109Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik UDK 303.722.4:316.752 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija POVZETEK: V Ëlanku je opisan in z metodoloπkega vidika ovrednoten proces nastajanja empiriËne tipologije na osnovi kljuËnih vrednot in staliπË. Sam proces je sestavljen iz osnovnega hierarhiËnega zdruæevanja v skupine, prepoznavanja moænih razvrstitev, preverjanja njihove optimalnosti z metodo voditeljev, izbire iz statistiËnega in teoretskega vidika najprimernejπe razvrstitve ter konËno πe osnovne in dopolnilne opredelitve vsebine oziroma pomena tipov. KLJU»NE BESEDE: tipologija, razvrπËanje v skupine, hierarhiËno zdruæevanje v skupine, metoda voditeljev, profili skupin Slovenijo 21. stoletja opredeljuje pet vrednotnih habitusov oziroma pet velikih politiËnih mentalitet, ki so v logiËni homologiji z najrazliËnejπimi pojavnimi oblikami svoje realizacije, npr. od glasbenega okusa preko nakupnih navad, posedovanja dobrin in spremljanja medijev do politiËnih staliπË in volilnih izbir. Njihov teoretski temelj, njihova vsebina in njihov pomen so razËlenjeni v predhodnjem Ëlanku (Luthar v tej πtevilki Druæboslovnih razprav). Teh pet vrednotnih habitusov je rezultat segmentacije anketirancev na osnovi odnosa do etnocentriËnih nacionalnih mitov in odnosa do tujine, na osnovi nagnjenosti k moralizaciji in predpisovanju oziroma ne-tolerantnosti do drugaËnih okusov, praks, identitet, na osnovi odnosa do flDrugih« ter na osnovi staliπË o politiËnih temah, ki so bile v Ëasu anketiranja v Sloveniji zaznamovalne in razloËevalne (osnovne statistike, analize in opisi uporabljenih spremenljivk so v prilogi). Pet vrednotnih habitusov je torej rezultat empiriËne tipologije oziroma razvrstitve anketirancev v pet skupin glede na njihovo vrednotno/etiËno orientacijo. V metodoloπ- kem smislu smo analitiËno doloËili tipe anketirancev po veËih vrednotno/etiËnih lastnostih hkrati, tako, da so znotraj vsakega tipa med seboj po vseh lastnostih hkrati Ëim bolj podobni, tipi med seboj po vseh lastnostih hkrati Ëim bolj razliËni, tipologija pa je pomensko (vsebinsko, teoretsko) relevantna. Pri tem nismo v metodi sami postavili nikakrπnih dodatnih omejitev niti glede πtevila tipov ali njihove velikosti, niti glede njihove vsebine oziroma pomena. Kot pri vsaki empiriËni tipologiji, kjer enote razvrπËamo v vnaprej neznano πtevilo vsebinsko πe neprepoznanih skupin, ne pa zgolj uvrπËamo v æe znane skupine z doloËenim pomenom, je bila doloËitev optimalnega πtevila segmentov kombinacija statistiËnih 110 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik meril optimalnosti razvrstitve v doloËeno πtevilo skupin ter teoretskih/vsebinskih kriteri- jev glede lastnosti, vsebine oziroma pomena segmentov. Zato je odloËitev o πtevilu segmetov hkrati odloËitev o njihovi vsebini in kot taka bistvenega pomena za samo tipologijo ter vredna podrobnejπe razËlenitve. Tako kot obstajajo razliËna statistiËna merila optimalnosti, ki sicer vsa sledijo cilju kar najveËje podobnosti znotraj tipov in kar najveËje razliËnosti med njimi, vendar ju razliËno kvantificirajo in vrednotijo, obstajajo tudi razliËni teoretski okvirji preuËevanja segmentacije potroπniπke druæbe. Ti postavljajo razliËne zahteve glede πtevila segmentov, njihove vsebine oziroma umeπËenosti v modele, stopnje njihove prepoznavnosti, stopnje njihove sociodemografske doloËljivosti ipd. Dobra segmentacija tako ne zahteva le usklajevanja med statistiËnimi merili in teoretskimi modeli, temveË tudi znotraj statistiËnih meril in znotraj teoretskega okvirja. OdloËitev o πtevilu tipov ni samostojna in od celote loËena tehniËna odloËitev, ampak s celoto tesno povezana vsebinska odlo- Ëitev, ki vsebino pravzaprav veliki meri celo doloËa. Odgovor na vpraπanje o πtevilu tipov je zato obiËajno mogoË πele potem, ko je proces segmentacije æe v celoti konËan ter kvantitativno in kvalitativno ovrednoten, oziroma potem, ko smo preuËili postopek hierarhiËnega zdruæevanja v skupine, izdvojili moæne reπitve, z nehierarhiËnimi metodami preverili njihovo optimalnost ter vsebinsko ovrednotili moæne reπitve. Kot to v nadaljevanju sledi za vrednotno tipologijo... 1. HierarhiËno zdruæevanje v skupine Z metodami za hierarhiËno zdruæevanje v skupine lahko hitro in nazorno flpregledamo« vse moæne razvrstitve. Metoda temelji na postopnem (hierarhiËnem) zdruæevenju po dveh enot (posameznikov ali skupin ali posameznikov in skupin) v novo skupino. Na zaËetku je vsak posameznik samostojen, na koncu pa so po velikem πtevilu korakov (πtevilo enot minus 1) vsi posamezniki zdruæeni v eno skupino. Potek tega postopnega zdruæevanja je pregledno prikazan v obliki drevesne sheme zdruæevanja. OdloËitev o optimalnem πtevilu tipov na osnovi pregleda drevesne sheme zdruæevanja je ena od najpogosteje uporabljenih statistiËnih praks. Optimalna je tista segmentacija, pri kateri so dovolj podobne enote æe zdruæene, zdruæevanje preveË razliËnih enot pa se πe ni zaËelo. RazliËnosti (podobnosti) so v drevesni shemi ponazorjene z dolæinami vej drevesa ‡ daljπa je veja, veËja je razliËnost (veË npr. v Ferligoj 1989: 61 ‡ 85). Iz drevesne sheme hierarhiËnega zdruæevanja v skupine, ki je nastala z uporabo evklidske razdalje med enotami in Wardove metode zdruæevanja na nestandardiziranih podatkih, je precej jasno razvidno, da se kot primerne kaæejo razvrstitve v dve do πest skupin in morda πe razvrstitev v devet skupin. 111Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija Shema 1: drevesna shema hierarhiËnega zdruæevanja v skupine 112 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik 2. Metoda voditeljev S hierarhiËnimi metodami zdruæevanja v skupine oziroma z drevesom zdruæevanja pregledamo ves potek razvrπËanja v skupine. Z nehierarhiËnimi metodami, ki veljajo za boljπe, pa lahko podrobneje pregledamo vsako razvrstitev v konkretno πtevilo skupin in razvrstitve med seboj primerjamo glede njihove optimalnosti. Eden najbolj uËinkovitih naËinov primerjave razvrstitev je primerjava vrednosti Wardove kriterijske funkcije po zaporednih razvrstitvah. Najboljπa je razvrstitev, pri kateri je padec kriterijske funkcije najveËji (veË v npr. Ferligoj 1989: 52 ‡ 58 in 92 ‡ 95). Vrednosti Wardove kriterijske funkcije smo z metodo voditeljev na nestandardiziranih podatkih izraËunali za razvrstitve v od dve do dvanajst skupin. Vrednosti so predstavljene v grafu, iz katerega je razvidno, da v zaporedju razvrstitev ni nobene razvrstitve, ki bi bila bistveno boljπa od ostalih ali bistveno slabπa od ostalih. Kot nekoliko boljπe se kaæejo razvrstitve v tri, πtiri ali pet skupin. Ni pa mogoËe jasno doloËiti najboljπe med njimi. Graf 1: padanje Wardove kriterijske funkcije z naraπËanjem πtevila skupin. 3. Razvrstitve v tri, πtiri in pet skupin ‡ ovrednotenje in primerjava rezultatov Ker po statistiËnih merilih ne obstaja razvrstitev, ki bi bila jasno razpoznavna kot najbolj optimalna, je treba izbirati med enakovrednimi razvrstitvami v tri, πtiri in pet skupin. V pomoË je lahko podrobnejπi vpogled v povezanost teh razvrstitev oziroma analiza prehajanja enot med moænimi razvrstitvami. Z dvorazseænimi kontingenËnimi tabelami 47000 45000 43000 41000 39000 37000 35000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 113Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija lahko primerjamo razvrstitve (metoda voditeljev, nestandardizirani podatki) glede pripadnosti enot in ugotovitve strnemo v shemo. V spodnji shemi je vsaka skupina (tip) predstavljena s pravokotnikom, v katerem je zapisana sestava skupine glede na prejπnjo razvrstitev. S puπËicami je ponazorjen proces cepitev skupin pri nadaljnih razvrstitvah. Ob puπËicah so zapisani odstotki enot, ki so bili iz ene skupine flprerazporejeni« v drugo. »e za primer vzamemo skupine B (razvrstitev v tri skupine), 2B1 in 2B2 (razvrstitev v πtiri skupine) lahko iz sheme hitro preberemo, da se je skupina B razcepila v dve novi skupini, v 2B1 in 2B2, pri Ëemer je skupina B v skupino 2B1 prispevala 57,2% enot, v skupino 2B2 pa 42,5% enot. Le 0,3% enot iz skupine B je bilo razvrπËenih v drugi dve od πtirih skupin. V skupini 2B1 je 95,3% enot iz skupine B (praktiËno vse) in le 4,7% enot iz drugih dveh skupin prve razvrstitve, v skupini 2B2 pa 73% enot iz skupine B (velika veËina) in 27% enot iz drugih dveh skupin prve razvrstitve. Shema 2: povezanost med moænimi razvrstitvami. Iz sheme je razvidno, da ne glede na izbrano πtevilo skupin dva tipa vedno sestavljajo preteæno iste enote. Velika veËina enot v tipu A pri razvrstitvi v tri skupine je ista kot v tipu 2A pri razvrstitvi v πtiri skupine in v tipu 3A pri razvrstitvi v pet skupin. Podobno velja za tipe C, 2C in 3C. Ta dva tipa sta torej izrazito stabilna in vredna posebne pozornosti. Sestava iz preteæno istih enot obiËajno pomeni tudi preteæno iste vsebinske znaËilnosti. VËasih pa pridobitev ali izguba nekaj izrazitih enot lahko opazno spremeni Tip A S1 od 3 83,1% 76,5% 22,4% 71,2% 33,0% 59.5% 28,6% 69,3% 17,8% 57,2% 42,5% 90,8% Tip B S2 od 3 Tip C S3 od 3 Tip 3A 97,4% iz 2A S2 od 5 Tip 3B1 88,3% iz 2B1 S1 od 5 Tip 3B2 64,3% iz 2B2 25,7% iz 2A S3 od 5 Tip xxx 40,9% iz 2B2 36,2% iz 2C 22,8% iz 2B1 S5 od 5 Tip 3C 98,5% iz 2C S4 od 5 Tip 2A 100% iz A S4 od 4 Tip 2B1 95,3% iz B S3 od 4 Tip 2B2 73,0% iz B S1 od 4 Tip 2C 99,5% iz C S2 od 4 114 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik vsebino tipa. Zato je smiselno v grobem primerjati znaËilnosti tipov, za katere domnevamo, da so stabilni ne glede na razvrstitev. Najprimernejπi naËin je hitra primerjava s pomoËjo profilov ‡ vsakega od tipov predstavimo s Ërto, ki povezuje povpreËne vrednosti enot tega tipa na vseh izbranih spremenljivkah. Graf 2: profili prvega stabilnega tipa. Iz prvega grafa profilov je razvidno, da so si tipi A, 2A in 3A med seboj izrazito podobni, saj se njihovi profili v veËjem delu grafa med seboj dobesedno prekrivajo. Kjer prihaja do razlik, pa so te precej majhne. Velja tudi, da se s poveËevanjem πtevila tipov razlike nekoliko veËajo ‡ najbolj izrazite lastnosti (leæi bolj ob robovih merske lestvice ‡ navpiËne osi) ima tip iz razvrstitve v pet skupin (najtemnejπi profil), najmanj izrazite pa tip iz razvrstitve v tri skupine (najsvetlejπi profil). Graf 3: profili drugega stabilnega tipa. 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 115Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija Iz drugega grafa profilov je razvidno, da so si tudi tipi C, 2C in 3C med seboj izrazito podobni, saj se njihovi profili v velikem delu grafa med seboj prekrivajo. Kjer prihaja do razlik, so te tudi tu precej majhne. Enako velja tudi, da se s poveËevanjem πtevila tipov razlike nekoliko veËajo ‡ najbolj izrazite lastnosti (leæi bolj ob robovih merske lestvice ‡ navpiËne osi) ima ponovno tip iz razvrstitve v pet skupin (najtemnejπi profil), najmanj izrazite pa tip iz razvrstitve v tri skupine (najsvetlejπi profil). Pri vseh treh razvrstitvah, med katerimi se moramo odloËiti, gre torej resniËno za dva stabilna tipa, s katerima imamo opravka ne glede na πtevilo drugih tipov. Z veËanjem πtevila skupin ta dva tipa postajata nekoliko izrazitejπa, kar je dober vsebinski argument v prid razvrstitvi v pet skupin. Zaradi njune stabilnosti in prisotnosti v vseh tipologijah je smiselno v grobem opredeliti vsebino teh dveh tipov, kar lahko najlaæje storimo s primerjavo njunih profilov s povpreËnim profilom. V spodnjem grafu sta tipa predstavljena s profiloma iz razvrstitve v pet skupin (svetli in temni, oba debelejπa), dodan pa je povpreËni profil vseh anketirancev (Ërn tanek). Graf 4: profili obeh stabilnih tipov in povpreËni profil. Za stabilna tipa je znaËilno, da sta zelo izrazita: profila se v precejπnjem delu grafa gibljeta blizu robov navpiËne osi (merske lestvice), hkrati pa se ves Ëas tudi precej razlikujeta od povpreËja. Za stabilna tipa je znaËilno tudi, da sta si med seboj povsem razliËna ‡ eden je zrcalna slika drugega. Gre torej za dva skrajna, nasprotna si tipa, ki se najbolj razlikujeta od dolgoËasne flpovpreËne« slike Slovenca oziroma Slovenke. Iz sheme primerjav med razvrstitvami lahko razberemo πe moËno povezanost preostalih tipov med zaporednima razvrstitvama v tri in πtiri skupine ter precej πibkejπo povezanost med zaporednima razvrstitvama v πtiri in pet tipov. Pri razvrstitvi v πtiri skupine sta flsrednja« dva tipa nastala iz flsrednjega« tipa razvrstitve v tri skupine. Pri razvrstitvi v pet skupin sta dva od treh flsrednjih« tipov nastala kot meπanica veËih tipov prejπnje razvrstitve, eden pa je v grobem po sestavi enak flsrednjemu« tipu prejπnje razvrstitve. 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 116 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik Tudi vsebino teh tipov je smiselno v grobem opredeliti, da bi laæje izbrali najprimernejπo tipologijo. Ponovno bomo tipe primerjali s pomoËjo njihovih profilov in povpreËnega profila. V prvem grafu bomo primerjali edini preostali tip iz razvrstitve v tri skupine (svetli profil) s povpreËnim tipom (tanki Ërni profil). Graf 5: Profil preostalega tipa pri razvrstitvi v tri skupine in povpreËni profil. Pri razvrstitvi v tri skupine je flpreostali« tip praktiËno enak povpreËnemu tipu. Razlik je malo (profila se veËinoma prekrivata), Ëe pa so, so zelo majhne (profila leæita skupaj). Pri razvrstitvi v πtiri skupine se iz tega povpreËnega tipa izluπËita dva nova tipa, v spodnjem grafu predstavljena s svetlim in temnim debelejπim profilom. Graf 6: Profila preostalih tipov pri razvrstitvi v πtiri skupine in povpreËni profil. Tipa sta sicer v glavnem podobna povpreËnemu tipu oziroma flpreostalemu« tipu pri razvrstitvi v tri skupine, hkrati pa se pri slabi Ëetrtini spremenljivk od povpreËja opazno razlikujeta. Ne gre sicer za tako velika odstopanja od povpreËja ali za vrednosti 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 117Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija ob robovih merske lestvice, kot pri obeh skrajnih tipih. Hkrati pa sta tudi ta dva tipa zrcalna slika drug drugega prav povsod, kjer se razlikujeta od povpreËja, in sta si zato nasprotna. Pri razvrstitvi v pet skupin so flpreostali« trije tipi v glavnem bolj samosvoja kom- binacija veËih prejπnjih tipov, v manjπi meri tudi obeh stabilnih (skrajnih in nasprotnih). Graf 7: Profili preostalih tipov pri razvrstitvi v pet skupin in povpreËni profil. Dva od treh tipov, svetli in temni, sta na videz podobna flsrednjima« tipoma iz prejπnje razvrstitve. Ravno tako se gibljeta blizu povpreËja, vendar se od povpreËja opazno razlikujeta pri veËih spremenljivkah, kot sta se tipa iz prejπnje razvrstitve. Tudi razlike so morda nekoliko veËje. Hkrati tipa nista veË zrcalni sliki pri vseh spremen- ljivkah, zato ne delujeta kot flpomirjena« skrajna tipa in sta zato zanimivejπa za nadaljne analize. Graf 8: Profil konËnih petih tipov in povpreËni profil. 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 118 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik Tretji, Ërni tip, je povsem samosvoj. Od povpreËja (tokrat nakazanega s pikami) se razlikuje pri praktiËno vseh spremenljivkah, pri nekaterih bolj, pri drugih manj, vendar veË, kot prej opisana svetli in temni tip. Od njiju je torej izrazitejπi in bolj ekstremen ter po tem podoben skrajnima tipoma. Vendar ga ne moremo povezati niti z enim od obeh skrajnih tipov, saj se, kot je razvidno iz spodnjega grafa, v katerem sta dodana skrajna tipa (prekinjeni svetli in temni profil), giblje enkrat bliæje enemu, drugiË pa bliæje drugemu. Pri nekaj spremenljivkah je celo malenkost bolj skrajen kot eden ali drugi skrajni tip. Razvrstitev v pet skupin, ki je doslej veljala za eno od moænih, po kriterijih opti- malnosti primernih reπitev, tako v vsebinskem smislu oËitno ponuja najveË pomena, to je: najbolj izrazita skrajna tipa, ob obeh skrajnih πe tretji izraziti tip in dva sicer manj izrazita tipa, ki pa nista zgolj povpreËna ali zgolj bolj umirjena skrajna tipa. Razvrstitev v pet skupin, predstavljeno v zadnjem grafu, smo zato prepoznali kot iskano razvrstitev. V naslednjem koraku pa smo vsebino segmentov πe podrobneje opredelili, da bi potrdili njihove, iz profilov v grobem prepoznane, lastnosti in jih dopolnili s pomeni. 4. Osnovna opredelitev vsebine petih vrednotnih habitusov Vsebino oziroma pomen vrednotnih habitusov je mogoËe razbrati iz spodnje tabele, kjer je vsak tip oznaËen glede na vsako od izbranih lastnosti. Znak fl-« pomeni odstopanje v smeri veËjega nasprotovanja (odklanjanja lastnosti), znak fl+« pa v smeri veËjega strinjanja (privzemanja lastnosti). Pri oznaËevanju lastnosti habitusov je bila v prvem koraku pomembna razliËnost od skupnega populacijskega povpreËja (vsaj tretjina enot na lestvici od 1 do 5), v nadaljnih pa najprej relativna (razliËnost povpreËij) potem pa πe absolutna (vsebina povpreËij glede na mersko lestvico) razliËnost med samimi skupinami. KonËni rezultat oznaËevanja torej opisuje predvsem izstopajoËe lastnosti obstojeËih homogenih skupin, ne pa le njihovega razmerja do hetrerogene neoprijemljive populacije. Besedica flnaj« v tabeli pomeni, da gre pri konkretni lastnosti za najveËje izstopanje. Kjer interpretacij vrednega oziroma izrazitega izstopanja ni bilo, je ostala celica tabele prazna. PovpreËne vrednosti spremenljivk po habitusih in skupna povpreËja, na osnovi katerih so izpeljane naπe interpretacije v tej tabeli, so natisnjene v prilogi. Iz tabele je razvidno, da praktiËno vse uporabljene spremenljivke loËujejo dobljene skupine oziroma, da si skupine niso razliËne le po nekaterih lastnostih, ampak v glavnem kar po skoraj vseh. Vsaka od uporabljenih spremenljivk, z eno samo izjemo, loËuje med seboj vsaj tri skupine, nekatere celo vseh pet. Ni pa nobene spremenljivke, ki v tipologiji ne bi odigrala vsaj minimalne vloge oziroma ne bi opisala nobenih razlik med skupinami. Ta flloËevalna moË« spremenljivk je sicer pomembna, ne more pa nadomestiti vsebinskih kriterijev in ustvariti rangov med spremenljivkami. Spremenljivkam, ki loËujejo veË skupin med seboj, ne smemo samo zaradi tega pripisati veËjega pomena kot pa spremenljivkam, ki loËujejo manj skupin med seboj. V vsebinskem smislu so vse razlike, tako med vsemi kot le med posameznimi skupinami, lahko pomembne in nenadomestljive. Prav zato jih v spodnjih vsebinskih interpretacijah dobljenih skupin dosledno upoπtevamo. 119Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija Tabela 2 : povpreËne lastnosti petih tipov (glede na povpreËne lastnosti populacije in glede na relativne in absulutne razlike med skupinami). Svobodo- Konserva- Ne- Mater- Izbrane lastnosti miselni tivni Agresivni prizadeti inski Vsaj enkrat na Triglav naj - naj + + Uhani v uπesa, ne pa v nos, popek naj - naj + naj + - + Nesmiselno zapravljati za drage obleke naj - + naj + naj - - Danes se mladina oblaËi neokusno naj - naj + + - NajveË vredno kar v hiπi storiπ sam naj - naj + + - + NajveË se druæim s sosedi naj - naj + - Uæiva v daljπih potovanjih po tujini naj + - naj + naj - Otroku ne bi dovolil tetoviranja naj - naj + + naj - naj + Kuhanje naj ostane æensko delo naj - naj + + naj - - Rad imam nenavadne, eksotiËne jedi naj + - naj + naj - Restavracije s tujimi kuhinjami + - - naj + naj - Prijatelji, veËerja v restavraciji - NoËem izstopati v nobenem pogledu naj - + naj + - + Vera v Boga naj - naj + - RazliËni ljudje, previden, bolezen naj - naj + naj + PreveË dober, ne bo spoπtoval naj - naj + + V Sloveniji samo Slovenci naj - naj + + - Najprej odpuπËati priseljence naj - naj + naj + - - Æenske ustreznejπe za gospodinjstvo naj - naj + + - - Splav treba z zakonom prepovedati naj - naj + - - Homoseksualnost je treba zdraviti naj - naj + + - - Ne bi homoseksualca za prijatelja naj - naj + + - - Mladina je danes bolj pokvarjena naj - naj + + Homoseksualni, enake pravice naj + naj - - naj + Slovenci, dolænost imeti veË otrok naj - naj + + ©e nekaj spomenikov domobrancem - naj + naj - ©ole, poudarjati krπËanske vrednote naj - naj + naj - Partizanska borba bila upraviËena + - + - Prav da zdravnik lahko odkloni splav naj + naj - + - VeË kriminala, preveË tujcev naj - naj + naj + - - Slovenca loËiti od drugih na prvi pogled naj - naj + + - Nekateri narodi, nikoli znali æiveti v miru naj - naj + naj + Policija, preganjati beraËenje po ulicah naj - naj + + - Narodi, nikoli znali ceniti trdega dela naj - naj + naj + Begunci in pregnanci, hvaleæni Sloveniji naj - naj + naj + 120 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik Za prvo od obeh skrajnih in izrazitih skupin, ki zajema 20,2% vseh enot, je znaËilno flsvobodomiselno« staliπËe tako glede odprtosti do tujine kot glede æenskih vlog in odnosa do drugaËnosti, vkljuËno z drugaËe spolno usmerjenimi. Pripadniki te skupine jasno in odloËno zavraËajo vse nacionalistiËne mite, ki smo jim jih ponudili v presojo. So antiavtoritativni, nepredpisovalni in najbolj sekularizirani del slovenske druæbe. Za drugo od obeh skrajnih in izrazitih skupin, ki zajema 17,5% vseh enot, je znaËilno, da predstavlja nasprotni pol. flKonservativni«, predpisovalni, skromni in neuæivaπki, njihovo socialno æivljenje je zreducirano na lokalne odnose (sosedje, sorodniki), so verni, pristajajo na nacionalne mite, njihov etiËni profil zdruæuje skrajne trditve, kot so: pravico do splava bi bilo treba z zakonom prepovedati, homoseksualnost je kriminal, kuhanje je æensko delo, mladina je bolj pokvarjena in nevzgojena kot nekdaj. Za tretjo skupino, ki smo jo pri profilih opisali kot samosvojo in vkljuËuje 19,6% vseh enot, je najbolj znaËilen izkljuËevalni in agresivni nacionalizem ter predpisovalnost oziroma teænja po normativni in univerzalni veljavnosti lastnih praks, okusa ali preferenc. Soglaπajo z najbolj skrajnimi izkljuËevalnimi in nacionalnimi miti, v vseh vidikih so izraziti nacionalisti, hkrati pa so bolj moderni in zmerni v svojih staliπËih do æenske vloge v druæbi in do pravic homoseksualcev. Omejeni so na nacionalno in predvsem lokalno okolje in izrazito sekularizirani, bolj uæivaπki, manj skromni, a hkrati bolj jezni in agresivni. Preostali dve skupini, ki smo ju pri profilih oznaËili za manj izraziti, a vendar precej drugaËni od povpreËja na eni strani in treh bolj ali manj skrajnih tipov na drugi strani ter sta medsebojno tudi nezrcalni skupini, vsebujeta po 22,5% in 20,2% vseh enot. Prvo od njiju opredeljuje po eni strani najveËja flneprizadetost« oziroma nevtralnost na podroËju staliπË in vrednot, po drugi strani pa najveËji hedonizem na podroËju dobrin (privlaËnost potovanj, dragih oblek, tujih kuhinj, ...). Pripadnik te skupine le nekoliko odklanja nacionalno mitologijo (pa ne prav izrazito), je liberalen na podroËju spolnih vlog in pravic istospolno usmerjenih ter izrazito nepredpisovalen in antiavtoritativen. Drugo od njiju opredeljuje podobna nevtralnost na podroËju opredeljevanja do nacionalnih mitov, res pa nekatere ta skupina - nekoliko neprepriËljivo - tudi odklanja. »eprav je skupina precej religiozna, se zavzema za pravico do splava in je nevtralna do pravic homoseksualcev. Je izrazito neuæivaπka, nekoliko odmaknjena od vseh hedonistiËnih uæitkov, prav nobene æelje nima po potovanjih v tujino, modi in drugih flgrehih«. Rada tudi etiketira in predpisuje na nekaterih flmejnih« podroËjih (npr. glede tetoviranja). Deluje nekako flmaterinsko«. 5. ZakljuËek: razπirjena opredelitev petih vrednotnih habitusov Vsebino oziroma pomen skupin smo dopolnili πe z lastnostmi, ki niso bile uporabljene kot lastnosti za doloËanje vrednotnih tipov, teorija pa, vsaj mestoma, predpostavlja njihovo homologijo (podrobneje v Ëlanku Lutharjeve, v tej πtevilki Druæboslovnih razprav), ter tako po eni strani dopolnili opise habitusov po drugi pa dodatno preverili njihovo relevantnost. Dodali smo: 121Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija 1. Sociodemografski oz. statusni poloæaj posameznika, pri katerem gre predvsem za znaËilnosti, ki govorijo o objektivnih virih, s katerimi razpolaga, in temu skladnih omejitvah (npr. æivljenjska faza, spol, urbanost/ruralnost, meseËni dohodek, izobrazba, strankarske preference, ...). 2. Æivljenjski svet, kjer gre za lastnosti, ki na sploπno merijo posameznikove dispozicije in osmiπljanje delovanja (npr. subjektivno obËutenje æivljenja, motivacija, religioznost, duhovnost, nocija dobrega æivljenja, ...). 3. Potroπnja in posedovanje zaznamovalnih dobrin, naËin potroπnje, odnos do blagovnih znamk, potroπnja luksuza, prevladanje utilitarne ali sociabilne potroπnje, posedovanje dobrin, prakse, ki v naπem kulturnem okolju predstavljajo komunikacijo posameznika z drugimi o samem sebi. 4. Kulturni kapital in kulturna oziroma medijska potroπnja, ki govori po eni strani o posameznikovi kulturni kompetenci (npr. znanje jezika), po drugi strani pa o preferencah in okusu v medijski in sploπneje kulturni potroπnji (npr. uporaba interneta, priljubljena revija in Ëasopis, glasbeni okus, ...). Spodnja tabela (Tabela 3) strnjeno povzema znaËilnosti posameznih vrednotnih habitusov glede navedenih dodatnih lastnosti. Zgoraj opisana razdelitev teh lastnosti na πtiri podroËja je v tabeli oznaËena v prvem stolpcu, vendar je predvsem okvirna, saj posamezne lastnosti v razliËnih kontekstih lahko prispevajo razliËne pomene. Tabela je nastala na osnovi pregleda in interpretacij preko stotih kontingenËnih tabel, iz katerih povzemamo samo lastnosti, ki so bile izrazite in izstopajoËe. Iz tabele je na najbolj sploπni ravni takoj razvidno, da se vrednotni habitusi v veliki meri razlikujejo po praktiËno vseh dodatnih lastnostih in da le redke lastnosti loËujejo le en habitus od ostalih. Takπna razliËnost habitusov po dodatnih lastnostih potrjuje in utrjuje smiselnost ustvarjene tipologije oziroma oblikovanja petih idealnih tipov na osnovi vrednotno/etiËne orientacije posameznikov. Vsebina te razliËnosti pa potrjuje domnevo o homologiji vrednotno/etiËnega jedra æivljenskih stilov z njihovimi kulturnimi, potroπnimi, vedenjskimi in πtevilnimi drugimi pojavnimi oblikami. Na bolj podrobni ravni je tabelo smiselno brati predvsem po stolpcih in tako dodatno opisati oziroma razpoznati vsakega od petih æivljenskih stilov glede na njegove bolj flotipljive« in v æivljenskostilnih raziskavah pogosteje uporabljene lastnosti. To podrobnejπe branje je zaradi obseænosti prepuπËeno bralcu, vsebinsko pa je strnjeno tudi v predhodnem Ëlanku (glej Luthar, v tej πtevilki Druæboslovnih razprav). 122 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik Tabela 3 : povzete dodatne znaËilnosti petih vrednotnih habitusov Svobodomiselni Konservativni Agresivni Neprizadeti Materinski 20,2% 17,5% 19,6% 22,5% 20,2% VeË do 30, Manj pod 30, VeË pod 30 let, veË 30-50, manj nad 50 let veË nad 50 let Manj pod 30 let manj starejπih manj pod 30 let VeË moπkih VeË moπkih VeË æensk VeË bolj izobraæenih, VeË malo Manj najboj VeË srednje tudi univerzitetno izobraæenih izobraæenih izobraæenih VeË bolj izobraæenih VeË manj VeË malo VeË srednje VeË manj oËetov, tudi univerzitet. izobraæen. oËetov izobraæen. oËetov izobraæen. oËetov izobraæen. oËetov VeË bolj izobraæen. mam, VeË manj VeË manju VeË srednje VeË manj tudi univerzitetno izobraæenih mam izobraæenih mam izobraæenih mam izobraæenih mam VeË viπjega dohodka VeË niæjega dohodka VeË mesta VeË vasi Manj mesta VeË jih nima pomivalnega stroja VeË jih nima suπilnega stroja VeË jih ima VeË jih nima VeË jih nima kreditno kartico kreditne kartice kreditne kartice VeË jih ima PC VeË jih nima PC VeË jih ima PC VeË jih ima GSM VeË jih nima GSM VeË jih ima GSM VeË jih nikoli ne gre v VeË jih gre vsaj meseËno Manj jih gre vsaj Manj jih nikoli cerkev, manj pogosteje v cerkev, manj nikoli meseËno v cerkev ne gre v cerkev Manj jih posveËa pozor. oblaËenju Manj jih vsak nakup VeË jih vsak nakup Manj jih vsak nakup VeË jih v glavnem dobro premisli dobro premisli dobro premisli kupuje na razprod. Manj jih ponavadi VeË jih ponavadi Manj jih ponavadi izbere cenejπi izdelek izbere cenejπi izdelek izbere cenejπi izdelek VeË jih piπe Manj jih piπe v ang., Manj jih piπe VeË jih piπe v angleπËini veË v lokalnih jezikih v angleπËini v angleπËini VeË jih razume Manj jih raz. film v ang., VeË jih razume film v angleπËini veË v lokalnih jezikih film v angleπËini Manj je naroËenih na Manj je VeË jih je naroËenih na SLOVENSKE NOVICE naroËenih SLO. NOVICE, VE»ER ali in lokalne Ëasopise na DELO DNEVNIK in lok.Ëasopi. VeË jih bere DELO Nekoliko veË jih bere VE»ER ali DNEVNIK VeË jih bere MLADINO Manj jih bere MLADINO Manj jih bere MLADIN in” “pouËne” revije VeË jih bere Manj jih bere tuje revije tuje revije Manj jih rado VeËim so blizu Manj jih rado gleda telenovele telenovele gleda telenovele VeË jih rado gleda Manj jih rado gleda informativne oddaje informativne oddaje Manj jih rado gleda VeË jih rado gleda VeË jih rado gleda Manj jih rado gleda slo. zabav. oddaje slo. zabav. oddaje slo. zabav. oddaje slo. zabav. oddaje 123Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija Svobodomiselni Konservativni Agresivni Neprizadeti Materinski 20,2% 17,5% 19,6% 22,5% 20,2% VeË jih rado gleda Manj jih rado gleda Manj jih rado gleda VeË jih rado gleda Manj jih rado gleda tujo pop kulturo tujo pop kulturo tujo pop kulturo tujo pop kulturo tujo pop kulturo VeË jih neredno gleda tv novice VeË je izrazitih VeË je izrazitih VeË je neuporab- Manj je neuporab- VeË je neuporab- uporab. interneta neuporab. interneta nikov interneta nikov interneta nikov interneta VeË jih rado menjava VeË jih raje hodi na VeË jih rado me- kraj poËitnic poËitnice v isti kraj njava kraj poËitnic VeË se jih ne strinja, Manj se jih ne strinja, VeË se jih ne strinja, Manj se jih ne strinja, da veliko ve da veliko ve da veliko ve da veliko ve o modnih trendih o modnih trendih o modnih trendih o modnih trendih Manj jih navede BZ VeË jih navede BZ VeËim voditelji VeËim so voditelji VeËim voditelji na TV niso vzor na TV vzor na TV niso vzor modnih trendov modnih trendov modnih trendov VeË jih nima denarja, da bi se ukvarjali z modo VeË jih za svoj naËin VeË jih za svoj naËin æivljenja ne potrebuje æivljenja potrebuje dosti denarja veË denarja VeË jih pri nakupih Pri nakupih jih VeË jih pri nakupih Pri nakupih jih rado posega po izrazito veË nerado rado posega po manj rado posega novih stvareh posega po novih stvareh novih stvareh po novih stvareh VeË jih izrazito Manj jih nasprotuje nasprotuje obstoju obstoju “viπje “viπje duhovne moËi” duhovne moiËi” Manj se jih strinja s tem, VeË se jih izrazito strinja, VeË se jih strinja, da je nakup. priloænost, da je nakup. priloænost, da je nakup. priloæ., da gredo med ljudi da gredo med ljudi da gredo med ljudi Manj jih nasprot. naku- VeË jih nasprotuje pom kot druæenju nakup. kot druæenju VeË jih nasprotuje, VeË jih nakupe Za veË je nakup- da je nakupovanje uæitek, najraje ovanje uæitek, vzamejo toda manj bi jih prepustilo prepusti si Ëas, ne marajo pre- nakupe drugim drugim poπËati nakup. drugim VeË jih ne sanjari o nakup., VeË jih sanjari o nakup., Manj jih sanjari ko bo denar ko bo denar o nakup., ko bo denar VeË jih ne mara nakupovati v velikih nakupovalnih centrih VeË jih raje kupuje VeË jih raje kupuje VeË jih raje kupuje drazje kot vec vec kot drazje drazje kot vec Manj jih potovanja v tujino zdruæuje z nakupovanjem Bolj niti/niti, manj pa se VeË jih ne izbira jih strinja, da izbira znanih znane blagovne znamke blagovnih znamk VeË jih zanimajo VeË jih ne zanimajo tehniËne novosti jih tehniËne novosti 124 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik Svobodomiselni Konservativni Agresivni Neprizadeti Materinski 20,2% 17,5% 19,6% 22,5% 20,2% VeË jih rado poskuπa Manj jih rado po- VeË jih rado poskuπa VeË jih ne mara posku- neznano hrano. izkuπa neznano hrano neznano hrano πati neznane hrane VeË jih pogosto je VeË jih redkokdaj je VeË jih redkokdaj je VeË jih pogosto je VeË jih redkokdaj je veËerjo, kosilo zunaj kosilo, veËerjo zunaj kosilo, veËerjo zunaj veËerjo, kosilo zunaj kosilo, veËerjo zunaj Najraje imajo rock Najraje imajo Nekoliko bolj radi Najraje imajo rock Najraje ima popev. in glasbo (“ostalo”) NZ glasbo imajo NZ glasbo glasbo (“ostalo”) NZ, ne rock (“ostalo”) Izrazito ne mara Izrazito ne mara Izrazito ne mara NZ glasbe rocka (“ostalo”) NZ glasbe VeË jih dovolj VeË jih premalo zaupa vase zaupa vase VeË jih je sproscenih VeË jih ni sprosce- v tuji druzbi nih v tuji druzbi VeË jih z lahkoto VeË jih teæko spremi- VeË jih tezko spremi- VeË jih teæko spreminja navade nja svoje navade nja svoje navade spreminja navade Bolj neopredeljeni, VeË jih nekoliko VeË jih nekoliko VeË jih bolj VeË jih manj jih zavraËa bolj sprejema bolj zavraËa sprejema tveganje ali zavraËa tveganje tveganje tveganje pa so neopredeljeni tveganje VeË jih uæiva v VeË jih ne mara VeË jih uæiva v VeË jih ne mara razburljivem æivljenju razburljivega æivljenja razburljivem æivljenju razburljivega æivljenja VeË jih ceni Manj jih ceni VeË jih ceni Manj jih ceni ustvarjalno æivljenje ustvarjalno æivljenje ustvarjalno æivljenje ustvarjalno æivljenje VeË je prepriËanih, VeË je prepriËanih, VeË jih je VeË je prepriËanih, VeË je prepriËanih, da homoseksualnost da je homoseksualnost nevtralnih da homoseksualnost da homoseksualnost ni kriminal kriminal ni kriminal ni kriminal VeË jih meni, da denar VeË jih meni, da je de- VeË jih meni, da je de- Manj jih meni, da je de- ni druga (za zdravjem) nar druga (za zdrav.) nar druga (za zdrav.) nar druga (za zdrav.) najvaænejπa reË. najvaænejπa reË najvaænejπa reË najvaænejπa reË “Zame dobro æivljenje “Zame je dobro æiv- “Potovanja po tujini “Zame je dobro æivljenje “Zame je dobro pom. potovan. po tujini” ljenje biti doma, gledati zame ne predstavljajo potovanja po tujini, æivljenje TV in opravljati dobrega æivljenja” hoditi na koncerte obiskovanje prijateljev domaËa opravila” in predstave” in sorodnikov” Manj se jih ne ukvarja z nobenim πportom/veË jih igra tenis in smuËa VeËkrat Ëisti in kuha Kuha in Ëisti veËkrat Manj krat Ëisti kdorkoli ima Ëas, mati in manjkrat in kuha VeËkrat Ëisti in manjkrat mati kdor ima Ëas le mati kuha mati VeË si jih privoπËi Manj si jih privoπËi VeË si jih privoπËi Manj si jih privoπËi luksuzne poËitnice luksuzne poËitnice luksuzne poËitnice luksuzne poËitnice Æenske v skupini ne Æenske v skupini Æenske v skupini Æenske v skupini odstopajo od populacij izrazito manj nadpovpreËno manj uporabljajo v uporabi kozmetike uporabljajo uporabljajo kozmetiko (razen mascara ‡ veË) kozmetiko kozmetiko VeË jih ne hodio v zasebne zobozdrav- stvene ordinacije VeË je volivcev ZL, Izrazito veË je volivcev Nekoliko veË je voliv. VeË je volivcev SMS manj SDS in SLS+SKD SDS, veË tudi SLS+SKD, SNS in nekoliko manj manj ZL, SNS, SMS je abstinentov 125Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija Literatura Blalock, Hubert. M. (1960): Social Statistics. Mladinska knjiga, Ljubljana. Batagelj, V. (1988): Generalized Ward and Related Clustering Problems. V Bock, H.H. (ur.): Classification and Related Methods of Data Analysis: 67 - 74. Amsterdam: North-Holland. Johnson, Richard. A in Dean W. Wichern (1992): Applied multivariate statistical analysis. Prentice Hall. International, London. Dillon, W.R. in Goldstein, M. (1984): Multivariate Analysis. New York: Wiley. Everitt, B. (1974): Cluster Analysis. London: Heinemann Educational Books. Ferligoj, A. (1989). RazvrπËanje v skupine - izbrane teme. Ljubljana: Metodoloπki zvezki 4. Priloge Opisne statistike izbranih lastnosti Opisne statistike lastnosti, ki opredeljujejo vrednotne habituse, so natisnjene v spodnji tabeli. Pri spremenljivkah ni veËjih in usodnejπih odstopanj od normalne porazdelitve, Ëeprav vse niso povsem normalno porazdeljene. NajveËje in hkrati edino pomembnejπe odstopanje najdemo pri peti spremenljivki, kjer gre za visoko enotnost anketiranih glede strinjanja z izjavo. Razprπenost odgovorov je je pri vseh spremenljivkah pribljiæno enaka: nekje med 1.03 in 1.16, kar pomeni zmerno razprπenost, ki pa hkrati nakazuje dovolj velike razlike med anketiranci, zanimive za nadaljne analize. Standardne napake povpreËij so pri vseh spremenljivkah zelo nizke, kar pomeni, da so zaradi ozkega 95% intervala zaupanja povpreËja na populaciji praktiËno enaka vzorËnim povpreËjem. Vse statistike so izraËunane za 761 anketirancev, ki imajo znane vrednosti vseh za vrednotno tipologijo relevantnih spremenljivk. Iz spodnjega grafa pa je razvidno, da med njimi (761) in vsemi anketiranci (1213), ni nikakrπnih omembe vrednih razlik. Profila povpreËij pri relevantnih spremenljivkah se preprosto prekrivata. Svetlejπi profil upoπteva le tiste enote, ki imajo veljavne vrednosti pri vseh relevantnih spremenljivkah, temnejπi pa tiste, ki imajo veljavne vrednosti pri vsaki spremenljivki posebej. Tabela 4 : Opisne statistike lastnosti, ki opredeljujejo vrednotne habituse Standard. napaka Standard. Asimetri- SploπËe- Izbrane lastnosti PovpreËje povpreËja odklon Ënost nost Vsaj enkrat na Triglav 3,80 ,05 1,36 -,911 -,424 Uhani v uπesa, ne pa v nos, popek 3,43 ,06 1,61 -,419 -1,440 Nesmiselno zapravljati za drage obleke 3,40 ,05 1,41 -,422 -1,104 Danes se mladina oblaËi neokusno 2,40 ,05 1,38 ,513 -1,064 NajveË vredno kar v hiπi storiπ sam 4,37 ,04 1,03 -1,803 2,605 NajveË se druæim s sosedi 2,19 ,05 1,45 ,812 -,844 Uæiva v daljπih potovanjih po tujini 3,47 ,06 1,57 -,524 -1,286 Otroku ne bi dovolil tetoviranja 3,25 ,06 1,59 -,233 -1,508 Kuhanje naj ostane æensko delo 2,17 ,05 1,44 ,824 -,803 Rad imam nenavadne, eksotiËne jedi 3,19 ,05 1,47 -,255 -1,318 Restavracije s tujimi kuhinjami 2,29 ,05 1,34 ,536 -1,109 Prijatelji, veËerja v restavraciji 2,31 ,05 1,34 ,524 -1,120 126 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Samo Kropivnik Graf 9: Profila vrednotno segmentiranih anketirancev in vseh anketirancev Standard. napaka Standard. Asimetri- SploπËe- Izbrane lastnosti PovpreËje povpreËja odklon Ënost nost NoËem izstopati v nobenem pogledu 3,37 ,05 1,30 -,382 -,941 Vera v Boga 2,84 ,05 1,45 ,097 -1,334 RazliËni ljudje, previden, bolezen 3,97 ,04 1,23 -1,070 ,101 PreveË dober, ne bo spoπtoval 3,14 ,05 1,33 -,285 -1,062 V Sloveniji samo Slovenci 2,56 ,05 1,45 ,299 -1,362 Najprej odpuπËati priseljence 2,58 ,05 1,51 ,332 -1,370 Æenske ustreznejπe za gospodinjstvo 3,08 ,05 1,46 -,188 -1,349 Splav treba z zakonom prepovedati 1,77 ,05 1,24 1,396 ,628 Homoseksualnost je treba zdraviti 2,27 ,06 1,53 ,716 -1,068 Ne bi homoseksualca za prijatelja 2,47 ,06 1,57 ,520 -1,285 Mladina je danes bolj pokvarjena 3,12 ,05 1,49 -,242 -1,382 Homoseksualni, enake pravice 3,32 ,05 1,46 -,362 -1,259 Slovenci, dolænost imeti veË otrok 3,51 ,05 1,40 -,614 -,893 ©e nekaj spomenikov domobrancem 2,37 ,05 1,34 ,479 -,944 ©ole, poudarjati krπËanske vrednote 2,11 ,05 1,30 ,806 -,650 Partizanska borba bila upraviËena 3,53 ,05 1,28 -,410 -,765 Prav da zdravnik lahko odkloni splav 2,45 ,06 1,58 ,527 -1,321 VeË kriminala, preveË tujcev 3,33 ,05 1,43 -,416 -1,152 Slovenca loËiti na prvi pogled 2,60 ,05 1,49 ,310 -1,348 Nekateri narodi, nikoli æiveti v miru 3,72 ,05 1,34 -,795 -,573 Policija, preganjati beraËenje poulicah 2,38 ,05 1,32 ,529 -,921 Narodi, nikoli znali ceniti trdega dela 3,47 ,05 1,39 -,479 -1,017 Naπa dræava predobra do tujcev 3,71 ,05 1,29 -,762 -,511 Begunci in pregnanci, hvaleæni SLO 4,06 ,04 1,16 -1,179 ,534 5.0 4.0 3.0 2.0 1.0 127Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Vrednotni habitusi kot empiriËna tipologija Tabela 5 : PovpreËja po skupinah in skupno povpreËje Svobodo- Konserva- Ne- Mater- Izbrane lastnosti miselni tivni Agresivni prizadeti inski VSI Vsaj enkrat na Triglav 4,10 3,01 3,82 4,33 3,78 3,80 Uhani v uπesa, ne pa v nos, popek 4,14 2,05 2,46 4,35 4,40 3,43 Nesmisel. zaprav. za drage obleke 3,65 2,63 2,75 3,96 4,18 3,40 Danes se mladina oblaËi neokusno 2,54 1,56 1,97 3,43 2,70 2,40 NajveË vredno kar v hiπi storiπ sam 4,61 3,76 4,12 4,81 4,64 4,37 NajveË se druæim s sosedi 2,31 1,44 1,95 3,38 2,07 2,19 Uæiva v daljπih potovanjih po tujini 2,32 4,24 4,22 2,71 3,66 3,47 Otroku ne bi dovolil tetoviranja 4,00 2,40 2,53 3,97 3,55 3,25 Kuhanje naj ostane æensko delo 1,88 1,54 1,67 3,25 2,76 2,17 Rad imam nenavad., eksotiËne jedi 2,41 3,80 3,75 2,86 3,01 3,19 Restavracije s tujimi kuhinjami 1,39 2,93 3,20 1,85 1,90 2,29 Prijatelji, veËerja v restavraciji 2,29 2,33 2,57 1,95 2,32 2,31 NoËem izstopati v noben. pogledu 3,64 2,62 3,14 3,71 3,81 3,37 Vera v Boga 2,99 2,12 2,77 3,96 2,53 2,84 RazliËni ljudje, previden, bolezen 4,01 2,87 3,81 4,67 4,60 3,97 PreveË dober, ne bo spoπtoval 3,12 2,15 2,99 3,88 3,68 3,14 V Sloveniji samo Slovenci 2,06 1,32 2,45 3,72 3,44 2,56 Najprej odpuπËati priseljence 2,12 1,38 2,33 3,66 3,64 2,58 Æenske ustreznejπe za gospodinj. 2,82 2,13 2,65 4,14 3,89 3,08 Splav treba z zakonom prepoved. 1,50 1,23 1,72 3,13 1,45 1,77 Homoseksualnost je treba zdraviti 1,93 1,32 1,87 3,81 2,68 2,27 Ne bi homoseksualca za prijatelja 2,13 1,24 1,84 4,15 3,31 2,47 Mladina je danes bolj pokvarjena 3,10 2,02 3,15 4,06 3,43 3,12 Homoseksualni, enake pravice 3,41 3,74 3,70 2,55 3,04 3,32 Slovenci, dolænost imeti veË otrok 3,39 2,38 3,64 4,36 3,89 3,51 ©e nekaj spomenikov domobranc. 2,29 2,02 2,50 3,24 1,90 2,37 ©ole, poudarjati krπËanske vredno. 2,18 1,42 2,13 3,43 1,54 2,11 Partizanska borba bila upraviËena 3,38 3,71 3,44 3,34 3,76 3,53 Prav da zdrav. lahko odkloni splav 2,26 2,36 2,63 3,45 1,62 2,45 VeË kriminala, preveË tujcev 3,11 2,00 3,11 4,38 4,24 3,33 Slovenca loËiti od drugih na prvi pogled 2,12 1,55 2,51 3,69 3,30 2,60 Nekateri narodi, nikoli znali æiveti v miru 3,79 2,60 3,80 4,22 4,29 3,72 Policija, preganjati beraËenje po ulicah 2,06 1,59 2,32 3,37 2,72 2,38 Narodi, nikoli znali ceniti trd. dela 3,55 2,00 3,42 4,34 4,21 3,47 Naπa dræava predobra do tujcev 3,77 2,40 3,55 4,59 4,43 3,71 Begunci in pregnanci, hvaleæni Sloveniji 3,98 2,93 4,11 4,66 4,70 4,06 128 Samo Kropivnik Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 39: 109-128 Avtorjev naslov: Dr. Samo Kropivnik Fakulteta za druæbene vede, Univerza v Ljubljani p.p. 2547, 1000 Ljubljana e-mail: samo.kropivnik@guest.arnes.si Rokopis prejet februarja 2002, revidirana verzija, dokonËno sprejeta za objavo, aprila 2002. Po mnenju uredniπtva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni znanstveni Ëlanek (s kvantitativno argumentacijo).