PoStnina plačana t gotovtnL Leto Xm, št. 83 Upraviuatvo: t-juDijana, tinafljeva ulica — Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126P Inseratm oddelek: LJubljana, Šelenburgova ui. 3. — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubil ana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. LJubljana, sreda 8. aprila 1936 Cena 2 Dir Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5- Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. AVSTRIJSKA VLADA IGNORIRA PROTEST MALE ANTANTE Izzivalni komunike dunajske vlade - Pričakuje se ostra reakcija držav Male antante Beograd, 7. aprila, p. Na včerajšnjo protestno demaršo zastopnikov Male antante pri avstrijskem zunanjem ministru zaradi kršitve senžermenske mirovne pogodbe, je avstrijska viada odgovoriti že snoči s kratkim komunikejem, ki ga je objavila preko službenega dopisnega urada. Komunike na kratko objavlja vsebino protestne note držav Male antante in dodaja, da se avstrijska via-da na skupni korak Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije ne bo ozirate, češ da je izdala zakon o uvedbi splošne vojaške obveznosti po zrelem preudarku in v zavesti, da ravna po svoji najbo.jši vesti v življenjskem interesu avstrijskega naroda in za zavarovanje obstoja Avstrije. Ta lakonična izjava vstrijske vlade je izzivala pozornost v vseh diplomatskih krogih, ker kaže, da ne gre za samostojno politiko Avstrije, marveč za izvajanje dobro premišljenega načrta, kakor to priznava avstrijska vlada sama, ko naglasa, da je storila to po zrelem preudarku. Pri tem ugotavljajo, da zasluži zelo zmeren protest Male antante vsekakor več takta s strani Avstrije, ki nastopa naravnost izzivalno, kakor da bi hotela izzvati mednarodne konflikte. Po sodbi dunajskih diplomatskih krogov je jasno, da Mala antanta ne bo mogla iti preko te izjave avstrijske vlade na dnevni red ter da bo prišlo do ostre reakcije. To dajejo naslutiti tudi komentarji ru- munskega tiska, ki naglasa, da ne bo ostalo samo pri protestu, marveč da se mora politiki izvršenih dejstev ankrat za vselej napraviti konec, sicer se lahko čez noč položaj v Evropi komplicira v neskončnost. Izmenjava misli med vladami Male antante V teku včerajšnjega in današnjega dne se je vršila o tem vprašanju intenzivna izmenjava misli med vladami Male antante in Parizom, kjer se mudi sedaj rumunski zunanji minister Titulescu. Titulescu je sedaj odpotoval v Ženevo, kjer bo kot zastopnik Male antante stopil v stike z vsemi merodajnimi evropskimi državniki in poskrbel, da pride avstrijsko vprašanje takoj na dnevni red. Tudi avstrijski tisk omalovažuje protest Avstrijski tisk po navodilih vlade skuša zmanjšati vtis, ki ga je napravil solidaren nastop Male antante v avstrijski javnosti. Na eni strani pišejo dunajski listi, da je akcija Male antante na slabi osnovi, na drugi strani pa se na vse pretege otepajo obtožbe, da je Avstrija prekršila senžermensko mirovno pogodbo, češ da je vojaška klavzula te pogodbe služila v prvi vrsti ohranitvi miru v tem delu Evrope. Korak, ki ga je storila sedaj avstrijska vlada, služi istemu cilju in zato ne more biti v nasprotju s to pogodbo. Okrepitev avstrijske narodne obrambe je tudi v korist Male antante, ki bo znatno -azbremenjena, če bo imela v Avstriji močnega zaveznika. Oficiozna »Reichspost« pa piše, da je avstrijska vlada opustila obširnejši odgovor na protest Male antante zaradi tega, ker se zaveda, da ima pravico do svoje lastne obrambe. »Neueste Wiener Nachrichtenc se čudijo, raka j prav za prav protestira Rumunija. ki nima niti skupne meje z Avstrijo. Po mnenju lista mislita Jugoslavija in Rumunija očividno na Madžarsko, kar pa Avstrije nič ne briga. V sličnem tonu r»i-šejo tudi vsi ostali listi, ki objavljajo svoje komentarie pod naslovi »Nepotreben protest«, »Protest proti pravici« in sli en o. Avstrija se moli • • • Češkoslovaški listi energično protestirajo proti načinu, kako obravnava avstrijska vlada protest Male antante in pišejo, da se poslužuje Avstrija sličnih metod, kakor se jih je leta 1914. Enako kakor se je Avstrija zmotila leta 1914., ko je mislila, da ima opravka samo z malo Srbijo, se moti tudi danes, ako misli, da ima opravka z državami, ki so o^ nje odvisne. Mala antanta se zave." i svoje dolžnosti, pa tudi svojih pravic in si jih ne bo dala od nikogar kratiti, najmanj pa od strani Dunaja. enove besede Zaradi poloma abesinske sklenitev miru in se London, 7. aprila d. Angleška vlada se je na svoji včerajšnji seji bavila z zUnanjepo-itirnimi problemi, posebno s sporom z Nem-Ci o zaradi vojaške zasedbe Porenja in z abesinskim vprašanjem, o katerem je zunanji minister Eden glede na sestanek odbora tr najstorice v Ženevi izjavil: Vojna v Afriki odločena, sankcije propadle 1. V vojaškem pogledu je vojna v vzhodni Afriki odločena v korist Italije. Angleški opazovalci v Adis Abebi so sporočili. «la je abesinski odpor zlomljen, da Je sam cesar prepričan o svojem porazu in da je popoln polom abesinske vojske le ie vprašanje nekaj dni. 2. Veliko število držav, članic Društva narodov, je imelo zaradi sankcij veliko škoda in bodo v Ženevi nedvomno zahtevale ukinitev sankcij proti Italiji. Nobena država ni več pripravljena zagovarjati potrebo razširjenja sankcij na petrolej in druge surovine. 3. Francija zahteva takojšen sporazum z Italijo, da bi jo lahko čim prej zopet vključila v fronto držav ki se je ustvarila v Stressi in da bi tako omogočila povratek angleških pomorskih in letalskih vojnih sil iz Sredozemskega bazena v domače vode, da bi bile pripravljene na vsako eventual-nost na evropskem zapadu. 4. Iz tega sledi, da je prvi poskus Društva narodov, nastopiti proti kakemu napadalen s sankcijami, da bi se tako prekinila vojna, propadel in je zaradi tega treba napeti vse sile, da bo mogoče najti izhod, spričo katerega načela Društva narodov ne bodo omajana. Spor se mora na vsak način urediti v Ženevi. 5. Italija je sedaj politično mnogo bolj intransigentna kakor meseca decembra, ko se je v Parizu sestavil Hoare-Lavalov načrt ali kakor meseca avgusta preteklega leta o priliki predlogov odbora petorice. Njene vojaške pozicije napram Abesiniji so odlične, strateške postojanke ob Tanskem jezeru in na sudanski meji lahko Postanejo najboljše sredstvo za italijanski diplomatski pritisk proti Veliki Britaniji. Italija se tudi zaveda, da tako Francija kakor Anglija računata na njeno sodelovanje v Evropi, zlasti pa na njene garancije glede ureditve srednjeevropskega problema-. Na drugi strani pa je finančni položaj Italije do skrajne meje oslabljen in bi bila spričo potrebe Po gospodarski pomoči pariškega in zlasti londonskega denarnega trga prisiljena vsaj na zunaj podrediti se Društvu narodov. če se izjalovijo pogajanja z Nemčijo Glede lokarnskega spora je izjavil_ Eden, da Anglija nikakor ne namerava še nadalje popuščati. Ce bi pogajanja na osnovi londonske spomenice lokarnskih sil končno propadla, bi se avtomatično uveljavila vojaška obrambna zveza Anglije in Francije, proti čemur pa se odločno protivi angleško javno mnenje. Za odgoditev posvetovanj generalnih štabov, Angleška vlada je na osnovi poročila zunanjega ministra Edena sprejela naslednje sklepe * 1 Za formalni pričetek Posvetovanj generalnih štabov Anglije, Francije in Belgije se ne določi niknk rok in se posvetovanja po možnosti odgodijo preko ženevskih razgovorov. vojske bo treba pospešiti sporazumeti z Italijo 2. Počakati je treba na francoske proti-predloge, k; jih je francoska vlada ie »prejela in delovati bo treba na to. da jih bo angleška javnost sprejela kot načrt za ohranitev miru in varnosti v Evropi, ki je bolj konstruktiven od Hitlerjevih Predlogov. sklenitev premirja v Abesiniji 3. Na zasedanju odbora trinajstorice v ženevi se ima pospešiti procedura, tako da bi se še pred pričetkom pravih pogajanj že za veliko noč proglasilo premirje v Abesiniji- To je tem boli potrebno, ker Je angleško javno mnenje silno ogorčeno keir rabijo Italijani plinske bombe pri svojih letalskih napadih na posamezna abesinska mesta, in ker angleški tisk znova zahteva poostritev sankcij v nasprotju s francoskimi prizadevanji, da bi se sankcije ukinile in sporazum med Anglijo in Italijo Nadalje je angleška vlada sklenila, da se ima v prihodnjih tednih doseči poseben diplomatski sporazum med Anglijo in Italijo glede Tanskcga jezera in nilskih iivi- rcv. Italija se mora obT^zau da ne bo ;zva-jala nikakega pritiska na Anglijo, čeprav bo imela v svojih rokah oblast nad te:n ozemljem. Italija ne bo smela ovirati au-gleško-egiptskih pogajanj v Kairu, niti izrabiti protiangleškega razpoloženja na bližnjem vzhodu. Pri dveh italijanskih letalcih, ki sta bila pred kratkim prisiljena pristati na sudanskem ozemlju, so našli načrte za italijansko vojaško invazijo v Sudanu. Grandi je sicer ob priliki svojega zadnjega razgovora z Edenom angleški vladi zagotovil. da bo Italija spoštovala angleške interese. kljub temu mora Anglija aktivnejše posredovati za mir med Italijo in Abesinijo. Abesinska strokovnjaka Anglije in Francije Peterson in Quentin naj v Ženevi sestavita podroben načrt o mirovni pogodbi med obema državama. abesinskih bojišč Italija bo zahtevala odstop vseh okupiranih pokrajin in protektorat nad ostalo Abesinijo Pariz, 7. aprila AA. Današnj »Oeuvre« meni, da bo italijanska vlada na podlagi svojih dosednjih vojaških uspehov v Abesiniji zahtevala, da se ItaFji odstopijo vse pokrajine, ki jih je doslej zavzela italijan na Sasabano, kjer so si Abesinci pod poveljstvom rasa Nasiba zgradili novo ob. rambno linijo. Kakor znano, so ital janska letala v zadnjem času uničila Džidžigo in Harar, med katerima so si Abesinci ustva- r - . , ----------- -----------------— ska vojska Dalje bo Italija zahtevala , ^ svoj0 tretjo linijo, ter Dagabur, ki je mandat nad amharsko pokrajino Cesarju Haile Selasiju, ki bi uradne ostal cesar, bi se dodali italijanski strokovnjaki in | italijanski generalrr rezi den t. Nad ostalo Abesinijo bo pa Italija po vsej priliki zahtevala protektorat po zgledu francoskega protektorata nad Marc * "m Italijansko vojno poročilo Rim, 7. aprila, b M nistrstvo za tisk in propagando je danes objavilo naslednji komunike št. 178 o operacijah na severni fronti v Vzhodni Afriki; Marsa] Badoglio poroča: Naše čete na jugu Kvorama še nadalje zasledujejo posamezne oddelke abesnske vojske, ki bežijo proti Pobu. Oddelki eritrejskega ar-madnega zbora so včeraj naletel: na nekaj središče druge linije Letala so odvrgla na Sasabano pet ton bomb in so razdeljala vse abesinske rove in kaverne Hkratu so s strojnicami napadla abesinske posadke, ki se v paničnem begu zapuščale svoje utrbe. Uničile so tudi neki protiletalski top Sedaj, ko je po italijanskem mnenju Abesincem onemogočena njihova tehnična obramba in so uničene vse njihove glavne utrdbe v Ogadenu, je pričakovat', da bo general Graziani v kratkem poskušal zavzeti Harar in Džidžigo ter prodreti do železniške proge Adis Abeba—Džibutl. Izpraznitev Desija Džibutl, 7. aprila, k Po vesteh iz Adis lllU.i-Lc* ----^ - i'*'«■• f ~ —— abesinskih zadnjih straž in jih po kratkem j A.bebe abesinske vojaške oblasti odre-boju razprš li. Med veliko množino zaple- j dila evakuacijo Desija Vsi odrastli mo. njenega vojnega materiala je tudi cesarjeva radijska postaja in mnogo drugih stvari. Gradnja cest v osrednjo Abesinijo Asmara, 7. apr la. b V zadnjem času je poveljstvo inženjerskih čet zelo pospešilo gradnjo cest. ki vodijo v osrednjo Abesinijo. Včeraj so dogradili del avtomobilske ceste, ki vodi iz Makale proti jugu in sicer odsek od Ambe Alagija do Mai Ceva. Računajo, da bodo do konca tega tedna podaljšali to cesto do Kvorama Utrdbe pri Sasabani porušene Goraheja, 7. aprila K Včeraj je 7 italijanskih letal tipa Caproni izvršilo napad Ženeva zopet v ospredju V teh dneh bodo v Ženevi važna posvetovanja o abesin-skem problemu in lokarnskem sporu 3. Francoski mirovni načrt. 4. Srednje-evropski položaj glede na zo- 2eneva, 7. aprila, b. Jutri ob 11. dopol- j dne se sestane odbor trinajsrtih. V Ženevi bodo zbrani zunanji ministri Eden, Flflndin in Titulescu. dalje Boncour, ruski poslanik v Parizu Potemkiin kot zasftapm,ik Litvi nova, češiki poslanik v Parizu ter zeston-vk zunanjega ministra dr. Ruždi Arasa. Dobro poučeni politični krogi menijo, do bo zasedanje odbora traialo le neka i dni, a se bo vsekakor končalo še pred veMko nočjo. Hkratu se bodo seftail.i tudr zastopnik- lokarnskih držav vendar njihovi konferenci ni pripisovati odločilnega pomena za nadaljnji razvoj porenskega spora. Fiandin in Titu'escu sta imela davi v Parizu daljši razoivor. Zvečer bosta skupno z ministrom Boncouriem odm/ovaln v Ženevo. Z isiim vlakom potuje tudi angleški zunani- nVnister Eden. ki je proM-ne pri« o si v Par-z- Nedvomno bosta Flundin 'n Eden med po''o v Ženevo porabila priliko. da se podrobneje porazg-^vorita o vprašanjih, ki so n« dnevnem redu z^se^Ki-nw odibora trinajst'h in konference zastop-n;kr>v 1oWm*k'h d rži v. Pariz- 7. aprila g. Na dnevnem redu ženevskih pogajanj odbora trinajstih in lokarnskih držav so naslednje štiri točke: 1. Likvidacija italijansko - abesinskega spora. 2. Porensko vprašanje. petno oborožitev Avstrije. Glede ureditve italijansto-abesinskega spora menijo v Parizu, da bo zunanji minister Eden pred začetkom pogajanj z Italijo zahteval od Mussolinija formalno zagotovilo, da bo Italija v času pogajanj ustavila sovražnosti proti Abesiniji. Ce se to ne bo zgodilo, bo zunanji minister Eden zahteval poostritev sankcij. Glede vprašanja ureditve porenskega spora so v Londonu naziranja, da ženevskih posvetovanj lokarnskih držav pravzaprav ni treba smatrati za konferenco, temveč za nekakšno zasebno izmenjavo misli med državniki, ki bodo v Ženevi zbrani na sestanku odbora trinajstih. Francoski konstruktivni mirovni načrt je po angleškem naziranju samo prva etapa v pogajanjih in ga je treba smatrati za enakega kot predloge angleške Bele knjige. Slednjič bo na tem sestanku razprava tudi o srednje-evropskih vprašanjih v zvezi z uvedbo vojaške dolžnosti v Avstriji. Verjetno je, da bosta razpravo o tem otvorila francoski in italijanski delegat. Ukinitev ali poostritev sankcij proti Italiji če bo odbor trinajstih proglasil svojo nalogo za končano, bo moral sankcijski odbor sklepati o novih ukrepih Rim, 7. aprila, o. V :talijan®kih političnih krogih pričakujejo z velikim zanimanjem jutrišnjo sejo trinajstih. Mislijo celo, da bo ta seja odločMne važnosti za nadaljnji razvoj mednarodnih političnih dogodkov V Rimu hudo zamerijo predsedniku odbora Madariagi. ker se ni odzval povabilu Italije :m prišel v Rim, da bi mu Mussolini osebno obraz'ožil predloge tn pogoje Italije za sklenitev miru z Abesinijo V službenih krog'h naglašajo, da Ita-l;ja sploh ne bo priznala nobenega sklepa ne tega in ne katerega drugega odbora Društva narodov, ki razpravlja o abesin-skem vprašanju, ker smatra, da so za njo obvezni le soglasni sk'epi sveta Društva narodov Dokler svet Društva narodov ne prekliče svojega sklepa, s katerim je bila Italija proglašena za napadalca, tako dolgo Italija ne mara več aktivno sodelovati v noben; akciji Društva narodov. Na drugi strani prevladuje v rimskih krogih bojazen, da bi moglo prav to stali- ški n ženske so se morali staviti na razpolago deželnemu guvernerju. Izvršene je bila tudi rekvizicija živeža. Cesarjev avto zaplenjen Asmara, 7 aprila AA. (Reuter) Neki italijanski oddelek je pri zasledovanju sovražnika zaolenil velik in dragocen avto. o katerem mislijo, da je last cesarja Haile Se-lasija samega. Adis Abeba ae bo bombardirana Rim, 7. aprila b. Angleški poslanik v Rimu je dobil od državnega tajnika Suvichn zagotovilo, da Italijani ne bodo tombardi-rafi Adis Abebe in Diredave. vendar s pogojem. da Abesinci teh dveh mest ne bodo zbrali za zbirališča svojih čet ln vojnega materiala. šče Italije imeti slabe posledice. Po informacijah rimskih krogov bo mora.1 odbor trinajstih ugotoviti, da so ostala njegova prizadevanja za sklenitev miru med Italijo in Abesinijo brezuspešna. Naloga odbora bo s tem končana in vsa nadaljnja akc;-! ja bo prešla na sankcijski odbor osemnajstih. ki bo sklepai o nadaljnjih ukrepih. V Rimu imajo poročila, da bo v tem primeru angleški zunanji mmister Eden predlagal poostritev sankcij, zlasti pa prepoved izvoza petroleja v Italijo. Francija bo morda mogla preprečiti poostritev sankcij, malo pa je verjetno, da b; se spričo svojih lastnih skrbi preveč angažirala za Italijo. V ostalem zastopa sedaj italijanska vlada mnenje, da se mora abesinsko vprašanje obravnavati kot kolonialno vprašanje v smislu pogodbe, ki je bila sklenjena med Italijo, Francijo in Anglijo 1. 1925, v kateri se obravnava Abesinija kot objekt ne pa kot subjekt. • Društvo narodov naj dobi svojo vojsko Dva zanimiva predloga francoskega mirovnega in varnostnega načrta Pariz 7. aprila d. »Inbransigeant« je objavil naslednje podrobnosti o francoskem mirovnem in varnostnem načrtu; Kolektivno varnost je mogoče organizirati le s povečanjem mednarodne obveznosti o vzajemni pomoči. Zato je potrebno: .. 1 V vsaki državi nai se ustanovijo vojaški oddelki, ki imajo biti vsak čas na razpolago Društvu narodov. Velesile imajo ustano eo Društvu narodov Velesile imajo ustanoviti tri do štiri, manjše države do eno divizijo takih motoriziranih oddejkov, ki imajo biti vsak čas pripravljeni, da se nemudoma odzovejo eventualnemu pozivu Društva narodov za intervencijo zaradi prekršitve ka ke mednarodne pogodbe. 2 V okvira pakta Društva narodov se ima skleniti zaenkrat na Evropo omejena pogodba o vzajemni pomoči. Ker take pogodbe ni mogoče praktično izvesti naenkrat sa vse države, se imaio v nadomestilo skleniti začasne regionalne varnostne pogodbe, kakor na primer porensko-podnnavska pogodba med Francijo in Italijo. Take pogodbe naj bi se sklepale na osnovi enotnih načel. tako da bi lahko nazadnje v celoti jamčile za evropsko varnost Oba ta dva glavna predloga francoske vlade naj bi proučil poseben odbor evropskih strokovnjakov, ki bi ga določil svet Društva narodov. Francoska vlada je imela včeraj popoldne izredno sejo. na kateri je razpravljala o mirovnem načrtu ki ga ie izdelala Cranco-ska poslaniška konferenca. Fiandin je na seji ugotovil, da se francoski mirovni nam oslanja na načela kolektivne varnosti in da je s tega vidika docela v nasprotju s sistemom dvostranskih nenapadalnih Pogodb, ki ga je predlagala Nemčija. Načrt je sestavljen strogo v duhu pakta Društva narodov 'in po načelu splošne obveznosti o vzajemni pomoči. Bistveno ne pomeni nikakega novega pravnega sredstva za očuvanje miru nego je izveden iz ženevskega protokola ' iz sporazuma, ki sta ga sklenila He-riot' in Macdonald 6. septembra 1924., kakor tudi iz različnih varnostnih načrtov, ki jih je Francija predlagala v Ženevi v poslednjih letih . . Francoska vlada je mirovni in varnosten načrt v celoti sprejela. Načrt ni bil takoj po seji vlade odposlan vladam v Londonu. Rimu in Bruslju, nego ga bo Fiandin predložil zastopnikom lokarnskih sil šele na konferenci v Ženevi. Konferenca se bo vr?i'a bržkone v četrtek. Vsekakor se o njem tedaj še ne bo vršila podrobnejša razprava, ker bodo morale vlade ostalih lokarnskih su načrt prej do dobra proučiti. Pogajanja o načrtu se bodo pričela kakor zatrjujejo dobro informirani krogi šele po francoskih volitvah, posebna konferenca zastopnikov lokarnskih sil. ki se bo bavila s francoskim načrtom, po bo šele koncem prve polovice meseca maja. Francoska spomenica bo danes objavljena Pariz 7. aprila, b. Kakor se zatrjuje, bo francoska spomenica glede lokarnskega spora in mirovnega načrta jutr zvečer izrečena tisku v objavo. Posvet generalnih štabov Pari«, 7. aprila b- Agencija Ravas poroča uradno," da se bodo posvetovanja francoskega, angleškega in belgijskega generalnega štaba pričela v Londonu v sredo 15. t. m. Francoski rezervisti ostanejo v kadru Pariz. 7. aprila b. Na predlog vojnega ministra je vlada sklenila obdržati v vojaški službi vojake najmlajšega letnika, ki bi jih morali 16. aprila odpustiti iz vojaške službe. Ni znano za koliko časa je bil podaljšan njihov službeni rok 400 žrtev orkana New York, 7. aprila. w. Po najnovejših vesteh iz države Georgije bo število smrtnih žrtev orkana, ki je v pretekli noči le nekaj minut divjal nad državo, preseglo število 400. Samo v mestu Tupelu so našteli nad 200 mrtvih. Ranjencev je nad 2000. Vihar je razdejal okoli 650 poslopij in cenijo stvarno škodo na okroglih 800 milijonov dolarjev. V neki tovarni, kjer je bilo zaposlenih 125 delavcev, so rešili samo tri, vsi ostali na so našli smrt pod razvalinami. Hitlerjevski režim v Kovno, 7. aprila AA. Klajpedski deželni zbor je suspendiral šest županov litovske narodnosti. Na njihovo mesto bo imenoval nenSse občanske komisarja. O dostojnosti iStovenecc ▼ včerajšnjem članku vendar 1« uvideva, da je ton, kakor v dobi Lampetov in Stefetov. dandanes nemogoč ta za njega samega poniževalen. Sami na. rofiniki in pristaši to uvidevajo in mu tudi pridno sporočajo. Zato se trudi, da bo po malo igral sramežljivost, toda grimase ob teh naporih so ge tako mučne, da se človeku smili. Rad bi, siromak, da se v to ni spustil, toda bd rad, da bi jaz prevzel vlogo jagnjeta, ki je volku skalilo vodo. Pa ne bo nič iz tega. Jaz sem se oglasil šele šesti dan in samo toliko, ko-Ekor je bilo zaradi moje dostojnosti neob. hodno potrebno. Materijai pa je tak, da kar srbi in izziva Zato ne bom ničesar več omenjal »Slovenca« pa pošiljam v Male Lašče na lice mesta. Naj vpraša svoje dobre prijatelje, tako zvestega pristaša, kmeta Prilesnika. ali pa očeta g. kaplana Mramorja aK pa druge. Za mene je to poglavje končano. Zdaj pa še malo o drugi dostojnosti! >Slovenec« je pričel vlačiti v polemiko poleg moje osebe tudi zasebno življenje mojih somišljenikov Lepo bi bilo, če bi najprej pomel pred svojim pragom! Toda ker noče, naj se pa izpovemo. Res je: jaz in moji somišljeniki tudi po malem gre-§mo, ne kot farizeji, nego kot cestninarji: o bog, odpusti. Ali če že grešimo, storimo to tako, kakor je v Sloveniji običaj od pamtiveka, to je, da imajo gg. spovedniki nekaj opravka v adventu in sv. postnem času. In vsak kaplan to lahko odveže. Se nikoli nisem slišal, da bi bil kak pri. staš mojega političnega nauka ovaden za- radi motenja vere. In tudi nič zoper naravo in njene zakone In nič takega, da bi bilo treba iskati papeževe dispenze. In si_ volasi vladika ni prejokal nobene noči zaradi grehov mojih pristašev. Itd., Itd. O poslednjem >moralnem« učinku pa še tole. Oč tate mi: »dp ste si izbrali za svojega namestnika voditelja kočevskih Nemcev v okraju, ki je tri četrtine slovenski«. Tega ste pač vi krivi. To smo pode. dovali od vas. Vi ste prvi dali ne »namest-ništvo« nego »manaat« in to č. "g. Josefu Eppichu. Kje pa sta bila takrat vaše nacionalno srce in nemška nevarnost? Pa bi radi polemizirali o dostojnosti?! Resnično pa me je ganilo vaše priznanje, da spadam v borbi zoper klerikalcem med najlažje kalibre. Je sicer med vašimi, samih najgrših psovk polnimi članki in to trditvijo mala kontradikcija, kajti noben vojskovodja na mušice ne potroši toliko težke municije, toda to rad prezrem. Gre v ostalem za to, da proti klerikalizmu sploh nisem kaliber, ne tak in ne drugačen. Jaz imam samo malo leskovko v svoji roki, običajno domačo šibo, urezano v prelepih velikolaških gajih, n z njo vas malo ošvrkam, kadar postanete posebno nedostoini, ne toliko proti meni. nego proti mojim prijateljem. To bom delal tudi v bodoče, kadar bom smatral za potrebno. saj me samo sv. pismo bodri k temu: »Pravičnik vedno zmaga«. Zato je bil tudi mali David tako temeljito zdelal velikana Goljata. Pa prav vesele praznike. Ivan Pucelj. Kontrola uvoza lit izvoza Rezultati trgovinske konference z Nemčijo v Zagrebu uvoz odvisen od poprejšnjega pooblastila Narodne banke glede plačila v smislu točke 1 tega sklepa. Uvozniki so dolžni za Beograd, 7- apriila- AA. Ob zaključim drugega zasedanja jugoslovenako-neenškega gospodarskega odbora v Zagrebu smo dobili iz kabineta trgovinskega ministra dir. Milana Vrbaniča tole poročilo: Naši javnosti je že znano, da odreja trgovinska pogodlba med Jugoslavijo in Nemčijo iz leta 1934. ustanovitev stalnega gospodarskega odbora, kri bi po eni strani nadziral izvajanje dogovorjenih uredb, po drugi strani pa gledal da se s primernimi ukrepi izgradi in pospeši medsebojni trgovinski promet. Prvo zasedanje odbora je biLo pred letom dnj v Monakovem, za diru-go zasedanj pa je biil izbran Zagreb. To pot je imel odbor urediti več velikih vprašanj, in s.cer 1) izravnan je uvoza in izvoza kot pogoj za odstranitev klirinškega salda, 2) nadaljnje povečanje našega izvoza, 3) maksimiranje cen agrarnim pridelkom v Nemčiji 4) tujski promet. Največjo oviro našemu izvozu v Nemčijo in resno nevarnost nadaljnjemu neoviranemu razvoju obojestranskega prume.a predstavlja vse večji in večji klirinški saldo, ki ga nam dolguje Nemčija in ki je dosegel vsoto 470 milijonov Din. V denarju se ta saldo ni mogel plačata, ker je obojestranski blago vil premet urejen 6 klurin-gom. Ker nt, temelju klirinške ureditve plačilnega prometa ni druge poti, kakor izenačenje izvoza z uvozom, nastane za nas takle problem: 1) kako nag se zagotovi to izenačenje izvoza in uvoza, oziroma kako naj se okrepi uvoz iz Nemčije, 2) ali naj se to izenačenje izvrši na višjem ali nižjem nivoju, to je, ali naj se naš današnji uvoz v Nemčijo še nadalje krepi ali pa naj se omeju. Na prvo vprašanje smo odgovorili z avtonomnim ukrepom kontroliranja in dirigiranja uvoza, to je z ukrepom, ki ga pretežni del držav izvaja nasproti nam in ki bo pri nas imel čisto deienziven značaj. O tem bo čez nekaj dni kaj več govora. Za zdaj na kratko samo toliko, da bo izvajanje kontrolnega in dirigiranega uvoza imelo namen, da se tisti del našega uvoza, ki ne ustreza, niti približno izvozu z naše strani, obrne v večjem obsegu v one klirinške države, kjer danes leži imobiliziran velik del naših terjatev. Kajpada bo vsakemu povečanju izvoza iz naše države _avtomatsko sledilo tudi povečanje našega uvoza iz teh držav. Na drugo vprašanje smo odgovorili pozitivno, to ie, sklenila smo. da sorazmerno z velikostjo uvoza iz klirinških držav povečamo tudi naš izvo7 v te države. Nemci so nam s popolnim razumevatnijem prišli nasproti in nam zagotovili nove naknadne ugodnosti za celo vrsto proizvodov, katerih vrednost pokrije dobršen del izgube, nastale zaradi sankcij- Seveda je izraba teh novih ugodnos-tš odvisna od obojestranske uvidevnosti, v svrho izenačenja izvoza in uvoza- Ne majhen pomen ima za nas tudi politika maksimiranja agrarnih in živinskih cen v Nemčiii, kar je zadnje čase često otežkočalo sklenitev ugodnih kupčij. Nemca so včasih predpisali nižje cene od tistih, ki sta si jih dogovorila izvoznik m kupec. Tako je naš izvozniik imel škodo in je "ali kupčijo razveljavil ali je pa prodaj al v izgubo. V tem pogledu se je našla pot, da se v bodoče ognemo omenjenim težkočam. Naposled pomeni velilk moment v jugo-slovansko-nemških trgovinskih odnosa vi h tudi tujski promet. Tudi v zvezi z mam se je znatno poenostavil postopek z nem-gkimi izletniki in so mnoge težkoče odstranjene. Podrobnosti bo ravnost kmalu izvedela od tujskega odseki tega resom Uvozna kontrola preko Narodne banke Beograd, 1. aprila. AA. Na predlog Narodne banke in na osnovi 51. 9 zakona o pogodbi med državo in Narodno banko za izvedbo zakona o denarju od 11. maja 1931, je g. finančni minister izdal tale sklep: 1) Za ureditev plačilnega prometa s tujino se ustanovi pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije odbor za uvoz. Dolžnost odbora je določiti seznani blaga, ki ga bo dovoljeno uvažati šele po predhodnem dovoljenju Narodne banke glede plačila. Odboru tvorijo poleg zastopnika Narodne banke zastopnik finančnega ministrstva in dva zastopnika ministrstva za trgovino in industrijo. 2) Na podlagi sklepov uvoznega odbora bo predložila Narodna banka finančnemu ministrstvu seznam blaga, ki bo njegov uvoz blaga zahtevati predhodno dovoljenje Narodne banke deset dni po objavi zadevnega blagovnega seznama v Službenih no-vinah. Kontrola glede plačila francoskega in nemškega blaga Beograd, 7. aprila. AA. Na predlog Narodne banke je g. finančni minister sklenil: 1) zaradi nadzorstva nad plačilom obveznosti, nastalih zaradi uvoza blaga iz posameznih dežel, so uvozniki dolžni izročiti pristojni carinarnici pri carinjenju v dupli-katu izjavo o plačilnem načinu na obrazcih, ki jih izdaja finančno ministrstvo. Izjavo morajo uvozniki izročiti carinarnici za vsako dospelo pošiljatev iz tujine, ki ji vrednost presega 2000 Din. Po en izvod teh izjav obdrže carinarnice in jih ob koncu vsakih 10 dni pošljejo Narodni banki, dru gi izvod pa vrnejo uvozniku, ki ga pri opravičilu izroči pooblaščenemu zavodu zaradi dostave Narodni banki. 2) Uvoznik je dolžan plačati uvoženo blago v roku, ki ga je v svoji izjavi označil in na način, ki ga določajo devizni predpisi in plačilni sporazumi s posameznimi deželami. 3) Do nadaljnje ureditve so zaenkrat uvozniki dolžni izročati carinarnicam pri carinjenju izjavo pri uvozu ali pri poreklu blaga iz Francije in Nemčije. Od tega je izvzeta prtljaga potnikov v smislu okrožnice carinskega oddelka št. 28. 724/1925. Ta sklep stopi v veljavo 21. aprila 1936, ko nastane dolžnost uvoznikov izročati carinarnici poprejšnje izjave. Do 20. aprila t. 1. pa morajo vsi uvozniki blaga, uvoženega ali po poreklu iz Francije in Nemčije prijaviti Narodni banki stanje dolgov dne 20. aprila 1936. Nacionalni šahovski turnir v Novem Sadu V II. kolu so bile odigrane le 3 partije. Vukovič je premagal Kulžinskega. Tri-funovič pa Popov:ča, remis je bila. partija Opočensky - Broder. Pire je prekinil v boljši poziciji s Tomovičem. Konig > ima pa nasproti NedeljkoViču 2 kmeta več. Part;ja Frvdmarn - Schreiber je bila preložena. Kostič bi moral nastopiti proti Pelikanu, a sta se 9porrazumela, da bosta igrala šele popoldne, vendar o tem nista obvestila vodje turnirja. Kostič bi moral biti po pravilih kontumacinam, a je zagrozil, da bo izstopil, če se točka pripiše Pelikanu. O zadevi bo odločalo razsodišče. Nov' Sad, 7. aprila, p. Danes dopoldne se je pričelo m. kolo Rezultati so bili naslednji: Pire—Konig remis, Popovič— Nedeljkovič remis, Broder je izgubil proti Trifunoviču, Kulžinski proti Opočenskemu, Pelikan proti Frydmanu, Schreiber je premagal Vukoviča, Tomovič in Kostič sta re_ mizirala. Jutri se odigrajo nedokončane partije in sicer Kostic—Schreiber, Kostič—Pelikan, Pire—Tomovič in Nedeljkovič—K8-nig. Stanje po tn. kolu: dr. Trifunovič 2 to pol, Frydman 2 (1), Opočenski 2, Pire 1 ta pol (1), Broder 1 in pol, Schreiber 1 (2), Pelikan 1(1), Popovič ta Vukovč 1, Kostič pol (2), Nedeljkovič ta Tomovič pol (1), Kulžinski 0 Bolgarska kraljica v Rimu Trst 7 aprila b. Bolgarska kraljica Ivana ie s svojo hčerko Mariio Luizo davi potovala preko Trsta v Rim. kjer namerava prebiti velikonočne praznike. Bojkot trga v Sisku Sisak, 7. aprila, o. Sreska organizacija Gospodarske sloge za srez Sisak je ime.a konferenco, na kateri je bilo sklenjeno, da se bojkotira trg v Sisiku, ker mestna občina ni sprejela predlogov Gospodarske sloge, da se ukinejo vse mestne davščine na kmečke pridelki. Beležke »Prekmurska sloga44 V Murski Soboti se je vršil na pobude zagrebške centrale Gospodarske sloge kmečki sestanek za ustanovitev take or ganizacije za srez Murska Sobota. Sestan ka se je udeležilo precej kmetov iz Prek murja. Nastala so nasprotstva, ker je bile stavljenih več predlogov. Eni so bili za to da se ustanovi podružnica zagrebške Gospodarske sloge, drugi so bili za pridruži tev ljubljanski organizaciji, tretji so zagovarjali samostojno organizacijo za Prek-murje. Ker se nasprotstva niso da.a izgla-diti, se je velik del udeležencev razšel Ostali pa so sklenili ustanoviti samostojno organizacijo Prekmurska sloga. Herr von Schiwitzhof$en Pretekli mesec je v svojem novomeškem zatišju proslavM 80-^etnico svojega plodnega življenja profesor Ferdo Seidl. Z njegovim imenom se Slovenci lahko ponašamo tudi pred tujim svetom. Kariera tega moža ni vodila na vrhove mednarodnih znanstvenih mstitucij »n svoje vsakdanje delo je posvečal vzgoji srednješolske mladine Kljub temu je bilo v njem toliko plemenite znanstvene ambicije in v njegovem delu na polju naravoslovja toliko ljubezni za domovino ;n tolnko solidnega znanstvenega uspeha, da se čuje njegovo :me daleč preko slovenskih mej. V zvezi s Seidlovo 80-letnico čitaimo sedaj v reviji »Misel m delo« pod naslovom »Ideja in politika« sledečo dobro pripombo: »Neko slovensko časopisje je prerado ponosno tudi na vsakega takega Slovenca, ki se je utopil v tuji (nemški al- italijanski) kulturi, češ: res je služil tujcem, pozabil je na svoj jezik m rod. ali ponosni smo. ker ta znamenit4 učenjak je bil vendar slovenske krvi. Ta mesec p« prav to časopisje z vsem svojim prezirom molči o Slovencu, ki je vse svoje delo. bogatih 80 let življenja žrtvoval prav slovenski zemlji. Ali hoče to časopisje dokazati, da j« nehvaležnost samo slovenska lastnost?« Gospodje pri »Misli in delu« gotovo vedo da je Herr Schiwitz von Schrwitzhof-fen slovensdc ponos, če je vsaj simpatizer gotove sfcruje ;n stranke, da pa g. profesor Seidl ni interesanten, ker ves čas svojega življenja ni mogel biti klerikalec. Saj je tudi Ivan Cankar našel milost sele, ko je gotova gospoda smatrala, da se mrtev ne more več braniti, in ga je mogla anekt;-rati za sebe . . . Pleša v politiki V nedeljo je bil v Petro vgradu, bivšem Beokereiku, shod vojvodinskega krila združene opozic;je. Prisotnih je bik) razmeroma malo poslušalcev, za kar so govorniki naprtili krivdo dežju, ki je lil preko noči. Posebno nezadovoljen zaradi pičle udeležbe je bil eden od voditeljev izvenparla-mentarne opoz;cije v Vojvodini g dr. Žarko Jakšič, ki je iziražal svoj dvom nad uspehi vojske, katere vojšoaki ostanejo zarili dežja doma, ko je treba priti na zbor. Pikre opazke govorni Ka pa niso bile dobro sprejete. Poslušalci so pričel delati medklice ter očitati dr. Jakšiču, da m priljubljen in da jc nevljuden, ker govori s klobukom na glavi. Dr. Jakšič je odgovarjal, da se ga malo tiče , če ga ljudje imajo rad' ali ne. Doslej se še ni nihče rodi., Ki bi bil všeč vsem ljudem ter bi jim postregel samo s kolači. Pokrit pa govon. ker je plešast. No, končno se je prerekanje nehalo in shod se je dovršil v redu. Teror od spodaj in teror od zgoraj Splitska »Država«, glasilo JRZ za primorsko banovino, piše v svoji zadnji številki- »Kakor so poročali listi, je imel 10. marca Toma Baburič, narodni poslanec, izvoljen na Usti dr. Mačka, v Lovreču pred pristaši bivše Hrvatske seljačke stranke govor, v katerem je med drugim tudi rekel: »Kar je bilo, se več ne povrne. Ml hočemo, da vsak v svoji hiši zapoveduje, kakor ve in zna. Zmaga je naša. Brzo pride »amen«. Dokler je še čas, naj pridejo k nam tudi oni,, ki še niso, ker po »amenu« bo prepozno, takrat bo namreč naš hrvatski narod sodil brez apelacije.« »Mi, ki smo za resnično svobodo — pravi k temu »Država« — smo nasprotniki terorja vsake vrste, pa naj prihaja od zgoraj ali od zdolaj. V praksi se je na žalost pokazalo, da je teror od zdolaj, teror mas mnogo hujši in nevarnejši pa tudi mnogo brutalnejši, kakor katerakoli vrsta terorja od zgoraj. Kdor res stoji na načelu svobode, mora zato nastopati proti takšnemu načinu politične akcije, ki oznanja med narodom teror od zdolaj, teror narodnih mas. Vse vrste gorja so nezdrave, a teror od zdolaj je lahko nevaren ne samo za one, proti katerim se oznanja, nego tudi za one, ki ga oznanjajo ta ki jim je postal glavna zaslomba v politični borbi. Primer današnje Španije bi lahko poučil oznanjevalce teroija od zdolaj.« Čestitke Nj. Vis. knezu namestnik?! Beograd, 7- aprila- p. Povodom radostnega dogodka na Dedinju so prispele danes iz vseh krajev države in tudi iz ;no-zemstva številne čestiftke Nj Vis. knezu Pavlu in kneginji Olgi. Med drugima 90 čestitali vsi bami v menu prebivalstva svojih banovin, člani vlade, predsednika obeh zbornic narodnega predstavništva in mnogi drugi visoki odličnnki. Med prvimi sta čestitala kraljeva namestnika dr. Perovič in dr. Stankovič. Nj. VeL kraljica na Oplencu Beograd, 7 aprila. AA. Nj. Vel. kraljica Mari-ja, rumunska kraljica merta Marija in princesa Hohenlohe so posetHe danes grob blagopokofnega kralja Aleksandra I. Uedinntelja ne Oplencu. Afera dunajskega Fenfksa Jugoslovenski portfelj Feniksa prevzame „Assicura-zioni Generali" — Posvetovanja zavarovalnic Tudi naši javnosti je znana afera du- ministrstva trgovine tn Industrije Boap>-ajske zavarovalnice Fenks, kjer so po vič, zavarovalno tehnična strokovnjak* mrti njenega bivšega vsemogočnega gene- j ravnatelj dr. Matjašič in. profesor Kafianto -ataega direktorja dr. Berlinerja odkrili, ! ter predsednik kartele Jugoetovenskfli aa. Ia je zaradi ogromnih špekulacij, iahkomi- ! varovalndc Djura Paunkovič. Kom9stJa*na elnih finančnih angažmanov ter razsipne. 1 nalogo, da se prepriča o točnem stanja 'a gospodarstva oškodovana družba za ! cele zadeve ta da zahteva garancije » kroglo 290 milijonov šilingov, kar pred- osiguranje jugoslovenskih »varovance*, ■■tavlja o našem denarju ogromno vsoto i Kakor nam javljajo ne preti našim n** Ive milijardi dinarjev. Na dan prhajajo | vam*™ nobena škoda. Jugostovenatae odkritja, ki dokazujejo, da je bil Feniks ; - varovalnice so med seboj v stataem^ stto, eden najzaneslivejših finansierjev danes j da ukrenejo vse, kar Je za zaS3to »v- vladajoče dunajske gospode in da so ga upravičeno šteli med najjačje kapitalistične zaščitnike današnjega kJerofaši-stičnega avstrijskega režima. Težke denarje je po poročilh nemških listov izdal Feniks tudi za legitimistično propagando ta celo na Dunaju priznavajo, da spada afera Feniksa med največje korupcioni-stične škandale današnje dobe. Avstr'jske javnosti se je polotilo ogromno vznemirjenje ta avstrijska vlada se je podvizala s sanacijsko akcijo, ki Je po zatrjevanju strokovnih krogov dobro zasnovana ter bo z angažiranjem avstrijske države ta z dokaj znosnimi žrtvami zavarovancev omogočila Feniksu nadaljnje redno poslovanje ta osigurala izplačevanje zavarovalnin. Dunajsko društvo Feniks je tudi v jugo-slavijR razvilo obširen življenjsko-zavaro-valni posel, katerega vrednost se ceni na 800 do 900 milijonov dinarjev. Premijske rezerve, ki so od tega posla naložene v naši državi, znašajo po nekih cenitvah okrog 129 milijonov, po drugih so celo znatno večje. Uvedena je akcija, da se jugoslovenski zavarovanci očuvajo škode. Pred par dnevi Je odšla na Dunaj posebna komisija naše vlade, ki Jo tvorijo načelnik ljenjskega zavarovanja v naffi državi potrebno. Včeraj se je vršila tocfl v LjiAjijani konferenca zastopnikov zavarovalnih družb na kateri je bilo ugotovljeno, m pri nas ni bati nobenega potresa. Kakor nam danes z dobro informirane strani poročajo, so se medtem že začete pogajanja, da W celokupni jngoslovensfel portfelj Feniksa prevzela zavarovalnica »Afftcu-razionl Generali«. Pogajanja po lnformaci. j ah, ki so nam bile dane, povofjno na-prednje jo in so že tik pred pozttSvntai zaključkom. Afera Feniksa poetavija zavarovatoo vprašanje tudi pri nas na dnevmd red. Samo dravska in primorska banovina imata zavarovalni zakon še iz predvojnega časa, V ostal'h delih države pa ni posebna poAmto-nih zakonskih odredb za nadaoratvo nad zavarovalnicami. Radi tega »ta seveda tagerenca ta nadzorstvo države nad zavarovalnim poslom, M Je tudi pri nas eden največjih, saj obsega na polju žl-rfjenjetasga zavarovanja vrednost okroglo 8 mffljaid dinarjev z dvema milijardama premtfsfcfll rezerv, še povsem primitivno urejena. Moderen zakon o zavarovalnih poslih postaja zahteva, ki se nujno postavlja na dnevni red. Ljubljanski mestni svet Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno hladno, neStaiVno vreme. Deževje bo prenehalo-Dunajska vremenska napoved za gredo: i Izdatne padavine, (večinoma dež. pozne« : pa marsikje tudli sneg). Temperatura do i 10 stopinj nad ničlo. Ljubljanska, 7. aprila. Danes popoldne se je ljubljanski mestni svet sestal k redni javni seji, ki jo je župan dr. Adlešič otvoril ob 17.30. Pred prehodom na dnevni red je v imenu mestnega sveta izrazil sožalje m. s. Itadu Hribarju ob smrti njegove matere. Nadalje je župan poročal, da je finančno ministrstvo odobrilo proračun mestne občine z nekaterimi manjšimi spremembami. Glede sanacije mestne hranilnice ljubljanske, ugodno potekajo pogajanja s Hipotekarno banko za večje posojilo. Prevzem mestne zensKe gimnazije se ne premakne z mrtve točke, ker profesorji in profesorice tega zavoda nočejo prositi za prevzem v državno službo Treba bo najti z njimi aranžman. Zato bo prihodnji teden sklical razširjeno sejo kuratorija tega zavoda, do se najde izhod. Zupan je v Beogradu zaprosil za socialno podporo mestni občni v prid njene ubozne akcije. Zupan pričakuje, da bo prošnja u-odno rešena. Ravno tako se nadeja ugodne rešitve prošnje, naj bi država odpisala dolg, ki ga ima občina pri državni bolnici v Ljubljani na ostankih za leta 1JM in 1934 v znesku nekaj preko 500.000 Dm. Končno je poročal župan, da si je na zad-ji seji izvoljeni upravni odbor mestne plinarne izvolil za načelnika m. s. Šaleharja, za pod-načelnika inž. Majcšta, trošarinski odbor pa za načelnika prof. Dermastjo. za pod-načelnika Antona Babnika. Posojilo pri Suzorju Načelnik finančnega odseka dr. Koran je poročal najprej o besedilu zadolžnice za posojilo 5 milijonov, ki ga je SUZOR v Zagrebu dovolil mestni občini. Besedilo zadolžnice je dokaj obširno; glavne določbe Dolg se bo odplačal v 40 letih. Polletne anuitete znašajo 207.936 Din, zamudne obresti 6°/o. Ce občina anuitet ne plačuje redno, ima SUZOR pravico zahtevati plačilo celega posojila naenkrat. Občina je zastavila Suzorju razne nepremičnine med drugim je dala hipoteko na Rdečo hišo. na stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti, na mitnico na Dunajski cesti in še na dve mestni hiši na Prulah. Pri glasovanju je bilo besedilo zadolžnice sprejeto, kakor je bilo predloženo od finančnega odbora. Razne finančne zadeve Zaradi razširjenja mej mestne občine ljubljanske je potreben nov popis katastrskih mej. Stroški so proračunani na 67.988 Din. Prispevale naj bi tudi občine, ki mejijo na ljubljanski teritorij. Za novo izme-ro občinskega ozemlja so stroški proračunani na 194.340 Din. Predlog finančnega odbora, da se me6tna občina zaveže plačati gornje stroške, je bil soglasno sprejet. Mestni svet, ki sta ga svoj čas odstopila občini ljubljanski dr. Kodre in dr. Milavec v izmeri 2.394 kvadratnih metrov brezplačno za regulacijo Pohlinove in Ptujske ulice, ki pa je postal nepotreben radi spre-l membe regulacijskega načrta, se vrne obema, istotako se jima vrne vsakemu po 2.00 Din. ki sta jih vplačala v regulačni fond. Rečene so bile nekatere vloge glede predpisov občinskih davščin in končno sklenjeno, da se izenačijo občinske takse za izdajanje živinskih potnih listov za priključene občine z dosedanjimi taksami za mesto Ljubljano. Regulacija mestnega osrčja Za gradbeni odbor je poročal načelnik m. s. dr. Štele. Alojziju Novaku se dovoli zaprošena parcelacija. V načelu se odobri regulacijski načrt za blok med Prešernovo ulico in Zvezdo po zamisli prof. Plečnika. Odobritev načrta je bila potrebna pred zr. to. da se omogoči zavarovalni vsem družbi Croatia zgraditev štirinadstropne dvoriščne stavbe ob Selenburgovi «BeL Blok med Šelenburgovo, Prešernovo in Wolfovo ulico ter Kongresnim trgom ostane po novem načrtu zazidan, samo dosedanji vrt Kazine se ima pretvoriti v trg s stranskimi arkadami. Skozi blok naj bi vodilo več pasaž, zlasti dve glavni: Šelenburgova ulica — Marijin trg in Kongresni trg — Prešernova ulica. V zveri b tem Js tudi zazidava frančiškanskega vrta, kjer mislijo frančiškani zgraditi svoj konvikt. Obenem so izjavili, da so z odstopom potrebnega sveta pripravljeni omogočiti zari-davo Prešernove ulice, kjer stoje sedaj tiste nizke hišice. Iz Prešernove ulice naj bi vodila pasaža v Frančiškansko nBeo in kasneje dalje proti sodnijL Ta regulacijski načrt je zvezan tudi z regulacijo Wotfove ulice. V debati je m. s. prof. Jarc topto priporočal predlagani regulacijski načrt, rešker je bil soglasno sprejet. Soglasno je bil nato odobren pravrihrk odlbora za ocaoo mestnih nabavk, kakor ga je predlagžri tozadevni odbor. Samostojni predlogi M. s. Martinčič je vložil samostojni predlog, naj župan posreduje pri odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru, da bi zbrane prispevke odstopil mest. ni občini za zgraditev nove mestne bolnišnice. Podžupan dr. Ravnihar, ki je med tem prevzel predsedstvo, je izjavil, da odstopa predlog zdravstvenemu odboru, obenem pa je pojasnil, da je odbor za postavitev spomen;ka že v svojem prvem proglasu javnosti poudaril svoj namen, da postavi kralju U edina tel ju poleg likovnega tradS spomenik v obliki socialne ustanove. Odbor bo zato po postavitvi likovnega spomenika še nadalje pobiral prispevke. M s. Martinčič je nadalje predlagal, naj župan izposluje, da se bo lot-os na vele-sejmu omejilo veseljačenje in <£a se bodo veselični prostori zaplrali istočasno kakor razstavni. M s. Malgaj je viožil predlog, naj bi mestna občina ukinila podpore brezposelnim, denar pa porabila za javna dela. M s. Cerne in Florjančič predlagata, naj župan poskrb% da mesarji ne bodo podražili cen mesa, ki naj ostanejo dosedanje 8 in 10 Din za log. M s. Oračem je viožil par predlogov glede bivše meščanske občine. Tri interpelacije dr. Bohinjca M s. dr. Bohinjec je Miterpelirail župana, zakaj je občina odpovedala stanovanja v šentpeterski vojašnici, ker še vendar m definitivno rešeno vprašanje ali naj se mestna bolnica namesti v tem poslopju, in nriti ne, ali naj se sploh zgradi. Prosi župana, naj poda na javni seji pojasnilo, kako je s to stvarjo, ker je razumljivo, da se poleg prizadetih zanima tudi ostala javnost, ako se odpove stanovanja v taiko veliki zgradbi Dalje je dir. Bohinjec zahteval pojasnila, kaj so prav za prav ugotovile revrrijske komisije, ki so po županovem naročita pregledale poslovanje raznih mestnih zavodov. O tem so izšla v delu časopisja razna razburljiva poročna, med prebivalstvom pa se govori še več. Davikoplačevaici so upravičeni zahtevati, da se jim natočd čisto vš. no. Potrebno je to tudi iz moralnih razlogov, da se nikomur ne zgodi krivica m da se vrne zaupanje ljudstva v javno opravo. V tretji interpelaciji je navajal dr. Bohinjec, da je županstvo v zadnjem času razpisalo celo vrsto novih službenih mest, na proračunski seji pa so ravno govornik} večine zatrjevali, da je v magistratni skižfei preveč nameščencev. Trdili so. da so nameščenci več al: manj »kader političnih agitatorjev.« Javnost zaradi tega ne more razumeti razpisa novih mest n se začudeno vprašuje, zakaj se je potreba po njih pokazala v tako kratkem času. Podžupan dr. Ravnthar je izjavil, da bo na vse te interpelacije odgovoril župan dr. Adlešič sam na eni prihodnjih sej. S ton je bila javna seja zaključena. Maši Kraji in lfod|e Nova princesa v kraljevskem domu Beograd, 7. aprila. AA. Danes je bil izdan naslednji komunike: »Dati ob 6.30 je Nj. kr. Vis. kneginja Olga rodila v Belem dvora zdravo žensko dete. Porod je potekel normalno. Dr Ljubomir Zdravkovtcx< Novo rojena princesa je — za princema Aleksandrom m Nikolajem — tretji otrok Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge. Kakšno bo vreme za praznike! „Dež za soncem mora priti" — in narobe Po mestu se sirečavajo znanci in sprašujejo če bo takšno >slabo in deževno vreme« trajalo vse praznike. Predvsem zanima seveda vse prijatelje planin, če bodo morali tete« v praznike ostati doma. Rahlo deževje, ki te dni zaliva zemljo, je zlata vredno. V marcu ni bilo snega, »kmetovega gnoja«, še manj je bilo zadostnega dežja za velike množine vode, ki jo potrebuje vsenaokrog klijoča zemlja. In ker je bilo lepega vremena in sonca na pretek, smo razvajeni, že orvega dežja siti. Toda ne pozabimo na ve...-:e naloge rastlin, polja, gozda in sadnega drevja, ki z vso silo črpa blagodatno deževnico vase. Druga plat je vprašanje vremena velike noči. April je že sam' na sebi zelo podvržen spremembam, ki jih konec zime povzroča menjava toplote ozračja nad celino in morjem. Zato so vse napovedi odveč, velja pa lahko staro pravilo vseh praznikov dolga leta nazaj, da čim več se april pred prazniki iznebi dežja, čim več dni prej dežuje, tem večja je možnost, da se boči za veliko noč vedro, sončno nebo nad pomlajeno pri-rodo- Ko dežuje te dni je znamenje, da je zajelo naše kraje vlažno depresijsko območ- je. Večji del evropskega kopna Ima visok zračni pritisk z vsaj vedrim če ne sončnim vremenom. Obrobje Evrope na zapadu in jugu. tako tudi mi, je v deževnem pasu, ki pa se počasi razvedruje. Pred lansko veliko nočjo je bila nasprotno skoraj vsa Evropa v dežju, do praznikov pa so depresijske struje v našem kotu opešale. Velikonočni dnevi so bili lepi, sončni, kot le malokdaj. ln rek; Božič zelen, velika noč bela? Kdor pridno zasleduje vreme po narodnih prislo-vicah ali celo stoletni pratiki. ima pač lahko že lepo število dokazov, da se jih drži prav tako precejšnja mera smole, kakor običajnega aprilovega vremena. Temperature Evrope so zadnje dneve res nekaj padle, ali nevarnosti, da zapade na cvetočo priro-do nenaden sneg, vsaj za sedaj še ni. Ključ uganke velikonočnega vremena je tedaj le v tem. bo li ostal april še nadalje tako zmeren v naglih premenah vremena, ko prvi teden. In od tega, kako se bosta razporedila prihodnje dni visoki in nizki zračni tlak nad evropskim kopnim, zavisi sklep, da bomo lahko imeli deževno ali pa vedro, celo sončno veliko noč. Upajmo, da bo po sedanjem dežju zadnje najbolj veljalo. je zato pravilno spravil uro pri njegovi deski v tek in zagrozi da bo igralca, ki ne nastopi, komtumaciral. Kostič, obveščen o tem. je sicer prišel v turn irsko dvorano, toda ni hotel igrati, temveč je ustmeno sporočil, da bo Jzs topil iz turnirja Kakor izgleda, »e bo sedaj s sporom bavilo še razsodišče. Pravila, ki smo jih od početka vsi podpisali govore menda proti Kost;-ču, sa izstop pa določajo kot kazen celo — odvzem mojstrskega našlo val Ta spor je nastal pač tudi radi tega, ker nekateri igralci želijo, da se igra turn;.r popoldne, dočim turnirska pravilo, ki niso bila za enkrat še prav nič spremenjena, določajo igro dopoldne. — Schre;ber je zjutraj že dospel, ker pa je dva dni potoval, mu je bilo dovoljeno, da nastopi proti Frvdmi-nu šele popoldne. Dopoldne že je končal svojo partijo dr. Trifunovic, ki je v orto-doksnem gambitu s precejšnjo lahkoto porazil v končnic* Ž. Popoviča S. Vukovič pa je porazil v Nimevičevi obrambi Kul-žinskega. Ostale partije so trenutno prekinjene. Jaz imam proti Tomoviču v konc-nici kmeta več. Tomovič je igral kot črni zgradbe postavljajo sa pilote. VefOca sreča za most je, da stoji na pilotih in zato za most sam zaradi nekaj porušenih kvadrov ne obstoji nobena nevarnost. V kolikor je voda opornik na enem vogalu izpodkopala, se bo to mesto podbetoniralo, kar se že izvršuje Mostna konstrukcija je vsa železna že od leta 1874. Pozneje se je leta 1902 most razširi) le za hodnike. Ker sa zore železa mostišča že pričela rjaveti in prepuščati nas p, je leta 1936 mestni grad-beni urad odstranil ca 30 cm nasipa in na njegovem mestu zabetoniral betonsko pk>_ Ko kot podlago za asfalt. ▼ statičnem ožim se ni nič spremenil. Trditve, da je bila ta plošča izvršena nestrokovnjaško ln brez nadzorstva, nadalje, da je betonska plošča, namreč asfaltna podlaga počila in da se bo zaradi te plošče zrušil most, so precej nestrokovnjaške in izmišljene. Konstrukcija Krakovskega mostu ja lepa in solidna ter o odstranitvi ni govora Oporne zidove, ki so vplivali na poškodbo mostnega opornika, izvršuje tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice in mestni gradbeni urad ne odgovarja za ta dela. Mrliča so ukradli iz mrtvašnice Dogodek, ki svojevrstno pričuje o bedi med prebivalstvom Borba šahovskih mojstrov v Novem Sadu Na nacionalnem tnmirju sodelujeta tudi dva češka in en poljski mojster Novi Sad, 6. aprila V soboto zvečer je bil tunrr svečano otvorjen, nakar se je vršilo žrebanje. Udeleženci so dobii naslednje številke: Ne-cleljkovic, 2. Konig, 3. Ž. Popovič, 4. Bro-der, 5. Kulžinski, 6. Schreiber, 7. Pelikan, 8. Tomovič, 9. Kost;č, 10. Frvdman. 11. S. Vukovič. 12. Oipočensikv, 13. dr. Tri-funovič, 14. Pire. — Schreiber, ki je služil vojaški rok v Bitolju, je telegraf ion o sporočil, da pride šele v torek, Sava Vukovič pa je dospel iz Sarajeva k žrebanju ravno, ko je bilo pozvaino njegovo ime, in se je v uniformi po vojaško javil. Včeraj se jc igralo prvo kolo. Kostič, ki naj bi bil imel za nasprotnika Schre:ber-ja, naj bi partijo nadoknadil v sredo, ko bo prvi prost dan. Prvi je končal svojo partijo Broder. V damskem gambitu je hitro nad igral S. Vu kovica :n dobil že po dobrih dveh urah. Vse druge partije pa so bile prekinjene in so se nadaljevale po-poldan. Opočenskv je hitro remiziral z Novosadčanom Ž. Popovi čem. Igral je kot črni francosko partijo, kakor pravi v mnenju, da bo »temperamentni Jugosloven« menda vendar kompliciral pozicijo. Popovič pa je imel očividno drugačne načrte Igral je znano izmenjalno varianto francoske partije in Opočenskemu vse prizadevanje ni pomagalo, da b: se rešil remija. Neodločeno je končala tudi partija Konig dr. Trifunovič. V Retijevi otvoritvi je prišel Konig kot beli v prednost. Trifunovič se je skušal osvoboditi z zanimivo kombinacijo, pa je prišel še v težji položaj. Konig sicer ni našel najboljšega nadaljevanja, pa je vendar še v končn:ci, ko je dal iz previdnosti remis, imel izglede na zmago. Nedeljkovič je igral proti meni angleško otvoritev. Delal pa je prepasivne poteze in hitro prišel v slabšr položaj ter končno moral dati kmeta. Radi smele nepazljivosti sem mu pozneje dal priliko, da nekoliko popravi položaj, vendar je bila končnica trdnjav kljub enakemu številu kmetov zanj že popolnoma izgubljena. Po 6 urni igri je kapituliral. Zelo zanimivi sta bii partiji Peftkan-Tomovič in Kulžinski-Frvdman. V prv; je igral Tomovič kot črni Albinov gambit. Češki mojster je odgovarjal zelo previdno, toda Tomovič ie vedno bolj kompliciral pozicijo. Končno je odločil Pelikan partijo z žrtv;jo dame za trdnjavo. skakača in dva kmeta. Obvladal je s tem materijalom tako položaj, da se je moral Tomovič kmailu vdati. Frvdman je prišel kot črni v domsko-indijski obrambi proti Kulžinskemu kmailu v prednost. Pozneje pa je Kulžinski z duhovito žrtvijo kmeta forsiral komplikacije in res prišel v končnico, ki bi jo bil lahko najmanj remi-ziral. Šele tu jc napravil naptuko in izgubil. V splošnem pa je novosadski prvak v tej partiji pokazal, da je za mojstre resen nasprotnik. Včeraj zvečer je igrail dir. Aljehin simul-tanko proti 30 nasprotnikom. Novosadčani so dali dober odpor, čeravno so manjkala mno^ boljši igralci. Po 4 urah je Aljehin dobil 21 partij, izgubili 3 in remizirail 6. Današnje drugo kolo se je začelo z neprijetnim dogodkom. Kostič se je bil s svojim nasprotnikom Pelikanom dogovoril, da bosta igrala partijo šele popoldne ne da bi bil o tem obvestil turn irskega vodijo. Ta damski gambit ze'o divje, pa sem dosegel malo pozicijsko prednost, ki mi je končno prinesla kmeta. Konig je tud; dobil kmeta v indijski partij' z Nedeljkovičem. Opo-čenskv je v Retijevi otvoritvi sicer nad-igral Broder ja, pozneje pa je napravi napako in končnica stoji sedaj na remis. Trenutni rezultati ne daje/o še prav nič jasne slike, zlasti ker mnogi igrali še sploh niso posegli v borbo. Turnir se igra v lepi. velik; dvorani palače nemškega Kulturbunda. Habag Za fizično ugodje udeležencev je odlično poskrbljeno. Pri organizacij5 turnirja sodeluje s posebno vnemo agilmi tajnik Novo-sadskega šahovskega kluba, naš slovenski rojak g. Ličan. ^asja Pirc- Jesenice, 7. aprila. Vse Jesenice govore danes o zagonetni zadevi, ki je precej razburila duhove. Snoči je bil namreč na skrivnosten način iz mrtvašnice Bratovske sk!adnice ukraden mrlič. Zadeva spominja malo na chica-ške dogodke, je pa seveda bolj nedolžna. V ljubljansko bolnišnico je prišel pred dnevi 47_letni Tomaž Rozman, stanujoč v Krnici pri Gorjah. Mož je bolehal na želodcu in prišel je na operacijo, ker je bil pa preslab, ga v bolnici niso sprejeli, češ da ni sposoben za operacijo Zato je zapustil Ljubljano in prišel v bolnišnico Bra. tovske skladnice na Jesenicah, kjer je pa včeraj popoldne bruhnil kri in umrl. O njegovi nenadni smrti je uprava bolnišnice obvestila svojce. Snoči okrog 23. sta se pa na Jesen cah pojavila dva moška, ki se jima je pridružil tudi neki B. z Blejske Dobrave. Stopili so k bolniškemu stražniku Kristanu ga prosili, naj odpre mrtvašnico, da pogledajo mrliča. Kristan jim je res odprl mrtvašnico in se nato vrnil v bolnišnoo. Ko pa je čez čas prišel nazaj, je opazi". da so tujci že odšli, a z njimi vred je izginil tudi mri:5. Tega je bil namreč B. naloži; kar na pleča in tekel z njim po cesti proti Jesenicam, kjer se je skril pod železniški most. Tam ga je čakal voz. na katerega so mrliča naložili, ga pokrili s slamo in plahtami ter v blaznem diru oddirjali proti Gorjam. t . Ljudje sodijo, da so truplo dali odnesti sorodn ki, da bi jim na ta način ne bi bilo treba plačati takse za prevoz trupla iz e"« občine v drugo in da ne bi imeli še kakih drugih stroškov. Dogodek je edinstven v jeseniški kroniki, je pa obenem tudi živ dokaz, kako obupne socialne razmere, vla. dajo na deželi. Trije žalostni dogodki okoli Ptuja V hlevu umorjena — Dva požigalea — O&upan mož Avto nad prepadom Kranj, 7 aprila. Danes ob pol 11. se je pripetila na ga-štejskem klancu huda avtomobilska nesreča Po klancu je privoz 1 v precej hitrem tempu avtomobil, ki ga je šofiral akademik Miško Puck. Menda ni bil preveč siguren v obvladanju volana, kajti ne. nadoma se je avtomobil z vso silo zaletel v železno ograjo, jo podrl in se nato prevrnil, tako da je obvisel na zadnjem delu tik nad 20 m globokim prepadom. Avtomobil je bil močno poškodovan, a ograja v dolžini 10 m je razdejana. V avtomobilu sta poleg Pucka sedela tudi njegova mati in šofer, a k sreči ni bi nihče težje poškodovan, pač pa so vsi trije prestali precej strahu. Revija pevskih zborov na Gorenjskem Vsakoletni sokolski pevski praznik v Kranju V nedeljo je priredil prosvetni odbor sokolške župe Kranj v Narodnem domu v Kranju svoj peti župni prosvetni dan, ka je tudi letos enako — če ne še bolj — uspel kakor vsak dosedanji prosvetna dan. Dopoldne je bi v posvetovalnici mestnega magistrata župni prosvetni zbor kn mu je prisostvoval tudi predsednik SPO br dT. Vladimir Belajčič, a pevski zbori in orkestri so imeli v Narodnem domu svoje vaje za popoldanski nastop. Ze pred lo. uro so bile domala vse vstopnice razprodane in koncert, bi ga je prenašala tud» ljubljanska radio postaja, se je pričel nekaj minut pred pol peto. Dvorana je bila nabito polna in lepo dekor irana. Nad odrern je bila na zidu tudi slika našega velikega skladatelje Davorina Jenka, čigar stoletnici rojstva je bil ta koncert predvsem posvečen. Uvodoma so združeni moški pevski zbori (okrog 80 članov) pod vodstvom brata Kobentarja zapeli Jenkovi skladbi »Bože pravde« in veličastno »Molitev«. Nato je izpregovoril starosta in prosveter sokolska župe Kranj brait Spicar, ki je v krasno zasnovanem govoru poudaril, da je ta peta koncert sokolskih zborov in orkestrov posvečen predvsem spominu velikega sina Gorenjske — skladatelju Davorinu Jenku, kd je v duhu že gledal veliko Jugoslavijo jo se v svoji Moftitvi« obračal v imenu vseh Slovanov do Boga. Pozdravni je posebno presrčno vse sodelujoče, ki vsako leto požrtvovalno prihiite tudi s pesmijo manifestirat svojo sokouSko zavednost, nadalje brata saveznega prosvetairja dir. Vladimira Belajčioa, kii se ni strašil naporne potu, brata Poharca, prosvetarja sosedne bratske župe Ljubljana, zastopnik« oblasti, uradov in korporacij. Poudaril je nadalje pomen sodelovanja vojaške godbe pod vodstvom kapetana brata Grbiča in se zahvalil ljubljanski radio postaji, ki je t uda letos uvrstila koncert v svoj spored. Svoj užigajoči govor je zaključil z besedami: »Zahvaljujem se pe tudi vsem onim, ki so od onstran meja poslali po lanskem koncertu pozdrave, z naročilom, naj jih sporočim našim sestram in bratom — pevcem in godbenikom. Znova in zopet Vas letos pozdravljamo, sestre im bratje, naše krvi tam za mejami- Naj bosta naša beseda in noša pesem trajna vez med nami preko meja, kii ob njih stoji in čaka čvrsta straža soikolske odločnosti in ljubezni. Tako naj valovi tudi danes naša pe6em k Vam — naj valovi po vsem širnem slovenskem svetu vsem bratom im sestram — sinovom majke Slave v pozdrav! Na sončnem De-dinju naj se dotakne našega mladega vladarje in brata Nj. Vel. kralja Petra II., ka mu želimo zdravja in sreče, poboža noj njegovo milo tnajko in vedra brartca in naj Še o nezgodi pri mostu čez Gradaščico Ljubljana, 7. aprila O gradbeni nezgodi ob Gradiščici je poslalo mestno poglavarstvo naslednje pojasnilo: Pri regulaciji Ljubljanice je bil pred kratkim časom zabeton ran na levem bregu velik oporni zid, ki ga je voda izpod-kopavala tako, da se je premaknil iz prvot. nega položaja. Ker je bil oporni z:d pribe-toniran k staremu kamn temu Krakovskemu mostu, je oporni zid pri deformiranju zrušil tudi nekaj vogalnih kvadrov mostnega opornika. Ker pa se sedaj širijo popolnoma napačne govorice, da je most zrušil oporne zidove in da se bo pori tudi sam most, je treba ugotoviti to.le dejstvo: Krakovski most čez Gradaščico je bil s sedanjimi oporniki zgrajen že leta 1874. Oporniki so kamniti in široki 1.50 m ter stoje na 3 vrstah lesenih pilotov. Vsak strokovnjak ve, da se mehkem terenu vodne kane kakor srebrna solza v tihem veličastnem sveitišču na marmor, ki pod njim počiva On — kralj mučenik! In tam naj izzveni v mogočen akord iz duš nas vseh prisega: Ouvajmo Jugoslavijo! Zdravo!« Gromovit, enodušen vzklik: »Cuvaii jo bočno«! je bil spontan odgovor in dolgotrajno ploskanje je bilo dokaz, da je brat Šipticar kakor vedno govoril vsem iz njih duš in src. Govoru brata Špicarja je sledil pravi spored koncerta, ki je bil tudi letos na prav dostojni višini. Najprej so združeni pevski zbori (.mešani), skupno preko 160 pevcev in pevk, s spremljanjem orkestra izvajali živahno in efektno Jenkovo »Vračara«. Izvedbe tako orkestralnega parta kakor tudi pevskega je bila pod energičnim vodstvom brata Horaka, ki je letos prvič vodil vse večje skupne točke, skoro da odlična in je na poslušalce po svoji impozant-nosli napravila mogočen vtisk. Združeni orkestri, pomnoženi z godbo prvega planinskega polka, so kakor veliki simfonični orkester pod rutiniramim vodstvom kapelni-ka brata Grgiča odlično izvedli Jenkovo uverturo »Kosovo«. Sledil je nastop pevskega zbora 9tražišče. ki sicer številčno ni močan in morda v vseh glasovih ne povsem izgilajen. pa vendar krepak in prav dober. Odpel je pod vodstvom brata Ker-žiča Jerebovo »O kresu« jn Švabovo »Večer na morju«- Ženski pevski zbor iz Radovljice je že visoko kuMiviran zbor. ki je pod vodstvom brata Kobenlarja odlično zapel dre novi Adamičevi skladbi: »Od kod Ptuj, 7. aprila. V vasi Placarjih, oblina Sv. Urban pri Ptuju, je bil v noči od nedelje na ponedeljek storjen zločin nad 43 let staro deklo Ano Bohlovo, uslužbeno pri posestniku in pisarniškem vodjn Juriju Selmayer-ju. Pokojna, ki je bila že več let tu v s'už-bi, je bila na zelo dobrem glasu in znana po marljivosti. Žive a je zase in se ni dosti brigala za okotico. Tudi', usodno noč je bila zgodaj di»na in je gospodar še videl luč v njeni sobi. Zjutraj okoli 5. ure ee je podala v hlev nakrmit živino, iz hleva pa se ni več vrnila. Po sledovih se pozna, da je bila po umoru zavlečena na prag hleva, kjer so jo domači našli mrtvo. Za lev m ušesom je mola velike modre lise, posledice ud-.ircev s topim predmetom Krvnih madežev ni bilo najt', ker jih je domači p-:s polizal vn so ga naš'i sedečega poleg umorjene. Ni izključeno, da je zločinski naklep bil n? m s njen gospodarju, ker mu je okolica že deli časa grozila, da bo eden v njegov hiš. kmalu mrtev. Zločin je bil to ko j prijavljen sodišču, ki je odredilo sodno obdukcijo, orožništvo pa vse^ransko išče zločinca. Zlobna roka zanetila požar. Včeraj okoli 7. zjutraj je nenadno začelo goret: v gospodarskem poslopju posestnika Jurija Bergleza v Gerečji vosi. Malo pred požarom sta se bila pojavila v kuhinji dva brezposelna, ki Sta prenočevala na skednju in zahtevala od gospodinje zajtik. Ker zajtrk še ni bil gotov, sta se neznanca napotila k sosedu, kjer sta vprašala, ali v vosi res tako pogosto gori. Med tem je ze švignil ogenj iz skednja posestnika Besrgie-za. Oba neznanca sta jo urnih nog pobrisala čez polje. O tem so bili takoj obveščeni orožniki, ki so se podali na zasledovanje. Poslopje je pogorelo ao ta«, z njim vred pa tudi rnialilnica, vetrni mlin in vse gospodarsko orodje. Škodo cenijo na 30.000 Din. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gerečje vasi. Hajdine in Ptuja. Imeli so zelo težavno delo, ker so morali vodo črpati na daljavo 430 m. Razrvanj živci so ga pognali v smrt 474etnega kočarja Matevža Tomaniča iz Bukovcev je doletela huda nesreča. Ženo, ki boleha za jetiko, je moral dati v ptujsko bolnišnico, dočim je moral svojega komaj 4 mesece starega otroka dati v rejo dobrim znancem Kristaničevim v Stojncih. kamor je dnevno tudi prinašal mleko za otroka. Moža, ki je bil že od vojne dalje živčno bolan, je bolezen žene s težkimi gospodarskimi prilikami vred še bolj polrla. Zadnji čas je bii popolnoma živčno razrv-an. \ nedeljo je še prišel v bolnišnico obi?ikcit ženo. Bil je zelo razmišljen in potrt. Ženi je še pripovedoval, da si je kupil vrv, ki jo nujno potrebuje. Žena tej cmembi ni pripisovala posebne važnosti, ker je mn-slila, da rabi vrv pri gospodarstvu. Ker Ptice«. ki še dan<-s mnogo koristi našim mladim ornitologom. S svojimi publikacijami je prof. dr. Gjurašin v izdatni meri izpopolnil in moderniziral prirodoslovni pouk v srednjih šolah. * Umrl je na Vrhniki g. Anton Glažar, železniški upokojenec. Dosegel Je lepo starost 81 let. Pogreb bo danes ob 16; Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Samo še nekaj sijajnih Wogererjevih šunk je na razpolago. V petek dospejo pitani štajerski kapuni in druga perutnina. — Naročite pravočasno! — Odlična vina če? ulico in v buteljkah. V. A. JANE S delikatesa pri operi, ALEKSANDROVA CESTA — Telef. 34-55 * Prvi češkoslovaški blagovni transport preko splitskega pristanišča. V Split je prispel prvi blagovni transport iz Češkoslovaške. Tvorijo ga trije vagoni sladkorja, ki jih bodo iz Splita s pamikom »Metkovič« izvozili v Maroko. Transport so namestili v le nedovršenih javnih carinskih skladiščih do vkrcanja na parnik. Doslej so šli češkoslovaški blagovni transporti samo preko Trsta v Maroko in Alžir. Na leto so po tej poti izvozili na tisoče ton češkoslovaškega sladkorja. Da bi se češkoslovaški blagovni transporti pošiljali preko naših pristanišč, je že stano prizadevanje naših in tudi češkoslovaških gospodarstvenih krogov. a dokler nismo imeli dovolj velikih skladišč, teh načrtov ni bilo mogoče izvesti. * V Split prihajajo turisti od vseh strani. Vse sobe v splitskih hotelih so za praznike menda že vse naiete. Z Dunaja sta prispeli dve skupini visokošolcev in mladih znanstvenikov, ki sta namenjeni v južno Dalmacijo in Grčijo. Za dunajskimi turisti je prispelo s posebnim vlakom 100 madžarskih izletnikov To ekskurzijo je organiziralo Jugoslovensko - madžarsko Poljedelsko delniško društvo. S prvim češkoslovaškim izrednim izletniškim vlakom je prispelo mnogo Čehoslovakov. parnik »Prestolonaslednik Peter« pa je izkrcal v Splitu 180 francoskih turistov. * Starokatoliška cerkev se v poslednjih letih precej naglo razvija tudi v naši banovini in šteje danes že nad 800 vernikov. Ker je pristojna škofija v Zagrebu z novim letom ustanovila v Ljubljani samostojno župnijo pod vodstvom škofijskega vikarja g. Lavrinca, je bil za nedeljo 5. aprila sklican v kapeli starokatoliške cerkvene občine tudi prvi redni letni občni zbor, ki je na njem podal začasni pripravljalni odbor obračun svojega plodnega dela. Skoro v celoti je bil dosedanji pripravljalni odbor Izvoljen kot prvi redni odbor s predsednikom dr. Kornhauserjem na čelu. * Mednarodna tekma za petje in klavir na Dunaju. Državna akademija za glasbo in predstavljajočo umetnost na Dunaju, priredi v okviru dunajskih slavnostnih tednov v času od 2- do 13. junija 1936. HI. mednarodno tekmo za petje in klavir na Dunaju. Veliko razsodišče pod predsedstvom najpro-minentnejših umetnikov domače dežele in inozemstva bo odločilo o mirni tekmi mia-de glasbene nadarjenosti. Smoter tekme obstoji v prvi vrsti v tem da se mladim, še ne ali malo poznanim umetnikom uravna pot v javnost in iz izbirne preizkušnje zmagovito odhajajočim udeležencem na tekmi da priložnost, da v okviru javnih glavnih izkušenj in sklepnih koncertov pokažejo svoje zmožnosti ter v nagradah ln diplomah najdejo priznanje svoje posebne glasbene sposobnosti. Prospekti te prireditve se dobijo pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Prijave udeležencev najkasneje do 30. aprila 1936- * Opozorilo avtomobilistom. V Mariboru je začela poslovati nova trgovina z motornimi kolesi, ki prodaja tudi bencin in črpalke. Imetnik te trgovine zatrjuje nasproti avtomobilistom. da prodaja čisti bencin 30 do 50 par ceneje kakor drugi. Ker pa prodaja dotični trgovec mešanico s specifično težo 0.745. katero prodajajo druge trgovine za 20 par ceneje kakor on, smatramo, da tvorijo dejanja in govorjenja tega trgovca dejanje nelojalne konkurence v smislu členov 1. in 2. zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Toliko v vednost javnosti, da bo znala pravilno oceniti poslovanje in omamo povzročeno s postopanjem tega trgovca, kar vse je po citiranih zakonskih določilih kaznivo. Motoroil, d. z o. z-. Maribor Kralja Petra trg 4. * podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani je daroval knezoškof dr. Rožmaai znesek 100 Din- Za fond Vite Zupančičeve pri istem društvu pa so prispevali; gdč. Janja Miklavčičeva iz Kranja, gdč. Oman Erna iz Ljubljane ter neimenovan ljubljanski dobrotnik vsak po 50 Din. Vsem skupaj prisrčna hvala! Naj bi ti lepi zgledi našli še mnogo posnemovalcev in prijateljev naših Lednih gluhonemih sirot! * Kupujte Ciril Metodove razglednice, ker s tem podpirate družbo domačo obrt in domače umetnike. * Mlada žrtev nesrečne ljubezni. Pri železniškem mostu v Karlovcu se Je vrgla pod vlak 191etna Štefka Delalut, ki je bila doma iz celjskega okraja Nesrečna mladenka se je pripeljala iz Zagreba, kjer Je bila zaposlena v neki pletilnici. Prej je službovala v Karlovcu in se zaljubila v nekega mladega trgovca. Ljubezen jo je razočarala in vzela si je življenje baš v Karlovcu, da l.i njen grob trkal na vest moža. ki jo je zapeljal in užalil. To se da sklepati iz vsebine pisem, ki jih je bila pisala nezvestemu in sodišču. Njeno strašno dejanje so videli, ne da bi mogli posredovati, neki stražnik in železničarji. V hipu se je ne-srečnica vrgla pod vlak in strašno je vpila, dokler ji niso kolesa odtrgala glave. Ko so na policiji zaslišali moža, na katerega je bilo naslovljeno pismo obupanke, je ta trdil, da se je s Štefko samo sjx>znal na nekem plesu, da je hodil z njo na izproho-de. dokleir je službovala v Karlovcu. a da odnošaji med njima niso bili intimni. Pripovedoval je celo. da je imela nesrečna Štefka ljubezenske zveze z nekim pekovskim pomočnikom. Storil je pač vse, da bi nesrečno dekle predstavil kot lzprijenko, ki laže celo vpričo smrti. * Za priznanje očetovstva ie tožen 141et-ni deček. Sodišče v Stonu se bavi z nenavadno tožbo. Neko 32 letno dekle toži 14-letnega dečka, da jo je zapeljal in da je oče otroka, ki ga pričakuje. Tožba zahteva, naj >zapeljivec« očetovstvo Prizna in se s tožiteljico poroči. Zadeva je posebno zanimiva zaradi tega. ker je toženec pač najmlajši nezakonski oče v vsej državi. Tedaj, ko je bil baje tožiteljico zapeljal, je bil star šele 13 let in pol. Domnevni mladi zapeljivec nima staršev in je njegov varuh neki sodnik. Razpravo so odgodili, da preiščejo še neke druge okoliščine, ki naj bi odgovorile na vprašanje, kdo je bil zapeljan: on ali ona- » Orkanska nevihta v Pirotu. V ponedeljek na sejmski dan, ko je bil Pirot poln akoličanov, je popoldne nastal orkanski vihar, ki je napravil v mestu in okolici precej škode. Vihar je po vrtovih ln nasadih lomil in ruval drevje, poškodoval pa je tudi mnoga poslopja. Največ škode je napra- , vil hotelu »Nacionak. ki je najlepše poslopje v Pirotu. Razbita je velika veranda z dragocenimi okni- Nagel izbruh orkanskega neurja je povzročil po ulicah in tudi^ v raznih lokalih pravo paniko. Človeških žrtev k sreči ni bilo. kosi razbitega stekla pa so več ljudi ranili in nekateri so se tudi drugače poškodovali pri naglem iskanju zavetja. Tudi brzojavni in telefonski promet je bil nekaj časa prekinjen. * Za veliko noč s avtom na Sušak 220.-Din za osebo. Informacije pri Putniku v Ljubljani. * Za veliko noč dvodnevni avtoizlet Sušak — Crikvenica! Cena 175 Din. — Informacije in prijave v izletni pisarni Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. u— Tenorist Anton Drmota zapoje drevi v filharmonični dvorani na svojem koncertu najprvo štiri Schubertove samospeve, in sicer; Radovednež, Kažipot. Nepotrpefljivost in Neprijazna barva, za tem dva Lajovčeva samospeva; Ah. tako prešla mi Je mladost, in O da, deklič. K sklepu prvega dela še dva Ravnikova in sicer: Vasovalca ter »V razkošni sreči« V drugem delu pa od poje nekaj najlepših arij. in sicer: Arijo iz Mozartove opere »Čarobna piščal«, arijo Lanskega iz Cajkovskega opere »Evgenij Onje-gin«. Puccini arijo Rudolfa iz opere »Bohe-me« in končno najbolj znano arijo Cavara-dossija iz Puccinijeve Toske. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Tenorista Drmoto spremlja na klavirju prof. Janko Ravnik. a— Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, prosi vsa narodnoobrambna in druga nacionalna društva, da ne podpisujejo izjav, ki jih nosijo nekateri ljudje zaradi prodaje hiš v Betnavski in Kejžerjevi ulici, odnosno, da ne podpirajo na kakršenko-la način prodaje. Kot nacionalni železničarji smo stali in stojimo vedno na braniku naše nacionalne stvari- Zadevo Prodaje teh hiš rešuje banska uprava, dolžnost na cionalnih železničarjev pa je, da ščiti interese svojih članov u— V kapeli starokatoliške cerkve na Gosposvetski cesti št. 9. bo na veliki četrtek ob 19. sv. maša v spomin Kristusove šnjega Telesa s kratko pridigo in s skupnim velikonočnim sv. obhajilom- Obhajanci naj se postijo od ene Popoldne, zadnje večerje in postavitve presvetega Re u— 0 orientaciji v gorah bo drevi predaval g. Oskar Delkin. Po tem poslednjem teoretskem predavanju v alpinistični šoli se bodo sprejemale prijave za Plezalni tečaj. Vabljeni so vsi ki se zanimajo za 9trmo alpinistiko. TK Skala. še na veliki četrtek zvečer prinešene obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje, pranje tn svetlo-likanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna JOS. REICH u_ Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja gg. trgovce, da se dobe v pisarni združenja tarife mestne uvoznine ln trošarine proti malenkostni odškodnini 2 Din. Neobhodno potrebno je. da je vsak trgoveo v posesti te tarife. Uprava u— Društvo »Delo in eksistenca« sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo 19. t m. ob i»l 10. dopoldne v vrtnem salonu hotela Loyd z dnevnim redom: 1. čitanie zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročila funkcionarjev. 3 volitev novega odbora in 4. slučajnosti. u— Odbor društva likovnih umetnikov sklicuje članski sestanek, ki bo jutri 9. t. m. ob 20.30 pri »Slonu« in vabi tovariše, da se sestanka v svojem interesu udeleže. u— Občni zbor Zveze gospodinjskih po močnic se bo vršil v nedeljo 19. t m. ob pol 17. v Čopovi ul. 3, Za članice organizacije je udeležba obvezna. Vabljene so tudi nevčlanjene uslužbenke, ki se za to zanimajo. ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne FRANZ • JOSEFOVE grenčice. užite na tešč želodec, doseči lahko izpraznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca. FRANZ • JOSEFOVA voda — je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod. Ogl. reg. 8. br. 16485/35 u— Javno protidraginjsko zborovanje Zveze gospodinj odpade, ker ni dovoljeno-u— Vojaški novinci, ki so poklicani v aktivno službo, se opozarjajo, naj pravočasno urede svoje osebne zadeve ter naj se točno ob napovedani uri zglase s svoji, mi stvarmi na določenem mestu, od koder bodo takoj odposlani dalje. Priti morajo trezni, dobro oblečeni in obuti ter oskrbljeni s hrano za prvi dan. Po zglasitvi se pod nobenim pogojem ne bo pustilo nikogar več domov. Kdor ne bo prišel točno ob do. ločeni uri, ali ne bo trezen, bo najstrožje kaznovan. u— Dobitki državne loterije prihajajo v Ljubljano. Ni še dolgo tega, kar je imela neka Ljubljančanka srečo, da zadene enega vel kih dobitkov državne razredne loterije, že je včeraj prispela v Ljubljano vest, da je srečka štev. 26 010, ki je bila prav tako prodana v Ljubljani, zadela dobitek 50.000 Din. Kakor zadnjič, je bila tudi tokrat Slo. venska banka tista, ki je posredovala prodajo. Poleg nekaterih drugh so bile včeraj izžrebane tudi številke 76.522 (80 000 Din) 96.610 ( 20.000 Din), in 1590 (80.000 Din). u— Sezona kolesarskih tatvin otvorjena. Že zadnjič smo zabeležili, da so se z nastopom pomladi, ko številni lastniki koles pripeljejo svoja vozila iz zimskih garaž in se na cestah prične nov živahen promet, vsako leto prično množiti tudi tatvine bi-ciklov. Te dni je policija aretirala 31 letne, ga mehanika Antona Godca ta nekega njegovega, nekoliko mlajšega pomagača, ki je po poklicu ključavničarski pomočnik, s katerim je Godec organiziral krajo koles ln dinamosvetilk. Policija se je že dalj časa zanimala za specialiste, ki znajo mimogre. de, skoraj z enim samim prijemom demontirati svetilko z balanse na cesti. Te vrste tatvine so zlasti v novejSem času postale pogoste. Pri hišni preiskavi na Godčeveun stanovanju je policija našla večjo Število dinamosvetilk. ki so bHe pokradene v zad- njih dneh. Policija upa, da bo spravila na dan še večje število tatvin in da bodo z aretacijo te dvojice imeli kole. sarji nekaj časa mir pred tatovi Nihče več ne premišljuje kje naj kupi klobuk ali čepico. V najnovejših oblikah v veliki izbiri tn najnižjih cenah jih dobite pri tvrdki MIRKO ROGATAJ Ljubljana — Stari trg 14. u— Blazneže v ječo. V ponedeljek zvečer je imela policija opravka z neko Jdientko, kakršne sicer prav poredko prihajajo ▼ njeno oskrbo. Uslužbenec dobrunjske občine je tedaj privedel v bolnišnico neko duševno bolno žensko, katere sprejem pa 80 zavrnili. Opazovalni oddelek naše bolnišnice je za potrebe, ki so po vojni znatno na. rasle, mnogo premajhen in zato sprejemajo bolnike po strogem redu talko, da se mora vsakdo prej prijaviti v evidenco, da ga pozove jo, kadar je prostor na razpolago. Zastopn k dobrunjske občine je še o pravem času odšel iz sprejemnega urada m v bolnišnici si niso vedeli drugače pomagati, kakor da na pomoč pokličejo policijo. Nesrečno ženo, ki je stara 30 let in je doma iz Kočevja, so prepeljali v odgonske zapore na mestnem magistratu, od koder so jo nato spravili na njen dom Vsekakor nudi ta zgodba dovolj žalostno sliko stanja, v katerem se nahaja naše oolniško skrbstvo, zlasti še kar se tiče umobolnih. u— Zakaj — če ni treba? Cesa ne pretrpi sodobna dama za lepoto? Kakšne muke mora prestati, da si uredi pričesko! Ure Ln ufe mora nepremično sedeti pri trajnem kodranju Nu. danes temu ni več tako. u-Matija Ivanu ša, frizer in lasmoar (pasaža palače Viktorija) je v svojem na novo otvor-jenem damskem česalnem salonu Instaliral pravkar izumljeni, v vsakem pogledu preizkušeni aparat za trajno kodranje. Brez elektrike! Na plin. Prednosti: Popolna varnost, svobodno gibanje med onduliranjem, zajamčen uspeh. Poizkusite! n— Srajce za gospode, spodnje hlače, ovratnike, kravate, nogavice najceneje pri F. I- Goričarju, Ljubljana Sv. Petra cestah u— Nič nimate večjih stroškov, če si za veliko noč nabavite izvrstno špeclaliteto Kle-fišovo šunko, ki vam jo dobavi tvrdka Fr. Kham nasproti kina Unioiia. telefon /t>-t>y. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21—24 SAMO SE DANES ob 4^ 7%, in 9)4 uri največja glasbena senzacija sezone fenomenaJni bariton NELSON EDDY in JEANETE MAC DONALD v opereti Princesa „Incognito" Iz Celja c— Sreski odbor Rdečega križa je organiziral bolničarski tečaj, ki je obsegal 60 učnih ur. Tečaja se je udeležilo 40 slusa-teljic in 13 slušateljev. Predavanja so bila vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer. Praktično so vadili po skupinah vsako sredo, petek in nedeljo dopoldne na kirurgič-nem in medicinskem oddelku celjske bolnišnice. V glavnem so predavali štirje zdravniki: dr. Fischer o higijeni, evgeniki in nalezljivih boleznih: dr. Bregant je do podrobnosti pokazal človeško telo v sestavu in delovanju v anatomiji in fiziologiji; dr. Podpečan je poučil tečajnike, kako se uspešno rešuje in nudi prva pomoč ponesrečencem. Primarij dr. Flajs je tečajnike uvedel v nego bolnikov, v spoznavanje zdravil, kolikor je to bolničarju potrebno, in v dolžnosti bolničar;.*. Poleg tega je še predaval primarij dr. Rajšp o ekonomskem delokrogu bolnišnice, dr. Perko o zdravstvenem zakonu in frlska upravite-ljica gdčna Zupančičeva o nalogah in ustroju Rdečega križa. 2. aprila so bili izpiti, ki jim je prisostvoval tudi predsednik sre-skega odbora RK dr. Juro Hrašovec. Pokazali so prav dobro, pri nekaterih celo odlično znanje. Vsem predavateljem in sestram v bolnišnici se slušatelji tečaja najiskreneje zahvaljujejo za ves trud in požrtvovalnost. H| Zvočni kino IDEAL | Danes pleše zadnji dan Shirley Temple v filmu Mali polkovnik Predstave .ob 4., 7. in 9.15 zvečer. B e— 65 letnico obstoja bo svečano proslavila prostovoljna gasilska četa v Celju dne 7. junija in prosi vse ostale organizacije, naj ta dan ne priredijo v Celju javnih prireditev. e— Predavanje za akademike. Danes ob 14. bo v lokalu v Narodnem domu sestanek starejšinske organizacije »Sloge« s predavanjem. Zavarovanci Feniksa ! Po vaših policah daje strokovne nasvete in potrebne informacije Urad za zaščito zavarovancev — Zagreb — Ra- dišina 6 — tel. 87-39. # * e— Starokatoliška cerkvena občina bo imela v velikem tednu v Narodnem domu naslednja bogoslužja: Na veliki četrtek ob 18.30 maša kot spomin na zadnjo večerjo, skupna spoved in obhajilo, h kateremu lahko pristopi vsakdo, ki šest ur prej ni ničesar zaužil. izvzmeši bolniki in res slabotni. Na veliki petek, ki je v gtarokatoliški cerkvi zapovedan praznik bo služba božja ob 9.. na veliko soboto ob 19. bo obred vstanjenja. nato blagoslovitev jestvin. Na Veliko noč bo služba božja ob 10. e— Užitnino na uvoženo meso in vse mesne izdelke je treba plačevati v bodoče v pisarni mestne klavnice. Na to opozarja mestno poglavarstvo vse trgovce in gostilničarje v bivši okoliški občini. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Žena je varljiva« in zvočni tednik. I I e— Novo šolsko poslopje v Žalcu. Ko so I lansko jesen otvorili v Žalcu novo meščansko šolo. so jo za prvo šolsko leto nastanili v poslopju narodne šole Za trajno pa bi prostori ne mogli zadoščati. Šolski odbor in občinska uprava sta zatorej menila, da k sedanjemu šolskemu poslopju še letos zgradita novo poslopje, v katero ae bo vselila petraizredna osnovna šola dočim bo dosedanje šolsko poslopje služilo Izključno ie meščanski šoli, ki se razveseljivo lepo razvija. Načrti eo že predoženi in samo želimo, da bi se delo čim prej pričelo. Zalčanom gre vse priznanje za pravilno umevanje potreb našega šolstva, za katero ne smejo biti nobene žrtve pretežke. Iz Maribora a— Prof. Stupan mariborski šahovski mojster. V soboto je bila druga partija » šahovsko mojstrstvo Maribora. Po 30. potezi se je dr. Lippai proti Stupanu vdaL s čimer si je prof. Stupan priboril naslov mariborskega mojstra. a— Zaključek naravoslovnega cikla v Ljudski univerzi. V ponedeljek zvečer je predaval v Ljudski univerzi prof. Brodar iz Celja o kameni dobi Svoja zanimiva izvajanja, za katera je bil deležen splošne pohvale, je pojasnjeval b poučnimi skioptič-nimi slikami. S tem predavanjem je Ljudska univerza zaključila svoj letošnji naravoslovni ciklus. a— Verdijev »Requiem« za šolsko mladino je izvajala Glasbena matica 8 pomočjo Mariborovega zbora v ponedeljek zvečer v nabito polni unionski dvorani. Posebno navdušenega priznanja so bili deležni solisti ga. Gjungjenčeva, ga Bernot — Goio-bova ter gg. Gostič in Rus. Z. K. D. Dajte vašim malčkom veselja ln smeha za Velikonočne praznike ! Vesela otroška ringaraja Mlcky, Sily Mornar in račke. Ves teden zaprto ostane Narodno gledališče' zaradi velikega tedna. Velikonočno nedeljo zvečer premiera znamenite češke operete »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.« a— Maribor eldorado tekstilne industrije. Poleg nove tvornice v Košakih. o čemer smo že poročali, dobi Maribor še razširjenje dosedanje mariborske tekstilne tvornice, ki ima doslej bombažno tkalnico in barvarno, katerima se bo sedaj priključila predilnica z 10.000 novimi vretenL a— Za poseben nadzorni sosvet pri tržnem nadzorstvu, ki naj pomaga mestni nadzorni oblasti pri določanju in kontroli mesnih cen, so 6« zavzemali na torkovem sestanku kmetovalcev in meščanov, ki ga je sklicalo tukajšnje predstavništvo kmetijskih podružnic, zastopniki mariborskih konzumentov. Namen sestanka je bil, uskladiti interese konzumentov in produ-centov. a— Iz vrst stanovanjskih najemnikov. Na nedeljskem občnem zboru mariborskih stanovanjskih najemnikov pri Novem svetu je bil izvoljen ta-le odbor: Tone Bajt, predsednik, Jože Mohorko. podpredsednik. A. Mohor, tajnik, Mirko Feldin. blagajnik, I, Majhen. J. Purkhart. B. Mohorčič, Lahar-nar, I. Mohorko, I. Šerbak odborniki. L. Znuderl in I. Pirih revizorja. a— Novice iz Dravske doline. V nedeljo je bil v Vuhredu ustanovni občni zbor sedme sekcije mariborskega Lovskega društva ter je bil izvoljen novi odbor b predsednikom inž. Pahernikom na čelu. a— Protituberkulozni dispanzer v Mariboru dne 10. in 11. t. m. zaradi čiščenja in snaženja prostorov ne posluje. a— Posestne izpremembe. Emanuel in Matilda Tlieh sta kupila od posestniee Ma-rije Wreggove hišo v Slovenski ulici 6 za 670.000 Din. — Posestnica Alojzija Lobni-kova je kupila od G. Jerneja m Antonije Čebul hišo na Betnavski 65 za 190.000 Din. a— Davčne zadeve. V IT. četrtletju dospe dne 1. aprila v plačilo IL četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine. družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. Do najkasneje 15. maja t. 1. je poravnati omenjene obroke. Dopolnilno prenosno takso je plačati za n. četrtletje najkasneje do 15. aprila. a— Telefon Maribor — Gradee. Z odlokom ministra za ptt se izpremeni taksna enota za telefonski promet med Mariborom in Gradcem s 3.90 na 3-45 zl. tr. aa trimi-nutni razgovor. a— R okorna vhi na periferiji. Še neizsle-deni storilci so vdrli v neko čevljarsko delavnico v Špesovem selu ter odnesli vso zalogo usnja, tako da je čevljar oškodovan za preko 20.000 Din. Daktiloskop GroMn je izvršil posnetje prstnih odtisov. a— Umor na državnem mostu pred velikim senatom. Veliko zanimanje je v Mariboru za proces proti mesarju Ferdu Kna-piču, ki je 12. februarja zaklal na državnem mostu Terezijo Konradovo. Obravnava, bo 17. t. m. pred velikim kazenskim senatom okrožnega sodišča. Za veitfko moč t'A i v ££itni (kine Matico Šefer pa* cm (JClep ura mt . v« to fioe Goipodaritvo Nove določbe glede skupnega poslovnega davka Finančni zakon za 1936/1937 obsega v §§ 24 in 25 mea drugim tudi odredbe o neposrednih davkih in o davku na poslovni promet. Hkratu s finančnim zakonom je izšla tudi uredba o izprememban in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet. V zvezi s temi izpremembami je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal finančnim ravnateljstvom m davčnim upravam okrožnico, da jih seznani z lzpremem-bami v finančnem zakonu, da bi jih mogle pravilno izvajati. PoseDno poozrnost obrača ta okrožnica na naslednje določbe: V S 25 tobka bj so oproščeni od plačila pridobnine in skupnega davka na poslovni promet vodni mlini z največ dvema kamnoma, postavljeni ob potokih, «ki v&ihajo in ki zaradi tega ne morejo obratovati vse leto, marveč samo občasno, ko prispe vodil. To določbo je treba izvajati pri odmeri pridobnine in skupnega davka '•a. davčno leto 1936. V § 25 točka b) so oproščeni od plačila davka na poslovni promet od 2 na 2 in pol %, stopnja luksuznega davka pa od 10 na 12°/o- V čl. 1 novele k uredbi o skupnem davku na poslovni promet je določeno, da se stopnje v tarifi skupnega poslovnega davka zvišajo za 25u/0. Pri tem se povišana stopnja izvaja samo v desetinkah, ki se zaokrožujejo navzgor, ako stotinke presegajo številko 5. Po tarifni številki 53/59 je znašala n. pr. dosedanja stopnja 5<>/0; za 25% povišana znaša 6.25, uporablja pa se samo 6.2«/o, ker druga številka (stotinka) ulom-ka ne presega številke pet. Ce pa bi druga številka ulomka presegala pet, tedaj bi bilo treba stopnjo skupnega davka zaokrožiti, tako da bi znašala 6.3»/0. V tarifi, ki je priložena poslednji noveli k uredbi o skupnem davku v stolpcih 4 in 5 in v opombah, so stopnje že povišane v gornjem smislu. Po določbi čl. 2 izpremenjene uredbe o skupnem davku, bo davčni oddelek, če nastopi sum, pod katero številko carinske tarife spada posamezno blago, izposloval sklep carinskega sveta. Prej pa se bo davčna uprava s pomočjo finančnega ravnateljstva obrnila pismeno na davčni oddelek ter mu poslala na pregled blago, v dveh izvodih, če pa so predmeti veliki in dragi, tedaj samo njihove slike, črteže ali opise v dveh izvodih, vrhu tega pa še potrebne podatke o. izdelavi, uporabi itd. 2Sadnji odstavek čl. 11 uredbe od 14. marca 1931, je izpremenjen tako, da je treba pri izdelovalcih usnjenih izdelkov kot osnovo za skupni davek smatrati prodajno ceno ii dejanega blaga. To velja tako za obutev, jermenje, ženske in druge torbice, sedla itd., prav tako pa tudi za rokavice, izgotovljene ali neizgotovljene. Po določbi 6L 5 izpremenjene uredbe se sme skonto (to je priznanje obresti za izplačilo terjatev pred dospelostjo) odbiti od davčne osnove samo, če je dejansko pogodbi in če ne presega običajne mere, o čemei si more odmerna oblast po potreb; poskrbeti tudi izjavo borze. Rabat in dru; razne popuste nI mogoče v nobenem primeru odbiti od osnove. V 61. 16 uredbe od 14. marca 1931 niso bile določene sankcije za nemarno in neredno plačevanje skupnega davka za zaklano živino od strani občin; zato je z dopolnitvijo tega člena ta nedostatek odstranjen in je davčnim oblastvom dano, da smejo za ugotovljene nerednosti v teku revizije izvajati proti občinskim oblastvom in organom kazenske sankcije iz čl. 141 zakona o neposrednih davkih, proti davčnim obvezancem pa določbe iz čl. 142 istega zakona. Zaradi tega morajo davčne oblasti opozoriti na te določbe odrejene občine in njihove organe kakor tudi davčne obvezance, da se izognejo tem zakonskim posledicam. Po dosedanji uredbi od 14. marca 1931 so bila dolžna plačati skupni davek po knjigi opravljenega prometa iziroma po trgovskih knjigah vsa industrijska podjetja, ne glede na to, ali so delniške družbe ali ne. Od zdaj so pa v smislu izpremembe podvržene takšnemu načinu plačevanja tudi tista obrtniška ln trgovska podjetja, ld obratujejo s stroji alf z več kakor 20 zaposlenim] delavci ne glede na večji promet. Z izpremembo določbe čl. 21 uredbe je sedaj dana možnost, da Se davčna osnova skupnega davka določi sporazumno s posameznimi davčnimi obvezanci, torej individualno, kakor tudi s posameznimi skupinami, sestavljenimi iz pripadnikov istovrstnega gospodarskega področja, torej kolektivno. Individualni sporazum lahko sklene davčna oblast, kolektivnega pa finančna direkcija (oziroma davčni oddelek finančnega ministrstva). Vse te sporazume mora poprej potrditi višja davčna oblast. Davčni oddelek finančnega ministrstva je opozoril davčne uprave tudi na določbo § 12 finančnega zakona za 1936/1937. leto, po kateri so davčne uprave ob koncu vsakega meseca dolžne odvesti 18% od vsote skupnega davka na poslovni promet, ki so jo pobrale od davčnih obvezancev, ki plačujejo skupni davek po knjigi opravljenega prometa. Odvesti je treba teh 18°/<> Državni hipotekami banki kot dohodek za banovinski fond prometnega davka. akvizičnih stroškov in po dotaciji vseh rezerv se izkazani čisti dobiček Din 141.674.87 prideli splošnemu rezervnemu fondu. Med drugimi sklepi, je posebno omembe vreden sklep, osnovati za nameščence poseben penzijski fond in ga primerno letno doti-rati. = Lanski pridelek koruze po končni cenitvi večji. Kmetijsko ministrstvo objavlja sedaj definitivne rezultate o lanski letini koruze. Po definitivni cenitvi je bila letina ugodnejša, nego je to kazala prvotna cenitev, ki je znašala le 236 milijona me-terskih stotov, dočim se sedaj ceni lanski pridelek na 30.3 milijona meterskih stotov (v letu 1934. smo ;e-čerana Osijek 150 bi. Beograd. Vojna škoda 357 — 357-50 (357», 4% agrarne 47 bi., 6°/o begluške 66-75 do 66, 7®/o invest 81-50 den., (81.50 — 82), 7•/. BlaiT 72 — 72.75. 8% Blair 81.50 — 82. Blagovna tržišča ŽITO Chicago, 7. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 94.375, za julij 85, za sept. 83.875; koruza: za maj 59.50, za julij 59. -t- Novosadska blagovna borza včerau zaradi praznika ni poslovalo. H( 1MKA7 -I- Liverpool, 6. aprila. Tendenca mirna. Zakli. tečaji: za maj 5.99 (6.02), za odrt. 556 (5-56). VINO. + Vinsko tržišče v dravski banovini (4. t. m.) V zadnjih tednih se je vinska trgovina v dravski banovini v toliko razvila, da so se vsaj cenene vinske zaloge od 2 do 3 Din precej skrčile, med tem ko je boljšega, močnejšega vina mešanih trtaih sort in posebej sortiranega ie obilo razpolago. To se je videlo na zadnjih vinskih sejmih v raznih vinorodnih krajh ▼ obeh predelih naše banovine. Prodajne < ne za taka bela ln rdeča vina, ki so po večini tudi že pretočena in izčiščena, znašajo 4 do 5 Din, za posebne sorte pa tudi 6 do 7 Din. Poslednja vina gredo pri nas le v majhnih množinah v promet, kar je težavnih denarnih razmer tudi prav primerna so pa taka spričo moumevno b Julijske Krajine Triaška tujsko- prometna organizacija Kakor znano, se je pred meseci reorganizirala italijanska tujsko prometna služba. Ustanovljeni so bili posebni odbori za vsako posamezno pokrajino, ki so podrejeni rimski centrali odnosno ministrstvu za tisk in propagando. V sredo se je konstituiral tržaški pokrajinski tujsko-prometni odbor, ki mu predseduje znani finančnik Anton Cosulich. Po njegovem prizadevanju se je že dosegel sporazum z zastopniki pulskega, reškega in goriškega odbora o vzajemnem sodelovanju. V kratkem nameravajo izdati večjo propagandno brošuro kar v pet»h jezikih hkratu, predvsem v nemškem, češkoslovaškem in madžarskem. Tržaški odbor bo sodeloval pri letošnjih tržaških prireditvah meseca junija. Po zakonu je urejeno tudi vprašanje finančnih virov tujsko-prometnega odbora. Prispevati so dolžni pokrajinska uprava, glavno mesto pokrajine, pokrajinski kor-poracijsko-gospodarski svet. avtonomna podjetja, letovišča in kopališča, posamezni sindikati ter druge organizacije. Predvideni so pa tudi prostovoljni prispevki družb, podjetij in privatnikov? Drobne novice Balilsko desetletnico so praznovali v petek po veej Italiji Kakor poročajo listi, je sedaj v Trstu organiziranih 29.908 fašističnih naraščajnikov. Dečki so uvrščeni v 20 balilskih odnosno avangardistienih legijah, deklice pa v 72 skupin. Za vso šolsko mladino je članstvo v balilskih organizacijah obvezno. V Trstu se je vršila v nedeljo konferenca, zastopnikov intersindikalnih odborov tržaške, reške, puljske, zadarske, goriške in videmske pokrajine. Razpravljali so o izenačenju cen življenskim potrebščinam v podrobni razprodaji po vsej Julijski Krajini in FurlanijL V Tržiču bo dobili novega fašističnega vodjo. Dosedanji politični tajnik Mortarini, vina za izvoz, če bi ne vladale tudi ▼ tem ki je bil hkratu inšpektor za tržiško okrož- Amsterdam °zim take težkoče NESTALNO POMLADANSKO VREME. \ Naši trgovinski odnošaji s Švico V Curihu je te dni vršil občni zbor ta-mošnjega društva za jugosilovensko švicarski promet (Vereinigung fiir dem jugosla-\visch-schweizerschen Handelsverkehr), ki ga je vodil predsednik g. Miiller. Na zborovanju so zlasti razpravljali o velikih spremembah v jugoslovenski zunanji trgovini po uvedbi sankcij nasproti Italiji. Nemčija je znatno povečala uvoz agrarnih proizvodov iz Jugoslavije in plača visoke cene. Zaradi velikih klirinških dobroimetij Jugoslavije v Nemčiji, pa je Jugoslavija prisiljena kupovati blago v povečanem obsegu v Nemčiji kar je neugodno za švicarski izvoz. Zlasti ne more Švica plačevati na jugoslov enakem trgu onih cen, ki jih plačuje' Nemčija švicarski iizvoz v Jugoslavijo se je lani sicer dvignil od 7.37 na 7.94 milijonov frankov, uvoz jugoslovanskega blaga pa se je skrčil od 13.4 na 10.13 milijona frankov. Navzlic temu, da ima Jugos.avi ja še vedno aktivno trgovinsko bilanco s švico, je obstojal ob koncu leta jugoslovenski klirinšk; dolg v višini 0.54 milijona frankov, to pa zaradi tega, ker se je od skupnih vplačil švicarskih uvoznikov jugoslovenskega blaga na klirinški račun v v'šini 9.04 milijona frankov porabilo 2.84 milijona frankoo za obresti švicarskih posojil Jugoslaviji in je ostalo za izplačila švicarskim Uvoznikom v Jugoslavijo le 6.2 milijona frankov. Švicarski izvozniki so morali čakati na izplačilo svoj5h terjatev iz kLiriinga do dva meseca. Švica bo na novo organizirala klirinško vprašanje z vsemi klirinškimi državami in je predvidena ustanovitev posebne klirinške komisije s stalnimi odbori za posamezne države. Gospodarske vesti = Gibanje cen v marcu- Narodna banka objavlja indeksne številke o gibanju cen v trgovini na debelo za mesec marc-Dočim je od januarja na februar indeks cen v trgovini na debelo nazadoval od 71-1 na 70.0 točke (1926 enako 100) je v marcu ostal na isti višini, kakor v februarju in je znašal prav tako 70.0 točke. Seveda po je pri tem še mnogo višji nego . lani, ko je znašal v marcu le 63.0 točke (povišanje nasproti lanskemu letu zneša torej 11%). Od posameznih delnih indeksov se je od februarja na marc sicer zmanjšal indeks cen rastlinskih proizvodov za 2.4 na 80 5 točke (lani 61.1) zato se je pa dvignil indeks živine in živinskih proizvodov za ] 8 na 55.6 točke (lani 55 2). Za malenkosit pa je nazadoval indeks cen industrijskih proizvodov, in sicer za 0.2 na 69-7 (lani 54.8) — Indeks cen glavnih izvoznih proizvodov se je dvignil ze 0-2 na 65-7 (60-2), indeks cen glavnih uvoznih predmetov pa ;e ponustil za 03 na 71.3 (67.2) = Po odstotno znižanje obresti za posojila pri Obrtni banki kralj. Jugoslavije. V ponedeljek se je vršila prva seja novega upravnega odbora Obrtag banke kraljevine Jugoslavije. Za predsednika je bil izvoljen Milan Stojanovič, predsednik beograjske Obrtniške zbornice, podpredsednika pa sta Jakov Sinjanovič pek iz Beograda in M. Ra-muščak, predsednik Obrtniške zbornice v Zagrebu. Hkratu je novi upravni odbor sklenil, da se od posojil obrtnikom od 1. julija dalje pobirajo za pol odstotka manjše obresti, kakor doslej — Zastopniki lestnlh trgovcev ln dolžnikov pri banu. Včeraj dopoldne je ban sprejel deputacijo lesnih trgovcev in dolžnikov, ki jo je vodil predsednik sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine g. Enao Sko- bec. Deputacija je intervenirala zaradi izvršitve sklepov vsedržavnega zborovanja lesnih trgovcev, ki se je vršilo 26 januarja v dvorani Trgovskega doma. Predstavniki lesne trgovine so pri tej priliki opozorili g. bana na potrebe svoje stroke in ga zaprosili naj se zavzame za uveljavljen je raznih zaščitnih ukrepov, ki so potrebni v času gospodarske krize, zlasti še kar se tiče ustavitve eksekucdj in dražb proti lesnim trgovcem in industrij-cem. V deputacijl sta bila tudi dr Ivan Mazek lz Litije in dr Anton Sagadin iz Ljubljane, ki sta v imenu pripravljalnega odbora Društva dolžnikov ponrKTio intervenirala o zadevi konference, ki naj bi se vršila prve dni po veliki noči ln na katero naj bi tudi banska uprava poslala svojega delegata. V deputaciji sta bila tudi stavbenik Prane Ravnikar lz Ljubljane kot zastopnik obrtnikov ln Jože Vrhumc z Bleda v imenu gostinskih podjetij, ki sta g. banu razložila pri tej priliki tudi posebne potrebe svojih panog. = Novo združenje obrtnikov v Ljubljani. Pred kratkim je bilo ustanovljeno Skupno združenje obrtnikov v Ljubljani Območje tega združenja obsega sodni ^ srez ljubljanski, včlanjeni pa so v njem vsi oni obrtniki, ki niso že Slani kakega izmed obstoječih strokovnih združenj. Po podatkih, ki so doslej zbrani, šteje to združenje blizu 300 članov, bo se pa gotovo to število še povečalo, tako da bo to združenje eno najmočnejših ljubljanskih združenj. Na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo 22. marca, so bile dane smernice dela združenja. Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora pe-čarski mojster g. Anton Kovačič, ki ima. tudi največ zaslug, da se je to združenje ustanovilo. Poleg številnega članstva je bil na zboru navzoč tudi zastopnik Zbornice za TOI g. dr. Josip Pretnar, ki je v daljšem lepo zasnovanem govoru poudarjal potrebo obstoja obrtniških organizacij in koristi, ki jih more imeti članstvo od njih. Predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani g. Fran Igltf pa je obširno govoril o nalogah združenja. Izvoljena je bila uprava, ki jo tvorijo kot predsednik g. Anton Kovačič. kot podpredsednik g. Fran Repič. kot Plani uprave pa gg. Rojina Franc. Fajfar Matej, Battelino Vinko. Sede j Tvan. Selan Matija, Trbovec Janez, Kozina Frane in Andoljšek Ludvik. Z ustanovitvijo Skupnega združenja obrtnikov je izpopolnjena vrzel v strokovni obrtniški organizaciji in so sedaj organizirani pripadniki vseh obrtnih strok. = Slavija, Jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani je imela 7. aprila svoj XTTT. redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1935. so zadovoljivi, posebno še če se upošteva, da splošna gospodarska kriza v primeri s prejšnim letom ni popustila, temveč se je pri nekaterih slojih celo poostrila. Skupna premija v poslovnem letu 1935. znaša Din 23102.374.73. orejšnje '«to p» je znašala Din 22419.951.31. Rezerve zavoda so narasle na Din 63.811.828.96 od prejšnjih Din 59.136.122.52. Na Škodah, ki jih je likvidirala s priznano knlanco je izplačala banka »Slavija« svojim zavarovancem v teVn poslovnega leta 1935. Din 10.013.917 30. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj znaga ob koncu po-slovnega teta Din 209,142.440. Bo ©dpian ' NIVEAX lCREMEj v ss Jugosl* P. Beiersdorf & CoM d. s o. j., Maribor, konferenca v Mariboru končana Maribor, 7. aprila, p. Nocoj ob 19. je bta končana železniška konferenca med Jugoslavijo in Avstrijo, ki je zasedala v Mariboru pet dni. Današnji zaključni seji sta predsedovala jugoslovenski delegat dr. Vu-čina in avstrijski delegat dr. ScheindL Konferenca je končala svoje delo s popolnim uspehom ter je zadovoljivo rešila vse svoje naloge, tako da bo obmejni promet na skupnem mariborskem kolodvoru otvor-jen že s 15. majem. Delo konference je bilo razdeljeno med štiri sekcije, ld so obravnavale železniška, carinska, poštna in policijska vprašanja. V nekaterih zadevah so se zaradi različnosti obojestranskih zakonskih predpisov pojavile težkoče, pa so bile z obojestransko uvidevnostjo zadovoljivo rešene. Slovesna otvoritev mariborskega obmejnega kolodvora bo 15. maja. Jutri popoldne si bodo jugoslovenski in avstrijski delegati ogledali ureditev obmejnega kolodvora. Nekatere podrobnosti, ki so ostale še nerešene, bodo prišle na dnevni red na konferenci, ki bo še ta mesec na Dunaju. Pri tej priliki bo sestavljena tudi konvencija, ki bo nato par dni pozneje v Beogradu podpisana. Konvencija bo stopila takoj v veljavo. Seja nacionalnega odbora novinarske Male antante Beograd. 7. aprila- p. Danes je bila seja jugoslovenskega nacionalnega odbora novinarske Male antanite. Pri tej priliki je bila izvršena reorganizacija v smislu startuta, ki je bil sprejet na zadnji konferenca na Bledu. Ker je dosedanji predsednik g. Za-vančevič podoil ostavko, je bil izvoljen za predsednika jugoslovenskega nacionalnega odbora direktor »Vremena«. Ljubomrr Fo-povič Podpredsednika sta Milo je SokiC. urednik »Pravde«, in Andrija Milosavlje-vič urednik »Politike«, tejnrk pa Vukašm AndjelkovA urednik A vale. Odbor je razpravljal o vseh potrebnih ukrepih za defo-nitivno reorganizacijo jugoslovenskega nacionalnega odbora. Prihodnja seje bo 26. aprila.____. - ^ ptgja j_ Podružnica SLD v Ptuju Je imela te dni občni zbor, na katerem je likvidirala. Predsednik g. dr. Šalamun se je ob tej priliki zahvalil vsem odbornikom, zlasti pa dolgoletnim funkcionarjem tajniku g. Mazlu, blagajniku g. Pečku in gospodarju g. Kle-menčiču za njihovo delovanje. Nato je g. Prime Albert predlagal, da se v znak priznanja za lovske zasluge imenujejo za častne člane dosedanji predsednik g. dr Šalamun in seniorja lovcev g. Pongratz Gvidon in Strohmayer Ivan. Predlog je bil z odobravanjem soglasno sprejet- Takoj zatem se je vršil ustanovni občni zbor Lovskega društva v Ptuju, ki se je ustanovilo po novem lovskem zakonu in prevzelo imovino prejšnje podružnice. Sledile so volitve. Predsednik se je volil z listki ln je bil ponovno izvoljen z veliko večino g. dr. Šalamun ostali odbor pa per acclamationern Obenem je bil predsednik izvoljen tudi kot član odbora Zveze lovskih društev- Zbor je dalje sklenil, naj zastopajo delegati Zveze lovskih društev z vso odločnostjo sklep tukajšnjega odbora za izpremembo pravil zveze. Na večer pred občnim zborom je imel odbor sejo. na kateri je predsednik dr. Šalamun izročil v znak priznanja dolgoletnemu tajniku g. Mazlu lepo lovsko darilo, srebrn podstavek s srebrnim rikajočim jelenom ia jknjinflEr^« RADIO Točne sporede vseb domačih in inozemskih oddajnih posta] na kratkih, normalnih in dolgib valovih najdete » ilustri-rani tedenski reviji w radio, gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, Knal-Ijeva ulica 5. * Sreda, 8. aprila Ljubljana 12: Reproduciran orkestralen koncert - 12.45: Vreme P^^ ~ Cas, spored, obvestila. - 13.15: Skvm vur-tuozi na ploščah. - 14: Vreme, borza.-18: Pasionska procesija v starni Ljubem (g. Rudolf Dostail). - 18-40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolanč) - 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestite. — 1VJU. Nac ura. — 20: Prenos iz ljubljanske opere V odmorih: Glasbeno predavanje (g. Matija Bravničar) ter napoved časa, poročila, spored. . . Beograd 16: Orkestralen m pevska koncert — 19.50: Narodne melodije. — 20.40 Pfogge —21: PTenos iz Ljubljane. — 22.20: Komorna glasba — Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Otroška ura. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Lahka in plesne nvuzn-ka. — Praga 19.50: Orkestralna glasba. — 20JO: Plošče. — 21: Klavirski koncert. — 22.05: Nabožna glasba. — 22.45: Orkester. — Dunaj 12: Koncert dunajskih simfom-kov. — 16.05: Opera »Janko in Metka* na ploščah. — 17.20: Arije in pesmi. — 19.30: Orkestralen koncert Triumf valčka — 21 10- Pesfter program. — 22.20: Dunajska glasba — 24: Plošče. — Berlin 18: Lahka glasba. — 19: Od violine do pauk. — 20.45: V spomladanskem ritmu. — 2230: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 18: Program kakor v Berlinu. — 19: Orkestralen koncert. 20.45: Koračnice in uverture. — 22.35: Komorna glasba. — 23: Podoknice. — Stuttgart i8: Kakor Berlin — 20.45: Na sejmu vseh nečimurnosrti. — 23: Lahka in plesna muziika. — 24: Nočni koncert. — Rim: 17.15: Paganinijev koncert. — 19: Plošče. — 2035: Operetna nrečet ^ 23J5: je, je podal ostavko. Za fašističnega komisarja v Tržiču in začasnega inšpektorja je bfl imenovan član pokrajinskega zveznega direktorija dr. Puerari V Puli nameravajo letos ustanoviti pokrajinski higijenski zavod v smislu določb zakonskega dekreta iz 1. 1923 in zdravstvenega zakona iz 1. 1934. Zavod bo imel dva oddelka, bakteriološkega in kemijskega. Oba oddelka prav za prav že obstajata. Po načrtih pokrajinske uprave se bosta združila pod skupno streho in skupnim vodstvom. Novo poslopje zavoda bo baje zgrajeno še letos. Bliža Brionskih otokov je pred dnevi nasedel na neko skalo 2.100 tonski parnik »Davide Bianchi«, last neke družbe iz Genove. Parnik je imel pod krovom 1.500 tonski tovor raznega blaga in je bil namenjen v Plomin. Več ladij mn je prihitelo na pomoč. Posadko so spravili na varno, parnik pa so šele po nekaj dneh hudih naporov zvlekli s skale v globlje morje in ga prepeljali v puljski arzenal. V Dobravi pri Vipavi so našli pretekli petek na nekem seniku truplo 58 letnega kmečkega posestnika Ivana Božiča iz bližnjega Št. Vida. Doslej še ni bilo mogoče Nova nesreča z razstrelivom. V Gorici so v petek trije otroci, in sicer 9 letni Danijel in 12 letna Draga Leban ter 13 letni Cvetko Volčič med staro šaro našli manjšo granato. Ko so jo hoteli razstaviti, jim je eksplodirala. Vsi trije so bili ranjeni. Volčiču je drobec granate predrl čelo. Z rešilnim avtomobilom so jih spravili v občinsko bolnico. Požar v Podgorju pod Slavnikom. V noči od preteklega torka na sTedo je nastal v hlevu posestnika Josipa Geržetiča v Podgorju požar, ki se je naglo razširil še na sosednje gospodarsko poslopje. Vaščani so pričeli sicer takoj gasiti, vendar jim je uspelo le omejiti požar na oba objekta in rešiti sosednje hiše. Poleg hleva in gospodarskega poslopja, od katerih so ostali samo še podrti, očrneli zidovi, je zgorelo 50 stotov sena in vse poljsko orodje. V hlevu so poginili tudi dva vola, krava in tele. Škodo so ocenili na 10.000 lir. Na Slapa pri Vipavi sta v petek skoraj docela pogoreli stanovanjska hiša in hlev, ki sta last Josipa Ferjančiča. Požar je napravil več tisoč lir škode. V Grahovem je v četrtek požar uničil gostilno Josipa Lapajneta. Ogenj je povzročil 8000 lir škode. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda. 8. aprila: V času obiskanja. izven. Cene od 20 Din navzdol. Četrtek, 9. aprila: V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdoL Veliki petek, 10. aprila: Ob 15. V času obiskanja. Izven. Cene od 14 Din navzdoL Velika sobota. 11. aprila; zaprto-OPERA Začetek ob 20. url Sreda. 8. aprila: Traviata. Gostuje tenorist Anton Dermota. Red Sreda. Veliki četrtek. 9. aprila: zaprto. Veliki petek, 10. aprila; zaprto. Velika sobota. 11. aprila: zaprto Tenorist Anton Drmota. gost v naši operi. Opozarjamo na izvedbo Verdijeve opere »Traviata« z gospo Gjunelenac v glavni ženski vlogi. Alfreda Germonta bo Pel g. Drmota. Drmota je naš rojak, doma iz Krope, skoro ves svoj glasbeni pouk je užival v Ljubljani, sedaj ga nadaljuje še dve leti na Dunaju. Vsi hvalijo njegov lep lirični tenor . ki je izvrstno šolan, ima pa tudi precej odrsko-igralske rutine, saj je bil par let tudi član našega opernega zbora Na gostovanje mladega slovenskega pevca, ki stopa v svet, še prav Posebno opo-te- -3» »d dceda. Sedai gre za Tansko jezero Odkod zanimanje Anglije za ta vodni rezervoar — Rivaliteta v osrčju črnega kontinenta — Vzrok rodovitnosti Egipta in Sudana V trenutku, ko so italijanske prednje straže dosegle skoraj že bregove Tanskega jezera, se začenja novo in morda odločilno poglavje v zgodovini tega ozemlja in itali-jansko-abesinskega spora. Ni pretirano, če smatrajo problem tega jezera za usodni problem navedenega spora. Kajti na zadnje je bil le strah, da bi utegnila kakšna druga evropska sila kontrolo nad tem izredno važnim ozemljem, ki je določal ostri nastop Anglije proti italijanskim ekspanzijskim nameram. Toda Tansko jezero ni pomembno samo za svojo bližnjo okolico. S svojim edinim odtokom, Modrim Nilom, se odtekajo vsako leto presilne množine vode in blata in spreminjajo puščavsko deželo na obeh straneh Nila v cvetoč vrt. Najstarejša kultura, kultura starih Egipčanov, ki je imela odločilen pomen tudi za razvoj Zapada, ima svoje izvore tedaj v nalogah, ki jih je narava določila Tanskemu jezeru. Dolge veke si človeštvo ni bilo na jasnem glede teh zvez. To ni nič čudnega, saj je Zaradi tega jezera je nastala diplomatska napetost med Anglijo in Italijo Tansko jezero je srce severovzhodne Afrike. Iz tega ogromnega vodnega rezer-voara, ki meri po površini 3600 štirjažkih km in je globoko do 2000 m, dobiva Nil večji del svojega vodovja. Vsako leto ob deževnem času zbere Tansko jezero ogromne množine vode in ker ima en sam odtok, preplavi ta voda ozemlje, ki je veliko kakor kakšna evropska država. Tedaj se dvigne njegova gladina povprečno za pol-drug meter. Tej vsakoletni poplavi se imata provinci Amhara in Godžam zahvaliti za svojo rodovitnost. Prebivalci teh dveh pokrajin so prej nego ostali prišli do bogastva in moči. S tem so si podvrgli dolgo vrsto drugih provinc in postavili temelje za. etiopsko cesarstvo. Amharci so, kakor znano, vladajoče jedro abesinskega prebivalstva. znano, kakšnih naporov in dolgih borb je bilo treba, da so raziskovalci prodrli do neznanega ozemlja, kjer izvira Nil. A vendar je neki dogodek že v 12. stoletju pokazal, kaj pomeni, imeti ozemlje Tanskega jezera v rokah. Abesinski kralj Lalibala, ki je bil veren kristjan, se je hotel znesti nad Saraceni, ki so si bili osvojili Egipt. Dal je torej zgraditi ogromne jezove in prekope, s katerimi je vodovje Modrega Nila usmeril drugam. Veletok, ki prinaša rodovitnost, se je razlil v celo vrsto abesinskih provinc, dočim je Egibt in sedanji Sudan obiskala težka suša. Ko je Lalibala čez nekoliko let opazil, da sta bogastvo in samopašnost njegovih vazalov zavzela tako nevaren obseg, da sta ogra-žala njegovo lastno moč, je dal jezove spet jedro otrokovega srca Edinstven primer v moderni medicinski praksi Londonski listi poročajo o zelo čudnem primeru, ki je gotovo edinstven v zgodovini medicine. Nekega novorojenčka, ki je bil živel en sam dan, so obducirali in so našli v njegovem srcu košček kovine, ki je bila popolnoma vraščena v mišico. Dr. Eaton. ki je napravil to odkritje, meni, da gre za košček kakšnega nakita, ki je prišel po neznanem potu v telo matere. Otrok se je razvijal okrog tega koščka kovine, ki je postal končno jedro njegovega srca. To je postalo na zadnje tudi vzrok otrokove smrti. Otrokova mati, ki je popolnoma zdrava žena, se pa ne more spominjati nobenega dogodka, ki bi bil v zvezi z najdbo v otrokovem srcu. Neki znani fiziolog je o tem dejal: »Morda ni izključeno. da je mati kdaj požrla kovinski košček. ne da bi sama zato vedela. Znano je, da mnogi ljudje pri jedi niso posebno natančni. pa se lahko primeri, da uživajo po- Amnestija za politmrajočega osla Na španskih političnih teriščih se dogajajo mnoge resne stvari, vmes pa ostane še vedno nekaj prostora za groteske. V Barceloni »sedi« n. pr. že skoraj dva meseca v preiskovalnem zaporu pravi, četveronogi osel, ki ga doslej še niso amnestirali. Ta nesrečni osel se je zapletel proti svoji volji v zadnjo volilno borbo. Pojavil se je med to borbo na glavnih cestah in na hrbtu je nosil napis: »Jaz volim kandidata X. Y.« Seveda je šla za njim cela procesija veselih ljudi, dokler ni intervenirala policija, ki je sivca aretirala in ga spravila v občinske zapore, kamor spravljajo tudi druge ilegalne živali. In tudi seda še danes, v Barceloni pa se je našla sedaj skupina politikov, ki dela veliko agitacio za to, da bi po-litizirajočega osla pomilostili. časniki pravijo, da je velika nepravičnost, da baš tega politika ni doletela splošna amnestija, ki jo je proglasila vlada. Uprava občinskih zaporov pa je izjavila, da se je osel tu zredil za več kilogramov in da nikakor ne reflek-tira na kakšno amnestijo. Ujetnica Mizzarda V bližini mesteca Hulla v ameriški državi Massachusetts so našli v samotni koči mlado žensko, ki je bila mršava kakor okostnjak in brez moči. Ko so jo malo okrepili, so zve deLi. da se imenuje Elsie Turberjeva in da jo je 18 dni prej na izletu presenetil strašen blizzard, eden izmed zloglasnih ameriških snežnih viharjev. Silni metež jo je pregnal v samotno kočo in vsodi je bila hvaležna, da se je mogla se pravočasno zateči tja. Vihar pa je t" a i al celih pet dni in ko je zunai postalo vse tiho, je hotela oditi Tedaj je v svojo grozo opazila, da je koča vsa pod snegom. Posta ia je ujetnica snega in še celih 13 dni je morala prebiti v koči. v kateri je bilo temno kakor v rogu. Na zadnje se ie hranila samo še z mahom in glivastimi tvorbami, ki so rasle po gnijočih tramih v kleti- Spravili po jo v zelo resnem stanju v bolnišnico. sebno pri cenejših živilih hrano, ki ni čista, ne da bi se pogostoma tega niti zavedali. A če se sprijaznimo z domnevo, da je mati požrla košček kovine, še vedno nismo rešili največje uganke, na kakšen način je dospel ta- košček končno v krvni obtok in je postal na zadnje morilna sestavina otrokovega srca. Neredko se dogodi, da se pri pacientih, ki se jim je zadri kakšen košček kovine ali kosti v noge. ti predmeti pokažejo po mnogih letih v popolnoma drugih delih telesa, tako da so morali v tem času romati skozi vse telo. ne da bi morda povzročali niti kakšnih motenj«. podreti in vodovje Modrega Nila se Je razlilo spet v svojo prvotno strugo. Izkušnje s kraljem Lalibalo pa so izmo-drile gospodarje Egipta in pozneje niso opustili nobene prilike, ki bi jim zagotovila naklonjenost abesinskih vladarjev. Celo Napoleon se je potrudil za svojega pohoda v Egipt skleniti prijateljsko pogodbo z abe-sinskim cesarjem. Pozneje pa so na važnost Tanskega jezera spet pozabili. Vzrok je bil v tem, da so evropski učenjaki pomotoma pripisali rodovitnost Egipta in Sudana Belemu Nilu. šele pred nekoliko desetletji so sprevideli svojo zmoto. Odtlej izvira tudi izredno zanimanje Anglije za Tansko jezero. Imperij zasleduje z največjo pazljivostjo vse dogodke na tem ozemlju. Ko si je 1. 1924. neka ameriška družba pridobila od neguša koncesijo za obsežne nasade bombaža in je začela misliti na to, da bi tja odvedla vodovje Modrega Nila, bi bila Anglija kmalu nastopila z vojaško silo. Nje odločni protest je imel za posledico, da se je ameriško-abesinski načrt z nasadi bombaža razblinil v nič. Italijanska vlada je že ob začetku pohoda v Abesinijo ponovno izjavila, da nima namena kratiti angleških interesov ob Tan-skem jezeru. To svoje stališče je ponovila tudi v zadnjem času in znano je, da je maršal Badoglio po zavzetju Gondarja izdal svojim četam ukaz, naj ne napredujejo dalje v smeri proti Tanskemu jezeru. To se je zgodilo zavoljo tega, ker je začela Anglija po precej dolgi brezbrižnosti za abesinski problem spet rožljati z orožjem. Za trenutek vlada spet relativen mir v tem ozemlju. Ni pa verjetno, da bi mogli Italijani v nadaljevanju svoje ofenzive obiti bregove Tanskega jezera. Tedaj bo Anglija spet zaropotala, začela se bo nova komedija s sankci jami in svobodo narodov, stali bomo spet tam, kjer smo bili pred kakšnima dvema mesecema. Konec pa bo prav gotovo ta, da si bodo zainteresirane evropske velesile odrezale vsaka svoj kos od abesinske pečenke. Attljica francoskih kolonij Za kraljico francoskih kolonij v 1. 1936. je bila izvoljena gdčna Pavla M e d a n iz Guyane Natakarji se puntajo Nočejo več nositi trde srajce in fraka! Danski natakarji so začeli revolucijo proti trdi srajci in fraku in raznim drugim oblačilnim nevšečnostim svojega poklica. Nastal je pravcati upor in na raznih shodih so govorniki nastopali z zelo ostrimi govori. Osrednja strokovna organizacija danskih natakarjev je pred novo sezono protestirala energično proti temu. da bi njene člane v vročih poletnih dneh znova prisilili nositi trdo srajco in frak. Z ravnateljem največjega kodanjskega hotela so se začela pogajanja da bi se ustvarila nova na-takarska noša. ki bi bila dovolj higienič-na in pri tem tudi zadosti lepa in elegantna A ni samo frak z vsemi svojimi nevšečnostmi,, kar razburja danske natakarje. Še bolj jih' Ijuti moda v nekih danskih javnih lokalih, da mora strežno osebje nastopati v popolnoma fantastičnih snarodnih« in mitoloških nošah- Tu je na pr restoran »Gar-men«, v katerem mora vse, od pikola do plačilnega, imeti na sebi rdeče-zlato in na-čičkano nošo — torerov. V nekem drugem restoranu moraio natakarji nastopati kot pruski« podkovači i-t.d. To bi nazadnje še šlo. Toda te bedastoče so rodile druge, še hujše bedastoče. Tu ie bil n. pr. neki možakar. ki je zahteval v novem javnem lokalu, da bi se morali natakarji oblačiti v — meniške kute s tor.zuro in s sandalami na bosih nogah Seveda so mu rekli odločen Mie«. Ko pa je lastnik nekega resto-rana zahteval, da mora znati vsak njegov nameščenec dobro peti — da bi pomagal vinjenim gostom pravilno intonirati kakršno koli pesem, je nastala končno vstaja. In sedaj gre za vse. Natakarji izjavljajo, da nikakor nočejo biti več niti takšni kakor kakšni statisti v »Veseli vdovi'?:, v »Carmen« in ">Hoffmannnovih pripovedkah«. Javnost čaka z zanimanjem kako se bo ta spor končal. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Vrtnar: »To je pa tobačna rastlina v polnem cvetju«. Obiskovalec: »Zanimivo! In kdaj bodo smotke zrasle?« Abesinija je poražena ADOUAi >.,. AxnnM# V Adtgrdr >■ ^SMACCALE^ t pebanech MmfaArada iŽAn •Jt >vg M E R— ou s g 60NDAR 7\ Socofe ___ mbaAladji V ^ Ascianghi MouasaAli^ f t jWjc, v i i l><: -ii i. A w( u IM ion m i \ pm&sA M MMmv> --------« » » » ^ A » ^.>. Špansko ministrstvo za pošto je proslavilo 15. obletnico španske novinarje organizacije v Madridu s tem, da je izročilo prometu znamko za zračno pošto, ki predstavlja viteza klavrne postave dona Kihota z Rozinanto in njegovega slugo Sanča Pansa. Znamka je filatelistična atrakcija prvega reda Masaža in adrenalin oživila mrtveca Čudežen uspeh ameriškega zdravnika »Chicago Tribune« poroča o nekem 45-letnem možakarju, ki mu je srce med operacijo nehalo biti. Zdravnik dr. Fiddian, ki ga je operiral, ga je skušal nekoliko minut zaman obuditi s poskusi umetnega dihanja, potem mu je začel srce masirati, a ker tudi to ni imelo pravega uspeha, je poskusil še z injekcijo adrenalina. »Učinek je bil takojšen in skoraj čudežen«, poroča dr. Fiddian. »Ob vsakem pritisku masaže, ki je sledil, je bilo čutiti, kako se srce širi in v trenutku je začelo divje utripati. Prešlo je še nekoliko minut, preden se je obnovilo dihanje, potem pa je bila nevarnost mimo. Pacienta smo spra- vili v posteljo, med tem ko mu je srce Se vedno razburjeno bilo kakor po preveliki dozi adrenalina. Prvo noč smo mn dajali vsakih deset minut kisika in ogljikovega dvokisa. Trajalo je polnih 30 ur, preden se je končal krčeviti utrip, in 46 ur, dokler se ni pacient osvestil. Sprva je bil ves zmeden, odgovarjal pa je pametno na preprosta vprašanja. Govoril je težko in zelo počasi. Po šestih dneh je bil popolnoma normalen, ni se pa mogel spomniti, da je bil v operacijski dvorani, dočim je vedel za majhen diagnostični posežek, ki smo ga bili izvršili 4 dni prej.« Najuspešnejši gledališki ravnatelj Pantomina, ki je šla 2238 krat čez oder V Marlovvu na Angleškem je umrl v starosti 65 let sloviti igralec Oskar Asche, pisatelj pantomimične komedije »Cu Cin Cav« ki je doslej doživela med vsemi odrskimi deli največji zunanji uspeh. V nekem londonskem gledališču so jo igrali od 1. 1916 nepretrgoma do 1. 1921. V 2238 reprizah je Imela skoraj 3 milijone in pol gledalcev. Pisatelu j* komedija vrgla 200.000 funtov Šterlingov, čistih. Po tem ogromnem uspehu je Asche poskušal svojo srečo še z drugimi odrskimi deli, pa brez vsakega uspeha. Imetje, ki si ga je pridobil s prvim svojim delom, pa se je kmalu razblinilo v nič, ker je ves denar vložil v rejo psov. Končno se je moral pred sodniki zagovarjati celo zavoljo konkurza po svoji krivdi, šlo je za 100.000 funtov. Kot igralec se je odlikoval posebno v Shakespearovih ulogah. Ker je bil mogočne postave, je bil menda edini znani igralec, ki je Falstaffa lahko igral brez umetnega trebuha. Toda čim bolj se je staral, tem bolj ga je telesni obseg- oviral. Po rodu je bil Norvežan in je osebno poznal Ibsena in Bjornsona. Zemljevid trenutnega položaja na afriškem bojišča Galsworthyjeva vdova toži praškega založnika Ni ji izplačal pisateljske nagrade po dogovoru Vdova po pokojnem angleškem pisatelju Galsworthyju je vložila po svojem pravnem zastopniku dr. Smeralu kazensko ovadbo proti dr. Štorch-Marienu, lastniku češke založbe »Aventinum«, ki je pred nedavnim šla v konkurz. John Galsworthv je namreč svo-ječasno 8 to založbo sklenil pogodbo za izdajo svojih del v češkem jeziku. Knjige iz cikla »Sage o Forsvtih« bi dale avtorju za vsak prodan izvod 1 odstotkov prodajne cene, nadaljnje knjige pa po 10 odstotkov. Ko je pisatelj umrl. so vse pravice i* te pogodbe prešle na njegovo vdovo. Ta je hotela pregledati obračune, ki jih je predložila založba »Aventinum«, toda na njeno zahtevo ji ta ni dovolila vpogleda v knjige. Vdova je izvršila zasebna pozvedovanja tn je sedaj nastopila s trditvijo, da obračani niso bili pravilni in da je založba njo oziroma njenega moža opeharila za okroglo četrt milijona čeških kron. S to stvarjo m bo bavilo praško okrožno sodišče. Izumitelj piramidona umrl V Nemčiji je umrl po kratki bolezni izumitelj piramidona, dr. phil. et med. h. c. Friedrich Stolz. Učakal je 76 let. Pokojnik je bi' prvi kemik, ki se mu je posrečila sintetična sestava hormona. Aktivno službo je ostavil pred šestimi leti in je odtlej živel v predmestju Frankfurta kot upokojenec družbe I. G. Farben. Rojstvo dvojčic v letalu Na zračnem potovanju med Bodenom in Ki runom na švedskem je neka porodnica povila dvojčici. Pilot, ki je bil nehote priča tega dogodka, je postal boter obeh novih občank, družba, ki je aeroplan njena .ast. pa je izdala materi in hčerkama za vse življenje brezplačne vozovnice za vožaj » na svojih progah. Delodajalec Mussolinija umrl V Lausanni je umrl 67 let stari mesar Charles Depoli, ki je 1. 1905. dal Mussoli-niju delo v svoji mesnici. Današnji predsednik italijanske vlade je bil tedaj socialistični emigrant in je živel kot delavec v Lausanni. V mesnici je zaslužil 30 frankov na mesec poleg hrane in stanovanja. Ostal je v tej službi približno leto dni, potem je šel drugam ln slednjič je bil zaradi političnega delovanja odpravljen čez mejo. Posestvo za hčeri Pilsudskega Skrbniki obeh maloletnih hčera maršala Pilsudskega. med njimi tudi poljski državni predsednik, je iz izkupička spisov pokojnega maršala kupil v vzhodni Poljski lepo po&estvo, tako da je bodočnost obeh hčera poljskega maršala gospodarsko za-sigurana. KUPUJTE LE DOMAČE IZDELKE ! P E R I O N PRALNI PRAŠEK JE KVALITETNI T7-r>TnT.F.K SLOVENSKE INDUSTRIJE. — KUPUJTE GA. J Kitajski kuliji za Massauo Italijanska vlada najema kitajske knli-je, da jih zaposli pri gradnji cest v Abesiniji. Te dni je pristal v Singapuru prvi transport teh kulijev na parniku »Vikto-ria«. Ladijsko vodstvo je poskrbelo, da ni prišel noben izmed kulijev radovednežem pred oči. Nobeden izmed Kitajcev ni smel na kopno in niti ne rz svojega prostora v trebuhu ladje. Poveljstvo je celo zanikalo, da bi bili kakšni kuliji na krovu. Vendar se je nekemu ameriškemu časnikarja posrečilo. da je prodrl v notranjost ladje in da je tam govoril s Kitajci, ki bo mu povedali, da se vozijo v Masauo. ANEKDOTA Fontenella je obiskal nekoč neki tajnOc, njegov oddaljeni sorodnik, s svojo sestro. Obedovali so skupaj, pri tem je dami postalo slabo. Fontenelle je menil, da je ta omedlevica bržkone posledica nosečnosti. »Ne, gospod«, je dejal tajnik, »moja sestra je že tri leta vdova.« — »Oprostite,« je rekel Fontenelle dami, »mislil sem, da ste še devica.« VSAK DAN ENA »Tako je prav, le močno pihal, da se mi bodo kmala posušili lasje.« »JUTRO« St 83. 7 Sreda, S. IT. W36- PUCH novi lahki kromirani modeli ln drugi cenejši Puchovi izdelki na ugodna mesečna odplačila IGN. MOR LJUBLJANA, Tavčarjeva 7 Podružnice : Kranj, Novo mesto, Celje - Miklošičeva 2 Kultur n S pregled Vladimir Solovjev in slovanski jug Ob 35-letm«ci smrti slovečega ruskega filozofa in mistika Vladimira Solovjeva pn-obšuje najnovejši »Srpski književni glasnik« (z dne 1 t. m.) zanimiv članek ikje Goleniščeva Katuzova. Solovjev je eden najoriginadnejših ruskrih mislecev. Bil je prijatelj Dostojevskega in je imel znaten vplnv na njegovo delo. Velik del sodobnih ruskih filozofov (v emigraciji, kjer lahko še goje versko filozofijo in masti ko) je pod njegovim vplivom, tako zlasti Florenjskij, knez Trubeckoi, Berdjojev in Bulgakov Kakor omenja 1. G. Katuzov, je izšlo v zadnjih letih na zapadu mnogo razprav m doktorskih tez o Solovjevu m njegovih idejah (v francoskem, nemškem, italijanskem in angleškem jeziku). Znano je, da s« ie ta mistik zevzemal za modernizirano Teo-kracijo. ideja, ki jo dandanes zastopa Ber- , djajev. Delal je za zedinjenje vzhodne in i zapadne cerkve. Čeprav so te njegove misli in zasnove zagorele in daleč od zavih I tokov sodobnosti so s filozofskega m kul turnega zrelišča zanimiv pojav. 1. nu tuzov ugotavlja, da n.ski verski modiroslov ci zanikujejo, da bi bul Solovjev sprejel kotoličanstvo in ga slikfl jo kot ruskega m pravoslavnega mileča Katoliški pisci, med njimi znani monsignor d' HerbignM, sodijo nasprotno medtem ko vidijo nemsiki m švicarski misleci v Solovjevljevih ideiah izraz svobodne mistike. Njegova vodilna rm-sel je edinstvo človeštva, totaliteta vsemira v božanskem bitju. V borbah za novi etos človeštva ima ta ideja tudi danes neko mesfto V t»em trenutku nas zanima Solovjev kot pristaš slovanske ideje, zlasti p* vzbuja k) pozornost njegov stiki s slovanskim jugom. Pisec omenjenega članka v »Srp. knpz. glas niku« je zbral o tem precej podatkov, bo-lovjev je bil po njegovi sodbi »oce nove rusko-juooslovenske vzajemnosti.« Ud siav-janofilov stare šole se je razlikoval po svo-« trdni veri v zepad in v poslanstvo. Ki ga imajo slovanski narodi v za-dnem svetu Bil je v tesnih stikih s S+rosmayer-jem in z zagrebškim kanonikom Račkim -dvema stebroma jugoslov ideje med m-vati Ideje, ki je poudaril* slogo Hrvatov in Šrbnv in edinstvo ceikva kakor^ 10 ie Strossmayer izrazil v napisu na svoii katedrali Korespondenco med Račkim i« J**10^ vim je izdat prof. Sišič, pisma btaossmaT-erju pa še niso objavljena Solovjev ie ce-1. hotel izdat; v Zagrebu svoje filozofske spise v ruskem izvirniku. Načrt ni uspel, izšel je samo prvi zvezek njegove »Zgodovine in bodočnosti teokracije«. ix>-ioviev je s Stn>ssmayerjem to Račkam mno-go razpravljali o kočljivem vprašanju, kako naj se zbližajo in zedinijo vz-hodim m za-padni Slovani, zlasti kako naj se Pomaga njiihova verska razcepljenost ^ot costi-lec srednjeveškega duha je videl v teokra-oiji sredstvo za zedinjenje slovanstva. ki DO potem prevzelo važno svetovno poslanstvo Prav kakor Kfrosimaver tn Rački je vz.ic vsemu priznanju katoliške univerzalnosti m papeštva našel malo razumevanja za to me-fo v cerkvenem Rimu. ki ni bil prijazen Slovanom Goleniščev Katuzov (v mjem poznamo pisca majhne ruske študije o O. Župančiču m prevajalca iz naše poezije) pripoveduje o tem originalnem filozofu nekdanje, danes tako zelo oddaljene Rusije marsikaj zanimivega iz spominov pokojnega dramatika Ive Vojnoviča. Oče obeh Vojnovičev, lv« in dir. Luja, je bil vseučilišč ni profesor v Zagrebu in intimen prijatelj Stmei vpliv na koncepcijo njegove »Imperatnx.« Pisec se v članku o slovanski ideji največjega ruskega mistika 19. stoletja spomi-nja tudi dalmatinskih slovanofilov. ki s«1 nekoč sanjarili o Rusijii kot voditeljici ze-dinjenih Slovanov. Med niimi je bil du-brovniški opat Mauro Otbini, ki je spisal pred tristo leti knjigo o slovanskem carstvu od Jadranskega morja do Severnega oceana itn Kitajskega zida. Ta knjiga je pri^a na papeški index. ker je v nji proslavljal kneza Lazarj« in kosovske junake. Omenjajoč Jurie Križaniča, pravi Golenišrev KaHizov da ni izključen vpliv njegov* vseslovanske ideologije na Petra Velikeg? ki je nemara prav zaradi tega hotel od klonit5 zvezo z Dubrovnikom in jadranskimi Slavjani. Mnogo pozneje, sredi 19 stoletja, je prihajal na slovanski jug s podobnimi idejami filozof in mistik Solovjev. mož. ki je umel kritizirati Kanta in Comita, a je pn tem sanjaril o slovanski teokraoijii kot jedru novega človeštva. Navedbe v Dubrovniku živečega Rusa 1. Goleniščev a Katuzova so zanimive, dasi vidimo z druge strani, da je življenjski ideal VI. Solovjeva bil in ostail samo sen zanesenega mistika. Vse struje časa in vsi stvarni pojavi se odvračajo od njega, vendar kdo more diogledaiti bodoči tok zgodovine? Gotovo je, da je danes slovanstvo daleč od koncepcij tega originalnega ruske-oa misleca Njegov vpliv na Račkega m Stro6smayerja in le-teh na Solovjeva pa ima še vedno neko aktualnost. Izrazena je v slovečem napisu, ki ga je dal veliki skof postavi« na svojo djakovsko katedralo. Zapiski Jz revij. »Ženski svet< priobčujev april zvezku članek Vande Zoreč »Ali bo žena'večno gospodinja?«, dalje več prispevkov k anketi o legalizaciji splava. Nadaljuje se roman Ljube Prenner »Mejniki« in zaključuje povest Marije Golob >Mati«. Li-riko je prispevala Ina Stokanova. V rubriki Književnost in umetnost je treba posebej omeniti Zlate Pirnat obsežno oceno M- Pre-in P. Malca članek o Sari Bernhardtovi.— slove študije »Strokovnošolska politika« >Javnost« (Beograd, urednik N. Bartu:o-vič) prinaša v številki s 4. t m. članek Milana Marjanovima »Tridesetgodišnjica Hrv-srpske koalicije«, dr. Djurovič piše o demilitarizirani porenski coni, g- Bngljevič o hiperprodukciji inteligence in šolstvu, dT. G Novak o obnavljanju starega Rima, Z. Grickat o A. K. Glazunovu.— V sarajevskem »Pregledu« razpravlja J. M. Jova-novič o podunavskem problemu, dr.U. Stajic o vprašanju vasi in mesta. Vojislav Bogi-čevič pa priobčuje novo gradivo k zgodovini sarajevskega atentata. Kosta Strajnic je zastopan s člankom o češkem slikarstvu 19 in 20. stoletja. V gledališkem pregledu poroča Jovan Kršič med drugim o proslavi 25 letnice umetniškega dela Rada Pregar-ca in uprizoritvi njegove drame »Marija L Marta«. Kritik pravi da je Pregarc tudi ob tej priliki zelo prepričevalno pokazal visoke kvalitete inteligentnega režiserja in ro- < jenega igralca, ni pa se osramotil tudi kot dramatski pisec. Njegova igra nima sfcer kdo ve kaj literarnih odlik vendar ima odrsko vrlino, ki je sicer redka: je namreč polna notranje in vnanje razgibanosti. Finžgarjev roman »Pod svobodnim soln-cem« v slovaškem prevodu. Založba društva sv. Vojteha v Trnavi je pravkar izdala v prevodu Mikulaša Collaka celotni roman F. S. Finžgarja >Pod slobodnym slenkom<-Jan Sedlak objavlja v »Elanu« št. 7. daljšo oceno romana. V uvodu poudarja, da se slovaška prevodna književnost, ki je doslej stala v znamenju zapadnih slovstev, očitno obrača k slovanskim literaturam in išče v njih klenih zrn za svojo notramjo prenovitev. Rodbina Strakatih. »Bozeh«. društvo rojakov in prijateljev mesta Bfeznice v Pragi, je pravkar izdalo v svoji »Bfeznicki knihov-nički« dva zvezka, ki sta posvečena rodbini Strakatih iz katere poteka zaslužim praški prijatelj Slovencev >Jutrov« sodelavec j K- Strakatf upok. urednik »Narodnih Listov« Prva knjižica »Pržchefisk-i oslava narodni' hymny« prinaša več priložnostnih člankov in zanimivo življenjepisno gradivo o basistu Karlu Strakatem. ki je prvi pel ceSko narodno himno »Kde domov mGj.< Ob stoletnici te himne 1 1934. se je vsa češka kulturna javnost spominjala tudi njenega prvega pevca, a s pričujočo pietetno knjižico so ožji rojaki Karla Strakatega mnogo prispevali k' ohranitvi njegovega spomina. V drugi knjižici z naslovom »Deklarant JU Dr. Jan Strakatf« obravnava literarni zgodovi nar clr. Jaromir Mal? osebnost in delo sina Karla Strakatega in očeta Jana Karla Strakatega Ta praški advokat in notar je stal ob koncu šestdesetih let in v naslednjih dveh desetletjih v ospredju praškega javnega življenja in je kot poslanec češkega deželnega zbora podpisal politično pomembno državnopravno deklaracijo čeških poslancev 22. avgusta 1868 Obe knjižici sta tudi za nas v marsičem zanimivi: Predvsem kažeta kako napreden narod goji kult svojih prednikov, ki so bili zaslužni za njegovo prebujo in vzrast. Z druge strani pričata, da v Pragi zakoreninjena rodbina, kakor so Strakati, tudi v tretji generaciji ne pozablja podeželskega kraja, iz katerega 3e izšla- poteza, ki je sploh značilna za Cehe in ki jo opažamo tudi pri Francozih. To velja tudi glede delovanja reglonalisticnm društev, ki v Pragi zbirajo rojake iz določenih krajev in njih prijatelje ter obnavljajo kult domačnosti, vez med rojstnim krajem in metropolo stik med Prago ln podeželjem. Kako deluje tako društvo, o tem priča baš primer vBozenja«. zlasti pa njegovo publikacijsko delovanje. Zanimivo je, da je to društvo priredilo lani jugoslovenski večer, na katerem so med drugim deklami rali Aškerca v slovenskem izvirniku in v prevodu Jaroslava Vrchlickega. — o. Delovanje mariborskih sabljačev Mariborski akademski sabi jaški klub (MASK) je imel nedavno svoj redni občni zbor, led ga je vodil ravnatelj dr. Josip To-minšek, ki je v svoiem uvodnem poročilu zlasti poudarjal razveseljivo dejstvo, da so se v preteklem letu včlanili kot izvršujoči člani tudi naši Časrtnikd. O delovanju kluba in o stanju blagajne je podrobno poročal klubov tajnik dr Fran Pichler. Khibovi sabljači in sabljačice imajo redno po štirikrat na teden svoje vaje. Dosegli so lepe uspehe zlasti na ba-novinskem in mednarodnem turnirju. Blagajniško 9tamje je bilo spričo požrtvovalnosti članov ugodno. Težave so z društvenimi prostori, ki se bodo morali v kratkem zopet menjati. Klub je hotel vse svoje izvršujoče članstvo zavarovati proti nezgodam. Ker pa zavarovalnice odklanjajo kumulativno zavarovanje, preostaja le individualno. Pni volitvah se je z majhnimi izpremem-bami izvolil stari odbor. Nanovo stopijo v odbor komandant 45. pešpolka polkovnik Božovič (upravni odbor), inž. Migldč (nadzorni odbor) in dT. Ferdo Attems (razsodišče). Občni zbor je izvofcJ tudi feri častne Slane, katerim se bodo na slovesen način Izročili znaki in diplome. Fostok rezultati nacionalnih in inftemeci-onaliMih tekem 4. an 5. aprila: 1, X, 1, 1, 1, se ni odigrale, se ni odigrata, se nn odigrala, se rti odigrala, x. Angleške in Skopske tekme: x, 2, 1, 1, 1, x. 1. 2, x, 1, 2, 1. Kvote: Din 61.830. 6923. 742. Službene objave LNP (19. seja a. o. 18 marca 1936) Zabeležijo se novi odbori in naslovi klubov: Ptuj, preds- inž. Celot ti Franc, tajnik dir- Schnedliitz Ivan, Hrastnik, pred«. Planine Frido, tajnik Hudi Ignac. Mura, preds-Ldpič Josip, tajnik Peterka RoouL Jugo-sAaviio, pred«. Prelog Vinko, tajnik Božič Drago, Domžale, preds. in tajnik Bizjak Vekoslav. U. o. se zahvaljuje Jugoslaviji za pozdrave z občnega zbora. Glede na dopis Olimpijskega odbora v Ljubljani o letošnjem olimpijskem dnevu 7. junija bo upravni odibor še sklepal o organizacija in nogometnem sporedu ter bo o tem poročal Olimpijskemu odboru. Radomlje se predBoža JNS v črtanje, ker se je Bub razšel. .. , Kaznuje se z globo 25 Din Latnja, ker m prijavila prijateljskih tekem 16. XL 1935. in 16. III- 1936- Ukine se postopanje proti Mladiki, ker je dokazala, da m hote da- Okrog 3,000.000.— Din izplačuje vsak teden igralnica za stave na nogometne tekme po »Evervmans« sistemu. Zahtevajte brezplačno kupone. „F0ST0K" Podružnica »Fostoka« Ljubljana, BEUK KILI J AN, Kongresni trg 4 v lokalu Kolb in Predali«. SPREJMEMO RESNE ZASTOPNIKE. la napačnih podatkov ob priliki verifikacije igralca Fisterja- Savici - Stražnšče se na dopis 24 z dne 9- morca pismeno sporooe pogoji in postopek za sprejem v članstvo JNS- Pošljejo se ji vse potrebne tiskovine. Prepove se vsem klubom 'grame javnih tekem z vojaškimi moštvi, dokler ta moštva ne zadostijo pogojem po pravilniku za vojaška moštva, kar se bo sproti objavljalo. Uvede se postopek proti Hrastnika, ker m prijavil tekme dne 8. marca t 1. Kaznuje se po § 23 kaz. prav. moStvo Hi Ti je (imenoma igralca: Rožič Feko, Ber-glez Lado. Sočan Jule. Lah Vili. Lah San-di, Zupančič Boris. Grintal Josip, Jug Franc dočim so osialri trije kaznovani po k. o.) s tromesečno zabrano igran ia od dneva suspenza zaradi prekinitve igre dne 16. februarja t- 1. Razlotfi: Večina igralcev se ni hotela pokoriti sodnikovi odredbi in s tem preprečila nadaljevanje igre. kapetan moštva ni hotel moštva pomiriti in vpMvati namj, da bi se pokorilo sodnikovi odločbi im nadaljevalo igro- Verificira se igrišče Broda v 5t- Vndu za vse tekme. Članu u- o- Kočarju se dovott tremesečni dopusit- Službeno iz LNP. Drevii bo po posfevni seji ob 20. v podisavezni pisarna seja upravnega odbora. Dunajsko prvenstvo Dunaj, 1. aprila, w. V današnji prvenstveni tekmi je Admira visoko imagala nad WAC s 7:2 (7:1). Kolesarski podsavez. Službeno » seje upravnega odbora 5AV. Po sklepu seje upravnega odbora razpušča se celokupni odbor kolesarskega društva »Ljubljanica«, Dobrunje pri Ljubljani na podlagi § 6 pod-saveznih pravil in se postavlja konvsar načelnik kol. društva Zar« g. Plankar in gg. Gregorčič ter Frkov Matija. Poziva se Ljnbijamca. da v roku 5 dni preda ves arhiv z zapisnikom, btegajnišfco knjigo in društvenim pravilom revizorjema gg. Grego rcu in Ciglarju. Verificirajo se s tak. nastopom za SK Vrhnika Oblak in Štirn. za 2SK Hermes Kačič, Hamberger, Avbelj in Pokom, za Kol. društvo Ljubljanica Gairt-ner, Bricelj in Grum, za kol. društvo Zarja Šuštar, za kol društvo Sava Podpornik, Stefančič Močnik. Premk, Kosi in Žerjal-Vse klube opozarjamo, dla odslej pošiljati vse dopise n-a naslov ta-,n'ka podsa veza. ki se glasi: Gregorc Metod, Bohori čeva ul. 18/1. Turistično-sportnl odbor. (Službeno). Opozarjajo 6e vsi lahkoaitleti ljubljanskih klubov, da bo g. Klein za velikonočne praznike vodil dva treninga, rn sicer: v nedeljo dopoldne :>b 10. ta vse metalce in ekakoče. v ponedeljek donoldne ob istem času za vse tekače. Trening, ki bo na igrišču Pn-morje. je obvezen za vse kandidate za re prezentanoo Ljubljane, ki nastopi v Grazu. dne 23. — 24 maja. Predsedstvo. ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). Opozarjano se Tedni sekciiski člani, da se bodo odslej vršili redni treningi vsaik dan, in sicer dopoldne od 10.30 in pop. od 16. dalje. Za velikonočne praznike bo g. Klein v Ljubljani zaito bodo treningi oba praznika talko: v nedeljo dopoldne od 10. za vse metalce in Skakoee, v ponedeljek dopoldne od 10. za vse tekače. Vsi aflelri naj Tedno in točno obisku je in »reninge Razpis medklubSke smuške tekme v teku za mladino in juniorje Slalom kluba na Gorjušah Slalom klub 34 priredi na velikonočni ponedeljek 13. t m. medklubske tekme za mladino in juniorie na naslednjih progah: mladina od 14. — 16. leta na 4 km, mladina od 16. do 18. k*a » juniorji od 18 — 20. leta na 4 km. Start bo ob 8. uri 'Odhod na srtairt, kn je čefcrt ure oddaljen od koče ob 7.30. Prvi trije ▼ vsaka skupini prejmejo okusne diplome. Zadnja termin za prijave je v nedefljo 12. t. m. do 21. v koči na Gorjušah. Prnjonune m. Razglasitev rezultatov ob 15. ▼ bf3^ jušaih Vsi tekmovalci imajo v koč« ske ugodnosti. Morebitne spremembe bomo pra vočasno javili. SK Slovan. Redni čWtt sertanek vrši danes ob 20. v gostilni Krušič KadU udeležbe na nedeljskem turnirju Mlodnfke udeležba vseh članov Strogo obvezna. V nase hife za naš denar Kako se odstranjujejo kurja očesa in omehčajo žulji ? Mnenje dr. L. CATRINA Zahtevajte povsod znamenite lBlElRNIOOMJF^ NIIIKILIKIROIVII JI povsem rje proste jedilne pri-bore, ker so kvalitativno zares najpopolnejši. t # Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika Mala koničasta korenina kurjega oče pritiska na občutljive živce ter Vam tako povzroča grozne bolečine. Zaman tratite ča«, ko režete z britvijo vrh kurjega očesa, ali pa ga žgete z ostrimi tekočinami m obla-gate z ublažujočimi obkladkL Rezanje kurjega očesa je vedno nevarno. Vedno ste ▼ nevarnosti zastrupljenja krvi ia celo teda-nusa. Da se za vedno rešite neznosnih krnjin očes, pomočite noge v vročo vodo, v kateri ste raztopili toliko Saltrat Rodella, da je dobila videz mleka. Ta zdravilna kisikova voda razkraja lojnate m mastne snovi ter omehča trde in žuljave plasti kože. Ta ko-pelj omehča kurja očesa v toliki meri, da jih lahko takoj tn brez bolečin odstranite 8 prsti s korenino vred. Žulje pa ostružite s topim delom noža. Saltratova kopelj odpravlja vse bolečine in boleča vnetja nog. Kurja o česa prenehajo zbadati, brazgotine pa zacelijo. Saltrat Rodell je sredstvo, ki poživlja obtok krvi, krepi sklepe in vrača zdravje bolnim nogam. Saltrat Rodell se prodaja v vseh apotekah, drogerijah in parfumerijah. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdelovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite se danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Nenmann, service 20-R Zagreb, Boškoviceva ul. 44. 2a (Velllconcc ves svet v (Dasi hi si! iVaž.' ivvanredni cdp/ac./n/ pciof* omogočajo vsafeontur, «f« «« velilee pramni/ee posluša svečane priredbe cse*a sveta dom«. Philips radio Samo ta teden se Vam še nudi prilika za 2 brezplačna dneva odpočitka Izkoristite veliko KODAK akcijo z nakupom KODAK Junior aparata (z anastigmatom 1 i 63 in specijalnim sprožilcem na daljavo), prihranite Din 170.— Ilfl M ARA" ker plačate fiaVT1£StO Dilfl 630"- za ta odlični aparat 531110 U lil HfOU " Prihranek zadostuje za dva lepa dneva popolnega pensijona na lepem Jadranu aH v naših krasnih planinah. izkoristite to redko priliko in uporabljajte poleg aparata vedno KODAK ali PATHE filme, ker so najboljše jamstvo za uspele posnetke. Prospekti o akciji se dobivajo v vsaki foto-trgovini. H. CVETTN: Zadnia stran »Ce vam polnočni gost ni neznan--« je počasi Spregovoril Remec, a Nada mu je hlastno segla v besedo. »Še enkrat pravim, da ne vem o tem človeku prav ničesar!« »In — ali bi bili pripravljeni potrditi to izjavo s prisego?« »Da!« »In tudi svojo trditev, da niste dali klluča nikomur drugemu v roke?« »Tudi to--« A Nadino lahno obotavijanje je bilo preveč vidno, da bi ga bil mogel Remec prezreti. Pazljivo je gledal igralki v obraz in pravkar odiprl usta, da bi nekaj rekel, ko je potrkalo na vrata. Takoj nato se je cul zunaj moški glas. »'Gospodična Senčarjeva — ali ste na.red za izkušnjo?« Nada je planila pokonci. »Takoj — samo tre-mrtek še — Cez pet minut.« »A ne pozneje, prosim,« je opomnil mož na hodniku. Nato so se njegovi koraki oddaljili. Tudi Remec in Moravec sta bila vstala. Komisar se je igralki lahno priklonil. »Ne bom vas deli motil, gospodična. — Na to se menda lahko zanesem, da me enega teh dni obi- ščete na policijskem predsedstvu? Seveda dobite poprej vabilo«. S temi besedami je krenil pTOt. vratom. Ko je izginil, je dr. Moravec pristopil k dekie-bu in jo prijel za roko. Pritajena nejevolja mu je zvenela v glasu, ko je dejal: »Ta komisar je menda znorel! Tebe spravila v zvezo s tem dejanjem--kakor da res ne bi več vedel, k;e se ga glava drži!« Hlastno se mu je iztrgala. »Idi zdaj, Boris, prosim te! — Saj veš, da se moram pripraviti--« In skoraj nerada mu je ponudila ustnice, ko se je poslovil od nje. Ko ie odšel, je od znotraj skrbno zapahnila vrata, odprla predal svoje toaletne mize in vzela iz njega pisalno listnico. Izbrala je polo dokaj kričečega pisemskega papirja, jo položila na mizo in prijela za nalivno pero. Hlastno je jela pisati jn je pisala, dokler je ni režiser drugič nujno poklical. Šele čez dobršni dve uri ie bila izkušnja pri kraju. Pri vratih na oder je srečal Marko Justin režiserja, ki ga je meril z očmi in .nejevoljno gr-bainčil čelo. »Vraga, Jorstin, kaj vam je bilo danes prav za prav? AH ste nalašč tako slabo igrali, da bi dali svojemu namestniku, ki naj v drugi zasedbi igra vašo vlogo, slab zgled, ali--« »Mislim, da je vročina kriva —« je živčno in »gibljivo odvrnil igralec. Na režiserjevem obrazu se je razločno zrcalil rahel dvom. »Hm — vročina ?Meni se je vse boli zdelo, kakor da bi vam rojil po glavi kaj vem kakšen neprijeten dogodek. — A seveda —« je dodal, ko je videl razburjenje na Markovem Obrazu, »mena ni to nič mar---- »Vsekako ne!« je razdraženo pritrdil Marko. »--upam le, da se drevi bolie izkažete!« Prišla sta bila do režiserske pisarne. Osip Sem je hladino pokimal igralcu v slovo in izginil v svore svetišče, med tem ko je Marko stopa! dalje proti garderobi. Ko je bil skoraj že pri vratih, je začu! za seboj nagle korake. Glas. ki ga je predobro poznai, ga je klical po imenu. Počasi se je obrnil. »Gospodična Senčarjeva--?« Malce zasopla ie igralka obstala pred njim. »Gospod Justin--prosila bi vas--za uslugo--* »Prosim izvolite--vse, kar je koRčkai v moj''"1 močeh —« je šaljrvo odvrnil, čeprav ma ni bilo do ničesar manj kakor do šal. »Pismo imam--in rada bi vam ga zaupala« »Pismo? Alj ne bi bilo bolje, da ga daste na pošto?« Čudno resno je zmajala z glavo. »To je pismo, ki mora biti za vsako ceno še nocoj v naslovnikovih rokah--kakor hitro mogoče --in na vas vem, da se smem zanesti!« Njena resnoba ga ie vendarle nekoKko osupnila. »Ce mislite--- je obotavlja je se pokimal. »J^ade vcrije bom oddal vaše pisma--Sicer pa — komu je namenjeno?« Nada Senčarjeva ni odgovorila na njegov« vprašanje. Hlastno je šepnila: »Prosim, počakajte me —«, obenem pa odprla vrata v svoio garderobo in izginila. Marku ni bilo treba dolgo čakati, da se je spet pokazala na hodniku. V roki je držala zalepljen piseimski ovoj. »Obljubiti mi morate, da to pismo še danes popoldne oddaste naslovniku! Ln nikomur drugemu ga ne sinete dati v roke!« »To vam rad obljubim---- »Tedaij--prosim--nate —« Hifiro mu je stisnila ovoi v roko, a preden je utegmrl kaj odgovoriti, je spet izginila v svoio garderobo. Tudi Marko se je vrnil v svojo obfctčflnioa, kjer se je truden in izmučen spusta v naslanjač. Zkr voljno je vrgel oči na pismo, ki ga je držal v roki—in zdajci vzkliknil v nehotnem začudenja. Na ovoiu je bik) z igralkino malce samovoljno pisavo napisano: »Gospod« poAtcijskemn komisarja Remca, policijsko ravnateljstvo«. Pismo Nade Senčarjeve Remon — kaj te tfteg-nilo to pomeniti? Toda njegove mrsfi se nžso ustavfle ob tej nepričakovani uganki. Malomarno je spravil pismo v žep svojega suknjiča, se nato globi e zlekml v naslanjač in zamežal, kajti oči so ga bolele. Strašen dopoldan je bil preživel! Ali Marja morda vendarle ni bila v zvezi z ntmarom? CENE MALIM OGLASOM Po 5« par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, ki ifičejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Ogi^egaoddeta^to« Din j.. y mamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati t pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, )e naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, Ljubljana« Naročniki malih oglasov! Za velikonočno številko »Jutra« je treba naročiti male oglase takoj oz. najkasneje do petka, do 5. ure popoldne, kajti velikonočno »Jutro« bo izšlo, kakor vedno, že v soboto 7 in tra j. Oglasni oddelek »Jutra«. Za mesto Celje sprejmem raznašalca za pe; civo. Naslov v podružnici Jntra v Celju. 90794 Beseda I Oin. Javek . Dir, ca šifro aH dajanje aslovs 5 lin. NajmanlSI rae"fe 17 Ota. Na ribe! Kam? V novootvorjeno gostilno na Aleksandrovi 5. Vsako Bredo in petek sveže morske in sladkovodne ribe. Pristna pijača. Prvovrstna kuhinja. Se priporoča M. Kmetič. 108-18 Službo dobi r .icvfc .-'i ■■ V';--"--.? Beseda 1 Oin. lavek J Oln. n Šifro ali dajanje aaslova 5 Oln. Najmanjši znesek 17 Dta Prodajalko zmotno slovenščine in nemščine, sprejme galanterijska trgovina v Mariboru. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe in zahtevami po možnosti s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Dobra prodajalka«. 7431-1 Spretno prodajalko za trgovino s kolesi, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod mačko »Inteligentna«. 7481-1 Knjigovodjo zanesljivega, usposobljenega, sprejme sa dobo 9 mesecev Hranilnica in posojilnica v Radinoih. Nastop takoj. 9036-1 Dobro frizerko sprejmem v stalno službo. Z znanjem nemščine imajo prednost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9049-1 Perfektna kuharica za veliko graSčansko gospodarstvo, zdrava, zmožna nemščine, z dobrimi spričevali, dotoi mesto. — Spremljati bi m-orala gospodo tudi v inozemstvo. Nastop službe takoj. Ponudbe s spričevali je poslati na: (Uradni urad Karla Auersperga, Soteska, pošta Straža pri Novem mestu. 9045-11 G. 1%. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji Takoj je sklenil povabiti svoje prijatelje, naj gredo z njim na pot; tako se mu je zdelo bolj prijetno in tudi bolj varno. Ker so živefi vsi zelo daleč ie sedel in vsakemu posebej napisal pismo. Pletilje za stalno delo, iščem. — Istotako učenke za pletenje. K. Soss. Ljubljana, Mestni trg. 9070-1 Vsak* beseda M par; tavek Oia. n dajanje iaslova * Oin, aalmanISi nese* 13 Ola Natakarica z večleitao prakso, govori nemško, italijansko, želi premenita službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada in prikupljiva«. 9904-2 Manufakturist zmožea in prvovrsten prodajalec, vodja večje tvrdke v Ljubljani, želi preme-niti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo agilen«. 9063-3 Potniki Beseda 1 Ota. davek 3 Din. ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Dta. Najmanjši tnesek 17 Dia. Poverjenike skviizite>rje(ke) za dobro uvedeno življenjsko zavarovalnico, v vseh večjiih krajih Dravske banovine, iščemo. Za akceptacijo potrebni 2 sliki in Din 30. Agilni in zmožni naj pošljejo oferte na ogl. odd. Jutra pod šifro »Loče .vvv 9077-5 (Vajenci (Ge) Keseda 1 Ota. lavek ) Dta. ta Šifro ali dajanje aaslova 5 Din. NaJmanJSi tnesek 17 Ota Katera šivilja bi sprejela 151etnegn dekleta kot učenko proti primerni odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«. 9061-44 Prodam beseda 1 Ota davek 3 L a iifro ali dajanje naslove i Oin NaJmanJSi tnesek n ta Nizke vrtnice velfkocvetne v krasnih barvali, 10 grmičkov 60 Din visoke 1 komad 15 Din. plezalke ln poly. ante 1 komi »d 6 Din. razpošilja z povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6044.6 Vrtne jagode običajne orjaški sadovi1 100 sa. aik Uln 3o razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6043.1 Semena vrtnih jagod mesečark katere rodijo neprenehoma do novembra 300 zrn Din 10 Predplačilo v znamkah razpo šllja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6041.6 Otroška posteljica v zelo dobrem stanjm, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9086-6 Knjige Beseda I Din. davek 3 Dta. za Šifro ali dajanje naslova 5 Dia. NajmanjSI tnesek H Din. Prodam Bushan: Die Sitten der VSlker, 4 zvezki ia Mayer leksikon mali. 3 zvezki. — Knjige »o skoraj čisto nove. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7446-8 Avto, rit oio rte«eta Kolesa poniklana m kromirana, nemški fabrikat, od Din 7150 naprej. Vse rezervni deli po najnižjih ceinah. — Nova trgovina, Tyrševa 36. 9065-1)1 Žensko kolo rabljeno, kupim. Dopise s ceno na ogi. odd. Jutra pod »Poceni žensko kolo«. 9062-11 fEBBSSk Motorno kolo Indian Skavt in mali Mo tosachoche ceno prodam. P. Škafar. Rimska cesta Ljub ljana. 7695-10 Motorno kolo FN 350 ccm, v brezhibnem stanju, zelo ugodno naprodaj. Informacije daje urad Ljubljanskega velesejma. 9075-10 Vrtne jagode mesečarke 100 sadik Din 60 raz pošilja vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor 6042-6 U, Moške klobuke domačega izdelka. Vam nu dim po konkurenčni ceni v vseo barvah in oblikah. Frane Bernik. ryrševa c. 13. Ljubljana. Sprejmajo se vsakovrstna popravila. 7C95-30 Kapital Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, pre skrbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno komis pisarna Rudolf Zore Ljnbljana, gledališka 12-Telefon 36-10. Priložite znamke I 110-16 Edino potom koneesio-niranega Bančno kom. zavoda Maribor lahko prodaste vlagatelji hranilne knjižce tn dolžniki Iste kupite za poravnavo dolgov. Za odgovor Din 3 znamk. 7849-16 Hranilne vloge Ljudske posojilnice. Mestne hranilnice in Kmečki hranilni in posojilni dom. vse ▼ Ljubljani, kupim po primerni ceni proti plačilu v gotovini aH iste prevzamem v polnem znesku na vknjižbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina ali vknjižba«. 9012-16 Informacije o prodaji in nakupn hranilnih knjižic daje brezplačno koncesionirana tvrdka banč. poslov, pisarna. Ljubljana, Beethovnova ul. M/IT. Telefon 35-10. Lastniki hranilnih knjižic in dolžniki, obrnite se zaupno na solidno tvrdko. 9039-16 Vloge člernie Zadružne zveze, kupim po 60%. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Denar«. 9080-16 Hranilne vloge vseh denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni, takoj v gotovini Alojzij Planinšek bančna poslov, pisarna Ljubljana, Beethovnova ul. 14/n, telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnoot v vseh poslih. 7470-16 Družabnika (co) z gotovino 16.000 Din — sprejmem sa koncesionira-no podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobičkaoosno«. 9063-116 Trgovski lokal v Kranju, na najpromet nejši točki, oddam takoj v najem. — Priporoča se za urarja. manufakturo. galan terijo. galanterijsko lelez-nino. trgovino s kolesi in šivalnimi stroji, konfekcijsko. modno, klobučar&ko. dežnikarsko le papirno trgovino. torej vse razen Specerijske m delikatesne tr govine. ker je ie v hiši. Pojasnila daje lastnik: Franc Majdič. Industrijski mlin. Vir. p. Dob Dom iale. 7564-16 Lokal takoj oddam. Staničeva ul. 6, Bežigrad. 9084-10 Mlekarno oddam na prometnem kraju. Poizve se — Kuštrin, Nunska ulica 3. 9067-19 Lep lokal na Bledu, na najbolj prometnem kraju, v centru, takoj ugodno oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 90&4-18 Beseda 1 Din. davek 3 Dia. r Šifro ali dajanje naslova 5 Ota NajmanjSI tnesek 17 Oln. Velik travnik 6811 ms primeren za več. je stavblšče do katerega sega vodovod ln elektro vod ugodno naprodaj Trnovsko predmestje VpraSatl: Cesta 29 oktobra 9/U — 1«. T734.20 Stanovanje odda Dvosob. stanovanje elektrika, vod«, zemljišče, oddam s 35. majem. Rožna dolina, Cesta X, 98. 9066-Sl Štirisobno stanovanje 9 stekleno io odprto verando, kopalnico, predsobo 9 pritiklinami io vrtom, oddam za 1. junij aJi julij. Poizve se: Suvoborska li, H. od 10—BB. are. 9027-31 Dvosob. stanovanje oddaan za mesec maj. Pojasnila daje »Menjalnica*, Tyršev» cesta 31. 9069-21 Sobo odda Prazno sobo majhno in kuhinjo, oddam dvema osebama v podna-iem. Merosodna 1. 907*6-33 Prazno sobo s posebnim vhodom, v sredini me«ta. oddam. Naslov v vseh posloval. Jntra. 9074-38 Tm Dva gospoda iščeta za 1. maj opremljeno sobo v bližini Delavskega doma, najrajši s posebnim vhodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »ZaneSjivost«. 9C78-33a Razno Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje pri Preskerju Sv. Petra c. 14 Telefon 38-83. Za pomlad ! Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pcistnobarvni. »Paket serija 8« vsebina: 15—31 m prima okslordov, touringor is oefirjerv ca moške srajce, vsak koe najmanj 3 m, dalje »Paket Serija S/o« istotako 16 do 31 m u tonske pralne obleke, dečve (Dinidl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Vsak paket poStnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: IS do 30 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter »Paket serija P/I« 10 do 16 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalj« najceoejSe blago za vsa moška is ženska oblačila. Vzorei brezplačno. •K0SM0S«, razpošiljalnica ostankov, Maribor, Dvora-kova cesta St 1. Telefon 29§i PREMOG DRVA in RARBO-PAKETI IV. SCHTJMI Dolenjska eesta Vedno ^ pravo- časno do&pete, kamorkoli vozite s kc lesom. Pa tudi užitek imate pri vožnji z našimi od-1 enimi kolesi. Oglejte s brezobvezno veliko izbiro koles pri a. (Sanjat £ juh liana, •MiGlomiceva HC Novi modeli TENIS-RAKETOV ravnokar prispeli Damske pomladne plašče trenčkoate, kostume, komplete, obleke, krila in bluze, dekliške plašče, otroške oblekce v vseh velikostih Ltd. nudi najceneje tvrdka F. I. GORIČAR LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 29 JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA, filijalna direkcija v Ljubljani naznanja, da je po smrti svojega dolgoletnega zastopnika, gospoda Josipa Baumeistra poverila vodstvo svojega GLAVNEGA ZASTOPSTVA V MARIBORU s 1. aprilom 1936. za vse panoge zavarovanja gospodu Vinku Plaskanu, večletnemu sotrudniku pokojnega ter gospodu Karlu Pugelu, veletrgovcu z vinom v Mariboru. Pisarna Glavnega zastopstva, ki je sedaj na Aleksandrovi cesti št. 44, se bo preselila s 1. majem t. L v nove prostore na Trg svobode St. 3 pritličje. Prosimo Vas, da ohranite zaupanje, ki ga je užival dolga leta pokojni gospod Baumeister, tudi gori navedenima zastopnikoma ter beležimo z odličnim spoštovanjem: JADRANSKA ZAVAROV ALNA DRUŽBA filijalna direkcija Ljubljana BETHOVNOVA UL. 4 Tel. 29-37 VABILO na< f redni občni zbor »Posojilnice v Brežicah r. z. z n. z.44 ki bo dne 30. aprila 1936 ob 18. uri v lastni pisarni »Narodni dom«, z dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Citanje ln odobritev računskega zaključka za leto 1935. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni ^bor ob 18. uri ne bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ob vsakem Številu zadružnikov. NACELSTVO. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, da je dne 6. t. m. po daljšem trpljenju in previden s tolažili svete vere preminul gospod ANTON GLAŽAR ŽEL. UPOK. v starosti 81 let. Dragega pokojnika spremimo na zadnji poti v sredo 8. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na Vrhniki, Sušnikova ulica 6, na pokopališče k Sv. Pavlu. Vsi, ki ste ga poznali, ga ohranite v lepem spominu! Logatec, Ljubljana, Zidanimost, Sežana, Postojna. Vrhnika, 6. aprila 1936. ŽALUJOČI OSTALI : Ivana Glaiar, roj. Gruden, soproga; Marija, Jožef, Peter, Franc, Viktor, otroci in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Bavljen, - todaja ca konzorcij »Jutra« Adolf Sflmlkar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnar* Frane Jezeriek. - Za tamcatm del je odgovor« &k>j» Novak. - 7