avezniki dobijo v Ameriki $1.000.000.000 posojila.
Mestne noylce.
Clevclandske delavske unije so
se izrazile, da njih člani
ne bodejo štrajkali za Avstrijo.
—iPrizade vanje avstr. konzulov, da bi v Clevelandu uprizorili kake štrajke, ni imelo vspe-hat^. Clevelandu. Razne delav-sl^e iinije so sklenile, da delajo' še naprej v tovarnah, in v angleških časopisih se oglasi z velikimi črkami, da se iščejo delavci, posebno strojniki. Madžarske organizacije so imeli velikanski protestni shod proti poslaniku Dumlbi, ki se vtika v ameriške razmere, in vendar je dr. Dumba največ zaupal Mažarom, da pričnejo prvi štrajkati. [Avstrijski konzul 'Ludwig je baje oddal tožbo proti "New York World" za pol milijona odškodnine, ker ga je dotični list spravil v zvezo s štrajki in intrigami poslanika Dumbe, toda tožbo proti *Detriot Free press" pa je najbrž umaknil. Zvezini detektivi v Clevelandu pazno zasledujejo razne sumljive osebe, o katerih se sumi, da so še vedno v .službi evropskih agentov. ♦r—tKonvencija Narodne Hrvatske Zajednice je storila odločen korak proti intrigam avstrijskega poslanika Dumba. Obsodila je enoglasno njegovo infamno početje, in poslala predsedniku Wilsonu protest proti Dumbi z željo, da Dumba čimprej zgine iz Zjed. držav. j|Iadalje je konvencija jako naklonjena Jugoslaviji, in večina delegatov je imela sijajne govore v prid združenja Jugoslovanov, proč od avstrijske vlade. To je najboljši odgovor na iZottijeve napade v 'Nar. Listu'*, kjer se je trdilo, da bo konvencija sprejela avstrijsko stališče. G. Jos. Marohnič, predsednik Zajednice, je imel v torek dve uri dolg govor, ki je> privabil solze v oči skoro vseh delegatov, ko je slikal tužno stanje naše pobite domovine v Avstriji. Tihe grožnje so s$ širile med poslanstvom naroda prqti Avstriji, ki je zanetila tlko strašen požar nad svojimi narodi. V sredo je konvencija pričela ž rfednlm delovanjem.
—Svečanostni dnevi se ob-ljubujejo koncem tega tedna Clevelandu. Vršil se bo Prvi Hrvatski Vsesokolski Zlet. O-"fretajo se svečanosti, kot jih jugoslovanska develandska naselbina še ni doživela. V petek, dfet>.*zv. prispejo sokolska društva* iz vse Amerike v Cleveland. *Isti večer je komerz v Popovičevi dvorani, vstopnina prosta, vsak dobrodošel. V so-Jboto ob pol 7 zjut. je zbiranje na vrtu Hrv. Sokola na E. 40. cesti. Vaje in telovadba. Popoldne ob 3. proste vaje z glaz-bo. Ob 8. zv. vežbalna akademija v dvorani John Grdina, katero počasti s svojim prihodom tudi župan Newton D. Baker. V nedeljo zj. otb 9. se sgstanejo vsa sokolska društva na E. 67th £t. korakajo na Square, potem pa v dvorano "Češka Sine'' na Clark ave., jfjer se Vrši javna telovadba, db-Rdnpm pa slovanski koncert, "pri katerem delujejo vsa slovanska pevska društva. Pred-sedništvo Zlčta prosi Slovence, da okrasijo svoje hiše, kajti gostov bo na stotine iz vseh naselbin. Odbor Stpkolov: Ivan Žagar, Don Niko Grškovič. F, Pf Derkovič, M. Živkovič, Pa-
TT	m
vao Kovač. /
'	.v.	- .
—Stariši, ki pošiljajo svoje otroke v šolo, naj naroče svojim otrokom, da pazijo na policista, ki stoji na sredini ceste St. Clair ave. in E. 62. ceste. Ta policist ima nalogo skrbeti za otroke, da varno pridejo preko križišča. Otroci naj poslušajo tega policista, in naj ne drzneje sami preko ceste, kjer preti vedno velika nevarnost.
—'Dr. Svob. Slovenke, št. 2. SDZ priredi 3. okt. zabavni večer v Grdinovi dvorani. Prosi se druga društva, da upoštevajo.
—Clev. lastniki gledališč s premikajočimi slikami nameravajo ta teden uprizoriti neko sliko, S$er igra glavno ulogo nagn ž£pska. Sliko uprizorijo nalašč, ua preskusijo, kako daleč sme iti cenzura. Slednja je namreč prepovedala kazanje te slike, toda uprizorili jo bodejo vseeno, nakar nastane tožba.
—štiri osebe so umrle radi vročine v torek v Clevelandu. Cez dan je kazal toplomer na 96 in 98 stopinj vročine. V sredo zvečer se je nekoliko ohladilo.
—1593 oseb je vložilo prošnjo za gostilniško dbrt. V sredo je bil zadnji dan za polaganje prošnje. 205 je letos popolnoma novih prosilcev, ki dosedaj- še niso imeli gostilne. Letos je v Clevelandu 1330 sa-loonov, in po novem letu nameravajo to število nekoliko zvišati, ker se je tudi prebivalstvo pomnožilo. ,
—-John Sabo, 1292 Alain ave je v torek zvečer pred "svojim stanovanje je bil napaden od osmih roparjev, ki so mu vzeli 80 centov. Vsak ropar je dobil en dime.
v—iStefano Polondo je prišel v sredo v Cevefand in vprašal na Union Depot, kje stanujejo Italijani. Trije moški so mu uljudno pokazali pot, na Hamilton ave, pa so,ga stepli in mu odvzeli vse, kar je prinesel s seboj. .
—Clevelaridski prometni parnik "Onoko", ki je bil*na potu iz Dulutha v Toledo, je v torek se potopiL v jezeru. Na krovu je imel 110.000 bušljev pšenice.	,
—'The hydraulic Pres. Steel Co. je dobila naročila za '4.000 000 šrapnelov za rusko armado. 000 delavcev dela v tej tovarni noč in dan šrapnele, in ko bo*v nekaj tednih novo poslopje tovarne gotovo, dobi nadaljntfi 400 delavcev delo.
—38 otrok je umrlo v Clevelandu od nedelje do srede direktno na posledicah izvanred^ ne vročine. Clevelandu je pretilo v sredo pomanjkanje ledu, ker skoro vsaka družina je zahtevala led. Vozniki po privatnih hišah so prodajali le polovico toliko ledu kot so ga Stanke zahtevale.
1	. t ■
—>B!y S. Rice, sprevodnik cestne železnice, stanujoč na 9315 Union ave. je bil v sredo ponoči zbuden od svoje matere, češ, da so roparji v hiši. Potegnil je revolver in čakal v veži na roparje. Kmalu opazi na vrhu sto^njic senco. Ker na vprašanje "kdo je?" nihče ne odgovori, sproži Rice revolver. Mil otročji glas je odmev strelu. Rice hiti bližje in spozna da je ustrelil svojo lastno hčer, 6 let staro. Otrok je hodil v sanjah po hiši. v
—Clevelandski* parnik "Onoko", o katerem se je poročalo, da se je potopil nedaleč od Du-lutba, jt bil najbrž žrtev nemške zarote. Na krovu je bilo 110.000 bušljev pšenice, nafne-njene za zaveznike.
i-	. £ •■■i.-.r	tL
Boji pri (Dwinsku.
; London, 15. sept. Železnica, 1 ki veže meso Vilno in Petro-
■	grad, in katero so včeraj Nem-- ci zasedli ter s tem zagrozili
■	Petrograclu, je zopet v ruskih
■	rokah, kakor sporočajo brzo-i ,javke iz Petrograda. Vsa že-i leznišika proga od Dvinska in , Vilnle in prosta Nemcev, ki so
•	se umaknili za 6 milj nazaj.
Nemci dobivajo pomoč.
Kljub poročilom, da so Rusi
■	zopet zavzeli važno železnico i med Dvinsk in Vilno, pa priha-
■	jajo poročila iz Londona, da so dobili Nemci južno od Rige,
i 'V okraju Dvinsk, močna oja-
■	cenja, in da general Hindenburg
>	ponovno poskuša zaseti želez-
>	nico. Rusi so se zbrala zapad-
>	no od Sventziany in pričakuje
•	se v kratkem času velike bitke ; med Dvinsk in Vilno. (Mesto ! Dvinsk je označeno na mapi
•	"Dunaburg") Nemški napadi proti ruskim postojankam ob reki £>vini so vsak dan hujši.
i Vojaški kritiki v Berolinu so mnenja, da pade Riga v nekaj . dneh. Z Rigo v oblasti Nemcev, imajo slednji ugodno priliko prodirati proti Petrogradu.
Položaj v Galiciji.
Geneva, 15. sept. Brzojavka iz Černovic listu Tribuna pravi,
■	da so 'bike avstro-nemške čete pri Budzanovu pognane nazaj do Buczasa, in dk so se Avstrijci umaknili preko reke Dnje-
■	ster pri mestu Stanislav v Galiciji.
>	Petrograd, 15. sept. Ruski generalni štab naznanja: Hipna, nenavadno močna ruska
i ofenziva na avstrijskih! des-i nem krilu preti Avstrijcem, da se popolnoma umaknejo iz Rusije nazaj v Galicijo. Južno od Pripet močvirja se umikajo številne nemške čete, katere preganjajo ruski kozaki. Nemci so pri umikanju že prekora-1 čili reko Gorym. 'Avstrijske čete, ki so se umaknile preko reke Stripe, se tudi tukaj ne morejo držati ter se umikajo še bolj v notranjost. Rusi trdijo, da so tekom zadnjih treh dnij ujeli 13,000 Avstrijcev, in da čakajo številni avstrijski ujetniki za rusko bojno fronto transporta v notranjost ogromne Rusije. General Ivanov, ki zapoveduje ruski armadi proti Avstrijcem, se je poslužil bri-
>	Ijantne strategije napram av-stro-nemški armadi. Dopustii je, da so napredovali Avstrijci do trdnjav Lutsk in Dubno, kjer je mahoma planil nad avstrijsko armado pri Pripet močvirju in jo razkropil
Nemci 30 milj od Rige.
'London, 15. sept. Poročilo iz Berolina trdi, da Nemci se vedno napredujejo proti Rigi, , in maršal Hindenburg je tekom 24 ur vjel 5100 Rusov, dočim rusko poročilo temu odločno oporeka. Zajedno se je , maršal Hindenburg- s svojo armado približal Rigi toliko, da je oddaljen 30 milj od nje. Nemci nadalje trdijo, da se boji na severu in v centrumu vrši-1 jo v nemško zadovoljnost, le v Galiciji trpijo Avstrijci, in kakor se poroča, so Rusi tu razvili nenavadno živahno akcijo, ki je enaka zimskemu bojevanju Rusov, ko so prodrli do Karpatov.
Rumunjska mobilizira.
Iz IPariza so prišle vesti, da je Rumunjska odredila delno mobilizacijo svoje armade. E-nake 'brzojavke so dospele tudi iz Aten. Avstrija je zahtevala od Rumunije, da pusti skozi svoje meje armado avstrijskih vojakov, ki naj gredo Turkom na pomoč, in zajedno je Nemčija zahtevala od Turčije $40. 000.000 vojnega materijala, kar je pa Rumunija odrekla, Stb-
ska, grška in rumunjska vlada se posvetujejo skupno, kako preprečiti invazijo nemških čet, dočim je Bulgarija nevtralna, odkar je dobila od Turkov gotov del zemlje!
Na francoskem bojišču. ' Pariz, 15. sept. Na francoskem bojišču ni nikjer večjih bojev, toda na celi fronti se vrše še neprestano strašni artilerijski boji. Noč in dai^ puhajo francoski topovi šrtpnele na nemške strelne jarke.! Toda o kakem uspehu se ne ipore govoriti ne pri Nemcih, ne pri Francozih.
Dardanele pred padcem?
London, 1 . sept. 1$ Darda-nel, iz Aten in Mitilen prihajajo poročila, da Turki zažigajo vasi ob azijski obali Darda-nel ter da se pripravljajo, da se umaknejo iz svojih postojank ob Dardanelah. Turške baterije na azijski obali, so bile uničene od angleških ^opoy. Iz Mitilen se poroča, da se je zaveznikom zopet posrečilo izkr-i cati nove čete v Dflrdanele. Celo iz Carigrada, se! poroča, da zavezniki v Dardanelah napredujejo, in da vlada v Carigradu panika. Iz Aten prihaja poročilo, da je francoska tor-pedovka torpedirala neki nemški suihtnarjn, ki je operiral v Marmarskem morju.
Bitka v zraku. k Francija, na bojnem polju, 15. sept. Novi nemški zrakoplov, ki je danes pljul nad angleškimi četami v Flandriji, se je spustil v boj z angleškim zrakoplovom in po kratkem boju, je bil nemški aeroplan uničen in oba zrakoplovca ubita.
Angleške zgube v vojni.
London, 15. sept. V angleškem parlamentu se je danes uradno naznanilo, da znašajo «kupne zgube od začetka vojne do 31. avgusta 381.933 Častnikov in vojakov. Med temi jih je bilo ubitih 75.000. 250.000 ranjenih, 54.000 častnikov in vojakov pa ujetih Dumba zapusti Z. D. 22. sept?
Kodanj, 15. sept. Glasom poročil lista "Politiken" zapusti avstrijski poslanik dr .Dumba, New York 22, sept. DumJba je brzojaviJk^voj zagovor na Dunaj, toda klj-ub skrivnosti, je prišel ta zagovor v javnost, nakar se je Dumba izjavil, da ne bo prej razložil svojega stališča, dokler ne dospe na Dunaj, kjer se bo čutil varnega.
Splofoa vojaška dolžnost
London, 15. sept. Mlnister-ski predsednik Asquith bo predlagal tekom prihodnjih dnij v parlamentu novo posojilo, ki znaša $11.250.000.000. S to svoto bo shajala angleška vlada da decembra meseca. Zajedno je pa ministerski predsednik govoril o splošni vojaški dolžnosti na Angleškem in se izjavil, da ni več daleč čas, ko bo moral vsak Anglež pomagati svoji domovini.
Sumljive steklenice.
INew York, 15. sept. Na par-, niku Lapland, ki je pripeljal francoske in angleške financir-je v Ameriko, so našli danes dve ' steklenici, napolnjeni z razstrelilno snovjo. Policijski oddelek je prevzel steklenice varstvo, da dožene moč razstrelilne snovi. Sumi se Nemce, da so hoteli parnik spustiti v zrak. Zopet 77.000 Rusov ujetih.
Berolin, 16. sept. Nemško uradno porodilo naznanja, da je bilo od 1. sept. do 13. sept. 77.000 Rusov ujetih od Nemcev, in da znašajo ruske zgube nad 100.000 tekom tega časa. Rusi morajo imeti v resnici na stotine milijonov vojakov, ker jih Nemci polove vsak mesec nekaj milijonov.
. - It* »f' tt!i * • 'SifS.t . .
Preiskava prestavljena.
Washington, 15. sept. V vladnih krogih se je danes naznanilo, da bo preiskava prdti avstrijskim agentom, ki so po-vzrdčali intrige med ameriškimi delavci, preložena za ugodnejši čas, da se medtem detektivom zvezine policije da dovolj časa, da dofhijo več podatkov v roke. V zaroto proti Zjed. državam je zapletenih Še več evropskih agentov, in zarota ima tako ogromen obseg, da bo vzelo dalj časa, da se pride na sled vsem. Proti poslanikom raznih držav se sodnij-sko sicer ne bo postopalo, pač pa se bo zahtevalo njih slovo od Zjed. držav, toda pred sod-nijo pridejo konzuli in konzularni agentje Avstrije in Nem-s čije.
Avstrija ne odgovori.
V diplomatičnih krogih Wa-sliinktona se*)je zatrdilo, da Avstrija ne bo odgovorila prej na zahtevo predsednika Wilso-na, da odpokliče poslanika Dtombo, dokler dr. Dumtba ne pride na Dunaj, nakar bo v (Avstriji naznanjeno, da je šel dr. Dumba "na počitnice". Zjed. države potem ne bodejo nadalje tirale postopanja proti Dumbi, ker . bodejo zadovoljne da nimajo več opraviti z njim.
166 mrtvih.
London, 15. sept. Nemci so sinoči ponovno napadli London, in pri tem napadu so 'bile ubite štiri osebe. Londonski časopi&i naznanjajo, da so Nemci tekom zadnjih sedem dnij ubili v Londonu z bombami iz zrakoplovov 166 Ijudij, med njimi 54 otrok, 29 žensk, ostali pa so bili moški.
Silna podkupljivost.
Toledo. O.,. 15. sept. Pri konvenciji pristaniških delavčev (International Longshoremen Union) se je izrazil predsednik T. V. O' Connor, da se mu je ponudilo od raznih evropskih agentov več kakor en milijon dolarjev, da bi poklical unijske delavce na štrajk od Atlantika do Pacifika. Predsednik O' Connor je zbrane delegate na konvenciji posvaril, naj se nikar ne dajo zapeljati obljubam in denarju avstrijskih ali nemških agentov, da bi začeli s štrajkom. Neki grocer iz Bostona je ponudil O 'Connorjm $1.035.000, da naznani štrajk pristaniških delavcev v Ameriki. Nemški agentje so nameravali s tem štrajkom ustaviti pošiljanje municije zaveznikom, in če bi kompanije najele ne-unijske delavce, "bi prišlo zraven mnogo Nemcev, ki bi imeli prost dohod k ladijam, kamor bi polagali bombe. Nemčija se zagovarja.
Berolin, 15. sept. Nemška vlada je danes izročila ameriškemu poslaniku Gerardu noto, v kateri trdi, da nemški subnia-rini niso krivi, da se je potopil angleški parnik Hesperian. Nemčija pravi, da uradna Izkazih sulbmarinov ne kažejo nobenega delovanja nemških podmorskih čoln v onega dne na onem kraju, kjer se je potopil Hesperian. Nadalje ^črnci, trdijo, da je Hesperian zadel na angleško mino in se tako potopil. Zajedno pa je nemška vlada ponovno zagotovila ameriški vladi, da se bo način sub-marinskega boja spremenil, in da imajo sedai vsi submarinski poveljniki svoja določila, kako se morajo ravnati v bodoče.
Zavezniško posojilo.
Washington, 15^ sept. Fran-cosfcl in angleški financirji, ki so prišli- v Ameriko, da izpos-Ijujejo tukaj posojilo v svoti $1.000.000.000, imajo jako težavno stališče. Prvič za svoj denar niso oJbljubili dovolj po-
kritja in drugič pim nagajajo nemški bankirji v Ameriki, ki nameravajo spraviti skupaj $500.000.000 iz s^meriških bank, da tako odtegnejo ta denar zaveznikom.
Zjed. države se ne umešavajo.
V zakladniškem oddelku vlade Zjed. držav se je danes naznanilo, da se Zjed. države ne bodejo mešale v to posojilo, in «la smatrajo vso stvar kot popolnoma privatno. Denar, ki je naložen v zakladnici Zjed. dnaav, nikakor ne bo štel kot posojilo zaveznikom., Zavezniški financirji zajedno upajo, da pridobijo tudi nekaj nemško-ameriških bank, da sodelujejo pri posojilu. Z gotovostjo se trdi, da bo veliko bančno podjetje Kulin, Loeb & Co. ki je deloma v rokah Amerikancev in deloma v rokah Nemcev, posodilo večje svote zaveznikom. Nemčija pusti dr. Dumba na cedilu.
Berolin, 15. sept. Nemška vlada se je izjavila danes, da nima ničesar opraviti z intrigami avstrijskega poslanika dr. Dumba. katere je slednji začel na svojo roko in naj trpi posledice. Nemčija svetuje svojim državljanom v Ameriki, naj se ne dajo zapeljati v brezmisel-ne štrajke. Nadalje pravi poročilo iz Berolina: V mnogih nemških časopisih, ki so prišli iz Nemčije v Ameriko, je bilo priloženih več cirkularjev, ki so pozivali nemške delavce, naj opustijo delo v tovarnah, kjer se izdeluje streljivo. Nemška vlada ne želi tega, da bi se pojavili raditega nemiri v Zjed. državah.
Vezuv bruha.
Neapelj, 16. sept. Prebivalci, ki stanujejo v mestih okoli Ne-apelja, so pobegnili, ker je začel bruhati ognjenik Vezuv. Slučaj Dtimba.
fDunaj, 16. sept. V Avstrijskih uradnik krogih še sedaj ni znano,- če so Zjed. države v resnici naznanile avstrijski vladi naj odpokliče poslanika Dumbo. Časopisi, ki prihajajo iz drugih dežel, so prinesli naznanijo ameriške vlade glede Dumba, toda ameriški poslanik na Dunaju, M'r. Penfield, ni dobil še nobenega uradnega sporočila, dasi je Wilson takoj brzojavil poslaniku1, naj sporoči avstrijski vladi, da odpokliče Dumbo.
Kitchener upa na zmago. \
London, 16. sept. uNemci so uporabili vso svojo silo", se je izjavil danes lord Kitchener v parlamentu. "Njih napredovanje v Rusiji je ustavljeno, v Franciji se pa sploh ne morejo jpremaikniti. Nad tri milijone mož se je prostovoljno oglasilo med angleške vojake, ki so danes raztreseni po Dardanelah, v severni, osrednji in južni Afriki, v Mezopotaniji, Indiji, doma v Angliji in na Francoskem. Vojna velja angleško via do dosedaj $6,310.000.000. Angleške postojanke v Franciji so se utrdile, in vsak dan prihaja več. teških topov na fronto. Nemci imajo pripisati večji del svojih uspehov strupenim plinom, gorljivim tekočinam in drugim prepovedanim pripomočkom, toda vse*to jim ni ničesar pomagalo. Enajst novih divizij je bilo poslanih zadnje !*edne v Francijo. V Rusiji je Nemcem odzvonilo. Nemški načrt jp ibii uničiti rusko armado, toda ta armada je danes cela, in udriha nazaj po Nemcih. Zmage, ki šo jih Nemci dosedaj dobili, so prazne in naznanjajo le prihodnji nemški poraz, j Kar se tiče Dardanel, je vpra-, sanje skoro rešeno. V očigled ogromnih turških zgub, je turška armada demoralizirana,
priznati pa moram, da se Turki mnogo bolj dostojno borijo kot njih zavezniki NemČi. Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 16. sept. Ob besarab-ski meji so avstrijske čete odbile ruski napad ob reki D»nje-steT. Na vseh drugih točkah avstrijske fronte v Galiciji in v Volhinjskem okraju napadajo Rusi. Severo-vzhodno od Dubna so Rilsi brezuspešno napadali naše postojanke. Ita^ lijansko bojišče;: Na tirolski fronti se je vršil včeraj ves dan hud artilerijski boj. Vzihodno od .Lodout prelaza so avstrijske čete zasedle laske postojanke pri Koefl. 'Pri Tolminu so Italijani pomnožili svoje artilerijske napade. Dosedaj so avstrijske čete odbile vse laške napade.
Nemško uradno poročilo.
Berolin, 16. sept. Na francoskem bojišču so Francozi napadli nemške utrjene točke pri iHartmans-Weilerkopf. Francoski napad je bil odbit. Na ruskem bojišču skuša general Hindenburg zasesti Dvinsk. Pri Soloki, južno-vzhodno od Dvinska so nemške čete premagale sovražno kavalerijo. Napad na nemške postojanke pri Viliyi je bil od-bjt. Vzhodno od Olite in Grodna nemške čete napredujejo. Ob reki Nie-men smo zajeli 900 ujetnikov. lArmada generala Mackensena napreduje proti Pinsku. Ta armada je zajela včeraj 700 ujetnikov.	j
Posojilo zaveznikom. .. .....
iNew York, 16. sept. En tisoč milijonov dolarjev posojila zaveznikom iz Amerike, je skoro gotova stvar. Razne banke so obljubile toliko denarja, da je svota zasigUTana. 700.000.090 dolarjev je že podpisanega, mnogd še obljubljenega. Tisoč milijonov dolarjev posojila bo oddanega v štirih obrokih. Večina tega ostane v Ameriki, da iplač^jo zavezniki (tukaj svoje dolgove. Nemške banke so se potrudile na vse načine, da preprečijo to posojilo, toda kakor se vidi, brez uspeha. Zavezniška komisija, ki je dospela v New York, da uredi posojilo, je dobila mnogo grozilnih pisem, in detektivi spremljajo komisarje na vseh potih. Nemška zveza je poslala na vse podružnice svarilo, da naj ne iila-gajo denarja v take banke, ki bodejo posodile denar zaveznikom. Vlada Zjed. Držav je mnenja, da kujejo Nemci nov načrt s pomočjo svojih konzulov proti Ameriki.
Avstrijska ojačenja.
Dunaj, 16. sept. Kljub slabim avstrijskim uspehom v Galiciji, pa je avstrijski generalni stab poslal mnogo ojačenj na italijansko mejo. Avstrijske čete so na nekaterih krajih pričele z ofenzivo.
London je trdnjava?
'Berolin. 16. sept. Nemško časopisje trdi, da je London močna trdnjava, in raditega napadajo nemški zraikoplovci London. Nemci so mnenja, da bi se moralo vse londonsko prebivalstvo izseliti.
-o--
—Starišem Torkar je umrl 4 mesece star sinček Stanko, starišem Gregor i č pa dve in pol letna hčerka. Naše sožalje.
—S 1. okfobrom pričnejo odstranjevati/trupla na" starem Erie pokqlpaIišču na E. 9th St. južno ocr Huron Rd. Na mestu pokopališča postavijo velikansko razstavno poslopje in dvorano za konvencije. ----—
Samo $3*oo xa cclo lcto^ in
O&te .1 L*';i . . W
vp. 75. — NO. 75.	__CLEVELAND, OHIO PETEK, 17. KIMOVCA 1915.	LETO VIII. — VOL. Vm.
Zavezniki dobijo v Ameriki $1.000.000.000 posojila.
HipfS?
Cleyeunoska Amerika.
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
NAROČNICA:
Za Ameriko	......................fa,00
Z* Evropo....... .........................$3.00
trn Cloveland po polti.................. $2.80
Pommum številke po 3 cent«.
Dopisi hnz podpis« in oicbnostl m M*pr«|MM}o
Vaa pisma, dopisi in denar naj se pulila na:
clevelandska amerika.
•119 ST. CLAIR AVE. N. E. _CLEVELAND, O.__
TOWARD KALI8H, Publisher.
LOPI9 J. PIRC, Editor._
ESSUBD TUESDAYS AND FRIDAYS^
Read bjr 1S.000 Blo'etilan» (K miners) in the City of Cleveland nod claewhere. Ad-cr. tiling rate« on request.	>
TEL. CUY. PRINCETON 180
Entered a« second-class matter January itfa 1B00, at the post office at Cleveland, O. aadcr the Act of March 3. 1879._
No. 75. Friday Sept. 17. J915.
Dumb* je potegnil krinko izdajalcem
"I have subsidized many newspapers printed in the several languages of the Austro-Hungarian Races, and through their column« have told the citizens of the Government I represent what their duty is." Dr. Constantin Dumba, Ambassador from Austria-Hungary to the United States.
"Jaz sem z denarjem pomagal mnogim časopisom, tiskanim v jezikih, v katerih se govori v Avstro-Ogr.ski, in potom teh časopisov sem govoril pod-ložnikom države, katero zastopam, kaj je njih dolžnost." Dr. Konstantin Dumba, poslanik Avstro-Ogrske za Zjed._države.	.
Ali ste prečitali gorenje vrstice. Ali jih razumete ? Ali veste, kaj pomenijo?
Avstrijski poslanik v Zjed. rab, dr. Dumba, jasno in glasno potrjuje, da so naše obtožb in naše »umnje, katere smo imeli proti prodanim in izdajal sikim slovenskim časopisom v Ameriki — čista resnica, gola dejstva. Dr. Dumba je bil prisiljen, da pove celemu svetu, da ga je njegova vlada pooblastila, da z denarjem in podku povanjem zastruplja svoje lastne podanike, in da jih nahujska proti oni zemlji, kjer so ti avstrijski siromaki/ pregnani iz domovine, našli svoj kruh in katerega kruha FA miru Avstrija jim nikdar ni mogla dati. In sedaj se drzne ta Dumba huj skati avstrijske siromake proti tej deželi, kjer so dobili lačni reveži — kruha.
Prečitajte še enkrat gorenje vrstice, čujte: Dr. Dumba, av strijski poslanik v Zjed. državah, trdi, da je z denarjem pomagal onim časopisom, ki so se tiskali v jezikih, ki se govore v Avstro-Ogrski. Torej spada med to časopisje tudi slovensko časopisje, kajti tudi slovensko se govori v Avstriji.
Kaj pomeni to? To pomeni, da je navadna in nesramna laž naših propalih, za J.udežev ^roš prostituiranih slovenskih listov ki trdijo, da se borijo samo za slovenski narod, da je silna laž teh časopisov, ki so narn očitali, da smo podkupljeni. In s>edaj pa mora dr. Dumba. 1 Washingtonu pred celim sve tbm naznaniti, da je on podkupoval liste, da so bili ti listi navadni izdajalci svoje domovine, navadni zastrupljevalci svojega naroda, kar smo jim že neštetokrat očitali. Dr. Dumba je tem ubogim avstrijsko-slovenskim časopisom dokazal, da so navadni Efijalti. ki so prejemali Judeežve gro.še, da so zastrupljali narod, sprejemali so avstrijske krone, da so narod učili, da še nadalje po božje časti svoje tirane in mesarje na prestolu, ne da s tem oproste slo-, venski narod, ampak da ga Še nadalje držijo v pasti in tem , da ga še nadalje lahko bičajo. In ti slovenski prodani pro-stituiranci avstrijske vlade, so se drznili hujskati naS narod proti Ameriki, da spravijo na-v nasprotje z amertlkUni
zakoni, da trpijo tudi Slovenci radi strogosti ameriških po stav. Kaj pravite vi L temu,
slovenski delavci!
« * * •
In kako je prišlo do tega, da je dr. Dumba sam priznal, da je podpiral razne časopise, naše izdajalske časopise? Tako se boefote vprašali vi, delavci, ki niste poučeni o vseh diploma-tičnih intrigah in zakulisnih 'hujskanjih avstrijskih slug" in hlapcev?
Dajte, da razložimo. It ne kaj časa je Avstrija in Nemčija protestirala, da bi zaveznik« dobivali vojni materijal iz A-merike. Nemčija in Avstrija sta se dolgo pripravljale za to vojno, dočim zaveznik! niso bili pripravljeni. Ko je bila Nemčija-naznanila vojno Angliji, je hila prva dolžnost angleške mornarice, da prežene iz vseh morij nemško mornarico, In to so dosegli. Danes ne dobite po vseh širnih morjih sveta niti ene nemške trgovske ladije.
Ker so zavezniki videli, da niso pripravljeni za vojno, so začeli naročevati vojni materijal, kjerkoli so ga mogli dobiti. Tako so prišli kupovat tuJ: \ Zjed. države, ki so seveda prodale, kar so imele. Nemčija in Avstrija pa, ki ste to opazile, ste začele kričati, Zied. države kršijo nevtralnost. Avstrija in. Nemčija ste namreč menile, da mahoma pobijete zaveznike, ker nimajo orožja. Toda Zjed države so odgovorile, .ln rade prodajajo vojni materijal tudi Nemčiji in Avstriji, samo ponj naj pridejo. Seveda, tega niso mogli narediti, ker je angleška mornarica pregnala vse nemške ladije z morij. Zdaj se je pričela znana zahrbtna avstrijska in nemška gonja proU zaveznikom. Poslu žili so se podkupovanja in izdajstva ter špijonaže. Neprestano smo či-tali, da je nastala v tej ali oni tovarni razstrelba.
In da bo uspeh še večji je začela Avstrija in Nemčija groziti svojim sužnjem, da bodejo strogo kaznovani, če bodejo delali v tovarnah za mu-nicijo. In da bo ta izdajalski glas tem bolj močan, so podkupili mnogo časopisov, ki so v raznih jezikih svarili avstrijske podanike s teškirni kaznimi, Preprosti nepoučeni narod se lahko spelje na limanice, in ce jih gtraše po časopisih, bo to še več pomagalo.
V pismu, ki ga je dr. Dumba rpisal vladi na Dunaj, piše, da je podkupil nekaj časopisov "tujih jezikov" v New Yorku in drugje, da so mu za te Judeže ve groše služili in varali narod — medunjiniHprav gotovo tudi "Slovenski Strup" v New Yorku.
posamezne liste, satno da služijo njegovemu nečistemu namenu, pa naj zraven strada na tisoče naših slovenskih družini In vprašamo zapeljane reveže: Kaj bodete sedaj storil^ ko ste zvedel, kdo plačuje strup, ki se vam je sladkal, da je vaš prijatelj? Ali jih bodete brneli še nadalje za rešitelje "domovine", katero so ti izdajalci na tako Judežev način za krvave denarje prodali?
iSlovenci, odprite oči, poženite kugo od sebe, ki zastrupla sicer vaš zdravi mozek in pamet, ^aša poštena in rodoljubna slovenska srcal
o-
Pozor rojaki!
"Slovenski Narod'*, glasilo avstrijskega konzulata v New Yorku, agitira za "Avstrijski Rudeči Kris" ter vabi iz vaših čepov denar, da bi ga njemu pošiljali. Mi svarimo nase rojake odločno, da bi darovali kako sverto tej bandi lumpov, ki se zbirajo okoli "Slovenskega Naroda". Poglavar temu listu je neki Zotti, ki je znan, da je'odnes'el Hrvatom $750.000 teško zasluženega denarja, katerega so mu rojaki zaupali, da bi ga poslal v staro domovino. Ne dajajte denarja lopovom 1 n prevarantom v roke! Kesali se bodete prej ali slej! Kdor hole kaj darovati za siromake v stari domo-wbi'ini, naj pošlje na sledeči nas-'ov; American Red Cross S o c i e ty W as h ing t o n, D. C. : izrecno željo, da je denar za Slonice. Ameriška družba Rudqčega Križa je vsega aaupfotja zredita. v (jej so možje, ki uživajo splošno fvetovno spoštovanje. Ne pošiljaj-V pa denarja prevarantom v New York, kajti ne zveste, kam bo dospel, v katerih žepih se bo ogre). Ker je list "Slov. Narod" poleg tega glasilo avstr. konzula v Neu Yorku, po imonu Nubet Pereked, znanega Mažarjd, ki mrzi Slovčnce iz dna duše in katerega ima sedaj imeriška vlada na piki, da je v zvezi z zaroto proti Ameriki, rojake še tem odločneje svarimo, da denarja. tja ne pošiljajo. Kot se čuje, bo moral tudi konzul Nuber oditi iz /tmerike, k/er je delal intrige, kakor hitro te mu dokaže. Torej rojaki pozor, da ne bodete ob denar!
-o-
Slovanski dan v San Francisco.
I rt glej ga vraga, nesrečni Archibald, ki je nosil Dtombovo pismo, je bil prijet od Angležev, in pri njem so našli uso-depolno pismo. Vlada Zjedin-jenih držav pa, ki je spoznala, da se je dr. Dumba vtikal v čisto ameriške razmere, je poklicala Dumbo na odgovor. In ker se Dumba ni mogel zagovarjati, mu je vlada Zjed. držav zapovedala, tla pobere šila in kopita in odide i ž te dežele.
Ni se zgodilo prvič, da je Amerika zapodila evropske poslanike, ker so se vmešavali v ameriške zadeve. Radi enakih ali sličnih dogodkov so morali odpotovati iz Amerike že francoski in angleški poslaniki, in pred nedavnim časom tudi turški poslanik. In turškemu poslaniku je sledil dr. Dumba. * " + »
1
Ali '!:o sedaj, po tem odkritju, in po priznanju samega avstrijskega poslanika našim ljudem jasno, kdo plačuje in zdržuje prostituirane avstrijske časopise v Ameriki. Ali je sedaj znano ljudem, da so "Slovenski Strup" v New Yorku, "Kame leon" v Duluthu, "'Rimski Agent" v Jolietu, da so ti časopisi breznačajni hlapci naših največjih tlačiteljev in krvnikov, ljudje, ki skrbijo, da je naš narod še nadalje v politični temi?
Ali je sedaj jasno ljudem, da Avstrija plačuje gotove Časopise z onimi krvavimi žulji, katere je pokradla našemu narodu? Glejte, »am Dumba trdi, da ie plačeval in podkupoval
V pondeljek, 20. septembra se vrši v San Francisco, Cal. Slovanski dan, kakoršen se ni še praznoval v Zjed. državah. Vše slovanske narodnosti bodejo nastopile ta dan. Odobril se je sledeči program: I. PARADA.
»
Vse organizacije, ki So naznanile udeležbo, se morajo javiti velikemu maršalu J. A. Chagrinu v Civic Auditorium ob pol osmih zjutraj. Nato se formira parada, ki začne korakati točno ob 9.
1.	divizija.
Sestane se na Grove St, med
;Larkin in Polk St. Sledeča društva so v tej diviziji:
(Godba, policija na konjih, veliki maršal, načelniki posameznih oddelkov, , Sokoli na konjih, sokolski zastavonoše.
Starešine sokolstva.
Staroste posameznih sokol-skiih društev.
Sokoli.
Narodna slovanska znamenja (na vozovih) s kraljico Dano, njenim dvorom in slovanskimi otroci.
Avtomobili z županom Rol-phom, govorniki in ravnatelji svečanosti.
Slovanske gospe in gospodične v belih oblekah.
2.	divizija.
Ta divizija se sestane na Polk St. med Hayes in Grove Street.
Godba.
Slovensko-ameriško društvo iz San Jose, Cal.
Slovanska društva iz Sacramento, Oakland, Watsonville, Mountain View in drugih mest.
Slovanski vozovi iz Sacramento, Cal.
3.	divizija.
Sestane se na Polk St. in Fulton Sts. Sledeča društva iz San Francisco bodejo v tej skupini:
Godba.
SloveftsMo-Ilirsko Po<fpcrrno druittvo.
Hrvatska društva.
^Poljska društva. Slovenska društva.
Slovaška društva.
Češka društva in ostala slovanska. '
4. divizija.
Sestane se na Polk ulici, med Fulton in McAllister. ,
God'ba.
Ta divizija obstoji iz srbskih društev. Avtomobili sledijo tej diviziji.
II. DEL.
[Literarni in glazbeni program v svečanostni dvorani na Panama-Pacific razstavi. Začne se ob pol dvanajstih dopoldne.
1.	Ouvertura: Slovanski nape v i, Fabris.
2.	Pozdravni govor, Anton Pilkovič, predsednik dneva.
■3/ Govor uradnikov razstave
4.	'Kronanje slovanske kraljice in govor župana James Rol-pha.
5.	"Qj Slovani!" Fabris.
čj. Violin Solo, gospica Josi-pina Holub* spremljana od gos-pice Zdenke Buban.
7.	»Govor Hon. S. M. Short-ridge.
8.	Poljska pesem, gdčha Helena* Egehnan.
9.	/Ftolog, gospica Francis Chagrin.
10.	Violin solo, g. Julius Lister.
11.	Govor Hon K. L. Chlou-
pek,
12.	Piano solo, gospica Zdenka Buban.
13.	"America", Fabris.
III. DEL.
Tretji del se odigra na ''Court of Universe" na razstavnem prostoru. Igrajo se najprvo slovanske himne, nadalje tvorijo jugoslovanski Sokoli iz Sacramento žive piramide. Vežbanje na telovadnem orodju, češki in hrvatski Sokoli. Za njimi češke in hrvaške Sokolice. Konečno telovadijo vsi slovanski Sokoli skupaj. Proti večeru se vrši v bajno združenih Slovanov v bajno razsvetljeni razstavni dvorani. Krasna razsvetljava po celi razstavi.
Za kraljico slovanskega dneva je zbrana Slovakinja gospica Margareta Krsak.
Sodeč po predpripravah, bo ta dan sijajna slovanska manifestacija vseh Slovanov, in nekako historično združenje vseli Slovanov. Tu bodejo zastopani Poljaki, Slovaki, Čehi, Slovenci, Rusi, Subi in Hrvati. (Pričakuje se, da bo imela ta slovanska manifestacija velik upi ji v na ameriško javnost.
—--o-
Dopisi*
Iz Sunny-side, Utah v Somerset, Colo.
Iz Schofield, Utah, sem se odpeljal v Castle Gate. Vožnja je vseskozi zanimiva, zlasti pa je krasen pogled na impozant-110 skalovje, ki tvori vhod mestice Castle Gate. Na vsaki strani železniške proge stoji po en velikanski skalnati stolp, in ta dva stofllpa tvorita najlepša naravna "Grajska vrata". Na vrhu desnega stolpa, kateri je nekoliko višji kot levi, pa ponosno plapola ameriška zvezdnata zastava. Mestice "Castle Gate" je postavljeno med ogromnimi pečinami ter se z istega ne vidi nikamor drugam kakor
v	nebo. V bližini mesta Price je nekaj slovenskih naselbin toda Slovenci so se večinoma izselili radi slabih deflavskih razmer. Na Kenilworth ste dve slovenski družini^ istotako na Hiawatha in nekaj pečlarjev Nekoliko več Slovencev je na Black Hawk, ki tudi prilično dobro delajo. Na Hiawatha sem se sestal s svojim prijateljem in ožjim rojakom Mr. Jacob Ambrožem, in se mu na tem mestu za njegovo pomoč iskreno zahvaljujem. Na Price smp zopet zased.fi vlak, ki je bil dolg kakor francoska fronta t Argonih, in kateremu je bilo namenjeno, da nas zapelje v naselbino Siwfny-side, Utah. Pot-ništvo vlaka smo tvorili moja malenkost, en Grk, en Japonec in neki brusač britev in nožev. N< čudite se, kajti drugi vo^-
vi	solbili namenjeni, da
r _"	~	" i — i
ru API PC A P MRP V fQTFP I
MESNICA PRVE VRSTE
: I NAJBOLJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO.
6112 ST. CLAIR AVE.
IllllllMMMMNMCMUmiHHWIIiHt-miW^l
;uy. Central 5848 R.	Cuy. Central 6028 W.
G. TRAVNIKAR & J. JARC,
Slovenska javna notarja
Slav, slovenskemu obCinatvu naznanjava, da sva otvorila nov urad na 5600 \t. Clalr ulici, kjer bodeva Izdelovala vsa v notarski posel spadajoča dela. •olegr tega pa bodeva kupovala in prodajala lote ln hiše. Vaa dela, kakor repla zemljišča ali h!6e, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila sa tukaj aH taro domovino, se IzgoAovijo v pisarni; za pošteno in solidno delo se jamči, lavarujeva poslopja vsake vrste proti ognja ali nesreči, kakor tudi talino pravo, hleve, avtomobile in velika stekia v izložbah. Posredujeva za vsakega« 1 ima opravlU z sodni je. — Priporočava se slavnemu občinstvu in obljubu-ava, da bodeva za vsakega storila, kar be v najinih močeh.
5600 ST. CLAIR AVE.
les.: Q. Travnlkar,	Res.: Jos. Jare
1357 East 55th tt	1358 Marquette 8t
. r ••	1 <■ ■	"	-	fM
mmmmmmmmmmmammmmn
VSAKA DRUOAI OSEBA IMA. I
Bolnim in trpečim ljudem tega mesta se bo zdelo I to čudno, toda resnica je, da ena izmed dveh oseb trpi I na katarju kakega organa, kajti katar v tem podnebju j
je jako navadna bolezen, in prime se želodca kot vsake-I ga drugega organa našega telesa.
Laihko dobimo nosni, očesni, grlni, prsni, pljučni, I želodčni, jetrni in drugi katar.
In kljub temu, da se katar sprva prične z malim I kašljem, glavobolom ali s težavami v želodcu ali s prav I malimi bolestmi, toda če se zanemari, pa povzroči res-I ne bolezni.
Katarja ne smete zanemarjati
V Evropi kot tudi v tej deželi se zdravi katar v I gorskih sanatorijih z novim in čudovitim Oxyoline aparatom kot ga vidite tu na sliki. S pomočjo tega aparata se zdravilno olje elektrificira in dovede naravnost I do bolečega organa, in vas ozdravi, ne da bi se pacali I in mazali z vsakovrstnimi škodljivimi drožami.	H
M Mi vam z veseljem pokažemo, kako moč ima ta am aparat, in koliko ddbrega je že storil vnašem uradu kakor tudi v uradih najslavnejših zdravnikov te dežele, kjer 90 ozdravili že na tisoče slučajev katarja.
Vi ste povabljeni, da obiščete naš urad, če se ho- | čete zdraviti ali ne, in oglejte si najbolj čudovit aparat ■ I za zdravljenje katarja.
I Dr. L. E. SIEGELSTEIN, I
I tretje nadstropje, 308-9-10-11-13-13 Permanent Bldg I 746 Euclid ave. blizu E. 9. ceste,
URADNE URE:
Od 9. zjutraj do 4. pop. ki od 7. zvečer do 8. vsak dan.
Ob nedeljah od 10 do xa.
_
.. ■! .L.. L .i' I . ' ' '	1 1 I 1 .*==
z Sunny-side takozvani koks. Zazdelo se mi je takoj, kam sem zašel, kajti predno smo prišli na postajo, je vlak ustavil, i.n na vflak je stopil kompa-ftijski deputjr. Vsakega je natančno vprašal, kaj je, kdo je, po kakšnih opravkih gre v kampo, itd. Mene je parkrat z orlovskim očesom ošinil od vrha do tal, in šele po četrturnem strogem zasliševanju, in ko je natančno pregledal mojo legitimacijo, mi je dovolil, da smem v kampo. Lažje je priti po ostro brušeni britvi, ki služi za brv čez prepad v Alahova nebesa, kot pa tujcu v to naselbino. Dela se tu dobro celo leto, tu naseljenci, Slovenci so pa večirioma iz (Bele Krajine. Tu je vse v kompanijskih rokah, in kompanisti so absolutni gospodarji. Salooni so njih last, draginja je neiznosna. Izpod 15c se ne dobi nobene pijače(iz-» vzemši vode.)
Deputijev, spijonov, tajnih policistov peš in na konju kar j mrgoli. Sploh je zavist in de-nuncijanstvo tu v polnem cvetju. Zapustivši Sunny-side, U-tah,'sem se podal proti Somerset, ColBo. No, lepo sem naletel. SIovenci('kakih 20 družin) so me sprejeli tako, kakor sprejmejo v Berolinu svojega <ajzerja, kadar visoko na konju z bliščečo pikelhaubo na čelu
Dalje na tretji strani
7 I
6101 St. Clair Avenue
Tu se dobi dobra in pristna pijača
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
I Harrison i
I bivši predsednik, Je poeta H vil Truet Co. u varuh«
I Ali more vaša žena . , I naslediti vam v jjj
čo naročite ioni, da izpo- L )jo val toetamont, ji nalo- Kj lito breme in lahko agu-■ bite povest in korist vaie
I The Cleveland Trust Co. dolnje kot eksekutor. Finančna zmožnost, raasod- H no«t, skušnjo so garancija da so vso v rodu ivrši.
I Cleveland I
m Sru9t Company I.
EucUd sad Sest Ninth
Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno
denarje v staro domovino«
Pošiljale ne pridejo v sedanjem času teko brzo naslovniku t roke, pač pa y teku 20 do 24 dni.
I100K velja sedaj $15.50 s poštnino vred.
Br?ojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško,* naj-manje pa denarje poslati potom brzojava.
d
Frank Sakser
82 Cortlandt Street, ' New York, N. Y.
I i	*
I	6104 St Clair Ave., Cleveland, 0. x

sta še videla, ko bo vojske konec. Žena Katarina, ki biva v Volčji dragi, se je po tolikem času moževega sporočila silno razveselila. Videla in brala je njegovo lastnoročno pisavo, da je še živ in sedaj je zopet srečna. — Mohar Mrak se je zgla-sil svoji ženi Mariji, ki biva v Idriji — Josip Pugel iz Koseiz pri Ilir. Bistrici piše, da je bil v Karpatih ranjen in potem od iRusorvjet in odpeljan v Kanado (?) Pilše, da dela z več Slovenci pri kmetih na polju. — Oglasil se je tudi Ivan Tomšič iz Kosez. Vjet je bil v Prze-myslu in se nahaja v Skoplju v ruski Aziji. Oba pišeta,, da se jima še dosti dobro godi in da sta zdrava.
Postni zavoji za vjetnike v Siibiji. Uradno se razglaša, da je sedaj dovoljeno pošiljati poštne pakete na avstrijske vojne vjetnike v Srbiji. Rabljenega perila in rabljene obleke pa v teh paketih ne sme biti.
POZOR!
Upravništvo "Clev. Amerike" i&Če mladega, samskega, zmožnega rojaka, ki bi prevzel potovalno zastopništvo. Natančne j a pojasnila dobite v uradu, 6119 St. Clair ave.
1 1 __===
lIllIllItllllMUlIllllur
D Pouk v angloiČInl |n lepopis- B Q Ju potom dopisovanja. V CI eve- Q ■ landu tudi a privatnim utite* O Q I Jam. Denar, ki ao irtvuja za aa- D O mo izobrazbo, Ja najbolje nalo* □ O lan, In ne vzame ga ne kriza n« B B vojna. Pilite za pojasnila , na B
•LOV. K. tO L A. B	«119 81 Clalr ave. (48)B
B CLEVELAND, OHIO. B Liiiiiiivimurv invmiv
FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in.concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos* Kozely, 4734 Hamilton ave.
ZAKAJ
pošiljate denar v staro domovino? Ne morete ga dobiti nazaj, če ga še tako nujno potrebujete danes ali jutri, in vi ne veste in jaz ne vem, če ga bo-dete kdaj dobili ali nikoli, to pa le dobro veste, da ste morali teško delati za vaš denar. Zatorej vam jaz svetujem, da kupite hišo za vaš denar. Ako pa ne marate kupiti hišo, pa jaz uvedem vaš denar v varno posojilo vašemu rojaku, da si kupi hišo. Pogodbo naredimo za tri leta ali za pet, po šest procentov obresti na sto. Kako se da to narediti, se lahko osebno dogovorimo predno od-daste denar, ne pa potem, ko je že vse prepozno. Zagotovim vam, da bodete zadovoljni, ko vam razložim, kako je denar varno naložen, da ga ne morete nikdar zgubiti.
JOS. ZAJEC. 1378 E. 49th St. Cleveland, O.
-- (78)
Bell Ro^edale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in oc! i—5. Pondeljek. četrtek in so-jboto zvečer od 6—8.
Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	.. (23-46)
I A. M. KOLAR, I
Slovenska gostilna.
____ ^^B
I 3222 LAKESIDE AVL I
8« priporoča Slovencem ▼ obilen obisk. Točna postrežb«. Vedno aveše pijače.
ca v vojaški obleki. Najbrž je to črnoivojnik Anton Srok, ki je skočil v Mariboru v Dravo in utonil. — V Gaberju pri Celju so orožniki prijeli nekega Ivana Kusmana in Petra Ro-jana. Tička sta izvršila zadnji čas okrog Maribora, Ptuja in Celja več vlomov. — Iz Maribora poročajo, da je povozil tovorni vlak pri lajterškem predoru črnovojnika Franca Partljiča, doma pri Sv. Martinu pod Vurbekom, ki je stal tam na straži. Partljič je stal preblizu "proge. .
. .Hud smrad. Ako gre človek za kurilnico južne železnice po IDbvozni cesti v Ljubljani, mu udari v nos hud smrad. Toda ta^nirad ni od kosti, ki so namenjene za tovarno za lep, ampak od gnjilega krompirja, ki je tam v jamah cele kupe. Tja ga ie pustila letošnjo spomlad speljati gospodarska zveza in je ostal nezakrit. Ta nezakrit krompir sedaj strašno smrdi.
Dva slučaja kolere v Ljubljani. 21. julija je umrl v ilozirnem oddelku tukajšne garnizijske bolnišnice ha azijatski koleri 131-letni honvedski intfanteris* Jožef Bart iz Bucjjmpelšte, 26. julija pa v mestni bolnišnici za kolero 2^-letni infanterist Karel Steinhorn iz Motzendorfa na Nižjeavstrijskem. Tako namreč poroča 'Laibacher Zei-tung".
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 18. do 24. julija. Novorojencev je bilo 26, mrtvorojenci 3; umrlo pa je 51 oseb, med temi 14 domačinov in 37 tujcev. Za tifuzom 8ta umrli 2 osebi (tujca), za grižo ena oseba (tujec—vojak), za jetiko/ oseb (vsi tujci), za različnimi boleznimi 41 oseb. Za infekcijoznimi boleznimi so o-•b-oleli in sicer za trebušnim tifuzom 21 oseb (vsi tujci, med njimi 16 vojakov), za grižo 4 osebe (vsi tujci - vojaki), za vratico 2 osebi, za otrpljenjem tilnika en tujec - vojak', ža egip-'tovsiko očesno boleznijo d,ve osebi (tujca).
(Kamniška koča na Sedlu, kakor tudi Koča na Veliki Planini se o8krbujete od 1. avgusta nadalje. V obeh kočah se dobijo prlprosta jedila ter mrzla in gorka pijača:
Iz vojnega vjetnlštva: Ivan Dolenc se je oglasil svojim starišem v Gabrovem pri škof j i Loki iz mesta Rostov,a, ki leži na reki Donu blizu Azovskega
morja. Piše: ____Preden Vam
nadalje pišem, Vas prisrčno pozdravljam in Vam naznanjam, tla sem bil vjet dne »12. maja 1915. Tukaj se mi dobro godi, delam pri kmetih in nas je deset Slovencev "kupaj. Z Bogom! V Rodostu, dne 4. junija 1^15. — Ivan Kosmač, doma v Lahovčah pri Kamiku, je sporočil svoji'materi Mariji, da je bil po hudi 'bitki »vjet in odveden v notranjost Rusije, kjer se mu kakor vojnemu vjetniku dobro godi. Pošilja svoji skrbni materi* srčne pozdrave in jo tolaži, da bo prišel domov, kadar bo mir. — Jožef Bončar se je oglasil svojim, staršem, ki bivajo v Podlipoglavu, pod Ljub-jano. Piše... Vas prav fepo pozdravljam in Vam naznanjam,, da "e nahajam v vojnem 1 vj**Hištvu na Ruskem. — Ivan Koprivnikar se je zglasil svojcem, ki bivajo na Velikem vr-fhu pri Litiji, iz Skobeleva v Turkestanu, kjer je več njegovih rojakov. /Piše: ...Rusi so me vjeli dne 26. decembra '14. Sprejmite srčne pozdrave, ki Vam jih pošiljam h daljnega kraja. J Anton Pipan se je oglasil svoji ženi iz Taskenta v
m	.	» •	• ¥	J	« _
Turst»nu ter p.«, d» M bo-
Nadaljevanje iz 2. strani.
svoje vojske primajšira. Slovenci tu so skoro sami. Pivčani, lcer pa tudi mene v mojo drago rodno vasico Slavino ni prinesla Sava, Kolpa ali Soča, pač pa sem kot se vsakemu Notranj-cu, zlasti Pivčanu spodobi, priplavali po skrivnostni Pivki, smo se kajpak pošteno razumeli. Ker pa je med poštenimi Kranjri navada, da se niti žalost niti veselje ne obhaja brez rujnega vinca ali brez zlato-ru-iT)ene pive, zato so razni Kali-•šterci, Ježini in Pepeli vedno skrbeli z baterijo v steklenicah hermetično zaprtega ječmenov-ca. Obseg in dolžini, take steklenice je teško raztolmačiti, najbolje me bodete razumeli, ako vam povem, da je stekle podobna naboju nemške "debele Berte" in tudi prilično istegi' obsega. Ni torej nič č
če smo v takih okoliščinah 'iostali sladko ginieni, i:i k i t je bolj kreposten, naj vr >x ,>rv'i kamen na nas.
■Naselbina Somerset leži prove1 v:j>oko nad morjem in je divna. Tu raste vsakovsm> sadje, jabolka, hruške in breskve ter je vse tudi jako p .»ceni. !>o sredi naselbine teče velik potok ali boje mala reka, čez do' > v seč most. k'> je nap*'i..n preko te reke, se pa prid j v f.iltV, ki je vts skrit v drevju, <jer tudi igrališče za baseball. Z delom se je tu obrnilo na odje, kajti sedaj se kake tri trdne dela vsak dan.
Slovo od dragih nv rojakov
Y.Iq kaj tešlco, in bivanja v iv:i': naselbini ne pozabim tako kntt'u. Zd vso prijaznost se žalna i j nem vsem in vsakemu pošebej, zlasti Mr. Gliuorju za prenočišče in moji svak'nji Mrs Penko. kajti pred odhodom me jr* v- cz;la z brašnom, kakor da bi se odpravljal na/ raziskovanje severnega tečaja. ^Pbzdrav-ljent in nasvidenje!
POZOR!
Podpisani priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro in staro znano gostilno za obil&n obisk. Nekoč je bilo napisano, da prodajani slabo pijačo, kar je pa sedaj preklicano, in prodajam v resnici le najboljše pivo, izvrstno domače vino, dišeče smodke in izvrstna žganja. Kdor pride k meni, se bo prepričal o izvrstni postrežbi. Rojake prosim za obilen obisk moje gostilne, ker jim bom skušal vselej postreči z najboljšo pijačo. Za vaš obisk in podporo vam ostanem vselej hvaležen. Vaš stari znanec John Posh,
4426 Hamilton ave.
----_--(75)
Naprodaj je izvrsten 4 leta star konj. en boggy in navaden voz ter dve konjski opravi. Vse v dobrem stanju, in se proda poceni. A. Peskar, 8001 Aetna Rfl
POZOR!
Vsem svojim starim odjemalcem mošta in vina, kakor tudi onim, ki še niso prej naročili pri meni, naznanjam, da lahko oddajo svoja naročila za mošt in vino tudi sedaj, ko bom odsotna iz Clevelanda radi konvencije SNiPJ v Pittsburgh Vsi, ki se bodete zglasili, bodete gotovo prijazno sprejeti in postreženi kakor ste bili vselej. Prosila bi, da se naročniki kmalu oglasijo, da se ve koliko grozdja pripraviti. Priporočam se Slovencem v Clevelandu in okolici in po širni Ameriki za nakup izvrstnega domačega vina, katerega prodajamo že dolgo vrsto let Slovencem po Ameriki. Vsakdo je bil vpelno zadovoljen z mojim vinom, in upam, da tudi letos postrežem vsem v njih zado-voljnost.
-Se priporočam. FRANCES LAUSCHE, 6121 St. Clair ave. (78)
Lepa hiša za dve družini naprodaj. 1171 Addison Rd. (76)
Slovenec išče delo kot bartender. 5704 St. Clair ave. (77)
Priden Slovenec^ delaven, bi rad dobil delo kot 'bartender. John Rušič, 2721 E. 62nd St.
Star vojek.
•Mr, Jakob Brtner iz Dayton, Ohio, pozna nevarnost, ki pride, če se odlaša z zdravljenjem bolezni On piše sledeče: Prejel sem Trinerjevo ameriško grenko vino in naredilo mi je jako dobro. Pisal sem vam> da imam napetje na hrbtu in sem vas prosil, da mi pomagate. Prejel sem Trinerjev liniment, ki mi je jako pomagal. Vsaka družina bi ga morala imeti pri roki in ne odlašati kot sem jaz. Nisem vedel, da imate tako močno, skoro bi rekel čudežno zdravilo. Jako(b Bitner, Solders National Home, Dayton, Ohio. Kdorkoli rabi zdravilo za drgnjenje boleče dele telesa, naj kupi Trinerjev liniment. Poskusite ga pri revmatizmu in nevralgiji. Cena 25 in 50c,
po pošti 35 in 60 centov. * * *
Pri želodčniih boleznih in pri zaprtju in slabosti, bi vam priporočali Trinerjevo ameriško grenko vino. Cena $1.00.
Vložite denar v posestvo, ki vam nosi 11^. Dve lepi hiši naprodaj za 3 družine, lep prostor, nobenih poprav ni treba, cena $3200. Plačate takoj $1200 ostalo po dogovoru. Vprašajte pri lastniku 1556 E. 45th St blizu Superior a ve.
'■ 1 - ■	1
Slovensko dekle dobi stalno delo saloonu in pri družini. $20 in več na mesec. Vprašajte na 1616 E. 4"t St.	(76)
Dva poštena fanta se sprejmeta na stanovanje in hrano. "66 E. 61 st St._
Lepo stanovanje, 5 sob, se odda v najem. 6607 St. Clair ave. ----(76)
jL.	v"" "V;	•
SLOVENSKO dekle dobi stalno delo za hišna opravila. 16001 Holmes ave.	(77)
NAZNANILO.
Spodaj podpisani naznanjam, da sem kupil staro znano prodajalno s slaščicami, in sicer prodajam sladoled, mehke pijače, vsakovrsten tobak za žvečenje in kadenje, najboljše kakovosti cigare, cigarete, vse šolske potrebščine ter veliko zalogo raznovrstnih candy. Se slavnemu občinstvu toplo priporočam za obilen obisk.	(77)
FRANK STREHOVEC,
1391 E- 55th St.
PRIPOROČILO.
Spodaj podpisani naznanjam Sldvencem in Slovenkam v Clevelandu, da sem prevzel od dobro znanega grocerista Fr. Miklavčiča njegovo grocerijo na 1110 E. 64th St. Potrudil se bom, da bom postregel cenjenim slovenskim družinam vselej z najboljšim svežim blagom in po nizkih cenah. Priporočam se Slovencem in Slovenkam za obil obisk in podpiranje trgovine. Se zahvaljujem za vašo podporo in sem s spoštovanjem Anton Prijatelj, 1110 E. 64th St. (81)
JAKO lepa hiša, 12 sob, za 2 družini, mirna okolica, kopališče iti toilet spodaj in zgorej. Cena $4300. Ugodni pogoji. 1375 E. 65th St.
--(76)
PRODA se dobro ohranjeno pohištvo za deset fantov, in poleg tega tudi lepo stanovanje. M. šuštaršič, 6218 St. Clair ave.	(76)
POZOR!
Članom dr. Primož Trubar, št. 126 SNPJ se naznanja, da se gotovo udeležijo seje brez izjeme, v nedeljo, 19. sept. ol> 9. uri zjutraj. Predsednik, tajnik in več članov absolutno zahtevajo; da se Vsak član udeleži brez izgovora. Ker je zadnjo nedeljo pred konvencijo, si društvo voli še enega delegata, in upamo, da fakti so vsakemu članu dobro znani, torej jih ne bomo opisovali, ampak vsak naj pride na sejo in glasuje po svojem prepričanju, da dr. ne bo??????
Jakob Jene, predsednik.
John žužek, tajnik
Dve lepo opremljeni sobi se oddajo v najem fantom z ali
brez hrane. 1606 E. 33rd St. -(77)
Polteni fantje se sprejmejo na hrano in stanovanje. 1162 E. 60th St.	(76)
5i i; jv..- .
■ ■ • v
Iz stare domovine.
Uvoz kave je seveda v8led vojne popolnoma ponehal. Si cer so si importerji pravočasno preskiMi mnogo blaga in se tekom celega vojnega časa ni čutilo pomanjkanje, ali ker nihče ne ve ,kako dolgo bo vojna še trajala, se tudi ne da izračunati, koliko časa se bo izhajalo z zalogami kave. N& vsak način je dobro, da ljudje tudi s kavo štedijo.
V Rožni dolini je umrla gosp. iMarija Olblak-^Kopačeva, po-sestnica in mesarica.
Iz Ljubečne pri Celju. V ita-lijan^o vjetništvo je prišel, kakor poročajo tovariši, sin tuk. nadučitelja jurist Albert Viz-"jak.
Iz Ptuja poročajo: V Hudo-ša'h, občina Slovenja vas, je pričelo dne 20. julija goreti v gospodarskem poslopju posestnika Matevža Turnška. Zgorelo je celo domovanje z vsemi premičninami; rešili so le živino in nekaj obleke. Vnela so se tudi poslopja posestnika Mihe Turnška in posetnice Marije Petelinšek. Zgoreio je tudi nekaj poslopij posestnika Simona Skerbinška.
Drobne novice s Štajerskega. Iz Hoc pri Mariboru. S hruške je padla kmetica Matilda Babic. Dobila je tako težke zunanje in notranje poškodbe, da je vsled njih umrla. Zapustila je pet majhnih otrok, mož je pa pri vojakih. - V Ptuju je vrgla Drava na prod utopljen-
■ : — '	' ' ' t'?' ■ ■ ' ' V-; ■ ' i
National Drug Store 1 Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.	(45)
Slovensko dekle dobi stalno delo za hišna opravila. Vprašajte na 16001 Holmes avet
- (75)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
+ FRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. + + Expresman. +
♦	Prevažam pohištvo in vsa-^
♦	kovrstne stvari. Postrež- ♦
♦	ba točna in zanesljiva. ♦ + Tel. Princeton 1982 L. +
Nervozni ljudje,
bodejo z veseljem brali sledeče pismo od Mrs. Ed. Vlnopal, Mausten, Wis. "Rabila sem tri steklenice Seve-rovega Nervotona ln pomagalo mi je jako mnogo. To pismo lahko priobčite." Severov Nervoton velja $1.00 ln je naprodaj pri vseh lekarnarjih. Je dobro zdravilo ca duševno potrtost, Če ne spite, če ste nervozni, histerični. Poskusite je. Vprašajte za Severov Nervoton. če va& lekarnar nima ▼ zalogi, piilte naravnost na W. F. Severa Co Cedar Rapids, la.
IŠČE se soba za enega moškega in sicer od Addison Rd. proti E. 79th 9t. Fr. Penko, 5363 St. Clair ave.
----(75)
SOBA. s prostim vhodom ae odda enemu
ali dvema fantoma, brez hrane. 6021 Bonna ave.	(75)
^ - ^----—
ftiSCLOVCNSKAllCRg
IZVR6EVALNI ODBOR:
frank Sakaer, predsednik, 82 Cortlandt St, New York, N. T.
Upravni tajnik: Edward Kallsh, 6119 StClalr Ave.., Cleveland, Oblo.
Literarni tajniki: i van Blatnik, General Delivery, Seattle, Wash. Rudolf Troit, 393 W, Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 5241 Upton Ave., So. Minneapolis, Minn.
Denar, kolikor ga podrulnlca sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vplačana svota bode potrjena po blagajniku ln razglašena po slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvestijo gl. tajnika, koliko denarja so poslali.	i.
HAROLD E. EMERICH, Zavarovalnina posestva, bondi, Javni Notar.
Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj do pol šestih popoldne, od pol osmih zvečer do 9. ure. Tel. Wood 85 L.
Bell: Eddy 1086. Stanovanje : 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3678 J.
Dve sobi se oddajo v najem za poštene fante s hrano ali brez. 6304 St. Clair ave.	(75)
DVA poštena fanta se fckoj sprejmeta na stanovanje in hrano. 1420 E. 53rd St._ (75) i
PRAV lepa "buldog" psica, dobre pasme, je naprodaj. 1522 E. 43rd St_(75)
LEPO opremljeni prostori se oddajo v najem. 1419 E. 51 st. (76)
v 1 <aisa»*a a \mews^pFffmJ
SfttM U M. iMik. tnia |«. . artnW %
't- —»— •
« w
IM^m 1
fNEBOPi I
■ I	g..—. s ■
M^S ; I
■ ■■ m ? ? uM
Mi Lip*., I« wfcji Mi ihti* kM„ m, mfe«. St jifc Uhk° uiM<ja u catena* .1. wrti— K'<!">««-
(T« pogodba uirun« 31. decembra 1D1M P LonlUrd Co ■ Inc.. Ntw York Eat. 1TW
IMAM nekaj lepega posestva naprodaj v slovenski naselbini, po jako nizki ceni. Pridite in pogovorite se z menoj. 1228 Central ave. Central 3964 R.	(76)
OBLEKE PO $10.00.
IdRICHMANS
UNITED tp==3|l R^HA CLOTHES
Mi pošiljamo ■■
nadstropjih. Izbera tako ogromna, da morate biti zadovoljni in poiskati ono, kar želite.
Kadar kupite našo obleko, ^^H^^H \ kupite več kot dobro obleko,	| M
kajti mi garantiramo vsako ob- Hi K ko, katero kupite pri nas.	^Hk
Mi delamo obleke v naši last- ^H ni tovarni in jih prodajamo na- ^H ravnost vani.	^H ^^^
Samo dva profits — Vsi in nai.	^H	^^^
Nič poirtdoTalMT.	JnlK
TheRichmanBros.Co. ^^^Ml
PROSPECT, VOGAL ONTARIO
u	f	Pravi starokrajski biinjevec
I v i	Cena 6 steklenic . . $6.50 I
itJ	Cena 12 steklenic . . . $13.00 I
r J jI Cista slivovka kuhana iz pravih MggA v	češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 I
Jmf'^L	Cena 12 steklenic . • . $13.00 I
I y ■	Imamo najfinejii tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2J25, $2^0, $2.75 I
■ PiiS^liFra^ Pristna rudeča ohioska vina
IfwM^^P^	Galona . . 50, 55, 60 in 65c I
Kf^fl^J Katavba in Delavare vino 80 in 85c gaL I
V Vbhm Vinska posoda ob 5 do 10 fal. velja $1.00, za 25	I
KM?\WM gsl. posoda $2.00. Pri vetjih naročilih je sod brez-	I
RjjgRI pla£en. Te cene »o samo za na debele. Naro-	I
-----^	cihi naj so priloži denar b natančni naslov.
^^ The Ohio Brandy Dietilig Co. 11
Prva slovenska družba sa prodajo finih pijač. I /j
6102-04 St Clair Ave. - - Cleveland, 0.^ I"— PRVA IN EDINA SLOV. TRGOVINA —i |
F S SINGER ŠIVALNIMI STROJI 1
= ~ Singer llratni stroji, zato	qgqj
tudi nafie slovenske gos-	fflflfli
blago, tenko ali debelo.
Vsak teden pride v mojo trgovino kaka alov. gospodinj*, ki vpraSa, če bi hotel samenjatl njen stroj a Bingerjevlm. če hofiete torej imeti dober 8inger šivalni	ft %
stroj u hitrejše ln boljfte šivanje, pridite v mojo trgovino, kjer se lahko pomenjte v slovenskem jeziku. Ce	I g; nimate donarja, da bi takoj plavali, lahko odplaCnjete po $L00 na mesec, ali kolikor ho6^ Pri meni dobit« I šivalne stroje od |5.00 naprej ln tm potrebno orodje.
L RUDOLF PERDAN, JJ
L—	«024 ST. CLAIK AYE.
prebivalce, toda zagotovim vas lahko, da je moj mož pošten."
"Vzrok, radi katerega sem prišel sem, nima ničesar opraviti s tem. Mene malo brigajo dobre lastnosti vašega moža. Prinesel sem vam otroka v rejo." "Otroka ?" "Tu je."
"Zdi se mi, da je bolan," pripomni žena, ko je vstala In pri motni svetlobi laterne gledala nedolžno bitje.
"Zdrav je in močan," odvrne Benedetto. "Bolest, o kateri se vam zdi, izvira najbrž od dolgega potovanja, Nekaj dnij počitka, pa bodete videli, kako ljubko se bo igral poleg vašega otroka."
'Uboga nedolžna stvarica! Če bi bila radovedna, tedaj bi vprašala, če je to vaš sin, signor?"
"Lepo vprašanje! Toda če bi vam hotel odgovoriti, tedaj bi vam povedal: Primerjajte njegov obraz z mojim."
"O — o —. res je!" "ln glejte, v tej nežni starosti je dete zgubilo svojo materi" "Uboga nedolžna stvarica!" "ln ta okoliščina vam mora dati povod, da skrbite z vso ljubeznijo za otroka. Vzemite ga v naročje in posadi tega poleg vašega. " "Moj otrok ni deček, pač pa deklica."
"Tem bolje," odvrne Benedetto, "potem pa dobi sestrico."
Po teh besedah izroči Benedetto otroka ženski in se vsede poleg nje.
Pepino pa obstoji v senci in navidez skrbno posluša na šum, ki je izviral nekje v daljini.
"Ta otrok," nadaljuje IJenedetto z lahnim glasom, ''je imel nesrečo, da je zgubil mater. Otroka pa jaz ne morem nositi s seboj, ker bi marsikdo mislil, da je sad moje brezpametnosti. Otrok mora daleč od mene živeti; otrok ne sme vedeti, komu se ima zahvaliti za življenje, ničesar ne sme zvedeti; o tem pokvarjenem svetu."
"Da, odgojite tega otroka, kakor bodete odgojili svojo hčerko; pustite, da se igrata skupaj, da skačeta po poljih in gozdovih kot dva metulja. In če bi vas slučajno ta otrok kdaj vprašal, komu se ima zahvaliti za svojo eksistenco, potem mu povejte, da je to skrivnost, zgubljena v temi mračne noči, in na svetu ga ni človeka, ki bi mogel to skrivnost razjasniti. Vsakemu tujcu pa, ki bi vas vprašal, če-gav je otrok, povejte, da je vaš."
"Vaša volja se bo zgodila; otrok lahko postane brat moje hčerke."
"Tu imate denar. V tej denarnici je 200 zlatnikov, in tekom treh mesecev se bo svota podvojila.
"Dobro. Prepričani bodite, signor, da bodeni po svojih najboljših močeh skrbela za otroka. Odgojiti ga hočem za svojo hčerko. Kako se pa imenuje otrok?"
"Ettaard," reče Benedetto. Koinaj je bilo to ime izgovorjeno, ko se začuje v bližini strel iz puške.
2ena prebledi, Benedetto pa reče:
"To je najbrž vaš mož na lovu. Hej, Pepino, v kateri smeri meniš ti, da je strel padel?"
"Sto do stodvajset korakov proč od tu," odvrne Pepino z gotovostjo. "In sicer prav tam, kjer smo pri studencu počivali. Od te koče do steze je 50 korakov, od steze pa do studenca pa mogoče zopet petdeset korakov. Poleg tega pa šc pridenem dvajset korakov, in z gotovostjo tahko trdim, da se je na onem mestu zgodila nesreča, ali pa celo zločin." "Iz česa sklepaš to?" 1 "Že četrt ure sem poslušal ropo-tanje voza, ki je jako hitro vozil. Sedjfj sem čut strel, kateremu je sledil kratek vzklik, najbrž od ženske. Voz je takoj obstal, in prav gotovo je pogodila kroglja enega izmed konj."
Benedetto pogleda žensko, ki je bila še vedno jako bleda.*
"Odstranite se od vrat," reče Benedetto Pepinu, "in zapri, jih.1'
"Zdi se mi. da prihaja nekdo od strani proti hiši," mrmra Pepino.
"To mora biti mož te žene, ki je pripeljal konje v hlev."
ln res stopi sekundo pozneje v sobo divji lovec, z rokami v žepu, brez orožja in popolnoma miren.
"Dober večer, prijatelj," reče Benedetto z največjo hladnokrvnostjo. "Prosim vas, da mi izročite kaj hrane, ker pred jutrom nameravam zopet naprej. Govoril sem že z va-
šo ženo, in upam, da bodete vi del svoje očetovske ljubezni prisodili temu otroku."
"Ah, mala stvarica," mrmra lovec, ko pogleda ženo. "Bodite mirni kavalir. Dani vam častno besedo,
Mi dajemo Savings Checks
FINE JESENSKE BLUZE
—^ 98c =—
Posebna izbera aezon-< »kih jesenskih bluz se nahaja v naši trgovini po izvanredno nizkih cenah.
Bela lingertja, in stro-go fini izdelki iivilj.
THE
Higbee Co.
EUCLID A VENUE, CLEVELAND, OHIO
8 - Hour Union
SCRAP TOBACCO
Je delan iz najboljšega duha-na za cigare. Samo najboljši tobak *e potrebuje. Najboljii tobak za žvečenje. V vsakem paketu je kupon.
Union ^^^^^ Made
la na »m, <U ■! air i«*lpt —tea. «aa aarajaa ia aaJMeUjUH B^ravti, da »m a« mn •adraviti.
Vali »SraiaHkl m—U Blftjl priH T aUalahanw, k|«M«itiMui aataaiaa pa lalji sdravalka. haatta tadi papalaa aala-
Uk, Mar, «l«w ia lUdfcwrj*.
Guenthers Sloven. Lekarna,
Adduan Rd. rafal St Clair An.
...................H
IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A. A.
Kalbfleisch,j
I 6426 StClair Aye, j
Govori se slovensko in Hrvat- J sko. Točna postrežba, časo- j \ piši na razpolago. * Ženske [ strežnice. Edini zobozdravniš- j ! ki urad v mestu, kjer se govori j slovensko in hrvatsko.
Uradne nrei
Od 0i30 do llt30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 »večer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon stanovanja: 1
Eddy 1856 M. .....................d
se mu jako mudi, "ali ne morete pomagati osebi, katerega kočija ne more naprej, ker nra primanjkuje
konja?"
•"Ali je konj poginil?"
"Pri moji veri, dobro ste uganili,' odvrne mož. Konj je v resnici mrtev, kajti kroglja je prebila njegova prsa. Prav gotovo bi prisegel da v tej okolici ni zlobnih ljudij. Toda o tem sedaj ni časa, da bi ae prepirali, če ostane moj gospod čez noč tukaj, dokler se ne dobi drugi voz, tedaj imamo še dovolj časa, da se pozneje pomenimo o tem."
''Kdo pa je vaš gospod ?"
"Zlodja, ali ste radovedni in hitri kot burja. Neki francoski gospod je, ki je stanoval nekaj časa v Benetkah, sedaj pa potuje iz Mantue v Florenco."
"No v tem slučaju, mu nudim na razpolago vse, kar imam, in vse kar imam, vidite tu pred seboj. Ce me hoče njegova ekselenca počastiti s svojim prihodom in pri meni prenočiti, tedaj naj le pride."
"Lepo. Takoj grem, da naznanim ekselenci, medtem pa uredite v tej koči vse, da gospoda dostoj-
OIl*'- * - •
GSSL.iJSS^VBt1 '~t> SU ■ Jt±
.5 S. .... dif - • . .	• tli. s ...... iJbiic.

^^^■HSafflffi;-',;: v:; *	_________' ^MMMMMMMMtiiiaiiilMNMfttK
li "MRTVAŠKA ROKA" fll
gagKBBBgasEassasssssisss	sassgsaaassasaa^saaaaassasssssasa
J	Roman.	m
NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO".
SPISAL DUMAS-LE PRINCE.	H ]
KB	fl j
t"	J	■	M.a^J
Style Show Week	rffi^^wM	fj^ Style Show Weekjeten-
Živi modeli.	/Zf jfft/l J Mg Mrf £Š ^/C »ki vzorci na razpolago.
Vsak dan razstava od	UC/šiV vseh oddelkih	p.
1030 zjut. do 2:30 pop.	---^^	trgovine.	^
PRIDITE DANES in VIDELI BODETE ŽIVE MO-	|
DELE NA RAZSTAVI MODNIH OBLEK.	|
KOT POSEBNOST ZA STYLE SHOW WEEK NUDIMO
OAA okrašenih klobukov z nojevimi peresi. Vredni	Jt
do $8.50. Polna izbera finih jesenskih fason.	E.
100 ducetov čR.Ta čud°vita vredn°st vam b° r^: I	I
no - žametastih gotovo ugajala. Francoski žamet fiSMfei	F
klobukov, velika . ,n r- -i • 5 .	gffiM	e.
izbera finih zim.kih "> extra fini svileni zamet, rayno ^K^P	E
vzorcev, vredni $1:00 kakor Ha sliki po ^	^P -f/	I
69c $4.95 ' pik	I
Millinery, 2 nads. novo poslopje	■	\ A	V*
NAZNANILO!
AMERIŠKI ROJENI IN NATURALIZIRANI DRŽAVLJANI!
Bolj važno je za vas, da vo-	I
lite letos 2. novembra kot	I
pa če greste delat isti dan,	I
brez obzira k kateri stranki	I
spadate.	I
"Zločina?" odvrne Benedetto z ironičnim nasmehom. "Ti imenuješ to zločin, Pepino? Ali bi bil mogoče zločin, če se otroku prihrani mukepolna bodočnost ? Ali bi bilo zločin dati Bogu, kar je božjega? Ali meniš, da je smrt vedno zlo? Smrt, prijatelj moj, je zlo za čl6veka, katerega eksistenca je polna zloči-nov. Smrt je zlo za one, ki na svetu ne vidijo druzega kot cvetlični vrt. Kdor pa more mirno spati kot ta otrok, za tega pa je smrt dobrota.''
"Izvrstno 1" reče Pepino. "Toda kakšno zagotovilo imate, da spravite lahko tega otroka i2 življenja v smrt, ne da bi mu povzročili naj- ( manjšo bol?"
Benedetto se zasmeje.
"Poskusimo!"
"Per Bacchol Toda pustimo ra-• j C te morilne pogovore. Stopimo na konje, kajti noč ne pomeni za nas nič dobrega."	(
"Trdil si, da so ti znane vse italijanske ceste."
"Mogoče jih ne poznam tako na- . tanko, toda Florenca je še daleč." ,
*'In kje je prostor, kamor položiva to živo breme?"
"Dajte, da se nekoliko orienti- j ram," odvrne Pepino, ko potegne z roko preko čela. "Za prvim zapuščenim studencem pelje steza na desno v dolino; kakih petdeset ko- , rakov od te steze leži koča neke- , ga divjega lovca; na vrata te koče moramo sedemkrat'potrkati.
"Naprej I" zakliče Benedetto, ko j zopet skoči na konja in vzame o-troka k sebi.
"Naprej I" zakliče tudi Pepino, ' ko sledi zgledu svojega mojstra.
Oba potnika nadaljujeta svojo pot. Četrt ure potem se je popol* , noma stemnilo, in potnika sta se , nahajala pred kočo, ki je ostala zaprta, kljub šumu, ki so ga po-. vzročali konji zunaj.
Pepino skoči s konja in s svojim bičem sedemkrat udari na vrata. Trenutek na to se vrata odpro, in na pragu se prikaže visoka, koščena postava, ki je nudila kaj mračen prizor. Človek je moral biti že na-vajen živeti v temi, kajti kljub mraku o-stro opazuje oba tujca in čaka, da mu povesta namen svojega prihoda.
"Amico5" reče Pepino, "bodi tako dober in skrbi za najina konja. Potem pa se vrni, da se kaj pogovorimo. Lahko si popolnoma brez skrbi, kajti prišla sva, da najine denarnice sprazniva v tvojem žepu."
"Kaj pa to pomeni ?" vpraša divji lovec, ki je pri besedi "denarnica" še bolj ostro pogledal.
"Stori, kar sem ti rekel, potem se pa vrni k nama, in gotovo ne boš imel vzroka, da bi se kesal."
Med tem kratkim pogovorom je tudi Benedetto stopil s konja. Divji lovec pa prime obe živali za uzde, pokaže z roko v notranjost koče, potem pa zgine v ozadju siro-maške koče.
Benedetto in Pepino sta za trenutek sama. ^
"Torej temu človeku naj zaupava sina Edmonta Dantesa?" reče Benedetto.
"Ta človek je oženj en, in njegova žena je prav dobra gospodinja," odvrne Pepino.
"Kljub temu pa je najbrž deležna vseh hudobij svojega moža ?"
"Ali sva midva menda sama ni svetu, ki se motiva?" odvrne Pepino. "Sicer pa ta otrok še ni toliko star, da bi razumel hudobijo ali jo posnemal. Tihol Korake ču-jem.
Pepino še ni spregovoril zadnjih besed, ko se prikaže v notran- , j osti koče ženska z otrokom v naročju. Na obrazu te ženske nisi mogel brati ničesar zločinskega, pač pa se je zdel obraz zelo pri- j kupljiv.
Žena pozdravi oba tujca, potem se pa vsede na klop in se igra z 1 otrokom.
"Dobra žena." reče Benedetto, ko ne odvrne očesa od nje, ''vedeti > morat<i da kjjub por<|"ilom, ki krožijo okoli glede vašega moža, pa vas smatramo vseeno za pošteno in zanesljivo ženo. Ce govorim o poročilih, tedaj samo ponavljam, 1 da od Mantue do Pise ni noben lo-i vec bolj varen svojega 6trela —" j "Za božjo voljo, signor, ne ve- i š rujte vsega, kar ljudje pripovedujejo! — V splošnem ljudje gle- I dajo z nevoJjo na uboge gorske
da mu izročim za igračo, kakor tu-tro bo dobro na nogah stal, ostanke stare puške in sedlo na klop, da
se bo učil jahati."
"Izvrstno 1 Prav po moji želji Otrok mora. biti tako odgojen, da se ne bo ustrašil nobene nevarnosti."	jr
"žena, spravi otroke v čumnato, potem se pa vrni in pripravi jj gospode večerjo," reče divji lovec. "Zadovoljili se bodejo z divjačino in zelenjavo iz mojega vrta."
"Ali se bodete poslovili od otroka, signor?" reče žena Benedettu, ko mu ponudi obraz malega.
"Bog mu podeli pogum in moč, da stopi v vrtinec življenja," mrmra Benedetto, ko se z roko dotakne otroka.
Žena zgine z otrokom v čum-nati. Divji lovec pa zapahne dveri, obesi železno svetilko na žebelj prav tik okna kot bi hotel, da bi se videl svit luči prav v daljini. Potem se pa molče vsede poleg okna in si podpre glavo z rokami.
Kake četrt ure vlada popolen molk. Benedetto stoji s hrbtom obrnjen proti zidu, desno roko pa je držal za telovnikom. Pogled mu'
gubano, in prav resno je premišljeval o gotovih stvareh. Pepino pa je ostro opazoval vsak šum, ki je prihajal od zunaj.
Konečno začuje odmev korakov na stezi; trenutek pozneje potrka nekdo na vrata'in vpraša v italijanščini :
"Odprite, odprite, dobri ljudje l Ne bodete storili zaman dobrega delat"
Po teh besedah lovec hitro vstane in hoče odpreti vrata, toda Benedetto skoči k njemu in ga zadrži .
"Nečem, da bi me videli," reče s pritajenim glasom.
"Nobene nevarnosti ni," odvrne lovec, z nasmehom.
"Pa kljub temu se nečem izpostaviti nevarnosti."
"Torej pojdite!"
Benedetto in Pepino sledita lovcu, ki ju pelje v čumnato v ozadju koče.
"Tu sta ravno tako skrita kot bi bila deset milj od tukaj," reče divji lovec.
Po teh besedah se lovec obrne in biti, da odpre vrata, t "Hej, mož I" zakliče človek pred
Sluga odhiti po stezi. Lovec mo. sledi s pogledom, se zasmeje in. zamrma:	5
"Siromaška koča! — Ima prav, toda koliko visokih in mogočnih ekselenc je že n solzami na jeziku in v očeh tu prosilo prenočišča I — Konečno, je pa na vsak način bolje-ustreliti konja kot pa kočijaža. V Italiji namreč nimajo navade, da ,j bi obešali ljudi, ki stresajo na Icon-je."
iMeidtem sta pa Pepino in Benedetto kar gorela pričakovanja, kaj se godi zunaj. Pepino odide iz čumnate, da kaj > poizve, Benedetto pa posveti vso svojo pozornost prostoru, kjer se je nahajal. Bila je to* mala sohjca, osem do devet čevljev v premeru. Leva stena,, zgrajena iz tenke opeke, je kazala mnogo ra^poklin, skozi katere se je lahko videlo v sosednjo sobo, kjer je gorela mala svetilka, ob svitu katere si lahko opazil zibeljko ni dva otroka v njej. Skozi to steno so-vodila vrata, toda bila so od zunaj 'zaklenjena.