skupnost? 1 ii Farni dan Pogovor s Tanjo-Pina Škufca, vodjo logaškeJSKD' jL Zdravko Novak: 30 let vodi šolska zbora ogaške novice Jože Sečnik, novi direktor občinske uprave Cero NIK bo v Logatcu ^ i Bo Grčarevec samostojna krajevna ï^JM'ï /S V Na Kresno nedeljo letos o gozdu in lesu D Naiprei liiUi Spoštovani občanke in občani, letošnji junij je mnogim obudil spomine na vznesene in težke trenutke slovenskega osamosvajanja. Nekateri se jih spominjamo zaradi tega, ker smo jih doživeli na lastni koži, spet drugi o njih berejo v knjigah ali na svetovnem spletu oziroma poslušajo pripovedovanja o takratnem dogajanju. 20 let je minilo, odkar smo Slovenci stopili skupaj in tudi s krvjo dokazali, da nam ni vseeno, da želimo na svoje, da želimo po svoje. Teh 20 let je minilo kot utrinek in kakor sem se bal, se je podobno zgodilo tudi z domoljubjem. Občutek sem namreč imel, da nas je domoljubje kar nekako minilo. V dneh, ko smo se tudi v Logatcu pripravljali na počastitev tega okroglega jubileja, sem tudi sam precej misli in pozornosti posvetil že skorajda drugi polnoletnosti naše države. Dognal sem, koliko mi naša mlada država Slovenija pomeni, pa tudi, kje vse je treba poprijeti za ojesa in kam doliti svežega olja. Spomnil sem se desetih, a zato nič manj bridkih dni vojne za Slovenijo. Kakšna napetost je bila takrat v zraku, koliko krat mi je zaradi adrenalina srce bilo kot noro! Spomnil sem se žrtev za osamosvojitev. Tudi dva sinova logaških družin, pripadnika Teritorialne obrambe, sta darovala življenje za domovino. Zato je prav, da ju, Miroslava Moljka in Zvoneta Žaklja, ohranimo v večnem spominu in smo hvaležni tako njima kot njunima družinama, ker sta prispevala k temu, da danes lahko živimo v samostojni državi. Prav je tudi, da začnemo bolj paziti na svojo državo, na vse naravne vire, danosti in lepote, ki nam jih daje, a jih pogosto opazimo šele, ko se oddaljimo od svojega kraja oziroma se vanj vračamo iz tujine. Prav pa je tudi, da smo hvaležni našim bližnjim, sokrajanom in sodržavljanom, da še vedno najdemo čas za prijetne stvari, za druženje, čas, da se se posvetimo tudi domovini, in to kljub slabim stvarem, ki jih ustvarjata negativni gospodarska in politična klima. Zato se zahvaljujem vsem mladim, vsem pevcem in glasbenikom, vsem obiskovalcem ter vsem sodelavcem in njihovim družinskim članom, ki ste pomagali izpeljati osrednjo občinsko slovesnost ob praznovanju dneva državnosti. Lepo je bilo, prav ponosen sem bil, da se nas je toliko zbralo, in z užitkom sem prisluhnil vsem točkam. In katere točke nas čakajo v naslednjih tednih? Poletne točke oddiha, počitka pa tudi dela. Zato vam vsem privoščim čim dlje trajajoč dopust, da bi se spočili, tako kot je treba, in da bi si nabrali nove energije. Tistim delavnim pa želim, da bi vam delo prineslo veliko zadovoljstva, da bi bili vaši nadrejeni ponosni na vas in vam to tudi pokazali in da bi bili poletni pridelki z vrta in njiv taki, da bi vam jih vsi zavidali. Ne pozabite na varnost in strpnost na cestah in ne pozabite na svoje hišne in obhišne ljubljenčke, ki poletje še bolj občutijo kot ljudje. Skratka, uživajte na počitnicah, dopustu, uživajte v naravi in v družbi najboljših, ob branju dobrih knjig in obisku kulturnih prireditev, ki jih bo tudi v Logatcu kar nekaj. Župan Berto Menard v.'' Slabo vreme je prekrižalo načrte organizatorjev, ki so želeli 24. in 25. junija v Grajskem parku pripraviti zabavo ob koncu šole za mlade. Zaradi vremena so namreč morali odpovedati večino načrtovanih dogodkov: športne igre, tekmovanji v skejtanju in bmx-anju ter animacijo za najmlajše. Zaradi slabih vremenskih razmer so bili organizatorji, Klub Grajski park, Klub logaških študentov in Občina Logatec, primorani odpovedati tudi predvideno postavitev stojnice Mladinskega sveta Ajdovščina, ki naj bi bila namenjena ozaveščanju mladih o možnostih aktivnega udejstvovanja v domačem kraju. Večernega koncerta skupine Mustangi (na fotografiji) sicer niso odpovedali, vendar so morali glasbeniki igrati v notranjosti Kluba Grajski park. Jerca Korče, foto: David Kunc r 0 0Q fa fC n 1 c K) O Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo Odgovorna urednica: Petra Trček. Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar. Stalni sodelavci: Marcel Štefančič, Jerca Korče, Anita Ilic, David Kunc, Brane Pevec, Ana Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek. Grafična zasnova: Goran Rupnik. Tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.300 izvodov. Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček) E-pošta: trcek.petra@siol.net, logaske@logatec.si Naslovnica: V čast 20. obletnice osamosvojitve so pred upravnim centrom nastopili Simfonični orkester Cantabile, solisti Anja Gaberc, Lucija Čemažar, Edvard Strah, Rok Felicjan, Estera Stojko in Urša Mihevc, združeni mladinski pevski zbor treh osnovnih šol in KUD-a Adoramus, recitatorji OŠ 8 talcev in plesna skupina OŠ Rovte. (foto: David Kunc) Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico, da prispevka ne objavi, če ni dovolj prostora. D Seja občinskega sveta j ga Očiščene odpadne vode v porečje Ljubljanice, Grčarevec pa v svojo krajevno skupnost Na seji občinskega sveta 30. junija sta največ pozornosti pritegnili študija za projekt odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Ljubljanice ter pobuda Grčarevčanov, ki se želijo s svojo krajevno skupnostjo izločiti iz Krajevne skupnosti Tabor Pozornost svetnikov je pritegnila študija o izvedljivosti prvega sklopa projektov odvajanja in čiščenja odpadne vode v porečju Ljubljanice, ki jo je predstavila Marjetka Geld iz SL Consult. Med osmimi občinami, Borovnico, Brezovico, Cerknico, Logatcem, Pivko, Postojno, Škofljico in Vrhniko, ima nosilno funkcijo prav naša. V študiji so analizirali gradnjo kanalizacijskih sistemov in gradnjo oz. nadgradnjo čistilnih naprav. Celten projekt je vreden nekaj nad 56 milijonov evrov. V Logatcu bodo zgradili povezovalni vod Gorenji Logatec-Kalce, kanalizacijo na Kalcah z dvema črpališčema in na Martinj hribu s podtlačno postajo ter nadgradili čistilno napravo in povečali njeno kapaciteto na 14.900 populacijskih enot. Investicija je skupaj z ddv vredna nekaj manj kot 8,5 milijona evrov; od tega naj bi skoraj 62 odstotkov šlo iz kohezijskega sklada, dobrih 10 iz državnega proračuna, slabih 28 pa naj bi prispevala občina. Dela naj bi bila končana leta 2014. Franca Rudolfa (SLS) je zanimala usoda gradbenega dovoljenja za kalški kanalizacijski sistem, Bibijano Mihevc (SLS) pa, kaj je bilo narejenega glede obveščanja javnosti. Boris Čičmirko (Lista Koliševka) je spraševal, ali bodo na Martinj hribu istočasno zgradili tudi pločnik, medtem ko je Boris Hodnik (LDS) opozarjal na vprašanje znosnosti ddv-ja glede na dolgove občine. Pojasnila so govorila, da je vloga za gradbeno dovoljenje na upravni enoti, na občini pa so za obveščanje javnosti izdelali javno naročilo za izvajalca. Pločnik na Martinj hribu zagotavlja cestno podjetje, a mora biti prej zgrajena kanalizacija, investicija pa naj bi bila na razmeroma nizka; ddv si občina lahko poračuna. Po teh pojasnilih je občinski svet študijo potrdil. Grčarevec pa na svoje Kar 70 Grčarevčank in Grčarevčanov je podpisalo pobudo za ustanovitev lastne krajevne skupnosti. Utemeljitve govore, da je Grčarevec zaokroženo naselje, ki se odlikuje po povezanosti, z živahnim kulturnim življenjem in zgodovinsko tradicijo. Krajevna skupnost Tabor, pod katero spada, je že z naseljema Gorenji Logatec in Kalce prevelika enota, zato ne more dovolj življenjsko zaznati vseh potreb občanov in nanje primerno reagirati. Tako so Grčarevčani na zboru vaščanov 20. aprila izrazili prepričanje, da bodo naloge s področja zakonodaje in statuta občine lažje in bolje opravljali v svoji krajevni skupnosti. Mitja Ajdič, prvopodpisani pod pobudo, je še pojasnjeval, da je kraj preveč odmaknjen od središča krajevne skupnosti Tabor, da so se tudi zato njihovi predlogi za uresničitev vaških aktivnosti premalo upoštevali; tudi zato naj bi bilo dogajanja tam bore malo. Sami bi zanesljivo laže odločali o svojih potrebah in jih tudi laže načrtovali. Pobudi je očitno nasprotoval Franc Rudolf (SLS), češ da zbor Grčarevča-nov ni bil sklican v skladu s statutom KS Tabor, da zborovalci niso niti vedeli, zakaj nova krajevna skupnost, da očitek o zapostavljenosti ni upravičen. Po njegovem mnenju naj bi šlo za neke vrste nezaupnico KS Tabor in dodal, da se ni dalo reševati tistih predlogov Grčarevčanov, ki niso bili racionalni. Pobudo so svetniki vzeli na znanje še ob posebni podpori pritrjujočih svetnikov. Marjan Gregorič in Vanja Uvalič Kosijer (oba SD) sta ugotavljala, da so ljudje izrazili pobudo, o kateri pa bodo stekli ustrezni postopki; Ladka Furlan (SDS) je menila, da zakon omogoča delom občine, da se odločijo za krajevno skupnost, v kateri lažje vplivajo na uresničitev razvojnih načrtov, Boris Hodnik (LDS) pa, da pobudi ne kaže nasprotovati, se bodo pa morali Grčarevčani primerno seznaniti tudi z obveznostmi, ki jih krajevni skupnosti nalaga zakonodaja. Kakorkoli, na obzorju je deveta logaška krajevna skupnost; ime ji bo Grčarevec. Svetniki so sprejeli tudi spremembe občinskega lokacijskega načrta za medgeneracijski dom na Griču. Gre za dozidavo Doma Marije in Marte, prestavitev kozolca, gradnjo stanovanjskega prizidka, nadomestno gradnjo stanovanjske stavbe ter zunanjo in prometno ureditev. Lipi v Rovtah, ki sodi pod režim naravnih spomenikov, so svetniki s popravkom odloka določili pravilno navedbo lokacije in lastnika; obenem so opredelili še pristojnost glede nadzora. Brez pripomb in soglasno so potrdili tudi nove določbe odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV). SPV bo tako organ župana, namesto šestih pa bo imel devet članov. Med njimi ne bo več predstavnika sveta staršev zavoda za vzgojo in izobraževanje, bodo pa v svetu predstavnik redarstva, upravljavca cest in trije mentorji za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz osnovnih šol. Marcel Štefančič V boj za poravnavo dolga Petrolu vetniki so župana Berta Menarda soglasno pooblastili, da s Petro-lom podpiše sporazum o odplačilu dolga po zamudni sodbi okrožnega sodišča. Občina je Petrolu že nakazala skoraj 570 tisoč evrov, do 30. septembra bo plačala še nekaj več kot pol milijona in tako poravnala glavnico z obrestmi do 1. januarja 2002. Razliko do skupnega dolga, ki je 2,2 milijona, bo odplačevala v mesečnih obrokih po 60 tisoč evrov. Občina pa je sprožila tudi sodni postopek o primernosti obračuna zamudnih obresti po 1. 1. 2002; če bo ugodno rešen, bo moral Petrol preplačane obresti vrniti v osmih dneh. o (N C o C D M O hJ D Naprei r 0 0Q fa fC n 1 c u 3 tO o frel Čim prej iz razvojne blokade Pogovarjali smo se z novim direktorjem občinske uprave Jožetom Sečnikom Jože Sečni se je rodil 12. aprila 1956 v Šentjoštu nad Horjulom, kjer še vedno domuje. Najprej je diplomiral na Filozofski fakulteti, nato je opravil magisterij iz javne uprave na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Magister Jože Sečnik, kam vse vas je vodila poklicna pot po končanem študiju? Sprva sem se zaposlil na Skupnosti, zdaj Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pozneje me je pot zanesla na ministrstvo za obrambo, nazadnje sem pristal na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kateri izzivi so vas privabili na mesto direktorja občinske uprave, in to celo v Logatec? No, v Logatec me je pač privabil javni razpis. Ta se je pojavil v času, ko se mi je na ministrstvu iztekel mandat. Seveda bi lahko ostal še naprej tam, saj sem bil zaposlen za nedoločen čas. Vendar sem se že nekaj časa odločal, da bi se umaknil iz državne administracije, pa tudi, da bi zamenjal delovno okolje. Pa vendar; javna uprava na državni ravni je eno, nekaj povsem drugega pa je z javno upravo v občinskem okolju, ali ne? Do neke mere bi bilo mogoče pritrditi tej ugotovitvi. Veste, javna uprava je javna uprava. Dobro, z nekaterimi posebnostmi, predvsem glede ravni odločanja. Toda z delom občinske uprave sem se seznanjal že med študijem. Potem smo na ministrstvih redno sodelovali z lokalnimi skupnostmi in tako zaznali mnoge podobnosti, vzporednice med državno in lokalno administracijo. Nisem se torej odločal za nove izzive v neznanem svetu. In potem ste prestopili prag do novih izzivov. Presenečeni? Ja, presenečen. Zelo presenečen. Ampak v dobrem, vsaj kar zadeva ljudi, s katerimi sem se srečal in s katerimi bom sodeloval po strokovni in človeški plati. Z županom Bertom Menardom sem tako rekoč v hipu vzpostavil neposreden stik, kar je nadvse pomembno za odkrito sodelovanje.Enak komunikacijski odnos je obveljal tudi med podžu-panjo Ladko Furlan in županom Bertom Menartom. Ostali sodelavci pa iz dneva v dan strokovno in sistematično uresničujejo zahtevne naloge. Resnici na ljubo naj povem, da je delo v občinski upravi, vsaj v zdajšnji logaški administraciji, transparentno, celo bistveno bolj kot na kakem ministrstvu. Bolj jasne so, denimo, ločnice med posameznimi pristojnostmi. Presenetljiva je tudi odprtost župana, ki pristaja na razumno razpršenost pristojnosti, kar nedvomno omogoča učinkovitejše delo. Skratka, zavzetost in skrbnost pri delu občinskega vodstva, ki bi ju človek privoščil celo ministrskim resorjem. Zadovoljen z ljudmi, s financami pa manj Torej, z ljudmi ste presenetljivo zadovoljni. S čim pa nekoliko manj? Kakega zadovoljstva se ne da razsipavati ob financah, ki spričo blokad zavirajo nadaljnji prepotreben razvoj Logatca. Razvpita zadeva s Petrolom bremeni proračunska sredstva in povzroča capljanje na mestu. Namesto da bi vse sile posvetili zlasti infrastrukturnim investicijam, pridobivanju državnih in mednarodnih sredstev, so moči usmerjene v kar se da racionalno reševanje obremenjujočih obveznosti, ki jih je občini naložila nezavidljiva dediščina. Tako je poglavitni trud župana usmerjen v razumno razrešitev odnosov s Petrolom, v razumno poravnavo tudi prek razpoložljivih pravnih sredstev. Žal projekti stojijo zaradi izvršbenih omejitev razpolaganja z javnimi sredstvi. Magister Jože Sečnik, novi direktor občinske uprave. (foto: Renata Gutnik) Vam je kaj malega žal, da ste skočili v bazen z dokaj plitko vodo? Daleč od tega, da bi mi bilo žal. Tudi v svojih prejšnjih vidnejših funkcijah so me nepredvidljive okoliščine pogosto porinile v negotove vode, a sem vselej splaval. Pač, nekaj adrenalina. Ta mi je nekako pisan na kožo. Ja, tveganju in pogumu ne gre, da bi se jima človek odpovedoval. So bile omare in predali pospravljeni? Omare so bile pospravljene in predali tudi. Delo je teklo prek razporeditev med prizadevnimi uradniki občinske uprave. Ob prevzemu funkcije tako ni bilo težav, saj se ni nič prikrivalo, vsaj meni ne; informacije so bile vselej pri roki. Za nazaj pa me informacije ne zanimajo, če jih ne potrebujem za naprej. Zdi se, da »zaprta« vrata do občinskih uradov niso najbolj osrečila občanov. Bi lahko na ljudem razumljiv način utemeljili potrebo po vstopanju v upravne prostore le prek čipov? Ne boste verjeli, ampak varnostni sistem na občini me je prijetno presenetil. Tako dognanega nisem bil vajen niti na ministrstvih. Ne le varuje, pač pa tudi vzpostavlja red, ki je pomemben za nemoteno delo s strankami in orientacijo strank, ki jim ni treba tavati od vrat do vrat, iščoč tega ali onega uradnika. V sprejemni pisarni občan prijavi, da bi obiskal uradnika. Pisarna ga prikliče in vse steče kar se da urejeno. Stranka ureja svoje zadeve, ne da bi tačas kdo nenapovedovano vdiral v pisarno in motil uradni postopek. Gre za red, ki gre v prid stranki enako kot uradniku. Kako nameravate usmerjati svoje vodstveno delo za prihodnja učinkovita ravnanja uprave? Svojo funkcijo vidim v utrjevanju povezovalnega in koordiniranega dela znotraj uprave, da bomo skupaj v pomoč županu pri uresničevanju načrtovanih projektov, ko ne bomo več tako zvezanih rok; občanom pa moramo zagotavljati učinkovit in prijazen servis. Vsakdanja nam mora postati pripravljenost za hitre informacije županu za prepotrebne odločitve in uspešnejše reševanje problematike. Stalni posveti morajo postati nujna stalnica za obetavnejše premike v občini, za premike, odvisne od pametno predvidenih prioritet pri pripravi proračunov, ki se bodo morali napajati z domačim denarjem in tistim, ki ga bo treba pridobiti prek mednarodnih razpisov. Moramo tedaj v občinski upravi streči vsem tistim ravnanjem, ki bodo vzpodbujala še kakovostnejše in prijaznejše življenje v občini. Gospod direktor, lepih uspehov vam želimo pri zahtevnem kr-marjenju naše občinske uprave. Marcel Štefančič Podpisali medobčinsko pogodbo za gradnjo centra za ravnanje z odpadki v Logatcu Podpisana pogodba o sodelovanju 15 občin pri projektu Center za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa - Začetek odvisen od kohezijskih sredstev Evropske unije Z bučnim aplavzom so župani 15 občin 23. junija v Kopru pozdravili podpis medobčinske pogodbe o sodelovanju pri pripravi in izvedbi projekta Centra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK). V začetku leta so k projektu pristopile občine Borovnica, Cerknica, Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Log-Dragomer, Loška dolina, Piran, Postojna, Sežana, Vrhnika, Logatec in Bloke, ki je pozneje odstopila od sodelovanja. Večina slovenskih občin, tudi logaška, se spopada z zapiranjem odlagališč odpadkov in z višjo ceno odlaganja le-teh. V iskanju nove in sprejemljive rešitve so župani omenjenih občin pristopili k izjemno zahtevnem projektu, ki je močno povezal občine celotne regije. Kot so ob podpisu pogodbe v Pretorski palači v Kopru ugotavljali koordinator projekta Cero NIK piranski podžupan Gašpar G. Mišič, župan Mestne občine Koper Boris Popovič in logaški župan Berto Menard, bi se posamezne občine same težko spopadle s težavo reševanja smeti. Na tem področju lahko nastopijo le skupaj, solidarno in s povezovanjem. Kot je v svojem nagovoru povedal župan Kopra, bi lahko rekli, da je prišlo pri projektu do neke vrste regionalizacije. Z izgradnjo Cera NIK bodo občine uredile regijsko infrastrukturo, da bo ravnanje z odpadki gospodarno in predvsem nadzorovano, je ob podpisu pogodbe poudaril logaški župan. Glavni namen investicije pa je uvesti tehnična merila za zmanjšanje količin proizvedenih odpadkov ter vzpostavitev učinkovitega sistema za ravnanje z odpadki v lokalnih skupnostih. Pogodba podpisnice zavezuje, da sodelujejo pri pripravi in izvedbi projekta izgradnje Cera NIK, od idejne zasnove do predaje zgrajenih objektov. Projekt obsega tehnološke sklope, od mehansko-biološke obdelave odpadkov do sortirnice mešanih komunalnih odpadkov. Kot je bilo že večkrat omenjeno, v centru za ravnanje z odpadki v Logatcu ne bo mogoče odlagati ostanka predelanih mešanih komunalnih odpadkov. Za odlaganje bodo med pripravo vloge za pridobitev kohezijskih sredstev sklenili pogodbo z enim od odlagališč, ki bo obratovalo tudi po letu 2015. Za gradnjo Cera NIK je bila najprej predvidena lokacija za počivališčem Lom I, ob avtocesti Ljubljana-Postojna. »Na ministrstvu za okolje in prostor so lokacijo po temeljitem pregledu opredelili za postopkovno dolgotrajno,« je županom n V imenu logaške občine je pogodbo podpisal župan Berto Menard. (foto: arhiv Občine Logatec) v Kopru pojasnil Menard. Zaradi živalskih in rastlinskih vrst, ki živijo na območju, ki spada v Naturo 2000, bi morali projekt posredovati v presojo v Bruselj, kar bi pomenilo, da bi se časovno preveč odmaknil in občine ne bi prišle do finančnih sredstev Evropske unije. Logaški župan je podpisnicam pogodbe potrdil, da projekt ostaja v Logatcu in da so zanj predvideli tri lokacije. Gre za zemljišča v logaških industrijsko-obrtnih conah, ki so deloma ali v celoti v lasti občine. Prostorski ureditveni načrti na teh območjih predvidevajo gradnjo tovrstnih objektov, pomembno pa je tudi, da le-ta ne spadajo v Naturo 2000. Za pozitivnega je podpis pogodbe označil tudi vodja sektorja za kohezijsko politiko in investicije na okoljskem ministrstvu Blaž Mozetič, ki je pozdravil sodelovanje občin pri tako velikem projektu. »Čestitam vam za podpis pogodbe, sam pa se najbolj veselim odprtja tega centra, saj bodo takrat pozabljene vse težave, ki so spremljale projekt.« Projekt, težak okoli 42,5 milijona evrov - natančna višina investicije bo opredeljena po izdelavi projektne dokumentacije -, bo zaživel, če bodo zanj odobrili sredstva kohezijskega sklada. Na okoljskem ministrstvu do oktobra pričakujejo vlogo, ki jo bodo morale občine pripraviti v izjemno kratkem času. Če povzamemo besede koordinatorja projekta Cero NIK Gašparja G. Mišiča, je čas za galop. Romana Hribar, občinska uprava Na slovesnosti ob 20. obletnici osamosvojitve v Centru vojnih veteranov Slovenije 15. junija je poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj (na fotografiji v sredini) podelil posebne spominske plakete Civilne zaščite ob 20. obletnici osamosvojitve. Priznanja so dobili pripadniki civilne zaščite in službe nujne medicinske pomoči ter drugi reševalci, gasilci in člani Rdečega križa za sodelovanje pri organiziranju, vodenju in izvajanju zaščite, reše- vanja in pomoči ob osamosvojitvi Slovenije. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je v govoru spomnila na izredno enotnost in stremljenje k istemu cilju, ki smo ju Slovenci pokazali v tistih junijskih dneh pred 20 leti. Spomnila je tudi na zgodovinska prizadevanja in dogajanja, ki so izhajala iz nenehne želje slovenskega naroda po samostojnosti. iž, foto: arhiv MORS O (N C C D M O hJ Čas je za socialno podjetništvo Prihodnost podjetji skrita v uresničevanju družbene odgovornosti Jamskemu dvorcu v Postojni so 17. in 18. junija zavladale domače in tuje podjetnice. Udeležile so se mednarodne konference Socialno = Humano podjetništvo, ki je odpirala pomembno in vročo temo: novo obliko podjetniškega udejstvovanja na vse bolj konkurenčnem trgu. Z roko v roki sta k predstavitvi tega koncepta pristopili organizaciji, ki vsaka na svojem področju nudita podporo tistim posameznicam in posameznikom, ki so že ali šele poskušajo vstopiti na pot podjetništva, Klub evropskih žensk in Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Klub evropskih žensk s sedežem v Logatcu, je prostovoljno in neprofitno združenje žensk, ki delujejo na področju poslovnega, kulturnega, umetniškega in znanstvenega ustvarjanja v Sloveniji in Evropi. Osnovni namen kluba je povezovanje posameznic, skrb za zaščito njihovih interesov na delovnoprav-nem in poslovnem področju ter nudenje podpore pri doseganju osebnih in poslovnih ciljev. Na drugi strani je JAPTI, ki na trgu nastopa kot izvajalska institucija ministrstva za gospodarstvo. Njeno osnovno poslanstvo je dvig podjetniške kulture, vzpostavitev učinkovitega podpornega sistema za podjetnike, spodbujanje inovativnosti ter nudenje pomoči slovenskim podjetjem pri prodoru na tuje trge ter vzpostavitev prijaznejšega poslovnega okolja za tuje investicije. Dvodnevni program konference, ki sta jo slavnostno odprla župana občin Logatec in Postojna, je udeleženkam, po večini so bile podjetnice, ponudil nove poglede, usmeritve in koncepte, ki jih je mogoče vpeljati v obstoječa ali nastajajoča podjetja. Številni predavatelji, mednarodni eksperti, raziskovalci na inštitutih in fakultetah ter predstavniki uspešnih društev in podjetij v Sloveniji in tujini, so želeli odstreti mite in predsodke o tem, kaj je socialno podjetništvo. V osnovi ga je mogoče šteti za obliko uresničevanja t. im. družbene odgovornosti. Ta ni več omejena na dobrodelnost, pač pa predstavlja nov družbenoekonomski model. Družbenogospodarska kriza, s katero se srečujemo, naj bi bila po besedah predavateljev posledica metod neoliberalizma, rešitev iz nje pa se kaže v socialnem podjetništvu. »Več kot očitno postaja, da obstoječi mo- Župan Berto Menard (desno) s postojnskim županom Jernejem Verbičem. (foto: arhiv Občine Logatec) deli ekonomskega in socialnega razvoja potrebujejo inovacije, saj obstoječa orodja niso dovolj za uresničitev zastavljenih ciljev,« je povedala mag. Zdenka Kovač, mednarodna izvedenka in predavateljica na Fakulteti za podjetništvo GEA College. Po njenem mnenju tehnološke in ekonomske inovacije niso dovolj: »Socialne inovacije postajajo nuja.« Z uvajanjem novih instrumentov v delovanje javnega in zasebnega profitno in neprofitno usmerjenega sektorja pa bo mogoče reševati družbene probleme. »Socialno (družbeno) podjetništvo predstavlja ino-vativen poslovni model, ki zasleduje ekonomske in socialne cilje in pomembno prispeva k razvoju trga dela, razvoju veščin in delovni integraciji, socialni vključenosti in ekonomskemu razvoju. Socialna podjetja so zato v srcu socialnih (družbenih) inovacij,« je nekoč dejala Antonella Noya iz Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V naši državi je mogoče zaslediti vse oblike socialnega podjetništva, a po besedah mag. Kovačeve izrazito zaostajamo za povprečjem v EU. Svetla luč za vse, ki so že na trgu podjetništva, ali vanj vstopajo, pa sta marca sprejeti zakon o socialnem podjetništvu ter zakona o socialnih in delavskih kooperativah, ki je v pripravi. Romana Hribar, občinska uprava r ca fa fC n o 0 1 2 O Pred 20 leti se je zgodil veliki pok, ki je ustvaril majhno državo Slovenijo, je v uvodu v praznični Koncert za dušo in srce ob dnevu državnosti pred Upravnim centrom Logatec 25. junija med drugim dejal slavnostni govornik, logaški župan Berto Menard. Opozoril je, da je ob poku nastala tudi praznina. »Kje so danes dostojanstvo, pravičnost in zaveza k majniški deklaraciji,« se je vprašal in bolj optimistično nadaljeval, da smo Slovenci narod vztrajnega in trdega dela in smo taki stoletja kljubovali sovražniku. »Dajmo torej priložnost mlademu vetru.« Da moramo optimizem in ustvarjalni duh izpred dvajsetih let prenesti v sedanji čas, pa je med drugim poudaril častni gost Marko Pisani, župan pobratene občine Repentabor. 62-članski simfonični orkester Cantabile, ki združuje mlade glasbenike iz Logatca in drugih krajev osrednje Slovenije, je pod vodstvom dirigenta in profesorja Marjana Grdadolnika skupaj z drugimi nastopajočimi številnemu občinstvu pričaral zares pravljičen praznični večer. Ali kot je bilo rečeno ob začetku koncerta: »Danes bomo poslušali dušo in srce in spet slišali tisti glas, ki govori o ponosu, da imamo svojo državo.« Na glasbenem popotovanju smo poslušalci okusili mogočnost zgodovine in raznolikost sveta. Blanka Markovič Kocen, foto: David Kunc Z zanimanjem so prisluhnili okrogli mizi, na kateri je sodeloval tudi egiptovski veleposlanik. (foto: arhiv Občine Logatec) Egiptu so se zamajali temelji Na okrogli mizi z egiptovskim veleposlanikom tako o turizmu kot tudi o situaciji v Egiptu Na vrsti je bila že druga okrogla miza, ki sta jo pripravila Regionalni dialog in Občina Logatec, tokrat z naslovom Pogovori o Sloveniji in za Slovenijo. Mnenja o politični situaciji v Egiptu sta soočila njegova ekscelenca Ahmed Farouk, veleposlanik Arabske republike Egipt v Sloveniji, in zunanjepolitični novinar Boštjan Videmšek. Tema, ki že vse od januarja polni svetovne in slovenske medije, je v upravni center privabila kar nekaj poslušalcev. Zbrane je pozdravil župan Logatca Berto Menard. V nagovoru se je odmaknil od političnih problemov, ki jih rešujejo v Egiptu, in se osredotočil na področje kulture in turizma, ki predstavlja skupni imenovalec obeh držav, Egipta kot naj -večje arabske dežele na svetu in Slovenije, ene izmed manjših držav Evrope. Egipt se, je poudaril Menard, lahko ponaša, da se je tam razvila ena najstarejših civilizacij, ki je močno vplivala na razvoj in oblikovanje ostalih po vsem svetu. Nad bogato arabsko kulturo se navdušujejo tudi številni Slovenci, ki Egipt velikokrat izberejo za destinacijo svojega potovanja oziroma dopustovanja. Z željo po prepoznavnosti v turističnem prostoru se je na nebo priljubljenih počitniških destinacij takoj po osamosvojitvi zavihtela tudi Slovenija. »Slovenski turizem je ena od perspektivnejših in uspešnejših dejavnosti. Na voljo imamo dovolj priložnosti, ki jih moramo prepoznati in izkoristiti. In enega izmed skritih turističnih zakladov predstavlja tudi občina Logatec,« je povedal Menard. Občina se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino in ima vse atribute za razvoj turizma. »Eden izmed ciljev tokratne okrogle mize je tudi odpiranje vrat medsebojnega sodelovanja na področju turizma in pospeševanje kulturnega dialoga med obema državama,« je še dodal Menard. Drugačen pristop je za svoj uvodni pozdrav izbral egiptovski veleposlanik v Sloveniji. Zgodbo trenutne politične situacije Egipta je popeljal nazaj, v obdobje, ko se je sam prvič in le v teoriji srečal s svetovnimi revolucijami. To je bilo v času njegovega srednješolskega izobraževanja, ko je za vsebino ene iz- med raziskovalnih nalog izbral obdobje francoske revolucije. Pozneje se je bolj podrobno seznanil še s kitajsko, boljše-viško in iransko revolucijo ter jim našel skupni imenovalec - »romantičen« začetek ter bridek in krvav konec. Na enak način se je januarja začela tudi revolucija v Egiptu. Digitalna generacija je ustvarila prvi val t. im. romantične revolucije; mladi so prek spletnih omrežji izrazili nezadovoljstvo z obstoječim političnim režimom. Prvemu valu so po mnenju veleposlanika sledili še štirje, ki pa so zajeli tudi staro ter revno prebivalstvo. Romantična predstava o revoluciji naj bi bila tako končana, zdaj je čas za ustvarjanje nove, demokratične in socialne države, ki enakopravno obravnava vse nivoje družbe. »Smo na vlaku sprememb in moramo skrbno nadzorovati hitrost vožnje. Vlak ne sme voziti ne prehitro in ne prepočasi. Priti moramo namreč na cilj, ki se imenuje varna država.« Svojo plat egiptovske zgodbe je predstavil tudi zunanjepolitični novinar Dela Boštjan Videmšek. Po njegovi oceni je upor, ki izhaja iz želje po spremembah, mogoč. Meni, da naj bi ta želja egiptovskem ljudstvu ne bila naključna, saj družbenoekonomski koncepti, ki so doživeli bridek konec, niso imeli prihodnosti. »Mladi so prek spleta spoznali, da v svoji jezi niso sami. Digitalna generacija je odšla na analogne ulice in s seboj pripeljala starše, ki jih je oblast pregnala v mišje luknje.« Kot primer razmišljanja mladih v Egiptu je navedel besede 26-letne Engi Handi, ene vodilnih aktivistk revolucionarnega gibanja 6. april: »Revolucija se je šele začela. Egiptovska družba se mora v celoti spremeniti. Odsekali smo le glavo režima. Vse drugo še deluje. Dosegli smo veliko, a nikakor ne smemo zaspati. Imamo svoje zahteve, od katerih ne bomo odstopili. Ves čas pritiskamo na vrhovni vojaški svet. Obljubili so, da nam bodo prisluhnili, a nas očitno niso slišali. Prestari so, da bi lahko razumeli moderni svet. Živijo v preteklosti. Nas Mubarak ne zanima več. Ne zanima nas Izrael. Ne zanima nas vojska. Ne zanimajo nas medverska nasprotja. Ne zanimajo nas veliki politični in družbeni koncepti. Zanima nas prihodnost.« Arabska dežela Egipt bo v prihodnjih mesecih zagotovo doživela še marsikateri preobrat, saj so za jeseni napovedane parlamentarne volitve. »Ko ima neka država težave, to vpliva tudi na ekonomijo. V revoluciji je Egipt v dveh tednih zapustilo kar dva milijona ljudi,« je povedal veleposlanik Farouk in dodal, da se situacija umirja in se stvari vračajo na ustaljene tire. To potrjuje tudi podatek, da so Egipčani investirali v slovensko podjetje Iskrae-meco in da so na lovu za novimi gospodarskimi priložnostmi. Romana Hribar, občinska uprava O (N C C D M O hJ Da bi ponovno zagnali zarjavelo kolesje Turistično društvo Logatec bo poživilo svojo dejavnost pod vodstvom novega predsednika Matjaža Kurenta Dosedanja predsednica Turističnega društva Logatec Vanja Pfajfar je 1. junija občnemu poročala zboru o delu društva v letu 2009. Najprej je omenila prisotnost društva na Gregorjevem sejmu, zlasti s promocijskim gradivom, in organizacijo cvetlične tržnice v sodelovanju z občino. Z logaško izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti je društvo soorganiziralo Miklavžev semenj za najmlajše. V okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna je društvo od pomladi do jeseni sledilo, ovrednotilo in predstavilo najlepše urejene in ocvetličene hiše. Nagrajence je društvo popeljalo na izlet. Za radovedne obiskovalce je društvo pripravilo zgibanko poti po Logatcu in organiziralo vodenje po njih; med potmi velja za najbolj privlačno Grajska pot iz Gorenjega Logatca v Žibrše. Ker je bil sklic lanskega občnega zbora, ki bi moral biti že leta 2008, a je bil takratnemu upravnemu odboru podaljšan mandat še v leto 2009, neuspešen; zato je delo društva opazno opešalo. Letošnji občni zbor naj bi z izvolitvijo novega vodstva napovedal novo ero turističnega društva v Logatcu. V upravni odbor so izvolili Nevenko Malavašič, Barbaro Kete, Bojana Oblaka in Mileno Šemerl, predsedoval pa mu bo diplomirani organizator turizma Matjaž Kurent. Trenutno je zaposlen kot vršilec dolžnosti direktorja Komunalnega podjetja Logatec, prej pa je bil v komercialno prodajni službi v Lipici in na Turističnem informativnem centru (TIC) v Idriji. V nadzorni odbor so izvolili Vanjo Pfajfar, Mojco Vnuk in Jožeta Omerzuja, v disciplinsko razsodišče pa Jožo Arhar, Lavro Možina in Anito Rupnik. Novi predsednik je prisluhnil predlogom in sugestijam, ki bi jih kazalo vključiti v program društvenega dela, med temi: ponovno oživljanje oddajanja privatnih prenočišč, utrjevanje Novi predsednik Turističnega društva Logatec je Matjaž Kurent. (foto: David Kunc) stikov z občani, ki se ukvarjajo s turističnimi dejavnostmi, vplivanje na turistično vzgojo v šolah, gostovanja estrade, trženje turističnih poti, poživitev Logaške kolesarske transverzale, evidenca lokalnih vodnikov, smučarske tekme starodobnikov, sodelovanje s planinskim in jamarskim društvom, postavitev usmerjevalnih tabel _ Nato je strnil nekaj poglavitnih programskih točk: treba je uskladiti statutarne določbe, analizirati stanje v društvu in opredeliti prioritete, se pripraviti na ustanovitev TlC-a v Logatcu, vzporedno pa pridobivati razpisana sredstva Evropske unije in oblikovati strategijo za ohranitev ustaljenih in uvajanje novih društvenih dejavnosti. Marcel Štefančič Ohranimo čebele r ca fa fC n o 0 1 2 O Logaški čebelarji se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste lani s svojim podpisom izkazali podporo akciji Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Ohranimo čebele. K nekaj več kot 30 tisoč podpisom, ki jih je zbralo dobrih 200 slovenskih čebelarskih društev, smo jih Logatčani prispevali več kot tisoč. ČZS akcijo letos nadgrajuje s povabilom županom, upravam občin in vsem občanom, da okolje napravijo prijaznejše za čebele. Prek čebelarskih društev (ČD) je občinam ob dnevu Zemlje namenila pisno gradivo in vrečke s sončničnimi semeni. Župan Berto Menard nas je prijazno sprejel, ustrezna služba pa je od nas, čebelarjev, prevzela 106 sadik sončnic - po eno za vsako leto obstoja ČD Logatec -, in jih posadila v že sicer bogate in lepe grede na cestnih krožiščih. Upamo, da bo nevihte in napade polžev preživelo čim več sončnic, v dobro čebel, ptic in s tem vseh nas. Zavest, da je ogrožen obstoj žuželke, ki človeku z opraše-vanjem rastlin priskrbi tudi več kot tretjino hrane, je postala mednarodna. EU pripravlja projekt, s katerim namerava denarno spodbuditi izrabo opuščenih njiv za gojenje medono-snih rastlin, predvsem facelije in ajde. Obe bi pustili dozoreti, po cvetenju pa podorali in tako zeleno pognojili in obogatili njivsko prst. Tako bi pomagali preživeti čebelam in drugim ogroženim opraševalcem, hkrati pa bi vzdrževali rodovitno prst za vnovično pridelavo prehranskih rastlin, ki jih Evropi že zelo primanjkuje. Po poročilu Evropske komisije so države EU med letoma 1990 in 2000 zaradi pogosto tudi brezobzirne in špekulantske pozidave trajno izgubile po 275 hektarov zemljišč na dan. Ker so globalni trgovci in prevozniki zagotovili, da je postal uvoz živil cenejši od lokalne pridelave, jo je Evropa opustila in pri hrani postala kritično odvisna od drugih celin. Letos zelo primanjkuje sladkorja in EU je že dovolila Portugalski, da ga za evropski trg brez carine uvozi 200 tisoč ton. Ob tem se z grenkobo spomnimo, da so tuji kupoi ormoške tovarne od EU dobil 35 milijonov evrov, da so jo zaprli. Večje povpraševanje se pozna pri ceni ponudbe: lani nas je kilogram jedilnega sladkorja za zimsko krmljenje čebel, pri količini, večji od 10 ton, v 25-kilogramskih vrečah stal 57, letos pa nas bo 92 centov. Z drugimi živili ni in ne bo nič drugače. Logaški čebelarji zato vabimo lastnike nekoč obdelanih kmetijskih površin in občinsko upravo, da čim prej začrtamo oživitev čim več opuščenih njiv. V Veliki Britaniji je podjetje Co-operative že letos zastavilo izdelavo »čebeljih cest«: v pokrajini Yorkshire so z naravnimi izginjajočimi medonosnimi travniškimi cvetlicami zasejali dva koridorja, od vzhoda do zahoda in od severa do juga. Pri posegih v naravno okolje se je treba dobro zavedati, da se virom energije kot strateški vir preživetja vse bolj pridružujeta pitna voda in plodna zemlja. Tone Žakelj, Čebelarsko društvo Logatec Nosite bremena drug drugemu Geslo jubilejnega, 20. Farnega dne je potrjevalo potrebo po medgeneracijskem sobivanju Iz dneva v dan se je vreme kisalo, da se je docela ski-salo prav na nedeljo, 19. junija, ki je bila namenjena druženju župnijskega občestva in vsakogar, ki si je želel druženja z bližnjimi - z ljudmi dobre volje in s tistimi, ki žele biti dobre volje. Dvajsetletnica farnega dne z geslom Nosite bremena drug drugemu je bila posvečene tudi spominu na 20-letnico prelomnega časa v naši zgodovini, osamosvojitve Slovenije, 20-letnico Karitasovega Doma Marije in Marte, ki se mu letos približuje še dom Lazarja, in na 20-letnico prvega katoliškega Miklavževega vrtca v Logatcu in v Sloveniji sploh. Zaradi deževnega dne se je družabnost začela med betonskimi stenami dvorane župnijskega doma; hrupni in bobneči odmevi ozvočenja so dali le slutiti, kaj sta med dogodke napovedovala varovanec Miklavževega vrtca Luka Škrlj in Vital Mihelčič. Duhovni nagovor z vesperami je izžareval novo upanje in vse druge radosti. Nato so se zvrstili nastopi kitaristke, kvarteta klarinetistov, pevskega zbora Doma Marije in Marte pod vodstvom Martine Puhar in skupine iz Nazareta pod vodstvom Katarine Dolenc. Predstavnica doma starejših Adriana Zavo-dnik je prebrala dvoje svojih pripovedi. Otroci iz Miklavževega vrtca so pripravili otroške delavnice, posebna skupina pa se je predstavila pod vodstvom Darinke Kamenšak. Vmes so se nizala dragocena sporočila, ki jih največ po-hrustal betonski oklep, ki mu ni moglo do živega nikakršno ozvočenje. Jan Mihevc je v imenu organizatorja pozdravil prisotne ter spregovoril predvsem o namenu srečelova in animiral prisotne za nakup srečk, saj je bil čisti izkupiček namenjen dograditvi Doma na Griču. Vodja zdravstvene nege v Domu Marije in Marte Leonida Župančič je orisala delovanje doma v povezavi z drugimi domovi, Miklavževim vrtcem, Nazare-tom in knjižnico. Ob tem je poudarila pomembnost duhovnega življenja, prostovoljstva - pogovornih in sprehajalnih dejavnosti in romanj -, ter predavanj za svojce varovancev in prostovoljce. Ravnateljica Vrtca Kurirček Frida Rupnik je Jožici Maček, vodji Miklavževega vrtca, čestitala ob njegovi 20-le-tnici ter poudarila povezanost in lepo sodelovanje obeh vrtcev. Farnemu dnevu je svojo pozornost namenil tudi župan Na Farnem dnevu je prepeval tudi pevski zbor Doma Marije in Marte, ki ga vodi Martina Puhar. (foto Marjan Verč) Berto Menard. Med pozdravnimi besedami je povzel misel iz prispodobe o škafcu, ki je lahko uporaben, če so doge obkrožene in tesno povezane z obroči; prazen pa lahko ponuja le praznoto. Zato je škafcu potrebna primerna vsebina, recimo ji ljubezen, ki jo vanjo lahko prispevajo ljudje: v župniji žu-pljani, v kraju krajani, v občini občani in v državi državljani. Samo ljubezen lahko rešuje svet, je prepričan župan Menard. Družabnost se je šele dodobra razživela, ko je pozno nedeljsko obnebje iznenada obsijalo sonce. Omizja pod plaščem sv. Miklavža so se v hipu napolnila. Pod lipo so nato izzveneli tudi zvoki Mengeške godbe ob imenitnem kitaristu; s svojo pevsko muzo pa so zbrano občestvo razveselili fantje Adoramusa pod vodstvom Jaka Jerine ter zabavno instrumentalna skupina, ki je intonirana na rockovsko in duhovno glasbo. Pa da ne pozabimo: tudi letos je svoj meh virtuozno in navdušujoče raztegoval župnik Janez. Kaj pa srečelov? Razprodan, hvala Bogu in vsem, ki so pokupili radodarne srečke; izkupiček je šel za Lazarjev dom, ki utegne odpreti svoja nova vrata septembra letos. Tudi zaradi bremen, ki bi jih naj v Božjem imenu nosili drug drugemu. Marcel Štefančič V Logatcu je bilo se 28. maja 16. regijsko preverjanje ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije. Osrednji prireditveni prostor je bila večnamenska športna dvorana z okolico. Na šestih delovnih točkah so ponazorili različne poškodbe in nesreče, ob katerih so se morale ekipe prve pomoči znajti, kot da bi šlo za resnično situacijo. (Na fotografiji: prizorišče, na katerem je med kuhanjem žganja prišlo do opeklin in zloma.) Na preverjanje je prišlo okoli 200 tekmovalcev iz občin Dol, Domžale, Ig, Kamnik, Kočevje, Ljubljana, Mengeš, Vrhnika in Logatec. Vodja ocenjevalcev je ob koncu tekmovanj povedala, da so tekmovalci pokazali velik nivo znanja, čeprav so naredili tudi nekaj manjših napak, ki pa ne bi bile usodne. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa na prvo RK Ljubljana, za njo pa ekipi Občina Ig-1 in RK Kočevje. Preverjanje je trajalo ves dan, ob zaključku pa so si oddahnile ob nastopu logaških mažoretk. Tekmovalce je pozdravil tudi župan Berto Menard, ki je opozoril na vlogo prostovoljstva in dejal, da bi morali prostovoljno delo pravilno ovrednoti, ustrezno plačati in ga stimulirati. Organizatorji, Civilna zaščita RS, RK Slovenije in Občina Logatec so bili s preverjanjem zadovoljni. Se posebej so hvaležni Zdravstvenemu domu Logatec, logaškim gasilcem in tabornikom, Osnovni šoli 8 talcev, vrtcu Kurirček, Mercator Embi, MŠK Dlan na dlan, Twirling klubu logaških mažoretk ter lastnikom zemljišč, na katerih so tekmovali. Besedilo in foto: Brane Pevec O (N C C D M O hJ Počasneje je varneje Zadnje dni junija in prve v juliju so imeli policisti akcijo Počasneje je varneje, s katero želijo vplivati na občane, da omejitve hitrosti sprejmejo kot samo po sebi umevne, in jih spomniti, da je lahko že najmanjša prekoračitev hitrosti usodna. Tudi naprej bodo še pozorni na previsoke hitrosti v naseljih in na voznike, ki jih večkrat dobijo pri prehitri vožnji. O prometu in drugih stvareh smo se pogovarjali s pomočnikom komandirja Policijske postaje Logatec Marjanom Škodo. Poostren nadzor nad vozniki izvajate vse leto. Maja smo nadzorovali uporabo varnostnih pasov in mobilnih telefonov med vožnjo ter preverjali psihofizično stanje udeležencev v cestnem prometu. Na teh področjih se je stanje izboljšalo, povečala se je uporaba naprav za prostoročno telefoniranje, še vedno pa se sopotniki na zadnjih sedežih pogosto ne privežejo. V toplih dneh je na cestah vedno več motoristov. Tudi statistično je dokazano, da se vedno več ljudi vozi z motorji. Vsem, ki na motor sedejo prvič, svetujem, naj gredo v šolo varne vožnje. Občasno poteka v Zapolju in drugje po Sloveniji. Tudi letos nadzirano hitrost in upoštevanje prometnih predpisov motoristov in ugotavljamo, da je kršitev manj. Več je tudi kolesarjev, ki so najšibkejši člen v prometu. Po Tržaški, vse do Kalc, je kolesarska steza, zato kolesarje opozarjam, naj vozijo po njej, Policisti bodo še posebej pozorni na prehitro vožnjo v naseljih. (foto: Brane Pevec) saj gre za njihovo varnost. Policisti imamo tudi kolesi, s katerima sodelavci nadzorujejo enosledna vozila. Kolesarji naj bodo še posebej pozorni na voznike osebnih avtomobilov, predvsem na tiste, ki pri zavijanju sekajo kolesarsko pot. Ne glede na to, da imajo kolesarji na kolesarski stezi prednost pred avtomobilom, lahko pride do prometne nesreče zaradi neupoštevanja prednosti. Hura, pouka bo konec! Res je. To pa pomeni, da moramo biti še bolj pozorni na najmlajše udeležence v prometu. Posebej pozorni moramo biti na prehodih za pešce, predvsem zaradi nepredvidljivosti otrok, in povsod tam, kjer v naseljih še niso zgrajeni pločniki, npr. na Martinj hribu. Poleti bo tudi več javnih prireditev na prostem. Na kratko: Javne prireditve morajo biti ustrezno prijavljene, udeleženci pa naj upoštevajo navodila policistov in rediteljev. V času dopustov je več vlomov. Pred kratkim ste uspešno izsledili serijskega vlomilca. Bilo je več vlomov v stanovanjske hiše, od Medvod in Vrhnike do Logatca. Tu smo storilca odkrili zaradi dobrega dela naših kriminalistov. Sicer pa svetujem, da se obnašate samozaščitno: ne puščajte odprtih oken, vrat, tudi če boste odsotni le kratek čas. Če opazite nepoznano osebo ali sumljive avtomobile, pokličite 113, med dopustom pa naj sosedje malo pogledajo okrog vaših domovanj. Brane Pevec r ca fa fC n v 0 1 O Medtem ko so 1. maja Pihalni orkester Logatec in logaške mažoretke prebujale prebivalce v občini, so se poho-dniki iz Gorenjega in Dolnjega Logatca zbirali na prizorišču prvomajskega srečanja v Centru vojnih veteranov Slovenije v Blekovi vasi (na fotografiji). Opoldne je pevski zbor društva invalidov in društva upokojencev Logatec pod vodstvom Viktorja Šena zapel nekaj borbenih pesmi, ki smo jih poslušali ob 1. maju in dnevu OF, zdajšnjem dnevu upora proti okupatorju, in so primerne tudi za današnje dni. Prisotne je pozdravila predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Logatec Vesna Jerina. Pesem o poti, ki jo je napisal Rudi Čamernik, je recitirala Nada Čamernik, srečanje so popestrili harmonikarji Franc Jeraj ter Matic in Gašper Klevišar, pesem o materi je zapela tudi Ivanka Urbas. Župan Berto Menard je v govoru dejal, da ne smemo pozabiti niti na 5. maj, ko je bil 66 leti osvobojen Logatec. Vprašal se je, kje je pravna država, saj so ljudem vzeli delo in s tem dostojanstvo. Poudaril je, da morajo zakoni veljati za vse, ne le za nekatere. Ob prazniku so Janez Slabe, Rafael Rudolf in Vida Vavken prejeli priznanja logaškega združenja borcev za dolgoletno delo. Uradni del proslave so z Avsenikovimi melodijami zaključili logaški godbeniki in mažoretke. Besedilo in foto: Brane Pevec Spomin na krvavo stoletje Poklonili so se spominu umrlih ruskih vojnih ujetnikov Tudi letos je mednarodni klub slovanskih rojakov RUSLO iz Ljubljane ob pomoči članov združenja borcev za vrednote NOB iz Logatca in Občine Logatec na prostoru, kjer so med prvo svetovno vojno umirali ruski vojni ujetniki, pripravil slovesnost, na kateri smo se spomnili mož, ki so umirali za svobodo današnjih dni. Na Vodicah pod obronki Hrušice sta 8. maja nad kamnitim obeležjem zaplapo-lali zastavi bratskih narodov, bratskih tudi v bolečini in trpljenju, ki ga je bilo minulo stoletje prepolno. Kult smrti in uničenja se je porajal že v prvi svetovni vojni, do neslutenih razsežnosti pa se je povzdignil med drugo vojno. Slovanskim narodom sta fašizem in nacizem pripravljala suženj -stvo in diplomati so v svojih pogovorih brez zadrege uporabljali frazo pet milijonov sužnjev (five million slaves), na Hitlerjeve zamahe proti vzhodu pa so vlade zahodnih demokracij reagirale precej mlačno. Evgenij Meleščenko, predsednik kluba RUSLO, je v svojem govoru poudaril, da so se pozivu napadene Rusije po odprtju druge fronte in s tem razbremenitvi ruskih bojišč prvi odzvali prav slovenski partizani v Na Vodicah pod obronki Hrušice so se spomnili ruskih vojnih ujetnikov, ki so umrli med prvo svetovno vojno. (foto: Branko Rupnik) okviru jugoslovanskega odpora. V nadaljevanju se je za vsa pogumna dejanja vsem zahvalil predstavnik veleposlaništva Ruske federacije Vitalij Tšarev. Da nam spomini na tragične dni nudijo priložnost za tkanje vezi med narodoma danes in v prihodnje, je menil župan Berto Menard, predsednica združenja borcev Vesna Jerina pa je poudarila, da še danes na svetu pravega ni miru in je treba vedno znova iskati nove vzorce za miroljubno sožitje med narodi. Težnja po podjarmljenju in nadvladi nad sosedom še vedno preži v ljudeh in narodih, s svojim načinom življenja pa lahko dodamo kamenček v mozaik življenja, ki se bo zrcalil v prihodnosti. Po minuti molka, ki so ga navzoči namenili umrlim za svobodo, in polaganju cvetja pred spomenik, je slovesnost izzvenela v zvokih violine, ki jih je med ptičje petje izvabljal ruski violinist Vasilij Meljnikov, ki je že nekaj let občan Logatca. Branko Rupnik Pod Veharško lipo 'T'udi letos smo se Žibršani in Medvejci, tako kot že nekaj J. zadnjih let, zbrali pod Veharško lipo, da bi skupaj doživeli magičnost poletne noči, da bi se iz navadnih »muh« spremenili v čarobne kresničke in da bi se spomnili dogodkov izpred 20 let, ko so potekali vojaški boji za osamosvojitev Slovenije. 24. junij je bil zelo poseben večer, pod dišečo lipo, skozi katero so nagajivo prodirali zadnji snopi žarkov. Poletna noč se je tiho spuščala nad ljudi, kot da bi jih vabila v sanje. Letošnji večer sta s prelepimi glasovi začeli pevki dua Mir, ki sta zapeli himno Zdravljica. Nato sta peli pesmi o naravi, domu, sreči in veselju. Seveda bi lepemu petju veliko manjkalo, če ga ne bi osmislili. Za to je poskrbel predsednik KS Trate Simon Žerjal. Nato so s svojo zgodbo nastopili otroci POŠ Rovtarske Žibrše. Na prisrčen način so nam pokazali, kako iz drobnih, kuštravih Lumpijev zrastejo v velike otroke in postanejo ponos domovine. Komaj je izzvenel prisrčen otroški hura, že so pod lipo zazveneli poskočni zvoki harmonike. Viktor in Roman iz Črnega Vrha sta med nas prinesla nekaj prelepih Slakovih pesmi. Za konec so se predstavili še domači talenti, Marta, Jože, Robi in Bogdan so zapeli Kreslinovo Pesem o življenju. Besede o tovarištvu, svobodi, hrepenenju, pogumu in prijateljstvu so odmevale v naših srcih še dolgo v večer, ko se je praznično poletno Pod lipo so nastopili tudi najmlajši. (foto: Ana Žakelj) vzdušje izpod dehteče lipe preselilo na igrišče, kjer se je vsa družba še dolgo zadržala pri gostoljubnem okrepčilu. Ana Žakelj Popravek Zaradi pomanjkljivih podatkov v članku z naslovom Zapeli so pomladi na 11. strani Logaških novic št. 5 nismo navedli, da se je z območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov na regijsko raven uvrstil tudi Otroški pevski zbor OŠ Tabor. Pevcem in zborovodju se za neljubi spodrsljaj iskreno opravičujemo. Uredništvo O (N e e D CÖ M O hJ r ca fa fC 3 i c i 2 O Regijska srečanja so stopnica do mednarodnih tekmovanj Letos so vse prireditve JSKD v Logatcu lepo uspele, dober je bil tudi obisk - Skupine in posamezniki dosegajo zavidljive uspehe na regijskih in mednarodnih tekmovanjih Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) je razmeroma mlada organizacija in je pomembna kulturna mreža, ki pokriva ozemlje celotne Slovenije, sega pa tudi v zamejstvo in mednarodni prostor. Logaško izpostavo, ki pokriva kulturno dejavnost na območju občine, koordinira Tanja-Pina Škufca, ki nam je v pogovoru med drugim razkrila, kako so se logaški umetniki odrezali na tradicionalnih regijskih srečanjih. Kakšne programe oziroma projekte ustvarjate, če se omejimo samo na Logatec? Večina programov in projektov različnih zvrsteh in zahtevnosti je namenjenih prostočasnim kulturnim dejavnostim, hkrati pa 59 območnih izpostav sklada s kulturnim posredništvom omogoča dostop do pomembnejših kulturno-umetniških dosežkov tudi zunaj večjih urbanih središč. Tako tudi logaška izpostava organizira pregledna območna srečanja na vseh področjih ljubiteljske kulture, regijska srečanja izbranih skupin, posreduje informacije o razpisih, dogodkih in izobraževanjih na regijskem in državnem nivoju, izvaja pa tudi del lokalnega programa. Kakšno je poslanstvo sklada? Poslanstvo sklada je spodbujanje kulturne ustvarjalnosti, zagotavljanje strokovne in organizacijske podpore ljubiteljskim kulturnim dejavnostim pa tudi omogočanje dostopa do kulturnih vsebin v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, vključevanje vseh dejavnikov na področju kulture v kulturno mrežo, ustvarjanje pogojev za medkulturni dialog in vključevanje v mednarodno sodelovanje v evropskem in svetovnem prostoru. Kdaj je vaše delo najbolj intenzivno? Prva polovica sezone prireditev se zaključuje z razstavo Vida Sarka, ki smo jo odprli 10. junija. Najbolj intenzivno si sledijo dogodki v začetku leta, zgostijo pa se od marca do junija. V tem času je največ območnih regijskih in državnih prireditev. Poleti je rahlo zatišje, konec avgusta pa se spet začne bolj intenzivno dogajanje, ki se z jesensko sezono odvije do konca koledarskega leta. Kdo se udeležuje regijskih srečanj? Ljubiteljske skupine, društva in posamezniki vseh starostnih skupin. Prek strokovnega spremljanja nastopov na območnem nivoju se izbrani udeležijo srečanj na regijski in nato na državni ravni. Kako so se Logatčani odrezali v minulih letih, kaj lahko pričakujemo letos? Kakšne uspehe so dosegli na letošnjih srečanjih? Logaške skupine in posamezniki so bili na nekaterih področjih v preteklih letih zelo uspešni. Na regijska srečanja se redno uvrščajo predvsem otroške in mladinska gledališka skupina, plesne skupine, odrasli pevski zbori, pihalni orkester in Big band Won-derbrass, pevke ljudskih pesmi in godci ljudskih viž, mladi literati, literati seniorji in likovniki. Državnih srečanj in tekmovanj so udeležili likovniki, mladi literati, otroška in mladinska gledališka skupina, pihalni orkester, Big band Wonderbrass, medtem ko skupine Twirling kluba logaških mažoret, logaški godbeniki in pevski zbor Adoramus dosegajo lepe uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih. Tudi letos so se regijskih srečanj udeležili otroška lutkovna skupina Nazaret, starejša otroška gledališka skupina OŠ Tabor in mladinska gleda- Tanja-Pina Škufca, koordinatorka OI JSKD Logatec: »Vse prireditve omogočajo predstavitev, hkrati pa so strokovno spremljane in nudijo udeležencem možnost za napredek in rast v kakovosti.« (foto: David Kunc) liška skupina Dlan na dlan. Mladi literati iz logaških osnovnih šol so se spet uvrstili na Roševe dneve v Celju, skupina Phuel iz Rovt pa na Rock festival Vizije. Pričakujemo še kako uvrstitev pevskih in instrumentalnih zasedb in likovnikov. Katera področja obsegajo kulturna srečanja; ali imajo tudi tekmovalen značaj? Pregledne prireditve JSKD potekajo na področjih zborovske in instrumentalne glasbe, odraslih, mladinskih in otroških gledaliških, lutkovnih in folklornih skupin, pevcev in godcev ljudskih pesmi ter viž, plesnih skupin, literarnih, likovnih filmskih in video ustvarjalcev. Prireditve imajo deloma tudi tekmovalni značaj. Na glasbenem področju imajo bienalno tekmovanja in tematska srečanja, sicer pa vse prireditve omogočajo predstavitev, hkrati pa so strokovno spremljane in nudijo udeležencem možnost za napredek in rast v kakovosti. Na katere prireditve ste v skladu najbolj ponosni? Ponosni smo na vse prireditve, ki jih pripravljamo. Poskušamo jih oblikovati čim bolje, pač glede na pogoje in razpoložljive možnosti. Letos so vse prireditve lepo uspele, od plesne, otroške in odrasle pevske revije do dvodnevnega gledališko-lutkovnega maratona ^ Zadovoljni smo z izvedbo, gladkim potekom in tudi obiskom. Še posebej smo ponosni na uspešno izvedbo območnega srečanja lutkovnih skupin, območnega srečanja otroških folklornih in regijskega srečanja odraslih folklornih skupin. Prav tako smo uspešno izpeljali številne dogodke lokalnega programa, likovne razstave, slikarsko kolonijo in izobraževalne delavnice. Blanka Markovič Kocen Z lepo vzgojenim psom je tudi dopust na morju lahko prijetno doživetje. Ob vrnitvi domov psu obvezno dajte sredstvo proti srčni glisti! Lahko pa poletje preživite tudi v prijetni pasji družbi v Poletni šoli zabave v dvoje. Skrbimo za lepše in čistejše okolje in pobirajmo iztrebke za svojimi ljubljenčki. Trideset let na črtovju podob in zborovskem vrtiljaku Zadnji majski vikend sta na OŠ Tabor zaznamovala kulturna dogodka, ki sta obeležila 30-letno vodenje šolskih zborov učitelja glasbe Zdravka Novaka Nekdanji učenci David Kunc, Anže Vrabl in Domen Gostiša so se že v času šolanja intenzivno ukvarjali s fotografijo in ustvarili vsak svojo zbirko zanimivih fotoutrinkov s koncertov zborov, ki sta jih v zadnjem desetletju skupaj idejno in glasbeno zasnovala Zdravko in Branka Novak. 27. maja so pred nami zaživele podobe fotografij na notnem črtovju, ki predstavljajo zlitje dveh zvrsti umetnosti. Poleg fotografij so bili razstavljeni plakati, ki so jih za koncerte zborov v zadnjih letih oblikovale Nataša Černič, Darja Rupnik, Urška Nagode, Tina Gantar, Anja Petek in Irena Sivec Maglica. Odprtje, ki ga je povezovala Anja Sedej, sta popestrila glasbenika Vid Sark in Bojan Šen. Obeleženje 30-letnega zborovod-skega dela se je dan pozneje zaključilo s koncertom pevskih zborov OŠ Tabor, ki sta ga Novakova poimenovala Zborovski vrtiljak. Koncert v zborovodjevo čast sta začela prvošolka izpred tridesetih let Rosana Lampe Lazarevič in Borut Hodnik, ki letos prvič poje v zboru. Ob klavirski spremljavi Mihe Nagodeta je zborovodja Zdravko Novak oba zbora suvereno popeljal skozi skladbe, ki so tudi tokrat izvabile glasen aplavz publike. Svojemu nekdanjemu učitelju glasbe in zborovodji so se s svojim nastopom poklonili tudi kitaristka Karmen Kunc, Spomin na 30 let zborovodskega dela Zdravka Novaka so obeležili tudi z nastopom zborov OŠ Tabor. (foto: arhiv OŠ Tabor) pevka Urška Nagode in instrumentalista Jernej Gantar in Miha Nagode. Tudi letos so učenci prejeli priznanja za osemletno prepevanje v zboru. Letošnji prejemniki so Nina Ferenc, Tjaša Ferenc, Amanda Lisjak in Marko Leskovec. Anja Sedej, ki je povezovala zborovski vrtiljak, je za konec zapela skupaj z obema zboroma. Bil je krasen večer; tako je zadovoljno ugotovil Zdravko Novak, ki se je zahvalil vsem, ki so mu 30 let pomagali soustvarjati zborovsko zgodbo. Zagotovo je ponosen tudi na to, da je bil Mladinski zbor OŠ Tabor izbran za sodelovanje na slavnostnem koncertu ob svetovnem dnevu zborovske glasbe, ki bo 26. novembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Strokovni sodelavci so za ta nastop izbrali 22 najboljših slovenskih mladinskih zborov in njegov zbor je med njimi. Zbor pa je 30. maja zapel tudi na prireditvi ob 60-letnici vzgojnega zavoda v Planini. 30 let svojega zborovodskega dela bo ob vseh teh lepih dogodkih Zdravko zagotovo ohranil v lepem spominu in kot darilo, ki ga prejmejo le redki izbranci. Bojana Levinger Na odru Narodnega doma tokrat folklora N'a zadnjo majsko nedeljo se je napovedoval kulturni dogodek, kakršnega v Logatcu že dolgo ni bilo, če je sploh že kdaj bil: plesna revija po izboru najbolj kakovostnih folklornih skupin iz osrednje Slovenije. Regijskemu srečanju folklornih skupin osrednje slovenske regije Zaplešimo kolo, ki ga je organizirala logaška JSKD, je veljal tudi pozdrav podžupanje Ladislave Furlan z željami po uspešnih plesih nastopajočih in po užitkih gledalcev v veliki dvorani Narodnega doma. Uvodoma so gostitelji revije iz Hotedršice pod vodstvom Matija Logarja odplesali splet prekmurskih plesov. Nato je Anja Sedej z njej lastno prikupnostjo vabila ansamble na oder, jih posamič predstavljala in napovedovala nastopne sporede. Pred budnimi očmi strokovnih spremljevalcev Braneta Šmida in Neve Trampuš je nastopilo osem folklornih skupin: COF iz Ljubljane z vodjo Nino Knaus s primorskimi plesi, Mladinska skupina Račna z vodjo Urško Berdajs z dolenjskimi plesi, KUD Židan parazol iz Ljubljane z vodjo Tjašo Ferenc s koroškimi plesi, s štajerskimi plesi je nastopila zanimiva skupina gluhih Veselje Mestnega društva gluhih Ljubljana z vodjo Klavdijo Žabot in prevajalko napovednih besedil za gluhe, z notranjskimi plesi KD Rak z Rakeka z vodjo Vido Žlogar, z dolenjskimi plesi FS Zagradec z vodjo Natašo Hribar, KD Stična z vodjo Ireno Zadel je odplestala prekmurske plese, s plesi iz okolice Trsta pa se je predstavila KUD Tine Rožanc iz Ljubljane z vodjema Evo Krašna in Vanjo Pušič. Mehka eleganca, paša za oči, pisanost oblačil in ritmov, žar plesne figuralike, mladostni šarm - tudi pri onih manj mladih -, iskrive koreografije, en sam vrisk z veliko poskočne radosti, z odmevi moških korakov, vse to se je izpričevalo v Špic polki, Sara polkici, v različicah Sotiša, v Oberštajerišu, Cotišu, polkah in mazurkah. Za posebnost revije je poskrbela ekshibicija gluhih; KUD Tine Rožanc pa je nastopil vrhunsko, z detajlira-no in prefinjeno gracioznostjo, lahkotno držo, z izrazom izostreno izpovednih pogledov. Konec revije je bil zaznamovan s priznanji JSKD, ki jih je Tanja-Pina podelila vsem plesočim skupinam. Najboljši plesalci po izboru strokovne žirije pa gredo na državno preizkušnjo v Beltince. Eden najbolj povednih naslovov te folklorne revije je bil izražen v tržaškem plesu, ki sta si ga privoščili kar dve skupini: Stu ledi naj pride nuoter (Sto ljudi naj pride noter, op. p.). Ko bi jih bilo vsaj prišlo, a smo se v dvorani bolj poredko posejani ozirali po pretežno praznih sedežih. Marcel Štefančič O (N C o e D CÖ M O hJ Dirka, na kateri zmaguje prijateljstvo Dirka okoli Slovenije DOS Extreme, ki se je je letos maja prvič udeležil tudi logaški kolesar Boris Meze s spremljevalno ekipo Anžon team, je najtežja kolesarska preizkušnja pri nas. Na njej ni toliko pomembno zmagati kot pripeljati se do cilja. To je dirka, na kateri se pokaže prijateljstvo, pravijo udeleženci. »Dirke okoli Slovenije ni mogoče primerjati z nobeno od tovrstnih prireditev pri nas,« pravi vodja ekipe Anžon team Dušan Jerina in doda, da se je prav zaradi njene posebnosti udeležujejo kolesarji iz drugih držav. Tuja dirka, s katero bi DOS lahko primerjali, je dirka čez severno Ameriko RAAM, na kateri se je pred kratkim s tretjim mestom izvrstno odrezal Slovenec Marko Baloh. Na DOS Extreme morajo kolesarji v treh dneh prevoziti 1.150 kilometrov okoli Slovenije. Letos jih je bilo 79, od tega 12 tujoev. Logaški Anžon team je dosegel 32. mesto v skupnem seštevku in 16. v jurišu na Vršič, za Robičev pokal. Vršič, na katerega so se pripeljali iz Postojne in prek Čepovana, je najvišji vzpon te ekstre-mistične dirke. »Nekaj je še bilo tisočakov, na primer nad Gorico, mimo Svete gore, nad Čepovanom pa nekaj nižji Črnivec na Koroškem, vse to v 24 urah,« se spominja Meze. Kot ekipa so se na dirko pripravljali komaj meseo dni, le Meze je s pripravami začel prej. »Od Prešernovega dne, 8. februarja, naprej,« pravi. Treninge je stopnjeval, iz dneva v dan prevozil več kilometrov. Načrtoval jih je glede na vreme, saj ob dežju in ponoči ni vozil. »Anžon team smo sestavili na horuk, nekaj mojih in nekaj Borisovih prijateljev se je zbralo v štiričlansko ekipo z dvema voziloma, poleg mene kot vodje še namestnik Branko Kavčič ter člana Peter Kobal in Aleš Bolčina,« se spominja Jerina. »Večina ekip je štela več članov, ki so se na polovici dirke zamenjali, mi pa Kolesar s svojo ekipo: (z leve) AlešBolčina, Boris Meze, Dušan Jerina, Peter Kobal in Branko Kavčič. (foto: osebni arhiv) smo od začetka do konca vztrajali v prvotni postavi.« Po mnenju sogovornikov so pogoji za razvoj kolesarjenja v Sloveniji dobri, predvsem zaradi naravnih danosti, kot marsikje pa se zatika pri denarju. »Vedno več je gorskih kolesarjev, velik napredek je opaziti tudi v cestnem kolesarstvu. Z gorskimi kolesi se ljudje ne vozijo več počasi po cestah,« ugotavlja Meze. Načrtov za prihodnost logaški kolesar še nima, vodja njegove ekipe pa upa, da ga bo prepričal tudi za naslednjo dirko okoli Slovenije. »Videli smo kolesarje, ki na dirko hodijo tako kot na morje, v smislu, da so nanjo tako navezani,« ugotavlja Jerina. »Če bomo zbrali dovolj denarja in se bo ekipa strinjala, bomo bili tudi na DOS-u 2012.« Finančna sredstva bodo tako kot letos skušali zbrati pri prijateljih, veliko pa bodo morali prispevati tudi sami. Strošek za eno dirko je po oceni Jerine od dva do pet tisoč evrov. Blanka Markovič Kocen r ca fa fC n v c i 2 O ton^n I>RUiTVD MU^E - TELft M Starejši člani Balinarskega športnega društva Logatec so 5. junija v Miljah dvema naslovoma državnih prvakov dodali še 3. mesto. Na tekmovanju je sodelovalo 16 moštev iz cele države. V logaški ekipi so nastopili (na fotografiji od zadaj in z leve) Franc Makuc, Ivan Lampe, Jože Požar, Milan Čepon in Zdravko Godnjavec. V 1. kolu so s 13:1 premagali ekipo Gaj Kočevje, v 2. kolu ekipo Milj z 11:8, v polfinalu pa jih je ljubljanska Sloga porazila s 3:13. V malem finalu so s 13:0 premagali ekipo Huj in osvojili 3. mesto. Jelka Kožman, foto: arhiv BŠD Logatec Tekaški smučarski klub Valkarton Logatec se tudi letos ni izneveril tradiciji in je 12. junija organiziral Olimpijski tek po logaških ulicah. Ker so se letos pridružili Notranjskemu tekaškemu pokalu Elgo Nova, so tek razširili. Najprej so se tekmovalci vseh starosti pomerili na rekreativnem teku, dolgem dobre tri kilometre. Ko je v cilj priteklo vseh 247 udeležencev, se je tekmovanje šele začelo. Notranjski tekaški pokal je v Olimpijski tek vnesel nekaj novosti; tekači so se pomerili v več kategorijah. Osnovnošolska mladina je tekla na 600, 1.000 in 1.900 metrov, članice so odtekle 6,5 kilometra, člani pa 9,8 kilometra. Absolutna zmagovalca med članicami in člani sta bila tekmovalca domačega kluba Eva Sever Rus in Rok Tršan. Tudi po posameznih kategorijah so se domačini odlično odrezali. Kljub številčno nižji udeležbi v primerjavi s preteklimi leti je bilo ob lepem vremenu tekmovanje tako rekreativcev kot tudi udeležencev Notranjskega tekaškega pokala zelo uspešno. Besedilo in foto: David Kunc Hiter, hitrejši, najhitrejši ^ Bor Ce bi mladeniča pri petnajstih vprašali, kaj ga najbolj navdušuje, bi po verjetno odgovoril, da hitri motorji, računalnik ali nogomet. Če bi vprašanje zastavili deveto-šolcu Boru Grdadolniku iz Rovt, pa bi gotovo rekel, da je to tek. Razgiban teren v naravi ali proga na stadionu mu dajeta adrenalin, da se požene kot vitka gazela in kot za šalo premaguje razdalje. Da je fant talentiran tekač, dokazujejo letošnji rezultati: sama prva mesta. Je osnovnošolski državni prvak v gorskem teku, v teku gor-dol ter na 1.000 in 3.000 metrov pa tudi v krosu mu v državi letos ni bil nihče kos. Uspehe je začel nizati pred dvema letoma, ko je zmagal v teku trojk za osnovnošolce. Rad teče tudi na drugih tekmovanjih, na primorskih tekih in gorskih tekih za Pokal Slovenije. Pozimi ne miruje, saj je bil letos tretji na mednarodnem zimskem krosu v Beogradu. Pravi sicer, da raje teče na krajše proge, a se daljšim ne izogiba. Glavni krivec, da Bor teče, je stric njegove mame Jože, ki je bil nekoč uspešen tekač in je treniral že Borovega brata Erika. Bor petkrat do šestkrat na teden trenira v Žireh. Ker je zelo vesten, se treningu doma ne odreče. Trenira in tekmuje za klub Tabor Žiri, saj je pred selitvijo v Rovte stanoval v Žireh. O vzornikih skromno pripomni, da obožuje in spremlja vrsto dobrih športnikov, posebnega favorita pa nima. Ker je življenje na deželi zelo primerno za vzdrževanje kondicije, mu ni treba posebej paziti na prehrano, le zdrava mora biti. Ob progi ga zvesto spremljajo domači in trener, ki ga vzpodbujajo in ga motivirajo. Bor si želi, da bi lahko obiskal kako tekmovanje v svetovnem merilu. To mu bo gotovo uspelo, če bo le tako vztrajen, kot je. Letos je bil na pionirskih igrah v Turčiji peti na 800 metrov in šesti na 2.000 metrov. Kadar ne teče, s prijatelji brca žogo, kdaj pa kdaj zaigra pod koši, pozimi pa rad teče na smučeh ali spre- Le kdo ga lahko prehiti? (foto: osebni arhiv) tno zavija med slalomskimi vratci. Doma rad priskoči na pomoč pri delu in raztegne meh na harmoniki. Ko bo velik, pa bo frizer. Skromno prizna, da si ne beli glave s prihodnostjo, a je prepričan, da bo za šport dovolj časa. Bor Grdadolnik je torej preprost devetošolec, ki za svoje zadovoljstvo ne potrebuje drugega kot tekaške superge, razgiban teren in čas. Dobre volje in pozitivne energije pa mu tako ali tako nikoli ne zmanjka. Metka Bogataj Alpski smučarji izvolili novo vodstvo ' ■ ■'udi letos je Smučarski klub Logatec za svoje člane in J. ljubitelje smučanja organiziral zaključni izlet. Po večkratnih obiskih adrenalinskega Gardalanda, je padla odločitev o obisku pustolovskega parka v Postojni. Odločitev se je izkazala za pravo doživetje, saj je bila to tudi odlična pustolovska dogodivščina. Vsi udeleženci smo uživali in sproščali svojo energijo. Zaključnega izleta se je udeležilo 50 članov SK Logatec in ljubiteljev smučanja, nekateri pa so izlet popestrili s kolesarskim podvigom. Izlet smo zaključili z druženjem v piceriji na letališču pri Postojni. Šport, prijateljstvo, prijetno druženje in zabava. Pridružite se nam. 20. maja je imel smučarski klub v Grčarevcu občni zbor, na katerega so prišli tekmovalci, trenerji, starši ter ostali ljubitelji in podporniki smučanja. Ker se je vodstvu in upravnemu odboru iztekel petletni mandat, so člani potrdili nove vodstvene organe, ki bodo klub vodili naslednjih pet let. Na predsedniškem mestu je Draga Arharja zamenjala dolgoletna članica Sandra Jurkovič, novi člani upravnega odbora pa so Boštjan Lukan-čič, Boštjan Anderlič, Peter Selan, Sebastjan Hrvatin, Valter Brenčič in Marko Šebalj. Nekdanjemu predsedniku Arharju se zahvaljujemo za optimistično in požrtvovalno vodenje, novoizvoljenemu vodstvu in upravnemu odboru ter članom kluba SK Logatec in vsem ljubiteljem alpskega smučanja pa želimo še naprej veliko uspehov in smučarskih užitkov. Peter Selan, SK Logatec N'a maratonu treh src v Radencih so maja tekli tudi Logatčani. Najmlajša Tea in Tim Drmota (na fotografiji) sta bila na teku veveričk, Breda in Peter Kosmač, Zlatko in Nataša Zimšek, Ivan Pergovnik in Lea Drmota pa so pretekli različne razdalje. Tekače je spremljala vročina, zaradi česar so bili rezultati bistveno slabši kot prejšnja leta. Zdravstvena služba je imela obilico dela, saj je morala pomagati več kot 25 udeležencem, ki so omagali ali precenili svojo pripravljenost. Besedilo in foto: SkiVan O (N C ^ C D M O hJ Ogledali smo si Logatec Planinski pohod po Logatcu je 29. junija navdušil veliko ljudi. Vodja pohoda Jernej Rus je na zbirnem mestu pred Tušem z zadovoljstvom pozdravil poho-dnike, nato pa smo ob spremljavi redarjev odšli do litoželeznega vodnjaka pred Škrljevo hišo. Predstavnica Turističnega društva Logatec je spregovorila o turističnih posebnostih Logatca. Na Škrljevi hiši, nekdanji gostilni in pošti, nas je planinska tabla opozorila na začetek krožne logaške in notranjske planinske poti. Nedaleč stran smo se ustavili ob tipični notranjski hiši, stari 300 let; vrata nam je odprl lastnik mizarske delavnice 82-letni Miha Grom. Nato smo prišli do stare, še delujoče štir-ne pod cerkvico sv. Jožefa iz 17. stoletja. Opečnati, mnogokotni vodnjak s streho -Tolazzijevo štirno, je leta 1883 je postavila družina Tolazzi. Pod cerkvijo je izvir. Štirno so obnovili s pomočjo Heliosovih sredstev. Pot smo nadaljevali po Vodovodni cesti, ob kateri stoji stara notranjska hiša, in čez Koš do nekdanjih vojašnic, kjer je Center vojnih veteranov Slovenije, ter prišli do muzeja starih predmetov Na Griču v Blekovi vasi. Lastnica Ivanka Urbas je dolga leta zbirala predmete iz svoje okolice in v skednju ob družinski hiši, zgrajenem v tipičnem notranjskem arhitekturnem stilu, uredila zasebno zbirko. Po daljši senčni gozdni poti v Blekovskih gmajnah Pohod po Logatcu je pritegnil veliko ljudi. (foto: Marinka Petkovšek) smo prišli do cerkve sv. Križa na Taboru, kjer je bil lep razgled na Gorenji Logatec. S »klanca« smo se spustili do glavne ceste, jo prečkali in se ustavili pri obnovljenem gradu. Pot smo nadaljevali čez polje ob Logaščici in se ustavili pod Sekirico. Ob 50-metrski skakalnici smo po stopnicah prišli na vrh Sekirice, se spustili na Broj-sko polje in šli po gozdni poti do Martinj hriba in ulice Mali most. Ogledali smo si razstavo orodja in potrebščin za vzdrževanje planinskih poti planinskega vodnika in markacista Jerneja Rusa; to naj bi bila prva razstava na to temo pri nas. Pohoda še ni bilo konec; vodnik nas je po gozdnih poteh odpeljal do logaških koliševk in jamarske koče, kjer nam je izkušen jamar pojasnil značilnosti krasa in kamenin. Veliko znanja je pokazal tudi o logaški podtalnici in vzrokih za poplave ter podzemnih tokovih reke Unice od Planinskega polja do izvira Ljubljanice na Vrhniki. Potem smo se po gozdu spustili do logaške obvoznice in prek obrtne cone in železniške proge prišli na Tovarniško cesto ter pri Tušu zaključili poučni pohod. Pričakujemo, da bo pohod postal tradicionalen, saj se je letošnjega udeležilo prek 60 ljudi, tudi iz drugih krajev. Marinka Petkovšek, PD Logatec Potepanje po hrvaških hribih Deset logaških planincev se nas je 4. junija odpeljalo na pla-ninarjenje na Hrvaško. Pod vodstvom Alenke Mrak smo se mimo Reke odpeljali do kraja Podkilavac. S pohodniško opremo smo se po markirani poti vzpenjali in po treh urah prišli do Pla- r ca fa fC n i^. 0 1 2 o Logatčani na razglednem Fratarju. (foto: Marinka Petkovšek) ninskega doma Haklic (1097 m), od kjer je razgled na travnato planino, Reški zaliv, otoke, Grobnik in Učko. Po malici iz nahrbtnika smo nadaljevali do vrha (1127 m) in premagali 800 metrov višinske razlike po poti, ki se je vzpenjala po kamenju, poraslim s travo. Potem smo odšli na uro hoda oddaljen Fratar (1357 m). Vreme je bilo dokaj sončno, vidljivost pa slaba. Zaradi skalnatega hriba smo morali previdno hoditi. Vozniki naših avtomobilov so se vrnili na izhodišče in se odpeljali do Planinskega doma Platak nad Reko, ostali pa smo do tam po dobro markirani poti po gozdnih poteh hodili tri ure. Pri domu smo se odžejali, nato pa smo po markirani poti pozno popoldne prišli do Malega doma Sušak Platak (1127 m), kjer so nas že čakali ostali pohodniki in kjer smo prenočili. Naslednji dan smo zajtrkovali hrano in pijačo iz nahrbtnikov, saj dom odpirajo ob 8. uri, mi pa smo po 7. uri že odšli na Snježnik (1506 m). Bilo je soparno. Pod vrhom je razpadajoč planinski dom, v okolici pa polno raznovrstnega cvetja. Po slabih dveh urah smo prišli na vrh razglednega Snježnika, iz katerega smo videli Risnjak, Snežnik, Obruc, Učko in Reški zaliv z otoki, vse do Velebita. Vrnili smo se do planinskega doma in srečevali pohodnike in prijazne planince. Okrog opoldneva smo se poslovili od oskrbnice in se na vožnji proti domu ustavili ob manjšem akumulacijskem jezeru. Po vožnji po ozki asfaltirani cesti smo se ustavili na parkirišču od koder smo po 25 minutah hoje prišli do izvira reke Kolpe (Kupe) pod obronki planine Risnjak. To je eden od najmočnejših, največjih in najglobljih hrvaških izvirov. Zapustili smo Narodni park Risnjak in se v sončnem popoldnevu pripeljali čez mejni prehod Babno polje. Izognili smo se veliki nevihti z dežjem v Cerknici in okolici. Preživeli smo lepa dneva v mirni in neokrnjeni naravi Narodnega parka Risnjak, kamor se bomo še vrnili, saj bodo kmalu spet odprli transverzalno planinsko pot iz Slovenije na Hrvaško. Marinka Petkovšek, PD Logatec Generacija 2011 na OŠ 8 talcev Kot včeraj se zdi prvi september leta 2003, ko smo polni radovednosti in pričakovanj poslušali ravnateljičin govor, ki je oznanil začetek našega šolanje na OŠ 8 talcev, pa je že prišel čas slovesa od osnovnošolskega obdobja. V teh letih smo dobili ogromno izkušenj, znanj, predvsem pa smo skupaj preživeli nepozabna doživetja, ki se jih bomo spominjali za vedno. Kar 70 učencev nas v letošnjem letu zapušča osnovno šolo in smo zadnja generacija, ki smo vstopili v osemletno osnovnošolsko izobraževanje, zaključujemo pa ga po devetletnem programu. Slavnostni zaključek, ki je bil v drugi polovici junija v logaški športni dvorani, je bil krona našega odhoda iz osnovne šole. Govorim o valeti, na katero smo se devetarji z izdatno pomočjo učiteljev intenzivno pripravljali zadnji mesec. Glede na to, da ima valeta na šoli že ustaljen program dogajanja, vanj nismo korenito posegali, smo ji pa s svojevrstnimi idejami dali pečat, ki jo je naredilo drugačno, posebno, našo. Uvodnemu mimohodu učencev je sledil ravnateljičin govor z mislimi o tem, kako hitro je minil osnovnošolski čas. Eden izmed dogodkov, ki bo letošnjo valeto zagotovo postavil med zgodovinske, je ta, da se z našo generacijo poslavlja tudi dolgoletna ravnateljica naše šole Metka Rupnik. Naključje pa je hotelo, da smo bili tudi prvi, ki jih je ob odhodu iz šole nagovoril novi župan Berto Menard. Vzpodbudil nas je k razvijanju znanj in nam podal nekaj življenjskih napotkov za prihodnost. Ravnateljica in župan sta 11 učencem protokolarno podelila priznanja za odličnost v vseh letih šolanja (županove petice) in priznanja za dosežke na državnih tekmovanjih, med njimi tudi zlato priznanje iz geografije Vasji Hodniku iz 9. b. Sledila je naša zahvala učiteljem in staršem. Zahvalili smo se Dolnjelogaški devetošolci. (foto: Luka Jereb) jim tudi s simboličnimi darili, čeprav besede in darila ne odtehtajo vsega, kar so tako eni kot drugi naredili za nas. Del valete, ki je bil bolj v domeni naše domišljije, je vseboval predstavitve razredov, predajo ključa in nekaj glasbeno--plesnih točk, ki so upravičeno navdušile vse navzoče. S tem je bilo uradne valete konec in na vrsto je prišel težko pričakovani zaključek, naš poslovilni žur. Še zadnjič smo se kot sošolci zabavali skupaj in zagotovo je tudi to eden izmed dogodkov, ki bo za večno ostal v naših spominih na osnovno šolo. Obdobje, ki smo ga preživeli skupaj, je bilo lepo, slovo bo težko, kljub temu pa nas naprej vleče želja po novih znanjih, prijateljstvih in izkušnjah, želja po nečem večjem, po stopnički višje. Je že tako, da je prihodnost namenjena tistim, ki si dovolijo sanjati in so pripravljeni svojim sanjam tudi slediti. Eva Kobal, OŠ 8 talcev Devetošolci iz Rovt Šolsko leto 2010/11 se je za deveto-šolce nepreklicno končalo, letos jih je OŠ Rovte zapustilo 29. V dveh oddelkih so bolj ali manj uspešno izpolnili obveznost osnovne šole. Nekateri bodo morali po potrdilo o opravljeni devet-letki priti še enkrat in dokazati, da so si ga zares zaslužili. Tega pa ne bo treba storiti trem prizadevnim dekletom, ki so ves čas pridno in vestno delala in si prislužila najboljši uspeh. Anji Mlinar, Sari Trček in Veroniki Kavčič je župan Berto Menard podelil županove petice. Poudaril je pomen izobrazbe v življenju in delu posameznikov. Ta dekleta so osvajala tudi številna priznanja na različnih ravneh znanja in ravnatelj Mitja Turk je na podelitvi največkrat izgovoril njihova imena. Čeprav tudi imen drugih ne gre zanemarjati, saj so ime šole ponesli po Sloveniji. Ravnatelj je letošnjo generacijo izpostavil kot najuspešnejšo, saj so devetletko končali v samo osmih letih, preskočili so namreč šesti razred. Vale-to so zaznamovala lepo urejena dekleta in fantje, pa tudi program je bil prijeten za oči in ušesa. Na odru so opravili in- Ce zadnjič takole skupaj. (foto: Metka Bogataj) venturo dela devetih let. Anamarija in Blaž sta program igrivo popeljala do konca. Nad vsemi sta bdela razrednika Ljudmila Treven in Gregor Udovč. Na koncu so osmarjem predali ključ. Letošnjo valeto je spremljalo veliko staršev, sorodnikov, prijateljev in učencev, ki bodo nekoč tudi sami del te zgodbe. Vsi, ki smo mlade spremljali na njihovi dosedanji poti, smo jim v vstopu v nadaljnje življenje enostavno zaželeli: Srečno. Pot pa naj bo čim manj trnova, na njej naj ne bo prostora za neumnosti in neugnanosti, ki odraščajočega človeka tako rade potisnejo v pregloboko brezno. Metka Bogataj, OŠ Rovte O (N C C D ctí üg O hJ Ob slovesu devetošolcev Z a 39 devetošolcev OŠ Tabor je bil 14. ./junij najslovesnejši dan v tem šolskem letu. Od šole, učiteljev in prijateljev iz nižjih razredov so se poslovili s tradicionalno valeto, ki jo vsako leto pripravijo sami. Potrudili so se po svojih najboljših močeh in ponosno prejeli priznanja, ki so si jih prislužili v zadnjem letu šolanja na osnovni šoli. Tamara Logar je osvojila zlato priznanje na tekmovanju za angleško bralno značko, zelo aktivna in uspešna je bila na literarnem področju. Patricija Oblak je na tekmovanju Spoznajmo sladkorno bolezen osvojila srebrno priznanje, Katarina Igličar pa srebrno na državnem tekmovanju iz fizike. Amanda Lisjak je osvojila dve srebrni priznanji, na državnem tekmovanju Spoznajmo sladkorno bolezen in na tekmovanju iz angleščine, osem let je prepevala v šolskih zborih in osvojila tudi zlato priznanje za angleško bralno značko. Za osemletno prepevanje v zborih so priznanje prejeli tudi Nina in Tjaša Ferenc in Marko Leskovec. Brigita Gantar je na tekmovanju Spoznajmo sladkorno bolezen osvojila zlato, na državnem tekmovanju iz biologije pa srebrno priznanje. Za najboljšega športnika generacije Devetošolci OŠ Tabor. (foto arhiv OŠ Tabor Logatec) je bil proglašen Job Rupnik, eden najperspektivnejših mladih alpskih smučarjev v Sloveniji. Patricija Oblak, Tina Bogataj in Maja Brenčič so deveti razred uspele zaključiti s povprečjem ocen več kot 4,5, vsa leta pa je to uspelo petim učencem, ki so iz rok župana Berta Menarda ponosno prejeli županove petice. Zasluženo so si na valeti zato prislužili največji aplavz. To so Amanda Lisjak, Nikita Pontar, Job Rupnik, Katarina Igličar in Tamara Logar. Še enkrat več smo se ganjeni razšli z upanjem, da bodo vsi uspešni tudi v srednjih šolah, predvsem pa, da bodo v nadaljnjem življenju zdravi in zadovoljni. Bojana Levinger, OŠ Tabor Portret devetošolke Amande r ca a n n i c i 2 O Izmed 39 devetošolcev, ki so se letos poslovili od osnovne šole Tabor, si bomo prav posebej v spomin vtisnili Amando Lisjak, eno izmed dobitnic letošnjih županovih petic, predsednico šolske skupnosti učencev, prejemnico številnih priznanj na različnih tekmovanjih, odlično pevko in marljivo učenko, ki je vedno na glas povedala, da zelo rada hodi v šolo. Z njo sem se pogovarjala na enega od zadnjih šolskih dni, ko je imela polne roke dela kot glavna organizatorka valete. Kako bi opisala svoje občutke zdaj, ko zaključuješ šolanje na osnovni šoli? Všeč mi je, ker je konec kontrolk in spraševanj. Ker pa sem imela ves čas zelo dobre odnose z učitelji, jih bom pogrešala. Skrbi me tudi, kako se bom ujela z novimi na gimnaziji. Kaj ti je najbolj ostalo v spominu? Najbolj si bom zapomnila sošolce in sošolke, s katerimi sem že od prvega razreda. Zagotovo si bom zapomnila tudi to, da mi je letos uspelo pri vseh predmetih doseči odlično oceno. Osvojila si veliko število priznanj na različnih tekmovanjih, zelo aktivna si bila na kulturnem področju in v šolski skupnosti. Na kaj si najbolj ponosna? Najljubši sta mi srebrni priznanji iz angleščine, ki sem ju osvojila v 8. in 9. razredu. Ponosna sem tudi, da so me učenci letos Amanda Lisjak. (foto: osebni arhiv) izvolili za predsednico šolske skupnosti. Kaj ti pomeni, da si prejela županovo petico? Vesela sem, da je trud, ki sem ga vložila v šolsko delo, poplačan, da sem vzdržala vseh osem let in nisem nikoli popustila. Si se morala za ta uspeh zelo truditi? Kateri predmet se ti je zdel najtežji in kateri najlažji? Največ sem se naučila pri pouku, saj sem navajena pozorno poslušati, veliko sem si zapomnila, tako da sem doma le še ponovila in napisala domače naloge. Največ truda sem vlagala v matematiko, ki se mi je zdela najtežja. Najraje sem imela angleščino, moj najljubši predmet. Nam zaupaš načrte in želje za prihodnost. Vpisala sem se na Gimnazijo Vič. Ko jo bom, upam, uspešno končala, si želim študij nadaljevati v tujini, v Londonu. Amandi se tudi vsi z OŠ Tabor zahvaljujemo za vse, kar je dobrega storila za našo šolo in ji želimo izpolnitev vseh njenih želja. Bojana Levinger, OŠ Tabor Kulturniki OŠ Tabor spet navdušili Osnovna šola Tabor Logatec ima poleg osnovnega, vzgojno-izobraževalnega poslanstva zelo uspešno in priznano gledališko, zborovsko in novinarsko tradicijo. Sredi maja nas je znova navdušilo šolsko glasilo Žvrgolač. Začetni strah uredniškega odbora pred zanimivo, a zahtevno temo se je izkazal kot neutemeljen. Vpliv medijev in družbe na mladostnika je bil naslov, ki je mlade brez težav vzpodbudil k razmišljanju in pisanju zgodb, pesmi, križank, intervjujev in celo raziskav. Uredniški odbor, Andreja Rov-šek, Barbara Novljan Mišič, Katja Hodnik in Alen Podobnik, je pod vodstvom odgovorne urednice Barbare Facija težko izbral med množico izvrstnih prispevkov. Nastal je kolaž besed in risb z močnim sporočilom: niso vsi mediji samo negativni, so pa močni. Žvrgolač 2010-2011 diši po tisku. Beremo ga brez sodobne tehnologije, sami ali v dobri družbi. Z užitkom. Ker je internet pomemben sodoben medij, so se osmošolci Peter Gladek, Jan Martinšek in Miha Meden pod mentorstvom računalničarke Sare Bajuk udeležili nagradnega natečaja na temo Varna raba interneta. Med več kot 900 udeleženci so v 3. tekmovalni skupini s filmom Fejsbu-kovec osvojili prvo mesto. Ponosni smo. Na naše delo, učence, mentorje in vsa priznanja. mag. Marinka Dodič, ravnateljica OŠ Tabor Logatec OŠ 8 talcev tudi v evropski vasi Dan Evrope smo praznovali 9. maja, na dan, ko je bil leta 1950 predstavljen predlog o oblikovanju združene Evrope. Tako je začela nastajati Evropska unija, ki ima danes svojo zastavo, himno in v večini držav tudi enotno valuto evro. Dan Evrope je priložnost za dejavnosti in dogodke, ki Evropo približajo državljanom in narode EU zbližajo med seboj. Na OŠ 8 talcev smo se vključili v Comeniusov program, kjer v okviru projekta Lets's be eco-friendly/Bodimo okolju prijazni sodelujemo s Španijo, Finsko, Turčijo, Litvo in Poljsko. Znanje o posameznih državah smo želeli uporabiti in nadgraditi, zato smo se pridružili projektu Evropska vas. Celoletno delo v okviru projekta je v času praznovanja dneva Evrope že tradicionalno predstavljeno po različnih slovenskih krajih. Naša šola se je priključila k južnoprimorski regiji in se 10. maja predstavila v Kopru. Vtise s prireditve je povzela učenka Sandra Lipovec. »Učenci v okviru obeh projektov spoznavamo evropske narode, s katerimi živimo, njihove jezike, kulturo, navade in običaje, glasbo, kulinariko ^ Za prireditev v Kopruje skupina učenk 5. b razreda pod vodstvom mentorice Simone Kavčič pripravila predstavo o medvedku Uhcu, znanem poljskem risanem junaku, ki ga ne poznajo le poljski otroci. Da bi bila naša predstava zanimiva, smo se naučile v slovenščini in poljščini zapeti pesmico, ki jo v risanki prepeva Uhec, namesto kostumov pa smo oblekle živo pisane pižame. Obiskovalci so lahko posebnosti Poljske in življenje Poljakov spoznavali kar v medvedkovi sobici, kjer sta jih čakali tipični poljski sladici jabolčna pita in ovseni piškoti, na delavnici pa so si lahko izdelali medvedka v obliki lutke. Pri predstavitvi Poljske in izdelovanju lutk smo bile zelo uspešne, saj je bila gneča pred našo stojnico zelo velika. Tudi ostale stojnice so bile zelo zanimive. S pomočjo stojnic ter prek plesa in petja smo spoznavali kulturno, etnično in jezikovno raznolikost 27 držav Evropske unije. Meni so najbolj v spominu ostale stojnice iz Španije, Nizozemske, Malte, Grčije in Italije. Vesela sem, da sem se udeležila prireditve, saj sem tako pridobila veliko novih znanj in izkušenj, mojo sobo pa krasijo zanimivi spominki iz posameznih držav.« Sandra Lipovec, koordinatorica projekta Bojana Pivk Verižni eksperiment ola ima poleg izobraževalne tudi vzgojno funkcijo, zato Kmamo tudi na OŠ Rovte interesne dejavnosti oz. krožke. Zelo priljubljen je krožek Mladi tehnik, ki je predvsem fantom pisan na kožo. Vodi ga profesor fizike Gregor Udovč. Celo leto se učenci 8. in 9. razreda trudijo, da bi sestavili čim daljši in zanimivejši verižni eksperiment. Svoje izume vsako leto predstavijo na prireditvi Znanstival. Letos je bil 21. maja na več prireditvenih prostorih, kjer se je zvrstila vrsta zanimivih poizkusov, predvsem iz sveta fizike. Veliko zanimanja je požel prav verižni eksperiment. Sestavlja ga veliko členov, ki jih pripravijo učenci različnih šol, nato pa jih združijo in poskušajo eksperiment v treh poizkusih pripeljati do predvidenega zaključka. Letos je imel 20 členov, od katerih jih je OŠ Rovte prispevala kar osem. Komisija je ocenjevala zanesljivost, fizikalno izvedbo, svoje mnenje je dalo tudi občinstvo. Najboljši trije so dobili nagrado, med njimi so bili rovtarski šolarji. Poleg tega so dobili tudi nagrado za številčnost, saj je člene naredilo 20 učencev. Pohvaliti jih je treba za izredno iznajdljivost, saj so vse naredili iz odpadnega materiala, kupiti so morali le baterije. Metka Bogataj, foto: Gregor Udovč Z adnjih nekaj let na osnovni šoli v Rovtah pri dejavnosti imedgeneracijskega druženja zgledno sodelujejo kar tri generacije. Deset, včasih tudi več žena v najlepših zrelih letih nekajkrat na leto obišče šolske prostore. Z učenci ustvarjajo, kuhajo, pletejo, vmes pa se razvije živahen pogovor. Precej je tudi spominov, ki jih obujajo in z njimi bogatijo našo mladino. Mentorici, učiteljica Miša Stržinar in Jerneja Kunc iz Centra za socialno delo Logatec pripravita zanimive teme. Letos so pekli pecivo, za božič delali okraske, za pusta cvrli krofe, barvali so pirhe. Podali so se tudi na izlet. Zanimivo je bilo zadnje srečanje v živalskem vrtu. Celo na televiziji so bile letos. Miša in Jerneja sta ženam omogočili, da so si v živo ogledale snemanje oddaje Na zdravje. Ta dogodek jim bo ostal v lepem spominu. Najpomembnejše pa je druženje generacij - mladi imajo moč in pogum, starejši pa ogromno izkušenj. Če to združimo, je rezultat lahko le uspeh. CSD Logatec je tudi dokazal, da se da povezovati, če se hoče. Metka Bogataj, foto: Miša Stržinar O (N n n D M O hJ Zaključili z vadbo qigonga in taijiquana V Logatcu in Postojni se z veščinama qigong (QG) in tai-jiquan (TJQ) spoznavamo že četrto leto zapored, v začetnih tečajih v Postojni in Logatcu in nadaljevalnem v Logatcu. Septembra lani smo kot prvi in do zdaj edini začeli tudi z vadbo za stanovalke in stanovalce Doma starejših Logatec. Pobudo za vadbo starejše generacije sta dala učitelj TJQ Milan Doganoc in njegova asistentka Lucija Rupnik, podprl jo je predsednik Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN Chen Shi Ning, vodstvo doma pa jo je sprejelo z zanimanjem in razumevanjem. Vodenje vaj je bilo brezplačno in je donacija Slovenskega združenja Taijiquan hram CSN. Stanovalke in stanovalci so vadili z velikim zanimanjem in se izkazali kot zelo vztrajni in marljivi učenci. Vsako sredo se jih je zbralo okoli 20 in spoznavalo TJQ kratko formo, QG formo baduanjin (osem brokatov) in elemente samomasaže meridianov jinglou anmo. Glede na odziv in obojestransko zadovoljstvo po letošnji vadbi lahko zaključimo, da je vadba veščin dobrodošla novost, ki jo je vredno vključiti kot kakovostno popestritev v sicer že zelo aktivno življenje v domovih starejših po vsej Sloveniji. Qigong in taijiquan v Sloveniji že 17-to leto poučuje kitajski mojster in mednarodni sodnik kitajskih borilnih veščin Chen Shi Ning. Svoje obširno znanje predaja s svojimi pomočniki, učitelji na tečajih v kar 15 mestih. Več o njegovem delovanju in vadbi najdete na spletni strani www.taiji. si. QG in TJQ sta tisočletja stari tehniki za harmonizacijo telesa in duha. Elegantni, počasni gibi izboljšujejo občutek ravnotežja, povečujejo gibljivost in telesno moč ter skrbijo za duševno in telesno počutje. Qi (či) je kitajska beseda za življenjsko energijo. Taiji (taiči) je proces povezovanja z naj- S kitajskima veščinama so se srečali tudi stanovalci doma starejših. (foto: arhiv M. D.) višjo kozmično energijo, Qigong (čigong) pa prevajamo kot negovanje energije. Tehniki sta meditacija v gibanju, katere namen je s povezanimi, osredotočenimi gibi prebuditi zavedanje v telesu. Milijoni Kitajcev in v zadnjih 20 letih tudi vse več ljudi na Zahodu vadi ti veščini. Na Kitajskem veljata za najpomembnejši obliki celostne vadbe, saj z njima razvijamo sproščenost sredi delovanja. Tehniki združujeta pozornost, dih in gibe ter s tem izboljšujeta usklajenost uma s telesom. Znanstveniki so dokazali njune številne pozitivne učinke na človekovo zdravje. Privrženci QG in TJQ imajo boljši občutek za ravnotežje, njihovo gibanje je bolj usklajeno, imajo močnejše srce in večjo pljučno kapaciteto. Milan Doganoc r ca fa fC n i 0 1 2 O Spet je mesec naokoli in oglašamo se vam iz Doma starejših Logatec. Tudi maja se je pri nas veliko dogajalo. Najprej smo se s pomočjo gospe Angelce sladkali z odlično rulado in naslednji dan odšli v Logatec na sejem. Ste nas videli? No, ker je maj čas, ko sadimo in urejamo rožice, smo jih tudi mi posadili in z njimi okrasili svoje balkone (na fotografiji). Vikend so nam polepšali prostovoljci iz logaškega študentskega kluba. Celo popoldne smo se družili, klepetali in se zabavali. In prišel je 24. maj, ko je stanovalka Elizabeta Gosar praznovala svoj stoti rojstni dan. Voščili smo ji zdravja in čilega duha. Našo slavljenko je obiskal in ji voščil tudi župan Berto Menard. Za zaključek meseca so k nam prišli še otroci iz OŠ Tabor. Zelo smo jih bili veseli. Svojo igrico so popestrili s citrami in harmoniko. Seveda smo se jim pridružili s petjem. Simona Kunc, foto: arhiv DS Logatec Upokojenci na izletu v Radencih Logaški upokojenci smo se 7. junija pod vodstvom Vinka Aleksandra odpeljali na izlet v Radence. Po dobrih dveh urah vožnje sta nas pred paviljonom Zdravilišča Radenci sprejeli predstavnici zdravilišča. Postregli so nam z domačo zaseko, ocvirkovim namazom in žlahtno kapljico. Potem smo si ogledali zdravilišče in poskusili zdravilno mineralno vodo iz izvira. Ogledali smo si tudi oljarno Kocbek v Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer že od leta 1919 pridelujejo vrhunsko bučno olje in izdelke iz bučnega olja in semen. Po pokušini in nakupu izdelkov smo se iz Prlekije odpeljali v Prekmurje, skozi Mursko Soboto in Moravske Toplice do Dobrovnika, kjer smo si ogledali tropski vrt orhidej. Po vodenem ogledu orhidej in drugih tropskih rastlin smo se peljali v Radence na kosilo. Nato smo se nekateri kopali v termalnem kompleksu, ostali pa so se sprehodili po parku in okolici. V Radencih goste razvajajo s tremi srci. Prvo razdajajo ljubiteljem narave in kulturne dediščine, drugo športnikom in rekreativcem, s tretjim srcem že 125 let omogočajo družinam in posameznikom ohranjati zdravje. V restavraciji smo se posladkali s sladico in kavo. V toplem sončnem popoldnevu smo se poslovili od Radencev in prijazne animatorke ter se v nevihtnem vremenu odpeljali domov. Marinka Petkovšek, DULogatec 100 let - vsi si jih želimo dočakati Tisti, ki ste se toplega petkovega popoldneva 17. junija sprehodil mimo Doma Marije in Marte v Logatcu, ste zagotovo opazili zadovoljno in veselo druščino starostnikov, ki so ob spremljavi harmonike družno prepevali znane slovenske napeve. Praznovali so namreč visok jubilej sostanovalke Marjete Zidar Prijatelj, ki je dopolnila zavidljivih 100 let. Čeprav je za njo že veliko življenjskih preizkušenj, Marjeta Zidar Prijatelj, ki je bila rojena v kraju Dolenji Lazi pri Ribnici, nikakor ne kaže svojih let. Še vedno je nasmejana in bistrih misli. Na dan svojega praznovanja je bila še toliko bolj radostna, saj so bili ob njej tudi tisti domači, ki so rodno domovino zapustili že pred mnogimi leti. Kar 12 jih je za njen osebni praznik pripotovalo iz kanadskega Toronta. Kot so mi zaupali njeni bližnji, se je njeno otroštvo končalo kmalu po končani osnovni šoli; oče jo je še mladoletno oddal v zakon Janezu Zidarju. Po poroki je prevzela vlogo gospodinje v svojem domu ter skrbela tudi za moževega očeta in brate. Janez Zidar je namreč v poletnih mesecih kruh služil s prodajo suhe robe po krajih stare Jugoslavije in Avstrije, zato je skrb za domača opravila prepustil svoji izbranki. Zakon med Marjeto in Janezom so dopolnjevali otroci. Prvorojeni deček Lojz je umrl kmalu po rojstvu, za njim pa je na svet privekalo še šest otrok, Angelca, Ivanka, Janez, Stane, Francka in Pavlina. Družinska sreča ni trajala dolgo; 32-letna Marjeta je v prometni nesreči izgubila svojega moža. Njena življenjska vloga se je tako spet spremenila, saj je prevzela tudi vse naloge očeta. Sama je skrbela za domačijo in vzgajala otroke. Ti so pozneje Slavljenki Marjeti Zidar Prijatelj je čestital tudi župan Berto Menard. (foto: arhiv Občine Logatec) odšli po svetu in v domači hiši je ostala s sinom invalidom. Kljub težki življenjski zgodbi iz njenih oči sijeta sreča in volja do življenja. Še pri 87 leti je sama skrbela zase in, kot radi poudarijo njeni domači, opravljala tudi vsa hišna dela. Svoj drugi dom je na jesen življenja našla v Logatcu. V Domu Marije in Marte je našla novo prijateljico in sostanovalko Vilmo Rupnik, s katero preživi večino svojega časa. »Zadovoljna sem in vesela,« je odgovorila, ko smo jo vprašali, kako se počuti ob visokem življenjskem jubileju. To je dober recept za vse tiste, ki si želimo, da bi življenje zajemali s polno žlico, in ki ne glede na ovire, na katere naletimo, z visoko dvignjeno glavo in nasmejanim obrazom dočakali vsaj 100 let. Romana Hribar, občinska uprava Z otroki iz skupine Žabic smo sodelovali v projektu Zdravje v /vrtcu. Pogovarjali smo se o zdravi hrani in večjo pozornost namenili pomenu in koristnosti uživanja mleka in mlečnih izdelkov. Pogovarjali smo se, kje dobimo mleko. Odgovori so bili: pri kravi, v trgovini, na mlekomatu, pri kozi. Skupaj s starši smo obiskali kmetijo Fečur na Martinj hribu, kjer so nam prijazno razkazali hlev, krave, telička. Opazovali smo gospodarja, kako je molzel s strojem. Mleko se je stekalo v zbiralnik v mlekarni. Gospodinja je iz mleka naredila maslo in sir ter posnela smetano. Ob koncu so nas pogostili s skuto in sirom. Na mlekomatu smo kupili mleko in iz njega naredili jogurt in skuto, ki smo ju s slastjo pojedli. V trgovini smo poiskali police z mlečnimi izdelki, jih prepoznavali in poimenovali. Mama enega od otrok nam je pripravila mleko iz lešnikov, mandljev in ovsenih kosmičev, saj nekateri otroci ne smejo uživati kravjega. Tudi to mleko so otroci pili, a jim okus ni bil tako všeč. V vrtec so prinašali prazno embalažo, iz katere smo naredili krave, metuljčka, zvončke, lončke. Obiskali smo kmetijo s kozami, jih opazovali in se pogovarjali o zdravem kozjem mleku. Otroci so se veliko naučili in zdaj mleko in mlečne izdelke veliko raje uživajo. Alenka Pečenik in Saša Plečnik, foto: arhiv Vrtca Kurirček Logatec Učenci, ki jim šolsko okolje nudi še kaj več kot le vsakodnevno pisanje nalog in učenje, se pogosto odločijo za zanimivo samostojno raziskovalno delo. Ena izmed njih je devetošolka z OŠ Rovte Veronika Kavčič. Odločila se je, da bo svoje znanje poglobila na področju astronomije. Pri pouku fizike je bila ena od nalog opazovanje sonca v daljšem časovnem obdobju. Ker je med opazovanjem spoznala nove stvari, Mlada raziskovalka je raziskala sončev obrat ali solsticija, ki se zgodi 21. decembra. Merila je dva meseca pred in dva po obratu. Pod strokovnim vodstvom Gregorja Udovča je napisala raziskovalno nalogo, s katero je na regijskem tekmovanju zmagala v konkurenci fizikalnih nalog. Ta uspeh jo je popeljal na državno tekmovanje, kjer ocenjevalci izberejo šest nalog, ki jih avtorji predstavijo na zaključnem srečanju mladih raziskovalcev. Med njimi je bila tudi Veronika. Svojo nalogo je dodelala in se z mentorjem odpravila v Mursko Soboto, kjer je na srečanju strokovno suvereno odgovarjala na dodatna vprašanja komisije. Za nalogo je Veronika prejela srebrno priznanje, kar je imeniten uspeh. Veronika jeseni odhaja na eno od ljubljanskih gimnazij, kjer bo zagotovo nadaljevala s svojo raziskovalno dejavnostjo. Metka Bogataj O (N C o C D M O hJ r ca fa fC 3 i 0 1 2 O Invazivke: skromne in hitre Invazivne tuje rodne rastline težav ne delajo samo naravu, pač pa tudi ljudem Kaj res, tudi to je invazivka? To je pogost vzklik na predavanjih o eksotičnih rastlinah iz Azije ali Amerike, ki so se iz vrtnega okrasa spremenile v hudo nadlogo. Pred leti smo še mislili, da niso naš problem. Poslušali smo o rodo-dendronu, ki dela težave na Škotskem. Pred 250 leti so ga za barvno poživitev vrtov prinesli v Anglijo, nato je ušel v naravo. Zdaj pa so druge vrste že na našem pragu - delajo težave na vrtu, silijo iz razpok v asfaltu, kvarijo urejen videz mestnih zelenic. Strokovnjaki jih imenujejo invazivne tujerodne vrste rastlin ali na kratko invazivke. Dr. Nejc Jogan, eden vodilnih slovenskih strokovnjakov s tega področja, pravi, da je pri nas zagotovo že kakšnih 30 vrst rastlin takih, da se v naravi uničujoče širijo, še nekaj deset pa jih je problematičnih na manjših območjih. Od kod so se vzele? Vzrok za njihovo širitev je človek. K nam se niso razširile po naravni poti, temveč smo jih iz njihove domovine zanesli ljudje. Večino smo naselili zato, ker so lepe, torej kot okrasne rastline za vrtove in parke, nekatere smo zanesli pomotoma in nevede. Ljudje ustvarimo tudi razmere, ki nato olajšajo širitev invazivk. V naseljih kopljemo ter prevažamo zemljo in pesek, se lotimo gradnje in nato pustimo gradbišče samevati nekaj let. Na takih zemljiščih, kjer smo odstranili prvotno rastlinje in razgalili tla, najdejo invazivne rastline sijajno mesto za bohotno rast. V tem prekašajo naše rastline: spomladi so bolj zgodnje, hitreje rastejo, bolj uspešno se množijo. Zgodba se konča z gostimi sestoji invazivnih vrst, kjer ne raste domala nič drugega. Težav ne delajo le naravi, temveč tudi ljudem. Povzročajo gospodarsko škodo, nekatere so vzrok zdravstvenih težav. Zaradi njih so rečni bregovi manj trdni in jih ob visokih vodah razdira deroča voda. Na zelenih pasovih ob cestah ne zadošča košnja dvakrat letno, temveč je treba kositi večkrat. Vzdrževanje javnih tlakovanih površin, zelenic in parkov ter nabrežij rek in potokov postaja vse dražje. Poškodujejo lahko kanalizacijske cevi. Žal se problema večinoma zavemo šele, ko je za ukrepanje običajno že zelo pozno. Kaj lahko naredimo? V trgovinah z okrasnimi rastlinami se pozanimajmo, ali izbrana rastlina sodi med invazivne. Če se je na našem vrtu ali dvorišču katera od invazivnih vrst že pojavila, se je ne lotimo na vrat na nos, da ne naredimo več škode kot koristi. Poučimo se, kako se raznaša; pri nekaterih se odrezane veje ponovno ukore-ninijo, zato jim moramo sežgati ali zmleti. Če jih kosimo ob napačnem času, se še bolj razraščajo. Nekatere tvorijo semena, čeprav so že pokošene, zato jih ne odlagajmo na kompost in ne puščajmo na travniku. Pre-berimo si tudi, ali je odstranjevanje rastline zdravju škodljivo. Informacije so zbrane na spletni strani ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/si/delovna_podrooja/ narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_ in_zivali ali na strani Zavoda Symbiosis www.tujerodne-vrste.info. Ambrozija - inšpektorji so lani še opozarjali Prva rastlina, katere odstranjevanje nam v Sloveniji nalaga predpis, je pelinolistna ambrozija. Je močno alergena in povzroča škodo v kmetijstvu, zato smo jo dolžni odstranjevati po vsej Sloveniji. Imetnikom zemljišč, na katerih se pojavi, predpis nalaga dve nalogi: ambrozijo morajo odstraniti - in to na lastne stroške -, in nato do konOa septembra opazovati, ali se ni ponovno pojavila. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano je lani, v prvem letu veljavnosti predpisa, prejel 125 prijav navzočnosti ambrozije. Največ so prejeli zaradi navzočnosti na njivah, zapuščenih gradbenih jamah in avtoOestah, regionalnih ambrozije. Ker vsi prijavljeni imetniki zemljišč v letu 2010 še niso bili seznanjeni s predpisom, je inšpektor imetnika seznanil z zahtevami. Te so zbrane v zgibanki, ki jo je pripravila Fitosanitarna uprava RS. Inšpektor je imetnika naučil prepoznati ambrozijo in izrekel opozorilo zaradi nepravilnosti ter določil rok za njihovo odpravo. Imetniki so ambrozijo nato najpogosteje mehansko Zlata rozga se vse bolj širi, zlasti ob cestah in železnicah, na opuščenih njivah ter po gozdnih robovih in bregovih voda. (foto: Nejc Jogan) in lokalnih cestah. Največ prijav je bilo v Prekmurju. Fitosanitarni inšpektor je na podlagi prijave opravil ogled lokacije in zapisniško ugotovil navzočnost ali nenavzočnost Pelinolistna ambrozija ima alergen pelod, zato je zdravju škodljiva. Najpogosteje jo najdemo na nasipih ob cestah in železniških tirih. Otroci naj je ne odstranjujejo. (foto: Peter Skoberne) odstranili: ruvali, kosili in mulčili. Če imetnik kljub opozorilu v predpisanem roku ni odstranil ambrozije, mu je predpisane ukrepe inšpektor naložil z odločbo. Tak primer je bil le eden. Inšpektorji opozarjajo, da je nadzor posebej problematičen v gradbenih jamah. Opažajo, da se ambrozija širi s semenom kmetijskih rastlin, ptiči, vetrovi, s premiki zemlje ter z zrnjem in krmo. Ambrozija zaide tudi v mešanice za ptičjo hrano, zato so jo inšpektorji našli tudi pod ptičjimi krmilnicami. Premiki zemlje, zlasti ob novih gradnjah in ob urejanju cest, so pomemben vzrok širjenja mnogih invaziv-nih vrst. Med invazivkami sta še posebej trdovratni tudi japonski dresnik in veliki paje-sen, ki delata težave številnim občinskim komunalnim službam po Sloveniji:. mag. Breda Ogorelec, Ministrstvo RS za okolje in prostor Novosti na področju upravnih notranjih zadev S1. julijem je začel veljati zakon o motornih vozilih, ki v ureditev na področju prometa uvaja nekatere novosti. Tako je na novo določena registracija vozila, ki je v lasti več oseb. V primeru, da je v vozilo v lasti polnoletne osebe, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja, mora lastnik vozila določiti uporabnika, ki ima vse pravice in obveznosti kot lastnik in je odgovoren za vsa dejanja, storjena s tem vozilom. Pogoj je, da ima uporabnik veljavno vozniško dovoljenje za to kategorijo vozila. Pred pristojnim organom se morata zglasiti lastnik in uporabnik, da uporabnik da pisno soglasje, da se ga vpiše v evidenco registriranih vozil in prometno dovoljenje, treba pa je tudi ugotoviti identiteto obeh strank. Soglasje se izda za nedoločen čas, obe stranki ga lahko kadar koli prekličeta. V primeru preklica mora lastnik določiti novega uporabnika ali odjaviti vozilo. Smiselno enaka je ureditev za vozila, katerih lastniki so mladoletne osebe: vozilo se registrira na enega od staršev, če ta nima veljavnega vozniškega dovoljenja, mora določiti uporabnika; ali pa če gre za vozilo, pridobljeno na podlagi pogodbe o lizingu: vozilo se s soglasjem lizingo-dajalca/lastnika registrira na uporabnika, ki mora imeti veljavno vozniško dovoljenje. Pomembna novost zakona je tudi ukinitev overitve podpisov na pogodbi, s katero se spreminja lastništvo vozila. Stranke so vsako spremembo, Spoštovani starši in mladostniki! ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (npr. tehnično spremembo, spremembo lastništva, prebivališča ali sedeža) dolžne v 15 dneh prijaviti registracijski organizaciji, hkrati pa priložiti listine, s katerimi dokazujejo spremembo. Če gre za spremembo lastništva na podlagi pogodbe, sklenjene med fizičnima osebama ali fizično in pravno osebo, ali komisijske pogodbe, mora registracijska organizacija ugotoviti identiteto prodajalca in kupca, kar pomeni, da se na podlagi osebnega dokumenta in uradnih evidenc preverijo podatki na pogodbi, in sicer naslov stalnega prebivališča kupca, EMŠO prodajalca in kupca ter identifikacijska številka vozila. S tem postopkom se nadomešča overitev podpisa prodajalca na pogodbi. V kolikor na pogodbi niso zabeleženi vsi podatki, vozila ni mogoče odjaviti. Zakon namreč uvaja obvezno odjavo vozila v vseh primerih odsvojitve. Odjava vozila ob spremembi lastništva je tako mogoča le ob istočasnem vpisu novega lastnika v evidenco, ta pa mora v 15 dneh vozilo registrirati na svoje ime ali podati izjavo o lokaciji vozila. Če želite pridobiti podrobnejše informacije o navedenih spremembah, vas vabimo, da nas obiščete, pokličete na tel. št. 01 579 05 00, ali da pobrskate po naši spletni strani www.upravneenote.gov.si/logatec/. Maja Zidar, vodja oddelka za upravne notranje in skupne zadeve, Upravna enota Logatec Pismo bratu Miroslavu Poletni čas je čas za igro na igriščih. Zaposleni v vrtcih in šolah si želimo, da je igra naših otrok na igriščih varna. Mladostniki! Prosimo vas, da ne uporabljate igral na igriščih, ki so namenjena izključno mlajšim otrokom, igrišč pa ne onesnažujete s steklovino in smetmi. Če se že zadržujete na igriščih, poskrbite, da po vašem odhodu ostanejo čista in urejena, kot so bila, ko so iz njih odšli naši otroci. Starši! Poskrbite, da to sporočilo sprejmejo in upoštevajo tudi vaši mladostniki. Preveč je nevarnega vandalizma na naših igriščih. Vrtec Kurirček Logatec in OŠ Tabor Logatec Napovednik 8. 7., 19.00 Note na travi Grčarevec 2011, na igrišču TKŠD Grčarevec. Zabavna prireditev na prostem z resno in narodno glasbo. 19.00 Nastop najmlajših izvajalcev, 20.30 operni pevec Silvo Skvarč. V primeru slabega vremena bo prireditev v brunarici. Vstopnice lahko rezervirate predhodno. Org.: TKŠD Grčarevec, 051 366 784. 22. 7. Razstava akademskega slikarja Rudija Skočirja, v gostilni Tavžentroža na Medvedjem Brdu. Na ogled do 16. 8. Org.: TD Medvedje Brdo in Rovt. Žibrše, Vojko Panič, 041 778 839) Opravičilo Opravičujemo se družini Rupnik, ki je že pred časom v objavo poslala zahvalo za pokojnega Jožeta Rupnika. Zaradi tehničnih napak je zahvala objavljena šele v tej številki občinskega glasila. Uredništvo Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Dan se je bližal koncu. Pospravili smo kar nekaj sena in prijetno utrujeni smo zadovoljni z opravljenim delom sedli k večerji. Napetost, ki je vladala tiste dni, se je počasi umirjala, kar se je čutilo iz sproščenega pogovora in mirnih obrazov. Čakali smo samo še nate, da se vrneš. Svoje delo ste čudovito opravili. V tistih večernih urah še nismo vedeli, da te ni več z nami. Zaslišali smo močno trkanje na težka vhodna vrata, ki so krasila našo staro hišo. Ko jih le ne bi odprli. Nikomur se ni dalo vstati in odpreti. Mami pa je še čakala in upala, da si prišel. Z zgarano utrujeno roko je obrnila ključ v vratih. Tišina. Krik. Pravijo, da Bog že ve, zakaj nekoga tako zgodaj pokliče k sebi, in da je človek živ toliko časa, dokler je v srcih ljudi živ spomin nanj. Zadnje drži, na prvo pa še nisem našla odgovora. Veš, vsi moji otroci te poznajo. Vedo, da sva ušpičila marsikatero neumnost, vedo, kako rad si pomagal, kako si udejanjal svoje poklicno znanje - garaža še vedno stoji. Ponosna sem nate in na fante, ki so bili s teboj. Zaradi vas moji otroci živijo v samostojni državi in govorijo slovensko, v deželi, za katero je umrlo zelo veliko poštenih mladih fantov, ki so jih matere čakale zaman. Trudim se, da bi šel naš rod naprej, vzgojen po načelih, ki sva jih bila deležna midva. Žal je bil tvoj odhod preuranjen. Za seboj si pustil veliko žalosti in ran, ki se po 20 letih še niso zacelile. Bilo mi je dano, da sem v svoje naročje lahko stisnila tudi sina. Radost je res velika, toda misel na najino mamico, ki ji ni več dano, da bi te privila k sebi, je boleča. Dragi brat Miro, živ si v mojem srcu in v srcih svojih domačih. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. sestra Martina O (N C C D M O hJ ZAHVALA V 90 letu starosti se je od nas poslovila draga sestra in teta Marija Gostiša Pogreb drage pokojnice je bil 7. junija 2011 ob 15. uri v družinskem krogu na pokopališču v Mengešu. Vsi njeni ZAHVALA Mame nikoli ne umrejo. Mame samo odidejo prek travnikov in polj in se nekoč vrnejo ^ Zato ne jokajte na njenem grobu. Mame ni tam. Ona je tukaj. Še vedno živi med nami. Vsak dan in za vedno. Marija Molk Tišlerjeva mama iz Rov. Žibrš 1930-2011 Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame Marije Molk. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za izročeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in nesebično pomoč. Zahvala dr. Katarini Turk in osebju ZD Logatec. Hvala pogrebnemu zavodu Pečkaj za opravljene pogrebne storitve. Posebej hvala gospe Anki Vav-ken za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala tudi svetarnici Mariji Blaževi za vse molitve in vsem, ki ste darovali za svete maše. Najlepša hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni r ca fa fC n i 0 1 2 O V SPOMIN Tiho je zaspal, k Mariji v nebesa se podal. Kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato srce spi, ki neskončno nas ljubilo do poslednjegaje dne. Naš dragi sin v njej počiva, mirno v črnem grobu spi, nam pa ob spominu nanj solze kanejo iz oči. 12. julija bo minilo dvajset let od prerane smrti ljubega sina Antona Zvoneta Žaklja 18. 1. 1965 f 12. 7. 1991 Njegovi domači V prostorih Kulturnega društva Rak na Rakeku, je bila 4. in 5. junija na ogled razstava čipk, ki so jo organizirale članice klekljarske sekcije društva. K sodelovanju so povabile klekljarice iz Logatca, Borovnice in Polhovega Gradca. Čipkarice logaškega Kleklex klana pod vodstvom Anice Blaško, smo se vabilu z veseljem odzvale in razstavo popestrile s svojimi izdelki. Rdeča nit razstave so bili obrazi, izdelani v različnih tehnikah, poleg prtičkov pa so bili na ogled tudi klekljani nakit, šatulje, cvetlični šopki, namizna svetilka in celo kravata. Na fotografiji so Andreja, Darja, Olga, Anuška in Anda. Anda Ovsec, foto: osebni arhiv ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. Rudi Nagode Krištofov Ob smrti bratranca se zahvaljujeva vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrazili sožalje in darovali sveče. Še posebej velja zahvala sosedom za vso skrbnost, gospodu župniku Janezu Komparetu za lep obred zadnjega slovesa, osebju Zdravstvenega doma Logatec za vso pomoč, gospe Angeli Menart s sodelavci za pomoč in organizacijo pogreba ter Komunalnemu podjetju Logatec. Bratranca Jože z družino in France ZAHVALA Vladislav Pivk 1930-2011 Ob izgubi dragega očeta, tasta, deda in pradeda se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in podporo, ter izrečeno sožalje. Hvala vsem za sveče in darove za cerkev ter hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vse njegovi ZAHVALA Jože Rupnik 1940-2011 Še polnega načrtov in pričakovanj je bolezen prehitela našega Jožeta. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki ste bili z nami v srcih in mislih, sosedom za vse izrečene in darovane pozornosti, sorodnikom, ki ste bili z nami ves čas njegove bolezni in tudi ob slovesu, pa tudi vsem, ki ste ga obiskali na domu in v bolnišnici. Hvala dr. Petri Hojsak in zdravstvenemu osebju ZD Logatec in Golnika, kolektivoma komunalnih podjetij v Logatcu in Tržiču, Društvu upokojencev Logatec, Cvetličarni Karmen, pevcem za odpete pesmi in gospodu duhovnemu pomočniku Dragu Žumerju za lepe misli na pogrebni slovesnosti. Lepa hvala lovskim prijateljem iz sosednjih lovskih družin, logaškim lovcem pa za poslovilne besede in vodenje pogreba. Hvala vsem, ki ste ustno in pisno izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Z žalostjo v srcu vsi njegovi ZAHVALA Amalija Hodnik 1928-2011 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma starejših Logatec in Zdravstvenega doma Logatec za nego in pomoč v času njene bolezni, pogrebni službi Menart, pevcem, trobentaču, pogreb-nikom in PGD Logatec za lep poslovilni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni r ca p o» n 0 1 2 O Novo v knjižnici LEPOSLOVJE Slovensko AŽMAN, Renata: Itaq (kratka proza) BABAČIČ, Esad: Vsak otrok je lep, ko se rodi: izbrane pesmi (poezija) BENČIČ, Zoran: Psi brezčasja GAČNIK-Gombač, Lidija: Pokrajina vrtnic (kratka proza) *HOČEVAR, Tone: Rim: večen in svét, minljiv in posveten (spomini, dnevniki) *HUDOLIN, Jurij: Vrvohodec: (o vzponih, padcih in dipsomaniji Franka Konečnika: 1930-2010) *KUMERDEJ, Mojca: Temna snov (kratka proza) MEDVED, Andrej: Iz zvezd v trnje, v usta, v vihar (poezija) MERC, Dušan: Planet žensk MERLJAK, Sonja: Njeni tujci MODIC, Maša: Okovi preteklosti/2. zv. OPREŠNIK, Marija: Podrta ograda PERAT, Katja: Najboljši so padli (poezija) *PREGELJ, Sebastijan: Prebujanja (kratka proza) ROZMAN, Gregor: Tapkanje na mestu (kratka proza) ŠEGA, Ivan: Ona in ona in on (kratka proza) Tuje *AIRA, César: Epizoda v življenju popotnega slikarja (biogr. r.) ALBOM, Mitch: Še en dan *AMMANITI, Niccolo: Jaz in ti BALOGH, Mary: Slavna junakinja BARTH, John: Trgovec s tobakom (biogr. r.) BEGAGIČ, Lamija: Obletnica mature (kratka proza) BENJAMIN, David: Sedem *BENNI, Stefano: Marjetka Sladkosnedka BOSMAN, Herman Charles: Oom Schalk Lourens pripoveduje (kratka proza) BUARQUE, Chico: Budimpešta CARTER, Chris: Krvnik (krim. r.) CONDIE, Ally: Popoln par CORTEZ, Donn: CSI: Na kraju zločina. Morilci brez orožja: po uspešni televizijski seriji CBS (krim. r.) *DEKALOG: I-IV (strip) DOWNHAM, Jenny: Preden umrem (spomini, dnevniki) EAGLEMAN, David: Vsota: štirideset zgodb o življenju po smrti (kratka proza) *ENQUIST, Per Olov: Knjiga o Blanche in Marie (biogr. r.) FRISCH, Max: Montauk: pripoved (biogr. r.) FRISCH, Max: Stiller FRISCH, Max: Homo Faber FRISCH, Max: Naj mi bo ime Gantenbein *GÁRDONYI, Géza: Atila (zgod. r.) GIBBINS, David J. L.: Trojanska maska (pustol. r.) GROZDEV, Georgi: Plen GRUEN, Sara: Opičja hiša HOCHGATTERER, Paulus: Sladkost življenja (krim. r.) JEWELL, Lisa: Nepozabna zabava KAFKA, Franz: Pisma Felice Bauer 1913-1917 (pisma) KAMARA, Mariatu: Košček manga (avtobiogr. r.) *LUSTIG, Arnošt: Molitev za Katarino Horovitz *MAGRIS, Claudio: Drugo morje MARIOTTE, Jeft^: CSI: Na kraju zločina. Brassovo breme: po uspešni televizijski seriji CBS (krim. r.) *MARTEL, Yann: Beatrice in Vergil *MARTÍN Galte, Carmen: Spremenljiva oblačnost MCEWAN, Ian: Solar MCGAHERN, John: Pornograf *MOOR, Margriet de: Virtuoz MULIČ, Snježana: Krsta po meri (kratka proza) *OATES, Joyce Carol: Za kar sem živel *PATTERSON, James: Jaz, Alex Cross (krim. r.) PATTERSON, James: Teci za življenje (krim. r.) PATTERSON, James: V navzkrižnem ognju: 16. primer Alexa Crossa (krim. r.) PHILLIPS, Susan Elizabeth: Očarljivec *PIRANDELLO, Luigi: Mož s kovčkom: novele za eno leto (izbor) *RANSMAYR, Christoph: Grozote teme in ledu SAFIER, David: Slaba karma TOMASI di Lampedusa, Giuseppe: Gepard WEISBERGER, Lauren: Usodna noč v hotelu WILSON, Robert: Nepomembna smrt v Lizboni/2. zv. (krim. r.) *WOOLF, Virginia: Ozki most umetnosti: izbrani eseji (eseji) STROKOVNA LITERATURA Splošno *LEIGH, David: Wikileaks: Julian Assange in vojna za svobodo informacij Filozofija *LUNAČEK, Izar T.: Ciklična vera popularne kulture MARKIČ, Olga: Kognitivna znanost: filozofska vprašanja *URBANČIČ, Ivan: Zgodovina nihilizma: od začetka do konca zgodovine filozofije *ŽIŽEK, Slavoj: Poskusiti znova -spodleteti bolje Mejne znanosti DIEDRICH, Monica: Kaj mi govorijo živali: resnične zgodbe sporazumevalke z živalmi GENZMER, Herbert: Skrivnosti človeštva: nepojasnjeni čudeži in skrivnostni pojavi Psihologija ALLEN, James: Biblija uspešnosti: zbirka del Jamesa Allena *BACHELARD, Gaston: Poetika sanjarije *BRANCH, Rhena: Kognitivno-vedenjska terapija za telebane *PINK, Daniel H.: Zagon: presenetljiva resnica o tistem, kar nas dejansko motivira PROCTOR, Bob: Rojeni v obilju SVETINA, Matija: Zakaj se tako obnašamo?: osnove psihologije Etika BSTAN, Dalai Lama XIV: Umetnost sreče v nemirnem svetu Verstvo MALTESE, Curzio: Nabirka: koliko Italijani plačujejo za Cerkev Sociologija JAN, Franc: Izseljevanje iz Žirov v Združene države Amerike: (1892-1924) LEGAN Cvikl, Jerca: Razgaljeni: medijski fenomen elit v Sloveniji *MLADINA 2010: družbeni profil mladih v Sloveniji Politika HARDT, Michael: Skupno: onkraj privatnega in javnega Gospodarstvo BANDULET, Bruno: Zadnja leta evra FRIEDMAN, Milton: Kapitalizem in svoboda PODNAR, Klement: Korporativno komuniciranje Pravo *HESSEL, Stéphane: Dvignite se! KORZE, Branko: Pravo družb in poslovno pravo Vojne znanosti ŠVAJNCER, Janez J.: Pasne spone: 1800-2010 Pedagogika BEURMANN, Dimitrij: Celostna šola: proces sedmih izzivov: kam? kako? zakaj?: (da o glasbi niti ne govorimo) *NOVKOVIC, Milica: Družinski priročnik: ljubezen, ne vojna v sodobni družini OTROCI potrebujemo gibanje: otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok Etnologija MURŠIČ, Rajko: Metodologija preučevanja načinov življenja: temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji *VERONIK, Saša: A la carte: obnašanje od aperitiva do zobotrebca Matematika CENCELJ, Matija: Topologija Astronomija SCHILLING, Govert: Oči, zazrte v nebo: 400 let odkritij s teleskopi WATSON, Fred: Zakaj je Uran prekucnjen?: kar bi radi vedeli o astronomiji, pa niste nikoli vprašali Medicina JOVANOVIČ, Ksenija: Izgubljeni v iskanju sebe: knjiga o bulimiji nevrozi, kompulzivnem prenajedanju in avtoagresiji Zdrava prehrana *KAŽINIČ Kreho, Lejla: Prehrana 21. stoletja za ženske: s hrano preprečite najpogostejše bolezni in težave od najstniških let do menopavze STONE, Gene: Skrivnost ljudi, ki nikoli ne zbolijo Nosečnost DIEDERICHS, Gilles: Knjiga, ki zaziblje v sanje + 1 CD Tehnika ROŠ, Milenko: Čiščenje odpadnih voda Kmetijstvo GOSPODARJENJE z gozdom za lastnike gozdov Vrtnarstvo *PUŠENJAK, Miša: Vodnik po vrtu STANGL, Martin: Sadje z domačega vrta: vse o sortah, sajenju, oskrbi in obiranju Management GOMEZELJ Omerzel, Doris: Podjetništvo in znanje Računalništvo BALOH, Peter: Ob praktičnih primerih skozi Microsoft Office 2010: vodnik za preživetje na delovnem mestu HATJE, Peter: Naučimo se Visual Basic NAUČITE se Windows 7 v 10 minutah ŠULER, Aleš: Spoznajmo Dreamweaver CS5 Umetnost *PRIROČNIK za nego predmetov kulturne dediščine Arhitektura, Urbanizem TOMŠIČ-Čerkez, Beatriz: Prostor igre Slikarstvo BREJC, Tomaž: Študije o slovenskem slikarstvu v 20. stoletju Film BRECHT, Bertolt: O filmu *REICHENBERG, Mitja: Poslušajmo filme: filmska glasba skozi zgodovino in uho ŠPRAH, Andrej: Prizorišče odpora: sodobni dokumentarni film in zagate postdokumentarne literature ŠTEFANČIČ, Marcel, jr.: Filmski almanah 2010: kriza najboljših let našega življenja Alpinizem, gorništvo *MAHKOTA, Ante: Sfinga: zadnja skrivnost triglavske stene MAŠERA, Andrej: 55 zavarovanih plezalnih poti Jezikoslovje BESEDJE slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja Literarna teorija AVSENIK Nabergoj, Irena: Literarne vrste in zvrsti: stari Izrael, grško-rimska Antika in Evropa *KNOP, Seta: Od doktorja do mojstra: razvoj Faustovskega motiva v evropski književnosti PREGELJ, Sebastijan: Ljubljana literary trail STANONIK, Marija: Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi Geografija DREAM routes of the world: the travel experience of a lifetime Potopisi FERFILA, Bogomil: Etiopija: dežela tisočerih čudes Biografije ANTON Oliban, narodni buditelj, kulturni delavec, prijatelj Prešernov: zbornik *JACKSON, Michael: Moonwalk *SINGER, Isaac Bashevis: Ljubezen in izgnanstvo: avtobiografska trilogija *VIDMAR, Josip: Moj obraz Zgodovina - Slovenija ČOH, Mateja: »Za svobodo, kralja in domovino«: ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945-1952 LELJAK, Roman: Mit o OF in KPS: izdajalska zarota KPS = OF zoper slovenski narod * Še posebej priporočamo. Maja Gire^oirič Poletni urnik Knjižnice Logatec 1. 7.-31. 8. Logatec pon., sre., pet.: 8.0015.00 tor., čet.: 12.00-19.00 sob.: zaprto Rovte tor.: zaprto čet.: 12.30-19.00 Hotedršica sre.: 16.00-19.00 pet.: zaprto Vrh Sv. Treh Kraljev tor.: zaprto pet.: 17.00-19.00 Obnovili so vodohran V želji, da bi aktivno sodelovali pri ohranjanju kulturne oziroma tehnične dediščine v občini, smo se v Komunalnem podjetju Logatec odločili, da obnovimo 113 let star vodohran na Naklem. V marmor vklesan napis nad vhodom vanj, ki naj bi mimoidoče opozarjal na zgodovino tega objekta, je bil namreč povsem zabrisan. Vodohranu smo z lastnimi silami in minimalnimi sredstvi dali novo, svežo podobo, zasluga za to pa gre Janezu Marinku, Darku Brusu, ki je osvežil napis v marmorju, in Metodu Faciji, ki je bil glavni pleskarski mojster. KP Logatec, foto: arhiv KP Logatec Ribolov na praznik dela Lepo sončno in razmeroma toplo pomladansko vreme je na praznik dela prvega maja privabilo k logaškemu ribniku Lokev, ki ga sicer uporablja Ribiška družina Vrhnika kar nekaj vnetih ribičev. Pridno so namakali svoje ribiške palice in čakali, da bo kaj prijelo. Sicer lep in jasen dan ni bil ravno najbolj primeren za ribolov, a kaj, ko druženje in pogovor med prijatelji na svežem zraku in v naravi odtehtata tistih nekaj klenov ali rdečerepk, ki jih ribiči ponavadi ulovijo v Lokvi. Besedilo in foto: France Brus NUDIMO NOVE STORITVE ZA BOLJ KAKOVOSTNO BIVANJE V DOMAČEM OKOLJU: • Vse dni v tednu vam pripeljemo na dom kosilo (možnost različnih diet) po ceni 6,14 EUR. • Fizioterapija - blaženje bolečin, razgibavanje, rehabilitacija po poškodbah in kapeh, ^ • Delovna terapija - prilagoditev domačega okolja za povečanje samostojnosti, - svetovanje pri izbiri pripomočkov za samostojno izvajanje dnevnih aktivnosti (obuvanje, oblačenje, hoja, nekatere pripomočke tudi izposojamo. • Pranje perila, tudi kose večjih dimenzij (pralne prešite odeje, Na podlagi vaših želja vam bomo z veseljem pripravili ponudbo. Na nas se lahko obrnete osebno ali po telefonu, od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro, ali e-pošti. Podrobnejše informacije najdete tudi na naši spletni strani www.ds-logatec.si . Dom starejših Logatec, Gubčeva 8 a, 1370 Logatec telefon: 01 750 80 80, e-pošta: info@ds-logatec.si Tabornik je pripravljen pomagati Družina GG iz Rodu Srnjak Logatec se je 27. maja odpravila na eno izmed kmetij v vasi Ravne pri Cerknem. Na orientacijski pohod smo se podali iz Cerknega, ker nam vreme sprva ni bilo najbolj naklonjeno, pa smo mokri in rahlo utrujeni prišli do kmetije, kjer nas je čakal odličen šmorn z bezgovimi cvetovi. Pozneje, ko so se nam pridružili zamudniki, smo si postlali v senu in se počasi odpravili spat. Ker smo živahna družba, smo zbrali še toliko moči, da smo se dolgo v noč smejali in zabavali. Zjutraj smo pojedli zajtrk, nato pa se takoj lotili dela. Razdelili smo se v tri skupine: prva se je lotila luščenja fižola, druga kurjenja odvečnih vej na pašniku, tretja pa je z apnom prebarvala hlev. Tisti, ki so delo najhitreje končali, so se lotili še trenja orehov, zatem pa smo si privoščili odmor. Gospodar nam je za kosilo skuhal odličen golaž, nato smo se spet lotili dela. Še enkrat smo prebarvali hlev, z gospodarjem napravili drva in uredili vrt: opleli smo ga in posadili sadike zelja in drugih kapusnic. Ko smo zaključili z delom, smo se - za malo adrenalina -, vozili s traktorjem, v prikolici, seveda. Prav vsi smo v vožnji uživali. Ker smo bili zelo pridni in smo delo dobro opravili, smo za večerjo dobili odlično, na žaru pečeno meso s krompirjem in zelenjavo. Ker imamo tudi pri tabornikih strastne navijače, smo si pred spanjem ogledali tekmo Barcelone proti Manchestru, nato pa utrujeni legli v seno. Mogoče pa le nismo bili zelo utrujeni, saj smo se še nekaj časa smejali in veselili. Zjutraj smo spakirali in odšli na bližnji hrib, kjer smo se razgledali po okolici. Gospodarjema smo se iskreno zahvalili - pa tudi onadva nam, saj sta bila navdušena nad količino dela, ki smo jima jo prihranili -, in se po taborniško poslovili od njiju. Spanje na senu je bilo posebno doživetje. (foto: arhiv Rodu Srnjak) Tisti konec tedna smo dokazali, da smo pravi taborniki, saj smo vestno izpolnjevali vse taborniške zakone, še posebej petega, ki pravi, da je tabornik vedno pripravljen pomagati. Pomagali smo kmetu, kljub nevihtam smo brez strahu spali na seniku, za nami pa ne na kmetiji ne v naravi niso ostale smeti. Kljub delu smo bili vsi nasmejani in kmetom, ki taka dela opravljajo vsak dan, izkazali čast. Veseli smo, da smo se naučili marsikaj novega. Lahko rečem, da smo bili ekološki in varčni, zanesljivi, zvesti, prijazni, tovariški, disciplinirani, vedri, pogumni, plemeniti, spoštljivi, vedoželjni, varčni in zdravo živeči taborniki. Jerca Trček , taborniško ime Kristina Po Florjanov blagoslov na Ravnik Svetniku Florjanu, zavetniku gasilcev, je v podružnični cerkvi sv. Barbare na Ravniku posvečen levi stranski oltar. V počastitev njegovega goda, ki je 4. maja, je v njej vsako prvo majsko r o 0Q fa fC n i^. c 3 tO o Blagoslovili so novo gasilsko motorno brizgalno. (foto: arhiv PGD Hotedršica) nedeljo slovesna maša. Po 50-letni prekinitvi od leta 1998 na ta dan na Ravnik romamo tudi v svečane uniforme oblečeni hotenjski gasilci. Letošnje praznovanje je bilo še posebej slovesno. PGD Ho-tedršica je bilo prisiljeno kupiti novo motorno črpalko. Ob lanskih septembrskih poplavah je namreč glavna motorna črpalka sredi akcije zatajila in nas prepustila usodi in težki odgovornosti. Zato smo zbrali vse svoje moči in kupili novo črpalko, na pomoč občine pa še vedno čakamo. Ker gasilci iz Hotedršice v bližnji prihodnosti ne načrtujemo primerne slovesnosti, se je upravni odbor odločil, da novo črpalko blagoslovimo ob praznovanju goda sv. Florjana na Ravniku. 8. maja se je pred gasilskim domom v vasi zbralo veliko gasilcev, povabili smo tudi društvi iz Gorenjega Logatca in Medvedjega Brda. Skupaj smo romali na Ravnik. Na travniku pred cerkvijo, kjer so se zbrali tudi drugi obiskovalci, je župnik Simon Onušič blagoslovil novo črpalko. Dogodek je polepšalo petje cerkvenega zbora. Slovesnost se je nadaljevala v cerkvi s sveto mašo. Ob tej priložnosti se je župnik zahvalil gasilcem za nesebično pomoč vaščanom ob poplavah, še posebej pa za reševanje v župnišču, ki je bilo oteženo zaradi razlite nafte in poškodbe župnika. Francka Čuk, PGD Hotedršica Na ogled vse do jeseni Muzeju in galeriji v Lazah je do jeseni na ogled razstava študentov 3. letnika dodiplomskega visokošolskega študija slikarstva na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Ena od slušateljic je namreč ustanoviteljica muzeja Nataša Prestor. Poleg nje razstavljajo še Logatčanka Vesna Arko, Ernest Artič, Damijana Bijek, Nuša Bregar, Simona Černe, Monika Lazar, Breda Puc Križman, Metka Strnišnik, Irena Stepic, Slavica Ko-koravec Štrukelj, Lucija Turk, Monika Zabret in Urška Bolj-kovac. »Študentska dela mestoma že napovedujejo zrelejše tematske usmeritve in nakazujejo bolj osebne likovne raziskave. Slike so samostojne podobe, osvobojene ateljejske hermetič-nosti: vsaka nas pritegne in povabi v samosvojo likovnost,« je ob odprtju razstave 27. maja dejal dekan Mladen Jernejec. Keramičarka Nataša Prestor je, na primer, naredila strip na keramičnih ploščicah. Za ogled razstave lahko prej pokličete Natašo (031 380 389). Brane Pevec Na kresno nedeljo tokrat o gozdu in lesu V Hotedršici se je 26. junija odvrtela že 18. Kresna nedelja, letos na temo Gozd naše bogastvo. V čudovitem nedeljskem popoldnevu smo se zbrali v starem peskokopu in si ogledali način dela v gozdu in obdelavo lesa nekoč in danes. Gozda za temo nismo izbrali naključno, ampak zato, ker je Organizacija združenih narodov leto 2011 razglasila za mednarodno leto gozdov. Gozd pokriva več kot 60 odstotkov slovenskega ozemlja. Sprehodili smo se po starem peskokopu, kjer smo si ogledali posek bukovega drevesa na star način z žago, imenovano ame-rikanka, za katero sta morala poprijeti kar dva gozdarja, vešča dela. Za primerjavo smo si ogledali tudi posek smreke, kot to počno gozdarji danes, s popolno gozdarsko opremo in zaščito. Gozdarji so drevesom obrezali veje in določili, za kakšen namen bi lahko uporabili les. V Hotedršico smo prav za to priložnost pripeljali staro ročno žago, ki je bila namenjena žaganju večjega materiala iz lesa. Žago, ki je v lasti Henrika Žerjala, so izdelali okoli leta 1750, služila je predvsem za obdelavo lesa za lestve, trame, deske in materiala za ostrešje. Dominik Vavken ima še danes veščo in mirno roko, čeprav bo v kratkem dopolnil 90 let; prika- Skoraj 90-letni Dominik Vavken še zna s plankačo na star način obtesati tram. (foto: Robert Lukan) zal je tesanje tramov ob napeti vrvici, na star način, s sekiro plankačo. Videli smo, da se je bilo treba včasih veliko bolj potrudili ter vložiti več časa, truda in rok, da so napravili drva za dolge zimske dni. Ves les so morali ročno razža-gati in ga cepiti na roke. Danes je priprava drv veliko lažja in hitrejša, veliko zaslugo imajo pri tem stroji, kot so traktor, cepilec in motorna žaga. Vsaka dobra gospodinja je iz dobrih vej in tako imenovane meje spretno izdelala butarico, tako da so skrbno porabili vse vejice. Butarica je gospodinjam služila za podkurjenje v krušnih pečeh, ker so bile lahko vnetljive. V gozd so nekdaj odhajale cele družine, ker je delo zahtevalo več rok. Pri vsem delu je bilo treba poskrbeti tudi za malico. Iz vej so zakurili ogenj, da so naredili žerjavico, v katero so dali peči krompir in klobaso. Obiskovalci Kresne nedelje so lahko pravo gozdarsko malico okusili na prireditvi, pojedlo se je vse do zadnjega koščka krompirja, kaj šele, da bi ostala kaka klobasa. Pri lovski koči smo si ogledali domačo obrt izdelovanje škafov, imenovano pintarjeneje. Kot zadnja, a vendar zelo pomembna dejavnost se je predstavila mizarska obrt. Spremljali smo izdelavo škafa in stolčka, imenovanega štokrl. V lovski koči so se bohotile z veliko natančnostjo ročno izdelane makete iz lesa, hiške, kozolci in manjše stvari, ki jih je naredil Darko Pivk. Plesno popoldne je odprla folklorna skupina Kulturno turističnega društva Hotedršica, ki je na plesišču zavrtela prve plesne korake. Zabava z energično skupino Navihanke, ki so svojo močno energijo in dobrim showom nadvse pritegnile goste, pa je trajala pozno v noč. Maruša Treven Nagode Zeleni teden 'T^udi Logatec se je z nekaj dogodki pridružil ozaveščevalni pi-X lotni akciji Zeleni teden, ki jo je Regionalna razvojna agencija Notranjsko-kraške regije pripravila v okviru projekta Wasman -upravljanje z odpadki. 1. junija je bila na TV Lep oddaja o pravilnem ločevanju odpadkov, 7. junija pa je Miša Pušenjak s Kmetijskega zavoda na osnovni šoli 8 talcev prikazala pravilno kompostiranje. 9. junija je bila v Knjižnici Logatec navihana poučna zgodba Smetiščni škrat, ki se odvija pred vrati živalskega vrta, kamaor škrat nameče polno smeti. Na koncu so jih pomagali pospraviti otroci. S predstavo želijo otroke poučiti o pomembnosti pravilnega ločevanja in ravnanja z odpadki, spoznajo tudi novo besedo: reciklaža. Po predstavi so otroke povabili v Prešernovo dvorano, kjer so na ekološki ustvarjalni delavnici uporabljali časopisni papir, krede in drug odpadni material, izrezovali figurice, risali, izdelovali štampiljke iz krompirja in pravilno ločevali odpadke. Besedilo in foto: Brane Pevec Invalidi po koroških poteh Maistrovih borcev Člani Društva invalidov Logatec smo se 26. maja odpeljali proti Jezerskemu. Ob planšarskem jezeru smo popili jutranjo kavico in nadaljevali vožnjo do mejnega prelaza Jezerski vrh. Spustili smo se v dolino proti Železni kaplji in šli po lepi zamejski Koroški do cerkve sv. Heme nad Globasni-co. Pred njo po slovenski navadi stoji mogočna lipa, ki je ne morejo objeti štirje možje. Sv. Hema ima bogato zgodovino, obiskovalcu se ponuja lepo urejeno najdišče s tremi cerkvami in kostnico. Pred kratkim so odkrili še dve cerkvi in v eni odkopali sarkofag z relikvijami neznane mučenke. S hriba je čudovit pogled na pogorje Pece in Podjuno. Pot nas je vodila proti nekdanjemu mejnemu prehodu Holmec, skozi Prevalje in mimo Raven do Šentjanža pri Dravogradu. Tam nas je vodič popeljal na ogled muzejske zbirke, posvečene Majniški deklaraciji. Z vodičem, ki je v avtobusu skrbel za prijetno vzdušje in temeljito razlago znamenitosti, smo nadaljevali do Libelič, kraja, ki si je izboril prestavitev meje in priključitev Sloveniji. Po ogledu plebiscitnega muzeja, črne kuhinje, kmečke zbirke, kostnice in stare učilnice smo si zaslužili dobro kosilo na kmečkem turizmu. Z ogledom muzejske zbirke gestapovskih zaporov in zgodovine trga Dravograd smo zaključili potepanje po Koroški. Polni vtisov in malce utrujeni smo se ob 20. uri vrnili v Logatec. Olga Mihevc, Društvo invalidov Logatec O (N n o n D a M o hJ DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI ^ PLIN V VSAKI ~ 11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN. Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena. Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo. NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO. ^ BUTAN PLIN m ^ hiša prijazne energije CHEVROLET 10 let garancije ^FTo 0 B L AŠ Č E N1 PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za 10% popust na servisne ¿toritve popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kteparska in iičarsita deta ^ ^ Betajnova 16,1360 Vrhnika AvtoAlS^ ^ 7502252 ~ ČEI AD t e-pošta:info@avtohisa-seliskar.si ' www.avtohisa-seliskar.si