Organizacija slovenskega učiteljstva. Dovolite, tovariš urednik, še nekoliko prostora mlademu učitelju. S Štajerskega se je oglasil v 3. let. štev. veteran, z Goriškega prihaja pa »rekrut«. Tov. Hreščak je objavil v reviji »Naši Zapiski« članek z zgorajšnjim naslovom. To ni bil članek za revijo, ampak pamflet petindvajsetletnemu delu Zaveze. Umevno je, da so Hreščakovo pisarijo popadli vsi sovražniki učiteljstva in kovali iz njega kapital. Edino to je Vaš žalosten uspeh, tov. Hreščak. Med mladimi se je začelo neko veselo gibanje. Z veseljem sem ga opazoval, zakaj edino primerno je, da nadomesti vsako izgubljeno moč — nova moč. Mnogo je obetalo to gibanje, a, žal — da je izgrešilo svoj smoter. Kakor so tov. Hreščaku zoprne avtoritete, tako je ravno on začel k avtoritetam, ki niso baš naklonjene Zavezi, in migljaji teh avtoritet so mu evangelij. »Pojdite po tej poti, in izginili bodo Gangli in Luke!...« izpregovori avtoriteta.* »Ste ga slišali, tudi ta ne more Gangla in Jelenca, torej imam prav, le po njih?« In sklep je gotov. Ne da bi samo prelistal »Spominskega spisa«, kjer je nagroraadenega ogromno dela, za katerega so žrtvovali idealni člani našega stanu tako veliko časa, dela, moči in gotovo tudi noči, ko midva s tov. Hreščakom še niti vedela nisva, kaj je to učiteljišče. Da, lahko * Torej velja boj dr. Tume in njegovih učencev osebam. Uredn. je tolči po osivelih glavah, če je pa to častno, je pa drugo vprašanje. Tako se ne zdravijo rane na lastnem telesu in tako se ne pridobiva simpatij svojemu radikalizmu!. In odprto pismo tov. Rakovščku! Prav pravite, Hreščak, otvorimo debato, akademično razpravo, o narodnosti. Pretresimo to vprašanje, saj so že davno minili časi, ko je bil naroden le oni, ki je kričal: »Hej, Slovenci!« itd. Danes je pojm narodnost precej globlji, in analizirajmo ga. Precej dvomljive vrednosti je pa samozavestna domišljavost, s katero je udaril po — tovarišu. Naši Iisti — vsi so kajpada zanič. Najslabši pa je seveda »Ueiteljski Tovariš«. To je tako žalostno izpričevalo vsem tozadevnim zabavljačem, da bi naj kar rajši molčali. Kaj mislite, da je tov. uredijik vsegaveden in vsegamogočen, da on lahko, samo če bi se mu ljubilo, pričara referate in poročila najboljše kakovosti? Kdor ni še nikdar nič pisal vanj (tu ne mislim Hreščaka), ne sme ziniti niti besede. Pošiljajte poročila, članke itd. in vsak teden izide lahko sedem »Učiteljskih Tovarišev« in po kakovosti bodo nadkriljevali celo — »Naše Zapiske«, dovolj nas je. In takih stvari bi lahko naštel še na stotine. Poglejmo pa, odkod izhaja vse to, in potem bomo lahko lečili rane! Po mojem subjektivnem mnenju edino iz tega vzroka, ker ni vse učiteljstvo y taboru socialne demokracije in ne nosi tudi Zaveza njenega pečata. Kdor pogleda Zavezina pravila, bo tudi videl, da ona ni politiška organizacija, ampak stanovska, ki se ne naslanja na nobeno politiško stranko. V njej dobi prostora vsak, ki je v principu za napredek in svobodo šolstva in učiteljstva. Mislim pa, da mi bo tov. Hreščak priznal, da to niso samo izključno socialisti. Prej bi akceptiral socialno-demokraški program (v nepotvorjeni obliki) kot pa kake individualistične in frazerske brez programne meščanske stranke. Saj ima ta program mnogo prekrasnih mest (narodna avtonomija itd.), odklanjam pa povsem razumevanje in izvajanje tega programa nekaterih voditeljev te močne stranke. In tako različni nazori glede politike so tudi pri ostalih najinih tovariših. Vsak ima pač svoj prav. Vsi, kar nas ie v Zavezi, smo pa bojevniki za napredek in svobodo šolstva in učiteljstva. To nas veže y raočno falango — v Zavezo. In ta skupni, enotni princip je pač tako mogočen in velik, da lahko tvori podlago vsej organizaciji, čeprav smo glede dnevnih politiških vprašanj raznih nazorov. Iz navedenga pa izhaja, da moramo v svoji Zavezi tudi stati kot granit in vsak po svoji najboljši moči delati v njen razcvit. Če je kje kaj trhlega, dobro, izmaknimo, a nadotnestimo z betonom, sicer bomo stali v nekolikem času pred razvalinami, in prokletstvo tistemu, ki bi to provzročil! Organizacija je, ki nas vzdržuje v teh težkih dneh, ona nam je vse in za njo pojdemo v boj! Saj upam, da mi tov. Hreščak potrdi, če rečem, da smo najprej učitelji, vzgojevalci svojega naroda, potem šele liberalci, socialisti, agrarci itd. No, če tni to potrdi, potem pride vse ostalo samo ob sebi. Potem tudi upam, da nastopi drugačno pot oni, ki želi lečiti rane našem telesu Adonis.