Tednik Glasilo Socialistične zVeze delovnega Ijudstva PTUJ, 7. junij 1968 Št. 22 Leto XXL izvod 0,50 N cliel in uza- konil samoprispevek za uredi- tev šolskega prostora. Kljub te- mu bomo še enkrat pogledali, kakšne so trenutno naše šole v občini in iz kakšnih virov se bo- do vsa sredstva zbirala, da bo- mo lahko še enkrat presodili, ali je prav, da smo glasovali zanj. Velika večina šolskih zgradb v občini je precej stara, pomanj- kljive so sanitarne naprave, učni prostori so slabo ogrevani ter imajo premalo svetlobe. Ce pa si ogledamo letnico nastanka večine šolskih zgradb, se lahko zgrozimo ob njihovi starosti. Krono nosi vsekakor dom po- sebne osnovne šole v Slovenski Bistrici, ki je bil zgrajen že v letu 1718, sledi posebna in va- jeniška šola iz leta 1795, Zgor- nja Polskava iz leta 1820, Spod- nja Polskava iz leta 1865, Priho- va iz leta 1871, Crešnjevec iz le- ta 1874, Makole iz leta 1876, Polj- čane iz leta 1878 itn. Po drugi svetovni vojni pa so bile v bi- striški občini zgrajene samo štiri šole, in to v Zgornji Ložnici, Oplotnici, Slovenski Bistrici in Lukanji. Medtem ko so tri od teh šol še nekako v redu, čeprav nima niti ena vseh potrebnih prostorov, pa je v najslabšem od teh šola v Lukanji, in naj- večji pesimisti pričakujejo, da se bo streha nad šolarji vsak hip podrla. Takšno stanje šol v občini je imelo za posledico, da se je v zadnjem obdobju mnogo raz- m.išljalo, kako dobiti tolikšna sredstva, da bi se vsaj zasilno rešil ta problem. Toda za uved- bo samoprispevka je bilo potreb- no pripraviti program gradenj, adaptacij in podobno, tako da bi se že pred uvedbo samopri- spevka vedel vrstni red. Strokovne službe v občini in izven nje pa so izdelale tri va- riante za ureditev šolskega pro- stora po predhodnem pregledu vseh šol v občini. Sprejeta je bila tista varianta, po kateri je sprejet predlog za ureditev šol- skega prostora v občini zahte- val najmanj sredstev. Ta po- trebna sredstva znašajo 8,700.000 dinarjev. Sredstva bi naj zbra- li občani la delovne oarganiz^- cije. Del sredstev pa bi naj bili krediti, ki bi jih najela skup- ščina občine. KAKO BOMO PLAČEVALI SAMOPRISPEVEK? Delovne organizacije bodo pri- spevale en odstotek od bruto izplačanih osebnih dohodkov, kar bi znašalo letno 100.000 di- narjev. Vsi zaposleni v občini bomo plačevali 0,75 odstotka od neto izplačanih osebnih dohod- kov v naslednjih petih letih. Ti- sti, ki imajo osebne dohodke nižje od 500 dinarjev, ne bodo plačevali samoprispevka. Obča- ni, ki plačujejo prispevek na ka- tastrski dohodek, bodo plačevali dva odstotka od katastrskega dohodka. Obrtniki bodo plače- vali tri odstotke od čistega do- hodka od samostojnega oprav- ljanja obrtnih dejavnosti. Vsi tisti, ki prejemajo pokojnine, ki so večje od 500 dinarjev, bodo prav tako plačevali 0,75 odstot- ka. Tako zbrana sredstva bodo v naslednjih petih letih dosegla višino 8,440.000 milijonov di- narjev, kar bi ustrezalo potre- bam po ureditvi šolskega pro- stora v bistriški občini. Manjka- joča sredstva pa bodo krediti. V kolikor pa bo možnost za na- jetje večjih kreditov, bomo to vsekakor izkoristili, saj si se- daj vsi želimo čimprejšnjo ure- ditev in enoinpolizmenski po- uk na osnovnih šolah v občini. OSetNA 0ICMO2 Problemi zasebnega kmetijstva (Nadaljevanje in konec) Po pametni presoji in logič- nem sklepanju bi bilo najbolj pametno, da bi se pozitivne raz- like, dosežene pri uvozu, pora- bile za regresiranje izvoza ozi- roma razvoja kmetijstva na- sploh. Zal je pri nas še vedno tako, da pozitivne razlike pobe- re nekaj trgovskih podjetij, ne- gativne razlike pa trpi kmetij- stvo samo. Tu je enako slab po- ložaj tako v zasebnem kakor tudi v družbenem sektorju. Ne- kateri novi predpisi sicer zave- zujejo uvoznike na plačilo po- sebnih dajatev pri uvozu, ven- dar izgleda, da ne bo prej reda, dokler se uvoz in izvoz za posa- mezne veje narodnega gospodar- stva ne bosta združila na vrhu in tako preprečila neopraviče- no prelivanje našemu kmetij- stvu toliko potrebnih sredstev. Z nesmotrnim in skrajno ne- urejenim uvozom v kmetijstvu zapravljamo mnogokrat drage devize, kopičimo blago po skla- diščih, prepuščamo neodkuplje- ne tržne viške v lastni proizvod- nji in si tako sami povzročamo še težji položaj na domačem in tujem trgu. Ob takšnem in podobnem sta- nju nam ni težko ugotoviti, da sta uvoz in cena kmetijskih pri- delkov glavna krivca, da je ob- seg proizvodnje v zasebnem sek- torju v zadnjem času tako ob- čutno padel. Tozadevni stati- stični podatki kažejo na zaskrb- ljujoče nazadovanje v zasebnem kmetijstvu. To je tem huje, če analiziramo razvoj kmetijstva v drugih državah in vidimo, da napreduje ter da napredujejo tudi druge veje gospodarstva. Ob zaskubljujočih številčnih pokazateljih in ugotovitvah lah- ko pridemo do zaključka, da ob- stoječega stanja v našem kme- tijstvu ne more sanirati le spre- menjena oblika kmetijske orga- nizacije v občini, da ga ne more rešiti občina in ne republika, pač pa da se bo morala s kme- tijstvom z vso resnostjo spopri- jeti naša zvezna politika in nje- ni odgovorni organi. Pri vsem tem bo treba računati z dej- stvom, da tudi kmetijski proiz- vajalec želi dvigniti svoj živ- ljenjski standard in da mu mo- ramo v ta namen pustiti del Ob vsem, kar smo do sedaj na- sredstev. vedli, pa bi vseeno grešili, če bi trdili, da je kmetijstvo skupek napak in pomanjkljivosti, ki so nastale od zgoraj navzdol. Prav tako bi grešili, če ne bi prizna- li, da smo v preteklosti naredili solidno osnovo za razvoj kme- tijstva. Kot je videz, pa smo v obstoječih težavnih razmerah onemogočeni, da bi te potencial- ne možnosti tudi v zadostni meri izkoriščali. V bodoče bo moral kmetijski družbeni obrat, ki bo na razpo- lago zasebnim kmetijskim proiz- vajalcem, biti organiziran tako, da bodo kmetje odločali v njem z enako mero pravice kot tudi obveznosti. Davek za kmetijsko proizvod- njo mora biti stimulativen s pravično porazdeljenimi obvez- nostmi. Za nekmetijske dejav- nosti se naj odmerjajo primerni prispevki, iz katerih se naj for- mirajo tudi sredstva za prora- čun. Ne bi smeli pozabiti še naprej ustvarjati socialističnih odnosov na vasi in skrbeti za zaposlova- nje odvisnega kmečkega prebi- valstva v občini ali izven nje. Številne probleme v zasebnem kakor tudi v družbenem kmetij- stvu bo potrebno skladno in ra- zumsko reševati, saj nam lahko nekaj naglih in nepremišljenih ukrepov stanje še poslabša. Ne bi smeli pozabiti tudi tega, da se v našem kmetijstvu morda že predolgo učimo na napakah. .1 S. Priprave no t900-le1ftico Ptu)a V starem delu mesta 400 let stare zgradbe v STAREM DELU MESTA 400 Kot poročamo v tej številki, je program za ureditev Ptuja za proslavo 1900-letnice ustanovit- ve mesta sprejet. Del programa smo že objavili v prejšnji šte- vilki, ostalo je v tej in bo v naslednjih. Razen v prejšnji številki na- vedenih kulturnih spomenikov ima Ptuj še nekatere druge po- membne zgradbe, katerih fasa- de bo potrebno primerno obno- viti. So najbolj značilne za stari Ptuj. NARODNI DOM: Nekdanjo gostilno »Pri treh kronah« je 1872. leta Slovenska čitalnica vzela v najem, pozneje v last, in v njej uredila Narodni dom na vzhodnem Slovenskem. DPD »Svoboda« Ptuj, ki ima dom v upravljanju, je sedaj uredilo notranje prostore doma tako, da so v njem lahko razne prireditve in nastopi. Potrebno je urediti se fasado in streho doma. GLASBENA SOLA: Zgradba skriva v sebi bogato zgodovino meščanskega »špitala«, omenje- nega že 1376. leta. Zato spada med najstarejše zgradbe stare- ga Ptuja. Potrebno bo popravi- ti streho kakor tudi fasado. Ta- ko bo zgradba dobila primeren izgled in bo zavarovana pred propadanjem. PROSTI.JA: S poznogotskim pomolom, poznobaročno fasado in renesančnim portalom je na Slovenskem trgu druga najzna- čilnejša stanovanjska zgradba. Fasada, ki je sedaj v razpadajo- čem stanju, izvira iz 1772. leta. Potrebno jo je obnoviti. MALI GRAD, Prešernova uli- ca 33, je zanimivo poslopje, ki je kot zahodna obramba sred- njeveške naselbine nastal ver- jetno že ob koncu 12. stoletja in bil pozneje večkrat prezidan. Poslopje, ki- s svojo zgodovino spremlja ves razvoj Ptuja kot mesta, je za njegovo veduto po- membno in s svojim močnim čelom kar značilno. Primerno ga Do treba urediti za velik jubi- lej. ZGRADBA SLOVENSKI TRG 6: Stara mestna hiša iz srede 18. stoletja ima baročno lano pročelje, toskansko st^ šče, več poznogotskih port. Hiša je v zasebni lasti, v^j bo potrebno poskrbeti, da br sada obnovljena. Isto velj, zraven stoječo hišo, Siovj, trg št. 5 iz 1565. leta. C)hrati ima ulično ložo in baročno sado s fresko ter lepe dvoi stropne toskan^ke arkade, ZNAMENITI PORTALI; katere znamenite portale pomembnejših hišah bi taiit^ trebno kamnoseško obdelat STARI DEL MESTA: Jedro sedanjega starega, mesta izvira iz prve pole 15. stoletja. Od skupno 26 ti in ulic v tem delu mesta je znanih 15 že v srednjem v Tako je bilo mesto v 15. stoi že urbanistično in gradben; delano. Pozneje se je sanj stilno in tehnično dopolnjtj Ohranjene hiše iz 16. sta ki so bile v baroku prew so: PreŠerr»o-<^ Ullc<» i, 3, 21, 25, 33 (mali grad); Caiw jeva 7, 9; Jadranska ulica! (nekdanji hotel »Slon«); A: čeva 8; Slovenski trg 3, 5, 6 ri rotovž), 10 (proštija); Kk Ijeva 7; Hrvatski trg 2; Mv va ulica 1 (naj pomembni patricijska hiša v Ptuju z gatim portalom iz 1692. letal Ohranjene meščanske hiJ 17. stoletja: Prešernova ulic 13, 16, 19, 23. 27; Muršičev 4, 17; Vošnjakova 4; Canl^e va 7 (z reliefom pieta), Hi dranska 10; Stara ulica — z letnicama 1618 in 1639; Aši čeva 1 )z reliefom MB); Trgi bode 3, 4, 5; Krempljeva (1634); Zeleznikova 2 (por Lackova 6; Miklošičeva 2 Miklošičeva 2, 6; Murkovi Murkova 4; Slovenski trj BezJakova 4. Ohranjene meščanske hiš poznejših stoletij bomo opisi prihodnji številki Tednika, ' sali bomo tudi komunalne jekte, ki so predvideni v gramu, da se uredijo ali zgradijo na novo do jubilej! leta. ' 'i Zgradbi na Slovenskem trgu sta zgrajeni v 16. stoletju. Leva ohranjeno ulično ložo in baročno fasado s fresko OBČSNA ORMOŽ Industrija v novih gospodarienia Ce pogledamo srednjeročni razvoj industrije v ormoški ob- čini, vidimo, da je postavljen v okviru kapacitet, ki so v tre- nutnih okoliščinah obstajale, torej brez odpiranja novih zmogljivosti. Pri tem je bilo danega največ poudarka izkori- ščanju že obstoječih proizvodnih zmogljivosti in na moderniza- cijo dotrajanih proizvodnih sredstev. Zaradi določenih nejasnosti in predvidenih težav ob prehodu na novi sistem gospodarjenja je bila tudi industrijska proizvod- nja postavljena v dokaj manj- ših okvirih, kot se je gibala v obdobjih pred letom 1966. Zal v zadnjem dveletnem obdobju niso bili doseženi niti takšni re- zultati, kot so bili predvideni s planom. Tu je opaziti, da so imeli neposredni gospodarski ukrepi na ormoške industrijske obrate še večji vpliv kot je bil zapažen v državnem in repub- liškem merilu. Večja odstopanja so bila za- beležena v proizvodnji kovin- skih in plastičnih izdelkov, pri katerih znaša poprečna stopnja rasti namesto predvidenih 18,8 odstotka samo 4,2 odstotka.^ Ta primerjava je bila med letom 1966 in 1967 še manj ugodna. Prisiljenemu menjavanju pro- izvodnega programa so pred- vsem vzrok vedno spreminjajo- če se razmere na tržišču. Industrija gradbenega mate- riala zao.staja samo za 0,2 od- stotka, prehrambna za 0,4 od- stotka, dočim je fizični obseg lesnopredelovalne industrije po- raste! znatno iznad predvide- vanj. Količinski razrez je bil v zadnjih dveh letih večji pred- vsem zaradi večjega dovoza hlo- dovine iz krajev izven ormoške občine. V zadnjih dveh letih ni bilo opaziti nekega posebno proble- matičnega pomanjkanja repro- dukcijskega materiala, razen nekaterih deficitarnih surovin, ki jih rabi za svojo nadaljnjo obdelavo kovinsko-plastična in- dustrija. Nekoliko težji pogoji pa so nastopili pri prodaji goto- vih proizvodov za široko po- trošnjo, bodisi zaradi zasičenosti domačega trga, ali zaradi pre- majhne skrbi za podrobnejše raziskave pogojev prodaje v tu- zemstvu. Prav tako v zadnjih dveh le- tih ni bilo opaziti večjih inve- sticijskih vlaganj, čeprav bi bilo to opravičeno in v nekaterih primerih nujno potrebno. Se vedno obstajajo v industriji do- ločene skrite rezerve, ki bi jih bilo treba ob ustvarjanju dolo- čenih pogojev čimbolj temelji- to izrabiti. Pogoji glede zaposlovanja de- lovne sile so bili v zadnjih dveh letih sorazmeroma težki, vendar pa je bil tudi na tem področju dosežen določen napredek. Tako je bilo v letu 196.'> v industriji poprečno zaposlenih 351 ljudi, v letu 1966 se je zaposlenost zni- žala za 4 odstotke, v lanskem letu pa je s pozitivno razliko 1,7 odstotka dosežen nivo iz leta 1965. Pri tem ne bi smeli poza- biti, da intenziteta zaposlovanja ne sme vplivati na ekstenziven način gospodarjenja delovnih organizacij, ker bi bilo to po- KS O IZIDU REFERENDUMA Danes bo redna seja sveta krajevne skupnosti v Ptuju. Razpravljali bodo o izidu re- ferenduma in o izvajanju pro- grama in koriščenju krajevnega samoprispevka za leto 1968/69. Na dnevnem redu seje bo tudi sklep o uvedbi samoprispevka na območju KS Ptuj. ZR VREM E LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD SOBOTE, 8. DO NEDELJE, 16. JUNIJA 1968 Polna luna bo v ponedeljek, 10. junija ob 21.13. NAPOVED: Bo še spremenljivo vreme s plohami ali nevihtami. Vmes bo en dan deževalo, verjet- no 13. junija. Stabilno enotedensko lepo vreme, s temperaturo do 30 stopinj C bo nastopilo šele okrog 22. junija. Mrzel val bo okrog 13. junija zajel vso zapadno Evropo, kjer bo tudi snežilo v višjih legah. Okrog 13. junija se bo tudi pri nas ohladilo na 18 stopinj C in bo de» zevalo. Nevarnost močnejših ne- viht s točo. Alojz Cestnik Katero cesio najprej asfaltirati? Ze letos asfalt do Lovrenca? Investitorji asfaltiranja ceste Apače—Lovrenc—Majšperk bodo krajevne skupnosti Majšperk, Ptujska gora in Lovrenc. Po pred- videvanjih je na razpolago 14 milijonov S din od TVI iz Maj- šperka, 50 odstotkov od uvedenega krajevnega samoprispevka, udeležba cestnega podjetja — 50 milijonov S din; del sredstev bo morala prispevati tudi SO Ptuj iz cestnega sklada. S temi sredstvi bi lahko pričeli z gradnjo ceste (asfaltiranje) že letos. Te dni se je sestal v Majšper- ku organizacijski odbor za asfal- tiranje ceste Apače—Majšperk. Seje so se udeležili Vilko Sker- binek, Jože Kolar, CirH Murko, Viktor Pislak, Andrej Saj ko, Branko Sagadin, Leopold Pšajd, Franc Dolenc, Ludvik Strel, Stanko Zupanič, Ivan Avguštin kot člani odbora ter Tone Ža- gar, podpredsednik SO Ptuj, Slavko Gajšek in Kari Robar. Razpravljali so o nadaljnjem delu asfaltiranja ceste. Vilko Skerbinek, predsednik odbora, je uvodoma poudaril, da se morajo dogovoriti o prioritet- nem redu asfaltiranja ceste, to je, ali se naj prične asfaltirati od kidričevske ali majšperške strani. Prav tako bi morali pri- četi zbirati sredstva pri delov- nih organizacijah tega področja. TVI Majšperk je že namenila 14 milijonov S din sredstev za asfalt. Prispevati bo morala tu- di SO Ptuj. Ker referendum v KS Lovrenc ni uspel, bo tu po- trebno najti drug način zbira- nja sredstev. Z gradnjo ceste se naj prične tam, kjer se bo z manj sredstvi več napravilo. Tone Žagar je seznanil odbor, da SO Ptuj nima prioritetnega . "..pri.rria za izsr-^-^dnjo cest. V (Konec na 3. strani) Na Ptujski gori bi asfaltirali od transformatorja po Vrhih do zavoja ceste v Majšperk Agrokombinat KZ Lenart Največ investicij za ureditev pesniške doline Kot smo poročali že v zadnji šte- vilki našega lista, bodo v »Agro- kombinatU" KZ Lenart v nasled- njih petih letih v sklopu nadaljnje investicijske izgradnje delovne or- ganizacije — posvetili največ po- zornosti in sredstev dokončni ure- ditvi vodnih in pedoloških razmer v Pesniški dolini. Tako obsega program usposab- ljanja zemljišč naslednja dela in ukrepe: — nakup 490 ha z namenom do- končne zaokrožitve obdelovalnih kompleksov kombinata na melio- racijskem območju; — hidromelioracijska dela na 500 hektarih zemljišč; — agromelioracijska dela na 1040 hektarih zemljišč. Navedeno investicije bodo nada- ljevanje procesa usposabljanja zemljišč v Pesniški dolini, ki se je začel že leta 1962 z intenzivnim od- kupom zemljišč od zasebnih last- nikov na melioracijskem območju. Od leta 1962 do danes je bilo na tem območju odkupljenih 1010 ha zemljišč in je od tega 425 ha že vključenih v redno poljedelsko- travniško proizvodnjo, in za in- tenzivno poljedelsko proizvodnjo 260 ha. Glavna regulacijska dela na Pe- snici in njenih pritokih so bila na lenarškem območju končana leta 1967. Takrat so bili ust\'arjeni po- goji za hitrejše in obsežnejše us- posabljanje teh zemljišč za inten- zivno poljedelsko proizvodnjo. Kombinat ima že izdelano po- grebno :n\'eptiriisko-tphnično do- kumentacijo za melioracije 280 ha zemljišč in delno tudi že zag' Ijena potrebna sredstva za m racijska dela, ki so bila že a še bodo končana v tem letu predvidevanjih bodo leta 19''2 zemljišča, ki bodo takrat v Pf ki dolini v upravljanju kombi tudi usposobljena za inten^ proizvodnjo. Usposobljena z^' šča bodo postopoma vključc redno prriiz.vodnjo in bodo ^ pogledu predstavljala pomert do sedaj neizkoriščeno pridot Ker bodo obremenitve, ki f jajo zaradi dosedaniih inves skih vlaganj (regulacija Pe^ hidromelioracije, agromeliorf precejšnje, so za bodoče izkof nje teh zemljišč postavljena ^ ča načela: 1. na usposobljenih zemlj bodo pridelovali predvsem ps' kot interesanten tržni artikel ruzo za tržišče in za potrebe 1' živinoreje, ter deteljo kot ^'^ beljakovinsko krmo za lastne živine in kot važne ne v kolobarju. 2. Površine pod posanne^ poljščinami bodo vsako leto lasodili temnu u=po^p'^iip'^ia ' (Nadaljevanje na 4. strani) vsem v nasprotju z namenom gospodarske reforme. Da industrijska proizvodnja v ormoški občini ne dosega več- jih oziroma predvidenih rezul- tatov, ni zgolj naključje, saj je tudi celotna jugoslovanska in slovenska industrija v precejš- nji stagnaciji. Nikakor pa to ne sme biti opravičilo, temveč mo- rajo delovne organizacije še na- prej iskati vsa možna izhodi.šča za doseganje večjih proizvodnih uspehov in vzporedno s tem dviganja splošne življ-^n^ske ravni. J. S. Sozitivno dejstvo, da se člani organizacij ZK redno seznanjajo s stališči in sklepi konference in komite- ja in to predvsem s pomočjo in- formacij ali razmnoženega gra- diva za seje. To kaže, da so or- ganizacije ZK že vzpostavile so- dobnejši in učinkovitejši način izmenjave mnenj in soustvarja- nje stališč, ki jih sprejema ob- činsko vodstvo ZK. Komunisti v glavnem poznajo sklepe sej in plenumov višjih organov ter jih tudi v praksi uresničujejo. Pri tem jih deloma moti njihova deklarativnost, ki je na žalost značilna tudi za delo drugih or- ganizacij in samoupravnih or- ganov. Večina komunistov meni, da bi moralo biti v ZK več za- vestno discipline in delovne od- govornosti. Ob zapaženem po- puščanju discipline bi morali iz- vajali tudi več disciplinskih ukrepov. Ormoški komunisti ugotavlja- jo, da je postala večina stališč IX. seje CK ZKS sestavni del programiranega dela. Politike in stališč višjih organov člani ne sprejemajo več kot zgolj študij- sko gradivo, ampak postajajo sestavni del konkretnih akcij v delovnem okolju komunistov. Kljub temu pa pomeni komuni- stom spoznavanje politike ZK še vedno poseben pomen za ide- ološko izobraževanje. Komite občinske konference ZK in komisije za razvoj in or- ganizacijo ZK menita, da je po- trebno poglobiti delovno področ- je komunistov v ormoški obči- ni v samoupravnih telesih, soci- alistični zvezi ter v drugih druž- beno-političnih organizacijah. Bistveni pogoj za uspešno reor- ganizacijo na ormoškem območ- ju pa je tudi to, da z vso odloč- nostjo zaostrijo dolžnost komu- nistov, (|a skrbno negujejo svo. jo socialistično osebnost ter bre^ prizanašanja izločijo iz svojih vrst vsakogar, ne glede na nje. gov položaj, ki bi kakor koli iz, koriščal svoj položaj za osebne materialne koristi ali kako dru, gače kvaril ugled Zveze komu, nistov. Po vsem tem lahko sklepamo^ da bo možno povečati idejno.' -politično dejavnost komuni.stov predvsem s poglobljeno vsebino dejavnosti, z načrtno kadrovsko politiko, z večjo javnostjo dela ter s sodobnejšim uveljavlja, njem stališč in sklepov organi, zacij ZK v praksi. Ob vsem tem pa seveda ne bi smeli pozabit na pospešeno vključevanje mla. dih v članstvo ZK. .T. S, INTEGRACIJA V ORMOŽU Združitev »Zarje« in Grozda v prejšnjem tednu sla sc po referendumu v obeh delovnih organizacijah združili s takojš- njo veljavnostjo trgovsko pod- jetje Zarja in gostinsko podjetje Grozd v Ormožu. Priprave na združitev so bile že precej časa v teku. Delovni skupnosti sta zadevo namreč te- meljito analizirali. Nobena od obeh delovnih skupnosti ni v slabem položaju, kar zagotavlja združenemu podjetju določene prednosti. Za združitev so govorili pred- vsem razlogi, ki bi jih lahko str- nili v naslednje: zmanjšanje upravne režije, že obstoječi go- stinski obrati v sklopu Zarje i ustreznimi skladišči, kar bo sprostilo potrebo po posebnih skladiščih dosedanjega gostin- skega podjetja in omogočilo večji promet v dosedanjih skla- diščih Zarje, boljšo izrabo pro- storov, prevoznih sredstev itd. Referendum v Grozdu je po- kazal 100-odstotno pripravlje-' nost delovne skupnosti na zdri žitev, v Zarji pa je 75 odstotka I članov delovne skupnosti glagi valo za združitev. a S 1. junijem T9G5~imaniotDi« v Ormožu krepko trgovsko-gfl stinsko podjetje z vsemi mo« nostmi za nadaljnji hiter ra« voj. J Iz Laparja Polrebuieio prostor I/. ke Bistrice pripelje valov. , L, Id (beri luknjasta) mimo železniške postaje Slov. Bistrica (prej Crešnjevec) v La- porje, ki se kakor na dlani raz- grne pred nami. Stisnjeno je med majhne hribčke, rdeče strehe in pa zvonik, pa se za- svetijo v zgodnjem pomladan- skem soncu. 2e takšno vzdušje, ki ga ob- čutiš v tem idiličnem kraju, na- pelje razgovor na kulturno de- javnost. V Laporju deluje KUD Marko Žitnik. Ime je dobilo po Marku Žitniku, prvoborcu, ki pa je bil izdan in med begom ustreljen. Čeprav zadnji dve leti ni bilo večjega delovanja med starej- šimi kulturniki, je rodilo sadove delo z mladino, torej s pionirji in mladino. Ti so prirejali raz- ne proslave, v zimskih večerih pa so prirejali vesele večere, na katerih je sodeloval ansambel Veseli slavčki. Mladinska orga- nizacija pa je priredila oddajo »Pokaži, kaj znaš« in tako doka- zala, da noče zaostajati za dru- gimi. Pravijo, da bi njihova aktiv- nost bila še mnogo večja, če bi imeli večji prostor, tako pa so vse njihove prireditve v Soli, ki jim nudi zavetje tudi ob drugih priložnostih. Upajo, da si bodo lahko kaj pomagali z novim in opremljenim gasilskim domom. IZ PESNIŠKE DOLINE (Nadaljevanje z 2. strani) Ijišč s tem, da je kot prvi pose- vek po izvršenih hidro- in agro melioracijah praviloma — koruzi 3. Pšenici naj ne sledi pšenic koruza pa bo na delu teh pov šin tudi dve leti zapored; v kol( bar bodo vključene detelje za nI dalj njo izboljšavo teh zemljišč. Raznierje med posamemimi pol ščinanii se bo v prvih letih, ko s bodo na teh zemljiščih šc izvajal« melioracije, spreminjalo, odvisne seveda od potreb in možnosti pra- vočasne priprave zeirdjišč za setev. V letu 1972, ko bodo vse površine (1300 ha) že usposobljene za in- tenzivno kmetijsko proizvodnjo, pa bo doseženo končno razmerje: 33 odst. pšenica : 55 odst. koruza : 1" odst. detelja. J. S ASFALT V MEDMURJU Kakor lahko beremo v 372. številki Medimurja, z dne 29. maja 1.1., lista, ki izhaja v Cakovcu, so predstavniki občine Cakovec podpisali pred kratkim pogodbo z varaždinskim podje- tjem za ceste o asfaltiranju cest drugega in tretjega reda na ob- močju občine Cakovec. Po tej pogodbi bo varaždinsko podjetje že letos asfaltiralo 10,5 kilometra ceste proti Dekanovcu ter 5 km ceste proti Strigovi. Asfaltiranje 10,5 km dolgega od- seka ceste bo stalo okrog 200 milijonov S din, 5 km dolgega odseka pa 135 milijonov S din. Veseli nas napredek na pod- ročju modernizacije cest v so- sednem Medimurju. S tem v zvezi pa so potrebne tudi neka- tere ugotovitve. Pogled na zem- ljevid nas namreč pouči, da so sosedje Hrvati našli sredstva za asfaltiranje cest, kot sta cesti Cakovec—Dekanovec in Cako- vec—Strigova. Istočasno ostaja- jo na mednarodni cesti prvoraz- rednega pomena Trst—Budim- pešta še vedno trije odseki (med Pragerskim in Cirkovcami, med Ormožem in Obrežem ter med Središčem in Nedeliščem) še vedno neasfaltirani, oziroma če upoštevamo nekam počasi se odvijajoča dela na cesti skozi Pragersko, še dva odseka, na ka- terih asfaltiranje trenutno nih- če ne misli. Drugo, kar je pomembno s tem v zvezi, je cena kilometra asfalta. 10,5 km za okrog 200 mi- lijonov S din, torej kilometer okrog 20 milijonov S din oziro- ma v drugem primeru 27 mili- jonov S din za kilometer. Ali ne bi kazalo v prihodnje poklicati na licitacije za oddajo cestnih del tudi hrvatskih podjetij? Ali nam ni do tega, da bi s čim manjšimi sredstvi zgradili ali modernizirali čimveč cest? Družbena aktivnost žena v Ormožu Kot smo že zadnjič v dveh zaporednih številkah poročali, je pričela ormoška novo usta- novljena sekcija za družbeno aktivnost žena z vso resnostjo opravljati svojo nalogo. Na seji sekcije, ki je bila v ponedeljek, 3. junija, so ormoš- ke žene sprejele svoj delovni program, ki je po svoji vsebini sorazmeroma obširen in kon- kreten. Na seji sekcije je bila navzoča tudi sekretarka repu- bliške konference za družbeno aktivnost žena Savica HOČE- VAR, ki je ob tej priliki pozdra- vila začetno aktivnost sekcije in poudarila, da bi morali za re- alizacijo postavljenih nalog sek- cije — s finančnimi sredstvi skrbeti vsi družbenopolitični fo- rumi kakor tudi delovne orga- nizacije. Delovni program sekcije obse- ga naslednje: — ureditev varstva predšol- skih otrok na Kogu in v Ivanj- kovcih; — organizacijo najrazličnej- ših tečajev; — predavanja s pomočjo de- lavske univerze o načrtovanju družine; — poživitev akcije zbiranja pomoči za šolske mlečne kuhi- nje itd. V zvezi z navedenim delovnim programom, v katerem smo na- šteli samo najvažnejše proble- me, so ormoške žene sklenile, da naj bi na enem izmed pri- hodnjih plenumov občinske kon- ference SZDL razpravljali iz- ključno o teh problemih, ki so navidezno majhni, a so velike- ga družbenega pomena. Sekcija bo v kratkem za svo- je članice organizirala izlet. Kam in koliko dni bo trajal, se še niso povsem točno odločile," vsekakor pa si bodo ogledale kaj pomembnega in bodo zdru- žile prijetno s koristnim. Kot je poudarila predsednica sekcije za družbeno aktivnost žena Ormož Marica BRAZDA, naloge in delovni načrti niso majhni in bo potrebno vložiti vse sile, da bodo realizirali vsaj tiste, ki so najbolj potrebni re- šitve. J. S. Krajevna ugank^i Kdo ugane kje, zakaj in koliko časa bo ta stavba še stala na se- danjem prostoru, naj pošlje svoj naslov prleškemu Lujzeku, V Cvelkovcih številne prometne nesreče Kot lahko zasledimo iz poro- čil postaje milice Ormož, je vas Cvetkovci, ki leži ob cesti Ptuj -r-Ormož, v zadnjem času prizo- rišče mnogih prometnih nesreč. IZ AVTO-STOPA V BOLNIŠ- NICO Dne 3. junija 1968 se je v tej vasi na cesti prvega reda zgodi- la težja prometna nesreča. Voz- nik osebnega avtomobila zasta- va 750, reg. št. MB 185—50, Pe- ter Senekovič iz Maribora je vzel med potjo kot avtostoparja v avto Janka Simoniča iz Trno- vec pri Tomažu in njegovega sina Jožeta. Voznik je v Cvet- kovcih na preglednem ovinku iz nepojasnjenega razloga zape- ljal na skrajno desno stran ce- stišča, kjer je zadel v betonski propust. Avtomobil se je pre- vrnil v 1,30 metra globok jarek, nato pa še prek drugega beton- skega propusta, kjer je ostal v jarku na kolesih obrnjen v sme- ri vožnje. Vsi trije ponesrečen- ci so bili prepeljani v ptujsko bolnišnico. Na avtomobilu je znatna škoda, saj je skoraj po- IJolnoma razbit. Za poškodbe ponesrečencev nismo izvedeli. KRAVA GA JE ZBILA POD AVTO Dne 30. maja 1968 se je prav tako v Cvetkovcih zgodila težja prometna nesreča med vozni- kom tovornega avtomobila mer- cedes, reg. št NS 56—53, ki ga je opravljal voznik Ilija Sipka iz Novega Sada, in med Jožefom Kovačičem, učencem tretjega razreda osnovne šole, ki je gnal po skrajni desni strani cestišča navezanih na vrvi šest krav. Ko je voznik tovornega avtomobi- la prehiteval čredo, se je čreda splašila in je ena krava z rogom pahnila otroka v desni zadnji blatnik avtomobila. Ponesreče- nega Jožeta je od tu zbilo na sredino cestišča, kjer je obležal z zlomljeno levo nogo in s po- škodovanim ramenom. Ponesre- čenca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Na avtomobilu ni bi- la povzročena materialna škoda. Kot smo izvedeli danes, ko to poročamo, se je včeraj, to je v torek, zgodila v Cvetkovcih že tretja prometna nesreča. Urad- nih podatkov o nesreči še ni- mamo na razpolago. J. S. cfran "5 TKD-MK — peiek, 7. junija 196S Stran 5 Sonce fn človek pa jc sonce vir življenja, je dolgo znano. Izreden pomen Ličnih žarkov na vse živo je še ^dno v ospredju človekovega ^gpimanja. V dobi, ko človek fctoP^ v vesolje, še toliko bolj. P svetloba sonca je sestavljena L spektralnih barv, ki jih vidi- ? J včasih na nebu kot mavri- r Svetloba mavrice sije od Ueče prek ostalih do vijoliča- Ue, To je le vidni del sončnega Uanja. Pod rdečo barvo so še Lfrardeči žarki, ki učinkujejo Lplotno, nad vijoličasto barvo „a ultravijoličasti, ki učinkujejo lernično- Sončna svetloba pa je !^očno odvisna od ostalih vre- menskih razmer, ker ni vseeno, sg je nebo zastrto z oblaki, če je v zraku dosti vlage, prahu in jrugih primesi. Dnevna svetlo- ja v senci jc indirektna ali od- jjta ter razpršena sončna svet- loba, direktna sončna svetloba 33 je le tam, kamor sonce nepo- sredno posije. Čimbolj je zrak 4st, čimbolj pravokotno padajo igrici na zemljo in čimvišje smo, jolj močan je vpliv sonca. Infrardeči žarki nas grejejo, fi povzročajo, da nam je na ioncu toplo. Od njih se segreva- jo vsi predmeti na zemlji. Svet- lobni žarki obsijejo predmete s jvellobo, da jih vidimo. Ultravi- joličasti žarki kemično delujejo na vse in povzročajo v naši ko- ži tvorbo temnega pigmenta, za- kadi česar porjavimo. Poleg te- ;a se pod vplivom teh žarkov ustvarja v naši koži iz posebne snovi vitamin D, ki preprečuje lahiti-s. Brez tega vitamina zbo- imo, posebno mali otroci. Dalje povzročajo isti žarki ;proščanje histamina v koži, kar ipet sproži razširitev žil lasnic n koža pordeči. Ce se nevajeni ionca predolgo sončimo, dobimo inočne opekline z vročino in brzlico. Lahko pa dobimo tudi sončarico, ki nastopi zaradi pre- grevanja organizma s sončnimi jarki in ima za posledico neza- rest, krče, v lažjih primerih pa jlavobol, ter slabost. V nekate- rih težjih primerih pride nemir, nepravilno dihanje in občutek tesnobe tudi do smrti. Premočna svetloba ob morju in v gorah na snegu lahko povzroči kratko- trajno slepoto zaradi bleščanja, zato so tam nujna dobra temna očala. Sploh so vplivi sonca za- radi čistoče v gorah in zaradi odboja od morja ob morju ne- primerno močnejši kot drugod, kar je treba upoštevati. Ce nam je vse to znano, potem se ne bomo skrivali pred son- cem. Pa tudi dojenčku in otro- ku sploh ga bomo privoščili. Sa- mo, kot pri vsaki stvari, je tudi potrebno paziti, da ne bo naen- krat prehud vpliv sonca, nanj se je potrebno počasi navajati. Vsak dan dalj časa pustimo, da sije na nas. Prav nič ne bo ško- dovalo, če se prej namažemo s kremo za sončenje in — če smo v gorah in na morju — če na- taknemo protisončna očala. Ne bodimo nestrpni, pa bomo zdra- vi in zagoreli! Občina Slov. Bistrica Kakšne so perspektive Dosedanjega gibanja v gospo- darstvu bistriške občine v letoš- njem letu nikakor ne moremo oceniti kot pozitivno in ugodno. Stagnacija v gospodarstvu pa vpliva na vse ostale dejavno- sti, ki so neposredno ali posred- no povezane in odvisne od go- spodarske dejavnosti. Ob tem v naši republiki lahko zasledimo določene pozitivne premike, ki se odražajo v rasti industrijske proizvodnje. Čeprav je struktura gospodarstva v bi- striški občini drugačna kot v re- publiki, vplivajo na obe isti de- javniki, ki pa so, tako je videti, v svojih rezultatih različni. Ob- čutljivost bistriškega gospodar- stva je mnogo večja zaradi manjšega števila delovnih orga- nizacij. Rezultati gospodarjenja v bistriški občini pa so v veliki meri odvisni tudi od največjega podjetja v občini in od njegovih gospodarskih rezultatov. Vzrokov za takšno stanje je več. Eden osnovnih pa je vse- kakor zunanjetrgovinski režim, ki ni usklajen z gibanji v go- spodarstvu. Ob tem imamo uvoz raznega blaga, ki je večkrat ne- racionalen in dogaja se, da več- krat duši domačo proizvodnjo. Tak je primer v aluminijski in- dustriji in v kmetijstvu. Zato je zaščita domačega tržišča prema- lo učinkovita pred raznimi obli- kami dumpinga, ki solidne do- mače proizvajalce postavlja v podrejen položaj. Sele v zadnjem času je prišlo do nekaj zaščitnih ukrepov, saj do nedavnega nismo poznali za- ščitnih ukrepov za uvoz kmetij- skih proizvodov, ki so značilni v vseh razvitejših državah. Posebno je to značilno za za- hod, ki se vse bolj omejuje z raznimi zaščitnimi ukrepi pred uvozom raznih kmetijskih pro- izvodov. To pa posebno čutimo ob padcu izvoza mesa na zahod- noevropsko tržišče. Tako je fizični obseg proiz- vodnje v prvih štirih mesecih letošnjega leta v bistriški obči- ni manjši od istega obdobja v lanskem letu. Veliko je tudi vprašanje, kak- šni bodo letos rezultati v kme- tijstvu. Strokovnjaki so napove- dali, da bo zaradi pomanjkanja dežja za dvajset do trideset od- stotkov manjši pridelek, kot smo pričakovali. Zadnji dež je res marsikaj rešil, toda škoda, ki je nastala že prej, je ostala. Tako so morali nekateri kme- tijski kombinati pa tudi kmetje ponovno preorati polja, kjer so zasadili koruzo. Tako je že tu- kaj nastala večja izguba, ki je niti dobra letina ne bo mogla povrniti. Podobno je stanje v turizmu. Letošnje nočitve gostov v bi- striških turističnih lokalih so v prvih štirih mesecih za več kot deset odstotkov manjše od ti- stih v lanskem letu. Vprašanje je, kako bodo gostinci izkori- stili ugodnosti, ki jim jih nudi prehodni turizem v glavni se- zoni. — b MARTIN KOJC PAMETEN MOŽ Pameten mož je do svoje žene zmerom kavalirski. Pameten mož je dober diplo- mat in ve, da samo dobra bese- da dobro mesto najde. Skuša svojo ženo razumeti in ji da z njenega stališča prav. Pameten mož je spoznal, da log. Zaradi tega pozdravlja majhne prepirčke, ki se od ča- sa do časa porajajo v zakonskem življenju. Znano mu je, da či- stijo ozračje, ker predstavljajo ventile, ki preprečujejo, da se ne zgodi kaj hujšega. Pameten mož ve, da prav ta- ko kot sam, tudi njegova žena ni brez napak. Zaradi tega ne dela nikoli iz muhe slona. Pameten mož je sspoznal, da pride sreča le tedaj, če ne teče- mo za njo. Zaradi tega se posta- vi na stališče, da je vse, kar sto- ri njegova žena, prav. Pameten mož pohvali vsako jed, ki mu jo žena skuha, ker ve, da bo le na ta način dobro jedel. Pameten mož ve, da mu ne bo padla krona z glave, če bo kdaj pa kdaj pomagal svoji ženi pri njenih opravilih. Pameten mož je uvideven, uslužen, venomer pripravljen iz- politi svoji ženi vsako željo, ker se zaveda, da lahko samo usluge rodijo protiusluge. Pameten mož se veseli, če je njegova žena negovana, če se okusno oblači in če razveselju- je dom s svojim smehom. Pameten mož ve, da potrebu- je tudi njegova žena razvedrilo in zabavo. Pameten mož preseneti svojo ženo z darilcem, ko se ga naj- manj nadeja. Drage bralke, presodite zdaj, če se nam je posrečilo prikazati takšnega moža, kot si ga želite, oziroma kot ga že imate.. RAZGOVOR Z NAJSTAREJŠIM ORMOZANCEM — 88-LETNIM ALOJZOM BLAGOVICEM Ormoški „dedek" o sebi in o nats Prav gotovo je malo Ormo- žancev, ki ne poznajo svojega najstarejšega someščana Alojza Blagovica, kt je pred kratkim praznoval svoj 89. rojstni dan. Možakar te častitljive starosti, ki ga Ormožanci kličejo kar de- dek, je priljubljen med vsemi, ki ga poznajo. Tudi otroci vidi- jo v njem nekaj posebnega in nevsakdanjega ter je tudi med njimi zelo priljubljen. Prvič sva se srečala na ulici. Bil je meglen, deževen dan. S počasnimi koraki je stopal po pločniku in se ustavil ob pre- hodu za pešce. Ko se je prepri- čal, da je cestišče prosto, je s posebno previdnostjo prekoračil cesto in zavil v gostilno »Pri Havlasu«. Tu sva se pozneje še večkrat srečala. Po njegovem rednem dnevnem urniku sem ga tudi v soboto našel v omenjeni gostilni, kjer je sedel za mizo in prebiral številne časnike, med drugimi tudi naš Tednik. Nisem se mogel zadržati, da se mu ne bi pridružil z nagovorom in pozdravom: »Dober dan, de- dek!« Zelo prijazno me je po- vabil, naj prisedem in pričela sva prijetno kramljati. Iz naji- nega razgovora sem zabeležil naslednje: Vaša življenjska kronika jc prav gotovo zelo zanimiva, po- vejte nam iz nje vsaj droben izsek. Pravzaprav ne vem, kaj vam naj povem. V življenju sem do- živel mnogo lepih, a .še veliko več težkih trenutkov, ki so mi ostali v spominu. A kaj bi go- voril o tem, saj so to stvari, ki jih je v tako dolgi življenjski dobi doživel vsak človek iz moje generacije. Ce bi bil celih 88 let samo na gostiji, bi bilo to že hudo, a kje so še druge stvari, ki sem jih doživel. Kot mlud fant sem se izučil za trgovca in me je življenjska usoda zanesla iz rojstnega kraja, Lahonc pri Tomažu, v številne kraje služ- bovanja. Kot trgovski potnik sem tudi veliko potoval. Sode- loval sem v obeh svetovnih voj- nah. Leta 1941 so me kot za- vednega Slovenca izgnali v Sr- bijo. Bil sem med ustanovnimi člani »Sokola« v Ormožu, sode- loval sem v takratnem pevskem društvu, čitalnici, skratka po- vsod me je bilo dovolj, kjer je šlo za naš narod in za naš jezik. Sedaj sem že od leta 1948 v po- koju in čakam, kdaj se bo za- prla zadnja stran v knjigi moje življenjske kronike. Kako preživljate jesen svoje- ga življenja? Imam ustaljen dnevni urnik, pu katerem poteka moj »delov- ni dan«. Stanujem pri sinu, hra- nim pa se, kot vidite, v gostilni »Pri Havlasu«, kjer se ugodno in domače počutim. Ne glede na vremenske razmere grem vsak dan na sprehod, ki je dolg pri- bližno 5 km. Noge so že šibke, toda ti vsakodnevni sprehodi me še vedno držijo pri močeh. Red- no prebiram skoraj vse naše in tudi nekatere tuje časnike ter tako zasledujem vsa dogajanja doma in v svetu. Žal me tudi vid precej zapušča, tako da lahko berem le še pri dnevni svetlobi. Ste s pokojnino zadovoljni? Pokojninski zakon je po moje zelo neurejen, in to predvsem za starejše upokojence. Pri vsem tem je zelo resnična šala, ki sem jo pred nedavnim bral v »Pavlihi«. Nekdo je vprašal, kakšna je razlika med jajci in starimi upokojenci? Zal je res- ničen odgovor, ki pravi, da far- bamo jajca samo enkrat na le- to, stare upokojence pa skozi vse leto. Kako gledate na današnjo mladino v primerjavi s pogoji življenja, ki ste jih imeli vi, ko ste bili mladi? Svet in življenje se strahovito naglo spreminjata, tako da člo- vek včasih nima niti časa niti možnosti slediti temu dinamič- nemu razvoju. Mlada generacija živi s časom in v danih pogo- jih, ki so mnogo drugačni od tistih, ki smo jih imeli mi, ko smo bili v vaših letih. Ne po- znate toliko gorja in težav, zato je tudi vaš odnos do življenja nekoliko drugačen. Včasih vam manjka nekoliko več trdne vo- lje. Toda ste pač mladi in vaša mladost je lepa in brezskrbna oziroma nekoliko bolj brezskrb- na, kot je bila naša. Kot mož s častitljivo starostjo imate za jesen svojega življenja šc prav gotovo kakšne želje. Bi nam jih lahko zaupali? Ko včasih ponoči, ko ne mo- rem zaspati, listam po knjigi svojega življenja, se čudim, da po vsem tem, kar sem v življe- nju doživel, še sploh živim. In želje? Človek jih ima vedno, saj nam misel, da se nam iDodo uresničile, vliva voljo v življe- nje in nam pomaga dosegati življenjske cilje. Čakam, saj ve- ste na kaj? Dneva in ure ne vemo nikoli. In do takrat še bom živel in upam, da se bova še srečala, je smeje končal pogovor ormoški dedek, ki mu zares že- limo, da bi bil še dolgo časa med nami, J. S. ALOJZ BLAGOVIC Niogometnl dogodek (eta v Kidričevem ■^vjtioto, 1. julija, je bil v ICidri- fesm tradicionalni nogometni der- bi med debelimi in suhimi. Nikoli Ac še ni udele/.ilo tega derbija to- likšno število gledalcev, vee kot pet- sto. To je številka, ki je nogome- taši Aluminija niso videli že dolgo na tribuni, ko igrajo za prvenstve- ne točke. Hazen tega je bila na par- kirnem prostoru prava zmešnjava, saj je bilo parkiranih 41 avtomobi- lov. Pred pričetkom tekme so oboji, na felu z godbo na pihala v dresih ob- hodili naselje in nato prišU na sre- dino Igrišča, kjer so bili burno po- zdravljeni od navdušenih gledalcev, ki so pričakovali »vrhunski« nogo- met in množico golov. Kasneje bi o množici golov res lahko govorili, saj so suhi zmagali s 7:5, toda debe- li trdijo, da so zmagali oni, ker so suhi v začetku igrali z dvanajstimi igralci. Rekli so pač, da se morajo izravnati v teži. Tekma je bila izredno zanimiva, polno gledališče pa je stalno bučalo, saj sta oba partnerja poskrbela vča- sili za izredno komične vložke. Naj- draraatičnejši trenutek je bil v pr- vem polčasu, ko so suhi streljali enajstmetrovko. Vratar debelih, po- pularna »Heda« se je vrgla še pred strelom suhega, toda ta jo je zadel z izredno močnim strelom v glavo in mreža ter katastrofa debelih je bila rešena. Ob koncu moramo omeniti še to, da sta bila oba vratarja »dekleti«, no ja, ena jih ima že okoli petdeset, druga pa ni dosti mlajša. Posnetek, ki ga je napravil Peter Gegič, prikazuje moštvi pred začet- kom tekme, ko so hoteli dokazati, da znajo tudi oni obrcniti žogo, če jo zadenejo. Ormož ima priložnost v nedel.io so rokometaši Ormoža doma premagali solidno ekipo Slo- vana iz Ljubljane in se tako na pr- venstveni tablici slovenske rokomet- ne lige približali Celju, tako da ju sedaj loči samo točka prednosti za Celjane in pa boljša razlika v za- detkih. Tekma je bila precej zanimiva in se je v prvem polčasu končala s tes- no prednostjo domačinov. DrugI polčas pa so Ormožanci izkoristili in v silovitem tempu zmagali z re- zultatom 19:14. V nedeljo imajo Ormožanci težko gostovanje v Piranu, ki zaseda tre- nutno četrto mesto. Ce jim bo uspe- lo na tej tekmi osvo.iiti vsaj točko, 30do lahko še razmišljali na pi-vo mesto, in s tem na kvalifikacije za zvezno ligo. V nasprotnem primeru pa je prvo mesto že oddano Celja- nom, ker ti gostujejo v nedeljo do- Tfia rokometaše Drave, ki pa niso Dripravljeni narediti presenečenja la tujem terenu. Slaba tekma v Ptuju v nedeljo so rokometaši Drave loma premagali goste iz Pirana s :esnim rezultatom 10:7. Tekma je bila sicer napeta zaradi stalnega zenačevanja rezultata, vendar igral- n obeli moštev niso pokazali no- 3ene borbenosti. Za takšno igEO je tudi vzrok, položaj na lestvici. Sele v drugem polčasu so se domači ro- kometaši prebudiU ter povečali vod- stvo, tako da so zmagali s tremi zadetki razlike. Iz Kidričevega: v nedeljo je Aluminij izkoi'istiI tisto možnost, ki mu jo dajejo pra- vila, da enkrat v pi-venstvu ne gre na gostovanje ter izgubi tekmo s o:0. Toda tega si v nadaljnjem gostova- nju ne more več privoščiti. Gotovo je, da bodo v nedeljo igrali Alumi- nijeve! doma, toda vprašanje je, ali bodo šli na zadnje gostovanje. De- narja ni, in odborniki s predsedni- kom Francom Hojnikom. ki je pre- vzel dolžnost predsednika v letoš- njem letu, so čisto obupani. Po be- sedah predsednika so letošnje pri- prave za tekmovanje začeli s sla- bim milijonom, kljub temu, da je bilo na občnem zboru rečeno, da je v blagajni še tri milijone dinarjev. Vsekakor pa bi bila neprecenljiva škoda, če Aluminij ne bi šel na to zadn.]e gostovanje in tako Izgubil niožnost, da se z izpadom iz lige ne plasira v slovensko, temveč v pod- zvezno nogometno ligo, posebej še zaradi tega, ker se Dravi letos ni uspelo kvalificirati vanjo. Tako odborniki Aliuninija kličejo na vse strani, da bi dobili potreben denar za to zadnje tekmovanje, saj v letošnjem letu nogometaši niso dobili vse hranarine. kaj šele pre- mij, ki bi jih po tarifnem pravil- niku morali dobiti. OB SLOVESU KOLONE PRIJATELJSTVA Hitro, prehitro jc menil obisk tovarišev in tovarišic iz bratske Srbije, ki so med vojno nudili dru- gi dom tistim Slovencem, ki jih je okupator izselil iz Štajerske ter jo kotel ponemčiti. Marsikatera ^olza se jc utrnila ob slovesu, krcp- pi stiski rok pa so povedali, da si želijo še takšnih srečanj, ki tako neposredno oživljajo težke trenut- ke v zgodovini naših narodov pred dvema in pol desetletjema. Gostje so si v nekaj dneh, ko- likor so bili v bistriški občini, ogledali likovno razstavo v novi osnovni soli v Slovenski Bistrici, ki so jo pripravili iz del vseh učencev bistriške občine, ob pri- hodu pa jih jc sprejel tudi pred- sednik skupščine občine Slovenska Bistrica Miro Kolenko. Gostje iz kolone bratstva in enotnosti so si ogledali tudi največjo tovarno v občini, IMPOL ter se pogovarjali z njenimi najvidnejšimi predstav- niki, sprejel pa jih je tudi direk- tor ing. Podričnik. Po ogledu tovarne so v soboto popoldne obiskali poslednje boji- šče pohorskega bataljona. Po ob- isku bojišča pri Treh žebljih so gostje v Oplotnici položili venec padlim v NOB. V nedeljo so bili gostje pri dru- žinah, ki so »ih sprejele na stano- vanje ter si tako z gostitelji ogle- dali okolico njihovih krajev. Izredno zadovoljni z gostoljub- nostjo domačmov so se nato go- sti iz bratske republike Srbije tež- ko poslovili, vendar so ob slove- su vzkliknili: »Nasvidenie prihod- nje leto y naši Sumadiji.« -b redavanje o čebelarstvu Juršincih Sola v Juršincih je pripravila ' učence in učenke višjih raz- •dov predavanje o čebelarstvu, [■^davatelj Alojz Janžekovič iz ''^ja j C govoril o čebelar.stvu starih časih, ko so bile čebele prepuščene same sebi v dre- -snih votlinah. Pozneje jih je °vek spravljal v nalašč izdol- ••^a debla, ki jih je postavljal •bližini svojih domov. S časom 'laslali koši-krajiči in razne ^tlo za čebele, vendar je bilo to zelo primitivno. Pfavi napredek je doživelo '^c^larstvo, ko je iznašel Ne- Mehring satnico in leta ko jc major Ceh izna.šel ^''o- Od tega časa dalje se je P.^^o napredno čebelariti s pre- l^i^im satjem. Danes je zani- kdo naj čebeiari, kako naj in kje dobi potrebna sred- Važno je, da so čebelo ko- 'r^^ ne samo zaradi medu, ^Več tudi zaradi oplajanja ^Hcga drevja. Med je visoko- ^"Jiia hrana, koristna pred- bolnikom in slabokrvnim. . "^izi bi moral biti vsaj pri Jtrku in pri večerji, ker zdra- ' Poleg drugega, rane na dva- ^stniku. .Sled juršinske šole bodo ver- posnemale še druge, ker . koristno, če se mladi rod ^f^i s koristnostjo čebel. DIAMANTNA POROKA V PTUJU! Pred 60 leti sta stopila na skupno življenjsko pot Anton in Marija Simonič iz Krčevine 26 pri Ptuju. Preteklo nedeljo sta slavila diamantno poroko na magistra- tu v Ptuju. Poročni list ob tej slovesnosti jima je izročil An- ton 2agar, podpredsednik skup- ščine občine Ptuj. Izročil jima je tudi darilo SO Ptuj. Številni otroci, imela sta tri sine in šest hčera, sorodniki in znanci so jima čestitali in zaželeli še veli- ko zdravja in sreče. Vnuki in pravnuki so jima poklonili cve- tje. Diamantno poroko so prosla- vili v kulturnem domu na Vi- čavi. ZR Mariji in Antonu Simoniču jc ob diamantni poroki čestital An- ton Žagar, podpredsednik SO Ptuj. Foto: S. Kosi. Stran f TEDNIK — petek, 7. jnnijn 1968 ---J Občina Svavenska Ustrico Z likovne razstave v soboto, 1. junija letos, so v osnovni šoli v Slovenski Bistri- ci odprli letošnjo občinsko raz- stavo likovnih del učencev iz vse občine. Razstavo je otvoril tajnik temeljne izobraževalne skupnosti Norbert Jedlovčnik, prisostvovali pa so gostje iz bratske republike Srbije in predstavniki družbenopolitičnih organizacij bistriške občine s predsednikom skupščine občine Mirom Kolenkom. Razstava je izredno uspela, saj je na njej prikazano delo li- kovnega pouka iz več šol v ob- čini. Tako so nekatera dela mladih razstavljavcev izredno uspela, posebno mesto pa imajo akvareli in grafike, ki je izred- no močno zastopana. Razen likovnih del so razstav- ljeni tudi tehnični izdelki, ki so jih naredili učenci pri tehnič- nem pouku in izdelki otroškega vrtca iz Slovenske Bistrice. Uspela razstava kaže, da je taksnih prireditev premalo, in da so zziželene. Razstavi to prisostvovali tiidi gostje iz Srbije, ki so bili med vojno gostitelji izgnancev iz Slovenije. V njihovem imenu je spregovoril udeleženec, ki se je zahvalil za izreden sprejem na bistriški novi osnovni šoli in iz svoje zbirke prebral eno od svo- jih pesmi. -b V Ptuju razstava sobnih in vrtnih cvetlic Na pobudo obiskovalcev lan- ske razstave cvetlic, ki je vzbu- dila veliko zanimanje, se je le- tos ustanovilo novo društvo prijateljev cvetlic. Ce pogleda- mo po mestu naše stare in nove zgradbe, lahko mimogrede ugo- tovimo, da nam gole zgradbe niso povsem v čast. Vse preveč je še praznih oken, golih balko- nov in neurejena okolja hiš. Sem spada tudi nečistoča sta- novanjskega okolja ali hišnih dvori.šč, ulice itd. Ce se mesto Ptuj pripravlja na 1900-letnico, moramo vsi skrbeti, da bi stare zgradbe oziroma njihova proče- lja čimbolj okrasili s cvetjem in zelenjem, ker bi bile zgradbe mnogo bolj zanimive in prijaz- ne. Ce želimo, da bo novo dru- štvo uspešno delovalo, nam je v prvi vrsti potrebna podpora vseh občanov, tako da bi vsi skupaj skrbeli za čim lepši vi- dez mesta, za prijetnejšo podo- bo starega in novega dela me- sta. Zelja društva je, da olepša- mo naš starodavni Ptuj s cve- tjem, zelenjem in grmičevjem. Na zadnji seji društva prijate- ljev cvetlic je bil sestavljen program dela, med drugimi pa določen datum II. razstave cve- tlic v Ptuju. Vsi člani so se stri- njali, da bi v letošnjem letu uredili razstavo v delavskem klubu na Ormoški cesti. Ta raz- stava bo od 15. junija do vključno 22. junija. Društvo prijateljev cvetlic poziva vse gojitelje sobnih cvetlic, da pri- javijo svoje najboljše primerke za razstavo krajevni skupnosti Ptuj, Jadranska ulica 12. Pose- bej pa vabimo vse občane, da si ogledajo našo II. razstavo sobnih in vrtnih cvetlic. LJUDSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA PTUJ BRALCEM V PREMISLEK IN OPOMIN Končuje se šolsko leto, priče- njajo se počitnice in dopusti; šolska mladina in tudi odrasli bodo za krajši ali daljši čas za- pustili naše mesto. Mnogi izmed njih obiskujeo ptusko knižnico in si sposojajo knjige v tem ali onem oddelku. Ko pričakujemo spremembo vsakdanjega življe- nja, počitek in odmor, se kaj lahko zgodi, da prezremo kako dolžnost, pozabimo na primer, da imamo že dalj časa doma knjigo iz knjižnice, po kateri morda že nestrpno povprašujejo tudi drugi bralci. V obdobju od januarja do vključno maja je obiskovalo študijski oddelek naše knjižnice 368 bralcev, ki so si sposodili na dom 1876, za branje v čitalnici pa 3104, skupaj torej 4980 biblio- tečnih enot. V splošnem so bralci več ali manj redno vračali knjige, ne- kateri pa so nam s svojo malo- marnostjo povzročali skrbi in dodatno delo. Sposojevalcem, ki so si pridržali knjige Mek dolo- čenega roka (en mesec) in niso prosili za podaljšanje sposoje- valnega roka, je pošiljala knjiž- nica pismene opomine, prvega, trdovratnim dolžnikom pa tudi drugega in tretjega. Včasih tudi ti ukrepi niso zalegli in se je moral knjižničar, čeprav mu je bila ta naloga zelo neljuba, na- potiti sam k dolžniku na dom. V nekaj primerih smo na ta na- čin rešili knjige, zlasti, če so nas podprli bralčevi starši. V skraj- nem primeru, ko vsi ukrepi, ki jih je podvzela knjižnica, niso rodili sadu, je preostala le še ena not — k odvetniku oziroma na sodišče. Ta način reševanja knjige je najbolj neprijeten, za knjižnico in dolžnika. Navadnim stroškom (pismeni opomini, za- mudnina) se pridružijo sedaj novi, občutno večji. Tako smo v zadnjem času imeli primer, ko so stroški odvetnika in sodni stroški narasli na 111,60 N din. Take nevšečnosti in nepotrebni izdatki obremenijo nerednega in neodgovornega bralca. Neprijet- no nam je, ko moramo naše bralce z zastraševanjem opozar- jati na dolžnosti, ki jih vežejo do knjižnice. Mislimo, da bi se bralci, zlasti pa obiskovalci štu- dijskega oddelka knjižnice mo- rali že sami zavedati, da je knjiga v knjižnici namenjena čim širšemu krogu bralcev in da mora biti skrb nas vseh, da se knjižnični fond čim dalje ohrani. Zato prosimo bralce, predvsem iz vrst šolske mladine, da ob koncu šolskega leta, ko bodo opravili vse šolske dolžnosti, stopijo še v knjižnico (ljudsko, študijsko, mladinsko) in vrnejo sposojeno gradivo. Uprava Obanska revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov v Lenartu Mladi pojo v nedeljo je bila v lenar- škem domu kulture tradicional- na občinska revija pionirskih in mladinskih pevskih zborov, ki je privabila številne poslušalce. Na reviji so nastopili pionirski in mladinski pevski zbori iz Be- niedkta. Zgornje Sčavnice, Cer- kvenjaka. Gradišča, Jurovskega dola in iz Lenarta. Izmed na- stopajočih zborov je ocenjeval- na komisija dodelila prvo mesto mladinskemu pevskemu zboru iz Sčavnice, ki ga je vodil pe- vovodja Alojz PAJERL. Drugo mesto je zasedel pionirski pev- ski zbor iz Lenarta, ki ga je vo- dila Neva PURGAJ, na tretje mesto pa se je uvrstil mladinski pevski zbor iz Benedikta, ki ga je vodil Matija GJERKES. Letošnja občinska revija pi- onirskih in mladmskih pevskih zborov v Lenartu je pokazala v primerjavi s prejšnjimi leti ze- lo razveseljiv kvaliteten vzpon vseh nastopajočih zborov, pri čemer gre pohvaliti vse, ki vo- dijo mlade pevce in jih učijo našo lepo slovensko pesem. Med poslušalci so se slišala mnenja in pripombe, češ, da je ocenje- valna komisija pristransko oce- njevala posamezne zbore. Kaj hočemo, vsak bi želel biti prvi in vsi so si to tudi zaslužili. Vedra in prešerna pesem, ki je napolnila lenarški dom kul- ture in segla v srca številnim poslušalcem, je predstavljala za Lenarčane zelo lep zaključek meseca mladosti. J. S. Pionirski pevski zbor iz Lenarta med nastopom 200 LET ŠOLE NA DESTERNIKU v nedeljo, 9. junija, bodo na Desterniku slavili 200-letnico šole. Proslava bo ob 10. uri. Po govoru bodo nastopili učenci šole, godba na pihala iz Kidriče- vega in drugi. Odkrili bodo tudi ploščo, posvečeno temu prazni- ku. Na proslavo so povabili predstavnike RIS, sekretariata za šolstvo, predsednika občine Ptuj, predstavnike množičnih organizacij, še živeče učitelje, ki so v tej šoli učili pred in po vojni. Na proslavo vabijo tudi ostale občane. Iz Ptuja bo vozil avtobus. Iz- pred gostilne »Beli križ« bo od- peljal ob pol deseti uri. Po proslavi bo zabava. ZR Zgodovina Slovenske Bistrice I zemljiško gosposko pa je bil na- i:i poseben urbar, v katerem nad- ■.M:-,()da Karel, ki je bil tudi vojvoda Štajerske, Koroške, Kranjske, VVirten- berga, Tirolske, Goriške ter Burgund- ske, preuredil upravo v mestu Sloven- ska Bistrica. S tem dokumentom so prešle vse pravice do mesta in zemlje bistriškega gradu pod upravo in v last svetnika Hansena Vctterna. Seveda pa se uprava v mestu z no- vimi uradi ni bistveno spremenila. Po- sebej pa je ostalo po starem za pod- ložnika. Meščani Slovenske Bistrice so dobili ponovno potrjene pravice, ki so jim jih dali že Celjski grofje. REFORMACIJA V SLOV. BISTRICI Razgibano obdobje, ki ga je prinesla srednjeveški Evropi reformacija cer- kve, je v Slovenski Bistrici našla le malo privržencev. Pri nekem pregledu so ugotovili le tri evangeliste. Tako raz- gibana cerkvena dejavnost v Bistrici ni našla dosti posnemalcev. v to obdobje pa spada pomembna letnica: leta 1614 je bila namreč v Slo- ven':ki Bistrici ustanovljena lekarna. Lekarništvo ima v Slovenski Bistrici izredno dolgo zgodovino. Nekako ob istem času so ustanovili meščani Slovenske Bistrice tudi svoje strelsko društvo, ki je imelo nalogo čuvati mesto pred raznimi napadi. Ta- ko jim je uspelo leta 1635 ubraniti mesto pred vpadom upornih kmetov, ki so hoteli zasesti mesto. Tako tudi me- sto Slovenska Bistrica ni šlo mimo kmečkih uporov, ki so zelo razgibali življenje na kmečkem podeželju. Poka- zali so, da gosposka izkorišča svoje podložnike do takšne mere, da jim je vseeno, ali ostanejo pri življenju ali pa padejo pod meči gosposke, ki jih je izkoriščala z raznimi davki, dajatvami in tlako. Uspeh bistriških strelcev ni bil neza- pažen. Tako so od deželne oblasti v Gradcu začeli letno dobivati deset goldi- narjev, da bi svojo službo vestneje opravljali. V tem času so se večkrat menjavali lasiniki gradu in mesta Slovenska Bi- strica, vladarji pa so stalno potrjevali mestu že znane mestne pravice. V drugi polovici sedemnajstega sto- letja je bil v Slovenski Bistrici deželno knežni mestni glaavr Prontner, ki je bil strokovnjak za vinsko trto. Fride rik Prontner je imel v Kovači vasi zelo dobro obdelan vinograd, s katerega je prideloval izredno dobro vino, ki se še danes imenuje po njemu »brander«. Med letom 1573 in 1664 niso znani lastniki bistriškega gradu. To je ob- dobje, v katerem so vpadali na to ozemlje Adameki in Hardeggi. Nekateri kronisti za to obdobje pravijo, da last- niki bistriškega gradu za to obdobje niso znani. Toda v tem času je imel svoje posesti v Podčetrtku grof Tatten- bach. Slovenska Bistrica in Podčetrtek pa sta bila ozko povezana. Tako obsta- jajo možnosti, da bi bil v tem času /astnik bistriškega gradu grof Tatten- bach. Na to napeljuje tudi dejstvo, da je posedoval grof Tattenbach precejš- njo posest v Racah in v Slovenskih Konjicah. Obširno posest je imel tudi v okolici Slovenske Bistrice, predvsem na Vir.olah, kjer je imel vinograde. Olistaja pa domneva, da so se prav na tej viničariji sestali zarotniki proti avstrijskemu cesarju Leopoldu. Tatten- bacli je povabil na svoje posestvo v okolici mesta Slovenska Bistrica svoje pristaše, med njimi sta bila tudi hrvat- ski ban Zrinjski in prijatelj Franko- panski. Grof Tattenbach je posedoval na Spodnjem Štajerskem izredno veli- ka posestva in zamikalo ga je, da bi posatla njegova vsa pokrajina. Grofa Zrinjski in Frankopanski pa sta se mu priključila, ker sta videla v njem mož- nost, da bi o.svobodila Hrvatsko in del Slf)venije avstrijske vladavine. Toda za- rotniki so bi}i izdani, grof Tattenbach ni uresničil svoje zamisli, da bi postal po moči enak Celjskim grofom in je svoje življenje klavrno končal v Grad- cu. Zrinjski in njegov tovariš Franko- panski pa sta bila obglavljena na Du- naju in tako je z niima tudi propadla iJiesničitev zamisli po ponovni svobod- ni nr\atski. (Dalje prihodnjič.) Kooperanti v obratnem delavskem svetu Preteklo nedeljo so bile volit- ve v delavski svet obrata za za- družno kooperacijo KK Ptuj. Bilo je sedem volilnih enot: Majšperk—Stoperce, Podlehnik —Zetale, Leskovec, Videm, Go- rišnica, Cirkulane in Zavrč. Od skupnega števila volilnih upravičencev (804) jih je volilo 706, to je 87 »/o. Novo izvoljeni člani iz vrst kmetov kooperantov v obratnem delavskem svetu so: Anton Be- lin (Majšperk), Ignac Sodeč (Vi- dem), Jože Bračič (Leskovec), Alojz Bezjak (Cirkulane), Franc Pongračič (Zavrč), Jože Sotlar (Podlehnik), Jože Rižnar (Go- rišnica), Alojz Hrga (Moškajn- ci). V obratnem delavskem sve- tu je tudi pet članov delovne skupnosti. V kratkem bo prva seja orga- na upravljanj£L ZR Priznanja najboljšim Na svečani seji OK ZMS v Slovenski Bistrici so pred krat- kim razdelili priznanja najbolj- šim mladincem, mentorjem pio- nirjev, organizacijam, ki so naj- uspešneje sodelovale v mladin- skih organizacijah ter drugje, kjer se zbirajo mladi. Priznanje so prejeli štirje mentorji, sedem učencev za dobre učne uspehe in razvijanje mladinske dejav- nosti na šolah. Kot najboljši so bili na seji ocenjeni aktivi Cre.šnjevec, La- porje in Pokoše. Nekateri akti- vi, ki so bili pred nekaj leti med najaktivnejšimi (Impol in ste- klarna), se v zadnjem času več ne znajdejo pri delu. Posebna priznanja za delo z mladino so prejeli še: judo klub Impol, TVD Partizan, NK Osan- karica in odbojkarski klub iz Crešnjevca. Viktor Horvat Alenka! Rojstni dan maršala Tita je minil. Mi- dva s prijateljem sva skupaj sestavila še to pesmico. Med potjo v šolo sva se pogovorila in izbrala lepe misli. V šo- li sva jo že pred koncem pouka napisa- la. Kratka je. Franc Kuharic in Jože Majcen, Lešnica VOŠČILO ZA ROJSTNI DAN Ti si naš voditelj, TITO, ti, vneti borec za pravico! Vse tvoje delo je zato, ^ da vržemo s sveta krivico. Mi mladi tvoji državljani zvesto gremo za teboj, za rojstni dan ti vsi želimo srečo in še mnogo let, naj tvoje delo pripomore, da bo prišel MIR čez celi svet! Franček in Jože! Vajino voščilo ne more biti nikoli pre- pozno, kajti vajine in naše dobre želje do maršala Tita so neprestano nove in tople. Misli za pesmico sta zares lepo zbrala in jih lično povezala. Naj te va- jine skupne pesmice utrjujejo vajino mlado prijateljstvo! ALENKA Alenka! Med tekmovanjem sem se spomnila, da ti bom napisala pismo o dnevu mla- dosti. Pozdravljam te. Martina Janžekovič, 4. a razred. Velika Nedelja DAN MLADOSTI 25. maj praznujemo kot dan mlado- sti. Letos smo ta dan združili s šport- nim dnevom. Učenci smo se zbrali s kolesi ob osmi uri zjutraj pred šolo. V mlečni kuhinji smo dobili malico in odšli na igrišče. Tam nam ie tovariš učitelj predložil program športnega dneva. Vsi smo se strinjali. Dečki so postavili prometne znake in tekmovanje se je pričelo. Prva je bila vožnja na kolesih. Paziti smo morali na Prometne znake in se po njih ravnati, eljali smo se okoli zadružnega doma, nato po poti proti glavni cesti, se obr- nili na ovinku in hiteli po isti poti na- zaj. Na hrbtu smo imeli številke. Na križiščih so stali pionirji-prometni mi- ličniki in so nam urejali promet. Mnogo nas je sodelovalo in smo bili navdušeni. Med tem časom, ko smo se nekateri vozili, so se drugi žogali. Najprej so bila medrazredna tekmovanja v igri »Med dvema ognjema«, nato pa smo to napeto igro še enkrat zaigrali. Deklice so igrale rokomet, drugi so se žogali na travi. To veselje je hitro minilo, kajti ob trinajsti uri smo odšli domov. S športnimi igrami na dan mladosti smo bili vsi zelo zadovoljni. Veselim se že na drugi praznik mladine, ki bo spet čez eno leto. Martina! Na tisoče in tisoče mladih le prav s .športnim udcjst^vanjem proslavilo le- tošnji praznik mladosti. Tudi ti si bila med njimi. Se mnogo, mnogo praznikov srečne mladosti ti želim. ALENKA Alenka! Sem učenec 6. razreda. Opisal sem dogodek, ki sem ga sam doživel. Ce je kie kakšna napaka, jo prosim, popra- vite. Lepo vas pozdravila Janko Mere, Dornava 127/a SRNA JE STEKLA Sonce je že božalo vrhove dreves, sem se v škornjih in s košarico v J odpravil v gozd po borovnice. Med tjo se mi je pridružil brat Tonček. če sva vsak s svojimi mislimi zavili hrib. Vse okrog naju se je bleščalo.! so rosne kapljice, ki jih je kmalu pilo sonce. Gozdna stezica naju je dila navkreber. Ugibala sva, kdo bol bral več borovnic, in primerjala, 1 ima večjo posoJo. Prišla sva na: seko, kjer rasle borovničevje. Odšla: vsak na svojem konec in začela nabt jagode. Cez nekaj časa me je Tot vprašal, koliko borovnic že imam. > lovico lončka,« sem se mu zlagal, sem hotel, da ne bi več klepetal, p sem hitreje nabirati. Prvi lonček je kmalu poln, prav tako drugi in trf Pri četrtem je šlo počasneje in se kar ustavilo. Poleni! sem se in nil mi ni bilo dovolj jagod. Začel sem b' ti sem in tja in se ustavil šele na r gozda. Leno sem nabiral jagode. Tor je bil precej daleč od mene. Tedaj začutil, da se mi nekdo približuje, gledal sem in videl, da je bila srna. kaj časa sva se gledala, potem pa začel počasi iti proti njej. Tedaj je skočila in nisem je več videl. Janko! v drugo si me presenetil z lepiffl. mom. Naravo znaš opazovati in pf no opisovati. Imaš tudi že bogat D« ni zaklad in lahko mnogo poveš. O pakah skoraj ni govora. Ta dogodek s srnico se ti je pa m že lani primeriti, kajti letošnje boro ce še niso dozorele, da bi mogel tj lončke polniti z njimi. Zanima me, I hodite vi, otroci iz Dornave, po bo niče? Vi ste vendar z ravnega polji kje je vaš gozd? Janko, še na to mi govori, pa bo nastalo tvoje tretje pismo! ALEf Draga Alenka! Po dolgem času ti spet pošiljam smico. Pozdravljam te. Marijica Pavlicih Trgovišče V ŠOLO Po cesti tam gredo trije. Prvi Marjan — komandant, drugi Stanko — muzikant. Za njim pa Srečko na svoj meh pri" poje, žvižga in pa vriska. Narava zelena jih omami, bitka huda jih predrami. le Stanko v blatu tam leži, na pomoč Marjan mu hiti. Nato pa spomni se le Marjan, da šolo vsi imajo danes. Vsi trije se spuste v tek, čez luže skačejo vsi vprek. Marijica! Tvoji šolarji so res imenitni H" komandant, muzikant, harmonikaf' so v šoli tudi tako slavni? Če se potjo v šolo vnemajo med njimi in se hladijo v blatni mlakuži, sen" dovedna, kako so potem v šolski " Naj bo tako ali tako! Pesmica smica. Marijica! Ko mi boš še poslala, pa zraven napiši, da je rii- sto sama spesnila m povej, kdo pomagal. Saj to ni nič napačnega! ^ celo razveseli, če vidim, da se tu* rasli ljudje trudijo za čim boljša PISMA. Saj niso šolske naloge. * res ne sme nihče nič pomagati. Za'' pravici z besedo na dan! Ob tre«}i Izdojl PiMpIčevegu Pohorskega bataljona »Na tisti planoti blizti Treh žebljev na Pohorju, kjer je 8. januarja 1943 padel pohorski bataljon, so sledovi nekdanjega partizanskega bojišča še komaj vidni. Tam, kjer so se nekoč dvigale zemljanke in kjer so bili izkopani položaji za mitra- Ijezce, so danes na valoviti rav- nici med drevjem vidne samo še plitke jame; to je vse. Tik pred borbo požgano drevje, ki so ga hoteli partizani uporabiti pri gradnji novih zemljank, a je potem obležalo in ni nikoli slu- žilo temu, za kar je bilo name- njeno, je strohnelo.« Tako začenja avtor France Filipič svojo že tretjo izdajo knjige o zgodovini pohorskega bataljona. Tako je knjiga, ki jo je izdala Državna založba Slo- venija, že tretje delo Filipiča v zadnjih petnajstih letih, ki opi- suje borbe pohorskega bataljo- na, njegovo življenje, njegove odnose s Pohorci, akcije in na- pade ter njegov zadnji boj. Tretja izdaja pohorskega ba- taljona je mnogo obsežnejša, saj obsega več kot sedemsto strani in je torej za več kot 250 strani obsežnejša od druge izdaje. Pr- va izdaja je v primeri s tretjo samo skromna knjižica, odraz tistega časa, časa hlastnosti in nedognanosti, vendar pa tudi prisrčna in naivno zavzeta. Dru- ga knjiga je bila že plod dolgo- trajnega avtorjevega raziskoval- nega dela, razgovora s prežive- limi borci ter drugimi, ki so bili v stiku z delom pohorskega ba- taljona. Toda to delo je bilo še vse preveč avtorjevo, to zadnje pa je Filipič umaknil v svoji tretji izdaji pohorskega bata- ljona, ko so v ospredje stopili borci, ljudje in dogodki. V tej svoji tretji izdaji jim je dal av- tor vso njihovo domačo prist- nost, nič ni narejenega in olep- šanega. Po kratkem uvodu nam Fili- pič opiše prve partizanske do- godke na Pohorju ter nam ob- enem predstavi prve borce po- horskih gozdov. Govori nam o političnem vodstvu v seve^ vzhodni Sloveniji in o borb, partizanov na tem obrneš Slovenski narod ni imel pra^ ce do obstoja, prvi štajer^ bataljon se zbere, njegove b,, be in zmage, pričetki šaleške savinjske čete, ptujskega vo, in ruške čete so naslednja ^ glavja tretje izdaje. Prihod druge grupe odrecj, na Štajersko je pomenil reo ganizacijo partizanskih enot | Štajerskem. Tako se je na I) brovljah med 7. in 11. septei brom 1942 zbrala skoraj polovi vseh partizanov iz Stajcrs^ Tukaj so sklenili, da bodo ^ partizane na Štajerskem razij lili v tri odrede, od katerih naj pohorski bataljon obstajal moči enega bataljona. Tako n avtor pripelje v svoji tretji j daj i do ustanovitve I. bataljoi pohorskega odreda, kot je ] uradni naziv za legendarni p horski bataljon. Sledi opisovanje borb, poh dov in akcij, ki jih je izvei do 8. januarja 194.3 pohorski t taljon. Ob tem pa avtor ne j zabija na ostala dogajanja Štajerskem. Proti koncu svojega dela n; nato avtor kar najbolj prepri Ijivo opiše zadnjo borbo, ki sledi daljši epilog. Delo se konča s seznani borcev pohorskega bataljof. pregledom važnejših dogodkt iz njegove zgodovine ter pj pombami na zgodovino poho skega bataljona. Ob koncu tretje izdaje poho| skega bataljona pa moramo rei da pogrešamo delo, ki bi obra navalo naslednje obdobje j padcu prvega pohorskega bat Ijona. Upajmo, da bo to vrj nadoknadil muzej NOB v W riboru, ki zbira za to obdol gradivo. -b Spomenik padlim borcem pohorskega bataljona pri Treh žebljih TEDNIK — petek, ?. junija 1968 Strnn 7 Zdravnik v hotelu Mojega prijatelja, ki ima zdrav- piško prakso sredi Pariza, so ne- jjega dne poklicali v hotel. Po- ){]icala ga je ameriška turistka. Ker se ji je zdelo, da je njen mož dobil srčni infarkt. Ko je prišel zdravnik v hotel, je je ženino stanje ravno bližalo histeriji. In mcctem ko je stric doktor pregledoval pacienta, je žena obsipavala svojega moža s hudournikom očitkov. — Saj sem ti rekla, da ne smeš tako naporno delati! Kolikokrat sem ti rekla, da tega tempa ne boš vzdržal! Domišljaš si, da si jnladenič, a se motiš — in upam, da bo to zate dober nauk! Posli, posli, posli — sploh ne znaš mi- sliti na nič drugega. In kaj ti pomagajo vsi tvoji posli, če se pa zgodi kaj takega! Gospod dok- tor, ljubi gospod doktor, kajne ta bo zopet okreval. . ? — Poslu.šajte, — je rekel zdrav- nik — to razburjeno vpitje bolni- ku kaj malo pomaga. Najbolje bo. če bi ga pregledal specilalist za srčne bolezni. — Specialist, vidiš! — je zavre- gčala žena. — Kolikokrat sem ti rekla, da bi bolj pazil nase! Ko- likokrat sem ti rekla, da boš rav- no tako končal kot tvoji prija- telji, ki so tudi vedno samo de- lali! Ampak nisi me poslušal! Ne, bil si pametnejši! In zdaj potre- buješ specialista! — Draga gospa, — je rekel zdravnik potrpežljivo, — pregled srca ni nič hudega. Tudi ne ver- jamem, da bi bilo pri vašem možu kaj resnega. Pregled pred- lagam le zaradi varnosti. Prosim, pustite svojega moža mirno le- žati, cokler ne bom pripeljal specialista s potrebnimi instru- menti. — Vam je lahko govoriti, — se je ponovno razburjala žena, — saj ga sploh nikoli niste videli pri delu! Dan in noč ne misli nič drugega kot na svoj posel! Ko- likokrat sem mu rekla: »Le tako naprej, le tako naprej, pa boš kmalu napravil iz mene vdovo!« Mislite, da me je poslušal? Kje neki! In zdaj ga poglejte, kako leži tu na postelji. Gospod dok- tor, denar ni pomemben, storite, kar vam je mogoče, samo da bi mu pomagali. Zdravnik je pripomnil: — Gospa, rekel sem vam že, da ne verjamem, da bi bilo pri vašem možu kaj resnega. Zdi se mi le, ca je zelo utrujen in da je potreben oddiha. Gotovo je v zadnjem času mnogo delal.. • — To pač lahko rečem, — je ^dejala žena, — saj sem mu rekla, y te bo šlo tako dalje. . . Zdravnik je odšel in poklical specialista za srčne bolezni. Dve uri poznej je stopil v hotelske sobo specialist s vojo asistentke m tudi moj prijatelj je prišel 2 njim. Preiskava je pokazala, da moži; ni nič hudega. Zena je začutila neskončne olajšanje. — To je pa res imenitno, — |e rekla, — potem bova noco' lahko šla v Lido. — Zelo sem utrujen, — je re- kel s šibkim glasom. — Ti si utrujen. — je odgo- vorila žena jezna, kakšna pa sen jaz po vsem tem, kar sem pre- stala? Vedno misliš samo nase! Dvakrat t>olj utrujena sem oc tebe — ampak jaz nisem prišla v Evropo, da bi zapravljala svoj čas po hotelskih sobah! To je tvoj prvi dopust po dolgih letih, in zdaj nočeš iti z nienoj v pari- ške lokale! Saj sem vedela, da bi bilo bolje, če bi sploh ostala doma! Ti se pač ne znaš razve- driti! Zdravnik je poskušal zagovar- jati moža: — Dobro bi bilo, če bi vaš mož teden dni malo počival. Zakaj se ne bi odpeljala za nekaj dni v Švico in si temeljito odpočila? — Nisem prišla v Evropo, da bi počivala v Švici, — je odgovo- rila žena, — Švica me sploh ne zanima! In pristavila je: — No prav, pa nocoj ne bova šla v Lido. Ampak jutri greva v Louvre ali kako se že temu re- če. Noben francoski zdravnik na- ma ne bo kvaril dopusta. Spoznavajmo našo hrano 21a dobro zdravje in dolgo življenje moramo vedeti, kakš- na je vrednost hrane in kako vpliva« na naše telo. Lahko ste debeli ali suhi, sla- dokusni ali neizbirčni, hrana ima za vse enako pomembno vlogo. Toda le malokdo ve kaj več o njej. Tu je nekaj vprašanj in od- govorov, ki bi jih moral vedeti vsakdo izmed nas. — Ali je surova hrana bolj redilna kot kuhana? Ni vedno. V zelenjavi, na pri- mer, so pomembne redilne se- stavine v celicah, obloženih s celuloznimi zidovi, ki jih naš že- lf)dec ne more prebaviti Med kuhanjem ti zidovi popokajo in šele tedaj lahko pojemo hran- ljive sestavine. Po drugi strani pa pretirano kuhanje ubija šte- vilne hranljive sestavine. Zato ne mečimo proč vode. v kateri smo kuhali zelenjavo! V njej je več kot 50 odstotkov mineralnih snovi. — Zakaj nekateri določeno hrano radi uživamo, druge pa ne maramo? Ce je telo zasičeno s hranlji- vimi sestavinami, človek hrane s temi sestavinami ne mara in obratno. Hrepenenje po sladka- rijah pa je cesto pogojeno s psi- hološko osnovo. — Ali dobe vegetarijanci za- dostne hranljive sestavine že s samo zelenjavo? Da, toda precej težko, zlasti ko gre za proteine. Malokatera hra- na vsebuje toliko proteinov kot meso. — Ali pomenita lakota in do- ber tek eno in isto? Ne. Lakoto povzročata prazen želodec in določena količina sladkorja v krvi. Ko pride do tega, mozeg sporoči telesu, naj si poišče hrano. Zanimivo je opazovati tiste, ki so stradali: pravijo, da občutek lakote izgi- ne tretji dan stradanja. Slab tek uniči občutek lakote. Toda moč- nejša lakota vedno prevlada tek. Ko je človek sestradan, ne izbi- ra jedi. — Ali pitje blaži bolečine la- kote? Samo začasno. Kajti tekočina ne ostane v želodcu in je skoraj takoj že v črevesju. Zato blaži kozarec vode ali piva lakoto le za deset minut. —■ Ali ima barva hrane kak- šen vpliv na tek? Da. Od določene hrane priča- kujemo, da ima določeno barvo. Ce je nima, izgubimo tek. Ob neki priložnosti je skupina lač- nih ljudi jedla v prostoru, ki je bil zeleno razsvetljen. Med jedjo so spremenili svetlobo v sivo. Večina ljudi je izgubila tek. — Ak ima duh kakšno zvezo z okusom hrane? Da. Jezik čuti samo štiri oku- su: grenko, sladko, kislo in sla- no. Pogostokrat zamenjujemo duh z okusom. Tako nima na primer čebula skoraj nikakrš- nega okusa, enako tudi mnogi siri, imajo pa duh. — Ali močna hrana škodi spa- nju? Ni nujno. Številni narodi — ha primer Spanci — jedo zve- čer mnogo, in sicer šele okrog 10. ali 11. ure. Tu gre predvsem za navado. — Zakaj se nekateri ljudje redijo? Redimo se takrat, ko uživamo več hrane, kot je potrebujemo in kot je telo lahko porabi. Ro- jenje lahko preprečimo na dva načina: zmanjšati moramo ko- ličino hrane, ki jo vnašamo v telo, ali pa to hrano porabiti s telovadbo. Najbolje je, če oba načina kombiniramo. — Ali se moramo čuvati hra- ne, če imamo slabo prebavo? Da. Predvsem mastne. Ocvrta hrana je prav tako težko pre- bavljiva. Enako tudi prekajena. — Kaj se dogaja s hrano v želodcu? Najbolj pomembna funkcija želodca je. da »napade« hrano, ko pride le-ta vanj. Želodec si pomaga s sokovi, ki spreminja- jo hrano v kašasto maso. — Ali prebavni sistem laže prebavi j a eno vrsto hrane in težje drugo? Seveda. Najlaže prebavljivi so proteini, maščobe pa najteže. — Kaj povzroča trebušne kr- če? Povzročajo jih čreva, ki med prebavljanjem porivajo tekoči- ne ali pline iz enega črevesa v drugega. — Koliko časa traja prebava? Po štirih do šestih urah je hrana v črevesju. Glavna pre- bava se prične šele v črevesju; traja 12 ur. Tako že zajtrkuje- mo, ko prebavi jamo večerjo. MARTIN KOJC Teta Meta stara teta Meta pravzaprav ni stara. Ima šele 65 let. In kaj po- meni 65 let, če pomislimo, da so lahko svetovno znane umetni- ce, kakor recimo Marlene Diet- rich, v tej starosti danes vzgled mlademu ženskemu svetu. Teta Meta misli po starem in zato in samo zato je stara. Stara je bila pravzaprav že, ko je ime- la 20 let. V mladih letih se je v njej vsidrala miselnost, katere ne more in katere tudi noče opustiti. Saj je vendar tako pri- jetno misliti eno in isto v ne- dogled in obsojati vse. kar s tem ne soglaša. Saj je vendar tako prijetno vztrajati pri stališčih, ki so jih imeli še naši predniki, se zgražati nad vsem, kar je no- vo in pri tem vzklikati: to je grozno, to je strašno, kako le morejo! Za teto Meto se je čas u.sta- vil. In to jo dela staro in smeš- no. Ne more razumeti drugih in drugi ne morejo razumeti nje. Vsem je v napoto in vsi so v napoto njej. Z nikomer se ne more pogovoriti, ker pozna samo lastno stališče. Teta Meta še pač ni prišla do spoznanja, da se svet, v katerem živimo, stalno spreminja in da že v naslednjem trenutku nič ni več tako, kot je bilo prej. Teta Meta še ne ve, da se s svetom spreminjamo tudi mi, da postajamo v vsaki sekundi, ki se porodi, malo drugačni, neko- liko pametnejši, naprednejši, svobodnejši in boljši. Zaradi vsega tega nas teta Meta ne more razumeti. Zaradi vsega tega se zgraža nad nami in nas z vsemi silami vleče na- zaj, da bi nas privlekla v tiste »zlate čase«, ki pomenijo za njo višek sreče in zadovoljstva. In s turobnim izrazom na obrazu tava naokrog, ker se ji ne posreči spremeniti sveta po svoje. V svoji notranjosti obsoja vsakogar, ki ne deli njene mi- selnosti ter s tem že v kali za- mori vsako prijetno vzdušje. I Tako je postala teta Meta mo- ra za vso svojo okolico. Teta Meta se je že davno po- zabila sproščeno, prešerno in prisrčno smehljati, če je to sploh kdaj znala. Ce se še kdaj po sili razmer mora nasmejati, se prikaže na njenem obrazu nekak zmazek smehljaja kot iz- raz globoko razočaranega člove- ka, ki nima s prisrčnim smeh- ljajem ničesar skupnega. Tako se je zarila teta Meta globoko v preteklost in ne mo- re razumeti sedanjosti. Ce bo či- tala ta članek, bo žalostno zma- jala z glavo in niti na misel ji ne bo prišlo, da mislimo s tem člankom njo samo. Nastane vprašanje: imamo v naši sodobni družbi še kaj tak- šnih tet in stricev, ali pa se tudi sami moramo kdaj pa kdaj šte- ti med nje? ROKOMETNI REZULTAT Drava - Olimp 10:2 v nedeljo se je moštvo Drave Iz- kazalo oziroma je napad izkoristi) priložnosti. Drava bi vsekakor že prej lahko dosegla več golov, toda napadalci so imeli malo športne sre- če. Glede na rezultat bi lahko mislili, da je bilo moštvo Olimpa slabo. Da to ni bilo res. so se lahko prepri- čali gledalci tekme v Kidričevem. Zmaga je res visoka, toda obram- ba moštva se še vedno ne znajde in dobiva gole. ko tega nihče ne pričakuje. Je prece] ind.>lentna in negotova. Drava bo morala spreme- niti Igro, sicer ne bo osvojila niti četrtega mesta, kar bi ji omogočilo, če bo slovenska liga razdeljena, tekmovanje v višjem razredu. Upajmo torej, da bo Dravi uspelo obdržati četrto mesto. Iz Šoštanja bo torej treba prinesti vsaj točko. sv LJUBA POPOVIC: Dober dan, sosed! v naši stolpnici z osemnajsti- mi nadstropji in okoli sedemsto dušami je prav pri vhodu obe- šen hišni red. Na njem vse lepo piše, kaj se sme in kaj se ne sme. Hišni red predvideva tudi tišino po kosilu, da bi se delovni ljudje lahko spočili. Toda nenadoma začne nekdo Zbijati po klavirju. V naši mu- zikalni stolpnici odmeva tako, kot bi kdo tolkel s kladivom po pločevinastem zaboju. Najprej se upre najemnik iz pritličja. »Zdi se mi,« pravi, »kot da mi kdo Igra po glavi.« in napoti se k sosedu v prvo f^adstropje Na vratih se pojavi '^ekaj zaspanega. '>So.sed,« začne nežno pritlič- P'k, »ali bi lahko odložili to igranje na malo kasneje?« Prvonadstropnik si potegne ^2 obeh ušes čop vate. »Kar se mene tiče, nimam Klavirja. Daleč od tega. A tudi '»ieni se zdi, kot da mi kdo igra glavi. Gotovo je sosed nad '^enoj.« Družno se povzpneta v drugo ^adstropje. Odpre jima gospo- dična, vsa zavita v razna ogri- f^jala: »Kakšen klavir neki!« se stre- »Nimam ga in ga tudi ne Potrebujem Popolnoma mi za- '^'"'stuje tisti, ki mi vsako po- t^'^ldne razbija nad glavo.« J Vsi tr:je iščejo klavir naprej. ^ da ne bom preveč dolgovezen: "^^šli so ga šele v sedemnajstem '^^dstropju, pri nekem pnvat- ^^fh obrtniku. Neverjetno se je ^^•buril. ko so ga zaprosili, naj ^^egnva hčerkica neha muzici- ^ti. Po vsej stolpnici je odme- talo. V hišnem redu piše, da je prepovedano stepati preproge in rjuhe skozi okna. Tudi ta točka je padla v vodo. Le komu se da nositi preproge in rjuhe iz hiše in jih stepati na travi? Nad menoj stanuje v šestem nadstropju kar spodoben človek. Vedno pravi: »Dober dan, so- sed! Kako je kaj, sosed?« .laz pa njemu: »Dober dan, sosed. Kar dobro, sosed.« Toda brž ko odpremo v petem nadstropju okna, se v šestem pojavijo preproge. Začne se divje stopanje in prah se seveda mirno useda v naše sobe. Iz petega nadstropja prosimo, opominjamo, tiste iz šestega nadstropja pa to prav malo ga- ne. Nekega dne, ko je bilo sto- panje na višku, zgrabim prepro- go za spodnji konec. Krepko stisnem in ne spustim. Oni vle- čejo preprogo gor, jaz dol. »Sosed,« se zasliži potem zgo- raj milo, »pustite no preprogo« »Ne bom!« odgovorim hladno kot riba. »Jutri mi jo boste spet stresali na glavo.« »Nikdar več ne bomo!« ob- ljubljajo od zgoraj. »Častna beseda?« »Častna beseda!« Na to prisego izpustim pre- progo. Res so zdaj malo obzir- nejši, moram priznati. Najprej pogledajo, če ni spodaj koga pri oknu, in šele potem stresajo preproge in rjuhe. Isti sosed, ki mi spušča prah na glavo, pa mi še vedno reče, kadar me sreča: »Dober dan, sosed! Kako je kaj, sosed?« in jaz njemu: »Dober dan. sosed! Kar dobro, sosed!« Tako živi srečno nas sedem- sto stanovalcev v 18-nadstropni stolpnici. Filmski in TV mozail< BB in James Bond Kljub letom, ki Brigitte Bar- dot sploh nič ne motijo, snema dalje, ob tem pa tudi včasih menja moža. Njena življenjska pot je tako po svoje mirna. Pra- vi pa, da se ne bo tako hitro ločila, saj jo njen mož — play- boy ima po njenih izjavah zelo rad, njej pa se tudi dopade tak- šen način življenja. Za pravo senzacijo pa je po- skrbela popularna BB s svojim zadnjim filmom, osladno kav- bojko »Shalako«, v katerem sta ji ob njenem i5artnerju Seanu Corneryju, ki igra drugače Ja- mes Bonda — 007, stalna sprem- ljevalca puška in revolver. Posnetek prikazuje BR z nje- no prijateljico v filmu, puško. 1500 mladih Bistričanov na športnih igriščih Maj, mesec mladosti. bistriška mladina upravičeno prišteva med najuspešnejše mesece v letu. Letoš- nji ma.) je upK^rabila za množično udeležbo na igriščih in atletskih stezah v boju za najboljše rezultate. Letošnje leto je po udeležbi prese- glo vsa dosedanja. Srečanja so bila v odbojki, nogo- metu, streljan.iu in šahu. Vsa tek- movanja so potekala kljub izredni množičnosti organizirano. Za naj- bolj množični šport, nogomet, je bi- lo največ zanimanja, sledita odbojka in streljanje. Največ uspeha so Imeli mladinci Impola. ki so osvojili dve prvi me- sti (streljanje tn odbojka) ter tret.ie v šahu. Presenetljiv uspeh so dose- gli mladinci iz Ločnice, ki so bih drugI v skupni uvrstitvi, sledijo jim garnizija JLA. steklarna in Stude- nlce. Mladina osnovnih Sol ]e tekmova- la v teku na 60 m. v streljanju z zračno puško, v igri »med dvema ognjema« ter v šahu. Prvo mesto so s 15 osvojenimi točkami od 24 možnih dosegli pionirji iz Poljčan. ki jim sledijo pionirji osnovne šole v Slovenski Bistrici. Bogat spored in doseženi lepi re- zultati v posameznih panogah so zbudili razprave, da bt sedaj samo na maj omejeno aktivnost razširili na vse leto. Tako bi mladi kadri lahko napredovali v domačem klu- bu medtem ko sfdaj odhajajo v mariborske in celiske kjer jim nu- dijo pogoje za razvoj Viktor Horvat za prlej^kepa Luizeka TUDI TRGOFCI SO VEJKI GOSPODJE GROTALI Gnešji den je pač tak, ke st more človik fsoki den liikati nekše nove vire dohodkof. Jas sen se pač odlo- ča, ke mo začeja s šnopson hondla- ti. Kiipiš ga pri kmetih za male pe- neze, potli pa ga lak po litrih fejst osoleno odovleš. Najpret sen se mo- ga preskrbeti s potrebno embalažo za prevožaje tote kočje sline. Precik dugo je že od toga, ke sen v izlož- bi enega ptujskega štaciina, tan kak odovlejo tote plastične izdelke, za- gledna eno lepo plastično konglo, ki je bla kak nolašč nareta za moj šverc. Gdo sen v štaciini pita za to- to konglo, so mt rekh, ke toga več nemajo na zalogi. Trmasti kak že od negda sen, sen pač hteja po vsej sili meti tisto konglo, ki ie lepo no bahavo stola v izložbeni okni. Za fse na sveti so mi tote kongle ne hteli odati, vena zavolo toga, ke ne. bi pokvorll lepo zrihtanega izložbe- nega okna. Z ne preveč vliidnin »srečno« so me poslali v en štacun svojega konkurenčnega podjetja IZ- BIRA in mi rekli, ke majo tan totih kongel puno na zalogi. Brez kokih komplikacij sen si tan tole liibo konglo resen kupa no si polek mlsla: »Pje, Lujzek, to pa je resen trgov- ski kšeft no lepa reklama za pro- izvode ki jih lehko samo v izložbi gledamo.« SEMINAR ZA PTUJCANE Kak to fsi dobro vete, v krotken pa te tiidi v svojih mošjah prešti- mali, je zdaj pri nas nastopla ti- sta atomska doba referendumof za uvojaje krajevnih samoprispefkov. Daj za eno, daj za drugo, daj za tretjo, daj za daj, daj na daj, no gor na daj . . to je pač moderna pesen gnešjih dni. Toti naš liibi ptujski referendum smo to pred krotkin pač z božjo pomočjo nekak zmiičkall. Ce gledamo toto poročilo o izidi ptujskega refereduma, vidi- mo, ke so se najbojše odrezale tiste ta najbolj srmačke krajevne skup- nosti z najslabšimi cestami no z drii- gimi krajevnimi škandoli. Reveži do drgoč mogli prispevati svoj delež, tisti, ki pa jin je družba glede na hojšo lokacijo zgradila lepe ceste, vaserlajtngo no driige reči, pa se po tihen smejejo no si vena misli- jo: »Naj se montrajo no si gradijo svoj krajevni štandart«. No ja, kak je pa je, mi toga več nemremo obr- noti. To v nedelo so meli referendum tiidi v občini Slovenska Bistrica. Z dobro organizacijo no metodo pre- pričovaja, so referendum zaklučli s 60 procenti glasov za uvedbo krajev, nega samoprispefka za bojše razme- re v šolah v bistriški občini. Pjebl, tak se reče graditi socializem. Bi- strčani so lehko no tiidi so na svoj uspeh zlo ponosni. Tak po tihen se že giiči, ke do v krotken priredil se- minar za Ptujčane, kak je treba or- ganiizrati referendum no lidl z lepo besedo prepričati, ke de ša fsoki di- nar za iihovo dobro no za dobro ji- hove dece. Ob fsen ten lahko navedemo zlo lepi primer iz Makol. Tan je kra- jevni župnik posveta precik dugl del svoje nedelske predge — referendu- mi, no svoje farone s predgance po- zva, da je tiidi udeležba na referen- dumi in glasovoje za uvedbo samo- prispevka njihova zemeljska duž- nost. In uspeh Jegovega poziva? Skoro fsl Makolčan) so šli na volišče no gla- sovali za referendum in samoprispe- vek. TATOVJE — AMATERl — POZOR! Drogi brolci, gvlšno vas je že pot zanesla v novi štacun na Ljutomer- ski cesti, ki ga je ob Noven leti odprlo TP IZBIRA. Vejki promet v toti samopostrežnicl kože, ke so jo zgrodili na proveii mesti. To pred krotkin se je znajša eden z dURimi prsti, ki je toto besedo »samopo- strežba« malo narobe zastopa. S sladkimi mislimi no skominami po penezih je ponoči vdrja v toti šta- cun no z vejko muko vdrja tudi v blagajno. Čudno, Ke ga je ne kop zadela gdo je zagledna, ke je bla blagajna prozna no je najša notri samo temo. Ce si jas na to zmislin, se ml bogi reveš v podni srca zasmili Kaj mi- slite, kejko je moga pretrpeti stro- ha, montraja, nazodje pa ga je do- letelo toko razočoraje. Jas bi van vsen tistin, keri se amatersko ukvorjate s totin špor- ten, da neke nasvetov: ne delajte samo z rokami no z dugimi prsti, pač pa niicajte polek cotega tatin- skega posla tiidi svoje trde kebla- če. Malo si poglejte toti zakon o fi- nančnem posidvoji, no storo prakso v štacunih, pa te vidll, ke je med jiml večina tokih, ki večer ves dnar odnesejo na varno v banko. Na driigi stroni pa morete poskrbeti tiidi za svojo osebno varnost, ke se van nede tak zgodlo, kak totemi reveži, ki so ga zlo hitro prijeli za jegove duge prste no dugi nos. Ve- na de mo hitro žoh grotalo in se mo nede več sline cedile po tokšnih amaterskih poslih. Tiidi tu pri to- ken deli drži parola, ke moremo vsoko delo strokovno no uspešno opravtt, če čemo ke mo meli od je- ga vsaj malo haska. To velo tudi za »uzmovičke«! posle. MICKA IZ PRLEKIJE PISE Drogi Lujzek! Lujzek, tisto, ke si plsa o prvomaj- skih proznikih od »Ljubljanske Mic- ke« no butlesof. ti moren jas pove- dati, ke mamo mi na deželi čen du- že več tokih Mick no butlesof Zdaj gdo mamo delo na jivah no v go- ricah, se nas na vejko izogiblejo. Boj luštno je seveda pozimi, gdo mamo koline no vino. »e smo jih najdrožji prijatelj no znonci. Tudi tisti šport na Vidmi se ml je zlo dopadna. Veš, Lujzek, toga de zaj povsodik zadosti. Začele do se tambole no driige veselice, ki do po dostikrot rokometne tekme, zadeva- ja s kupicami no z glaži — seveda brez gola no do tote »žoge« pač le- tele vse križon kon de naneslo. Luj- zek, izogibll se totega športa, veš, škoda bi te blo, če bi te prehitro v štipol spravil. Micka iz Prleklje Micka! Bog lunaj za tvojo opozorilo. Po svojih močeh mo se skiisa meti pas- ke, ke me nede gdo prehitro ka- rambolira. Samo veš, pri meni je to zlo žmetno, ke čen povsodik nos polek držati, no vse viditi no Ciiti. Nekak de že. Ce de se mi zgodlo ke hujdega, te mo ti plsa, ke boš me prišla ohiskat v špltol. Zglosi se ■ še kaj. Te pa srečno do drugega petka. Zmislite si ke na mene no mi pište na naslov: Uredništvo Tednika, Ptuj, Heroja Lacka 2. Samo vaš zvesti Lujzek