IJ5TO XX. — številka 18
Ustanovitelji, občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka iQ Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in zgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
KRANJ — sreda, 8. III. 1967
Cena 41 par ali 40 starih dinarjev
List irhaja ocl oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah
LASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Predlog zavrnjen
Poročali smo, da je tržiška občinska skupščina predlagala republiški skupščini amandma, po katerem bi volili skupnega poslanca le tisti odborniki kranjske občine, ki stanujejo na področjih skup-pe volilne enote. Občina Tržič v celoti in severni del občine Kranj imata namreč v zborih delovnih skupščin republiške skupščine skupne volilne enote, pri čemer voli poslanca kranjska skupščina v celoti. Zato menijo Tržičani, da jih kranjska skupščina v primeru različnih kandidatov vedno lahko preglasuje. Republiška skupščina pa tržiškega predloga ni sprejela.
Delovne organizacije po zaključnih računih za 1966.leto
Reforma deluje
Milijardo skladov so v Tekstilindusu namenili za obratna sredstva
Tekstilna industrija ima že precej časa težave. Zaloge surovin plahnijo in tovrstna skladišča so čedalje bolj desortirana, medtem ko pa se gotovo blago kopiči v skladiščih.
mesanicakav
ŠPECERIJA BLED
i _   »___1___!_'_'_ ' J
KVALITETA
Kljub temu je kranjski Tekstilindus ugodno zaključil lansko poslovno leto. Ko pregledujejo .rezultate poslovanja v 1966. letu, ugotavljajo,   da   še   nikdar niso
ostvarili toliko skladov, razen tega pa so povečali osebne dohodke v primer javi s 1965. letom za 30 odstotkov.
(Nadalj. na 3. str.)
Predsednik Tito v Kropi
»To sem včasih jaz delal«
Tako je rekel predsednik Tito v muzeju v Kropi, ko si je ogledoval staro ključavnico — O Titovem obisku v Kropi pripoveduje upravnik Kovaškega muzeja Justin Ažman
V nedeljo je bil čudovit sončen zgodnjespomladanski dan. Posebno lepo je bilo v nedeljo popoldne v Kropi, kamor je prišel na kratek obisk predsednik Tito s soprogo Jovanko in spremstvom. Tito se je nekaj časa zdrževal na Brdu. Razen Podvin in Kropo v nedeljo, je v teh dneh tudi že dvakrat obiskal Ljubelj. V Kropi so bili z njim še predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj z ženo, predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček in predsednik sabora Hrvatske Ivan Krajačič. O predsednikovem obisku v Kropi pripoveduje Justin Ažman, upravnik Kovaškega muzeja, ki je sprejel visoke goste in jim razkazal muzej.
Prišel sem z Jamnika, pripoveduje Ažman. Približno ob treh popoldne je bilo. Videl sem gručo ljudi, nekaj več avtomobilov kot navadno
in nekaj miličnikov. Takoj je prišel k meni miličnik in mi rekel, naj hitro vzamem ključe muzeja in naj grem
(Nadalj. na 4. str.)
Predsednik Tito s soprogo Jovanko si ogleduje zbirke v Kovaškem muzeju — Foto: Leon Jere
OB DNEVU ŽENA smo obiskali Mileno Fajfar, delavko iz Iskre v Kranju in njene trojčke, ki so 15. februarja dopolnili prvo leto! čestitali smo ji in jI izročili skromen šopek rož ob njenem prazniku z najboljšimi željami za naprej, tako njej kot vsej družini, za srečo in uspeh doma in v življenju sploh. Ob prazniku čestitamo z enakimi željami vsem našim bralkam.
Veletrgovsko podjetje
Koicruju
Kranj
obvešča vse potrošnike, da prireja prodajalna DEKOR v dneh o I II. do 19. marca v prostorih DELAVSKEGA DOMA V KRANJU
RAZSTAVO IN PRODAJO POHIŠTVA IN DRUGE STANOVANJSKE OPREME
Sodelujejo priznani proizvajalci: MARLES — Maribor, 22. JULIJ - Idrija, BREST -Cerknica, STIL — Koper, KRASOPREMA — Dutov-lje, — MEBLO — No/a Gorica.
Odobravamo potrošniške kredite.
Pohištvo dostavljamo brezplačno do oddaljenosti 30 km in gr tudi brezplačno montiramo.
AVTOMOBIL ZA 500 S-DIN — Kdor nima denarja, da bi kupil avtomobil, si za 500 S-din kupi »sladko utvaro«, v obliki majhnega loterijskega listka. Potem se že vidi za volanom, zato ni čudno, da se igre na srečo vrste kar na tekočem traku
Predvolilna dejavnost v kranjski občini
O poslancih in odbornikih
S  seje občinske volilne komisije v Radovljici
Izbrani možni kandidati
Doslej zbranih že 160 predlogov za nove odbornike — Spremembe v občinskem vodstvu — Podpredsednik skupščine ne bo več profesionalec
Politični aktiv občine Kranj je v petek osvojil seznam kandidatov za nove zvezne in republiške poslance, o katerem bodo po 12. marcu razpravljali na kandidacijskih zborih volivcev. Zavzel je stališče, da bo na bližnjih volitvah podpiral po enega kandidata za posamezni zbor obeh skupščin, če mu med evidentiranjem ni bilo mogoče najti enakovrednega so-kandidata in po dva kandidata ali več, če je bilo enakovrednost mogoče zagotoviti.
V razpravi pa so posamezniki opozarjali ,da bi volivcem morali posredovati več kandidatov, še zlasti, ker so kandidacijski zbori tribune, kjer naj bi se dokončno izkristalizirali predlogi in ugotovila enakovrednost kandidatov.
Tako so udeleženci aktiva soglašali, da za gorenjskega poslanca v zveznem zboru kandidira dr. Marijan Bre-celj, v gospodarskem zboru Franc Braniselj, v kulturno-prosvetnem zboru dr. Avguštin Lah, v socialno-zdrav-stvenem zboru Edgar Vonči-na, Ivan Saksida in v organizacijsko - političnem zboru Ivan Repinc in Stane Kajdiž.
Niso pa se strinjali, da bi za splošni zbor zvezne skupščine predložili tudi Franca Vidervola, ki so ga predlagali v Kamniku, za gospodarski zbor Olega Vrtačnika, ki ga je predlagala volilna komisija iz Radovljice in za pro-svetno-kulturni zbor zvezne skupščine Iva Subica, ki so ga predlagali v Skofji Loki.
Za republiške poslance bodo na kandidacijskih zborih v volilni enoti 50 predložili naslednje tovariše: za republiški zbor Vinka Hafnerja, v volilni enoti 52 pa Franca Puharja. Za gospodarski zbor Boruta Snuderla in ing. Marka Tavžlja, za kulturno-prosvetni zbor Slavka Malgaja, Anko Zevnik in Janeza Sušnika; v volilni enoti 31, ki vključuje tudi vso Tržiško občino pa za so-cialno-zdravstveni zbor dr. Toneta Martinčiča in dr. Bojana Fortiča, za organizacij-sko-politični zbor pa Franca Roglja in dr. Ernesta Petriča.
Za nove odbornike občinske skupščine so v kranjski občini doslej predložili 160 možnih kandidatov, to je poprečno tri za eno odborni-ško mesto. Struktura predlogov je na splošno zadovoljiva. Večja pomanjkljivost je v tem, da je med predlaganimi le en mladinec in da se obeta zmanjšanje števila odbornic.
V petek so v Kranju prvič spregovorili tudi o kandidatih, ki so predvideni, da po volitvah prevzamejo vodilna mesta v občini. Po predlogu, ki ga je povedal politični sekretar občinskega komiteja Franc Puhar, naj bi po njegovem bližnjem odhodu v eno kranjskih podjetij, izvolili za političnega sekretarja Martina Koširja, ki je bil doslej dobra štiri leta predsednik občinske skupščino. Na posvetu so pojasnili, da je temu predlogu botrovala želja, da organizacija Zveze komunistov v občini pridobi
novega, sposobnega sekretarja, ne pa potreba po spremembi na predsedniškem mestu. Za novega predsednika občine so predvideli zveznega poslanca Slavka Zalo-karja. Politični aktiv je soglašal s predlogoma. Po nadaljnji obširni razpravi o tem, ali naj bi občina zadržala poklicnega podpredsednika ali ne, pa je sklenil priporočiti občinski skupščini, da o tem temeljito razmisli. V razpravi je tovariš Košir omenil, da se pripravljajo v občinski upravi večje spremembe ,ki naj bi zbolj-šale delo posameznih služb. Zato najbrž v prihodnje ne bo potrebno, da bi bil podpredsednik občinske skupščine profesionalec.
MS
Volitve v loški občini
Zbori delovnih ljudi
Od 12. do 22. marca bodo v loški občini zbori delovnih ljudi v zvezi z volitvami v zvezno, republiško in občinsko skupščino. Pred dnevi je glede tega predsednik skupščine Milan Osovnikar opozoril vse delovne organizacije na pravilen potek zborov.
Predsednik oz. skupščina Šk. Loka je poslal vsem delovnim organizacijam, organom, družbenopolitičnim organizacijam in društvom v občini razen informacij glede priprav na volitve tudi razpored, po katerem naj bi bili zbori ter odlok o določitvi volilnih enot in območij zborov volivcev za volitve odbornikov SO Škofja Loka.
V četrtek prejšnji teden se je sestala občinska volilna komisija v Radovljici, ki je — tokrat zadnjič pred kandidacijskimi zbori — pregledala sestavo predloženih možnih kandidatov za spomladanske volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino. Na seji so sklenili, da bodo za možne kandidate za odbornike v občinsko skupščino predlagali sindikalnim podružnicam in krajevnim organizacijam SZDL, naj za predloge na kandidacijskih zborih volivcev izberejo najprimernejše in najboljše. Ugotovili so, da je bilo evidentiranje zadovoljivo opravljeno in da i bo tudi nov sestav občinske I skupščine po sestavi zadovo-I ljiv; nekaj pripomb je bilo le na dejstvo, da je med monžimi kandidati premalo žensk, vendar so menili, da neki vnaprej zamišljeni sestav po starosti in spolu ne sme biti ovira za to, da bi zbrali res le najboljše kandidate.
Komisija je tudi dokončno ugotovila, da sta možna kandidata za poslanca v republiški zbor republiške skjpšči-ne FRANC JERE, sedanji predsednik občina, in FRAMC KOROŠEC, predsednik občinskega sodišča v Radovljici. Ko smo zadnjikrat poročali o možnih kandidatih za ta zbor, je bil drugi kandidat pomotoma izpuščen, čeprav je bil že takrat predviden kot možen kamdidat. Za socialno zdravstveni zbor je anketa po gospodarskih organizacijah pokazala, da je edini možni k nd;dat dr.
BORUT RUS z Bleda. Za organizacijsko politični zbor pa je komisija na podlagi številnih predlogov sklenila predlagati kot možne kandidate tele: NIKA FABJANA, direktorja gojitvenih lovišč Triglav Bled, J02A BUFO-LINA, direktorja Železnine, FRANCA CUZNARJA, raču-novodjo LIP, in JOŽA VIDI-CA, predsednika občinskega sindikalnega sveta. Te možne kandidate bodo predložili tudi kandidacijskim zborom, ki se bodo začeli v ponedeljek prihodnji teden, at
Med najboljšimi
V sredo, 1. marca, so imeli letno skupščino gorski reševalci iz Tržiča. Njihova skupnost je prav gotovo ena izmed najstarejših in najbolj požrtvovalnih ter sposobnih v sklopu komisije za GRS pri Planinski zvezi Slovenije.
Gonsiki reševalci iz Tržiča tesno sodelujejo z močnim mladinskim im alpinističnim odsekom matičnega planinskega društva. Lani so izvedli devet težjih reševalnih in poizvedovalnih akcij, s smučišč Zelenice, Kofc in Storžiča pa so prenesli ali prepeljali več kot 100 težje ali laže ponesrečenih planincev ali smučarjev.
Trenutno se pripravljajo na dostojno počastitev spomina devetih žrtev plazu pod Storž:čem leta 1937. Ob tej priliki pa bo pod Storži-čem tudi letošnji zbor gorskih reševalcev Slovenije.
S tiskovne konference o cestah v Sloveniji
Ni denarja za gorenjsko cesto
V prihodnjih sedmih letih ni upanja za nadaljevanje gradnje gorenjske magistrale_
V planu so le redna vzdrževalna dela in
ureditev odseka v Mostah
V petek prejšnji teden je bila v prostorih izvršnega sveta Slovenije v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri sta republiški sekretar za gospodarstvo Sveto Kobal in republiški cestni inšpektor Danijel Lepin seznanila novinarje s predvidenimi omejitvami osnega pritiska za težke tovornjake na cestah prvega in drugega reda in še posebej s strožjimi omejitvami v času odjuge. O tem več ob drugi priložnosti, danes pa nekaj podatkov iz razprave o vzdrževanju cest in o perspektivah za gradnjo in modernizacijo cest na Gorenjskem. •
Na tiskovni konferenci je  | nem sedemletnem planu iz re-
Kobal povedal, da bodo vse ceste, ki jih je poškodovala zima, letos popravljene do začetka turistične sezone, do maja, večje in zahtevnejše rekonstrukcije slabših odsekov pa bodo trajale do jeseni.
Na vprašanje, kako kaže za nadaljevanje gradnje moderne avtomobilske ceste skozi Gorenjsko, je republiški sekretar za gospodarstvo odgovoril, da se v perspektiv-
publiških finančnih virov, kjer se bodo odslej zbirala sredstva za vzdrževanje in gradnjo cest L, II. in III. reda, ne predvideva na Gorenjskem nič drugega kot ureditev kritičnega odseka v Mostah in' pa seveda urejanje cestne površine, kolikor bo potrebno. V tem sedemletnem obdobju se bo Slovenija orientirala predvsem na gradnjo avtoceste Sentilj-Maribor-
Na Jesenicah so pred železniško postajo uredili novo nakladalno' napravo za koks ra železarno. Dolgi koridorji, oblečeni v dvobarvno kovino, celo veličasno učinkujejo
»Invazija« Beograjčanov na tromejo
Jugoslovansko turistično in avtobusno podjetje Putnik iz Beograda je zaprosilo občino Jesenice za določitev lokacije za gradnjo turističnih poslovalnic v Ratečah, na Korenskem sedlu in v Kranjski gori.
Po izjavah predstavnikov Putnika imajo zagotovljena sredstva za gradnjo poslovalnic v Ratečah in na Korenskem sedlu, kjer bodo že letos začeli graditi poslovalnice za menjavo denarja, ter prodajo spominkov z bifejem.
V Kranjski gori namerava putnik drugo leto graditi večji lokal, kjer bodo tudi prenočišča za njihove uslužbence. Putnik se bo tudi v Kranjski gori »srečal« s Kompasom, ki gradi v Kranjski gori hotel z zmogljivostjo 200 postelj.
Skupšina občine Jesenice bo te dni izdala PUTNIKU dovoljenje in odredila lokacijo za omenjene turistične poslovalnice.
J. V.
Ljubljana-Postojna-Trst, prenos t pri tem bo imel odsek Trst-L j ubijana z vozliščem v Postojni. Sveto Kobal je poudaril, da bomo s tem spustili velik del daljinskega avtomobilskega, posebno turističnega in tranzitnega prometa na cesto zahodno od Slovenije (Trbiž-Videm), toda — žal — slabo kaže, da bi to lahko preprečili. Denarja ni, ne kaže pa tudi, da bi ga lahko dobili v obliki posojila pri kakšni tuji banki.
V tem času (v sedmih letih) pa bo na gorenjski cesti seveda nujno potrebna težja asfaltna prevleka, tudi na betonskem odseku od Ljubljane do Bistrice, ki je praktično brez  popravil zdržal 30 let.
In kaj si na Gorenjskem lahko obetamo letos? Izredno slaba je cesta skozi Zgornje-savsko dolino, od Jesenic do Rateč. Kobal je povedal, da bo republika skupaj s sredstvi jeseniške občine (ki jih je v ta namen že določila v planu) uredila cesto do sezone tako, da bodo zakrpali slabo asfaltno vrhnjo plast cestišča in uredili križišča z nek-
V radovljiški in jeseniški občini
Ideja o kombinatu se je razpršila
Novembra preteklega leta so se v Radovljici sestali predstavniki samoupravnih organov štirih podjetij, in sicer KZ Jelovica, KZ Bled, mesarskega podjetja Radovljice in mesarskega podjetja z Jesenic.
Razpravljali so o možnosti, da se ta štiri podjetja združijo v kombinat, kar bi jim omogočilo obdržati tržišče, ker bi postali konkurenčni drugim tovrstnim podjetjem. Kombinat naj bi proizvajal, predeloval in prodajal blago najceneje.
Na sestanku so sklenili, da bodo samoupravni organi teh štirih podjetij skrbno proučili dobre in slabe strani takš-
danjo železniško progo. »To bi morali urediti že lani, taktično bi bilo to boljše!« je poudaril. »Ce bi cesto uredili že lani, takoj po demontiranju železnice, ne bi bilo takih problemov.« Upajmo, da se obljubljeni rok, da bo do začetka turistične sezone vsaj to urejeno, ne bo zavlekel v pozno jesen!
Razen tega je letos na Gorenjskem predviden še začetek del pri urejanju ceste Bled-Bohinj. Tu bodo potrebne nekatere nove trase na kritičnih odsekih, na primer mimo Normi j a, vendar še ni gotovo, če se bo letos to uredilo. Za to cesto je letos predvidenih okrog 300 milijonov S din skupaj z denarjem radovljiške občine (ki so ga v proračunu že določili). Rekonstrukcija te ceste pa bo trajala več let.
Vidimo torej, da si kaj bistveno novega — kar zadeva modernizacijo cestnega omrežja na Gorenjskem — kaj kmalu še ne moremo obetati.
A. Triler
nega združevanja in potem sklepali, ali so za združitev ali ne. Kmalu po tem sestanku smo zvedeli, da se podjetja ne bodo združila. Nasprotovali sta predvsem mesarski podjetji z Jesenic in iz Radovljice.
Leopold Zonik, direktor mesarskega podjetja Jesenice, je takole obrazložil stališče delavskega sveta:
»Odločno smo proti takojšnji integraciji. Člani delavskega sveta menijo, da bi morali predvsem združiti mesarski podjetji Jesenice in Radovljico. Nimamo nič proti, da stopimo v širšo kooperacijo s KZ Jelovica. Tako bi npr. mesarsko podjetje dalo zadrugi določen znesek denarja za pitanje živine, ki bi se obračunaval pri odkupih. Ce se združimo, se stanje ne bi izboljšalo. Bilo je govora o graditvi skupne hladilnice. Toda sanitarno tehnični predpisi ne dovoljujejo, da so v isti hladilnici mesarski in kmetijski proizvodi. Razen tega mora biti hladilnica v sklopu klavnice, kar zadrugi ne bi ustrezalo«.
Podobno stališče je zavzel tudi delavski svet mesarskega podjetja Radovljica.
Tako se je ideja o kombinatu razpršila že v povoju.
Jože Vidic
(Nadaljevanje s 1. strani)
Reforma deluje
Od sikupnega dohodka, so 70,5 % namenili za osebne dohodke, in kar 29,5 % za sklade.
Podatki kažejo, da se jim precej pozna avtomatizacija proizvodnje, ki so jo uspeli izvesti v zadnjih letih. Tudi vnaprej ne nameravajo razširjati proizvodnje, marveč je njihov cilj doseči čimbolj -šo kvaliteto izdelkov, v tehnologiji pa tiste »špice«, ki jim bodo omogočile, da se bodo čim enakopravneje vključili v mednarodni trg.
Kar zadeva kvaliteto so na dobri poti, o čomer govore številna odličja z letošnjega sejma mode. Tehniko in tehnologijo pa bodo postopoma izpopolnjevali, kajti kljub avtomatizaciji, izvedeni v prejšnjih letih, imajo še mnogo iztrošenih delovnih naprav. Računajo, da bi morali imeti 4 milijarde S dinarjev, da bi nadoknadili vse, kar so izgubili v času, ko smo »starim« tovarnam le jemali, nič pa nismo vanje vlagali.
Za naprej nameravajo predvsem moderno opremiti oddelek za predelavo sinteti-ke. Opremo imajo že leto dni naročeno in plačano. Pričakujejo jo letos.
Od skladov, ki so jih ostvarili lani, jim je (po odbitku obveznih skladov in prispevkov) ostalo približno milijardo 250 milijonov S dinarjev. Od tega so 250 milijonov S din namenil za družbeni standard. Pretežno jih bodo porabili za gradnjo stanovanj in delno za rekreacijo.
Lepi uspehi v Plamenu
V tovarni vijakov Plamen v Kropi so v prvih dveh mesecih dosegli lepe proizvodne uspehe.   Družbeni   plan za januar in februar so presegli po količini  za  12 % in po vrednosti za 11 %. Izdelali so j 1201 tono raznih izdelkov v | vrednosti 5 milijonov 300 ti- 1 soč novih dinarjev.  V primerjavi z enakim obdobjem i
preteklega leta so povečali proizvodnjo po količini za 14,8 % in po vrednosti za 23 %. Prodali pa so 1218 ton izdelkov, od tega na tuje tržišče 808 ton ali 67,5 %. Tako so povečali izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani za 176 % in presegli plan za prva dva meseca za 73 %.
-cr
Milijarda jim je ostala na poslovnem skladu. Ne glede na velike potrebe po modernizaciji pa so sklenili, da bodo ves ta denar pustili na skladu kot obratna sredstva. Niti dinarja ne morejo obrniti za druge namene. Za to imajo več tehtnih razlogov. Predvsem tovarna izdeluja sezonsko blago. Doslej ja bilo tako, da je trgovec kupoval blago, pač tedaj, ko ja bilo. (Zato je bilo v trgovinah poleti dovolj zimskega blaga in obratno!) Odslej (oziroma že sedaj) ni več tako. Trgovec kupuje blago tik pred sezono. Tovarna pa ne more proizvajati blaga la tedaj, ko gre v promet, sicer bi vedno polovico strojev stalo. Vsak ve, kaj bi to pomenilo. Zato je pač potrebno dobiti denar za zaloge, ki tako neizbežno nastajajo.
K povečanju dinarskih obratnih sredstev jih sili tudi nov devizni režim. Prav tako pa so zadnje čase močno povečali dolžniki, in sicer dolgujejo kar 2-in polk rat več kot pred letom.
Na kratkoročne kredita spričo omejitev ne morejo preveč računati. Dobili jih bodo kvečjemu manj kot so jih, več ne, čeprav zatrjujejo, da imajo vse poslovne banko veliko razumevanje za težava gospodarstva — vendar le v okviru svojih možnosti.
2e v prejšnji številki smo zapisali, da je reforma sicer pustila delovnim organizacijam večji del lastnega denarja. Hkrati pa so se zaostrili pogoji poslovanja, ki kljub vsemu silijo podjetja k trez-nejši presoji, kako in za kaj bodo ta denar porabila, kot pa prod reformo, čeprav so imela tedaj precej manj sredstev. Vsi vedo, tudi v TekstiLinduisu, da se denar v Topčideru nič več ne tiska in da zato izven denarja, ki ga imajo, ni moč računati še na kakšen denar za kakršnekoli (investicijske, družbene, komunalne itd.) potrebe. Zato tudi vsak dinar dvakrat obrnejo.
Reforma deluje... — ik
G I-AS * 4. STRAN
KULTURA IN PROSVETA
SREDA — 8. marca 1987
(Nadaljevanje s 1. strani)
»To sem včasih jaz delal«
taj, ker da bo prišel Tito. Vzel sem steklenico domačega žganja in šopek spomladanskih rož, ki sem jih nabral na Jamniku. V muzeju sem takoj pripravil knjigo za vpisovanje gostov, zraven pa sem postavil steklenico z žganjem in lep šopek rož. Pregledal sem še, če je v muzeju vse na svojem mestu, sicer sem si pa mislil, da si Tito muzej sploh ne bo ogledal. To bi mi bilo tudi ljubše, ker še ni vse tako urejeno, kot bi moralo biti.
Kmalu sem zaslišal avtomobile in cdhitel ven. Sli so skozi Kropo in se takoj začeli vračati. Ustavili so se pred spomenikom, katerega okolica je slabo urejena, zraven jo kup peska itd. To ni v ponos Kropi. Odšel sem tja .vprašal sem nekoga iz gruče ljudi, kje je Tito, potem pa sem ga zagledal, ko je bral napise na spome-n.ku. Stopil sem k njemu in mu rekel: Dovolite, da vas, tovariš maršal, po dvajsetih letih, ko ste spet obiskali Kropo, prisrčno pozdravim. Nazadnje je bil Tito v Kropi namreč leta 1947. Potem smo odšli proti muzeju.
Predsednik se je najprej ustavil pri starinskih velikih ključavnicah. Eno je vzel v roko in rekel: »Vidife, to sem pa včasih jaz delal.« Potem sem mu jaz po stari kropar-ski navadi, brez kakršnihkoli protokolarnih predpisov, ponudil kozarček žganja. Najprej ga je pokusila Jovanka, on pa ji je hitro rekel: »Tudi jaz sem tu. Še meni malo pusti.« Dotočil sem mu ga, izpil ga je in všeč mu je bil.
Potem smo si naprej ogledovali muzej. Tito je spraševal in si ogledoval predmete, jaz sem mu razlagal, kaj je za kaj služilo. Potem je vzel v roke burklje in rekel: »Vidiš, Jovanka, to orodje so uporabljale naše mame za postavljanje loncev v peč.« Dobro ste podkovani ' v tem, tovariš predsednik, sem mu rekel. Potem smo si površno ogledali še ostali del muzejskih zbirk: žeblje in žbice različnih velikosti in oblik, smučarsko okovje, vijake, matice... Povedal sem mu. da muzej še ni urejen, da še zbiramo predmete in arhivsko gradivo, vitrine, v katerih bomo prikazali sedanjo proizvodnjo v Kropi, so še prazne itd.
Nazaj grede smo si ogledali maketo vigenjca. Predsedniku Titu sem povedal, da so včasih kovali žeblje tudi otroci in žene. »Pozimi so kuhali v peči. Ko je prišla sevčnica. so stari Kroparji rekli, da ženske med nogami zakurijo. Pa da boste prav razumeli, tovariš predsednik: takrat so zakurili pod ponvico, ki ima tri noge, ne več v peči, ker je bilo že toliko
toplo, da ni bilo več potrebno.« Tito se je zanimal za te stare običaje; že prej, ko sem mu po stari kroparski navadi ponudil žganje, je rekel, da je to lep običaj in da ga veseli, ker tako skrbimo za staro tradicijo in običaje.
Jovanko je zanimala funkcija posebne ponvice, ki je precej velika, okrogla, ima dolg ročaj in oblast pokrov z luknjami; Kroparji ji pravimo škadlet, ime pa pride od italijanskega skaldaleto. Pojasnil sem ji, da so to ponvico včasih uporabljali za gretje postelje. Mivko so greli na peči, zvečer pa so jo dali vročo v ponvico in z njo greli posteljo.
Predsednik Tito s spremstvom se je v Kropi zadržal približno pol ure. Ves obisk je bi! povsem brez uradnega protokola, po domače smo se pogovarjali, nič ni bilo vnaprej pripravljeno, vsi smo bili dobre volje in sproščeni. Pepca Kardelj se je zanimala, če bi se kje dalo dobiti skrinjo, kakršno imamo v muzeju. Povedal sem ji. da je skrinj po podstrešjih še veliko, res pa je, da vse niso take kot tista, ki jo imamo v muzeju.
Se to zapišite, mi je nazadnje rekel Ažman, da je slika, ki je bila v ponedeljek objavljena v Delu. obrnjena, narobe je bil film obrnjen pri kopiranju, zato sem jaz na Titovi desni strani, v resnici pa sem bil na levi. Ljudje me zdaj sprašujejo, če ne poznam osnovnih pravil lepega vedenja.
Predsednik Tito s spremstvom je bil v ponedeljek na Ljubelju, kjer se je v gostišču zadržal približno pol ure in si ogledal tudi prenovljene prostore. A. Triler
Z razstave o partizanskem tisku, tehnikah in tiskarnah na Gorenjskem; razstava je v galeriji Mestne hiše v Kranju — Foto Perdan
Premiera na odru stražiške Svobode
John Krittel: Via Mala
Amaterski igralci, člani dramskega odseka stražiške DPD Svobode, so v soboto. 4. marca, prvič uprizorili in v nedeljo, 5. marca, ponovili dramo Johna Knittela v štirih dejanjih (šestih slikah) Via Mala. Kot gost jo je režiral Peter Malec, asistent režije pa je bil Lado Guna. Dvorana je bila obakrat skoraj polna.
Drama Via Mala. ki so jo po vojni po naših odrih precej igrali, zdaj pa je spet prišla na" repertoar, saj so jo istočasno s Stražišani uprizorili tudi Jeseničani, pripravljajo pa jo menda tudi v Tržiču, se dogaja v Švici. Glavni moralni konflikt dela je nasprotje med življenjem in pravnimi predpisi. Preiskovalni sodnik Andreas Rihen-auški ve, da ima po zakonu pravico in dolžnost preganjati mamo, brata in sestro svoje žene, ki so umorili očeta, ve pa tudi, da niso krivi, da je bil zločin le nujna posledica revščine in očetovega pijančevanja, nasilja nad njimi. Odloči se, da zadevo ne pre-
da sodišču, s tem prevzame seveda vso krivdo nase in ve, da je kriv. Odloči se za ljubezen do žene, za pravico, ki pa je po zakonu zločin.
Zahtevno vlogo preiskovalnega sodnika Rihenauškega je odigral Jože Vunšek; poznalo se mu je, da še nima dovolj igralskih izkušenj, vendar se je zelo potrudil in dobro igral. Med igralci je istopala Edita Režunova v vlo-
gi njegove žene Svlveli in pa Francelj Triler v vlogi starejšega brata Niklausa. V manjših vlogah sta obiskovalce zelo navdušila Jožica Hafner (mati Laurenčeva) in Tine Oman (predsednik sodišča), posebno v tretjem dejanju pa je bila odlična tudi Minka Oblakova (Hana). Igrala sta še Stanka Gros (služkinja Aneli) in Lado Guna (pisar Aman).
Dramo je Malec dobro zrežiral; kaže, da so mu bili v veliko oporo prizadevni sira-žiški amaterji, ki so se zares potrudili. Motila pa je slaba scena. - at
V nekaj stavkih
GOLNIK: koncert za dan žena — V bolniškem institutu bo danes, 8. marca ob 16.30 koncert v počastitev dneva žena. Koncertni spored bodo izvajali učenci kranjske glasbene šole, in sicer: harmonikarski duet Andreja in Matjaž Dolenc, godalni orkester pod vodstvom ravnatelja Petra Liparja in harmonikarski orkester pod vodstvom prof. Josipa štepica.
TRŽIČ: razstava gotske in renesančne risbe — Delavska univerza Tržič je ta mesec priredila že tretjo letošnjo razstavo. Tokrat si obiskovalci lahko ogledajo reprodukcije gotskih in renesančnih risb. Med drugimi so dela znanih umetnikov Leonarda da Vincija, Rafaela Santija in drugih avstrijskih, beneških in čeških mojstrov.
LOM NAD TRŽICEM: predavanje o vzgojnem pomenu družine — V Lomu nad Tržičem je bilo v nedeljo (5. marca) zanimivo predavanje o vzgojnem pomenu današnje družine. Predavanje, ki ga je organizirda tržiška delavska univerza, je bilo v šoli, predaval pa je Janko Stritih. .
PODBREZJE: koncert Prešernovega zbora — Pevski zbor France Prešeren iz Kranja bo v nedeljo (12. marca) gostoval v Podbrezjah. Zbor bo pod vodstvom Petra Liparja priredil koncert narodnih in umetnih pesmi-
KRANJ: Jurčičev večer — Jutri (9. marca) bo ob pol osmih zvečer v galerijskih prostorih Prešernove hiše v Kranju Jurčičev večer, ki ga prireja Klub kulturnih delavcev. Večer bo posvečen stoletnici izida Desetega brata, prvega slovenskega romana. O Josipu Jurčiču bo govoril Črtomir Zoreč, odlomke iz pisateljevih del pa bosta brala Miča Udirjeva in Bojan Pisk.
Tekmovanje v Kropi in Kamni gorici
Nagrade za najlepše barčice
Glas bo v soboto nagradil dve najlepši bar-čici, ki jih bodo spuščali otroci v Kropi in Kamni gorici — Ohranimo star lep običaj
V Glasu, v rubriki Gorenjski kraji in ljudje, smo že pred letom dni pisali o spuščanju barčic po vodi v Kropi in Kamni gorici. Ta star običaj se je na večer pred Gregorjevim, 11. marca, v teh dveh krajih obdržal še do današnjih dni, čeprav seveda v nekoliko spremenjeni obliki. Tega dne so včasih »luč vrgli v vodo«, kar je pomenilo, da je dan že tako dolg, da v vigenjcih zjutraj in zvečer ni treba več delati pri umetni svetlobi.
Da bi običaj spuščanja barčic ohranili in ga pokazali tudi turistom, se je Kovaški muzej v Kropi odločil, da bo letos organiziral tekmovanje, katera barčica bo najlepša. Barčice izdelujejo otroci v
šoli v Lipnici pri praktičnem pouku, nekateri pa tudi doma (ali pa jim jih naredijo starejši). Uredništvo Glasa bo lastnika dveh najlepših barčic — enega iz Krope in enega iz Kamne gorice — nagradilo z lepo knjižno nagrado.
Kovaški muzej meni, da je običaj, tesno povezan z nekdanjim življenjem kroparskih kovačev in fužinarjev, tako zanimiv, da bi bilo škoda, če bi ga opustili. Letošnje tekmovanje naj bi bila nekakšna generalka za prihodnja leta, ko nameravajo na večer pred Gregorjevim v Kropo in Kamno gorico povabiti tudi tuje in domače turiste in jim običaj pokazati.
A. Triler
Te dni po svetu
Včeraj se je v Djakarti ;ačelo izredno zasedanje začasnega ljudskega posvetovalnega kongresa, na katerem bodo dokončno odločili, aJi bodo odstavili predsednika Sukarna. Zasedanje bo trajalo do 11. marca. Vojaški poveljniki v mnogih krajih države in tudi v Dja-j^arti so prepovedali vse de-Cioostracije in ponekod celo zaustavili akcije, v katerih odstranjujejo Sukarnove slike Indonezijski poliitični jerogi so še vedno zelo različnih misli o tem, kakšno stališče bodo zavzeli poslan-
C1prve besede, ki jih je v ponedeljek izrekel generalni sekretar OZN U Tant, ko se te iz Burme, kjer je bil na počitnicah, vrnil v New York, so bile: »ZDA imajo v rokah (djuč za miroljubno rešitev v Vietnamu. Brezpogojno morajo prenehati z bombardiranjem DR Vietnam in tako omogočiti, da se bodo v icratkem začela pomembna pogajanja.«
Zara-di odločitve guvernerja države Radžastan, da za-upa kongresni stranki mandat za sestavo nove deželne vlade, so včeraj izbruhnili neredi- Neredi v glavnem rnestu Džajpuru so p0 vo-jitvah prva manifestacija ^pletenega političnega pologa, ki je nastal, ko je bil j.cr)rrres poražen v nekaterih dež-'nin skuPŠčinah. V drugih državah Indija ustanavljajo nekongresne vlade brez ^apctljajev.
gpanska policija ima še vedno zaprtega profesorja cikaške univerze Johna Coro-Uiinasa, ki ga je aretirala pred Štirimi dnevi. Coromi-nas je po rodu Španec in je eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za katalonski jezik, dnevi se je v Barceloni udeležil proslave ob rojstnem dnevu Jorga Rubica Belaguera.
V otroškem zavetišču v francoskih alpah je v nede-jj0 ponoči izbruhnil požar. Ogenj je zajel dvonadstropno poslopje, ko je večina otrok spala. Od 120 jih je izgubilo življenje po dosedanjih podatkih 17 otrok.
Iz slovenskih zamejskih časopisov
V celovški delavski zborni-Ci je v četrtek zasedal občni zbor Slovenske kmečke zveze, na katerem se je zbralo lepo število kmetovalcev iz raznih krajev južne Koroške. Udeleženci so razpravljali o problemih, s katerimi se v dnevnem življenju srečuje slovenski kmet na Koroškem.
Ob bivanju slovenskih književnikov na Koroškem bodo prosvetna društva priredila od pztka. 9. marca, do nede-
V sedmem letu ameriškega vmešavanja v vietnamsko vojno postaja vedno bolj jasno, kdo pravzaprav noče zakopati v tem delu sveta bojnih sekir. Večkrat smo že opozarjali na ravnanje ameriške vlade v vietnamski vojni in na njen odnos do sklenitve premirja ali končnega
riška vlada obrača hrbet predlogom, ki naj bi omogočili prenehanje sovražnosti. S takšnimi dejanji seveda Američani izzivajo še večji odpor, ker so njihove izjave o častnem miru v Vietnamu vedno bolj pogosto samo prikrivanje resnice in prazni izgovori. Dejanja pa se v marsičem ločijo od besed. Tako se
Ameriška skrivalnica
v:
miru. V zadnjem času je k vsemu povedanemu mogoče dodati resno zaskrbljenost, da si Američani na vietnamskih tleh ne želijo miru. Takšen sklep lahko napravimo zdaj že brez kakršnihkoli ovinkov, saj je dovolj dokazov, da ame-
vojna v zadnjem času močno stopnjuje z novimi sredstvi množičnega uničevanja.
Pred dnevi se je s svojih počitnic, ki jih je preživel v Burmi vrnil v New York generalni sekretar OZN U Tant. Med svojimi
počitnicami se je sestal tudi z odposlanci iz DR Vietnam. Tako j s U Tantu uspelo najti stik z nasprotno stranjo, ki je vmešana v vietnamsko vojno. Po njegovi vrnitvi v Ameriko so bile njegove besede na pravem mestu. Povedal je, da ima ameriška vlada v svojih rokah ključe za premirje v Vietnamu. Od nje je zdaj odvisno, če bodo začarana vrata miru odklenili. Pogoj za to pa je, da Američani opustijo bom-bandiranje severnovietnam-skega ozemlja.
Ta izjava sama po sebi seveda še ne pove kaj bolj bistvenega. Istočasno pa je na ameriškem političnem prizorišču senator Robert Kennedv očital Johnsonu in njegovi vladi, da zavira miroljubno reševanje spora. Kennedv je namreč povedal, da morajo zdaj ZDA napraviti prvi korak, ker
je nasprotna stran dala prepričljive znake za miroljubno rešitev. Navzkrižje med Johnsonom in Kenne-dyjem opozarja na politično stisko v sami Ameriki, ko prevladuje videz, da Bela hiša na računa z no-cbnimi novimi pobudami za sklenitev miru. JohnsO-nova ekipa, v glavnem vztraja pri starem stališču, da do pogajanj lahko pridejo samo z močjo orožja.
Dva moža, ki sta se v zadnjih dneh postavila po robu Johnsonovi politiki — U Tant in Kennedy — vztrajata pri zahtevi, da je pogoj za kakršenkoli mir v Vietnamu ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam. Iz tega naj bi pozneje sledili tudi drugi potrebni ukrepi, zmanjšanja vojaških operacij, priznanje južnovietnimsk?ga gibanja in umik ameriških sil.
S seje občinskega komiteja ZKS na Jesenicah
Mladi in zveza komunistov
V torek popoldne je bila na Jesenicah seja občinskega komiteja ZKS, ki so se je udeležili tudi nekateri člani občinskega komiteja ZMS, občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Osnovno vprašanje razgovora je bilo mladi in zveza komunistov. Nedavna občinska mladinska konferenca je namreč načela nekaj žgočih vprašanj v odnosih med mladimi in ZK in nasploh o odnosih med mladimi in starejšimi občani. Aktivnost jeseniške mladine je v zadnjem obdobju skoraj zamrla in se je organizacija znašla v do-kajšnji krizi. Med mladimi je slišati veliko jadikovanja in imajo premalo zaupanja v lastne sile. Občinsko vodstvo je bolj razvijalo dejavnost na osn. šolah, medtem ko je mladina med 16. in 25. letom starosti, srednješolska in druga, kjer naj bi bilo težišče organizirane politične aktivnosti, ostajala prepuščena sama sebi. Nadalje je razprava pokazala, da se mladina prema-
lje, 12. marca, literarne ure. Iz svojih del bodo brali Mitja Mejak, Mira Miheličeva, Janez Menart, Tone Pavček in Tone Kuntner.
Danes, 8. marca, bo v dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu občni zbor Zveze slovenskih žena, združen s proslavo mednarodnega praznika žena.
Letočnjo drsalno revijo v Celovcu si je od 9. do 20. februarja ogledalo 26 tisoč obiskovalcev iz Jugoslavije. Večino avtobusov je prišlo čez mejni prehod Ljubelj. Z obiskovalci iz Slovenije so celovška trgovska in gostinska podjetja zaslužila najmanj 4 milijone šilingov.
lo opira na lastne sile in sposobnosti in da je premalo samoiniciativna.
Hkrati je razprava tudi ugotovila, da osnovne organizacije ZK niso storile vsega in v zadostni meri pomagale in usmerjale aktivnost predvsem mladih komunistov in prek njih mladino kot celoto. V občini je okrog 1900 članov ZK, ki so vključeni v 73 osnovnih organizacijah. V zr.dnjih dveh letih so le-te sicer pogostokrat razpravljale o vključevanju aktivnih občanov v ZK, žal precej neučinkovito, kar dokazuje tudi podatek, da so na novo sprejele le 84 članov, od tega je bilo le 37 mladih, do 25. leta starosti. V dobri polovici
osnovnih organizacij komunisti menijo, da je obnavljanje ZK njihova stalna dolžnost, v ostalih pa da je to bolj občasna naloga. Najboljša v tem pogledu je organizacija na Blejski Dobravi, ki je sprejela v zadnjih dveh letih 8 novih članov, od tega 5 mladincev in se ni ozirala na to, kje so ti člani zaposleni. Nasprotje njej pa je organizacija v obratu Plavž v Železarni, ki že sedem mesecev razpravlja o sprejemu mladinca v ZK.
Na torkovi seji so sklenili, da bodo tem vprašanjem posvetili posebno skrb tudi na občinski konferenci ZK 17. marca.
J. Podobnik
Izvoz v škofjeloški občini
Za polovico slabše kot lani
Industrijska podjetja v loški občini so dosegla v letošnjem januarju le 51 odstotkov izvoza v primerjavi z januarjem 1966. Tako je padla skupna vrednost od lanskih 318.763 na 162,636 dolarjev.
Tako po vrednosti izvoza kot tudi po poprečju dolarjev na enega zaposlenega so daleč pred vsemi Gorenjska predilnica, Iskra in LIP Ceš-njica. Izredno povečanje izvoza beleži Jelovica (124 odstotkov), vendar njena skupna vrednost še močno zaostaja za omenjenimi tremi.
Po številu dolarjev na zaposlenega so se industrijska podjetja razvrstila takole: LIP Cešnjica 69, Gorenjska predilnica 60, Iskra Železniki 58, Sešir 32, LTIi in Jelovica 28 ter Eha 22.
O izvozu v Marmorju še ni podatkov ter se lahko končna slika izvoza še precej spremeni.
-pc
Spomladanski
sejem " v Kranju
od 8. do 17. aprila 1967
8. marec
Ko smo danes ravno 8. marca, se tudi jaz z veseljem pridružujem ostalim, in čestitam vsem Mickam, Franckam, Julkam, Kunigundam itd. k njihovem prazniku — dnevu žena. Seveda pa moje čestitke ne veljajo samo tistim nežnim bitjem, ki danes kolektivno pod okriljem direktorjev, šefov, mojstrov praznujejo svoj praznik v raznih hotelih, gostiščih, brunaricah, ampak tudi tistim ženam, ki se tudi danes na njihov praznik sprašujejo, kaj skuhati za kosilo? No, da pri tem vprašanju njihov obraz le ne bi bil preveč zaskrbljujoč, jim k pra poklanjam nekaj kratkUi, veselih za praznično razpoloženje.
— Kaj naj ti kupim za dan Žena?, je velikodušno popra-šal svojo ženo mož Janez, ko se je prizibal proti večeru 8. marca okajen, z okrnjeno plačo v žepu, domov.
— Prav nobeno reč mi ni treba kapt', mu jezno odgovori žena.
— No hvala bogu žena, je odgovoru mož, tud' jaz sem tako mislil.
Mamica, ali bom jaz tu.li imela praznik na dan lena ko bom velika?
— Tudi, Breda, če se ne boš poročila.
Take lene pa zlepa ne najdeš kot je moja. Še čevlje mi sezuje.
— Kadar prideš domov?
— Ne, kadar hočem iti z doma.
Kako pa to, da kar v temi sediš, cl' ni elektrike?
— Oh, žena je šla za dan lena v kino, pa ni nikogar, da bi obrnil »šoltar«.
Grega
Saša Dohrila
PANORAMA • PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA Q PANORAMA 6 PANORAMA © PANORAMA « PANORAMA • P
■ ■ 1-■
gorenjski \
(Nadaljevanj*
Dva človek, okrog 4 ure, zemljo s poffl (3 kvadrat:'.': ur pa, da Te je v m<$ vih od 60 do
Kopanje d naporno dele ko samo moč: delajo od zor. kajti v naj:' mogoče kopa:
Lastniki gc: carjem samo^ zemljo spet r
in čez neka' primer, že Zemlja posta' ša, saj so ji ši sloj Včas gline Poden
desk, ob vsa1
Jih so na S 1 je bi!
navadno dasko. Vozili ■ Pozimi so I sanmi. Ker tudi suho. ; največ gline, tem imeli a še dlje. Glinarji t
Miha Ancel — kronist iz Mojstrane
Pred prvo svetovno vojno je bilo v okviru tedanje Avstro-ogrske monarhije splošno ljudsko štetje. »Čudežni otrok«, so tokrat pravili Mihi vaščani, domači in učitelji, čeprav je ob popisu imel šele 13 let, je točno vedel za vsakega prebivalca z Dovjega ali Mojstrane. Ne samo to. Točno je vedel, koliko imajo pri neki hiši krav, konjev, ovac, perutnine, zemlje in vedel je za vsako hišno številko. Toliko ga domači kraji in ljudje zanimajo, da še danes ve za staro in novo številko vsake hiše iz teh dveh vasi. Zgodovina domačega kraja je njegov konjiček, njegov smisel življenja. 68-letni Miha Ancel je kronist domačega kraja. Čeprav je začel s pisanjem precej pozno, ima zbrane in napisane že precej zgodovine domačega kraja in ljudi. Lojze Klančnik. predsednik krajevne skupnosti Mojstra-na-Dovje, ga priganja k delu: »Miha piši. Če potrebuješ denar, ti lahko nekaj vnaprej plačamo!« Toda Miha noče vnaprej denarja. »Saj (knjige, ki so drage, tako ne bo nihče tiskal«, pravi Miha. Zato namerava svoje delo razmnožiti na matrico.
Prav zato so Miho vedno imenovali v razne komisije, kjer je bilo delo olajšano, če je član komisije poznal ljudi. Tako je bil 1948. leta član komisije pri popisu prebivalstva, 1949. leta pri popisu garantirane preskrbe (takrat ie bila hrana še na karte), 1950. leta v komisiji za popis stavb, 1950. 1 za po-
pis osebnih izkaznic, 1953. leta za popis prebivalstva in član komisije pri vseh povojnih volitvah. Po prvi svetovni vojni je Miha stopil kot koroški borec v ljubeljski odred, v katerem je bilo okrog 600 borcev. Boril se je pri Pliberku, Velikovcu, Pod-rožci im križem kražem kot borec prepotoval Koroško. Trenutno obdeluje »življenje« 1935. leta ukinjene tovarne cementa v Mojstrani, na katero nas danes spominjajo samo še zidovi.
Miha dobro ve, katera hiša je bila prva zgrajena v Mojstrani ali koliko prebivalcev je bilo na Dovjem pred 500 leti. Pozna življenjsko pot vsakega domačina. To je pravi »fenomen«, pravijo domačini. Ob koncu pa zanimivost iz Mihove rojstne hiše.
Ob ljudskem štetju 1911. leta je popisovalec v Mojstrani ugotovil, oz. popisal pri Tilešu (tam, kjer je Miha doma se po domače pravi pri Tilešu) naslednje:
ljudsko štetje
Pri Tilešu otrok
hišna številka
govedi
ovac
kokoši
prašičev
1911.leta
Miha je bil takrat star 13 let in je bolj natančno poznal vsako domačijo kot popisovalec.
Kronistu iz Mojstrane žeM-mo v njegovem delu velilko uspeha.
Jože Vidic
Odkritje v Madridu
Rokopis Leonarda da Vincia
Povsem slučajno so v madridski narodni knjižnici našli že zdavnaj zgubljena rokopisa Leonarda da Vincia. Sedemsto strani rokopisa tega umetniškega genija (v rokopisu so zapiski in okrog 200 skic) je knjižnica izgubila pri nekem popisu pred letom 18C0. Znanstveniki so rokopise iskali že 75 let. Dr. Jules Piccus, profesor romanskih jezikov na univerzi v Massachusettsu (ZDA), jdh je našel povsem slučajno, ko je brskal za špansko srednjeveško poezijo.
Na nedavni tiskovni konferenci v Bostonu je prof. Piccus, ko je povedal za to odkritje, odbil kakršnekoli izjave o tem, da bi povedal, kdaj je našel rokopise. Ti pa so bili identificirani kot da Vincijev v začetku februarja letos. Identificiral jih je strokovnjak za dela tega umetnika dr. Ladislav Reti s kalifornijske univerze. Dr. Piccus je rekel: »Lahko rečete, da sem imel srečo, ker nisem iskal prav teh rokopisov. Toda vedeli smo, da so rokopisi nekje med 30.000 starimi rokopisi v tej knjižnici.« Dr. Reti je dodal: »Odkritje je zelo pomembno za proučevanje Leonarda da Vincija. Na svetu je samo 5000 strani da Vincijevih rokopisov, torej ti, ki smo jih zdaj našli, pomenijo približno še šestino tistega, kar že imamo od tega mojstra.« Rokopisi so iz časa med leti 1491 in 1505, v njih pa so skice nekih mehaničnih priprav, za katerih obstoj prej niso vedeli.
»Menimo, da bo rezultat najdbe teh rokopisov tudi to, da bomo še nekaj izumov pripisali da Vinciju, na primer pogon z verigo (kot npr. pri biciklu) ... Za to smo prvič zvedeli v 18. stoletju, toda podrobne skice pogona z verigo imamo šele v teh rokopisih. Predmeti, o katerih se govori v rokopisu, vključujejo tudi gradnjo strojev, arhitekturo in letalstvo.« Dr. Piccus je potem rekel, da bodo zapiske v najdenih rokopisih prevedli v sodobni italijanski jezik.
Univerza v Massachusettsu je od narodne knjižnice v Madridu dobila dovoljenje, da objavi te rokopise. Objavili jih bodo predvidoma v približno dveh letih.
Pisatelj
pred sodiščem
Pred sodiščem v Chicagu (ZDA) se je pojavil pisatelj Nelson AIgren, avtor romana Človek z zlato roko. AIgren je obtožen, da so pri njem našii večjo količino marihuane. V njegovem romanu pa je beseda o narkomanih.
Avtor knjige, ki mu je zdaj 57 let, je bil ujet že v začetku februarja 6 še dvema človekoma, ker je policija objaviJa, da so v njegovem avtomobilu našli večjo količino marihuane. Sojenje so odložili na 10. marec letos.
Miha Klinar: Mesta, d
Domi
III. DEL
»No, kaj je z njihovo revolu^ kamo za revolucijo, da bo napri še vedno traja: delavci pohlevno se je brez hrupa polegel. »Toda.' in se uduši v ihtenju. »Toda W Boki Kotorski ... v Boki Kotora so hoteli na tak način izsiliti * mornarjev odpove dolžno poko" zapre, potepta cesarske zastave.
Potem se njene besede trgaj1"^ Bajberlova obtožuje nesrečno Ps' šele, ko jim je pristaniško po\<-, jami, s katerimi bi jih poslalo ki je odplulo iz Pulja, da bi z. ške podmornice.
»Kes je bil prepozen.«
Te besede netijo v Stefi oč> besede o miru postale dejanje, tudi drugi vojaki, pa tudi sociali;
»Da, predvsem socialisti,« si k od dne, ko se je vrnila domov. »Napreja« ali kakega drugega s*
Kakor da je svojo socialistične
»Da, v Penzbergu.«
Se danes mora na sedež J«H stranke in se naročiti na »Naprej«
Najraje bi odšla takoj. A kaj J od Bajberlove, ki obsoja upornu*
»Nesrečo so si nakopali: 8w mestu ustreljeni. Osemsto jih je' manj kakor polovica že obtoženi* upora. In med temi je tudi Ivan-
Bajberlova se zopet duši v jo»
»Pomirite se! Upajte...«
V kaj naj upa, ko je vse tako t*
GLAS # 6. STRAN
Idol v Italiji: pevec zabavne glasbe
Samomor pevca, ki je bil i svojo popevko izločen iz •tnala letošnjega tekmovanja ; San Remu, je tragično jsvetlil tisto, čemur nekateri pravijo precenjevanje pomena popularne glasbe med italijansko mladino. Luigi Tenko, star 29 let, razočaran, ker pesem, ki jo je sam napisal in pel, ni prišla v finale blestečega festivala v San Remu, se je v svoji hotelski sobi 27. januarja ubil s strelom v glavo.
Ko strokovnjaki za zabavno glasbo govore o tem, pravijo, da so popularne pesmi lahkega žanra monopolizirale velik del energije in upov
italijanske mladine. Nedavna ocena je pokazala, da je najbolj želeni cilj mladih Italijanov biti zvezda med pevci. Pred 20 leti je prevladovala ambicija postati filmski idol.
V štiridesetih in petdesetih letih je bila največja želja italijanskih deklet zmagati na nekem natečaju lepotic. Slavne zvezde, npr. Gina Lolobrigida in Sofia Loren, so si na ta način utrle pot. Luigi Zampa, znani italijanski režiser, pa pravi v nekem intervjuju: »Da nes je tekmovanje pevcev popevk vedno mnogo uspešneje kot lepotni natečaj. Po drugi strani pa: pred 20 leti
z no-
Cestno podjetje v Kranju
razpisuje naslednja prosta delovna mesta: L strojnik — buldožerist
2. električar za jaki tok
3. avtomehanik Pogoji:
pod 1.
— da ima izpit upravljača gradbenih strojev tranjim izgorevanjem;
— da ima najmanj 5 let prakse na buldožerju pod 2.
— da je VK električar za jaki tok;
— da ima večletno prakso pri vzdrževanju javne razsvetljave in strojnih naprav.
pod 3.
— da je KV avtomehanik; .....
— da ima vsaj 3 leta prakse pri popravilih težjih tovornih avtomobilov.
Nastcp je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje sprejema Kadrovsko-socialna služba Cestnega podjetja v Kranju, Kebetova 18.
Na podlagi 57. člena statuta
Splošnega gradbenega podjetja, Tržič
razpisujemo prosta delovna mesta:
1. a) gradbenega ing   s pooblastilom za vodenje
gradbenih del b) ali gradbenega tehnika s pooblastilom za vodenje gradbenih del.
2. a) 10 KV — zidarjev
b) 5 K V — tesarjev
c) 2 KV — železokrivca Posebni pogoji:
Pod toč. 1. a) visoka izbrazba in 2 leti prakse, Pod toč. l.b) srednja izobrazba in 5 let prakse. Splošni pogoji:
— osebni dohodek po pravilniku o razdelitvi OD,
— poskusna doba 3 mesece,
— nastop možen takoj,
— prijave pošliHe do 15. marca 1967 na Upravni odbor podjetja.
smo se zadovoljevali z nešo-lanimi igralci, ki smo jih nabirali po ulicah, danes pa so nam potrebni resnični igralci.«
Ekonomski razvoj je vplival tudi na pojav »premožnejše družbe« v velikih italijanskih mestih, to pa je omogočilo tisočim mladiim, da si kupijo instrumente, v glavnem kitare, in da osnujejo svoje orkestre. Cenijo da je po vsej Italiji v javnih ali privatnih šolah takih orkestrov okrog 30.C00.
POSREDUJEMO PRODAJO
karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1966, s prevoženimi kilometri 13.000. Začetna izklicna cena 9.250,00.— N din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 10. — 12. ure pri Zavarovalnici Kranj.
Pismene ponudbe sprejemamo do petka, 10. 3. 1967, do 12. ure.
ZAVAROVALNICA KRANJ
Kadrovska komisija tovarne ob t u ve PEKO Tržič razglaša v svojih strokovnih službah prosto delovno mesto REFERENT ZA HTV IN ZAVAROVANJE
Pogoji za zasedbo lega delovnega mesta so:
— ustrezna višja šola in eno leto prakse ali
— ustrezna srednja šola in 5 let prakse
— sprejem na delo je za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece
— polni delovni čas Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejema kadrovski oddelek Tovarne obutve PEKO Tržič 10 dni po objavi v časopisu.
OBVESTILO
Vpisovanje učencev — novincev v šolsko leto 1967/68
bo na krajskih osnovnih šolah Simon Jenko, France Prešeren, Lucijan Seljak in Stane Žagar v nedeljo, 12. marca 1967, od 8. do 12. ure.
Starši naj prineso k vpisu rojstni "list (za slabotnejše otroke tudi zdravniško spričevalo).
Vpisani bodo otroci, rojeni v letu 1960, pogojno (če bo dovolj prostora) pa tudi otroci rojeni v januarju, februarju in marcu 1961.
Isti dan bo vpisovanje tudi na podružničnih šolah:
Primsikovo, Gorice, Trste-nik;
Duplje, Naklo Podbrezje; Besnica, Mavčiče, Žabnica, Podblica, Pševo; Trboje.
Podrobnosti o vpisu so razvidne na oglasnih deskah vseh navedenih šol.
Slovenski mladini! Občanom slovenskih občin! Slovenski javnosti!
Zemlja naše Gorenjske pod Stolom ni samo naravnih lepot bogata, temveč tudi mnogih starih domov, v katerih je tekla zibelka velikim slovenskim možem, ki so živeli v daljnji ali bližnji minulosti. V Doslovičah, vasici med Begunjami in Žirovnico, je eden takih domov starosvetna kajža — rojstna hiša Frana Šaleškega Finžgarja.
Z življenjem ki ga je živel, ves zavzet za slovenstvo, v polni meri razumevajoč tisočletne težnje svojega naroda in sodelujoč z njim v najtežjih preizkušnjah, z življenjem, v katerem je ustvaril delo, ki nam bo nenehen zgled in vir neusahljive ljubezni do domovine, velike skrbi za kleno domačo materino besedo, neustavljive zavzetosti za svetlo rast mladega rodu in neuklonljivo predanost dobremu, naprednemu in vrednemu, sc je Fr. S. Finžgar kot človek in umetnik uvrstil med tiste sinove slovenske matere, ki jim bosta nenehno veljala naša hvaležnost in spoštovanje.
Iskren namen, da se Finžgarjeva rojstna hiša, ki je tudi vreden in zanimiv spomenik starega kmečkega stavbarstva, preuredi v muzej, se doslej preprečevale kulturnemu snovanju ne zmerom naklonjene in izjemne ra?mere, ki danes celo grozijo, da se preureditev če že ne omogoči, pa prav gotovo ob nepopravljivi in nenadomestljivi škodi zavleče v nedogled in negotovost. Zato je bil za odkup Finžgarjeve rojstne hiše in njeno preureditev v muzej ustanovljen odbor, ki so v njem kulturni, javni in družbeni delavci jeseniške in radovljiške občine; odločno se bodo trudMi, da se Finžgarjeva rojstna hiša čimprej odkupi in preuredi v kulturni, spominski in narodopisni muzej.
Za uresničitev tega namena se odbor obrača na slovensko mladino, vse občane slovenskih občin in vso slovensko javnost s pozivom in prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Samo deset starih dinarjev naj prispeva vsak Slovenec in Finžgarjeva rojstna hiša bo odkupljena in preurejena v muzej! Ob tem pozivu in prošnji vodi odbor misel in prepričanje da hvaležna oddolžitev spominu pisatelja tako zelo branegr. in priljubljenega romana kot je »Pod svobodnim soncem«, ni samo dolžnost občanov jeseniške občine, temveč vsega slovenskega naroda. Ne smemo pozabiti, da je bil prav Fr. S. Finžgar pobudnik in zavzet navduševalec slovenske mladine pred vojno, da je s svojim prispevkom odkupila in v naš! skupni lasti ohranila rojstno hišo velikega Vrbljana dr. Franceta Prešerna.
Tudi tokrat se bo prav gotovo vsa slovenska mladina odzvala našemu pozivu; o akciji bo natančneje seznanjena še prek svojih šolskih vodstev. Vse druge posameznike, društva, delovne in družbene skupnosti pa prosimo, ad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše in za njeno preureditev v muzej namenjena sredstva nakažejo na žiro račun št. 5153-679-2135 na naslov zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice — sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše.
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše s hvaležnostjo računa na kulturno zavest in razumevanje nas vseh. Svojo nalogo šteje za neogibno dolžnost vsega našega naroda; o poteku dela bo sproti obveščal slovensko javnost.
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše Jesenice
Jesenice, v februarju 1967
Izdelujemo montažne stanovanjske hiše, okna, vrata, furnir, gradbene plošče in lignofol.
PRIDITE IN SI V TOVARNIŠKI MALOPRODAJI OGLEJTE NAŠE IZDELKE!
POSVETUJTE SE Z NAŠIMI STROKOVNJAKI!
Telefon: b. c. 85-336, 337, 338, 339
Prodam
Zaradi selitve prodam kuhinjsko kredenco, veliko javor, j evo   mizo   in hladilnik »Himo« Kranj, telefon 21-202 1084
Prodam prašiča za zakol. Visoko 20, Šenčur 1085
Prodam slamo in starinske kamnite podboje za vrata. Sp. Brnik 4, Cerklje 969
Prodam sadike črnega ribeza.    Mlaka 45, Kranj
1032
Prodam   elektromotor 20
KM na novo previt. Na-'k>v v oglasnem oddelku 1086
Prodam skoraj novo trofazno vodno črpalko za hišni vodovod z hidroforjem 180 1 in kabel GOT 30 m 4 x 2,5. ter 30 m GOT 3 x 2,5. Dob nikar, Vcrje 1, Medvode 1087
Prodam semensko grahoro. Poženk 14, Cerklje 1088
Prodam lepo vrtno seno. Naslov v oglasnem oddelku 10S9
Prodam enostanovanjsko hišo z večjim vrtom v Kranju. Našlo v oglasnem oddelku 1090
Prodam skoraj nov otroški voziček. Borštnar, Tomšičeva 19, Kranj 1091
Gospodarsko poslopje 9,5 x
8,5, staro 10 let naprodaj. Ostrešje primerno za stanovanjsko hišo. Naslov v oglasnem oddelku 904
Prodam pujske. Poženk 9, Cerklje 1092
Prodam kravo, 9 mesecev brejo. Voglje 40, Sendur
1093
Prodam suhe bukove drva. Bašelj 7, Preddvor 1094
Prodam fičota v odličnem stanju z zimskimi gumami in prtljažnikom. Kranj, Pot na Jošta 16 1096
Prodam ali zamenjam dva dovkrilna nova okna za rabljene deske za opaž. Bitenc Stanko, Zg. Bitnje 34 1097
Prodam drugič brejo svinjo (14 tednov). Pšenična polica 7, Cerklje 1098
Prodam osebni avto »Opel — olimpija«, letnik 52. Jezerska c. 94 1099
Prodam, kozo, Mavčiče 57, Medvode 1100
Prodam tesan les za ostrešje, strešne 10 m dolžina, »šip: rovci« 7 m in moped. Naslov v oglasnem oddelku 1101
Poceni predam cirkularno žago za hlode. Naslov v oglasnem oddelku 1102
Prodam poltovorncga spačka in moped T 12. Dvorje 44, Cerklje 1103
Starejšo hišo, dvostano-vanjsko, v Radovljici, takoj vseljivo, prodam. Teran Jože. Radovljica, Gregorčičeva 10 1104
Prodam dobro ohranjen kombi fiat 1100. V račun vzamem tudi ček. Naslov v oglasnem oddelku 1105
Prodam zazidljivo parcelo 1000 m3, 6 km od Kranja. Ugodna avtobusna zveza s Kranjem. Naslov v oglasnem oddelku 1106
Prodam 500 kosov monta opeke — 20 cm za polovično ceno. Štalec Mirko, Dolenja vas 14, Selca 1107
Prodam   6   tednov stare
Zahvala
Ob nenadni smrti naše dobre /ene, mame, stare mame, sestre in tete
Marije Studen
iz Naklega 25
se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom Tcnetiš, ki so ji nudili prvo pomoč, sosedom iz Mlake, dr. Ma-jerju, duhovščini iz Trstenika in Predoselj, pevcem iz Kokrice, godbi iz Tržiča, Iskri, IBI in Peko; vsem, ki ste darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot.
žalujoči: mož Janez, sin Janez, hči Nežka z družino in ostalo sorodstvo
pujske in 3 po 25 kg. Zalog 11, Cerklje 1108 Prodam generalno popravljen avto fiat 600. Naslov v oglasnom oddelku 1109
im
Kupim dobro ohranjen fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 1110
Kupim motorno slamorez-nico. Balanč Viktor, Čcpulje 7, Zg. Besnica 1111
Kupim rabljena dva kolesa z gumami od prime ali galeba. Naslov v oglasnem oddelku 1112
Ostalo
Dne 3. 3. 67. sem izeubila osebne dokumente. Prosim najditelja, da jih vrne na naslov. MHcna Zupane, Sp. Besnica 10 1113
Iščem sobo v Kranju ali bližnji okolici. Ponudbe po-
slati "pod »Miren fant« 1114 Iščem dekle za varstvo enoletne deklice, stanovanje preskrbljeno. Naslov v oglasnem oddelku 1115 Sprejmem takoj sobosli-karskega in pleskarskega pomočnika ali fanta za pri-učitev.  Frantar Alojz, Tro-
jarjeva 16, Kranj 1116 Na zalogi imam cementno strešno opeko (folc). Cena 80 SD. Likozar Marjan, cementni izdelki, Kranj, Bene-dikova 18, Strazišče lig Sprejmem kvalificiranega livarja. Les jak Lado, C. 1. maja, 1, Kranj 1H8
Nenadoma je prenehalo biti plemenito srce mojega ljubega moža, zlatega očk3, sina in brata
Staneta Cof
posestnika iz Dorfarjev
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 8. 3. 1967, ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče Žabnica.
žalujoči: žena Mici, sinček Stanko, mama, sestra Minka z družino in ostalo sorodstvo. Dorfarje, dne 6. marca 1967
SBXH
Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustila naša draga žena, mama, stara
mama, sestra, svakinja in tašča
Jožefa Gros
roj. Kastrun
Pogreb drage pokojnice bo izpred hiše žalosti Tržič, Bečanova 8 v sredo
8. marca 1967 ob 16. uri.
žalujoči: mož Jože, sinovi Jože in Tonček z družinami ter Štefko in ostalo sorodstvo
V Tržiču, 7. marca 1967
V 83. letu starosti je umrla naša dobra mama, stara mama in prababica
Marija Ženiva, roj. Bizjak
(Janovčarjeva mama)
Pogreb drage pokojnice bo danes, 8. marca 1967 ob 16.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Zg. Gorjah. Prosimo tihega sožalja.
žalujoči: sinovi Franjo. Lovro. lanko, Jožko, Vinko, Alojz ter hčeri Marica in Filipina I družinami \
Gorje, Bled, Radovljica, Ljubljana, dne 7. marca 1967
NOVOST V KRANJU!
avto
poslovalnica, Kranj poslovalnica, Kranj
Titov trg U. JLA 10
Sporočamo, da bomo dne 15. marca 1967 odprli našo novo
trgovino na debelo in drobno
v Kranju, Ulica jla 10
Želimo, da se pri nabavi vsakovrstnega blaga avtomobilske stroke poslužujete v bodoče tudi te naše nove poslovalnice.
Priporočamo se za obisk!
m in ljudje • gorenjski kraji in ljudje • gorenjski kraji in ljudje © gorenjski kraji In ljudje © gorenjski kraji in ljudje «
^čarstvo v komenški okolici (2)
časa svojo pot, po (kateri so vozili samo oni, drugi niso smeli. Da so domov peljali več gline kot od jame, so ob prehodu s slabše poti na boljšo uredili prostor, kamor so glino najprej zvozili, nato pa jo dokladali. dinarska pot je peljala v moščan-siki gozd pri Fer Jamovem kostanju (ime po lastniku parcele, kjer kostanj stoji); tam so imeli tudi dokladalnico.
Danes se naloži mnogo več giline, saj se vozovi z gumijastimi kolesi ne ugrezajo tako v zemljo. Veliko gline zvozijo Sršenovi z Gmajnice, po domače Zahlevnikovi. Ti trije jo sami tudi koplejo. F. Sršen, L. Sršen in njegov siin se izključno ukvarjajo samo s kopanjem in vožnjo gline. S parom konj jo peljejo po dobri cesti tudi do 4000 kg. Veliko so jo vozili v Komendi tudi Peterlinovi, po domače Vozvovi. Pred leti je vozil tudi oče, danes pa samo še sin Peter. Glino je vozil in jo še vozi Janko Juhant, po domače čerdakov z Gmajnice, dalje Vrbanov z Mlake in seveda lončarji sami. Ti, ki sem jih omenil zgoraj, vozijo v glavnem samo za
lončarsko podjeljc.
Glinarji zdaj nimajo več svoje poti. Vozijo po isti poti kot kmetje. Dokladajo že mnogo prej kot pri glavni cesti Moste — Vodice (do tja jo je treba navc/iti, če pride ponjo avto); zdaj dokladajo že pri Kovarjevcm mostiču. Od tam je pot že mnogo boljša.
Obdelava gline
Glino zvozijo domov v poseben, z deskami ograjen prostor — glinek. Glino potem obdelujejo v delavnicah; to je navadno poseben prostor poleg kmečke hiše (dnevne sobe). Včasih pa je za delavnico služila kar hiša. Danes imajo pri vseh petih lončarjih poseben prostor za obdelavo gline in za izdelovanje lončarskih izdelkov. Ker vse to še najpreprosteje delajo pri Antonu Pirnatu, po domače Markcu s Pod-boršta, bom opisal, kako delajo tam.
Na približno kvadratni meter    površine namečejo
glino boljše kvalitete, nanjo potem eno vrsto s'e.bše gline, na-to zopet boljšo itd., vse do višine enega metra. Glino potem stolčejo z lesenimi tolkači; pravijo, da glino zbijejo skupaj. To zbit o glino potem režejo s starimi srpi. Na ta način odstranijo 'pesek, koščke lesa in sploh vse večje smeti. Narezke potem spet oblikujejo v kepe in te zmečejo ponovno na kup. Kup potem spet stolčejo z lesenimi bati, zopet zrežejo s srpi in vse potem še enkrat ponove tako, da je glina prerezana trikrat. Vsako rezanje in oblikovanje v kepe traja po eno uro, skupno torej tri ure, če dela en človek.
Glino nato pomočijo z vodo. To naredijo po občutku, kolikor je glina mastna oz. suha. Potem glino pohodijo. Navadno to opravljajo ženske. Prav nič prijetnega ni sredi zime z bosimi nogami obdelovati mrzlo glino. Skoraj vse žene lončarjev bole zaradi tega noge. Da je glina res dobro obdelana, jo mora ženska tlačiti okrog 3 ure.
Nato narede navadno 6 velikih kep in taka glina je pripravljena za izdelovanje lončarskih izdelkov.
in izdelovanje
Iz velikih kep se narede manjše kepe. Velikost teh se seveda izbira odvisno od vrste oz. velikosti izdelka. Kepo nato lenčar še sam obdela tako, da jo pregnete, potem pa jo da na kolovrat.
Kolovrat je sestavljen iz dveh plošč in pokončne osi. Spodnja plošča je mnogo večja (iz češnjevega lesa) im služi za poganjanje zgornje plošče, ki je v premeru dosti manjša. Spodnja in zgornja plošča sta med seboj povezani z osjo, ki je spodaj lesena, zgoraj pa železna. Kolovrat (ali vreteno) je pritrjen na drogu, ki leži na enem koncu na klopi, na drugem koncu pa na dvo-nožnem stojalu. Na tem stojalu tudi sedi izdelovalec. Pokončna os kolovrata je na
spodnjem koncu ošiljena, vrti pa se v posebni ploščici, ki je pritrjena na tleh in ima 5 lukenj. Prva luknja (v sredini) služi za vrtenje osi takrat, če naj bo zgornja plošča pri vrtenju popolnoma vodoravna. Marsikateremu lomčarju pa ugaja, če se zgornja plošča vrli nekoliko postrani; če to želi, postavi samo konico osi v drugo luknjo.
Kolovrat poganja izdelovalec z nogo, navadno z desno, nekateri pa tudi z levo. S tem se vrti tudi zgornja plošča, saj sta obe trdno pritrjeni na osi; ko z nogo poganja večjo spodnjo ploščo, se vrti tudi zgornja. Na zgornji plošči je kepa gline. Z rokama potem izdelovalec odloča o obliki izdelka. Med izdelovanjem enega izdelka izdelovalec ne sme ustaviti kolovrata.
Pri izdelovanju lončarskih izdelkov ima lončar vedne levo roko znotraj izdelka, desno pa zunaj.
Ivan Slvcc (Naprej prihodnjič)
in razcestja • Miha Klinar: iMesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja O Miha Klinar: Mesta,
vina
10
^m0 širokoustili so se: Štraj-konec vojne! A zdaj? Vojna JQ! Vihar, ki so ga razvihrali, ^ha njen rezko zajedljivi glas končalo vsaj brez žrtev, a v Kaj neki jih je zgrabilo, da ^rja mir? Sest tisoč ubogih ' <iaStnikom, a admirala celo 1 jamborih razobesi rdeče ...« \ar jo Stefi vseeno razume, komarjev, ki se je prebudila ^ zagr°zil° 2 0Dalnimi bateri-tnorja in novice o brodovju, >{ior, pomagale pa bi mu nem-
'%arji so vedno hoteli, da bi \\l to, kar bi morali storiti
obenem pa se zave, da že ^brala niti ene same številke •i^nega časopisa, badnost pustila v Penzbergu?
stiske socialno demokratične
revijo »Demokracija«, t kar tako ne more posloviti •'spamet.
5 smrt obsojeni so bili na žči, med njimi samo enajst t go sodelovali pri pripravi oj Ivan ...«
apno, začne znova obtoževati
sebe, ker Ivanu ni branila in mu je pustila, da se je »zabaval« s politiko.
»Zakaj raje ni bil lak kakor drugi mornarji.«
»Potem bi trpeli kakor...« premolkne Stefi, ker pomisli nase.
»Pa bi trpela!«
»Ni tako lahko trpeti moževe nezvestobe.«
»Lažje kakor to trpljenje. Ko bi bil tak kot drugi, bi ga res ne imela več rada. Zato pa bi sedaj ne trpela. Trpiš samo zaradi človeka, ki ga ljubiš in ki te ljubi. Za človeka, ki mu ni bilo nikoli samo do tebe, bi mogoče ne pretočila niti solze, kadar bi ga za vselej zgubila. Danes lahko blagrujem ženske, ki so jim možje grenili življenje, saj so jih obvarovali pred bridkostjo in trpljenjem, ki bi ju drugače občutile ob njihovi smrti. V tem trenutku bi lahko rekla, da so moški, ki ne ljubijo svojih žena z ženami bolj usmiljeni kakor moški, ki jih ljubijo, čeprav se to usmiljenje pokaže šele ob moževi smrti.«
Čudna je ta misel. A je resnična. Potrjuje jo življenje mnogih ...
6.
Ivan Cankar? Pisatelj in sodrug! Na sedežu stranke, kjer se je naročila na »Demokracijo« in »Naprej« in kupila Poročilo o decembrskem zboru stranke, ga je srečala. Roko ji je dal. Pogovarjal se je z njo. Pa bi ga ne prepoznala. Ni imel več svojih značilnih dolgih brk, marveč jih je imel pristrižene kakor kak Anglež. Nocoj bo predaval v Ljudskem odru. Sla ga bo poslušat in povabila tudi Fani, če bo hotela iti z njo.
Samo dobro uro in pol je še do začetka predavanja. Zato mora pohiteti. Morala bo povečerjati, saj že ves dan ni ničesar zaužila in ima v torbi še vedno nedotaknjeno malico, ki jo je vzela s seboj.
Zato naglo stopa proti hotelu. Toda komaj vstopi, zardi, ko zagleda vojaka, berlinskega študenta Frica Lehmanna.
Da, Lehmann je. Lehmann se spomni priimka, ki se ga pred odhodom k Bajberlovi ni mogla spomniti.
Čakal jo je, ji pravi.
Čakal? Naj ga zavrne in spomni, da mu je rekla, da zvečer ne bo mogla nikamor, ker ima opravke. Naj mu reče, da čaka prijateljico in da bosta šli na neko predavanje?
Toda vojak ji ne pusti do besede. Pravi ji, da jo bo čakal samo zato, ker je upal, da pride, in ker bi ji rad povedal, da ne bo ostal čez noč v Trstu.
Ne bo ostal? Torej je našel drugo, pomisli, obenem pa se je loti nekaj podobnega kakor ljubosumje in užaljenost hkrati, saj občuti Lehmannove besede kot zavrnitev njegovega povabila. Tako
je zmedena, da pozablja celo to, česar se je komaj nekaj trenutkov poprej zavedala, namreč to, da je vojakovo povabilo, naj bi skupaj preživela nocojšnji, večer, zavrnila z izgovorom, da ne utegne zaradi opravkov. Loteva se je celo misel, da je je vojak nalašč počakal, da bi ji dal vedeti, da je našel drugo.
»Čakal sem vas celo uro. In še bi vas čakal, saj sem vprašal po vas gospodično, s katero sem vas ob prihodu v hotel videl. In ona mi je rekla, da se vrnete zvečer.«
Stefi le počasi razume, da je vojak zares čakal samo njo ir bi jo še čakal, ne zato, da bi jo napravil ljubosumno, marveč, da bi ji povedal, da se že nocoj vrača v Kobarid in da se lahko pelje z njim, če je svoje opravke v Trstu že opravila.
»Da, seveda, opravila sem,« se razveseli in pozabi svoj namen, da bi šla poslušat Cankarja. Sicer pa bo Cankarjevo predavanje prav gotovo objavljeno v »Napreju«, »Demokraciji« in ga bc lahko prebrala, saj bo odslej prejemala »Naprej« in »Demokracijo« po pošti domov.
No, če je tako in če mu ne bo v napoto, se prav rada odpelje z njim.
»V napoto? Vi? Ne, vi nikoli!«
Stefi je srečna, ker v vojakovih očeh opazi zaljubljenost.
Trst ostaja za njima in s Trstom vse, kar je Stefi v Trstu doživela. Ne samo danes, marveč tudi včasih. V Trstu in v drugih krajih njenega dosedanjega bivanja, kakor da se z današnjim dnem začenja zanjo nova, boljša in bolj svetla usoda. Ne razmišlja, ali je vse to res, kar ta trenutek čuti, ali samo hrepeni, da bi današnji dan in srečanje s tem tihim, nekoliko otožnim berlinskim študentom bilo zanjo začetek nečesa novega, lepega, srečnega...
Bolj določno, kaj na bi to bilo, noče razmišljati. Zadošča ji topla razneženost, ki jo čuti v sebi, sladko počutje, ki jo navdaja in ki ga v njeno dušo izžareva Lehmannova bližina.
In ta toplina, ta topla razneženost, ki je v njej, napolnjuje tudi pokrajino, ki jo mehča mrak, zgoščajoč se polagoma v večer. Zrak se ji zdi modrovijoličasta gmota, sestavljena iz drobno drobnih prozornih steklenih »korald«, kakršne so davno nekoč nizale Marija* Rozika in ona na bele nitke in delale iz njih ogrlice. In te koralde pobira večer, kakor da dela iz njih zvezde in jih pripenja na nebo.
Avtomobil že orje temo. Lehmann ga vodi počasi in previdno. Vozi bolj na pamet, kakor po, tem, kar lahko vidi. Cesta se ne odraža od teme. Luči tipajo po kotanjah in prahu komaj nekaj metrov pred seboj, mesec pa še ni vzšel. A tudi ko bi že vzšel, bi s svojim ozkim srpom požel premalo črnih, gosto zraščenih bilk teme, da bi lahko z odsevom svoje svetlobe pomagal Lehmannu k hitrejši vožnji.
GLAS * 19. STRAN
Ob razstavi Jurčičevih literarnih del v Kranju
V teh dneh si mnogi častilci pisatelja Josipa Jurčiča z zanimanjem ogledujejo razstavo v Prešernovi hiši: rokopisov, objav, prevodov in ilustracij žviljenjskega opusa nam vsem tako ljubega da : rijskega barda.
r\:>cbno istarejšim obiskovalcem ob tej razstavi, pripravljeni za 100-letnico izida prvega siiOVenakega romana, gotovo zatrepečejo čustva — saj pcmenja ime starega Jurčiča prelep spomin na čtivo njihove daljne mladosti.
A vendar: ali smemo vpeti pogovor o Jurčiču v našo hOjo po Prešernovih stopinjah? Pa še s kakšno pravico, celo dolžni smo to storiti!
Dvaindvajsetletni Josrjp Jurčič ni ustvaril le prvega slovenskega romana, pač pa je storil še ono pomembno in trajno dejanje: dal je glavno pobudo za novo izdajo Prešernovih »Poezij« s Stritarjevim estetskim uvodom. Bilo je to zmagovito dejanje, ki je prepričalo tedanji sloven-skj red, da je naš genij Prešeren, in ne Koseški. Bilo je to zares pogumno in jasno-vidno delo. S to izdajo »Poezij« je bilo priborjeno Prešernu zadoščenje in priznanje — sedemnajst let po smrti . . . Odtlej tudi staro-slovenci niso nikoli več primerjali Koseškega s Prešernom. Jurčičeva pobuda za novo izdajo »Poezij« pa ni bila pomembna le za Prešerna in njegovo delo — marveč je bila odločilna za ves naš nadaljnji literarni, kulturni in politični razvoj.
TRNOVA POT
Velja torej, pobliže spoznati življenjsko pot moža, ki je toliko storil tudi za Prešerna. A takoj na začetku pripovedi moramo povedati, da Jurčič, ta najbolj slovenski pisatelj, ni povsem naše krvi. Oče njegov, doma iz Jabla-nice pri Kostanjevici, se je kot samostanski kočijaž priženil k Pajštbarju na Muljavo. Dedje pisateljevi pa so prišli s Hrvaškega, z onstran Gorjancev. Bržčas so bili uskoki iz Vojne Krajine.
Jurčiči pa tudi na Muljavi niso živeli le od kmetije, saj so bili le četrtinarji. Po malem so si kruh služili še z bran jari jo in žganjekuho.
Za šibkega enajstletnega Jožeta je oče menil, da bo najbolj prav, če ga da v šole. Najprej k domačim šolma-štrom na Krko in v Višnjo goro, potem v ljubljansko gimnazijo. Odtod je šel Jurčič na jesen 1. 1865 na Dunaj, da bi študiral slavistiko in klasično jezikoslovje. Zdržal pa je na tujem, le tri leta. Več ni mogel. Stradež je bil le prehud ...
Od doma ni Jurčič mogel pričakovati nobene podpore — temmanj, ker ni ustregel že'j i staršev, da bi še! v Jemen a t Zato se je v dunajskih letih preživljal le s pičlim- lvnorarii -■ - sicer pa je L;l kot pisatelj le znan. saj
je še kot sedmošolec napisal Jurija Kozjaka — večerniško povest, ki je ljudem močno ugajala. Tako celo, da je tedanji stiski župnik Hinek kar tri nedelje zapored pridigal le o Juriju Kozjaku. Ljudje so od blizu in daleč menda kar vreli v cerkev.
Josip Jurčič je bil kot človek šibkega telesa, bil je siednje rasti, visokega čela, odkritosrčnih svetlorjavih oči — lica pa je imel bolno-bleda, bil je stisnjenih prsi in suhih lopatic — vse je kazalo, da mež ne bo učakal visoke staro;!i. Saj pravzaprav nikoli ni bil prav zdrav, teka
Natanko tako je moralo biti določeno tudi Jurčiču: Manica iz »Desetega brata« je resnično živela. A socialno brezno med grajsko gospodično in revnim študentom je bilo pregloboko, da bi upanje moglo obrodili sad.
Blizu Muljave, komaj pol ure hoda proti severozahodu, je stal v Jurčičevih časih grad Kravjak. Bil je nekoč last slavnih kranjskih baronov Ravbarjev. Poslednjemu od njih je menda brada zrasla do tal in nato spet navzgor do lic!
L. 1860 je to staro graščino Jurčičeve   Slemenice, kupil
Josip Jurčič: 1844—1881 (kredna risba Božidarja Jakca)
n- imel pravega, le juho je srebal.
In to šibko telo je bilo tako nenavadno delavno! Poleg poklicnega časnikarskega dela nam je ustvaril celo plejado klasičnih literarnih umetnin, čeravno mu je bilo danih le 37 let življenja ...
RANJENO SRCE
Kako okrutno je življenje, kadar deli srečo ljubezni! Najbolj plemenitim možem odtegne dobrotno roko! Prešeren in Čop, Levstik in Gregorčič — nobenemu od njih se ni nasmehnila Afrodita ... Čeravno je bil njen dar pri i^ch skoro na doseg dlani.
nemški bogataš Ollo iz Hes-sen-Darmstadla. Z njim je prišla žena in dve hčerki, Johanna in Avgusta. Jurčič, študent, že gimnazijec, iz bližnje vasi, je bil na gradu vedno dobrodošel gost. Bil je nekak domači učitelj za slovenščino. In potem seveda zlahka razumemo, da se je spletla tiha ljubezen med Johanno in Jurčičem. Dekle
je bilo izredno nadarjeno za s'iikarstvo, imalo pa je /s triindvajsetimi leti že popolnoma osivele lase. Jurčiča ni privlačevala samo lepota grajske deklice, pač pa predvsem njena plemenitost in inteligenca. Bila sta toliko skupaj, nc le doma, tudi na sprehodih, da so ljudje že šepetali, kako se bosta mlada dva kmalu vzela.
Kaj je Jurčiča dirnilo, da je kar iznenada prenehal z obiski na gradu, še danes prav ne vemo. Menimo le, da se je socialne razlike med Johanno in seboj sam zavedal in da je zato razmerje prckinli.
Pomeniti pa je morala Johanna Jurčiču veliko — to spoznamo že iz opisa Manice s SI c menic.
Poslednjikrat, pred vrnitvijo Otlovih na Nemško, sta se Johanna Ln Jurčič sestala v Ljubljani, v hotelu »Slon«. Pobudo za to srečanje pa je dala Johanna!
Iz hotela se je Jurčič vrnil čudno bled in resen, besedice ni mogel spregovoriti — tako pripoveduje o tem sestanku Fran Levcc.
Še enkrat je Jurčič izzval bogimjo Srečo: v letih 1871 in 1872 se je družil z dekletom, ki mu je ljubezen tudi vračala. Bila je to učiteljica Ma-rička Schventnerjeva. Ko pa jo je pri očetu zasnubil, mu je ta rekel, da je tudi ne more dati človeku, ki še nima niti za sebe dovolj življenjskih sredstev.
Jurčič je odgovor dobro razumel, bila je odklonitev! Nikoli se ni potem poročil, do smrti pa sta ga boleli obe nesrečni ljubezenski upanji.
Kako je moral nežnočuleči Jurčič trpeti, pričajo že njegove lastne besede v pesmi »Kamen na grob«.
... Kjer temna usoda mi
vedno je bila. skrbi, kjer sem grenko pijačo le pil
in v družbah veselih vesel nisem bil; mladosti, kjer nisem poznal uživanja, veselja, kjer nisem imel
radovanja, nesreča,  nadloga   bil dedni del moj,
prihodnost — brezupna tema pred menoj!
BOGATA ŽETEV
Kljub tej trpki življenjski usodi pa je Jurčič mrzlično ustvarjal. Kot da bi iskal v
delu utehe ali pa kot da bi slutil svojo prezgodnjo smrt. Dramo o Veroniki Deseniški je pisal še dva dni pred
smrtjo...
Devet zajetnih knjig, zbranih del, priča ne le o pisateljski nadarjenosti, pač pa tudi o prav čebelji delavnosti: toliko je pesmi, pripovedk, povesti, novel, dram in romanov! In pri vsem tem je bil Jurčič angažiran literat, kot bi danes rekli. V vsem njegovem delu se da čutiti demokratične in nacionalne tendence. Jurčič se dosledno zavzema za slabotne, preproste in revne ljudi, ki jih bogati žalijo in ponižujejo.
Skoro da ni Jurčičevega dela, ki ne bi bilo aktualno ki ne bi izražalo avtorjeve želje po izboljšavi v življenju. Odtod njegov razvoj, od etnografske romantike do kritičnega realizma.
Vzemimo kot primer le Jurčičevega »Tugomerja«, prvo slovensko tragedijo. Dejanje je sicer preneseno med polabske Slovane — a čutiti je iz sleherne vrstice, da je Jurčiču šlo le za Slovenstvo. Le zakaj tega dela, ki je umetniško dobro in kot drama zrelo za še tako zahteven oder — ne uprizore naša gledališča češče? Prvič je bil »Tugomer« uprizorjen šele 1. 1919 v Ljubljani, potem še enkrat v Mariboru — drugod pa nikjer. Glede avtorstva »Tugomerja«: Levstik je Jurčiču res pomaga! delo preliti v vezano besedo, v jambe. Reči smemo zato, da sta oba soavtorja »Tugomerja«.
A poglejmo še v razstavne vitrine: med rokopisi Josipa Jurčiča ugledamo tudi dvoja Levstikovih pisem z znamenito kritiko »Desetega brata«; poleg prvih objav ki neštetih ponatisov, nas utegnejo najbolj zanimati prevodi.
Samo »Jurij Kozjak« je bil preveden v-najrazličnejše jezike kar 59-krat! Med temi prevodi so poleg češkega, francoskega, hrvaškega, angleškega, italijanskega, no-vogrškega, nemškega, poljskega, srbskega, portugalskega in drugih evropskih jezikov, še prevodi Jurija Kozjaka v staro latinščino, kitajščino, vietnamščino in litavščino!
Pozornost vzbujajo na razstavi tudi Gasparijeve, Vav-potičeve, Birolline in Bizovi-Čarjeve ilustracije »Desetega brata« pa tudi topla Franke-tova oljna podoba mladega Josipa Jurčiča.
— ČRTOMIR ZOREČ
Po Prešernovih stopinjah
6REDA — 8. marca 1967
NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO
GLAS * 2!. STRAN
Iz dela komisije za prošnje in pritožbe v Škofji Loki
Pritožbe prihajajo po daljši poti
Poročilo na seji skupščine — Kako je z zaplenjenimi gozdovi?
Sa eni Izmed zadnjih sej skupščine občine škofja Loka je poročala o svojem delu tudi komisija za prošnje in pritožbe pri občinski skupščini. Kaže, da je značilno za njeno delo, da naed ljudmi še ni dovolj poznana in tako često dobiva pritožbe, ki ji jih odstopijo drugi organi.
Tako je komisija obravnavala v letu 1966 30 zadev. Od teh jih je bilo naslovi j e-tiih le 11 neposredno nanjo, 1 vlogo je odstopila skupščina SRS, 14 urad za prošnje in
pritožbe  pri Izvršnem svetu
Slovenije in 4 glavni odbori
SZDL.
Pred komisijo se je pojavijo tudi 6 dokaj nenavadnih vlog, v katerih ljudje prosijo, da bi dobili nazaj gozdove, ki so jim bili zaplenjeni po osvoboditvi. Komisija je prosila skupščino za napotke glede reševanja teh prošenj jn na tej osnovi se je razvila jZredn.o živa razprava.
V večini primerov gre za jtrne-tijska posestva, ki ne morejo v redu gospodariti prez gozdov. Gozdovi so bili odvzeti po osvoboditvi zaradi sodelovanja lastnikov z okupatorjem. Ker so posestva gedai Prešla v druge roke. poudarjajo  sedanji lastniki,
da zaradi očetovih napak ne morejo biti dosmrtno kaznovani. Razprava na skupščini je pokazala, da gre v večini primerov res za kmetije, ki so zaradi tega gospodarsko močno ogrožene, vendar skupščina sama ne more ukreniti ničesar. Zaradi tega je skupščina komisijo zadolžila, da naj se o vsakem posameznem primeru pogovori s sedanjim lastnikom GG Kranj.
Vsekakor lahko razumemo težavni položaj sedanjih lastnikov posestev, vendar ostane dejstvo, da gozdovi niso bili odvzeti njim, torej so oni prevzeli posestva brez gozdov. Kakršnakoli rešitev ipredlog je bil, da^ bi odpro-dali v nujnih primerih gozde ve proti majhni odškodni-. ni) pa je mogoča le v soglasju z GG Kranj, kateremu so bili gozdovi oddani in jih sedaj upravlja kot svoje osnovno sredstvo. Ce bi GG
Kranj pristalo na tak način, bi to pomenilo dvoje: sprožilo bi še celo vrsto podobnih zahtev, razen tega pa je to očitno nezakonito.
Za pojasnilo smo prosili direktorja GG Kranj Toneta Hafnerja: »Ne moremo se odpovedati gozdov kot naših osnovnih sredstev. Smo gospodarska organizacija in ne sodišče, da bi lahko o tem presajali. Ce so bili gozdovi nezakonito odvzeli, jih lahko sodišče vrne. Skrbeti moramo za čim boljše gospodarjenje z gozdovi, zaradi tega tudi ne moremo dovoliti, da bi ljudje pobirali steljo in tako odvzemali gozdovom naravno gnojilo. Imeli smo že primer, da je občinska skupščina prodala gozd, ki ga upravljamo, in smo bili prisiljeni zagotoviti svojo pravico preko sodišča. Mislim, da se moramo držati zakona. Če odstopimo pri enem samem primeru, se jih bo pojavih) še in še in morali bi biti dosledni, četudi gre za manjše površine, kar pa bi pomenilo izigravanje zakona.«
P. Čolnar
Še enkrat
Triumvirat v zdravilišču »Sonja Marinkovič«
Dopisnik Jože Vidic se je d-ne 24. 2. t. 1. oglasil v tem j^ravilišču. Dobil je vse informacije. Ko je odešl, sem II)U rekel: »Kar napišite v časopis prav vse tako kakor je. ker drugače bo verjetno sledil odgovor,« kajti slutil ggrn, da je prišel na obisk s povsem drugačnim namenom, kakor pa, da ga zanihajo usode takšnih zdravilišč kot je naše.
Članek pa je tako pristranski (skoraj meji že na obrekovanje), da moramo kot administracija dati nanj nekaj pripomb.
Da so bili odpuščeni fi-jićn delavci (kot nepotrebni) ostala pa je administracija (kot zelo potrebna) je povsem razumljivo, kajti z odhodom zadnjega bolnika administracija še ni bila razrešena svojih dolžnosti po obstoječih predpisih. Pa če prav bi šla ustanova v likvidacijo, bi administracija še nekaj časa ostala nedotaknjena. Ne bi bilo npak, če bi bil dopisnik seznanjen vsaj delno s finančnimi predpisi ter ostalimi, ki urejajo poslovanje. Po drugi strani pa so se s tem dnem zaprle sobe in kuh.nja in res si ne vemo razlagati, kaj bi delale sobarice, kuharice in pomočnice brez gostov-
Poleg navedenega pa sem
dopisniku glede administracije obrazložil:
Materialni knjigovodja — zaključiti je moral svoje delo, razen tega pa sem mu dal na vpogled potrdila, iz katerih je tudi sam ugotovil, da je ni bilo moč odpustiti.
Računovodja je zaprisežen uslužbenec in kot tak ne more niti ne sme zapustiti delovno mesto, dokler poslov ne prevzame druga ustrezna moč, oziroma dokler ustanova ni dokončno likvidirana.
Zakaj pa jaz nism zapustil delovnega mesta, pa ss nimam opravičevati prav nikomur, že zaradi same odgovornosti, katere še nisem bil razrešen. Vprašam se, kaj bi tovariš Vidic pisal potem, če bi vsi trije zapustili zgradbo in odšli vsak po svoje, inventar in sploh vse premoženje pa prepustili propadanju, uničenju in kraji, do česar bi vsekakor prišlo.
Razen tega usoda odpuščenih ni tako tragična kakor je videti, saj se je ena ie zaposlila, dve upravičeni prejemata podporo, medtem ko je bila nekaterim že ponuđena zaposlitev drugje, pa jo niso hotele sprejeti.
Osebni dohodki so se izplačevali po pravilniku ustanove, katerega je predhodno sprejel še celotni kolektiv, in to v višini kakor takrat, ko
je bilo v zdravilišču tudi od 120 do 180 bolnikov. Tedaj se ni nihče dotaknil administracije, delali smo trije, medtem ko je bila fizičnim delavcem vedno dodeljena potrebna pomoč.
Pripomba pisca, da zanes-ljvio ne bodo sprejete nazaj na delo tiste, ki me opravljajo, je zelo neumestna in celo žaljiva: Kolektiv je sklenil — piscu sem da! prebrati zapisnik, da se bo na ponovno odprta delovna mesta zaposlilo predvsem t:ele. ki so pred odpovedjo ta delovna mesta zasedale, čprav sj ni vedelo, koliko še mislijo na zaposlitev, ker se v vsem tem času niso zanimale pri administraciji glede nadaljnje usode zdraviVšča.
Slavko Vuccla Direktor
Objavljamo skoraj v celoti in dobesedno odgovor direktorja zdravilišča »Sonja Marinkovič« iz Mojstrane. Kdor je pazljivo prebral prvi članek našega dopisnika tov. Vidica, ki je bil obiavljen 1. marca letos, kaj lahko ugotovi, da odgovor v bistvu ničesar ne zanika, kar jc bilo v članku napisanega, marveč skuša le opravičiti postonek. ki je natančno lak kot je o njem dopisnik poročal. Naš namen pa je bil predvsem poročati o dejstvih, o kate-
V mednarodnem turističnem letu
Izobraževanje turističnih delavcev
Gorenjska turistična zveza je sklicala skupnen posvet, katere« ga so se udeležili predstavniki vseh delavskih univerz na Gorenjskem. Na posvetu so se pomenili o izobraževanju tu-r rističnih delavcev, ki pridejo najtesneje v stik s turisti.
Delavske univerze bodo izdelale poseben program za turistično izobraževanje delavcev gostinskih, trgovskih, servisnih podjetij, potovalnih podjetij in uradov, izvoščkov, delavcev v turističnih objektih in na bencinskih črpalkah, poštah in drugod.
Delavska univerza Radovljica enota Bled ima že izdelan program izobraževanja. Ta predlog bedo ostale delavske univerze prilagodile svojim potrebam. Poskrbeli bodo za izobraževanje sezonskih delavcev v gostinstvu in drugih dejavnostih. Zaradi tega bodo zanje verjetno organizirali posebne tečaje. Prav tako nameravajo organizirati poseben seminar za miličnike ter posvetiti posebno pozornost prebivalcem gorskih predelov.
Pri organizaciji predavanj in seminarjev je pomemben tudi predavateljski kader. GTZ bo zaradi tega posredovala vsem petim gorenjskim
rih se v tem primeru splača razmišljati. Vsak naš poprečen občan približno ve, kaj dela uprava (administracija) v primeru poslovanja podjetja   in   v   primeru njegove   likvidacije.   Zato tudi   popolnoma upravičeno nedotaknjena,   medtem ko vse ostale delavce odpustijo — tudi tiste, ki jih ne bi smeli. Razumemo, da morajo ostati v podjetju določeni ljudje tudi v primeru, kakršen je v zdravilšču »Sonja .Marinkovič«. Toda smešno je trditi, da to na vsak način morajo biti prav tisti, ki so ostali, kajti (če bi bili zlobni)  bi lahko ugotovili, da premoženje   »propada in se uničuje«  tudj   tedaj, ko ga nihče ne vzdržuje. Tako bi lahko opravičili vsaj še zaposlitev    kakšne sobarice. Kar zadeva osebne dohodke je stvar jasna. Sprašujemo le, kakšno je nagrajevanje po delu,    če se pri delitvi sklicujemo na  prejšnje zasluge   ne pa na konkreUio opravljeno delo. Razumemo, da bi v slednjem primeru administracija   ostala brez opravičila.   Kar   pa zadeva ponoven sprejem odpuščenih na delo pa to ni stvar dobre volje, marveč zakonitih predpisov, ki povedo, da delovna organizacija mora ukinjeno   delovno   mesto v roku enega leta ponuditi najprej tistemu, ki jc bil na tem delovnem   mstu zaposlen pred ukinitvijo.
Uredništvo
delavskim univerzam ser znam predavateljev Turistične zveze Slovenije.
Na posvetovanju so sider nili, da ne bi prirejali seminarjev za lastnike privatnih turističnih sob, marveč bi zanje delavske univerze pripravile poseben ciklus predavanj, v katerih bodo zajeli vse, kar potrebujejo v medsebojnih odnosih s turisti, od opremljanja sob do serviranja itd.
- pc
Proslave za dan žena
2e nekaj dni so po vseh krajih Gorenjske proslave in prireditve za dan žena. V delovnih organizacijah, na terenu in v šolah, skoraj povsod pri proslavah in programih sodelujejo mladinci. S praznovanjem so ponekod začeli že v soboto. Tako so v Plamenu v Kropi v soboto za 276 delavk pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali pionir-skin pevski zbor osmovno šole Lipnica, moški pevski zbor Stane Žagar iz Krope, domača godba in recitatorji. Po končanem programu so žene obdarili.
Na Jesenicah letos najbrž ne bo večjih proslav. Povsod pa bodo žene obda.rili, jim čestitali in jim ponekod omogočili prost dan.
Na Jezerskem so v nedeljo j pripravili  akademijo. Uprizorili so Klopčičevo enode-janko Mati. V Predosljah pa so nastopili oktet iz Predo-selj, moški pevski zbor Ko-krice in moški ter mešani pevski zbor iz Britofa. Prireditev,   posvečena ženam, : je zelo dobro uspela, saj ja bila tako rokoč pevska revija v malem. Razen (tega so imeli proslave tudi žc v 01-j ševku,  na  Visokem, Prim-I skovera, v Zalogu, Dupljah itd.
Največ proslav in priredi-. tev v počastitev dneva žena pa je biio na Goren.js.kemi včeraj  in danes (v sredo). : Tako   bodo   tudi mladinci 1 tovarne Sava v Kranju za zaposlene    žene pripravili kulturni program. Dramska skupina in recitatorji bodo pripravili recital pesmi Karla Destovnika - Kajuha in Mileta Kačiča. V programu i pa bosta sodelovala tudi foi-| klorna  skupina im glasbeni ' ansambel. A. %
GLAS - 22, STRAN KRATKE — KRONIKA SREDA — 8. marca 1961
Dom na Stolu išče lastnika
Novi Prešernov planinski dom na Stolu so gradili planinci, lovci, mladinske delovne brigade in številni drugi. Vsak je z veseljem, dobro voljo in ljubeznijo prispeval svoj delež. Gradnja, nabiralne akcije in prostovoljne delovne akcije so trajale štiri leta. Graditelji so ga slovesno izročili svojemu namenu 21. avgusta lani. Zanj je bilo porabljenih prek 45 milijonov dinarjev. Novi planinski dom na Stolu je prav gotovo lahko v ponos in čast požrtvovalnim graditeljem. Toda dom je še vedno brez lastnika.
Planinsko društvo v Kranju je že tako preobremenjeno s številnimi planinskimi postojankami, da ga ne more    prevzeti. Planinsko
društvo Radovljica, ki vzorno oskrbuje sosednje planinske postojanke, Roblekov dom na Begunjščici in Val vazorjev dom pod Stolom, se ne čuti toliko močno, da bi lahko prevzelo še to obvezo. In kako je s planinskim društvom Javornik — Koroška Bela? Že pri gradnji je s svojimi marljivimi člani prispevalo levji delež, zato bi bilo nemara prav, da prevzame novi dom tudi v upravo.
Smo pred spomladansko in poletno sezono našega množičnega planinstva. Prešernov planinski dom na Stolu mora zato čimprej dobiti najbolj skrbnega in vzornega lastnika, saj bo letos obisk domačih in tujih planincev prav gotovo presegel pričakovanja.   — už
Lani v kranjski občini
Cena zemljišč vrtoglavo raste
Pretirane zahteve
Kranjskogorci so zahtevali tudi po 5000 S dinarjev za kvadratni meter
Ker bo turistično in avtobusno podjetje Kompas Ljubljana zidalo nov hotel v Kranjski gori, je zaprosilo občino za dodelitev zemljišča v skupni izmeri približno 10.000 m2.
Pri obravnavanju vloge za gradnjo oziroma za določitev mikrolokacije objekta, je oddelek za gospodarstvo, gradbene in komunalne zadeve pri skupščini občine Jesenice zavzel stališče, da je predlagana gradnja v skupnem interesu občine in naselja Kranjska gora. Zato je občina uvedla postopek za odvzem in dodelitev zemljišča na parcelah, ki so bile 1960. leta nacionalizirane.
Zemljišče je ocenil sodni cenilec Ravnik ing. Franc v višini 960 S din za 1 m2 (po zakonu cenilec oceni 10-letni poprečni hektarski donos zemljišča). Zemljišče je komunalno neurejeno. Glede tega so nekateri občani sami stopili v stik z investitorjem, drugi pa so pisali na občino
Trziski mladinci v Franciji
Občinski komite ZM v Tržiču je s sodelovanjem podjetja Kompas organiziral za 50 mladincev iz tržiške občine osemdnevno potovanje po Franciji. Skupina je odšla na pot v petek zjutraj. Ustavili se bodo tudi v Ste Marie aux Mineš, mestu, s katerim ima Tržič prijateljske stike. Tako bodo Tržičani vrnili obisk 120 mladincem iz Pariza, ki so bili lani pri nas.
-sš
pisma, v katerih so zahtevali naj občina odredi višjo ceno.
Tako je npr. neki kmet zahteval, naj mu zemljo plačajo po 10.000 S din za 1 m2, drugi pa po 5000 S din. Le redki so se zadovoljili z nižjo ceno. Ce bi občina odredila ceno 5000 S din za 1 m2, potem bi investitor moral plačati 50 milijonov samo za komunalno neurejeno zemljišče.
Odbornik iz Kranjske gore je zatrjeval na seji, da je zemljišče komunalno urejeno, ker je v bližini vodovod in elektrika in vztrajal na tem, da občina odredi višjo ceno kot je to uradno ugotovil sodni cenilec. Pri glasovanju ga je podprlo še sedem odbornikov, vsi drugi pa so (razen enega vzdržanega glasu) glasovali za ceno, ki jo je odredil sodni cenilec.
Zanimivo je, da so se za pretirano ceno zavzeli sami Kranjskogorci, ki bodo od novega objekta imeli neposredne koristi.
J. V.
Več gostov — manj prenočitev
Ce skušamo dobiti vsaj skromno predstavo o razvoju turizma v kranjski občini, potem nam to delno povedo naslednji podatki. Lani je bil turistični promet zelo živahen. Od januarja do decembra je obiskalo razne kraje v občini 29 tisoč 222 domačih in 16 tisoč 214 tujih gostov. V istem obdobju 1965. leta pa je obiskalo občino 26 tisoč 341 domačih in 10 tisoč 669 tujih gostov. Skupaj je torej lani obiskalo kranjsko občino za 22,8 odstotka več domačih in tujih gostov kot v istem obdobju leta 1965.
Precej drugačni pa so podatki če primerjamo nočnine. Leta 1965 je bilo nočitev domačih gostov od jauarja do decembra 81 tisoč 374, v istem obdobju lani pa le 72 tisoč 915 ali za 10,4 odstotka manj kot
Pojasnilo k beležki
Komunalni servis Jesenice nam je poslal odgovor na beležko, objavljeno v Glasu 15. 2., v katerem sicer priznavajo, da se je omenjeni primer v resnici dogodil, vendar zagotavljajo, da je bil to osamljen primer in da to še ne pomeni, da poslovalnica resnično malomarno posluje.
Obveščajo nas, da imajo v Tržiču moderno urejeno zbiralnico, ki posluje vsak dan razen sobot od 8. do 10. in od 14. do 17. ure, kvalitetno očiščene obleke pa dobijo stranke v enem tednu. Obljubljajo tudi, da se bodo potrudili, da do podobnih primerov ne bo več prišlo.
Občni zbor PD Žiri
V planinskem domu na Goropekah je bil minulo nedeljo popoldne redni iet-ni občni zbor planiskega društva Žiri. Društvo je bilo posebno delavno na gospodarskem, propagandnem in markaci jskem področju. Tudi mladinski odsek, saj ima kar 174 članov, s posebno skupino v Gornjem Logatcu, ne zaostaja. Za letos bodo imeli največ dela markacij-ski in gospodarski sektor. Proučili bodo tudi predvideno gradnjo vlečnice in transformatorja. — rč
Vzhodnonemški alpinisti pri nas
Osem odličnih vzhodnonem-ških alpinistov iz Dresdena, ki sodijo pod sam vrh evropskega alpinizma, je pretekli teden prišlo v naše gore. Skupina si je uredila svoje bazno izhodišče v planinski   postojanki Planinskega
društva Medvode v Tamarju v Planici. Ce bo lepo vreme in ugodne snežne razmere, nameravajo preplezati nekaj plezalnih smeri v zasneženih stenah nad Planico, kjer pozimi še ni stopila človeška noga.
-už
leta 1965. Nasprotno pa je bilo nočitev tujih gostov leta 1965 19 tisoč 657, lani pa 24 tisoč 242 ali za 23,3 odstotka več kot leta 1965. Kljub precejšnjemu porastu nočitev tujih gostov lani napram letu 1965 pa se je skupno število nočitev domačih in tujih gostov lani znižalo za 3,8 odstotka.
Spremenila pa se je v tem času tudi poprečna doba bivanja. V primerjavi z letom 1965 se je ta lani znižala za 0,6 dneva. Poprečna doba bivanja v naši občini je znašala leta 1965 pri domačih gostih 3,1 dneva, lani pa 2,5 dneva. Pri tujih gostih pa je bila ta doba leta 1965 1,8 dneva, lani pa 1,5 dneva. Tako se   je   pri   domačih gostih
zmanjšala za 0,6 dneva, pri
tujih pa za 0,3 dneva.
Lani je v primerjavi z letom 1965 najbolj porastel turistični promet v gostinskih organizacijah in sicer za 7385 gostov. V počitniških domo-tih, planinskih domovih in zasebnih turističnih sobah pa je ta porast zelo majhen. Od domačih gostov je bilo lani v kranjski občini po narodnosti največ Slovencev (16 tisoč 113), sledijo Hrvati (5938) in Srbi (5515). Od tujih gostov pa je bilo največ Avstrijcev (4568), Zahodnih Nemcev (3474) in Italijanov (2540). Bilo pa je tudi deset Rusov* enajst Romunov, trinajst Fincev, petnajst Norvežanov itd.
A. 2alar
Trčila na nepreglednem ovinku
Na avtomobilih je škode za 2 milijona starin dinarjev
V nedeljo ob 12. uri sta na cesti Gorje-Pokljuka trčila osebna avtomobila KR 107-72, ki ga je vozil Dušan Lojo iz Kranja in LJ 387-20, voznik Boris Pečenko iz Ljubljane. Do trčenja je prišlo zaradi prehitre vožnje na nepreglednem ovinku. Av-
Nenadoma prečkala cesto
V soboto, nekaj pred polnočjo, se je pri Sv. Duhu hudo ponesrečila 64-letna Marija Kajzer iz Sutne. V bližini hiše št. 64 pri Sv. Duhu je Kaj-zerjeva nenadoma stopila na sredino ceste prav v trenutku, ko je po njej pripeljal z osebnim avtomobilom LJ 74-69, Milan Drempetič. Voznik nesreče ni mogel preprečiti in je Kajzerjevo zbil po cesti. Hudo ranjeno, z zlomljeno levo nogo in poškodbami na glavi, so jo prepeljali v bolnišnico.
Delavcu odtrgalo nogo
Obratna nesreča v železarni
V petek ob 17.45 se je v žični valjarni jeseniške železarne hudo ponesrečil 22-let-ni Simon Brelih z Jesenic. Brelihu je vroča žična zanka odtrgala levo nogo v gležnju. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker valjanca ni avtomatsko vrglo iz krožnega vodila.
tomobila sta skoraj povsem
uničena. Materialna škoda
znaša 2 milijona starih dinarjev.
- sš
Po bregu v potok Rečico
Na cesti III. reda Gorje— Poljane se je v ponedeljek zgodila huda prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila KR-47-95 Janezu Kunsteljnu. Ko je pripeljal do mostu čez potok Rečica, se mu je na ovinku zataknil volan, tako da ni mogel zravnati vozila in je zapeljal 34 metrov po bregu v potok Rečica. Voznik ni bil ranjen, na avtomobilu pa je škode za pol milijona starih dinarjev, -sš
7-letna Nevenka padla
25 m globoko v kanjon Kokre
Preteklo sredo okoli 17. ure se je Nevenka Smit, učenka 1. razreda osnovne šole iz Kranja, s sošolkami vračala iz šole. Med potjo so šle trgat zvončke v kanjon Kokre. To pa je bilo za 7-letno Nevenko usodno. Omahnila je prek roba kanjona in padla z višine 25 metrov v strugo Kokre. Na srečo je priletela na grmovje in srobot, kar je toliko ublažilo padec, da je ostala živa. S hudo ranjeno desno nogo, kompliciranim zlomom gležnja in stegna ter poškodovanim kolenom so jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico. -sš
BREDA — 8. marca 1967
SPOREDI
GLAS * 23. STRAN
SREDA — 8. marca__
8:05 Glasbena matineja — g.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Lepe melodije _ 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Pol ure pri bratih Haydn — 10.45 človek im zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 »Kaj t>i je deklica .. .« — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 »Leo-nora« — uvertura iz opere fidelio — 13.30 Priporočajo
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
iaamBBnBnnRHMi
vam — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestijtajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Zabavni intermcz-zo — 15.30 Slovenske glasbene umetnice nastopajo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Glasbene razglednice — '20.00  Domači  ansambli za-
bavne glasbe — 20.20 Rusal-ka — opera — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo z orkestrom Bob Moore
ČETRTEK
9. marca
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Zbor Roger VVagner poje narodne pesmi
— 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Pojo pevci ljubljanske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Sprehod z orkestri — 12.10 Domači ansambli — 12.30 Kmeijski nasveti — 12.40 Chopinove Ma-zurke in Lisztovc Tarantel-le — 13.30 Priporočajo vam
— 14.05 S poti po Mediteranu — 14.45 Lirika za otroke
— 15.20 Zabavni intermezzo
— 15.30 Melodije za klavir in godala — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti do-
I ma in po svetu — 18.15 Frag-1 menti iz Verdijeve opere »Aida« — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Karol Szymanowski v solističnih in ansnmbeLskih skladbah — 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana
PETEK — 10. marca
8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Četrt ure z ansamblom Atija Sosa — 9.40 Mladinski zbori pojo — 10.15 Dvajset minut pri skladatelju Pavlu Šivicu — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični naporki za tuje goste — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Na obisku pri bolgarskih zabav-
nih ansamblih — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Domače pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S popevkami po svetu — 14.15 Naši poslušalci čestitajo ir> pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.40 Mladinska oddaja — 16.00 Vsak dam za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.50 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Večer z orkestrom Roger VVilliams — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne  nizozemske glasbe
— 22.50 Literarni nokturno
— 23.05 Nočni mozaiik jazza
TELEVIZIJA
SREDA — 8. marca
9.40 TV v šoli, 10.25 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.10 prenos športnega dogodka (RTV Zagreb) — 17.55 TV obzornik (RTV Ljubljana) — j8.15 Tisočkrat zakaj (RTV Beograd) — 19.00 Vitanje, 19.30 Mozaik kratkega filma (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.37 Koncert v počastitev dneva žena (RTV Beograd) — 21.05 Slovenska žena v plesni upodobitvi (RTV Ljubljana) — 21.35 Jazz festival na Bledu, 22.00 Zadinja poročila (RTV Ljubljana) — prugi spored: 17.15 Spored jRT, 17.55 Včeraj, danes, ju-tri 19.30. TV pošta (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd), 21.00 Spo red italijanske TV
ČETRTEK — 9. marca
9.40 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) 11.30 Glasbeni pouk (RTV Zagreb) — 16.10 TV v šoli, 17.05 Poročila — 17.10 Zajček in vodnjak (RTV   Ljubljana)   — 17.25
Slike sveta (RTV Beograd)
— 17.30 TV obzornik, 18.15 Kaleidoskop (RTV Ljubljana) — 18.25 Zabavno glasbeni zaslon, 19.00 Dežurna služba (RTV Beograd) — 19.40 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik. 20.30 Aktualni pogovori (RTV Beograd) — 21.10 Koncert orkestra RTV Zagreb (RTV Zagreb) — 22.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 17.55 Včeraj, danes, jutri, 18.15 Spored JRT, 19.40 TV prospekt (RTV Zagreb)
— 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V
ran čas (RTV Zagreb) 19.05 Spekter,    20.00 TV dnevnik | (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske T V
PETEK — 10. marca_
9.40 T V v šoli, 10.25 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.05 Poročila, 17.10 Mladinska igra, 17.55 TV obzornik, 18.15 TV tribuna, 19.10 Nesrečniki — 7. del (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak. 20.35 Kruto morje (RTV Ljubljana) — 22.00 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi 1 spored: Včeraj, danes jutri, i 18.00 Novele,  18.40 Rezervi-
Gostilna pri »Bcnku«
Stane Gorše, Križe
Ob prazniku dneva žena čestita in se priporoča za cenjeni obisk. Solidno boste postrežem z domačimi specialitetami in kakovostnimi vini.
OBRTNO GRADBENO PODJETJE MEDVODE
sprejme:
več KV in PK zidarjev več KV in PK tesarjev KV mizarja
Osebni prejemki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Poskusni rok; 42-urni delovni teden. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Planinsko gostinsko podjetje
»Krvavec« Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
a) VK ali K V kuharja pogoj: večletna praksa
b) 2 KV ali PK natakarja pogoj: večletna praksa
c) honorarne sodelavce za pomoč ob nedeljah in praznikih - kuhinji in strežbi
za obrat Hotel na Šmarjetni gori
in obrat Dom na Krvavcu Nastop službe takoj! Samska stanovanja zagotovljena. Prijave je treba poslali PGP Krvavec Kranj, Koroška c. 21
Očiščene morske ribe
v prodajalni
pri nebotičniku
Prešernovo gledališče v Kranju
ČETRTEK — 9. marca ob 16. uri za RED DIJAŠKI I. in ob 19.30 za red KOLEKTIVI - ČETRTEK Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI — gostuje Mestno gledališče ljubljansko
PETEK — 10.  marca ob
16. uri za red DIJAŠKI II in ob 19.30 za red KOLEKTIVI - PETEK Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI, gostuje Mestno gledališče ljubljansko
fESBSSSSSSttttm
Vsak dan neprekinjeno odprto
od 8. do 18. ure
Ob sobotah
od 8. do 13. ure
Villach — Beljak
Spomladanski vzorci 1967 čakajo na vas ^d»°c
kakovostno In poceni
GLAS
ŠPORT
SREDA — 8. marca 1967 '.
Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (sfavba občinske skupščino) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
Sodelovanje
V športnih klubih vse bolj ugotavljajo, da osnova, ki jo dobe mladi pri šolski telesni vzgoji, ne zadostuje za doseganje visokih športnih rezultatov. Zaradi tega organizirajo posamezni klubi svoje »šole«, ki naj bi dajale razen osnov za določeno panogo, ludi boljšo splošno telesno osnovo.
Zanimivo je, da kljub precejšnji pozornosti posameznih klubov za začetnike, ni niti enega kluba v Kranju, ki bi delal v povezavi z društvom Partizan! Mar ne predstavlja tudi takšno sodelovanje potencialno »rezervo«, v dosedanjem delu?
TVD Partizan lahko s splošno telesno vzgojo mnogo prispeva h kasnejšemu hitrejšemu napredku v specializiranem športu. Moč, vzdržljivost, hitrost niso elementi, s katerimi bi se lahko začel srečevati špotrnik le v dobi specializiranega treninga, v katerem prevladujejo vaje za obvladanje izbranega športa.
Splošna ide sna vzgoja v Kranju ni med prioritetnimi športi. To, ali je prioritetna pri procesu treninga, ne more biti stvar razprave. Sama uradna uvrstitev tudi ni bistvena. Ne gre namreč izključno za vprašanje denarja, marveč za njen pomen.
Gre za drugo. Klubi je ne koristijo zadostno, a oni so tisti, ki bi ji lahko in morali dati svoj pravi pomen. Seveda je pri tem tudi velika ovira zaradi neustreznih prostorov za splošno telesno vzgojo in ne nazadnje tudi vprašanje samega programa dela v Partizanu. Nekateri se izgovarjajo, da sedanji program ne ustreza. Da je to res le neutemeljen izgovor, vove to, da do sedaj še noben klub ni poskušal najti skupnega jezika in sodelovanja.
P. Čolnar
Jelendol
Sankaško tekmovanje
Krajevna org. SZDL Jelendol nad Tržičem je pred dnevi organizirala množično sankaško tekmovanje na Dovžanki pod Kofcami.
REZULTATI: 1. Meglic 2:41.0, 2. Kokalj 2:42.0, 3. Kavčič 2:47,0. 4. Zupan 2:49.0, 5. štamberger 2:49,0.
V ekipni konkurenci je zmagala ekipa v postavi: Meglic, štanberger, Zupan s časom 7:47.0.
-dh
Prihodnjo soboto in nedeljo
FIS tekmovanje v Kranjski gori
V dneh 11. in 12. marca letos bo v Kranjski gori FIS tekmovanje v slalomu in veleslalomu z mednarodno udeležbo. To elitno tekmovanje privablja vsako leto v Kranjsko goro veliko število obiskovalcev. Tako kot lani bo tudi letos podjetje Ljubljana-transport, skupaj z vsemi turističnimi biroji in poslovalnicami, generalni zastopnik za vse turistične službe in prevoze. Propagandni material bo te dni dotiskan in razposlan po vsej Sloveniji in ostalih republikah pa tudi v sosednjo Avstrijo in Italijo.
- jp
Startali tudi Jeseničani
Štirje mladinci atletskega kluba Jesenice so bili poleg petnajstih Trtelavanov gorenjski predstavniki na letošnjem prvenstvu Slovenije v krosu, ki je bilo v nedeljo v Trbovljah in na katerem je sodelavalo kar prek 200 tekmovalk in tekmovalcev v šestih kategorijah.
23. Brdnik, 28. Sagadin (oba Tr), 42. Kavalar, 44. Spendal (oba Jes); starejši mladinci (4000 m): 1. Meznarič (Kidričevo), 2. Sraj, 15. Marn, 23. Zumer, 26. Hočevar (vsi Tr); člani (8000 m): 1. Kovač (Lj) 7. Sitar (Tr). V nedeljo bo na sporedu državno prvenstvo v krosu v Zagrebu, na katerega bo potovalo tudi šest mladincev kranjskega Triglava in mladinec Glavič z Jesenic.
M. Kuralt
Za najboljšega gorenjskega tekmovalca lahko brez dvoma proglasimo Bernarda Sra-ja (Triglav), ki je v konkurenci starejših mladincev zasedel drugo mesto. Pomembnejše uvrstitve so dosegli še Glavič (Jesenice) ter Kuhar, Osovnikarjeva in Sitar (vsi Tr.).
REZULTATI — starejše mladinke (800 m): 1. Urankar (KI)..., 20. Kovic, 25. Fojkar, 26. Vidovič, 30. Skumavec (vse Tr); starejše mladinke (1000 m): 1. K. Močnik (N. mesto) . .., 4. Osovnikar (Tr); mlajši mladinci (2500 m): 1. Plahuta (Ru)..., 5. Kuhar (Tr), 7. Glavič (Jes), 20. Te-pina (Tr), 21. Mohorčič (Jes),
Preberite
mimogrede
i& Na pionirskem prvenstvu Slovenije so zasedli pionirji Triglava drugo mesto za Uljanikom in pred Olim-pijo.
0 Smučarski tekači Triglava so osvojili četrtič zapored »srebrno palico« na tekmovanju na Veliki planini.
© Mednarodno prvenstvo študentov v Kranjski gori se je končalo z uspehom Anke-letove in Jakopiča. Osvojila sla po eno prvo in drugo mesto.
Prvenstvo
šolsko športno društvo in ŠD Krvavec v Cerkljah se že dlje pripravljata za prvo tekmovanje v orodni telovadbi, ki bo 20. marca v telovadnici nove osnovne šole.
V Cerkljah do sedaj niso gojili orodne telovadbe, ker zanjo niso imeli možnosti. Z zgraditvijo nove telovadnice so tudi tu začeli z načrtnim delom, čeprav posvečajo prvenstveno skrb najmlajšim, bodo poleg pionirk in pionirjev na prvem prvenstvu nastopile že tudi mladinke.
R. Č.
Skakalec iz Podkorena
Novo združeno smučarsko društvo Jesenice letos nima v ekipnem tekmovanju nobene konkurence. Precej organizacijskega dela je bilo potrebno vložiti, da je zamisel o združitvi uspela. Od Žirovnice do Planice je področje novega društva. Fantje, ki so iz Mojstrane ali Kranjske gore, še vedno radi povedo, da so Majstrančani ali Kranjskogorci, vendar pa imajo vsi enake cilje.
Prijetna vasica Podkoren do sedaj ni imela poznanega športnika, pa vendar so tudi tam fantje z živo rdečinii puloverji z napisom »Jesenice« na levem rokavu. Ko hodijo v šolo v Kranjski gori, ne veš, kdo je smučar in kdo ni.
Iskali smo nekoga, ki je v Sloveniji že precej znan. Nismo ga dobili, ker je bil ravno na tekmovanju. Pustili smo sporočilo, naj se javi, ko se vrne. Dolgo ni bilo odgovora, nekega dne pa je Andrej Cuznar sporočil: »Oprostite, prosim, da vam nisem prej odgovoril. Čakal sem na četrto republiško prvenstvo za pionirje .. •«
Ni nam bilo žal, da smo čakali na Andrejev odgovor, saj   je   že  četrtič zapored
Zimska plavalna liga
Tokrat boljša Mladost
Plavalci kranjskega Triglava so bili v nedeljo v Zagrebu poraženi v srečanju z domačo Mladostjo z rezultatom 14.191:13.746. Tudi med pionirji so bili boljši domačini, ki so zmagali s 6.695:1.639. Tako so se Zagrebčani oddolžili za poraz, ki so ga doživeli v Kranju.
osvojil republiško pionirsko prvenstvo. Sicer pa naj se predstavi bralcem Glasa sam.
»Rodil sem se 24. februarja leta 1953 v Podkorenu. Ko mi je bilo šest let, sem začel smučati. 2e od vsega začetka so me navduševali smučarski skoki, posebno rad pa sem opazoval mojstre Planice, ki so se neustrašeno poganjali čez velikanko. V mislih sem se že videl, kako bom tudi sam med njimi, kako bom užival, ko se bom tudi sam prvič poganjal čeznjo.
Seveda je bilo treba začeti na manjši skakalnici in si pridobiti izkušnje. Letos sem četrtič zapored osvojil pionirsko slovensko prvenstvo. Tekmujem tudi med mladinci, vendar je v tako močni
REZULTATI (kranjskih plavalcev) — Moški — 400 prosto: 3. J. Nadižar 5:01,7, 4. Klemenčič 5:07,8; 200 prsno: 3. Sajn 3:02,8, 4. Zupane 3:07,2; 200 hrbtno: 1. Levičnik 2:29,2, 3. J. Nadižar 2:35,5; 100 prosto: 2. Košnik 1:00,6. 3. F. Nadižar 1:01,6; 200 delfin: 2. Slavec 2:50.2, 4. Sorli 3:00,0;
Ženske  —  400  prosto: 2.
Jančar 5:56,3, 3. Mihelič 6:06,4; 206 prsno: 1. Svarc 3:05,4 4. Jelen 3:31,6; 100 hrbtno: 1. Pečjak 1:22,4, 2. Kraljic 1:27,3; 100 prosto: 1. Virnik 1:17,2,
konkurenci težko doseči visoko uvrstitev.
Največje razočaranje sem doživel na lanskem mladinskem državnem prvenstvu v Velenju. Razočaranja in spodrsljaji mi ne jemljejo volje do treninga. Vsak prosti čas izkoristim za trening. Prostega časa pa je malo, saj želim uspešno dokončati osemletko v Kranjski gori, obenem pa še naprej uspešno tekmovati. Mislim, da sem lahko dober učenec, obenem pa tudi dober športnik.«
Andrej Cuznar je med mnogimi mladimi talenti po dosedanjih uspehih gotovo veliko upanje za jugoslovanski skakalni šport. Precej je odvisno od njega samega in od materialnih možnosti, ali se bodo uspehi nadaljevali ali pa bo ostal na začetku uspešne poti.
L. K.
4. Siler 1:22,4; 100 delfin: 2. Smid 1:27,2, 4. Virnik 1:35,5.
-pc
Predstavljamo
Andrej Cuznar