Pismo iz Trsta. Neverjetna inaloinarnost. V Trstu in okolici se je pričelo šolsko leto 16. t. m. Navada je bila, da je mestni magistrat, oziroma občinski svet imenoval učitelje ital. narodnosti že takoj v juliju pred velikimi počitnicami, da so labko mirno uživali počitek oni, ki so bili imenovani; a neimenovani pa so polagoma tlačili svojo jezo in nevoljo. Učitelje slov. narodnosti pa so imenovali navadno zadnji dan počitnie tako, da niso znali do zadnjega hipa, pri čem so. Imenovani so se morali z bliskovo naglostjo seliti, zapostavljeni pa kuhati prikrito jezo. Da je tako postopanje s slovenskimi učitelji bilo nedostojno, so uvideli učitelji sami ter na lanskem zborovanju soglasno sprejeli resolucijo proti takemu zapostavljanju in malouiraževanju slov. učiteljstva to rpsolucijo izročili mestnemu svetu v Trstu. V koliko je mestni svet upošteval to povsem upravičeno zahtevo, naj kaže dejstvo, da je letos mestni svet izvršil ?sa imenovanja skupno, a koncem počitnie, t. j. 13. t. m. Zmotil sem se — ne vseh! Vsa italijanska in par slovenskih. Ostala slovenska se pa niso mogla izvršiti — čujte in strmite! — zaradi neverjetne' malomarnosti vladnih organov, v prvi vrsti slovenskega okrajnega nadzornika, ki ni poslal pravočasno dokumentov na mestui magistrat. Dočim sta ital. nadzornika rešila mnogoštevilno aktov za italijanska imenovanja, ni se zdelo upoštevanja vredno slov^nskemu nadzorniku, rešiti par aktov slovenskih kompetentov. Jeli to storil zaradi svoje udobnosti, jeli temu kriv vladni svetnik Fabijani ali dvorni svetnik čermak, ne vemo. Toda ne moremo drugače, nego da s tem, ki je tpga kriv, temeljito obračunamo. Pozvedovali bomo in zasledovali, in če je to zakrivil oni strupeni sovražnik slovanskega šolstva, ki je v italijanskih rokah; če je to oni Kraševec, ki je poročal ministru Derschatti, da v Vrdeli in Eoeolu ni Slovencev ter nam tako izposloval italijanske napise na kolodvorih, ali je pa terau kriv ,,pagatultimo", bo imel računati z nami. Mi rnoramo tem ljudem pokazati, da so že davno minuli časi, ko se je s Slovenci postopalo kakor z brezpravno ,,rajo". Mi vemo, da se slovensko učiteljstvo zaveda docela svojih dolžnosti, jib vrši s pedantno natančnostjo, in hoče tudi braniti svoje pravice proti vsakomur. Oe ne dosežemo drugega, bo vsaj javnost vedela za vsak krivičen korak, ne prizanašaje nikomur. V prihodnjem pismu Vam pojasnim zgodovino škedenjskega vodstva.