Koncert mestne glasbene šole v Ptuja.
Koncert mestne glasbene šole v Ptuju dne 17. marca nam je pokazal, da se tudi v provinci goji resna .glasbena umetnost, ki je vzgoji naroda potrebna, ker morda bolj ko vsaka druga panoga umetnosti ugodno vpliva na razvoj srčne kulture človeka. In da smo te kulture potrebni, kaže nam dovolj naše javno življenje, ki v glavnem temelji na medsebojni nestrpnosti m nemorali. 8 tega stališča predvsem želim glasbeni šoli ptujski, da bi ostala trajen kulturni glasnik našega ljudstva, posebno mladine, ki je up naše lepše bodočnosti. — Kot prvo točko koncerta izvajala sta violinist g. Gregora in pianistka gdč. Zurynkova Dvorakovo sonatino op. 100. Mislim, da je edino to delo potrebno nekoliko razlage. Sonata je nastala koncem 16. stoletja, a se v začetku ni izvajala kot samostojno glasbeno delo, temveč le kot predigra in medigra v dramatični in cerkveni glasbi. Šele polagoma je dosegla svojo samostojnost s tem, da si je pridobila določeno glasbeno obliko. In to obliko so ji dali predvsem Bach, Haydn, Clementi in Mozart. Njihove sonate sestojijo iz treh stavkov: Allegro—Andante— Allegro. Z razvojem nauke o glasbeni formi, predvsem pa večkratnega kontrapunkta, v katerem se gibljeta tema in protitema moderne,   ciklične   sonate je dosegla ona svojo
današnjo popolnost z Beethovnom, ki je pisal deloma tudi štiridelne sonate.
Sonatina (diminutiv od sonate) je formalno enako sestavljena kot sonata, vendar je duševno in tehnično lažje zasnovana in tudi posamezni stavki so nekoliko zoženi in več ali manj skicirani. Dvorak, poleg Smetane najznatnejši češki skladatelj, je napisal omenjeno sonatino op. 100 v štirih stavkih. Prvi, allegro risoluto, je v svojem glavnem delu (tonika) heroičnega značaja in prehaja potem skozi nežne triole v lirično temo (dominanto oz. paralela). V^Charghettu se razvija lirična tema prvega stavka, v scherzu pa heroična tema v prosti modu'aciji na dominanti glavnega tonskega načina. Finale allegro vodi nato kontrapunktično obe temi veporedno, vendar v toniki. Poetično vsebino delu daje mlada, nežna ljubezen, ki jo je gojil Dvorak do lepe divke v času, ko je kot violist praškega narodnega divadla živel v najtežjih gospodarskih prilikah. Glasba ima specifični značaj narodnih ljubavnih popevk in je lahko razumljiva. — Pianistka gdč. Bejolova podala nam je Smetanovo koncertno fantazijo na češke narodne pesmi. Češka umetna glasba kaže pred Smetano precej severnega-nemškega vpliva. Smetanf* je bil prvi, ki je spoznal narodno pesem in jo sijajno uveljavil v vseh svojih delih. S tem je svojemu narodu ustvaril lastno glasbo. Tudi ta parafraza kaže nam Smetanovo veliko ljubezen do narodne pesmi, ki je bila podlaga vsemu njegovemu glasbe-
nenm delovanju. Chopina nam je hotela gdč. Bejolova pokazati kot Slovana. Zaigrala nam je njegovo sladkoopojno Berceueo (Uspavanko), kakor jo je popevala majka Poljakinja svojemu spančku-zaspančku ob zibelki. I Polo-naiso (poljski ples) zložil je Chopin, še predno je zapustil svojo rodno zemljo Poljsko in se podal v domovino svojega očeta. G. Kubiček nam je zaigral Popperjevo Rapsodijo. Popper, sam izboren čelist, je zložil nebroj prvovrstnih del za krasni instrument, temno-melanho-lično doneči čelo. Rapsodija vsebuje deloma ogrske, deloma hrvatske ciganske napeve in je zelo efektna. C Kubiček je imel dovolj prilike, da na njej pokaže svoje tehnične zmožnosti. Servais je enako znaten čelist, vendar se mi zdi, da je Souvenir de Spa, ki smo ga culi, eno slabših njegovih del. Dodal je gospod Kubiček še lastno skladbo Polonaiso, ki je po svoji glasbeni in tehnični vsebini zrelo delo, ter znani, melodični Fibichov Poem, ki je g. Kubiček, prem-da je pisan za violino, ni igral v transkripciji, temveč po originalnem violinskem partu, kar mi je posebno ugajalo. V pohvalo inter-pretom omenil bi končno, da niso iskali efektov sebi v prid v tehnično kompliciranih dolih, marveč so izbrali glasbeno lahko razumljiv program, tako da je koncert res služil svojemu pravemu vzgojevalnemu namenu in s tem tudi dosegel resničen uspeh. Izvajanja vseh umetnikov so bila vseskozi lepa. Upamo, da jih bomo skoraj zopet slišali.