnost na varnem Na bivši dan JLA, 22. december, so občinski gospodje ( tudi bivši) slovesno odpirali šentjursko obvoznico lepo na varnem pri Salobirju v Dobju. Hruševljani mislijo, da ne le zaradi kislega vremena. Sposobne kadre je potrebno zadržati! Slovesna otvoritev Ipavčeve hiše in nove poročne dvorane je minila brez uradnih pooblaščencev za sklepanje zakonskih zvez. Zagotovo pa je bil tam bivši predsednik izvršnega sveta, ki bo, kot kaže, odslej tam imel neko funkcijo. Prošnja primariju Iz Jane smo izvedeli, da je šentjurski primarij odločilno pripomogli k izobrazbi seks - telefonistk glede odkrivanja in stimuliranja erogenih con. Lepo in nujno bi bilo, da bi čimprej vzel pod drobnogled šentjurske strankarske veljake in občinske može ter poskušal pri njih najti in zmasirati kakšno demokratogeno cono! Slaba stran lokalne samouprave je prišla na piano že takoj na začetku mandata. Po novem je na občini tako malo vplivnih funkcij, da jih ni dovolj niti za šefe zmagovite koalicije, kaj šele za opozicijo, ki brez otipljivega dobitka nikakor ne bo mogla biti konstruktivna. Naši prekaljeni strankarji so vsesplošen kreg za prvo silo umirili z izumom novih delovnih mest na občini. Zlasti zanimiv je profesionalni podžupan, na katerega tiho računajo vse stranke po vrsti, kar pomeni, da bo še nadvse veselo, preden se bodo na občini umirili. Zamera preko groba Nakopal si jo je tajnik kalobške krajevne skupnosti, ko je meni nič tebi nič prodal mrliški voz. Pokojni Ivan Novak, kije voz pred dvema desetletjema pripeljal iz Griž, bi mu to dejanje še nemara oprostil, bolj hudo bo s še živečimi krajani, ki se bodo morali kljub temu, da so za zadnjo pot na kolesih prispevali iz svojega žepa, nanjo odslej podati - kar peš. Koreniek je uspešnejši od palUe -prvii Tega pravila se menda drži naša oblast, ki je potem, ko je ugotovila, da šentjurska "by pass" podjetja niso nezakonito olastninila niti polovico toliko družbenega premoženja, kot bi ga lahko, predlagala, da vsi vodilni iz omenjenih firm dobijo državna odlikovanja ali pa vsaj občinske nagrade. Koreniek je uspešnejši od polite -drugii Gladka šentjurska obvoznica s 40 kilometrsko omejitvijo hitrosti je prava zlata jama za polnjenje državnega proračuna s pomočjo policijskega radarja. Toda naši policisti so lokalpatrioti! Ves tozadevni izkupiček so namenili vozniku, ki bo prvi brez opozarjanja nasproti vozečih kolegov prevozil traso s predpisano hitrostjo. V nagradnem skladu se je menda že nabral lep kupček tolarjev. Na Šentjurskem ni vet nobenega komunista Sodeč po tem, da so se občinski svetniki iz strank SKD, SLS in SDSS posedli v skupščinski dvorani strogo desno, LDS -ovci in tisti iz Združene liste enako strogo v sredini, vsa leva polovica pa je ostala turobno prazna, bi se dalo sklepati, da je naše politično prestrukturiranje dokončno končano. Levičarji, donedavna še najpogostejši avtohtoni naseljenci šentjurskega javnega življenja, so iznenada izumrli - ali pa se po mičurinovsko razvili v bolj prilagodljivo vrsto. Šentjurski atletski klub se bo imenoval Trgohlad. Zadnje dni decembra, ko se je vsevprek praznovalo in veselilo, so se na zaključku leta zbrali v šolski jedilnici tudi člani letos v jeseni ustanovljenega šentjurskega atletskega kluba. Po valj eni so bili tudi starši otrok, ki trenirajo. Kot se spodobi, se je prireditev začela z govorom predsednika g. Gradišnika, ki seje zahvalil mladim atletom za vestno vadbo in dosežene uspehe, sponzorjem pa za razumevanje in pomoč. Predstavil je novi klubski dres v kombinaciji šentjurskih barv (zeleno, rdeče), ki je bil prisotnim kar pogodu. Povedal je tudi, daje vodstvu kluba končno upelo najti generalnega sponzorja, čigar ime bo klub nosil nekaj naslednjih let. To je podjetje Trgohlad iz Šentjurja. Vse vadbene skupine so prejele še majice z reklamnimi napisi sponzorjev, predsednik pa še darilo mladih atletov, nakar seje pričela "fešta". Stari so uživali v mesenih in tekočih užitkih ter seveda v obujanju spominov in negovanju skomin, mladina pa v plesu v sosednjem prostoru, ki se je tresel v silnih vibracijah močnih zvočnikov. Demokratizmi Vsak demokrat svojo demokracijo hvali. Demokratov na tone imamo, a demokracijo eno samo - na zahodu. Če levi demokrat za smolo prime, takoj svoje desne volilce nasmoli. Medalje naše demokracije nimajo niti ene plati. Narod sije sodbo volil sam....