Leto XXXIII.. ŠT. 1
Ptuj, 10. januarja 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Nova delovna zmaga kolektiva Perutnine (stran 2)
Pomagaj sebi in drugim (stran 6)
O odkupnih cenah mleka in dovolilnicah (str. 7)
Leta 1982 vSkvenski Bistrici (stran 11)
Republiško strelsko prvenstvo v Ptuju (str. 13)
Tako kot vsako leto, je tudi ob vstopu v leto
1980 predsednik TITO naslovil na občane Jugo-
slavije poslanico. V njej je ocenil našo intenzi-
vno dejavnost na notranjem in na mednarodnem
prizorišču. Spregovoril je tudi o nalogah pri
nadaljnjem razvoju družbenoekonomskih odno-
sov in političnega sistema, s posebnim poudar-
kom na delegatski sistem. V zvezi s tem je pred-
sednik Tito dejal:
„ Potrebni pa so še nadaljnji, še večji napori za
kar najbolj popolno uveljavitev delegatskega si-
stema. Staro predstavniško prakso namreč le po-
časi premagujemo. Po moji presoji to v glavnem
ni posledica slabosti, kar zadeva sestavo
delegacij. Delavci namreč vedno znajo opraviti
pravo selekcijo, izbrati tiste, ki bodo dosledno
izražali njihove in družbene interese. Bolj gre za
premajhno poznavanje svojih pravic in dolžno-
sti. Zavoljo tega delavci še vedno ne sodelujejo v
polni meri pri odločanju, zlasti ko gre za
nadaljnjo graditev družbenoekonomskih odno-
sov, za sprejemanje in uresničevanje družbenih
razvojnih načrtov. Tako je tudi, ko gre za vpra-
šanja izobraževanja, znanosti, zdravstva,
kulture, za odločanje višine prispevkov za zado-
voljevanje skupnih potreb in podobno."
Nadalje je poudaril, da o življenjskih vpra-
šanjih delavcev pogosto odločajo v ozkih po-
slovodskih krogih delovnih organizacij, tudi
zaradi počasnega uresničevanja sistemskih reši-
tev, in nadaljeval:
,,Zato morajo biti zveza komunistov in druge
družbenopolitične organizacije veliko bolj akti-
vne. Komunisti morajo politično neposredno
delovati in se kar najbolj zavzemati pri pojasnje-
vanju ukrepov, ki se jih lotevamo. Neposredne,
žive besede nič ne more nadomestiti. Še posebno
pa je nevarno, kadar naj bi jo zamenjali kupi pi-
sanega gradiva, s pogosto nerazumljivo vsebino,
tako da ga ljudje tudi slabo prebirajo. Vse to se
je precej na široko razmahnilo. V političnem
delu in izpolnjevanju nalog ima veliko vlogo
socialistična zveza kot najširša politična po-
dlaga socialističnega samoupravljanja. Tudi pol-
na uveljavitev delegatskega sistema je v mar-
sičem odvisna od aktivnosti socialistične zveze
kot fronte organiziranih subjektivnih socialisti-
čnih sil. "
Obširneje je predsednik Tito spregovoril o go-
spodarskem razvoju naše države, o uspehih, ki
smo jih dosegli in tudi o težavah, ki so spremljale
naš razvoj. Ob tem je dejal:
,, Vzroki za te težave so delno v že omenjenih
neugodnih mednarodnih razmerah, so pa tudi
posledica naših notranjih napak in slabosti.
Politike ekonomske stabilizacije v
nekaterih okoljih niso resno sprejeli. Izostali sta
potrebna organiziranost in učinkovitost pri ure-
sničevanju novih sistemskih rešitev in dogo-
vorjene ekonomske politike. Niso redki primeri,
da ne uresničujejo dosledno sprejetih sklepov in
načrtov, posebno dogovorov in sporazumov na
področju delitve dohodka. Velik del dohodka je
še vedno odtujen od delavcev v združenem delu.
Podobno obnašanje srečujemo tudi na področju
porabe, cen in ekonomskih odnosov s tujino.
Negativni pojavi so tudi pri samih proizvajalcih,
tudi med njimi so taki, ki so glasnejši, ko zahte-
vajo svoje pravice, kot pa tedaj, ko gre za
izpolnjevanje njihovih obveznosti."
Precejšen del novoletne poslanice je predse-
dnik Tito namenil prav problemom ekonomske
stabilizacije s spletom nalog, ki nas čakajo na
icm področju. O nadaljnjih nalogah pa jc de-
jal:
,, Prihodnje leto nas čaka tudi intenzivno delo
pri pripravi novega srednjeročnega načrta za
obdobje 1981-1985. Mislim, da bi morali pri tem
zagotoviti odločilno vlogo združenega dela in v
tej zvezi tudi aktivno sodelovanje znanosti. V ta
plan morajo biti vgrajeni vsi poglavitni elementi,
ki bodo zagotavljali dolgoročno stabilizacijo dr-
žave. V novem letu 1980 moramo zaustaviti neu-
godna gibanja v našem gospodarstvu in ustvariti
pogoje za to, da bo mogoče odločno stopiti na
pot njihove stabilizacije.
Pred nami so torej velike naloge. Za njihovo
uspešno in pravočasno izpolnitev imajo največjo
odgovornost komunisti, toda tudi vsi naši
delovni ljudje sploh. Toda odgovornost mora
biti konkretna. Ne more vsakdo odgovarjati za
vse. Zagotoviti moramo, da bomo vselej vedeli,
kdo za kaj odgovarja. Da pa bi to dosegli,
moramo imeti konkreten in jasen načrt akcije, v
katerem bo vsak našel svoje mesto in naloge, od
najvišjih organov federacije do občin in vsake
delovne organizacije.
V	zvezi z vsem tem želim posebej poudariti
potrebo po nadaljnji krepitvi sistema samou-
pravljanja, ki prav te dni obeležuje tri desetletja
svojega obstoja in močne uveljavitve ne samo v
naši državi, ampak tudi na širšem mednarodnem
prizorišču. "
V	nadaljevanju je predsednik Tito spregovoril
o dogajanjih na mednarodnem področju, o
vrhunskem sestanku neuvrščenih dežel v Havani,
o najnovejših dogajanjih v svetu in o nalogah, ki
nas na tem področju čakajo v letošnjem letu.
Svojo novoletno poslanico pa je predsednik Tito
končal z besedami:
,,Na koncu želim povedati, da leto, v katero
vstopamo, ne bo lahko za nas. Zahtevalo bo re-
sna odpovedovanja. Zato se obračam na vse
delovne ljudi, posebno na voditelje na vseh
ravneh, da vsakdo na svojem mestu stori tisto,
kar je njegova dolžnost. Naj bo to zares v polni
meri leto velike aktivnosti in varčevanja, leto
največje discipline in odgovornosti. Če bomo to
dosegli, doseči pa moramo, in če bomo smotrno
izrabili možnosti, ki jih ima naša država, ki je
bogata naravnih virov in strokovnih kadrov,
bomo premagali tudi sedanje težave. "
FRANC ŠETINC O NAJAKTUALNEJŠIH NALOGAH ŽK
Pred nami je težko leto
v okviru seminarja za vodstva
osnovnih organizacij ZKS je v
sredo, 26. decembra 1979 obiskal
Ptuj sekretar predsedstva CK
ZKi FRANC ŠETINC, ki je
slu.šaleljem spregovoril o najak-
tualnejših političnih nalogah
Zveze komunistov v sedanjem
obdobju. Njegovo izvajanje je
bilo h"krati učinkovit zaključek
programa uspešnega idejnopoh-
tičnega usposabljanja vodstev
osnovnih organizacij ZKS, ki jih
je v letu 1979 organiziral komite
OK ZKS. Zlasti še to velja za nova
vodstva izvoljena na volilnih
konferencah OO ZKS lansko je-
FVanc Šetinc je uvodoma po-
udaril. da bo leto 1980, kije sedaj
pred nami. težko leto. V tem letu
moramo vložiti veliko truda, da
bomo ustavili neugodna gospo-
darska gibanja v zapletenih
mednarodnih razmerah, da bomo
komunisti ustvarili mobilizacij-
sko razpoloženje za varčevanje,
da bomo presekali manire razsi-
pavanja. »Sicer pa ne bi mogel
povedati kaj drugega m drugače,
kot je to storil predsednik zvez-
nega izvršnega sveta Veselin
Djuranovič« je poudaril Franc
Šetinc in priporočil slušateljem,
da naj ekspt)ze Veselina Djura-
noviča. ki gaje imel na skupni seji
zveznega zbora in zbora republik
in pokrajin skupščine SFRJ,
skrbno preberjo in naloge kar
najbolj konkretizirajo v svojem
okolju, zlasti v TOZD.
Vsaka temeljna organizacija
združenega dela mora biti odprta
asociacija, obrnjena navzven.
Komunistom morajo bili v
ospredju ^t^lizacijska prizade-
vanja s temeljno nalogo, da kre-
pimo dohodkovne odnose in s tem
tudi samoupravne odnose. Zd-
ruževanje dela in sredstev mora
teči po samoupravni poti, ne
mimo volje, temveč po volji de-
lavcev. Pri utrjevanju samo-
upravljanja,	uresničevanju
ukrepov ekonomske politike, v
prizadevanjih za večjo produk-
tivnost. krepitvi in razširjanju
dohodkovnih (xlnosov in svo-
bodne menjave dela ZK mora iti v
enotno akcijo. Če hočemo to do-
seči, ni potrebno vedno sklicevati
konferenc, včasih je dovolj, da
skličemo le nekaj članov ZK, če so
ti »cokla« in se z njimi pogovori-
mo.
Posebej je poudaril, da pri vsaki
stvari moramo najprej videti, kaj
smo naredili v osnovni organiza-
ciji ZKS. ali smo usposobyeni in
tudi pripravljeni voditi politiko in
boj za nove odnose, za vse tisto za
kar smo se dogovorili na kongre-
sih. Pri tem je treba vedno razli-
kovati. kaj je resnično samo-
upravljanje in kaj samo fraza za
katero skrivamo neodgovornost
in nedelo.
Vpra.sanje političnega sistema
socialističnega samoupravljanja,
je vprašanje življenjskega pome-
na našega nadalnjega razvoja,
zato osnovne organizacije ne
smejo biti zaprte same vase. ko-
munisti morajo s svojim delom
ustvarjati demokratično ozračje,
se vključevati v institucije politi-
čnega sistema, sproščati pobude
in ustvarjalnost delovnih ljudi. Ob
tem se zavedamo, da je v podza-
vesti človeka še vedno nekaj starih
usedlin, stare prakse, kar moramo
premagati in narediti največ, kar
je v sedanjem trenutku mogoče.
Nazadnje je Franc Setific go-
voril še o nekaterih posamičnih
klerikalnih pojavih. Take posa-
mične »jastrebe« pogojuje tudi
mednarodna situacija, saj se
marsikje krepijo desničarske sile.
V našem sistemu .socialističnega
samoupravljanja nikomur ne
omejujemo svobode veroizpove-
di, ljudi ne ločimo po tem ali ve-
ruje ali ne veruje, temveč po tem
— ali je za samoupravljanje, za
napredek ali je proti njemu.
Marksizem le mnogo vec kot
ateizem, marlcsist se Bori za spre-
minjanje sveta znotraj samo-
upravno organizirane družbe. Pri
tem je opozoril tudi na sektašenje
poedinin članov ZK proti katere-
mu je treba prav tako ostro na-
stopali kot proti zlorabam reli-
giozne zavesti ljudi.
FF
Franc Šetinc jjovori .slu.šateljem seminarja. (Od leve: Stanko
I.epej, Franc Šetinc, Dimče Stojčevski in Alojz Gojčič)
Foto: Langerholc
PRAZNIK OBČINE
SLOVENSKA BISTRICA
Delovni ljudje in občani občine Slovenska Bistrica so tudi letos
svoj občinski praznik — 8. januar proslavili nadvse svečano. V okviru
praznovanj so predali svojemu namenu nove gospodarske in družbene
objekte in ocenili rezultate dela v preteklem obdobju.
S prireditvami ob občinskem prazniku so začeli že 30. decembra
1979, končali pa jih bodo v soboto, 12. januarja 1980. V tem času so se
zvrstile številne kulturne in slavnostne manifestacije, v sklepnem delu
pa bodo predvsem športna srečanja. Več o programu praznovanja na
4. strani.
Viktor Horvat
PRVO ZIMSKO
PREIZKUŠNJO DOBRO
OPRAVILI
če smo ob vstopu v novo koledarsko zimo, samo obujali spomine na
snežno odejo , smo sedaj lahko zadovoljni, saj nam je prve januarske dni
dedek Mraz dodobra nasul snega. S snežno odejo pa ponavadi prihajajo
prvi problemi, kopičijo se gore snega, promet je otežen in še kaj. Za leto-
šnji prvi preizkus zimske službe v ptujski občini lahko trdimo, da je bil
uspešen. V kratkem času so delavci komunalnega podjetja Ptuj, ki skrbe
za čiščenje snega na lokalnih cestah in delavci cestnega podjetja Maribor
— temelj.ie organizacije Ptuj, ki plužijo magistralne in regionalne ceste,
zadovoljivo očistili vse poti, tako, da ni bilo večjih problemov.
Večji problem je edinole mestno območje, kjer je pod težkimi pogoji
potrebno očistiti blizu 35 km cest, ulic in trgov. Ovira za snežno mehani-
zacijo je tudi nedisciplina občanov, ki s parkiranimi avtomobili, otežko-
čajo večjo učinkovitost zimske službe. Seveda pa je potrebno poudariti,
da zimska služba ni samo last poklicnih organizacij, temveč vseh obča-
nov, ki morajo v skladu s svojimi dolžnostmi očistiti sneg pred svojim
pragom. Sneg pa prinaša tudi cestne težave, zato morajo vozniki še pose-
bej skrbno upoštevati razmere na vozišču in vožnjo prilagoditi dejanskim
možnostim.
MG
Prenovljeno občinsko središče Slovenska Bistrica. Razvoj mesta
in občine ostaja prihodnjim rodovom živ spomenik uresničevanja
ciljev za katere so žrtvovali svoja življenja borci Pohorskega
bataljona
Foto: V. Horvat
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
10. januar 1980 —
Usmeritve banke
v letu 1980
Načrt uresničevanja srednjeročnega plana KBM v letu 1980
obsega tri dele. V prvem deluje podana analiza uresničevanja srednje-
ročnega plana banke v letih 1976—1979, kjer ugotavljamo, da uresni-
čevanje ciljev postavljenih v srednjeročnem planu ni potekalo pt)vsem
v skladu s predvidevanji. Vzroki za to so nezadostna samoupravna
organiziranost, nakopičeni dolgoročni strukturni problemi v gospodar-
stvu in družbenih dejavnostih. Kljub temu pa je bil le dosežen tudi
napredek predvsem na področju pospeševanja razvoja manj razvitih
območij.
Pri uresničevanju razvojnih usmeritev članic banke je zaradi
neusklajenega planiranja v združenem delu, pomanjkanja lastnih
sredstev, prepočasnega usklajevanja investicijskih programov v repro-
dukcijskih celotah, prihajalo do zaostajanja investicijske dejavnosti
članic. Največja odstopanja od usmeritev se kažejo na področju
kratkoročnega kreditiranja. Kot posledica neugodnih pogojev gospo-
darjenja v tem srednjeročnem obdobju. Odstopanja na področju
kratkoročnega poslovanja se odražajo tudi v gibanju likvidnosti banke.
Ta je bila do sredine leta 1978 zadovoljiva. Oblikovanje večjega števila
TOZD pa je eden od vzrokov nekoliko slabše likvidnosti banke konec
leta 1978. V letu 1979 je prišlo do izrednih odlivov sredstev in pritiskov
za dodatne kredite kar je tudi neugodno vplivalo na likvidnost banke.
Brugi del načrta vsebuje usmeritve z osnovno nalogo intenzivnej-
šega razvoja, racionalnejšega gospodarjenja in varčevanja na vseh
področjih.
Banka bo skladno z določili zakona o posebnih pogojih za kredite
za investicije zagotavljala sredstva za dokončanje začetih investicij in
za podražitve pri naložbah, kjer sodeluje s krediti.
Članice banke načrtujejo za leto 1980 v primerjavi s preteklimi leti
izredno investicijsko dejavnost, kar pa ne more biti realno, saj ne
razpolagajo z vso potrebno investicijsko dokumentacijo. Tako se
problemi, s katerimi se je gospodarstvo otepalo v preteklih letih,
prenašajo tudi v zadnje leto srednjeročnega obdobja.
Glede na usmeritve v resoluciji o politiki izvajanja družbenega
plana SRS bo banka povečala selektivnost pri vseh vrstah kreditov,
zaostrila pogoje investiranja in dosledno vztrajala na sprejetih stališčih
politike banke in zakona o posebnih pogojih za kredite za investicije.
Pri investicijskih odločitvah bo banka upoštevala naslednja
izhodišča oziroma kriterije:
—	daje naložba usklajena in prednostna
—	daje izdelana investicijska dokumentacija
—	daje zagotovljen povečan izvoz
—	da naložba zagotavlja zmanjšanje porabe energije
—	da naložba zagotavlja večjo stopnjo domačega znanja
—	da so zagotovljena sredstva za uvoz opreme
—	da se modernizirajo proizvodnje zmogljivosti v delovno inten-
zivnih dejavnostih
—	daje zagotovljena lastna udeležba
—	daje zagotovljen čim krajši rok izgradnje in
—	da zagotavljajo ostale pogoje.
Za opravljanje tekočih dejavnosti, bo banka usmerjala kratkoroč-
na sredstva z namenom ustvarili čvrsto rast družbenega proizvoda,
izvoza ter produktivnosti dela. Pri tem pa bo banka v nadalje skrbela,
da njene naložbe ne bodo presegle razpoložljivih virov sredstev in da
bo še naprej mogla vsakodnevno izpolnjevati svoje obveznosti.
Pri usmerjanju sredstev za večje naložbe na območju ptujske
občine pa bodo skupno odločali organi upravljanja temeljne banke in
organi po.slovne enote Ptuj.
T. D.
P!y|ski obrtriilci
v ptujski osnovni šoli Franca Osojnika je bilo pred novim letom zelo
veselo. Pionirji in tudi učitelji so se veselili lepega darila, ki pa jim ga
tokrat ni podaril pravi dedek mraz, temveč so se njegovi dobrotljivosti
pridružili ptujski obrtniki Ivan Ciomilšek, Metod Scnčar, Valetnn
Valentin /anuida, Mirko Bizjak, Alojz Sniigoc, Feliks Cvetko in Štefan
.liirančič. Ravnatelj Ivo Težak nam jc o tem povedal:
,,Na naši šoli smo imeli že silno staro in takorekoč neuporabno
aparturo za ozvočenje. 7elo smo si želeli sodobne aparture, ki bi nam
omogočila sodobno ozvočenje telovadnice in cele šole. Iver pa jc taka
apartura draga, stane prek 50.000 dinarjev, smo se obrnili na omenjene
obrtnike in ti so z veliko mero razumevanja priskočili na pomoč. Sodobne
aparture nam nudijo številne možnosti pri posodobitvi šolskega dela in
seveda pri obveščanju. Ustanovili smo že tudi neke vrste šolski radio."
Komentar prav gotovo ni potreben. Nedvonmo jc to humano dejanje
obrtnikov vredno vse pohvale. Naj jim posredujemo zahvalo, ki sta jo na
prireditvi, kjer zaradi zadržanosti niso mogli prisostvovati, v imenu vseh
pionirjev in učiteljev izrekla 7inka Sori in Dominik Vrhovšek: ,,Iskrena
hvala!"
Zahvala pa velja tudi Voju Vcličkoviču, ki je mladinski košarkarski
ekipi i/roeil športno opremo, \ znak priznanja za zmago na lanskem
medšolskem prvenstvu v košarki.
JB
PREDiOST BODO
IMELE CESTE
7 občinskim središčem so z moderniziranimi cestami po\czanc vse
krajevne skupnosti. Razvoju komunalne dejavnosti in izgradnji sistema
komunalne in cestne infrastrukture bo zaradi posebnega interesa v
letošnjem letu posvečena posebna skrb. Tako bodo v Ormožu morali
najprej končati naloge iz preteklega leta in sicer nadaljevati moderni/acije
cest Pavlovci — Stročja vas, modernizirati bo treba še cesto Središče —
Šalovci — Krčcvina ter pričeli z rekonstrukcijskimi deli na cestah v
I rankovcih, Pušencih, l.opcršicah in Hardcku. Investitorji moderni/acije
pa ne bi smeli v L-tošnjem letu pozabiti še na modernizacijo ceste
Ivanjkovci — Uahonci ter zgradili pot do Vinske kleti do tovarne Jože
tovarne .lože Kerenčič.
Med pomembne naloge sodi tudi izgradnja vodovodnega omrežja in
sicer na območju KS Podgorci, Kog in Tomaž. Največ sredstev /a
gradnjo vodovoda in modernizacijo cest bodo prispevale krajevne
skupnosti republiška skupnost za ceste.
V okviru ra/voja komunalnih dejavnosti bo v letošnjem letu pozor-
nost usmerjena še na področje stanovanjskega gospodarstva, kjer bodo
pričeli z uvajanjem ekonomskih stanarin. Prav tako bo potiebno
dokončati postopek ustanovitve enote za urejanje stavbnih zemljišč in
sprejem samoupravnega sporazuma s stanovanjsko skupnostjo o
financiranju komunalne opremljenosti zemljišč.
zk
TEDNIKOV POGOVOR Z DANILOM MASTENOM, SEKRETARJEM OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
Premalo pozornosti analizi konkretnega
sindikalnega dela
Irnuitno največjo aktivnost v
sindikatih posvečamo izvedbi ob-
čnih /lx)ro\ osnovnih organizacij
sindikata. Potem, ko smo uspešno
izvedli vsebinske in in kadrovske
priiuavc, je sedaj pred nami
kortkretna anali/a dela osnovnih
organizacij v minulem obdobju,
lorcj delo, ki ga opravimo na ob-
čnem /boru. lov. Masten, kako v
občinskem svetu /SS Ptuj ocenju-
jete doscdaj i/vedene občne /bore
in kakšna je vsebinska naravna-
nost Ic-teli?
,,Preden bi konkretno odgovoril
na postavljeno vprašanje, je
potrebno doreči določena
vprašanja i/ samih priprav na ob-
čne /bore. Občinski svet /SS I'tuj
je skupaj z odbori sindikata po-
same/nih dejavnosti že v mesecu
oktobru 1979 pričel / načrtnimi
pripravami na občne zbore v
skladu / navodili RS /S Slovenije
in na podllagi tega skupno s pred-
sedniki osnovnih organizacij
sindikata in predsedniki konferenc
osnovnih organi/acij sindikata tudi
časovno opredelil same vsebinske
in kadrovske priprave na občne
/bore. i'o rokovniku morajo biti
občni /bori v osnovnih organi-
zacijah sindikata zaključeni do
konca januarja letos, saj naš v
prihodnjih mesecih še čakajo
občni zbori konferenc osnovnih
organi/acij, oziroma skupščine ob-
činskih odborov, občinskega sveta,
republiških odborov, republiškega
sveta, skratka pred nami je veliko
odgovornega dela in nalog, zato
moramo časovne opredelitve, za
katere smo se dogovorili tudi dos-
ledno i/vajati in spoštovati.
N ptujski občini smo pričeli z
občnimi /bori že 15. decembra
preteklega leta s tem, da smo pri
samem programiranju upoštevali
pos;mie/ne dejavnosti, ki s svojim
delom in poslovanjem niso
dodatno obremenjene in bi občne
/bore vsebinsko in kadrovsko
lahko temeljito izvedli, medtem ko
bi naj bili občni zbori v gostinstvu,
trgovini, šolstvu in drugih
dejavnosti v mesecu januarju.
Prav /aradi takšne razporeditve
smo v občinskem svetu mnenja, da
s časom ne bo stiske in da se občni
/bori lahko izvedejo do 31.
ianuaria. Doscdaj je po podatkih
občne /bore opravilo okrog 20
otisioikov osnovnih organizacij.
(rlede samih priprav pa je
potrebno povedati, da so bile v
primerjavi s preteklim obdobjem,
ilohro zastavljene. Potrebno pa je
poudariti, da so k temu
pripomogla ustrezna navodila in
i/hodišča republiškega sveta in
lucli predhodni posveti s
predsedniki osnovnih organi/acij
sindikata in navodila občinskega
sveta /SS Ptuj.
I emeljitejšo oceno dosedaj
i/vedenili občnih zborov je sicer v
lem trenutku te/ko dati, glede na
lo, da je le 20 odstotkov vseh
osnovnih organizacij imelo že
občne zbore. Kljub temu pa v ob-
činskeiri svetu sprotno analiziramo
in ocenjujemo vsebinske in
kadrovske rešitve občnih zborov,
/lasti še tam, kjer so določene
pomanjkljivosti. Fna takih je, da
so v številnih sredinah občne
/bore osnovnih organizacij
sindikata imeli pred koncem leta
1979 in jih /družili z zbori
delovnih ljudi, /ato je bil pri teh
večji poudarek na poslovnih vpra-
šanjih, kot pa konkretnemu
sindikalnemu delu. l,ahko bi pri
lem dodal še to, da so bila
poročila o minulem sindikalnem
delu ponekod preskromna, kljub
temu, da so na področju
sindikalnem in družbeno-poli-
ličnega dela veliko storili. Poročila
o preteklem delu sindikalne
organi/acije so zlasti preskromna v
primerih, ko je bilo potrebno
podati oceno o uveljavljanju načel
delitve po delu in rezultatih dela, o
pri/adevanjih za boljše in
racionalnejše gospodarjenje in
iiveljav Ijanju samouprav nega
cirn/benega planiranja, dohodkov-
nih odnosov in svobodne menjave
dela. Vse premalo pa je bilo na
dosedanjih občnih zborih
povedanega o uveljavljanju
delegatskih odnosov in konkretnih
nalogah sindikata na tem
področju. Veliko več vprašanj pa
ie bilo okrog razreševanja stano-
vanjskih vprašanj, družbene
prehrane, varstva pri delu, /drav-
sivcncga varstva in podobno.
Občni /bori so tudi poka/aii, da
iniormiranost delavcev v številnih
sredinah šepa, prav tako tudi
nekatera druga področja, zlasti še
diiločene samoupravne pravice in
(.l(^l/nosti delavcev, ki ostajajo
tako na papirju.
Precej več po/ornosti so sindi-
kalni delavci na minulih občnih
/borih posvetili krepitvi ljudske
obrambe in družbene samozaščite,
/lasi i še prika/u konkretnih
uspehov."
V večini osnovnih organizacij
sindikata so se odločili za nova
vodstva. Kako pa bomo tudi z
novinii vodstvi zadržali kontinu-
iteto v sindikalnem delovanju in
kako jih bomo usposobili za nove
odgovornosti v bodočem sindi-
kalnem delu glede na kolektivno
delo in odgovornost, saj je sosedaj
v večini primerov sindikalno delo
slonelo na predsedniku osnovne
organizacije?
,,Res je, da se v veliki večini
osnovniii organizacij odločajo za
nova vodstva. Pobuda tovariša
I ita na kongresu /S Jugoslavije in
stališča prve konference /S Slo-
venije o demokradzaciji odnosov
in krepitvi kolektivnega dela ter
odgovornosti v zvezi sindikatov
Slovenije se v celoti in dosedno
izvaja, /e v sami fazi evidentiranja
smo na to posebej opozarjali in
poudarjali, da je tako evidentiranje
kot samo kandidiranje v sindikalno
organizacijo dolžnost in tudi odgo-
vornost vseh družbeno-političnih
(Jcjavnikov v združenem delu in
drugih skupnosti; rezultat tega so
tudi dobre kadrovske priprave.
Bojazen , da zaradi teh
kadrovskih sprememb ali bolje
rečeno osvežitev ne bi zadržali
kontinuitete dela, je verjetno
odveč, ker je kljub nastalim
spremembam in dopolnitvam v
i/vršnih odborih pa le ostalo še
precej starih sindikalnih delavcev,
ki bodo začrtano delo le še
poglobili. Brez dvoma pa je pred
občinskim svetom /S Ptuj velika
in odgovorna naloga, da nove
kadre za sindikalno delo čimprej in
čimbolj usposobimo, /ato v svetu
že pripravljamo program izo-
braževanja sindikalnih delavcev v
letu 1980, v katerem bomo dali
posebno pozornost prav izo-
braževanju novih kadrov v organih
sindikata. Pomembno vlogo bo pri
tem imel tudi klub samo-
upravljalcev pri občinskem svetu,
ki je že v fazi priprav z.a ustano-
vitev.
Cilede kolektivnega dela in
odgovornosti, ki je dosedaj več ali
manj slonela na predsedniku iz-
vršnega odbora osnovne organi-
zacije sindikata ali na nekaterih
posameznikih pa dejansko nas-
lajajo, kar je razvidno tudi iz
samih usmeritev nadalnjega dela,
bistvene spremembe in premiki, saj
jc na občnih zborih dan poseben
poudarek delitvi dela in odgo-
vornosti. Prepričani smo, da bo
tako tudi v praksi s posebnim
poudarkom, da je za organizacijo
zveze sindikatov z njeno družbeno
vlogo zlasti pomembno, da
ustvarja politične pogoje tako, da
bi delavci vse bolj uresničevali
svoje samoupravne pravice, obvez-
nosti in odgovornosti na podlagi
ustave, zakonov in drugih
družbenih dokumentov. In če je
temu tako, potem so za to obvezni
in odgovorni vsi družbeni
dejavniki in subjekti v združenem
delu in drugih delovnih skupnosti,
da bo sindikat dejansko tako tudi
organiziran in na takih temeljih v
prihodnje tudi deloval", je
zaključil Danilo Masten.
Pripravila: MG
Danilo Maslen
foto: Lojze Cajnko
io¥a delovna zmaga kolektiia reriitnine
Kolektiv Mesokombinata Pe-
rutnina Ptuj je začel leto z novo
delovno zmago. V petek 28. de-
cembra so namreč delavci TOZD
Servis izročili svojemu namenu
nove servisne delavnice.
Ptujska Perutnina je ena od
tistih delovnih organizacij, kije ni
treba z zakoni prisiljevati k var-
čnemu gospodarjenju. Znano je,
da delavci te delovne organizacije
dobro delajo, varčno gospodarijo
in nenehno skrbijo za skladno ši-
ritev proizvodnje. V zadnjih
dvajsetih letih .so zgradili 4 farme,
od tega tri farme brojlerskih star-
šev z valilnico; klavnico perutnine
in tovarno krmil. Skladno z
gradnjo novih sodobnih proiz-
vodnih objektov so širili mrežo
kooperantov, trgovsko mrežo s
skladišči in transportna sredstva.
Ob tem pa so ostale servisne de-
lavnice tako utesnjene in nefun-
kcionalne. predvsem glede avto-
mehanskih in ključavničarskih
delavnic, da ni bilo več mogoče
dobro vzdrževati številnih vozil.
Tako skladnost razvoja je omo-
gočilo dobro planiranje proiz-
vodnje in kar je še pomembnejše,
dobri dohodkovni odnosi med
vsemi TOZD Perutnine, ki so
nenehno združevale sredstva za
tisto investicijo, ki je bila v danem
trenutku napotrebnejša. Ta viso-
ka stopnja .solidarnosti se je po-
kazala tudi v letu 1978, ko so se
delavci TOZD Servis odločili za
gradnjo prepotrebnih delavnic,
investicija je veljala nad
27.000.000 din. katerih polovico
so zagotovili v TOZD Servis,
ostanek pa druge TOZD.
Kako težko so delavci TOZD
Servis pričakovali zgraditev tega,
za njih tako pomembnega objek-
ta. se j^e pokazalo ob otvoritvi, saj
so se svečanosti udeležili vsi de-
lavci te temeljne organizacije,
razen tistih šoferjev, ki so bili na
vožnji. Ta pridobitev pa ni bila
pomembna le za to temeljno
organizacijo, marveč za Perutni-
no kot celoto in tudi za širšo
družbeno skupnost, zato so se
svečanosti ob otvoritvi udeležili
tudi mnogi najvidnejši predstav-
niki družbeno političnega življe-
nja naše občine in predstavniki
vseh TOZD ptujske Perutnine.
Svečanost je začel direktor
TOZD Servis. Janko Kosi, ki je
govoril o potrebnosti in pomem-
bnosti tega objekta za usklajen
razvoj posameznih TOZD v verigi
delovnega procesa v Perutnini kot
celoti. V objektu so prostori, kot je
dejal, za avtomehanično, klju-
čavničarsko, strojno in elektro
delavnico, prostor za mazanje
vozil, menjavo olja in montažo
gum. mizarska delavnica, prostor
za gradbeno skupino in pralnica
perila. Seveda so tu še garderobe,
jedilnica in prostori za vodstvo
TOZD. Povdaril je tudi, da po
dosedanjih izračunih investicije
ne bo prekoračila predračunske
vrednosti 27,400.000 din.
Za njim je govoril generalni
direktor ptujske Perutnine, Ivo
Tomažič. ki je opozoril na po-
membnost načrtnega združeva-
nja sredstev za nenehni skladen
razvoj delovne organizacije in o
dokaj dobrih dohodkovnih
odnosih med TOZD. ki tako zd-
ruževanje omogočajo.
Slavnostni govornik je bil se-
kretar komiteja OK ZKS Ptuj,
Dimče Stojčevski. kije s posebnim
povdarkom govoril o pomenu
ptujske Perutnine v prizadevanjih
za razvoj občine in o velikem
prispevku družbenopolitičnih
delavcev te delovne organizacije
za razvoj delovne organizacije in
širše družbene skupnosti. Ob tej
priliki je delavcem Perutnine iz-
rekel vse priznanje. Med drugim
pa je dejal:
»Gospodarskih vprašanj, na-
črtovanj m problemov ni mogoče
reševati samo z ukrepi ekonomske
politike, temveč s samoupravnim
mehanizmom in spreminjanjem
družbenoekonomskih odnosov,
torej s človekom za človeka.
Pred družbenopolitično skup-
nostjo v ožjem in širšem jugoslo-
vanskem merilu stojijo novi na-
pori uresničevanja tekoče in raz-
vojne politike gospodarske stabi-
lizacije in samoupravnih družbe-
nih odnosov. S tem, ko smo na-
pravili velik korak v razumevanju
družbenoekonomskega in po i-
tičnega sistema, smo ustvarili
možnosti, da preidemo iz podpi-
ranja v zavestno konkretizacijo za
izpeljavo vsebine samoupravnega
sistema v praksi. Za učinkovitejše
odpravljanje tekočih razvojnih
problemov gospodarstva in ce-
lotne družbe, za kar nas zavezu-
jejo sklepi predsedstva CK ZK
Slovenije in Jugoslavije, ti sklepi
nas hkrati zavezujejo, da vsak v
svoji TOZD. v samoupravnih
organih in DPO te sklepe kon-
kretiziramo do take stopnje ope-
rativne uporabe, da bo sleheriii
posameznik in vsi subjekti poli-
tičnega sistema spoznali, da so
sklepi pravzaprav podlaga za
uresničevanje lastnega obnašanja
in delovanja, če hočemo doseči
stabilnejši družbeni razvoj.
Pri tem se moramo zavedati, da
bo naša stopnja prizadevanj
učinkovita le, če bomo izhajali iz
realne ocene stanja v sleherni
TOZD, iz ocene političnih razmer
in če smo pripravljeni se spopasti z
zapletenimi in protislovnimi pro-
blemi. Zato je pomembno, da vsa
vprašanja družbenoekonomske-
ga razvoja prenašamo med de-
lovne ljudi in občane, v delegatsko
skupščino, izvršne organe ter da
bomo na podlagi konkretne akcije
mobilizirali delovne ljudi m
občane, da bodo vedeli kakšne so
konkretne naloge vsakega posa-
meznika v proizvodnem procesu
in drugod.«
Ob zaključku je Dimče Stoj-
čev.ski govoril še o prizadevanjih
za stabilizacijo gospodarstva in
opozoril, da za izvajanje stabi-
lizacije niso odgovorni le proiz-
vodni delavci, marveč vsi od
družine do TOZD, samoupravnih
skupnosti in intersnih skupnosti.
Za dobre stabilizacijske programe
pa je seveda pomembno, da so
delavci in delovni ljudje sproti in
objektivno informirani.
Slavje so popestrili pevci k ko-
mornega moškega zbora Ptuj,
nakar je Janez Lipavšek, eden
najstarejših delavcev iz nepo-
sredne proizvodnje v Servisu,
prerezal trak in s lem simbolično
odprl ta lepi. funkcionalni objekt.
Sledil je ogled delavnic, nato pa so
delavci TOZD Servis povabili
goste v jedilnico, kjer so priredili
zaključek leta. ^
Besedilo in posnetek: L. C.
Gostje v spremstvu direktorja TOZD Janka Kosija (levo) in
glavnega direktorja Iva Tomažiča (v sredini) pri ogledu novih
delavnic.
TEDNIK
- 10. januar 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
NALOGE KOMUNISTOV V URESNIČEVANJU GOSPODARSKE IN SOCIALNE POLITIKE
Učinkovitost in konkretnost
akcije
Motnje v tokovih svetovnega gospodarstva,
njegov del jc tudi naše gospodarstvo, čedalje
bolj vplivalo na naš gospodarski položaj. O tem
jc podrobneje razpravljalo predsedstvo C"K /KJ
in sprejelo sklepe o nalogah komunistov pri
uresničevanju politike ekonomske stabili/acijc.
Sklepi prcdsedstvya CK /KJ so tudi nied
delovnimi ljudmi in občani ptujske občine
dobili enotno podporo. C) tem je tekla razprava
na skupni seji občinske konfcrcnce /KS in
picnuma občinskega sveta /SS Ptuj, ki je bila
14. dccembra, sklepe te skupne seje pa je potr-
dila OK /KS Ptuj na seji 24. decembra 1979.
Posebej pa jc komite OK /KS Ptuj opredelil
naloge komunistov v uresničevanju gospodarske
in socialne politike v letu 1979 in smernice m
leto 1980. V njih Je zapisano, da so osnovne
organizacije /KS v sleherni samoupravni sredini
dolžne ugotoviti dejansko stanje in preiti v
zavestno uresničevanje in izpeljavo vsebine
samoupravnega sistema v prakso, s tem pa
tudi v učinkovito odpravljanje tekočih in
razvojnih problemov gospodarstva in celotne
družbe.
Prav v teh dneh se sestajajo komunisti v OO
/KS in oblikujejo skupno s sindikati, ZSMS,
samoupravnimi in vodilnimi strukturami
akcijske programe, da bi tako skupno zagotovili
učinkovitost, idejnopolitično enotnost in
konkretnost izpeljave nalog. Na sestankih v
temeljnih in drugih organizacijah združenega
dela zadolžujejo posamezne skupine za pripravo
ocen o izvajanju že sprejetih stabilizacijskih
programov, z nalogo, da jih dopolnijo in dajo v
javno razpravo družbenopoltitičnim organi-
zacijam. Tako oblikovan predlog akcijskega in
stabilizacijskega programa pa je treba predložiti
v razpravo, dopolnitev in sprejem samo-
upravnim organom. Enak postopek velja tudi v
krajevnih skupnostih.
Nesporna je' ugotovitev, da bomo gospo-
darske in družbene tokove lahko obvladovali le,
če bomo dosledno uveljavljali ustavne in
zakonske obveznosti. Pri tem moramo izhajati
iz stvarne ocene lastnih gospodarskih gibanj.
Ugotovili je treba stopnjo pripravljenosti za
odpravo negativnih tendenc v gospodarjenju.
O doseženih uspehih, pa tudi neuspehih je treba
dosledno in sprotno obveščati delavce, zlasti v
osebnih stikih, pri čemer imajo pomembno
vlogo sindikalne informativne skupine,
posluževati se je treba vseh drugih ustaljenih
oblik obveščanja, posebno odgovorno nalogo pa
imajo pri tem tovarniška in lokalna glasila.
Akcijski programi morajo biti vzpodbuda za
razreševanje problemov v lastnih sredinah, v
vsaki enoti proizvodnje, v vsaki samoupravini
sredini. Jasno morajo biti začrtane prednostne
naloge, temelječe na rezultatih 9-mesečnega
poslovanja in povezane na priprave za razpravo
o zaključnih računih. V tem času potekajo tudi
občni zbori osnovnih organizacij sindikatov,
kar daje komunistom toliko večje možnosti, da
vodijo akcijo z vsemi delavci. Ne gre le za
program v letu 1980, temveč mora biti vgrajen
tudi v naslednje srednjeročno obdobje kot
neprekinjen boj za stabilizacijo.
Cilavne naloge v akcijskih programih morajo
bili usmerjene v dograjevanje in delovanje
sistema znotraj lO/l) in delovnih organizacij,
na utrjevanje samoupravnih in družbeno-
ekonomskih odno.sov (združevanje sredstev in
dela, dohodkovnih odnosov, delitev in
organizacija dela, produktivnost, delitev po
delii, delovna in samoupravna discipina).
Nadalje v uresničevanje svobodne menjave
dela, v sistem pridobivanja dohodka in
osebnega dohodka, povezovanje trgovine s
proizvodnjo, razporejanje dohodka in čistega
dohodka itd. Posebno skrb je treba nameniti
ekonomskim odnosom s tujino, pri tem mora
priti v zave.st vseh delavcev, da je moč uvažati le
z izvozom in da je plane izvoza treba dosledno
izpolniti. Bolj moramo spoštovati zakonite
predpise, družbene dogovore in samoupravne
sporazume, kar velja še zlasti za materialno
odgovornost. V programih varčevanja je treba
delavcem prikazati vse oblike porabe (reklame,
proslave, potovanja itd.). V pripravah planov
razvoja za obdobje 1981 — 1985 precej
zaostajamo, zlasti še pri usklajevanju želja in
potreb z realnimi možnostmi.
Vsa ta vprašanja morajo v družbeno-
|X)litičnih organizacijah celovito oceniti in
vztrajati, da pride na dnevne rede delavskih
.svetov in delegatskih skupščin tako v DPS kot
SIS. Uspeh bo tem večji, koliko bolj bodo vsi ti
problemi razumljivo prikazani delavcem. Jasno
jc treba opozoriti na probleme, nakazati možne
rešitve in prevzeti odgovornost za uresničitev.
Osrednja naloga vseh dejavnikov je, da le z
boljšim delom ustvarjamo stalno rast
rcproduktivne in akumulativne sposobnosti
gospodarstva.
V sklepih skupne seje ZKS in ZSS je
zapisano, da je treba zaostriti odgovornost vseh,
ki kršijo določila resolucije in sporazumov ter je
proti njim treba ustrezno ukrepati, kar bo moč
izvesti ob zaključnem računu za leto 1979.
Zadolženi pa so izvršni svet SO Ptuj, družbeni
pravobranilec samoupravljanja in SDK.
Komunisti in vse družbenopolitične organizacije
v O/D, SIS in drugod pa morajo delovati tako,
da bo povsod dosledno upoštevana dogovorjena
politika ustvarjanja in razporejanja dohodka.
Ob sprejemu programov za leto 1980 je treba
v programe vgraditi takšne ukrepe, ki bodo
zagotavljali večjo produktivnost in večjo
gospodarnost pri poslovanju. Boljše jc treba
organizirali delo in uvajali modernejšo
tehnologijo z uporabo lastnega znanja in znanja
domačih znanstvenih institucij.
Pregledali je treba vse končane investicije
glede predvidene in dosežene donosnosti
invcsiicije, če ugotovimo razlike, jc treba videti
razloge in odgovornost za odstopanja, kar jc tre-
ba napravili ob zaključnem računu za leto 1979,
ob periodičnih obračunih v letu 1980 in ob
predlaganih spremembah investicijskih progra-
mov. Prav tako jc ireba poklicali na odgovor-
nost vse lisic O/D, SIS in druge uporabnike
družbenih sredstev, ki glede višine osebnih
dohodkov kršijo določila resolucije in sprejeta
planska razmerja v delovnih organizacijah.
V okviru občinske konference S/DL se jc
ireba dogovorili, kako zagotoviti informacije, ki
nam bodo služile za sprejemanje odločitev.
Podal k i v informacijah morajo biti problemsko
usmerjeni, /ato se je v okviru občine treba
dogov oriii za lak sistem informiranja, ki bo
zagotovil pravoča.sne, točne in analitično
pripravljene informacije, pa tudi za to, kje bo
mesto za pripravo in izdajo teh informacij.
Vsa prizadevanja morajo biti usmerjena v to,
da bomo zaposlovali nove delavce v neposredni
proizvodnji in še to le v primerih, ko bo to
zahtevalo uvajanje nove proizvodnje ali poveča-
nje proizvcKinc zmogljivosti, /aposlovanje v
administrativnih službah se ne sme povečati, /a-
to tudi ne bomo ustanavljali dodatnih institucij,
ki bi obremenjevale materialno proizvodnjo.
Morebitne dodatne naloge naj opravljajo že
organizirane službe SIS in druge.
Srednjeročni plan za obdobje 1981 — 1985 in
letni programi dela morajo biti pravočasno in
realno zastavljeni. Pri tem je treba zlasti določiti
kratkoročne in dolgoročne razvojne naloge ter
delovati na področju realizacije povezovanja
dela in sredstev. Prav organizacije /KS in
sindikata bodo imele pomembno vlogo pri
sprejemanju in spremljanju izvajanja selektivne
pt)litike na področju razvoja in oblikovanja
prednostnih nalog, opredeljenih s sprejetimi
srednjeročnimi plani.
Vsi uporabniki deviznih sredstev za uvoz
opreme, rezervnih delov in reprodukcijskega
materiala, morajo skladno s sistemskimi rešitva-
mi uskladiti menjavo s tujino in težiti k poveča-
nju izvoza. V vseh tistih organizacijah združene-
ga dela, kjer tega še niso storili, se je treba takoj
sporazumeti za združevanje sredstev za naložbe
v osnovna in obratna sredstva. Izvajanje vseh
navedenih sklepov pa je treba redno preverjati
ob ugotavljanju periodičnih in zaključnih raču-
nov vseh uporabnikov družbenih sredstev. FF
Dober pretok informacij - pogoj za
uspešno delo
,,Vsaka informacija mora biti uporabna, mora
človeku nekaj povedati česar še ni vedel, ga
nekaj naučiti, spodbuditi za družbenopolitično
aktivnost in od njega tudi nekaj zahtevati" je
med drugim poudaril ALOJZ GOJClC, izvršni
sekretar CK ZKS, v sredo 26. decembra 1979, v
svojem predavanju o informiranju in komunici-
ranju v političnem sistemu socialističnega
samoupravljanja, ki ga je imd za vodstva
osnovnih organizacij ZKS. Predavanje je
spadalo v okvir programa idejnopolitičnega
usposabljanja vodstev OOZKS, ki ga je priprav il
m ga tudi dosledno izvaja komite OK ZKS Ptuj.
Na področju informiranja naš sistem šc ni
domišljen, da bi tekel sam po sebi, zato mu
moramo posvečati toliko več pozornosti, iskati v
vsakem konkretnem okolju najboljše oblike in
rešitve, da zagotovimo dnevno kratko, jasno in
učinkovito komuniciranje, k' je tudi sestavni del
nolitičnem rfela. Tej > ' r.rrraio nor-r-:'-; -.s©
v smeri OO ZKS — občinska organizacija in
naprej do CK ZKS in CK ZKJ ter od zgoraj
navzdol do slehernega člana ZK.
V zadnjih letih smo na tem področju dosegli že
bistven napredek, vendar često gredo informa-
cije prepočasi, premalo je tudi povratnih infor-
macij. Ob tem se premalo zavedamo, da brez
dobrega pretoka informacij tudi ni dobrega
političnega delovanja. Dnevna informacija mora
biti kratka, jasna in učinkovita, šele nato naj
sledi daljše ptiročilo o določenem problemu,
analiza problema, kar je dejansko že višja
stopnja obveščanja.
Posebej je Alojz Ciojčič govoril o informativ-
nih sistemih v temeljnih organizacijah združene-
ga dela. v krajevnih ^kupnostih, v občini,
republiki in federaciji, - poudarkom na obve-
ščanju ; i.k)vnih ljudi in občanov v temeljni bazi
našega "iOupra\ nega in u-.-^gat .kega NiNicma.
^	. ; = , ^ZD--lora biti v - li!?bi
" - _ ^
samoupravni organ za informiranje, določiti
kdo ga imenuje ali izvoli, kdo ga sestavlja, kdo
in kako spremlja njegovo delo. Naloga tega
organa je predvsem zbrati, pripraviti, obdelati in
posredovati informacije delavcem tako, da jim
bodo razumljive. Ob tem je posebno pomembna
vloga sindikata in odgovornost komunistov v
njem. Prav tako pa tudi odgovornost vodilnih in
strokovnih delavcev. V tem sistemu imajo svoje
posebno mesto tudi tovarniška glasila, ki morajo
prav tako imeti svoje samoupravne organe,
izvoljene od delavcev v TOZD.
Podoben samoupravni organ informiranja
mora zaživeti tudi v krajevnih skupnostih z
opredelitvijo, kako delovne ljudi in občane
sproti informirati. Vse več je krajevnih skup-
nosti, ki so že začele izdajati svoja glasila,
ustanovitelji teh gla.sil morajo biti krajevne
konfcrcnce SZDL. Posebno pomembna, tako v
lO/D kot v KS pa je živa besede — ustno
informiranje. Opredeliti je treba vlogo in mesto
osialih oblik obveščanja, kot so bilteni, oglasne
deske, razglasne postaje itd.
Prav tako obširno jc Alojz Ciojčič govoril tudi
o sistemu obveščanja v občini, kjer mora postati
svet za informiranje pri občinski konferenci
S/1)1 glavni dejavnik celotnega sistema
informiranja v občini, zato je treba ta svet tudi
kadrovsko dopolniti. Čire za obveščanje vseh
občanov v občini, pri čemer bi moral imeti
1MX)K (informativno-dokumentacijski) center
pomembno vlogo, ki ga v ptujski občini žal šc
nimamo. Povezano s tem je govoril tudi o
informatiki kot celoti v občini, ki pomeni
zbiranje, oblikovanje, analiziranje, posredo-
vanje informacij in nakazovanje rešitev. (To
nalogo opravljajo SDK, statistika itd.). Tudi te
službe morajo delovati v okviru informativnega
sistema.
Precejšen del svojega predavanja je Alojz
Ciojčič namenil tudi vlogi sredstev javnega obve-
ščanja, zlasti šc likalnih, kjer jc šc vedno vse
preveč informativnega poročanja, premalo pa
analitično poglobljenih člankov, razmerje bi
moralo biti vsaj 1:1. Ni namen sredstev obve-
ščanja le informirali, temveč tudi delavca,
delovnega človeka in občana pridobivati za
določene cilje, ga mobilizirali za konkretno
akcijo. Pri tem je poudaril, da brez aktivnosti
dnižKnopolitičnih organizacij tudi >rcdsiva
lihvL-rainja ni hoi'( bol^';'.
" ' ' . ■ : - i. ^ ; iri ■ " - " •-
I
V Narodnem domu v Ptuju je spremljalo predavanje nad 250 slušateljev	h»Io: I an>{erh<»lc
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
O resoluciji bodo
še sklepali
že v zadnji številki Tednika smo na kratko poročali, da so se v
četrtek. 27. decembra 1979 sestali na skupnem zasedanju vsi trije zbori
skupščine občine Ptuj. Seji je predsedoval Branko Gorjup, predsednik
družbenopohtičnega zbora. Udeležba delegatov vseh treh zborov je bila
/elo dobra, saj je od skupno 120 delegatov sodelovalo na seji kar 105
delegatov. Tudi razprava o večini točk dnevnega reda je bila živahna, kar
drugače ni običajno na skupnih zasedanjih zborov.
Najprej je stekla razprava o oceni gospodarskih gibanj v prvih
devetih mesecih leta 1979. Delegati so bili seznanjeni s stališči odbora za
družbenoekonomske odnose, razvoj in finančna vprašanja, kije kritično
opozoril na nekatere slabosti v gospodarstvu, zlasti pa na področju
kmetijstva, kjer je problem mleka, odkupa krompirja, ki ga imajo kme-
tovalci še polne kleti, predvsem zaskrbljujoče pa je dejstvo, da stalno
pada stalež živine. zJasti krav in svinj. Nekateri delegati so tudi menili, da
bi morali o gospodarskih gibanjih razpravljati prej, ne pa ob koncu leta.
ko praktično za nazaj ni moč ničesar več popraviti, vendar postopka ni
moč skrajšati, saj je rok za zaključni račun en mesec po končanem trime-
sečju, potem je treba podatke analizirati, delegacije jih morajo dobiti v
obravnavo najmanj 20 dni pred sejo skupščine itd.
O oceni gospodarskih gibanj sta razpravljala na skupni seji že ob-
činska konferenca ZKS in plenum občinskega sveta ZSS. Sprejeli so bili
konkretni sklepi, ki obvezujejo tudi delegate v zborih občinske skupščine.
Tako so delegati vseh treh zborov po razpravi enoglasno sprejeli informa-
cijo o tekočih gospodarskih gibanjih, ki jo je treba s pripombami in
predlogi na seji dopolniti.
P(XiOJI CX)SPODARJENJA BODO OSTREjSi
Posebno živahna razprava se je razvila o predlogu resolucije o poli-
I liki izvajanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1980. O osnutku
resolucije so zbori občinske skupščine že podrobneje razpravljali na loče-
nih sejah v novembru lani. Delegati so dali veliko predlogov, dopolnitev
in pripomb, ki jih je izvršni svet SO Ptuj pri oblikovanju predloga v
veliki meri upošteval, za tiste predloge in pripombe, ki niso bile upošte-
vane pa je dal podrobnejšo obrazložitev.
Upoštevali so dejstvo, da je medtem nastal nekoliko spremenjen
položaj. Znano je. da je Zvezna skupščina na skupni seji sprejela resolu-
cijo o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije za leto 1980 šele dan
poprej, po večtedenskih širokih razpravah v najodgovornejših forumih,
zato ni bilo moč občinske resolucije kar čez noč uskladiti s spremembami
in dopolnitvami zvezne in republiške resolucije.
Spričo zapletenih gospodarskih razmer v svetu in tudi neugodnih
gospodarskih gibanjih pri nas nedvomno izhaja, da bodo pogoji
gospodarjenja mnogo ostrejši kot so bili predvideni ob sestavi osnutka
resolucije. Predvsem bo morala biti počasnejša rast vseh oblik porabe,
saj ne more celotno breme odpovedi bremeniti le delavcev v materialni
proizvodnji. Upoštevajoč to. bo treba kompleksno obravnavati celotno
resolucijo in jo uskladiti, zato so jo delegati tudi soglasno prekvalificirali
nazaj v osnutek. Zadolžili so izvršni svet, da jo dopolni in uskladi s
sprejetimi ukrepi v republiški in zvezni resoluciji. Tako bodo zbori
skupščine občine Ptuj o predlogu resolucije o politiki izvajanja družbene-
ga plana občine Ptuj za obdobje 1976—80 v letu 1980 sklepali na
prihodnji seji.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta v nadaljevanju
skupnega zasedanja sprejela tudi proračun občine Ptuj za leto 1980. Tudi
tu je bilo več vprašanj delegatov. Prav tako o več drugih predlogih in
osnutkih odlokov. Nekatere osnutke so prekvalificirali v predloge in jih
tako sprejeli po ..hitrem postopku". Večina teh odlokov in sklepov je že
objavljena v Uradnem vestniku. ki je priložen današnji številki Tednika,
zato jih ni potrebno posebej navajali.
Omeniti velja, da se je nekoliko zapletlo v razpravi o odloku o plače-
vanju prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva,
izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, socialnega skrbstva
in zdravstva v občini Ptuj v letu 1980. Primer bi bil hvaležna tema za katero
od DPO, ki bi naj politično ocenila, kako so strokovne službe v TOZD
pomagale samoupravnim organom tolmačili ..paket" s predlogi progra-
mov in dopolnil k samoupravnim sporazumom o temeljih planov interes-
nih skupnosti družbenih dejavnosti, pa tudi delegacijam namen odloka, ki
zavezuje le liste, ki niso udeleženci samoupravnega sporazuma ali pa k
njemu niso pristopili. Ce bi to podrobneje analizirali, bi morda tu in tam
prišli tudi do ugotovitve, da je enostransko ali celo napačno tolmačenje
birokratskih in lehnokratskih sil namerno, da bi prikazali neučinkovitost
dogovarjanja in sporazumevanja, celo. da bi kompromitirali delegatski
sistem. Sicer pa je že sama razprava na skupnem zasedanju zborov pozitiv-
no prispevala k širšemu dojemanju celotnega problema financiranja pro-
gramov družbenih dejavnosti.
Ko je bil z delegatskimi vprašanji dnevni red skupnega za.sedanja
izčrpan, je prevzel besedo predsednik skupščine občine Ptuj, dr. Cvetko
Doplihar in se vsem delegatom v imenu DPO in SO Ptuj zahvalil za veliko
opravljeno delp v letu 1979 pri utrjevanju in razvijanju delegatskih odno-
sov. Nakazal pa je tudi odgovorne naloge, ki nas čakajo v letu 1980.
FF
PRIPRAVE NA KONFERENCO
Jutri popoldne bodo člani konference občinske organizacije ZKS
Ormož obravnavali program dela komiteja OK ZKS ter ocenili razmere v
temeljni organizaciji združenega dela Psihiatrični oddelek. Poleg tega bo
beseda še o pripravah na konferenco, ki bo v januarju, pozornost bodo
namenili še drugim aktualnim nalogam in informaciji, ki jo je v Mariboru
posredoval član predsedstva CK ZKJ Miloš Minič.	zk
Subvencionirane stanarine
Vzporedno z uveljavljanjem ekonomskih stanarin uveljavlja samo-
upravna stanovanjska skupnost Ptuj tudi sistem subvencioniranja stana-
rin. Odlok o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu govori o tem,
da se morajo občani vsako leto znova prijavili za pridobitev subvencije. V
preteklem letu je plačevalo subvencionirane stanarine 52 nosilcev
stanovanjske pravice, ti pa morajo letos ponovno zaprositi za subvencijo.
Vsi prosilci morajo posredovati svoje prošnje odboru za družbeno
pomoč v stanovanjskem gospodarstvu še v tem mesecu, — v prihodnji
številki Tednika bodo objavljeni pogoji za pridobitev subvencije, tako da
b(xlo lahko plačevali subvencionirano stanarino od 1. januarja dalje. Ce
tega v postavljenem roku ne bodo storili, subvencionirane stanarine ne
bodo mogli uveljavljati za nazaj.
Pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj so nam povedali,
da predvidevajo v letošnjem letu precej več prosilcev za subvencionirane
-!anarine, predvsem zaradi uveljavljanja oziroma postopnega prehoda na
- kono-"Nke la, 'ir Kot je ano, ;o se stanarine s 1. januarjem •'^ale
-- -	- ie-v-^; : ■■-h	: ;e-
■■	- :	^ .■■^ c.: , k: _	. u. ... _
I ed	■»
Kadrovanje - pot
k večjim delovnim
uspehom
Na zadnji seji občinsicega sveta ZSS Slov. Bistrica so posvetili
največ pozornosti obravnavi vloge kadrovanja tako v združenem delu
kot v družbenih dejavnostih in uresničevanju kadrovske politike v
praksi.
Teme niso izbrali slučajno, saj so že znani okvirni rezultati poslovanja
v letu 1979 in tudi vzroka, zakaj v bistriškem gospodarstvu niso dosegli
v posameznih sredinah načrtovanih rezultatov. Med pomembne
ugotovitve tudi sodi kadrovska struktura ziiposlenih v občini, poveza-
no s tem pa tudi premajhen interes OZD za pospeševanje dopolnilnega
izobraževanja svojih delavcev.
Kljub temu pa so na seji ugotovili, daje bilo v zadnjem obdobju,
zlasti po sprejemu družbenega dogovora o kadrovski politiki, v tej
občini storjenega že precej. Med pozitivne ugotoviteve spada tudi
podatek, da se je v letu 1978 vrnilo v občino iz zamejstva okrog 40
delavcev, ob tem pa je skoraj povesem prenehalo odhajanje občanov
na začasno delo v tujino.
Ugotovili, so da uspešno poteka dopolnilno izobraževanje v
okviru delavske univerze. Ob tem pa se srečujejo z negativnim dej-
stvom, da odhajajo z delovnih mest dobri proizvajalci in se zaposlujejo
v administraciji. Med vzroki za slabo kadrovsko strukturo navajajo
tudi premalo število ustreznih delovnih mest za tiste, ki šo končali
študij na višjih in visokih šolah, čeprav se radi vračajo nazaj v občino,
se morajo potem zaposUti drugje. Pogost pa je tudi pojav, da študentje
po končani šoli ostajajo raje v večjih industrijskih središčih, kjer jim
nudijo ustreznejša delovna mesta in tudi boljše pogoje življenja.
V občini še vedno ugotavljajo, da raste število takih nezaposlenih,
ki imajo končano osnovno šolo ali pa tudi ne in se zaposlujejo kot
nekvalificirani delavci. Občuten je tudi padec priliva delavcev iz
poklicnih šol, ob tem pa ugotavljamo, da primankuje kvalificirane
delovne sile. Predvsem manjka moške delovne sile, medtem ko za
ženske primanjkuje delovnih mest. Z otvoritvijo Iskrinih obratov v
Makolah in Poljčanah ter obrata za proizvodnjo plastičnih izdelkov v
Studenicah, so ta problem sicer začeli uspešno reševati. Že v letošnjem
letu pa je pričakovati, da bodo pridobili okoli 100 novih delovnih mest
z zgraditvijo novega obrata za proizvodnjo pohištvenega okovja v Zg.
Polskavi v okviru rudarskega šolskega centra iz Velenja.
Na seji občinskega sveta zveze sindikatov so tudi ugotovili, da se
podatki o potrebah po zaposlovanju često ne ujemajo. Zato so sklenili,
da je potrebno v najkrajšem času za območje celotne občine Slov.
Bistrica napraviti natančen pregled razpoložljive delovne sile po
krajevnih skupnostih. Takšni podatki bi bili tudi v veliko pomoč pri
nadaljnjem planiranju gospodarskega razvoja občine v prihodnjem
obdobju.
Viktor Horvat
PRIZNANJA OBČANOM
OB DNEVU JLA
v okviru proslav dneva JLA — 22. decembra v občini Slovenska
Bistrica, je občinski odbor RKS Slov. Bistrica dobil posebno priznanje
republiškega sekretariata za ljudsko obrambo.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samoza.ščito pri
skupščini občine Slov. Bistrica je prav tako podelil posebna priznanja
občanom, društvom in organizacijam. Prejeli so jih: Jože Ahec (Crešnje-
vec), Viktor Jerom (Crešnjevec), Kvirin Petrač (7g. Polskava), Bogdan
Samastur, Viktor Pečnik, Ljubo Haberman, Brigita Vodišek in Franc
Pešak (vsi iz Slov. Bistrice), Branko Vasa (Zg. Polskava) in Marcel Supe iz
Oplotnice. Nadalje krajevni skupnosti Laporje in 7.g. Polskava, Radio
klub YU 3 FOP, tovarna olja Slov. Bistrica in mladinski odsek planinskega
dj-uštva Slov. Bistrica.
V. Horvat
Deset let bratskega in prijateljskega
povezovanja med občinami
Prcbi\alci občine Slovenska
Mi^irica praznujejo te dni
pi>nicnibcn jubilej 10. obletnico
MHiclo\anja občinskega sveta 7SS
Sknci.ska Bistrica v srečanjih
ijraisiva in prijateljstva občin
( ako\cc. Koprivnica, Krapina,
Maribnr, Ormož, Pregrada. Ptuj,
Slovenska Bistrica in Varaždin.
(il-ičina Slovenska Bistrica jc bila
sprujcta v okvir pobratenih
prijateljskih občin kot šesta. Prve
oblike medsebojnega sodelovanja
so potekale v okviru proučevanj
i/kušenj delavcev na področju
procesa d e c c n t r a I i /a c i j e
samoupravljanja in vloge obratnih
tlelavskih svetov, organiziranosti
sindikalnih organi/acij, nagrajcva-
nia po uspelih uspehih dela in
skrbi /a družbeni standard, lem
skupnim aktivnostim pa so kmalu
sledile aktivnosti na področju
kiiliiirnega življenja in športnih
srečanj.
(e so v prvih mcd.sebojnih
srečanjih, kjer so postavljali
icnielje, danes že močno
razširjenega kroga sodelujočih
občin, bili vključeni predvsem
predstavniki občinskih sindikalnih
svetov in skupščin občin, se je
njihova aktivnost v kratkem času
ra/širila tudi na med-
republiško i/mcnjavo športnih
in drugib prireditev, ki so jih
iretlsebojno bogatili pionirji,
trladina, delavci, borci NOB, pri-
padniki civilne zaščite in iz drugih
področij družbenega življenja
sodelujočih občin.
Srečanja bratstva in prijateljstva
sodelujočih slovenskih in hrvatskih
'.*ličin so po številu udeležencev
naraslo že na štiri do pel tisoč
prebiviilcev i/ vseh občin,
predvsem i/ vrst aktivnih članov
amaterskih kulturnih, športnih in
drugih društev. Številne prireditve
pa si sedaj ogleda vsako leto že
okoli 30 tisoč občanov. Ob tem je
potrebno tudi povdariti, da se iz
leta v leto dviga tudi kvalitet;
prireditev, ki vse bolj prehaja '
združeno delo, krajevne skupnosi =
šole in vojašnice JI A. S ten' p •
širi temelj največjih \p. ,u
n> e d r e p u p I i š k e g a	m
medobčinskega sodelovanja tei
srečanj bralstva in prijateljstvi
naših narodov in narodnosti.
/e vrsto let pa je občini
Slovenska Bistrica pobratena tud
/ občino Svelozarevo in povezujt
svoje aktivnosti po že dobre
uveljavljenem programu. Tega pa
i/ leta v leto širijo iz družbeno-
političnih, tudi na področja
športa, kulture in gospodarskih
dejavnosti. Največja skupna
manilestacija med pobratenima
občinama Svetozarevo in
Slovenska Bistrica pa je vsakoletno
srečanje prebivalcev obeh občin in
njunih občinskih praznikih in v
okviru vlaka bratstva in prija-
teljstva. Ob teh priložnostih se
srečanju priključi tudi delegacija
občine Bosanksa Dubica. Pred
nedavnim pa so v občini Slovenska
Bistrica sprejeli v okviru OK
S/1)1 predlog o pobratenju občine
Slovenska Bistrica in Cičevac iz
SR Srbije, l o bo prav gotovo še
eden pomemben prispevek v
vsakdanjem uresničevanju Titovih
besed v praksi.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
lako so prebivalci občine Slovenska Bistrica na železniški postaji
Prajjersko pričakali svoje prijatelje iz občine Svetozarevo ob zadnjem
srečanju.
ŠTEVILNE AKTIVNOSTI IN SLOVESNOSTI OB PRAZNIKU
OBČINE SLOVENSKA BISTRICA
Na praznovanje praznika občine
Slovenska Bistrica ?o se letos v
omenjeni občini pripravili še pose-
bej skrbno in s celo vrsto prireditev
in množičnosti sodelovanjem
športnih, mladinskih, delovnih in
drugih organizacij povdarili velik
pomen tega praznika. 7e od 30.
decembra dalje so potekale v
delovnih organizacijah in krajevnih
skupnostih proslave, zvrstile so se
mnoge športne in šakovske prire-
ditve, pohodi partizanskih in
mladinskih pohodnih enot na
prizorišče zadnjega boja Pohor-
skega bataljona, priredili so sve-
čano akademijo, sprejem preživelih
borcev in svojcev padlih borcev
Pohorskega bataljona in .še bi
lahko naštevali.
Osrednja slovesnost je bila v
torek 8. januarja v telovadnici
osnovne šole Pragersko. Poleg
slavnostne seje skupščine in
vodstev DPO občine Slovenska
Bistrica, so pripravili bogat kultur-
ni program kjer so sodejovali
pionirji osnovne šole Pragersko in
Spodnja Polskava ter KUD iz
Pragerskega.
Odločitev, da je potekala osred-
nja slovesnost v KS Pragersko prav
gotovo ni bila zgolj slučajna. Prav
je torej, da omenjeni krajevni
skupnosti posvetimo malo več
pozornosti. To jc KS, ki obsega
naselji Pragersko in Gaj in ima
1600 prebivalcev. Leži ob
pomembnem železniškem križišču,
zato so se pred vojno tu naseljevali
predvsem železničarji. Po vojni se
jc tu naselilo precej delavcev,
privabile pa so jih ugodne
prometne zveze. Krajevna skupnost
sama nima gospodarskega, niti
kmetijskega zaledja in je tako
večina ljudi zaposlenih izven
njenega območja. Le manjše
število ljudi jc našlo zaposlitev v
Opekarni na železnici ali v obratu
KK Ptuj. Ko ocenjujemo dosedanje
prizadevanja in uspehe krajanov,
nc smemo mimo dejstva, da ,so že
pred sprejetjem samoprispevka
izvedli nekatere akcije, predvsem
pri komunalnem urejanju kraja,
kar jc predstavljalo in še vedno
predstavlja enega ključnih
problemov.
Pred leti so uspeli z lastnimi sred-
stvi in prizadevnim delom zgraditi
vodovod in zagotoviti pitno vodo
vsakemu gospodinjstvu. Gradili so
tudi kanalizacijo, asfaltirali ceste
ter uredili javno cestno razsvetlja-
vo. V programu imajo tudi izgrad-
njo telefonskega omrežja, zaradi
neodgovornega odnosa PTT
podjetja pa so njihove želje ostale
zaenkrat še neizpolnjene.
Velik problem predstavlja za KS
Pragersko tudi izven nivojsko
križišče železnice z republiško
cesto. 7nano jc, da so zapornice na
tem križišču zaprte dnevno kar po
18 ur in , lahko verjamemo, da je
takšno stanje nevzdržno. Upajo da
bodo to razumeli tudi na republiški
skupnosti za ceste in dali tej
investiciji prioriteto, seveda v
naslednjem planskem obdobju.
S samoprispevkom, ki so ga
krajani v Pragerskem in Gaju spre-
jeli pred dvema letoma, so obnovili
podružnično osnovno šolo in zgra-
dili večnamenski objekt oziroma
telovadnico. 7gradiii so nov
transformator, asfaltirali vse
krajevne ceste in ulice, po naselkih
pa so pristopili tudi k gradnji
kanalizacije. K hitrejšemu razvoju
kraja bo prispevala tudi zgraditev
18 stanovanjskega bloka in trgov-
skega paviljona. Poleg vrtca
načrtujejo še gradnjo otroškega
igrišča in oddelek jasli, za potrebe
osnovne šole in športnega društva
pa imajo v načrtu še gradnjo
asfaltne ploščadi. Prizadevali si
bodo še posodobiti zdravstveni
dom in pridobiti stalnega zdravnika
in priročno lekarno, skratka ob
naštevanju njihovih uspehov in
zadanih nalog si še bolj utrdimo
prepričanje, da osrednje sloves-
nosti ob prazniku občine pri njih
niso potekale slučajno.
Ne ni bilo prav, če ne bi na kratko
omenili še pomembnejših pridobi-
tev, ki sovpadajo s praznikom
občine. Tako so 4. januarja predali
namenu nove poslovne in upravne
prostore T07D Planika Slovenska
Bistrica, 5. januarja so odprli
vzgojno varstveno enoto v Leskov-
cu, izrednega pomena za vse
občane je tudi novo avtobusno
postajališče, ki ga je zgradila DO
Certus T07D Medkrajevni
avtobusni promet Maribor, pa
prodajno-skladiščni prostori DO
I)om Smreka Maribor, Poslovna
enota Slovenska Bistrica.....
V občini Slovenska Bistrica so
torej poskrbeli, da njihov praznik
ne bo samo obujanje spominov na
slavno preteklost, temveč bO imel
praznik dolgoročne pozitivne
odmeve v političnem, gospodar-
skem in društvenem življenju v
občini.
pripravil: JB

Pod tem naslovom so se letos pričele
osrednje prireditve v okviru praznovanja
dneva JLA na območju občine Slov. Bistrica.
Že dober teden pred 22. decembrom so vojaki
in starešine obiskovali učence osnovnih šol na
območju bistriške in konjiške občine, kjer so
najmlajšim prikazali delo in vlogo JLA v
današnjem času.
Svečana akademija ob dnevu JLA, poveza-
na s sklepno prireditvijo prikazovanj filmov iz
neuvrščenih dežel, je bila 21. decembra zvečer
v domu kulture Slov. Bistrica. Navzoči so bili
najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega
življenja občine Slov. Bistrica, vojaki in
starešine garnizije Pohorski bataljon in gostje
iz občine Slov. Konjice, ki že vrsto let sodeluje
z bistriškimi vojaki in občani. Akademijo sta
organizirali skupščini občin Slov. Bistrica in
Slov. Konjice. OZD Unior iz Zreč ter zvezi
kulturnih organizacij obeh občin. Ladislav
Cvahte, predsednik OK SZDL, je v uvodnem
govoru poudaril pomen praznika JLA in tudi
akcije — revije filmov neuvrščenih dežel in
manj znanih kinematografij.
Ob tej priložnosti so najzaslužnejšim orga-
nizacijam in posameznikom na področju SLO
in DS v občini Slov. Bistrica podelili prizna-
nja. V kulturnem programu pa .so .sodelovali
pevski zbor OŠ Pohorski odred, vojaki garni-
zije JLA in člani DPD Svoboda Slov. Bistrica.
Na sam praznik. 22. decembra pa so bile
številne svečanosti v garniziji JLA Pohorski
odred, kjer je komandant garnizije po.sebej
sprejel pionirje, predstavnike osnovnih šol in
za tem še predstavnike družbenopolitičnega
in gospodarskega življenja občin Slov. Bistri-
ca in Slov. Konjice. V svojem govoru na
osrednji prireditvi pa je komandant garnizije
v svojem govoru osvetlil današnji pomen
praznika JL.A. v nadaljevanju pa je podelil
odličja in priznanja najzaslužnejšim vojakom
in starešinam za uspešno delovanje na po-
dročju krepitve ljudske obrambe. Peter Štefa-
nič pa je ob tej priložnosti izrekel pohvale in
podelil priznanja vsem tistim prebivalcem
občine, ki so s svojim delom dosegli vidne
rezultate na področju krepitve SLO in DS ter
s tem pripomogli tudi k večjemu podružblja-
nju na tem področju.
Kkipam in posameznikom, ki so sodelovale
na športnih tekmovanjih, posvečenih dnevu
JLA. so ob tej priložnosti podelili pokale in
priznanja za dosežene uvrstitve v tekmova-
njih z vojaki in v srečanjih v okviru občine.
Besedilo in posnetka:
Viktor Horvat
Sprejem pionirjev in mentorjev OŠ bistriške občine v novih prostorih
garnizije JLA v Slov. Bistrici
Podelitev odličij in priznanj najzaslužnejšim vojakom in starešinam
Življenjska obletnica
Julke Kanderjeue
Med družbenopolitičnimi delav-
ci, ki so se odlikovali s požrt-
vovalnim in uspešnim delom v
prvih dveh desetletjih in še nekaj
let več po osvoboditvi naše domo-
vine — v ptujskem okraju in nato
ptujski občini, moramo imenovati
liilko Kancicrjevo r. Hočevar, ki
bo praznovala 11. januarja t. 1.
sv ojo osemdesetletnico.
Rodila se je v Velikih Laščah na
Dolenjskem. L'čitelji,šče je obisko-
vala v Mariboru, nato je po prvi
svetovni vojni službovala kot
učiieljiea v Ptuju, kjer se je leta
1922 poročila s sodnikom
Anionom Kanclerjem.
N'ed obema vojnama je delovala
pri Sokolu. Po letu 1932 se je
se/nanila skupaj s svojo sestro,
Kristino Sestanovo, s komunistom
dr. Jožetom Potrčem. Obe sestri
si;i / /animanjem poslušali njegove
i/jave o socialističnem družbenem
redu, z njim diskiitirali in sc v
Potrčevi družbi vedno bolj
ogrevali /a socializem.
N'ed drugo svetovno vojno je
liiika preživela / družino v izgnan-
sivn na Hrvaškem. Po končani
v(\ini se je vrnila v l^tuj. lu sc jc
ieseni 1945 spet srečala s svojim
predvojnim idejnim mentorjem dr.
Potrčem in pričela / družlx:nopo-
liiienim delom. !'o upokojitvi, leta
195'> ni prenehala s političnim
delom, ampak od tedaj dalje še
|iol| polno delovala skoro do
odlioda i/ Ptuja leta 1971.
Dolga leta je Nla Julka pred-
sednica okrajne /veze društva
priiateliev irladine ter članica
republiškega odbora DPM Slove-
nije. predsednica sveta za zdrav-
stvo in soeialin^ politiko okraja
Piiij in \'aribor. članica okrajnega
lon iieia 7KS Ptuj. predsednica
■ •trajnega odiH)r='i M 7, odborniea
|( iiiesi:( P:uja s .^tojnlm^
pravicami. .Aktivno je nato
delovala v omenjenih organiza-
cijah v ptujski občini po njeni
nsumovitvi leta 1957, pa tudi v
S/Dl in priskočila na pomoč še
drugod.
/aradi svojega družbeno-
političnega dela in lepega značaja
ie uživcila ugled in spoštovanje.
D;mes živi Jnlka pri hčerki na
Ketli, kamor se je preselila dve leti
p(i moževi smrti. Ker ji je zdravje
opešalo, ji želimo, da se ji znova
(ikrepi in preživi še veliko let v
priletni zavesti svojih delovnih
uspehov v korist naše nove družbe,
predvseni pri socializaciji in
•ra/vojn zdravstva in pri vzgoji
n'l;Klega ri>du v duhu patriotizma,
Imr aiii/ma ter odgovornosti do
sovi;ili'tične domovine.
K.
TEDNIK
-10. januar 1980
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Vojak - komunist - športnik
Vojaško življenje je izredno
razgibano in pestro, /meraj je kaj
novega. 1 udi to, da se leta in leta
nicnjujejo generacije mladih fantov
iz vseh republik in pokrajin
.lugoslavije. Stari vojaki odhajajo
bogatejši za številna spoznanja
pridobljena v Jl.A, mladi fantje pa
sveži, polni zagnanosti hitijo
vojaškemu življenju nasproti. In
ob njih .so vedno starešine. 1 ako jc
tudi v vojašnici Dušana Kvedra v
Ptuju od koder vam redno
poročamo, kadar je kaj novega.
Tokrat vam bomo za spremembo
prcd.stavili delo treh bistvenih
komponent vojaškega življenja.
Tako, kot povsod v
samoupravni socialistični
Jugoslaviji, je tudi v ptujski
vojašnici osnovno gibalo
vojaškega in družbenopolitičnega
življenja organizacija Zveze
komunistov. O tem govori Komnen
Zarkovič, sekretar komiteja kon-
ference ZKJ v vojašnici Dušana
Kvedra v Ptuju:
,,Lahko rečem, da sta komite in
organizacija ZKJ v naši enoti zares
koordinator vseh aktivnosti
vojakov; tako v aktivnostih
družbenopoHtične narave, kot v
aktivnostih, ki so čisto vojaškega
značaja.	V okviru izredno
ambicioznega in obširnega
programa dela naj omenim le
nekaj bistvenejših aktivnosti. Naš
osnosni cilj jc politično
inforniati\ncga in izobraževalnega
značaja. Zelo važno je pri tem, da
H. povc/aii z vsakdanjim
žisljcnjcm in delom vojakov in
starešin. Brez skrbi lahko to
opazimo vsak dan, že na
\sczgodah ko se vojaki
pripravljajo /a zbor. Tu se začenja
s sakodnevno informiranje,
ra/širianjc šlcviliiih informacij-
i/ohraževanja pa naj si bo o
dogajanju v enoti ali izven nje. Od
organiziranih oblik izobraževanja
moram omeniti mladinsko
politično šolo, ki je v letu 1979 bila
aktivnejša, kot kdajkoli prej. Po
enotah so aktivni marksistični
krožki, za katere vlada izredno
zanimanje. Lahko se pohvahmo,
da je s strani mladih vojakov bil
odziv 100 odstoten. Kot posledica
šole in krožka jc očiten
podatek, da se je 95 odstotkov
vseh obisk ujočih odločilo ali
izrazilo željo za vstop v članstvo
/KJ. O nekaterih drugih
aktivnostih v naši enoti ne bi
govoril, ker smo jih izvajali po
istem vrstnem redu in načinu, kot
povsod v občini in republiki. Ob
koncu naj le še dodam, da je
takšen intenzivno izvršen program
političnega dela od vseh naših
jubilejev do ostalih nalog
komunistov, pokazal izredno
pozitivne rezultate tudi pri
razvijanju bratstva in prijateljstva
med narodi in narodnostmi
lugoslavije, kar je pri utrjevanju
vojaških sposobnosti izrednega
pomena za vse nas."
O pomembni vlogi organizacije
/SKJ v vojašnici Dušana Kvedra v
Piuju jc Dragan Rašeta,
predsednik koordinacijskega
odbora /SMJ povedal:
,,Minila so štiri leta, odkar smo
\ naši armadi ponovno formirali
mladinske organizacije. In v teh
Iciih smo spoznali,da jc to
neizčrpno področje aktivnosti s
katerimi se lahko ukvarjajo mladi
vojaki. Skozi različne aktivnosti,
od borbene izgradnje do kulturnih
aktivnosti in ostalih oblik dela
mladih vojakov, smo z leti že
poskušali in še vedno se trudimo,
da bi razvili entuziazem in
polctnost ob izvrševanju
postavljenih nalog. Se posebej v
zadnjem času postaja mladinska
organizacija tisti subjektivni
faktor, ki poživlja življenje in delo
v enotah. Še posebej nas veseli, da
smo letos v okviru že
tradicionalnega sodelovanja med
občinskima konferencama ZSMS
Ormož in Ptuj dosegli izredne
uspehe. Skupaj z mladimi iz Ptuja
smo dosegli prvo mesto v Slove-
niji, v Jugoslovanskem kviz
lekniovanju TITO — partija —
rcvoiucija. Kot garnizija smo
dosegli prvo mesto, kot najboljši v
organizaciji regionalnega kviz
tekmovanja, ki jc bilo v Ormožu.
Veliko je ludi manjših uspehov, ki
so za nas veliki. Mislim, da vse to
odpira vrata k šc tesnejšemu
sodelovanju. Nas vojake in stare-
šine pa obvezuje, da tudi v enotah
pogljabljamo vsebino dela in na ta
način še bolj krepimo naše
bralstvo in prijateljstvo, težko
pridobljeno med vojno. Prepričan
sem,da bomo s takšnim delom še
naprej opravičevali svoj obstoj."
Krepitev duha in telesa je eden
izmed osnovnih ciljev vojaškega
življenja. Šport ima pri tem prav
lako svoj pomemben delež.
Vojko Poznanovič, športni
relcrenl pravi:
,,V naši armadi gojimo različne
fi/ične aktivnosti. Od jutranjih
li/ičnc	vadbe,	kon-
dicijskih vadbe in športnih
kondicijskih vadb in športnih
aktivnosti v prostem času. Vse to
pa gojimo seveda v cilju, da bi
dosegli čim višjo raven fizične
kondicije in s tem tudi nenehne
borbene pripravljenosti. Tako smo
posebej pozorni na vadbe, ki
krepijo moč, vzdržljivost, hitrost
inokretnost.Razen tega se trudimo,
da enote redno tekmujejo med
seboj v raznih športnih disciplinah.
Najboljša enota zastopa našo
garnizijo drugod na nivoju JLA v
katerem koli tekmovanju.
Kot leta nazaj smo v naši enoti
ludi leta 1979 dosegli izredno
pomembne uspehe v medgarnizij-
skih tekmovanjih.	Precej
vojakov in starešin je sodelovalo
na prven.stvu JLA, kjer smo se
najbolje odrezali v strelstvu in
atletiki. Vsekakor smo ponovno
dokazali napredek in to je
najvažnejše. Povdarim naj
sodelovanje s športnimi orga-
nizacijami občanov, kjer
dosegamo že tradicionalne uspehe,
pa so-JcIovanje z združenim delom
v okviru sindikalnih športnih iger,
kjer smo lani dosegli tretje mesto.
I spehi so torej več kot očitni. Ce
želimo, da bo letos še
bolje moramo dati vsi še več od
sebe, hkrati pa pričakujemo še
naprej tako tesno sodelovanje
starešinskega kadra v vojašnici,
seveda pa tudi vojakov." M. Ozmec
Komnen Zarkovič, sekretar
komiteja konference ZKJ v
vojašnici.
Dragan Rašeta, predsednik
koordinacijskega odbora ZSMJ.
Vojko Poznanovič, referent za
šport in rekreacijo.
Naloge samoupravne delavske kontrole pri letnem
popisu sredstev, t^^ev in obveinosti
z zaključkom poslovnega leta je zvezan tudi
popis sredstev, terjatev in obveznosti. Za
večino delovnih organizacij in drugih je to delo
že opravljeno, nekateri m ga bodo opravili do
konca meseca januarja. Pogosto pa se prav pri
teh opravilih ponavljajo napake, Ici bi jth, če bi
bili dosledni ne bi bilo. Da bi jih bilo Čim manj
je služba družbenega knjigovodstva — po-
družnica Ptuj že ob koncu preteklega leta
opozorila vse organe samoupravne delavske
kontrole na naloge, ki jih imajo pri letnem
popisu sredstev, terjatev in obveznosti. Po
ugotovitvah službe, kije v lanskem letu pre-
gledala letni popis pn več OZD, so glavne
nepravlnosti naslednje: komisije niso bile
pravilno sestavljene, popis ni bil dosledno
opravljen, vrednotenje zalog ni bilo skladno z
zakonom o skupnem prihodku, obveznosti in
terjatve niso bile pravočasno popisane, pri
preverjanju realnosti podatkov popisa pa so
redko sodelovali člani samoupravne delavske
kontrole.
Zaradi nedoslednega popisa je bilo zato
vloženih 5 ovadb proti organizacijam združe-
nega dela in 15 ovadbza člane nonisnihkomisii.
Sliižba družbenega knjigovodstva — podru-
žnica Ptuj bo tudi v tem in še v prihodnjem
mesecu opravila pregled realnosti letnih po-
pisov pri več uporabnikih družbenih sredstev
m bo za ugotovljene nepravilnosti vložila
ovadbe. Prav zato je potrebno, da se v akcijo
letnih popisov nemudoma vključijo člani sa-
moupravnih delavskih kontrol in to ne kot
aktivni člani komisij, temveč kot kontolorji.
Naloge samoupravne delavske kontrole
pri letnih popisih pa .so naslednje: preveriti
mora pravilnost sestave popisnih Komisij,
ugotoviti, če popis poteka v postavljenem
planu, ki so ga izdeJale strokovne službe, ugo-
toviti ažurnost evidenc v skladiščih in v knji-
govodstvu, in realnost spornih terjatev oziroma
terjatev, ki so bile odpisane tekom leta, zahte-
vati mora od popisnih komisij, da ji redno
poročajo o težavah, ki se pojavljajo pri popisu
m takoj izdelati predlog za odpravo težav in ga
posredovati samoupravnim organom in po-
slovodnim organom. Ko je elaborat opisa iz-
delan,jesamoupravnadelavskakontroladolžna
preveriti realnost podatkov. Poleg tega pa mora
še raziskati vzroke viškov ali manjkov pn in-
venturah. Samoupravna delavska kontrola
mora tudi izdelali oceno popisa tako postopka
kot tudi kakovost popisa in podali oceno
uporabnosti materiala, ki je še v zalogi, ne-
dbvršene proizvodnje in zalog gotovih izdel-
kov. posebno še v primerih, ko so bili le-ti v
zalogi že v preteklem letu. Pri svojem pregledu
je dolžna tudi ugotoviti skladnost poslovnih
odnosov s poslovnimi partnerji glede na dotok
finančnih sredstev, s katerimi se zagotavlja
likvidnost.
Vse ugotovitve pri letnem popisu mora sa-
rnoupravna delavska kontfola zajeti v poročilu,
ki ga posreduje delavskemu svetu. Delo mora
opraviti z vso resnoljo. saj se je potrebno
zavedati, daje letni popis sestavni del zaklju-
čnega računa in da je od realnosti oziroma na-
tančnosti podatkov odvisen tudi poslovni
rezultat delovne organizacije. Organi samo-
upravne delavske kontrole imajo v tej funkciji
tudi priložnost, da preverijo koristnost nabav
novih osnovnih sredstev in obenem predložijo
dopolnitve le-le. seveda v primerih, ko je to
potrebno.
Turnir bratstvo
in enotnost
Po uspešno izvedenem repub-
liškem prvenstvuje pred občinsko
strelsko zvezo Ptuj še ena, tokrat
večja m zahtevnejša ter pomem-
bnejša prireditev. To bo tradicio-
nalni turnir Bralstvo in enotnost v
streljanju s standardnim zračnim
orožjem. Nastopilo bo okrog 160
strelcev in strelk iz vseh naših so-
cia ističnih republik in obeh so-
cialističnih avtonomnih pokrajin.
Vsaka ekipa bo štela po 20 ude-
ležencev, tekmovanje pa bo po-
tekalo po običajnem programu,
torej v streljanju s pištolo in puško
za člane, članice, mladince in
mladinke.
. Organizator letošnjega turnirja
.e Strelska zveza Slovenije, po-
krovitelj skupščina občine Ptuj.
'zvedba pa je v rokah športnih
'unkcionarjev in sodnikov občin-
ske strelske zveze. Tekmovanje bo
v novem strelišču za zračno orožje
pn športni dvorani Mladika.
1. k.
Poročali smo že. da so se v
četrtek 20. decembra sestali na
tretji redni skupščini delegati Ri-
biške družine Ptuj. Uvodoma so
razpravljali o predlogu finančne-
ga načrta in programa dela za leto
1980. Ker so oba predloga ribiči že
obravnavali na vseh samouprav-
nih enotah, oziroma pododborih
so po krajši obrazložitvi oba
predloga potrdili. Za tem so po
krajši razpravi potrdili še plan
vlaganja rib v odprte vode v letu
19TO in sicer: 400 kg .ščuk, 460 kg
postrvi, 2000 kg krapov in 2000 kg
sulčkov. V ribnik Rogoznica bodo
vložili za okoli 50.000 din vred-
nosti. Vsega bodo letos vložili za
okoli 300 tisoč dinarjev raznih rib.
Za tem so sprejeli poseben
sklep o lovenju rib v rogozniškem
ribniku in o ceni ribolovnic. Vsak
ribič bo namreč imel na voljo
kartico za lOkratni ribolov poceni
30 dinarjev za eno dnevnico. Za
vsak nadaljni ribolov bo treba
odšteti po 50 dinarjev. Skupščina
je odločila, da sprejmejo v redno
delovno razmerje ribiškega paz-
nika. Da bi skrb za ribji zarod še
povečali, bodo sodelovanje z lov-
skimi družinami še poglobili,
:iredvsem pa pričakujejo pomoč
ovcev v času drstenja rib. Za tem
so ribiči sprejeli sklep o enotnem
ribolovnem režimu v sezoni —
100 ribolovnih dni neglede na
dan. Sprejeli so soglasje^k loka-
cijski dokumentaciji za regulacijo
rek Dravinje in Polskave, s pri-
pombami. ki Jih bodo poslali Za-
vodu za ribištvo v Ljubljani in
Ribiški zvezi Slovenije.
Ko so razpravljdn o sanaciji
ribnika v Podlehniku. so v ta na-
rnen imenovali posebno komisijo,
ki bo pripravila podroben sana-
cijski načrt in skrbela za njegovo
dosledno izvedbo. Ob koncu pa so
zavrnili predlog pododbora Ju-
ršinci o gradnji ribnika pri Ju-
ršincih. Pb mnenju delegatov in-
vesticija glede na površino in
ekonomske učinke ni upravičena.
M. Ozmec
Delegati na tretji skupščini Ribiške družine Ptuj. (foto: M. Oz-
mec)
Dve občini -
dve celodnevni
osnovni šoli
Mislili smo, da se bodo celodnevne osnovne šole hitreje pojavljale in
ra/vijalc. loda ušteli smo se, kajti pogoji z.a učenčevo celodnevno bivanje
so /alitcvni. Ne gre samo za prostorske težave, temveč srčiko problema
cclodncvne šole predstavljajo ludi kadri, koncept izobraževanja in
luivsc/adnjc tudi materialni pogoji. V tej isti sapi pa je treba še poudariti,
da smo na področju celodnevnega šolanja v občinah Ormož in .Ptuj le
premalo storili. Ponekod se je interes po novem in boljšem izobraževanju
poka/al, toda kaj ko se je vse ustavilo najprej pri denarju in šele potem
pri prostoru. Zaradi teh ekonomskih pogojev pa imata ptujska in
ormoška občina samo dve COS. Lna je v Kidričevem in še ta ni popolna,
druga pa na Kogii. Ker smo o celodnevnem šolanju v osnovni šoli Borisa
Kiclrič;i \ Kidričevem že pisali, smo se odločili za OS na Kogu.
S cclodnevno šolo oziroma organizacijo pouka so na Kogu pričeli v
novembru 1978. Delo jc v dveh kombiniranih oddelkih od prvega do
četrtega razreda s 53. učenci lepo in normalno steklo, kar pomeni, da vso
pedagoško delo poteka v skladu s konceptom celodnevnega izobraže-
vanja. S to šolo je v občini Ormož v celodnevno šolanje zajetih komaj 2
odstotk aofdclkov in 2,3 odstotka učencev. Materialno stanje, vsaj tako
jc bilo rečeno na zborih občinske .skupščine, jc za delo in življenje učencev
na Kogu zadovoljivo. Edina slabost trenutno še predstavlja ogrevanje
prosi ciro\.
V tem šolskem letu se je intenzivno pričela pripravljati na prehod
celodnevnega šolanja še osnovna šola v Središču ob Dravi. Podobne
težnje so tudi pri Tomažu. Kaj pa v Ptuju?
zk
Sprejel zmagovalno
ekipo
v zadnjem tednu lanskega leta, v torek, 25. decembra 1979 je dr.
C veto Doplihar, predsednik skupščine občine Ptuj priredil sprejem za 6
člansko ekipo mladink in vojakov, ki je pred kratkim osvojila naslov
republiškega prvaka v kvizu znanja Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.
Sprejema so se udeležili tudi Miroslav Stankovič, poveljnik ptujske
vojašnice. Vlado Kovačič: vodja vojaškega dela ekipe in Dragica Voda,
predsednica občinske konference ZSMS v Ptuju. Člani zmagovalne ekipe
Danica Petrovič, Božo Vodopivec, Liljana Ditrih, Jan Zobec, Aleksandra
1 ifalt in Rade Živkovič so v prijetnem pogovoru seznanili predsednika
občine s potekom tekmovanja in nasploh s širokim in tradicionalnim
sodelovanjem med mladino in vojaki. Dr. Cveto Doplihar je vsem čestital
in jim ob koncu podelil knjigo Vide Rojičeve Dušan Kveder — Tomaž,
— OM
Člani zmagovalne ekipe in gostje ob sprejemu pri predsedniku
»kupščinc občine Ptuj, dr. Cvetu Dopliharju. (Foto: M. Ozmec)
Nevarne igrače
Najdaljša in po navadi najhrupnejša Silvestrovska noč je za nami.
Čeprav vsi nismo te noči preživeli kje v kakšnem lokalu, kajti velika
večina je preživela in dočakala novega leta dan kar doma — za
zapečkom, kot smo nekoč dejali, danes seveda bolj ali manj ob tele-
vizorju in ne nazadnje — ob dobro obloženi mizi, kjer resda ni manjkalo
raznih dobrot pa tudi ne dobre kapljice...
Bolj, ko so se urni kazalci pomikali proti dvanajsti, trenutku, ko je
staro leto zatonilo, ko smo si vsevprek nazdravljali in želeli zdravje, sreče,
uresničevanje stoterih želja, bolj se je zunaj na cestah, ulicah slišalo
pokanje petard. Bilo je kot na manevrih.
Medtem ko smo zadnjo noč lanskega leta od vseh koncev in krajev
slišali pokanje petard, smo sicer bili toliko bolj veseli, ko smo ob istem
času videli številne raznobarvne rakete, ki so kar nekam veličastno
osvellevale nebo, naš Ptuj z gradom v ozadju, kar je vsem, ki smo to
videli, pričaralo nekam resnično praznično vzdušje. Potem nas že tudi
petarde niso več vznemirjale.
Vsem nam pa je znano, da teh celo nevarnih ,,igrač" pri nas ni
mogoče kupiti. Torej so jih vsi, ki so jih na Silvestrovsko noč prižigali in
metali po ptujskih (pa verjetno ne samo ptujskih?) ulicah, da so jih
morali kupiti bodisi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in jih tako tudi pretihota-
pili v domovino, kajti če bi jih cariniki našli, bi jih zasegli, zadevo
odstopili v kazenski postopek. Resnica pa je verjetno tudi, da so te bom-
bice pripeljali ali prinesli s seboj naši zdomci, ko so prišli za novoletne
praznike za nekaj dni v svojo domovino, k svojim. Človek se mora tudi
tako malce poveseliti, si dati diTška, mar ne?
Znano pa je, da je uvoz razstreliva protizakonit, saj je zasebni uvoz
petard prepovedan. Prav tako je prepovedano tudi na tak način kaljenje
nočnega miru, pa čeravno je ,,staro leto" in hkrati prihod novega leta.
Zato bi bilo brez dvoma zanimivo zvedeti, če bo kdo zato pnšei na
,,zatožno klop", kajti je sicer s tem prekrši! kar dva zakonska predpisa.
Pri vsem tem se nam nehote vsiljuje tudi vprašanje ali se bo podobno
pokanje petard ponovilo ob letošnjem — jubilejnem kurentovanju, -aj
smo bili temu priča že prejšnja leta?
Frai:ir
6 - IZ ^lA&lH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
— 10. januar 1980 -
20. JANUARJA
SE BODO ODLOČALI ZA
v krajev ni skupnosti Ormož so že pred novim letom stekle priprave na
reterendum, na katerem se bodo delovni ljudje in občani odločali za
uvedbo krajevnega samoprispevka. Uveden boža obdobje od 1. februarja
1980 do 31. januarja 1985. Na javnih razpravah so občani menili, da je
uvedba krajevnega samoprispevka nujna, saj si brez teh sredstev ni
/.amisliti boljšega in naprednejšega življenja.
7a uresničitev programa bodo v krajevni skupnosti potrebovali nad 17
milijonov dinarjev. I)enar pa bodo porabili za modernizacijo krajevnih
cest, za gradnjo vodovoda proti l.itmerku in za dejavnosti vseh društev v
krajevni skupnosti.
Zaposleni bodo od neto osebnih dohodkov prispevali 2 odstotka, kmetje
4 odstotke, obrtniki in drugi 3 odstotke, invalidski in družinski upokojen-
ci 2 odstotka in delavci, ki so na začasnem delu v tujini bodo letno
prispevali 1000 dinarjev.
Priprave
na referendum
v sedenmajstih vaseh krajevne skupnosti Tomaž pri Ormožu so že
stekle priprave na referendum, na katerem se bodo občani in delovni
ljudje odločali o uvedbi petletnega krajevnega samoprispevka.
Referendum bo 27. januarja in takrat bodo občani glasovali za boljši
jutri, kar pomeni, da se bodo odločali za napredek njihovih nast4ij. 7
zbranim denarjem samoprispevka bodo v krajevni skupnosti
modernizirali cesti Tomaž — Bratislavci in Vičanci — Savci.
Poleg tega nameravajo še še obnoviti kinodvorano, urediti cestno
razsvetljavo pri Tomažu, razširili zmogljivosti Pil omrežja in zgraditi
telefonsko govorilnico, modernizirati športno igrišče in zgraditi še nekaj
cestnih propustov. Z denarjem krajevnega samoprispevka bodo v krajevni
skupnosti še financirali dejavnosti društev, SLO in D7 in krajevne
samouprave.
Kot so nam zatrdili v krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu ni
bojazni, da referendum ne bi uspel, saj se vsi zavedajo, da uvedba
krajev nega samoprispevka pomeni napredek in korak iz manjrazvitosti.
zk
Uspel referendum
§e pred novim letom so se občani in delovni ljudje krajevne
skupnosti Podgorci na referendumu odločali za uvedbo krajevnega
samoprispevka. Z denarjem novega samoprispevka bodo tako
občani brez težav modernizirali več kilometrov cest, zgradili vodovodno
omrežje in izboljšali električno omrežje. Poleg tega bodo v krajevni
skupnosti obnovili mrliško vežico ter zgradili most v Cvetkovcih. Vse to
bo mogoče, kajti referendum, ki je bil 30. decembra, je uspel z 82,79
odstotki. Udeležba na voliščih je bila zelo dobra, kar pomeni, da so
občani o uvedbi samoprispevka bili zelo dobro obveščeni. Največ
konkretnega dela pa so na tem področju opravili predstavniki kraje\ne
samoupravne in ^ialistične zveze.
Zdomci -
upravičena kritika
Drugega januarja popoldne so se v gasilskem domu zbrali na sestanku
zdomci iz KS Polenšak. Kljub slabi poti so prišli iz bližnjih in daljnih vasi v
precejšnjem številu. I^o pozdravu in novoletnem vo.ščilu je predstavnik KK
SZDl prikazal skromni napredek v krajevni skupnosti.
Program razvoja so le deloma realizirali, čeprav imajo v občini
najvišji samoprispevek. Iz nujnosti je bilo v posameznih vaseh mnogo
napravljenega še iz prispevkov samih vaščanov, zlasti pri zbiranju denarja
za gramoz, vaške in zasebne vodovode, osemenjevalne postaje, zbiralnice
mleka in trafo postaje. Omenil je vzroke za veliki zaostanek asfaltiranja
ccsi, ki pa niso samo lokalnega značaja. Nato je poleg notranjega položjija
na.še domovine na kratko objasnil tudi zunanjega. Ciospcxiarske krize v
svetu vplivajo tudi na naše gospodarstvo, kot naftna, energetska, poleg
raznih vojaških akcij in spopadov. Udeleženci so izvajanje z zanimanjem
poslušali in se nato sami vključili v razpravo.
Upravičeno so negodovali v prvi vrsti nad stanjem cest, zakaj nc
podv/amemo vsega za modernizacijo in gramoziranje. O tem jc bil
povedan primer, ko je prišel zdravnik k hiši je prvo dejal: ,,Ali vas ni sram,
kakšne ceste imate?". Težko je požreti tak očitek, ko so v teh letih s
posojilom za ceste dajali 6 prispevkov hkrati. Do nas pa v resnici ne nfore
priti ne rešilni avto, zdravnik ali živinozdravnik ob nujnih bolezjiih in
nesrečah.
Za ureditev pokopališča in preureditev gasilskega voza so vsi pokazali
veliko razumevanja in obljubili denarno pomoč. Močno pa so kritizirali
krajevni urad, ki je odprt samo dvakrat na teden (isto je za domače krajane
op. p.). Zdomci ali njih svojci zaradi tega ne dobijo pravočasno raznih
potrdil in upravičeno nergajo, celo je bil povedan primer, da je bil zdomec
zaradi tega prikrajšan za 400 DM.
Nakratko je bila ptidana tudi možnost zaposlitve pri 1 OZD \ Ptuju in
potreba po odpiranju obrti v krajevni skupnosti. Razprava je potekala,
sicer v trenutkih upravičeno kritično, temveč na zadovoljivi višini.
Razpravo so nadaljevali tudi po spili zdravici in šilčku domače slivov ke in
se ni odvrnila od že omenjenih problemov najbolj zaostale KS v Slov.
goricah.
Ob slovesu, ko so si še enkrat zaželeli zdrav ja in sreče v tem novem letu
v krogu predstavnikov KK S7DI , predsednika krajevne skupščine in
predsednika in blagajnika GD Polenšak, so udeleženci podarili CiD znesek
2.500 din. Predstavniki GD so se zdomcem zahvalili in vsi z njimi smo bili
edini, da bo kot doslej vsaka akcija v KS potekala vzporedno in skladno z
njimi. 7a bodoče srečanje pa jc rečeno, da bo povezano s kulturnim
pre:'r;i::;0' ir^ tovariškim srečanjem skupaj z njihovimi družinskimi člani.
Naš«, pjvo srečanje in vzdušje na njem je ludi jamstvo za naslednjega.
K. K.
POMAGAJ SEBI IN DRUGIM
V domu Slovenskogoriške čete v Rogoznici je
bila v počastitev praznika JLA, v nedeljo 23.
decembra odprta razstava, ki sla jo pripravila
krajevna konferenca 7RVS in odbor za SLO in
družbeno samozaščito pri krajevni skupnosti
I leroja L acka Rogoznica.
Razstava je imela namen, ki je bil tudi
dosežen, krajanom prikazati delo in življenje
pripadnikov naših oboroženih sil in delovanje
civilne zaščite v krajevni skupnosti pri obrambi
naše socialistične samoupravne domovine in
reševanju družbene in zasebne imovine. Na
razstavi jc bilo prikazano osnovno orožje in
oprema JLA ler sredstva za zveze, kar je v
izjemnih razmerah še kako pomembno. V tem
delu razstave tudi ni manjkal praktični prikaz
streljanja z mitraljezom, to je pionirjem
pokazal razvodnik Stane in jim pojasnil delo-
vanje pt)lavtomatske puške, njen domet, koliko
nabojev gre v pištolo in drugo, kar je mlade
zanimalo.
V drugem delu razstave je krajane posebno
zanimal paket „DANES JUTRI 84". To je
paket, ki vsebuje 22 kg različne hrane,
kalorično ustrezno sestavljene, da lahko 4
članska družina en teden vsak dan zaužije po tri
obroke hrane. Paket stane 1.050 din in je
predvsem namenjen prehrani prebivalstva v
izjemnih, tudi vojnih razmerah. O izdatnosti
hrane v teh paketih bosta lahko pripovedovali
starejši krajanki, prva iz Nove vasi, druga iz
Kicarja, ki sta paketa prejeli za novoletno
darilo.
7a konec še povzetek iz knjige, vtisov o
razstavi, ki je bila na voljo obiskovalcem ob
izhodu z razstavnega prostora. Večina je
zapisala, da si še želijo podobnih praktično
poučnih razstav, prirediteljem te lepe in zanimi-
ve razstave pa so izrekli vse priznanje.
Besedilo in posnetki:
Stanko Menoni
Vsebina paketa je bila razstavljen« po obrokih za vsak dan
Del razstavljene opreme civilne za.Vite
Referendum v Vitomarcih uspel
Cisto na robu ptujske občine, precej odmaknjena
od središča in s slabo cestno povezavo — je krajevna
skupnost Vitomarci ena izmed tistih kjer ravno za
ceste dajejo krajani največ. Asfalt jih sicer povezuje s
sosednjo Trnovsko vasjo, radi bi ga potegnili še proti
Gaberniku za kar se že dogovarjajo z Juršinčani, v
glavnem pa bi želeli v naslednjih petih letih urediti
ceste med vasmi, da bo lahko avtobus vozil otroke v
šolo, da bodo lahko ponovno napolnili vrtec, ki ga je
vzgojnovarstveni zavod Ptuj moral zapreti zaradi
premajhnega števila otrok, bili so samo štirje. Kljub
vsemu pa so v Vitomarcih v minulih letih dobili novo
šolo z vrtcem in že omenjeni asfalt proti Trnovski vasi
za katerega so z dodatnimi pogodbami del sredstev
prispevali tudi krajani sami.
Krajevna skupnost Vitomarci ima okrog 1300 pre-
bivalcev in 7 vasi, ki so od krajevnega središča
oddaljene tudi od 5 do 7 kilometrov. S posebnimi
pogodbami so že 1978 leta zbrali 150 tisoč dinarjev,
vendar pri lokalni skupnosti za ceste ni bilo dovolj
sredstev, da bi lahko združeni uspešneje izvedli akcijo
in se dokončno rešili blata in ilovice. Tako danes hodi-
jo otroci iz teh vasi peš uro in pol ali še več, premraže-
ni čakajo na avtobus in isto se ponovi na poti domov.
Časa za učenje ostane bore malo. „Mi se danes mora-
mo potruditi, da bomo zagotovili najnujnejša sredstva
za ureditev te ceste," je ob našem obisku v Tivomarcih
dejal predsednik sveta KS Janez Druzovič.
Poleg tega bi Vitomarčani radi adaptirali staro
šolo za potrebe krajevnih družbenopolitičnih organi-
zacij, prosvetnega društva in drugih, uredili telefon-
sko omrežje, mrliško vežo ter prisj)evali še za
večnamensko dvorano, nakup gasilske opreme, za de-
lo upokojencev, mladine in sicer v skupnem znesku
okrog 2,530.000 dinarjev. Od tega za ceste 1,690.000
dinarjev.,
7.a vse te potrebe so minulo nedeljo že drugič
glasovali za krajevni samoprispevek in zabeležili na
treh glasovalnih mestih 88 odstotno udeležbo. Kljub
slabemu vremenu je rezultat vzpodbuden, saj je bilo
75,15 odstotka krajanov ZA novi samoprispevek, to je
za načrtovani in na zborih občanov sprejeti program.
mš
Dopolnitev programa urejanja
stavbnih zemljišč
Upravni odbor enote za
upravljanje in razpolaganje s
stavbnim zemljiščem pri
samoupravni komunalni skupnosd
občine Ptuj je na seji v decembru
preteklega leta med drugim
razpravljal o sklepih skupščine
enote in v povezavi s tem o
potrebi, da se dopolni program
urejanja stavbnih zemljišč v letu
1980 s predlogi iz javne razprave,
ki bo zaključena 10. januarja. Gre
predvsem za pripravo stavbnih
zemljišč v naselju Majšperk —
Breg in program komunalne
ureditve soseske med Trubarjevo
ulico in Krambergerjevo potjo ter
Potrčevo cesto in Levstikovo potjo
v Ptuju. Priprava stavbnega
zemljišča pa obsega zazidalni načrt
in sicer programski in tehnični del
načrta.
7a naselje Majšperk — Breg je
bil sicer že izdelan programski del
načrta, vendar se ni realiziral. Na
tem območju se je gradilo stihij-
sko, zato so danes komunalni
problemi toliko večji in jih je
potrebno ustrezno sanirati in tudi
urediti. Pri tem pa je potrebno še
dodati, da je gradnja na ome-
njenem področju potekala zunaj
zazidalnega načrta.
Odbor je tokrat sprejel tudi
sklep o začasnem financiranju
enote za prvo tromesečje leta 1980
in poročilo o izvedbi prvega javne-
ga natečaja za oddajo nezazi-
danega stavbnega zemljišča v
gradnjo.
MG
Blok bo vsetjiv
15. januarja
Novi 20-stanovanjski blok v
Majšperku z netto stanovanjsko
površino 1050 kv. metrov bo
sprejel stanovalce v sredini ja-
nuarja. Tehnični pregled je bil
opravljen že koncem decembra
lani, vendar niso bili prisotni
inšpektorji za požarno varnost,
za zaklonišče in elektroenerget-
ski inšpektor. Le-ti bodo blok in
zaklonišče pregledali do 10. ja-
nuarja in potem dali soglasje, če
bo vse tako kot mora biti. Na
stanovanjski skupnosti v Ptuju so
nam povedali, da bo blok po vsej
verjetnosti vseljiv in da ni nobe-
nih težav.
Trenutno je urejen tudi varen
dostop k bloku. Komunalno
podjetje Ptuj, ki ureja okolico, pa
bt) z deli nadaljevalo spomladi.
Uredili bodo zelenico in malo
otroško igrišče za najmlajše pre-
bivalce obeh stanovanjskih blo-
kov v Majšperku.
N. D.
Dokončanje del
v spomladanskih mesecih
Kljub temu, da je bil rok za dokončanje del na čistilni napravi
december 1979, je prišlo do kasnitev, je na zadnji decembrski seji ugotovil
poslovni odbor za vodenje izgradnje objektov čiščenja in odvajanja
(Klpadnih voda mesta Ptuja. Glavni vzrok za nastalo stanje je sklepanje
dveh gradbenih pogodb za izvedbo priključka industrijskega kolektorja in
pogodbe za dokončanje vseh del na čistilni napravi. Aktivnosti po
začrtanem programu niso bile izvedene zaradi nezagotovljenih garancij,
sredstev, ki jih zagotavljajo Dravske elektrarne Maribor. Zaradi tega je
prišlo tudi do zastoja del, ki se bodo predvidoma lahko opravila šele v
spomladanskih mesecih; to bo tudi povzročilo kasnitev pri izdaji
uporabnega dovoljenja.
Sredstva za dokončanje del so zagotovljena po dopolnitvi
investicijskega programa in ne bodo zahtevala dodatnih obremenitev kljub
nastali kasnitvi. Izdaja uporabnega dovoljenja pa je vezana tudi na
sprejem dveh občinskih odlokov in sicer odloka o odvodnjavanju
cidpadnih voda in pravilnika o sestavi odpadnih vod, ki se spuščajo v
zunanjo kanalizacijo. Sprejem teh dokumentov pa je tudi pogoj za
sklenitev dogovora med upravljalcem čistilne naprave in dek)vnimi
organizacijami, ki povzročajo industrijske odpadne vode.	MG
Slovo
od Jožeta
Pavkoviča
Skromno, prav gotovo pre-
skromno so se ožji svojci, borci,
znanci in prijatelji na novem
pokopališču v Rogoznici, v sobo-
to 5. januarja 1980, poslovili od
Jožeta Pavkoviča, upokojenca iz
Ziherlove ploščadi v Ptuju. Živel
je skromno, nikoli ni nikj^er silil v
ospredje, zalo je bil v šifsi javno-
sti tudi manj F>oznan. Toda
njegovega dela, njegovega pri-
spevka v NOB in socialistični
revoluciji ne smemo nikoli poza-
biti. zato je prav, da se v nekaj
vrsticah spomnimo na njegovo
pot borca narodno-osvobodilne
vojne.
Jože Pavkovič je bil rojen 3.
maja 1917 v Raki pri Krškem v
kmečki družini. Ko je vsa naša
domovina zvečala pod škomji
fašističnih okupatorjev, je bila
tudi njegova družina med tistimi,
ki jim je bil namenjen prvi
zločinski udarec. Jeseni 1941 so
vso njegovo družino izselili v
Nemčno. kjer je mati umrla v
taborišču. Sam se ie skypaj z
bratoma izognil izselitvi. Že leta
1941 je bil povezan z OF, od 1.
junija 1943 pa je bil aktiven
"borec NOV, prav tako oba njego-
va brata.
Najprej je bil Jože Pavkovič
borec v 1. &ti drugega bataljona
Slandrove brigade. !^radi "hra-
brosti. ki jo je pokazal kol borec,
je bil dodeljen zaščitni čeli Glav-
nega štaba NOV Slovenije, kjer
je kot kurir vestno opravljal vse
dolžnosti do osvoboditve. Bil je
tudi dvakrat odlikovan za hra-
brost.
Kot kurir zaščitne čete je tudi
spremljal slovensko delegacijo
na zgodovinski p>oti na IL zase-
danje AVNOJA v Jajcu. Večino
^ti, od baze 20 v Kočevskem
Rogu. čez Kolpo, skozi Otočac.
Gornji in Donji Lapac, Bosilj-
grad. Livno do J^^ca je prehodil
pes. Bil je na straži v tisti zgodo-
vinski noči. ko se je rojevala in
oblikovala S^ialistična Jugosla-
vija. In lo je tudi listo veliko, kar
mora za vedno ckslati v našem
spominu, kar mora vzbiyali traj-
no spoštovanje do ljudi, ki so
nekoč bili pnče in soustvarjalci
velikih zgodovinskih dogodkov.
Po osvoboditvi je potreba po
obnovi porušene domovine in
utrditvi ljudske oblasti pot Jožeta
Pavkoviča pripeljala v Ptuj, ki
mu je postal drugi dom. Delal je
kot mizar v takratnih mizarskih
delavnicah vse do leta 1963, ko ie
bil zaradi bolezni invalidsko
upokojen. Da bi mu na jeseri
življenja zagotovili kar najbolj
ugodno bivalno okolje, mu je
organizacija ZZB NOV leta 1978
dt^elila novo stanovanje na
Ziherlovi ploščadi, kamor sta se z
ženo ludi preselila. Žal je njego-
vo življenjsko pot mnogo prezgo-
daj pretrgala smrt. Ponovili smo
se od njega, toda spomin na
njegov velik prispevek za našo
naaonalno in socialno svobodo
bo ostal vedno živ!
FF
TEDNIK -10- i«""«''
NAŠE KMETIJSTVO - 7
POSLOVNI ODBOR ZA MLEKARSTVO PRI TOZD MLEKARNA
O odkupnih cenah in dovolilnicah
Delegati poslovnega odbora za mlekarstvo pri
KK Ptuj TOZD Mlekarna so v začetku seje,
bila je 26. decembra, obravnavali spremembe
odkupnih in prodajnih cen za mleko in mlečne
izdelke. V na.ši republiki smo sprejeli aneks, ki
določa, da cena za eno tol.ščobno enoto ne more
biti nižja od 1,67 din od 1. decembra 1979
dalje. Garantirana cena za tolščobno enoto je
namreč bila 1,56, prodajna pa 1,67. Po istem
aneksu, oziroma dopolnilu, je od 1. januarja
letos cena za tolščobno enoto 1,67 din zraven pa
se doda Se 0,50 din za liter mleka, ki ustreza
predpisani kakovosti. Tako so ukinjene tudi vse
premije. Vse spremembe so sedaj vnešene v pra-
vilnik o enotnih pogojih zbiranja in odkupa
svežega mleka. Poslovni odbor je sprejel tudi,
da ostanejo odbitki naslednji: 0,027 din za
Žicinorejsko poslovno skupnost, 0,01 razirični
fond, 0,10 din za neohlajeno mleko in 0,50 din
za reduktazno nevzdržno mleko, od teh se 0.40
din namensko uporablja za izboljšanje higiene,
010 pa za kritje stroškov proizvodnje. Ob tem
je bilo omenjeno tudi, da bi kmetje bili opra-
vičeni do premije 1,70 din pri litru mleka ob
ustanovitvi mlekarske ali mlečne skupnosti z
združitvijo sredstev in dela. Premija je
namenska in se uporablja za izgradnjo hlevov,
nakup molznic, ureditev pašnikov.
V nadaljevanju je beseda tekla o sklepanju
pogodb o proizvodnji mleka v letu 1980. Te je
potrebno skleniti na novo, ker so v sedanjih
opredeljene cene. Ta pogodba je samo dodatek
k pogodbi o članstvu v kmetijski zadrugi, v njen
pa bo zajeta nova cena in zahtevana kvaliteta.
Ob koncu razprave o tem so se delagati
dogovorili, da se dovolilnice za oddajo mleka
pošljejo proizvajalcem po pošti skupaj z
nakaznico, organizatorji proizvodnje se bodo v
tem mesecu sestali z inšpektorjem zaradi
dogovora o enotnih pogodbah za mleko, v
januarju pa se bodo sestali tudi vsi predsedniki
mlekarskih skupnosti in se seznanili z vsebinsko
pogodb.
Delegati so obravnavali tudi izvedbo
investicijskih vlaganj iz združenih sredstev v
TOZD Mlekarna. Ta sredstva, zbrana so bila v
višini 1,9 milijona dinarjev, so bila namensko
uporabljena za povečanje kapacitet mlekarne.
Veliko razprave je bilo ob obravnavi akcije za
izdajo dovolilnic za promet z mlekom.
Organizator proizvodnje (na proizvodnem
območju TOZD Mlekarna so to Kmetijska
zadruga Ptuj, Kmetijska zadruga Lovrenc,
Kooperacija Ormož in TOZD Kmetijstvo) bo
pogodbe za odajo mleka lahko sklepal s tistimi
proizvajalci, ki bodo imeli dovolilnico za
promet z mlekom. Akcija za izdajo dovolilnic je
bila izvedena skoraj na celotnem območju ob-
čine, vendar so bili rezultati zelo slabi.
Zakonskim določilom pa bo vseeno potrebno
zadostiti. Ob izdaji dovolilnic gre tudi za takoj-
šnje, plačilo, višina tega plačila pa z odlokom
šc ni sprejeta. Predlog je 120 din /a kravo,
/nianjšujc pa se v odvisnosti od velikosti hleva.
Dovolilnice, ki se izdajo po opravljenem pregle-
du v hlevu, bo potrebno obnoviti vsako leto.
Seveda se bo tem postavi vprašanje višina
plačila, ki ga po zakonu mora poravnati kmeto-
valec. Velja dobro premisliti, saj na ta način
podražujemo proizvodnjo mleka, kar lahko
vpliva na njeno zmanjšanje. To pa vsekakor ni
naš interes, čeprav po drugi strani na ta način
prispevamo k večji kvaliteti mleka. Kmetovalci
pravijo, da jc prispevek previsok. Poslovni
odbor jc oh tem seznanil l/vršni svet občinske
skupščine in pričakujemo, da bo prišlo
do primerne rešitve tega vprašanja.
Ob koncu prispevka s seje poslovnega odbora
za mlekarstvo poglejmo še letošnji program
odkupa mleka. Ta znaša 15 milijonov in 150
tisoč litrov z odstopanjem desetih odstotkov. Z
oziroma na to, je interes po odkupu vsakega
litra kvalitetnega mleka.
1. k.
Prve ocene pridelovanja sladkorne pese
Iz nove tovarne sladkorja v
Ormožu so prišli prvi kilogrami, da
tako zapišemo, domačega slad-
korja in s tem smo dosegli pomem-
ben prispevek naši prehrambeni
bilanci. Dokončni rezultati pridelo-
vanja sladkorne pese v letu 1979 in
predelave v novi tovarni še niso
znani, izvedeli jih bomo okrog 15.
januarja. Kljub temu pa smo prve
podatke o rezultatih pridelovanja
pese v zasebnem delu kmetijstva
ptujske občine dobili pri pospeše-
valni službi Kmetijske zadruge
Ptuj.
Zasebni del kmetijstva je
sladkorno peso prideloval na 46
hektarjih. Večina pridelka je bila
namenjena predelavi, nekaj pa ga
je ostalo tudi doma za živinsko
krmo. V prihodnje bo verjetno ves
pridelek namenjen predelavi. Kljub
temu, da sta suša in prekomerno
deževje neugodno vplivala na rast
in kasnejši pridelek, ta ni slab.
Primesi je bilo od 7 do 20
odstotkov, digestija (v.sebnost slad-
korja) pa je bila od 15,5 do celo
19,5 odstotka. Cena je odvisna od
digestije in primesi, regres pa je
znašal 30(X) din po hektarju, zraven
pa so bila dodana še sredstva za
odpravo posledic po toči. No, o
vseh ugodnostih za pridelovalce
pese smo že poročali. Po prvih
informacijah bo cena v letu 1980
višja, z regresi in dodatki za dober
pridelek pa bo celo do 1 din za kilo-
gram. Ob tem velja omeniti, da
regresa v dosedanji obliki, torej na
hektar površine, več ne bo, temveč
na kilogram oddane pese. Pospeše-
valci bodo z akcijo priprave in
izvedbe letošnjega setvenega plana
pričeli po 15. januarju, ko bodo
znani vsi rezuJItati pridelovanja in
predelave v preteklem letu. Setveni
plan v zasebnem delu kmetijstva
ptujske občine je v primerjavi z
lanskim zelo povečan, saj znaša kar
500 hektarjev. Organizacijsko on
strokovno smo ta plan sposobni
doseči, seveda pa je ob tem odloči-
len interes kmetovalcev. Ti bodo
pred sklenitvijo pogodbe izvedeli
letošnjo ceno in prejeli zagotovilo
za odkup celotnega pridelka. To pa
jc ob odločitvi za določeno
proizvodnjo najbolj pomembno.
Z otvoritve Tovarne sladkorja Ormož, na kateri je govoril predsednik IS
SRS dr. Anton Vratuša (foto zk)
OCENILI DELO IN
IZVOLILI NOVE ORGANE
26. decembra so se sestali tudi delegati skupščine Kmetijske zemljiške
skupnosti občine Ptuj. Ta seja je bila pomembna tudi iz razloga, ker je
dosedanjim organom skupnosti potekel štiriletni mandat. Delegati so delo
skupnosti, ki je veliko naredila zlasti pri zaščiti obstoječih in pridobivanju
novih kmetijskih površin v občini Ptuj, ocenili kot uspešno. Tako so
potrdili vsa predlagana poročila, podali razrešnico dosedanjim organom in
izvolili nove. Skupščino bo še naprej vodil Vladimir Vrečko, izvršni odbor
pa Sonja Kravos. O delu skupnosti in prihodnjih usmeritvah bomo
podrobneje poročali v prihodnji številki.
Reorganizacija TOZD
kmetijstvo
Primarna kmetijska proizvod-
nja, ki je v Kmetijskem kombinatu
Ptuj združena v TOZD Kmetijstvo,
je od začetka letošnjega leta
drugače organizirana. Na referen-
dumu so se namreč zaposleni v vseh
delovnih enotah odločili za novo
obliko samoupravne organizira-
nosti in so sedaj namesto ene štiri
nove temeljne organizacije združe-
nega dela in sicer: Dravsko polje.
Ptujsko polje, Haloze in Osojnik.
V TOZD Dravsko polje so
združene dosedanje delovne enote
Starše, Pragersko in Turnišče; v
TOZD Ptujsko polje Trnovska vas
in Dornava; v TOZD Haloze Pod-
lehnik in Zavrč, dosedanja delovna
enota Osojnik pa ostane kot samo-
stojna TOZD za sadjarstvo in vino-
gradništvo. Proizvodni program
ostane enak, predvsem povečanje
površin, melioracije nakupljenih
zemljišč, v živinoreji pitanje in
mlečna proizvodnja, v sadjarstvu
in vinogradništvu pa obnova nasa-
dov.
V preteklem letu so zastavljene
naloge v glavnem izvedli, le realiza-
cija ni bila po planu. To pa zlasti
zaradi neugodnih vremenskih
razjner, suše, pozebe in prekomer-
ne moče. Tako beležijo največji
izpad proizvodnje v nasadih
hmelja, nasadih breskev in hrušk
ter vinogradniški proizvodnji.
Med letošnjimi proizvodnimi
nalogami so v ospredju obnove v
sadjarstvu in vinogradništvu, pove-
čanje pridelkov v poljedelstvu,
zlasti pri sladkorni pesi, na
Polskavskem območju bodo
meliorirali 4(X) hektarjev površin, v
živinoreji pa si bodo zlasti priza-
devali povečati mlečnost. 1. kotar
Kmetijski
zakoni
(prikaz in pojasnitev nekaterih določb)
3. nadaljevanje	•
Kaj obsega varstvo kmetijskih zemljišč?
Kmetijska zemljišča so temelj proizvodnje hrane. So dobrine sploš-
nega pomena pod posebnim varstvom družbe in zato se uporabljajo pod
pogoji in na način kot to določajo zakoni.
ZKZ ureja varstvo kmetijskih zemljišč z določbami o razporeditvi
zemljišč z občinskim prostorskim planom, o možnosti spremembe
namembnosti kmetijskih zemljišč in plačila odškodnine zaradi take
spremembe, o prepovedi onesnaženja kmetijskih zemljišč in plačila škode,
o dolžnosti lastnikov in drugih obdelovalcev kmetijskih zemljišč, da
zemljišča obdelujejo kot dobri gospodarji in v skladu s predpisi, o
posledicah, ki zadenejo malomarne gospodarje, katerim se lahko proti
odškodnini kmetijsko zemljišče začasno odvzame in dodeli v začasno
upravljanje kmetijski zemljiški skupnosti. Navodilo o tem, kdaj se šteje, da
obdelovalec ravna kot dober gospodar, bo izdal republiški sekretar za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v enem letu pa uveljaviti ZKZ.
Kako se pravno prenaša oziroma izgublja lastninska pravica na
kmetijskih zemljiščih oz. gozdovih?
To se dogaja ali z v ZKZ predvideno enostransko izjavo ali z 10-letnim
ncizvrševanjem lastninske pravice ali z v ZKZ omenjenimi pogodbami in
sicer: kupoprodajno, darilno in menjalno ali z pogodbama, ki sta uvrščeni
v zakon o dedovanju (Ur. list SRS št. 15/76), to je s pogodbo o izročitvi
premoženja za življenja izročitelja in s pogodbo o dosmrtnem preživljanju
ali z oddajo kmetijskega zemljišča po zakonu o preživninskem varstvu
kmetov (Ur. list št. 1/79) ali na podlagi dedovanja. Oglejmo si zgoraj
omenjene načine prenosa.
a)	Prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču oz. gozdu z
enostransko izjavo
Kmet ali drug občan se lahko pred občinskim upravnim organom
pristojnim za premoženjske zadeve enostransJ<o odpove lastninski pravici
na svojem kmetijskem zemljišču oz. gozdu in to z izjavo o odpovedi
lastninske pravice podano ustno na zapisnik ali z izjavo v sodno overjeni
listini. Odpoved pa je možno izvršiti le v korist kmetijske zemljiške
skupnosti, ki pa zemljišče oz. gozd mora prevzeti le tedaj, če na njem ni
drugih bremen razen stvarnih služnosti.
b)	Izguba lastninske pravice zaradi neizvrševanja iste
Ce lastnik (kmet ali nekmet) kmetijskega zemljišča oz. gozda najmanj
10 let ne stori ničesar, s čemer bi kakorkoli izvrševal svojo lastninsko
pravico (n. pr. oddide v inozemstvo na delo in zemljišče enostavno zapusti,
ne da bi o njem sploh vodil kako brigo) ima to za posledico, da on izgubi
lastninsko pravico in da tako kmetijsko zemljišče oz. gozd postane
družbena lastnina ter preide v kmetijski zemljiški sklad. Dejstvo da se je
lastnik tako ponašal ugotovi v upravnem postopku občinski upravni organ,
ki je pristojen za premoženjsko — pravne zadeve.
c)	Prenos lastninske pravice na zemljišču oz. gozdu s kupoprodajno
pogodbo
Pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, ki mora biti sestavljena v
pismeni obliki, je prodajalec (kmet ali nekmet) kmetijskega zemljišča ali
gozda dolžan ponudbo o nameravani prodaji izročiti v treh izvodih
krajevnemu uradu na območju katerega leži kmetijsko zemljišče ali gozd
oziroma, če tam krajevnega urada ni pa občinskemu upravnemu organu
pristojnemu za premoženjsko pravne zadeve. Ponudba, ki mora vsebovati
o/načbo in ceno kmetijskega zemljišča oz. gozda ter druge prodajne pogoje
se nabije na razglasno desko, kjer ostane nabita 15 dni. En izvod ponudbe
pošlje zgoraj omenjeni urad oz. organ kmetijski zemljiški skupnosti.
Brez potrdila omenjenega urada oz. organa, da je bil izveden
predpisani postopek, ni mogoče overitev kupoprodajne pogodbe niti
zemljeknjižni prenos lastninske pravice.
Opisani postopek je zakonodajalec predpisal zato, da lahko tisti, ki
imajo prednostno pravico do nakupa kmetijskega zemljišča ali gozda
izvejo za nameravano prodajo in uveljavijo svojo pravico.
Kdo ima prednostno pravico do nakupa kmetijskega zemljišča
oziroma gozda?
. Zaradi .širjenja družbene lastnine in izvrševanje načela, da naj zemlja
pripada tistemu, ki jo obdeluje, je ZKZ v 24. št. določil več upravičencem
prednostno pravico do nakupa kmetijskega zemljišča oz. gozda in določil
vrstni red upravičencev, kar pomeni, da je upravičence, ki je v ct. zakonu
prvi po vrstnem redu in ki je uveljavil svojo prednostno pravico izključuje
upravičenca, ki je drugi po vrstnem redu, drugi izključuje tretjega itd. Pri
prodaji kmetijskega zemljišča imajo interesenti za nakup prednostno
pravico po sledečem vrstnem redu:
1.	zakupnik kmetijskega zemljišča, ki jc naprodaj, bilo da je zakupnik
kmet ali kmetijska organizacija združenega dela. Le tisti zakupnik — kmet
ki jc z drugim kmetom sklenil zakupno pogodbo glede kmetijskega
'zemljišča zaradi posebnih razlogov kot npr. zaradi odhoda zakupodajalca
k vojakom ali na začasno delo v tujino, zaradi bolezni in podobno in se
sporazumel, da pogodba traja dokler trajajo ti posebni razlogi, nima
prednostne pravice:
2.	kmetijska organizacija, katero kmetijsko zemljišče meji na
zemljišče, ki je predmet ponudbe,
3.	kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost in
katerega zemljišče meji na zemljišče, ki je predmet ponudbe,
4.	kmet, ki ima tudi še druge vire dohodkov in katerega kmetijsko
zemljišče me^ji na zemljišče, ki je predmet ponudbe,
5.	kmetijska zemljiščna skupnost,
6.	kmetijska organizacija, ki ima kmetijsko zemljišče v primerni
oddaljenosti od zemljišča, ki je predmet ponudbe,
7.	kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost in ima
kmetijsko zemljišče v primerni oddaljenosti od zemljišča, ki je predmet
ponudbe,
8.	kmet, ki ima še druge in dohodkov iz katerega kmetijsko zemljišče
jc v primerni oddaljenosti in zemljišča, ki je predmet ponudbe;
C e ni nikogar, ki bi uveljavljal svojo prednostno pravico potem lahko
kupi kmetijsko zemljišče tudi nekmet, razen če gre za tako kmetijsko
zemljišče ležeče v območju, kjer v smislu občinskega prostorskega plana
nekmet sploh ne more imeti v lasti kmetijskega zemljišča. Opozarjamo še
na to, da komentator zakona o kmetijskih zem!ji.ščih Slavko Korpar meni,
da jc stavek katere (katerega) kmetijsko zemljišče meji na kmetijsko
zemljišče, ki je predmet ponudbe treba razumeti tako, da gre za tisto
kmetijsko organizacijo oziroma kmeta, ki ima .svoje kmetijsko zemljišče v
kraju, kjer je kmetijsko zemljišče, ki je predmet ponudbe. Pojem
,,primcri»u oddaljenost" pa je po mnenju omenjega komentatorja treba
razlagati v skladu s krajevnimi običaji in možnostjo učinkovito obdelovati
tisto kmetijsko zemljišče, ki je predmet ponudbe.
Kadar je naprodaj gozd imajo interesenti prednostno pravico do
nakupa po sledečem vrstnem redu:
1.	Gozdno gospodarska organizacija, ki gospodari z gozdovi tega
gozdnogospodarskega območja,
2.	organizacija združenega dela, ki gospodarijo z gozdovi v tem
gozdnogospodarskem območju,
3.	kmetje.
Pri določitvi prednosti med upravičenci pod 2. in 3. velja smiselno isto
kot med upravičenci prednostne pravice pri_nakuj>u kmetijskih zemljišč,
kar pomeni, da med organizacijami združenega dela ima prednostno
pravico tista, ki gospodari z gozdom, ki meji na gozd, ki je predmet
ponudbe, med kmeti pa: a) kmet, ki mu kmetijska dejavnost pomeni
glavno dejavnost in katerega gozd ali kmetijsko zemljišče meji na gozd, ki
jc predmet ponudbe: b) kmet, ki ima še druge vire dohodkov iz katerega
gozd ali kmetijsko zemljišče meji na gozd, ki je predmet ponudbe: c) kmet,
ki mu kmetijska dejavnost pomeni glavno dejavnost in ki ima gozd ali
kmetijsko zemljišče v primerni oddaljenosti od gozda, ki je predmet
ponudbe: č)kmet, ki ima še druge vire dohodkov in ima gozd ali kmetijsko
zemljišče, ki je v primerni oddaljenosti od gozda, ki je predmet ponudbe.
Nadaljevanje prihodnjič
s-iznaSihkrajev
10. januar 1980 - TEDNIK
Prvič v noven leti doher den. Silvester no dedek Mraz sta nas
zapustila, nedehvni dnevi so mujmo no morete zaj drgoč na delovnih
mestih rintati. Je pač tak eni fejst delajo, eni pa samo v službo hodijo no
še lepe ploče dobijo. Tistemu kaj L aH pa 15. v mesci v kuverti ali pa na
banko nakozano dobimo ne provimo več ploča pač pa osebni dohodek aH
pa boj po domače povedano ostonek ostonkoveaa, ostonka dohodka.
Moj prijotelj Pepa, ki je privučeni delavec v fabriki fsokega 15. v mesci
okoli voglof tuli: to kaj mi je še od članarin, samoprispevkov no kreditof
ostalo, to sploh neje niben dohodek pač pa žalostni dogodek. To ovokrot
srna tnela okoli toga vročo diskusijo. Reka sen mu: ,,Pje Pepa, zakaj pa
živiš na kredit, saj si ja zapufani od pet do glave, lehko ti od osebnega
dogodka nič ne ostone... " Skrižon me je pogleda, se za vuhon počoha no
mi lepo zrecitira: ,, Lujz ne soli mi pameti, son sebe poglej pa boš vida, da
si glih tak s pufi do j zasipa ni..."
Pa sen te resen sebe no .še druge okoli sebe pogleda no ugotova, da smo
vsi svojo delo no penzije za por let naprej odali. Pravzaprav več trošimo
kak proizvedemo. To neje dobro. Naša zunanjetrgovinska balanca je
slaba. Še pa še smo dužni. Več no boj pridno moremo delati no manj
trošti, drgačik se nan ne piše dobro...
Saj ven kaj si zaj eni mislite: ke nan te toti Lujz zaj nekšne gospodarske
litanije moli. Vete to so resne zadeve, boj šparavni moremo hiti. Tisti, ki
samo v službo hodijo, naj tudi delajo. V pisarnah je prevejki dreng, vsi bi
radi na papirnati administraciji živeli. Pa ne živimo od papira pač od dela
v proizvodnji. Nič ne rečen, tudi v pisarnah morajo ljudje delati, samo ne
tak kak smo se mi navadili, da ma vsoki delavec v neposredni proizvodnji
na pukli enega pisarniškega čata. Če de to šlo tak dale naprej, te mo tudi
jaz od Tednika zahteva, da mi eno tajnico nabovi. Ali pa mo mojo Mico
honorarno zaposla. Kafe de mi že kuhala.
Srečno — pozdruvla Vaš LUJZ
Prizidek k šoli
Zahvaljujoč dokaj ugodnemu vremenu za gradbena dela so zadnje
dni minulega leta dograjevali novi prizidek celodnevni osnovni šoli v
Poljčanah. V njem bodo pridobili več novih učilnic in drugih potrebnih
prostorov. Pomembna pridobitev pa bodo tudi garderobe.
Šola v Poljčanah je bila zgrajena pred okoH šestimi leti in je zago-
tavljala učencem te šole za takratne razmere sodobne oblike pouka in
dela. Prav v Poljčanah pa so bili prvi na območju občine Slov. Bistrice,
kjer so uvedli celodnevno osnovno šolo, ki je pomenila in pomeni veliko
razbremenitev staršev otrok, medtem ko je kolektiv šole sprejel veliko
dodatno obremenitev pri svojem izvajanju učnega programa. Predvsem
odločnosti kolektiva, da zaorje ledino tudi na področju celodnevne
osnovne šole se je zahvahti, da je ta šola tudi zares postala zgled
podobnim šolam, ki so se s takšno obliko dodatnih aktivnosti strinjali,
niso pa imeli dovolj moči, da bi jo sami uresničili v praksi.
Velika volja in zavzetost šolskega kolektiva v CO§ Poljčane, je dala
rezultate, ki so pritegnili širši slovenski prostor osnovnošolskega
izobraževanja, tako tudi ni bilo malo delegacij, ki so se v COŠ v praksi
seznanjale prav na poljčanski šoli.
Nova organiziranost izobraževanja sc jc v kratkem času na tej šoli
tako razmahnila, da so postali šolski prostori pretesni in je bilo potrebno
misliti na njihovo razširitev. Vse kaže, da bodo ta pričakovanja, po novih
šolskih prostorih, postala resničnost že ob pričetku prihodnjega šolskega
leta, saj te dni gradbeni delavci Konstruktorja TOZD Granit Slov.
Bistrica gradijo pri COŠ Poljčane nove prostore, v samem prizidku pa
bodo zagotovili prostore za širše aktivnosti.
Besedilo iji posnetek: Viktor Horvat
(•radnja prizidka k COŠ v Poljčanah
Zaključek
akcije NNNP
v organizaciji društva
za telesno vzgojo Partizan in kra-
jevne organizacije rezervnih vo-
jaških starešin na Grajeni, so pred
zaključkom lanskega leta in še v
okviru akcije nič nas ne sme pre-
senetiti. pripravili uspelo strelsko
tekmovanje, ki se ga je v domu
Franca Osojnika udeležilo 35
tekmovalcev, med njimi tudi 3
ženske.
Na tekmovanju, kjer se je pri
organizaciji zavzel predvsem do-
mačin Marjan Gaiser. so prvo-
uvrščenemu Štefanu Horvatu s 77
krogi — podelili pokal. Ostalih
pet — drugi je bil s 76 krogi
Marjan Gaiser. tretji pa Roman
Mesarec s 75 krogi — je dobilo
spominske diplome. Pri ženskah
seje s 65 krogi najbolje odrezala
Marija Gaiser.
mš
Vedno več mladih
varčevalcev
Konec decembra preteklega
leta so se na letnem zboru sestali
mentorji pionirskih hranilnic ter
analizirali dosežke mladinskega
varčevanja, ki dosega iz leta v leto
večje uspehe. Ugotovili so, da
nrooaeandne aktivnosti, ki jih
banka vodi pri vzpodbujanju var-
čevanja med mladimi, posebej še
»Stričel; Cvenk«, dajejo dobre
rezultate in jih mladi varčevalci v
popolnosti sprejemajo. V ptujski
občini imamo sedaj ze 28 pionir-
skih hranilnic, v kratkem pa bi jo
naj ustanovili tudi na OS »Lju-
devita Pivka« v F^tuju.
Na letiiem zboru so mentorji
analizirali tudi »zakonodajo«
mladin.skega varčevanja in se do-
govorili za bodoče enotno oprav-
ljanje teh poilov. Tako se bo bis-
tveno olajšalo delo mentorjev v
pionirskih hranilnicah.
Mentorji pionirskih hranilnic
so ob tej priložnosti izvolili tudi
novo vodstvo (xibora mentorjev
pri KB M — Poslovni enoti Ptuj in
za predsednico odbora Marto
Krivec, ki je že doslej uspešno
vodila delo le-tega. potem, ko seje
od aktivnega dela poslovila dol-
goletna mentorica pionirskega
varčevanja Stanka Zafošnikovalz
Kidričevega.	MG
Marta Krivec med razpravo na zboru mentorjev
foto: Konrad Zoreč
Prizorček iz ene izmed ptujskih lutkovnih predstav, (foto: MO)
Ptujski lutkarji
razveseljujejo otroke
že nekaj let nazaj, odkar deluje
lutkarska sekcija pri delavsko
prosvetnem društvu Svoboda v
Ptuju, pripravljajo za otroke ob
novoletnih praznikih lutkovne
igrice s katerimi razveseljujejo
najmlajše v mestu in na podeželju.
Ptujski lutkarji so tudi za letošnji
prihod Dedka Mraza uprizorili
dve igrici Mojca Pokrajculja in
Dedek Mraz prihaja. Z njima seje
predstavila mladinska skupina
lutkovnega odra pri Svobodi pod
vodstvom režiserke Marije Ve-
dernjak. ki nam je o delu ptujskih
lutkarjev povedala:
»Mladi zelo radi prihajajo v
našo skupino, podobno je tudi v
okviru kluba mladih kjer sem
mentor. Učenci in dijaki se še in še
vključujejo v delo z lutkami in kar
je najbolj pomembno —- večino
rekvizitov si tudi sami napravijo
— od lutk do scene in drugih
pripomočkov.
Ze pred vojno — v letih
1938/39 smo kot študentje prire^
jali narodno obrambne tabore in v
Ptuju pri Mladiki je dr. Sevnik
vodil lutkovno skupino v kateri
smo aktivno delali. Tu je bil
vključen na primer tudi dipl. ve-
terinar Vladimir Vrečko. Ko sem
bila v službi v Novi Gorici sem v
skupinico vključila tudi moje di-
jake na tamkajšnji gimnaziji s
katerimi smo po dolgem in po čez
prekrižali okoliške kraje ter raz-
veseljevali otroke.
Naša mladinska sekcija v
okviru Svobode deluje zelo sa-
mostojno in trudimo se, da s
čimmanjšimi stroški pripravimo
vse potrebno.«
mš
IzobraŽevanje mladih v kmetijstvu
Na področju izobraževanja mladih v kmetijstvu bo
v prihodnjih dneh zelo živahno. Kmetijska zadruga
Ptuj in Občinska konferenca ZSMS Ptuj sta se
dogovorili za vsebino in časovni razpored izobraže-
vanja, ki se bo pričelo že ob koncu tega tedna. Gre za
dve obliki izobraževanja in sicer obravnavo idejno-
političnih in strokovnih tem ter dopisno šolo samo-
upravljanja za mlade kmetovalce. V ta namen bodo na
celotnem območju ptujske občine formirali oddelke s
5 do 20 slušatelji, izobraževanje pa bo potekalo na več
enodnevnih seminarjih. V ilzobraževanje bodo vklju-
čili okrog 100 mladih, ki delajo v kmetijstvu.
Izvedbo izobraževanja pripravljata Kmetijska
zadruga in občinska konferenca mladih, k sodelova-
nju pa bodo pritegnili strokovnjake za idejnopolitična
in strokovna področja. Na strokovnem področju bo
poudarek na tistih področjih dela v kmetijstvu, kjer v
ptujski občini najbolj zaostajamo.
Dopisno šolo samoupravljanja za mlade v kmetij-
stvu organizirajo RK ZSMS, RK SZDL in Zadružna
zveza Slovenije, gradivo pa objavlja Kmečki glas. Prvi
dve temi sta že bili objavljeni in sicer v 50. in 51. šte-
vilki letnika 1979.
Mladi kmetovalci so obvestila o izobraževanju
prejeli na dom in pričakujemo, da se jih bo velika
večina odločila za obisk predavanj.
1. kotar
70 knjig za
učence
iz Leskovca
V začetku decembra so učence in
delavce osnovne šole Leskovec pri
Ptuju obiskali predstavniki konfe-
rence sindikata TGA Kidričevo.
Pred novim letom so se spomnili
haloških otrok in njihovo šolsko
knjižnico obogatili s 70 knjigami —
z zbranimi deli slovenskih pesnikov
in pisateljev.
To je samo ena izmed neštetih
oblik pomoči otrokom te šole, saj
ima TGA v Kidričevem patronat
nad leskovško osnovno šolo.
Učenci in delavci šole se jim ob tej
priložnosti iskreno zahvaljujejo za
vse, s čimer so obogatili in pope-
strili delo in življenje v šoli- Česti-
tajo jim ob novem letu in jim želijo
obilo delovnih uspehov.
M. P.
Novo občinsko odlagališče smeti
Zadnja leta so v krajevni
skupnosti Laporje precejšen del
svojih aktivnosti pa tudi slabega
razpoloženja posvečali problemu
ccntralncga odlagališča KS
laporje. Prav ta bližina in
i-ircmajhno spo.štovanje reda pri
odlaganju smeti so doslej nema-
lokrat razburjali duhove krajanov,
predvsem tistih, ki živijo v
1 aporju. Pogosta dokazovanja o
neprimernosti takšne lokacije so
ostajala Ic na zapiskih, medtem ko
so \ praksi ostajala največkrat
neuresničena, ker ni bilo mogoče
najti primernega prostora za odla-
ganje odpadkov.
/ odlaganjem dokončne rešitve
tega problema pa so se kopičili
problemi z urejenostjo obstoječega
odlagališča v Laporju, saj jc zrak
ix>stal zaradi izgrajevanja smeti
\cdno bolj onesnažen. Vedno
pogostejši so postajali primeri, ko
so smeti odmetavali izven
odmerjenega prostora. Pred
nedavnim pa .so se pojavili kupi
smeti že kar na osrednji cesti, ki
povezuje Crešnjevec z Laporjem.
1 o jc izbilo sodu dno v pri-
zadevanjih krajanov Laporja za
urejenost svojega življenjskega
okolja. Sklenili so, da prepovejo
nadaljnje odlaganje odpadkov na
omenjene smetišče. Svoj sklep pa
so tudi uresničili in tako krajevne
skupnosti bistriške občine niso
imele prostora kamor bi lahko
,,organizirano" odlagali odpadke.
Vse kaže, da je bil ta korak
injckcija tistim, ki so odgovorni za
odvoz smeti, saj so v kratkem času
našli skupni dogovor s krajevno
skupnostjo Leskovec pri
Pragerskem, kjer jc več ziipuščenih
\cčjih glinokopnih jam, ki bi bile
primerne za odlaganje smeti.
Seveda pa so prebivalci iz KS
Leskovec pri svoji potrditvi
centralnega odlagališča smeti
uporabili izkušnje iz Laporja in
pred privolitvijo postavili pogoje
med katerimi so zagradili smetišča
z dvometersko mrežno ograjo,
postavitev betonske rampe,
sprotno zasipavanje smetišča in
asfaltiranje cestnega odseka do
smetišča.
Uresničitev teh zahtev prav
gotovo ne bi smela biti ovira, da
sc v bistriški občini ne bi v
kratkem dokopali do organizi-
ranega in za okolje nenevarnega
odlagališča smeti za daljše
obdobje. Ce bodo izpolnjeni
pogoji KS Leskovec načrtuje, da
bodo lahko novo odlagališče smeti
pričeli uporabljati v mesecu marcu
1980. Do takrat pa bodo smeti še
vozili na obstoječe odlagališče v
Laporje.
Viktor Horvat
Franc Simeonov (na levi) in Otmar Simonič sta skupaj srečala Abrahama.
(foto JOS)
Živita za napredek
Na Destrniku v Slovenskih goricah so krajani te krajevne skupnosti
žc z marsikatero uspešno akcijo dokazali, da si na vseh področjih priza-
devajo /a razvoj svojega in sosednjih manj razvitih območij.
Med pobudniki in nosilci dosedanjih in tudi v prihodnje začrtanih
nalog, sta bila in sta še poleg drugih prizadevnih krajanov vselej tudi
1 rane Simeonov, komandir oddelka postaje milice na Destrniku in
Otmar Simonič, vodja krajevne mesnice. Oba prizadevna moža sta pred
nedavnim skupaj proslavila 50-lctnico starosti, Franc Simeonov pa tudi
20-lctnico službovanja v tem kraju. Poleg odgovornega dela na
dcstrniškcm oddelku milice I ranc Simeonov vseskozi živi in dela z ljudmi
ter si prizadeva, da bi manj razvite Slovenske gorice v razvojnih priza-
devanjih dosegle zastavljene cilje.
()bcma jubilantoma tudi naše čestitka!	JOS
Odbor za pripravo
20. kurentovanja v Ptuju
objavlja natečaj za mlade pare, ki bi se želeli poročiti na
folklorni prireditvi „KMECKA GOSTIJA", ki bo 9. fe-
bruarja v Ptuju.
ženin in nevesta morata biti iz ptujske občine, poznati mo-
rata kmečka opravila in običaje.
Prijave z rojstnimi podatki, bivališčem in poklicem pošljite
najkasneje do 15. januarja 1980 na naslov:
Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj.
Par, ki ga bo izbrala posebna komisija, bo dobil praktična
darila in poročni obleki.
TEDNIK
-10. januar 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Šesta revija pevskih zborov občine Ptuj posvečena dnevu JLA
(nadaljevanje in konec)
Moški /bor KOMUNALNH-
GA P0DJI:TJA PTUJ pevovodja
Joše Dernekovič. nam je pred-
stavil prijeten program /. zelo le-
pim zlitim in kulturnim petjem.
Zbor nima izrazitih tenorjev niti
fundamentalnih drugih basov,
vendar jih zna zborovodja zvočno
uravnovestiti. na ta način mu
uspe. da izvabi iz svojih pevcev
lepo zveneče blagoglasje. Obe
pesmi sta bili podani prepričljivo,
škoda je le. da dirigent ne more
ixpustiti slabe navade, da pomaga
zboru z glasom in tako večkrat
pokvari, kar je s trudom dosegel,
saj sta bili tako Martin Keber
po.sebno pa dalmatinska dobro
podani, slednja seje odlikovala s
kulturnim piano petjem.
Me.šani pevski zbor P. D. ICi-
NAC ŽGEČ IZ DORNAVE vodi
Danica Debeljak. zbor ji zveni
lepo. izenačeno, zvok je prijeten,
ki izseva prisrčnost in toplino. Zal
pa je zborovodkinja pri pesmi Ko
so fantje proti vasi šli nekatere
be.sede preveč odsekala (ona.
cvet) in s tem nekoliko razbila
mirno pevno linijo, sicer otožno
•pesem je vklenila v preoster ritem
koračnice tudi zadnje zloge besed
rada odreže, vendar je pokazala,
da ima svoje pevce dobro v
oblasti, da ji dobro sledijo in daje
z uspehom svojega dela. če iz-
vzamemo že omenjeno, lahko
zadovoljna.
Mešani zbor FRANCE PRE-
ŠEREN IZ VIDMA PRI PTUJU
je pod vodstvom Maksa Vaupo-
tiča zapel Mirkovo Dečle to mi
povej in Nedvedovo Nazaj v pla-
ninski raj. Zbor sestavljajo v
glavnem zelo mladi ženski glasovi
in v povprečju vzeti zrelejši moški
glasovi, kar se odraža v specifiki
zborovskega zvoka, ki je po svor
jem tonskem koloritu bli/ji pesmi
Nazaj v planinski raj. Zbor je
dobro upet. kar se odraža pred-
vsem v dobri intonaciji in jasnosti
besedila. Zborovodja naredi vča-
sih nepotrebne presledke med
posameznimi deli skladbe. Bari-
tonist Vaupotič ima še vedno svež.
polnozveneč in prodoren glas!
Obe pesmi sta bili smiselno po-
dam s pravilnim muzikalnim
doživetjem brez prevelike senti-
mentalnosti.
MOŠKI PKVSKI ZBOR OO
SINDIKATA TCA »BORIS
KlDRlC« KIDRIČEVO
vodi dirigent Ladislav Pulko.
Zbor ima dober gla.sovni sestav,
kar mu daje bogat zvočni kolorit.
Prav gotovo ima danes Kidričevo
najboljši zbor v zgodovini svojega
mladega pev.stva. (Vsaj kar.sem ga
slišal) /bor premore tudi dobrega
solista v tenorju in baritonu, kar
mu nudi veliko večji programski
razpon. Pripomnil bi le. da zah-
teva renesansa (Gallus) kar naj-
bolj i/delane gla.sove v pogledu
izobrazbe posameznega glasu za
pridobitev pravega renesančnega
zvoka. E.cce quomodo je bila v
tempu nekoliko prehitra in ni
do.segla suptilnega komaj slišne-
ga. vendar dobro zvočnega pia-
ni.ssima. kije osnoven element te
velike epohe glasbe srednjega
veka in kije še vedno vzgled našim
sodobnim ustvarjalcem in po-
ustvarjalcem. Nekoliko, prenizek
je bil prvi tenor v drugem delu
skladbe pri In pacae nekoliko
raz.sekana in grobo nastavljena
fraza pri habitatio eus ter pri iz-
govorjavi et erit in pacae (et orit in
pacae) kjer so tenorji brez potrebe
spremenili vokal o v o. Lepo je
bila podana Ipavčeva Domovini v
kateri sta se oba solista zelo dobro
izkazala. Prepričan sem. da bo te
zadnje Unese zborovodja Pulko.
ki ve kaj hoče. s svojimi pevci v
kratkem času dosegel saj izžareva
iz njihovega petja radost, hotenje
in želja po lepem podajanju.
MEŠANI ZBOR IZ PODLEH-
NIKA
pod vodstvom Rudija Mohorka
sestavljajo v glavnem same mlade
pevke in pevci. Zbor poje z gla-
sovno kulturo, zvočno je izenačen,
z dobrim solistom, ki rad meša
vokal e z vokalom o (lod namesto
led) in naredi prevelik presledek
pri frazi: Čez sedem dolgih let—
— — — —se bova vidla spet.
Nekoliko manj trden v svoji iz-
vedbi je bil ilubadov Potrkan
ples. zaradi lega so bili basi manj
/vcneči. Vesela je ugotovitev, da
ima Podlehnik mlad in nadebu-
den /bor. čeprav bi Potrkan ples
bi! potreben še temeljitejših vaj.
MEŠANI ZBOR DPD SVO-
BODA P ru.i
pod vodstvom Rudija Mohorka se
je predstavil najprej s skladbo
/borovodje Mohorka na Cankar-
jevo besedilo. Skladbo sem prvič
slišal v i/.vedbi za moške glasove
(noneta). ki se mi /di boljša od-
mešanega. Poraja se občutek, da
umetniška podoba kompozicije še
ni čisto dorečena, saj je njen
glasbeni obraz ponekod še medel
in nebogljen, brez točno orisanih
kontur /ato tudi izvedba ni mogla
/a/iveti v zaželeni jasnosti, ki
naj bi bila enakovredna Cankar-
jevi umetniški izpovedi. Rudi
MohorR^o glasbeni entuziast in
nadarjen glasbenik pa tudi pri
Simonitijevi Ciganska ni izluščil
vseh njenih fines. za kar pa gotovo
lahko iščemo vzroke pri mladosti
zbora, saj je bil ustanovljen komaj
pred dobrim letom in pa morda
nerednemu obisku vaj. Ciganska
je sicer zvenela polno, sočno in s
potrebno .šegavostjo. vendar so
ostale imitacije v altu in prvem
basu. smehi v drugem basu ter
zaključni staccati v sopranu ne-
izdelani in tako ostali skriti v
/vočni gmoti drugih glasov.
ŽENSKI ZBOR ALOJZ ARNUŠ
IZ ROGOZNICE
z zborovodkinjo Greto Glatz je
najprej zapel Lavrinov Teloh.
Podajanje te globoko občutene
pravgotovo najboljše Lavrinove
vokalne skladbe je bila podana
preveč zunanje s premajhno po-
zornostjo na njeno intimno izpo-
vedjo v tej pesm i je prišlo do izraza
vse to kar zboru v pevskotehnič-
nem pogledu še manjka. Zbor ki
obstaja komaj dve leti zveni manj
vlito in je manj enoten, intonan-
čno neprozoren v piano petju, kjer
mu zmanjkuje leska zato so višje
lege v si)pranu zamegljene, gla-
sovi neprodorni z včasih nepra-
vilnimi povdarki (solistka). Med
i/vajanjem pogosto izpuščajo
končne /loge posebno pri pona-
vljajočih se notah na primer:
partizani, kolo kolo. Nasproti
temu pa /a/ivi /bor v robustnem
podajanju folklornega melosa v
lličevi Parti/anskisuiti. Podajanje
te vrste glasbe prav zahteva ne-
koliki) kričav ton z grobo prsno
resonanco. To petje je zahrbtno in
/elo nevarno /a .mlad /bor. ker
rado preide v kri. t)debeli glasilke,
ki le s težavo dosežejo lep pevski
ton (me/za di voce)G reta Glatz je
podala predv.šem drugo pesem z
vsem svojim plamtečim tempe-
ramentom in v ta Dionizijev vrti-
nec potegnila svoje pevke in jih iz
te navdu.šenosli in zanešenosti ni
izpustila do konca skladbe. Ta-
kemu navdušenemu in prepri-
čljivemu podajanju nujno sledi
avplaz pri čemer pa obstaja ne-
varnost. da dirigenta zanese tako
daleč, da /ačne svoje umetniško
delo graditi na efektu, ki pa nima
trajne vrednosti. Prepričan pa
sem. da je ta boja/en za zbor Alojz
Arnuš in za njeno dirigentko
Greto Glatzovo odveč.
KOMORNI MOŠKI ZBOR
PTUJ
je pred kratkim prevzel zboro-
vodje Franc Lačen, kije s svojimi
pevci že pokazal svoje prve
uspehe in kvalitete. Dobro ses-
tavljen program: Arnič Ljubi
kruhek in Bojana Adamiča v
Gorjah zvoni sta prijetni skladbi s
katerima zbor in zborovodja lah-
ko prikažeta raven svojega petja.
Pri Arniču je bilo opaziti, da je
drugi bas prešibak, da v piano
nima pravega zvoka, prvi bas je
sicer dober, saj ima v svojem glasu
največ dobrih pevcev, vendar
zveni barvno neenotno, nekako
razbilo vsak glas slišimo posebej,
oktave pred koncem skladbe
(unisono) ni ritmično zadosti
enoten. Pri Adamičevi pesmi je
zopet drugi bas ko prevzame me-
lodijo prešibek in brez prave ba-
sovske sonornosti. zato premalo
prodoren zato ga spremljajoči
glasovi (prvi in drugi tenor in prvi
bas) zvokovno deloma pokrijejo.
Solist je bil dober, s prijetnim
glasom, dobro dikcijo in lepo
oblikovanim tonom.
Nastop zbora je bil kulturen, iz-
vedba lepa in prepričljiva. Diri-
gent Franc Lačen vodi zbor umir-
jeno s pravim smislom za ditia-
mično niansiranje izvajane
umetnine, s prirojenim smislom
za pravilno pospeševanje in zadr-
ževanje tempa. Zdi se mi prav, če
omenim dobro intonacijo zbora,
ki je prekašala v svoji jasnosti in
prozornosti ostale zbore kar prav
gotovo pogojuje dejstvo, daje di-
rigent godalec (viola), kajti kot
vemo zahtevajo godala obsolutno
intonacijo. poleg tega nas podpi-
rajo v izraznosti fraziranja — za
jasno oblikovanje pevne linije. Iz
opisanega je razvidno, da dirigent
izlušči iz skladbe vsa skladateljeva
hotenja zato zaživi njegovo po-
dajanje pred poslušalcem v pravi
arhitektonski slušni podobi.
NASTOP ZDRUŽENIH ZBO-
ROV
pri katerem so nastopili pevci, ki
so obvladali program, v skoraj
enakem številu pa oni, ki ga niso
obvladah.je uspešno vodila Greta
Glatz in spretno zakamuflirala
vse one. ki so se prišli na oder
slikat. Pri klavirju je svoje delo
dobro opravila Lidija Letonja.
Posamezne točke je z lepim in
žametnim glasom napovedoval in
povezoval Marjan Šneberger,
Uvodne besede na začetku 6. re-
vije pevskih zborov občine Ptuj je
spregovoril nestor ptujskih kul-
turnikov predsednik Stane Stanič,
ki se je na koncu revije zahvalil
vsem nastopajočim.
Moški zbor Svoboda Majšperk pod vodstvom I>adislava Pulka. V
zadnji številki smo pomotoma objavili pod tem naslovom fotog-
rafijo Moškejia pevskega zbora OOS I GA »Boris Kidrič« Kid-
ričevo.	Foto: Kosi
Mešani pevski zbor PD »Ignac Žgeč« Dornava poto: Kosi
Sprejem za Petra Malca
1 ik pred iztekom starega leta je
predsednik skupščine občine Ptuj
dr. Cvetko Doplihar pripravil
sprejem Petru Malcu, ki je slavil
70. letnico življenja. Ob tej
priložnosti so člani komisije za
prireditve in proslave občinskega
praznika in 29. novembra pri SO
Ptuj — v njej deluje tudi Peter
Malcc — ocenili delo ter pri tem
ugotovili, da-je v preteklem letu v
občini bilo nad 30 slavnostnih
prireditev, od tega kar 6 medre-
publiških. V letošnjem letu bi
morali več pozornosti posvetiti
delavskim središčem, so menili
člani komisije, večje prireditve in
proslave bi morale biti v Ptuju,
Kidričevem in Majšperku.
Kasneje je Petru Malcu ob 70.
letnici življenja čestitala sekretarka
občinske skupščine Marica
Fajt, mu zaželela srečno in zdravo
novo leto ter mu izročila knjižno
delo Josipa Vidmarja Obrazi, zk
M bilo prireditve ali proslave, na kateri ne bi vele domislice in ideje re-
žiserja Petra Maka, kije v novembru slavil 70. letnico življenja in 50 let
ulcdališkega dela.	(foto: zk)
VIDA ROJIC
UPORNE[
SLOVENSKE GORICE
(129. nadaljevanje)
APRIL
Aprila 1945 so preživeli prebivalci v Slovenskih goricah še veliko
gorja, čeprav so tekle okupatorju zadnje ure njegove oblasti v naši
aomovmi, kajti do konca seje znašal nad zavednimi Slovenci. Do konca
^OJnc JC pisala zgodovina okupatorjeve zločine v Slovenskih goricah.
gor.cc SO bile aprila v vzhodnem delu nemško frontno
oporišče. Druga nemška tankovska armada s tremi armadnimi zbori seje v
Shnd" Z T	' ^ ^'.^'arskc umikala čez ljutomersko območje na
^hod. Na obrambnih položajih v vzhodnih Slovenskih goricah pa je
odbila poskuse Rdeče armade m bolgarske vojske, da bi nemško fronto
prebili.
V Mursko Soboto so vkorakale čete Kdcčc armade 3. aprila Zatem je
prispela v Mursko Soboto delegacija SNOS. Vodil jo jc Vlado Krivic med
člani pa jc bil naš stari znanec — Ivan Ncmcc-Vojko, organizator vstaje v
vzhodnih Slovenskih goricah od jeseni 1942 do januarja 1944.
Nemške utrdbe na desni strani Mure so enote Kdcčc armade (lil. ukra-
jinske fronte) začele obstreljevati dan po osvoboditvi Prekmurja.
Minomete so sovjetske vojaške enote razporedile oh Muri med Doklcžov-
jcm in Bakovci. Se istega dne so hotele preiti Muro \ Komarobi pri Veržeju
čez pontonski most s pehotnim bataljonom. Poskus se je izjalovil, kajti
Nemci so bili na svojih položajih močno iitrjcni in so operirali tudi s tanki.
Boji so se odvijali do S. aprila. Nemci so \ Vcr/cju zajeli več sovjetskih
vojakov in jih ustrelili /a veržcjskim pokopališčem \ Cicberčevem
sadovnjaku, nekaj pa \ Bimčanih in na otoku v Muri. V Dokležovju so
zakopali 27 sovjetskih vojakov, v C.ornji Radgoni pa nad 20 Bolgarov. Po
osvoboditvi so zanje i/kopali skupno grobnico v Murski Soboti. Nemci so
poročali 10. aprila v Marburgcr /citunr. da jc padlo pri Veržeju 418 ruskih
vojakov, zajetih pa jc bilo 148. Nemci so zaplenili tudi veliko orožja in 31
čolnov.
Po neuspelih poizkusih prodreti nemško fronto v vzhodnih Slovenskih
goricah v začetku aprila, sc jc fronta ustavila na Muri in sc raztezala od
Radgone do Razkrižja ter nadaljevala preko Prcsikc, Koga in Bolfenka do
Ormoža. ,
Središče je bilo osvobojeno 7. aprila. Vanj jc vdrla bolgarska vojska
kot pomožna vojska RA. Njen štab jc bil tedaj v Ncdciji.šču, kjer se je
zadrževal tudi štab sovjetske artilerijske divizije z znanimi topovi ,,katju-
šc". Nemci so sc tedaj umaknili in sc vsidrali na obrambni črti Loperšice—
Salovci—Kog.
V	OSVOBOJENEM SREDIŠČI'
Po nemškem umiku iz Središča, 7. aprila, je predsednik KOOF Drago
Klobučar s člani odbora ustanovil N^irodno zaščito. V nekaj dneh je
narasla na petdeset mož. Ob fronti pa jc delovala Sc vedno nam znana
kurirska postaja I V—15. Razdelili so jo v dve skupini, ker sta se dve
skupini laže gibali v navzočnosti velikega števila nemških vojakov.
V osvobojenem Središču in njegovi okolici niso bili bolgarski vojaki
spričo Narodne zaščite do prebivalcev nasilni. Narodna zaščita jc ustanav-
ljala vaške .straže, ki so onemogočale, da bi Bolgari vdirali v hiše in
odna.šali ljudem hrano in kar bi si žc poželeli. Na njihovi nadaljnji poti po
Slovenskih goricah, v začetku maja, pa so sc bolgarski vojaki slabo
izkazali.
Nemci so po umiku iz slovensko-hrvaškc meje utrjevali nove položaje.
V	ta namen so 15. aprila zažgali vas I ciito. /gorelo jc petnajst hiš. Nove
utrdbe in tiste, ki so jih gradili od oktobra 1944 dalje, pa Nemcem ob
umiku niso služile, nekaj malega le v v/hodnih Slovenskih goricah.
(Viri: Brošura ,,N()B v ljutomerskem območju"", izdal muzej NO
Maribor 1979 in izjava Draga Klobučarja, Središče ter Marije I.uskovičevc,
Središče).
SOVRAŽNE VOJAŠKE ENOTE SE I MIKAJO
Velik val umikajoče sc nemške vojske jc /ajcl Slovenske gorice od 30.
marca do 2. aprila, ko .so se poražene enote umikale i/ Prekmurja po cesti
Vcržcj—Radcnci—Radgona—C murck in dalje proti Avstriji. Obšle pa so
tudi druge ccstc na poti proti zahodu. / nemško vojsko so bežali tudi
madžarski vojaki in civilni okupatorjevi sodelavci, vmes pa tudi ustaši. S
seboj so peljali ra/no blago na vozovih in avtomobilih. Večkrat jim je na
poti zmanjkalo bencina. \ takem primeru so avtomobile zažgali. Največ
avtomobilov so uničili /c v \ cržeju, kar okrog 3(K) tovornjakov in osebnih.
Nemci .so po prehodu iz Prekmurja v Slovenske gorice minirali tod mostove
čez Muro.
Iz kronike NOB Smarjctc ob Pesnici izvemo, kako so se valile v
začetku aprila skozi ta predel nemške vojaške kolone. Zaradi pomanjkanja
bencina je večji avto vlekel kar več manjših. Slo jc .seveda počasi. Zato so se
Nemci osvobajali svojih tovorov. Iz avtomobilov so metali akte in jih
zažigali.
V	tedanji občini Smarjcti ob F^esnici se jc na umiku ustavila madžar-
ska vojaška enota in ostala tu skoro tri tedne. Častniki so se nastanili v
šoli in gostilni, vojaki pa v gospodarskih poslopjih na kmetijah. V tem
času so morali učitelji še kopati strelske jarke pri Ccrkvcnjaku. Pri delih
so seveda zaposlili tudi druge prebivalce.
Na velikonočno nedeljo, 1. aprila in ponedeljek 2. aprila so zavez-
niška letala z nizkim letom obstreljevala nemška in madžarska vozila. Na
Smarjeto je padlo okrog štirinajst bomb. Dve sta zadeli ccrkvcni stolp.
Ubit je bil madžarski vojak in deklica, ki so jo Madžari vodili s seboj.
Hudo je bil ranjen tudi nek nemški vojak.
Po tem dogodku .so sc ljudje zatekli pred bombnimi napadi v
gozdove. S seboj so vlekli živino in kar so pač mogli z vozom odpeljati z
doma.
Za Madžari so se tik pred razsulom nemške vojske naselili v
šmarješki šoli nemški vojaki. Vsi so bili žc prccej v letih, nekateri tudi pri
šestedesetih. Ko so odhajali, jc z njimi pobegnil v Ciradec trgovec Ivan
Baumgartner. Na kamion jc naložil kar jc pač mogel rešiti od svoje
imovine.
Tudi v Voličini so sc aprila naselili v šoli madžarski vojaki. Tu so
ostali več dni. V tem mcsccu so pristali v Crmlji pri Voličini ameriški
Ictalci s padali, ker je bilo njihovo letalo nad Mariborom obstrcljcno.
Nemci so dva padalca ujeli, enega pa sta skrila Miloš Cuček in Jože Pihlcr
v listje v gozdu. Ponoči so ga domačini spravili k I ranču Vogirnu v
Scicc. Cez nekaj dni so ga od tu odpeljali kurirji.
V	Črnem lesu pri Lenartu sc jc več dni aprila zadrževala madžarska
pešadijska divizija. Zasedla jc Icnarško meščansko šolo in bolnišnico.
Nemški vojaki so aprila minirali va/nc objekte v Mariboru z ckrazi-
tom in minami. Eksplozije bi lahko porušile del mesta, /ato jc OI iskala
zvezo z nemško vojsko, da bi svojo namero opustili in dosegla, da so
v usodnih dnevih ob koncu vojne prekinili zažigalnc spoje. Mariboru jc
bilo s tem prihranjeno veliko hudega. Največ jc pri tem pomagal Nemec
na mariborski mestni komandi.
Nadaljevanje sledi
Skrb izobrazbi delavcev
v tovarni glinicc in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem je v nepo-
sredni proizvodnji v obratih glinicc in elektrolize največ dclavcev, ki so si
pridobili svojo izobrazbo prav v lastnem izobraževalnem centru. Danes
tukaj zelo dobro in uspešno dela mnogo visoko kvalificiranih, kvalifici-
ranih in tudi polkvalificiranih elektrolizerjev in gliničarjev, ki so prakso
oblikovali na svojih delovnih mestih, medtem ko so teoretično znanje
pridobili v organiziranih tečajih v IC v sami tovarni. Tudi danes še deluje
izobraževalni center in si v njem lahko sleherni, ki še nima ustrezne izo-
brazbe le-to pridobi v raznih tečajih, ki jih organizira IC TGA Kidričevo.
Pravkar so v teku razni tečaji na katerih si tečajniki pridobivajo
znanje za KV gliničarjc, za PKV transportne dclavce, za PKV žerjaviste.
Prav tako pa sc lahko vsi tisti, ki jih zanimajo tudi jeziki pridobijo
ustrezno znanje, saj je organiziran začetni tečaj angleškega in nemškega
jezika. V naslednjem obdobju pa bodo organizirali tudi ustrezne tečaje za
pridobitev polkvalifikacijo za clektrolizerje, vendar jc žal zaenkrat še
premalo prijav (morda med tem časom že so), zato apeliramo na vse, ki si
to izobrazbo želijo pridobiti, da sc čimprej prijavijo po svojih predstoj-
nikih v IC podjetja.
/e v začetku tega meseca to je januarja 1980 pa se bodo pričeli še
tečaji za PKV voznike viličarjev in eicktro vozičkov za TOZD predelavo
aluminija, tečaj za PKV clcktrolizcrjc za TOZD proizvodnje aluminija
ter za KV delavce strojne in clektro stroke za TOZD vzdrževanje. Skratka
skrb za pridobivanje ustrezne izobrazbe v TGA jc nenehno prisotna, v
tem času pa imajo tudi 174 rednih štipendistov, ki jim posvečajo vso
pozornost.	F. Meško
10 - NASI DOPISNIKI
10. januar 1980 —
TEDNIK
MIP skrbi za svoje upokojence
Dokaz, da so pri združenem trgovskem podjetju
Merkator—Izbira—Panonija. pravilno razumeli
določbe zakona o združenem delu o mmulem delu.
je njihova skrb za upokojene člane kolektiva. MIP
ob vsaki priložnosti, bodisi, daje to proslava novih
delovnih zmag ali pa uspešen sklep poslovnega
leta. pokaže, da njegovi uspehi niso le rezultat
živega dela, marveč, da je podlaga vseh uspehov
tudi sad minulega dela nekdanjih delavcev, ki
sedaj uživajo zasluženo pokojnino.
Tako so samoupravni organi, družbenopolitične
organizacije in poslovodni delavci MIP tudi ob
letošnjem uspešnem sklepu let pcwabili med se
svoje nekdanje delavce — upokojence, da bi jim
znovič pokazali, kao se zavedajo njihovega pri-
spevka k razvoju delovne organizacije. Večina
upokojencev, ki jih je v MIP okoli 80. se je tudi
odzvala prijaznemu vabilu svojih nekdanjih sode-
lavcev in sedanjih naslednikov.
Upokojeni in predstavniki delovne organizacije
.so .se tudi ob koncu 1979. leta sestali in ob prijet-
nem kramljanju obujali spomine na preteklost ter
snovali načrte za bodočnost.
Udeleženci srečanja so zlasti pozorno spremljali
besede direktorja MIP Franca Tomaniča. ki jim je
spregovoril o dosedanjih uspehih in o bodočih
načrtih delovne organizacije. Pri tem so bili upoko-
jenci nadvse navdušeni nad uspehi MIP, saj jim je
to pomenilo tudi priznanje za njihovo minulo delo.
Da ne bi ostalo samo pri besedah, se je kolektiv
MIP svojim nekdanjim delavcem oddolžil za
njihovo delo tudi z darilnimi boni in z zakusko v
gostinskem obratu Grozd.
M. K.
Stanko je sedel na peč in
zaigral da so nas kar pete zasrbe-
le
Bodo stari običaji
izumrli?
Na območju Haloz in Slovenskih goric je mnogo starih običajev in
navad, vendar počasi in zagotovo vsa ta kulturna dediščin izumira in s«
pozablja. Mladi se vse manj ozirajo na to da bi ohranili kanček nekda-
njega življenja in utripa na vasi. Odhajajo raje v mesta in se vključujejo
v tamkajšnjo življenje, ob tem pa vse l^lj pozabljajo na kraje in običaje
od koder izvirno. Pa vendar nam je uspelo najti enega, ki se navdušuje
nad kmečkim življenjem in delom.
Nad Zetalami v Pridni vasi Cermožiše 31 smo našli Topolovčevega
Stanka, ki rad zapoje kak.šno domačo ali narodno. Pa tudi harmoniko
ima, ki io prav dobro obvlada, sosed mu ie namreč vtepel v glavo žc
marsikateri ritem stare i |Mskočne viže. Stanko nam je povedal, da
obiskuje že prvi letnik strojne tehnične šole v Mariboru, da je s svojo
harmoniko nastopal že na nekiu krajevnih proslavah.
Prav bi bilo, ko bi bilo ^ vec mlaaib, kot Stanko, ki bi želeli
ohraniti stare običaje in navade na vasi.
Besedilo: Boris Cafuta
Posnetek: D. Kis
KAKO UPOŠTEVAMO
PROMETNE ZNAKE?
Kar trije vozniki so spregledali znak!
Posnetek: D. Ris
Fotografija je bila posneta pred prodajalno Potrošnik na Bregu in
nam nadzorno pove kolikšno pozornost polagajo vozniki prometnim
znakom. Asfaltno površino pred prodajalno, ki ni namenjena za parki-
rišče uporabljajo vozniki kamionov za obračanje in počitek.
Obenem nas ta primer opozarja tudi na to, da na tem področju ni
nobenega večjega parkirišča, ki bi bilo zelo potrebno, če želimo, da ne bi
prihajalo do takšnih zlorab.	v,
B Cafuta
Lahko stopiin pod
vaš dežnik?
Na avtobusni progi Mari-
bor—Ptuj vozijo avtobusi v raz-
mahu pol ure, v zgodnjih jutra-
njih urah pa še pogosteje, ker je
potnikov res veliko. Mnogi so
namreč v Mariboru- zaposleni,
mladi pa si tam nabirajo znanje v
različnih šolah.
Na progi je tudi dvanajst
vmesnih postaj, od katerih pa je
samo ena brez zaščitne hišice ali
čakalnice, ki bi čakajočim ponu-
jala zavetje v mrzlih jutrih,
deževnih in vetrovnih dneh, ko
se zgodi, da ima tudi avtobus
zamudo. Opisana postaja je na
Bregu!
vredno je opozoriti, da povz-
roča takšno mokro ali prezeblo
jutranjo čakanje celodnevno sla-
bo voljo pa še Kakšen nezaželjeii
prehlad se pojavi. Mnogi so, ki
vstopajo na avtobus prav na t^
postaji in vsi se sprašujdo afi
bodo dočakali tudi na Bregu,
kakšno zaščito pred slabim vre-
menom.
B. Cafuta
Kdaj zaščitna hišica za potnike
tudi na Bregu.
Posneteke: D. Ris

Veliko Nedeljo cenimo ne samo po lepoti tega kraja, temveč tudi po
njeni zgodovinski znamenitosti. V prvi vrsti je to grad, katerega si
marsikateri tujec rad ogleda. Na vrhu, kjer stoji mogočen grad, je
navadno tiho, da se v popolnem miru ostaviš in z vzpetine ogleduješ pod
sabo posejane ravni.
Ozka pot pelje dol proti asfaltni cesti! Tu obstaneš, pogledaš levo in
desno, ne vidiš nobenega avtomobila, ko pa se ozreš naprej, zagledaš pred
sabo ,,avtomobil". No ja, prepričan sem, da še ni nobenemu od strahu
počlo srce, ko je pred sabo uzrl to razvalino.
Komu mar odgovornost? To je lep slovenski izraz, ki se ga v vsak-
danjosti kaj radi poslužujemo, v resnici pa ga ne spoštujemo. Kdo bi
jemal vso to stvar resno, če od nje ni nikakršne osebne koristi, škode pa
tudi ne, če si slep za lepo in urejeno okolje.	Viktor Rajh
Pomemben korak naprej
v zdravstvu
Prebivalci krajevne skupnosti Makole, ene od treh
manj razvitih v občini Slov. Bistrica, se že vsa leta
nazaj srečuje s pomanjkljivo urejeno zdravstveno
službo. Vzrokov za to jc veliko, možnosti za hitrejše
reševanje pa zelo majhne, kar izhaja predvsem iz
objektivnih težav, ki se kažejo predvseni v
pomanjkanju potrebnih zdravstvenih kadrov. Ta
problem pa je prisoten na celotnem območju občine
Slov. Bistrica.
V krajevni skupnosti Makole se srečujejo predvsem
s problemom pomanjkanja nudenja zdravstvenih
storitev v dopoldanskem času, saj prihaja zdravnik v
ta kraj komaj ob 16. uri in to po že opravljenem
rednem delovnem času v Oplotnici.
Tako pozen delovni čas pa za prebivalce KS Makole
predstavlja velik problem saj se zaselki od središča
KS zelo oddaljeni, prometne zveze so slabe ali pa jih
sploh ni. Tako morajo krajani, velikokrat tudi težje
bolani, hodili do zdravnika dolge kilometre peš. Še
težje pa je za njih ob vrnitvi domov, saj jih, pred-
vsem v poznih jesenskih in zimskih mesecih ovirajo
slabo vreme in tema.
Krajani so o svojih težavah z zdravstveno službo že
obveščali tako TO/D zdravstveno varstvo v Slov.
Bistrica, prek svojih delegatov, kjer so dosegli, da se
bo pričetck zdravstvenih uslig premaknil za uro
nazaj, tako bo pričel zdravnik v Makolah delati ob
15. uri. To je Ic delna rešitev, saj ugodnejše rešitve v
tem času ni mogoče zagotovitik predvsem zaradi
pomanjkanja zdravnikov na območju celotne občine
Slov. Bistrica.
S težavami se srečujejo tudi v zobozdravstveni
službi, saj v Makolah doslej ni bilo zobozdravstvene
ambulante, najbližja je v Poljčanah, kamor pa je iz
Makol in šc posebno okoliških hribovskih krajev,
težko priti prav zaradi slabih prometnih zvez. Na
zadovoljstvo prebivalcev KS Makole pa do rešitve
tega problema ni več daleč. Zagotovljen je že prostor
in tudi kadrovske težave so medtem že uspeli rešiti.
Prav tako so rešene težave z dobavo opreme za
ambulanto. Tako je pričakovati, da bo nova
zobozdravstvena ambulanta v Makolah pričela z
rednim delom že z novim letom.	Viktor Horvat
Novo leto v domu upokojencev
Staro 1979. leto je za nami!
Odšlo je v pretelost z vsem dobrim
in tudi slabim. Z njim bi naj po-
kopali tudi vsa nesoglasja in ne-
prijateljska razpoloženja med
posamezniki, to je v naši moči. ne
moremo pa uspešno tega uvelja-
viti tudi med narodi povsod v
svetu. Nastopilo je novo leto
1980.. ki bi nam naj prineslo
dobrega zdravja. sreče in
uspehov, medsebojnega razume-
vanja in zadovoljstva. Vse to so
naše želje, ki smo jih izrekli ob
stisku rok sorodnikom, prijate-
ljem in znancem, ko smo svoja
voščila marsikje podkrepili tudi z
darili, vse v upanju, da bi se nam
dobre želje v letu 1980. tudi iz-
polnile. Ob koncu starega leta so
bile tudi številne proslave in pri-
reditve.
Že v petek. 28. decembra po-
poldne (ker pač na Silvestrovo to
ni bilo mogoče), smo v našem
zavodu Doma upokojencev Ptuju
proslavili konec starega in začetek
novega leta. Učenci OŠ Franca
Osojnika so nas razveselili z lepim
programom in s prisrčnim i voščili.
Obiskali so nas tudi predstav-
niki KS »Boris Ziherl« in skup-
nosti socialnega skrbstva občine
Ptuj. Prinesli so nam novoletno
darilo — barvni televizor. Tajnica
skupnosti soc. skrbstva Anka
Ostermanova in predsednik
skupščine KS Franc Fideršek sta
nam v lepih, toplih besedah vlila
poguma in spodbudila veselje do
preživljanja jesenskih uric našega
življenja. Kljub finančnim teža-
vam. ki so povsod, nam je K S
»BorisZiherl« že nakazala 13.000
din za televizijski sprejemnik, kije
stal 27.000 din. socialno skrbstvo
se mora za višino svojega pri-
spevka še odločiti, razliko pa
bomo pokrili iz sredstev zavoda.
Proslavo je začela, pozdravila
goste, obrazložila težaven položaj
našega zavoda in nam vsem
zaželela srečno novo leto 1980,
direktorica doma upokojencev
Milena Medvedova. Tudi sam
čutim prijetno dolžnost, da se v
imenu oskrbovancev in v svojem
imenu zahvalim vsem pobudni-
kom za nakup darila, izvajalcem
pestrega sporeda in njihovim
mentorjem. Vsem iskrena hvala!
Še isti dan ob štirih popoldne pa
smo imeli upokojenci v zavodu
družabni večer, kije bil resnično
iskren in prisrčen. Marsikatero
nagubano čelo seje razbistrilo in
marsikateri otožni obraz razjasnil.
Mikavni zvoki glasbe in naše
mlade, urne strežnice so marsi-
katerega dvignile s sedeža, da seje
zavrtel po dvorani.
Tudi v muretinskem delu doma
upokojencev so se 27. decembra
lepo poslovili od minulega in
proslavili prihod novega leta.
Njih pa so prišli razveselit s kul-
turnim programom učenci OŠ
Franca Belšaka iz Gorišnice, vsak
oskrbovanec pa je prpjel tudi
skromno darilo.
Na kratko, dragi bralci, sem
vam spet opisal, kako poteka naše
življenje v domu upokojencev.
Morda bo koga tudi to pritegnilo,
da se bo, ko bo že v letih, odločil za
dom upokojencev. Kdor okleva,
se naj hitro odloči, trenutno še
lahko izbira, če želi v ptujsko ali
muretinsko enoto. V obeh nam je
lepo.
J. Meško
Iz proslave v domu upokojencev, Volkmerjeva 10 v Ptuju, barvni
televizor — skupno darilo KS in soc. skrbstva Foto: M. Ozmec
ZA BOLJŠE OBVEŠČANJE
fVIEO MLADIMI
v prizadevanjih, da bi obveščanje med mladimi doseglo
.svoj pravi namen, so pri občinski konferenci ZSMS v Slovenski
Bistrici sklenili, da bodo organizirali posebne novinarske krožke
pri vseh osnovnih organizacijah na območju občine.
Ta akcija sodi v okvir nalog, ki jih je sprejel center za
obveščanje in propagando pri RK ZSMS pod naslovom »Mladi
novinar« in je ena najpomembnejših nalog v prihodnjem
obdobju, vanjo se uspešno vključujejo tudi mladi bistriške
občine.
V občini načrtujejo, da bodo s to akcijo izboljšali kvaliteto
izhajanja mladinskih glasil in pridobili mlade, da se pobliže
seznanijo z novinarskim poklicem in da postanejo redni do-
pisniki.	Viktor Horvat
Prijetna srečanja
Nekaj pred novim letom so se na
magistratu v Ptuju srečali
upokojenci, nekdanji delavci v
iipra\i skupščine občine Ptuj. Naj-
prej sta jih pozdravila Milan
Masten, predsednik sindikata in
1 rane K rajne, podpredsednik izvrš-
nega s\cta, podrobneje orisala no-
\o vlogo in način dela občinskih
upravnih organov, nam zaželela
srečo in zdravje v novem letu — z
željo, da bi se čez eno leto spet vsi
zdravi in dobre volje sešli.
\ petek, 28. decembra sta tudi
krajevna organizacija RK in KS
Olga Meglic skupno organizirali
tovariško srečanje občanov, ki so
žc prekoračili 70 leto. Prišlo jih je
okoli 50, ki so z zanimanjem sledili
kulturnemu progranni, ki so ga
i/vajali učenci OŠ Olge Meglič.
I ako učenci z recitacijami, petjem
in plesom kot tamburaški zbor
DPI) ,,Svoboda" Ptuj so navdušili
navzoče. Zanimiva je bila tudi šalji-
va točka.
()rganizatorji obeh lepo uspelih
srcčanj^si zaslužijo vse priznanje in
tudi javno zahvalo.	J. D.
Uspehi
dveletne-
ga
dela
Društvo upokojencev na Po-
lenšaku je bilo ustanovljeno šele
12. februarja 1978 in tako ne
deluje niti dve leti, kljub temu pa
je že zabeležilo precejšnje uspe-
he, ki so jih ocenili na nedavnem
občnem zboru. Danes šteje društ-
vo 88 članov, od tega je polovica
kmečkih upokojencev. Zadnji
občni zbor so imeli pred dobrim
letom, kjer so sprejeli vrsto
sklepov in danes ugotavljajo, da
so jih v celoti izvršili.
Med najpomembnejše naloge
prav gotovo štejejo nabavo in
razvitje društvenega prapora.
Prireditev je bila za praznik 1.
maja 1979 in je tako po množič-
nosti in številu prispevkov daleč
presegla prvotna pričakovanja.
Med letom je društvo organizi-
ralo tudi dva izleta v splošno
zadovoljstvo udeležencev. Prvi je
bil v Pomurje, ki so ga začeli z
vožnjo po vinski cesti.čez Jeruza-
lem. Obiskali so Veliko Polano,
rojstni kraj pisatelja Miška
Kranjca, si ogledali njegovo
domačijo in muzej. Lendavske
gorice so napravile nepozaben
vtis na vse. Med potjo so se za
nekaj ur tudi namočili v kalni, po
nafti dišeči vodi v Moravskih
toplicah. Kljub nevihti veselo
razpoloženje na poti domov ni
ponehalo.
Drugi izlet je bil na Ostri vrh,
kjer so si pri Duhu ogledali
muzej in spomenike naše revo-
lucije. Nato so obiskali še Pohor-
je, povezano z ogledom spomeni-
ka in muzeja na Osankarici. S
temi izleti so tudi počastili velike
jubileje naše Partije, SKOJ in
revolucionarnih sindikatov.
S pomočjo zveze društev upo-
kojencev iz Ljubljane, si ob
lastnem združevanju sredstev
urejajo svoje prostore pri gasil-
skem domu na Polenšaku ob
velikem razumevanju gasilskega
društva. V te prostore je bilo
doslej z opremo vred vloženo že
100.000 din. za opremo pa bodo
v letu 1980 vložili še nadaljnjih
10.000 din.
Na občnem zboru so tudi
izmenjali in obnovili nekaj čla-
nov upravnega in nadzornega
odbora, nekaj jih je umrlo, nekaj
je obremenjeno z drugimi funk-
cijami v KS ipd. Ob razvitju
prapora je sodeloval pevski zbor
DU iz Ptuja, na občni zbor pa so
povabili ženski pevski zbor iz
Kidričevega, ki je upokojence s
svojim petjem in izvajanjem
šaljivih skečev prijetno razvedril.
Posebno prijetno je bilo sreča-
nje nekaterih nastopajočih z
nekaterimi upokojenci, ki so prej
delali v TGA Kidričevo. Navzoč-
nost gostov iz Kidričevega in
njihov nastop na Polenšaku ne
bodo pozabili in želja vseh je, da
bi .še večkrat prišli med nje in jih
s svojim programom spravil v
prijetno razpoloženje. To so jim
gostje iz Kidričevega tudi oblju-
bili. Tako je letni občni zbor s
kulturnim programom na Polen-
šaku trajal ves popoldan. Konča-
li so ga v veselem razpoloženju in
s prisrčnim voščilom za srečno,
zdravo Novo leto 1980!
I. K.
TEDNIK -10- i«^
TELESNA KULTURA IN SPORT - 11
Pomembno je
sodelovanje s starši
Pri vzgajanju mladih športni-
kov in športnic je poleg treniranja
pomembno tudi M>delovanje med
starši in klubom, kajti le tako
pridejo do skupnih ciljev, ki so si
jih zastavili. NTK Petovia Ptuj je
organiziral sestanek s starši mla-
dih igralcev in igralk, ki trenutno
branijo barve ptujskega namiz-
noteniškega kluba. Pogovorili so
se o bližnjih tekmovanjih, o so-
delovanju s trenerjem in vodstvu
m še o nekaterih pomembnih
-stvareh.
Prvo mesto na drugem poziv-
nem selekcijskem turnirju pionirk
1. skupine je osvojila Tjaša Meško
in prejela tudi izredno lep pokal.
Povedala je. da se je na turnir
dobro pripravljala. Imela je nekaj
kriznih trenutkov, vendar se je vse
dobro končalo.
Drugo mesto je osvojila Ta-
mara Kampuž. ki obiskuje 7.
razred osnovne šole. Tudi ona je
dejala, da seje resno pripravljala.
Popravila je prejšnjo uvrstitev in
sicer kar za pet mest. Izgubila je
srečanje samo s svojo klubsko to-
varišico Tja.šo Vleško.
Velik uspeh je ludi uvrstitev
Urške Majnik v prvo skupino.
Sama tako visoke uvrstitve ni
pričakovala, prej je imela v mislih
obstanek v drugi skupini, kot pa
nepričakovano uvrstitev v prvo
skupino, kjer nastopajo najboljše
slovenske igralke.
Pred igralkami NTK Petovia
Ptuj -so številni nastopi kot na
primer v Hrastniku, pa v Zagrebu
in še vrsta drugih. Na vse turnirje
se bo po potrebno dobro pripra-
vili.
Besedilo in fHJsnetek:
Danilo Klajnšek
Tjaša Meško s pokalom iz Nove
Gorice
Proslavili bodo 25 letnico
strelstva v Juršincih
Na letni konferenci strelske
družine Juršinci. kijebila vsoN-ito
22. decembra, soobravnavali delo
in do-sežene uspehe na ptnlročju
strelstva. Iz pt)ročila predsednika
SD I ranča Strucla je bilo razvid-
no. da so rezultati ziidovoljivi.
Posebno velja poudariti uspešnost
dela na ptxlročju SLO in družbe-
ne samoza.ščite. kjer so člani veli-
ko napravili z.a večjo varnost
družbenega in za.sebnega pre-
moženja. Skozi vse leto pa so se
člani vključevali tudi v izvajanje
akcij v okviru NNNP '79. V bo-
doče pa bo treba več napraviti, da
sc bodo tudi mladi masovneje
vključevali v strelski šport, kajti
obrambna vzgoja je vse bolj po-
membna.
Razpravljalci na letni konfe-
renci so menili, da bo v bodoče
treba tudi več sodelovanja in
skupnega dela z družbenopolitič-
nimi organizacijami, krajevno
samoupravo, društvi in solo. če-
pravs.šolo na ptxlročjustrelstva in
obrambne vzgoje že dobro sode-
lujejo. Ugotavljali so tudi. da se
nekatera društva neodgovorno
obnašajo, delajo po svoje in svojih
programov ne usklajujejo z dru-
gimi.
Največ problemov je z letnimi
prireditvami. Nekateri hočejo
držali neke vrste monopol nad
prireditvami, ki jih prirejajo v
najlepših dneh letnega časa, ko je
oblik in lep zaslužek zagotovljen.
S tem pa onemogočajo druge, ki
imajo morda iste cilje in želje,
zlasti še za organizacijo prireditev
pred državnimi prazniki. Zave-
dati bi se morali, da vsako društvo
rabi /a svoje delovanje sredstva, ki
jih je pretežno moč dobiti le z
organizacijo kulturn(vzabavnih
prireditev.
Udeleženci konference so si bili
enotni v ugotovitvi in predlogu,
da bi vse družbenopolitične
organizacije in društva na
območju K S Juršinci z.ačeli zd-
ruževati delo in sri;dstva z.a zgra-
ditev prepotrebnega večnamen-
skega objekta, kjer bi vsi dobili
prostore za svojo dejavnost. Sedaj
pa so v Juršincih primeri, da po-
samezna društva želijo graditi
svoje objekte zase, to je za ožji
krog ljudi.
Jubilejne prireditve, ki jih bo
strelska družina Juršinci
organizirala v letošnjem letu. bi
naj potekale pod pokrovitelj-
stvom krajevne konference
SZDL Juršinci. Osrednjo prosla-
vo pa bi povezali s prireditvami ob
dnevu mladosti. To je bil enoten
predlog udeležencev letne konfe-
rence.
S. D. Juršinci
Športno prvenstvo ljubljanskega
armadnega območja
čeprav se bo bralcu zdeio. daje do leta 1982 še
dovolj časa, vendar družbeni in šf)orlni delavci
občine Slov. Bistrica, predvsem pa vojaki in stare-
šine garnizije Pohorski bataljon, ne mislijo tako, ker
se zavedajo pomembnosti nalog, ki so jim bile
zaupane. V letu 1982 bo namreč v Slovenski Bistrici
športni dogodek, kakršnega doslej še ni bilo kljub
razmeroma bogati športni aktivnosti v tej občini.
Športno prvenstvo ljubljanskega armadnega
območja pomeni tako za vojake in starešine bistriške
garnizije kot tudi za občane občin Slov. Bistrica in
Slov. Konjice, tudi ta občina bo vključena vsrečanja.
veliko več kot samo merjenje sposobnosti na špor-
tnem področju. V tem času bo bistriška občina
praktično Jugoslavija v malem, saj se bodo srečanj
udeležili vojaki skoraj iz vseh krajev naše domovine,
ki bodo v tem času služili vojaški rok. z njimi pa bodo
tudi občani bistriške, konjiške in drugih občin. To bo
prava priložnost medsebojnih poznanstev, sklepa-
nja novih prijateljstev in .še bi lahko naštevali.
Do športnega prvenstva ljubljanskega armadne-
ga območja načrtujejo zgraditi še veliko število
objektov, ki so za uspešen potek srečanj nujno po-
trebni. To pa je tudi tisto, ki opozaija, da do
prvenstva le ni tako daleč, kot bi se to kom u zdelo, saj
je treba o gradnji objektov razmišljati in pripravljati
že sedaj. V okviru garnizije Pohorski bataljon v
Slov. Bistrici načrtujejo že letos zgraditi novi športni
park z dneva v dan pa dobiva lepši videz tudi okolje
m življenjski prostor vojakov in starešin v bistriški
vojašnici.
^ V občini Slov. Bistrica načrtujejo tudi, da bodo do
prvenstva, poleg spremljajočih športnih objektov
zgradili še nov dom JLA z večnamensko dvorano.
Oba objekta bodo zgradili v novem naselju Slov.
Bistrice. Ni treba posebej poudarjati, kako velik
pomen bodo taki objekti imeli za občinsko središče,
-saj bo novi dom JLA. predračunska vrednost
iradnje je ocenjena na 65 milijonov dinarjev, postal
culturno središče mesta Slov. Bistrica, ker bo v njem
večja dvorana za razne kulturne prireditve in fil-
mske predstave, v domu pa bodo tudi drugi prostori
za razne druž.abne prireditve. Za zgraditev tega
objekta bodo morali v občini zbrati okrog 25 mili-
jonov dinarjev.
Medtem ko bo novi dom JLA prinesel več živ-
ljenja na p<xiročju kulturnih dogajanj v občini, bodo
tudi šf)ortni objekti veliko doprinesli k boljšemu
.športnemu življenju, pri tem bo imela zlasti po-
membno vlogo velika večnamenska športna dvo-
rana. Njena investicijska vrednost znaša 45 milijo-
nov dinarjev, zagotovili pa bi jih iz sredstevJLA. iz
samoprispevka občanov, prispevka kulturne skup-
nosti in delovnih organizacij bistriške občine. Zgr-
aditev večnamenske dvorane v Slov. Bistrici, ki ne
bi služila samo občinskemu središču, temveč telesni
kulturi na območju vse občine, je bila že dolgoletna
želja. Prav s športnim prvenstvom Ljubljanskega
armadnega območja pa bo ta želja postala stvarnost
in nov uspeh skupnega življenja in dela bistriških
občanov, vojakov in starešin JLA.
Viktor Horvat
Konec
dober...
vse dobro
/ uvrstitvijo v območno sloven-
sko nogometno ligo-vzhod so
nogometaši Aluminija dosegli velik
uspeh. C C bi se merilo po rezulta-
tih, bi morali aluminija.ši že prej
igrati v vi.šjem rangu tekmovanja.
Igralci so se pod vodstvom trenerja
Krnjiča začeli resno pripravljati za
novo sezono.
V	pripravljalnem obdobju so
odigrali tudi nekaj prijateljskih
srečanj z močnimi nasprotniki. Po
rezultatih je bilo videti, da igranje
v rekreacijskih ligah ni pustilo
večjih posledic. V prvih treh tek-
mah v prvenstvu je bilo še dokaj
dobro, vendar je potem prišla tek-
ma z Litijo, kjer je vse šlo narobe.
Poraz s Kladivarjem in Koroško,
da to je bilo zares krizno obdobje.
V drugi četrtini tekmovanja pa so
nogometaši Aluminija zaigrali kot
prerojeni. Doživeli so samo en
poraz in to v Mozirju proti ekipi
I Ikroja. Najpomembnejšo zmago
so izvojevali v Celju proti Kladi-
varju, kjer so na snegu premagali
dobrega nasprotnika in se mu tako
oddolžili za poraz na domačem
igrišču.
V	spomladanskem delu čaka
nogometaše Aluminija še dvanajst
dolgih kol. Ce sc bodo dobro pri-
pravili tako obramba s kapetanom
Panikvarjem na čelu, kot napad s
Krajnccm, Bckom in ostalimi,
(x>tcm sc za uvrstitev pri vrhu ni
potrebno bati, kajti vse ekipe se
bodo pomerile med seboj šc dva-
krat. Torej sc gledalcem v Kidriče-
vem obeta dober nogomet, saj so
nogometaši Aluminija eno od
učinkovitejših moštev, to pa je
ludi dokaz, da igrajo vedno
..odprto". Mogoče jim je takšna
Igra tudi ,,odnesla" kakšno
pomembno točko.
Danilo Klajnšek
Še o »primeru" Mikija Prsteca
Na nekoliko poenostavljena in večkrat
emocionalno obarvana dejstva pisca članka D.
K. moram kot trener Mikija Prsteca spregovo-
riti bolj podrobno in iz ostalih zornih kotov
športa.
Atletika je monostrukturalni šport, ki zah-
teva celovito osebnost. Uspeh v njej ni odvisen
samo od trenerja in materialnih pogojev,
temveč od vrste psihosomatskih dimenzij.
Najvažnejše so antropometrija, motorika, in-
teligenca. struktura osebnosti, motivacija, so-
cialna prilagodljivost, sistem vrednot, socialni
status m zdravstveno stanje atleta.
Trening je v bistvu kibernetski proces, kjer
atleta tz začetnega stanja z ustreznimi opera-
torji (sredstvi treninga) privedemo do kon-
čnega stanja, to je vrhunskega rezultata.
Rezultat je torej funkcija začetnega stanja
športnika in zavisi od kvalitete posameznika in
ciljev družbe. V procesu treninga moramo
najprej določiti začetno stanje, kontrolirati
vmesna stanja in spremljati sredstva treninga,
da dosežemo zaželjeni rezultat. Za takšno
programiranje je nujno skupinsko delo tre-
nerja. psihologa, sociologa in zdravnika.
Miki Prstec je bil kot mladinski državni re-
prezentant v teku na 4(X) m deležen strokovne
obravnave v letih od 1974 do 1976. Plan tre-
ninga sem sestavljal na osnovi testnih ugoto-
vitev Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani,
ki so bile dokaj kvalitetne. V tem času je atlet
dosegel tudi najboljše rezultate v svoji karieri.
Prav tako je TVD »PARTIZAN« Ptuj vložil
maksimalna sredstva v njegove priprave, ga
štif>endiral preko.TKS Ptuj. mu omogočil
tekmovanja v tujini in nudil ostale ugodnosti.
Več nismo mogli, niti znali storiti v dani situ-
aciji. ker je bila atletika na drugem rangu
občinskih športov. V njegov uspeh sem vložil
precej svojega prostega časa. sobote in nedelje
sem posvetil treningom in tekmovanjem, več-
krat na škodo lastne družine. Pri tem nisem
iskal materialnih nadomestjL ker mi je bil
uspeh atletov edino vodilo. Žal takšno delo ne
more trajati večno, posebno ob stalnih do-
kazovanjih. da je atletika osnova za ostale
špt>rtc. Tega mnogi športni funkcionarji v
Ptuju niso mogli ali hoteli razumeti, čeprav smo
jo v slovenskem prostoru uvrstili v prvo pri-
oriteto.
Po mojem strokovnem prepričanju je Miki
Prstec v teh improviziranih pogojih (neustrez^
na atletska steza, neurejene .slačilnice in sani-
tarije) dosegel svoj maksimum leta 1976 z
rezultatom 47.6 sek na AOO m in 21.5 sek. na
2(X) m. Takrat sem mu tudi odločno svetoval
naj spremeni okolje in pristopi k AK Kladivar.
kjer so bili optimalni p^)goji za delo in profe-
sionalni trener. Sprinter mora štiri do petkrat
na teden trenirati na stezi z umetno maso. karje
bilo takrat dosegljivo samo v Celju. Na našem
stadionu je bilo resnično samo »blato«, ki pa
smo ga morali šc sami urejati. Žal so bile
socialne razmere in navezanost prizadetega
atleta na Ptuj močnejše, kot športni rezultati,
zato je Miki Prstec pričel nazadovati iz leta v
leto. Najbolj kruto v vrhunskem športu je to. da
je uspeh edino merilo za materialno in mo-
ralno pomoč družbe. Zaradi tega je usahnila
štipendija, pa tudi motivacija po intenzivnem
treningu je bila iz leta v leto slabša.
Miki Prstec je bil resnično v širšem izboru
kandidatov z.a olimpijske igre v Montrealu".
vendar je bila postavljena norma atletske zveze
Jugoslavije (46.4) v navedenih pogojih in v tako
kratkem času nedosegljiva. Sprinter na 400 m,
ki se je že približal svojemu vrhu, ne more
izboljšati .svojega rezultata od 47,6 na 46,4 v
takšnih pogojih. To je pogojeno s funkcional-
nimi mejami organizma, ki jih je blizu maksi-
muma vedno težje izboljševati. Zato tudi am-
bicije atleta večkrat niso v skladu z njegovimi
realnimi sposobnostmi, karje bilo prisotno tudi
pri Mikiju Prstecu. Tudi slabo zdravstveno sta-
nje (akutne angine, poškodbe, avitaminoze) je
bilo včkrat razlog za prekinitev intenzivne
vadbe. To so samo nekateri od številnih pro-
blemov v moji trenerski praksi.
Naj zaključim z naslednjo mislijo. V Ptuju
smo imeli mnogo kvalitetnih atletov (Srdan
Carli. Tonček Stajnko. brata Žohar, Drago
Skok. Tanja Butolen. Irena Petek. Marija Ju-
govec. Marija Horvat. Dušan Koren. Alojz
Lebar. Žarko Markovič). ki so nastopali v slo-
venski in tudi v državni reprezentanci. Tudi
sedaj jih imamo (Milena. Bele. Mateja Bom-
bek. Vesna Carli. Marija Šešerko, Janez Uča-
kar). vendar je njihova perspektiva odvisna od
mesta, ki si ga bo atletika priborila v občinskem
šp<.)rtnem prostoru.
Kvalitetnih rezultatov ni mogoče doseči brez
množičnosti v šolah, profesionalnih trenerjev v
klubu in materialnih sredstev. Model razvoja
atletike smo v ptujski občini natančno |x>sta-
vili. Upam. da tx> novi atletski klub, ki ga
pravkar ustanavljamo postavil delo na višji
nivo kot je bilo doslej. Od Mikija Prsteca pa
pričakujemo? da bo kot bodoči atletski trener
doka/.a! svojo vrednost med mladino.
Milan Cimerman
Pionirska gimnastična
selekcija
0	tem, da so začeli z delom v TVD Partizan Kidričevo smo že
poročali. Prav pa jc, da na kratko predstavimo pionirsko gimnastično
sc-Ickcijo. Pionirke pod vodstvom Andreja Cioršeta in Marice Jcnčec vadijo
trikrat na ttxlcn. To šc v bistvu ni prava selekcija, ampak je to faza zbiranja
/a najboljšo vrsto.
1	cpo jc videti majhne punčke, kako izvajajo na treningih različne telo-
vadne elemente. Seveda se bo čez čas tudi delo razširilo na štiri do pet
kratno vadbo v enem tednu. Nujno potrebno bo sodelovanje vaditeljev in
staršev od mladih deklet, kajti le s skupnim delom bodo prišli pričakovani
rezultati. Starši so in bodo vedno dobrodošli v telovadnici, tako da bodo
lahko videli in tudi pomagali pri delu z dekleti. Seveda ni napredka brez
nenehnega usposabljanja vaditeljev sodnikov, brez strokovne literature in
tako naprej.
Pri TVD Partizan Kidričevo se trudijo, da bi imeli zopet zelo dobro
gimnastično žensko vrsto, kajti v ptujski občini se razen v Kidričevem nihče
ne ukvarja z resno vadbo gimnastike. Gotovo bomo lahko čez čas pisali
tudi o prvih uspehih mladih telovadk iz Kidričevega.
Besedilo in posnetek: Danilo Klanjšek
Tudi ,,špaga" mora biti brezhibna.
Naše poti
Najlepšo novoletno čestitko so zagotovo sprejeli člani medobčinskega
dru.štva slepih in slabovidnih Ptuj in Ormož. Društvo jih je namreč razve-
selilo z novim glasilom Naše poti. V uvodniku je odgovorni urednik Časo-
pisa zapisal: Potrudili se bomo, da bo to glasilo pisano v preprostem
jeziku, ki bo dostopen vsem članom. Glasilo bo izhajalo štirikrat na leto, v
njem pa bo beseda o važnejših akcijah, o izletih in o delu izvršnega odbora.
V prvi številki jc poleg uvodne besede objavljenih devet pesmi, članek
o skrbi za slepe v svetu in pri nas ter novoletna čestitka. Novemu glasilu
srečno pot v prihodnjem letu!
zk
MED TUDI ZA SOSEDE
IN OTROKE
Antonu Topolovcu iz Jastrebec,
K S Kog so letos čebele dale dobro
bero, medu je bilo dovolj zanj in
tudi za sosede. Povrh tega pa je ta
radodarni čebelar rekel: ,,Pravijo,
da je med zdravilo, če je to res,
potem so ga najbolj potrebni
otroci".In ne samo rekel, tudi
storil je tako. Napolnil je številne
steklenice z medom in jih
brezplačno razdelil otrokom v
soseščini. Vredno posnemar ,
Antonu Topolovcu pa iz i
priznanje.	N
12 - NASi DOPISNIKI
10. januar 1980 - TEDNIK
Kako smo v vrtcu pričakovali obisk dedka Mraza!
Težko pričakovani dan — dan,
ki nanj otroci čakajo tako ne-
strpno vse leto. Leto pa je za
majhno otroško glavo nekaj ne-
izmerno dolgega. Pa vendar je tu
ta dan, dan, ko bo vse otrolce v
vrtcu obiskal dedek Mraz.
Otroci prihaj^ajo v vrtec skoraj
še sredi noči. Prenekatere oči so
druge dni še zaspane, glavice
trudne. Toda danes ni tako. Danes
oči toplo žarijo, zvedavo opazu-
jejo snežinke in snežake, ki vise
spcxl stropa. Drobne ročice kar ne
morejo od nestrpnosti odpeti vseh
gumbov in odvezati vezalk. Na-
mesto običajnega pozdrava ob
vstopu v igralnico, otroci sprašu-
jejo;
Ali je ze priSel dedek Mraz?
Kdaj pride dedek Mraz?
Ali DO meni prinesel darilo?
Koliko skrbi je danes v teh
okroglih nasmejanih glavicah
naših najmlajših. Tovarisice kar
ne morejo odgovoriti na vsa
vpraSanja maicKov.
Otrokom predlagamo, da bi
zaplesali, da ni čas nitreje minil.
Vsi so koj zato. Na gramofonu se
zavru, plošča in zvoki prisrčne
otroške pesmi napolnijo igralnico.
Roke otrok in tovarišic se
oprimejo druga druge in noge
veselo poskočijo okrog novoletne
jelke. Koliko lepote žari iz na-
smejanih otroških obrazov, kako
topel je stisk otroških rok.
Nenadoma, sredi plesa, stopijo
v igralnico lutke. Otroške oči se od
začudenja široko razpro, korak
sredi plesa zastane. Nihče več ne
sliši pesmi, vsa pozornost velja le
novim obiskovalcem. V igralnici
zavlada tišina, otroci j)osedajo in
prostor nap<ilni otožni in tihi zvok
kitare.
Pred otroke priplešeta zajčka.
Za njima se previdno priplazi li-
sica in poje: »Ljeja—jaja—jaja
—jaia. zvita lisica se sprehaja...«
Za lisico priskaklja veverica, za
njo pride snežni mož; tako lep je.
kot pravi. Glavo mu krasi velik
rdeč lonec, rdeč korenček m u si uži
za nos. orehe pa ima -namesto
gumba. V rokah drži imenitno
metlo. Za sneženim možem pri-
pleše v igralnico ptičje strasilo,
zadnja pa pride vsa bela snežena
žena. Rdečo ruto ima na glavi, v
rokah pa drži torbico. Cisto prava
snežena dama je.
In pred otroškimi očmi zaživi
zgodbica o sneženem možu. ki gre
v svet, da bi si poiskal ženo. Na
poti sreča najprej zajčka in jima
podari svoj nos-korenček, nato
sreča veverico in ji podari svoje
lepe ^umbe — orene. Pot mu
prekriža še lisica, ki mu zvita kot
le, ukrade še njegov leoi lonec.
Ptičje strašilo ga poprosi za
metlo m ko končno sneženi mož le
najde sneženo ženo, je brez nosu,
breh gumbov, brez lonca in brez
metleT Sploh ni več podoben sne-
žaku in snežena žena ga noče za
moža. Snežak je žalosten in po-
vpraša otroke, kdo bi niu lahko
pomagal. Skupaj ugotovijo, da bi
snežaku lahko pomagal le dobri
dedek Mraz. m otroci ga po-
kličejo. Kličejo ga tako glasno, da
iih stari dedek sliši in pride.
Otroške oči žarijo, usta pa Še kar
naprej vzklikajo »DedeK Mraz!
Dedek Mraz«.
Dedek Mraz najprej pomagal
snežaku iz zagate. Podari mu vse,
kar je dobri snežak žrtvoval za to,
da ni si našel ženo. Sedaj pa ga
snežena žena vzljubi, saj je spet
lepi snežak.
Nato stopi dedek Mraz k
otrokom. Vsaka drobna ročica bi
ga rada pobožala, vsaka zvedava
usta kaj vprašala. Dedek Mraz pa
pripoveduje kako je potoval, pove
otrokom kje vse je že bil. pove jim
še to. da jih ima zelo. zelo rad.
Otroci se zgrnejo k njemu, stari
dedek pa jih zaprosi, naj mu nekaj
zapoiejo.ln otroci pc^eio. Pojejo o
tem."kako so čakali dedka Mraza,
kako dolgoje bilo leto. daje zopet
Rrišelknjim. Pojejo o snežinkah, o
urji. o ptičkih pozimi. Dedek
Mraz jim pomaga. Otroška lica
rde, oči žare kot svetle zvezde na
nočnem nebu in korak se kar
sam usmeri v ples. Z otroki zap-
leše še dedek Mraz. A dedek je
star. bole ga noge. Dolgo pot ima
za seboj in še daljšo pred seboj.
Obiskati mora vse otroke sveta.
Zato razdeli otrokom darila, kijih
je vse leto zanje pripravlial.
Drobne ročice stiskajo k prsim
darila, oči paso šekarnaprej uprte
v dobrega deka. Dedek Mraz se
poslavlja. Otroci mu obljubijo, da
ga bodo drugo leto spet Čakali.
Dedek jim zagotovi, da bo prav
gotovo prišel.
vse ročice mahajo dedku v
slovo, ko se s trudnim korakom
odpravi na pot.
To je najlepši dan v vrtcu v vsem
letu za naše malčke. S plošče se
spet oglasi otroška pesem, otroci
veselo zaplešejo. V rokah pa vsak
stiska danlo, usto darilo, ki ga je
dobil iz rok največjega pnjatepa
otrok — dobrega starega dedka
Mraza.
Helena Podgoršek
Za konec še .spominski posnetek z dedkom Mrazom
Foto: Langerholc
krvodajalci
Perutnina Ptuj, 21. decembra
1979:
Ivan Grahl, Mlinska 3/a; Ton-
ček Stanjko, Kvedrova 3; Janez
Potočnik, Hrastovec 26; Marjana
Bombek, Trubarjeva 7; Mirko
Šegula, Bevkova 15; Marjan
Grabar, Podvinci 100; Alojz Geč,
Pobrežje 61; Dragica Skripač,
Gomilškova 12; Vlado Hojnik,
Bodkovci 33; Anica Bedrač, Zih.
pl. 15; Anica Komet, Kidričevo
14; Stanko Polajžer, Plajnsko
19/a; Elizabeta Roškar, Zamuša-
ni 80; Franc Ceh, Anželova 13;
Elizabeta Golob, Moškajnci 53;
Vladimir Fras, Hlaponci 25;
Anton Koren, Lackova 13; Franc
Potočnik, Frankovičeva 11;
Franc Vesenjak, Mezgovci 42;
Majda Mere, Povodnova 10;
Milan Bedrač, Cirkulane 78;
Ivan Gavez, Prešernova 8; Mar-
jan Ferčec, Stanošina 2; Jože
Ilovšek, Bevkova 7; Franc Kova-
čec, Slomi 1; Vinko Iljevec, Greg.
dr. 13; Marjan Vrtič, Potrčeva 35;
Julijana Špehonja, Kidričevo 4;
Rezika Vuk, Vintarovci 70; Miro
Zelenko, Budina 51; Peter Jurko-
vič. Ob železnici 13; Milan Trav-
nikar, Kajuhova 3; Anton Ko-
lenc, Gorišnica 47. Janko Zorko,
Vintarovci 70.
Iz Grajene, 25. decembra
1979.
Franc Zoreč, Grajenščak 12;
Ivan Meško, Placar 72; Stanko
Gašperič, Krčevina 22; Jože
Svenšek, Mestni vrh 89; Slavica
Breg, Krčevina 49/a; Anton
Cebek, Grajena 19; Franc Ma-
ek. Krčevina 35; Štefan Malek.
iCrčevina 128; Alojz Kos, Krčevi-
ia 59; Franc Mihelič, Janežovski
/rh 28; Ivan Berhaus, Mestni vrh
16; Janez Lesjak, Krčevina 82;
ože Predikaka, Grajena 44;
vliran Arnuš, Krčevina 15; Janez
' fašner. Mestni vrh 89; Vinko
, !emljič, Krčevina 101; Milan
' ireg. Krčevina 49; Branko Po-
očnik, Krčevina 45; Marjan
.ozinšek. Mestni vrh 98; Branko
vllakar. Grajena 25; Marija
• 'šajd. Grajena 38; Marija Lozin-
ek. Mestni vrh 98; Marija Gaj-
er. Grajena — Jiršovci 74; Alojz
'šajd. Grajena 38; Franc Grim-
; ič, Krčevina 178; Konrad Mla-
1 ar. Grajena 25; Marija Meško,
' Macar 72; Ivanka Tašner, Placar
4; Ivan Lorenčič, Grajenščak
4.
TGA Kidričevo, 28. decembra
1979:
Dušan Kovačič. Kidričevo 14;
Tanc Tašner, Mestni vrh 89;
»tanko Munda, Kog 51; Janez
4esarič, Kidričevo 9; Stanko
'idovič, Lancova vas 67; Franc
^osec, Grlinci 10; Bojan Leva-
ič. Prešernova 20; Dušan Meno-
1, Njiverce n. h.; Jože Bauman,
lihovce 17/a; Franc Gajšt. Ple-
•rje 67; Alojz Turk, Kidričevo 9;
dbert Klajderič, Gruškovec 93;
rane Dogša, Vodranci 35; Franc
>revenšek, Soviče I9/a; Edi
elinšek, Draženci 46; Zinka
uček. Trnovci 20; Janez Horvat,
ajuhova 1. Ptuj; Stanko Kline,
ova vas 81; Franc Topolovec,
lajnsko 19; Franc Jerič. Šikole
); ViH Korže, Kajuhova 1, Ptuj;
latko Gajšek. Vošnjakova 10;
laks Satler, Jablovec 5; Miran
afuta, Kidričevo 68; Josip Ko-
ičič. Kidričevo 13; Janez Roz-
an. Zg. Hajdina 108; Jože
(ajcen. Kidričevo 15; Štefan
Predikaka, Lovrenc 63/a; Franc
Petrovič, Kidričevo 59; Janko
Šalamun, Zoisova pot 11; Zvon-
ko Frčeč, Kidričevo 13/a; Franc
Žitnik, Kidričevo 79; Franc To-
pal, Apače 41; Stanko Pulko, Zg.
Hajdina n. h.; Ivan Vincetič,
Macinec 33; Franc Klajderič,
Kidričevo 6; Konrad Rižner,
Spuhlja III/a; Martin Šori, Ki-
car 86; Alojz Mlakar, Trubarjeva
3; Marjan Kovačec, Kidričevo 3;
Ivan Majcen, Gerečja vas 48;
Mirko Štrucl, Njiverce 13; Franc
Bratušek, Sturmovec 28; Franjo
Petek, Slov. cesta 9; Zvonko
Mohorko, Kungota 20; Štefan
Hadler, Potrčeva 50; Andrej
Jerenko, Apače 132; Danijel
Colnarič, Apače 169; Marta
Plajnšek, Pleterje 73; Marjan
Ovčar, Iliufičevo 62; Andrej
Gornik, Potrčeva 50; Angela
Lozar, Kidričevo 9; Neža Arte-
njak, Gubčeva 31; Vlado Grego-
rec, Podgorci 28; Franc Zamuda,
Mihovci 11; Franc Žlaus. Kidri-
čevo 62; Maks Fijačko, Potrčeva
44; Franc Štefanič, Kidričevo 20;
Franc Turk, Kajuhova 3; Anton
Žarek, Kidričevo 36; Milan
Vrabl, Zg. Hajdina 36; Branko
Horvat, Pobrežje 158; Ivan
Princi, Pod lože 73; Darko Fer-
linc, Kidričevo 3.
Elektrokovina Maribor in
Elektrokovina Ptuj, december
1979.
Ivan Medved, Turnišče 61;
Dušan Majcen, Brunšvig 37;
Dušan Karanovič, Miklavška 38;
Branko Zega, Gorica 17; Vinko
Gojčič, Marjeta 80; Braco Kara-
jič, Principova 4; Jakob Novosel-
nik. Dravski dol 23; Franc Pod-
goršek, Dvorjane 38/a; Borut
Vihar, Rače 8; Zlatko Zaje,
Starošinci 4; Vinko Šimek.
Ahacljeva 14; Marjan Sitar, Po-
brežje 98; Stanko Zaje, Starše 61;
Marjan Laura, Gorišnica 118;
Posamezni krvodajalci, de-
cember 1979;
Ivan Adamič, Vratno gornje
44; Josip Benčik, Sarsoni —
Reka; Vera Maroh, Brstje 1;
Barbika Murko, Bišečki vrh 47;
Anton Bauman, Lovrenc 29;
Anton Kokol, Kukava 31; Jožica
Petrovič, Kettejeva 1; Anton
Ramšak, Nova vas 46; Marija
Pernat, Volkmerjeva 11; Edi
Gajšek, Podlehnik 19; Silvo Vo-
da, Ziherlova 20; Štefan Njivar,
Črmlja 18; Janez Venta, Cvet-
kovci 52; Stanko Kolar, Apače
188; Ivan Pernat, Vrazov trg 2;
Branko Ambrožič, Ziherlova 5;
Franc Žnidarič, Borovci 43; Ma-
rija Mlakar, Spuhlje 20; Stanko
Menoni, Nova vas 85; Anton
Dolenc, Zg. Jablane 37; Ludvik
Kokol, Budina 48; Peter Pavčič,
Mihovci 30; Marjan Štolfa, Volk-
merjeva 5; Milan Gajzer, Gru-
škovje 1; Franc Šegula, Spuhlja
103; Marjan Taciger, Petričeva
13 Mb.; Alojz Gajšek, Podlehnik
19; Franc Cafuta, Sedlašek 32;
Drago Mislovič, Kidričevo 14;
Martin Majer, Bukovci 19; Maks
Sakelšek, Selška 23; Breda Sever,
Potrčeva 50; Franc Kramberger,
Placar 5; Milan Lazar, Kicar 89;
Oskar Šturm, Rajčeva 7; Branko
Berghaus. Dornavska 14; Ivan
Krajnc, Nova vas 70; Milan
Žitnik. Rogoznica 13; Ciril Mur-
ko, Majšperk 20/a; Karla Žinko.
Trubarjeva 11; Stanko Vertič,
Dornava 56; Janez Muršič, Za-
gorci 7; Franc Peršoh, Mihovce
31; Viktor Srečec, Prešernova 21;
Obračun novoletnega
praznovanja
v imenu najmlajših naše občine se zahvaljujemo vsem, ki se pri-
spevali finančna sredstva, da smo jih lahko pripravili enotno in prisr-
čno veselje ob novoletni jelki in prihodu dedka Mraza.
Veseli smo, da smo mednarodno leto otroka lahko zaključili z dej-
stvom, da so bili obdarovani vsi naši otroci enotno pa čeprav skro-
mno. S tem smo dokazali, da so vsi otroci naši, saj so se prireditve
zvrstile po vseh krajevnih skupnostih, šolah in ponekod tudi po vaseh.
7e tretje leto si prizadevamo, da bi bil otroškega veselja ob novem
letu deležen vsak otrok in zadovoljni smo, da lahko iz leta v leto ugo-
tavljamo napredek in vse večje sodelovanje.
Zahvaljujemo se predvsem tistim organizacijam, ki so sporazum
sprejele in denar pravočasno nakaz.ale. Končno bi bil že čas, da tudi
ostale TOZD spoznajo, da so nam vsi otroci enako dragi in da bi
prenehali s posebnim obdarovanjem, ki je ponekod še v praksi.
Obenem vam sporočam, da je bilo za dedka Mraza ob novem letu
1980 združeno skupno 228.340,00 dinarjerv.
Zbrana sredstva so bila porabljena za plačilo 5.482 darilnih
paketov, ki so jih prevzele posamezne šole oziroma krajevne skupno-
sti in jih razdelile predšolskim otrokom na njihovih novoletnih prire-
ditvah.
L. Lacko
„Zebe nas in lačne
smo"
Polskava se vije med polji, ledeno šibje grmovja jo skriva, njen tok
spremljajo snežinke. Siničke premražene skakljajo po zasneženih vejicah in
si iščejo hrane. Premražene čebljajo in če bi razumeli njihov ščebet, bi
morda razumeli takole pripovedovan ie:
,,Zatekle smo se v vas, kjer so dobri ljudje za nas hišice in v njih nasuli
drobtinic. Toda hišic in hrane v njih so se polastili vrabci, hotele smo se jim
pridružiti, pa so nas surovo odpodili. Nato smo odletele na okno hišice, v
kateri donuijejo ljudje. S kljunčki smo trkale na šipe. Kmalu seje okno
odprlo, brž smo odletele na varno razdaljo, toda v tisti hiši so bili dobri
ljudje. Na okno so nam nasuli drobtinic, zdroba in zrnja...
Vedno pa ni tako, nekateri ljudje nas sovražijo. Doživele smo že, da se
jc odprlo okno in iz neke čudne palice je čudno zapuhalo in žeje omahnila
ena izmed nas, zadeta od svinčenega zrna. Tudi taki ljudje so, hudobni,
čeprav imajo dovolj hrane in živijo v toplih hišah. Me siničke pa moramo
pozimni zunaj zmrzovati in še preganjajo nas. O, ko bo zasijalo zopet
toplo sonce, ko bo v.se ozelenelo, tedaj bomo spet vesele, dovolj bo hrane.
'Na drobne ljudi, ki so nam pomagali v teh mrzlih dneh pa ne bomo
pozabile. Razveseljevale jih bomo s svojim žvrgolenjem."
Igor Petelinšek 6/a
OS Videm pri Ptuju
Ob sprejemu dedka
Mraza v Kidričevem
Društvo prijateljev mladine Kidričevo je letos izredno lepo pri-
pravilo sprejem dedka Mraza. Priznanje gre tudi nekaterim posamez-
nikom. zlasti tov. Ferlincu za izdelavo slikanic na otroškem igrišču, kjer
so mladi nestrpno pričakali dedka Mraza. Ta recitacijo je poskrbela tov.
Muhičeva, nato pa je otrokom spregovoril sam dedek Mraz.
Drugi del proslave za najmlajše pa je bil v dvorani TGA Kidričevo,
kjer so predvajali barvne slikanice, zato je bilo med najmlajšimi tudi
veselo razpoloženje in smeh ob vstopu v novo leto. Nakoncu seje izkazal
tudi dedek Mraz, kije obdaril najmlajše, jim zaželel mnogo uspeha in
pridnega učenja v letu 1980.
BESEDILO IN POSNETKA: Konrad Zoreč
Sprejem dedka Mraza na otro^em igrišču ob vrtcu v Kidričevem
Obdaritev n^mlajših v dvorani TGA
O delu sveta mentorjev pionirskih hranilnic
kreditne banke Maribor
Odbor mentorjev pionirskih hranilnic pri
Kreditni banki Maribor, poslovni enoti Ptuj v
sedanjem sestavu je. bil izvoljen pred dvema
letoma. 10. februarja 1978 na zboru mentorjev.
Prva seja, na kateri se je svet konstituiral, izbral
predsednika, namestnika in delegata za svet
mentorjev temeljne banke je bila takoj po
zboru.
Odbor seje sestal 5 krat v dvoletnem man-
datnem obdobju. Ob tem moram pojasniti, da
je to dvoletno mandatno obdobje nekoliko
okrnjeno, saj mandat poteče šele meseca feb-
ruarja prihodnjega leta. Takrat je namreč bil
izjemen zbor mentorjev, ki ga je narekovala
nova organizacija bank. Da pa bi obdržali
ustaljen red. ki smo ga sprejeli zaradi šolskega
koledarja in. da ne bi v mesecu februarju
.sklicevali še enega zbora, sm.o se odločili to
mandatno obdobje nekoliko skrajšati.
Odbor je na svojih sejah obravnaval vso
problematiko mladinskega varčevanja, še po-
.sebej po združitvi v združeno banko, zaradi
česar so se pojavili številni problemi in odprta
vprašanja, kijih je bilo potrebno reševati. Poleg
tega smo se redno seznanjali z delom in
usmeritvijo celotne banke, o letnih načrtih ter
njihovi uresničitvi. Tako smo vsaj bežno
spoznali široko področje bančne dejavnosti,
kar nam je nedvomno bilo v pomoč pri reše-
vanju problemov na področju mladinskega
varčevanja. Preko našega delegata v svetu
mentorjev temeljne in združene banke smo bili
redno obveščeni o delu tega sveta in sodelovali
pri reševanju problemov tega pcKlročja na ni-
voju temeljne in združene banke. Pri tem smo
dosledno zagovarjali dosedanji samostojni
razvoj mladinskega varčevanja pri Kreditni
banki, lasten simbol mladinskega varčevanja
in posebnosti, ki jih je tak razvoj narekoval.
Obravnavali smo akcije »strička Cvenka«,
spremljali njihov potek analizirali rezultate ter
načrtovali nove akcije. Pri tem smo vedno za-
govarjali stališče, da gre za vzgojno delo, zato
mora biti akcija zasnovana tako, da bo
spodbuda za mlade varčevalce.
Čeprav je v preteklosti imela akcija tekmo-
valni značaj, smo zagovarjali stali.šče. da na-
grajujemo redno varčevanje, medtem ko pri-
varčevani znesek ne more biti merilo za uspeh
ne posameznega varčevalca, ne hranilnice.
V akciji ki že poteka smo se odločili za nov
način vzpodbujanja, predvsem zaradi tega. da
smo poleg vzgojnega in vzpodbujevalnega
smotra dosegli racionalnejše delitve darilc. S
tem smo omogočili nabavo kvalitetnejših in s
tem tudi dražjih darilc, ne da bi povečali pla-
nirana sredstva za to akcijo.
Vključevali smo se tudi v priprave m izvedbo
oktobrskegatekmovanja, razpravljali o vred-
notenju mentorjevega dela ter se zavzemali, da
bi bilo to delo na vseh šolah enako upoštevano.
Zagovarjali smo na prejšnjem zboru sprejeto
odločitev mentorjev, da si prizadevamo doseči
čimprej enakovredno upoštevanje mentorstva
pionirske hranilnice z drugimi dejavnostmi
prostega časa.
Obravnavali smo pravilnik o podelitvi Vo-
šnjakove plakete in Musijeve značke, sodelo-
vali smo na posvetu mentorjev v Portorožu,
kjer smo sodelovali s prispevki o različnih
simbolih mladinskega varčevanja.
Vključili smo se v priprave za sprejem otrok
naših delavcev začasno zaposlenih v tujini, ki
.so med mariborskimi pionirji preživeli prijeten
dan ter pri njih tudi prenočili. Menimo, da so
člani sveta kljub zaposlenosti in mnogim za-
dolžitvam aktivno in uspešno .sodelovali z
odsekom za organizacijo varčevanja. Zato bi se
ob tej priliki vsem zahvalila za dosedanje delo.
Marta KRIVEC
TEDNIK
- 10. januar 1980 —
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
V Ptuju največ uspeha
za SD MROŽ
v novem strelišču m zračno orožje v
Ptuju je Občinska strelska zveza pre-
teklosoboto in nedeljo uspešno izvedla
republiško prvenstvo v streljanju s
standardnim zračnim oročjem. Na-
stopilo je 138 strelcev in strelk med
njimi 23 tekmovalcev iz ptujske ob-
čine, ki pa tokrat niso dosegli priča-
kovanih rezultatov, saj so normo za
nastop na državnem prvenstvu —(365
krogov) izpolnili le posamezniki
Trstenjak, Planine. Ivanovič in Lazar.
Rezultati najboljših:
Standardna zračna pištola
—	člani posamezno: 1. Stuhec (SD
Mrož Velenje) 379, 2. Peternel ml.
(SD Kranj) 378. 3. Trstenjak (Jože
Lacko Ptuj) 377 krogov itd.;
—	člani ekipno: 1. SD Mrož 1484.2.
SD Olimpija 1471, 3. SD Kranj 1462
—	mladinci posamezno: i. SveUna
(Velenje ) 376, 2. Slan.šek (Velenje)
361. 3. Zore (Kamnik) 353 krogov;
—	mladinci ekipno: 1. SD Mrož
Velenje 1086. 2. SD Joče Lacko 908;
članice posamezno: 1. Učakar(Jože
Lacko) 330, 2. Kolih (SDK Lj.) 308
krogov;
—	mladinke posamezno: 1. Učakar
(Jože Lacko) 413 krogov;
Standardna zračna puška
—	člani posamezno: 1. Mihajlovič
376, 2. Pokom 375 (oba SD Olimpija)
3. Kraljič(VP Postojna) 374;
—	članiekipno: l.Olimpijal 1491,2.
Kamnik 1484, 3. Olimpija II 1439
—	mladinci posamezno: 1. Debevc
(Olimpija)379,2. Planine (Jože Lacko)
376. 3. Slanšek (Velenje) 373;
—	mladinci ekipno: 1. Olimpija
1094. 2. Mrož Velenje 1057, 3. Krim
Ljubljana 1046;
—	članice posamezno: 1. Klemene
(Olimpija) 357, 2. Zlobko (SD Velike
lašče) 356, 3. Bole (Velenje) 329;
—	mladinke posamezno: 1. Zlobko
(Velike Lašče) 349, 2. Bole (Velenje)
343. 3. Podgornik (Kamnik) 341;
—	mladinke ekipno: 1. SD Kamnik
1014 krogov;
Med najboljše dosežke strelcev in
strelk ptujske občine lahko štejemo (po
doseženem rezultatu) nastop Trste-
njaka in Planinca, ki sta dosegla izvr-
stna rezultata.
Alojz Trstenjak (foto B. Rode)
I. kotar
20 LET RAZVOJA JUDOiSTIČNEGA KLUBA IMPOL
Predsednik kluba Franjo Ledinek izroča priznanje za dolgoletno
delo in dosežene uspehe v judu Stanku Topoičniku, enemu
najzaslužnejših tekmovalcev JK IMPOL pa tudi v Jugoslaviji.
Kar deset let je ta skromni športnik sestavljal udarno silo državne
reprezentance, udeležil se je enajstih evropskih, štirih svetovnih
prvenstev in olimpijskih iger.
Franc Pliberšek trener kluba od začetka do danes. Prav gotovo
eden najzaslužnejših, da je ime kluba, pa tudi Jugoslavije, bilo
dišati velikokrat zunaj naših meja.
Ekipa JK IMPOL pred osvojitvijo lanskega jugoslovanskega
pokala v trajno last. (od leve Franc Očko, Filip Leščak, Janez
Vidmajer, Stanko Topolčnik, Franc Pliberšek, Mihalič, Brumec
in Dragic.
Franc Očko trenutno najuspešnejši judoist pri nas. Lani je osvojil
naslov evropskega mladinskega prvaka. Bil je najboljši na Bal-
kanu, na mediteranskih igrah pa je osvojil drugo mesto. Postal je
tudi kandidat za olimpijske igre v Moskvi.
Tone Leskovar se uvršča med mlajšo generacijo bistriških ju-
doistov. Kljub temu, da se je pred dnevi vrnil iz odsluženja
voja.škega roka je že na prvih srečanjih napovedal vstop v vrh
jugoslovanskega juda. Priložnosti in volje bo še veliko.
Judo je športna panoga, ki je
prišla k nam zelo pozno, zato ga
uvrščamo med mlajšo zvrst špor-
ta. Naključje, mogoče tudi kanček
tradicije o borbenosti in vztraj-
nosti vrlih mladih pohorskih fan-
tov, so bili gotovo glavni vzrok, da
se je ta mlada športna panoga
uveljavila prav v mestu pod Po-
horjem. v Slovenski Bistrici, kjer
so do takrat športno dejavnost
razvijali le posamezniki. Pa še ti so
se morali, da bi lahko napredovali
v višje razrede, vključevati v večje
športne centre kot sta bila Kladi-
var Celje in mariborski Branik.
Težave s katerimi se srečujejo
začetniki pri uveljavljanju posa-
mezne športne zvrsti so že tradi-
cija.
Za mlade Bistričane. ki so se
odločili za takrat še skoraj ne-
znano športno zvrst judo je bil
začetek še toliko težavnejši. Razen
dobre volje in nekaj osnovnega
znanja o judo.mladi skoraj vsi iz
obronkov bistriškega Pohorja,
niso imeli ničesar pa je bilo tudi to
dovolj. Leto 1959 pomeni rojstvo
Judo kluba IMPOL Slovenska
Bistrica, ki danes upravičeno stoji
na najvišjih stopnicah tega športa
v Jugoslaviji. Njegovi posamezni
člani pa tudi na tekmovanjih iz-
ven naše domovine dokazujejo,
daje z veliko volje in strokovnim
delom mogoče dosegati najvišje
rezultate.
J
Skoraj sramežljivo, vendar vz-
trajno. je v organizacijski obliki
športne sekcije pri mladinski
organizaciji IMPOL Slovenska
Bistrica zrastel judoistični klub
IMPOL. Daje bil v zečetku judo
samo šport za rekreacijo peščice
mladih iz okolicd Slovenske Bis-
trice potrjuje tudi podatek, da so
prve veščine spoznavali kar na
domačih senikih, da bi se pozneje
preselil v sindikalni dom delovne
organizacije IMPOL, kije postala
tudi mentor. Nepričakovao veliko
zanimanje mladih za judo je na-
rekovalo. da so se preselili v
dvorano TVD Partizan Slovenska
Bistrica. i)a prave blazine in prvim
uspehom nasproti. Njihovi nosilci
pa so bili Franc Pliberšek. da-
našnji trener JK IMPOL, Ivan
Brbre in Adi Greif.
Že prva medklubska srečanja
so vzbudila med Bistričani nepri-
čakovano veliko zanimanje. Med
njimi pa je bilo tudi veliko mladih,
katere so uspehi svojih prijateljev
vzpodbudili, da se tudi sami po-
izkusijo v tej športni zvrsti. To je
prineslo tudi masovnost v ta šport,
saj so že pričeli rasti prvi klubski in
tudi uspehi posameznikov. Svoj
prvi večji klubski uspeh je JK
IMPOL dosegel leta 1968, ko je
osvojil prvo mesto v II. republiški
ligi in kasneje še v L republiški ligi.
Lefa 1970 pa so uspeli v kvalifi-
kacijah za vstop v zvezno ligo, kjer
se merijo v spretnostih z naj-
boljšimi jugoslovanskimi judoisti.
Leta 1970 so osvojili naslov ekip-
nega prvaka Jugoslavije in tako
kronali dolgoletna prizadevanja.
Skromnost in vztrajnost pa
ohranjajo tudi danes kljub veli-
kim uspehom, kijih žanjejo tako v
ekipnem prvenstvu Jugoslavije
kot tudi med posamezniki. Istega
leta so uspehu ekipnega prvaka
dodali še osvojeno prvo mesto v
pokalu klubov Jugoslavije. To pa
je tudi obdobje, ko so se v klubu
kalili bodoči reprezentanti in no-
silci državnega dresa na raznih
mednarodnih tekmovanjih. Med
prvimi sta bila Stanko Topolčnik
in Janez Vidmajer, Slavko Za-
fošnik pa je prinesel v klub prvo
kolajno iz mladinskega prvenstva
Jugoslavije. Ni potrebno posebej
3ovdarjati, da je bil to uspeh
cluba, kijes tem napovedal po-
hod do najvišjih mest tega šf)orta v
Jugoslaviji.
Uspehi prav gotovo ne bi bili
lako veliki, če pri svojem delu ne
bi imeli vse podpore delovne
organizacije IMPOL, veCje
število sposobnih organizatorjev
in dobrega trenerja. Ob tem pa ni
mogoče izpustiti velikih zaslug in
vsestranske podpore gledalcev, to
je bilo nemalokrat tudi odločilno
na poti k uspehom kluba. Če-
prav samo iz klopi za gledalce, so
si mnogi občani danes že pridobili
znanje o judu, pravila pa so jim
zlezla že »pod kožo«. Tako tudi ni
izmišljena trditev, da imajo v
Slovenski Bistrici najboljše in tudi
najbolj številne gledalce, ko je na
sporedu kakšno srečanje v judu.
To ni nobena slučajnost, saj so
judoisti iz vrst neposredne proiz-
vodnje, skromni, družabni, dobri
delavci in vzorni športniki. Judo je
rerastel v pravi delavski šport.
o pa dokazuje tudi podatek, daje
v času dvajsetih let, kolikor klub
deluje na blazinah spoznalo ta
šport prek 1000 mladih, med njimi
tudi ženske.
To je tudi osnovni cilj razvoja
športa in prizadevanj po množič-
nosti vključevanja občanov v te-
lesno kulturo. Da so ob množič-
nosti uspeli vzgojiti veliko število
posameznikov, ki so in še stopajo
tudi na največje stopnice zmago-
valnih uspehov v Jugoslaviji, ne-
malokrat pa tudi izven nje, do-
datno potrjuje, da je delo kluba
pravilno usmerjeno, in da se lahko
tudi v prihodnje nadejajo tako
klubskih uspehov kot tudi
uspehov med posamezniki.
Ni slučaj, da so prav v letu ju-
bilejev in 20. obletnice svojega
dela člani J K IMPOL potrdili z
novim, prav gotovo najvi.šjim
uspehom v preteklem obdobju, z
osvojitvijo 5. pokala klubov Ju-
goslavije. Ker pa so ga tokrat
osvojili že tretjič, bo odslej krasil
njihove, že polne vitrine pokalov,
medalj in drugih odličij ter pri-
znanj, tudi najvišjih vrednosti.
Besedilo in posnetki:
Viktor Horvat
Končano
tekmovanje v plavalnem
mnogoboju
Ob zaključku tekmovalne sezone 1979 seje končalo tudi tekmo-
vanje v mnogoboj u, kjer so plavalci in plavalke v sedmih kolih razbeljeni
po starostnih skupinah nastopali v raznih plavalnih disciolinah (prsno,
kravi, delfin in hrbtno:) na različnih dolžinah v zimskih bazenih. V tem
tekmovanju je sodelovalo 20 članov plavalnega kluba »Toplice« Ptuj, ki
so kljub težkim pgogojem treniranja dosegli zelo dobre rezultate, ob tem
pa z svojimi rezultati dosegali limite za republiška in državna prvenstva.
Z zaključkom tekmovalne sezone, so za barve Ptuja preneftau
nastopati Dorka Šajber, Samo Glavnik in Gregor Kravos, ki so prestopili
v PK Branik-Maribor, kjer se jim nudijo boljši pogoji dela,kar jim UD
PKToplic ni mogel nuditi in zagotoviti glede na nenormalne pogoje
(voda zrak) v domačem bazenu.
Tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: st. pionirji — nastopilo 39
4. mesto Samo Glavnik 5390 točk, 15. Franjo Rozman 3703, 21 Matjaž
Grdina 2904. 22. Zoran Petkovski 2565,23. Goran Ercevič 1937 in Luka
Trbuc 1770 točk. m. pionirji »A« nastopilo 48 5. mesto Gregor Kravos
3807 točk. 21. Odon Planinšek 2480, 26. Dušan Lunder 2094, 31. Mitja
vidovič 1668. ml. pionirji »B« nastopilo 36 16. mesto Borut Petrovič 1851
točk. Med tekmovalkami ie uvrstitev naslednja: st. pionirke nastopilo 16
8. mesto Dorka Sajber 4597 točk. Ml. pionirke »A« nastopilo 3223.
mesto Simona Zupane 3039 točk. 24. Breda Vidovič 2817, 27 Petra Ilec
2426,28. Alenka Žlebnik 2276.29. Nataša Vidovič 2244. m. pionirke »B«
nastopilo 17 11. mesto Iris Zupane 2160 točk, 12. Barbara Bezjak 2119,
14. Majda Meško 1300 točk.
Uspešno nastopanje mladih plavalk in plavalcev v letu 1979 na raznih
tekmovanjih širom naše domovine kot delo kluba in njegovega po-
slanstva pa bo prikazala skupščina PK Toplic Ptuj. kjer bo prav tako
prikazano dovletno delo od ustanovitve tega mladega športnega ko-
lektiva.
anc
14 - ZA RAZVEDRILO
- 10. januar 1980 —
HUMOR
Vsem bralcem humoristične strani želim Se vseh 356 dni v letu 1980
vse najbolj.^ ... Naj vas humor gor drži! Branko
Dvojni PSSST!!
—	Kako morete odpirati oiuio v današnjem časn ener^getske krize?
—	Oprostite tovariš šef, zaradi varčevanja z enei^jo moram
prostor ohladiti na 18 stopinj!
—	Čuj Miha, a ni to kaka pomota, da so asfaltirali cesto od Goriš-
nice do Gajevec?
—	Menda se je ne boš šel zavoljo tega pritožit, Hanza?
Dajmo fantje, splača se vaditi, morda nas za prihodnjega Silvestra
kdo najame za pet milijonov!?
Imate kaj za ocariniti?
— Mislim, da ničesar, tovariš carinik!
ACEV = makedonski na-
rodni heroj, ki ga je bolgar-
ska policija zverinsko ubila v
zaporu	(Mirče,
1915—1943)
AIST = levi pritok Donave v
Avstriji pri Mauthausnu
APlJ = rimski konzul, ki je
zgradil cesto iz Rima v
Capuo
IDUN = v nordijski mitologiji
čuvarica jabolka večne mla-
dosti
IRO = berač iz »Odiseje«
LINK = vrsta ovalne antene
za brezžične zveze
PENTAN = nasičen ogljikov
vodik s petimi atomi ogljika
(C5H12)
SANTOS = starejši brazil-
ski nogometaš (Nilton, rojen
16. maja 1925)
YEROS = rt na severovzho-
du Turčije, ki sega v Črno
morje
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Rosk,
prag, retor, Lara, otore, acil,
Makedonija, bela lilija, eter,
Tina, ro, padalec, GE, Sos-
tro, Aretej, Isaac, patron,
nr^da, Antar, pogrom, hon-
oa, rii^i; '-Vdi. '! uLOr, -c:,
ožina, r^or.^ }ar,, Jš^anon,
Ane. Ank, Aceva.
TEDNIK - 10- januar 1980
OGLASI IN OBJAVE - 15
POGOVOR S FRANCEM KOZELOM, KOMANDIRJEM POSTAJE MILICE V PTUJU
Vse preveč vinjenih voznikov
Leto 1979 je za nami in prav je.
da potegnemo črto tudi pod našo
redno rubriko Črna kronika. Ko-
mandir postaje milice Ptuj Franc
Koželje dogodke na tem podn »čju
takole ocenil:
»Na območju ptujske občine je
bila v letu 1979 varnostna situacija
razmeroma zadovoljiva, če iz-
vzamem področje prometne var-
nosti, ki je nasproti letu 1978
zaskrbljujoče.
Tako v lanskem letu beležimo
viden porast gospodarske krimi-
nalitete. Morda je k temu pripo-
mogla tudi večja intenziteta de-
lavcev milice pri odkrivanju. Ka-
korkoli že, v letu 1979 smo ugo-
tovili kar 96 kaznivih dejanj v
gospodarstvu, ali za 36 več, kot
leta 1977.
Na področju Klasične krimina-
litete (tatvine, telesne poškodbe,
itd.) smo obravnavali 1053 kaz-
nivih dejanj in pn tem ugotovili
rahel padec. Največ tatvin in
drugih kaznivih dejanj smo be-
ležili na področju družbenega in
zasebnega premoženja. Ugotav-
ljamo. da je zlasti na gradbiščih
družbeno premoženje preslabo
zavarovano. Največ takšnih tat-
vin smo zabeležili pri izvajanju
melioracijskih del. kjer je bila vsa
strojna oprema in gradbeni ma-
terial vedno na prostem.
Na področju mladinske krimi-
nalitete smo obravnavali 144
kaznivih dejanj, ki jih je storilo
113 mladoletnikov in 49 otrok.
Sicerje mladinska kriminaliteta v
opadanju, vendar je število vse-
kakor previsoko. Med drugim
smo beležili tudi 116 raznih do-
gtxJkov. med njimi največ delov-
nih nezgod s hudimi telesnimi
poškodbami, ki .so v glavnem na-
stale zaradi slabih varnostnih
ukrepov in neupoštevanja.
Stanje javnega reda in miru je
bilo relativno zadovoljivo. Be-
ležili smo 1066 kršitev in podali
predloge sodniku za prekrške zo-
per 1365 o.seb. ki so storile 1441
prekršek.
Stanje varnosti cestnega pro-
meta je bilo nekoliko slabše kot
leta 78. saj smo na območj u občine
Ptuj beležili 345 prometnih ne-
zgod v katerih so bile osebe po-
škodovane. To je 12 nezgod več,
kot leta 78. V lanskem letu je za
posledicami nezgod umrlo 31
oseb. karje sicer 1 manj kot leta
78. Huje telesno poškodovanih je
bilo lani 112. ali 6 manj, kot leta
78. Lažje telesno poškodovanih
ia je bilo lani 285 ali 32 več, kot
eta 78.
V letu 1979 so miličniki podali
3046 predlogov sodniku za pre-
krške ali 194 manj, kot leta 78.
Zaskrbljujočje podatek, da smo v
lanskem letu ugotovili kar 630
voznikov, ki so vozili pod vplivom
alkohola, v letu 78 pa le 275. Ostali
prekrški so v upadanju. Ugotav-
ljamo tudi, da se v prometu po-
javlja manj neevidentiranih ne-
registriranih vozil, manj je tudi
voznikov koles z motorjem, ki niso
imeli potrdil o znanju cestnopro-
metnih predpisov.
Vsi ti podatki kažejo na to, da
moramo v letu 1980 posvetiti
večjo pozornost vsem tistim, ki se
odločajo za vožnjo pod vplivom
alkohola, saj je bilo tudi veliko
udeležencev v prometnih nezgo-
dah pod vplivom alkohola.— OM
Tudi tej nesreči je botroval alkohol. Bolj, kot videti je bilo
posledice čutiti... (foto: M. Ozmec)
NA PORODNEM ODDELKU PTUJSKE BOLNIŠNICE
PRVA DEKLICA. DEČEK
ŠELE ČETRTI
Kot običajno smo ludi tokrat
prve dni novega leta obiskali po-
rodni oddelek ptujske bolnišnice.
Kmalu smo zvedeli kako je bila
sestavljena dežurna zdravniška
ekipa, ki je skrbela za varen pri-
hod novorojenčkov »na ta svet«
na silvestrov večer in prvi dan le-
tošnjega leta. Dežurni zdravnik je
bil tokrat dr. Ivica Sokolič, v po-
rodni sobi je dežurala babica Ivica
Vajsbaher, v otroški sobi otroška
sestra Nada Kolarič. na oddelku
pa medicinska sestra Josipa Pod-
gajski.
K razgovoru smo povabili
dežurno babico Ivico Vajsbaher,
ki je o porodih v najdaljši noči
povedala:
»Na silvestrov večer smo imeli
precej dela, kar pet porodov je
bilo. Zadnji porod smo imeli ob 22
zvečer. Potem smo si malce
oddahnili, ob polnoči smo celo
nazdravili in pokramljali. Prvi
porod v letu 1980 pa smo imeli šele
1. januarja ob 8.50. Mati Bernarda
Vuzem iz Maclja (33) je rodila
2650 g težko in 48 cm dolgo
hčerko. Drugi porod tega,dne smo
imeli šele popoldne ob 15. uri.
Tudi druga je bila deklica, sicer
nekoliko težja — imela je 3350g in
je bila dolga 52 cm. Rodila pa jo je
22 letna Ptujčanka Justina Zaje.
Tako kot ta dva poroda je tudi
tretji porod 2. januarja ob 5.30
potekal brez posebnosti. Marija
Meznarič (23) iz Botkovec je ro-
dila 36(X) g težko in 56 cm dolgo
hčerko. Prvega dečka smo dobili
šele nekaj ur za tem. Rodila gaje
Koristma Polajzer iz btoperc, tehtal
je 3.450 g, v dolžino pa je meril 50
cm.
Vse matere in njihovi dojenčki,
se počutijo v redu, njihovo zd-
ravstveno stanje je zadovoljivo.
Letos smo sicer začeli bolj
skromno kol lani, ko je imela
dežurna ekipa veliko več dela.
Sicer pa smo imeli na porodnem
oddelku ptujske bolnišnice v letu
1979 kar 1480 porodov, to je za
100 porodov več, kot leta 1978.«
Vsem materam in njihovim
malčkom želimo tako, kot vsem
ostalim v ptujski bolnišnici sreč-
no, zdravo in zadovoljno leto
1980.	M. Ozmec
Srečne matere s svojimi štručkami v rokah. Od leve: Bernarda
Vuzem, Justina Zaje in Marija Meznarič.
Dežurna babica Ivica Vajsba-
her: vse matere in otroci so
zdravi.
K dneh od 24. decembra 1979 do
vključno 7. januarja 1980 so
miličniki postaje milice v Ptuju
posredovali v enajstih prometnih
nesrečah in v enem požaru. V
nesrečah je ena oseba podlegla, 2
osebi sta bili huje, kar 9 pa lažje
telesno poškodovanih. Vzroki
nesreč so bili v glavnem prehitra in
neprevidna vožnja, pretesno prehi-
tevanje in neprevidno prečkanje.
Skupna materialna škoda na
vozilih znaša okoli 337.500 di-
narjev, materialna škoda pri
požaru pa znaša okoli 60.000 din.
Vse kaže, da spet niso zalegla šte-
vilna opozorila voznikom, da bi
vozili previdneje in da bi vožnjo
prilagajali razmeram na cesti.
IZSILIL PREDNOST
Do hude nesreče je prišlo v pone-
deljek 24. decembra 1979 v Gori-
čaku pri Zavrču. Voznik osebnega
avtomobila Branko Zebec iz Lovre-
čana je zapeljal z glavne na stran-
sko cesto v trenutku, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal na kolesu
z motorjem Miroslav Bauman iz
Turškega vrha. Prišlo je do trčenja
v kateri je bil Bauman huje, njegov
sopotnik na kolesu z motorjem
Franc Kelc iz Goričaka pa lažje. Na
vozilih je za okoli 10.000 din mate-
rialne škode.
PODLEGEL ZA POSLEDICAMI
Zelo huda prometna nezgoda se
je zgodila v soboto 29. decembra
1979 na Mariborski cesti v Ptuju.
Voznik osebnega avtomobila Ivan
Serec iz Ormoža je peljal iz smeri
Ptuja proti Hajdini. Na Mariborski
cesti je že nameraval prehiteti
tovorni avtomobil, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal neznan
voznik avtomobila. Serec je zaradi
tega svoje vozilo umaknil nazaj na
desni pas in pri tem trčil v tovorni
avtomobil pred sabo, ki ga je
upravljal voznik Alojz Prelog iz
Stojnc. Pri trčenju je dobil Serec
tako hude poškodbe, da je nasled-
nji dan v mariborski bolnišnici
umrl, v njegovem avtomobilu pa
sta bili lažje poškodovani še dve
osebi. Na vozilih je za okoli 45.000
din materialne škode.
PODRL PEŠA KI NJI IN PO-
BEGNIL
Na .. estrov večer 31. decembra
1979 ob 17.55 je prišlo do nezgode
na magistralni cesti v Budini.
Voznik osebnega avtomobila CE
109-090 Zlatko Bezjak iz Celja je
peljal iz Ptuja proti Borlu. V
Budini je zadel v pešakinji Majdo
Kuhar in Danico Bombek obe iz
Budine. Eno je vrglo na travnik,
eno pa je prevozil, a ni ustavil.
Ugasnil je luči in odpeljal naprej.
Pri ogledu nesreče so miličniki na
srečo našli del avtomobila, na kate-
rem je bila oznaka BMW. Ne bi
imeli težkega dela in voznika bi
kmalu izsledili, če se ne bi naslednji
dan v strahu pred tem sam prijavil
v Varaždinu. Obe pešakinji sta bili
telesno poškodovani.
IZŽREBANI REŠEVALCI NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
EMONA MERKUR PTUJ -
Z VAMI IN ZA VAS
Naslov pomeni tudi pravilno
rešitev novoletne nagradne
križanke, ki pa vam tokrat ni de-
lala posebnih težav. To trdimo
zaradi velikega števila pravilnih
rešitev, ki ste jih poslali do sobote
5. januarja. Pravilnih rešitev je
bilo kar 354, samo 20 je bilo ne-
pravilnih. Iz velikega kupa do-
pisnic s pravilnimi rešitvami je
Marjanček Ostroško v prisotnosti
komisije, ki so jo sestavljali Ar-
nold Pavlinič in Vilko Pešec —
predstavnika Emone Merkurja in
Martin Ozmec, Majda Goznik ter
Jože Bračič — predstavniki za-
voda Radio-Tednik, izvlekel na-
slednje:
5. in 6. nagrado — vsaka pred-
stavlja darilni kupon v vrednosti
100 dinarjev prejmeta Andrej
Pukšič iz Spuhlje 93 in Slavica
Vrbek iz Cirkovc 24. 3. in 4. na-
grado v vrednosti 200 dinarjev
prejmeta Tatjana Kneževič iz
Vodove ulice 7 v Ptuju in Bojan
Mere iz Sovič 12. Drugo nagrado v
obliki darilnega kupona v vred-
nosti 300 dinarjev je žreb namenil
Danici Kolarič iz Muzejskega trga
1 v Ptuju, kupon v vrednosti"5(X)
dinarjev, torej prvo nagrado, pa
Anici Bec iz Senčaka 25. Izžreba-
ne reševalce vabimo, da se
oglasijo na sedežu trgovskega
podjetja Emona Merkur Ptuj v
Murkovi ulici 2. kjer bodo prejeli
zaslužene nagrade. Mi pa srečnim
dobitnikom iskreno čestitamo,
vsem ostalim pa se zahvaljujemo
za sodelovanje.
In ne pozabite, geslo EMONA
MERKUR PTUJ ZVAMI IN ZA
VAS velja tudi v letošnjem letu!
JB
Odločitev je bila v rokah malega Marjančka
Foto: M. Ozmec
Rodile so:
Darinka Knez. Cesta Olge
Meglič 39 — Domena; Irena
Gašparič. Frasova 5 — Natašo;
Marija Ozmec, Osluševci 21 —
Tatjano; Anica Šef, Zg. Hajdina
196 — Sandija; Marija Miko,
Breg 9. Središče — Kristijana;
Neža Toplak, Dragonja vas 4/b
—	Blanko; Marija Vidovič, Dor-
riava 34 — Valentino; Marjarica
Črnko, Krčevina pri Vurberku
14 — Natašo; Katica Kokot,
Drenovec 10 — Valentino; Mar-
jeta Kukec. Spuhlja n. h. —
Mojco in Metko; Marija Petro-
vič. Žabjak 28 — dečka; Andreja
Srečkovič. Rajčeva 4 — Primoža;
Ana Zemljak. Dravinjski vrh 10
—	deklico; Edita Babič, Arhitek-
ta Novaka 19 — Edito; Marija
Kovačec. Zamušani 43 — dekli-
co; Marija Cvetko, Brstje 23 —
Gabrijelo; Marija Pignar. Lanco-
va vas 89/a — deklico; Zdenka
Donaj. Mezgovci 3/c — Boštja-
na; Majda Simonič, Janežovski
vrh 48 — Borisa; Olga Jaušovec,
Skorba 48 — deklico; Zofija
Rugani. Mestni vrh 61 — dekli-
co; Anica Horvat. Stojnci 55 —
deklico; Jožica Krajnc, Gajevci
33 — dečka; Anica Zavec, La-
honci 10 — dečka;.
Poroke:
Vladimir Geč, Zamušani 31 in
Ana Šoštarič, Brezovci 5; Marko
Tome. Maribor. Partizanska 59
in Breda Eilec. Maribor, Berne-
karjeva 3; Franc Brec, Gruškovec
27 in Terezija Žuran. Gruškovec
27; Jože Vidovič. Loka 27 in Ana
Vratič. Hajdoše 81; Anton Slana.
Vitomarci 38 in Zdenka Kocu-
van. Vitomarci 38; Stojan Božič,
Krčevina pri Vurberku 94 in
Marija Šešerko, Krčevina pri
Vurberku 94; Jožef Pihler, Bezja-
kova 8 in Jelka Martinčič. Pod-
vinci 125; Anton_ Arnečič, Gra-
di.šča 135 in Ana Žuran. Cirkula-
ne 89; Ivan Arnečič, Gradišča
135 in Silva Peteršič. Gradišča
135; Janko Pukšič. Kicar 31 in
Marica Krajnčič, Kicar 31; Ro-
man Sitzenfrei, Ormoška 2 in
Bojana Mere. Raičeva 7; Stanko
Šmigoc. Kukava 25 in Angela
Žmauc. Zagorci 59; Franc Trafe-
la. Sp. Gruškovje 4 in Nada
Mere. Strmec pri Leskovcu 51;
Jožef Vrečko. Lešje 4 in Jožica
Bračič. Vrh loga 47; Zvonko Stre-
lec, Prvenci 21 in Olga Roškar.
Prvenci 26; Srečko Podgoršek,
Sedlašek 47 in Dragica Milošič,
Sedlašek 47; Franc Ciglar, Ga-
bernik 37 in Emilija Kolarič,
Kukava 28; Stanislav Mohorko,
Grdina 10 in Verona Fideršek,
Grdina 36; Ferdinand Jus, Jir-
šovci 57 in Marija Grabar, Jir-
šovci 57; Franc Kovačec, Potrče-
va 18 in Majda Srabotnik, Petro-
vče 120; Franc Turiišek, Gerečja
vas 41 in Silva Veršič, Spuhlja
117; Janez Bračko, Miklavž na
Dr. Dolju, Na gomili 9 in Marjan-
ca Sprah, Slovenja vas 61; Stan-
ko Plohi, Bukovci 79 in Slava
Mlakar, Spuhlja 20; Peter Vese-
njak. Turški vrh 1 in Irena
Pungračič, Turški vrh I; Janez
Majerič, Moškanjci 23 in Milena
Firbas, Moškanjci 9; Franc
Krajnc, Sp. Hajdina 109 in Neža
Čeh, Sp. Hajdina 109; Branko
Arnuš, Tibolci 13 in Sonja Go-
lob. Tibolci 57; Ludvik Bedrač,
Pobrežje 99 in Marija Osenjak
Draženci 77; Branko Kramber-
ger. Grajena 3 in Majda Vogrin,
Ul. 14. d. 54, Rogaška Slatina;
Marjan Kolarič, Kokolajnščak
24 in Frančiška Plohi, Senčak pri
Juršincih 32.
Umrli so:
Franc Kajzersberger, Mestni
vrh 88, roj. 1908. umrl 24. decem-
bra 1979; Ivana Trunk, Formin
27. roj. 1902, umrla 25. decembra
1979; Marija Fuks, Župečja vas
40, roj. 1901. umrla 26. decembra
1979; Alojz Štampar, Kog 35, roj.
1913, umrl 26. decembra 1979;
Andrej Mlakar, Paradiž 57, roj.
1921. umrl 26. decembra 1979;
Matevž Novak, Videm 39, roj.
1913. umrl 29. decembra 1979;
Cecilija Peklar, Videm 21, roj.
1903. umrla 29. decembra 1979;
Uršula Korpar, Kicar 50, roj.
1905 umrla 25. decembra 1979;
Neža Toplak. Podvinci 46/a, roj.
1910. umrla 1. januarja 1980;
Anton Šeruga. Kicar 101, roj.
1906. umrl 1. januarja 1980, Blaž
Cafuta. Zg. Hajdina 11/c, roj.
.1905. umrl 1. januarja 1980;
Jožef Pavkovič, Ul. B. Kraigherja
11. roj. 1917, umrl 3. januarja
1980.
Tomm
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost flADlG-TEDNI K
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt-
ni predal 99. Ureja uredniški
kolegij, ki ga sestavljajo vsi no-
vinarji zavoda, direktor in glavni
urednik MIHAEL GOBEC, odgo-
vorni urednik FRANC FIDER-
ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN
PUŠNIK. Uredništvo in uprava
Radio-Tednik, telefon (062) 771-
261 in 771-226. Celoletna na-
ročnina znaša 250 dinarjev, za
tujino 350 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska CGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa pro-
izvodov.
BOGDANA NAMESTNIK	BOGDANA NAMESTNIK
FOTOGRAFIJA MESECA
Na prvem natečaju v letošnjem letu so sodelovali štirje avtorji z 12. fotografijami.
Za najboljšo je bila proglašena fotografija Miša Koltaka Navzgor. V januarju smo
izbirali tudi Diapozitiv meseca, na katerem je sodelovalo 5 avtorjev s 50 diapozitivi. Prvo
mesto je zasedel Matjaž Cenčič.	fKK
Drevo
Sanjarij je panj,
da je drevo,
sončno drevo,
ki se mu skozi zeleno uho
pretakajo daljine
in ga krila ptičje pesmi
dvigajo vse više, više
in pod kožo ustrojeno
mu rajajo jasnine.
Sanjaril je, sanjaril panj.
Nekega sončnega prihoda
je sedel nanj,
iz vetra in rasti zgneten,
iskalec, mlad zanesenjak;
gol kot luč, ves tak
kot nebesa poosad,
ki v njej se dalje stikajo.
Ves tak.
In se je vnel sanjarsk i panj
do naj razkošnejše slasti,
in v sebi čutil je nebo,
in je zaklical, poln moči:
Drevo, drevo, spet sem drevo!
DRAGO SELINŠEK
Krajec
Bežno slutim,
ko vzkipi.
Nežno čutim,
ko ga ni.
Zelja
umetnikova
Iti vzravnan mimo vojno glasov —
kot bukev skoz prerivajoče se grmovje;
kot luč skoz gozd razvejanih mrakQv;
in mimo ravni skuštrano hribovje;
in prek slepote razsvetljen pogled;
kot jedri klas skoz mrtvo, prazno klasje;
in mimo zimo vigredi lesket;
in zlati les skoz motno črnolasje.. .
Iti vzravnan mimo vojne glasov;
iti v tišino: iti domov!
DRAGO SELINŠEK
Oaza
Daleč.
Oh lesketu vode,
se ženem,
se denem
v žuborečo tišino,
kakor smaragd
v sončno oblego.
In prašno
le slutim
gomilo sivine,
nedaleč
za seboj.
BOGDANA NAMESTNIK
Ko on
na meni
Ko on na meni se razvalovi,
jaz mislim, da je val morja,
ki mi naplavlja v šumno kri
najglobljo globokost sveta.
Na steni senca medeni
in peni se in plapola —
in vem, da v senci iz strasti
svet se začne in se konča.
In vem, da rudniki so tam,
kjer on globoko vame vre;
kjer božam ga: Ne, nisi sam!
kjer se oko z očesom spne.
In vem, da cela sem takrat,
ko me objemi dograde;
in v žaru čutim, da ni vrat,
ni vrat, ki v dvojnost nas zdele!
DRAGO SELINŠEK
Kuren-
tovo
Se gmajna
razlega,
v belo
se pase,
do plota
vasi.
Od lese,
do lese,
do slame
kapi.
Se orje,
se seje,
v ples se vrti,
se kurent
v pomlad
podi.
ERIKA ZUPANČIČ
Neznancu
Kdo si?
Od kod prihajaš?
Plaho se mi približuješ,
še spoznati me ne utegneš,
se že oddaljuješ
Kdo si?
Kam odhajaš?
DRAGO SELINŠEK
DomaČi kruh
Čvrste so vrste,
sive visoke,
so dnevi,
so prsti,
V noči
mogočni,
zvabi mu tuje
domače
v srce
in gre.
BOGDANA NAMESTNIK
Krik sveta
šla sta skozi temnomodri dan —
tam robida gnala sto je muk;
šla sta, počenila v dlan je dlan —
a bili sta severnik in jug.
Šla sta, skozi blodnjo svojo šla:
ona skozenj, on skoz njo je šel
kakor bakla skozi golt voda —
z njima karavanil je pekel.
In sem gledala ta marš gorja,
in čutila sem, da me lovi,
in sem izstrelila krik sveta:
kdaj se ona v njem, on v njej zgodi?
Spomin
na slikarja
Uredniški odbor Domače rasti se je odločil, da v le-
tošnjem letu posveti nekaj pozornosti akademskemu sli-
karju Janu Oeltjenu. Pobudo za to je dal naš sodelavec
Alfred Bedrač, ki v svojem domu čuva veliko in dragoceno
zapuščino ptujskega slikarja, ki se je največ ukvarjal z
lesorezi. V avgustu se bomo spominjali lOO^letnice njego-
vega rojstva, takrat bomo tudi nekaj več besedi prispevali
njegovemu ustvarjalnemu in umetniškemu delu.
Slikar je največ delal in ustvarjal v Vareji v Halozah in
v Ptuju. Danes objavljamo prvi dve deli iz njegovega
bogatega umetniškega opusa.
Ona in on I
2 - LITERARNA PRILOGATEDNIKA
31. januar 1980
IVAN CIMERMAN
NAIVCI
SO MED NAMI
Mučenik višjih srenj sedi pred
mano, slikar—naivec. Petnajst let
že kleše svoj obraz s čopičem in
dletom.
,,Vrabci se družijo v jate, da bi
izgledali kot oblak, orli letijo sami,
da ne bi zatemnili neba!" ugotavlja
o svojem poslanstvu, ko greva ob
bistrem potoku, kjer se igrajo
postrvi. Ves dan že uživam
gostoljubje tega nepriznanega
čarovnika barv. Osupnil sem nad
baročno opremljeno dnevno sobo,
z rahlim nadihom povojnega
Slovenijalesa — dediščino rodov,
veleposestnikov in gostilničarjev, z
malce robustnosti. Kamor mi je
zašel pogled — povsod sem videl
umetnije Janeza Resbariusa iz 17.
stoletja, ki je izskrebljal orlovska
krila nad tremi Evinimi hčerkami,
zglajenimi brez grč.
Moj gostitelj puha svetniške
kolobarje dima, vsak se izogne
njegovi glavi. V veliki češki buči je
križkraž nametana vojska cigaret-
nih zavojčkov: DUNHILL, AS-
TOR, JOHN PLAVER SPECIAL,
MARLLBORO, WINSTON—
dolgi tenki ZODIAK s filtrom...
Zaman v stekleni ječi iščem naše re-
ke Dravo, Zeto, Moravo ali Drino.
V druga usta tečejo, skromnejša.
Povsod visijo njegove slike.
Rjavo ■ obdobje je njegov višek,
sestop na zemljo. ,,Provincijski
maler," mi rekajo. ,,Vi ne slutite
stike in čustva med to preprosto
srenjo, ki me navdihuje in preganja
obenem, ko gradi hiše, kupuje
avtomobile, na toplem treplja svoje
zavaljene ženičke in zadovoljuje
svoje nižje nagone!"
Sogovornik, zlata duša, natoči
krepak požirek viskija iz umetniško
oblikovane steklenice z etiketo
OLD POTENTILLA BOY.
,,Krvavim svoje barve! Iz svojih
najtišjih globin trgam te svetove in
jih v divjih agonijah sporočam lju-
dem..."
,,Kako pa prodajaš ta svoja
krvavenja?"
,,Ne sodim v skupino 99, ki ima
svoje kritike, svoje menažerje,
svoje galerije, ki jih prodajajo kot
banane po vsem svetu. Tudi jaz bi
rabil svojega tržiščnika, da bi
prodrl na tržišče!"
Osupnem. Veliki duh, ni da bi
dvomil! Svetovja in obdobja drve
mimo njega, on pa se v nič izteka.
,,Zav/.el se bom zate. V samem
srcu Ljubljane boš razstavljal,
nasproti uradnega hrama umetno-
sti, sem v brk. To sicer ni sveti
hram umetnosti, pač pa galerija za
prikazovanje svetovljanskega utri-
pa sveta. Prav?"
Zažari. Pristane! In že naskočim
STANISLA VKOŠTRIC
Melanholična
otipavanja
Oskrunjene krošnje majavih dreves,
čez čas hladne spoznave jeseni,
kjer drgetajo obupani kriki
sredi planjave posekani brez.
S primesjo zagorelih zaznav
bleščijo se ploskve belkaste kože,
otrli lasje predolge so kodre,
dekle zaživelo je lastno pomlad.
Veje štrleče v obborje smrti,
ne, ne smete mi pasti breze prijetne!
Pred zimo smo zmeraj potrti...
Bolj si še zala deklica ljubljena,
krasnejša, lepša kakor nekoč,
kje si, kam greš, da žalostno tavam ?
VIDA HORVAT
TI
Sama, popolnoma sama sem.
Na vsem svetu imam edino tebe, ki
prideš vedno, kadar te po-
trebujem. Nobenih besed ni po-
trebnih, le kretnja roke in že si ob
meni. Brez pozdrava, brez prošnje,
velikokrat tudi brez uvoda začneš
pripovedovati.
Nič mi ne zamolčiš, govoriš mi o
vseh tegobah mater, med katerimi
je mogoče tudi moja mama, go-
voriš o očetih, naslikaš mi brate in
sestre, da so mi blizu, kot da bi bili
moji. Govoriš mi o vseh strahotah j
vojne, o lakoti, ki mori človeštvo,
na drugi strani pa o neizmernem
bogastvu, o razsipništvu, o poletih
na luno, o najnovejših športnih
dogodkih...
Do mene prinašaš skrivnostno
mrmranje valov, s teboj so od-
peljem na odprto morje, od daleč
opazujem križarske vojne,
usmerjam podmornice, uničujem
sovražne ladje, boriš se zoper
diskriminacije, nato pa se zopet
sprehajam po parku ob reki,
omamlja me njegova bližina,
plašno mu sežem v roko in sem vsa
presrečna, kadar mi jo stisne.
Tekava po travi, nabirava cvetice,
šepetava nežne besede, prisegava
si,"da bova vedno skupaj.
Ko mi je najlepše, pogledam
skozi okno, in ti nehaš pri-
povedovati. Šele takrat se zavem,
kako sem v resnici sama,
izgubljena med tisočglavo
množico. Tedaj še močneje
začutim, da te potrebujem. In
kot da bi me hotela potolažiti,
zopet začneš pripovedovati. Tvoja
pripoved je tako živa, da razločno
vidim očeta, ki ga sicer ni več, a
me prime za roko, stisne me k sebt
in zopet sem njegova pupi kot
takrat, ko je še poln življenja in
načrtov bil med nami, a nam ga je
zla usoda iztrgala.
Nadalje mi govoriš o bratih in
sestrah, ki jih v resnici nikoli
nisem imela, a se sedaj igram z
njimi, zopet sem del vesele družbe,
zopet se znam smejati, zopet ...
Iz oči mi kane solza sreče. Pade
naravnost nate, a se ne jeziš, saj si
resnično dobra, ti edina moja pri-
jateljica — knjiga.
STANISLAV KOŠTRIC
Rodovi
Ljudje smo le z vodo
prevlečene sence,
tihi in skromni,
bohotni in zlobni,
za nekoga ubiti,
sploh neobstoječi,
v seznam gorke smrti
zapisani,
z usodo nas starcev
izbrisani.
Že zdavnaj so nus zagrebli,
sedaj le obstaja počrneli nagrobnik
pred obzorjem navdušenega
razpoloženja:'
„ Tam daleč so se fantje sešli
z dekleti
in jih slastno objeli... "
STA NISLA V KOŠTRIC
Dekle
Lasje se spuščajo čez gladko kožo,
neopazno so zakrili ves obraz,
zatemnjen pod brado je ostal okras,
kodri zdrknili na hrbta so goloto.
Kavbojke na oblinah lepih nog in
zaplale prsi dokaj so sproščeno,
lahno pripete ob možatost trdo
uživaje kot podlosti spomin.
,,Na ulice umazanega mesta
zopet grem... Ob njem samo hoteti
in živeti, četudi zali moj nasmeh
nikoli ni iskren, ker ovira me
obleka, da bi se predala mu povsem,
jaz, dekle brez vsake sramežljivosti..
šefa galerije, da da prostor
umetniški duši, ki bi rada izkričala
svoje stiske, ki so hkrati takorekoč
vesoljnočloveške.
Ob pozni večerni uri naskočim
akademskega slikarja, ki na višji
ravni krvavi višje svetove. ,,Pripo-
roči mi umetnostnega kritika, ki bi
bil voljan napisati uvodno besedo
ob otvoritvi razstave. Ali bi to lah-
ko storil Peter Treščič? Ali ...
hm ... ali je kaj izgledov, da bi
sprejeli tega slikarja medse?"
Srdito me pogleda in strele iz oči
imajo moč rakete desetih megato-
nov:
,,Ste zblazneli, vi šarlatani,
kritizerji, zbiralci in trgovci!
Koliko pa ti bo dala ta osamljena
provincijska duša za tvoj aranž-
man? Na cesto nas boste spravili s
poplavo tega cenenega kiča! 370
nas je, akademskih, in odslej bomo
sprejemali v svoje vrste samo
izjemne genije, ki mečejo svet s
tečajev. Naivci pa si naj iščejo
socialno varnost in članstvo med
naivnimi. Mi nismo rdeči križ!"
,,Kar je veliko, žari, kar je
majhno, kriči!" rečem dostojan-
stveno in grem. Sežem v šop kritik,
ki so jih napisali o mojem slikarju
n-ii\Tii VritiH ki imain tudi
diplome, pa nimajo rezervirnega
prostora v časopisju. Pozorno jih
preberem, prespim, dopolnim in
zavržem. in v naivnem snu se mi
rojevajo asociacije in medsvetovni
in nadsvetovi. Nato zapišem:
,,Zahoče se erupciji čisto pre-
prosto samouresničenje. Ciste
oblike pozna Etna in Krakatao,
oba živa vulkana na Zemlji.
Odkrite, samostojne barve,
meniška samoodpoved, nedo-
mišljena antianalogija orgaičnih
prepletov, nekje na razžarjeni rjuhi
neba nas... Ko se pogovarjata
Atlantik in Pacifik, jima lahko
prisluhnejo samo zvezde... Tu je
ženskost napeta na trubadurske
strune, magma teži k svojemu
smislu, da bi se iz brezimnosti
dvignila k akvarelni besedi."
V dvoranico se je natrlo ljudi.
Dva glasbenika, dva književnika,
en skladatelj in dva trije poklicni —
iz radovednosti, iz zvišene
prizanesljivosti do akademsko
neizbrušene jecljave govorice.
Ogovorim prisotne in razžarim
tlečo žerjavico. Besede književ-
nikov padajo v sveže pognojeno
prst, z odprtimi usti čakajo ljudje
na naivno razodetje. Iz instrumen-
tov se vprašljivem ognjemetu
usipajo ^.icludiji, koščki simfonij,
pod stropom se ujamejo suite z
madrigali. Klarinet spevno
pritrkava. Predstavim še sklada-
telja, ki živi v senci in ni naiven,
diplomo ima, komponira in na
evropskih odrih gostuje, v nobeni
enciklopediji pa ga še ni, ker gre
pred svojim časom in piše himne
samo zase.
In pojo besede obeh književni-
kov, ki sta v vseh slovenskih
enciklopedijah in brez njiju ne
mine predavanje o ,,predhodnikih
neokostruktivizma, s posebnim
ozirom na konkretne elemente
poetičnih podob" med njunimi
stavki — kot se izražajo akademiki
o njiju.
Ustavljajo se gospodinje, ki
nosijo v cekarjih zeljnate glave, ki
so jih tako ra'di slikali naivci iz
Hlebinjske šole. Ustavi se poštar,
ki ga je tako rad upodabljal slavni
slikar iz skupine 99. Zastane korak
skoraj vsakemu državljanu, ki je
imel tisti dan oči do ušesa.
Umetnik, moj provincijski umet-
nik, ki leti sam kot orel, in nosi v
kletki svoje duše ujete velike reči,
že sklepa prve pogodbe, zapisuje si
naslove, govori o cenah slik, ki
nobena ne ždi pod milijonom,
šviga—švaga med tosti in je kot
riba v vodi.
In nenadoma se zazdim sam sebi
naiven. Deset dni sem krvavel
petnajst stavkov, da bi označil z
najglobljo besedo te vulkanizme iz
Etne in Krakataovih največjih
vulkanov na svetu, za honorar pa si
bom kupil trimske copate.
Pridne roke
(posnetek Ivo dani)
ERIKA
ZUPANCIC
Ne moreš verjeti resnici, če je nikoli ne slisiš
(4. nadaljevanje)
Zvezdana obriše solze. Sede h
Karmen. Pogleda me žalostno.
Mirno pripoveduje naprej. Vživela
sem se v njeno življenje, ki je
prepojeno s strahom in z občut-
kom, da ni koristna ne doma ne v
šoli. Kdo jo bo znal prepričati o
nasprotnem?
Vrata tajništva počasi odpre
Hrastova, še bolj počasi stopi
Zvezdana če? prag. Nehote se
obrne na hodnik, a jo Hrastova
prime za roko in jo potegne nazaj v
prostor. Sele sedaj zagleda pred
seboj ravnatelja, učitelja sloven-
ščine. Vsa odrevenela čaka kot
obtoženka na zaslišanje in sodniko-
vo sodbo. Nihče še ni spregovoril,
Zvezdana razmišlja: ,,Zakaj, zakaj
nisva sami? Pred tolikimi ljudmi ji
ne morem zaupati. Nočem, da vsi
vedo o meni. Tudi razumeli me ne
bi tako kot zna razredničarka
Morala bi biti z njo sama, drugače
me bo od napetosti konec."
Zdrzne se, ko zasliši skozi
tančico svojih misli, osoren glas
ravnatelja.
,,Ti si za nas težak problem, za
mater še težji. Osnovno šolo moraš
končati, če hočeš priti do poklica,
ki si ga želiš. Kdaj misliš to spozna-
ti? Ne zanašaj se več na mamo,
lenobe ne bo podpirala celo življe-
nje. Ti ji krajšaš življenje. Se
zavedaš tega? Umrla bo prej, pre-
den bo njen čas. Samo ti boš kriva
njene smrti. Tudi denar ji kradeš,
tako težko prislužen denar ji
kradeš, s tem ko se ne učiš. Mi
vemo, poznamo te, bistra si, preveč
bistra, le učiti se nočeš. Ne, ti se
nočeš učiti."
Zvezdana ga preplašeno posluša.
Solze se ji nabirajo v očeh. Bori se z
njimi, noče jokati, noče da bi videli
solze tisti, ki so krivični. Napetost v
njej se je povečala. Poslednje moči
nabira. Vzdržati hoče, vzdržati
molče in brez jokanja. Ne sliši več
nikogar, čeprav ravnatelj še govori.
V njej odmevajo stavki: Ti boš
kriva prezgodnje materine smrti,
smrti, smrti...; denar ji kradeš,
kradeš, kradeš; ubiiijaaaaaaš...!
Zakriči:
,,Molčite!" Njen glas jo vrne v
tajništvo in spet se zave, kje je, in
kaj se dogaja. Strese se kot da hoče
stresti s sebe te grozne obtožbe, ki
padajo nanjo kot toča in načenjajo
že krhko zdravje.
Zravna se, dvigne glavo, gleda
ravnatelja in nadaljuje:
,,Vi govorite o življenju. O
katerem? O mojem ali o vašem? Ali
pa govorite tožbe moje matere?
Ona ni bila nikoli zadovoljna z
nami.
Ste bili lačni kruha? Ne. Vi veste
kako se počutiš, ko nosiš ponošene
zakrpane cape? Vi veste kako se
počuti številna družina v vlažni,
tesni in neogrevani sobici? Na
življenje gledate enostransko.
Življenje nima samo enega obraza,
prav toliko jih je kot je nas. In vsak
izmed nas živi svoje življenje.
Ljubezen, ki jo vsakdo potrebu-
je, vam je tuja. Če bi jo poznali, me
ne bi obtoževali zločina in kraje.
Bili bi razumevajoči.
Ne poznam materine ljubezni,
mama mi je ni znala dati.
Predstavljati si pa jo znam. Nimam
očeta. Pogrešam ga. Mogoče bi mi
on dal očetovo ljubezen in materi-
no hkrati. Mogoče bi me bolje
razumel kot vi, ki imate v glavi
polno znanja iz knjig. Teorije pa ne
znate vskladiti s prakso.
Samo otroci so vsega svojega
neuspeha krivi, vzgojitelji so pa
njihove večne žrtve. Podarjeno
nam je bilo življenje, zakaj nam ni
podarjena še ljubezen? Izražena bi
lahko bila v vaših spodbudnih
besedah, v razumevanju in v
potrpežljivosti. Počutili bi se
varnejši ob spoznanju, da nekaj
pomenimo, da nekaj zmoremo tudi
v očeh odraslih. Toliko truda vloži-
mo, pa ni nikoli opažen. Z večnim
nezadovoljstvom nam jemljete
voljo in pogum, potem se pa
čudite, da ne uspevamo. Zakaj še
vedno kričite name tovariš ravna-
telj? Bodite vzgledni z mirnostjo.
Dokažite nam že enkrat, da smo
ljudje, da imamo razum, da znamo
reševati probleme mirno."
Ravnatelj, ki je hotel Zvezdano
večkrat prekiniti, se končno oglasi.
Ves hripav od kričanja in v obraz
od jeze rdeč, zamahne z roko proti
Zvezdani. Hoče jo udariti, a
Hrastova stopi med njiju, tako da
dobi klofuto ona.
Ogorčeno vpije:
• ,,Ste slišali, ste slišali, očeta'
pogreša, očetove ljubezni nima.
Tvoj oče je bil pijanec in je surovo
pretepal mamo. Hotel jo je tudi
ubiti," in krili z rokami okrog sebe,
.se obrača zdaj k Hrastovi, zdaj k
učitelju slovenščine, le tajnice ne
opazi, ker sedi za pisalno mizo,
slednjič se besno vrne k Zvezdani,
,,in ti ga pogrešaš?"
Zvezdana ne premakne oči, gleda
ga divje.
,,Vi o mojem mrtvem očetu ne
boste grdo govorili, ne, ne bom vas
več poslušala. Ne pozabite, da
očeta pogrešam, zdaj bolj kot
kdajkoli prej, da prav ta hip."
Vrata pisarne s treskom zapre za
seboj in glasno zajoče. Na hodniku
jo čaka Karmen.
,,Zvezdana, Zvezdana, počakaj
me prosim! Kaj se je zgodilo?"
Obupana kliče svojo prijateljico.
Zvezdana je ni videla, ne slišala.
Noge so ji klecnile, zgrabi se za
ograjo in obsedi v sredini stopnic
med pritličjem in prvim nadstrop-
jem. Zdaj več ne joče, le hlipa,
hlipa in imaš občutek kot da ji
primanjkuje zraka.
Zvoni. Odmor. Otroci se vsujejo
na stopnišče in obkrožijo deklici.
,,Zakaj joka?" sprašujejo. Zvez-
dana se ne gane. Karmen stoji pred
njo, varuje jo pred zvedavostjo
otrok. Pride Hrastova, se prerine
skozi gručo in ukaže:
,,Karmen takoj v razred! Me
slišiš? Kaj ti pravim? V razred!"
Otroci se razbeže kot da je njim
zapovedano in ne Karmen. Ona pa
ostane ob svoji prijateljici kot daje
prikovana na stopnici. Ni se
zganila, ni spregovorila, le Hrasto-
vo gleda; ne more verjeti, da je to
njuna razredničarka, vsa je drugač-
na, take ni poznala. Zvezdana za
njo onemoglo hlipa. Pridružijo se
še ravnatelj, učitelj slovenščine in
njuna sošolka Stanka.
Učitelj slovenščine se obrne k
Stanki.
,,Prinesi vode! Polili jo bomo.
Boste videli kako hitro bo vstala.
Ko jo bo oplazila hladna voda, bo v
trenutku na nogah in nesle jo bodo,
ko veter suho listje v jeseni," s
posmehom ugotavlja.
,,Ne, ne bom vam dovolila, ne
boste jo polil", se odločno oglasi
Karmen. ,,Kako ste lahko tako
brezsrčni vi, ki nas učite, da mora-
mo biti dobri in tovariški med
seboj. Je to za vas tovariško?"
Karmin glas zbudi Zvezdano iz
blodenj!
,,Karmen, pusti jim veselje. Na
razpolago sem jim. Naj me poliva-
jo, koliko jim je volja. Naj se
zabavajo. Vseeno mi je, četudi bi
me hoteli ubiti."
Stanka je že z vedrom vode
tukaj. Takrat pa Karmen dobesed-
no pobesni. Njena divja narava je
končno prišla do izraza.
,,Stanka, beži, beži s to vodo.
Kaj čakaš? Ce mi ne izgineš z njo,
boš mokra." Njene črne oči se
zapičijo v Stanko, roke srdito
stegne proti vedru. Ze jo hoče
zagrabiti, a Stanka prestrašena
odskoči, se spotakne in skoraj pade
po stopnicah. Že beži navzdol proti
šolski kuhinji. Voda pljuska iz
vedra in ji premoči copate. Sele
sedaj opazi Karmen, da ni več ni-
kogar razen Zvezdane. Pomaga ji
vstati. Vsa zaskrbljena jo opazuje,
ko stopata navzdol proti vežnemu
hodniku. Zvezdanine noge so spet
odrevenele. Morala je sesti na klop
ob steni. Karmen pa stoji ob svoji
psihično izčrpani prijateljici, želi ji
pomagati, pa ne ve kako.
Nadaljevanje prihodnjič
TEDNIK -31. januar 1980
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
21. nadaljevanje
Oče gaje posfušai, se zamislil m ni ga prav
razumel. Je samo prikimal. Medtem seje ko-
čija ustavila na domačem, belo oprodenem
dvori.i^ču. Najbolj prisrčen pozdrav velja ma-
teri. Tako je objel tudi Aleš svojo mater. S
sestrama se je pozdravil ljubko in veselo, z
njima bo srečavanje še trajalo dolgo potem, ko
bo mater že zdavnaj zagrnila gomila.
Kakor vedno, kadar je prihajal sin Aleš, je
bila miza bogato pogrnjena. Kako ne bi, saj
vsaka mati gleda v svojem sinu mnogo mnogo
-več, kot pa samo obisk ljubega gosta. Ce je
edinec, pa sploh ni primerjave.
Po prisrčnem srečanju in kratkem pomen-
ku. kakor je običajno po daljši odsotnosti, so se
pogovorili še o teh in onih podrobnostih.
Predvsem o izpitih, ki jih je Aleš opravil po
zadnjih počitnicah. Vsi so bili veseli. Oče
Martin je ponosno prižgal svojo čedro.
Kadar je bil posebno razigrane volje, seje
poigraval s prsti na okraskih, ki sta bila sple-
tena iz zelenih nitk in obešena na vijugavi
cevki iz višnjevine na stari že močno osmojeni
pipi. Pozorno je prisluhnil sinu, kako je pri-
povedoval o izpitih, življenju v velikem mestu
ob Savi in s posebno vnemo je dopolnil novosti
narodnopolitične razgibanosti, kije v velikem
zamahu razplamtevala misli visokošolske
mladine. Svoboda in zopet svoboda, ne samo
na tleh enklavirane univerze, temveč svoboda
povsod brez izjeme, za celi narod. Tako seje
glasila parola. Mladina ne prenese nasilja.
Prikrito in plačano vsiljevanje ji je še bolj
zoprno. Je nekako tako, kakor če bi namešal
mnogo vrst najslajših bonbonov in jih nasipal
v globoko skledo. Mladi brskajo in si izbirajo
tiste, ki so skriti nekje pri dnu, samo da imajo
občutek, da so izbrali svobodo. Svoboda je
dobrina in sreča, kije nič ne more zamenja-
ti .. .
V hrvaškem univerzitetnem središču so
Strosmajerjeve ideje pognale globoke kore-
nine. Ljudevita Gaja misli so razorale in
oplodile narodne ledine in pesnitve Stanka
Vraza, največjega slovenskega Jugoslovana,
so s svojimi heinejevskimi strunami spletale
klasje in besede dveh narodov ene matere v
enoten snop. Na slovenskem Parnasu pa je
rasel pesnik velikan in filozof in s svojo
Zdravico dvigal tlačane iz pepelnega dne v
Gregorčičevo vstajenje . . .
Akademska mladina tistih dni je bila za-
poslena poleg strokovnega študija tudi še z
vedno bolj se prebujajočo narodno zavestjo.
Razen redkih narodnih odpadnikovje bil vsak
univerzitetni študent aktiven znanilec in po-
speševalec narodnega prebujenja. Pri vseh
prireditvah, tudi po bolj odmaknjenih krajih,
so bili glavni pobudniki.. .
Vsaka doba ima svoje ideale. Za konec
našega stoletja dviga glavo zatirani koroški
Slovenec onstran Karavank. Tam živi mnoga
stoletja avtohton, nekoč svoboden in samo-
stojen in tak hoče in mora zopet vstati. Potuj-
čena imena in renegatstvo ne morejo in ne
' smejo zadušiti slovenske krvi, ki se pretaka
po sleherni žili ondotnega naroda.
Nihče ne bo mogel zadržati zagona na-
rodne mladine, ko se bo na obeh straneh
Karavank prebudila in oprijela tega ideala.
Nočemo krivice sosedom. Hočemo popraviti
krivico, storjeno našemu narodu in povrniti
pravice tudi tistim, ki se morda ne zavedajo
več, da so jih zgubili. Ni nečastno! Nasprot-
no, častno je biti člen malega naroda. Vstaje-
nje je nasprotnost od smrti! . .
Tudi Aleš je bil pristaš narodnobudnih
struj svojega časa in je vselej, kadarkoli in
kjerkoli seje ponudila prilika, govoril v prid
ognjevitim idejam in je spodbujal vsevprek,
sorodnike in znance.
Doma je izkoristil vsako priliko, da je
netil narodno zavednost. Še najbolj mu je
prisluhnila mati, pa tudi obe sestri. Oče je
hodil preudarno nekje po sredi. Že po svojem
rodu je bil trdna korenina. Predan svojemu
narodu, čeprav je služil avstrijskim cesarjem.
Bilje ugleden tržan in prvi med občinski-
mi možmi. Njegov glas je bil enakovreden
županovemu. Imel je odločilno besedo tudi v
šolskem in posojilničnem odboru, bil je s
svojim vloženim premoženjem najmočnejši
delničar kmečke hranilnice. Njegova razgle-
danost je presegala vsakdanje dogodke in je
bila usmerjena nekako po sredi med idejami
tedanjega časa in gospodarsko stvarnostjo.
Njegovo mesto ni bilo nikdar med izkore-
ninjeni, vedno neomajen, nikakor neprera-
čunljivo zanesenjaški. Zato je bila njegova
beseda tehtna in je mnogo pomenila daleč
naokoli. Vselej in povsod, kadarkoli so kje
potrebovali tehten premislek, pa naj je šlo za
zidavo šole, ali ustanavljanje hranilnične
podružnice, zidanje gasilskega doma, ali
česarkoli podobnega, vedno so poklicali na
pomoč preudarnega in trdnega gospodarja
Zadravca.
Tudi v pomenkih s sinom je oče obdržal
svoj prav in je Aleševe ideje pri vsaki zadevi
pridružil le kot šopek k lepemu darilu. Nič
ga ni moglo odvrniti z začrtane poti. Niti še
tako velika ljubezen do sina ni zmogla bistve-
no vplivati na osnovne poteze njegovih
Zamisli.
Cestokrat so potekle le na pol prespane
noči, preden se je oprezneš pridružil tej ali
Oni zamisli ali pa jo zavrnil in temeljito pod-
krepljeno povedal in z dokazi podprl svoje
ninenje; »Gospodje, zadeva se mi ne zdi tako
enostavna, kakor izgleda na prvi vtis, to bo
treba prespati in pretuhtati, potem pa bom
povedal, kako mislim.« S takim stališčem je
porinil zadevo, ki se mu ni zdela dovolj
premišljena in dozorela, na d^jšo klop. Prišlo
je že nekako v pregovor: »Ce hočeš, da ti
načrti zaplesnijo, jih zanesi k Zadravcu, tam
se še niso nikdar prenaglih.
Tudi Aleš, sicer v mnogem podoben
materi in v glavnem iz njenega testa, je krma-
ril med previdnostjo in preudarnostjo, da mu
ni bilo potrebno prevečkrat obžalovati prena-
glih dejanj in besed.
Tisto leto je zgodaj, kmalu po vseh svetih,
nastopila ostra zima, kije trajala, daleč tja do
sredine marca. Bila je lepa in povečini jasna.
Po cele tedne je sijalo značilno zimsko rume-
no sonce, ki je okrog poldneva na prisojnih
straneh topilo debelo snežno odejo, da so se
lesketale od sončnih žarkov oblizane polede-
nele skorje, ki so kakor zapečena smetana na
pšeničnih pogačah prekrivala stlačeni sneg.
Potem pa se je zima prav tako naglo,
kakor je prišla, poslovila. Zapihali so južni
vetrovi in po vsaki še tako neznatni strminici
so žuboreli potočki, po katerih je snežnica
hitela v dolino. Ljudje so odprli okna in vrata
na stežaj in prezračevah zimsko zatohlost.
Marsikje so ženske začele z beljenjem kuhinj,
ki so se v dolgi zimi zadimile. Pohiteti je bilo
treba in nadoknaditi dolgo zimsko zamudo,
da jih ne bi prehitela velika noč, ki je tisti
zimi sledila takorekoč za petami.
V predvelikonočnem času imajo ženske,
posebno na kmetih, polne roke dela. Vse, kar
je bilo pozimi zakajeno in zaplesnljivljeno, je
treba očistiti. Tega pa je v večji kmečki hiši
zelo veliko. Koliko nesnage povzročijo že
same koline. Velika nadloga je tudi prekaje-
vanje mesa, ko se dim in neprijetne vonjave
zajedo v posteljnino, pohištvo in celo v zidov-
je-
Že od nekdaj je bil velikonočni čas na
kmetih nekaj posebnega in najbolj razgibano
letno obdobje. Staro in mlado je po prele-
narjeni zimi težko pričakovalo novega zaleta.
Tedaj se je odprlo delo na vseh popriščih in
bilo je treba zavihati rokave in pljuniti v dlani,
da so se roke trdneje nalepile na ročaje motik
in drugega orodja.
Pridni kmetje so bili nekoč vajeni delati od
zore do mraka in mnogokrat še pozno v noč.
.Toda delali so radi, ker je to svoboden poklic,
sami so si odmerjali delo in čas. Sami sebe so
tudi dolžili, da so zimo prelenarili, čeprav so
imeli obilico dela z živino, obnavljanjem in
pripravljanjem različnega orodja; ženske pa s
krpanjem in pletenjem. Kot neke vrste vese-
lico v domači hiši so smatrali nevsakdanja in
skupinska opravila, trenje lanu in konoplje,
predenje, čehanje perja in podobno.
Tisto leto seje po nekaj tmurnih prehodnih
dneh končane zime sonce zableščalo na nebu
tako nepričakovano, kakor če užaloščeno
dekle naenkrat prasne iz joka v smeh. Postalo
je toplo, za letni čas prevroče in narava je
pospešila korak. Povsod je bilo videti tek-
movanje s časom. Ptički so se veselo sprele-
tavali in siničke se neutrudno nažigale svojo
enolično značilno spomladansko melodijo.
Popki na grmičkih forzitij iz drena so iz dneva
v dan naraščali in se razcvetali, da so brez
presledka nadomestili barbarine šopke. ..
Ko seje Aleš že dobro odpočil in okrepil ter
skoro pozabil na mestni vrvež, je potrkal na
duri postni teden, kije prišel ob pravem času,
da je prekinil s preobilno strežbo preveč po-
trudne matere, ki v svoji predani ljubezni ni
vedela, kako bi edincu bolje postregla. Treba
je bilo tudi pogosteje k maši. Taka je pač bila
navada v tistih časih, posebno še pri Zadrav-
čevih.
Alenka, hči starejše Dušanove svakinje je
porabila lepo pomlad, da je irihitela z dal-
njega Dunaja na obisk k Potokarjevim Dn-
najčanka je bila, kot mnogi iz njenega rodu,
elegantne postave, lepega klasično oblikova-
nega obraza, tudi svetlih kostanjevih las, ki so
bili v večjih valovih narahlo nakodrani. Ze-
lenkasto sinje oči so se lepo stapljale z barvo
kodrov. Živordeče napete ustnice so obrob-
ljale majhna usta in v kotičkih sta se ji ob
vsakem nasmešku začrtah polkrožni vdolbi-
nici. Skozi marmornato beli ten je komaj
opazno sevalo rožnato zdravje. Ozke dlani z
elegantnimi dolgimi prsti sta izdajali žlah-
tnejše poreklo. Nogi sta btlt oblikovani kakor
da bi jih izklesal umetnik. Skratka bila je
mikavno in lepo dekle.
Taka je prihajala vsako nedeljo v trško
cerkev, kjer so se zbirali mladi in stari. Starejši,
da so odmohli svoje grehe, mlada dekleta, da
so pokazala svojo mikavnost; mladeniči pa, da
so mikavnost deklet občudovah. Tako ni bilo
pri maši nikomur dolgčas, mnogim je bila celo
prekratka in seje mudilo navadno samo gos-
podu župniku, kije hitro obrisal zlati krožni-
ček in kelih.
Vsako nedeljo in praznik so Zadravčevi
posedli na svoje sedeže na desno pod prižnico,
Potokarjevi pa na levo. Razlika je bila le v tem,
daje bil Potokarjev sedež na bočnem koncu
klopi, ijadravčev glavni sedež pa je bil prvi od
sredine. To je že drugo nedeljo prav prišlo
Alenki, ki je lahko pogledovala prikupnega
Aleša, ki sprva v tem spogledovanju niti ni bil
kaj posebno navdušen, saj zaenkrat še ni mislil
na kaj drugega, kot le na svoje knjige.
Ko pa je Aleš naslednjo nedeljo opazil, da so
Alenkine strelice vedno pogostejše in da tuja
lepotica izkorišča vsako možno priliko, da bi
se srečala z njegovim pogledom, je postal tudi
sam pozornejši. In tako seje začelo. Najprej z
žgočimi pogledi v cerkvi, nadaljevalo pa seje
na sprehodih z vročimi poljubi med jelševjem
ob deroči Dravi. Ali se bo tudi zaključilo v
cerkvi s prstanom, tega še tedaj nihče ni vedel?
Takih novosti in sprememb nihče ne opazi
tako hitro, kakor sinova mati. Aleš je začel
brez priganjanja pogosteje zahajati k maši,
celo k večernicam se je podajal. Začel si je
skrbneje izbirati obleko, posebno pa srajce in
kravate, ki so bile takrat večinoma pisane in v
pentljah. Čev^e sije že prejšnji večer oličil na
lesk in po britju seje skrbno naprašil z dišečim
pudrom.
Mati Agata je dokončno opustila rano mašo
in j e začela hoditi redno k pozni z Alešem, in se
je izgovarjala, da ji je tako bolj prav, češ, dajo
ponoči trga revmatizem in da zato rada malo
dlje poleži. Odslej so morali k rani maši sami.
Tudi za to j e našla utemeljen izgovor: »Anka in
Martina, bolje bo tako, da hodita k rani maši,
pa tudi zate, oče, bo prikladneje. Za delo vam
ostane strnjeno predpoldne. Tebi, Martin, pa
bo bolje zaradi tvojih sej v posojilnici. In
končno, vedno bo nekdo doma, da ne bo hiša
popolnoma zapuščena!« Torej vse tako lepo ,
kakor pač umejo premisliti trezne materine
glave.
Ni bilo treba mnogokrat spremljati sina.
Že pri prvi maši je mati videla in vedela, kam
pes taco moli in kaj se spleta. Ko so odhajali iz
cerkve, je Zadravčevka nalašč posedela rnalo
dalje, da so se dvignili Potokarjevi in jih je
tako lahko bolje opazovala. Neznano dekle je
sedela v Potokarjevi klopi, odhajalaje z njimi,
z njimi seje pogovarjala, torej mora biti naj-
verjetneje njihova dobra znanka, morda celo
sorodnica. Toda, kdo je in odkod je?
To mora ugotoviti čimprej. Zavedala seje,
da je treba ukrepati hitro. Za vsak slučaj!
Nihče ne ve naprej. Morda bo treba pripraviti
polena za pod noge nepričakovanemu zb-
liževanju, kije postalo povsem očitno. Tega se
zaskrbljene matere često rade poslužijo.
Yčasih upravičeno, včasih pa tudi škodujejo.
Čimbolj neopazno je skušala spremljati
spogledovanje. Le navidezno je prelistavala
molitvenik, da ji ne bi ušlo kaj značilnega in
vidika.
Zaupala pa ni ničesar nikomur. Niti svo-
jemu prevdanemu Martinu ne. Ce bo po-
trebno, se bo že še naknadno po potrebi po-
svetovala z njim. Zakaj bi ga prezgodaj vzne-
mirjala, ko je predobro vedela, koliko ljubi in
ceni svojega sina, ki ji do tedaj Se nt skrival
lasu. Niti obe hčerki, niti oče niso posvečali tej
nepomembni spremembi posebne pozornosti
in je izgledalo, da so verjeli zgodbi o reuma-
tizmu.
Materi pa ni dalo miru. Nemudoma je
stopila v ulico, kjer je čez Trnavo na desnem
bregu vzporedno s Potokarjevimi stanovala
njena sošolka in daljna sorodnica.
Da ne bi izdala svojih skrbi, je začela
previdno, lepo mirno, meni nič, tebi nič, po-
polnoma vsakodneven pogovor, o pretekli
zimi, koliko so natrli lanu, daje bila konoplina
nekaj trša. da so načehali mnogo gosjega puha,
da so bučnice rodile napete jedrca, daje lansko
ajdo prehitro zaklal prezgodnji mraz in da
prav zaradi tega letos čurke niso bile tako
dobre, kot prejšnjo leto, ker je imelo zrno
zadah po plesnobi, dajo muči hud revmatizem
in še mnogo podobnih vsakodnevnic
Prijateljica ni bila od muh in je že zaradi
neobičajnega obiska zaslutila, da Agato nekaj
žuli. Nikakor pa si ni mogla umisliti, kaj neki
bi moglo biti posredi. Pozorno je poslušala
in sledila nenavadno zgovorni Agati, m pa
hotela načenjati nobene nove vsebine, češ, naj
le pride s pravo besedo naidan. To ji je bilo
toliko lažje, ker je bilo jasno, da kaj hujšega ne
more biti. Saj Agata ni bila niti razburjena,
kajšele žalostna ali strta in torej kakršnokoli
prihajanje naproti ali tolažba ni bilo potrebno.
Pritrjevala je, prikimavala, včasih malo
dopolnjevala in odgovarjala le na tisto, kjer ni
mogla molčati in je pač morala nekaj pripo-
mniti, daje potrdila svojo pozornost.
Ko sta tako obrali domala že vse kosti
trškega življenja, seje Agata skušala previdno
približati svoji skrbi: ;»Kaj pa je kaj novega na
vašem koncu? Dolgo že nisem bila v tej četrti.
Na njivah čez progo se delo še ni odprlo, tako
ne pridem nič tod mimo. Gnoj pa smo to zimo
sasankali še po lepem sanjaku, to pa so opravili
moški sami brez mene. Tudi pri Potokarjevih
že dlje časa nisem bila.« Je zabela bo^ narav-
nost nabadati zadevo, ki jo je skelela.
»Veš kaj, Agata, ne bo težko odgovoriti.
Najkrajše ti povem, da tudi v našem koncu ni
kaj prida novic. To, daje umrl v naši ulici stari
Turk, že gotovo veš. Pa tudi na oni strani vode
ni nič novega, vsaj nič posebnega, kar bi kaj
pomenilo. Tudi pri nas teče življenje po starih
ustaljenih tirnicah. Mladi se ženijo, stari pa
počasi odmirajo. Zdi se mi, da letošnji nagli
zlom zime nekaj bolj redči vrste starih trža-
nov.«
Prijateljica je bila prepričana, da Zdravka
še ni izigrala glavne karte in je potuhnjena
čakala na razkritje, da bi napasla svojo rado-
vednost, kije postajala vedno nestrpnejša.
Agata pa le ne bi rada preveč opazno
razgaUIa svojih skrbi, da ne bi s preveliko
pozornostjo pokazala na zadevo, ki je bila
naenkrat zanimiva še komaj za njo.
Stari patriarhalni trg je imel namreč v
vsakem vprašanju dodelane in ustaljene svoje
osnovnice. Ce bi dodelila le količkaj večji
pomen dotedaj neopaženi zadevi, bi kaj
kmalu in vsekakor mnogo prezgodaj završalo
po trgu: »Zadravčev študent se ženi z neko
Dunajčanko in baje še celo z oddaljeno so-
rodnico.«
Potem bi se bilo treba na vsak korak ote-
pati radovednih pogledov in nadležnih po-
vpraševanj, ki sijih človek včasih, kadar se čuti
v zagati, kar tako iz trte izvije, čeprav jih v
resnici nikjer ni. Radovedneži niso obzirni, so
često celo vsiljivi in se jih je brez zamere težko
otepati.
Zato se Zadravka ni upala prehitro
približati pravemu namenu svojega nepriča-
kovanega in celo ob nepravem, ah vsaj ne-
običajnem času, napravljenega obiska. Kar
naprej sta premlevali ravnodušne in postran-
ske zadeve vsakodnevnega življenja.
Ko pa je neizprosni čas začel popoldan
nagibati k večeru in stopajo kmečkim gospo-
dinjam v misli številna opravila, kijih je treba
opraviti pred mrakom, je Agata popustila in
ugriznila v kislo jabolko: »V nedeljo sem bila
pri pozni maši. Nikjer te nisem opazila, čeprav
prihajaš običajno vsak praznik. Ali si morda
zamenjala svoj sedež? Pri maši sicer ni bilo
ničesar posebnega. Bilo pa je neobičajno
mnogo ljudi. Gotovo sta pripomogla lepo
vreme in čas. Na koru so lepo zapeli novo
pesem, ki so jo obogatili s svežimi glasovi,
posebno na ženski strani.
Po dolgih klopeh v sredini cerkve so sedeh
ljudje, kakor običajno. Le v Potokarjevi klopi
sem opazila mlado visokoraslo žensko, ki ne
more biti kaj več prek dvajsetih in je tujka.
Lepo po mestno je oblečena, s klobukom n
glavi, belimi čipkastimi rokavicami m v levi
roki je imela lepo rdečo vrtnico. Nisem je še
nikdar videla. Iz cerkve je odhajala s Poto-
karjevimi. Pogovarjali so se, kakor da so si
domačini.«
»A, to te zanima! To je priženjena Duša-
nova sorodnica z Dunaja. Je baje študentka na
visokih šolah. Menda namerava biti profeso-
rica za jezike. Pravijo, daje že drugo leto na
univerzi. Potokarica mi je povedala, da ostane
čez velikonočne praznike pri njima. Da je
rojena na Dunaju, je nemškega očeta, mati pa
daie iz starega slovenskega rodu.
Ze pred več desetletji so se naselili v
glavnem mestu. Večkrat jo vidim čez vodo,
kako se sprehaja po sadovnjaku. Niti na
sprehodu ni brez knjige. Včasih čita nepre-
nehoma, večkrat pa odmika knjigo, kakor da
bi se kaj učila in vmes razmišljala. Kolikor sem
mogla presoditi od daleč je lepe postave in
prikupnega obraza. Posebno lepi pa so njeni
valoviti lasje, ki jih nosi razpuščene čez ra-
mena.«
Ivanki, kakor je bilo ime sorodnici ob
Trnavi. ni moglo uiti, da seje Agata trenutno
spremenila. Poprej je bila videti nekam napeta
in oči so ji nemirno begale v različne smeri,
sedaj pa se je naenkrat umirila, pogled je
nudil milejši odsev in besede niso bile več tako
trdo nanizane. Kakor da je dosegla svoj cilj,
bila je zadovoljna. Nadaljni pogovor je zajel
misli, ki so nakazovale, da se namerava kmalu
posloviti.	Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
31.januai 1980- TEDNIK
Življenje med NOB
Sodim v avtomobilu in opazujem naravo. V elika drevesa se .klanjajo
nad cesto. Pot hitro mine in žc sva pri moji gostiteljici, parti/anki. lakoj
se sporazumeva.
,,Vam mladim posebno rada pripovedujem!" Imenuje se Marija. Brez
mojih vprašanj, /ačne nekako takole pripovedovati ,,()h, vi otroci sploh
ne veste, kaj so prestali vaši starši, dedje in babice. Pa bolje je tako, da ne
veste, saj se je groza tega spominjati."
Potem pa vprašam: ,,Ste vi koga izgubili v vojni?"
,,Izgubila, da, izgubila sem pol življenja. Imela sem dva brata. Eden je
bil dve leti starejši od mene, a drugi, ta je bil še otrok, ko je padel.
Moram povedati, da mi je res hudo za njima, toda če se spomnim, da sla
dala življenje za svobodo, mi je lažje. Svoboda, to je nekaj najlepšega,
kar lahko ima človek." Na lici ji zdrsneta solzi. Pozabim na vse, kar se
dogaja, .samo beseda svoboda mi roji po glavi. Ko se strežnem, jo
vprašam:
,,Kako to, da ste odšli v vojno?"
,,Ne vem," mi reče ,,takrat smo vsi hiteli v gozdove v te velike boste in
ti so nam bili takrat varna izba."
Zamislimo se nad tem: ,,Varna izba, kakšna varna izba je lahko to,
zunaj na mrazu? Kaj naj jo še vprašam?" vprašam sama sebe, ko pa
pripoveduje same takšne stvari, o katerih lahko premišljuješ še in še. Pa
vseeno nadaljujem! ,,Ste bili kdaj ranjeni?" ,,Trikrat. Prvič sem bila v
levo nogo, potem v desno ter v desno roko. Bila je jesen. Kakšnih šest
partizanov se nas je podalo v akcij'o za hrano. Pot nas je vodila skozi
mračen gozd. Odšli smo na znano kmetijo na hribu. Dobili smo veliko
hrane, predvsem soli, moke, klobas, žganja ter kanglo medu. Vprašaš,
kaj smo storili z medom? S to stvarjo je bilo takole. Na svetu je vedno
več in več otrok, tako smo tudi mi pričakovali malčka. To smo hoteli
proslaviti. Zato smo potrebovali med, žganje in drugo. Ko smo se tiste
noči vračali, sem bila natovorjena z medom. Prišli smo do jame jame in
ravno takrat se mi je spotaknilo. Sama sem se komaj obdržala na nogah.
Kangla pa mi je padla iz rok in se s strašnim hrupom odkotalila v jamo.
Seveda smo začeli bežati. Švabi pa so bili hitri in obstrelili so me v levo
nogo. Bilo je smrtno nevarno, ker	pa je v. voini vladala' velika
humanost, so mi tovariši pomagali in ostala sem živa. Se danes sem
ponosna, da sem imela takšne prijatelje. Danes so že vsi razen enega
mrtvi. Vsi so padli v vojni.
Drugič pa je bilo približno enako. Spet akcija in v desno nogo. Sedaj
sem skoraj vesela, da sem bila ranjena, saj sem takrat v bolnišnici srečala
tovariša Kardelja. Zadnjič sem bila ranjena približno dva meseca pred
koncem vojne v desno roko."
,,Ste kasneje še videli tovariša Kardelja?" — ,,Ne, to je prvič in zadnjič
toda na to srečanje sem zelo ponosna. Štejem si v čast srečanje s tako
velikim človekom. Povem lahko, da smo s tovarišem Krištofom, tako
smo ga imenovali partizani, izgubili velikega borca, tovariša in učitelja."
,,Ste bili med vojno kdaj zaljubljeni?" — ,,Ja, moram povedati še to,
da je med vojno težko biti zaljubljen. Imela sem rada fanta, ki je bil
primorec iz Kopra. Toda nisva dolgo ostala skupaj. Umrl mu je oče in
moral seje vrniti domov."
,,V vojni je padlo več mladih ljudi, je tako?" sem vprašala.
,,Da, tako je. Približna starost je bila 25 let. To je najbolj žalostno.
Švabi so pobijali otroke, žene, skratka vse živo. Uživali so v pobijanju."
,,Partizane so imenovali banditi. Kaj mislite zakaj?"
„Ker so bili zlobni. Samo t^ lahko rečem. Ti ljudje niso imeli srca, ali
pa so na vse pozabili, Iz njih je gorela mržnja in sovraštvo."
,,Morali bova končati," se spomnim. Pozno'je že. O tem bi Jahko
govorili še in še.
,,.Ia, veliko je o tem povedati in dobro je, da se pove. Tako boste mladi
vedeli, kaj smo mi storili za vas in boste to znali tudi ceniti."
,,Hvala vam za ta pogovor in na svidenje," tako se posloviva.
Sedaj sem doma in spet premišljujem. To je torej naša ,,svoboda".
Mislim, da sem se s tem tudi nekaj naučila. Naučila sem se, da moram
bolj spoštovati starejše ljudi. Saj so oni priborili to, kar danes imamo. Mi
lahko samo še hranimo in še lepšamo našo domovino. Za vzgled nam
lahko služijo brigadirji in JLA. Nam mladim pa je nalogo zadal naš dragi
tovariš Tito.. Na nas je, da se učimo. Tako bomo starejšim generacijam
dokazali, da tudi današnja mladina nekaj velja.
Danica Jakovljevič
Linorez — Roža na oknu — Dodlek Darinka 6. c
\ nesreči spoznaš
prijatelja
v zimskih počitnicah srfio se doma domenili, da pojdem v Kidričevo.
Vsa pokrajina je bila pokrita z belo odejo. Sneg se je lesketal v sončnih
žarkih, ki so kukali izza oblakov.
Čeprav me je ščipal mraz, sem hitela po ledeni stezi do železniške
posiaje. Na postaji se je zbralo kakih ducat ljudi. Med njimi je bila tudi
ženica iz naše vasi. Mrmrali so med seboj, le na staro ženico z ukrivljenim
hrbtom in zgubanim obrazom se ni nihče ozrl. Sedla sem k nji in po
njenih besedah ugotovila, da pojde k zdravniku v Ptuj. Cez nekaj
trenutkov je pripeljal vlak za Maribor. ?.enica je že vstala in mislila stopiti
v vlak. Hitro sem stopila do vlaka in rekla: ,,Mati, ali ne greste v Ptuj?"
,,Da, saj je to pravi vlak, kajne!" mi je odgovorila.
,,Ne, ta vlak pelje za Maribor!" sem ji odgovorila ter ji pomagala z
vlaka. Sc malo sva poklepetali in že je pripeljal vlak za Ptuj. Bila je
okorna, zato sem ji pomagala, da je lažje prišla v vlak. Na vlaku se mi je
prisrčno zahvalila. S solzami v očeh je dejala:
,.Zelo malo je danes takšnih otrok, ki bi starce pogledali, kaj še le,
da bi jim pomagali."
V Kidričevem sva se poslovili. Izstopila sem iz vlaka ter odšla svojo
pot. Ona pa se je zopet sama in žalostna odpeljala dalje. Ta ženica mi
jc še .sedaj zelo hvaležna.	Darinka Safošnik
Spomini na vojno
Moj oče je bil v času narodno-osvobodilnega boja približno toliko
star, kot sem sedaj jaz. 7.ivel je v Halozah, kjer osvobodilno gibanje ni
bilo tako razvito kot drugod po Sloveniji.
Vendar se še danes živo spominja nekaterih dogodkov. Enega izmed
njih mi je opisal takole:
,,Spomladi leta 1943 me je mama poslala na vrt po solato za kosilo.
Odrezal sem dve glavi, ko me je premotilo brnenje letalskih motorjev.
Stekel sem po mamo in sestro. Vsi smo bili začudeni, kajti nikoli še ni le-
telo toliko letal nad nami. Vzel sem star vojaški daljnogled, še iz prve sve-
tovne vojne, ki mi ga je podaril stric Miha, in se zazrl v nebo. Letala so
bila ameriški bombniki B-17, ki so zaradi svoje trdnosti dobili vzdevek le-
teče trdnjave.
Naenkrat so se za njimi pripodili trije nemški lovci in jih napadli.
Vnela se je zračna bitka. Nemška letala so se z vseh strani zaganjala v
Odhod
/ železniške postaje je odmevala pesenp
,,Oblaki so rdeči,
kaj nek pomenijo,
da vsi ti mladi fantje,
na vojsko pojdejo...."
Peli so jo mladi fantje. Čakali so na prihod vlaka, da jih bo odpeljal
v razne kraje naše domovine služit domovini. Ob njih so stali prijatelji,
sorodniki, dekleta...; in vsi so nemo in z žalostjo na licih strmeli v
prazno. V očeh deklet so se lesketale solze, fantje pa so s ponosom in
nageljnom na prsih nestrpno pričakovali trenutek, ko bodo oblekli vo-
jaško suknjo.
Na železniški postaji je velika gneča, vendar so še ljudje vedno znova
prihajali.
Iz daljave se je zaslišal rezek brlizg prihajajočega vlaka. Med pri-
sotnimi je završalo. Prej veselim fantom je na obraz legla žalost.
Se slovo od svojcev, stisk roke, poljub...
Vlak se je ustavil. Dolgo pričakovani trenutek! Naborniki so se ločili
iz posameznih skupin in stopili v vagone. Nagnetli so se ob oknih in še
zadnjič pomahali v pozdrav.
Postajni načelnik je dal znak za odhod. Lokomotiva je zasopihala, se
premaknila in zažvižgala, kakor da bi ludi ona za dolgo jemala slovo od
svojih dragih.	t
Bodoči vojaki so še dolgo sloneli na oknih in gledali za oddaljujočim
se Ptujem. Mrzel veter jim je bril v obraze. Manj vztrajni so stopili v
kupeje in odstopili prostor pri oknu drugim. Nekateri so se živahno
pogovarjali, nekateri pa so tiho strmeli v tla in premišljevali o znancih,
sorodnikih, dekletih...; in o prihodnosti.
V enem izmed številnih kupejev so glasno zapeli:
,,Jaz sam bom listje grabil,
jaz sam bom praprot žel,
jaz sam bom dekle ljubil,
ko bom nazaj prišel!"	Karmen Ivartnik
Janez
Dorašča v toplem domu in starši skrbijo zanj kakor ptica za svoje
mladiče. Ima kot svila mehke lase in zelene oči. Je suh kot trlica in zdi se,
da ga bo vsak čas odpihal veter.
Na njegovem obrazu skoraj nikoli ni videti žalosti. Vedno je
nasmejan, s svojim neugnanim veseljem osrečuje prijatelje, ki se vsi
veselijo njegove bližine, kajti njegov široki smeh preganja vse temne
sence. Janez je nesebičen tovariš. Vsakomur rad pomaga, če je le po-
treben pomoči. Sam je odličen učenec, saj se za uspeh zelo rad potrudi.
Je poln muh kot grajski norček in vedno pogrunta kaj zabavnega.
Takrat mu v očeh pobliskavajo vražički, ki jim ni mar žalosti in joka.
Vedno znova kaj ušpiči, toda nihče se ne more nanj jeziti, ker pogleda
nedolžno kot jagnje in graja kar zastane v grlu
Je odličen recitator. Ima mehak glas, s katerim očara poslušalce.
Takrat je tišina, vsi se zamaknejo v vsebino, ki jo posreduje z izredno
čustveno prizadetostjo. Se nikomur ni storil nič žalega, zato ga imajo vsi
radi.
Peter Zorli
Linorez — Vaje — Kolarič Alenka
velike ameriške bombnike, vendar niso bila kos njihovi trdi lupini. B-17
so leteli naprej, ko da se ne bi zavedali, kaj se dogaja okoli njih.
Letala so že zginjala za obzorjem, ko se je pokadilo iz repa enega
izmed napadalcev. Strmoglavil je'proti zemlji. Med padanjem je izgubil
krila. Ko je treščil ob tla, je bilo za trenutek vse tiho, nato pa je zadonela
strašna eksplozija. Bila je tako močna, da so pri sosedovih popokale vse
šipe na oknih.
Kosi letala so frčali pO zraku. Ostanke nesrečnega pilota, ki ni utegnil
i/skočiti, so naslednji dan našli raztresene po gozdu okrog razbitine.
Cez nekaj dni sem moral skupaj s sošolci na njegov pogreb, ker nam
jc tako ukazala nemška učiteljica."
Ta dan sem postal bogatejši za eno zgodbo iz naše NOB.
Uroš Vidovič
Storili so mi krivico
(razmišljanje)
Bilo je pred štirimi dnevi, ko sem se peljala z avtobusom v Ptuj k
zobozdravniku. Nekaj časa sem sedela sama, kmalu pa je k meni prisedla
starejša ženska, ki sem jo že po govorici spoznala, da je doma v mestu.
Avtobus se je na manjši postaji ustavil in vstopila je zopet ženska,
prav tako iz mesta.
Najbrž sta se poznali, ker sta takoj načeli pogovor. Dolgo sta se
pogovarjali, ko sem naenkrat zaslišala, da je ena izmed njiju rekla (najbrž
je bila učiteljica), da raje pusti službo, kot poučuje te trmaste kmečke
otroke. ,,Saj z njimi se sploh ne da delati, ne morejo se naučiti niti ene
.same pesmice!" je zatrjevala.
Bili smo na avtobusni postaji in avtobus se je ustavil.
Šele kasneje sem razmišljala o ,,težkih kmečkih glavah", se mar res
ne morejo naučiti ene pesmice ali nimajo časa. So mar v mestu res sami
odličnjaki? Od kod so izšli naši veliki možie Ivan Cankar in številni
pesniki ter pisatelji? Kam je šla letos nagrada s Kube?
Mislim, da ,,brihtnost" ne raste v mestu, temveč v je vsakemu
prirojena že ob rojstvu.
Ta pogovor me je močno ranil, mislim, da se nam godi velika
krivica.
Danica Kozel
Hrga Simon — Sova — 6. c
Linorez — Berlak Olga 6. c