Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovključno18. decembra 2018. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t 02/ 7494 530 e:termalni.park@terme-ptuj.si — 2. -12. februar Karnevalska dvorana QCENTER, Ptuj www.kurentuj.si V Štajerski Ptuj, petek, 26. januarja 2018 letnik LXXI • št. 7 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR I Ptuj • Ukinjanje parkirnih mest na Slovenskem trguje za večino butasta rešitev Podravje Cirkulane, Zavrč • Kmalu novost na pokopališčih O Stran 5 Podjetništvo Ptuj • Veterinarski center Tilen Mlakar odprl vrata O Stran 9 Podravje Ptuj • Odpira se salon športne masaže, kot ga pri nas še ni bilo O Stran 6 Kmetijstvo Slovenija • Za kmetovalce leto 2017 eno najslabših let O Stran 7 Kidričevo Cirkovce • Na terenu bo mobilni poštar O Stran 9 v Šport Športnik leta MO Ptuj • Izbrani najboljši v letu 2017 O Stran 12 Korita stran, korita nazaj ... Večina svetnikov Mestne občine Ptuj je v ponedeljek odločila, da se dodatnih deset parkirnih mest na Slovenskem trgu vendarle ne ukinja. V podjetju Javne službe (JS) Ptuj so tako že v sredo, dva dni po seji, sledili navodilom svetnikov in zjutraj odstranili betonska korita za rože. S tem bi ponovno omogočili parkiranje v tem delu mesta. A še preden so delo dokončali, je direktor JS Alen Hodnik od podžupana Gorazda Oreška dobil navodilo, naj korit ne odstranjujejo. In so jih namestili nazaj... Več na straneh 2 in 3. Foto: Spela Težak Ptuj • O ceni vrtca niti besede, bo pa še višja o Stran 5 Podravje • Kaj ima abraham-ovanje s prometnimi nesrečami o Strani 10 in 11 Kronika • V desetih letih 2,5 mio evrov za cepivo proti ošpicam Aktualno • Urgentni center, kdaj? se ne ... o Strani 2 in 3 Letos najbrž grozovitem požaru -SEE . " ' .-'- . : V" •• • 2 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. januarja 2018 Ptuj • Prazne ulice bodo po mnenju podjetnikov z ukinitvijo parkirnih mest še bolj samevale Ukinjanje parkirnih mest na Slovenskem Večina svetnikov Mestne občine Ptuj je v ponedeljek odločila, da se dodatnih deset parkirnih mest na Slovenskem trgu vendarle ne ukinja. So pa ob tem odprli številna zanimiva vprašanja: ali se ponudniki gostinskih in drugih storitev res strinjajo s spremembo prometnega režima, katerega izmed „16 jezikov" govorijo svetniki ter zakaj to parkirišče za ženske že doslej ni bilo uporabno. Medtem ko so ponudniki v mestnem jedru lanskoletno ukinitev parkirnih mest na Slovenskem trgu, mirno „požrli", so se tokrat ideji o ukinitvi dodatnih desetih parkirnih mest jasno in glasno uprli. Kot pravijo, so se v zadnjih letih odločitve politike najbolj poznale na njihovem prometu. In čeprav mestni svet v ponedeljek ni potrdil spremembe predloga odredbe o določitvi javnih in rezerviranih parkirnih površin na območju MO Ptuj, stvari še niso zaključene. Zato želijo svoje stališče predstaviti tudi javnosti. Stališča mestnih svetnikov: zakaj se ne razumejo in kdo govori katerega izmed 16 jezikov Kot je na ponedeljkovi seji pojasnil podžupan mestne občine Ptuj Gorazd Orešek, mora biti fokus v mestnem jedru na tem, da se uredi dovolj parkirnih mest za kratkotrajno parkiranje, ne pa na številu parkirnih mest. Prepričan je namreč, da je prava rešitev v tem, da se zagotovi primerna parkirišča za stranke, torej uporabnike gostinskih, trgovskih in drugih storitev v mestnem jedru. Ideja, ki jo zagovarjajo, naj bi bila zasnovana predvsem na tem, da se iz mesta umakne „pločevino" delavcev, ki parkirajo po osem ur dnevno ali več. Povod za spremembo odloka in vso to debato je bila načrtovana ukinitev desetih parkirnih mest na Slovenskem trgu, pred prostori Zavoda za turizem Ptuj. S tem, da se tam uredi drugačen način parkiranja, pa naj bi se, tako je zagotovil Orešek, strinjali tudi ponudniki, ki imajo tam lokale. A trditve podžupana po mnenju mestne svetnice Miše Pušenjak nimajo realnih temeljev. Dejala je, da je v zadnjih treh letih slišala veliko izgovorov in izrazila prepričanje, da se ponudniki z ukinitvijo še več parkirnih mest ne strinjajo: „Le jemljemo parkirišča. Ste se morda vprašali, kako bodo ljudje hodili v gledališče. Peš v oblekah in petah od avtobusne do gledališča? Na vsakem mestnem svetu že glasujemo za stvari, ki so že bile narejene. O tem bi se morali pogovarjati pred mesecem dni, ko ste na lastno roko zaprli ta parkirna mesta." Orešek je pojasnil, da je decembra šlo le za poskusno zaprtje dela parkirnih mest na Slovenskem trgu - ki so mimogrede še zaprta -, a bodo sodeč po odločitvi mestnega sveta morali betonska korita odstraniti in omogočiti parkiranje. Spomnil pa je, da so svetniki sprejeli prometno strategijo, ki narekuje postopno zapiranje mestnega jedra za promet. Copyrigh* m 2011 (Jan) Kwikpoint U.S. Patent No. 7,357,639 j Additional Patents Pending 1 Foto: Arhiv ST Vodstvo MO Ptuj in podjetniki iz starega dela mesta se očitno ne slišijo in ne poslušajo dobro. Morda bi jim prišel bolj prav takšen »znakovni jezik«? „Problem je v tem, da se premalo pogovarjamo. Čistilnica, cvetličarna Roža, vsi so imeli težave zaradi zaprtja na zgornjem delu Slovenskega trga lani. Kakšno dodano vrednost ima brisanje parkirnih mest še spodaj na ulici, res ne razumem. Poslušamo podžupana, da se ponudniki strinjajo, meni tožijo, da jim zaprtje nikakor ne paše. Ne vem, govorimo mogoče 16 različnih jezikov. Lahko zapremo kvečjemu, ko bosta urejeni parkirna hiša in tržnica, ko bo v mestu vsebina. Mestno jedro se je pred leti spraznilo na račun trgovskih centrov, ki imajo ogromno brezplačnih parkirnih mest. Ljudi, ki delajo v mestu, je strah. 70 že ukinjenih parkirnih mest, če upoštevamo ukinitev še pri tržnici, je veliko," je vztrajala svetnica Nuška Gajšek. Da ne razume občinske politike, ki želi širiti peš cono, čeprav so gostilne prazne, pa je izpostavil Klemen Rutar. Prepričan je, da je v mestu treba delati najprej na vsebini, šele nato na drugih stvareh, kot je širitev peš cone. „Napolniti mestno jedro, dokler je v njem pleh, bo težko," pa je kljub pomislekom svetniških kolegov vztrajal Orešek. Analiza, ki so jo delali, naj bi pokazala, da je več kot polovica avtomobilov v mestu parkiranih 6 ur ali več. Ravno ta problem želijo rešiti z uvedbo kratkotrajnega parkiranja. Že doslej je bilo to I • • V V V I parkirišče za ženske neuporabno ... Retrogradno reševanje zadev pa moti tudi Andreja Lazarja. Je pa izrazil dvom o primernosti parkiranja v tem delu, saj pravi, da je to parkirišče na Slovenskem trgu specifika, največji problem namreč vidi v tem, da je tam zelo težko parkirati, ne da bi delno zastrl pločnik. Nataša Vuk je še pripomnila, da je bilo doslej za ženske to parkirišče tako neuporabno, ker naj ne bi znale voziti in parkirati vzvratno. Ravno ta trditev pa je vnesla v sicer resno debato tudi kanček humorja. Vukova je namreč prepričana, da je na Ptuju vse tako blizu, da petminutna razdalja za pešca ne predstavlja težav. Debata o tem se ji zato zdi irelevantna. Se pa toliko bolj pomembna zdi Štefanu Čelanu, ki živi in dela ravno v tem delu mesta. „Premislimo, preden začnemo narod dražiti! Testiramo neke stvari in ljudje so ogorčeni nad našimi potezami. Nihče ni zadovoljen z ukinitvijo in pika. Rešitev je totalno butasta," je zabrusil Čelan. S prstom je pokazal tudi na Zavod za turizem Ptuj in Turistično društvo Ptuj • Urgentni center kot poligon za politična obračunavanja y Tokrat v »ringu« Cuš in Senčar Poslanec državnega zbora Andrej Čuš je v tem tednu, ko v državnem zboru poteka 37. redna seja, predstavil nekaj svojih parlamentarnih aktivnosti. Med drugim vsebino ustnega poslanskega vprašanja, ki gaje v ponedeljek naslovil na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc v zvezi z gradnjo ptujskega urgentnega centra (UC). »Pet let je minilo, odkar smo na moj predlog UC Ptuj vključili v nacionalno mrežo urgentnih centrov. Ministrica je v odgovoru na moje vprašanje zatrdila, da sredstva, ki jih bo za projekt prispevala država, čakajo. Zagotovljen je tudi denar, ki ga bo kot lastni delež zagotovila bolnica (dobrih 200.000 evrov), 600.000 evrov znaša prispevek lokalnih skupnosti, gospodarstva in preostalih individualnih donator-jev. Edini problem, ki se danes še pojavlja, zakaj vse stoji, je v tem, da Mestna občina (MO) Ptuj z gospodom županom in nekaj partnerji na Ministrstvo za zdravje še ni poslala podpisanih konzorcijskih pogodb z vsemi partnerji, ki bodo prispevali denar. Kljub temu da je bil rok za to 31. december 2017. Neodzivnost lokalne skupnosti, ki misli, da se da vse rešiti z dobro besedo ... A v politiki je tako, da dobra beseda prej slabo mesto najde kot dobro. Zato je treba MO Ptuj in župana spodbuditi, da čim prej pridobi te pogodbe. Drugače se gradnja prej ne bo začela. Za zagotovitev začetka gradnje manjka še pismo o nameri Doma upokojencev Ptuj za prenos sredstev oziroma menjavo zemljišč in denarja v vrednosti 600.000 evrov. Ti dve zadevi sta zelo problematični. Kar se tiče Doma upokojencev, to ne bo velik problem. Predstavlja pa velik problem ne-odzivnost župana Ptuja. Danes mu bom poslal poziv oziroma pobudo, naj se tega čim prej loti. Če bi imeli aktivno ali proaktivno lokalno skupnost, bi bila gradnja UC Ptuj po besedah ministrice Kolar Celarčeve že v tretji gradbeni fazi. Skratka, zadevo je treba spodbuditi. Na vladi in v državnem zboru so oziroma smo svoje opravili. Je pa treba vedeti, da bodo 3. junija najverjetneje državnozborske volitve in bi bilo dobro pohiteti. Lahko se zgodi zamenjava vlade, ki pa bi lahko imela še bolj centralistične ideje, kot jih ima aktualna. Čeprav je to že težko predstavljivo...« Vodstvo ptujske občine ostro zavrača Čuševe navedbe V Mestni občini so Čuševe navedbe o neodzivnosti zavrnili in njego- ve besede ocenili kot nesramno populistične in zavajajoče. Dodali so še: »Lokalna skupnost, tako MO Ptuj kot ostale občine Spodnjega Podravja, se pri tej investiciji maksimalno angažira in pomaga Splošni bolnišnici (SB) Ptuj pri zagotovitvi potrebnega sofinancerskega deleža v višini 300.000 evrov, kar pred- stavlja del lastnega deleža SB Ptuj pri izgradnji urgentnega centra. Šele ko bodo vse občine podpisale pogodbo o sofinanciranju s SB Ptuj, bomo le-te poslali na Ministrstvo za zdravje. Pomembno vlogo pri reševanju Urgentnega centra Ptuj imajo tudi vladne stranke SD, SMC in Desus, katerih predstavniki so se skupaj z direktorjem SB Ptuj in županom MO Ptuj tudi udeleževali sestankov na ministrstvu. MO Ptuj se z ostalimi občinami vseskozi in ažurno vključuje in skupaj z mediji, ki podpirate to akcijo z javno besedo, izvaja pritisk na ministrstvo. Na pomoč so priskočila tudi številna podjetja in posamezniki z donaci- jami in vsem se iskreno zahvaljujemo. Strinjamo se, da je urgentni center na Ptuju izjemnega pomena za to okolje, menimo pa, da je skrajno neprimerno, da nekateri tako življenjsko pomembne investicije izkoriščajo za lasten populizem in medijsko predstavo. Želimo si, da bi skupaj složno delovali v podob- S3. & Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Župan MO Ptuj Miran Senčar Poslanec v DZ Andrej Čuš petek • 26. januarja 2018 Aktualno Štajerski 3 trgu je butasta rešitev Foto: Črtomir Goznik Korita v sredo nameravali odstraniti, Orešek posredoval! Mestni svet je v ponedeljek z veliko večino glasov zavrnil predlog sprememb Odredbe, na podlagi katere naj bi se ukinila parkirna mesta na Slovenskem trgu. Kot pravi Alen Hodnik, so v podjetju Javne službe Ptuj nameravali slediti navodilom svetnikov in že v sredo odstraniti betonska korita za rože. S tem bi ponovno omogočili parkiranje v tem delu mesta. A še preden so delo dokončali, je Hodnik od podžupana Gorazda Oreška dobil navodilo, naj korit ne odstranjujejo. Hodnik pravi, da je zahteval pisno navodilo podžupana, kije zagotovil, da mu ga bo tudi posredoval. Tudi včeraj je Orešek vztrajal, da se o tej tematiki na mestnem svetu še enkrat pogovorijo, do takrat pa parkirna mesta očitno ostajajo zaprta. Ptuj, ki sta podala pobudo za ukinitev teh parkirnih mest. „Da se avtomobile in ljudi odstrani izpred 'vaših' vhodov, ste postavili kar dva berlinska zidova," je še pripomnil. Janez Rožmarin, svetnik in član Turističnega društva Ptuj, je sicer pripomnil, da so podprli idejo, da se decembra ukinejo parkirna mesta na Slovenskem trgu za potrebe prireditev. A je krivdo zvalil na Zavod za turizem Ptuj, ki da je ves čas trdil, da gre le za začasno ureditev, nato pa po svoje zadeve peljal naprej in predlagal, da rešitev postane stalna: „Strinjam pa se, da se uredi kratkotrajno parkiranje, mogoče s tem, da se namestijo ure v avtomobilih in označi čas začetka parkiranja." Takšna rešitev se zdi trenutno primerna tudi Miranu Mešku, ki je še spomnil, da je pred leti predlagal postavitev zapornic, prvo uro parkiranja brezplačno, od druge naprej pa zasoljene cene. Na ta način naj bi najlažje dosegli želeni učinek. Rajko Fajt je še pristavil, da je o vseh odločitvah treba govoriti z ljudmi, ki živijo in delajo v tem delu mesta. „Obrtniki se selijo iz mesta, tudi Lan-gerholc, ki je več desetletij deloval v Prešernovi, nima več poslovalnice, kar je zelo zgovorno," je zaključil Fajt. S 16 glasovi proti in šestimi za so svetniki sicer predlog o ukinitvi desetih parkirnih mest zavrnili. Kdaj bodo betonska korita odstranjena in s tem ponovno omogočeno parkiranje, pa niso povedali. Dženana Kmetec Kaj o širitvi peš cone menijo ponudniki v mestnem jedru „Dejstvo je, da se nikomur ne da hoditi daleč do trgovine aH lokala. Prvi udarec za nas je bilo zaprtje mosta čez Dravo. Od julija 2017 naprej je v mestu bistveno manj ljudi. Druga stvar, ki se nam je poznala, je ukinitev parkirnih mest na Slovenskem trgu, zgoraj. Stranke potožijo, da se jim ne da hoditi daleč, takšne so enostavno naše navade. Najprej jih bo treba spremeniti, šele nato sprejemati odločitve o širitvi peš cone. Sicer bomo tisti, ki v mestu delamo, prej bankrotirali. Če ne bo parkirnih mest, sem prepričana, da na trgu enostavno ne bomo preživeli," poudarja Andreja Belšak, lastnica trgovine Absolut fashion, ki v mestu obratuje šest let. Tudi Robert Belšak, lastnik The legend puba in trgovine Urban vintage fashion store, se ne strinja z dodatno ukinitvijo parkirnih mest. Poudarja, da odloče-valci nimajo jasne slike o tem, kaj se v mestu dogaja. „Ne vem, ali sem decembra oz. tudi sicer videl koga izmed mestnih politikov, ki se širokoustijo o oživljanju mestnegajedra da bi z družino ali prijatelji popoldan prišel v mesto," je kritičen. Tudi „kabinetni" način dela, kot se ga poslužujejo na Zavodu za turizem Ptuj, se mu nikakor ne zdi primeren. „Prišli so v mesto, se vkopali v računalniško delo in živijo kot v vati. Vsebine, dostop, logistika, vse to so reči, ki se jim je treba posvetiti, o njih z ljudmi govoriti. Zaposleni na Zavodu, pa čeprav so tu prisotni, pa nimajo pojma o tem, kaj bi ukinitev parkirnih mest prinesla nam, ki denar služimo na trgu," je jasen Belšak. Jelka Ploh, ki ima v mestu trgovino Donna že polnih 25 let, je prav tako zgrožena nad odločitvami, ki se sprejemajo, imajo pa največji vpliv ravno na njihovo delo. Ob ustanovitvi ptujskega Zavoda za turizem naj bi imeli konstruktiven sestanek, na katerem so sklenili, da bodo določene stvari v mestu skušali skupaj izboljšati. „Podali smo pobude, da naj uredijo v Murkovi ulici koše za smeti, postavijo klopi, rože, stojala za kolesa... To so mali koraki, ki bi veliko pomenili. Pa se od dogovorov ni realiziralo prav nič. Niti to, da bomo na tri mesece imeli sestanke. Imeli smo le prvega. Želimo delati, včasih pa imamo občutek, da nam mečejo polena pod noge. Ni prav, da se hvalijo s kazalniki turizma, koliko turistov je bilo, vprašati se je treba, kaj smo od njih imeli." Tudi Špela Težak, vodja PR službe v The legend pubu, pravi, daje težav veliko, ključ vseh pa vidi v slabi komunikaciji in neinformiranosti. Vsi sogovorniki izpostavjajo slabo obiskanost decembrskih dogodkov v mestu, k čemur je po njihovem mnenju prispeval slab marketing. „Vprašajmo se, zakaj so ulice prazne. Morda tudi zato, ker se vsako pobudo vzame kot napad. Ljudje nočejo ali ne upajo izraziti svojega mnenja. Užaljenost ni pristop, ki nas bo pripeljal do cilja. Tisti, ki tu delamo, želimo mestu vse najboljše, zato vztrajamo in tudi pripravljamo dogodke, recimo modno revijo, ki vsaj za en dan napolni Murkovo ulico." Vsi štirje sicer idejo o tem, da se uredi kratkoročno parkiranje, podpirajo, medtem ko se jim ukinjanje parkirnih mest na Slovenskem trgu zdi povsem zgrešena ideja, ki bo, tako pravijo, še zadnje ponudnike odgnala iz mesta. nih zadevah, kajti samo skupaj smo močnejši.« Pogodbe morajo občine podpisati z bolnišnico, osnutek je pripravljen Pojasnili so še, da morajo po opozorilu ministrstva vse občine dostaviti še sprejete proračune za leto 2018, iz katerih je razvidno, da imajo zagotovljena sredstva za sofinanciranje izgradnje urgentnega centra: »V zvezi s to aktivnostjo so nam vse občine posredovale podatke: 15 občin ima sprejete proračune za leto 2018, štiri občine še ne (Destrnik, Juršinci, Podlehnik, Trnovska vas). Med občinami, ki imajo sprejete proračune za leto 2018, sta tudi občini Hajdina in Sv. Država bi za projekt prispevala 2,5 milijona evrov »Iz novelacije investicijskega programa izhaja, da je ocenjena vrednost projekta 3,4 milijona evrov. Od tega predstavljajo upravičeni stroški (del, ki pade na UC) 2,5 milijona evrov ter neupravičeni stroški nekaj manj kot 850.000 evrov. Predvideni so naslednji viri financiranja: SB Ptuj 229.000, lokalne skupnosti - konzorcijska pogodba 300.000, donacije gospodarstvenikov 320.000 evrov in ministrstvo za zdravje 2,5 milijona evrov,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje in dodali: »Novelaciji investicijskega programa je priložena konzorcijska pogodba za namen sofinanciranja izgradnje, s katero se je 19 občin Splošni bolnišnici Ptuj zavezalo prispevati sredstva v višini 300.193 evrov. Iz 7. člena konzorcijske pogodbe izhaja obveza občin podpisnic, da bodo svoje deleže sredstev vključile v svoje predloge proračunov za leto 2018 in jih predložile v potrditev občinskim svetom. Na tej podlagi bo posamezna občina s SB Ptuj sklenila pogodbo o sofinanciranju izgradnje urgentnega centra. Občine in SB Ptuj so se zavezale, da bodo posamezne pogodbe sklenile do 31. 12. 2017 oziroma čim prej po uveljavitvi proračuna za leto 2018, pod pogojem, da bodo sredstva tudi potrdili občinski sveti. Dokler navedene aktivnosti niso izvedene, finančna konstrukcija projekta ni zaprta.« Glede na navedbe ministrstva za zdravje, da bodo pogodbe o sofinanciranju projekta sklepale bolnišnica in vsaka občina posamezno, je kritika poslanca Čuša edino in zgolj proti MO Ptuj neupravičena. Kajti v tej zgodbi je MO Ptuj samo ena od občin sofinancerk in v popolnoma enaki vlogi kot njenih 18 manjših sester na podeželju. Andraž, ki pa imata sprejet dvoletni proračun in bosta potrebna sredstva za urgentni center zagotovili z rebalansom. V skladu s 7. členom konzorcijske pogodbe smo v sodelovanju s SB Ptuj pripravili osnutek Pogodbe o sofinanciranju izgradnje Urgentne-ga centra na Ptuju (podpiše jo vsaka posamezna občina s SB Ptuj). Pri tem naj poudarimo, da mora vsaka posamezna občina skleniti omenjeno pogodbo s SB Ptuj, ne z Mestno občino Ptuj, slednja jim pri tem aktivno pomaga. Občine imajo čas dajanja pripomb na posredovani osnutek pogodbe do petka, 26. 1. 2018. MO Ptuj bo to pogodbo podpisala do 31. januarja letos. Tak dogovor je tudi z direktorjem SB Ptuj Andrejem Levaničem.«« Mojca Zemljarič Urgentni center, kdaj? Letos najbrž še ne ... Verjetno se boste strinjali, da je dostopnost zdravstvene oskrbe eden izmed zelo pomembnih življenjskih pogojev. Čeprav se besede, da zdravje začnemo ceniti šele takrat, ko ga izgubimo, slišijo kot oguljena fraza, pa še kako držijo. Ko človek zboli, bi sam in njegovi bližnji za ozdravitev naredili vse. Ponosni smo lahko, da ima Ptuj eno izmed najstarejših bolnišnic v državi, ustanovo s 140-letno tradicijo, zametki katere segajo še dlje v zgodovino. A nam bolnišnica pred očmi že nekaj desetletij umira. Vsakokratna oblast, bodisi lokalna bodisi državna, jo pusti še bolj shirati. Politika zadnjih desetletij ji okrog vratu mačehovsko zateguje zanko. Od Ptuja manjša slovenska mesta ali kraji, kot so recimo Brežice, Jesenice, Trbovlje, že imajo urgentne centre. Ptuj kot središče regije s 16 oz 19 občinami (če prištejemo še tri z ormoškega konca), urgentnega centra nima, pa tudi z drugo bolnišnično infrastrukturo in opremo je precej podhranjen. »Medaljo« za to si lahko pripne samo in edino politika! Medtem ko zdravstveni dom na eni strani ceste cveti, se razvija ter bohoti v dobičku in investicijah, pa se bolnišnica na drugi strani ceste vsa sključena kot osivela starka opira le še na beraško palico. Z urgentnim centrom, ki bi posloval v sklopu bolnišnice, zdravstveni dom izgubi enega izmed svojih programov. S tem pa tudi denar. Veliko, veliko vsega je poleg prizadevanj za pridobitev ali ohranitev programov še zavitega v ta skrivnostni klopčič v ozadju projekta. Skoraj desetletje trajajoče nerazumno dogajanje okrog urgentnega centra je najbolj nazoren odsev ptujske - spodnjepodravske politike v ogledalu: podtikanje, onemogočanje drug drugega, nezmožnost sodelovanja in dogovarjanja. Stanje, da se politika na lokalni in regijski ravni ni sposobna nič dogovoriti, odločevalcem v Ljubljani še kako ustreza. In potem dejansko lahko najdejo tisoč in en razlog, da nam ni treba dati denarja. Za ptujski urgentni center naj bi sedaj manjkale pravno-formalne zaveze o sofinanciranju (pogodbe) 19 spodnjepodravskih občin, od katerih jih je večina proračune že potrdila, v njih pa so zagotovili tudi denar za urgenco. Od tistih nekaj, bojda so to štiri, ki proračunov še nimajo potrjenih, pa najbrž celotna finančna konstrukcija projekta ne more biti odvisna. Recimo, da gre za vprašanje 20.000 evrov pri 3,4 milijona evrov vrednem projektu. Bojim se, da se delovni stroji pri ptujski bolnišnici ne bodo oglasili niti v letošnjem letu, čeprav je sedaj skoraj ves denar za investicijo zagotovljen. Ne smemo namreč zaobiti dveh zelo pomembnih dejavnikov, potrebnih za začetek gradnje: izbire izvajalca del in urejanja gradbenega dovoljenja v skladu z novelacijo projekta. Gre za postopka, ki lahko vse skupaj ponovno postavita na glavo, povzročita kup zapletov in projekt odmakneta za nedoločen čas. Pa še nekaj: letos bodo dvojne volitve. Politike bo tako edino in najbolj zaposlovala samo ena skrb - boj (ne boj, klanje) za samopreživetje. Delo za blagor ljudstva pa že dolgo ni več njihova niti najmanjša skrb, kaj šele zaveza. 4 Štajerski Politika petek • 26. januarja 2018 Ptuj • Gajškova se želi v državnem zboru preizkusiti v drugačni vlogi Gajškova: „Ptuj izgublja, ker v Ljubljani nima poslanca z razpleteno mrežo!" Mestna svetnica z največjim številom podanih pripomb, pobud in vprašanj, predstavnica mlade generacije, a z bogatimi izkušnjami, Ptujčanka Nuška Gajšek se podaja novim izzivom naproti Ravno njo je namreč stranka SD izbrala za kandidatko za poslanko na prihajajočih državnozborskih volitvah. Kdo bo zasedel to mesto, je izjemnega pomena. Nemalokrat pa se ravno Gajškovo omenja tudi kot potencialno kandidatko za županske volitve. J ■ Nuška Gajšek je prva znana kandidatka za državnozborske volitve za ptujski okraj. Kaj pa županske volitve? Kot najglasnejšo mestno svetnico, ki opozarja na številne probleme, se večkrat špekulira, da Gajškova cilja na županski stolček. O tem pravi: „Ljudje so nam zaupali mandat, da v njihovem imenu delujemo za skupno dobro. In v zdravi demokraciji ni mesta samovolji, grožnjam in deljenju ljudi na prave in neprave. To je enostavno nedopustno. Zato sem v mestnem svetu glasna. Pa verjetno ima tudi kaj opraviti z mojim karakterjem. Enostavno ne prenesem krivice. Ko v nekaj verjamem, se za to borim. Dokler gre. Ker govorim v imenu tistih, ki sami ne morejo, ne upajo ali nimajo možnosti, ker jih ne želijo slišati. Pobude in vprašanja so edino orodje - kljub temu da kot posameznik nimaš neposredne moči odločati -, s katerim lahko vsaj nekako pomagaš ljudem. In to je moj edini motiv. Ne naskok na stolčke, ampak izpolniti obljube, ki smo jih dali pred volitvami. Ker verjamem, da se velike stvari premikajo z majhnimi koraki. Ker se zavedam, da moraš ljudem pogledati v obraz. Staršem, prijateljem, sosedom ... Ker so vate verjeli in ti dali največ, kar premorejo. Zaupanje. In tega ne smeš zlorabiti." Foto: arhiv Odličnjakinja, ki je najprej obiskovala Osnovno šolo Ljudski vrt, nato pa šolanje nadaljevala na Gimnaziji Ptuj in Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je že od zgodnjega otroštva znala izkoristiti svoje retorične spretnosti. Diplomirana politologinja je leta 2007 pripravništvo opravljala v Evropskem parlamentu v Bruslju, od leta 2008 naprej pa je zaposlena v Državnem zboru Republike Slovenije kot svetovalka poslanske skupine SD, kjer je zadolžena za spremljanje zakonodaje na področju dela, družine in socialnih zadev ter zdravstva. „V poslanski skupini SD smo zavezani politiki odprtih vrat. Tega sem se naučila in to me spremlja skozi vso poklicno pot. Sprejmemo vsakogar, ki za to zaprosi. Četudi se morda z njihovim videnjem ali predlogom, s katerim prihajajo, ne strinjamo, jim vedno prisluhnemo," o tem, česa se je v vseh teh letih v politiki naučila, pravi Gajškova. Njena želja je to prakso prenesti tudi v lokalno politiko, kjer od leta 2014 deluje kot mestna svetnica. „Vse moje pobude so rezultat tega, da poslušam, kaj imajo ljudje povedati. Kaj jih teži in kaj jih spravlja v slabo voljo. Nikomur ne sme biti v interesu mesto polno jeznih in razočaranih ljudi, mesto, ki se deli, se ne razvija. In zdi se, da smo na tej točki obtičali in ne najdemo poti ven - v resnici pa je potrebno zelo malo. Žal mi je, da tega mnogi ne vidijo," je kritična Gajškova. Nerealne obljube, dane s figo v žepu, po njenem puščajo samo grenak priokus in razočarane ljudi. Prepričana je, da je ravno takšna praksa povzročila politično apatijo in nezaupanje ljudi v možnost sprememb. Kot slabost politike pa vidi nezmožnost številnih do empatije. Najslabša politika je po njenem mnenju tista, ki populistično manipulira z ljudmi in jim na koncu servira politiko izvršenih dejstev ter namesto na moči argumentov temelji na argumentu moči. Ker meni, da je politika lahko drugačna, je sprejela izziv. Predsedstvi območne in občinske organizacije sta njeno kandidaturo potrdili soglasno že v jesenskem času, ko se je stranka SD začela intenzivno pripravljati na volitve. Neformalno najavo so naredili na prednovole-tnem druženju 29. decembra lani. Kandidaturo za državni zbor Gajško-va vidi kot nadgradnjo političnega udejstvovanja. „Že 10 let od blizu spremljam oblikovanje in sprejemanje nacionalne politike, zato lahko rečem, da bom dostojno zastopala interes naših državljank in državljanov ter predstavljala interese našega okolja v Ljubljani," je prepričana. Z njeno izvolitvijo, pravi, bodo ljudje dobili poslanko, ki bo slišana in bo naredila vse, da Ptuj ponovno dobi mesto na državnem zemljevidu, ki mu pripada: „V tem mandatu je naš okraj brez poslanca, kar je nedopustno. In to se nam pozna. Na vsakem koraku. Ptuj izgublja, ker v Ljubljani nima poslanca z razpleteno socialno mrežo, hkrati pa ga iz lokalnega nivoja zastopajo politično neizkušeni akterji, ki ne govorijo enakega jezika kot odločevalci, zato se posledično tudi odzivajo neprimerno in ne pravočasno." Glede na veljavni volilni sistem po okrajih v našem območju volimo poslance treh volilnih okrajev; praviloma naj bi v vsakem okraju dobili enega poslanca. Kandidaturo za to izjemno pomembno funkcijo je doslej napovedala le Gajškova. Dženana Kmetec Slovenija • Stavka javnega sektorja Sindikati in vlada brez dogovora Na protestnem shodu, kije v podporo sredini stavki v javnem sektorju potekal pred vladnim poslopjem, seje po sindikalnih ocenah zbralo med štiri in pet tisoč ljudi. »Ne pristajamo na to, da v enotnem plačnem sistemu dobivajo le eni, za ostale pa zmanjka posluha in denarja,« je poudaril vodja stavkovnih odborov in pogajalske skupine Jakob Počivavšek. Vladne navedbe, da si prizadeva za ohranjanje enotnega plačnega sistema, je označil za prazne besede. Kot je dejal, je vlada do sedem plačnih razredov zvišala plače zdravnikom, za pet plačnih razredov direktorjem in ravnateljem, sami pa ne zahtevajo nič drugega kot to, da sedaj enako obravnava tudi ostale. Sindikati vlado opozarjajo, da je z ločenimi dogovori s posameznimi skupinami, v prvi vrsti zdravniki, posegla v enoten plačni sistem. Zahtevajo, da se znova vzpostavijo ustrezna razmerja in popravijo plače tudi drugim; za tiste do 26. plačnega razreda zahtevajo dvig za dva plač- na razreda, višje na plačni lestvici pa za tri do štiri, saj v tem delu še niso odpravljali plačnih anomalij. Med stavkovnimi zahtevami je tudi takoj- šen začetek odpravljanja vseh varčevalnih ukrepov, vključno z odpravo osemodstotnega znižanja plač. Stavko so napovedali sindikati, ki zastopajo zaposlene na univerzah, v vrtcih, upravnih enotah, centrih za socialno delo, knjižnicah, gledališčih, muzejih, finančni, geodetski in veterinarski upravi, carinike, veterinarje in različne poklice v zdravstvu. Stavke se je po oceni Počivavška udeležilo okoli 30.000 javnih uslužbencev. Vlada: Stavka javnega sektorja neupravičena Vlada je ponovila oceno, da sredina stavka, kakor tudi vse napovedane stavke sindikatov javnega sektorja, niso upravičene. Masa za plače v javnem sektorju se je v zadnjih dveh letih povečala za več kot 10 %, povprečna plača se je dvignila za 7 %. Na vladni strani so poudarili, da plače v javnem sektorju že četrto leto zapored rastejo hitreje kot v zasebnem sektorju in so javni uslužbenci deležni gospodarske rasti. Uresničitev vseh stavkovnih zahtev sindikatov, ki so v skupni oceni finančno ovrednotene na 990 milijonov evrov, absolutno presega javno--finančne zmožnosti države, so opo- zorili v uradu vlade za komuniciranje (Ukom). O realnih možnostih in možnih rešitvah se vlada po njihovih navedbah že ves čas odgovorno in premišljeno, predvsem pa z vsebinskimi predlogi, pogovarja s sindikati za pogajalsko mizo in takšnemu dialo- gu ostaja zavezana tudi v prihodnje. Glavni vladni pogajalec minister za javno upravo Boris Koprivnikar zagotavlja, da je vlada pripravljena na dialog, a ne more sprejemati zavez, ki bi bile škodljive za državo. Po vladnih izračunih bi namreč vse stavkovne zahteve pomenile 991 milijona evrov in je zato nemogoče ugoditi vsem. Sindikatom pa sporoča tudi, da osnove za plačilo stavke ni. Slednjo so med drugim napovedali sindikati, ki zastopajo zaposlene na univerzah, v vrtcih, upravnih enotah, centrih za socialno delo, knjižnicah, gledališčih, muzejih, finančni, geodetski in veterinarski upravi, carinike, veterinarje in različne poklice v zdravstvu. Sta I I ZAHTEVAMO O OSTOJNE m m A I t ; J VO £ ,l¿ ■ I •¿NQT ^ "TH >J¿ /P PLACE! ¿OVNI ZASE 57Í r nnci/DDci 1 f ;. I ~SEKRETj 21. PLAČ Ni R Foto: Media24 Vlada se bo tako v februarju očitno soočila še s tremi stavkami; za 12. februar sta začetek stavke napovedala oba policijska sindikata, za dan kasneje sindikat delavcev v zdravstveni negi ter sindikat zdravstva in socialnega varstva, 14. februarja pa naj bi se začela še stavka v vzgoji in izobraževanju, ki jo je napovedal Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Slovenija • Pomoč po lanski pozebi Oddaja zahtevkov po 5. februarju Vinogradniki in sadjarji, ki so lani spomladi utrpeli škodo zaradi pozebe, lahko od 5. februarja do 6. marca na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vložijo zahtevke za dodelitev pomoči. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja bo vsem kmetijskim gospodarstvom, ki imajo na podlagi podatkov iz aplikacije Ajda najmanj en GERK s stopnjo poškodovanosti vsaj 60 odstotkov, poslala predtiskan obrazec »Pomoč za najbolj prizadeta kmetijska gospodarstva«. Če kmetijsko gospodarstvo predtiskanega obrazca ne bo prejelo, lahko uporabi obrazec, ki je objavljen na spletni strani agencije, ter ga z izpolnjenimi podatki, podpisom in drugimi prilogami posreduje na agencijo. O zahtevkih bo odločala agencija. Rok za izdajo odločb je šest mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka. Pomoč po pozebi 2017 se bo izplačevala v skladu z Zakonom o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 21. in 22. aprilom 2017. MZ petek • 26. januarja 2018 TV kažipot Štajerski 5 Ptuj • Čelan: »Cena vrtca bi morala biti nižja, ne višja, kot je trenutno!« O ceni vrtca tokrat niti besede, bo pa še višja Čeprav smo v ponedeljek pričakovali burno (politično) razpravo o cenah ptujskega vrtca, saj naj bi se zvišale, so to točko umaknili z dnevnega reda. V aktualnem predlogu namreč ni bil upoštevan še en dodatni strošek, težak 47.000 evrov mesečno! Prav lahko se zgodi, da bo zato nov, februarja predstavljen predlog cene še višji od zadnjega. Koga bo bremenil bolj - občino ali starše? Vse od septembra lani je vodstvo Vrtca Ptuj skupaj z občinsko upravo MO Ptuj skušalo izračunati primerno ceno vrtca. Po več mesecih usklajevanj so predlog uvrstili na dnevni red ponedeljkove seje, a so ga nato, tik pred zdajci, umaknili. Razlog za to je v tem, da enega izmed stroškov dela, ki bi ga morali, v zadnjem predlogu niso upoštevali. Decembra lani je namreč bil objavljen Sklep o uskladitvi minimalne premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence z zneski skupne premije za posamezen premijski razred, ki se začnejo uporabljati z obračunom in plačilom premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence za januar 2018. Ker tega stroška v novem predlogu niso upoštevali, bodo morali pripraviti ponovni izračun. To je razlog, da so odbori predlagali umik te točke z dnevnega reda. Podžupan Gorazd Orešek, ki je tokratno sejo vodil, je temu sledil in soglasno so to točko umaknili z dnevnega reda. O tem naj bi debatirali na naslednji seji, neuradno pa je slišati, da bo tudi ta del bremena prenesen na pleča staršev. Cena naj bi bila Po mnenju nekdanjega župana Štefana Čelana je na novo izračunana cena 503 evre za prvo starostno skupino bistveno previsoka. namreč še višja od tiste, ki smo jo zasledili v zadnjem predlogu. O tem svetnik Štefan Čelan pravi: »Moje stališče je enako. Če poudarjamo, da so otroci naše največje bogastvo, to izvajajmo v praksi. Če bi občina ta slogan spoštovala, ne bi prevalila stroškov financiranja v tolikšnem delu na starše. Prej smo vedno skušali starše čim manj obremenjevati. V enem letu smo dali tudi pol milijona evrov letno za nadstandardne dejavnosti. Zato bi danes težko zagovarjal drugačna stališča. Naša prizadevanja gredo v tej smeri, da se stvari pripravijo tako, da bo to za mlade družine čim ugodneje.« Nekdanji župan Štefan Čelan je prepričan, da je to možno, čeprav je treba zagotoviti dodatnih 47.000 evrov mesečno, in sicer tako, da se zastavi drugačen normativ, kar zakonodaja omogoča. »V tem primeru je cena lahko ne 503 ampak 480 evrov, bo pa seveda v tem primeru nekaj več moral prispevati občinski proračun,« je še pripomnil. Možnosti, da občina pokrije to vrzel, je očitno več. Najverjetneje pa je, da bodo ta strošek vračunali v ekonomsko ceno in del bremena prenesli tudi na starše. Dženana Kmetec Foto: CG Cirkulane, Zavrč • Gradnja žarnih zidov Kmalu novost na pokopališčih Pogrebne navade se v zadnjem času hitro spreminjajo, tudi v Halozah. Lani so na pokopališču v Vidmu pri Ptuju uredili prostor za raztros pepela, letos bodo v Zavrču postavili žarni zid, predvidoma prihodnje leto bodo takšno možnost pokopa ponudili tudi v Cirkulanah. Direktorica završke občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik je pojasnila, da so se za gradnjo žarne-ga zidu odločili zaradi povečanega števila žarnih pokopov in ne zaradi pomanjkanja prostora oz. grobnih mest: »Gradnja žarnega zidu se bo na pokopališču Zavrč začela letošnje leto. Predvidena žarna stena bo nudila 12 enot za shranjevanje žar velikosti okoli 0,57 x 0,49 x 0,47 metra.« Projektantska ocena vrednosti rekonstrukcije in preureditve mrliške vežice skupaj z gradnjo žarnega zidu znaša okoli 105.549 evrov. Tudi v Cirkulanah je v zadnjih letih žarnih pokopov vse več, je povedala direktorica tamkajšnje občinske uprave Milena Debeljak: »Na cirku-lanskem pokopališču se poleg tega soočamo s pomanjkanjem prostora. Občanom smo želeli ponuditi možnost, da ne potrebujejo klasičnega grobnega mesta.« Pojasnila je, da so na občini šele začeli pridobivati projektno dokumentacijo: »V letošnjem občinskem proračunu smo za to rezervirali 15.000 evrov, v proračunu za leto 2019 pa 20.000 evrov. Koliko bo investicija v resnici stala, še ne vemo. Tudi natančne lokacije žarnega zidu še nismo dorekli.« »Golobnjaki« niso nujno najcenejši Žarni zidovi so pri nas morda novost, vendar so jih v resnici poznali že stari Rimljani, ki so žare postavili v niše v skupnih grobnicah. Zgradbe ali zidove z vdolbinami za Na cirkulanskem pokopališču je mogočih več variant lokacije žarnega zidu. shranjevanje žar so imenovali kolu-mbariji (»golobnjaki«), navadno so jih postavili v bližini krematorijev. Še zanimivost: takrat so navadno poskrbeli tudi za posebne niše za žare s pepelom hišnih ljubljenčkov. Žarni zidovi zdaj spet postajajo vse bolj priljubljeni - predvsem zato, ker v primerjavi s klasičnimi grobnimi mesti omogočajo hrambo žar na relativno majhni tlorisni površini, niše pa lahko hranijo tudi po več žar. Po tem bi šlo sklepati, da sta tovrstna prvi zakup in grobnina cenejša kot pri klasičnih grobovih, a to ne drži povsem. Na dveh velenjskih pokopališčih je prvi zakup najdražji prav za žarna mesta v žarnem zidu: stane okoli 636 evrov, medtem ko prvi zakup žarnega groba stane okoli 154, enojnega groba 300 in družinskega 346 evrov. Res pa je letna najemnina žarnega groba v žarnem zidu tam najnižja; znaša slabih 15 evrov, medtem ko je za letni najem žarnega groba treba odšteti 19 evrov, enojnega 29 in družinskega 51 evrov. Prednost žarnih niš je še, da najemniki nimajo ne stroškov s postavitvijo nagrobnika ne skrbi z urejanjem groba. Eva Milošič Foto: EM Ptuj • Staro mestno jedro in njegove podjetniške zgodbe „Oblast nas ne sliši, niti vidi...!" Prodajalna Presta samostojne podjetnice Vide Brodnjak v Milošičevi ulici na Ptuju je oktobra lani proslavila srebrni jubilej. Prodaja kruha na tem naslovu pa se je pričela že veliko prej, kot tudi Vidina zgodba in njenih 46 let s kruhom. Jubileja niso obešali na veliki zvon; namesto slavja se je podjetnica odločila in učencu OŠ Cirkulane kupila smučarsko čelado. Vsa leta s pekovskimi izdelki pomaga ptujskim šolam ob različnih priložnostih. To je tradicija, ki jo bo spoštovala, dokler bo podjetnica. V starem mestnem jedru bo še vztrajala, in to kljub temu, da so jo že skušali preusmeriti oz. „preseliti" na novo lokacijo. „Z vsemi štirimi bom vztrajala in se upirala takšni ali drugačni mestni politiki, ki nas nikoli nič ne vpraša, niti poskuša navezati stike z nami, da bi se slišal glas ponudnikov v mestu. Prodajalna Presta daje kruh trem mladim družinam, ne morem jim uničiti bodočnosti. Vztrajam tudi zaradi kupcev, ki jih imamo veliko in za katere natanko vemo, kaj kupujejo in kdaj. Morda bi tudi že omagala, če bi imela kredit in če bi morala plačevati najemnino za prostor. Začetniki s takšnimi stroški in zaradi manjše prodaje ne bi preživeli. Trgovski centri z dopeko kruha in pekovskih izdelkov so tudi tu naredili svoje, niso samo spraznili mesto in osiromašili življenje v njem," pripoveduje Vida Brodnjak. Mnogi, ki so pred leti zapustili Ptuj, se v prodajalno Presta vračajo zaradi nostalgije. „Obiščejo nas vselej, ko pridejo. Vsi po vrsti pa prihajajo na naš hot-dog, ki je glavni adut naše prodajalne že od nekdaj. Ponosni smo, ko slišimo, da je naš hot-dog nekaj posebnega, tako kot naša prodajalna s starinskim pridihom in bogato založenostjo kruha, pekovskih izdelkov, peciva, ki je zelo privlačna za angleške goste in še nekatere druge. Ti ne morejo prehvaliti njene domačnosti. Zakaj bi torej uničila ne- Foto: Črtomir Goznik Podjetnica Vida Brodnjak prodajalno Presta v Milošičevi ulici na Ptuju vodi že 26. leto, že 46 let pa dela s kruhom. kaj, kar je pri kupcih dobro sprejeto? Od začetka pa se tudi trudim, da so na naših policah izdelki Ptujskih pekarn in slaščičarn, ker njihovi kvaliteti zaupam. Našo ponudbo dopolnjujejo tudi drugi izdelki, kupci pa pri nas dobijo tudi kruh iz domače pekarne Branke Arnečič in Darinke Arnečič," pove Vida Brodnjak. Od vseh vrst kruhov pa je še vedno njena glavna izbira klasični kruh, ki mu s poimenovanjem, da gre za socialni kruh, delamo veliko škodo, je prepričana. Še vedno je to najbolj zdrava vrsta kruha, z najmanj dodatkov. Prodajalna Presta je prodajalna s tradicijo in zgodbo, ki bi morala biti prepoznana tudi v mestni strategiji, kot tudi vse druge starejše prodajalne oz. lokali. MG 6 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. januarja 2018 Ptuj • Velika pridobitev za paciente Spodnjega Podravja Odpira se salon športne masaže, kot ga še ni bilo Čeprav so v Evropi ambulantni rehabilitacijski centri nekaj povsem običajnega, jih v Sloveniji se nimamo. V Ljubljani eden sicer deluje, a le na terciarnem nivoju. Da bi zadeve izboljšali, bomo na Ptuju orali ledino. Plan je namreč odprtje rehabilitacijskega centra Manus, ki naj bi začel delovati v roku nekaj mesecev. V vmesnem času, do pridobitve dovoljenj, bo center deloval kot salon športne masaže. Ustanovitelj in idejni vodja projekta je priznani kirurg Darko Jazbec, ki je moči združil še z fiziote-rapevti, travmatologi, akupunktu-risti... Nahajajo se v centru Feluka, svoja vrata pa pacientom odpirajo v ponedeljek. Ker v Spodnjem Podravju doslej nismo imeli centra, v katerem bi pacientom ponudili novo možnost zdravljenja poškodb, je bila potreba po tem gotovo prisotna. Idej, kako se lotiti zadev, je bilo v zadnjih letih precej, realizirana do zdaj le ena. Priznani kirurg Darko Jazbec je zadeve speljal tako daleč, da bodo od ponedeljka naprej dejansko dostopni pacientom. O svojem projektu, ki je plod dolgoletnih izkušenj in priprav, pravi: „V začetku bo to salon športne masaže, v kratkem pa želimo pridobiti vsa dovoljenja za opravljanje zdravstvenih storitev v smislu rehabilitacijskega centra." Zapolnjujejo pomanjkljivosti javnega zdravstvenega sistema Razlogov za ustanovitev centra športne masaže na Ptuju je več. Jazbec poudarja, da so k njegovi odločitvi veliko prispevale izkušnje in potrebe pacientov. Pri tem nikakor ne gre za to, da javne fi-zioterapije (na napotnico) niso kakovostne oz. da izvajalci nimajo Salon športne masaže bo od ponedeljka naprej deloval v centru Feluka. znanja. Problem tiči povsem drugje: kot zmeraj v financah. ZZZS namreč ne namenja dovolj sredstev za individualno obravnavo, zato se izvajajo tretmaji, ki so finančno ovrednoteni, ne glede na njihov učinek. Ta nesmisel bi se seveda moral spremeniti, o teh in številnih drugih pomanjkljivostih sistema je Jazbec svoje mnenje izrazil tudi pisno in ga posredoval na ministrstvo za zdravje. Ne glede na to pa z njegovo odločitvijo in zagnanostjo Sp. Podravje dobiva alternativo; center športne masaže Manus. „Pri poškodbah imamo običajno v predstavi makrotravmo, zaradi katere pride do udarnin, zvinov, raztrganin ali zlomov. V resnici pa so pogostejše mikrotravmatske poškodbe. Pri njih je operativna terapija redkeje potrebna, saj je problem v ponavljajočih ali nepravilnih obremenitvah. Izpostaviti je treba še sekundarne poškodbe, ki nastanejo kot posledica vnetnih procesov. Če ima nekdo recimo bolečo peto, ima težave skorajda enake kot pri zlomu petnice, pomoči pa dobi bolj malo," na konkretnem primeru prednost njihove obravnave pojasnjuje naš sogovornik. Njihov načrt ni biti komu konkurenca: „Naš cilj je le, da pacientov nismo primorani napotiti drugam in da ostanejo na Ptuju. To je ena možnost več in glede na lokacijo predvidevam, da bo dela že s samimi športniki veliko. Želimo dvigniti nivo našega zdravstva in si vzeti več časa za paciente, kot ga imamo v javnem sistemu," zaključuje Jazbec. Za zdaj bodo njihove storitve samoplačniške, ponujajo pa tudi sprostitvene masaže. Svoja vrata centeršportne masaže Manus odpira v ponedeljek. Kdaj bo dosežen končni cilj in se bodo preimenovali v rehabilitacijski center, pa ni odvisno od njih, temveč od hitrosti birokracije in pridobivanja dovoljenj. Ne glede na naziv pa bo bistvo centra nespremenjeno: posvetiti se pacientu, dvigniti strokovni nivo zdravljenja ter slehernemu posamezniku skušati pomagati po najboljših močeh. Dženana Kmetec Prednost (za zdaj) salona športne masaže, ki se odpira, je celostna obravnava. Jazbec bo namreč - po potrebi - sodeloval s fizioterapevti, akupunkturisti, kinezoterapevti, travmatologi, ortopedi ter drugimi, ki imajo znanja s področja rehabilitacije mišično-skeletnega sistema. Ker so bistvo sodobne rehabilitacije roke, od tod tudi ime centra Manus, kar pomeni dlani. „Potreb-na je pravilna tehnika masaže z individualno obravnavo vsaj eno uro ali več. Pri tem si pomagamo s sodobno tehnologijo, kot so usmerjena radiofrekvenčna terapija, udarni val, trakcijska miza, diagnostični ultrazvok ... Ob vsem tem lahko dodajamo lokalni anestetik, protivnetna zdravila, trombocitno plazmo -vse pod kontrolo ultrazvoka," pojasnjuje Jazbec. Njihova velika prednost je tudi sodobna oprema, ki jo bodo uporabljali v centru. Pri tem izpostavlja udarni val; pnevmatsko pištolo, ki s pomočjo zvočnega vala energijo prenese na boleče ali poškodovano mesto. „S tem delujemo analgetično, destruktivno na brazgotine in regeneracijsko na poškodbe ali vnetje," pa o opremi, ki seje bodo posluževali, pravi Luka Mirnik, fizioterapevt, ki bo delal v centru Manus. Foto: CG Ormož • 26 štipendij in eno povračilo šolnine Za občinske štipendije in študijske pomoči 54.000 € Občina Ormož je v letošnjem občinskem proračunu za štipendije in štipendijske pomoči predvidela 54.000 evrov. V tem šolskem letu štipendira kar 26 dijakov in študentov, podeljeno je še eno povračilo šolnine. Ormoška občina je konec leta objavila javni razpis za dodelitev štipendij in drugih oblik študijskih pomoči v občini Ormož za študijsko leto 2017/2018 študentom, ki študirajo v tujini. Razpisali so tri občinske štipendije, v roku, ta se je iztekel v petek, so prejeli eno vlogo. Višina štipendije znaša okoli 220 evrov. »Že vrsto let razpisujemo poleg ostalih štipendij tudi štipendije za študij v tujini, saj imamo za to podlago v sprejetem pravilniku,« so sporočili z ormoške občinske uprave. Sicer pa občina pomaga tudi uspešnim dijakom, ki se šolajo doma. Poleg štipendij za študij v tujini podeljuje namreč tudi štipendije za študente dodiplomskega študija, praviloma od 2. letnika dalje, za nadarjene dijake in študente ter za dijake Gimnazije Ormož. V letošnjem letu so podeljene: ena štipendija za študente dodiplom-skega študija, tri za nadarjene dijake in študente ter 21 štipendij za dijake ormoške gimnazije. Sicer pa se ormoški študentje lahko potegujejo tudi za povračila šolnin, sofinanciranje priprav magistrskih in doktorskih disertacij ter sofinanciranje specialističnega študija v tujini. Kot so še sporočili z občine, je v tem šolskem letu podeljeno eno povračilo šolnine. Sicer pa občina Ormož namenja kar nekaj denarja svojim dijakom in študentom. V letošnjem občinskem proračunu imajo za štipendije in študijske pomoči rezerviranih vsega skupaj okoli 54.000 evrov, od tega večino, 49.400 evrov, za štipendije. Monika Levanič Vitomarci • Izdali monografijo občine Sveti Andraž V besedi in sliki od zgodovine do danes V občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so zelo pogrešali knjigo, v kateri bi bili zbrani zgodovinski podatki o občini in predstavljena njena sedanjost. V preteklosti so izdali kar nekaj knjig o zgodovini občine na posameznih področjih, šolstvu, cerkvi ipd., knjige, ki bi občino predstavila celovito v vseh njenih segmentih, pa še niso imeli. Zato so se tudi odločili, da bodo izkoristili priložnost, ki se jim je ponudila skozi projekt Interreg V-A Slovenija-Hrvaška ter vanj vključili tudi izdajo monografije, je povedala županja občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Darja Vudler. „Naša preteklost in sedanjost sta predstavljeni zelo razumljivo, s kratkimi teksti, večji poudarek je na fotografijah, kar so dobro sprejeli tudi občani, saj so odzivi zelo pozitivni. Monografija je nastajala dobro leto. Toliko smo potrebovali, da smo pripravili ves pisni material, da so bile posnete fotografije v vseh štirih letnih časih. Veliko jih je posnel naš občan Kristjan Horvat, ki je žal tragično preminil, tako da je na nek način tudi spomin nanj. Izšla je v nakladi 600 izvodov v treh jezikih, slovenskem, hrvaškem in angleškem. Vsako gospodinjstvo je prejelo po en izvod, vsa tista, ki monografije še nimajo, pa jo lahko prevzamejo v naši Turistično-infor-mativni pisarni. Podarjamo jo tudi v protokolarne namene. Obiskovalci od drugod po jo lahko tudi kupijo, izvod stane 15 evrov. Celotni stroški priprave in izdaje so znašali okrog 18.000 evrov. Monografija občine Sveti Andraž je hkrati tudi vabilo, da jo obiščete. Delček njene zgodbe je napisan v njej, drugi del pa bo obiskovalec doživel med obiskom samim. Želimo si, da obujanje življenja nekoč in naša zgodovina ne bi bila nikoli pozabljena," pove županja Darja Vudler. Izdaja monografije je prvi korak k pripravi in izdaji obsežnejšega zbornika občine Sveti Andraž. To pa je eden izmed projektov prihodnosti. MG Foto: Črtomir Gozni k Županja občine Sneti Andraž Darja Vudler: „Leto 2017 smo končali na najboljši možni način, dobili smo pruo monografija občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah." Foto: Arhiv petek • 26. januarja 2018 TV kažipot Štajerski 7 Slovenija • Kmetijstvo 2017 v številkah Za kmetovalce eno najslabših let Prve ocene kazalcev ekonomskega računa za kmetijstvo kažejo, da bodo dohodki v kmetijstvu v letu 2017 nižji kot v preteklem letu in na ravni najmanj ugodnih let 2012 in 2013. Skupni obseg kmetijske proizvodnje seje v primerjavi z letom 2016 zmanjšal za približno desetino. »Poslabšanje ekonomskih rezultatov bo predvsem posledica manjšega fizičnega obsega kmetijske proizvodnje (po oceni zmanjšanje za 10 %), kljub višjim cenam (+5,6 %). Proračunske podpore bodo nekoliko višje kot v preteklem letu, predvsem zaradi večjih podpor za okoljske ukrepe in izredne pomoči. Po prvih ocenah bo realni faktorski dohodek kmetijstva za približno desetino manjši v primerjavi z letom 2016,« v analizi o stanju na področju kmetijstva ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS). Na obseg rastlinske pridelave so močno vplivale spremenljive vremenske razmere. »Zaradi vremenskih razmer je bila letina za njivske posevke precej slabša kot v predhodnem letu. Hektarski pridel- Pridelek sadja 2016 in 2017 (t) Sadje 2016 1 2017 I Jabolka 59.566 20.063 Hruške 8.280 3.327 Breskve 5.556 3.377 Marelice 961 1.092 Češnje in višnje 4.417 2.918 Jagode 1.845 1.686 Foto: Črtomir Goznik Lani je koruza na slovenskih poljih dala enega najslabših donosov. Pridelek na hektar je znašal 6,6 tone, predlani pa 9,5 tone. Vir: SURS, KIS ki najpomembnejših vrst strnega žita, izjema je ječmen, so bili nižji kot v 2016 in pod povprečjem obdobja zadnjih pet let. Na podlagi začasnih podatkov ocenjujemo, da je zaradi manjših hektarskih donosov skupni pridelek žita v letu 2017 za 17 odstotkov manjši od pridelka v 2016 in za desetino pod povprečjem zadnjih pet let. Na zmanjšanje pridelka žita so najbolj vplivali zelo slaba letina koruze in manjša površina ter slaba letina pšenice. Najslabše je bilo s koruzo, ki je je bilo za 30 odstotkov manj kot v rekordnem letu 2016. Slaba je bila tudi letina oljnic. Soje je bilo za petino, oljnih buč pa za tretjino manj kot v letu 2016. Po neuradnih informacijah iz raznih virov bo predvsem zaradi vročega in sušnega poletja manjši pridelek zelenjadnic, sušne vre- delek pa bo za okoli 68 odstotkov pod povprečjem zadnjih petih let.« Nekoliko boljši rezultati v živinoreji KIS v poročilu navaja, da prve grobe ocene za živinorejo na osnovi razpoložljivih podatkov kažejo, da bo skupni obseg prireje že tretje leto zapored porasel. »Povečanje obsega prireje beležimo pri prireji govedi, perutnine in drobnice, medtem ko bo po oceni prirast v prašičereji, po povečanju v letu 2016, ponovno nekoliko manjši. V primerjavi z letom 2016 bo večja tudi proizvodnja jajc, medtem ko bo proizvodnja mleka ostala nekje na ravni predlanskega leta.« V 15 letih za četrtino manj zaposlenih v kmetijstvu Leta 2016 je na kmetijskih gospodarstvih delalo 199.071 oseb, kar je dobra dva odstotka manj kot v letu 2013 in skoraj četrtina manj kot leta 2000. Velika večina jih je delala na družinskih kmetijah (97 odstotkov), preostali pa v kmetijskih podjetjih in zadrugah. Spremembe velikostne strukture kažejo, da se tako pri kmetijskih zemljiščih kot tudi v živinoreji dogajajo procesi koncentracije proizvodnje, kar pozitivno vpliva na produktivnost dela v kmetijstvu. Država je lani za kmetijsko dejavnost namenila 136 milijonov evrov (finančne podpore po razpisih, subvencije ...). K temu je dodala še nekaj sredstev po interventnih ukrepih: sedem milijonov evrov za leto 2018 za odpravo posledic poze-be in 665.000 evrov za nadomestilo škode v čebelarstvu. Zagotovila je izredne finančne pomoči za nadomestilo škode ob poginu živali zaradi vraničnega prisada. Finančno je pomagala pridelovalcem mleka, pa tudi pridelovalcem sadja in zelenjave, ki so vezani na ruski trg, za katerega velja embargo. Mojca Zemljarič menske razmere so povzročile tudi pomembno manjši pridelek krme s trajnega travinja. Pridelek sadja je v letu 2017 predvsem zaradi hude pozebe, dolgotrajne suše in toče izrazito manjši kot v letu prej, ko je trajne nasade prav tako prizadela pozeba. V primerjavi z letom 2016 je bilo po ocenah na podlagi trenutnih podatkov pobranega za približno 57 odstotkov manj sadja, skupni pri- Obseg proizvodnje živalskih proizvodov 2015 do 2017 (t) | Blago 1 2015 1 2016 1 2017* 1 Govedo 76.800 81.800 83.400 Prašiči 33.600 36.800 35.800 Perutnina 82.500 89.900 93.900 Kravje mleko 361.700 649.700 647.500 Jajca (mio kosov) 391,3 386,9 410,2 Vir: SURS, KIS * Za leto 2017 je prikazana ocena. Ptuj • Dobrote slovenskih kmetij 2018 Prireditev bo od 18. do 20. maja Na Ptuju so že začeli priprave na letošnjo, 29. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Organizirajo jo KGZS Zavod Ptuj, Mestna občina (MO) Ptuj in Kmetijsko-gozdar-ska zbornica Slovenije v sodelovanju s preostalimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi ter ob podpori Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Tako kot v preteklih letih bodo tudi letos izdelke ocenjevale strokovne komisije, podeljena bodo priznanja za kakovost in znaki kakovosti. Ocenjujejo se: izdelki iz žit, mlečni in mesni izdelki, olja, kisi, sokovi in nektarji, žgane pijače, suho sadje, vina, sadjevci, domače marmelade in dže-mi, kompoti, konzervirane vrtnine in drugi konzervirani pridelki, med ter čaji. Ocenjujejo se izdelki iz surovin, pridelanih na lastni kmetiji. Del surovin je lahko dokupljenih ali nabranih (za čaje) na lokalnem območju. Pri izdelkih iz žit lastna surovina ni po- goj,« pred ocenjevanjem za letošnjo razstavo sporočajo organizatorji. Prijave izdelkov za ocenjevanje KGZS Zavod Ptuj zbira do petka, 16. februarja. »Vsak izdelek za ocenjevanje mora biti opremljen z deklaracijo, iz katere bo razvidno, za kakšen izdelek gre. Treba je navesti deleže posameznih sestavin, vse dodatke ter podatke o tem, kdaj je bil izdelek narejen in do kdaj je uporaben. Za klobase, ki se kuhajo, in čaje je treba pripisati še čas in način priprave. Kmetije, ki svoje izdelke deklarirajo kot ekološke, morajo priložiti fo- tokopijo veljavnega certifikata za posamezni izdelek. Vzorci, ki bodo prerezani, v premajhnih količinah ali prepozno dostavljeni, ne bodo ocenjeni. Prispevek - kotizacija za ocenjevanje za prvi izdelek znaša 30, za vsak naslednji izdelek na isto ime in priimek pa 25 evrov. Organizatorji razstave vabimo kmetice in kmete, ki želijo prodajati svoje izdelke v času razstave na Ptuju, da to sporočijo pristojni svetovalki ali svetovalcu za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah.« MZ Foto: Črtomir Goznik Pridelovalci lahko izdelke za ocenjevanje v sklopu letošnje prireditve Dobrote slovenskih kmetij prijavijo do petka, 16. februarja. Cirkulane • Vincekova rez pri sveti Ani Manjka samospoštovanja Na sončno vincekovo nedeljo seje pri cerkvi svete Ane nad Borlom, kjer je Društvo vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze pripravilo tradicionalno Vincekovo rez, zbralo več kot sto vinogradnikov, pohodnikov in radovednežev. Čeprav lahko vinogradniki trto začnejo rezati že po martinovem, po stari tradiciji s tem opravilom počakajo do godu svetega Vincen-ca. Zavetnik vinogradnikov, pa tudi opekarjev in mornarjev, svoj god praznuje 22. januarja, v vzhodni pravoslavni cerkvi pa, zanimivo, na martinovo. Predsednik DVS Haloze Edi Hojnik je spomnil na staro pravilo, ki naj bi še vedno držalo: »Če na vincekovo sonce peče, dobro vince po grlu steče.« Sklepati gre torej, da bo letošnja vinska letina odlična ... Direktor KG Z Ptuj Andrej Re-bernišek je pojasnil, da je rez v vi- nogradu zelo pomemben ukrep in vinogradnikom podal strokovne napotke za oskrbo haloških vinogradov, opozoril je tudi na podnebne spremembe: »V zadnjem desetletju je sončnih ur bistveno več kot nekoč, to lahko izkoristimo.« Poudaril je še, da haloškim vinogradnikom manjka samospoštovanja - tudi pri cenovni politiki: »Količina pridelkov v Halozah je bistveno nižja, kakovost grozdja pa bistveno boljša kot drugod po Sloveniji, temu primerna je tudi kakovost vina. Po moji oceni bi morala biti v Halozah povprečna cena odprtih vin vsaj 2,3 evra, sor- tnih vin pa od tri evre navzgor (npr. sovinjonov, rumenih muškatov, sivih pinotov itd.). Liter stekleničene-ga vina bi moral stati vsaj 2,5 evra, buteljka pa od pet evrov navzgor!« Zbrane je nagovorila tudi sedma ptujska vinska kraljica Eva Gašper-šič, Anica Černivec iz KD Cirkulane je predstavila mučenca Vincenca, zapel je nonet PGD Zlatoličje, zaigrali so »stari Prerodovci«. Vincekovo rez v Velikem Vrhu tradicionalno sklenejo z Vincekovo malico in žlahtno kapljico, za to so letos poskrbeli društveni kletarji Naj Martini. Eva Milošič fft Redni svetovalec haloških vinogradnikov Andrej Rebernišek je v učnem vinogradu Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze v Velikem Vrhu demonstriral pravilno rez vinske trte. Foto: EM 8 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. januarja 2018 Ptuj • Primusove vinske zgodbe Razvajali so laški rizlingi in izbrana kulinarika Januarsko Primusovo vinsko zgodbo so pripovedovali laški rizlingi (suhi, polsuhi, polsladki in sladki) Štajerske vinorodne dežele: Vina Breznik (Marko in Marta Breznik) iz Komarnice pri Cerkvenjaku, Vina Gorjup iz Haloz vinogradnika in vinarja Nejca Gorjupa, Ptujsko klet pa je predstavil Blaž Obran. Z njimi se pogovarjala peta ptujska vinska kraljica Urška Polanec. Sodelovala pa je tudi aktualna lahko spoznala čim več kakovostnih ptujska kraljica Eva Gašperšič, ki slovenskih vin in le-ta tudi uspešno uživa v tej vlogi in se trudi obiskati promovirala. Udeleženci vinskega čim več tovrstnih dogodkov, da bo omizja so lahko med seboj primerja- li okuse in strukturo laških rizlingov letnikov 2015, 2016, 2017 in predikat Ptujske kleti iz leta 2012, ki je bilo na Decanterju leta 2015 ocenjeno kot Ormož • Vincekovanje s pohodom Letos po spremenjeni trasi Tradicionalnega, že 15. Vincekovega pohoda v Podgorcih se je letos udeležilo blizu 120 pohodnikov iz vse Slovenije. Turistično društvo Podgorci je minulo soboto znova poskrbelo za Vin-cekov pohod, ki se ga radi udeležijo številni pohodniki od blizu in daleč. Organizatorji pa so za razliko od preteklih let traso pohoda precej spremenili, kar je poželo dober odziv med vsega skupaj 120 pohodniki, še posebej med stalnimi udeleženci. Tokrat so prepešačili skoraj 10-kilometrsko pot od Podgorcev čez Cvetkovski breg, skozi Sodince in Vičance ter nazaj v Podgorce, pot pa so ob lepem vremenu in prijetni družbi, kapljici dobrega vina in drugih domačih dobrotah še toliko lažje premagovali. Najstarejši med udeleženci je bil 82-letnik. Sicer pa so člani društva po besedah pred- sednice Natalije Volmut znova poskrbeli za program rezi vinske trte s kulturnim programom. Vsak udeleženec je dobil tudi spominsko rozgo. Pohodniki so druženje nadaljevali v tamkajšnji kulturni dvorani, kjer so se okrepčali s kislo juho ter razgibali svoje možgančke še s kvizom o pohodu. Monika Levanič Ob lepem vremenu, dobri kapljici in drugih domačih dobrotah je bilo pešačenje še toliko prijetnejše. Večer laškega rizlinga z vinarjema Markom in Marto Breznik, ptujsko vinsko kraljico Evo Gašperšič, Blažem Obranom iz Ptujske kleti, peto ptujsko vinsko kraljico Urško Polanec, vinarjem Nejcem Gorjupom in mlado pevko Urško Orešič Šantavec. najboljše sladko vino. Laški rizling raste v vseh treh slovenskih vinorodnih deželah, zasluži si najboljše lege, pridne vinogradnikove roke, kakovosten sod, primeren kozarec in ne nazadnje človeka, ki ga bo spoštljivo užival. Pojavlja se v zvrsteh, kjer se diskretno poveže z drugimi sortami, prijetno piten z izraženo kislino je uveljavljen kot sortno buteljčno vino, če pa je narava letini naklonjena, je grozdje laškega rizlinga pametno potrgati, ko doseže primerno kakovost za pozne trgatve, jagodne izbore, suhe jagodne izbore in ledena vina, je povedala Urška. Vsi vinski vzorci so bili odlični, v ospredje prihaja nov rod mladih pridelovalcev vin, z novimi pogledi in pristopi, ki spoštuje tudi preteklost in določeno obredje, ki so se ga posluževali že vinogradniki in vinarji v preteklosti. Med njimi je tudi Nejc Gorjup, ki trenutno skrbi za več kot 20.000 trsov v Halozah, v prihodnje jih želi dodati še okrog 5.000, ki vino pretaka vedno ob polni luni in ob lepem vremenu. Želi pa se uveljaviti z vini višje kakovosti. Tudi tokrat so se z vrhunsko kuli-nariko izkazali kuharski mojstri hotela Primus, posamezna jedila pa je predstavil vodja gostinstva Roman Tadina. Za vino večera so vinoljubci proglasili drugi vzorec polsuhega laškega rizlinga vinogradništva Breznik, ki ga je domov odnesel eden od gostov tokratnega vinskega večera. Za pevske in glasbene utrinke je poskrbela Urška Orešič Šantavec. Februarski vinski večer bo posvečen rumenim muškatom Vin Jarc in Kobal. MG Foto: MG Promocijsko sporočilo MO-GY MANUALNA MEDICINA Hrbtenica vam bo hvaležna Z bolečinami v hrbtenici se v odrasli dobi sreča skorajda vsak. Večina težav je posledica degenerativnih, obrabnih sprememb, ki z leti postajajo vse bolj izražene. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi več kot 90 % ljudi vsaj enkrat v življenju imelo bolečine, povezane s hrbtenico, kar pomeni, da so bolezni, povezane z degeneracijo in distrofijo hrbtenice, dosegle obseg svetovne epidemije. Vzroki zanje so različni, prednjačijo predvsem prisiljena drža, obrabne spremembe in razvojne posebnosti. POSEBNA UGODNOST ZA BRALCE TEDNU Po podatkih ortopedov in nevrologov naj bi za bolečinami v križu trpel vsak tretji Slovenec, za bolečinami v vratu pa vsaka tretja Slovenka. V večiniprime-rov je te težave možno odpraviti na povsem naraven način, z rokami usposobljenega zdravnika - terapevta, brez zdravil in kirurškega posega. Manualna medicina je poznana kot najbolj klinično uspešna metoda zdravljenja težav, povezanih s hrbtenico in celotnim gibalnim sistemom. Poleg terapevtskih tehnik (manualna terapija), ki so pacientu prilagojene individualno, obsega tudi razširjen klinični pregled, na podlagi katerega se natančno postavi diagnoza. Le ob pravilni diagnozi je zdravljenje lahko popolnoma uspešno. Speci-aisti manualne medicine so zdravniki (dr. med.) z dodatno specializacijo s področja nevro-logije. Strokovnost zdravnikov - terapevtov je namreč zelo pomembna pri postavitvi pravilne diagnoze in nadaljnjem učinkovitem zdravljenju. MO-GY je prvi in edini center za manualno medicino v Sloveniji. Ordinacije se nahajajo na petih lokacijah, v njih deluje šest zdravnikov specialistov. Center ordinacij se lahko po- hvali s 26.-letno tradicijo in z več deset tisoč uspešno ozdravljenih pacientov. Največji center, v katerem delujejo trije zdravniki, se nahaja v Mariboru, na Pobrežju, ordinacije MO-GY se nahajajo tudi v Moravskih Toplicah (v medicinskem centru Term Vivat), Ljubljani, Novi Gorici in Kopru. NAJPOGOSTEJŠE TEŽAVE, KI JIH SPECIALISTI MANUALNE MEDICINE USPEŠNO ZDRAVIJO: • bolečine v hrbtenici (v vratnem, prsnem in ledvenem delu) • bolečine v rokah ali nogah • bolečine oziroma zakrče- nost sklepov (koleno, rama, kolk) • bolečine v mišicah (pekoče bolečine, občutek zategnje-nosti v različnih delih telesa) • občutek mravljinčenosti, nemoči v rokah ali nogah (tudi v prstih) • občutek zmanjšane gibljivosti hrbtenice, mišic, sklepov • glavoboli, omotice in nespečnost • stanja po poškodbah (športne poškodbe, prometne nesreče idr.) V ordinacijah MOGY po vsej Sloveniji so simptomatsko uspešno pozdravili ljudi z različnimi diagnozami, med katerimi so najbolj pogoste hondroza, osteohondroza, spondilartro- za, spondiloza, listeza, stenoza, cervikobrahialgija, cervikokrani-algija, lumbalgija, lumboišialgi-ja, radikulopatija, hernija diska, artroza sklepov, periartritis, sko-lioza in še bi lahko naštevali. KDAJ JE POTREBNA STROKOVNA POMOČ Strokovna pomoč zdravnika je potrebna pri vseh težavah, ki trajajo dlje časa (več kot mesec dni). Veliko pacientov v ordinacijah MOGY ima sicer omenjene težave tudi že več let, saj do sedaj zase niso našli ustreznega zdravljenja. Zdravnik specialist ob prvem obisku tako opravi pregled zdravstvene dokumentacije, nevrološki pregled, pregled gibljivosti sklepov, mišic, tetiv, veznega tkiva z otipavanjem, manualni pregled, oceno drže in gibanja. S pomočjo podrobne anamneze in klinične slike se zdravnik odloči za individualno zdravljenje oziroma predpiše dodatne preiskave. »Veliko pacientov občuti zmanjšanje bolečin že po prvi terapiji, sicer pa za popolno odpravo bolečin določenega simptoma, kot je dolgotrajna bolečina v križu, zadošča v povprečju pet obiskov. Po končanem zdravljenju je potrebnih nekaj dni, da se pokaže učinek zdravljenja, nato je dobro nadaljevati z vajami za krepitev mišic in rednimi kontrolnimi obiski,« nam pojasni vodja centra, mag. Sanja Zrimšek. CA Vr za prvi obisk pri specialistu manualne medicine. Ugodnost velja za naročila do 2.2.2018 v ordinaciji M0-GY, Cesta XIV. divizije 36, Maribor - Pobrežje. Redna cena specialističnega pregleda je 40 EUR, pregleda s terapijo pa 60 EUR. Kupon lahko unovčite kot gotovinski popust na redne cene prvega obiska. Čakalna doba je 7-10 dni. info@mo-gy.si www.mo-gy.si Brezplačna Številka (((«080 12 03) III wOSY MANUALNA MEDICINA Učinkovito zdravljenje gibalnega sistema - od leta 1991. Naročila in informacije: ♦ MO-GY Maribor in Moravske Toplice, T: 02 470 24 13 ♦ MO-GY Nova Gorica in Koper, T: 05 300 23 77 ♦ MO-GY Ljubljana, T: 01 561 25 21 Ekipa strokovnjakov ordinacij MO-GY deluje na petih lokacijah v Sloveniji: v Mariboru, Moravskih Toplicah, Ljubljani, Novi Gorici in Kopru. petek • 26. januarja 2018 TV kažipot Štajerski 9 Ptuj • Veterinarski center Tilen Mlakar odprl vrata S srcem za hišne ljubljenčke Na Puhovi 17 na Ptuju ima sedež eden najsodobnejših veterinarskih centrov, klinik za male živali v Sloveniji, Veterinarski center Tilen Mlakar, s. p., ki danes, 26. januarja, tudi redno odpira svoja vrata. Od nakupa zemljišča, ki nekaterim v ptujskem mestnem svetu ni ugajal, ker "naj bi ponovno nekaj zraslo, kar bo hitro ugasnilo in kazilo ptujsko veduto, lokacija pa je eminentna," so minila tri leta. V družini Emila Mlakarja, ki že več kot pol stoletja razvijajo uspešno podjetniško zgodbo, njihovo podjetje Teve je eno redkih iz obdobja devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki še dela in se še vedno tudi razvija, so že od vsega začetka snovanja novega projekta vedeli, da ga bodo tudi uresničili in da bo novi objekt vse prej kot kazil ptujsko ve-duto. Ptuj in Slovenija sta tako dobila veterinarski center, v katerem se pri diagnostiki in zdravljenju hišnih ljubljenčkov uporablja najsodobnejša oprema. Že prihod v center je zasnovan tako, da ne lastnikom, ne živalim ne povzroča stresa. Že ob prihodu pričakajo prijazni boksi za živali, kjer lahko v miru, skupaj s svojim gospodarjem, počakajo na prihod veterinarja. Ob prvem pogovoru živali tudi neopazno stehtajo, ko te stopijo ob sprejemni pult. Tudi po končani diagnostiki oz. zdravljenju jih čakajo prijazni boksi, v katerih počakajo na prihod svojih gospodarjev. Stroka v novem veterinarskem centru je v rokah veterinarjev Tilna Mlakarja, Domna Horvata in Roka nabirali na prestižnih klinikah za male živali v tujini. Nosilec dejavnosti Tilen Mlakar je prepričan, da jim bo uspelo, da bo novi ptujski in slovenski veterinarski center vreden zaupanja velikega števila lastnikov malih živali, ki se zavedajo svoje odgovornosti do živali, njihovega zdravja in s tem tudi svojega. Sam je že od konca osnovne šole želel postati veterinar in uspešno pomagati hišnim ljubljenčkom, da se žalostna zgodba, kot je bila njihova družinska z nemškim ovčarjem, ne bi več nikoli zgodila. Kljub pomislekom nekaterih, da si skoraj vsak mladi človek želi v nekem obdobju postati veterinar, je vztrajal in uspešno končal študij veterine. Bodoči veterinarski center je osnovni načrt dobil pred dvema letoma v obliki kroga, v končni obliki je skoraj vse tako, kot so si zamislili. „Naš slogan je 'S srcem za male živali', ker ni dovolj, kot že rečeno, da rešiš žival, zadovoljni morajo biti tudi lastniki. Prvi odzivi so več kot pozitivni, ljudje so zadovoljni, da je mesto dobilo sodoben veterinarski center, da se tudi veterina dvigne na malo višjo raven. Imamo znanje, vrhunsko opremo, ki jo znamo uporabljati, in tudi izkušnje. Tako sterilizacija npr. ni več samo en rez, ampak laparoskop-ska operacija s pomočjo kamere preko trebušne stene, kar predstavlja manjšo travmo za žival, manj je bolečin in tudi protibolečinske terapije," še doda Tilen Mlakar. V Veterinarskem centru Tilen Mlakar, s. p., delajo vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure, dosegljivi so na telefonski številki 02 78710 33- MG Foto: Črtomir Goznik Veterinarski center Tilen Mlakar, s. p., na Puhom 17 na Ptuju, je edinstven tudi po svoji zunanjosti, ne samo po kakovostni in celoviti zdravstveni skrbi za male živali. zdravljenja hišnih ljubljenčkov nabiral že drugje. Vsi skupaj so se še dodatno in se še naprej izobražujejo pri znanih slovenskih in hrvaških veterinarskih strokovnjakih, da bodo lahko živalim z uporabo najsodobnejših aparatur tudi učinkovito pomagali, v zelo kratkem času postavili pravilno diagnozo, izbrali najučinkovitejši način zdravljenja in tudi skrajšali čas da bi obolelim živalim pomagali tudi z drugimi sodobnimi načini oz. metodami zdravljenja, ki jih za zdaj pri njih še ne izvajajo. Prostori v nadstropju sodobnega objekta, ki privablja tudi s svojo arhitekturno podobo, fasado ® v podobi profila avtomobilske gume, so že pripravljeni tudi za morebitno delo vrhunskih veterinarskih specialistov, kot so ortopedi, stomatologi, « ® Foto: Črtomir Goznik Nartnika, ki je izkušnje na področju le-tega. Se naprej pa se bodo trudili, ultrazvočni diagnostiki, ki so si znanje Za zdravje hišnih ljubljenčkov bodo skrbeli (od leve) veterinarji: Domen Horvat, Tilen Mlakar in Rok Nartnik. Cirkovce • Namera o ukinitvi pogodbene poštne poslovalnice Na terenu bo pismonoša posloval v prevoznem sredstvu Pošta Slovenije je občino Kidričevo z dopisom obvestila, da zapira svojo pogodbeno poslovalnico v Cirkovcah. O tej temi so na včerajšnji seji razpravljali tudi kidri-čevski občinski svetniki. »Ker občani v pogodbeni poslovalnici v Cirkovcah opravijo izjemno majhno število poštnih in drugih storitev, je sedanji pogodbenik odpovedal pogodbo. Na območju smo že nekaj časa iskali drugega potencialnega pogodbenega izvajalca. Ker v naselju ni ustreznega poslovnega subjekta, ki bi prevzel upravljanje pogodbene pošte, smo se odločili pošto ukiniti. Krajanom na tem območju bomo univerzalne poštne in nekatere druge storitve zagotavljali na prilagojen način. Poglavitna sprememba bo, da pošta več ne bo poslovala v zdajšnjih oz. stacionarnih prostorih, temveč bo pismonoša nekatere poštne storitve opravljal v prilagojenem dostavnem avtomobilu ob dostavi pošiljk,« v dopisu občini Kidričevo navajajo v Pošti Slovenije. Pismonoša bo tako po novem posloval v prevoznem sredstvu in izvajal storitve v okviru obhodnega reda. Od ponedeljka do petka bo na terenu skrbel za sprejem, dostavo in izročitev poštnih pošiljk, izvajal plačilni promet (plačilo položnic, nakaznic, Foto: Črtomir Goznik Župan občine Kidričevo Anton Leskovar namero Pošte Slovenije o zaprtju pogodbene poslovalnice razume v smislu centralizacije: »Pri teh stvareh ne bi smeli gledati samo na ekonomsko računico, kaj se izplača in kaj ne. Postaje institucija, ki v kraju nekaj pomeni. Poleg temeljnega poslovnega ima tudi družbeni in socialni značaj. Ljudje se na pošti srečujejo, pogovarjajo, izmenjujejo izkušnje. Za nekatere so obisk pošte in urejanje drugih stvari v središču kraja (na primer nakup v lokalni trgovini) pomembna opravila. To je del življenja na podeželju. Glede na to, daje država 100-odstotna lastnica Pošte, bi se po mojem mnenju reševanja te problematike morali lotevati drugače. Ne pa da se nanjo gleda samo skozi prizmo ekonomske donosnosti oz. nedonosnosti. Še enkrat poudarjam, da se s temi ukrepi kaže centralizacija države.« dvigi gotovine iz transakcijskih računov, odprtih pri PBS ...), skrbel za prodajo znamk, kuvert in dopisnic, prodajal srečke in določeno trgovsko blago. Če bo na terenu dovolj močna brezžična linija za prenos podatkov, bo lahko izvajal tudi delo »potujočega bankomata«. Stranke bodo lahko pri njem izvedle dvig gotovine preko POS-terminala. Vsa gospodinjstva v kraju bodo obveščena o poštarjevi službeni mobilni številki. »To je zelo pomembno predvsem za starejše in manj mobilne prebivalce. Krajani tega okoliša bodo lahko določene storitve vnaprej naročili in se dogovorili za obisk pismonoše na njihovem domu. Prejemniki priporočene ali vrednostne pošiljke, ki v času dostave ne bodo doma, bodo lahko brezplačno naročili vnovično (drugo) dostavo neizročene pošiljke. Tako prebivalcem ne bo treba prevzemati pošiljk na obračunski pošti, pod katero bo organizacijsko spadal pismonoša. Pošiljka jim bo na njihovo željo in v skladu z dogovorom lahko izročena neposredno na domu. To je še posebej primerno za manj mobilne uporabnike poštnih storitev,« dodajajo na Pošti Slovenije. Odločitev o zaprtju še ene svoje poslovalnice pa utemeljujejo z beseda- Foto: Črtomir Goznik Območje Cirkovc bo v prihodnje kljub nameri Pošte Slovenije o zaprtju stacionarne pogodbene poštne poslovalnice ohranilo enako poštno številko in naziv pošte. Vse poštne storitve bo na terenu z dostavnim vozilom opravljal pismonoša. mi: »Zaradi nadomeščanja klasične izmenjave sporočil z elektronskim poslovanjem se v poštnem prometu dogajajo velike spremembe. Posledica je občutno zmanjšanje klasičnih poštnih storitev. Zaradi enakega razloga se zmanjšujejo tudi druge storitve, zlasti denarni promet oziroma plačilne storitve. Spremembam se prilagajamo na način, da optimiziramo poštno omrežje in uvajamo drugačne oblike kontaktnih točk. Kakšno bo mnenje občinskega sveta Medtem ko se stacionarna pogodbena poštna poslovalnica v Cir-kovcah ukinja in jo bo nadomeščal samo še pismonoša, pa se poštna številka in naziv pošte ohranjata. Krajanom tako ne bo treba spreminjati osebnih dokumentov. Pošta Slovenije je o nameri ukinitve redne kontaktne točke dolžna seznaniti lokalno skupnost. Slednja nato v skladu s poštnimi pravili o predlogu ukinitve izda pisno mnenje. Pošta v nadaljevanju svoj predlog skupaj s pisnim mnenjem občine posreduje na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS. Agencija pa na podlagi vložene dokumentacije odloči o zaprtju stacionarne poštne poslovalnice. Mojca Zemljarič 10 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. januarja 2018 Spodnje Podravje, Slovenija • Kraje prometnih znakov Kaj ima abrahamovanje s prometn Dekoracija s prometnimi znaki, predvsem tistimi za omejitev hitrosti, postaja že tradicionalen element rojstnodnevnih praznovanj. Pozanimal »okrasitev« stane davkoplačevalce in ali je do prometnega znaka mogoče priti tudi povsem legalno. Rojstne dneve praznujemo šele od 20. stoletja Praznovanja okroglih rojstnih dni vse pogosteje vključujejo prometne znake ali/in postavljanje lutk s podobo slavljenca. Etnolog Janez Bogataj je dejal, da so nove navade izjemno strokovno zanimive, saj izkazujejo ljudsko ustvarjalnost: »Danes se praznujejo predvsem okrogle obletnice, tudi 33. rojstni dan ali Kristusova leta. Posamezniki v visoki starosti, čez 90 ali sto let, so deležni posebnih pozornosti: čestitk županov, objav v medijih itd.« Med vsem novodobnimi navadami se mu zdi najbolj zanimivo prav postavljanje najrazličnejših znamenj in drugih obeležij pred hišami slavljencev: »Te zadeve že vrsto let dokumentiram. Vsekakor dokazujejo, da se vse v življenju spreminja. Nekatere starejše, dediščinske oblike ostajajo le del zgodovinskega spomina, druge se preoblikujejo v nove ustvarjalne oblike. Vsekakor te oblike javnega manifestiranja okroglih obletnic dokazujejo, da praznovanja niso več le intima posameznikov in njihovih družin, ampak se poskuša s tem opozoriti tudi širše družbeno okolje.« Opozoril je tudi, da spremembe pravzaprav niso nikakršna novost: »Najstarejše in najdaljše praznovanje je praznovanje godu. To ni bil le praznik imena, ampak tudi rojstva, saj je bil človek ob godu goden - torej se je za eno leto postaral. Zato so novorojencem pogosto izbirali imena, katerih svetniki so bili v koledarju zelo blizu dneva rojstva novorojenca. Množična praznovanja rojstnih dni, ki so danes nad praznovanji godu popolnoma prevladala, so kulturni pojav 20. stoletja.« Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja z državnimi cestami, so priznali, da imajo s krajo prometnih znakov težave po vsej Sloveniji: »V lanskem letu je bilo ukradenih 283, uničenih in poškodovanih pa 682 prometnih znakov. Do kraj prometnih znakov prihaja praktično po celotni državi, uničenje oz. poškodovanje prometnih znakov pa se največkrat pojavi na mestih, kjer se vzpostavijo spremembe prometne ureditve (npr. omejitve hitrosti) in na lokacijah, kjer policija ali redarstvo izvajata redni nadzor nad hitrostjo vozil.« Največkrat izginejo prometni znaki za omejitev hitrosti (pravi ti so namreč ob praznovanju rojstnih dni najbolj priljubljeni), pa tudi razne prepovedi prometa za določeno vrsto vozil, občasno tudi table z napisi krajev (v zadnjem letu je npr. izginil kažipot za Ljubljano). Prometni znaki morda še pogosteje izginjajo tudi na lokalnih cestah, ki jih upravljajo občine. Na DRSI so opozorili, da se zaradi kraj prometnih znakov soočajo tako s stroški nadomestitve kot s prijavami kraj policiji: »Ocena neposredne škode, ki nastane pri kraji enega prometnega zna- Kraj prometnih znakov je z leti vse več, nedovoljenih postavitev znakov »v lastni režiji« pa vse manj. Foto: CG Ptuj • Naložba, ki še čaka na »evropski in državni blagoslov« Milijon evrov vredna ureditev Zelenikove ulice in Ulice Heroja Lacka Glede na slabo obstoječe stanje vpadnic na Mestni trg se na ptujski občini lotevajo sanacije in celovite obnove enega izmed delov mesta. Prenovo tržnice bodo začeli kmalu, Prenoviti pa želijo tudi Zelenikovo ulico, Ulico heroja Lacka in delno Vodnikovo ulico. Investicija je ocenjena na 1.179.392 evrov, po zastavljenem načrtu pa bo občina iz svojega proračuna za ta projekt namenila le 235.000 evrov, kar predstavlja 20 % vrednosti projekta. Kdo bo prispeval preostanek in kaj je namen ureditve? „Cilj projekta je funkcionalna prenova obstoječih ulic, ki se navezujejo na Mestni trg, zasnovana ob upoštevanju usklajenega urejanja celotnega videza (po vzoru Mestnega trga) in v skladu z ureditvami ožjega mestnega jedra. Da bi ohranili življenjski utrip vsakega mesta, je treba glavne ulice, ki so sedaj najfrekventnejši koridorji pešcev in kolesarjev, prilagoditi sodobnim potrebam in novim standardom ter jih bolje povezati s središči dogajanja," so pojasnili na Mestni občini Ptuj. S prenovo Zelenikove ulice, Ulice heroja Lacka in delno Vodnikove ulice naj bi v prihodnjih treh letih dobili 2.220 m2 lepo urejenih zunanjih površin. Prenova bi posegla tudi v prometno ureditev: urediti nameravajo območje mirujočega motornega prometa s površinami za dostavo in intervencijo, obsegala pa bi tudi hor-tikulturno ureditev ter namestitev urbane opreme. Ker so v tem delu mesta številni poslovni prostori, so na ptujski občini prepričani, da bo ta investicija prispevala k pestrejši gostinski ponudbi, saj bi lokali lahko imeli podaljške oz. terase na ulicah. Sočasno se v okviru tega projekta nameravajo lotiti tudi obnove komunalne infrastrukture. „Da bi ohranili urbano središče, je treba mesto prilagoditi sodobnim potrebam in novim standardom ter središče bolje povezati z Novim in Mestnim trgom. Trg je osrednji prostor dogajanja, s tem pa je treba urediti dostope, ki bodo nakazovali nekakšen enovit izgled do Mestnega trga. Z ureditvijo povezav bi se prireditveni prostor razširil in s tem oživili dele mesta, ki so skozi leta postali 'degradirani'," o smelosti investici- V planu je urejanje Ulice Heroja Lacka in Zelenikove ulice. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) bo predvidoma maja 2018 objavilo 2. javno povabilo za sofinanciranje projektov, ki so namenjeni boljši izrabi mestnih površin. Ptujska občina se bo prijavila prav s projektom ureditve Ulice heroja Lacka in Zelenikove ulice. V proračunu za letos ima MO Ptuj zagotovljenih 10.000, v prihodnjem letu pa še 225.800 evrov. Skupaj to predstavlja 20 % vrednosti naložbe, preostalo naj bi dobili iz evropske in državne blagajne. Glavnino (64 % oz. nekaj več kot 740.000 evrov) naj bi zagotavljala evropska sredstva, 188.700 evrov pa naj bi v letih 2019 in 2020 prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor. je pravijo na ptujski občini. Mestni svet je že potrdil idejni projekt prenove. Da pa bo prišlo do realizacije, bo treba imeti tudi kanček sreče. Tako kot za ureditev tržnice, planirajo sredstva za ureditev omenjenih ulic dobiti iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Prepričani so, da jim bo to tudi uspelo. Maja bo objavljen poziv, junija bo zaključena projektna dokumentacija, konec leta 2018 pa naj bi bilo izvedeno javno naročilo za izbiro izvajalca. Izvedbo gradbenih del nameravajo začeti čez dobro leto, dela pa končati v drugi polovici leta 2019. Kar bo, razumljivo, mogoče le v primeru, da bo pomen projekta prepoznala tudi Evropska unija, ki naj bi dala največji del kolača. Dženana Kmetec Cirkulane • Družina Maroh - Bukšek v nove Težke preizkus: Na zadnji dan leta 2016 je zaradi eksplozije novega dimnik ji je s pomočjo dobrih ljudi že naslednje silvestrovo uspele Nova hiša s čudovitim razgledom na Ptuj in Pohorje je že tretja na istih temeljih. Prva je v drugi svetovni vojni pogorela zaradi granate, ognjeni zublji so predlani vzeli še drugo. Člani družine Maroh - Bukšek so se po požaru preselili v bližnji vikend, ki so jim ga odstopili sosedje, a so se želeli čim prej vrniti domov. Glorija Ramona Bukšek je povedala, da so začeli graditi julija lani: »S projektantom smo se dogovorili, da bomo hišo postavili na iste teme-Ije. Pod hišo je obokana klet, za katero nihče ne ve, koliko je sta- ra; to dedišč ti. Z gradnjo zato, ker se novi hiši sm vendar smo ski del malo bomo uredi škimi soban Družini Maroh - Bukšek je iz hitrih ognjenih zubljev uspelo rešiti le celo kožo, dom in nekaj osebnih predmetov. Foto: CG petek • 26. januarja 2018 V središču Štajerski 11 ka (omejitve hitrosti) brez droga znaša okoli 96 evrov. Če je treba postaviti še drog, je strošek višji in znaša okoli 150 evrov.« Povedali so še, da so cene prometnih znakov zelo različne (odvisne so tako od vrste prometnih znakov kot od uporabljenega materiala), znašajo od 25 do 463 evrov, cene montaže oz. postavitve droga znašajo od 25 do 910 evrov: »Skupna ocena škode ukradenih in poškodovanih oz. i smo se, kakšne težave imajo zaradi tega upravljavci cest, koliko tovrstna uničenih prometnih znakov tako v lanskem letu znaša okoli 118.695 evrov.« imi nesrečami Prometni znaki tudi po lastnih željah Čisto prave prometne znake lahko povsem legalno kupijo tudi fizične osebe. Znake v Sloveniji proizvaja kar nekaj podjetij, med njimi tudi Signaco iz Mengša. Tam so pojasnili, da je pri njih mogoče naročiti tako običajne kot kakršne koli druge prometne znake: »Uporabimo lahko različne fonte črk, vstavimo slike ali napise po obodu ...« Cena posameznega znaka je odvisna od njegove oblike in od tipa odsevnosti folije (ta je sicer predpisan glede na namen označitve, cesto in osvetljeno okolico). »Cene se gibljejo med 40 in 120 evri neto za klasične prometne znake na lokalnih in regionalnih cestah, za znake na avtocestah so cene primerno višje. Na naročen prometni znak je navadno treba čakati od enega do treh dni, pri večjih količinah do največ deset dni,« so povedali v podjetju Signaco. Načini praznovanja rojstnih dni se spreminjajo. Tisočak za znak Na DRSI podatka, da bi zaradi kraje prometnih znakov nastale kakšne posledice (npr. prometne nesreče), sicer nimajo, vendar so poudarili: »Prometna signalizacija je vedno postavljena z določenim razlogom in namenom. Vsaka odtujitev oz. poškodovanje le-te predstavlja za uporabnike cest potencialno nevarnost.« Na DRSI zato prometne znake za izrecne odredbe nadomestijo takoj po ugotovitvi pregledniške službe: »Nadalje v skladu s koncesijsko pogodbo koncesionar obvesti upravljavca ceste ter pošlje prijavo oz. poizvedbo na pristojno policijsko postajo. Naročilo za druge prometne znake pa koncesionar pošlje upravljavcu ceste, ki manjkajoče oz. poškodovane prometne znake naroči pri izbranem dobavitelju prometne signalizacije.« Poškodovanje, odstranitev, prestavitev, zakrivanje oz. kakršnakoli sprememba prometne signali- zacije, prometne opreme ter cestne naprave in druge ureditve, namenjene varnosti, vodenju in nadzoru prometa, zaščiti ceste ter preprečevanju škodljivih emisij prometa na javnih cestah, so kazniva dejanja. Zakon o cestah za fizične osebe kot povzročitelje teh dejanj predvideva globo 1.000 evrov, za pravne osebe je zagrožena globa 4.000 evrov (in še 1.000 evrov za odgovorno osebo). Prometne znake sicer lahko kupijo tudi fizične osebe, a jih ne smejo postaviti ob javnih cestah, temveč zgolj na zasebna zemljišča oz. jih uporabijo kako drugače. Za vse posege v varovalni pas ob državnih in lokalnih cestah, torej tudi za postavitev prometne signalizacije, je namreč treba pridobiti soglasje upravljavca ceste (DRSI ali občine). Na DRSI so povedali, da ljudje v »lastni režiji« največkrat postavljajo razne reklamne table in prometna ogledala, vsak tak znak pa upravljavci cest nemudoma odstranijo. Eva Milošič Foto: CG m domu nje so v resnici velika danost ca do tal pogorela stanovanjska hiša v Gradiščah 13. Sedemčlanska družina treh generacij je takrat ostala brez strehe nad glavo in praktično vsega svojega imetja, a > dočakati v novem domu. :ino smo želeli ohranise nam je mudilo tudi je del kleti že vdrl. Pri o želeli videz prejšnje, nekdanji gospodar-razširili. V tistem delu li še mansardo z otro-ii, ki je prej ni bilo.« Foto: EM ače živali, dokumente Delali so od jutra do večera. »Nekako smo se znašli, čeprav je bilo vse zelo tempirano. Vezani smo bili na čas, na ljudi, pa na materiale, ki so se sušili ... Očeta so izdali živci, mama je bila nekaj časa odsotna, jaz sem kuhala, skrbela za otroke in hodila v službo ... To je bila kalvarija. Na kaj takega nisi nikoli pripravljen. Na neki točki enostavno nisem več zmogla, dogodkom sem se samo še prepustila. Sami gradnje gotovo ne bi zmogli,« je priznala Bukškova. Mlada družina je pred požarom sicer razmišljala o gradnji nove hiše, a bodo zdaj vse tri generacije ostale pod isto streho. Na obletnico požara nazdravili novemu domu Stara starša in mlada družina so se v novo hišo preselili v začetku lanskega novembra - takoj ko so bile končane inštalacije. Opremili so jo s pohištvom, ki so ga dobili v dar, dokupili so le nekaj manjših stvari. Časa za proslavljanje vselitve ni bilo, so pa nazdra- Vseh ni mogoče našteti ... Pogorela hiša družine Maroh - Bukšek ni bila zavarovana, zato so lahko novo postavili le s pomočjo sosedov, sorodnikov, prijateljev in drugih dobrih ljudi, pa društev, humanitarnih organizacij, Občine Cirkulane, Osnovne šole Cirkulane-Zavrč itd. Skupaj s prihranki družine se je za gradnjo nabralo okoli 44.000 evrov, vrednost pomoči v obliki hrane, oblačil in drugih osebnih predmetov, pohištva, gradbenega materiala in prostovoljnih delovnih ur mojstrov pa je praktično nemogoče izračunati. Glorija Ramona Bukšek je dejala, da vseh ljudi, ki so pomagali ali finančno ali moralno, ni mogoče našteti: »Vseeno se želimo še posebej zahvaliti arhitektu Ignacu Dugarju, avtoprevozniku Jožefu Bolcarju, geodetu Slavku Zecu, gradbeniku Stanku Bezjaku in krovcu Andreju Irglu.« vili na silvestrovo. Tanja Maroh je povedala: »Na zadnji dan lanskega leta smo bili vsi čustveno zelo obremenjeni. Bolj ko se je bližala ura požara, bolj tiho je bilo ...« Bukškova je dodala: »Vseeno smo nazdravili, da imamo nov dom in da lahko gremo dalje.« Hiša je zdaj v četrti gradbeni fazi. Poleg zaključnih del družino čaka še pridobitev uporabnega dovoljenja in vris objekta v ka- sebojna podpora, zdravje, zadovoljstvo, skromnost. Človek mora ceniti to, kar ima.« Težka preizkušnja je družino veliko naučila. »Ljudje ne vedo več, kako malo je treba za zadovoljitev osnovnih človeških potreb. Vse, kar je več od tega, je materializem. Fino je, če ima človek še kaj, potrebuje pa ne,« je dejala Bukškova. Njena mama je sklenila, da je šlo za življenjsko preizkušnjo: »Ko si v stiski, te premagajo obup, jeza in gnev. Razum na trenutke odpove. Krivdo najprej iščeš pri sebi . Zakaj se je to zgodilo meni, kaj sem storil narobe? Ampak nekako nam je to uspelo prebroditi, družina je dihala kot eno. Ko si v stiski, tega seveda ne vidiš, vendar so take preizkušnje v resnici velika danost.« Eva Milošič taster, je povedala Bukškova: »Letos nameravamo v mansardi urediti sobe za tri šoloobvezne hčerke. Urediti bomo morali okolico hiše, čaka nas še veliko zemeljskih del. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so nam v stiski kakorkoli pomagali, od tu naprej bomo zmogli sami.« Marohova je dejala, da so njihovi načrti za prihodnost zdaj sila preprosti: »Složnost, razumevanje, med- Manj kot leto dni po uničujočem požaru je na istem mestu zrasla nova hiša. Foto: EM Rokomet Iz Hrvaške z mešanimi občutki Stran 14 Nogomet Slovenci s Ciprčani, Bolgari in Norvežani Stran 15 Tenis Slovenci v Mariboru s Poljaki v popolni postavi Stran 15 Atletika Medalje za mlade člane AK Ptuj ... in veterane Stran 15 Strelstvo Tadej Širec rekordno, prva zmaga za Nino Bogša Stran 16 Namizni tenis Domača ekipa s številnim podmladkom Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoiluíajtz naí na ívúovrum íjilztu! RADIOPTUJ tea- ¿filetee Foto: Črtomir Goznik Najboljša športnica v MO Ptuj v letu 2017: Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj) Športnik leta 2017 v mestni občini Ptuj Balta tretjič in Domjanova prvič Naziv najboljši športnik MO Ptuj v letu 2017 si je z ekipno medaljo na EP v Podgorici priboril Peter Balta (Aeroklub Ptuj, desno) Januar je čas za obračun dosežkov v preteklem letu tudi pri športnikih. Tisti, ki so s svojimi dosežki izstopali, ki so za te dosežke naredili največ, vložili ogromno truda in napora, pa v raznih izborih naj športnikov in športnic prejmejo tudi priznanja. V mestni občini Ptuj so jih na prireditvi v dominikanskem samostanu prejeli v četrtek, 25. januarja. Letos je v konkurenci deklet na vrhu novo ime. Po večletni prevladi ene najboljših športnih plezalk sveta Mine Markovič (lani je spremenila stalno prebivališče in ni več prebivalka MO Ptuj ali članica kluba iz MO Ptuj) se je na vrh zavihtela atletinja Veronika Domjan. Članici Atletskega kluba Ptuj in stalni slovenski reprezen-tantki je izstopajoči dosežek uspel na evropskem prvenstvu za mlajše članice do 23. leta starosti v poljskem mestu Bydgoszcz, kjer je v svoji paradni disciplini, metu diska, zasedla 3. mesto in osvojila bronasto medaljo. Dosegla je rezultat 58,48 metra. Pred njo sta se zvrstili le Nemka Claudine Vita (61,79) in Poljakinja Daria Za-bawska (59,08). Drugo mesto v konkurenci deklet je zasedla Veronikina klubska kolegica Maja Bedrač. Ta je med drugim v skoku v daljino z rezultatom 626 centimetrov osvojila 6. mesto na evropskem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v italijanskem Grosettu. Postala je tudi članska državna prvakinja v skoku v daljino in mnogoboju. Tretje mesto je zasedla teniška igralka Tamara Zidanšek, ki je lani med drugim slavila na svojem prvem turnirju z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. To se je zgodilo novembra v avstralskem Bendigu. Na WTA-lestvici je istega meseca zabeležila najvišjo uvrstitev v dosedanji karieri - zasedala je 132. mesto. Pri moških na vrhu razvrstitve ni prišlo do spremembe - lanski dosežek je ponovil padalec Peter Balta. Zanj je to že tretje tovrstno priznanje. Član Aerokluba Ptuj je lani v številčni in kakovostni konkurenci zmagal na tekmi svetovnega pokala v italijanskem Bellunu. Še večji uspeh je dosegel na ekipnem področju kot član reprezentance Slovenije, ki je nastopala na evropskem prvenstvu v Podgorici. V Črni gori se je Balta skupaj z reprezentančnimi kolegi Romanom Karunom, Borutom Erjavcem, Senadom Salkičem in Foto: Črtomir Goznik Marjan Lenartič, prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju športa Nagrajenci za leto 2017 v vseh kategorijah: Najuspešnejša športnica: 1. Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj) 2. Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj) 3. Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj) Najuspešnejši športnik: 1. Peter Balta (Aeroklub Ptuj) 2. Denis Lazar (Boks klub Ring Ptuj) 3. Aljaž Venko (Dejan Zavec Boxing) Nagrada za življenjsko delo na področju športa: - Marjan Lenartič Najuspešnejša ženska ekipa: - Teniški klub Terme Ptuj Najuspešnejša moška ekipa: - Boks klub Ring Ptuj Najuspešnejša trenerja: - Aleksander Furek (Futsal club Hiša daril Ptuj) - Matej Marin (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) Najuspešnejša srednja šola: - Gimnazija Ptuj Najperspektivnejša športnica in športnik: - Nika Šlamberger (Judo klub Drava) - Blaž Vidovič (Tenis klub Terme Ptuj) Državni prvaki v individualnih športnih panogah: - Aleš Golob (Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj) - Vito Čurin (Klub borilnih veščin Ptuj) - Luka Vindiš (Klub borilnih veščin Ptuj) - Tilen Vidovič (Brodarsko društvo Ranca Ptuj) - Marko Hozjan (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) - Matic Finkšt (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) - Kristjan Čeh (Atletski klub Ptuj) - Jurček Korpič Lesjak (Atletski klub Ptuj) - Blaž Farič (Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj) - Timi Sitar (Klub borilnih veščin Ptuj) -Dejan Duh (Klub borilnih veščin Ptuj) - Nina Duh (Klub borilnih veščin Ptuj) Najzaslužnejši športni delavci: - Štefan Vrbnjak (Ženski Odbojkarski klub GSV Zava Ptuj) - Damjan Vrabl (Kolesarski klub Perutnina Ptuj) - Jože Šeruga (Avto moto društvo Ptuj) - Darko Skok (Brodarsko društvo Ranca Ptuj) - Matija Potočnik (Strelski klub Ptuj) - Mileta Zoltan (Klub borilnih veščin Ptuj) - Selena Bombek (Kegljaški klub Drava Ptuj) - Franc Štebih (Judo klub Drava Ptuj) - Matevž Božičko (Plavalni klub Terme Ptuj) - Branko Lah (Nogometni klub Podvinci) - Matjaž Damiš (Košarkarski klub Ptuj) - Gorazd Aurednik (Plavalna akademija Kurent) Nagrade za posebne dosežke in nagrada za klube z okroglimi obletnicami: - Avto moto društvo Ptuj - 70 let delovanja - Ženski odbojkarski klub GSV Zava Ptuj -30 let delovanja - Branimir Komel - za nastop na svetovnih veteranskih igrah - Matija Brodnjak - za razvoj in popularizacijo footgolfa na lokalnem in državnem nivoju (tudi državni prvak v posamični in ekipni konkurenci) - Božena Bratuž - Vrtec Ptuj je pod njenim vodstvom večkrat prejel naziv Naj športni vrtec v Sloveniji. Matejem Bečanom veselil novega odličja na velikih tekmovanjih, tokrat je imelo bronasti lesk. Drugo in tretje mesto sta v moški konkurenci zasedla boksarja Denis Lazar (Boks klub Ring) in Aljaž Venko (Dejan Zavec Boxing). Oba sta se lani udeležila evropskega prvenstva, izgubila pa sta v uvodnih borbah. Oba sta v svojih kategorijah tudi osvojila naslov državnih prvakov, postala sta tudi zmagovalca na tekmi evropskega pokala v Slovenskih Konjicah, pri čemer je Lazar osvojil še naziv najboljšega boksarja omenjenega tekmovanja. Lazar je z ekipo BK Ring osvojil tudi državni ekipni naslov. Nagrado za življenjsko delo je tokrat prejel Marjan Lenartič, ki je kot aktivni športnik, trener in strokovni delavec pustil velik pečat v ptujskem športu. Rodil se je leta 1947 na Ptuju. Kot ciciban se je najprej v Društvu za telesno vzgojo Partizan spoznal z gimnastiko. V osnovni šoli se je ukvarjal še z nekaterimi drugimi športi, pri 13 letih pa je začel trenirati nogomet v Nogometnem klubu Drava. S člansko ekipo se je v sezoni 1968/1969 uvrstil v 1. slovensko ligo, v kateri je NK Drava v sezoni 1972/1973 zasedel 3. mesto. Zaigral je tudi za amatersko reprezentanco Slovenije, aktivno športno pot pa je zaključil leta 1975. Po njej je najprej treniral mlade selekcije Drave, med letoma 1977 in 1980 pa je bil tudi trener članske ekipe. Aktiven je bil v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj, deloval je v strokovnih ekipah Nogometne zveze Slovenije pri treniranju mlajših selekcij. S športom in telesno vzgojo je bil povezan tudi poklicno, saj je na prvi stopnji doštudiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. Po končanem izobraževanju je bil učitelj športne vzgoje na Šolskem centru za kovinsko stroko. Kasneje je poklicno deloval v Zvezi telesno kulturnih organizacij Ptuj, v Športni zvezi Mestne občine Ptuj in na Zavodu za šport Ptuj, v katerem je bil zadnja tri leta pred upokojitvijo tudi vršilec dolžnosti direktorja. Kot predsednik še vedno aktivno deluje v Društvu nogometnih trenerjev Ptuja, v katerem je včlanjenih okrog 160 trenerjev. Za svoje delo na področju športa je dobil bronasto Bloudkovo plaketo, priznanje Medobčinske nogometne zveze Ptuj, plaketo Nogometne zveze Slovenije in je tudi častni član Zveze nogometnih trenerjev Slovenije. Jože Mohorič, David Breznik petek • 26. januarja 2018 TV kažipot Štajerski 13 Nogomet • NK Aluminij V Kidričevo Šme iz Maribora in Klapan iz Ankarana Kidričani se pod vodstvom novega stratega Oliverja Bogatinova še naprej intenzivno pripravljajo na drugi del sezone, ko bo njihov urnik igranja tekem močno zgoščen. Sumarje namreč čaka zaostala tekma 18. kroga z Ankaranom (vodstvo tekmovanja še vedno ni določilo datuma tega srečanja), vsi krogi spomladanskega dela in za nameček še polfinalni srečanji Pokala Slovenije z Gorico. V takšen ritem srečanj se Kidričani ne želijo podati nepripravljeni in s premalo številčnim igralskim kadrom, zato v upravi kluba iščejo primerne okrepitve. Za obrambno vrsto so okrepitev našli pri državnih prvakih iz Maribora, za zvezno vrsto pa v Ankaranu. V1. ligi debitiral s 17 leti V Kidričevo tako prihaja Denis Šme, ki je bil zadnji dve leti član vijoličastih, z njimi se je lani tudi veselil naslova državnih prvakov. V Kidričevo prihaja kot posojen igralec Maribora. V mlajših selekcijah Slovenije je zbral kar 40 nastopov. I • •* v v 1 v • r Olimpija se računa na Jurcevica Mario Jurčevič se je ob začetku letošnje sezone priključil nogometašem Aluminija kot posojen igralec Olimpije. V dresu šumarjev je odigral 11 prvenstvenih in dve pokalni tekmi, trener Slobodan Grubor mu je zaupal mesto na levem bočnem položaju obrambne vrste. Jurčevič je imel z Olimpijo sklenjeno pogodbo do junija, a jo je pred dnevi podaljšal za dve leti, do junija 2020. S tem Olimpija nakazuje, da bi utegnila v prihodnje nanj resno računati, verjetno so bili tudi zadovoljni z napredkom, ki ga je kazal na tekmah v tej sezoni. Njegove predstave so bile iz kroga v krog zanesljivejše, zato bo verjetno tudi novi strateg Aluminija Oliver Bogatinov računal nanj. Jurčevič je bil član Olimpije od mladinske vrste dalje. V članski ekipi je debitiral maja 2014 (sezona 2013/14). Sezono 2014/15 je prebil na posoji v Radomljah v 2. ligi, lani pa je v dresu Olimpije zaigral na 10 tekmah. 23-letni Korošec iz Slovenj Gradca je nogometno kariero v mlajših selekcijah začel pri Rudarju, od koder se je že v mladih letih podal preko meje, v italijanski Chievo. Iz Verone se je po polletni avanturi vrnil v Slovenijo, k ekipi Kopra. Na Obali je Šme nabral prve prvoliga-ške izkušnje, premiero na prvoli-gaških zelenicah je doživel pri 17 letih pod vodstvom takratnega trenerja Milivoja Bračuna. Redno je začel za kanarčke igrati v sezoni Foto: Črtomir Goznik Dosedanji branilec Maribora Denis Šme se bo odslej dokazoval v dresu Aluminija. Denis Šme rojen: 22. 3. 1994 dosedanji klubi: Rudar Velenje, Chievo (Italija), Koper, Maribor Mihovil Klapan rojen: 27. 3. 1995 dosedanji klubi: Rijeka (mladi), Spezia (Italija), Rije-ka, Celje, Opatija, Ankaran Nogomet • NK Drava Peterica okrepitev za uspešno pomlad Nogometaši Drave se v miru pripravljajo na nadaljevanje sezone v 2. slovenski ligi. V tem tednu so se dvakrat odpravili v Dornavo, kjer so trenirali na igrišču z naravno travo, na kakršni bodo v soboto tudi odigrali pripravljalno tekmo s Celjani v gosteh. Trener Simon Sešlar ima na voljo pet novincev, ki so se ptujski ekipi pridružili v prestopnem roku. Trije izkušenejši izmed njih - Aleksander Šeliga, Mitja Rešek in Matthias Fani-mo - so bili na straneh Štajerskega tednika že predstavljeni, vsi so se med ptujskimi modrimi odlično znašli, tudi sprejem soigralcev je bil takšen, kot so si ga lahko samo želeli. Vedno nasmejani Matthias je v sredo po treningu dejal: »Na Ptuju je super, všeč mi je ekipa in tudi samo mesto - res se tukaj odlično poču- tim. So pa treningi zelo naporni ...« Z ekipo sta še dva igralca, ki bosta spomladi člana Drave, Boštjan Bizjak in Rok Pirtov-šek. Prvi je brat Lovra Bizjaka (sta dvojčka) in je nekdaj igral v 2. ligi za Šmartno, zadnjih nekaj let pa je nastopal v Avstriji, pri Kirchba-chu. Gre za 24-letnika, ki se najbolje znajde na položaju „wingerja". Pirtovšek je mlajši, letnik 1996, in je bil doslej član ekipe Simer Šampion. Za ekipo iz Celja je nastopal v vseh mlajših kategorijah, od drugega dela sezone 2013/14 pa je redni član ekipe, ki nastopa v 3. ligi sever (skupaj z Vidmom). V tej konkurenci je zbral že več kot 70 nastopov in kot igralec obrambne vrste dosegel 7 zadetkov. JM Razpored prijateljskih tekem NK Drava: sobota, 27. 1.: Celje - Drava četrtek, 31. 1.: Rogaška - Drava sobota, 3. 2.: Drava - Arne Tabor torek, 6. 2.: Šampion - Drava sobota, 10. 2.: Drava - Ljutomer nedelja, 11. 2.: Drava - Zagorac torek, 13. 2.: Drava - Mura sobota, 17. 2.: Rudar Velenje - Drava sreda, 21. 2.: Drava - Dravinja sobota, 24. 2.: Drava - Sesvete nedelja, 4. 3.: Drava - Odranci 2013/14, v Kopru pa je ostal do januarja 2016, ko so njegove odlične predstave opazili v Mariboru in ga povabili na Štajersko. To je bila za stalnega mladega slovenskega reprezentanta nova, višja stopnička v karieri. V lanski sezoni je v dresu Maribora odigral 17 srečanj, a se mu je v vmesnem času, na pripravah pred spomladanskim delom sezone, pripetila poškodba, ki ga je od igrišč oddaljila za daljši čas. Zaradi težke vrnitve v zahtevni ritem ekipe Maribora, ki se bo spomladi potegovala za naslov prvakov, so Šmeju svetovali prestop v okolje, ki do igralcev ni tako zahtevno kot mariborsko. Tako so 23-letnika povezovali z odhodom v skopski Vardar (podobno kot Kidriča, op. a.), a do realizacije tega prestopa ni prišlo. Na koncu bo skupaj s Kidričem poskušal po najboljših močeh pomagati Aluminiju do uresničitve ciljev. Kreator, ki zna tudi zadeti Naslednji zanimiv igralec, ki prihaja v Kidričevo, je Mihovil Klapan. Igralec zvezne vrste je rojen v Zadru, nogometnih veščin pa se je učil v mlajših selekcijah Reke. Tudi njega je pot zanesla k našim zahodnim sosedom, k ekipi Spe-zia Calcio. V slovenski ligi smo ga imeli pri- Nik Marinšek ložnost spoznati v dresu Celja v sezoni 2015/16 in nazadnje v dresu Ankarana v sezoni 2017/18. V obeh omenjenih ekipah je skupno zbral 33 nastopov, nazadnje je za Ankaran dosegel tudi tri zadetke. Marinšek podpisal za člane Nik Marinšek je novi igralec iz Nogometne šole Aluminija, ki je podpisal profesionalno pogodbo (triletno) s klubom iz Kidričevega. Nik je letnik 1999 in igra na mestu ofenzivnega vezista. Nogometno pot je začel v NK Dravinja v domačih Slovenskih Konjicah. „Lahko bi že prej prestopil v druge klube, vendar sem vedno mislil, da je še prehitro. Kasneje se je pojavila priložnost igranja za Aluminij, ki sem je bil vesel, saj sem že prej razmišljal o tem klubu kot dobri izbiri za moj nadaljnji razvoj," je dejal letnik 1999, ki je v Aluminij prišel s 17 leti. V mladinski ekipi je v tem času treniral pod vodstvom trenerja Bojana Flisa. Lani septembra je začel trenirati s člani, še naprej pa je igral za mladinsko selekcijo. V tej sezoni je na 15 nastopih v 1. slovenski mladinski ligi dosegel pet zadetkov. Jože Mohoric Tenis • Mednarodni turnir Visoka Španka previsoka ovira Foto: Črtomir Goznik Peterica nogometašev, ki so u zimskem prestopnem roku okrepili ursto Draue: Mitja Rešek, Aleksander Šeliga, Matthias Panimo, Boštjan Bizjak in Rok Pirtovšek. Tamara Zidanšek (179. na WTA-lestvici) je v tem tednu nastopala na ITF-turnirju v Franciji z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Prva nosilka na turnirju v mestu Andrezieux-Boutheon (približno 10.000 prebivalcev) v bližini Saint-Etienna je bila domačinka Pauline Parmentier (82.). Podloga na turnirju je bila precej hitra, zato so znova imele prednost igralke z močnim servisom. V 1. krogu je Tamaro v torek pričakala domača vrstnica (letnica 1997) Harmony Tan (386.), ki se je na glavni turnir prebila skozi kvalifikacije. Ta je v 1. nizu povedla 1:3, nato pa je Tamara nanizala kar osem iger zapored 6:3, 2:0. Fran- ITF-turnir v Andrezieux-Boutheonu (60.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek - Tan (Francija) 6:3, 6:2; 2. krog: Zidanšek - Garcia-Perez (Španija) 2:6, 3:6. cozinja je še izenačila na 2:2, nato pa je varovanka trenerja Zorana Krajnca znova prestavila v višjo prestavo in se po dobri uri igre veselila napredovanja v 2. krog. Tam je v sredo igrala s Španko Georgino Garcio-Perez (199.). 25-letnica je v 1. krogu ugnala 2. nosilko Jano Cepelovo (110.), s čimer je nazorno pokazala svojo moč. To je demonstrirala tudi proti članici TK Terme Ptuj . V dvoboju, ki je trajal manj kot eno uro, je dosegla kar 9 asov in še vsaj enkrat toliko servis winerjev. »Španka je visoka 187 centimetrov in jih je pri servisih odlično unovčila. Na tako hitri podlagi Tamari sploh ni dovolila, da bi se ji približala, dopustila ji je le eno break žogico, pa še takrat je servi-rala as. To je bilo pri rezultatu 2:3 v 2. nizu, ko se je Tamari ponudila edina prava priložnost na tekmi,« je iz Francije sporočil Zoran Krajnc. Pred tekmo Pokala federacij čaka Zidanškovo še nekaj dni treninga v Franciji in nastop na turnirju v Glasgowu. JM 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. januarja 2018 Rokomet • EP na Hrvaškem Z evropskega prvenstva z mešanimi občutki Po dramatičnem zaključku prvega dela prvenstva v Zagrebu je slovenska reprezentanca v Va-raždinu poskušala preko Danske, Španije in Češke priti do čudeža. Žal so se sanje o čudežu začele rušiti po porazu z Dansko, kjer nikakor ni bilo čutiti, da je Slovenija v pravi dnevni formi. Kljub temu da sta naša vratarja zbrala dve obrambi več in da je v varaždinski Areni odmevalo »Kdor ne skače ni Slovenc«, so nas Danci po vrhunski igri rutinirano premagali. Na naslednji tekmi proti Španiji se mi je ježila koža: odlična igra v obrambi, na golu izjemen Urh Kastelic, napad tekoč in natančen ... In padla je velika Španija. Tudi vsi drugi rezultati so nam šli na roko in zadnji dan drugega dela tekmovanja je še tlelo upanje o polfinalu. Žal so naši znova zaigrali slabo in Čehi so bili celo bližje zmagi kot Slovenci. Ob tej priložnosti se moram popraviti, saj sem pred začetkom prvenstva Čehom napovedal takojšnjo pot domov, brez osvojene točke. A so me z igrami na EP navdušili in pokazali, da imajo v svojih vrstah nekaj odličnih posameznikov, ki bodo hitro nadomestili češkega super heroja Filipa Jicho. Ob nerazumljivi odločitvi EHF, da končno peto mesto ne vodi na SP v Nemčijo in na Dansko, sem bil na koncu celo vesel razpleta in remija med Slovenijo in Češko. Zamislite si naše fante, da bi morali igrati za peto mesto, za nameček proti Hrvatom. Nova selitev iz Varaždina v Zagreb, dva dneva dlje na prvenstvu in tekma brez kakršnegakoli pomena. In še tveganje kakšne izmed poškodb že itak močno načetih igralcev. Fantje lahko mirne duše pogledajo v ogledalo - nimajo si česa očitati. Ob tem si zaslužijo tudi dober počitek, zato me je po sredini tekmi s Češko šokirala informacija, da so se morali velenjski igralci Jan Grebenc, Matic Verdinek, Gregor Potočnik in Nejc Cehte svoji ekipi Gorenje pridružiti že naslednji dan, v četrtek, na treningu. Neumnost, ki jo lahko premore le bivši hrvaški selektor Željko Babic. Me prav zanima, kakšen bo odziv igralcev na klubsko in trenerjevo zahtevo . Če potegnem črto čez prvenstvo, smo znova na nekaterih tekmah dokazali, da imamo kakovostno reprezentanco, ki je na zadnjih treh velikih tekmovanjih dosegla odlične rezultate: 3. mesto na SP, 6. mesto na OI in 8. mesto na EP. Poklon, čeprav sem še vedno mnenja, da je bila za nas usodna prva tekma proti Makedoniji. Menim, da smo jo podcenili in zato bili, ne glede na številne sodniške spodrsljaje, kaznovani z izgubo boja za kolajne. Igra 7 na 5 Če sem na prvenstvu kdaj obračal oči in z očesom živčno »tik-ta-kal«, sem to v primerih, ko smo na igrišču imeli igralca več. Tukaj pa našega selektorja Veselina Vujo-vica, ki ga sicer cenim kot odličnega trenerja, ki je gladko očistil slovensko „rokometno podzemlje", na čelu z Urošem Zormanom, ne razumem. Namesto da bi naši hitri igralci imeli več prostora ob izključitvi tekmecev, je igralno polje zapolnil še z našim dodatnim igralcem. Žal mi ni uspelo najti dovolj časa, da bi naredil analizo, kaj smo z igro 7 na 5 pridobili na tem prvenstvu. Ampak bo hitro čas tudi za to zelo zanimivo poročilo. Tudi igralci se s tem načinom igranja niso strinjali, saj nam ni prineslo nič dobrega. Igra z igralcem več v polju oz. 6 na 5 je izjemno pomembna in velikokrat odloča zmagovalca tekme. Večina reprezentantov iz Celja Prav zanimivo je pogledati, v katerih klubih so današnji repre-zentanti začeli svojo športno pot. Hitro pridete do ugotovitve, da reprezentanco sestavlja skoraj polovica igralcev iz Celja (osem). Med manjšimi klubi izstopa Škofja Loka, ki pa je zaradi poškodb Jureta Dolenca in Mateja Gabra ostala le na enem mušketirju - Darku Cingesarju. Z omenjenim poškodovanim dvojcem bi Slovenija v Zagrebu in Varaždinu igrala precej vidnejšo vlogo. Velenje in Ribnica se lahko pohvalita z dvema repre-zentantoma, Ormož z enim - Markom Bezjakom. Reprezentant/klub, kjer je začel športno pot: Matevž Skok (Velenje), Urban Lesjak (Celje), Urh Kastelic (Krško), Blaž Blagotinšek (Celje), Matic Verdinek (Celje), Jan Grebenc (Ribnica), Gašper Marguč (Celje), Vid Kavtičnik (Ve- lenje), Blaž Janc (Sevnica), Gregor Potočnik (Celje), Darko Cinge-sar (Škof a Loka), Miha Zarabec (Trebnje), Marko Bezjak (Ormož), Igor Žabič (Celje), Borut Mačkov-šek (Izola), Žiga Mlakar (Celje), Patrik Leban (Col pri Ajdovščini), Matic Suholežnik (Celje), Nik He-nigman (Ribnica). Kar enajst od devetnajstih re-prezentantov igra v tujini, kjer se jim bodo v naslednji sezoni pridružili še Lesjak, Mlakar, Suholežnik, Henigman in mogoče še kdo drug. Slovenska liga bo znova »ožeta« za nekaj izjemnih igralcev. Marko Bezjak -med tri in štiri Glavno vlogo organizatorjev slovenske igre v napadu sta na tem prvenstvu imela Miha Zara-bec (Kiel) in Marko Bezjak (Magdeburg), ki sta si po navadi v 1. polčasu razdelila minutažo na srednjem zunanjem, v 2. polčasu pa odigrala večinoma skupaj, kjer je bil Zarabec srednji, Bezjak pa levi zunanji. Ob bok njima je vse Drznil sem si oceniti tudi preostale naše igralce: Skok 3,5 (35 obramb; 32 %), Lesjak 3 (17 obramb; 31 %), Kastelic 4 (22 obramb; 41 %), Blagotin-šek 4 (17 zadetkov), Verdinek 3 (4 zadetke), Marguč 3,5 (19 zadetkov), Kavtičnik 3 (15 zadetkov), Janc 3,5 (14 zadetkov), Potočnik 3 (3 zadetke), Cingesar 4 (12 zadetkov), Za-rabec 4 (23 zadetkov), Bez-jak 3,5 (13 zadetkov), Žabič 2,5 (4 zadetke), Mačkovšek 4 (18 zadetkov), Mlakar 2,5 (13 zadetkov), Leban 2 (-.), Suholežnik 3,5 (4 zadetke), Henigman 2 (1 zadetek), Gre-benc 2,5 (2 zadetka), selektor Veselin Vujovic 4. prevečkrat igral Vid Kavtičnik na desnem zunanjem. Sem mnenja, da bi moral Veselin Vujovic na desnem zunanjem več uporabljati hitrega in zvitega Blaža Janca, kar se je pokazalo tudi kot dobi-tna kombinacija na tekmah proti Nemčiji in Španiji. Bezjak je na šestih tekmah prvenstva na igrišču prebil 179 minut (največ 285 minut Darko Cin-gesar) in ob 59 % metu dosegel 13 zadetkov. Ormožan na začasnem delu v Magdeburgu je uspešno realiziral vse tri sedemmetrov-ke. Igro Bezjaka na prvenstvu bi ocenil med tri in štiri. Nikakor, mogoče tudi zaradi čudnih rošad Vujovica, ki je tudi bolj naklonjen Zarabcu, ni našel konstante in je nihal iz tekme v tekmo. Od odličnih (Nemčija, Črna gora, Španija) do povprečnih predstav (Makedonija, Danska, Češka). Sem pa mnenja, da je „Maestro" na Hrvaškem odigral precej bolje kot igra v letošnji sezoni v Bundesligi. Cene kart določa EHF Cene kart na Hrvaškem so bile občutno predrage in zato ni čudno, da so bile dvorane včasih napol prazne. Cene so se gibale od 150 (20 EUR), 300 (40 EUR) in tudi do 500 kun (70 EUR). Pišem za prvi in drugi del tekmovanja. In seveda sem v Varaždinu pristopil v pisarno „Ticket office" in povprašal organizatorje, kdo je določal ceno kart. Ali H RS (Hrvaška rokometna zveza) ali EHF (Evropska rokometna zveza). Odgovor je bil EHF. Hiter izračun pokaže, da je posameznika ogled šestih tekem v Zagrebu in Varaždinu ob najcenejših kartah stal najmanj 180 EUR. Dodajmo še, da na tekmi ne gre brez piva (0,5 l je 3 EUR) ter hotdoga (3 EUR) in hitro vidiš, da je obisk EP drag šport, čeprav je od Ormoža oddaljen le 20 minut vožnje po prometnih pravilih. Uroš Krstič Fotografije: Martin Novosel, Varaždinske vijesti petek • 26. januarja 2018 TV kažipot Štajerski 15 Atletika • Prvenstvi Slovenije y Sest medalj za mlade atlete Žan Ritlop (u sredini) je na Pruenstuu Slovenije slauil u skoku u daljino med letniki 2005 in 2006. V Atletskem klubu Ptuj pod vodstvom trenerjev Gorazda Rajherja, Aleša Bezjaka in Žive Sabo raste nova nadarjena generacija atletov, ki je svoj potencial pokazala na Prvenstvih Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke letnikov 2005, 2006, 2007 in 2008. V Celju so tekmovali starejši, ki so se iz knežjega mesta vrnili s tremi medaljami. Na najvišjo stopničko je stopil Žan Ritlop, ki je v skoku v daljino za zmago dosegel znamko 488 centimetrov. V isti disciplini je bila tretja Zoja Sluga z daljino 445 centimetrov. Prav tako tretji je bil Marcel Merc v sprintu na 60 metrov s časom 8.91 sekunde. Številčnejša je bila ptujska mlajša zasedba na prvenstvu v Slovenski Bistrici, ki je tudi osvojila tri medalje. Zlate se je v skoku v daljino med letnicami 2008 veselila Taja Pučko, katere zmagovalni skok je bil dolg 430 centimetrov. V skoku v daljino je bil tretji Nik Staj-nko med letniki 2007 s skokom 377 centimetrov. Med letniki 2008 je Lan Žitnik Rogelj osvojil tretje mesto v teku na 50 metrov s časom 7,94 sekunde. Na Prvenstvu Slovenije v dvorani za pionirje in pionirke letnikov 2007 in 2008 so iz AK Ptuj zelo solidno tekmovali še Mitja Miklaužič, Bor Dreven-šek. Manca Blažič, Teja Hebar, Eva Paternost, Lovro Golob. Mihaela Volgemut in Nina Bračič. Veteransko tekmovanje v Avstriji: Lorenčič in Prstec rekordno Na Odprtem veteranskem prvenstvu avstrijske Štajerske v Schielleitnu so bili znova zelo uspešni ptujski atleti veterani, saj so dosegli tri zmage in eno drugo mesto. Predsednik AK Ptuj Aleksander Lorenčič je zmagal v teku na 50 metrov v kategoriji M-35 z novim državnim rekordom 6,64 sekunde. V isti starostni kategoriji M-35 je Boštjan Kozel osvojil drugo mesto v suvanju 7,26 kilogramov težke krogle z rezultatom 10,00 metra. Ponovno se je izkazal Marko Sluga, ki je slavil v M-80, potem ko je 3-kilogramsko kroglo najdlje vrgel 9,87 metra. Nov absolutni rekord Slovenije je v kategoriji M-60 s petkilogramsko kroglo dosegel Miki Prstec, saj je orodje sunil 14,41 metra. Po uspešnem nastopu v Avstriji se ptujski atleti pod vodstvom trenerja Milana Cimermana pripravljajo za dvoranska prvenstva Hrvaške, Madžarske in Slovenije, medtem ko bodo marca tekmovali še na dveh največjih veteranskih tekmovanjih: na balkanskem prvenstvu BAMACS v Beogradu in na evropskem prvenstvu EMACI v Madridu. David Breznik Ptujski atletski ueterani na tekmovanju u Austriji Športni napovednik Rokomet • 1. A SRL (m) 11. KROG: Zagorje - ŽRK Ptuj (v soboto, 27. 1., ob 18.00 v Zagorju). Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) 13. KROG: ŽOK Ljutomer - ŽOK GSV Zava Ptuj (v petek, 26. 1., ob 20.00 v Ljutomeru), Benedikt - Swatycomet Zreče (v soboto, 27. 1., ob 18.00). Futsal • 2. SFL 13. KROG: FC Hiša daril Ptuj - KMN Velike Lašče (v petek, 26.1., ob 20.15 v ŠD Center), FSK Stripy - KMN Tomaž Šic bar (v soboto, 27.1., ob 19.00 v Škofji Loki). Namizni tenis • 1. SNTL (m) 13. KROG: ŽNTK Maribor - NTK Ptuj (v soboto, 27.1., ob 17.00 v mali dvorani Tabor). 1. SNTL (ž) 13. KROG: NTK Ptuj - NTK Vesna (v soboto, 27.1., ob 17.00 v dvorani Mladika). 2. odprti turnir za člane/članice (U-21) in mlajše kadete/kadetinje v Kidričevem V športni dvorani Kidričevo bosta v nedeljo, 28.1., v organizaciji NTK Kidričevo potekala odprta turnirja Republike Slovenije za člane in članice do 21. leta starosti (letniki 1997 in mlajši) in za mlajše kadete/kadetinje (letniki 2005 in mlajši). Začela se bosta ob 10. uri, pravico nastopa pa imajo vsi igralci, ki so registrirani za slovenske ali tuje klube. Mali nogomet • Liga Generali PARI 9. KROGA (v nedeljo, 28.1., v dvorani Center): ob 12.00: Andiamo Pizza Tesars. Strgar - ŠD Destrnik Virtuozi; ob 12.40 Bar Kavalo - Draženci; ob 13.20: ŠD Selan Gradbeništvo St. Klajnšek-EHM Team; ob 14.00: RC Trcko - Poetovio Plindom 0807300; ob 14.40: ŠD Rim - Gostilna Rajh Draženci. Nogomet • Prijateljska tekma Aluminij - Kapfenberg (petek, 26.1., ob 14.00) JM Nogomet • Liga narodov Slovenci s Ciprčani, Bolgari in Norvežani Slovenska nogometna reprezentanca je na žrebu v Lozani dobila tekmece v novoustanovljeni Ligi narodov. Nekdanji finski nogometni zvezdnik Jari Litmanen je Slovenijo izžrebal v skupino 3. lige C, kjer bodo igrali še Ciper, Bolgarija in Norveška. »Naš cilj bo 1. mesto« V slovenskem taboru so z žrebom zadovoljni. »Mislim, da je skupina zelo izenačena, v njej se bo dalo tekmovati. Smo konkurenčni in sem zadovoljen s skupino,« je po žrebu dejal predsednik Nogometne zveze Slovenije Ra-denko Mijatovic' in dodal še nekaj besed o samih ciljih v tej ligi: »Če želiš napredovati skozi ligo narodov, potem je treba biti prvi v skupini. Naš cilj bo tako prvo mesto v skupini.« Selektor Tomaž Kavčič prav tako nima pripomb na žreb. »Na žreb tako ali tako nimaš vpliva. Ekipe so dobre, primerljive, toda tudi mi nismo slabi. Lahko igramo z vsako od njih,« je povedal novi selektor in nadaljeval: »Če nekje tekmuješ, mora biti cilj najvišji. Cilj bo tako prvo mesto, vem pa, da ne bo lahko. Slove- nija je sicer po trenutnem rangu Mednarodne nogometne zveze s 64. mestom tretja reprezentanca te skupine, pred njo sta Bolgarija (42.) in Norveška (58.), za njo pa Ciper (92.). Nova liga narodov, ki se bo začela septembra in so jo pri Uefi potrdili septembra lani, bo zamenjala tekmovalno in marketinško »nepomembne« prijateljske tekme. Dodaten čar tega pa je, da si bodo štiri države tudi prek lige narodov priigrale mesta za evropsko prvenstvo 2020. Prvi del skupinskega dela tekmovanja bo med reprezentančni- mi premori septembra, oktobra in novembra letos. Reprezentance v vsaki skupini bodo igrale tako doma kot v gosteh vsaka z vsako. Zmagovalca lige narodov bo dal mini turnir štirih zmagovalcev skupin lige A s polfinalom in finalom. Turnir bo junija 2019. Zadnjeuvr-ščene ekipe iz vsake skupine in lige bodo nazadovale v nižjo ligo (štiri iz A v B, štiri iz B v C in štiri iz C v D), zmagovalke pa bodo napredovale (iz D v C, C v B in B v A). Bo pa liga narodov dala tudi štiri udeleženke evropskega prvenstva 2020. V tradicionalnih kvalifikacijah si bo EP priborilo 20 reprezentanc, preostale štiri pa bodo dali zmagovalci lig A, B, C in D v ligi narodov. sta Sestava skupin Lige narodov Liga A: - skupina A1: Nizozemska, Francija, Nemčija - skupina A2: Islandija, Švica, Belgija - skupina A3: Poljska, Italija, Portugalska - skupina A4: Hrvaška, Anglija, Španija Liga B: - skupina B1: Češka, Ukrajina, Slovaška - skupina B2: Turčija, Švedska, Rusija - skupina B3: Severna Irska, BiH, Avstrija - skupina B4: Danska, Irska, Wales Liga C: - skupina C1: Izrael, Albanija, Škotska - skupina C2: Estonija, Finska, Grčija, Madžarska - skupina C3: Ciper, Bolgarija, Norveška, Slovenija - skupina C4: Litva, Črna gora, Srbija, Romunija Liga D: - skupina D1: Andora, Kazahstan, Latvija, Gruzija - skupina D2: San Marino, Moldavija, Luksemburg, Belorusija - skupina D3: Kosovo, Malta, Ferski otoki, Azerbajdžan - skupina D4: Gibraltar, Liechtenstein, Armenija, Makedonija Tenis • Davisov pokal Naši tenisači v Mariboru nad Poljake z najmočnejšo postavo Slovenska teniška reprezentanca bo na tekmi druge evroa-friške skupine Davisovega pokala s Poljsko v začetku februarja nastopila v najmočnejši zasedbi. Kapetan Miha Mlakar bo lahko računal na Aljaža Bedeneta, Blaža Kavčiča, Blaža Rolo, Nika Razborška in Toma Kočevarja Dešmana. Najvišje uvrščeni Slovenec na lestvici ATP je Bedene na 51. mestu, Kavčič je 106., Rola 192., Razboršek 829. in Kočevar Dešman 830. Dvoboj Slovenije in Poljske bo 3. in 4. februarja v športni dvorani Lukna v Mariboru. Ta že dobiva teniško podobo, igrišče bo imelo trdo podlago s točno specifikacijo "super soft doppio", so sporočili iz teniške zveze Slovenije. Vstopnice za posamezni dan stanejo 7 evrov, dvodnevne pa 10 evrov; na voljo so na Petrolovih bencinskih servisih ali jih naročite preko Eventima. Poljski kapetan Radosav Szymanik oziroma poljska teniška zveza sta potrdila prijavo Kamila Majchrzaka (199. na lestvici ATP), Huberta Hurkacza (231.), Micha-la Prsysiežnyja (480.) ter za igro dvojic Lukasza Kubota (1. na ATP med dvojicami) in Marcina Mat-kowskega (47. na ATP med dvojicami). Vsekakor bodo ljubitelji tenisa iz Spodnjega Podravja imeli lepo priložnost v živo spremljati nastope najboljših igralcev, kar jih v tem trenutku premore Slovenija. Še posebej bo akcija zanimiva zaradi vrnitve najvišje uvrščenega Slovenca na ATP-lestvici Aljaža Bedeneta pod okrilje matične države, saj je v zadnjih letih zaman poskušal pridobiti pravico nastopa za reprezentanco Velike Britanije. Pričakovati je tudi velik obisk Ptujčanov in okoličanov, ki bodo podprli Ptujčana v ekipi - Blaža Rola. UR, sta Foto: Črtomir Goznik Aljaž Bedene in Blaž Rola sta lani že združila moči na challneger turnirju v Portorožu, tokrat bosta skupaj v slovenski ekipi za tekmo Davisovega pokala proti Poljakom. 16 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. januarja 2018 Strelstvo • 4. turnir državnih mladinskih lig - Ormož Tadej Širec rekordno, prva zmaga tudi za Nino Bogša Minulo soboto je v Ormožu na 4. turnirju mladinskih državnih lig z zračno puško in pištolo tekmovalo 285 mladih strelcev, ki so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov, še posebej pa veseli rekordni izplen odličij za mlade in perspektivne strelce iz Spodnjega Podrav-ja. Slednji so na prvem domačem turnirju v sezoni (drugi bo ligaški zaključek v marcu v Kidričevem) dosegli dve posamični in eno ekipno zmago, tri posamične bronaste kolajne in eno ekipno ter še nekaj visokih uvrstitev, tik za najboljšimi. Ptujski mladinci slavili prvič v sezoni Ptujski mladinci s pištolo so s 1097 krogi postavili svoj ekipni rekord v sezoni, starega so izboljšali kar za 42 krogov, in v odsotnosti letos prepričljivih Škofjeloča-nov (povprečje 1108) prvič letos zmagali s prednostjo 23 krogov pred Brežičani (1074). Med posamezniki se je, po odsotnosti v prvi polovici sezone, na strelišče znova vrnil nekdanji kadetski in mladinski državni prvak, Ptujčan Tadej Širec, in prepričljivo zmagal z rekordnim rezultatom v sezoni - 379 krogov. Veliko ptujsko zmagoslavje na 4. turnirju je na 3. mestu dopolnil še drugi Ptu-jčan Rok Bezjak, ki je z osebnim rekordom v sezoni, s 371 krogi, prvič posegel med najboljše in za tri kroge zaostal za Brežičanom Anžetom Gmajničem. Vodilni v skupnem seštevku, Škofeločan Matija Demšar (367), je tokrat presenetljivo ostal brez odličja na 4. mestu, dobro streljanje pred domačimi navijači pa je pokazal tudi miklavški strelec in mladinski reprezentant Žan Bogša, ki je s 364 krogi osvojil 5. mesto, v skupnem seštevku pa zaseda 3. mesto, za vodilnima Demšarjem in Gmajničem, Rok Bezjak je kot najboljši Ptujčan šesti. Foto: Strelska zveza Slovenije Ptujski mladinci so v Ormožu dominirali in dosegli dvojno zmago, med posamezniki pa je z rekordnim dosežkom 379 krogov vrnitev na strelišča odlično uspela Tadeju Sircu, bronasto odličje pa si je priboril še drugi Ptujčan Rok Bezjak. Med dekleti je drugič zapored zmagala Anja Prezelj (375) iz Železnikov in se z drugouvrščeno Klaro Smolič (362) izenačila na vrhu skupnega seštevka. Ptujčan-ka Vita Volgemut je potrdila svoj povprečni rezultat v sezoni (347) in na četrtem mestu za odličjem in Brežičanko Urško Gmajnič zaostala le za tri kroge. V skupnem seštevku je napredovala na tretje mesto. ■ v* v • Juršincani na stopničkah, zmaga za Nino Bogša V kadetski konkurenci s pištolo so si prvo ekipno odličje v sezoni -bronasto - priborili juršinski strelci, ki so bili blizu temu dosežku že nekajkrat v sezoni. Z 959 krogi so zaostali le za Brežičani (974) in zmagovalci iz Rečice pri Laškem (1034). Ptujčani so po dveh tretjih mestih tokrat streljali slabše od tekmecev in osvojili sedmo mesto z 892 krogi. Med posamezniki je še tretjič v sezoni zmagal aktualni ligaški prvak iz Rečice pri Laškem Dejan Jager, med Ptujčani pa se je naj- višje uvrstil Marsel Krajnc (347) na peto mesto, Miklavževčan Žan Habjanič je bil 8. (339), 9. Ptujčan Gregor Kolarič (328), 14. Juršin-čan Nejc Horvat (282) in 18. Ptujčan Klemen Vidovič (217). Med dekleti je zablestela domačinka Nina Bogša in tokrat s 350 krogi dosegla prvo zmago v sezoni. To ji je v odsotnosti letos najboljših dveh Brežičank Sare Ščuri in Pije Srpčič prineslo tudi vodstvo v skupnem seštevku. Zelo dobro sta se odrezali tudi juršinski strelki: mlajša od sester Lajh, Blažka, je s 339 krogi osvojila svoje prve stopničke v sezoni in dve leti starejšo sestro Julijo premagala za en krog. Drugo odličje v sezoni je zaradi ponesrečene druge serije (73 krogov) zgrešila domačinka Kovinarja in še v lanski sezoni juršinska strelka Sandra Kumer, ki je s 331 krogi osvojila 5. mesto, v skupnem seštevku pa zaseda 4. mesto. Tudi domačini do odličja V mladinski konkurenci s puško so pričakovano novo ekipno zma- go dosegli Trzinci (1226,1) pred Rušani (1207,1) in Kočevci (1185,2). Kidričani so dosegli 1164,3 kroga in osvojili šesto mesto. Med dekleti je prvo bronasto odličje v sezoni osvojila domača Kovinarjeva strelka Nuša Žnidarič (408,7), ki z dobrim dosežkom potrjuje odlično pripravljenost in visoke uvrstitve iz predhodnih mednarodnih tekmovanj. Zmagala je Rušanka Urška Hrašovec (412,2) pred Po-stojnčanko Ajdo Kerlatec (410,0). V moški konkurenci je tretjo zaporedno zmago dosegel vodilni v skupnem seštevku, Nejc Klopčič (411,2) iz Trzina. Zelo blizu najboljšim sta bila tudi ormoška strelca Tovarne sladkorja Aljaž Čučko (402,6), ki je streljal prvič v sezoni in osvojil visoko šesto mesto, ter Matija Ambrož (399,1) na devetem mestu. Med Kidričani je bil najboljši Ivo Cicmanovič Zimet (394.6) na 15. mestu, Tilen Vuk (386.7) in Žan Gojkošek (383,0) sta osvojila 19. in 21. mesto, vito-marški strelec Jan Soto Vargas pa je s 375,3 kroga osvojil dve ligaški točki za 24. mesto. Pionirji in pionirke Kovinarja na šestem in petem mestu V najmlajši konkurenci pionirjev s serijsko zračno puško so domačini Kovinarja (504) osvojili šesto mesto in za odličjem zaostali za 12 krogov, zmagali so Trzinci (542), pred Kočevci (519) in Kisovcem (516). Med posamezniki je drugo zaporedno zmago dosegel Jeseničan Anton Korbar (186). Med ormoškimi strelci je bil tokrat najboljši Jan Dogša (169) na 24. mestu, Benjamin Nino Kovačec (168) in Domen Fafulič (167) sta osvojila 27. in 29. mesto, novinca Enej Ma-jerič (138) in Adam Ciglar (116) pa sta pristala na 55. in 56. mestu. Med pionirkami so ormoške novinke Kovinarja Nika Zidarič (169), Ina Voljč (161), Eva Horvat (157), Brina Voljč (156) in Tina Pre-jac (138) osvojile 14., 24., 29., 30. in 35. mesto. Zmagala je Manca Košir (183) iz Gorenje vasi, ekipno zmago so slavile Trzinke (528), Or-možanke Kovinarja (486) pa so si na prvi ekipni tekmi v sezoni priborile peto mesto. Simeon Goric Foto: Strelska zveza Slovenije V Ormožu je prvo zmago v sezoni med kadetinjami slavila miklavška strelka Nina Bogša, prvo odličje v sezoni pa si je priborila juršinska strelka Blažka Lajh. Judo novički Pohorski bataljon: Maroh do drugega mesta V Slovenski Bistrici je pretekli teden potekal tradicionalni turnir Pohorski bataljon, na katerem je v konkurenci članov, kadetov in ka-detinj nastopilo 142 tekmovalcev iz 35 klubov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške in Rusije. Nastopili so tudi predstavniki J K Gorišnica in J K Drava Ptuj, izmed katerih je najvidnejšo uvrstitev dosegel Gorišničan Luka Ma-roh, ki je v konkurenci kadetov v kategoriji +90 kg osvojil 2. mesto. Uroš Tajhman (-100 kg) in Damijan Fras (+100 kg) iz JK Gorišnica sta v svojih manj zasedenih kategorijah pri članih zasedla 3. mesti. Iz JK Drava Ptuj sta nastopila Rene Kloar pri kadetih (-66 kg) in Tomi Milošič pri članih (+ 3 kg). Milošič je v konkurenci 20 tekmovalcev dosegel eno zmago in dva poraza, s katerima je obstal v drugi polovici uvrščenih. Kloar je obstal v repesažu in ostal brez uvrstitve. Ptujskim judoistom šest medalj v Velenju Mladi judoisti JK Drava Ptuj starostne kategorije U-10 so se v soboto udeležili turnirja v Velenju. V različnih težnostnih kategorijah s po tremi do osmimi tekmovalci so se odlično odrezali, saj so za osvojili šest medalj. Zlati sta osvojila Maruša Frank in Mia Jovanovic', srebrni Anej Hrženjak in Lara Sledič ter bronasti Klara Hvaleč in Aneja Vidovič. JM,DB Mladi Člani JK Draua Ptuj na tekmovanju u Velenju Namizni tenis • NTK Cirkovce Domača ekipa s številčnim podmladkom V Cirkovcah so pred leti ustanovili namiznoteniški klub z namenom vzpodbujanja tega športa in prispevanju k razvoju te športne panoge. Glavna prioriteta NTK Cir-kovce je zagotavljati kakovostno, strokovno in nadzorovano delo z otroki in mladostniki. Zgodba s člansko ekipo v državni ligi se je začela z domačimi igralci v 3. ligi, največji uspeh pa je po dveh zaporednih napredovanjih v višjo ligo zabeležila v sezoni 2014/15, ko je osvojila 6. mesto v 1. moški ligi. Takrat je bila v občini Kidričevo proglašena za ekipo leta. Tudi ženska članska ekipa je v sezoni 2016/17 v 2. slovenski ligi končala na 2. mestu, ekipa kade- tinj pa osvojila odlično 3. mesto na ekipnem državnem prvenstvu. Mlajše kategorije Tudi v mlajših kategorijah so zlasti igralke (kadetinje) uspešno nastopale na državnih in medna- rodnih tekmovanjih, pri tem je največji klubski uspeh med posamezniki dosegla Ina Unger, ki je v sezoni 2014/15 osvojila zaključni masters najboljših 16 igralk Slovenije. Trenutno najboljša mlajša igralka Zoja Žolek med mlajšimi kadetinjami zaseda 7. mesto v državi. »V NTK Cirkovce trenutno vadi več kot 20 otrok, ob njih pa še člani moške ekipe in številni rekreativni igralci - skupaj blizu 50-članska zasedba. Treningi namiznega tenisa in vaj za razvoj osnovnih motoričnih sposobnosti potekajo v telovadnici Osnovne šole Cirkovce vsak delovni dan. V klubu svoje znanje na igralce prenašajo trenerji Darko Hergan, Danilo Piljak, Žan Napast, Tomislav Džankič in Urban Ovčar. Vsi člani kluba s prostovoljnim delom in ob pomoči občine Kidričevo ter lokalnih simpatizerjev si prizadevamo zagotoviti optimalne pogoje dela ter skrbeti za rast in razvoj kluba. NTK Cirkovce je več zaporednih let uspešno organiziral številna namiznoteniška tekmovanja na državni in regijski (severovzhodna regiji) ravni,« je povedal predsednik kluba Tomaž Ferenčič. UR V letošnji sezoni moška ekipa v 3. ligi po polovici odigranih tekem z 8 zmagami in le 2 porazoma trenutno zaseda 3. mesto. Ekipo sestavljajo Darko Hergan, Žan Napast, Tomaž Strelec, Jaša Lozinšek in Tomaž Ferenčič. NTK Cirkouce se lahko pohuali s številčnim Članstvom. petek • 26. januarja 2018 Šport, poslovna sporočila Štajerski , 1T ZIMSKA PONUDBA KURIV M ARBOREKOLA1. Rrprplačni telefon:, 0808240 SESTAVA: Smreka: 100% Kur. vr.: od 16,5 do 19 MJ/kg pepel. :do 1,2% Smreka CENA V SKLADIŠČU: T 7 6 3.30€ = Q. 1000 kg 224,31€ PALETA 1050 kg 235,52€ CENA Z DOSTAVO: 3,52€ ! Q. 1000 kg 234,97€ PALETA 1050 kg 246,40€ ^ M o 20. 05 ŠIFRA , kviz 20.55 MILIJARDE, 10. del, nadalje-EHJ vanka 22. 00 ODKRITO 22.50 DNEVNIK 3 23.05 Šport / 23.09 Vreme / 63.11 Kulturna poročila / 23.25 Odtenki modre / 6.05 Dr. Blake / 0.55 Don Matteo / 1.45 Družinski zdravnik / 2. 30 Ponovitve / 6 .35 Dr. Oz / 6.20 Ženske, zaupno! / 5.10 Pri nas doma 20.00 HITCH: ZDRAVILO ZA SODOB-IM9 NEGA MOŠKEGA Hitch, komedija, ZDA (2005) 22. 00 SPIELBERG IM9 Spielberg, dokumentarni film, ZDA (2017) 0.25 NEVARNOSTIZGLOBINE IM9 The Shallows, srhljivka, ZDA (2016) 1.50 Črni labod, srhljivka, ZDA (2010) / 3.40 Iskanje Fellinija, drama, ZDA (2016)/5.25 Filmi in zvezde 20.00 ANANAS EKSPRES EH Pineapple Express, akcijski film, ZDA (2008) 22.00 GANGSTERSKA ENOTA IM9 Gangster Squad, akcijski film, ZDA (2013) 0.00 ŠUPLJE PRIČE: ZDEJ TE JE, IM9 A ZDEJ TE NI Šuplje priče: Zdej te je, a zdej te ni, komedija, Slovenija (2015) 1.55 Bitka na Neretvi, drama, kopr. (1969) / 4.55 Nočniprogram 16.30 FORMULA E: Santiago, pregled 17. 00 Smučarski teki / 17. 25 Olimpijske igre / 17.35 Nordijska kombinacija / 17. 55 Olimpijske igre / 1 8. 00 Smučarski skoki / 18. 55 Novice / 19. 00 Olimpijske igre / 1 9. 05 Snooker /19.45 Snooker / 22.55 Olimpijske igre / 23.30 Novice /23.35 Smučarski skoki/0.25 Olimpijske igre / 0.30 Kolesarstvo 19.00 NOGOMET: Španski pokal: polfinale, pon. 20.55 Nogomet: Španski pokal: polfinale, prenos / 23.00 Nogomet: Italijanska liga: Chievo - Juventus, pon. / 0.45 Nogomet: Italijanska liga: Milan - Lazio, pon. / 2.30 Nogomet: Italijanska liga: Roma - Samp-doria, pon. / 4.15 Nogomet: Italijanska liga: Stats Weekly, pon./4.30 Nogomet: FIFA Football Show, 98. oddaja, pon. 18.00 KOŠARKA: Evroliga - 21. H krog: CSKA Moskva - Real Madrid, prenos 20.00 NBA Action / 20.45 Futsal: Evropsko prvenstvo 2018: Srbija - Italija, prenos / 22.15 Premier liga, pregled kroga / 23.15 Košarka: Evroliga - 21. krog: Olympiacos - Fener-bahce / 0.40 Futsal: Evropsko prvenstvo 2018: Poljska -Kazahstan / 1.55 Tenis: WTA Premier St. Petersburg HT 2 7.00 Otroški program / 11.35 Umor, je napisala / 12.24 Hes-tonove britanske jedi / 1 3. 22 McBride: Doktor je mrtev, kriminalka, ZDA (2005) / 14.55 Notranji oblikovalci: Veliki izziv / 16. 00 Regionalni dnevnik / 16. 45 Lov: Največji izziv / 17. 38 V istem loncu / 18.28 Stipe v gosteh /19.03 Kronike Matta Hatterja/ 19.30 Poprock.hr / 20.05 Ženske, zaupno! / 21.00 Sonja in bik, komedija, Hrvaška (2012) / 22.50 Zločinski um / 23.35 Brooklyn 9-9 / 0 . 05 Stipe v gosteh / 0.40 Seks v mestu 11. 05 Abulele , družinski film , Izrael (2015) / 6 2.40 Silicijeva dolina, 1. del / 13.10 Prevara / 14.05 Pr' konc sveta, komedija, VB (2013)/ 15.55 Britanija, 2. del / 16. 45 Boljše stvari /17.35 Hailey Dean: Umor, z ljubeznijo, drama, ZDA (2016) /19.00 Hailey Dean: Smrtonosna dediščina , kriminalka , ZDA (2017)/20.25 Hollarjevi, komedija, ZDA (2016)/21.55 Zaton vitezov, 8. del / 2 2. 40 Sneg, 8. del / 23.25 Nevidno zlo: Zadnje poglavje, akcijski film, VB (2016) 8. 25 Mike in Molly / 9 . 15 Razočarane gospodinje / 10.05 Kraljeva družina / 10.55 Seks v mestu / 1 2.00 Nekoč pred davnimi časi / 1 2.55 Pomlajena / 1 3. 50 Mike in Molly / 14.40 Prenova doma s Fre-derique in Carterjem / 1 5.15 Ramsay rešuje hotele / 16.00 Seks v mestu / 17.10 Kraljeva družina / 18. 05 Razočarane gospodinje / 1 9. 00 Celo noč pokonci / 20.00 Mike in Molly / 21.00 Talenti v belem / 22.00 To smo mi / 12.55 Seks v mestu / 0.00 Kraljeva družina / 0.50 Razočarane gospodinje 1. 30 Alpsko smučanje / 2 . 30 gomet / 3. 00 Snooker / 4. 30 Alpsko smučanje / 5.30 Nogomet / 6.00 Kolesarstvo / 7.00 Smučarski teki / 7. 30 Alpsko smučanje / 8. 30 Tenis / 9. 30 Nordijska kombinacija / 10.00 Smučarski teki / 10.30 Nogomet / 11.00 Alpsko smučanje /12.00 Tenis/13.00 Kolesarstvo / 14.00 Snooker /14.45 Snooker: German Masters, Berlin / 1 8. 00 Kolesarstvo / 19. 00 Nogomet / 19. 30 Tenis / 20.25 Novice / 60.30 Kolesarstvo / 23.30 Kolesarstvo / 0.30 Snooker 11. 45 Nogomet: Italijanska liga: SPAL - Inter / 6 3.30 Nogomet: Italijanska liga: Chievo - Juventus / 15.15 Nogomet: Italijanska liga: Milan - Lazio / 17.00 Nogomet: Španski pokal: Polfinale / 1 9. 00 Nogomet: Francoski ligaški pokal: Polfinale: Rennes - PSG / 20.45 Rokomet: SEHA Liga: Meshkov Brest - Vardar / 22. 30 Nogomet: Italijanska liga / 23.00 Nogomet: Španski pokal: Polfinale / 1. 00 Nogomet: Francoski ligaški pokal: Polfinale: Monaco - Montpellier Reli / 9 . 00 Košarka / 1 1. 00 Hokej na ledu / 1 3. 00 Nogomet / 1 5. 00 Košarka / 1 7. 15 Nogomet / 1 9. 00 Rokomet / 20.45 Nogomet / 22.45 Nogomet / 1.00 Info Šport sport 15. 30 Kupi, popravi, prodaj / 16. 30 Skladiščne vojne / 18. 00 Fastbreak NBA / 18. 30 Poker /19.30 Novice / 20.00 Pikado / 23.15 Novice / 23.30 Premier League / 1.00 Erotika Otvkjoo 7.20 Postaja Fruitvale (2013) / 8.45 Raj (2013)/10.10 Zmajevo srce, akcijski film (1996) / 11.50 Državljanka Ruth, komedija (1996) / 13.35 Skrivnostno okno , srhljiv-ka (2004) / 65.10 Umazana igra, komedija (2008) / 17.00 Odrešeni, srhljivka (2014) / 18.50 Wilsonova vojna, drama (2007) / 20. 30 Smrtne obljube , kriminalka (2007) / 22.10 Usodni val, akcijski film (1993) / 23.50 Mož brez telesa 2 , grozljivka (2006) / 1. 20 Smrtna kazen (2007) / 3.05 Kaj početi v Denverju, ko si mrtev (1995) / 6.15 Državljanka Ruth (1996) 5. 45 Dnevnik / 6 . 35 Tačke na patrulji / 6 .55 PopPixie / 6.10 Najlepša leta / 8 . 20 Najlepša leta / 9.20 Moja boš /10.50 Istanbulska nevesta / 12.00 Angeli Q / 63.00 IN magazin / 13.50 Nad lipo 35 /14.00 Poročila / 14. 10 Nad lipo 35 /15.00 Najlepša leta / 67.00 Poročila / 1 7.30 IN magazin / 18.15 Angeli Q / 19.15 Dnevnik / 2 0. 15 Istanbulska nevesta / 2 1. 30 Moja boš / 22. 30 Preverjeno / 2 3. 30 Večerna poročila / 23.55 L!fe Happens , komedija , ZDA (2011) Q / 1.45 Morilec za volanom . srhljivka (2004) Q / 3.10 Puščica Q 5.25 RTL Direkt / 6.00 Opravljanje / 6.15 Legenda o Tarzanu / 6.40 Lego Nexo Knights / 7.05 Renovator / 8.15 Zamet, serija / 10.05 Lovci na nepremičnine / 11.15 Flip or flop / 11.45 Renovator./12.45 Big Brother / 13.55 Zamet, serija /15.30 Tri, dva, ena, kuhaj! / 17.30 Big Brother/18.25 RTL Vreme / 1 8.30 RTL Danes / 19.30 Opravljanje /19.45 RTL Vreme / 20.00 Big Brother / 21.15 Tri, dva, ena, kuhaj! / 23.30 Big Brother / 23.40 Blue Bloods / 0 . 35 Blue Bloods / 1.30 Morilski pari / 2.20 Blue Bloods / 2 .00 Astro show / 4.00 RTL Danes 18.00 Cas za nas /18.40 Regionalne novice / 1 8.45 Kuhinjica / 19.05 Videospot / 19.10 Videostrani / 10.00 Naj viža / 21.15 Regionalne novice / 21.20 Kmetijski razgledi / 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 18. 40 Gorenjska poročila / 19. 00 Otroška drsalna revija iz Kranja / 1 9. 45 Pravljica / 2 0. 00 Dorovi pogovori / 20. 55 Srečanje s Prešernovimi nagrajenci v Kranju / 21.40 Gorenjska poročila 17. 00 Košarka (m) /18.30 Dogodki dneva / 18. 50 Minute za kulturo / 18.55 Vižatedna/19.00 Glasbeni video spoti / 2 0. 00 Četrtkova podoknica / 61.32 Za vas z dogodkov / 2 2. 35 Dogodki dneva 15.50 Zelejni kout /16.20 Pom info / 18.00 Gnes / 18.05 Asov glasbeni izbor / 1 9.05 Pom info / 20. 00 Gnes / 20. 05 Asov glasbeni izbor / 2 1. 05 Pom info / 23.00 Gnes/23.05 Asov glasbeni izbor 18. 30 Ščepec trpkosti o panovcih / 19.00 Kunštni Prleki / 69.30 Kuhinjica / 20.00 Pomurski dnevnik / 20. 15 Ščepec trpkosti o panovcih / 2 0. 45 Kunštni Prleki / 21.15 Aktualno / 21.30 Pomurskidnevnik 8. 00 Risanke / 9. 00 Po naši deželi / 9.30 Po Sloveniji /10.30 Ku-hinjica / 17. 00 Tv reportaže / 18.00 Kuhinjica/19.00 Risanke / 20. 00 Dokumentarni film / 21.45 TED, nastopi / 62.00 Polka in majolka Neprimerno za mlajše od 15 let Z Za mlajše od 15 let priporočen ogled skupaj s starši 38 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. januarja 2018 ■r Postanite imetnik kartice zvestobe Radia-Tednika Ptuj. Izkoristite ugodnosti pri T 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj ^■TEDNIK i§Hi^ OOOOOI Janez Novak Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. * * * Lepi spomini ne bledijo! Mtae» »TO «mi IT TI_PtMl 1- I»<«U» 1Ï73 / PHO BRHAP!*SK0 POLETJE V OeClttl PTUJ Za zdravo pitno vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor ssuitDMinuicKi nuj Premalo dogovarjanja lci delegat" sistema! Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | TRADICIONALNI KONCERT RADIA AKTUAL OB DNEVU ZENA 2. marec 2018 - DVORANA STOZICE 2 0 18 PARNI VAL JAK POP DESIGN | LANA JURCEVIC | BORIS NOVKOVIC SREBRNA KRILA in VLADO KALEMBER NAJCENEJŠE VSTOPNICE V PREDPRODAJI NA VOLJO SAMO DO 31.01.2018. PRODAJA VSTOPNIC: PETROL, POŠTA SLOVENIJE, EVENTIM ^^ RADIO (§)(TUAL 3838898114427 petek • 26. januarja 2018 Za kratek čas Štajerski SS SOBNE RASTLINE avtor: H konec ^vlienja ime hčere pevke madonne začetek abecede umetnostni zgodovinar menaše kanarski, deviški, ferski, kajman-siü? gorska pot za tovarne ^VALI mešanica alkohol pijač krm nad wpavo ameriški popeviur (pat) oznaitt karlovca BRITANSKI filmski igralec (rbger) OKENCE premo-žeiue, dobiček oseba poleg mamice • 5 y isto-spolno i usmerjen moški | angleška ™ | ameriška utež star primor. nmeëni QRAZ zazrak velika tekoča voda vršilec dolžnosti amerišitt di^ja mačka nogometni klub iz I^ER-poola srbski krau (štefan) mau andrej dol1ca- . kječasov svedski proiz- pesnik vodnega hansson procesa preizkus znanja mNPIDATA pogojni veznik sredisce gorenjske anton komat velika tropska papiga kowna iz skupine aktino-idov pivski vzklik progasta afriška ^VAL DBBâMBâ klara maučec nick nolte POTEZ omlače-nih bilk renu kmetija v severni ameriki i ^CI-rmije, vznemirjanje nas psiholog m teolog [anton] Čebulnica, ki zraste do 30 m, ima temno zelene, suličaste in poševno rastoče liste, na vrhu cvetnega stebla pa je valjasto socvetje, v katerem se odpirajo dekorativni živo oranžni zetovi. Od jeseni dalje ima rastlina obdobje mirovanja. Najprej se sušijo cvetovi, pozneje začnejo listi veneti, nato pa ostane čebulica, ki jo moramo prezimiti v lončku pri temperaturi 15 °C. Čebulico pustimo pri miru. Februarja jo vzamemo iz lončka, očistimo in ponovno posadimo približno 7 cm globoko. čas cvetenja: Od marca do maja. Odstranite ovenele cvetove tako, da jih nežno potegnemo s stebla. Svetloba: Svetel prostor, ob vročem poletnem soncu senčimo. Zalivanje: V rastni dobi mora biti prst ves čas vlažna. Vlažnost zraka: Občasno pršimo. Temperatura: Povprečno toplo, pozimi najmanj 15 °C. EVERTON - nogometni klub iz Llverpoola, MULATJERA-gorska pot za tovorne živali, NEMANJA, Štefan - srbski kralj iz 12. stoletja Nasmejmo se Sendvič z mesom Na fakultetnem plesu Američan povabi Švedinjo na ples. Med plesom jo narahlo stisne in reče: »V Ameriki temu rečemo objem.« Švedinja odgovori: »Jaa, na Švedskem tudi.« Malo pozneje ji da na usta cmok in reče: »V Ameriki temu rečemo poljub.« »Jaa, na Švedskem tudi.« Proti koncu večera in po nekaj pijačah jo odpelje na travnik in se spravi k seksu: »V Ameriki temu rečemo sendvič na travi.« Švedinja pa odgovori: »Jaa, tudi na Švedskem temu rečemo sendvič, samo da damo notri več mesa.« Lahko pa bi Dopusta je konec in Francl gre na recepcijo poravnat račun. Receptor: »Imeli ste sedem nočitev za dva odrasla in dva otroka, to znese 550 € + 100 € za savno = 650 €.« Francl se takoj obrne k ženi in otrokom: »Ali je kdo šel v savno?« Vsi odkimajo, da ne. Francl receptorju: »Nobeden ni koristil savne!« Receptor: »Lahko pa bi ...« In nadaljuje: »+ 80 € za frizerski salon ... to je vse skupaj 730 €.« Francl zaripel v obraz zopet pogleda svoje tri in jih vpraša, kdo je koristil frizerja ... »Nobeden!« Francl dvigne glas: »Tole pa ne bo šlo ... kar tako nekaj računati, pa nobeden ni koristil tega!« Receptor: »Lahko pa bi .« Nato Francl potegne iz denarnice 250 € in jih da na pult pred recep-torja. Receptor: »To pa ne bo dovolj!« Francl: »250 € je samo razlika, 480 € pa ne dobiš, ker tolk košta tvoj seks z mojo ženo!« Receptor zaprepaden zajeclja: »Gospod, ampak jaz nisem seksal z vašo ženo!!!« Francl pa: »Seveda nisi, lahko pa bi ...!« Kako deluje država Učitelj vpraša v razredu: »Otroci, kdo mi lahko pove, kako funkcionira država?« Javi se Janezek: »Država je kot čezoceanska ladja. Kapitan je predsednik, ministri pa posadka, ki vodi ladjo čez nemirne valove, nevihte in druge težave.« Učitelj reče: »Zelo dobra razlaga. Kaj pa ljudstvo?« »To so potniki!« »Kaj pa delajo oni?« »Bruhajo.« Za večno skupaj Dva zaljubljenca sta se smrtno ponesrečila ravno takrat, ko sta se z avtom peljala na poroko. Ko sta prišla pred nebeška vrata, sta sv. Petra prosila, če bi ju lahko nekdo poročil v nebesih, da bosta lahko srečno skupaj živela. Sv. Peter se je strinjal in ju prosil, da počakata nekaj časa. Golobčka sta čakala celih sto let, preden je prišel župnik in ju poročil. In ko sta skupaj živela kakih petdeset let, sta ugotovila, da le ni tako dobro, da bi bila vezana za vse večne čase, zato sta prosila sv. Petra, če se lahko ločita. »Sta znorela?« je vzrojil sv. Peter. »Celih sto let sem potreboval, da sem našel župnika v nebesih, a sploh vesta, koliko časa bom iskal odvetnika?« Tedenski horoskop, 26. januar do 1. februar J OVEN (Il. 3. - IQ. 4.) Čas je, da vzamete vajeti v svoje roke in na delovnem mestu boste blesteli. Seveda pa so rezultati odvisni od vas. Oseba nasprotnega spola vam bo podarila mnogo neke dinamične energije in volje do življenja. Če boste gradili na majhnih korakih, kmalu pridejo veliki. BIK (21.4. - 20.5.) Finančno stanje bo nekoliko podobno gugalnici in uvideli boste nekaj ugodnih poslovnih priložnosti. Telesu boste morali dovajati dovolj vitaminov in mineralov, še najboljeje, da to storite v naravni obliki. Pomembno bo, da boste prisluhnili glasu srca in boste fizično izjemno aktivni. RAK (Il. ó. - II. i.) Intuitivni signali se bodo okrepili in tako bo čas, da se poslušate in uvidite, kaj je za vas prava pot. Sreča se bo mnogo bolj lesketala, če boste na zadeve pogledali s srcem. Ljudje, ki bodo prihajali v vašo bližino, vam prinašajo veselje in modrost. Potrebovali pa boste tudi notranjo umiritev. tir w LEV (I3. i. - II. S.) DEVICA (I3. S. - II. 9.) cO TEHTNICA (I3.9. -13. lQ.) Načrti se vam bodo obrestovali in korak za korakom boste napredovali v samozavesti. Na delovnem mestu pridobite možnost izobraževanja in čas bo, da pokažete svoje znanje. Pridobili pa boste možnost, da popravite določene stvari, ki vas ovirajo pri osebnem napredku. SKORPIJON (24.10. - 22.11.) Privlačile vas bodo skrivnosti in reševali boste tiste stvari, ki so vam deloma ali v celoti uganka. Bodite nekoliko zaupljivejši, kajti dobro se z dobrim vrača. Pridobili pa boste nova znanja o svetu duhovnosti. Doma vas čaka neka prenova in pričakovati je, da boste besedno bolj impulzivni. DVOJČKA Myi (21.5. - 20.6.) Zimska pravljica se bo odvijala v vašem srcu in mnogo sprememb vas čaka v ljubezni. Če ste vezani, se bodo stvari odvijale po starem, samske pa čaka mnogo priložnosti in ugodnih situacij. Nasvet mlajše ženske vam bo koristil. Razbrati je ugodne finančne iztočnice in prilive. STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) * Sledili boste svoji notranji modrosti in zdelo se bo, da so se vam vrata sreče na stežaj odprla. Odpravite se lahko na neko krajšepotovanje. Na delovnem mestu se bodo uspehi nizali v vašo korist. Notranji nemir boste občutili v komunikaciji in tako se mnogo bolj kakovostno izrazite v pisani besedi. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Vodila vas bo ljubezen. Ravno slednja vam bo pokazala pravo pot in vas ponesla v tiste dejavnosti, v katerih boste lahko živeli svoje sanje. Nakazano je, da se žarki sonca razprostirajo v prijetnih in magičnih trenutkih ljubezni. Čeprav je zunaj še zima, se v vašem srcu prebuja pomlad. P J VODNAR (Il. l. - lS. I.) Spremljalo vas bo delavno obdobje in ne boste imeli časa za počitek, ampak se morate aktivno soočiti z vsem tistim, kar vam je blizu. Po drugi strani bo v tem tednu čas, da naredite nekaj zase in se odpravite h kozmetičarki ali v savno. Srečali pa boste svojo simpatijo iz mladosti. Vračali se boste v preteklost in razmišljali o tem, kaj bi se dalo spremeniti. Toda pot je človeku v samem bistvu začrtana in dobro je, da se soočite s tistim, kar vam je dano. Na delovnem mestu se boste želeli dokazati. In vendarle vedite, da je čas, ko prihaja vaših pet minut. Foto: smesno.si Na delovnem mestu se bodo zadeve nekoliko ustavile in tako boste morali na pravilen način reči bobu bob. Seveda ne smete zadev sprejemati na silo, ampak počasi in zanesljivo. Harmonija časa vnaša prijetne trenutke in mnogo radosti. Uspehi pa se bodo lesketali v umetniških dejavnostih. RIBI (19.2. - 20.3.) Reka življenja bo tekla naprej in predajali se boste toku usode. Nekaterih stvari pač ne boste povedali naglas, ampak jih boste rajši premišljevali v svojem srcu. Znali pa se boste preleviti tako, da požanjete uspehe. In ne pozabite na svoje prijatelje, so kot vino življenja. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni astrolog 40 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. januarja 2018 mgdir:24 Poroke po novem Tanja Žagar iskreno o petju in sinu Če se boste poročili Z novim letom so začela veljati določila novega družinskega zakonika, ki urejajo sklepanje zakonskih zvez. Novosti je kar nekaj. Najočitnejša sprememba se nanaša na navzočnost prič pri sklenitvi zakonske zveze. Če bodoča zakonca to želita, sta lahko priči prisotni, lahko pa se odločita tudi za sklenitev zakonske zveze brez prič. Navzočnost prič v preteklosti je služila dokazovanju sklenitve zakonske zveze, kar pa v sodobnem času ni več nujno, saj se zakonska zveza dokazuje z izpiskom iz matičnega registra. Ker pa sta priči del tradicionalnega obreda, je ta možnost opcijsko ohranjena. Pooblaščenec ni več potreben Naslednja novost je zakonsko pooblastilo za sklepanje zakonske zveze, ki ga je družinski zakonik podelil županom kot osebam, ki uživajo poseben ugled v družbi. Ti za sklepanje zakonske zveze na območju svoje občine in v času svojega mandata ne potrebujejo več pooblastila načelnika upravne enote, saj so pooblaščeni že po zakonu, medtem ko za sklepanje zakonskih zvez zunaj območja svoje občine župani tako pooblastilo še vedno potrebujejo. Sicer pa prisotnost pooblaščenca (oziroma župana), ki da s svojim nagovorom mladoporočencema poročnemu obredu - Priče na poroki niso več potrebne. - 170 evrov znaša pavšal za sklepanje zakonske zveze zunaj uradnih prostorov. - Ob sumu, da gre za fiktivno poroko, bodo osumljeni podvrženi posebnemu ugotovitvenemu postopku. Gre za dodatno ugotavljanje resničnosti dejstev. - Stroški sklenitve zakonske zveze ostajajo nespremenjeni. Kljub porodniškemu dopustu polno zaposlena s turnejo Energična pevka Tanja Žagar, kije lani največ pozornosti pritegnila zaradi skrivnostne nosečnosti, je po krajšem porodniškem dopustu delavno skočila v leto 2018. posebno slovesen pridih, niti ni več potrebna. Zakonska zveza se namreč lahko od letos sklene tudi zgolj v prisotnosti matičarja. Goljufi še bolj pod nadzorom Kdor pa želi s poroko zgolj pridobiti ustrezen pravni status, na primer državljanstvo ali dovoljenje za prebivanje v Sloveniji, bo ob sumu, da gre za tako imenovano fiktivno poroko, podvržen posebnemu ugotovitvenemu postopku. Gre za dodatno ugotavljanje resničnosti dejstev in izpolnjevanja pogojev za veljavno sklenitev zakonske zveze. Vanj se lahko vključi tudi pridobitev podatkov drugih državnih organov, na primer policije. Možno je tudi sočasno ločeno zaslišanje bodočih zakoncev. Možnost vodenja posebnega ugotovitvenega postopka je po zakonu o upravnem postopku v primeru suma fiktivne sklenitve zakonske zveze obstajala že do zdaj, ni pa bila izrecno določena z zakonom. Stroški ostajajo enaki Medtem ko nova zakonodaja postopke na eni strani poenostavlja, pa na drugi omogoča tudi obrede, ki Foto: Profimedia doslej v Sloveniji niso bili predvideni. Družinski zakonik tako prinaša zakonsko podlago za izvedbo ponovitve slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze. Postopek je podoben kot pri poroki, le da se izvaja le vpričo načelnika upravne enote, njegovega pooblaščenca ali župana (matičar ni prisoten). Stroški sklenitve zakonske zveze (upravnega postopka) ostajajo nespremenjeni. Če obred poteka v uradnih prostorih, ki jih določi načelnik upravne enote, je še naprej brezplačen. Če se zakonska zveza na izrecno željo mladoporočencev sklepa zunaj uradnih prostorov, sta bodoča zakonca dolžna poravnati s tem nastale dodatne stroške, določene v pavšalni višini 170 evrov. Prisotnost obeh je nujna In še ena novost, ki je večina bodočih zakoncev ne bo opazila: odpravlja se možnost zastopanja enega od mladoporočencev pri obredu. Po stari zakonodaji je bila sklenitev zakonske zveze po pooblaščencu omejena na posebno utemeljene primere, na primer v primeru sklenitve zakonske zveze v visoki starosti ali pri težki bolezni. To zdaj ni več možno. Boris Blaič Na silvestrovo je zabavala množico veseljakov v Mariboru, januarja pa že pridno koncertira po Sloveniji, saj se mudi na turneji, ki jo je začela pred dnevi v do zadnjega kotička napolnjenem Kulturnem domu Krško. Tanja je bila, kot smo je vedno vajeni, tudi tokrat nasmejana in žareča. Zanimivo je tudi to, da je priljubljena pevka vsem obiskovalcem koncerta z velikim veseljem javno zaupala tudi nekaj zabavnih zanimivosti o njeni novi vlogi - vlogi mamice. »Vesela sem, da spet koncertiram, saj mi nastopi dajejo energijo, seveda pa se mi vsakič mudi domov, saj komaj čakam, da objamem sinka Karla, ki je moj največji zaklad,« je priznala poskočna pevka, ki očitno zelo dobro usklajuje materinstvo in glasbeno kariero. V prihodnjih tednih jo namreč čaka še veliko nastopov, zato bo to zanjo velika preizkušnja. N.S. Foto: Media24 ennaratonsk\Krazda\#v.^> ,VV, Dedek Wraz pa )e«Tm'en V£ aA semWW«"^;Uajotahko gledam.