ZA	/
NOVO LETO
J 854.
em in ucencom, staršem in otrokom u
poduk in kratek čas.
——
Na svetlo dal
O
10819 MMM*
korar stolno labudske cerkve, in vodja* škofijaega semenišča pri sv. Andreju.
IX. LETO.
Natisnili in na prodaj ima Janez Leon.
Poberite kosce (drobtince), ki so ostali, da se ne spridijo.
Joan. (j. 12.

/jCj,
2%
Kazalo.
Stran
Predgovor ................... V
Zveličana Homa, slovenska knezinja . . . VII
A. PASTIRSKO OGLEDALO DUHOVSKIM BRATOM IZROČENO ZA POKUS IN POPRAVO.
I. U praznik ssv. treh kraljev....... 3
II- U god Kristusovega unebohoda .... 8
III.	U god vsili svetili angeljev varhov . . 13
IV.	Četerto nedeljo po ssv. treh kraljih . 1!)
V.	Peto nedeljo po ssv. treh kraljih ... 23
VI.	Pervo postno nedeljo.......... 28
VII.	Drugo postno nedeljo......... 34
VIII.	Nagovor o pepelenju na pepelnico . 38
IX.	Nagovor o darovanju za popravo in olepšanje cerkvo ........... 42
X.	Obhajilo cerkvenega posvečenja .... 47
XI.	Od nebeškega vesolja......... 52
XII.	Pridige osnovane za vse nedelo (konce). 42. Trinajsta nedela po binkoštih. Od
nehvaležnosti............. 58
t43. Štirnajsta nedela po binkoštih. Od
| božjega kraljestva.......... 61
ii. Petnajsta nedela po binkoštih. Od telesne smerti............ 65
45.	šestnajsta nedela po binkoštih. Od kers. ponižnosti........... 68
46.	Sedemnajsta nedela po binkoštih. Krivi nauki sedajnih časov .... 71
47.	Osemnajsta nedela po binkoštih. Od vsegamogočnosti božje........t 74
48.	Devetnajsta nedela po binkoštih.
Od malega Števila izvoljenih .... 77
49.	Dvajseta nedela po binkoštih. Od družine............... 79
50.	Eden in dvajseta nedela po binkoštih. Od ptujih grehov...... 82
Stran
6,1. Dve in dvajsota nedela po binkoštih. Dolžnosti do Hoga in cesarja. 85
52.	Tri in dvajseta nedela po binkoštih.
Od smerti.............. 88
53.	Posledna nodola po binkoštih. Od sodbe................
B.	OGLEDALO BLAŽENIH MOŽ IN ŽENSK, NEKDAJNIM U SPOMIN, SEDAJNIM U
POSNEMO.
I.	Leonard IlodišiSan. XLVI. Solnigraški
viši škof in rojen Slovenec...... 97
II.	Jakob Rormeister, imenit colovšk faj-
mošter .................103
III.	Martin Pegeus, rojen Ljublančan in slaven pravdoznanee .........109
IV.	Štefan licih, visoko poštovan duhovnik lavantinsko škofije ..........112
V.	Mica Bezgovšek Lokošica, poštena kmo-
tiea šentrupersko fare.........122
VI.	Jera Kosec Pipanova, izgled pobožne deklice.................127
VII.	Kristina, švedska kraUica in imenitna spreoberiijenka ............131
Vin. G. Bonard, mučcnlk in mlsionar . . 134
C.	PRIGODBE ŽALOSTNE IN VESELE MLADIM IN STARIM U PODUK IN SV AR.
I.	Turki na Krajnskcm ..........139
II.	Kostena miza ..............156
III.	Ne sodi slabo svojoga bližnega .... 158
IV.	Kam človek zaide!...........160
V.	Tudi pc sanjah Bog včasih »vari ... 163
VI.	Usmiljene gospodični..........165
VII.	Božjej pravici nikdo ne uida .... 168
VIII.	Bogokletje in kazen.........170
IX.	Pijanci, joj vami............171
Stran
X.	Smert ponočnjaka............173
XI.	Čudovita zibel, ali strah za hudobne žene ..................174
XII.	Komu ni svetovati?..........177
D. PRILIKE IN BASNI ALI ZLATE .JAGODE U SREBERNIH POSODAH.
I.	Osmero prilik o pokori.........181
II.	Kuliinska posoda in skledica .....185
III.	Lesjak in vrabec............187
IV.	Laž in resnica.............188
V.	Dragi kamen...............190
VI.	Pomoranče................102
VIT. Sedem nebeških cvetlic........194
VIII.	Nesrečni popotnik..........195
IX.	Pokneženi kmet ............197
X.	Košar in njegova žena.........199
E. OGLEDALO ZA ŠOLO IN DOMAČO REJO OTROK.
I.	Sadiko in rastline ............203
II.	Morje...................207
III..	Oče naš.................210
IV.	Božja skorb za vrabca ....'... 21G
V.	UiSiteU in njegova soseda........219
VI.	Zlata kaplica za slabo glavo.....223
Stran
VII.	Mlad berač, star tat .........225
VIII.	Bog otroke varje...........229
IX.	Častilakoto gerda šola.........230
X.	Solarsko blago..............231
XI.	Slava takim učenkam.........232
XII.	Veselo godovno............234
XIII.	Vse za se, nič za drugo.......230
XIV.	Križ našega odrošenika.......239
F. SLOVENSKA GERLICA.
I.	Sv*Sta vojska..............245
II.	Svdti Rožcnkranc............247
III.	Maria Lauretanska........." • 249
IV.	Maria cvetlica..............250
V.	Slovo romarja od Maric ........251
VI.	Otroška molitva ............252
VIT. Materne solzo.............255
VIII.	Zapeljana Marjctka..........256
IX.	Dekliška modrost............258
X.	Vertnica.................258
XI.	Večernica ...............259
XII.	Želje..................260
XIII.	Zadovoljen kmet...........201
XIV.	Turška bltva pri slov. Kapli na Koroškem leta 1482 ........... 262
XV.	Prošnja na smert...........266
XVI.	Popotnica...............268

Tjgto je sicer dolgo, vendar se rado primeri, kakor marsikleremu tudi nam, da se vse prehitro preide. Nekaj opravki, kijih imamo, nekaj tiskarna, ki je preobložena z delom, so vzrok, da se DroMince rade zakasnejo, in nc odrinjajo ob pravem času iz svojega skladišča.
Verh tega jih je Mas Se druga nesreča motila. Dva oddelka našega rokopisa so nam zgubili; eden je krnalo se našel, drugega pa smo že za zgubljenega imeli, in že namenovali se, u drugič sostavljati in pisati ga, ko je'prišel k sreči na dan — med tim pa, kakor se samo od sebe zastopi, je mnogo časa preteklo. Zatorej prosimo s tim vse ljube prijatelje in znance Drobtinc, to zamudo milostno odpustiti jim, in kakor druge leta, tudi IČtasjih blagovoljno sprijeii.
Pridno so iskale po domačem in po drugih vertih, natergale, kar so našle zalih in dišečih cvetlic, in vam jih tukaj u šopek zvezane prijazno podajo. Reči se upamo, da vsakdo, naj bo stana kakorhiega hoče, bode kaj našel u njih, kar mu bode dopadlo, ali mu bodo povedale kaj, kar do-silimal še ni vedel ali slišal. Starši bodo slišali, kako imajo svoje otroke lepo in po kristiansko učiti; otroci, kako radi vbogati očeta in mater — gospodarji in gospodinje, koliko skerbi morajo imeti za svojo družino; družina, kako pridna in zvesta biti u službi, u kte.ro so udinja — mladenči in dekliči, koliko velja čista duša pred Bogom in vsimi poštenimi ljudmi; j)0-starni in grešniki, kaki odgovor in lcaka kazen jih čaka, ako sk ne poboljšajo in spokore — učitelji, na česar imajo najprej gledati pri mladini, kise jim u poduk izroči: učenci in učenke, da dnar in vse časno blago je opotečno, samo kar se naučč, jim nikdo vzeti ne more — in tako dalej vsakdo slišal bo svoje.
Naš cilj in namen je, pomnožiti po Drobtincah čast božjo, in po-zdigovati više in više pravo djansko (moralno) omiko slovenskega ljuda, povedati pa tudi vmes za smeh in kratek čas kaj; kajti človek od težkega
dela vtruden potrebova počitka, da se okreva! duša pa tu in tam kakega razveselovanja, da se preveč nc opeha in ne omaga. Zategadel, ker vidimo in slišimo, da večina slovenskega roda rada prebSra naše Drobtince, hočemo, dasiravno narejajo mnogo dela in truda, vendar le še nabirovati in sostavljati jih, ako ne za vec, saj za eno Ičto še; in prosimo ponižno zdajle vse slovenske rodoljube, podpirati nas in pošiljati nam prikladnih sostavkov, ali po prečastitem celskem gospodu apatu, ali po pre-častitem celovškem gospodu špivitualu, ali pa naravnost nam u roke — in ako je mogoče, saj do kresa tekočega lifta. Bog plati! vam bomo rekli s hvaležnim sercom; radi pa tudi kakeDrobtince u spomin vam poslali.
Sveta Herna pa, ki si letašnjim Drobtincam za varhinjo dana, blagovoljno jih spremljaj, koderkolj bodo hodile, in kolikor več hiš in sere jim bodeš odperla, toliko ljubše nam bode !
Pri svetem Andreju u labudskej dolini l. 1854.
Jožef Rozman.
ZVELIČANA IIEMA, *)
SLOVENSKA KNEZINJA.
Lepo je viditi o jeseni zale drevesa, ki so polne žlahnega in zrelega sadja; Se lepšo može in ženo, ki so bogati na dobrih delili in svetili čednostih: njih spomin je večen, in njih ime slovi in bo slovelo, dokler bo zemlja stala.
Zmed takih blagih in nepozabljivih duš je bila zveličana Hema, ktera se je okoli 1. 983 na svet rodila, in bila doma na spodnem Štajarskem u Pilštanju, kder so njeni starši grad na Čelu prijazne doline imeli, od kterega vendar dan današni ni drugega ostalo, kakor razvalina in posip, in še tega malo. Nje oče bil jo Engelbert grof Pilštanjski, njena mati pa Tuta, od ktere se nič bolj natančnega zapisanega 110 najde. Bila sta bogata in premožna, imela mnogo posestva in gradov po Koroškem, Štajarskem, Krajnskem in Furlanskem, 111 bila 11 žlaliti clo s cesarjevo liišo: vendar nju naj veče veselje in naj dra-žiši zaklad bila je njuna hčerka Hema, ki je bila že u svojih otročjih IStih toliko pametna, pohlevna in ljubezniva vi vsem svojem zaderžanju, da so je že takrat jasno vidilo, kaka ljubka božja se bo razcvetela iz nje. — Kaj pomaga staršem, imeti gradov, imeti dnarja in vsega obilno, ako pa otroke imajo malopridne in razujzdane? Ni hujše šibe ne za dobre ne za slabe starše, kakor so sinovi sprideni 111 nesramne hčere. Mnogo žalosti, že sivi užila, mi je enkrat ona kmetica rekla. Pogoreli smo, ob vso živino prišli, dva ljuba otroka sta mi umerla; ali kaj je vse to proti sramoti, ktero mi je hči zdaj storila ? Zdi se mi, da serce u persih mi je počilo, in javalne bom dolgo travo tlačila. Le žalibog! da starši so mnogokrat sami krivi razujzdanosti svojih otrok, in ko bi za nje toliko skerbi imeli, kolikor Engelbort in Tuta za svojo Hemo, gotovo bi ne imeli toliko spačene mladine.
'*) Glej spredej njeno podobo.
Takrat je na nemškem prestolu sedel cesar Arh II., ki je živci toliko lepo in pobožno, da jo po svojej smerti bil svetnikom prištet, in še zdaj se u izgled postavlja kristianskim kraljem in cesarjem. Kavno tako bogaboječa in vneta za vse dobro jc bila njegova žena, sveta Kurvigunda, ktera je slovela daleč po svetu zavoljo čodnost svojih, zlasti pa jo ljubila in varovala predrago rožo čistosti na sebi in drugih. — S tim svetim cesarjem in toj svetoj cesarico) u žlaliti, kakor sim že zgoraj omenil, je bila zveličana Ilema, in njima u skerb in rejo so jo njeni starši izročili. Skerbno kakor lastna mati, je sveta cesarica gledala na svojo mlado rojenko Hemo, jo gorečo učila svetili Jezusovih naukov, in ven in ven ji pravila in na serce vezala, kako se ima zaderžati u vsih okoljnostih živlenja, kako varna, skerbna in sramožljiva biti, in kako brez prenehe čuti in moliti, da no pade u skušnjave. Hema jo pa tudi rada vbogala, rada poslušala nauke svete cesarice, in postala zala na duši in truplu. Ako ravno je bila bogata in visokega stana, se vendar ni prevzetovala, ne lepotičila, ni marala za nečimerno obleko, ne za pregrešno veselje tega sveta: titn-več le Jezusu je želela dopasti, in njemu služiti u čistosti svojega serca je bilo nje naj veČe veselje. — Oh kako lepo, ako bogato dekleta, ako žlahtne gospodične u ponižnosti služijo Bogu, in se od napuha premotiti ne dajo! Blagor jim, Bog jih bo visoko povzdignili; ako no na tem, pa na unem svetu.
Ko je Ilema odrastla, se je po volji svojih staršev omožila, in vzela u zakon koroškega grofa Gulielma, ki je b;l bogat gospod u Sel-cah in Brežali, imel pa tudi mnogo rudnikov u lasti. — Pač srečen mladenč, ki dobi nevesto u zakon, pridno in nedolžno, kakor je Ilema bila! lies je sicer, da bila je tudi bogata, je od cesarja na btajarskem Vitanjslco, Bizeljslco, PodSetertiSko in Anderburško, na Krajuskem pa Mokronoško grajšino u doto dobila; ali več, kot vse graj šine, vredno je bilo njeno pobožno, deviško serce, ktero je gorelo od prave kristi-anske ljubezni do Boga in bližnega; kajti hiše in gradovi se razsujejo,, rudeče lica zvenejo, ognjene oči ugasnejo, le dušna lepota ostane, in se 110 osuje in ne postara nikdar ne.
Svojim poštenim možem Gfulielmom jo Ilema mnogo lčt u zakonskem miru in u lepi zastopnosti živela, bila pa tudi pridna gospodinja, skerbela za svojo pohištvo, in zvesto in natanko dopolnovala svoje dolžnosti, ki jih je do svojih podložnih in do svojo družine imela. Ali kakor skerbna je bila za časne reči, še bolj pogosto je mislila na
Boga iu na zveličanja svoje duše. Bila jo dobrih rok, in rada po svojem premoženju vbogaime dala; rada in zvesto molila, pa tudi u svetem strahu imela svoje ljudi, in .priganjala jih, da so živeli, kakor sveta vera uči in mati katolička cerkva veleva. Strah božji, govori sv. pismo, je začetek modrosti, in je pri hiši tako potreben, da, kdor njega ni, tudi pravo sreče ni; vse gre skrižem in narobe, in smč se reči, da, kder so ljudje brez straha, ondi jo greha kot praha.
Pripovčdujo so, da, ko jo Hema mati postala, se jo na božji pot podala u rožno dolino k Materi božji u Podgorje, zahvalit so za vso gnado in dobrote, ktere jo po njeni priproSnji od Boga žo dobila, prosit jo pa tudi, da bi se ozerovala So u prihodno z milim očesom na njo, in zlasti u porodu milostno na strani ji stala. Ali ko pes hoditi ni bila vajena, se je od pota vtrudila, da ni mogla dospeti na verh hriba, na kterem je Mariina kapelica stala; timveč je morla prenočiti spod hriba na mestu, na kterem zdaj farna cerkva stoji. U sanjah pa se jo u Mariini kapelici znašla, pred nebeško kraljico klečala, in svojo serce razlila pred njo. — Žotio posnemajte jo. PriporoČovajte so rade Marii, sosobno ko se bliža ura vašega poroda. Nevarnost, kakor same včsto, je vselej velika, in mnogokrat vam gre za živlenjo; zatorej ne opustite stare kristiansko navado, in kolikorkrat taki Časi pridejo, pojdite vselej prej k spovedi in k sv. obhajilu, da se grehov očistite, z Bogom spravito in u gnado božjo pridete. Se enkrat ložejo hote dihale, in ako vam stopi tudi smert pred oči, vas ne bo vstraŠila; marveč konec storila vaSim nadlogam, in vas peljala u sveto nebo, u naročje Jezusa in Maric.
Hema je porodila svojemu možu dva fanteka, Gulielma in Ilartvika. Lepo sta rastla, kakor dva mlada doba, postala zala in čversta, in bila veselje in up svojega očeta in svoje matere; zlasti ker sta tudi lepo in čedno živela, in po zgledu svojih staršev brez hinavšine Bogu služila. Tudi sta rada pomagala svojim staršem, ki so imeli mnogo posestva po Štajarskem, Koroškem, Krajnskem in Furlanskem, zlasti pri Otmanjah, pri LaunStorfu in Dlatnici, okrog Selc in Breš, in tu in tam po kerškej dolini, imeli mnogo rudnikov, u kterih so zlato in sreberno rudo kopali; zraven pa tudi skerbi in opravkov na cente. Ali rudarji so bili hudobni, živeli brez vse vesti, in žalili Hoga in ljudi, tako da sta jih mlada gospodičiča nckikrat ojstro svarila; sosebno razujzdan jo bil rudokop Janez Grinvald, ki je bil ženo nekega imu-nituoga mostnjana u Brežah u greh posilil, in jo u veliko sramoto
pripravil. Njoga sta dala prijeti, u železje okovati, in ker jo bila njegova hudobija okrita in občno znaua, brez pomude na vislice obesti. To pa je deset drugih rudarjev, ki so bili z obešenim u žlaliti, tako razkaČilo, da so zakleli se, nad mladima gospodoma kervavo so maščevati. In res! ko sta.prišla pervikrat po tem rudnik ogledovat, so ju rudarji zgrabili in oba ubili, kar se je zgodilo med Selcami in Brezjem olcolj leta 1030.
Ali kar se zgodi, se tudi zvč. Nek pobožen rudar pride k očetu, grofu Gulielmu, ter mu vse natanko povč, kaj so rudarji storili, in kamo ubitih trupli zagrebli. Grof, kakor se samo od sebe razumi, so stražno zavzeme, se za glavo prime in priseže, da so bo hudo znosil; poloviti da hudodelnikov, kolikor jih najdejo njegovi hlapci, in jih k smerti obsodi. Našli tudi so ubita gospodičiča, ju na dom zanesli, u izsekan grob položili, in žalovali dolgo časa na njima. Visokočastiti knez in gospod šentlampretski apat Herman, brat sv. Ileme, ju je pokopal, in pri pokopu pridigoval in govoril tako tolažljivo, vmes pa tudi pritoživno, da je vsim brez sneme močno ustregel. — Takole je na svetu. Starši imajo pridne in zdrave otroke, jih imajo dostikrat rajše, kakor samih sebe; na enkrat pa so smert prismu&e, dcea pobaše, starše pa same na zemlji pusti. Nespameten človek se vnevoli, beso-dova in godernja zoper Boga in njegovo previdnost, moder pa tudi u takih dogodajih roko božjo ugleda, in se ves udan u njegovo voljo uklone. „Mi pak v Smo, piše sv. apostol Paul (Rim. 8, 28.), da tistim, ki Boga ljubijo, vse u dobro izide, tistim namreč, ki so po sklepu u svetnike poklicani."
Ilema, kakor pravijo, se je kmalo potolažila; ali Gulielm, nje mož se kar ni mogel premagati — nekaj pa tudi so ga puntarski rudarji dražili, ker so po brežkih gorah in gošah so ukopavali, in mu vso pokoršino odrekli. Zategadel zbere mnogo ljudi, se soedini svojim svakom, z grofom Mankardom Malenteinskim, ki je imel Hemino sestro, gospo Kunigundo u zakonu, in obadva se udereta nad puntarje, jili premagata, in razserdeni Korošci skoro vse pomor6. Grof Malenteinski, gospod Kolnički in gospod Rajnbrot Ditrichsteinski svojimi kojniki so bili petnajst naj hujših puntarjev pobili; kar pa jih je grof Gulielm polovil, jih je med neko pojedino dal zavezanimi očmi in vso zvezane pripeljati, jili posekati, potem pa pticam in pesom na piano zmetati. Ali to še ni bilo zadosti, timveč tudi kar so puntarji imeli, so vse pokončali. —• Glejte! koliko nesreče greh na svetu naredi. Rudarji
60 slabo Živeli, po nečistih mlakah se valjali, in vsi spaconi in ter-dovratni so no dajo svariti: in koliko solz so prelije, koliko žalosti nžije, koliko kervi zemlja popije! pač res, kar nam vsak katekizem povč, da greli je naj veče hudo na svetu.
Vendar tudi grof Gulielm je u svoji jezi prehudo se znosil, iu ko se togota mu ohladi, ga grevati jame, da je prelil toliko Človeške kervi; zategadel, potolažiti svojo nemirno vest, sklone na božji pot u Rim se podati, ondi s pokoro in z molitvo svojih grehov se očistit, in z Bogom se spravit. Vzerne torej slovo od svoje ljube žene Ileme, in po romarsko in spokorno oblečen se napoti proti svetem mestu Rimu. Ondi se je svetemu očetu poklonil, obiskal groba ssv. apostolov Petra in Paula, in ko se je spokorno spovedal in svojih madežev umil, je sopet s pokojnim sercom u svojo deželo se vernul. Že jo na Koroško došel, ko ga blizo Volšperga u Loki u labudskej dolini smertna roka zadene. Zvečer še je pripovčdoval ljudem, pri kterih jo prenočil, koliko svetih krajev jo obiskal, koliko lepega vidil, in kako ga voseli, da je sopet u svojo domovino prišel; ponoči pa je umeri u parni, u kteri je spal, in zjutrej so ga mertvega našli. U cerkvo so ga nosli, pokopali, in kmalo so ga ljudje kakor svetnika Častili, sosebno ker pravijo , da pri njegovem grobu se jo mnogo čudežev prigodilo; in še se vidi u cerkvi sv. Jakoba na Groberjih njegov grob, izzidan iz opek in z železnim omrežjem obdan, in še zdaj marsikaka pobožna duša priroma, pri njegovih ostankih pomoli, in svoje serce upokoji in svojo dušo umiri. — Grof Gulielm se. je prenaglil, in bil preojster do morivcov svojih sinov; ali ko je po težavnem božjem potu se čisto spovedal in sv. obhajilo prijel, je našel svoji duši sopet pokoj in mir Znabiti da tudi tebe vest peče in scrco boli, ko so spomniš svojih grehov, zlasti grehov svoje mladosti: ali namesti da bi z molitvo, pri spovedi in svetem obhajilu svoje skleče rane hladil, hodiš raj po kerčmah, laziš za slabimi tovaršmi, in kder je kaka godba ali ples, kaki vriš ali truš, se derviš in goniš, da bi preslišal in potlačil glas svoje vesti. Kako nespameten si vendar! da bi so mravlj, ki te že grizejo, otresel, postopaš ondi, kder se jih naj ložejo nalezoš! — Spomni seGuliolma; nekdaj tako imeniten umerje, kakor vbog romar, vendar kakor pravičnik: romar si tudi ti, da bi lo tudi bil pravičen!
Hema tedej je bila zdaj vboga, zapuščena vdova, brez moža in bi'ez otrok. Velika jo bila njena žalost, huda njo britkost, vendar šo veče njeno zaupanjo u Boga; in kakor nekdaj Maria devica, je tudi
ona rekla: Dekla Gospodova sim, naj se mi zgodi po njegovi besedi. Bila je sicer bogata, in časnih reči jo čezzadosti imela, vendar nad bogastvom ni vesolja našla, in časno blago jo ni nasitilo. Samo Bogu je služila, in kar dohodkov imela, jo ali med vbogo in bete/.ne razdala, ali za cerkveno reči in za božjo Čast obernila. Koliko ccrkev je ali novih postavila, ali jih olepšati in očediti dala, so sicer natanko ne ve; od sledečih vendar so zapisano najde: Mariino kapelico na Korki; cer-kvo sv. Mihela u Glednici: cerkve matere božje, sv. Jurja in sv. Martina u Lidingi; sv. RadegnJide na Visokempolju; sv. Laurenca na gori pri Milielski vasi; sv. Lampreta,, u Pisvegu; sv. Jurja na Camclspergu; sv. Marjeto u Trušnjah i. t. d. Pač dobro razumila jo besede Jezusa Kristusa, ki veli: Ne spravljajte si zakladov na zemlji, kder jih rija in molj konča, in kder jih tatje-izkopljejo in ukradejo. Temuč zbirajte si zaklade u nebesih, kder jih ne konča ne rija ne molj, in kder jih tatje ne izkopljejo in ne ukradejo. (Mat. G, 20.) Kaj mislite, kaj bi ji bilo pomagalo, ko bi bila svoje zaklade in dohodke na kupo spravljala, se debelo niastila, in vsak dan u svilo in tančico svoje truplo zavijala? Enega dne pa bi se bila smert prikazala skoz vrata, ter rekla: Trapa! Se nicoj bo duša od tebe vzeta, in kar si pripravila, čigavo bo ?
Resnično! ITema je, kakor nekdaj Lacarjeva sestra Maria, si naj bolji dol izvolila, kteri ji ne bo odvzet. ' Vso kar jo imela časnega blaga, je Bogu posodila, in on ji bo vse stoterokrat u nebesih pover-nul. Kaj jo vse dobrega storila, se natanko ne ve, se torej tudi povedati ne more; le kar so zapisanega najde, tukaj razložim. Dala je na Ker ki u čast Matere božjo veličastno cerkvo postaviti, in zraven cerkve dva samostana, enega za možke, drugega za ženske, ter jim naložila dolžnost, da imajo ob določenih urah u cerkvi čast božjo prepevati, ljudem prijazno postroči u duhovskih zadevah, in mladost podučevati in u strahu božjem izredovati. Da so pa zidarji in tudi drugi delavci pridniši bili, jo bila vseskoz sama pri njih, in jih priganjala in vnemala zdaj z lepimi besedami, zdaj s kakimi darili. Vsak večer so je z dnavno skrinjico u roki na en kamen vsedla, in delavce zaporedoma pošteno in po zasluženju plačevala; in pripovedova se, da, ako je komu tudi dovolila, da sme sam u skrinjico seči, in vzeti kolikor more zagrabili, vendar ni mogel nobeden več vzeti, kakor kolikor si je pošteno zaslužil. Še se kaže u Kerki tisti kamen, na kterem sede je zveličana Hema dclavcom dnino plačevala.
L. 1042 so dodelali samostana in cerkvo, in Ilema čudno vesela pošlje u Solnigrad, ter prosi višiškofa Balduina, da bi blagovolili priti u Kerko, posvetit in blagoslovit, kar je s pomočjo božjo srečno pozidala in dogotovila. Višiškof Balduin se hitro napotijo, pridejo o začetku augusta u Kerko, pripeljejo seboj dvajset redovnikov iz reda sv. Auguština, nekoliko redovnic iz solnigraškega samostana, in Ido njih apatico, ter določijo dan cerkvenega posvečenja. Veliki Šmaren je bil tisti srečen dan, na kterem se to sveto opravilo jo godilo, in slovesnost jo bila, kakoršnih je Koroško še malo imelo. Od vsili krajev, od blizo in daleč so so množice sule, in ljudstva se je sošlo, da bi ga nihče no bil mogel sošteti. II koncu slovesnosti pa stopi Ilema sama obdana od sedemdeset koroških devic pred veliki altar, položi nanj zavodno pisma, u kterih je cerkvo in samostana s potrebnim oskerbela, in vsa goreča od pobožnosti in svete ljubezni jih daruje cerkveni priprošnjici, devici Marii. Na to pade na svoje kolena, in vsa ponižna prosi nadškofa Balduina, zapisati med redovnice njo in vsili sedemdeset devic, so zaveže u samostanske obljube, in iz toliko visoke gospe postane naj borniša sestra med njimi, postane jim izgled pokor-šine, pobožnosti in lastnega zatajevanja, ter jim sveti svojim živlonjem kakor luč, ki se na mernik postavi, da sveti vsim, ki so u hiši. — Kako srečna pač si ljuba Ilema! pa tudi kako dober Bog, ki ti je dal tako blago serce!
Njo zavodno pismo se takole glasi: „U imenu p>resvetenerazdelivne trojice! Jaz Ilema, po božji milosti dasiravno nevredna idemeliteljica kerške cerkve, oznanim s timle vsim sedajnim in prihodnim kristianom. Ker sim po zgubi svojega rajnega mo"Ža vdova, in po hudobnem umoru svojih sinov brez otrok, in sim zategadel vse, kar sim lastnega imela, naj že bo ljudi ali drugih reci, u zveličanje svoje duše in u blagor svojega moža in svojih sinov cerkvam izročila, in se med kerške redovnice vverstiti dala, podarim vse svoje podložne tej cerkvi tako, da, ako se hoče pervorojenih sužnih kdo odkupiti, ima plačati kerškej apatici pol talenta in petnajst vinarjev; drugi pa, ki si hočejo svobodo kupiti, imajo plačati po določbi celega samostanskega zbora. Pisano u Kerki /. 1043. Na pečatu se bere: Ilema utemeliteljica kerške cerkve. ■— Iz tega so vidi, kako mila in usmiljena gos'pa da je bila, kako dobra mati svojim podložnim. Vsakdo, ako je le hotel, so je lahko z majhnim dnarjem sužnosti znebil, si svobodo kupil in pravico, ravnati po lastni volji svojim premoženjem in blagom, Zguba je bila sicer velika,
ktero je s tim na svojih dohodkih terpela; vendar še veča ljubezen, ktero si je pri svojili podložnih pridobila. — Koliko jezar žensk, ki so bile bogate, zale in imenitne gospe, je u pozabljivosti potonilo, ni več duha ne sluha od njih: Ilema pa še živi u blagem spominu pri Korošcih, Štajarcih in Krajncih, in bo živela, dokler nam bo prijazna luč kristiansko - katoličke vere sijala, in bo dušna žlahtnost na zemlji kaj veljave imela.
Kar na zemlji vidiš, mine, Kakor dim u zraku zgine; Lepi lasi, zale lica, Kmalo je ob nje devica.
Samo duša Čista, sveta, Ki za dobro je vsa vneta, Se ne stara in no zvene, Mar se z Bogom večno sklene.
Ilema u samostanu ni dolgo več živela; Bog jo u kratkem k sebi zakliče. Bilo je zmladlSta 1045, ko nevarno zboli, in kmalo spozna, da nje smertna ura se bliža; zategadcl naprosi solnigraškega nadškofa Balduina, da so še enkrat k nji prišli. Vpričo njih oporoči, da kerški korarji imajo dobivati svoj prevžitek iz ravno tiste zaloge, kakor redovnice; za druge potrebščine pa jim odloči dohodke od šesterih velikih kmetij. Verli tega oporoči mnogo lepih reči za vboge in cerkve, pritisne 27. maja na oporoko svoj pečat, in 29. junia, t. j. ravno o godu ssv. apostolov Petra in Paula mirno u Gospodu zaspi, in se preseli u boljšo deželo. — Kakor je sama želela, so jo na kerškem mertvišČu pokopali, in precej so jeli obiskovati nje grob; so jo jeli častiti, pripo-ročevati njeni priprošnji, in še dan današni, zlasti Četerto povelikonočno nedeljo in o Šent-Petrovem, jih priroma mnogo jezar u Kerko, obhajat njo god in spomin, in po njeni priprošnji zadobit od Boga milost in pomoč. O kresu 1. 1845 so praznovali že osmikrat stolStni spomin njene častitljive smerti in začetka kerške cerkve, in bilo je ljudstva, da se je vse terlo in lomilo.
Noter do 1. 1174 je Ilema u kerškem mertvišču ležala; tistega • leta pa so kerški škof Arh pustili izkopati njene kosti, jih pustili prenesti u cerkveno rako, ktero je še Hema sama izzidati dala, ki je toliko prostorna, da meri 72 štirjaških čevljev, in ima pet altarjev in sto stebrov. Nad nje grobom stoji krasen altar, ki je iz kararskega
marmor a izsekan, in ima čvetoro podob: Hemo namreč, kako umiraje britko podobo Jezusa Kristusa na svoje persi pritiska; maŠnika, ki ji na strani stoji, in jo u smertnili težavah tolaži; in dvo drugo podobi, ki pomenite včro in upanje — tudi se^ sledeče besede u nemškem jeziku zapisane vidijo: „Presvetla knezinja in gospa Hema, selska in brežka grofinja, rojena pilštanjska grofinja, naj milostnima utemeliteljica kerške cerkve
Ker se je po priprošnji rajne Hem.e mnogo čudežev dogodilo, sta prosila cesar Miroslav 111. in kerški škof Vrh 111. papeža, da bi jo med svetnike vverstiti blagovolili, kar se je zgodilo 1. 14G5. — Cerkve svetej Hemi posvečene imamo u labudskej škofii tri. Perva jo farna cerkva, ki stoji na prijaznem hribu blizo horvaške meje, in je jako zala in čedna. Druga je poddružnica kozjanske fare blizo Pilštanja; tretja pa je na Koroškem u globasniškej fari. Kakor gospa lepo junske dolino na veselem homcu kraljuje, in mnogo sere od blizo in daleč se zaupno obrača na njo, zlasti poleti, ko se čemi oblaki dorvijo, in se huda ura bliža. Sv. Hema je tudi^ia Krajnskem mnogo dobrega storila. Imela je ondi gradove Gomilo (Erkcnštein)' blizo Boštanja, iSker-Ijevo (Grailach) blizo Mirne, Mokronog in še nekoliko drugih posestev. Vse te grajšine je bila kerškej cerkvi izročila, ktera jih je do 1. 1437 u lasti imela; tega ISta pa jih jo bil celjski vojskovodja Joan Vitovic ji posiloma vzel.
Od tega, kar je Hema u Kerki pozidati dala, razun cerkve ničesar ni viditi več; ali cerkva jo zala in veličastna, kakoršnih jo malo na Koroškem. Dolga je 168, široka 72 čevljev, in vsa iz obsekanega kamnja. Veliki altar ima več kakor sto podob in jo 54 čevljev visok. U sredi kraljuje Maria U nebeškoj svetlobi in obdana od angeljskih verst. Pri nji na obeh straneh stoj6 svetnikov in svetnic cele rajde; med njimi Arh II. in njegova žena Kunigunda, Leopold austrianski in Hema. — Koliko zalih cerkva so nam naši predniki pozidali! kaj, al jih bomo mi zapustili ali zanemarili? Kaj takega Bog obvari! ne bilo bi dobro za nas. Lopa, snažna cerkva je velika Čast za faro in za fajmoštra; naj bi torej vsak fajmošter na svojo farno cerkvo skerbno gledali, naj bi pa tudi farmani, ki premoženja dovolj imajo, na svoji smertni postelji no pozabili nje! „Tvoji hiši, o Gospod, se spodobi čast", govori prerok David. (Psalm 92, 5.)
Naposled še moram dostaviti, kaj nam jo od časnih reči sv. Heme u spomin še ostalo. Ženski samostan se je kmalo razrušil, in dohodki
njegovi se obernili na druge milodare; iz in ozkega samostana pa je dorastlo sedajno kerŠko ali celovško korarstvo. Eazun njenega svetega telesa se u Kerki shranuje, in se lahko še vidi nje zavodno pismo od 1. 1042, in zapisje ali kodieil od 1. 1045, in na obeli velika pečata svete Heme in solnigraškega nadškofa Balduina. Tudi nje zlat perstan jo še shranjen, in zlata ovratnica, ktero je navadno nosila; in u perstan in u vratnico sta okovana dva velika draga kamna, kterima velimo „topas.u — Dalej se najde za velikim altarjem selske farne cerkve en klobuk svete Ileme, in neka čelada, od ktero se misli, da je bila njenega sina Gulielma. Klobuk je okrogel, ima clo nizek verh; krajo pa eno ped široko in z violčnim tafetoin obšite. Čelada je iz usnja, ru-darskej kapi podobna, belo, rudeče in černo namazana, in s pcrjanico na verhu; ali oboje, kakor se lahko razumi, že močno preperelo, in bati se je, da bode kmalo popolno razpadlo.
God svete Ileme je 29. junia. — Bratje in sestre! čas je kratek; torej delajmo dobro nevtrudno, dokler je dan, ker pride noč, u kteri ne bo nihče več delati mogel: ti pa, sveta Ilema, prosi za nas Boga!
Dobrotnica si nam na zemlji bila,
V nebesih bod' nam priprošnjica mila!
5loilUCUl.
PASTIRSKO OGLEDALO
duhovskim bratom izročeno za pokus in popravo.
Drobt. za novo leto 1854.
1
Sin človekov! čuvaja (jim te postavil hiši Izraelovej; slišal boš besedo iz mojih ust, iu jim jo oznanoval u mojem imenu. Redar hudobnežu rečem: Gotovo boš umeri ti pa mu tega ne oznaniš , ga ne opominjaš , da naj se verne od svojega hudobnega pota: bo soer hudobnež umeri u svojej hudobii, ali njegovo kerv bom iz tvojih rok terjal. Ako pa oznaniš hudobnežu, in on se ne verne od svoje hudobije in svojega hudobnega pola; bo on soer umeri u svojej hudobii, ti pa si rešil svojo dušo.
Bceh. 3, 17—19.
U PRAZNIK SSV. TREH KRALJEV. *)
Nauki iz svetega evangelja , po zapisu sv, Matevža 2, 1 —12.
Kako čudno, ljubi moji, so božje pota! naša glava jih ne razumi, naša pamet le stermi nad njimi. — Svojega lastnega Sina je Bog na svet poslal; ali u takej revšini, u kakoršnej nobeden človek na svet ne pride. U bornem, zapuščenem hlevu se je rodil — tiha noč je bila in pozna — ubožni pastirji so prihiteli ga častit in molit: u Betlehemskem mestu pa je natlačeno polno ljudi, vendar se nobeden no zmeni za njega, nobeden stopinjice ne stori, svojega kralja vidit ali obiskat. — U tempel ga je njegova deviška mati Maria prinesla, in po Mozesovej postavi Gospodu darovala: judovska duhovščina pa ga ne spozna, in judovske učene glave so previsoke, se ne ozrejo na njega. Pobožni starček Simeon ga je na roke vzel in se radoval nad njim; prerokinja Ana polna veselja je ljudem njegov prihod oznanovala: judovsko ljudstvo pa je bilo hudobno, se ga ni veselilo, in redek je bil, ki jo prišel, redek ki le prašal po njem. Zategavoljo je Bog ljudem rojstvo svojega Sina po čudnem, nenavadnem potu naznanil, tako da je zvedel vsak od pastirja do kralja, mestnjan in vešan, kde daje rojen Zveličar sveta, Jezus Kristus -—- in kako se je to zgodilo, nam današni sv. evangelj prav lepo in razložno povč.
Iz daljnih krajev, od ontod kder rudeča zarja pred juternim son-com vstaja, so prišli ptuji možje — čudno in bogato oblečeni so bili — in na ravnost pred kralja Herodeža stopijo, vprašaje: Kdo jo rojen judovski kralj? kajti vidili smo njegovo zvezdo na Jutrovem, in pridemo njega molit in častit. — To prečudno dogodbo hočemo danes
'*) Da se pervi oddelk u Drobtincali nekoliko spremeni, smo nekaj liomi-letičkili pridig odbrali, ter jih tukaj u pokušajo in popravo podamo.
1 *
tudi mi premisliti, potrebne nauke odbrati, u sorcu obraniti in svoje živlenje po njih vravnati.
Novorojen Zveličar nam bo glavo in pamet raszvet.il; vi pa poslušajte z voljnim in veselim sercom!
U Betlehemu se je rodil božji Sin in naš odrešenik Jezus Kristus ; terdovratni Judje pa na njega niso veliko porajtali. Glej ! kar na enkrat, ko si nihče ne misli, so prišli modri iz Jutrovega, kder so mladi dan spočne, u Jeruzalem pred kralja Herodeža grejo, ter ga prosijo, povedati jim, lede je kralj Judov, ki je rojen. Herodež kralj pa, to slišati, se je prestrašil, in ves Jeruzalem ž njim. —• Vidite, ljubi moji, tako se grešnik vstraši, ko sliši božjo nauke, ko sliši svete resnice. O božjih rečeh pogovarjati se, ga ne veseli, le kaj posvetnega, kaj gerdega bi se menil; le dobre volje bi bil, od norčije do norčije bi brenčal. Zate-gadel ne gre rad u cerkvo, lc primoran ali prisiljen so pri sv. maši snide, pridigo poslušati ga merzi, h korščanskemu nauku iditi, mu pre-težavno hodi ali so mu nepotrebno zdi, in ako sliši od smerti kaj, od sodbe in pekla, ali od spovedi in pokore, si tako dolgo glavo otresa, dokler se vsega no znebi in čisto pozabi.
Poznal sim duhovnika, ki so bili fajmošter na nekej fari, kder so ljudje prav slabo živeli ! zatorej so jim pridgovali vun in vun silno ojstro, sosebno pa pijance in nečistnike so grajali, da je bilo kaj, so jim žugali s pravjcoj božjoj in na ravnost povčdali, da ogenj peklenski jih čaka. Farmani pa so jim začetno to močno zamerili, niso liotli nikakor verjeti, da božji nauki bi tako ojstri bili, in tako daleč jo prišlo, da vbogi gospod so morali knjige sv. pisma seboj na prižnico nesti, in iz sv. pisma so jim brali, da požrešniki in nesramneži kraljestva nebeškega ne bodo dosegli. Ali sčasom so farmanom oči se odperle, so spoznali velikost svojih pregreh, in tako se poboljšali, da so postali drugim faram u izgled, in se je samo« dobro slišalo od njih. — Ljubi moji farmani! tudi med vami so nekteri, posebno gospodarji se najdejo nekteri, ki so strašni pijanci in zapravljivci, ki bodo dnar in blago, zdravje in živlenje, truplo in dušo zapravili in zapili, in kedar bodo umerli, bo njih truplo u zemljo, njih duša pa u pekel pokopana. — Tudi med vami so nekteri, sosebno fanti in dekleta so najdejo nektere, ki ne živijo no po fantovsko ne po dekliško; timveČ prav po divjaško in živinsko živč, se potepajo z drugim spolom, in niso nobeno noč vgnani:
gerda nečistost je njih veselje in nesramno tovarštvo vse njih poželenje, in kedar bodo umerli — jaz vam moram resnico povedati — bo hudič njih dušo vzel, in na ravnost u peklenski brezden vlekel. Ako mojim . besedam ne včrjametc, samo zinite, tudi jaz iz serca rad prinesem bukve sv. pisma seboj, in vam bom naprejbral, da bi le kaj pomagalo in bi se kdo kaj poboljšal. — Ali hudobnež večdel ostane hudobnež, ko bi tudi kak svetnik iz nebes ga prišel opominjat, kakor nad kraljem llerodežem vidimo.
Idite kje u Betlehem, je volil trem kraljem, in skerlno oprašujte po dttetu, in kedar ga najdete, pridite mi nazaj povedat, da tudi jaz grem in ga molim. — Tako zvito, tako hinavsko kakor Herodež, znajo vsi zapeljivoi govoriti; na svojem jeziku imajo sterd in u svojem sercu brusijo meč; od svunaj se nosijo kot krotke in nedolžne ovce, od znotraj pa so dereči volkovi. Zlasti vi mladenči in dekliči! ki ste u cvetju svojega živlenja, varujte se takih hinavcov in sploh vsili prilizunov, ki se vam sladkajo, vas hvalijo zavolj rudečega lica ali ognjenih oči, in vam delajo zlate obljube: zraven pa vas u greh nagovarjajo, in vam vedno na ušesa šeptajo, nikomur povedati da se rada imata. Oj ljube dekleta! ako vas skušnjavec še priklenjenih nima, prosim vas, le okrog sebe poglejte, vidile bote povsod zadost žalostnih izgledov. Al čimu bote gledale daleč? Le na sosedovo Mico se ozrite, kako berlika in zala je bila, kakor mlada cvetlica na vertu; ali od kar je pozabila lepih naukov svojih staršev in duhovnih pastirjev, in verjela sladkim besedam zapeljivega Lenarta, se jo vsa spremenila, se osula kakor vertnica, ktero slana popari. Zgubila je ljubo nedolžnost, zgubila vso dušno lepoto, prodala svojo čistost in padla nečistemu duhu u kremplje. Poprej občo spoštovana, zdaj pa obče zasramovana vidno vsahnujc, in zdi se mi, da po njenem bledem licu že sinertna roka plazi. U resnici vam povčin, da žalostno je viditi mlado ajdo u belem cvetju, ko jo toča oklesti in izmlati; vendar še bolj žalostno mladenče in ^mladenke, ki se ravno razcveto, in jih nečistost vgonobi — le jokal bi se človek nad njimi.
Kdor pa pošteno in vestno živi, se no pajdaši slabimi l judmi in Boga u resnici išče; njemu se hude ure ni treba bati, njega božja roka Vodi, in dasiravno se danes ali j utre vse okrog njega stemni, in so dobro, so prijazna zvezda nekoliko mu skrije, so kmalo še enkrat lepšo prikaže, kakor vidimo nad ssv. tremi kralji. Bila je pozna noč, dežela neznana, zvezda se skrila in ne blizo ne daleč človeka, da bi jim bil pot pokazal do Bctlehema; ali glej! kakor bi trenul, se oblaki preter-
gajo, in zvezda, ktero so vidili na Jut/rovem, je pred njimi Sla, dokler ni prišla, in zgorej nad lilevom obstala, kder je bilo dčte, ravno kakor * bi jim bila s perstom'kazala in rekla: Vidite, tukaj notri je preljubo dete, zavolj kteroga ste tako daljo prišli, le noter stopite in najdli in vidili ga bote. — Tako se tudi nam mnogokrat godi. Včasih nas nadloga za nadlogoj stiska, žalost sledi za žalostjo, in ni zvezde zagledati, ni tolažbe, ne pri prijatljih ne pri znancih; včasih zgubimo vso pobož-nost, vse veselje do molitve in božjih reči, vsi suhi smo in mlačni, in zdi se nam, da nas je Bog popolno pozabil in zapustil: ali le nikar, da bi obupali ali godernjali nad božjoj vladoj; timveč vtisnimo si u glavo in serce zlato resnico, da kar Bog stori, vse prav naredi.
Ozrimo ze na egiptovskega Jožefa, kaki Černi oblaki so se nad njegovoj glavoj zavlekli! Od svojih lastnih bratov u ptujo deželo prodan je zraven še ob poštenje prišel, in dve leti u ječi zdihovati moral; ali Bog je mignul, in vse se razjasni in kraljeve časti deležen postane. — Ozrimo se na njegovega očeta Jakoba, kaka žalost je tergala njegovo serce, ko je vidil okervavljeno suknjo svojega ljubega sina Jožefa! „U smertno deželo bom šel," je djal, in se nikakor ni potažiti dal. Vendar tudi njemu se prijazna zvezda zasveti, sopet objame svojega dragega sina, in se joka od veselja in sreče. — Spomnimo se pobožnega Tobia-ta, kteremu je sonce in zvezdje se skrilo, ki jo popolno oslepil in postal velik siromak; toda čez malo se vso premeni. Sopet se mu odprejo oči, sopet gleda romeno sonce po dnevi, belo luno in svetle zvezde po noči; vse kar ga pozna, ga sp štuje, in visoko in srečno starost doseže. — Tako, ljubi moji! tako modro vodi Bog duše, ki njega ljubijo in njemu služijo; pot, po kterem jih pelje, je sicer pogostokrat z robastimi kamni nastlan, se vije med ternjem in dračjem, in se nam čuden in zmeden dozdeva: ali blagor vsakemu, kdor včrno u Boga obrača svoje oči, in so njegovej roki povsod in vselej voditi da; tudi on bo svoj cilj in konec srečno dosegel, kakor ssv. trije kralji.
Redar so pa zvezdo ugledali, govori sv. evangelj, so silno se obve-selili. In so šli u hišo, in so najšli dete z Marto njegovo materjo, ter so predenj padli in ga molili, in so odperli svoje zaklade, in mu darovali zlata, kadila in mire. — Glejte, kristiani! modri z jutrove dežele so bili slavni, premožni in učeni možje, pravijo, da kraljeva kerv je tekla po njihovih žilah; vendar jih ni bilo sram, poklekniti pred malega Jezušeka, ki jo pred njim u slabo plenico zavit; niso so bali za svojo drago in zalo obleko, da bi jo poškodovali pokleknivši u hlevi; niso - i i
dvomili, ali je majhno dete, ki toliko borno mater ima, uresniči božji Sin ali ne, tcmuč brez vsega odloga zaporcdom pokleknejo u ponižnosti svojega duha, in polni žive vere ga počasti in molijo kot svojega pravega in živega Boga. — O kako slabo in nerodno se pa ti včasih vedeš, tukaj u cerkvi pred svojim Gospodom in kraljem! Povsod imaS oči, zdaj se na eno zdaj na drugo stran oberneš; vso ti po glavi hodi, vse u misel pride; samo na tabernakel, u ktex'em tvoj ljubi Jezus pre" biva, na altar, na kterem svojo rešno kerv za te in tvoje grehe preliva, se tako redko ozreš, u molitvo, sv. mašo in božjo besedo se nikoli ne zamisliš! — Cesar Ferdinand II. je vselej, kolikorkrat je srečal mašnika svetim rošnim telesom na poti k bolniku, brez odloga pokleknul, naj je bilo še tako gerdo po tleli; ti pa tako nerad svoje kolena pripogneš! Kaj je vendar za božjo voljo, da ne poklekneš pred svojim prihodnim Sodnikom! Al se bojiš svojih lepih hlač na kolenih zamazati! al znabiti bi se vtišale tvoje mehke kosti, ki niso navajene klečati? al bi moreda ne mogel gledati po ženskem obrazu, in nasito-vati svojih nespodobnih pogledov? — Ali morebiti še u cerkvo ne prideš , morebiti clo zvun cerkve postopaš, tobak žgeš ali u kakej korčmi posedaš? — Ja! če boš tako ravnal, svetle zvezdo pri svojoj smertni postelji ugledal ne boš, ne bo ti svetila u sveti raj; timveč obdala to bo večna tema, zgrabil strah in obup.
Ako boš pa rad in vžstno svoje molitvo opravljal, u cerkvi vselej tako so zaderžal, kakor se poštenim kristianom spodobi, in pri vsih svojih delih in opravkih vedno Boga pred očmi imel; bo tudi tebe božja roka vodila, da ne boš u skušnjave in nevarnosti zašel, in te rešila, ako po nesreči zaideš, kakor vidimo nad ssv. tremi kralji. — Opravili so svojo pobožnost, molili, počastili svojega Boga in obdarovali ga zlatom, kadilom in miruj ; drugo jutro pa mislijo polni veselja h kralju Herodežu iti, naznanit mu, da srečno so najšli novorojenega kralja, in da bi tudi 011 šel, kakor je rekel, ga molit in častit. Ali Bog, kteremu so znane misli vsili sere in čuje nad svojimi vseskoz, jim u spanju razodene, kaj misli Herodež z otrokom, in polni hvaležnosti so po drugem potu se vernili u svojo deželo. — Tudi vam, ljubi moji! Bog dostikrat razodene, kaj hudobneži mislijo z vami, ko bi ga le tudi tako vestno vbogati hotli, kakor ti trije modri. Kolikokrat vam povčjo duhovni na prižnici in u spovednici, da tist človek, vi ga še bolj poznate kot jaz, tist ki se vam tako dober dela in vam s prise-goj obeta, da vas nikdar pozabil in zapustil 110 bo, da no misli nič
dobrega z vami — da torej nimate lioditi po tistem potu, po kterem on bodi, in ne smeto nobene prijasnosti imeti ž njim; ali vi niste modri, 110 poslušate in ne marate nič, nalaš elo se mu nastavljate, in ne včrjamete prej, dokler vas žo u pesti ima, in že vrabci na strehi za vami čivkajo, in se menijo med seboj , kaj delate in kako živite.
Torej le radi vbogajte, kar vam Bog po svojih namestnikih na zemlji, po duhovnikih in starših razodeva in naroča, potem bote tudi vi srečno u svojo domačo deželo prišli, kakor ste slišali od ssv. treh kraljev. Naša prava domovina, kakor sami veste, ni ta zemlja ki je pod našimi nogami, marveč una ki je gori nad nami; kder je nas Oče, ki jo nas vstvaril; kder je naš brat Jezus, ki nas jo odrešil; kder jo nas dobrotnik, Bog sveti Duh, ki nas je posvetil! kder je naša ljuba mati Maria; kder jo nesoštcta množica svetnikov in svetnic, naših prijatljev in prijatljic, ki se močno vesele našega dohoda in vseskoz Boga za nas prosijo.
Oj preljuba dežela! boto rekli, kde je pot, ki pelje do tebe, kdo ga nam pokazati vč? — Pot, ki pelje do nje, nam kaže sv. katoliČka cerkva , ona je tista svetla zvezda , ki gre pred nami vse dni našega živlenja od juternega do večernega svita; — blagor nam, blagor vsakemu, ki se njo zvesto derži, gotovo ne bo zašel, se ne zgubil po mračnih in zmedenih potih svoje hojo na zemlji; timveč srečno bo došel u Očetovo liišo k Izveličarju svojemu, ktoromu bodi čast in hvala, slava in zahvala u veko vekov. Amen.
ČRofcUiaM/.
ItL
U GOD KRISTUSOVEGA UNEBOIIODA.
Nauki iz svetega ovangelja, po zapisu sv. Marka l(i, 14 -20.
Tri in trideset let jo hodil Jezus po zemlji, in ves čas malo dobrega vžil, hudega pa veliko prestal. U revšini, kakor naj vekši siromak je bil rojen, in na križu, kakor naj vekši razbojnik svoje živlenjo končal; u terdih, lesenih jaslih je ležal, ko jo u našo solzno dolino prišel, in na terdem, lesenem križu visel, ko je svojo dušo izdihnul. — Kamor je šol, jo bil od sovražnikov obdan, kamor stopil, so ga gerdo gledali,
in karkoli je storil, jim ni bilo prav. Ako je molil, so mu rekli, da |e hinavec; ako jo bolnike o zdravi j al, so rekli, da hudiča ima; in ako jih je opominjal ali svaril ali njih grehe jim očital, so mu po živlenju stregli. Od svojega lastnega apostola je bil izdan, od svojega lastnega apostola zatajen, in clo od svojega nebeškega Očeta zapuščen. Na križu še, ko je u neznanih bolečinah umiral, je bil zasramovan, z žol-com in kisom napajan in na dosnej strani sulicoj prehoden. — Ali tukaj na svetu 110 dobro ne hudo terpežnosti nima; veselje kmalo neha in terplenjc še tako hudo le kratko terpi: tako so jo tudi žalost Jezusova u veselje preobernila. Z velikim veseljem in poln veliČastva jo velikonočno nedeljo od smerti vstal, ali še z vekšim veseljem je danaŠni dan u sveto nebesa se peljal; zdaj pa sedi tam na desnici svojega Očeta, ima naj vikšo oblast čez vse u nebesih in na zemlji, in milio-nov in milionov izveliČanih duhov mu streže, pada na. svoje obraze pred njim, in ga časti in moli in njegovo sv. voljo spolnuje. Za zvoje namestnike na zemlji je pa svoje apostole zapustil in jim izročil veliko oblast; ali tudi nam vsim, ako se bomo greha varovali in bomo dobro storili, bo previvališča pripravil in ob svojom času po nas prišel, kakor je obljubil, da Jaler je on, tudi njegovi zvesti služavniki bodo.
To naj bo uvod u nauke, ktero sim iz današnega svetega evan-gelja odbral, in vam jih bom zdaj zaporcdom na serce položil; le skerbno in zvesto poslušajte.
Po svojem vstajenju je Jezus še štirdeset dni po zemlji hodil in svojim apostolom in prijatljcm se nckokrat viditi dal. Z dvema učen-coma, ki sta u Emaus šla, se je ves čas in vso pot pogovarjal in jima pisma razkladal; Marii Magdaleni in drugim pobožnim ženam seje prikazal in svoje noge jim objeti dopustil; z apostolmi je jedel, ko, so mu kos pečeno ribe in sat meda ponudili, in Tomažu clo je velil: Potipaj moje rane in položi svojo roko u mojo stran, in ne bodi neveren marveč včren. Pri vsem tem vendar apostoli še vselej niso verjeli, da je lesnično od mertvih vstal; timveč mislili so, da je njegov duh ali kaka prikazen, ki okolj hodi, no pa on sam. Zategadel se jim je, kakor pripoveduje današni sv. evangelj, sopet in sicer poslednokrat prikazal, ko so bili pri mizi, in je svaril njih nevero in ter dobo njih ser ca, da tistim , Meri so vidili, da je vstal, niso verjeli.
Ljubi moji! med nami so jih nemanka, ki sicer verjejo, da .Jezus je od smerti vstal, u nebesa šel in sedi na desnici božjej; ali kaj po-
maga, ko drugih svetili resnic nočejo verjeti? — Kolikokrat slišimo, da Bog se prevzetnim vstavi in le ponižnim svojo gnado deli; vendar se tako radi pošteni in pobožni hlinimo, so svojimi dobrimi deli hvalimo in dostikrat sami ne včmo, kako bi svojo visokost skazali ali svojo premožnost na znanje dali. Starši so baliajo svojim blagom in imetjem, fantje svojo telesno močjo in dekleta svojoj lepotoj in svojimi dragimi oblačili. Koliko vidimo žensk, omoženih in neomoženih, ktere vse, kar imajo in vse, kar zaslužijo, na svojo obleko obernojo in na se obesijo, in mnogokrat same ne vejo, kako bi-so všemile ali spačile, da bi prav berhke bile in vsih oči za seboj vlekle. Jaz ničesar ne rečem, ako se noktere, ki so promožniše ali iz dobre hiše, lepše oblačijo, vsaj je prav, da se stan od stana loči; nobeno ne grajam, timveČ prav so mi zdi, da ste čedno in snažno napravljene, in tista, ktera svojega oblačila ne pere, tudi za čistost svoje duše sploh nima velike skerbi: ali da se nektere, ktere so kmetiških staršev, tako nosijo, kakor bi dnar-jev na jezare imele; da se nektere, ktere so hčere vbožnih teržanov, tako našopirijo, tako šumč, in obleko omišljujejo, kakor bi žlaline gospodične ali milostne kraljevične bile, to ni prav, to ni druzega, kakor napuh in nečimernost, in naredi mnogo škode in uzroči obilno Časnih in večnih nesrčč. — Koliko hiš vsled prevzetnosti vboža in na boben pride, koliko joka se stori, koliko staršev od žalosti pomerje, ne bom vam pravil, vsaj sami dobro včste.
PaČ lepo je brati u svetem pismu, kako sv. apostol Peter žene in dekleta opominja: Ženska lepota naj nebo u vunajnih rečeh, in le'nikar 110 mislite, da bote dopadlo pametnim ljudem, ako svoje lase umetno spletate, ali z dišavami in dragim oljem mažete; ako vso pisane, svilene ali žametno krila in jopce nosite! ako zlato perstane na svojih porstih, drage uhane u svojih ušesih ali sreberne pase okrog svojega ledja imate. Marveč čistega sorca bodito in sramožljive, kakor je Maria bila, krotke in pohlevne, kakor je mlado jagnje, potem bote zalo in lepo, in dopadlo Bogu in vsakemu poštenemu Človeku: noroglavcom pa dopasti in razujzdancom, bi bila velika nesreča za vas. — Ktera svoj život neči-vierno oblači, ima ostudno dušo, govori sv. Auguštin.
Hite po vsem svetu, je volil Jezus svojim učoncom, in omanujte evangelj vsej stvari. Kdor bo veroval in bo kerščen, bo zveličan; kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen. — Ljubi moji! vi vsi sto bili kerščeni, vsi v kristianskej včri podučeni; ali kaj vam vse to pomagalo bode, ako ne dopolnite, kar sto pri sv. kerstu obljubili, ako po včri ne
Živeto, božjih naukov poslušati in svojih duhovnih pastirjev vbogati nočete? — Kolikokrat slišite, da pijanci nebeškega veselja 110 bodo vživali? Vi pa tega nočete verjeti, v (kino se izgovarjate, m na milost božjo se zanašaje pravite, da vas preojstre nauke učimo in vam nobenega veselja ne privošimo. Dostikrat že sim vam povedal, da poštenega veselja vam nihče ne krati, in med veseljem in veseljem je velik razloček ; zatorej se danes ne bom kregal z vami ali pričkal, in vam dru-zega ne rečem, kakor: Kdor ne bo verval, bo pogubljen! — Kolikokrat vam pravimo, da nečistost je grčh, velik in gerd grčh, ki brez Števila ljudi pogubi? Vi pa nočete vČrjeti in pravite: kdo bi vse za res deržal, kar nam duhovni povČjo, vsaj so tudi prod nami ljudjo slabo živeli in žive slabo tudi zdaj , in vendar svet še ni konec vzel! Marsikaj bi lahko na to vam povčdal, in jasno dokazal, kako Bog posamezno ljudi in cele narode zavolj tega grehe pretepa ; ali namesti mene vam odgovori Jezus sam, ko pravi: Kdor ne bo verval, ho pogubljen. — Kolikokrat vas prosimo, da bi nobenega ne poškodovali, ne prijatlja ne sovražnika ; kajti vsaka tatvina jo greli, in kar človek vkrade, mu bo sodni dan vse na včsti zgorelo ? Vi pa za naše svar-jenje nič ne marate, sekate po ptujih hostali, kakor bi vaše bilo, berete po ptujih nogradih, in škodo delate svojoj živinoj zdaj po njivah, zdaj po travnikih, zdaj po pašnikih brez vse včsti; ako kaj najdete, nazaj ne daste, ako bližnega ali gosposke ogoljfate, so vam še dobro zdi, in vkradeno blago kupujete in prikrivate pod svojo streho; mi si roke vmijemo, povčmo vam in zarotimo vas: kdor pa varovati noče, bo pogubljen! — Kolikokrat se vam zaterdi, na prižnici in u spovednici da varujte se slabega znanja; kdor smolo po rokah nosi, ima gerde roke, in kdor slabe drušnje in gerde kratkočase ljubi, so oguusi ? Vi pa nočete vbogati in pravite: kaj pa to, ako se radi imamo, vsaj niČesur hudega no storimo, ako so tu in tam tudi po noči pogovarjamo, vsaj greha so varujemo; ali včrjcmite ali ne, greli ostane greh, ako vi za greh imate ali ne, in kdor včrovati noče, bo pogubljen!
Jezus Kristus je svoje apostole k terdovratnim Judom in razuj-2 dan i m ajdom poslal, kteri bi jim ne bili vSrjeli, ako bi čudežev delali ne bili. Zato jim je dal oblast, čudeže delati, rekoč: U spriČevanje, da ste istinito od Boga poslani, bote vi in vsi pravoverni kristiani očitne Čudeže delali. U mojem imenu bote hudiče izganjali; nove jezike govorili; kače prijemali; in ako bote kaj strupenega pili, vam ne bo škodovalo; na bolnike bote roke pokladali, in bodo zdravi. In vso to se je
natanko 111 popolno spolnilo; ssv. učitelji namreč nam povejo, da p črve zlate čase kristianstva niso samo apostoli, ampak vsi bogaboječi verniki hudiče izganjali, bolnike ozdravljali in druge čudeže delali. Post. ko je sv. Peter u Cesarei pridgal, je sv. Duh prišel nad vse poslušavce, in so joli ptuje jezike govoriti.
U naših časih pa se je to spremenilo, in Bog to oblast nekoliko prikrajšal; ali dasiravno očitnih čudežev več ne dela in ne pripusti, ker jih treba več ni, vendar, ako imamo živo včro, terdno upanje in pravo ljubezen do Boga, še pri vsem tem lahko veliko dobrega storimo, in reči se upam , da ravno toliko, kakor ko bi oblast še imeli, čudeže delati. — Tudi zdaj še lahko hudiče izganjamo, ako zapeljivce in zapeljivke ojstro svarimo, in raztergamo mreže, u ktere nedolžnost love; ako sovražimo greh, ki je naj vckše hudo na svetu; ako ne zagovarjamo liudobnežev, ki pohujšanje trosijo, jim nobene potuhe ne damo, timveč od hiše odpravimo. — Tudi zdaj še bomo z novimi jeziki govorili, ako opustimo slabe pomenko, gerde pogovore, nespodobne pesmi in opravljive besede; ako se varjemo kletve in slabih priimkov; so ne rotimo, 110 pridušamo: nasprot pa voč molimo, in se radi pogovarjamo o božjih, o zveličanskih, svetih in poštenih reči. — Tudi zdaj še bomo bolnike ozdravljali, ako svojo bližne, svoje brate in sestre, ki so bolani na duši, ki u grehih žive in po krivih potih hodijo, podučimo, na pravi pot pripravimo in k Jezusu nazaj pripeljemo. — Vidite, tako moramo svojo živlehje vrrvnati, bližnega ljubiti, greha se varovati in Čisto vest si ohraniti, potem bomo lahko zveličani, brez da bi Čudeže delali; ne bo se nam treba bati nobene protivne oblasti, nobena stvar, peklenska kača sama nam ne bo škodovati mogla; kajti Gospod varuje naš uhod in naš izhod od zdaj na včkomaj.
In Gospod Jezus, govori sv. evangelj, ko je bil to izgovoril, je bil vzet u nebesa, in sedi na desnici božje). — Kristus namreč jo današni dan svojo apostole zadnikrat obiskal, in ko jim je bil vse potrebno naročil, jih je peljal iz Jeruzalemskega mosta na oljsko goro, ktera je bila clo prijazna in vesela gora , z oljkami nasajena in kako pol ure od Jeruzalema daleč. Pridši na verh gore , jim je še enkrat svetega Duha obljubil, jih še enkrat blagoslovil in se poslovil od njih, potem pa se k nebesam povzdigovati začne, zmirom višej in višej odhaja, dokler ga zavije svitel oblak in izmekne iz prod njih oči. — Apostoli pa vsi žalostni še neprenehom za njim pošiljajo svoje oči, dokler sta prišla dva angolja u belili svetlih oblekah in sta rekla: „ Možje Grali-
lejski! kaj stojite tu, in toliko klaverno u nebo gledate? Ravno ti Jezus, ki je zdaj pred vašimi očmi u nebesa šel, bo enkrat sopet prišel — sodit žive in mertve." In vsi potolažcni se vernejo u Jeruzalem, pripravljat se na prihod Boga sv. Duha, kakor jim je bil Jezus naročil.
Ljubi bratje in sestre ! povzdignimo zdaj nekoliko tudi mi za Jezusom svojo oči in poglejmo , koliko radosti in veselja tam gor nad podnebjem nas čaka. Ondi ne bo lakote no žejo, kakor prerok pravi, ne mraza no zime, vročina in sonce nas peklo ne bo. Kar je starega se bo omladilo, kar bolanega se ozdravilo, kar žalostnega se razveselilo ; kakor palmove drevesa u naj vekšej lepoti bomo cveteli, z lučjo ogernjeni stali pred Bogom in jagnjetom božjim. Ne bo ga sovražnika več, da bi nedolžnost preganjal; vsi se bomo ljubili, kakor bratje in sestre med seboj ; vsi u enej hiši prebivali, pri enej mizi sedeli, kakor dobri otroci ednega očeta. Angelji bodo nam stregli, Bog bo naše veselje, in Jezusa bomo vživali in gledali od obličja do obličja. — Poglej kristianska duša! oh poglej! koliko lepega in veselega te čaka; ali kaj požoliš tega neizrekljivega veselja? Ali u nebesih drugi ne prebiva , govori David, kakor tisti, ki ima nedolžne roko in čisto serce; zatorej varuj se hudega in stori dobro, da živiš včkomej. Amen.
tiloMuau-.
hiil
U GOD VSIH ANGE1 JE V VARHOV.
Nauki iz svetega evangelja, po zapisu sv. Matevža 18, 1 —10.
Koliko reči, koliko čudnega in lepega je Bog vstvaril, še nobeden človek ni izrekel ali razumil, in tudi nobeden ne bo. Kamor se ober-lemo , na levo ali desno, u kviško ali na tla, povsod so vidi in kaže, da vse živi, vso rase, se giblje in mergoli, vse leze in gre. Nebo in Zemlja, voda in suha gleba je napolnjena z božjimi stvarmi; goro in doline, gošavo in planjavo imajo brezštevilnih reči, ktero vso jo OČe nebeški naredil. Med vsimi pa naj imenitnejša, kakor nas sv. vera uči, sta angelj in človek. Angelji, kakor se bere u slednem katekizmu, so Čisti duhovi, ki imajo um in voljo, telesa pa ne; oni stoj6 vun in vun pi'ed Bogom in njegovo obličje gledajo, njih sreča jo neskončna, njih
voseljo popolno in se popisati nikakor ne da. — In tje priti, kder sveti angelji so, tje u sveti raj, kder je središče vsega veselja, je tudi naš namen in konec; zato smo bili spočeti in rojeni, zato nam je dal Bog angelje varhe, ki nas vodijo in branijo in varujejo od dneva našega rojstva noter do dneva naše smerti. Gorje pa tudi vsakemu, joj in gorje ! kteri polmjša kterega tih malih, ki u nedolžnosti živ6, ali ga grešiti nauči; bolje bi bilo za njega, da bi svojih oči nikdar odperl ne bil. — Vendar obupati nikdo ne smč, tudi tist no, ki je kterega po-liujšal; marveč poboljšati so mora, raztorgati grešno zaveze, in ako ni drugač, odsekati tudi roko in nogo, izdreti svoje oko in proč zagnati, in milost bo najdcl, odpuščanje in večno živlenje. Glejte preljubi moji! vse te nauke zaderži u sebi evangelj od ssv. angeljev varliov , kterega sim vam i-avno naprejbral, in vse te nauke vam tudi jaz danes natanko in umevno razložiti mislim.
Ker pa včm in spoznam, da brez božje pomoči nič ne premorem, so obernem k tebi, presveta devica! se obernem tudi k vam, ssv. angelji varlii! prosite Boga za me nevrednega služavnika, da bo moj jezik očistil, in mojim besedam rodovitost dodelil — vi pa se pripravite.
Tisto uro, kakor nam sv. evangelj pripoveduje, so clo Jezusovi učenci se prevzeli bili, eden hoče vekši od druzega biti. Prepirati se začno in vjedati med seboj, kdo zmed njih bo naj pervi u nebeškem kraljestvu, in tako zlo se omotijo, da so šli Jezusa samega vprašat, rekoč: „ Učitelj! ti nam povej, kdo zmed nas bo vekši u nebeškem kraljestvu? Ponižati jih in njih visoke misli zatreti, je Jezus poklical otroka, ga postavil u sredo med nje, in je rekel: Resnično vam povčrn, ako se ne spreobernete, in niste kakor otroci, še u nebesa ne poj dete, kaj se potem prepirali bote, kdo zmed vas bo vekši u nebeškem kraljestvu? Skerbite torej naj prej in si prizadevajte, da u nebesa pridite, potem šele bote vprašali, kdo zmed vas bo naj pervi. Da pa vendar včste, kdo bo vekši u nebesih, vam tole povčm: Vidite tega otroka, kdorkoli se poniža, sam sebe tako malo obrajta, in je nedolžen kakor on, ti je vekši u nebeškem kraljestvu.
O kako vesele pač so te besede za vas, ki ste še čistega serca, lepo rasete u gnadi božjej, kakor mlade vinske terte u prijetnem sončnem siju, in niste šo zamazali svoje kerstne nedolžnosti; toda zate-gadel se no prevzetujete, in ne zaničujete bližnega, ki jo znabiti slabši
od vas in ž o it grehe zabredil; tirnvcč so ponižujete vseskoz pred svojim Stvarnikom, u božjem strahu živite, in vedno čujete in molite, da bi tudi vas ne požerla skušnjava. Evo! le razveselite se danes in hvalite Boga, ki je vam toliko dober; vi bote pervi u nebeškem kraljestvu, naj bližoj Jezusa, ki vas čaka, vas ljubi, bote peli nove, svete pesmi, bote sedeli z njim pri nobeškej gostii, jedši od drevesa večnega živlenja," in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. — Le prevzemite se nikar, ne bahajte se svojimi dobrimi doli, in hvalo ljudi ne poželite. Vso, kar dobrega nad seboj imate ali dobrega storite, je božji dar; Bogu pa samo ponižno serce dopado. Naj vas drugi hvalijo, sami sebe nikoli no hvalite; timveč bolj ko hvaljeni boto , bolj globoko so ponižajte. Vsaj ste dostikrat žo slišali, kaj govori Jezus sam: Vsak, kdor se poniža, bo povišan; kdor pa se poviša, bo ponižan; zatorej lo prevzetnosti, le napuha so varujte, čez nikogar se ne povzdigujte, in obljubim vam, da bote pervi u nebeškem kraljestvu. Poglejte Mario, presvoto devico, ona je perva, zato ker jo naj ponižniša bila; poglejte angelje, oni so liotli se povikšati, in so u pekel ponižani bili.
Zdaj pa, ljubi moji, Čujte! zdaj pridejo neko besedo, tako strašne in žalostne, kakoršnih morebiti ni u svetem evangelju, in prav bi bilo, naj bi si jih vsakdo neizbrisljivo u svoje serce zapisal. Resnično vam povčm, pravi Jezus, da kdor poliujša kterega tih malih, ki u me varujejo , bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinsk kamen na vrat, in bi se potopil u globoeino morja. Vender ne samo ednemu človeku, temuč celemu svetu bo gorje zavoljo pohujšanja. Pohujšanje sicer mora priti, ali vendar gorje tistemu človeku, po kterem pohujšanje pride. — O kristiani moji! ako to besedo prav za prav prevdarimo, se bomo brez vse težave prepričali, da neznano je hudo, in neizrekljivo greši, kdor nedolžnega dečka ali nedolžno deklico poliujša, ali k grehu napelje — take nesreče in takega greha ni na svetu, kakor je greh pohujšanja. Strašen greli jo storil Judaž Iškaijot, ki je Sina božjega sovražnim •Judom prodal; bolje bi bilo za njega, veli Jezus, da bi rojen ne bil: strašen greh tudi stori zapeljivec, ki nedolžno dušo, božjo nevesto poliujša , in grehu in hudiču izda ; bolje bi bilo tudi za njega , da bi se rodil no bil — in vendar, oh kako pogostno, kako navadno jo pohujšanje med nami postalo!
Preljubi starši! nikarte mi zameriti, da vam resnico tako na ravnost povem. Vi imate doma otroke, majhne otroke, ki so nedolžni kakor angeljčiki božji, povejte mi, komu so izročeni! Kaj ne, vam, na vašo
dušo so izročeni? Povejte pa tudi, kaj mislite, kdo vaše otroke poluijša? Vi sami večdel jih pohujšate. — Dokler se po vaših hišah druzega ne sliši, kakor „lradič in preklet, šent in zlodi"; dokler nesramni gerdeži pričo vaših ljubih otrok klafajo, kolikor se jim poljubi, in vi se jim smejate in prilagate; dokler vi sami nobeno nedeljo, nobeden praznik svetega roženkranca ne molite, po pivnicah pa in žganjarijah se potikate, dokler kej okroglega u svojem žepu imate, ste vi sami pohujšljivci svojih otrok, ste vredni, da bi se vam mlinski kamni vezali na vrat, in potopili se bote, ako no u globočino morja, tim gotoviše u globo-čino pekla, kder jo unanja tema in škripanje zob. — Ali tudi vi vsi, ki imate slabo navado, stegati pri vsakej priložnosti svoj vmazan jezik, ki družili kratkočasov na znate, kakor prav nespodobno klafati in prav peklensko - gerde burke vganjati; vi, ki imate veselje, Čiste serca skaliti, in nedolžne duše pohujševati in zapeljevati, ako vas nobena prošnja vaših spovednikov ne omehča, ako vam nobeden nauk vaših pridgarjev zadosti globoko u serce ne seže: tak bojte se vsaj evangeljskih besedi, ki pričajo, da gorje človeku, po kterem pohujšanje pride.
Da, ljube duše! u resnici vam povem. Žalostno jo, ko se kmetova vec celo lčto trudi, in malodrugač kot živina tcrpi; na zadnje pa toča pride, in mu vse razseka in pokonča, tako da revež stradati mora. Žalostno je, ko kmet po dvakrat ali trikrat pralio naredi, ko z velikim trudom polno njivo gnoja navozi, in od juternega svita do večernega mraka nima suho srajce na sebi; na zadnje pa prido huda uima, pride slana, in mu vzeme kruh in ves živež, kterega je toliko skerbno za sebe, svojo ženo in svoje ljube otročiče pripravljal: ali š bolj žalostno vam povem. Nas Gospod Jezus Kristus je prišel iz svetih nebes z ljubezni do nas , jo hlapec postal, se trudil po noči in po dno celih tri in trideset let, in noter do zadnje kapljo je svojo drago kerv prelil, nas od pekla odkupiti in nam nebesa pridobiti. Glejte! zdaj pa pride sovražen pohujšljivec, in mu iz rok izterga nedolžno dušo, za ktero je tolikanj tcrpel in pustil na križ se pribiti, jo oskruni in vcržc sopet hudiču u kremplje. Da zares! boljo bi bilo za takega človeka, da bi prijazne sončne luči nikdar zagledal 110 bil.
O grešniki in grešnici! ki pohujšanje po svetu trosite, lahkodušno kakor bi prazna slama bila, ali kterikrat kaj mislite ali nikoli, kakošno gorje bo enkrat? jaz nisim zadosti zgovoren, da bi vam dopovedal.
Lčtašno spomlad *) jo bilo, ko je dvanajst večdel še mladih fantov in deklet u Savini utonilo; vsaj ste vi bolje jih poznali, kakor jaz. Pravijo, kako strašno so vpili, kako neznano kričali, ko se je čoln topiti začel: ali zastonj je bilo njih vpitje, brez prida njih klic, šli so u nepoznano večnost. Vidite, tako huda je bila njih smert, kaka šele bo vaša, ko Jezus sam vam žuga gorje, in pravi, da bolje bi bilo, ko bi se potopili u globoko morje! Marskdo, ki zdaj smeje pohujšanje dela, in nedolžnost mladih fantov in dekličev mori z lahko vestjo, kakor bi rožice tergal, bo svojo smertno uro težko zdihoval, kakor bi mu mlinsk kamen ležal na vratu, in bo preklinjal, kakor je preklinjal Job u svojih bolečinah: Naj pogine dan, ko sim bil rojen, in noč, ko se je reklo, da človek je spočet.... ker ni zaperla telesa, ki me je nosilo, in ni odtegnila od mene tako velike nesreče. Zakaj nisim umeri u maternem telesu, zakaj ber% ne poginul, ko sim porodil se? zakaj sim bil na kolena vzet, zakaj s persi dojen, ker bi bil tiho spal in počival u svojem nič! — Tačas, grešnik! boš spoznal, kaj hočejo reči Jezusove besede, da gorje človeku, gorjo svetu zavolj pohujšanja.
Zategadel vas prosim u imenu vaših angeljev varhov: Varujte se pohujšanja, in sosebno vpričo otrok, vpričo nespačenih mladenčev in dekličev se varujte, da kaka nespodobna beseda ne šine vam iz ust; kajti kakor se blato prime pete, tako se prime gerda beseda mladega človeka, in kakor iskra pade u gobo, tli in žge, pade gerdo govorjenje u nedolžno serce, ter ga pokvari in pohujša. — Da! ako te tvoja roka ali tvoja noga pohujša, veli Jezus, odsekaj jo in verzi od, sebe; bolje ti je, hromemu ali kruljevemu iti u živlenje, kakor dve roki ali dve nogi imeti, pa verženemu biti u večni ogenj. In ako te tvoje oko pohujša, izderi ga, in veni od sebe; bolje ti je a ednim očesom iti u Sivlenje, kakor dve očesi imeti, pa verzenemu biti u peklenski ogenj. — Oh, ljubi moji! ko bi vam jaz sam od sebe kaj takega povedal, bi godernjali nad menoj, in berž ko no rekli: Kdo bo poslušal takih
*) L. 1845 je na levem bregu Savine vštric Laških toplic mnogo večdel mladih ljudi u nekem nogradu kopalo , so po dnevu se smejali in norce brili, na večer pa vina nekoliko preveč se naserkali; in ko so potem okoli enajste ure po noči enmalo nad ceikvoj sv. Marjete čez Savino se piepeljavali, so nekaj od vina, nekaj od mladosti prešerni gugali čoln na vso moč, dokler se topiti začne, in od petnajstih oseb, ki so bile n njem, jih dvanajst med strašnim vpitjem utoni. Na mertvišču pri sv. Marjeti počivajo poleg eden dnr/.ega , včivši nas vse, da človek se le tako razveselovati sme, da bo enkrat Hogu dal lahko odgovor.
l)robt. za novo leto 1854.	2
ojstrih naukov, sam naj jili dopolni, U niso za ljudi? Zdaj pa, ko vSste, da nisim jili jaz izmislil, tirnvcč da to so nauki svetega evangelja, nauki Jezusa samega, zdaj, mislim, da kaj takega vendar ne bote rekli: ali ne samo za res deržati, marveč tudi dopolniti ste zavezani vse te nauke zvesto in natanjČno.
Kolikokrat vas noga poliujša, ko vas nosi po slabili, grešnih potih, po pohujšljivih drušnjah, po nevarnih plesih in drugih ničvrednih krajih in kratkočasili! Ni vam treba noge odsekati, noga sama na sebi je nedolžna; ampak namesti da bi okoli lazila vaša noga, naj doma ostane, doma pri starših, pri otrocih in poslih. Ob nedeljah popoldne in svetih praznikih, namest da bi okoli hodila vaša noga po kerčmah, po zani-kernih kočurali, naj vas nese u cerkvo, k litaniam, h kerščanskemu nauku ali križevomu potu. Po noči, namesti da bi vaša noga okoli vesovala, potepala se po nesramnih kotih in grešnega, prepovedanega veselja iskala, naj doma ostane, in ako spati ne moro, naj poklekne in kleči; ko bi kolona tudi kervave postale, nič ne de, vsaj kerv in meso u nebesa 110 moreta.
Kolikokrat vas oko poliujša, ko gledate nesramne kraje svojega in druzega spola, in ko bi vi oči ne imeli, ali bi slepi bili rojeni, lahko da bi danes še nedolžnost vaša bila u cvetju. Vendar ne terjam od vas, da bi svoje oko izderli in od sobo zagnali; oko namreč samo na sebi je nedolžno. Ali namesti da bi radovidno pogledali vsakega človeka, ki vas sreča ali memo vas gre; namesti da nalaš okoli zijate, vse viditi hočete, kar vam ni treba, in svoje oči vedno po drugem spolu obračate; bi raje včasih na stran kam, ali pa na tla svoj pogled obernili, ali ko bi ravno zamežali, vsaj bi ne bilo nič napčnega. — Kedar se huda ura bliža, človek pod streho beži, ako le more; tudi oko naj se skrije, naj se zapre, ko je blizo nevarnost.
Kolikokrat vas obleka poliujša, zlasti vas ženske! kolikokrat vam pravimo, da nikarte kupovati, nik'arte nositi nečimernega oblačila, ki ni za vas in se ne spodobi za vaš stan: pa ve ne marate nič, ne po slušate nas; za kak rudeč trak ali za kako cunjasto ruto imate vse na prodaj, clo svoje devištvo. O moj Bog! sv. evangelj nam veleva, odsekati roko in nogo, ako nas poliujša; ve pa še svojega nepotrebnega, nečimernega oblačila nočete opustiti? in raje bote šle vse nališpano, vse obšite, sviloj , z baržunom, s porstanmi, pasmi in trakmi obložene u večni ogenj , kakor ponižno oblečene u nebeško kraljestvo. — Lansko Ifito ste u celih trumah u Zibiko vreli, kder, ste rekli, je neka zamak-
njena devica, *) ktera vam je mnogo lepili naukov izustila, svarila sosebno vas, žene in dekleta! zavolj tančice, svile in druge prižane obleke, in vas zagotovila, da največ žensk u peklu zavolj nečimernega oblačila gori — in jaz mislim, da se ni motila. Nektere ste na to svoje tančice, svojo svilo in kar je druge tako robe, sožgale, in meni se zdi, da vsaj pri nekterih so posilimal manj nečimernosti vidi, kakor se je vidilo poprej — modri Bog pač vso u dobro obcrniti vč.
Pri nekterih pa nič no pomaga, dokler bodo peklenski duhovi so-žgali ne samo njili oblačila, timveč peklili tudi njih duše in trupla — tačas bo konec pohujšanja, ali terplenja ne bo konec.
Zatorej glejte! še enkrat vas prosim, in vas Jezus sam opominja, glejte in skorbite, da ne zaničujete kterega tih malih, da gane polmj-šate; ker povčm, vam, da njih angelji u nebesih vedno gledajo obličje Očeta, kije u nebesih. Eajše naj roka vterpne, raj še naj noga vsahne, kakor da bi kterega polmjšali z njoj — in vi, preljubi ssv. angelji varili! vsi skupej se obernemo k vam in vas prosimo nadležno, varujte nas, da ne bomo kakega pohujšali; marveč lepe izglede dajali vsim, majhnim in velikim, se ponižali kakor otroci, in srečno prišli u nebeško kraljestvo. Amen.
cftouua-it,
HI.
ČETERTO NEDELJO PO SSV. TREH KRALJIH
Nauki Iz svetega evangelja , po zapisu sv. Matevža 8, 13—27.
Učenci na morju so prava podoba našega živlenja. Kar je čoln na vodi, to smo mi na svetu — rahla posoda, kojo lahko vsak veter razbije in vsaka voda zalije; kar so učenci u čolnu , to je naša duša u telesu - boječa stvar, kterej se je treba vsake nevarnosti bati; kar so valovi na morju, to so nadloge za nas, ki nas tako dolgo zadevajo,
*) Kakor se je pozneje pokazalo, ni bila zamaknjena, teinmS na kervi bolana; vendar vsa poštena in od mladih nog vseskoz čednega zader-žanja. Prostoverci so jo psovali, za golfjivko imeli in duhovnike dol-žili, da njeno neumnost podpirajo; jaz pa rečeni, da je bila slaba posoda u božjih rokah , po kterej se je mnogo ljudi k dobremu obernilo.
dokler nas pod sebo ne dobi; kar je Jezus učenconi bil, ko jih je, ohranil pred poginom, to je njegova sv. vera Se zdaj za nas, ki nas varuje pred easnoj in večnoj poguboj.
Ker ae tedaj današni evangelj tak lepo k našemu živlenju priliči, premislimo nekoliko na dalej evangeljske besede, da bomo potem tudi svoje živlenje po evangeljsko peljali.
Jezus je stopil u colnic, in se podal svojimi učenci na nevarno morje, jih podučit, da nevarno jo sicer stopinja človeka, nezvest mu svet pod nogami, pa Bog je mogočen ga obvarovati pred škodoj , in zvest mu stopi na stran u nevarnosti, da ne pade, dokler ga božja roka podpira. Opasno nastopi vsak človek svoj pot, ali ga rajtaš od včeraj ali od pervega dneva njegovega poroda, se poda u čolnič sveta, ki mu veliko dobrega kaže, pa še več hudega da. — Na morju nobeden čoln čisto tisto ceste ne hodi, kodar so veslali drugi pred njim; jezar uzrokov jo, da se zamekne iz kolovoza svojih sprednikov; samo začetik, kder noter stopi, in vzhod , kder iztopi, sta lahko pri vsili ravno tista: tako vsak človek svojo lastno pot gre; pri rojstvu in smerti smo eden drugemu ednaki, živlenje pa tako različno peljamo, kakor se lice vsakega razloči. — U lepem vremenu so učenci odrinili, veseli so peljajo, ker so jim ničesar ni treba bati; navajeni morja — znani svojega čolnovanja — znajdeni u morskih rečeh — pač nobeden ne misli hudo ure, zlasti ker imajo Jezusa, svojega vsegamogoČnega Gospoda pri sebi, ker peljajo seboj naj vckši nebeški blagoslov. Ali tudi u svete blagoslove zaviti niso nevarnosti prosti, kajti ko jim gladko tečejo ure, se čoln rahlo ziblje in jih moije mirno na svojem pohlevnem herbtu nosi,
je velik vihar vstal. Hud veter brizga nad glavami izvoljenih učeneov, barko goni in nevsmiljeno guga od ene plati u drugo, ter se Kristusa samega ne ana. Vetrovi so gluhi in slepi, ne porajtajo , kdo pod njimi silo terpi; le Bog posluša mili glas iz grozne globočine. — Kar je vihar na morju, to so skušnjave za nas, ki nas mikajo od ene u drugo slabost. Ni hujšega na morju od vihaija; ni nevarnišega za človeka kakor skušnjava, ki plane nagloma na-nj, in se ne loti samo grešnih ljudi, timveč se tudi svetega človeka ne ana. Zato nas Jezus tako lepo moliti uči: Ne pelji nas u skušnjavo, kdor se lahko pogu-bimo. — Zakaj je veter tako nevaren na morju? zato ker vso preverže
in vzdigne morje nad moije, kakor da bi hotlo eno morje drugo zaliti. Zakaj so skušnjave tako nevarne za nas? zato ker vzdignejo meso zoper duha, kakor da bi hotle vse vravnave božje prevreči in dušo pogubiti. Učenci se niso bali viharja, kijih obide, temoč velikoveč valov, ktere je veter vzdignul; kajti tako hudo in jezno je morje postalo, da so valovi čolnič pokrivali. Glej vendar pohlevno morje, kako jezno postane nad učencmi, in dokler jih je prej veselo zibalo, jih zdaj hoče požreti. Nobena stvar na svetu ni tako pohlevna in dobra, da bi se danes ali jutro u zlo ne preobernila, nobena tako nedolžna, da bi človeku škodovati ne mogla; zatorej vživajmo časne reči le po meri, in ne obrajtajmo njih dobrote več, kakor so vredne, ker stanovitne sreče vendar ne najdemo u njih. — Kakor se morje vzdigne nad učencmi, tako se naša sreča marskakokrat nam u žalost zverne; kakor planejo valovi črez čoln, tako padejo nadloge čez nas; in liuji ko je vihar, huji so valovi: tako tudi, vckša ko je bila naša skušnjava, vekša je naša zmota, vekša nas doide britkost in težava. — Hudo jo terpeti nadloge, ki nas zadevajo od zvunaj; zdaj uima, zdaj sovražtvo, zdaj bolezen, zdaj strah: pa še huje za nas, kedar od znotraj lastna kerv vzdigne svoje valove; zdaj u jezi, zdaj u žalosti; pač dostikrat pokrivajo hude želje našo pamet in voljo, ki jo mislijo pogroziiuti, kakor valovi rahli čoln Jezusovih učeneov. — Ko se jo pa učencom tako hudo godilo,
je Jezus spal. Glej podobo nedolžne duše, ki u sredi nevarnosti mirno spi! Dokler slabovčrni trepečejo, neumneži divjajo, grešniki obupovajo, pravičnik, ki je mirne včsti, pohlevno u Boga svojo oči obrača, ker vč, da u živlenju in smerti je vedno u božjih rokah. Takega mira pa ne daja svet. Pač lepo je Jezus djal: Mir vam dam, mir vam zapustim, ne kakoršnega daja svet, ga vam dam, kterega vam nobena smert ne odvzeme. Dostikrat so bili učenci potom še na morju, dostikrat se znajšli u smertnej nevarnosti; ali nobeden strah jim mira ni odvzel, kterega so u svojem scrcu nosili. Sv. apostol Paul sam piše: Kdo nas bo ločil ljubezni božje, ali ječa, ali smertna nevarnost ?...
Učenci so mislili, da Jezus spi; pa le njih včra je spala, zakril se je Jezus pred njimi, kakor sonce za oblake, da je gledal njih vero. Tako se nam godi; dostikrat mislimo, da jo Bog nas pozabil, pa le naša včra je zaspala, zato nas Bog po nadlogah budi in našo vero poskuša. Na oljskej gori pa so učenci spali , dokler je Jezus korvavi pot pulil; trikrat jih je budil: Cujte in molile, da u skušnjavo ne
paclete; ali dremote polne oei niso za čuti. Povejte, kolikokrat nas večni Bog budi, vest opominja, sv. Duli drami, da bedimo in molimo, da ne pademo u skušnjave; ali nas kaj zdrami iz grešne dramote? — Zato pa, ker se po milej božjej besedi zbuditi ne damo, nas Bog s križmi in nadlogami k molitvi budi. — Kaj so storili učenci u svojem smertnem strahu? K Jezusu stopivši so milo prosili:
Gospod, otmi nas, poginjamo! Tukaj pale vidimo, kako terplenje priganja k molitvi, kako nadloge k Bogu podi, kako učenci iščejo Jezusa, ko jih morje žuga pokriti; in huje, ko jih posvetno odriva, bolj se oklepajo Jezusa, in se njemu izročujejo, vpivši: Gospod, otmi nas, poginjamo! Tako molimo tudi mi, kedar nas skušnjava ali terplenje zadeva. Gospod, otmi nas, da nas huda želja ne prevzeme; otmi nas, da nas požrešnogt ne zalije ; otmi nas, da nas jeza in zavid ne sne; otmi nas, da nas časno ne požre; iu ker truplo oteti na vselej ne moremo, vsaj dušo ohrani u svojej gnadi, da se ne pogrezne u brezden večne pogube. — Treba pa bi bilo dostikrat tudi za nas , da bi nam Jezus pri naših molitvah povčdal, kar je rekel svojim učencom:
Kaj ste boječi, malovemi ? Al vas nisim že iz jezar nevarnosti rešil; vi pak trepečete, kakor da bi me pervikrat prosit prišli ? al vas nisim otel že iz toliko nadlog, in že niste spoznali moje vsmiljene roke? Kaj sim mar svojo vsegamogočnost zgubil, ali ob svoje vsmilenje prišel, da vaša duša tako koperni in vsahnuje, Tako bi lahko še zdaj govoril slabovčrnim kristianom, kakor je svojim učencom očital; zakaj ko se je zbudil, se ni zavzel nad hudim viharjem, ni se razserdil nad šumečimi valovi, ni obžaloval svojih učeneov, da se jim hudo godi: timveČ svaril jih je zavolj slabo vere, in se začudil nad njimi, da ker ao že toliko čudežev vidili, so vendar še niso naučili, kako mogočno roko da ima, in kako vsmiljenega serca da je. Vendar pokazati jim, da tudi zdaj šo so niso zastonj k njemu obernili,
je vstal, zapovedal vetrovom in morju, in bila je velika tihota. Tako se godi po vsakej skušnjavi, ako so srečno prestane, tak mir pride za vsako nadlogo, ki se u imenu božjem vleže. Srečen, kdor svojo skušnjavo pošteno prestoji, in svoje križe voljno prenese; kajti prejel bo krono lepšega živlenja in dobil plačilo pri Gospodu svojem Bogu. Srečen, kdor u zaupanju, u molitvi, u promagi do konca stanoviten ostane; najdel bo vselej potrebno pomoč, in visoko bo slavil Boga, kakor ljudje, ki so čudili se nad Jezusom,
da so njemu pokorni tudi vetrovi in morje. Dajmo tudi mi čast in hvalo Bogu, ker nas je tolikrat nadlog in smertnih nevarnost otel. Bodimo tudi mi, njegove naj imonitnišo stvari na zemlji, njemu pokorni, in dajmo se voditi na morju nevarnega sveta po njegovej sveti besedi. Ne strašimo se u sili ali u revi, dokler imamo Jezusa u čolniču svojega telesa; dokler mi njega ne zapustimo, tudi on nas zapustil ne bodo. Naj nam prava včra u sercu gori, da nam gnada božja ne zaspi. Kodar pa nas težavo stiskajo, hude. skušnjave mikajo, sovražtvo ali hudo poželenje u sercu vstaja, in žuga našo pravičnost in nedolžnost zadušiti, stopimo k Jezusu in kličimo: Gospod, pomagaj nam, da ne poginemo!
Molimo zdaj vsi skupej, kakor nas sv. eerka uči: Bog! kteri včš, da m toliko silnih nevarnostih po človeškej slabosti nam ni obstati, daj nam moč duše in telesa, da to, kar zavolj svojih grehov terpimo, s tvojo pomočjo premagamo. Po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.
lo
PETO NEDELJO PO SSV. TREH KRALJIH.
jVauki iz svetega evangelja, po zapisu sv. Matevža 13, 24- 30.
Kakor dober pastir, ki svoje ovce rad ima, tiste le po dobrih pašah vodi, se z njimi veseli, z njimi žaluje in jim streže, kolikor mu naj več mogoče je: tako je tudi Jezus Kristus, ki je ljubil vse ljudi iz serca, jih vseskoz le k dobremu opominjal, jim naj lepšo nauke dajal in se prizadeval z vso moči, jih pripraviti na pravi pot, in pripeljati u svete nebesa. Blagor pa tudi ljudem, kteri k sercU vzemejo njegove . zveličavne nauke, in vravnajo po njih svojo misli in željo, svoje djanje in nehanje! veselje jih čaka, notranji mir in pristna sreča na tem in unem svetu. Srečen človek, govori prerok David, kteri doverši božje zapovedi, in premišljuje njegove povelja po noči in po dne. — Ali naš star sovražnik, peklenski duh, kteri jo nedolžno Evo pretantal in po nji tudi Adama, on tudi nas u miru 110 pusti, tudi nas dan na dan moti in skuša in zapeljuje, ter okoli lazi, kakor dereč oroslan, iskaje. in gledaje, kde bi kakega zgrabil in požerl. Kar pa 011 ne stori, store, njegovi pomagači, hudobneži in zapeljivci, kteri po sladkih besedah in
24 v
goljufnih obljubah nedolžno duše motijo, u greh napletajo, 111 pohujšajo mnogo poštenih mladenčev, in spravijo mnogo nedolžnih dekličev ob devištvo, ob čast in poštenje. —
Bog bi scer vse take hudobneže ob ednem hipu lahko pokončal in pogubil; vendar poln milosti in usmiljenja jim dolgo prizanaša, dolgo čaka njih pokoro in jih k poboljšanju opominja; in kakor na zemlji vse. vtihne in obmolkne, ko se huda ura približuje, in le od daleč hudo vreme buči: tako se bliža terdovratnemu grešniku največkrat na tihem zaslužena kazen — ko se pa enkrat približa, tada goije! Kakor blisk, ki se na nebu zasveti, hipoma vreže u drevo, ga razkolje ali treši na tla; tako bo dan maščevanja in sodbo za grešnika, ki zlati čas pokore zamudi. Angelji bodo prišli, kakor ženjci o žetvi, in ločili pravične od hudobnih; pobožno spremili u svete nebesa, kder bo večno veselje, hudobneže pa u pekel zagnali, kdor bo večen jok in stok, večna žalost in britkost.
Vidite, ljubi kristiani! te nauke zaderži u sebi nedeljska prilika, ktero sim vam ravno naprej bral. Da jo pa še ložeje razumili bomo, jo hočemo zdaj od verste do verste prejasniti, in si posebno tisto nauke zapomniti, ki so naj potrebniši za naš stan in za naše zadeve. — Napreden pa dalej govorim, se enmalo oddalinimo in pripravimo.
Tisti čas je Jezus množicam to priliko povedal: Nebeško kraljestvo je ednako Človeku, kteri je dobro seme na svojo njivo vsejal. — Nebeško kraljestvo pomeni katoličko cerkvo, u kterej dobri s hudimi pomešani živi ; in človek, ki jo dobro seme na svojo njivo vsejal, je Jezus Kristus sam, kteri je tri leta neprenehoma ljudi učil, in jim pridigoval naj lepše resnice, po kterih imajo živeti: po svojem unebo-hodu pa je poslal apostole svoje na vse kraje sveta, in kakor on, so tudi oni učili; so oznanovali njegovo zveličavno včro po vaseh in po mestih, po bližnih in dalnih deželah, in sejali seme ponižnosti, čistosti in treznosti u serca premožnih in revnih, judov in ajdov. In mnogo ljudi vsakega stana in obojega spola je njih nauke z veseljem sprejelo, 11 svoje živlenje po njih vravnalo; in kakor lepo rase pšenica, ktera je vsejana na rodovito, dobro obdelano zemljo in se čisto oplevo: tako lepo tudi je rasla sv. kristianska včra, in od leta do leta dalje se Širila.
Kako sveto so pervi kristiani živeli, mnogokrat slišite. Med vsimi všrniki perve jeruzalemsko cerkve sta samo dva grešnika bila —
Anania in njegova žena Safira; med pervimi korintičkimi kristiani samo za etlnega nečistnika vžmo. Ni bilo slišati od smertnega greha ined njimi, ne od kakega unebovpijočega ali greha zoper sv. Duha; tatvina postavim, lakomnost, pijanost in kar je druzega takega, so jim bile neznane pregrehe. Ljubili so se med seboj, kakor bratje in sestre ednega očeta, in Bogu služiti, njemu dopasti, je bilo njih edino veselje. Bili so zlati časi kristianstva. —
Ali ker je gospodar in so njegovi ljudje spali, je prišel sovražnik, in je prisejal ljuljke med pšenico, in je šel. — Glejte ! koliko škodo pride iz navadne lenobe ljudi. Lepo so živeli kristiani, skerbno čuli eden nad drugim: ali sčasom so nekteri duhovniki 111 drugi predstojniki mlačni postali, in svoje dolžnosti premalo dopolnovali; in hitro kakor bi pihnul, je peklenski sovražnik pristopil, premotil marskako sicer pobožno dušo in prepeljal 11 greh. — Vzemite si k sercu te besede, sosebno vi starši! včm, da nekteri med vami svoje otroke lepo nauko-vate, in želite, da bi pametni bili in enkrat u nebesa prišli: ali včasih vendar le opešate, zaspite in imate premalo skorbi; toda kaj se zgodi? Kakor bi mignul, pridejo zapeljivci do otrok, spačijo sina ali hčer, ju vgonobijo in vlečejo u časno in večno nesrečo. — Kedar pastir spi, gorje ovcam, ako volk pride! brez milosti jih kolje in davi, in kedar duhovnik, starši in gospodarji spe in so mlačnosti vdajo, gorje podložnim vsim! peklenski duh ljuljke vseje, kolikor jo hoče, in zapore-dom meče duše u brezden pogublenja. Zatorej starši in gospodarji! zbudite se enkrat iz svojega grešnega spanja, zadosti je žc hudobije «a svetu vsejane, zadosti škode narejene. Vi brez vse vesti terdo spite, Vaši sinovi in hlapci pa se potepajo, zapeljujejo sebe in drugo, in sebi ]n vam pogubljenje na glavo nakopavajo. Gospodinje in matere! ve spite, da bote na večno zaspale: vaše hčere in deklo pa vesujejo in u razujzdanih drušnjah veselja iščejo, in vo stopinjice ne storite, da bi prepričale se, in besedice ne rečete, da bi jim njih hudobije vbranile. — Kaj moj fant? pravi nekteri oče, kaj moja hči bi kaj takega storila? 'O ni mogoče, za to dober stojim; ali le počakajte. —-
Ko je zelenje zrastlo, veli sv. cvangelj, in sad storiloj tedaj se je 'udi ljuljka prikazala. Tudi vi zdaj nočete verjeti, da bi se vaši otroci speljati dali, in vso jim skoz perste spregledate; potem pa, ko bo njih hudobija zrastla in sad storila, in bo cela soseska in fara že govorila, J'b bote kleli in rotili in hudiču izdajali; ali kaj! ko bo že vse prepozno. Skerbno torej učite svoje otroke in vsoskoz čujto nad njimi;
opominjajte jih, dokler so njih sorca še mlade in mehko njih glave, in svarite jih, dokler so hudobija u njihovem sercu še ni vkoreninila; ko odrastejo enkrat, se ne dajo več ukloniti.
Ali ne samo gospodarji, temuč tudi posli morajo čuti, da se pri hiši no zgodi kaka nesreča. Kakor hitro so zapazili evangeljski hlapci, da se je toliko Ijuljke med pšenico zaplodilo, so h gospodarju pristopili in mu rekli: Kaj! ali nisi dobrega semena na, njivo vsejal? od kod je tedej ljuljka ? hočeš, da gremo in jo poberemo ? On pa jim reče: Nikar, da s Ijidjko vred tudi pšenice ne porujete. Pustite oboje rasti do Setve. — PaČ lepo, ljubi kristiani! je to za hlapce, da so bili tak skorbni, tak zvesti svojemu gospodarju; ko bi le tudi dan današni zadosti takih bilo! Posnemajte jih, kristianski posli, hlapci in dekle! varujte in branite svojih gospodarjev vsake škode, kakor samih sebe, in ako vidite, da se jim dela kaka krivica, potegnite se za nje, ali vsaj povejte jim; nikarte si sami pravico delati, nikarte si žita, prediva, preje in kar je drugih takih reči, jemati; timveČ včstno in natanko dopolnujte, kar sv. apostol Paul družini naroča, rekoč: Družina! vbogajte svoje gospodarje a vsem poštenju in z voljnim sercom, ne na oči, da bi ljudem dopadli, ampak kakor služavniki Kristusovi, kteri is serca voljo božjo dopolnijo. Efež. 6, 5—9.
Ali še eno drugo resnico se iz tih besedi dauašnega evangelja učimo. Mnogokrat namreč pobožni ljudje vprašajo: Kak je vendar to V duhovniki se toliko trudijo in pridgarji si toliko prizadevajo, ljudi spreo-berniti in poboljšati, pa pri vsem tem se tako malo dobrega vidi, hudobnih pa je zmirom obilno! — Glejte, tako je le; kakor ni pšenice, tako tudi tare ne toliko svete in dežele toliko srečne, kder bi no bilo smeti ali hudobnih. Od dveh bratov vidimo ednega vsega neumnega, druzega pa clo pametnega; dve sestri sto vsi nedolžni in bogaboječi, tretja pa je brez mere razujzdana; starši so nad vse pridni in pobožni, otroci nad vse poredni in zanikerni; žena je jako trezna in pohlevna, mož pa zapravljivec in brez prave vere : ali nikarte so temu čuditi, temuč opomnite se pšenice. — Kakor je ona vselej z ljuljkoj zmešana, tako tudi med pravičnimi hudobnežev mankalo nikdar ne bode, in kakor gospodar ljuljko do žetve rasti pusti, tako tudi Bog grešnike terpi, jim pošilja sonce iti dež, in njih pokore in poboljšanja čaka. Ako pa Bog grešnike terpi, zakaj mi berž po ogrtju in maščevanju vpijemo V Marskdo je zdaj velik grešnik , z gnadoj božjoj pa se lahko spokori in postane velik svetnik, kakor nam mnogo veselih in lepih zgledov priča. •—
Maria Magdalena je bila očitna grešnica, je pohujšala mnogo ljudi: ali po zaslišanih Jezusovih naukih se je spreobernila in postala velika svetnica. — Sv. Paul je z ognjem in mečem cerkvo preganjal, je kri-stianom mnogo hudega naklonul : po svojem spreobernjenju pa je z ljubezni do Boga in bližnega vse dežele prehodil, in brez števila ljudi k pravej včri pripeljal. — Sv. Auguštin je u svojej mladosti u krivo včro zabredil in slabo živel: potem pa je svoje zmote spoznal, in luč in kinč sv. katoličke cerkve postal. — Sv. Marjeta Kortonska je neke leta razujzdano živela in posvetno veselje ljubila: pozneje pa tako ojstro in lepo živela, da je postala izgled vsim spokornikom.
Ali kakor_jismilien jo Bog, njegovo usmiljenje vendar le nekaj časa terpi, namreč do žetve; ob času žetve pa poreče ženjcom: Poberite perviČ ljuljko, in jo povežite u snopiče da se sožtji; pšenico pa spravite u mojo žitnico — ločite hudobne od pravičnih; hudobno veržite u peklenski ogenj , pravične pa peljite u nebeški raj.
O grešnik in grešnica! ali te nič 110 zbodejo totc besede? Glej, Žito po njivah lepo raste, in kedar dozori, ženjice pridejo in ga poža-nejo; trava po senožetih kviško kipi, in ko se vterdi, jo kosci porečejo; jaboka na drevju se lepo barvajo, in ko so vgodijo in vromene, jih otresejo: tudi ti rasteš, od dne do dne več grehov na sebi imaš, ]n ko bo mera tvojih hudobij dopolnjena, bo prišla smert „ to pokosila, m kaj te čaka? Ljuljka so u ogenj verže, spridena trava na gnoj, gojile jaboka u pominjak; terdovratni grešnik pa u pekel. — Oh grešnik! lepo te prosim, poslušaj me. Ti si imel starše, ki so živeli lepo >n pošteno, so u božjem miru umerli, in berž ko ne vživajo zdaj u nebesih neizrekljivo veselje: ti pa razujzdano živiš, so smejaš naj sve-tejšim resnicam in od pravega poboljšanja nič slišati nočeš. Ali prišel bo tudi za tebe dan žetvo, dan groze in straha, ko se boš ločil od ysega, kar ti jo zdaj dragega na svetu, in so u dolgo večnost preselil; *voji starši se u sredi angeljev veseli, ti pa boš jokal u sredi peklenskih duhov. — Oh, grešnica! prosim tudi tebe, poslušaj me. Ti imaš Morebiti sestro ali prijatljico , ki je še vsa nedolžna in lepega zader-ža'\ja, se Boga boji in greha skerbno varuje: ti pa si žo vsa poliuj-sana, vsa spačena in na meseno, grešno veselje vsa mertva. Prišel bo ('an žetve za njo in za te; tvoja nedolžna sestra, tvoja poštena prijat-Ijica bo u nebesa nesena, ti pa boš u pekel pokopana; od dveh, govori Jezus, ki u enej postelji ležita, bo eden u nebesa vzet, drugi pa u pekel pahnjen; in od dveh, ki na ednem polju delata, bo eden z vel i-
čan, drugi pa pogubljen. Hudobni mož so bo ločil od svoje pobožne žene, hudobna žena od svojega pravičnega moža. Mati bo svojega edinega sina z naročja vergla, in nedolžno dčte bo pred malopridnimi starši bežalo. Da v resnici! strašna 111 groze polna žetva bo to.
Grešniki in grešnice! še enkrat vas prosim, poslušajte me. Meni se zdi, da slišim nektere na unem svetu, ki vpijejo zoper vas in vaše grehe in tožijo: Bog ! maščuj se nad tistimi, ki so pohujšali nas in u greh zapeljali, in potrebi jih iz zemlje. Bog pa jim odgovori: Naj še bodo do žetve, znabiti da vendar še doneso kaj dobrega sada ali zorna. — Zatorej bojte se in trosite pred tistim strašnim dnevom, ko bo žetva božja deržana; jaz vam povem, da ne bojim se ognjenih strel, ktere bodo sodni dan švigale od enega kraja neba do druzoga; ne bojim se strašnega gromenja, ktero bo tada nad našimi glavami bučalo : bojim pa se močno 111 tresem, da bi me angelji med ljoljko povezali in u večni ogenj vergli; kajti ako bo pravičnik komej zveličan, kamo se bo djal potem šele grešnik?
O moj Bog! moja duša koperni od velike žalosti, ko to resnico premišljujem, in sapa mi zastaja, ko mislim na tvojo angelje, ki bodo kakor ženjci na žetvo prišli — ako ti ne boš z nami usmiljenja imel, kamo se bomo vernili! Oh, spomni se vsaj drage kervi svojega ljubega Sina Jezusa Kristusa, in bodi usmiljen in rnilostjiv nam vbogim grešnikom — bodi milostjiv! Amen.
vRoilUaiV.
lilo
PERVO POSTNO NEDELJO.
Nauki i/, uvelega evangelja, po zapisu sv. Matevža I - 11.
Pot, ki u nebesa derži, je tesna in težavna, in vrata, skoz ktere se u večno živlenje doide, so nizke 111 vozke; zategadcl uči Jezus, da nebeško kraljestvo silo terpi in le silni ga bodo dosegli; da veliko je poklicanih, ali malo izvoljenih; malo tistih srečnih duš, ktere so zveste svojemu Bogu, ali še manj unih, ki so stanovitno do konca. — Ali Bog, kterega vsmiljonje nima rnčre ne kraja, in kterega milostno oko bi rado vidilo srečne vse ljudstva, nas dobrotno podpira, nam svojo guado
ponuja, in nas zdaj po dobrotali zdaj po nesrečah k sebi vabi in klice. Kavno tako se trudi tudi sv. katolička cerkva, ona za zveličanje svojih otrok toliko skerbna mati, ter si z vso močjo prizadeva, obvarovati nas pred zapeljivostjo in hudimi skusnjavci, očistiti naše serca in pripeljati nas srečno u ssv. nebesa. — Pretečene pustne dneve se je mnogo greha storilo, marskteri kristian je s požrešnostjo, pijanostjo in tudi nečistostjo Žalil svojega Boga, in storil mu veliko nečast; zatorej da bi nas k pokori obudila, nam danes sv. cerkva našega Gospoda Jezusa Kristusa postavi pred oči in u izgled, kako je zapustil svetski šum in lirum, in se u puščavske samotne kraje podal, kder je živel u svetem premišljevanju, molil in se postil štirdeset dni in noči, in potem od hudega skušan vse njegove napeljevanja serčno premagal. Vsim nam u lep nauk, da tudi mi moramo u tem postnem času zapustiti vse posvetno veselje, moramo obilnišo moliti, včstno deržati zapovedane poste, pogosto premišljevati Kristusovo terplenje, zatajevati se in skerbno se varovati vsili hudih priložnost.
Ti so naj poglavitniši nauki u današnem nedeljskem evangolju, kterega hočemo zdaj bolj natanko od verste do verste pregledati, in oberniti na svoje živletije. — Jezus Kristus nam bo svojo gnado dal; vi pa veselo in tiho poslušajte.
TJ samoti, govori sv. Terezia, se ognemo veliko priložnost Boga Žaliti, duša se ohrani bolj čista in ima manj skušnjav; zatorej so od nekdaj vse bogaboječe duše po samoti hrepenele. Nekteri so u stranske samostane se zaporli, premišljevati Boga in njegove lastnosti, minljivost Živlenja in večnost po smerti; nekteri so u temne hoste se podali ali divje herlogo, pokorit so za svoje grehe, odtergat se vsili časnih reči in samo za zveličanje svoje neumerljive duše skerbet; in tudi naš Gospod Jezus Kristus, kakor nam pripovčdujo današni sv. evangelj, je bil od Duha it puščavo peljan, u puščavo, kdor druzega ni bilo, kot golo goro in visoko peči, terde skale in kervoželjne zveri, ter je molil, premišljeval, se postil in pripravljal na svoj velik poklic in opravek. — Tudi za vas, ljubi kristiani! bi dobro bilo, ko bi samoto nekoliko bolj ljubili, ko bi se včasih, post. ob nedeljah ali praznikih popoldne na kako uro ločili od ljudi in svojih skerbi, in bi, naj bo že doma ali u cerkvi, na kakem tihem kraju kleče pregledovali svojo dušo in vest, in povzdigovali k nebe-sam svoje misli in želje. Vem, da kmalo bi spoznali, kako veliko še
vam manka k svetosti živlenja, in boljše živeti bi začeli. — Ako nočete vfirjeti, le poskusite, in kmalo bote spoznali iz svojo lastne skušnje, da u samoti rastejo naj lepše duliovske rože; u samoti namreč poganja ljuba ponižnost, se sveti predraga čistost, se izcimi sveta gorečnost do božjih reči, in še mnogo drugih žlahtnih cvetlic so zaporedom razcveti. Zatorej vbogajte me, vsaj vi, ki ste bolj pobožnega serca, in varujte se, kolikor je mogoče, vsega preglasnega razveselovanja; kder ljudje preveč trušijo in kakor ponočno sove vreše, kder se možki in ženske vse križem motajo, ondi vse čednosti izvenejo in umerje vse duhovsko živlenje. Tudi takih hiš se ogibajte, od kterih včste, da se radi slabi ljudje snidejo, kvartajo, plešejo ali se fantje in dekleta shajajo, cukajo in tergajo in slabo znanje spletajo: boljše je po zgledu Jezusovem u samoto, kakor u nepošteno tovaršijo so podati.
Drugič beremo od Kristusa, da se je postil štirdeset dni in štir-deset noči, in so učimo , da potreba se jo postiti tudi nam vsim. Post, kakor nam povčjo ssv. cerkveni očetje, post grelie zbriše, ogenj slabega poželenja pogasi, jezo zatare, pamet razsveti, dušo očisti in je oče vsili čednost; zategadel beremo od svetnikov in svetnic, kako radi in kako ojstro so postili se. Sv. puščavnik Makari celih dvanajst lčt ni zavžil, ne jedel ne pil, razun toliko, da ni umori; ko si je kaj spanja vkra-dil, so je na kak zid naslonil; in ko so ga njegovi učenci prosili, da bi jim zavolj prehude vročino prod šesto popoldanjo uro nekoličko vodo piti dopustil, jim je rekel: „U senco se vsedito, in so boto ohladili, da so mnogo ljudi na zomlji in na morju no more tako ohladiti." — Sv. Genovefa je od svojoga petnajstega leta samo dvakrat u tedni jedla, u nedeljo in Četertek, in tudi o tih dneh druzega nič, kakor nekoliko ječmenovega kruha in boba, in ni druzega pila, kakor samo vodo. — Sv. 1/udovik, dasiravno je nosil kraljevo krono na glavi, se je ves Čas svojega živlenja vsak petek hudo postil in bos hodil. — Sv. Frančiška je ves štirdesetdanski post dan za dnevom do kervavega se šibala , in ojstro se postila. — Po njih izgledih se moramo tudi mi postiti; ali no samo jedi in pijače si pritergati, to bi premalo bilo: timveč krivičnosti se je treba zderžati in posvetnih sladnost, to je popolnoma post. Kaj namreč ti pomaga, ako so postiš, greha pa ne opustiš? kaj ti hasne, ako eno noč na golih tleh ali terdih deskah ležiš in stokaš, drugo pa so u grehih valjaš?
Zatorej, ljube duše! ako božja beseda pri vas kaj velja, ne pozabite svetega posta, zlasti te sveto dnove ne; in sosebno vi mladenČi in
deklici, ki ste še zdravi in čverstega života, spolnovajte natanko in včstno tretjo cerkveno zapoved; veliko ložeje l)ote premagali svoje nečiste skušnjave in se ohranili na potu nedolžnosti. Kakor ljubo in lepo mi je jasno nebo, dokler ga ne skali nobeden černikast oblak: še bolj ljuba je trezna mladost, ki po malem jč in pije, in se po pameti posti.
Zatorej še enkrat vas opominjam: Glejte, da bote vseskoz trezni in zmerni u jedi in pijači, in brez težave bote dolžnosti svojega stana dopol-"ovali in lahko so varovali greha: do požrešnikov pa in pijaneov ima '"ulic posebno oblast. Že u paradižu jo požrešno Evo preslepil, tudi 'Jezusa po požrešnosti skušal in ga u grob prepeljati mislil. S hinavsko ^stjo stopi pred njega, ga miluje da toliko stradati mora, in reče prijazno: Ako si ti božji Sin, kaj boš toliko lakoto terpel? marveč reci, f'« naj ti kamni kruh bodo, in boš jedel. — O toliko ljudi je med nami, ki za kruha ali živeža voljo vse store; naj bode pošteno ali nepošteno. Za kruha voljo se tat vzdigne po noči iz svojega ležišča, razlomi vrata "i okna, in postavi u nevarnost poštenje svoje in živlenje; za kruha voljo kupec golfa in se roti in priduša in žali svojega Boga; za kruha voljo se storč krive prisege, krive sodbe, prešestva, morije in kaj včm, ^aj vse! Za kruh je dan današni vse na prodaj, poštenje, pravica, ''('snica in nedolžnost; samo da človek svoje službo ne zgubi in svojega kruha; ali je potem Bogu ljubo ali ne, ali je greh ali ni greh, zato '"alokdo kaj opraša. — Vse drugač pa jo Jezus ravnal, ki jo bil posta Navajen, in nič vedel ni od požrešnosti. Brez pomude odgovori svojemu 8kušnjavcu in reče: Pisano je: človek ne živi le od kruha, ampak od "sa/ce besede, ktera pride iz ust božjih. Bog je vsegamogočen, on lahko preživi človeka po naravnem in čeznaravnem potu; in kdor se zaupno lla njoga zanese in mu služi zvesto, se mu nikdar ni bati, da bi 'akote umeri.
Ali satan, vidši da mu perva ni izvedla, kmalo drugo poskusi. U sveto mesto Jeruzalem ga vzeme, in postavi na verh tempeljna, in mu vzČe; Verzi se doli; ako si Sin božji, vsaj ti no bo se ničesar zgodilo, ^ajti pisano je: Svojim angel jem je zavoljo tebe zapovedal, in na rokah f(: bodo nosili, da kje svojoj nogoj ob kamen ne zadeneš. — Glejte, ljubi moji!
kako zvito zapeljivci ravnajo, kako se hlinijo, kedar bi človeka radi pretantali in u greh prepeljali. Vso mu obljubijo, vse sladke so "idiove besede, in clo iz sv. pisma kaj povedati včjo: ali gorjo vsakemu, kdor jim včrjame in se u njih zadergo vjame; kakor visoko ga povzdig-UeJ0, ge globejo ga veržejo, in prej no odjenjajo, dokler ga no
vgonobijo. S takimi se ne pečajte in ne govorite veliko, timvee malo in modro, po Jezusovem izgledu, kije rekel svojemu zapeljivcu: Ti se delaš, kakor bi jako moder bil, iri clo besede sv. pisma pačiš; pa si vendar toliko se prerajtal, da ne včš, kar se tudi u svetem pismu zapisanega najde: Ne skušaj Gospoda svojega Boga ! — Ne skušaj Gospoda svojega Boga! zapomnite si dobro te besede sosebno vi, ki se vseskoz 111 brez vse potrebe podajate u dušne nevarnosti, radi zahajate u slabe tovaršije, radi premišljujete nespodobne reči in s veseljem poslušate gerde pomenke in zaljubljene pesmi: zraven pa zmirom mislite in se terdno zanašate, da bode vas Bog pred padcom in nesreČoj obvaroval. Ali le nikarto se motiti; kdor nalaš ali po sili u vodo skoči, po njega Bog gotovo ne bo svojega angelja poslal, ali za lase iz vodo ga vlekel: tako tudi zavoljo vas, ki ste prijatlji skušnjav in prostovoljno zahajate kmalo u eno, kmalo u drugo dušno nevarnost, Bog ne bo čudežev delal. Kdor nevarnost ljubi, bo u njej konec vzel. Ako se pa bote nevarnost skerbno ogibali in skušnjavam serčno vstavljali, se lahko zanesete, da vam Bog pomagal in vas rešil bo u liudej uri. (Je tudi vsi peklenski duhovi zoper našo dušo vstanejo, govori sv. Terezia, se ji ni treba nič bati, ako se obroži s križem našega Zveličara. Ko sim z blagoslovljenoj vodoj pokropila mesto, kder mi je satan prizadjal, je zginul in ga ni bilo veš nazaj.
Ali še tretjo skušnjavo so satan loti, in na visok hrib ga polja; mu kaže okoli in okoli lepe mesta in zale dežele, zeleno hribe in rodovitne dolino, in mu reče poln prijaznosti: Glej, kako veličastvo se odpira pred tvojimi očmi! kaka lepota na levo in desno! Vse to je moje, in komur hočem, lahko dam; ako pa ti pred mene poklekneš in me moliš, je vse tvoje. — O koliko jih je med nami, kteri za dnar vse stori, tudi naj vekšo krivico, in bi nedvomno tudi pred satana padli in ga molili z vekšo častjo, kot Boga, naj bi jim lo polno besago dnarja prinesel! Koliko kerčmarjev, kteri za dnar mladim ljudem vso potulio dajajo, pijancom celo noč vino na mizo nosijo, med služboj božjoj točijo in zapovedane postne dni ne le meso kuhajo, timveč še ponujajo ga, samo za kakega majhnega dobička voljo! Koliko gospodaijev, ktori za kakih krajcarov voljo vsako vlačugo pod streho vzamejo, in svojim dušnim pastiijem britkost in žalost delajo! Koliko žensk, ktere se dajo z dnar-jem oslepiti, da zdravje, poštenje, nedolžnost in vse, kar je dragega človeku, prodajo, in postanejo nesramnice in hudičeve sužnje! — Kar je pa nad vse žalostno, jo to, da dnar vest grešnika ogluši, da naj
lepših naukov več ne sliši in se ne spreoberne, kakor imamo naj straš-niši izgled nad Judežem fškarjotom. Zatorej le ne dajte se zmotiti od dnarskega cvenka, in ogibajte se varno tistih skušnjavcov, ki vam obetajo dnar in druge ednako darila, zraven pa vas u greh napletajo. Globoko si u serce zapišite, kar je Kristus rekel skušnjavcu: Pobe ri se satan! kajti pisano je: Gospoda svojega violi, in njemu samemu služi. In na te besede seje hudič prestrašil in zbežal; in glej, angelji so pristopili in mu stregli.
Učite se od Jezusa, ljube dekleta! kako se tudi vc zaderžati imate. Kakor jo hudič za Kristusom silil, postopajo zapeljivci mnogokrat tudi za vami, prežijo u vas in vam nedolžnost obropati hočejo; o ne dajte se jim goljfati, timveč z vso serčnostjo se ustavite, stran od sebe jih zaženite, in resno jim recite: 1'oberi se sitnež! no maram za te; in ker si tako gerdih bosed, za naprej no govorim več s teboj. — Blagor vam, ako premagale boto in Bogu zveste ostale! tudi k vam, kakor k Jezusu, bodo angelji pristopili, deviški venec vam spletli, in ko bote umerle, u svete nebesa vas nesli.
Zdaj pa, ko sim vam razložil sv. evangelj, bom svoj govor končal , in samo eden nauk od skušnjav še dostavim. No žalujte pobožno duše! vam rečem, ne sramujte so, kedar imate skušnjave; vsaj jih je Jezus sam imel. Skušan biti mora vsak Človek, božja volja jo to; in skušnjave, kakor govori od Boga razsvetleni Tomaž Kempčan, skušnjave so človeku dostikrat j ako koristne, ako ravno so zoperne in težavne; kajti u njih bo človek ponižan, očisten in podučen. Vsi svetniki so skozi mnoge britkosti in skušnjave hodili, in so na svetosti čedalje bolj popol Uoma prihajali. In kteri niso mogli skušnjave prenesti, so hudobni postali in so nesrečen konec vzeli. Ni stana tako svetega, tudi ni kraja tako skritega, da bi ne bilo skušnjav in zopernost u njem. — Ponižajmo tedaj svoje duše u vsili slcušnjavali in britlcostih pod roko božjo; kajti on. bo ponižnim u duhu pomagal, in jih povikšal. Amen.

\
Drobt, za novo leto 1854-
3
mL
DRUGO POSTNO NEDELJO.
Nauki iz svetega evangelja, po zapisu sv. Matevža 17, 1—9.
Vsak dan smo scer dolžni, hudega so varovati, vsak dan moramo dobro storiti: vendar Se bolj zavezani k lepemu živlenju smo zdaj ti čas; zdaj ko so dnevi svetega posta, izvoljeni dnevi pokore in zveli-Čanja našega. Zdaj te bom vslišal, govori Bog u svetem pismu, zdaj ti pomagal, ti dan, kteri ti je u zveličanje. Zategadel nas naša mati, sv. katolička cerkva že neke nedelje sem k pokori in poboljšanju opominja, in da bi svoj namen ložeje dosegla, nam zdaj eno zdaj drugo primerno resnico postavi pred oči. — Eno nedeljo smo slišali priliko od hišnega gospodarja, ki je delavcov najel u svoj vinograd in na večer z vsimi zapored obrajtal; da bi se opomnuli, kaka ojstra rajtenga čaka tudi nas na koncu našega živlenja, ko bomo odgovor dajali od vsega, kar smo mislili, želeli in govorili, kar smo u djanju storili ali dobrega zamudili. Drugokrat smo čuli priliko od sejavca in semena, da bi spoznali, kolika je vrednost božje besede, ki rašo dušo redi in pri živlenju ohrani; kako skerbno tedej moramo poslušati pridige in kerš-Čanke nauke, koje nam oznanovajo namestniki božji. Danes štirnajst dni je bilo, ko nam je cerkva brati pustila povest od jerihunskega slepca, prepričati nas, kako lahko tudi grešnik na duši oslepi, ako hudobijo na hudobijo naklada, in lepim naukom svoje serce terdovratno zapira. Danes teden nam je Jezusa samega postavila u izgled, kako ojstro se je postil, in celih štirdeset dni in noči ni vžil nobene jedi in ni okusil nobene pijače, kako je bil potem od hudega skušan in jo premagal srečno vse napeljevanja njegove. Danes pa smo slišali, kako se je spremenil vpričo svojih apostolov, in kako močno in čudno jih razveselil.
Napreden pa začnemo iz te lepe prikazni naj potrebnišo nauko odbirati in na svoje živlenjo obračati, izujino kakor nekdaj Mozes pred gorečim germom na gori Horeb, svoje obuvalo, hočem reči, odstranimo
vse posvetne misli in skerbi, in prosimo Boga, da nam našo serca vname z ognjem svoje sv. ljubezni. — Pripravite se!
Zmed vsili apostolov je Jezus tri naj rajše imel, in naj više jih ob raj tal; svetega Petra namreč, sv. Joana in sv. Jakoba. In enega dne, bilo je ravno zmladlčta, jih vzeme seboj na visoko goro, kterej se je Tabor reklo, in pridši na goro moliti začno. Tudi Jezus ves vnet od ljubezni do svojega neboškega Očeta je molil, z vso gorečnostjo in ves zamaknjen je molil, kar na enkrat — se je spremenil pred njimi, njegov obraz se je svetil kakor sonce, njegove oblačila pa so bile kakor sneg. Sončna svetloba in prečudna lepota ga jo bila, in le pogledati ga, je bilo nebeško veselje; tako spremenjen je bil.
Ljube duše! kakor Jezus so bomo enkrat -tudi mi spremenili, ako pošteno in pravično živemo. Prišla bo ura, ob kterej bodo vsi, ki so u grobih, glas Sina božjega slišali in vstali iz njih; kosti se bodo prijele kosti, udi udov, glave svojih teles, in vse človeštvo, vse meso bo oživelo in na noge se spravilo; vse kar je na suhem pomerlo, in vse, kar je u vodah potonilo, od pervega človeka Adama, kteri je živel devetsto in petdeset 18t, do naj majnšega otroka, ki so u maternem telesu zaduši. — Takrat, govori sv. pismo, se bodo pravični svetili, kakor zlato sonce, ki na jasnem nebu plava, in bodo lepi, kakor roža, ki pri Jerihi raste.
Veselite se tistega dneva, vsi vi pravični kristiani! — vi fantje in dekleta, ki sramožljivo živete, in ste neognuseni in čisti na duši in truplu; in vi možje in ženo, ki vestno svoje dolžnosti dopolnujetc in brez madeža oliranujete svojo zakonsko posteljo; veselite so, vam rečem — tisti dan so bote spremenili tudi vi, kakor Jezus na gori. Vaše obličje se bo svetilo, kakor zala danica na juternem nebu; oblačila bele ko mladi sneg, in leskeče kakoi; luč, vam bodo angelji božji oblekli; sama lepota, sama svetloba vas bo, in vašega veselja vam nikdo odvzel, nikdo zmanjšal ne bode. In lepšega zaderžanja ko sto zdaj, čistejše in sramožljiviše ko živete, lepše se bote tisti dan spremenili, goršo oblačila dobili in veča svetloba bo obsijala vašo dušo in telo. O tada bo veselje, tada radost, kokoršne šo ni občutilo nobeno človeško serce!
Ali ljubi bratje! skrivnost vam povčm, govori sv. Paul, vsi bodo iz grobov vstali, pa spremenili so ne bodo vsi. Trupla pogubljenih se
3 *
ne bodo svetile kakor trupla izvoljenih, tudi lepe ne bodo; timveč nagnusne in čeme bodo kakor saje ali oglje, in temne kakor naj tem-niša noč; gerde bodo na pogled kakor peklenske pošasti, in več hudega in greha ko Človek u živlenju stori, gerša in nemarniša bota tisti dan truplo in duša njegova. Bojte se tistega dneva vi vsi, ki u nesramnosti, u sovražtvu in ti požrešnosti živete, ki svojemu poželenju vse privolite, kar so ostudnega misliti more, in svojega bližnega odirate in žulite, kolikor vam je le mogočo; tisti dan bo prišlo povračilo , in žalost bo in britkost, kakoršne še ni občutilo nobeno človeško serce!
Zatorej vi vsi, ki ste zapustili Boga in ste u grehe in hudobijo zagazili, obernite se vendar, pri vašem zveličanju vas prosim, obernite so k Bogu nazaj in novo, spokorno živlenje začnite, da bodo dobro tudi vam, kakor je bilo apostolom trem, kteri so na gori Tabor z Jezusom bili. Glej! veli sv. evangelj, 'prikazala sta se jim Možen in Elia, in sta z njim govorila. — Mozcs, postavodajavec judovskega ljudstva, in Elia, oče prerokov sta prišla iz svetih nebes, vsa pone-beŠČena, vsa u rajskej lepoti sta bila; sta z Jezusom so pogovarjati jela, in govorila od nebeških reči, in od terplenja in smerti njegove: apostoli pa so zraven bili, vsi zamaknjeni u prečudno svetlobo, ktera se je razgornila pred njihovimi očmi, in od samega veselja so vsi oster-meli, in kar ziniti besede nobeden ni mogel. — Na vse drugo so pozabili, na prijatelje in znance, na jed in pijačo, in vun in vun bi bili radi u tej nebeški drušnji ostali; zategavoljo, ko so vidili, da se Mozes in Elia sopet nazaj u nebesa odpravljata, se jim silno toži, tako nagloma iti iz tega presrečnega in preveselega kraja; sosebno pa Pe'ter, ki je bil bolj uroče kervi, ves goreč od svetili želj in poln veselja u Jezusa gleda, in ga milo poprosi rekoč : Gospod, dobro nam je tukaj biti! Ako hočeš, naredimo tukaj tri šotore, tebi enega, Mozesu enega in Eliu enega. — Peter jo bil scer dobra duša; ali od prevelike sreče omamljen je pozabil, da zemlja niso nebesa, timveČ solzna dolina; je pozabil , da u nebesa ne pride, raztin kdor si jih zasluži s terplenjem, s trenjem svojega života in vedtiim zatajevanjem samega sebe: zato pa tudi prošnja njegova ni bila vslišana, in še je govoril, in glej, svitel oblak jih je obsenčil, zavije in vzamo Mozesa in Elia, in glej, močen glas iz oblaka, od OČeta samega, ki je u nebesih, se jo zaslišal, rekoč: Ti je moj ljubi Sin, ki imam dopadenje nad njim, njega poslušajte]—• In kedar so učenci zaslišali ti glas in tote besede, ' so na svoj obraz
padli in se silno bali, dokler je pristopil Jezus le njim, se jih dotaknil in jim rekel: Vstanite in nikar se ne bojte!
Ljubi moji! tudi mi vsi bi se radi enkrat u nebesih veselili, ali kaj terpeti za nebesa, zatevajeti se iti križ za Jezusom nositi, se nam zdi pretežavno. „ Nebeško kraljestvo , govori Jezus, je podobno zakladu skritemu u njivi", kdor hoče priti do tega zaklada, mora pridno kopati, nekokrat mahnuti z motikoj in rovncoj in se lnido pehati: tudi nebesa se ne najdejo na cesti, kakor zgubljen dnar; marveč delati je treba in neprenehoin se truditi, kakor Jezusovi apostoli in učenci, ki so za nebes voljo vse posvetno zapustili, ves svet prehodili in naj grozovitiše muko in bolečine prestali. — Vsi bomo enkrat prosili: Gospod! naj pri tebi ostanemo, kajti pri tebi je dobro biti; pa Gospod nas ne bo vslišal, dokler nočemo po njegovih stopinjah hoditi, ne po njegovih naukih živeti, in bolj zapeljivemu svetu kakor njemu dopasti želimo. — Dva poglavarja sta na svetu, Jezus Kristus in hudič. Kdor Jezusu služi in so pod njegovim banderom vojskuje, bo od njega krono živlenja prijel; kdor pa u službi hudiča stoji, in njegov posel opravlja, bo njegovega prekletstva deležen , in večni ogenj njegovo plačilo.
Poslušaj Izrael, se jo potožil Bog po svojem preroku Jeremiu, otroke sim izredil, ki so zapustili studenec zdrave in čiste vode, in hodijo kalne mlake pit. Tudi nas zadene ta tožba; tudi mi smo zapustili dostikrat že pravega, živega Boga, in nismo hotli poslušati njegove besede, in od njega in njegove lepote govoriti, nas ni veselilo; posvetne mamo pa poslušati, in od nespodobnih ali nečimernih reči se pogovarjati , so nismo nikoli naveličali. Svoje meso smo preveč gladili in pasli, svoje truplo mehko in prevzetno oblačili, in u svojej dobri volji nismo nobene mere imeli; na posledne reči, na smert, sodbo, pekel in nebesa popolno pozabili , za svojo dušo malo ali clo nič skerbeli, in do molitve, do službe božje in drugih svetih reči smo merzli postali kakor kamen, na kterem tukaj u cerkvi stojimo. — O ko bi se pač tudi nas vsmiljeni Jezus svojoj gnadoj dotakniti hotel, da bi spoznali vsaj zdaj o tem času, koliko hudega smo storili, in kako daleč smo zašli od pravega pota! Ko bi so pač resnična žalost in prava grevenga našega serca lotila, ko bi tudi mi s potertim in skesanim sorcom pred Jezusa pokleknili, in sa odpuščenje in milost ga prosili, bi nedvomno pristopil tudi k nam kakor k apostolom svojim , in prijazno nam rekel: Vstanite in nikar se ne bojte, vaši grehi so vam odpuščeni.
Ako vam pa vest nič hudega ne očita, in veselo upanje imate, da sto u gnadi božjej, ne hvalite se svojimi dobrimi deli, in no pravite, ne raznašajte okoli, koliko notranjih sladkost, koliko pobožnih občutov vam Oče nebeški pošilja. — Vsaka reč ima svoj čas; je čas se pokazati in čas so skriti, jo čas govoriti in čas molčati; zategadel je tudi Jezus svojim apostolom, ko so z gore šli, zapovedal rekoč: Nikomur ne pravite te prikazni, dokler Sin človekov od mertvih ne vstane. Posveten človek tega no urne in tudi občutiti ne more, kar pobožna duša vse občuti in zvč.
Kaj pa tudi pomaga notranja sladkost brez božjega straha? kaj znanje in vednost brez ponižnega duha? — Kdor sam sebe prav spozna, veli pobožni Tomaž Kempčan, on malo od sebe misli, in se u časti in hvali ljudi ne razveseluje, in prazno je vse drugo, nepridno in nič, razum. Boga ljubiti, in njemu samemu služiti. Prazna reč je, izkati posvetnega blaga, ktero sčasom preide in vanj zaupati. Prazna reč je, posvetno čast želeti, in jse k visokemu stanu povikševati. Prazna reč je, po telesnih željah zahajati, in tisto želeli, zavolj kterega je treba težko kaznovan biti. Prazna reč je, dolgo živlenje želeti, in za dobro živlenje malo skerbeti. Prazna reč je, samo za sedajno živlenje skerbeti, in prihodne reci iz misli pustiti. Prazna reč je ljubiti kar hitro preide, in si ne prizadevati tjekej priti, kder se večno živlenje najde.
Le kdor je Bog, ondi je dobro, ondi je vsestrana sreča, je ne-skočno veselje; kder pa njega ni, je vse hudo, jo nesreča in neskončna žalost, pred kteroj nas obvari večni Bog in njegova sveta gnada. Amen.
ifloiiuau,
fML
NAGOVOR O PEPELENJU NA PEPELNICO.
Ljubi bratje in sestre!
Nekako bolj zamišljeni in otožni, ko drugokrat ste dans tukaj zbrani, in neka žalost so vam na obrazih bere. Kaj vam je? — Kaj no, po posvetnem veselju rada glava boli, in kedar hrup in veselovanje potihne, so gnus in skerb in neka tiha žalost človeka poloti, da več-
krat sam ne ve, zakaj? Toraj tudi jaz ne vem, kaj vas danes naj bolj žali in skerbi, — eno skerb pa vem in poznam, poznate jo tudi vi, živo skerb ljube matere kat. cerkve, za vas, njene otroke. Da bi na posvetnem veselovanju prepozne žalosti, u grešnem življenju svoje smerti ne najdli in se ne pogubili, vam danes modra in ljubezniva mati pustni truš in veselje vstavi, vas tiho skliče, ter vam podobo posvetnega vživanja in veselja pokaže, poglejte — kupec pepela. Prah in pepel, to je konec posvetnega veselja, pa tudi tvoj konec na zemlji, o človek! — in da bi se tega prav živo spomnili, nam mati cerkva pepel blagoslovi, in nam ga na glavo, ki je tolika rada sedež posvetnih misel in človeške ošabnosti, potrosi rekoč: Spomni si človek, da si prah, in se u prah povernil boš. I. Mos. 3, 19. Pač res: Pri vsem. svojem djanju misli na posledne reci, in ne bos grešil vekomaj ne. Sir. 7, 36.
1. Kje jo tisto drevo, ki njegov pepel tukaj vidimo? Bilo je zna-biti visoko, močno in košato, — pa njegovega mesta več no poznamo in lčsa ne vidimo; vse kar ga je ostalo, je tile pepel, ki bo tudi skoraj zibnil in zginil, kedar vam ga merzel veter znad čela povčjc. In kakor s tim drevom in njegovim prahom, tako je z vsim posvetnim in tudi z nami. Sekira in ogenj drevesu, gnus in žalost vesolju, smertna kosa človčku konec stori. „Joh, kakor senca človek memo grč, zlo vganja in ropoče za majhne reči; zapihne veter, in po njem je, in njegovo mesto se več ne pozna." Ps. 38, 102. Oj le povejte mi ljubi moji, kaj vam je danes od vsega vesolja in dobrih volj, kaj od pustnega truša ostalo? — težko kaj druzega, kakor kar kralju Salomonu, ki jo zdih-nul: „ Vse je nečimernost. Djal sim u svojem sercu: pojdem in se bom obilno razveselil in dobrote vžival;. . . pevce in pevke sim si preskerbel, kar le človeka razveseliti zamore, sim v&il; kadar sim pa vse te dela pregledal, sim vidil nad vsemi nečimernost in duha težo.u Pridg. 2, 1—11. To spoznanje bilo jo konec kraljevega veselja in kratkočasa. In kaj bo tudi tvoj konec u zemljo zaljubljen človek, posebno tvoj konec noro-glava mladost, ki vedno za veseljem letaš in vživaš, serce u greh in znanje zapletaš, na dušo in večnost pa zabiš ? „Grehi njegova mladosti, bodo napolnili njegove kosti, in bodo z njim u prahu spali. Joh. 20, 11. Spomni se svojega stvarnika u svoji mladosti, preden pride čas stiske, in dnevi, od kterih porečeš, da ti ne dopadejo ... preden se prah poverne u zemljo, iz ktere je, in duša nazaj gre k Bogu, kteri jo je dal.u Sir. 2, 1. 7. Spomni si človek, da se u prah povernil boš." Tako nas ljuba
mati cerkva danes s pepelom na minljivost vsega posvetnega in na naš konec spomni, da bi nas predramila, in
2. Je pokori nagnila. Kedar so Israelci pokoro dčlali, so si u znamnje žalosti pepela na glave natrosili, se ojstro nosili, postili in grehe objokovali, in Bog se jih je usmilil. Oj koliko greha smo mi storili, kakŠina bo naša pokora? Naj bi bila taka, kakoršne smo vredni in potrebni; in kakor je sv. mati cerkva želi, ki nam dans 40 danski čas posta, pokoro in zveličanja odpre. „Zdaj je prijeten čas gnade, zdaj so dnevi izvelicanja 2. Kor. 6, 2. S pepelom si dans čelo potrosimo , in s tim svojo pokoro začnemo, — hočemo se u tem sv. času ponižno oblačiti, se po zapovedi sv. cerkve postiti, se tudi marsikaj pripušcnega zderžati, pogosto moliti, svoj stan tiho premišljevati, sv. zakramente vredno prejemati, in se po svojem premoženju tudi revežev spomniti. „Z molitvijo se božje vsmilenje sprosi, s postom se hudo poze-Ijenje zaduši, z milošno se dolg greha zbriše, in z vsim tem se božja podoba u nas ponovi(Sv. Leon.) Do sedaj nas je bil svet vesel, posih-mal naj nas bodo veseli angelji u ncbčsih.
Po takem ali enakem nagovoru mašnik pepel blagoslovijo po na-zoči corkvenej šegi.
Naj pervo cerkveni pevci zapoj6 predpevek iz psalm. 68. Uslišinas o Gospod, zakaj dobrotljivo je tvoje usmilenje; po obilnosti svojega usmilenja se ozri na nas. — Pomagaj mi o Bog, zaJeaj vode so pritekle noter do moje duše. — Čast bodi Očetu in Sir u in sv. Duhu. itd. TJsliši nas. itd.
Potem mašnik k. altarju obernjeni nad pepel molijo: V. Gospod z vami, O. In s tvojim duhom.
Molimo.
VsegamogoČni večni Bog, prizanesi spokornikom, bodi milostiv ponižnim prošnjam, in pošlji svojega svetega angelja iz nebes, ki naj blago slovi in po •j- svčti ti pepel, da bode zdravilni Ičk vsim, ki tvoje sveto ime ponižno kličejo, in se sami po zavesti svojih grehov obtožijo, pred obličjem tvoje božje gnade svoje hudobije objokujejo, ali za tvojo sveto milost pohlevno in živo prosijo; in daj po zalclicu tvojega naj sve-tejšega imčna, da, Jeter i kolj bodejo z njim potrošeni, Jc rešenju svojih grehov zdravje trupla in brambo duši zadobif. Po Kristusu Gospodu našem. Amen,
Molimo.
O Bog! ki ne želiš smerti, ampak pokore grešnikov, milostivo se ozri na slabost človeške natore, in ti pepel, kojega smo si u znamnje ponižnosti in odpušenja na glavo trositi namenili, po svoji milosti blago -j-slovi; da, ker s tim spoznamo, da smo pepel, in da se zavolj popačenja in zadolženja u prah povernili, bomo, — tudi odpušenje vsih grehov, in plačilo, ki je spolcornikom obljubljeno, po tvojem usmiljenju dosežemo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.
Molimo.
O Bog, ki se s poniževanjem omečiti, in z zadostovanjem spraviti daš, slušaj milostivo naše prošnje, in izlij nad svoje služabnike, kisi tega pepžla na glavo trositi dajo, obilni, blagor tvoje gnade; napolni jih z duhom prave žalosti, in jim, česar bodo modro želeli in prosili, dodčli, in kar jim dodeliš, jim za vselej stanovitno ohrani. Po Kristusu Gospodu, našem. 'Amen.
Molimo.
Vsegamogočni večni Bog! kteri si Ninivičanom, se u pepelu in rasovniku pokorivšim, milostivo prizanesli: dodeli tudi nam, da jih u pokori posnemamo, in kakor oni odpušenje zadobimo. Po Kristusu Gospodu našem. Amen.
Na to maŠnik natresejo kadila u kadilnico, ter pepel trikrat po-kropS z blagoslovljenoj vodoj, rekoč: Pokropi me ... in ga trikrat po-kadč. Potem so inaSnik (če je več duhovnikov pri tem opravilu) od Jednega naj pervo sami pepeliti dajo, če pa ni druzega duhovnika zraven, sami pokleknejo in so molče pepelijo. Potem pokleknejo drugi duhovniki (če so pričujoči) na to drugi, kteri pri altarji opraviti imajo, m potle ljudstvo, ter vsacega posebej pepelijo rekoč: Spomni si človek, da si prah, in se u prah povernil boš.
Med popclenjem pa pevci sledeče iz sv. pisma vzeto, pojo : Pred-l»ovek Joel 2. Preobleeimo se u pepel in rasovnik; postimo se, in jokaj• ino pred Gospodom; zakaj zlo usmiljen je naš Bog, nam odpustiti naše grehe.
Med vratmi, in oltarjem bodo duhovni, služabniki Qospodovi, se jokali rekoč: Pvizanesi Gospod, prizanesi svojemu ljudstvu, in ne zapč-raj ust onih, ki tebe pojo, o Gospod,
O. Estr. 13. Joel 2. Popravimo in zboljšajmo, kar smo nevedoma grešili; da ne bomo, od dneva smerti urno zasačeni, časa za pokoro iskali, pa ga ne najdli. Cuj o Gospod, in se usmili, ker tebi smo grešili.
O. Ps. 78. Pomagaj nam o Bog, naš izveličar; in zavolj Časti tvojega imena nas reši. Cuj o Gospod itd.
V. Čast bodi Očetu in Sinu in sv. Duhu itd. Cuj o Gospod itd.
Po dokončanem pepelenju maSnik molijo.
V. Gospod z vami.
O. In s tvojim duhom.
Molimo.
Dodeli nam o Gospod, kerščansko vojsko s svetim postom začeti, in ko bomo dušne napake užugovali, naj nas zderžnost podpera in varuje. Po Kristusu Gospodu, našem. Amen.
Na to je sv. maša,
Jb. OMaa.
Hl0
NAGOVOR O SLOVESNEM DAROVANJU ZA POPRAVO IN OLEPŠAN JE CERKVE.
»To hišo sim si izvolil, de ostane u nji moje ime vekomej.'* 111. kralj. S), 3.
Da Bog u očitnej božji službi Česen in moljen biti hoče, od tega nam stari in novi zakon spričevanje daje. „Kder sta dva ali kder so trije zbrani u mojem imenu, sim jaz med njimi," pravi Jezus Kristus. U ti namen pa je posebnih, u božjo službo odločenih krajev treba, kakoršne je tudi Bog sam že nekdaj ljudem napravljati, in za svoje neskončno veličastvo spodobno ozaljšati zapovedal.
Ko so Izraelci po svojem odhodu iz Egipta skoz 40 lfit u pušavi bili, preden so u obljubljeno deželo prišli, jim je u očitno božjo službo Bog sam po Mozesu tako imenovano snidnico ali sveti šotor narediti ukazal — iz dveh razdelov. U pervem so se Bogu posvečene daritve opravljale, u drugem pa je bila shranjena skrinja zaveze z božjimi zapovedmi in Aronovoj palicoj; verh vsega tega pa sta bila vpodob-Ijena dva angelja z razprostertimi porutami. Mem tega je Bog tudi sam Mozesu vso na znanje dal, kako naj so vsaka njemu posvečena daritva in vsa božja služba opravlja, kakor tudi, kakošno oblačila naj pri vsik
teh opravlih duhovni nosijo. Da hi se vse to, kakor gre, narediti, spodobno ozaljšati in s častjo opravljati zamoglo, jc Mozes na božje povelje Izraelcom u ti namon radovoljen sklad napovedal. Izraelci, k temu precej pripravljeni, so iz serca radi, kar se je potrebovalo, po svojej premožnosti skupej znašali: zapestnike, uhane, perstane, zlate posode, srebro, rudo, škerlat, tančico, drage kamne, akacijevega lesa, dišav, olja, mazila, kadila, in še veliko druzih reči, kar se je za snidnico in za opravljanje božje službe potrebovalo. Iz tega, ljubi moji! vidite in spoznate, da je žo od nekdaj od Boga samega vpeljano in u dolžnost naloženo, za spodobno in častno opravljanje božje službe skerb imeti, in da, kje in kako se to godi, pred Bogom ni vso eno.
Da Bog nad tim dopadajenje ima, na zemlji njemu posvečene hiše delati in popravljati, ali pa k njih spodobnemu olepšanju pripomoči, spoznamo tudi iz besedi, ki jih jo on sam kralju Davidu rekel: „ Vzel sim te s paše, ko si za svojimi ovcami hodil, in sim te poglavarja postavil nad moje ljudstvo Izrael, in sim te u vsem oblagodaril in poveličal. Ko se bodo pa tvoji dnevi iztekli, in boš šel počivat k svojim očetom, bo tvoj sin mojemu imenu hišo zidal, in jaz bom sedež njegovega kraljestva vterdil na vekomej" (II. kralj. 7, 8—13.). In potem, ko jc Salomon s silno velikim bogastvom, ki ga mu je bil njegov oče u omenjeni namen zapustil, sprelep , veličasten tempelj sozidal, kakoršnega svet pred in potlej vidil ni, je Bog dodelani tempelj o njegovem posvečevanju z gosto meglo obdal, in s tim svojo vpričnost in svoje dopadajenje nad tim u njegovo čast odločenim krajem naznanil. In Gospod se je Salomonu prikazal in mu rekel: „ Tvojo molitvo in milo prošnjo, s ktero si k meni zdihoval, sim uslišal: posvetil sim to hišo, ktero si sozidal, da moje ime u nji ostane, vekomej, in da bodo tukej vseskozi čule moje oči in moje serce" (III. kralj. 9, 3.). —
Potem ko je kerščanska cerkva celih tri sto Ičt hudo preganjanje terpela, ko so nevčmi cesarji na vse viže kristiano terpinČili, mučili in morili, je pod cesarjem Konštantinom, kteri so jo bil k pravi včri spreobernil, katolička cerkva spet mir zadobila. Ti pervi keršanski cesar si je nato tudi vse prizadjal, kar je k razširjanju prave včre potrebno bilo ali pripomoglo, jo ajdovsko tempeljne podirati in jih u keršanske cerkve premeniti, ali pa nove edinopravemu Bogu posvečene cerkve zidati dal in ukazal. In ker se jc za božjo Čast, za vterjenje prave včre, za zvikšanje katoličke cerkve tolikanj poganjal, mu je Bog dal tudi srečo u vladanju cesarstva, srečo pri vsili njegovih delili in
opravilih, srečo zlasti zoper njegove sovražnike, da jih je ukrotil in slavno premagal. In od tega časa, kar je katolička cerkva mir zado-bila, in prava včra od keršanskih cesarjev podpirana se zmirom dalje in dalje razširjala, so zlasti nekdajni kristiani, vsi vneti za božjo čast, po vsili krajih Bogu posvečene hiše delali, cerkve zidali na lepih ravninah, kakor tudi na visokih gorah, da bi se povsod, po hribih in dolinah trojedinemu Bogu čast dajala, da bi so povsod presveto zveličavno Ime Jezusovo klicalo in oznanovalo. In kakor se tistim, kteri Boga ljubijo in iz ljubezni do njega in za njegovo čast delajo, po besedah sv. pisma vse u dobro izide, jim je ravno zavolj to tolike gorečnosti u povikšanju božje časti Bog tudi u časnih rečeh srečo dodelil, je blagoslovil njih polja in gorico, blagoslovil njih premoženje, njih otroke in vnuke. Tako so nad njimi se dopolnile besede sv. evangelja: pišite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse drugo vam bo priverženo." (Mat. 6, 33.)
Zapustili so tudi vaši predniki vam to cerkvo, zapustili so vam hiše in zomljiša in vse, kar so imeli in premogli; zapustili so vam torej tudi dolžnost, iz tega svojega premoženja za cerkvo skerbeti in pomagati, da se ohrani, u dober in zmirom boljši stan pripravi, in za neskončno veli-častvo božje spodobno, in, kolikor se more, vredno prebivališče naredi. Zatorej nobeden za božjo Čast vnet kristian mislil in rekel ne bo, da je za cerkvo, za božjo hišo vse dobro. In ko bi le vendar kdo tako mislil ali govoril, ga opomnim tiste prigodbo iz sv. evangelja, ko je Jezus u hiši Simonovej pri mizi bil, in je Maria Magdalena z alabastrovoj pušicoj dragega mazila k njemu pristopila, in ga na njegovo glavo izlila. „Ko so pa učenci to vidili, so bili nev oljni, rekoč: Cimu ta potrata? Zakaj to bi se bilo dalo drago prodati, in dati 'ubogim. Jezus pa sejo ravno zato še za-njo potegnili in jo pohvalil rekoč: nKaj nadlego delate tej ženi? Zakaj dobro delo je storila nad menoj. Uboge namreč imate zmirom pri sebi, mene pa nimate zmirom. Zakaj ker je ona to mazilo izlila na moj život, je to storila za moj pogreb. Resnično vam povifm, kder koli se bo oznanoval ti evangelj po vsem svetu, se bo tudi pravilo, kar je ta storila, u njeni spo-min." (Mat. 26, 6—13.) Ako že vsak moder gospodar rad dobro in čedno hišo za svoje previvališče ima, koliko bolj se za lepo in spodobno zdeljavo in opravo cerkve skerbeti mora, ki je živemu Bogu u stano-vališe odločena ! Zatorej pa tudi nobeden pameten človek ne bo mislil in rekel: če je bilo nekdaj dobro, kakoršno je, zakaj pa bi zdaj ne bilo? časi in potrebe, ljubi moji! kakor veste, se spreminjajo, nobena
vidna reč zmirej ne terpi; kar je enkrat dobro biti utegnilo, čez dolgo lčt več dobro biti ne more. Iz tega, kar sim vam dozdaj povčdal, pa tudi lahko razvidite in spoznati morate, da pred Bogom ni vse eno, kakošna jo hiša, ki je njemu u čast in prebivališe napravljena: ne zato, kakor da bi Bog naših darov, zlata in srebra in družili dragin in lepih reči potreboval, ker 011, gospod in stvarnik vsili reči, od nas nič ne potrebuje — timveč le zato, ker je naša dolžnost, da svojo notranjo spoštovanje in češenje do njega tudi po unanjem in očitno pokažemo in naznanujemo. Jezus Kristus pravi: „Bog je duh, in kteri ga molijo,-ga morajo u duhu in u resnici moliti." (Joan. 4, 24.) Torej mora človek u sercu živo včro in ljubezen do Boga imeti, u sercu in iz serea njega moliti, in samo unaiije češenje božjo bi bilo prazno. Kdor pa živo včro, pravo ljubezen, resnično češenje do Boga u sercu ima, ga vselej tudi u unanjem pokaže. Ogenj, kderkoli so vname in resnično goreti začne, skrit ostati no moro. Kdorkoli torej očitno službo božjo zaničuje, zame tuje in zanemarja, kdor se le s svojo notranjo včro, notranjo molitvo, notranjo ljubeznijo ponaša, u unanjem in očitno, kder je treba in kedar ga dolžnost veže, pa jc ne pokaže, ravno s tim gotovo znamnje razodeva in spričujo, da vere, češenj a in ljubezni do Boga tudi u sercu nima.
Bog je duh — človek pa ni duh, ampak ima tudi telo; zatorej ga tudi kaj telesnega, kaj vidnega, kaj občutljivega na-so vleče. Kder koli se za spodobno in častljivo opravljanje božje službe no skerbi, tudi včra sama terpi, vera sama slabi in peša. U cerkvi, kder za božjo čast nič lepega viditi, nič lepega slišati ni, je človek za molitvo in božjo službo nekako še bolj len in merzel; nič mu kaj prav k sercu no gre. Ali u spodobno ozaljšanej, z lepimi podobami angeljev in svetnikov in z druzimi rečmi pobožnih ali skrivnostnih pomenov oskerbljonej cerkvi se serce za molitvo in božjo službo že samo bolj ogreje; človek se bolj živo spomni angeljev in svetnikov in njih lepih Čednost, s kte-rimi so nam izgled dajali, in vso to dobro misli, svete željo in bogo-Ijubne sklepe u njem obudi. Lopa cerkva in lepo opravljanje božje službe serce človekovo tudi z večim spoštovanjem do hiše in službe božje navzame, ter njegovo včro do neskončno svetega, resnično pričujočega Boga še bolj oživi in sveto ljubezen u njegovem sercu šo bolj vname, tako da se človek že u nebesih pred sedežem božjega veličastva znajti misli. Vse to u človeku, kdor lo popolnom spačen ni, obilniše vesoljo do Boga, do božjih skrivnost in ssv. zakramentov, z enoj besedoj, večo gorečnost do božje službe obuditi mora, kar so vso tolikanj potrebnjo.
Ker tedej dolžnost in potrebnost, od ktere sim vam govoril, spoznate, pridite obilno z dobrovoljnim sercom in radodarnimi rokami po svojej premožnosti svojimi darmi cerkvi u pomoč, in si n ti namen raji u drugih rečeh pri kakih nepotrebnih stroških kaj prikratite, ter prepričani bodite, da to ne za sedanje, ne za prihodnje živlenje nikdar ne bo zaverženo, nikdar zgubljeno. Izgledov bi vam lahko povedal, koliko tudi marsiktera revna fara za cerkve u božjo Čast stori in storiti zamore, kder ljudje dobro in za božjo čast vneto serce imajo; pa,- da vas predolgo ne nradim, le toliko rečem, da še nikdar ni slišati bilo, da bi se bilo to komu poznalo ali koga u pomanjkanje in u ubožtvo pripravilo, da veliko več in očitno še le obilnišo srečo in blagoslov božji ima, kdor po svojej veČi ali manji premožnosti k popravi in olepšanju kake cerkve u božjo čast rad pripomore. Nasproti pa, kdor cerkvam nobene pomoči skazati ne mara, komur se vse zoperno in nepotrebno zdi, kar se u božjo čast delati hoče, tudi od Boga nobene sreče, nobenega blagoslova upati nima, imel ne bo in imeti ne more. Skažite se tedej dobre, hvaležne otroke do cerkve, svoje matere, kder vedno brezštevilne dobrote za svojo neumeijočo dušo vživate; pokažite do nje hvaležno, ljubeznjivo serce, domači in unanji farmam, kteri sploh u tej cerkvi svojo pobožnost in službo božjo opravljate. Storite po besedah starega Tobia: „C'e imaS obilno daj obilno; Se imaš malo daj tudi malo z dobrim sercomTo kar bote z dobrim sercom u božjo čast darovali, vam bo na duši in na telesu, u sedanjem in prihodnem živlenju stoterno povernjeno; toliko večo veselje bote potlej do cerkvo in do službe božje imeli, in s toliko večim veseljem in pridom tukej svoje molitvo opravljali in ssv. zakramente prejemali; s tim bote k povikšanju božje časti pripomogli ne le za-se, ampak tudi še za prihodnje rodove, kteri vam bodo, ko vas že davno več na tem svetu ne bo, za to Bogu dopadljivo delo še smirej hvalo vedili, in marsikteri hvaležen spomin za vaše duše storili. Želim in zaupam, da vam nisim brez očitnega prida govoril. Vsi-gamogočni, neskončno dobrotljivi in vsmiljeni Bog pa vam za vse to, kar ste že njemu u čast za cerkvo dali in storili, in kar bote še dali in storili, pravo srečo dodeli u dušnih in telesnih potrebah, za časno in večno živlenje, in njegov sveti blagoslov pridi z nebes dol na vas, in ostani vselej pri vas! Amen.
OBHAJILO CERKVENEGA POSVEČENJA.
»Danes je tej hiši zveličanje došlo ; zakaj tudi toli je sin Abrahamov,® Luk. 19, 9.
Danes obslužujemo obhajilo cerkvenega posveČenja in se hvaležnega serca spomnimo dveh velikih dobrot, kteri jo mila roka božja našim kristianskim predstarišem in tak tudi nam podelila. Perva tih dobrot je vesela prigodba, da je Konstantin Veliki, kteri je pervi iz Bled rimskih cesarjev h keršČanskej včri prestopil, 300 lčt p. Kr. kri-stianom dovolil si vlastne cerkve postaviti, da so od te dobe zamogli in s m 61 i u vlastnih, posvečenih hišah božjih brez straha in u miru svoje molitvo in daritve opravljati in božjo besedo poslušati.
O vesela prigodba! Ona je srečni začetek boljših, lepših časov za človeštvo. Od tistih dob se je postavila cerkva za cerkvoj po vsih onih razširnih deželah, u ktere jo zveličanska luč sv. včro Jezusove prisi-jala — in tak so počasi črez več sto lčt tudi u našej domovini vse tisto postavili in posvetili, u kterih zdaj mi Boga častimo, hvalimo, prosimo, milost iščemo in najdemo. PosveČenje vsih sedaj obstoječih cerkev je druga dobrota, Čije pobožen spomin danes veseli obhajamo.
Da ti veliki dobroti bolj preštimamo in spoznamo, hočemo zdaj kratko premišljevati:
a)	Kolika jo sreča svoje cerkve imeti; i
b)	koliko milosti nam od njih prihajajo.
Včrno me poslušajte u imenu J. K., ki je začetnik in glavar naše Sv. katoliČke cerkve.
Kakor star je človeški rod, tako stara je včra in njeno zvunajno ^azodenje. Vse pak, česar človek potrebuje, da svojo znotrajno včro razodeva, t. j. vse, česar mu je treba za službo božjo, mora Bogu sporočeno, njemu posvečeno in od posvetne rabe ločeno biti. To terja svetost in veličanstvo božje, tak si želi vsako bogaboječo, mu milo
vdano, pobožno serce. Naj bolj potreben jo toraj bil in je še vlasten kraj za službo božjo, posvečen liram božji, kder zamore človek, oslo-bodjen posvetnega hrupa in raztrošnih poslov, na tihem pri miru Bogu svojo molitvo in daritvo dopernašati. Pak dolge, dolge lčta se ni tej veliki potreboči, tej sv. želji vsili pobožnih zadostilo. Sina pervih staršev, potem Noe, Abraham, Izak, Jakop, i. t. d. so žertvovali naravnem polju ali kakem hribu, kder so si vselej mahom iz sirovega kamenja za silo altar složili. Šele 2400 16t po Adamu je Mozes postavil sv. šotor pokrit s kožešinoj (živinskimi kožami) in še C00 let pozneje je sozidal kralj Salomon u Jeruzalemu (na hribu Moria) veličastni, prekrasni tempcl za liram božji. Kipeči preserčne radosti so ga z naj lepšim obhajilom posvetili Gospodu nebes in zemlje, in se iskreno veselili velike sreče, da imajo odsihdob tako rekoč hram ali dom božji mod seboj. Ne samo vse judovsko ljudstvo jo odtihmal sem prihajalo, Boga molit, njegovih sv. naukov poslušat, in božjih milost sprejemat; temuč tudi od ptujih narodov iz daljne Afrike in Azie so mnogi pripotovavali, da bi večnemu Bogu u njegovem vidnem hramu čast in hvalo skazavali.
Ko pride tisuč let pozneje naš nebeški Izveličar J. K. na zemljo, ga večina zaslepljenega judovskega ljudstva ne spozna odrešenika; temuč vikši duhovniki sami ga preganjajo in zadnič u smert na bridkem križu obsodijo. Kakor njega, sovražijo na skorem tudi njegove učence — kristiane, nje obrekovajo, sumničijo, iz tempelna preženejo in ljuto preganjajo, da so 300 lčt u vednej smertni nevarnosti bez pokoja in hrama božjega. Le u skrivnih krajih ali ponoči so so shajali, da so skup Boga Častili in sv. mešo obhajali. Glejte, kaka huda stiska, kaka grozna, nemila osoda jo to bila!
Ne vtegnem in nočem vam praviti, koliko in koliko tisuč kristia-nov so tistilulob grozovitno pomorili, samo nekaj vam povem , da bote prebridko nesrečo tistih časov bolj spoznali in našo sedajno srečo bolj hvaležno občutili.
Sred tretjega stolčtja je cesar Valerian ponovil zapoved vse kristiane poloviti in pomoriti, (bil jo osmi pregon kristianov). Ve se, da so se skrivali, kar so mogli. Nekega dne so ravno u samotnih podzemskih pokopališčih s tiho pobožnostjo sv. mešo obhajali, ko jih nenadoma nek neznan hrup vse prestraši. Škof, misleč, da so zasledo-vavci in se boje, da no bi u ti sv. kraj uderli in ga oskrunili z gro-zovitnim djanjem, jim hitijo iz kapeljce nasproti in neki kristiani ž njimi. Tu zagledajo človeka vsega eunjastega, Toti se veržo na svojo
obličje. Škof urno pristopijo ga vzclignuti, in kristiani ga prijazno pozdravijo, rekoč: Mir bodi s teboj. Ves začudjen tak milega sprejetja jili zapita: Je ta dobrota, je ti ljubeznivi pozdrav meni namenjen?! O preblagi ljudje, vi ne včste, da nisim z vami ednakega roda. Znajte, jaz sim Lisikles, vbog sužnik.
Moj brat, mu odgovore skof, med nami nimamo sužnikov, mi smo kristiani. Te temne votlino so naš tempel. Zgori nad zemljoj so si zmislili rodno razločke, mi se imamo žo zdaj vsi za ednake, kakor bomo po smrti vsi ednaki. Mi se bomo proti tebi ravno tak obnašali, kakor bi se proti samem cesarju, ako bi k »ašej včri pristopil.
Kaj slišim, zaupije sužnik. Tak so vendar nisim motil, ko sim svojega okrutnosilnega gospodara krivico dolžil! Pa kdo bi se smčl pritožiti. Povsod so me zasmebaje odsunili, in postava sama jc gospodam take grozovitosti dopustila. Bil sim tak ncdložen, da sim naj ncdložnejšemu živinčetu nja srečo zavidoval. Ali vklub tim meni storjenim mukam in hudobijam, se mi je še le dozdevalo, da sim tudi jaz človek. Pa čo sim so podstopil to zinuti, so mo psovali pahnjenca, in me s šibami bičevali. Moje sotovarše u trplenji in neizmerni nevolji je presilna nesreča tak glupe in butasto napravila, da mojih besed: tudi vi ste ljudje, niso mogli več včrjeti. Kakor mrtveci nad seboj zemljo, nosijo oni svojo težko osodo nemi in topi. Nikdo me ni razumil, bil sim sam na svetu. Pred tremi dnemi sim pobegnul, odslej po samotnih krajih in hostah blodil in ravno zdaj se hotel u tem mračnem uliodu skriti; pa, o premile sreče! tu najdem, kar sim stotero in stoterokrat le u senjah iskal, tu najdem ljudi, ki mo brata spoznajo. Moj znotraj ni glas me ni prekanil.
Ja moj prijatelj, rečejo Škof, ti boš naš, boš vdoležnik našega veselja in trplenja. Moliti, ljubiti in trpeti so dolžnosti našega živlonja. Mi te bomo naučili našega. Boga; tebi se jo vemdar že deniti začelo; Bog sam je tvojemu srcu že razodel, da so si vsi ljudje bratje in da se toraj naj ko bratje ljubijo — in glej to je glavna zapoved naše včre. Ti kristian na tvoji desni je bil poprej kralj u juternih deželah, Rimljani so mu vzeli krono in kraljestvo — glej! on to bodo u nas vsih imenu objel in poljubil, ko našega brata.
In pregnan jutrenski kralj je poljubil pobeglega rimskega sužnika in odvedli ga so u svojo kapoljco, kder so ostali kristiani u trepetu in strahu kleČo molili in se Bogu priporočali, pričakovaje svojo posle-dne uro.
Drobt. za novo leto 1854.	4
Tikrat se je sicer njih strah u milo veselje premenil, ali ni bilo njih živlenje naj žalostnejše, ker niso mogli inace k svojemu Bogu in stvarniku moliti ko u smertnej nevarnosti?!
M. lj. K.! palc vso to bi si morali sami skusiti, ako bi hteli prav poštimati in dostojno ceniti, kako draga, kako ljuba in neizrekljivo velika je za kristiano bila tista mila dobrota, s kteroj jim cesar Konstantin cerkve dovoli in ljubi mir zagotovi; in ako bi hteli popolnoma preštimati veliko srečo lastnih cerkev, kake mi zdaj imamo, bi se nam moralo nek čas tak goditi, ko novo kerščenim Amerikancom, kteri morajo večkrat po več sto mil daleč potovati, proden h kakej borni cerkvici pridejo; in dostikrat pol lčta, ja več lčt živeti, ko meSnika clo ne vidijo, sv. naukov no slišijo, sv. zakramentov no dobivajo.
Kak milo prosijo in zdihujejo po mešnikili in cerkvah in njih ne morejo dobiti! — To hudo boli. — To je žalost!
Ako vse to premislimo in si zraven k sercu vzememo, kako dobro je u tej reči nam, ker cerkve imamo , ali nismo tedaj večnemu Bogu vso hvale dolžni, ker jc proti nam tak dobrotljiv? Bodimo toraj zahva-ležni, in to tim več, ker nam iz cerkev prevelike milosti izvirajo.
Ako zraven omenjeno dobroto še mnoge in velike milosti premislimo, ktere nam iz corkev zvirajo, se mora naša hvaležnost še bolj globoko in veselo oživiti.
a)	Glejte, komaj se dčte narodi, ga že nesejo tjo k cerkvi božji, da se kersti in po kerstni milosti u otroka božjega prerodi, kteromu je nebeško kraljestvo pripravljeno. Vi vsi ste sv. korst sprejeli in po njegovej milosti že veliko dare; vi ste so naučili u- Boga in J. Krista včrvati, in njegovo zveličanslco včro spoznavati, in se veselite, da vam njena blaga luč sveti, čista grešnih vraž in zmot, ktere u pogubljenje zapeljajo.
b)	Je mladi krščenoc nekaj zrasel, ga začnč skušnjave obdajati in dušne nevarnosti. Glejte spet ga peljajo u cerkvo, da mu sam višji pastir svete roko upoložijo in mu milost in okrepo sv. Duha podelijo. — Vi sto zvekšino te blago dare prejeli, in tudi gotovo večkrat občutili, kako sv. Duh vašo srce opominja in svari pred grehom, in k dobremu spodbadja! — Srečen, kteri ga zvesto vboga!
c. Je pa kristian tak nesrečen u grehe zabresti, ga začne huda včst griziti, da spozna, čuti in obžaluje svojo krivico in nesrečo;
glejte, spet hiti u cerkvo k spovodnici, da hi ga namestnik božji grehov odvezali in z Bogom pomirili, č) In da bi naprej u dobrem bolj močen bil in bolj skrben za zve-ličanje svoje dušo, ga obrodijo služabnik božji s pravoj dušnoj hranoj, samim Kristusom Jezusom u presvetem rešnem telu; Jezus se pri vsakej sv. meši svojemu nebeškemu Očetu za nas daruje, je vedno naš srednik pred obličjem božjim, d) Hočeta kristianski ženin in nevesta u sv. zakon stopiti, spet se podasta u cerkvo za svoj novi in težki stan božji blagoslov dobiti, o) Zadene nas huda bolezen in nima znabiti nikdo več za nas pomoči, jo spet cerkva, ki nam pošlje svojega mošnika z nebeškoj hranoj in nebeškoj tolažboj. f) In glejte, da ne bi nikoli pogrešali božjega nauka, nebeškega kruha, milosti sv. zakramentov in božjega blagoslova , ki iz sv. včre Jezusove zvira, posvetuje cerkva preveno mešnike, da nam vedno vse te milosti delijo !!
Kako drago morajo tedaj kristianom njih cerkve biti, kako mil spomin na njih sozidanje in posveČenje! O da bi le vsega blagora in zveličanja vredni ffli, ki se u njih daruje! -—
Ko jo danes ljubi Jezus Caheju dobroto skazal u njegovo hišo priti, jo on presrečen to veliko milosti pri sebi sklonu! in obljubil: »Gospod, polovico svojega premoženja hočem med vboge dati, in ako sim koga vkanil, mu po Četiri gibi povernuti." Na to obljubo odgovori Jezus: Danes jo ta hiša srečo-zveličanje najšla, zakaj tudi on je sin Abrahamov t. j. tudi 011 je pravičen!
Ljube včrne duše! J. K. stanuje preveno u naših cerkvah. Obljubimo tudi zavoljo tote in vsili ravno premišljenih velikih milost, ktere nam on u naših cerkvah deli in daruje, obljubimo tudi mi kakor Caliej sv. obljubo rekoč: O Gospod! tudi mi hočemo s tvojo pomočjo in milostjo pravični biti, in smileČni in ljubeznivi in zvesto po tvojih sv. zapovedih Živeti. Pomagaj nam s tvojo sv. milostjo!
Ljubi brati in sestre u K. Jezusu! ako mi to danes, kedar veseli in zahvalni blago posvočenje naših cerkev 111 vsili u njih sprejetih dobrot obhajamo, ako mi to danes trdno obljubimo in zvesto vse svoje žive dni spolnavamo, bomo tudi mi zveličanje najšli in enkrat lepše, presrečno cerkveno posvečenje obhajali s vsimi zveličanimi pri Kr. Jezusu u rajskem kraljestvu nebeškega Očeta. Amen.
£>». n lumc.
4*
♦ *
lito
OD NEBEŠKEGA VESELJA. *)
»In je rekel: Glejte! vidim nebesa odperte, in Jezusa stoječega na desnici božjej.1 Djan, ap. 7, 54.
Al poznate srečno Liso brez terplenja in brez žalovanja? Al včste za srečno mčsto brez krivice in brez bolezni? Al vara je znan izvoljeni dom brez solz in brez pomanjkanja? Mar li veste za prijetno deželo, kder se mladost nikoli ne postara in živlenje nikdar ne konča, kdor lčpota nikoli ne obledi, ljubezen no slabi in se veselje nikada ne zmanjša? Glejte! sv. Štefan nam jo kaže, rekoč: Vidim nebesa odperte in Jezusa stoječega na desnici božjej. — To srečno nebeško deželo sta perva človeka po nemarnem zgubila, ko sta Bogu^iepokorna prepovedani sad lahkodušno okusila, bila iz paradiža izgnana in postala večnega pogubljenja vredna. To srečno nebeško hišo nam je Kristus sopet odpori; tada ko je na visokem križu u neznanih bolečinah med dvoma razbojnikoma visol, ko jc njegova rešna kerv ščurkoma po lesenem stebru tekla, ko je z velikim glasom k nebeškemu Očetu zavpivši: Oče / dopolnjeno je, u tvoje roke izročim svojo dušo — svojo glavo nagnul in svojo dušo izdilinul; tada je vrata nebeško do kraja odpori vsim, ki njega ljubijo in njegove zapovedi derže.
To srečno nebeško deželo iščemo od zibele do pokopa. Dčte komej se na svet rodi, milo joka naznanivši, da 110 mara zato revno, solzno dolino, timveč da si lo u nebesa želi. Mladonči in dekliči u svojih stiskah in britkostih kviško svoje oči vzdigajo, u spričbo da tam gor u nebesih počitek, mir in rošitvo od svojih nadlog pričakujejo. In zadna solza, ktera iz steklenega očesa umirajočega priteče, tudi ona nam povč in naznani, da prave, istinite srečo na tem svetu ni; temuč da so tam unkraj groba, gori nad svetlimi zvezdami vokše srečo nadjamo. — U to srečno nebeško deželo, ljube keršanske duše! povzdignimo tudi mi danes svoje oči, ter poglejmo, koliko neizrekljivega veselja naš lju-
*) Pridiga u god sv, Štefana 1. 1840.
beznjivi Oče ondi nam pripravil je. Potolažiti vas menim vse, ki u voljo božjo vdani u siromaštvu živete, ali zavolj pobožnosti svoje zaničevanje terpite ali u pokori in hudej žalosti nad svojimi grehi ste ; obrišite si danes svoje solze, vam rečem, in vmirite svoje serce; kajti plačilo vaše u nebesih bo obilno in vašega veselja nikdar konec. Brezkončna je .sreča in nepopiiljivo veselje izvoljenih u nebesih, to vam zdaj razložil bom. 'Sveti Duh, kteri si sv. Štefana napolnil, razsveti tudi mene, da bom iskreno govoril; razsveti pa tudi moje ljube poslušavce, da bodo slišani nauk u svojem sercu ohranili.
I.
Nikar ne mislite, preljubi kristiani moji! da vam nebeško veselje tako živo popisal bom, kakor je u resnici, in nikar se ne zanašajte, da vam nebesa tako lčpo razjasnul bom, kakor so samo na sobi; zakaj kar vsi cerkveni učitelji od pervih zlatih časov keršanstva do zdaj še niso mogli izverŠiti, kako bi jaz, kteri sim na naj nižjej stopnji duhovništva, kaj takega se podstopil ? Sam u nebesih šo nisim nikdar bil, tudi povčdati mi svetnik še nobeden ni prišel, kako so u nebesih godi, in pamet moja, ako jo oprašam, tud ona molči, zatorej iz svoje lastne skušnjo od nebes ničesar govoriti ne včm. Naj bi pa tud prišel kaki svetnik iz nebes , naj bi sam angelj Gabriel namesto mene tukaj na prižnici govoril, lo včijemito mi, da bi vam drugega povčdati ne včdel, kakor to, kar sv. apostol Paul (I. Kor. 2, 9) govori: „Nobeno oko ni vidilo, nobeno uho ni slišalo in nobenega človeka serce še občutilo, kar je Bog tistim, pripravil, ki njega ljubijoLožeje, so meni zdi, bi pesek pri morju ali travo na polju ali zvezde na nebu razštel, kakor nebeške svetlobe neizmerne žarke s peresom popisal ali s človeškim jezikom izrekel. Jednako se mi dozdeva, kakor svetemu Auguštinu, ko jo na prošnje svojega prijatelja Severa od nebeškega veselja pisati hotel. Neizrekljiva luč z neizrekljivo lepim in prijetnim duhom so mu prikaže, in glas iz luči ga tako nagovori: Ka j hočeš Avguštin! al misliš, da boš mogel splati vse morje m majhno posodico, in stisnuti ves svet u svojo pest? Al meniš, da bo tvoje oko vidilo, kar še ni nobenega Človeka oko viditi moglo ? da bo tvoje uho slišalo, kar slišalo še ni nobenega človeka uho? da bo u tvoje serce prišlo, kar prišlo še ni u nobenega Človeka serce? — Pusti, čimu si glavo tereš s tim, kar ti ni mogoče; nikar ne išči na zemlji, kar se le u nebesih najde, marveč trudi se, da gotovo u nebesa prjjdeš.
Samo kar nam sv. pismo razodeva, in kar nam sveti in modri učitelji povčjo, nekoliko premisliti hočemo, in dobro včm, da vaše serce se bo vnelo od želja in ljubezni do svetega raja. — Lčpo da lepše ni mogoče, popisuje sv. Joan ti skrivnem razodenju (21. 22.) srečno mesto izvoljenih božjih. Vidil sim, pravi, sveto mesto, pripravljeno kakor nevesto okinčano svojemu možu. Na štiri vogle je bilo zidano in obdano z velikim visokim zidom, ki je bil uterjen na dvanajstero velikih skal in ves iz žlahnega kamna ja.vpisa. Iliše po mestu in ulice so bile iz samega zlata, čistega inlesketečega kakor steklo na soncu. Mesto ne potrebuje ne sonca ne lune., tudi nima nobene noči, kajti božja svetloba sveti po njem in svetilnica njegova je jagvje božje. Izpod sedeža božjega in jagnjetovega vre voda živlenja, ktera, se sveti kakor kristal. Na obeh straneh vode pa in po ulicah mesta rase drevo živlenja, kterega sad vsak mesec zori in kterega perje je u zdravje narodov. In kletve ne bo tukaj nobene, mu reče angelj, ne žalosti, ne tožbe, ne bolečine, ne smerti; kajti Bog bo prebival z ljudmi, on bo njih tolaž in bo obrisal vse solze iz njihovih oči, on bo njih veselje, in gledali bodo njegovo obličje in njegovo lepoto; zato pa tud nič nečistega u nebesa, ne pride in ničesa, kar gnusobo dela in laž, ampak samo tisti, kteri so zapisani u knjigi živlenja.
Poslušajte sv. Auguština, kaj on nam povč: „£7 nebeškem vertu so nezvenljive rože, so beli limbarji, je rumen žafran. Ondi balzam puhti, travniki zelene, polja cvete in potoki so polni sterdi." „Ov'i vert," sv. Rupert pristavi, rje vert naj vekSe prijetnosti, so nebesa, kder ni poletja ne zime, ne jeseni ne vigredi, marveč neprestano veselje, vert poln večne ■miline." — „Mislite si," govori sv. Bernard, „kar si hočete, želite, kolikor zamorete, u nebesih bote vsega zadosti imeli. Al si želite bogastva ? — imeli ga bote u Bogu brez pomanjkanja. Al si želite Ičpote ? — imeli jo bote ■ u Bogu ti vsej obilnosti. Al si želite veselja t — vžili ga bote pri Bogu brez vse mere. Tisto zveličanje, tista sreča, ktera nas u nebesih čaka, vse naše misli in želje daleč preseže."
Še vam povem besede sv. Efrema, ki pravi: „ U nebesih ni nobene nepotrebne zeli, vsi sadeži so rodoviti; kdor je od njih, bo sopet mlad, kdor bo nadahnjen od njih duha, vnovič oživi, in kdor cvetlice nabira, dobi od njih neizprazljiv zaklad, ki ga pred smertjo vbrani. Ondi nihče ne opeša, nihče glada ne terpi. Ni prostora za sramoto, ne za zmoto ne za grevengo, zato tud greha tam nobenega ni; za težavami, revami in po vojski je nastopil pokoj in sladek mir. Postara se ondi nikdo ne; smerti
ni nobene tam in tud merliča ni nobenega. — Gospod nebes ! samo toliko mi dovoli, da enkrat u njih lopi prebivam
Oj ljuba kristianska duša! kaj vendar misliš, ker toliko lepega čuješ! Al no gori, al se ne vzdigova tvoje serce proti nobesom, kder te tolikanj neizmernega veselja čaka? Al nimaš nobenega poželenja, skoraj piti iz potoka vso radosti, skoraj jesti od drevesa živlenja in skoraj počivati u srečnej deželi, kder vse tvoje misli in želje in nade natanko dopolnjene bodo? Le terpi voljno u nadlogah in tegobah, kojo ti Oče nebeški nalaga, in poljubi roko njegovo, ki te z boleznimi obišče, o kratkem se vse u boljše spremenulo bo: u nebesih nas no bo stiskala več nobena bolezen, in nobena žalost glodala na našem sercu. Nikdo nas nc bo jezil, nikdo togotil, nikdo dražil ali zasramo-val; timvoč u lčpcm miru, u večnem pokoju bomo, ter so ljubili mod seboj kakor brati in sestre ednega Očeta, kterega milost je vekomaj. — Le delaj, vbogo družinče! vSstno in negodernjaje; vsevidno oko božje je vedno nad teboj, ki vidi tvoje žulo in vidi srage puta, ki ti iz tvojega obraza kapajo: u nebesih ne bo več delavnika, temuč vun in vun praznik in nedelja. Ako ravno si borna dekla, in moraš dan na dan po gnoju in blatu gaziti, le poštena bodi in Jezusu svoje sercc obvari; u nebesih boš kraljica in zlat venec na glavi nosila. Da! le veselite se, pobožni kristiani vsi, in hvalite dobrega Boga, ki nam pripravil je tako obilno plačilo.
Vendar vso to je samo dol naše prihodne sreče, sami kosci so našega bodočega veselja; še vse kaj drugega nas čaka, še vse kaj vekšega je pripravljeno nam; Boga namreč bomo gledali obraz u obraz, in ga vživali na veko vekov in so u njem veselili. Od tega pa
II.
Povzdignimo ljubo duše! še enkrat svoje glavo, poglejmo svojim duhom nekoliko po svetih nebesih, in vidili bomo najprej tiste srečne in nad vse krasne prebivališča, ktero so za izvoljene pripravljene, in od kterili jo Kristus (Joan. 14, 2.) svojim apostolom rekol: U hiši mojega Očeta je veliko prebivališč. — Blagor nam, jezerokrat blagor, ako nam bo dano, u te svete šotore vzetim biti! Iz njih naproti nam bodo prišli vsi svetniki in svetnico božjo, z nebeško lučjo ogornjeni, in vsi tisti ljubčiki, ki so pred'nami zaspali in nad kterimi toliko grenkih solz prelili smo. Sin bo vidil sopet svojega ljubega očeta, hči sopet objela svojo Ijuboznjivo mater; žena bo sopet najdila svojega rajnega
moža, prijatelj sopet zagledal svojega dragega prijatelja. Z neizrekljivim veseljem si bodo roko podali, se prijazno sprejeli in rekli eden drugemu z besedami sv. Paula (I. Tes. 4, 16.): Tako bomo zdaj zmirom pri Gospodu. Nobena nesreča nas več ločila, nobeden protivnik nam več škodoval no bo; nikdar več ne bomo umerli.
Med temi srečnimi trumami bomo zagledali vse svetnike, ktere zdaj častimo in u pomoč kličemo. Vidili bomo svetnike starega zakona; sv. Joana Kerstnika, ki je bil naj vekši med vsimi, kar jih je bilo od ženo rojenih, sv. Jožefa, ki jo bil varli in rednik našega IzveliČara: vidili pervega med muČeniki sv. Štefana, kterega spomin danes obhajamo, in pervega med apostoli sv. Petra, iu njegovega tovarša sv. Paula, ki sta Rimsko cerkvo vtemclila. Soznanili se bomo z nedolžnim Joanom, ki je pri zadnej večerji na Jezusovih persih slonel, z ostalimi apostoli, ki so toliko za sv. včro terpeli, in svetim Martinom, ki je mogočon varli iu priprošnik naše fare in cerkve. Sprijatili se bomo z vsimi čistimi mladenčmi; z egiptovskim Jožefom, ki je raj dve leti u ječi zdilioval, kakor da bi ognusil bil svojo nedolžnost, svetim Alojziom, ki je čisto živel kakor angeljček in se pokoril kot naj vekši grešnik, in svetim Frančiškom, kteri je naj hujše skušnjave junaško zmagal. Spoznali bomo blago in poštene device; sv. Nežo, ki je nedolžna kakor ovčika od ljubezni do Jezusa vsa gorela, sv. Lucio, ktera je svoje devištvo bolj kot svoje živlenje ljubila, sv. Barbaro, ktera jo serčna in stano-vita u veri kakor skala bila; pa šo drugih mnogo in mnogo svetnikov in svetnic, kterih imena so zapisane u bukvah živlenja. — Čudili se bomo in zavzeli nad njiliovoj lepotoj, nagovorili jih z besedami svetega pisma (3. Kralj. 10.) in rekli: „Dosihmal smo od vas, od vašega veli-častva in vaših čednost samo govoriti slišali; zdaj pa vas vidimo svojimi očmi, in spoznamo, da še polovica vsega se nam naznanila ni.u Pred nje na svojo kolena bomo pasti liotli, oni j>a tega ne bodo dopustili; na svojo serce bodo pritisnuli nas in rekli: „Vi sto zdaj naši bratje in sestre, le pridite in poglejte, koliko veselja in veličastva tudi vam pripravljenega je."
In peljali nas bodo, oh to veselje! pred božji sedež, kder bomo vidili Jezusa samega — Jezusa Odrcšcnika in Izvoličara svojega na veličastnem sedežu z vsoj svctloboj obdanoga; on, govori sv. Terezia, je lepši od vsega, kar si misliti zamoremo. Na njegovej strani, kakor da-nica mod zvezdami, se sveti Maria, prečista devica, in okrog in okrog so čisti mladenči in poštene device, kterih kača skušnjav nikolj premagala
ni. Bele kakor mladi sneg, in nedolžne kakor pohlevno jagnjeta palmovo vejo u rokah derže; iz njihovih ust pa doni in so razlega ocl onega kraja nebes do druzega tista nova in sveta pesem, ktere razun njih nihče ne zna in ne razumi; in deset jezerokrat sto jezar angeljev, kakor govori prerok Daniel, jim streže pri svatovšini, ktero derže z Jezusom, svojim nebeškim ženinom.
Vidili tudi bomo Boga, kakoršen je u svojem bitju, in od obličja do obličja ga bomo glodali; vsak čas z novim veseljem ga bomo glodali, in se ga nikdar naveličali, nikdar nasitili ne bomo. In ravno to vesolje je, kterega naša plitva in slaba pamet zaumeti ne more; ravno ta sreča je, od ktere apostol govori, da jo ni nobeno oko vidilo, nobeno uho slišalo, in nobenega človeka serce zapopadlo; ravno ta lepota je tudi, od ktere ničesar povedati in naznaniti ne včm. Tolika je sladkost tega nebeškega, veselja, veli sv. Auguštin, da ko bi le ena sama kapljica te sladkosti u peklenski brezden kanila, bi vso peklensko grenlcoto u sladkost spremenila.
Zatorej, oh vi posvetneži 1 lo norčevajte, le veselite se u svojej razujzdanosti, jaz vam ničesar ne zavidam; lo vžijte nečistega veselja, kolikor ga zamorete, in kolikor ga vaše spaČeno moso poželi, vsaj nebeškega veselja nobenega kančika okusili no bote. Le vpijanito se vsak dan, ako vam nese in se vam priložo, le nabašite svoj želodec, kolikor u njega spraviti zamorete, vsaj od nebeškega drevja nikolj jedli, iz nebeškega studenca nikolj zajemali in nikolj pili ne bote. Lo goljufajte, le odirajte svojega bližnega in opravljajte ga, kolikorkrat sevam priložnost ponudi, vsaj svetih, jezerokrat srečnih nebes vaše kalno oko nikdar vidilo ne bo. — Jaz pa, moj Bog! bom tebe hvalil in tebo častil, tebi bom služil, tebi živel in umeri. Moja duša hrepeni po tobi, kakor jelen po merzlih vodah, in mojo serce nc bo prej pokojno, dokler u tebi počivalo in tebe vžilo no bo. Eden dan u nebeškem raju je boljši, kakor jezar veselih dni u naši solznoj dolini; oh Jezus! moj Jezus in moj Izvcličar! stori z menoj kar hočeš, pretepaj, nažigaj me, le to te prosim, da mi majhen koteč u nebesih daš, in ko se danes ali jutro kerv u mojih žilah sterdi in mi sercc zastane, ne zaverzi moje revne duše, timvoč k sebi jo vzemi, da se s teboj sklene, in to ljubi in vživa včkomaj. Amen.
vlloIlUCUl',
JL1I1L
PRIDIGE OSNOVANE ZA VSE NEDELE.
KONEC.
XLII. TRINAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od nelivaležaosti.
Nobeden ne ni najšel, da 1>i so bil vernil in Bogu hvalo dal, kakor li plujec, Luk. 1?, 18.
Strašna je bila nesreča gobovih ; — za to so od daleč stali in vpili. — Velika je bila dobrota ozdrave, ktero jim je vsmileni Jezus storil. — Koliko hvalo so bili svojemu božjemu dobrotniku dolžni! — Ali izmed deset jih jo bilo devet nehvaležnikov. — Milo se jo torej nad njimi Jezus potožil, rekoč: Ali jih ni bilo deset itd. — Takih nehvaležnikov in nehvaležnic je tudi med nami veliko; kdo ve, če nismo tudi mi ? — Pomislimo, torej : gerdobo in hudobo nehvaležnosti
I.	do neskončno vsmilenega Boga,
II.	do vsmilenih, dobrih ljudi.
1. Dvoje napotje nam jo krivo, da pogosto prosimo in molimo, pa nas Bog ne vsliši: premalo zaupanje poprej — nezahvala po prijetih dobrotah. — Kdor nima zaupanja — ne žive vere, ni vreden vslišan biti. Jak. 1, 5—6.
Za to je vselej Jezus srotejcm djal: 'Zaupaj! tvoja vera ti je pomagala," Tako deset gobovim možem. — Zaupanje nam vrata odpre — hvaležnost odperte derži — nehvaložnost zaklene. Tako gerdo nehvaležni smo
1. Za časne, pozemeljske dobrote. Kmeti premalo spoznajo, koliko dobrega od Boga imajo; mislijo, da jim le gnoj in pa dc?lo bogato rodi; od tod njih gerdi marni: To in tako smo pridelali. „Kaj imaš, da nisi prijel itd." I. Kor. 4, 7. — Družina preslabo spozna, koliko u svojem stanu dobrega vživa, si službe prebčra, iz jedi potrate t dela, pozabi Boga in dobre ljudi; za to'pa tako družino tudi Bog zapusti.
Jo gerda nehvaložnost u besedi — je še hudobnej Ti djanju. — Taki nehvaležniki so, kteri pred jedjo in po jedi ne molijo. — Živina moliti ne zna — človek pa; za to je nehvaležnej od živine. Kaj bi rekli beraču, kojemu bi lepo postregli, pa bi sit žlico u stran vergel, in še zahvalil vas ne?
Hudobnej nekvaležnost je še potrata božjih darov, jih zametovati, kakor prevzetni, izberlivi ljudje ravnajo; ali pa pregrešna raba, kakor pijanci znajo. — Pravijo, da krompir po svetu za to gnije, ko ga jo družina klela; — pa tudi za to, ko so ga toliko u nesrečno žganje pokuhali. — Ali jc temu tako ali ne, tega ne vem; pa to včrn, da jo greh krompir, toliko božji dar kleti — in da ni prav kruh vbogih u strup kuhati. — Radi bi ga po mnogih krajih jedli, pa krompira ni; veliko jezar jih gladu pomerje. Ljudje so z vincem veliko hudega vga-njali, posebno posledne tri lčta; in tudi tersjo začne bolehati, neki kužni plesnovec se ga loti, da zeleno grozdje gnije, in so terte posuše. Oh Če ta nadloga u naše vinske kraje pride, bo polovica ljudi morla u druge krajo kruha iskat ! — Bolj dobra lčtvina, hujši so ljudje; več ko je vina, več žalenja božjega. „Ti nehvaležno ljudstvo! tako Gospodu vraČuješ? V. Moz. .36. 6. — Nehvaložnost človoka boli, na njo pa tudi Bogu merzi. Nje oče je napuh, nje mati prevzetnost. Iz napuha in prevzetije vstaja nehvaležnost. Iz nehvaležnosti pregreha, iz pregreho časna in večna nesreča. Nehvaložnik je vsak človek, ki ima zdrave ude, pa delati noče, in kruha prosi. Lenoba mu bo ude sterla ko rija železo. (Glej srečen pot. str. 5.)
2. Še gerša je nehvaležnost za dušne dobrote. Naj vekša dobrota je sveta včra, prava luč Boga spoznati in njemu služiti. Kako malo jo pa u naših krajih včrojakon obrajtan! Poredni ljudje ne poslušajo pridig, ne kerš. naukov, in naj dražejih, naj imenitnejih skrivnost clo pozabijo. So, ki nauke našo sveto včro clo zaničujejo, sovražijo in ohu-dujojo, naj bi sveto včro zaterli. — Oh nehvaležnost! Kako so stari očaki želeli. „Rosite ga nebesa itd." Iz. 45, 8. Med svoje jo prišel, in njegovi ga niso prejeli. Joan. 1, 11.
Druga nezmerna dobrota je posvečujoča r/nada božja. — Kako nehvaležni so, ki po dni, tedne, mesenca in leta u smertnem grehu žive, sv. zakramente zanemarŠi. Takim sc bo dopolnila prerokba Jezusova: „Vam "bo kraljestvo božjo odvzeto itd." Mat. 21, 43. — Neliva-ležnikov človek u hiši — pa tudi Bog u nebesih ne terpi; hvaležnost Bog želi.
IT. Gerda in hudobna je nehvaležnost do ljudi, do naših dobrotnikov:
1.	Do staršev. Koliko mati, oče terpi, da po desetero dee izredi; — vsih desetero pa pogosto očeta in mater no preredi, da morta kruha prositi. Koliko nehvaležnih otrok starše kolne, clo tepe, in po smerti pozabi. Takim pa tudi bo, kakti nehvaležnemu sinu Absolonu — kakor zgublenemu sinu. — Nohvaležnost otrok u nebo kriči.
2.	Nehvaležnost do duhovske gosposke. Koliko so pridgari, spovedniki trudijo; — ne sme jim biti pot pre&aleč, ne steza pregerda, nc vreme prehudo, in koliko jim ne odrajta, kar jim gre! Koliko jih po krivem obrekuje, tožuje! Kedar bo duhovnika potreba, jih pa no bo.
3.	Nahvaležnost do deželske gosposke. — Gosposka je velik božji dar — dobra, pa tudi hudobna — pravična dobrota, krivična pa šiba. — Kako malo pa so gosposko preteklo lžta obrajtali — Kako slabo njo Še poštujejo! — Po tem se svčt meša in moti, punti vstajajo, vojske prihajajo. Gorje ljudstvu, ki gosposko zaničuje, le dacjo gleda, mira, pravice in redovnosti pa ne vidi, kojo gosposka varje. — Bog žuga gosposko pobrati in ljudstvo se bo jelo klati — po divjaško; — ne bo gosposke, pa tudi pravice ne bo.
4.	Nehvaležnost do maneov, prijatlov in drugih ljudi. Posodi komu, — boš si sovražnika naredil; — ne bo odrajtal, ne obresti plačeval; in če ga terjaš, se mu zameriš. — Pomagaj komu u kako dobro službo, kako hitro te bo spodlezil, in poslednič to še poznati hotel no bo. Od hišo njega, ki dobro hudo vračuje, ne bo nesreča odšla. Prip. 17, 13. — Tako je nehvaležnost plačilo sveta — tako svčt rna; — mi pa ne smčmo tako.
1.	Hvalimo Boga in nc pozabimo toliko dobrot —• vsako jutro —• večer. V. Moz. 9, 10—19.
2.	Pa tudi križe iy težave voljno nosimo ko Job rekoč: „Ako smo dobro prijeli itd." Job. 2, 10.
Sv. Katarini Senenski je Kristus dvojno krono ponudil: rožnato vse časne sreče, ali pa tornjovo terplenja, in zato neb. kraljestvo. Sv. devica je ternjevo poprijela in jo globoko na glavo pritisnila. — Tudi terplenje jo božji dar, ako ga le prav obernemo.
3.	Zadovoljni bodimo s tim, kar jo nam Bog dal, in pomislimo, da, če smo ravno revni, je še veliko jozerov revnejših od nas. Kdor za maličko hvaležen ni, večega no dobi. Le kdor je u malem zvest, njemu so veliko zaupa.
4.	Hvaležni bodimo vsim dobrotnikom svojim za vsako še tako malo dobroto, tako bomo ljubi Bogu in dobrim ljudem; ne bo nam dobrotnikov pomankovalo. Hvaležnost Bog želi, in ona dobre ljudi veseli, da radi pomagajo.
5.	Radi po Kristusovo dobro storimo, pa ne za golo časno zalivalo, da večno zasluge ne zgubimo. Manja zalivala jc, ki nam njo svčt da, vekše bo naše plačilo u nebesih. Amen.
XLIII. ŠTTRNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH.
Od božjega kraljestva.
o
lšite naj poprej božje kraljestvo in njegovo pravico, in vse to vam bo na-verženo. Mat. C, 33.
1.	Ljubo (loma, kdor ga ima, sploh pregovor pravi, in prav govori. Ali kde smo pa doma ? — Dčte kaže na svojo zibolo — mladonč, dekle na hišo svojih staršev — mož, žena pokaže na svoj stan, rekoč: Tukaj sim doma. Ali vsaka hiša dvojne vrata ima: skoz pervo novo kerščeno dčte prineso, skoz druge merliča k pokopu poneso. Nismo tukaj doma.
2.	Poprašajmo starčeka (sereca) z beloj glavoj: Možej! kde si doma? — Ako jo moder, nam bo z odnoj rokoj na pokopališče pokazal, rekoč: Tu je moje truplo —• z drugoj na svete nebesa, rekoč: Tamo je moja duša doma. — — Oh, da nas kratkovidne ljudi! Od samo posvetne skorbi na večno domovino pozabimo. Za to nas vsmileni Jezus toliko ljubeznivo svari, rekoč: Nihče ne more dvema gospodoma itd. — — — lšite naj prej itd. Te kratko pa zlate besede zapopadejo vso kerš. modrost; naj bodo tudi zapopadek našega premišlevanja:
Kaj in kde je božje kraljestvo, da ga bomo spoznali. — Kako se doide u božje kraljestvo, da ga bomo iskali. — Gospod govori ti, in tvoji služavniki te bodo poslušali.
I. Kaj je nebeško kraljestvo? Podobno je zakladu u njivi skritemu. Mat. 13, 44. — Velik zaklad jo spoznava božja; vse imamo za njo dati. Filip. 3,9. — Za to imajo starši otrokom skerboti, pa tudi gospodarji družini.
1.	Skoz domače podučenje. Oče! uči svojega sina, kedar mu pervi košček kruha daš, mati svoje dčte, kedar ga na persili imaš, ljubega Boga spoznavati. Pri vsakej kerš. hiši jo potreba treh reči: božje podobe križanega Jezusa — sv. evangelja, in pa katekizma. — Tako išite že doma neb. kraljestva. „To je večno živlenje itd." Joan. 17, 3.
2.	Nauk u kerš. šolah. Zdi se mi, kakor bi Kristus na pragu Vsake šolo klical: „Najto malim k meni priti, kajti njih je neb. kraljestvo, in ne branite jim." Mat. 10, 14. U šoli se mleko neb. kraljestva deci deli — dno spoznave božje in poklica našega stavi. — Matere so otroke posilem k Jezusu nosile, vi jim pa u šolo branite, jih mudite; sami noter nočete in otrokom ne pustite? — „Išite naj prej itd."
3.	U pridgah in kerš. naukih so zaklad nebeš. kraljestva razkla duje. Pojdite po vsem svetu itd. Mark. IG, 15—IG. Judom je bilo vzeto, ki niso hodi poslušati, ne sprijeti božje besede; kaj pa z nami bo? Huje ko Sodomi in Gomori. Mat. 11, 20. Kako želni so pa pri nas kristiani! — „Išite naj poprej božjega kraljestva, spoznanja božjega, kojega vam sv. mati kat. cerkva daja, in njega pravice, da po tih naukih pravično živeto; vso drugo vam bo priverženo.
II. Kdo pa jo božjo kraljestvo? U vsakem poštenem kerš. sereu, ktero Boga ljubi in njemu služi. „Kdo si ti?" jc vprašal duhovnik pastirja, kteri mu pravi, da Šo ni nesrečen bil. „ Jaz sim kralj," mu odgovori. „Kde jo tvoje kraljestvo?" „U mojem sercu." „Kdo so pa tvoji podložni?" „Moji grehi in slabe razvade." — „Pač! ros srečen si; mu duhovnik reče. Srečen jc lahko vsakdo; pa tukaj le sreči dno postavimo, popolnoma srečni bomo u nebesih. Naše sereo je mala stvar, pa veliko njegovo kraljestvo; njega jo sv. Duh ali pa satan gospodar. — Hočemo božje kraljestvo u sercu imeti, imamo:
1.	Sami sebe prav spoznati — svojo nagone, želje in navado, ki so rado spuntajo, in nas hitro goltajo, ako jih prav no spoznamo. — Vsak večer, vsako nedelo je potreba, svoje serce pregledati, vest izpraševaje.
2.	Sami sebe premagovati po izgledu sv. Paula: „Jaz strahujem svoje telo itd." I. Kor. 9, 29. Si podveržen jezi, lenobi itd. ne daj se premagati hudemu, marveč ti hudobo premagaj. Rim. 12, 21. Več velja, kdor sam sobo premaguje, kakor on, ki mesta in kraljestva premaga. — U kraljestvu ni mira, no sreče, u kojem se podložni puntajo — ne srečo u sercu, u kojem greh gospodari. Kako čeden jo človek, ki božjo kraljestvo u svojem sercu ima, vidimo nad sv. Štefanom;
kako so gerdi ljudi, kterim božjega kraljestva u sercu ni, nam kažejo njegovi sovražniki. Djanj. ap. G, 8—10. 7, 54—59. Zato veli Jezus: „Učite so od meni itd." Mat. 11, 29.
3. Se z vsim u sv. božjo voljo podati, kakor poterpežljivi Job. 1, 21. Kar Bog stori, vse prav naredi, naj se nam ravno luido dozdeva, ^Poglejte ptice pod nebom — lilje na polju. — Oče nebeiki vč, da ste vsega tega potrebni." — Kako tolažliv jc ovi nauk od ljubo previdnosti božjo! — Lcliko molimo: „Izidi se tvoja volja!" Tak se tudi lehko zanesemo brez vsega toževanja, lehko mirno in veselo živimo, in vživamo božjega kraljestva, kojega u sercu imamo. — Torej išite božjega kraljestva itd. — Kde je še božje kraljestvo?
III. Božje kraljestvo je'tamkaj u nebesih, izvoljenih srečno prebivališče, kder bode Bog vse naše solze obrisal. Skriv. razod. 21, 4—5. — Krezus imeniten kralj je kazal modremu Solonu svojo bogastvo in veli-častvo ga poprašaje, ali ni srečen? Solon mu odgovori: Nihčo ni srečen pred smertjo." — Taka je. Ni se zanašati na zdravje in mlade leta- danes si živ, jutre boš gniv — ne na bogastvo: lčtas premožen, leliko boš k letu berač — no na Čast in oblast: danes te hvalijo, jutre to nihčo poznal ne bo. Samo nebeškega kraljestva in nja pravico jo potreba pred vsim iskati; tam nam hoče Bog vso naše želje dopolniti, dati, česar še ni vidilo oko, ne slišalo uho, ne občutilo sercc. I. Kor. 2, 9. — »Oh, kako mi na zemljo merzi, kedar na nebesa pogledam." S. Ignaci. — Išite naj poprej nebeško kraljestvo itd. — Ono jo podobno kupcu, kteri vse proda in biser kupi. Mat. 13, 4G.
Dveh reči jo potreba nebeško kraljestvo doseči, po svojem stanu moliti in delati.
1.	Moliti, vsako jutro kakor golibar na polju povzdigniti svojo serce k Bogu. Ps. G2, 1. Vsak večer sc Bogu zahvaliti, ga za odpu-šanje prositi, sc u njega sv. varstvo izročiti. Starši in gospodarji imajo svojim za juterno in večerno molitvo skerbeti. Vol spozna svojega lastnika, in osel jasli svojega gospoda; kako bi človek pozabil svojega Boga? Izaia 1, 2—3.	£
2.	Službo božjo ob nedelih in praznikih zvesto obhajati. Ko jo sv. Remigi kralja Klodoveja h korstu u cerkvo sprijel, ga kralj popraša: »Oče! jeli jc to tisto nebeško kraljestvo, kojega ga ste mi obljubili? Sv.
škof mu odgovori: „So no; to so lo vrata u neb. kraljestvo." Vsaka nedela in svetek bodi nam stopinja bližej neb. kraljestva. Vsaka pri-
diga, vsak kerš, nauk naj bo naši duši kar je dišeča cvetlica bučclici. Besede so te večnega živlenja, molitva je kluč do sv. nebes. S. Aug.
3. Svete zakramente pogosto in vredno prijemati. — Sedemkrat na dan pade pravičen, kaj bo še le za grešnika! Kaj nečistega u nebeško kraljestvo ne more. Zato kliče vsmileni Jezus: »Pridite k meni vsi, ki ste obloženi, itd." Mat. 11, 28. Jaz sim vinska terta, itd. Joan. 15, 1—5. — No poslušajte zasmehovavcov, kteri sami u nebeško kraljestvo ne gredo; in tudi drugim branijo. Slepci so, in slepce vodijo. Mat. 11, 12. „Veselite se, ako ste za Jezusa del zaničevani; vaše plačilo bo obilno u nebesih." Mat. 5, 12.
Delati in dolžnosti svojega stanu zvesto dopolniti. Čedna podoba nam je skerjanček. Kedar juterno pesm odžvergoli, gre med brazde živeža iskat. Naša duša od Boga potrebuje molitve; naše telo iz zemlje potrebuje dela. „Človek jo za delo, kakor ptice za letati." Job. 5, 7. „Kdor noče delati, naj tudi ne je." II. Tes. 3, 10. — Da bodo pa naše dela zaslužlive in Bogu prijetne, morajo biti:
1.	U imenu božjem, u dobrem namenu storjene. „Karkolj delate, z besedo ali z djanjem, vse storite u imenu J. Kr. itd. Kol. 3, 17. Dober namen je naših del zlato.
2.	Zvesto in veselo. Vsi smo delavci Gospoda nebes in zemlje; njemu služimo ne na videz, marveč kakor hlapci Kristusovi. Efež. 6, 6. Saj je tudi Kristus delal do svojega 30. leta.
3.	Delajmo ne toliko za časen dobiček, ampak za večno plačilo, da se ne poreče: „ Prijeli so svoje plačilo." Mat. G, 5. „Naberajte si zaklade u nebesih, itd. Mat. 6, 20. Tako nas bo Gospod nebes in zemlje voselo zaklical: „Prav, dober in zvest hlapec, — pojdi u veselje svojega gospoda." Mat. 25, 21.
Trojno božje kraljestvo imamo tedaj iskati: božjo spoznanje u sv. materi kat. cerkvi — mirno Bogu posvečeno živlenje u pravičnem sercu — večno veselje u sv. nebesih. Edno drugemu vrata odpera, edno za drugim človeka časno in večno srečnega stori. — Tako imamo nebeško kraljestvo in njegovo pravice iskati, da bomo na sodbi veselo besedo zaslišali: »Balite izvoljeni mojega Očeta! posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta. Oh, kako veselo bo iti u večno živlenje! Amen,
XLIV. PETNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH.
Od telesne smerti.
Ko se je mestnim vratam Jezus približal, glej , so merliča vun nesli.
Luk. 7, 11.
1.	Kratka — pa strašna beseda je: smert. — Strah in grozo naredi vsemu, kar pod soncom živi. — Mertvaški zvon zapoje — vse ostermi vprašaje: Kdo je umeri? — Pobožni kristiani za rajnega pomolijo — posvetni se liitrej za voglom potegnejo u strahu pred smertjo. — »Čakanje priliodne smerti napravlja skerb in grozo itd. Sir. 40.
2.	Žalostno se sprevod merliča na poslednem potu pomika, moža — Ženo k pogrebu nes6. Veliko ljudi se ga zogne, ter so smerti boji. — Tako je srečal Jezus na mestnih vratih Najma sprevod ljudi, kteri so spremljali mertvega mladenča itd. —• Jezus sc ni mertvega zogibal, marveč je pristopil, itd. — Pristopimo tudi mi k mertvaškim noslam, na kojih nas u kratkem poneso, ter se od smerti učimo modro živeti in srečno umreti. — Smert nam veli:
I.	Človek, ne pozabi, da boš umeri!
II.	Človek, skerbi, da boš srečno umeri.
Premisli, človek, posledne reči, in no boš vekomaj grešil.
I. Smerti ne pozabi. — Papež so grešniku, kojemu je bila vsaka pokora pretežka, zlat perstan dali, na kojem so bilo besedi: Memento mori! Spomni se smerti ! Bilo je zadosti njega izmodriti. — Tak perstan je nam vse stvarjenstvo.
1.	Poglejte rože, kako so osipljujejo. Pero zaperesom pada; golo bučico nam velijo: Memento mori! — pomni smerti, zakaj; „Vso meso jo kakor trava, vso voličastvo kakor roža itd. Tako merjo otroci, mladcnči, deklice. »Kakor roža prieveti, in beži memo kakor senca." Nobeno starosti se smert no zogne. Človek! pomni smerti.
2.	Poglejte listje o jeseni, kako iz drevja pada, edno drugemu Postelja, poslednič se tudi drevo posuši, podere in ga ni. Tako gre človek za Človekom — tovarš za tovaršem, sosed za sosedom. — Serec pri osemdesetih lčtih išče verstnikov, pa jih no najde. — U krat-
Drobt, za novo leto 185i.	5
kcm tudi nas nc bo. U sedemdesetih Ičtih bo nas vsili zmankalo. „Naši dnevi ginojo itd. Ps. 89, 10. — Človek, od žene rojen, le kratko živi itd. Job. 8, 9— 14, 2. — Memento mori! Spomni se smerti!
3.	Kakor vihar drevje polomije, da drevo pri drevesu leži, tako pomori huda, kužna bolezen po sto in tisuč ljudi po vcsili , mestih in deželah, naj ljudi izČajma, da bi smerti nc pozabili. Tako huda griža — strašna kolera. Memento mori! Pomni smerti! — „Postavie,no jo Človeku umreti." Hebr. 9, 27. Prah si, in u prah so boS povernil." I. Moz. 3, 19. Vsak merlič ti veli: „Danes meni, jutre tebi."
4.	Smert je gotova, pa čas smerti jo neznan. Poglejmo na pokopališču gomile — so male otr<51c, so velike odraščenih. — čitajmo mertvaške napise; le malokdo je u visoki starosti umeri, j— Med 12 ljudmi jih težko 8 dvanajsto leto doživi, tretjina mladine pred 20. letom starosti pomerje, in med 100 težko 1 sedemdeseto leto včaka. Kdaj bo prišla versta tudi na nas? — Leliko danes —- še nicoj, tega mesca ali leta. — „Pripravleni bodite, itd. Luk. 12, 14.
5.	Gotovo jc, da bomo umerli; pa to ne vemo, kako? Kakor oborožen sovražnik pride smert nad človeka, in kedar ga zgrabi ob njegovi uri, ji nihče ne uide, se nobeden ne odkupi, ga nobeden urač ne otme. Edncga mahoma pobere, drugega dolgo lčt tlači, pa gotovo potlači. Edno strela vbije, drugega drevo, tretjo božja zadene. — Eni u suŠici dolgo pojemajo, drugi na vodenici umirajo; — po enih grozo vitno kosti pokajo, kakor bi se dob poderal, drugi vgasnejo, kakor bi po luči pihnil. — Kako se bo pa meni — tebi godilo? — Večidel drugači, kakor si mislimo ali želimo. — No včmo kako; za to: Memento mori! — u sv. božjo voljo so podajmo.
6.	Smert je gotova, pa ne včmo za kraj, kde bomo umerli, lie kamo nas bodo ■pokopali. — Le malo, malo ljudi tam počiva, kder je njih zibela tekla. Ene morje požre, drugi se na vojski pokoplejo; edni u posteli, drugi na poti pomorjejo. Kraja našo smerti ne vemo, pa to včmo, da ima naša mati černa zemlja prostora dovolj za naš pokop, da se bo kdo tudi najšel, kteri bo nas zagernil. — liodi si naše truplo pokopano kdorkolj, Jezus, ki jo po dan. sv. evangelju mladenča obudil, bo tudi nas. — — Na vsaki mertvaški gomili smert, veličastna premagavka sedi in kliče: Človek! smerti ne pozabi: pa tudi:
II. Skerbi za srečno smert. — So menihi po imenu Trapisti, ki imajo pokopališče poleg obcdnice, da od mize na jamo vidijo, ki je neprenehoma izkopana. Kakor mertvega zagernejo, novo jamo izkoplejo
smerti u živ spomin. Njih postela ima le tri noge, da se menih nikolj mirno ne naspi, kakor u pokopu. — Bote djali: to je preojstro. ■laz pa pravim, za to pa mi premeliko živemo; oni se preveč na smert ne pripravljajo, mi so pa premalo.
Izmed sto ljudi komej eden za srečno smert prav skerhi; 99 jih Živi, kakor hi nigdar ne umerli. Koliko jih si nabora posvetnega blaga na cente za te kratko dni, u dolgo večnost pa prazne roke ponese —• Kaj! butaro krivičnega blaga na vesti ima, ktero ga u pekel vleče. — Oj neumnost! — grozovitost!
Zastarani grešniki, pijanci, nečistuiki — brez vse pokoro žive; pa pregrešne navade so železni lanci, s kojimi zvezane satan u pogublenje vleče. Sovražniki se ne spravijo, grešniki sploh no poboljšajo; — besedo Jezusovo spričajo in dopolnijo: „Veliko jih jc poklicanih, pa malo izvoljenih." Kakor živlenje, taka smert; — taka neskončna večnost bo. — O smert! ti stara gospodinja, ki žo nad G000 lčt ljudi srečno Umreti učiš, pa se ti vendar naučiti ne dajo; — saj nas poduči, kaj nam je storiti, ako hočemo srečno umreti? Si za srečno smert skerbeti so nam potrebne trojne reči:
1.	Storjeno krivico brez vnetja odloga popraviti. — Bogatin si jc njivo vdove osvojil, pa še vreče zemlje zadeti ni mogel. (Beri: Pripovedi Nro. 5G.) Kako pa boš ti breme storjene krivice skoz colo večnost nosil, ako se jo ne iznebiš, dokler živiš ? — Hiti, ako si nedolžno dekleta zapeljal, in otroke oskerbeti imaš, da to ne bodo na unem svetu toževali. — Hiti, ako le vinar po krivici imaš, da ga šo danes pover-neš, in storjeno škodo popraviš, kakor Cahej. — Hiti, ako si koga pohujšal, da ga posvariš — koga obrekel, da besedo odvzemeš in laž prekličeš. — Hiti, ako u sovražtvu živiš, da se spraviš poprej, ko sonce zaide. — Danes jo Bog obljubil te počakati, jutre ni obljubil.
Aug.
2.	Vedno u gnadi božji živeti skerbi, če hočeš srečno umreti. „Kaj nečistega ne pojde u neb. kraljestvo."
Ako ob nedelah in praznikih toliko pijaneov srečam — toliko pre-klinjavcov čujem — toliko zapeljivcov poznam , itd. pa tako malo spo-kornikov najdem — komu bi serce no trepetalo za toliko nespokorjenih grešnikov, kteri brez pokoro živo, in bodo brez posvečujoče gnado Umerli! „No odlagaj se preoberniti k svojemu Bogu, itd. Sir. 5, 8.
3.	Si za nebesa zakladov naberati, kojih moli no snedo, tatje ne Vkradejo. Mat. G, 19—21. Kar tukaj sojemo, bomo tamkaj želi.
II. Kor. 9,6. U dobrem namenu vso svoje dela zvesto storite, svoje dolžnosti voljno dopolnite — telesne in duhovske dela milosti radi činite; tudi kupica merzle vode svojega plačila zgubila no bo. Mar. 9,40. — Oh, preljubi! povšm, po resnici vam povem, da za časno večidel preveč — za večno pa premalo skerbimo. — Stopite na gomilo bogatina, barajte, kaj je bogastva seboj vzel? Lozen pertič so mu dali, pa oblancov pod njega vergli; štiri dile so vse njegovo bogastvo. — Vprašajte bogatega kmeta, ki je toliko zemljiša nakupil, da mu je skoraj sveta zmankalo, kaj mu je ostalo? Jama 7 Čeljev dolga, kake 3 široka, pa 6 globoka; drugo so si dediči razdelili. — Poprašajte dobrovoljca, pojeduna, kaj ima od svojega dobrega živlenja? Nekoliko lopat čeme persti, pa perišče červov je njegovega trupla del; — ob, njegove duše pa večen glad in žeja! — Delajmo torej dobro, dokler še vtegnemo; pride noč, da no bode več delati mogoče. Joan. 9, 4.
Sv. Anton pušavnik jo svojo učence neprenehoma te besede učil: „Bratje moji! vsak dan tako živite, kakor da bi danes umerli." — Jaz vam pa tudi dvo besedi priporočim: Recite zvečer, kedar so vležete: Lehlco je ta moja smertna postela; — iu kedar zjutraj vstanete, vselej ponovite: Lehko bo danes dan moje smerti. — Tako bomo modro živeli in srečno umerli. Amen.
XLV. ŠESTNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH.
Od kerš. ponižnosti.
Prijatel, pomekni se gori. Luk. 14, 10.
1.	Kdo jo oče smerti in pekla? Greh. Rim. 5, 12. — Kdo je oče greha? Hudič. Joan. 8, 44. — Kdo je oče hudiča? Napuh in prevzetija sta ga iz angela prerodila. Kdo jo tedaj oče vsega hudega, ki se po svetu godi? — Napuh. Sir. 10, 15.
2.	Kdo jo smert in pekel premagal? Usmileni Jezus. I. Kor. 15, 21—27. — Skoz kaj je Kristus premagal? Skoz svojo ponižnost. Fil. 2, 8—11. — Ravno za to se pa tudi po donaš. sv. ovangelju ponižnost tako lepo priporoča. Luk, 14, 8—10.
3. Kaj jc hujega tudi med nami od napuha? — Kaj bolj potrebnega od ponižnosti? — Hočem torej po izgledu Jezusovem govoriti:
I.	Od naj hujše, pregrehe.
II.	Od naj potrebnejše čednosti posebno u sedajnih časih.
Napuh zaničuje besedo božjo; le kdor je ponižnega serca, njo posluša in u svojem sercu ohrani. Tako je Maria storila; storite tudi vi!
Justin, tovarš sv. Joana Kapistrana je bil toliko pobožen, učen in izversten, da so ga vsi visoko obrajtali, in sv. oče Eugen IV. viditi hotli. Papež ga objamejo, in vštric sebe posadč. — Ko se toliko po-češčen Justin k sv. Kapistranu povemo, ga ti pogleda, in mu žalostno reče: „0 brate Justin! angel si šel, hudič si prišel!11 — Taka jo bila. Čedalje huje Justin prevzetuje, za vsako malo reč huduje, posleduič tovarša, ki ga razžali > s nožem prehode, pobegne, veliko hudobij včini, in u ječi brez včro u nepokori strašno umerje. — Kdo je iz angela hudiča naredil ? Napuh. — To dela tudi med nami napuh.
1.	Kaj pa je napuh ? Previsoka misel do sam sobo — premalo obrajtanje drugih, ki visoko leti, pa nizko obsedi. Luk. 14, 11; — je neredno poželenje svojo časti in visokosti — je pijanost duha. Hab. 2, 5. — Napuh ima petoro otrok: a) prederzno prevzetnost, kakor farizej u tempelnu (Luk. 18, 10—13); — b) časti lakomnost, kakor pri Abimelehu (I. Kralj. 9, 1) inHerodežu (Mat. 2, 13—18); — c) bahanje alj hvaleželjnost kakor pri farizejih ; — d) gizdost u noši, kakor na Jecaboli (IV. Kralj. 9, 30); — e) hinavščino alj duhovski napuh, ki so za to ponižuje, naj bi ga hvalili.
2.	Kaj pride iz napuha in prevzetnosti ? a) Vse druge pregrehe (Sir. 10, 15) kakor po Adamu in Evi; posebno pa nepokorščina po hišah pri deci in družini, punti in prelcueije u cerkvi in deržavi, terdo-Vratnost in nespokornost ljudi; kar nam zgodovina sedajnih časov kaže. — Napuh iz ljudi hudiče stori. — b) Zapuščenje božje (Sir. 10, 7, 15) kakor pri Babiloncih. (I. Petr. 5, 5.) — c) Zguba časne sreče in večnega izveličanja (Mat. 6), kakor so je Amanu, (Est. G, 7) Ncbo-kadnecaru, Antiohu in Herodu Agripu godilo. Lepo svari stari Tobia svojega sina pred napuhom. (4, 14.)
3.	Kako se imamo napuha varvati? a) Promišlovati kdo je Bog? nad kterega se napuh povišuje, in zoper nja vojskuje kakti Lucifer. (Skriv. razod. 12, 7.) — Premisliti kdo je človek proti Bogu, od kterega
vse ima, (I. Kor. 4,7) — kako slabi]smo proti svetnikom in drugim ljudem na duši in na truplu? (Luk. 17, 10.) — c) Nc pozabiti gerdobe in hudobe napuha, in njega strašen konec. (Sir. 10, 14, 16—18.) — d) Premišljevati kako ljuba je sv. ponižnost Bogu in ljudem.
II. Kerščanska ponižnost je u našili dneh naj potrebnejša čednost.
1.	Kdo je ponižen? Kdor svojo slabost spozna, in sa vso dobro lo Boga hvali. »Ponižnost jo ljubezn božja in zaničevanje samega sebe." Sv. Aug. — Prava ponižnost ima tri stopinje: na pervi stoji, kdor posvetne dobrote in časti ne porajta, kakor sv. Paul. (Fil. 3, 8—12.) — Na drugi stopinji stoji, kdor drugih ne zaničuje, marveč sam sebo za naj bolj nevrednega ima, kar mu šc manjka. (Luk. 22, 24—26.) — Na tretji stopinji ponižnosti stoji, kdor se zaničevanja veseli. (Fs. 118, 71.) „Naj viša stopinja ponižnosti je, da sc ponižanja in zaničevanja ravno tako razveselimo, kakor so prevzetneži velike časti veseli. Zaničevanje in zasramovanje po keršansko prenesti je poskus ponižnosti in prave kreposti," Sv. Salcz. — „Kriva in lažniva ponižnost pa je, kadar zasramovanja iu ponižanja no prestojiš, da te kdo drugi ponižuje, terpeti ne moreš, iu se jeziš." Sv. Serapion.
2.	Kako potrebna je 'ponižnost ? Tako da brez njo nobene kerš. čednosti, pa tudi izveličanja ni. Sin božji je visoke nebesa zapustil (Fil. 2, 5—8), in nas je ponižnosti učil. (Mat. 11, 29) „Kristus nam ne veli se od njega učiti, kako bi svet stvarili, čudeže delali, mertve budili, ampak ponižni biti iz sorca. Sv. Aug. — a) Ponižnost jo dno alj podloga vsih drugih čednost. „Kdor nima pravo ponižnosti, ne bo visoko u kreposti rastil." Sv. Terez. Kristian brez ponižnosti jo drevo brez korenine. „Ponižnost je mati veliko čednost; ona porodi pokorščino, bogaboječost, poterpežlivost, sramožlivost in mirnost." Sv. Tom. Vil. Ni svetnika brez ponižnosti u nebesih. — b) Ponižnost vse skušnjave premaga. Sv. Anton je vidil vso zemljo s mrežami hudiča preprežano. »Kdo bo zamogel uiti?" je izdihnil, in glas zaslišal: „Sama ponižnost bo srečno ušla, zakaj ona jc še nižej ko mreže; nje zajelo ne bodo." — c) Ponižnost nam nebeško kraljestvo odpre. (Mat. 18, 3.) Skoz prevzetnostjo bilo nebeško kraljestvo zgublono, skoz ponižnost pa zadobleno, po Jezusu, ki jo podobo hlapca navzel (Fil. 2, 6 7), po Marii, ponižni dekli. (Luk. 1, ,'J8.) Prevzetnost jc pregreha pogublenih , ponižnost pa čednost izvoljenih. (Luk. 14, 11.)
3. Kako se pa ponižnost zadobi? Menihu Kartuzianu je devica Maria tri vaje ponižnosti priporočila: u jedi, da si le naj slabše jedila poželi in izbore, u obleki, naj si nar borncjšc oblačila po svojem stanu omisli, in u opravilu, naj si nar porednejšo dela izbere, kojih se drugi sramujejo, ako so mu na voljo. Menih si te tri reči globoko u serco vtisne, in doseže veliko popolnost in svetost. — b) Hočeš ponižen biti, premišluj, kaj si bil ? — kaj si zdaj prav za prav ? — kaj boš nekdaj ? Odgovor na to trojno prašanjo to hoče ponižnosti naučiti. Sv. Bern. — Hočeš ponižen biti, moraš moliti in za keršansko ponižnost Boga prositi. (Luk. 11, 13.)
Sv, Alojsia je vselej serco zabolelo, ako ga jo kdo pohvalil, da je imenitnega stanu. Pogosto je torej molil: „0 vi sv. angeli ! pomagajte mi saj, in za roko me peljajte po kraljevi stezi ponižnosti, po koji ste vi pervi hodili, naj da bom enkrat edno mesto tistih angelov posedil, kteri so skoz napuh zaverženi— Tudi nas vse, staro in mlade, visoko in nizko vodite, vi, ljubi angeli, naši varili po poti sv. ponižnosti u večno veselje! zakaj; „Vsak, kdor se povišuje, bode ponižan, in kdor se sam ponižuje, bo povišan." Amen.
XLVL SEDEMNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIII.
Krivi nauki sedajnih časov.
Kaj so vam zdi od Kristusa, čigav sin je? Mat. 22, 42.
1.	Vojvoda dva so že nad 6000 Ičt vojskujeta. Vsak ima svojo veliko vojsko. — Orožje pervega laž — drugega pa resnica; —- voj-šaki pervega so lažnivi preroki — drugega pa uČeniki večne resnice. Vojvoda lažnivih prerokov je hudič, oče laži — vojvoda učenikov večne resnice jc Kristus, kteri u današn. sv. ovangelju vpraša: Kaj so vam zdi itd.
2.	Farizeji mu niso vedeli odgovoriti; krivi nauki tedajnih Časov so jih omotili: — veliko ljudem se tudi u sedajnih dneh ravno taka godi, kteri krive nauke poslušajo, in Jezusa, izveličarja svojega že malo, alj clo ne poznajo. — Kaj so pa vam zdi od Kristusa, čigav sin jo? — Sv. Peter je Kristusu na to vprašanje odgovoril: ,, Ti si sin živega Boga."
(Mat. 16, 16.) Svetega Petra in njegovega nastopnika se hočemo tudi mi terdno deržati, vervati, kar sv. rimsko —• kat. cerkva uči, in vse lažnive, krive nauke sedajnih dni zaničevati, koje satan s svojimi pomagači med nas trosi; oni so sad peklensko pošasti: laži.
3. Kako se pa krivim naukom sedajnih časov veli? I. Hočemo njih učenike, in njih krive nauke spoznati. — Kaj take krive nauke sledi? II. Hočemo njih grenele, strupen sad presoditi, da so bomo vedli zapeljivih naukov varvati. — Varujte sc krivih prerokov! veli Jezus ; po njih sadu jih .bote spoznali.
1.	Krivi, zapeljivi nauki, sedajnih dni. — Gerda hčer, iz pekla doma, hudobna laž jo u naših časih hudiču trojo otrok porodila, ki sedajni svet motijo. Perva hčer pekla je nevČra. „Kaj se vam zdi od .Kristusa?" — Sedajni krivi preroki njega kolnejo, in zameČujejo nja sveto vero. Ni Boga, gueijo edni; — drugi pravijo, da je natora naš Bog; — tretji imajo svojo pamet, četerti svoj trebuh za svojega boga. — Vzak taki novčrc si po svojih spaČonih željah svojega boga naredi, in novo maliko vanjo začno. — Huje so taki od hudiča; hudič verjo u ednega Boga, in se trese. (Jak. 2, 19.)
2.	„Kaj se vam zdi od Kristusaf — Sedajni krivi svet ga kolne, kakor nokdajni terdovratni farizeji, in ga hočejo golega posvetnega modrijana imeti. — Vera jim jc prazna reč; vsak verjo, kar so njemu poljubi, in si vero sam naredi. U vsaki veri bi radi bili izveličani, krivoverce, jude in liajde vse edno imajo, kakor bi Kristusa odrešenika potreba no bilo — ne svete kat. cerkve za izvcličanjc. — Svete zakramente zaničujejo kakor zastarano obrede, božje in cerkvene zapovedi prederzno lomijo, kakor prazne povelja. — Ime je še pri nekterih kristianov — živlenje pa neznabožeov. Kristus pa veli: »Neon, ki pravi: Gospod! Gospod! ctc. (Mat. 7, 21.)
3.	»Kaj se vam zdi ocl Kristusa--Sveta vera uči, da bo
sodil žive in mertve; pravične večno plačeval, krivične večno kaznoval. — Sedajni svet in njegovi krivi preroki pa učijo, da je po smerti vsega konec. Človek po njih mislih pogine, kakti neumno živinčo; — in čeravno iluŠa ostane, vstajenja trupla no bo. — Pekla ni, ne hudiča, itd. Tako vero so že svoje dui slepi dobrovoljci imeli. (Modr. 2, 1.)
Druga hčer, katero je laž hudiču izplodUa, jo posvetna dobrota; ona hoče nebesa na tem svetu imeti in drugim vzeti, kar sama nima-
Njeni učenci iztegajo svoje roke po ptujem blagu — kmetje po gojzdih, travnikih in lastinali gospode — hlapci po pridelkih gospodarjev. —~ Rokodelski hlapci hočejo večo plačilo posiliti, podložni svojim projpo-stavlenim vse dolžnosti pritergati. Imeti — kdor nima, pa drugim vzeti in pa dobro brez skerbi in dola živeti: to je sedajnih dobrovoljcov evangelj. (Modr. 2, 6.)
Tretja hčer, ktero je peklenska laž povila jc nepokorščina, ki uči, da pokorščina potrebna ni, kajti razločka med ljudmi nobenega ni, ker smo vsi eni ko drugi; vse staro je preč, ni gospodo ni lunotov več; gospodje smo vsi. Tako hudič veli, on pervi puntar, ki jo djal: „Ne bom služil— Mladež starih več no poštuje, sin nad očeta, hčer se čez mater povzdiguje, družina gospodarjev in gospodinj ne sluša. Du-hovska gosposka so zaničuje, deželska goljfa; pregreha in hudobija pa svojost ima.
To tri šole: nevere, posvetne dobrote in nepokorščine imajo največ učeneov, zapeljivih knig in krivih prerokov. „Dokler ljudje spijo, sčje sovražnik seme laži med pšenico resnice; in ljudje tožijo čez hude čase! Hudi so krivi nauki, še hujši je:
H.	Krivih naukov strupen sad.
I.	Kaj se vam zdi od Kristusa— On sam nam odgovori, rekoč: „Jaz sim pot, resnica in živlenje, itd. (Joan. 14, 6.) Kdor Kristusa zapusti, pravo pot izgroši, luč resnice mu vgasno; in zmota jo pervi žalosten sad sedajnih krivih naukov. Taka je bila zmota krive včre na Nemškem — taka na Francozkem — taka jo hotla biti pretekle leta tudi pri nas. — Bog vdari s zmotoj in dušnoj slepotoj prevzetne ljudi.
2.	Drugi sad krivih naukov je hudobija, zmote pristna sestra: 1'ijancov polne ceste, prešestnikov polno hiše, tatov in razbojnikov natlačene ječo! — Kder ni strahu božjega, tam tudi resnico in pravico ni. — Poti niso varni; blago nikdar zadosti okovarjeno. Kogar 7. zapoved no derži, tudi železne vrata prebije. — Kdor je močnejši, zmaga, kdor bolj prekanjen, on zderži, Če ravno po krivici, pa le tam, kder so krivi nauki doma.
3.	Hudi boji po hišah, veliki prepiri po srenjah, kervave vojske po svotu so tretji žalostni sad krivih naukov. — Kdo čita kervave Francoske vojsko in ga strah ne obide? — Kdo bi se no razjokal nad pro-"toj kervjo preteklih puntov in prekucij! — Za zmotoj in hudobijoj niora vojska priti, kervava Šiba božja. (V. Moz. 32, 25.)
4. Obcestno ohožanje, sploh rovšina ljudi jo štorti krivih naukov grenek sad. Kakor zgublenemu sinu —• so godi zapeljanemu ljudstvu. (Luk. 15, 11.) Oh naj bi so spet povornili, ki so nehvaležno zapustili hišo Očeta svojega Boga — svojo mater, sveto cerkvo Jezusa svojega izveličarja, brez ktero časne sreče in izveličanja ni; — kar nas zdrava pamet — sveto pismo iu dogodivščina sveta uči. — Da bi so pa tudi vi krivih prerokov varvali, kteri med nami krive nauke sejejo! — Po treh znamnjih bote jih spoznali:
1. Krivi preroki so, kteri f/osposlco duhovsko in dežolsko zaničujejo, kajti bi sami radi gospodovali; 2. ki vam presladke obljube delajo, da bi vas omamili in ogoljfali; 3. ki vam nebesa na ovem svetu obetajo, naj bi vam časen in večen pekel prižgali. Laž je krivih prerokov košata mati, in njih oče hudič. —- —
Od bliska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! Od kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod! Od krivih prerokov in njih zapeljivih naukov, reši nas, o Gospod! Amen.
XLVII. OSEMNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH.
Od vsegamogočnosti božje.
Kaj je ložej, reči: Odpuščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vstani, in hodi ? Mat. 19, 5.
1.	Dvojno čudo nam denaŠni sv. cvangelj pokaže: grešnika očistiti, rekoč: „Tebi so tvoji grehi odpuščeni; — bolnika ozdraviti, rekoč: „ Vstani in hodi!" To dvojno čudo Jezusovo nam oznanujc vsemogočnost božjo; Bogu je vse lehko, kajti Bog je vsegamogočen, ki vse stori, kar poželi, vse vlada, vse obderži.
2.	Med vsimi lastnostmi božjimi stoji na pervem mestu božja vsemogočnost. Vsemogočni jc rekel: „J3odi!u in milionov svetov so je takalo, in se še taka. On jo stvarnik in mojster vsili stvari. Nebesa so delo njegovih rok, kakor tudi zemlja in vse; kakor človek, njegova podoba. Vsemogočni je rekel: „Tvoji grehi so ti odpuščeni/" in očisten se. jc grešnik oveselil. On je vkazal: „ Vstani in hodi!" in kakor novo rojen iz dolge bolne postolo — človek poskoči. — On poreče: Sonce, mescc in zvezde zginite! — in minule bodo. — On poreče:
Človek umerji! in te ne bo. Vsemogočni je rekel, in je bilo — reče, in se zgodi — bo rekel, in bo kar, kdar in kakor vsemogočni liog lioeo. — Vse je Bog stvaril, da bi ga po njegovih stvorih spoznali in molili.
I.	Vsemogočnost božja! tebe hočemo premišlovati in občudovati.
II.	Vsegamogočnost božja! tebe hočemo moliti in razveseliti se. — Bog nam pomozi!
I. Božjo vsemogočnost premišlovati.
1.	Kdo je mogočen. — Vojvoda, kralj in cesar. Cele vojske pazijo na njegovo povelje; živlenje milionov jo u njegovi oblasti. Tak mogočnik jo bil Senaherib (IV. Kralj. 10, 32) — pa kako nezmožen! U eni noči mu angel 185000 vojakov pomori, —• Le Bog jc gospod Živlenja in smerti, (Jor. 32, 27.
2.	Močni, dro mogočni so tudi ljudi; cerkve in poslopja — vesi in mesta postavijo, gore prekoplejo, morja preplavajo s parobrodi, letajo po železnicah iz ednega kraja sveta u drugega; vsi elementi so človeku u oblasti; on je gospod vsih stvari na zemlji. Ali kako slab je Človece proti Bogu! — Bog migne, in Lizabon se u potresu razsuje; — on vkažo, in velika gora Dobrač se razkole, ljudi in sola zasuje. — Bogu nihče ne zoperstoji; on je vsemogočen. (Job. 9, 4—10.)
3.	Velik razloček je med zernom strelnega praha in romenim son-com, pa še veksi med človeškoj mogočnostjo in vsemogočnostjo božjo. Vsih 1000 milionov ljudi ne zamore odne travice, rožice stvariti — ne more človek sam sebe ohraniti. Bog voli, in tebi sapa zastane — kerv so vterdi, in ti zibneš u prah; Bog pa ostane. Kaj se torej povzdiguješ, prah in pepel! „Bog, ti hočeš, in tudi zamoreš.u (Modr. 12, 18.) Le samo ednega Bog ne zamore: — greha, kterega noče.
4.	Troje bukve imaš, u kojih lehko božjo vsemogočnost bereš. 1'ervo so celo stvarjenje. Kdor to bukve čita, občuduje, pa no poklekne in no moli! — Ako po noči jasno nebo pogledaš , in zvezd neizmerno število! (Vidi Blaže str. 120.) Kdo jih jo stvaril? kdo jih ohrani in vodi? Božja vsemogočnost. (Ps. 148, 5.) Poglejmo zemljo. Kdo je postavil snožnike, kdo planine zasadil, kdo dolinam vrelce, potoke in reke napeljal? — Kdo jezera in morje nalil? Božja vsemogočnost. — Vsaka rožica — vsak polžek kaže človeku vsegamogočnega Stvarnika; in kdor njega 110 spozna, je neumen in slep. »Pridite in poglejte! — Pripovedovati hočem čuda božje." (Ps. 45, 9.)
5.	Še glasnej pravijo bukve dogodivščine ali zgodovine božjo vsemogočnost. Kdo je stvaril človeštvo, ohranil narode, edno povzdignil, druge vkončal? Kdo rešil Noota — Lota — Mozesa? —• Preišči, o človek, vse svojo živo dni, in videl boš perst božje vsemogočnosti. (V. Moz. 10, 17. Job. 12, 13.)
6.	Naj lepše nam kaže sv. pismo vsemogočnost božjo u delih in u besedah. S vsemogočno roko je rešil Bog Izraelce iz rok prevzetnega Faraona — iz rok sovražnikov, jih ohranil do sedajnih dni. — S vsemogočno besedo je vkazal Jezus morju in votrovom — mertvemu mla-denču — deklici — Lacaru! •— in zgodilo se je. (Luk. 1, 37. Mat. 10, 26.) „Ne Čudite se, pravi Jezus; pride ura, da bodo vsi, ki po grobih spijo, itd. (Joan. 5, 28.) — Oh, kako čudna jo božja vsemogočnost — kako velika naša nezmožnost! Pokleknimo, červički zemlje! Spoznajmo in u prahu molimo Vsemogočnega! — Ja tudi
II. Razveselimo se vsemogočnosti božje, ter se dveli reči naučimo: u sreči se Boga bati, u nesreči u njega zaupati; stari Bog še živi.
1. Boj se Boga! Si zdrav in mlad, no veš kaj bi počel, in vprašaš : Kdo mi kaj more? Bog te bo najdel, mlada, pregrešna kerv. Le migne, in boš obledel — le vkaže in boš ostermel. — Si bogat, oblasten, in vprašaš: kdo je moj Bog? kakor Nebokadnecar. Bog je prevzetnim sovraž itd. (I. Petr. 5, 5.) „Boj se Boga, in derži njegovo zapovedi. (Prid. 12, 13.) — Vi prevzetni modrijani, pravite u svojem napuhu: „Ni Boga;" (Ps. 13, 1) kor s vami poterplcnje ima. „On so smeji — kakor lončarsko posodo vas lehko zdrobi — Služite mu s strahom" itd. (Ps. 2, 4—12.) — Ko je cesar Maks na lovi bil, jo tako grozovito jelo grometi, da so so vsi tresli. Cesar pa poklekne in moli: „Tebi, groma Bog, bodi vsa čast! Ti sam imaš moč, ti sam si cesar ; mi vsi smo tvoji služavniki."
2- U Boga zaupaj, kedar si u sili; in pomoči ni; star Bog še veli: „Kliči me itd. (Ps. 49, 45.) — Si nedolžen, pa hudo tožen, obsojen in preganjan; ne obupaj! On, kije rešil Jožefa iz ječe, Daniela iz levnjaka, tudi tebe pozabil ne bo. Tako je storil Mardoliej. (Estr. 13, 8—18.) — Si u vbožtvu, in tvoji otroci brez kruha; no zgubi serca. On ki je Elia in Paula u puščavi skoz vrana preživel, tebe in tvojih zapustil ne bo. (Mat. 6, 26.) — Jc huda vojska, ogenj, bolezu in smert: Vsegamogočni je naš grad; ako on s nami, kdo bo zoper nas. „Kdor u zavetju naj Višega prebiva, itd. (Ps. 90.)
Evo! vso kav leze in gre, sdruži so, in Vsemogočnemu hvalo napoj! — Sonce, mesec in zvezde, pa tudi vse stvari na nebu, pov-zdigajte Vsemogočnega slavo! Vukajte vi neizmčrni svetovi, vi bregovi velikih vod hrumite, in Vsemogočnega častite! — Vi ptičice pod nebom, in ti zverina u planini, Vsegamogočnemu pojte s ednim glasom hvalo in Čast!
In ti človeče, otrok zemlje in sin prahu! izuj ko Mozes čevlje svoje prevzetnosti, verzi se na svoje obličje pred obličjem večnega — Vsemogočnega! — Moli u ponižnosti, terdno zaupaj, in se ne boj, marveč veselo zapoj : „Aleluja (hvalite Boga); zakaj Gospod naš vsi-gamogočni Bog kraljuje. (Skriv. razod. 19, 6.) Amen.
XLVIU. DEVETNAJSTA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od malega števila izvoljenih.
»Veliko jc poklicanih, malo pa izvoljenih. Mat, 32, I't.
1.	Kdo se gostijo ne veseli? — Kdo povablen rad no pride? — In vonder povableni den. sv. evangelja niso hotli priti.
2.	Kako žalo mora ženinu pri sercu biti, ako povablonih svatov ni, kedar je ura za žonitvanje! — Kaj bi še le njegovo serco občutilo, če bi njegove povabniko zgrabili in jih pobili! — Taka se je kralju godila, kteri je po dan. sv. evangelju svojemu sinu ženitnino napravil.
3.	Kdo pa jo oni kralj? Očo nebeški. Kdo kraljevi ženin? Jezus Kristus. —• Kdo so pavableni? Ljudje vsi —judje, hajdjo iu tudi mi smo povableni na svatovšino (poroko), kojo božji Sin, s svojoj nevestoj sv. kat. cerkvijoj ima — na gostijo, kojo nam je v nebesih pripravil.
Kaj se vam zdi, ali bomo na neb. gostii sedeli? — Težko; zakaj veliko je povablonih, malo izvoljenih:
I.	Ker veliko nas srečo neb. gostije premalo obrajta;
II.	Ker se premalo na nebeško gostijo pripravlja.
Bog nam pomagaj! —•
1.	Od nekdaj jo vabil Bog na gostijo božjega kraljestva: naj poprej jude po prerokih; ali preroke so preganjali in morili. — Povabil jih je v drugič po sv. Joanu kerstniku; pa tudi njega niso vbogali; in kralj Hero-dež ga je ob glavo djal .— Poslednič jo poslal apostolo jih klicat; ali sv. Jakoba so umorili — sv. Štefana kamnjali, in vse druge apostole križem svet razpodili, zakaj? Ker niso božjega kraljestva obrajtali. — Za to jim je bilo pa tudi odvzeto — in drugim dano itd. Poglejte, veliko poklicanih malo izvoljenih.
Drugi so bili poklikani hajdi, ali neznabogi itd. Pojdite po svem svetu. Oznanujte: Božje kraljestvo je blizo . . Kdor bo veroval . . Ali tudi hajdi so blizo 300 let božje kraljestvo zaničevali, poslance božje preganjali in morili — ter ga liotli zatreti. — Še zdaj se po svetu taka godi u Kitajskem, u zamorjeni. — Komaj tretji del ljudi u pravi veri živi. — Poglejte: Veliko poklicanih. —
Tretji poklicani smo mi srečni, rojeni od kerš. starišev, u sv. kerš. cerkvi izrejeni — ki med katoličani živimo , toliko sv. naukov slišimo — tako lehko sv. zakramente prijemamo. — Pa tudi med nami je veliko poklicanih , malo izvoljenih; ker nebeško kraljestvo premalo cenimo , in se ravno zato:
II. Premalo za neb. kraljestvo pripravljamo. — Ako bi danes Bog angela poslal nas na gostijo nebeškega kraljestva zaklicat, koliko bi nas bilo pripravlenih veselo s njim-iti? — Nobedin. MladenČ poreče: Sim še mlad — deklica — mož — žena itd. Tudi stara babela bi se branila, rekoč, da še ni pripravlena. — In ako jutro — k letu pride — ali bomo pripravleni? »Veliko poklicanih — malo izvoljenih."—
2.	Kaj pa je te zanikernosti krivo? Pozablivost. Popotniki smo, pa no vemo kdo smo doma — dom pozabimo, pot zgubimo —. u nebesih doma, pa u pekel zaidemo.---Veliko poklicanih — malo. Prevelika posvetna slcerb — za premoženje — dobro živlenje — od jutra do večera — od mladih dni do starosti. — Še enega očenaša ne utegnemo prav moliti. —
„Kaj pa pomaga Človeku ves svet. — itd. In koliko je takih! —" Veliko poklicanih.
Prevelika posvetna dobrota, kojo vživamo, alj pa iščemo, le na zemlji bi radi nebesa imeli; — za to nas za nebeško veselje malo skerbf. — Posvetne dobrote ljubimo; za to nas gostija neb. 110 veseli/ Pride smert, nam dobrote pobere, in kaj nam pusti? Pekel. Oh kako malo jo takih ljudi, ki bi voljno po stermi poti, skoz vozko vrata u nebesa hodili. Veliko jih je, ki po široki cesti u pogublenjo dero. „Veliko poklicanih itd.
3. Kaj je torej nam storiti ?— Vsak dan na nebesa pomisliti in ser-Čne želje po njih obuditi. Sv. Ignac. Vsak dan tako živeti, kakor Linam bilo še danes umreti Sv. Anton pušavnik. Vsak dan kaj dobrega za nebesa storiti, če druzega ne, saj OČenaš in Češeno Mario za verne duše moliti. Tako pojdemo veselo na nebeš. gostijo, kedar nas kralj zakliče. Preljubi! Miza u nebesih je že pogemjena, kraljna gostija pripravlena; tudi nas častit prostor čaka. Oh skerbimo , da ga ne zgubimo! Hitimo, da no zamudimo, ampak da bomo mi poklicani svatjc —- tudi izvoljeni. Amen.
XLIX. DVAJSETA NEDELA PO BINKOŠTIH
Od družine.
Hlapci so kraljico na proti prišli; in mu povedali, da njegov sin živi. Joan, i, 51.
1.	Kdo vasjo bral, kako strašno se jo svoje dni sužnim godilo , kteri so bili malikovavcom lastina, kakor živina pri nas?--Kdo vas je slišal, kako so sužnim po Turškem godi, kder imajo vboge sužne na prodaj, kakor živino pri nas? — — Strašno kupčijo sužnjev u Ameriki brati, kako jih natlačene barke iz Afriko pripeljajo, kako jih seljani pokupijo in u delo vpregajo — kdo bi to slišal, in so milo no razjokal?---
2.	Kdo pa tudi pri nas čuje, kako družina čez gospodaije, gospodari nad družino tožujejo, in ga serco no zaboli? — — Kako Veselo se torej čita u denaš. sv. evangelju od dobrih hlapeov, ki so svojemu gospodarju naproti tekli, mu veselo novico povedat, da njegov sin spet zdrav živi. — Pač bi bilo veselo naše živlenje, naj bi imeli dosti ovakih hlapeov in dekel; angeli so hiši, pri koji služijo. —
3.	Ker jo pa malo prida družine, jc tudi malo sreče po svetu; — namesto Bogu — služi hudiču; kajti:
I.	Družina nevarnosti ne poznd, kterih so ima varvati:
II.	Družina svojih dolžnost ne porajta, kijih ima dopolniti, naj si bo r/. nevednosti, alj iz hudobnosti. — Naj vam jih, hlapci in dekle k vaši časni in večni sreči povčm.
I. Kdo je postavil služevni stan ? No cesar, ne kralj, tirnveo sam Bog; angeli in ljudi, kakor vse stvari so k njegovi službi; tudi vi. — Kolika imenitostl — Kdo jo naj pervi in imenitnojši hlapec? Jezus božji Sin, ki je podobo hlapca navzel, (Fil. 2,6 — 7.) in prišel služit, ne pa po-strežen biti. Mat. 20, 28.) Perva dekla je Maria, nebčs in zemlje kraljica. (Luk. 1, 38.) Oh, kako častitliv, pa tudi lehko srečen družine stan, dokler se treh nevarnost varje.
1.	Perva nevarnost za družino so slabe službe, ne zastran posvetne, marveč zavolj pomanjkanja keršanske pravice pri hiši. — Mnogoter hlapcc ima lopo plačilo, dobro kosilo, in misli, da je u nebesih ; — pa mora hoditi u ptujo gošo po derva — štelo — mora menike premikati — ptujo zemljo priorjati — po nedolah na cesti biti — itd. — Oh taka služba je nevarna! — Dekli se u službi dobro godi; — verh svoje mezde šo ponošeno obleko dobi — idt. Ali gospodar je more biti prešestnik — gospodinja nezvesta — sin razujzdan — hlapec malopriden. Ni strahu božjega pri hiši — molitvo no poznajo; še u cerkev hoditi no dajo, kakor so pri gospodi in po mestih godi. — Taka služba je nevarna, — beži iz nje, kakor iz Sodome! — Bolje doma pošteno cokle nositi, kakor po mestih u mehkih šolnili hoditi, pa brez poštenja. •— Veste, kaj je storil egiptovski Jožef? — Ste pa pošteno hišo najdli, ostanite kakor sv. Cita. — Gosto službe, redke suknje.
2.	Druga nevarnost so pregrešne dobre volje in slabe tovaršije. — Ples je pes; kdor se ga ne varjo, njega bo vgriznil. Hlapec zaraja svoj dnar, dekla svojo Čistost, poštenje pa obdva. — Cerkvanje alj taki božji poti, na kojih se Kristus vnovič križa in hudiču bolj služi kakor Bogu. —
3.	Tretja novarŠina je grešno znanje, zapeljiva prijaznost in pregrešna ljubezn, naj hujša zanka hudičeva. — Družina se prorada ima, alj pa čerti, ker pravo keršanske ljubezni med njoj ni. — Dolgo znanje — in pa grehov brez števila — versta zapuščenih otrok — bo-raška palica — vice na ovem — pekel na unem svetu jo takih lilapcov in dekel osoda. — Oh, družina! lehko so jo varvati — alj težko vstati, ako u edno tih nesrečnih jam padeš. »Služite svojim gospodarjem — kakor Kristusu samemu (Efez. 6, 5). — Hočete biti srečni časno in večno, dopolnito zvesto:
H. Dolžnosti služevnikov božjih, no hudičevih. Zvestoba u svojem stanu je mati časne in večne srečo. (Mat. 24, 45.) Družinče zvesto najdo zlato mesto na zemlji in u nebesih. —•
1.	Perva dolžnost družine je sveta pokorščina u vsih pravičnih rečeh (Kol. 3, 22.) — Gospodarji in gospodinje bodo odgovor dajali, kako So vkazovali, — hlapci in deklo pa, kako so vbogali. — Je pa kaj grešnega vkazano, so ima več Boga bati, kakor ljudi. (Djanj. ap. 5, 29.)
2.	Zvestoba in pridnost na delu. — Bogu služiš; — Bogu krades zlati čas, ako delo mudiš ali slabo opraviš. (Mat. 25, 18) — Zvest bodi in ne jemlji, kar tvojega ni; — nikdar si sam ne plačuj; — Bog bo tvoj plačnik. — Ne kradi poštenja hiši s hudobnim jezikom; in ke-dar od hiše greš, naj dobro ime pri hiši ostane. — Storjeno škodo si dolžen poverniti, kakor Jakob Labanu (I. Mojz. 31, 39), ali pa poprositi, da si ti odpusti.
Kakor pa svojemu gospodarju — še bolj zvesto služi svojemu Bogu-Vsako jutro, vsak večer — vsako nedelo. — Prijemaj pogosto in vredno sv. zakramente, in delaj si za nebesa zakladov. Ako Časno službo Zmeniš, Bogu le služi, in vari so hudiču u službo iti. — Ako to vse zapusti, Bog ti dober oče ostane. — Oh, ostani mu tudi ti zvest! —
3.	Zadovoljnost s tim, kar ti Bog da, in potorplenjo u tem, kar ti Bog pošlo. — Gerdo jo družini, ako ji ni zadosti dobra jčd, nikdar a0 volj plačila. »Imamo živeža in oblačila, itd. (I. 'llm. 6, 8.) Veste, kako se je izberlivemu hlapcu godilo? (Hrana II. 67). Prcvzetija mladih let na starost rada kruha prosi. — Kdor malega no časti — boljšega Vreden ni. — Zadovoljnost je polovica živlenja. — Le kdor s Jezusom poterpi, so bo s njim veselil. Samo skoz terplcnje se pride u Večno živlenje.
Ljuba družina! sim vam pokazal novarŠine — povedal dolžnosti, naj vam še grehe vaše povčm.
1.	Nezadovolj?iost s stanom. »Bolje da bi me ne bilo, kakor da sim vbogo družinče, marskdo zoper Boga godernja. — Kaj govoriš, o červič zemlje? —• Se smč glina švarati zoper lončarja? (Rim. 9, 20) Oglodaj se na Jezusa, Mario — sv. Jožefa, in zahvali Boga, da si jim bolj podoben, kakor je storil sv. Armogast, sv. Bendelin, itd. „ Nebeško kraljestvo silo terpi, itd. (Mat. 11, 12).
2.	Lenoba in zanilcarnost, košata mati vsega hudega. Pravijo, da se u službi zadosti ne naspi, in se rajši po osebenstvi valjajo in beračijo. Mlad berač, star tat; take hudič naj poprej u svojo službo dobi. — Poglej mravljo lenuh , in se uči priden biti itd. (Prip. G, 6.)
Drobt, za novo leto 1854.	6
3.	Razujzdanost, lilapcov in dekel navadna tovarŠiea. — Mladi hlapci so kakor divjaki brez strahu božjega, cele nedele po kerčmah — cele noči za voglom u hudičevi službi. Dekle u nespodobnih mislih, kakor u mravlinjaku, pa tudi u grehih; od zunej lepe za greh, od znotrej lepe in zrelo za pekel. Tako živlenje Sodome, kakovo je se-dajno družine; bo pa tudi enak pogin. „Ne motite-so; Bog so vsra-motiti ne da itd. (I. Kor. 6,9 — 10.)
4.	Nezvestoba pri delu, kadar ga gospodar ne vidi; velika škoda iz malega, pa tudi velik greh. Kako hočeš škodo poverniti? — Nezvestoba u blagu. Dekle si posebej jemljejo, kuhajo; hlapci zernje in druge stvari prodajajo rekoč: »Saj se ne pozni —• saj zaslužimo, itd. — Drugo pa sv. Duh govori: Kdor očetu ali materi jemljo, itd. (Prip. 28, 24.)
5.	Zanikarnost u službi božji. O moji hlapci in deklo 1 Bogu služiti no pozabite. Sv. Izidor je molil, in angel za njega oral. —* Skerbite, da u gnadi božji živito, iu lehko porečeto: »Revno družinče sim, pa velikemu Gospodu služim. Nimam svoje streho, kakor Jezus na tem svetu prostora; so pa nebesa moj dom. »Pobožnost jo za vso dobra, itd. (I. Tim. 4, 8.)
So tih grehov skerbno varujete in svoje dolžnosti zvesto spolnujete, vse vas bo rado imelo — Bog pa naj raj. — Veselo bote živeli, in srečno umerli s Simeonom rekoč: »Sedaj spusti svojega hlapca —-deklo, o Gospod, u miru, itd (Lnk. 2, 29) Veselo pa tudi Oče no-beški tebi poreče: »Blagor tebi, dober in zvest hlapec — pojdi u veselje svojega gospoda." (Mat. 25, 21.) Amen.
L. EDEN IN DVAJSETA NEDELA PO BINKOŠTIH.
Od ptujih grehov.
Kadar solilapci vidijo, kar se je zgodilo, so bili žalostni.
1. Tri lepe podobe nam Jezus u den. sv. evangelju poda,, naj bi jih prav pogosto pogledali u svoje podučenje. — Perva podoba jo usmilenega kralja, nam pokazati, kako dobrotliv jo Bog. — Druga neusmilenega hlapca, nam pokazati, kako neusmiloni so pogosto ljudje. — Tretja zvestih soposlov, ki nočojo k grehu molčati, in so ptujih grehov udeležiti; —
2.	To tretjo podobo si hočemo danes prav pred oči postaviti, in pogledati, — kako in koliko se p tujih grehov udeležimo; kajti u peklu skoraj več pogublenih zadel ptujih, kakor lastnik grehov terpi. »Zavolj ptujih grehov prizanesi svojemu služavniku, o Gospod!" Ps. 18, 13.
3.	Katekizem devet ptujih grehov pove: 1. u greh svetovati, 2: itd. -— — Jaz vsih 3evet u dva poglavitna ptuja greha povzamem:
I.	Kadar ptujih grehov ne vbranimo, in bi leliko;
II.	Kadar k ptujim grehom pomagamo, da se Bog žali in duše pogube. — Prijatoli! takih ptujih grehov jc med nami kot listja in trave. Le poslušajte.
I. Grehov ne braniti. Slaba družina je, ki svojo hiše škode ne varje; hitro bo u nič. — Malopridna hiša, u koji vsi ognja ne vaijejo; lehko bo pogorela. — Še hujši kristiani, ki najo, da grešniki Boga žalijo in podirajo božje kraljestvo. Tudi oni bodo u jamo padli, kojo si dajo izkopati skoz ptuje grehe. (Eceh. 3, 18.) — Pa kako? —
1.	Kadar k grehu molčijo, in opustijo braterno posvarjenje. Tega greha so deležni tovarši in tovaršice, ki vidijo slabo znanje — gerdo djanje sohlapcov in sodekol — sosedje, ki vidijo, da se u soseski gerdo godi, in molčč? „Kaj sim jaz varli mojega brata?" — velijo s hudobnim Kajnom. (I. Mojz. 4, 9.) Dro! in seor iz kerš. ljubezni.„ Ako tvoj brat greši, itd. (Mat. 18, 15.)
2.	Kadar ne povedo in ne zatožijo, če si ne upajo sami posvariti, ali posvara kaj ne pomaga. — Neža ve, kako so Barbika zaderži, pa gospodinji ne povč. — Sosedje vidijo, kako u sosedno kerčmo slabi ljudje zahajajo, pa gosposki ne naznanijo; — dobro poznajo, da ta ali una dva živita kakor mož in žena, pa tiho denejo, in duhovski gosposki ne povedi. »Kder se greh ne posvari, tam se prederzno greši; greh bo navada, in smert brez pokore." Sv. Aug. „Bo pa jeza in zamera, ako kaj rečem," je navadni izgovor; ali on ne obvelja. Boljo Zameriti se človeku, kakor Bogu. (Djanj. ap. 5, 29.)
3.-	Kadar ne posvariš, in greh pregledaš. Tako grešijo starši iz slepe ljubezni do otrok, kakor stari Heli (I.. Kralj 3, 12.); tako pre-niehki redniki in učeniki mladeža, ki jim vso svojvoljo dajo, kakor David Amonu (Kralj. 13, 14) — Tako si hudoba pravico osvoji, kedar čuvaji molčč, in so mutastim pesoin podobni. (Eceh. 33. 7—8) — Ako vojšak na straži zaspi, ali pusti sovražniku u tabor, svojo glavo
6«
zgubi — oni pa dušo, kteri greli molčijo, ali ga pregledajo. „0 Gospod! očisti me mojih skrivnih grehov, in zadel ptujih prizanesi svojemu služavniku." (Ps. 18, 13) — Še hujšo je:
II. Ako ptujim grehom pomagamo. Domislite si, da bi Jezusa na Golgati vnovič pred vami križali; vi bi pa na mestu braniti, rabelnom pomagali ga na križ pribijati. — Kavno tako storijo:
1.	Kteri greh svetovajo, kakor Kajfaž judom nedolžnega Jezusa umoriti (Joan. 11, 49). Tako grešijo starši — vražarji — zapeljivci in zapeljivke, nevestni odborniki in prilizovavci. — Gorje hudobnim sve-tovavcom! (Prid. 27, 28 — 30).
2.	Kteri greh veljevajo ali zapovejo, kakor Herodež otročiče pomoriti. — Tako grešijo starši, ki velijo otrokom — gospodarji poslom kaj grešnega storiti, tajiti, legati, goljfati itd. (II. Kralj. 11, 14.)
3.	Kteri u greh dovolijo, kakor Pilatuž u smert Jezusa. Starši vidijo, da dečki prevzetujejo, dekleta se lišpajo, pa jim dopadc; — gospodarji vejo za nesramne pote družine, pa jim dajo na ples, cerk-vanje hoditi; gosposka ve, da so na raju greši, pa dovoli, in se vsili grehov vdeleži. Zato jo bila s Ahanom tatom vsa žlahta* pokončana, ker jo u greh očetov dovolila. — Oh koliko je takih grehov — pa tudi kazn med nami, in jih še bo! (Eim. 1, 32).
4.	Kteri u greh napeljajo, naj bo s besedo ali s izgledom, kakor Putifarjcva žena Jožefa. (I. Moj. 39.) Noroglavi sromake dražijo, da kolnejo — da so tepo; kdo ima groh? — Ako druge šuntaš in jim u hudo serco delaš, koga vpijaniš — ženske napadaš, ali skoz nesramno nošo drug spol u oči pikaš, ali no grešiš? -- „Gorj6 svetu zavolj pohujšanja! (Mat. 18, 6.) — In kaj še le, ako se takim smejiš, jih hvališ, ki klafajo, nesramno šale vganjajo, drugo zasramujejo, itd. „ Gorje vam ki hudobno hvalite, dobro pa grajate!" (Iz. 5, 20.)
5.	Kteri se greha vdelezijo skoz pomoč iu dobiček, kteri mavho tatom doržž, krivično blago kupijo, poshranijo ali poerbajo — gostiv-niki, ki nečistnikom, igravcom plajš deržijo, da več izkupijo (Eceh. 13, 19), godci, ki k grehu godejo, — šivilo in šivarji, kteri pohuj-šlive oblačila delajo. (Ef. 5, 6 — 12) — Kako strašno greŠfe, ki drugih grehe zagovarjajo! kakor krivične priče — prilizovavci — slabi starši, kteri otroke zagovarjajo, Čo jih kdo po pravici toži, rekoč: „Kaj vam za to! Ti na svoje otroko glej, jaz pa na svoje;" itd. (Prip. 17, 15).
Kakor se kupčevavec vsako priložnosti p o slu ž i kaj predati ali kupiti in pridobiti, ravno tako tudi satan zna; njegov dobiček je poguba duš. — Blago hudičevo je greh mnogovorstno baže, p. smertni, vnebovpijoči itd. — Naj več po sveti pa ptujih grehov po svojih po-magavcih razpošle, celo hišo, soseske in duhovnije poliujša in u greh zakopa, — ako ljudje spijo, in greha ne branijo. — Kaj pa Bog stori? — Celo tako hišo — in srenjo kaznuje, kakor Koreta, Datana in Abirona žlahto, ki so jo s njimi spuntala; — ako ne Časno, pa večno. „Kakor gospoka kaznuje ne lo te, ki sami kradejo, marveč tudc ono, ki tatom pomagajo; tako bo tudi Bog kaznoval ne le tisto, ki grešd, ampak tudi ono, ki iz strahu ali zanikarnosti greha ne branijo. Bodi si sam za se nedolžen, in pravičen u svojem živlenji; če pa drugih u dobro 110 naklanjaš, kaznovan boš." Sv. Krizost.
O bratje in sestre mojo! u roko si sožimo si vse prizadeti, vso preterpeti, da le Bog žalen ne bo. Amen.
LI. DVE IN DVAJSETA NEDELA PO BINKOŠTIH.
Dolžnosti do Boga in cesarja.
Dajte cesarju, kaj je cesarjevega, in Bogu, kar jo božjega Math. 22, 21.
1.	D vem rečem se nikolj zadosti čuditi no morem: hudobii ljudi, ki ne opustč pravici in resnici zank nastavljati; — pa božji modrosti, ki se ne naveliča hudobne sklepe ljudem poderati, in uničiti: kar nam den. sv. evangelj prelepo pokaže.--
2.	Samo dve besedi Jezus izreče, in zvijačo sovražnikov "osramoti.--
Oh, vsa Človeška modrost — je proti božjej neumnost. (I. Korint. 10—20.)--
3.	Te dvo besedi: „Dajte cesarju, i. t. d. so pa tudi za nas posebno sedajno dni zlate besede; najto, da vam jih danes globoko u serce zapišem.— Dajte naj prej Bogu svoje serco, in poslušajte zvesto božjo besedo !
I. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. — Bog j o na ovein svetu dvojno kraljestvo postavil nam k časnej sreči in u večno izveličanje: deželslco in duhovsko. — Kakor imamo dušo in truplo, tako smo udi obdveh. Kraljestva deželskega poglavar so svitli cesar, austrianskih velikih deržav glava in oče. Mi vsi smo udi in njih deželni otroci. Dolžni smo torej cesarju ko očetu:
1.	Poštovanje in čast. (I. Petr. 2, 17.) — Ko jo Bog Izraelcom kralja dal, je poslal preroka kralja pomazilit in Bogu posvetit. (I Kralj 10, 1) Kralji in cesarji so Bogu posvečeni; za to je David Saula toliko spoštoval. (I. Kralj. 24.) — Tudi pervi kristiani so eesarjo u visoki časti imeli. „ Učimo so gosposki in oblastnikom, ki so od Boga postavleni, čast dati, ktera jim gre." Sv. Polikarp. — Bog ne daj Čez ecsarja gerdo govoriti! — (Prip. 24, 21.) — Kar smo dolžni cesarju, ravno to tudi cesarskim namestnikom: poštovanje in čast. (I. Petr. 2, 13—17.)
2.	Zaupanje, da za naše dobro skcrbijo. Kder u hiši gospodarju—u deželi poglavarju — u cesarstvu cesarju no zaupajo, tamo miru, veselja in sreče nimajo. Glava mora misliti in gospodovati, udi pa glavo vbogati, da Človek dobro izhaja. — Taka mora tudi u celem cesarstvu biti. — Vsim po volji pa tudi Bog storiti ni u stanu. Hudobni ljudje in pa otroci; — ni jim mogočo dovolj postrcči. — Mi pa zaupajmo, da bo vso prav; saj nam je Bog cesarja vižarja dal. (Rim. 8, 28.) —
3.	Voljno pokorščino. (Rim. 13, 1—6.) Ako pri hiši pokorščino ni, so slaba godi; ravno tako tudi u cesarstvu. Bog hoče pokorščino poprej ko darov. (Prid. 4. 17.) —Pokoren je bil Jezus, božji Sin Pilatužu deželskemu oblastniku — pokorni apostoli — in pervi kristiani ; bodimo tudi mi. — Le kadar bi nam gosposka vkazala, kar Bog prepove, ali prepovedala, kar Bog zapove, takrat bi imeli Bogu poprej pokorni biti, kakor ljudem. (Djanj. ap. 5, 29.)
4.	Dolžno dacijo. (Rim. 13, 7.) Dacijo dajamo, ne cesaiju , timveč k našemu pridu. Za dacijo imamo gosposko, ki nam pravico spozna — vojšake, ki nam ljubi mir varjejo — učeniko , ki nam mladino uči — in toliko vradnikov, kteri za lep red po deželi skcrbijo. — Je nam grenko dacijo plačevati, ne pozabimo, da je sladko ljubi mir, pravico i. t. d. uživati. — Za to je tudi Jezus sam dacijo plačal, in nam d j al (Mat. 22, 21.)-
5.	Zvestobo; le zvestoba hišo kakor kraljestvo srečno stori. Bodi si hlapec ali gospodar, kmet ali gosjiod , vojšak ali cesarski vradnik, zvest imaš biti svojemu cesarju zavolj Boga (Rim. 13. 6.) Kdor cesarja ali pa gosposko goljfa, celemu cesarstvu krivico dela, in huje greši, kakor bi posamesnega vkauil. — Veliki grešniki so vhajovci — dacije vtajivci— tihotapci — i. t. d.
6.	Molitvo za cesarja in za vse oblastnike, da bi jim Bog dal potrebno modrost in moč njih težavne, velike dolžnosti dopolniti, (1. Tim. 2, 1 — 3) — Pravična in ni odra gosposka je, velik božji dar; — pa tudi krivična jo
od Boga — naša šiba. Moliti za njo, pa voljno poterpeti nas naša sveta včra uči, — Gorje puntarjem in podpihovavcom ! (lllm. 13,2) —
a)	Pridejo hudobnipodpihovavci, rekoč: „11 čemu imamo cesarja? — pokaj gosposko? Sami si lehko gosposko damo, i. t. d. Oj no poslušajte jih! Tako besedo jo kača Evi dajala. Kraljestvo brez cesarja, srenja brez gosposke, in pa telo brez glavo; — hitro ga bode konec. Mi imamo cesarja od Boga (Rim. 10, 1) in gosposko od cesaija.
b)	Vas hudobneži šuntajo sc puntati, cesarju in cesarskim oblastnikom nepokorni biti, bežite pred njimi. — Tako jo storil Lucifer s svojimi tovarši, rekoč: „Nočem služiti! — Sv. Peter uči: „Bodite vsaki gosposki podložni zavolj Boga; i. t. d. (I. Petr. 2, 13— 17.) Puntarija in prekucija jo kervava cesta u časno in večno nesrečo.
c)	Ako vam malopridneži branijo dauko dajati, povejte jim priliko, ktero je moder mož starim Rimljanom pravil od udov človeškega trupla, ki niso ho tli za želodec delati; -—pokažite jim dober roj ljubih bučelic, in ponovite jim Jezusa zlato bespde : „ Dajte cesarju, kar je cesarjevega /" — pa tudi:
II. Bogu, kar je božjega. — Božje jo vse, kar imamo, k božji časti smo dolžni vse oberniti. (Ef. 5, 20. Kol. 3, 17) Bogu sliši pred vsim naj imenitnej stvar:
1.	Naša duša. Čigava jo tvoja duša, o grešnik?— Komu si jo pa predal lakomnik — nečistnik — zavidnik —jezov serditnik ? — Čigava podoba jo zdaj tvoja duša? — Daj jo spet Bogu, očedi jo skoz sveto pokoro —• olepšaj jo skoz pobožno živlenjo. „Kaj pomaga človeku ves svet, i. t. d. (Mat. IG, 26.) — Božji so vsi dnevi našega živlenja; posebno pa:
2.	Sveta nedela in praznik. (III. Mojz. 23, 2—3) —Čigava je sveta nedela , ti' šivar — čevljar, kteri celo dopoldnč delaš , u večerko po kerč-mah greš? — ti vozar, ki si cole nedelo na cesti, sobi in živini počitka no daš ? — ti kupčevavec, ki naj voč ob nedelah časnega dobička, za večno pa naj vekšo škodo imaš? — vi pijanci — dobrovoljci in prešest-niki, ponočni vlačugarji — — ali je nedela hudičeva, da po rajih — kegliših — pivnicah hudiču tako skerbno služite? — Dajte Bogu sveto nedelo, in Bog bo vam obilno blaga dal za tolo (III. Mojz. 26, 2—10. Iz. 58 , 13-14). — pa šo več blagra za dušo. (III. Mojz. 26, 11—12. Iz. 56, 6—7.) Dajte Bogu.
3.	Svojo družino, doco in posle ; oni so božji dar. (Sirali. 30, 1. 7— 12) — Čigavo jo tvoje vbogo doto, ti nesramnica? — čigav je tvoj raz-
puščen sin, ti zanikam oče?— tvoja razujzdana hčer, ti malopridna mati? — Komu podobna je vaša družina, vi zanikarni gospodarji in gospodinje?— Ali ne veste, da bode Bog enkrat njih duše iz vaših rok terjal? (Eceh. 3, 18—20. — Kaj porečeš, kadar bo na sodbi Bog zaterjal: Daj nazaj sina—hčer—hlapca—deklo, ki sim jih tebi zaupal, te jim pastirja—hišnika postavil! — Boš zamogel odgovoriti: „Tukaj so, i. t. d. (Joan. 17, 12.)
4. Tudi premoženje za božjo čast; tudi živlenje, ako bi bilo potreba. Božje kraljestvo na ovem svetu je sveta kat: cerkva; verni so dolžni skerbeti, da se to kraljestvo spoznanja in čast božja po vsem svetu razšira, da se podperajo misionari s molitvijo in milošnjo. — Koliko krajcerjev si že kaj vložil, misionom u Afriki, ali u Ameriki pomagati? — koliko očenašev izmolil? — Si kaj dal za božjo čast, za lepoto hiše božje?— Si se kaj ponosil za sveto vero, ako si slišal, kako sovražnik krive nauke seje? — Kako preklinjavci Bogu čast jemljejo — zapeljivci in pohujšlivci božje kraljestvo razderajo? — Daj Bogu, kar je božjega! —
Preljubi ! Dvojnega kraljestva udi smo: nebeškega in austrianskega cesarstva. — Dvojno kraljestvo ljubimo : sveto kat. cerkvo in avstrian-sko cesarstvo. — Za dvojno kraljestvo skerbirno — živimo in tudi umerjetno: za našo sveto, edino, pravo, izveličansko cerkvo, in pa za našo srečno domovino, slovito Austrio. — Tako bomo dali cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega; Bog nam bo pa dal časno srečo in večno izveličanje. Amen.
LIL TRI IN DVAJSETA NEDELA PO BINKOŠTIH. Od smerti.
Deklica ni umerla, ampak spi. Mat. 9, 24.
1.	Kratka, pa strašna beseda jo smert. — Smert se ne zogno kraljevih vrat — ne porajta bogastva — no prizanese mladosti — ne pozabi starosti. — Vso kar na svotu živi — smert pomori. (Sirah. 40, 1-9).
2.	Ravno denaš, sv. evangelj nam to resnico pokaže: boleno ženo-mertvo deklico; bolezen in smert sto si sestri; — spanje pa njuni brat.
—	Zato Jezus pravi: „deklica ni umerla, timveč spi."— Oj sladka beseda , ki nam grenko smert posladi! — Jeli pa vsaka smert sladko spanje? — Draga je smert pravičnih (Ps. 115, 15) — strašna smert grešnikov. Ps. 33, 22) — Kaka bo pa naša? —
3. Prijatli! smert se nam bliža starim in mladim; soznanimo se s njo, in premislimo danes pred rnertvaškim vodrom mlade deklice, ki u smertnem spanju leži, kakor roža za kosoj:
I.	Kako lepa je smert pravičnega — kako strašna krivičnega.
II.	Učimo se od mertvih pošteno živeti, da bomo mogli srečno umreti. „Premišluj svoje posledne reči, in ne boš nikolj grešil." (Sirah. 7, 40)
1.	Kaj je smert ? Ločba duše. od trupla; ločiti se morata; — duša od Boga mora pred Boga — truplo iz prahu zemlje, mora u prah ; tako duhovnik na grobu merliča poslovč. — Jeli si vidil Človeka umirati? ---Tako se bo tudi meni in tebi godilo, kadar nama posledua
ura doteče. (Rim. 5, 12)	,
2.	Kaj je smert? Kazen greha, ktero je Bog pervim staršem napovedal: „Ako bota jedla, bota umerla. — Ker si to storil, se boš u prah povernil, iz kojega si vzet." (I. Mojz. 2, 17. 3, 19)— Pervi je umeri Abel — pomerlo jih je milionov brez broja za njim — umerli bomo mi in vsi za nami. „OdloČeno je človeku umreti." (Hebr. 9, 27). Naj si je kralj — vojvoda — škof — kmet ali berač, mora umreti. — Ali kakor je smert občna — tako razločna; grozna za grešnika, sladka za pravičnega.
3.	Kaj je smert pravičnemu? Konec terplenja in težav, — krivice
—	bolečin. Premagane so skušnjave — nevarnosti. Veselo se lehko ozira na pretekle dni, kakor večerno sonce. Ljube sabote večer je — večna nedela se začne. (Ps. 123, 9.)
Začetek veselja večnega. Kakor jetnik rešitve — bolnik zdravja — popotnik očetove hiše — tako se pravičen veseli novega živlenja. Tako se je veselil Jezus k Očetu i. t. d. (Joan. 14, 4-8) sv. Paul s Jezusom biti, (Fil. 1 23) in sv. Alojzi je rekel hvalno pesem zapeti, ko so mu smert napovedali.
Dobro dola ga spremljajo (skriv. raz. 14, 13), rajni znanci in prijatli mu naproti pridejo. — Zato molijo mašnik umerjoČemu: „ Pridite svetniki božji, pritecite angeli Gospodovi, i, t. d. — Oh Častitliv sprevod iz časnosti u večnost, iz doline solz u očetovo hišo večnega vese-
lja! (Modr. 3, 1.) »Draga jo pred Gospodom smert njegovih svetnikov." (Ps. 115, 15.)
4.	Kaj je smert krivičnemu! Konec časnega veselja — začetek večnega terplenja, kakor hudobnemu Antiohu. (I. Mak. 6,, 11.)— Za seboj gleda zgublone leta — storjeno pregrehe — skopec zapuščen dnar, požrešnik konec vsili dobrih volj. — Krog sebe gleda tovaršo, ki mu ne morejo pomagati — mašnika , kterega se grozi — grehov breme , ktero u večnost ponese. — Oh, kako huda je smert onim, ki predobro živč!
Pred seboj vidi ojstrega sodnika — toliko pohujšanih duš — peklenskih duhov derhal — pekel goreč — strašno večnost neskončno. — Zato se je Judaž obesil —• hudoben Ilorodež obdivjal u strahu nesrečne smerti. — „Nikolj hujega, ko grešnikov smert." (Ps. 33, 22.)
5.	Kakšna bo pa tvoja smert, brat in sestra moja?— KakSino tvoje živlenje, takšna tvoja smert. »Težko dobro umerje, kdor jo hudobno živel; pa tudi nesrečno no umerje, kdor je pravično živel." Sv. Aug. — Ne zanašaj so na svojo premoženje, da bodo svete opravila za tebo najemali: brez prave pokoro ti ne pomagajo. (Job. 21, 13) — No odlagaj pokore na staro dni; takraj bi grehi tebe zapustili, pa no ti grehov. Sv. Aug. — Ne zanašaj se na smertno postelo; bilo bi prepozno. »Eden se je posledno uro spokoril, da no obupaš ; pa le eden sam, da se ne zaneseš." Sv. Greg. Dokler se Dismas na križu spo-kori, se njegov tovarš pogubi. — Smert je žetva, no več setva.,, Sv. Alfons. — Torej:
II. Učimo se od smerti pravično živeti, da bomo zamogli srečno umreti. — Kaj nas pa smert uči? Samo dva nauka nam da:
1. Smert je gotova-, no uide ji, kar se na zemlji vrodl. — Blizo 1000 milionov ljudi na zemlji živi, vsako leto jih 30 milionov, vsako uro 3400 , in to minuto 60 umerje. »Danes meni, jutro tebi" (Sirali. 10, 11—13. — Kako neumno je na smert ne misliti, dokler saj od zibelo do pokopališa morjemo. Sv. Greg. — Kako abotno bolniku na smertni posteli smerti no u misel vzeti, da bi se pripravil. — Bedaki! mislite, da vas bo smert izgrešila, kajti nje nočete poznati?— menite, da bolnika ne bo najšla, ker mu bližno smert zakrivate? — Jeli ni srcČnej on, ki ga k smerti obesila peljajo, pa tudi k srečni smerti pripravljajo? — Celo večnost vas bo klel, vi brezvestni vrači-toli in lažnivi prijateli. — Naj vekšo dobroto skažete bolniku, Čo ga
o pravem času opomnite (Iz. 38. 38, 1), da sv. zakramente vredno prejeme in vso potrebno poskerbl; zakaj: Smert jo gotova, ali
2.	Smerti čas je neznan: ta je drugi nauk, ki nam ga smert da. Eni umerjejo u zibeli, drugi u cvetu svojo mladoSti —tretji u naj bolji starosti — četerte smert o palici pobere. (Mark. 13, 33—37.)—• Smert doido enega doma, drugega na poti, tretjega u posteli, četertega na plesu. Ni kraja na suhem, no na morju, kder bi nas smert ne dobila. — Kako neumno jo torej odlagati so za srečno smert pripraviti! — Imajo kristiani molitvo, posebne pošto in druge pobožbo, da bi poprej zvedeli smerti uro in dan. — Boljo pa jo, da za čas smerti no vemo, in se vedno pripravljamo, ter za srečno zadno uro molimo in skorbi-mo. (Mat. 25, 13.)
3.	Kako se imamo na srečno smert pripraviti ? Na to nam sv. Anton pušavnik lepo odgovori: „Vsak dan tako živite, kakor bi danes umerli." Cesar Maksimilian si jo dal 4 leta pred smertjo rako (trugo) napraviti, in jo jo vedno s seboj imel. — Karlcolj počneš, baraj s sv. Bernardom: „ Jeli bi imel danes umreti, bi to storil?" Se tebi dobro godi, misli, da ne bo dolgo; — ti je hudo, tolaži se, da dolgo ne terpi; smert bo vsemu konec storila. — Poravnaj vsak večer svojo vest, in so s Bogom spravi; kdo vč, če boš vtegnil se še spovedati, ali pa grevengo obuditi? (Ef. 4, 26) — Sdruži se pogosto s Jezusom in prejmi popotnico večnega živlenja. (Joan. 6, 52—59. 11, 25—26.) Uči se pobožnih molitvic, ktere to bodo, posledno uro tolažilo: tri čednosti božje, serčno žalost, i. t. d. Česar se v živlenji no naučiš, no boš posledno uro razumel. — Čitaj pogosto in premišluj Kristusovo terplenje in smert; — Jezus ti naj lepše ogledalo srečno smerti da.—■ Tako veselo posledno uro s sv. Paulom porečeš: „Kristus je meni živlenje, in umreti dobiček" (Fil. 1, 21.) Ali tedej živimo, ali umer-jemo, smo Gospodovi." (Rim. 14, 8.)
Na vsakem križevem potu, ali gori Kalvarii najdemo pri 12. štacionu 3 križe, vidne podobe naše smerti. U sredi umerje Jezus — podoba smerti nedolžnega; — na desni umerje Dizma — podoba smerti spokorjenega; — na levi umerje itrdovraten razbojnik — podoba strašne smerti nespokorj enega grešnika, U to šolo hodi, in se siečne smerti uči.---
O dobrotlivi Jezus, vsliši me! U svoje svete rane zakrij mo! — Se tebe ločiti ne pusti me! — Peklenskega sovražnika ovaruj me! — Ob uri moje smerti pokliči me! Naj z vsimi svetniki bom hvalil te vekomaj. Amen.
LT1I. POSLEDNA NEDELA PO BINKOŠTIH.
Od sodbe.
Prikazalo se bo znamnje Sina človekovega na nebi, in tedaj bodo jfčali vsi rodovi na zemlji , in bodo vidili Sina človekovega priti u oblakih neba s veliko močjo in veličasU oni. Mat. 24, 30.
1.	Neskončno pravični Bog! kaj beremo toliko strašnega u deu.
sv. evangelju?--Malo dni pred svojoj smertjoj Jezus na Oljski
gori sedi", iu prerokuje dve strašne reči: terdovratnega Jeruzalema grozovitem, pogin in posleden konec sveta.---
2.	Kako strašno se je pervo prerokovanje spolnilo!---Ravno
tako natenko se bo tudi drugo zgodilo: pokončanje sedajnega sveta, vstajenje mertvih, in posledna sodba. Pervega spolnitvo nismo skušali — drugo pa bomo videli; oh, da bi le srečno!— »Glejte, poprej sim vam povedal." - -
3.	Posledna nedela cerkvenega leta je, — konec bo skoraj tudi našega živlenja; povzdignimo 'torej danes svojo glave, in pomislimo našo posebno sodbo, pa tudi sodbo celega sveta:
I. Kdaj bo f II. Kakšna bo ?
Nebo in zemlja bota prejšla, moje besede pa no bodo prejšle, ktere vam u imenu Jezusa govorim.
1. Kdaj bo sodba f »Človeku je odločeno kedaj umreti, potem pride sodba," sv. Paul uči. (Hebr. 9, 27) — Hitro po smerti pojdo duša moja in tvoja na posebno sodbo kakor Lacara in pojedina (Luk. 16, 22—), da vsakdo prejme, kar sije zaslužil. (II. Kor. 5, 10.) — Tvoja včst se bo izbudila — vso skrivno grehe — že dolgo pozableno razkrila — pokazala tvoje zamudo, in to sodniku tožila. Pa tudi tvojo dobre dela te bodo spremljale, iu bojo na tehtnico božje pravice djane. (Skriv. razod. 14, 13.) — Kdo nas bo sodil? Jezus, ki nas jo odrešil, bo razsodil, ali smo pridni ali slabi kristiani, vredni večnega veselja, ali večnega ognja. (Joan. 5, 22) »Grešil sim, in kaj liočem
storiti? — Naj bi se kdo hotel s teboj prepirati, no bo ti mogel na jezar edno odgovoriti." (Job. 8, 20. 9, 3.) —
Kakor bo vsaka duša posebej — tako bo duša in truplo skupej—-celo Človeštvo ob ednem sojeno. To posledno sodbo nam Jezus živo popiše. (Mat. 25, 31—46.)
2.	Kdaj bo posledna sodba? „Dneva in ure tudi angeli no vedo". (Mat. 24, 36. H. Petr. 3, 10.) Pa znaminja sodnega dneva nam je Kristus razodel, in na njo paziti vkazal. — Znamnja u cerkvi Jezusovi bodo: Sv. evangelj bo vsim narodom oznanovan; — Judi se bodo preobernili. — Doma bo pa vera vmirala — ljubezen vgasovala; malo kdo bo pa za vero porajtal —- iz pravo ljubezni dobro storil. Sv. cer-kvo bodo preganjali, in antekrist bo svoje kraljestvo začel. — Oh, koliko ima prijatelov žc med nami! —• Na zemlji bodo potresi, voiske in lakoto, punti in prekucije. — Na nebi bodo otcmneli sonce, mesec in zvezde, ki so za Človeka stvarjene, bodo tudi pokončano, kadar njega ne bo. —
3.	Kako se bo sodba začela? Poslal bo svojo angelo s trobentoj. i. t. d. (Mat. 24, 32.) — Perva tromba bo zabučela, in dalo bo morjo svojo mertve — zrak povernil prah človeških teles. (Skriv. raz. 20, 13.)—Druga tromba zabučela, in grobi zemlje so bodo odperli. Pride ura, ktero bodo vsi, ki po grobih spijo, glas Sina božjega slišali, i. t. d. (Joan. 5, 28—29. I. Kor. 15, 52.) — Tretja tromba bo zagromela, in pokol bo dal svojo, od Kajna do Judeža in poslednega nespokor-jenca, ki bodo vpili: „Gore, padite na nas! hribi, pokrite nas!" (Luk.
23, 30.)--Sterta trobenta bo zapela; nebesa se odperle, in prišli
bodo izvoljeni od nedolžnega Abelna do poslednega pravičnega.— Vse staro bo spremenjeno. (II. Petr. 3, 13.) — Prerojeno bodo telesa za večnost; (I. Kor. 15,42—43) častitlive izvoljenih, grozovitne pogublenih.
Sdružile so bodo spet duše s truplom na večno — pravični s neizreklivim veseljem — klele pogublene duše telesa. — Snidili se bodo zopet srečni znanci in prijateli, starši in otroci, brati in sestre, i. t, d. si veselo roke podajali in Boga hvalili. — Kleli pogubleni svoje tovaršo
in zapeljivce.--Angeli bodo odberali pravične nadesno — krivične
na levo. Dvo ste bile u enem mlinu; edna bo vzeta, druga zaveržena. (Mat. 24 , 41—42) — Tako odbrani bodo stali rodovi kakor snopjo ob žetvi, in čakali sodbe. — Na kteri strani bomo pa mi ?---
Prikazalo se bo znaminjo križanoga na nebi, in vsi rodovi bodo jokali — izvoljeni veselja, pogubleni od straha pred tim, kar ima priti. — Sedel bo Kristus na prostolu svojega veličastva , (Skriv. raz. 20, 11—25) in dvojno bukve so bodo odperlo — evangelja, po kojenj
bi bili imeli živeti, in nase vesti, kako smo živeli. — Vsak bo čital grehe vsega sveta, ves svet bo vidil hudobije vsakega. — Pravični bodo nad krivične vstali kot tožniki —■ pričo — sodniki in premagavci. (Modr. 3, 5. 5, 1. Ps. 149. 6;) To bo sodba, pred kteroj se jo sv. Joronim tresil, rekoč: „Naj pijem ali jžm, ali kar rad storim, vedno Čujem trombe glas: Vstanite mertvi, stopite k sodbi /" — Oh, naj bi za-donela tudi u naše serce, spreletela naše pregrešne kosti, in nas izbu-dila kakor sv. Jeronima k resnični pokori, za sodbo mileno! —
4. Kako se bo sodba sklenila? Samo dve besedi bo Sodnik izrekel: „Pridite! — Poberite se! in vesoljna sodba bo skončana.—Pridite izvoljeni mojega Očeta! i. t. d. (Mat. 25, 34 — 40.) — Potlej poreče tistim na levici: „Pobcrito so spred mene, prekleti! i. t. d. (Mat. 25, 41 — 45.) — In kaj bode konec sodbe? Pravični pojdejo u večno živlenje u lopi proccsii s Jezusom in Mario, in s vsemi angeli u srečno domovino, kder solzo no teko, ni bolečin ne smerti. (Modr. 5, 10.)— Zaverženi pojdejo u večno terplenje, s vsemi hudiči u strašen kraj večno temo, kder njih ogenj nc vgasne, njih červ ne umerje. (Mat. 25, 46.)— To bo žetva božja, od ktere Kristus govori. (Mat. 13, 14.)
Kamo pa ti pojdeš čista nedolžna duša! tukaj zaničevana in preganjana? — U večno živlenje! Blagor jim, ki so Čistega serca; Boga bodo gledali. (Mat. 5, 8. Modr. 4, 1.) — Kamo ti pojdeš, pobožen spokornik in spokornica. Ti u solzah pokoro svoje grehe umivaš, po ojstri poti pravičnega živlenja hodiš? — Veselo pojdeš u sv. raj; kajti Bog noče smerti grešnika, marveč, naj se spokori in živi. (Eceh. 33, 11.) — Kaj tebe čaka, slcerben kristian, ki si za nebesa neprenehoma zaklado naberaš? — Vesela žetva sv. raja; kdor tukaj obilno seje, bo tudi tam obilno žel. (II. Kor. 9, 6.) — Pogubleni bodo za njimi gledali, se prestrašili, in čudili, rekoč; „Ti so, koje smo nekdaj zasmehovali, i. t. d. (Modr. 5, 2-5.)
Pogubljeni se bodo preklinjevaje in obupovajc vsuli u družbi hudičev u peklenski brezden neskončnega terplenja. Vranko! kamo pa ti pojdeš, o zastaran pijanec? - Milko! ti razujdan zapeljivec, kaj tebe čaka? Brigita, ti jezienica! kamo misliš ti priti? — Ob no motite se! (I. Kor. 6, 9 10.) — Kakoršno živlenje, takošna smert, takošna tudi neskončna večnost. — Sedaj je še čas pokore — milosti; — vrata večnosti se bedo zaklenile, ostala bo le večna pravica — večna resnica: — »Nebo in zemlja bota p rej šla, mojo besede pa ne bodo prej šle." (Mat. 24, 35.) Amen.
OGLEDALO
blaženih mož in žensk, nekdajnim u spomin, sedajnim u posnemo.
—mVs^j^&t-

Takih izgledov se imamo tudi mi deržati, bratje! zapisano je namreč: »Svetim se pridružite, zakaj kteri se njih derže, se bodo posvetili." In sopet na drugem mestu govori: »Z nedolžnim boš n c j it o i ž e 11, i n z izvoljenim boš izvoljen, i n z r a z 11 j 7. dani m se boš razujzdal." Zategadel se pridružimo nedolžnim in pravičnim, oni namreč so izvoljeni božji. — Sv. Klemen u svojem listu na Korinčane. 46.
"s
f
LEONARD HODISCAN.
SLVI. SOLNKJRAŠKI VIŠl ŠKOF IN ROJEN SLOVENEC.
Ako greš iz Celovca na Vitrinje, prideš Čez dobro uro od tod do majhnega in prijaznega jezera, in tik jezera zagledaš majhno vas, ki se HodiŠČe zove; Nemci pa ji pravijo Kajeah. Tuje bival svoje dni HodiŠki rod, ki je zavolj svojih slavnih del visoko slovel, in pognal mnogo zalih korenik, in odredil mnogo imenitih možev: mod vsimi vendar naj imenitniši brez dvoma so bili Leonard, poznejši solnigraški nadškof. Ker jih slovenci, dasiravno so bili naši, le malo poznamo, nam bodo Drobtince nekoliko povedale od njih djanja in živlenja.
Bili so rojeni okoli 1. 1436 u starem hodiškem gradu, od kterega vendar zdaj ni nobenega slčda več. Skerbno so jih njih starši učili, in perve zerna pobožnosti u njih mlade serca vtisnuli; kakor hitro pa se je njih dušna moč razvila, so morli u šolo; zakaj naj bo deček tudi bogatih staršev in žlahtnega roda, učiti se le mora in uriti, sicer bo malo prida iz njega. —
U bližnih Vitrinjah, u Brezah pri Dominikanih, kterih učonos je tada se po širokem slišala, in u Doberlivesi, kder so vredjeni ko rarji šolo in samostan imeli, so svojo glavo izbistrili iu mnogoverstnih znanost si pridobili.
Mnogo vecl,eti in lepo se zaderžati, je mladenčev naj veča čast; vSfe jih rado ima, vse z vesoljem sprejme, in naj poterkajo na vrata tega ali unega stana, gladko se jim odpro. Naš Leonard so poterkali 1. 1460 na samostanske vrata u Doberlivesi, so bili od ontod bivajočih vredjenih Icorarjev prijazno sprejeti, in so edno Ičto potem ravno velikonočno nedeljo slovesno pred altarjem obljubili, da hočejo z božjo pomočjo po njih vodilih živeti vse dni noter do smerti. Kako so u svo-l>robtince /.a novo teto 1854,	7
jem novem stanu se sukali in obnašali, kako dopolnovali svoje dolžnosti, nam stare pisma sicer ničesar ne naznanjajo; vendar se lahko razsodi iz tega, da po preteklih dvajsetih lčtih, to je 1. septembra 1481, so bili od svojih sobratov njih predstojnik izvoljeni.
Tada so bili za podjunslco dolino žalostni časi; ljuti Turki namreč sojo bili ob kratkem trikrat preklatili, so 1. 1483 vnovič primahali, pri Mohlčah sc všotorili, in delali grozovitno in gerdo, kakor smo mnogikrat že slišali in brali. Mnogo ljudi, mladih in starih, možkih in ženskih so ali pobili ali gnali seboj u daljno Turčio; in ti, ki so jim ušli, niso razun svojega živlenja ničesar oteli, in jim ni druzega ostalo, kakor za beraško palico prijeti, in dobrih ljudi za milošno prositi. Gosp. Leonard so bili vsmiljen oče vsim, ki so iskali njih pomoči, so jim rane celili, solze obrisovali, oblačili jih in nasitovali; bili so, da kratko povčm, viden angelj božji za Doberloves in vse sosedno fare in vesi. — Ali ne samo dobrega serca so bili, timveč tudi jasne glavo; so veliko včdoli, znali za pero na pravem koncu prijeti, in bili sosebno u cerkvenem pravoslovju tako podkovani, da razni višipastirji, zlasti, pa solnigraški nadškofi so jih vpotrebovali za svojega pooblastenca in posrednika zdaj u tem zdaj u unem opravilu. Tudi so bili viši namestnik oglejskega nadškofa za vso podjunslco dolino, in vseskoz se tako vedli in obnašali, da so svojim višim vstregli, pa tudi blagor svojih podložnih pospešili.
Devet Ičt so bili predstojnik ali prost u Doberlivesi, pridni nad vse in polni gorečnosti za božjo čast in zveličanje bližnega, kar pride 1. 1490 glas iz gornih krajev, ter jih zakliče me1, korarje stolno solnigra-ške cerkve. Ali komej so u Solnigrad došli, jih težko opravilo že čaka; njih tovarši namreč jih pošljejo broz pomude u Rim, prosit svetega očeta, naj bi blagovolili jim nazaj dati stolno proštijo , od ktere je do tistihmal nek francozk kardinal dohodke dobival; in ker so papež milostno dovolili u njih prošnjo , so bili gosp. Leonard izvoljeni za stolnega prošta od svojih tovaršev. — Res da visoka je Čast, stolni predstojnik biti staro in slavne solnigraške cerkve; vender gosp. Leonard so še višo dosegli.
Nadškof Žiga II. so 3. julia 1495 umerli, in komej so jih pokopali, se korarji zbero, voliti novega nadškofa in vladaija; takrat namreč so bili solnigraški nadškofi tudi u doželskih rečeh in zadevah neodvisni gospodi. Da bi so pa volitva preveč no mečkala in na dolgo ne zavlekla , so pooblastili petero modrih, razumnih in pobožnih možev, da oni naj volijo po svojej previdnosti novega nadškofa in vladarja; in
res! že 7. julia 1495 so bili dosihmalni stolni predstojnik Leonard Hodiščan ednoglasno izvoljeni solnigraški nadškof in dcželski oblastnik, kar očividno priča, kako visoko in občno obrajtani so bili.
Veliko je bilo veselo duhovščine in ljudstva, slišati da stolni predstojnik gosp. Leonard so postali njih duliovski in deželski gospod; ali le prenaglo so je veselju žalost pridružila. Strašna kuga se prikaže, se razširi po Solnigraškem in bližnem Bavarskem, in davi in mori tak grozovito, da mnogo jezar jih je na mertvaški voder položila, in mnogo jih bežalo na vse plati pred njenim smertnim želom. — Zavolj to strupeno kuge in zavolj občnega straha so gosp. Leonard svoje posve-čenje u nadškofa za nekoliko časa odložili, poskerbeli kar je bilo potreba u postrežbo bolnikov, potem pa, ker so imeli mnogovorstnih opravkov na raznih krajih svojega posestva, na Koroško so podali, in bivali u Brezah kakega polleta. O velikonoČi 1. 1496 so vernili se u Solni-grad, in so bili drugo povelikonočno nedeljo z veliko slovesnostjo nadškof posvečeni.
Njih perva skerb se je redovnikom obernila; prepričali namreč so se u Brezah in poprej že u Doberlivesi, da mnogo samostanov na Koroškem , zlasti benediktinskega reda, slabo dopolnova svoje dolžnosti: zategadel so še 1. 1496 ukazali Virgili-u, slavnemu apatu šent-peter-skega samostana u Solnigradu, pregledat iti vse koroške samostane, ter jih vrediti in vdihnuti jim boljšega duha. Prav so imeli; kajti sv. včra in prava pobožnost nimate terdnejše podpore, kakor so samostani, ki se včstno in natančno derže svojih vodil: ali tudi peklensko gnčzdo so in u veliko spodtiko vsemu ljudstvu, ako no žive po postavah svojega reda in so na posvetno obernejo. — Tudi so jeli tega lčta u taboru „ Visoki-Solnigrad" nove stolpe in zidove staviti, in dali velik prekop u skale vsekati; 1. 1497 pa so pustili u mestu izzidati veliko in verlo poslopje, ktero seje zvalo po njih „hodiski dvor," in se zove znabiti še zdaj. Mesto je mnogo pozaljšalo se po tih stavbah, vbogi pa so prislužili si mnogo dnarja.
Na to so hudo tožbo vstalo zoper jude, da oderajo in ogoljfavajo ljudi, onečastijo prešv. rešno telo, oslcrunovajo in moro kristianske otroke, ponarejajo pisma in pečate, in mnogo drugega; zategavoljo so nadškof Leonard spoznavši, da tožbo so resnične, 1. 1498 zapodili vso židovo iz svojih dežel, dasiravfio so zgubili veliko lepih dohodkov, ktero so dobivali od njih. Nekoliko nadomestiti to zgubo, so rudarijo so lotili, so sklicali 1. 1500 vse svojo rudokopo in umno možo, in so
7*
posvetovali z njimi, kako bi se dala ruda z boljšim vspehom kopati; ter so res tako srečn bili, da so močno obogatili in vlekli samo iz Gaštajna leto na lčto 80,000 zlatov. —- Dnar, kterega so dali oni kovati, je bil povsod visoko obrajtan; takti dobro zlato in srebro je bilo u njem. Tudi moram spomnuti, da drobižu, kteri je bil pod njili vladarstvom skovan in jo veljal štir krajcarje, je bila ena repa vtisnjena; zato so mu rekli u naših krajih „reparji."
Vendar svojega dnarja niso zaperali u železne skrinje, tudi no na kupe skladali ; timveč obernili ga ali u božjo čast ali u prid svojih podložnikov. — L. 1500 jc ravno na bilo pred Velikim-Smarnim neznano deževati jelo, in deset dni zaporedoma kakor iz vedrice lilo, tako da jo reka Salca, ktera skozi Solnigrad teče, svoje bregove prestopila in storila neizrekljivo veliko nesreče; nadškof Leonard so jo dali zagraditi od Ilalajna do Titmaninga. L. 1501 so papež Sander VI. sveto leto razpisali; nadškof Leonard so mnogo med vboge, mnogo med cerkve razdali. L. 1502 so ti Visokem-Solnigradu novo cerkvo postavili, in posvetili jo na dan sv. Jarncja u čast sv. Jurja.
Ali še voč drugih cerkev so dali ali novih postaviti, ali starih in zanemarjenih popraviti in olepšati. Znovega izzidali so cerkvo sv. Boštjana u Solnigradu, sv. Erazma u Norinii (Neringi) na Koroškem, kap61 o u brežkem gradu, iu sprelepo cerkvo Matere božjo na Višeah (Vajčali), ktero so dali postaviti vsled storjene obljube. Ko so namreč u svojem gradu Tagenbrunu bivali in slišali, kako po divjaško razdelo-vajo Turki po raznih krajih in deželah, so zaobljubili se, da ako Bog njih dežele in posestva pred njimi obvaruje, bodo dali Marii u čast cerkvo zidati na tistem mestu, na kterem bodo zjutraj ko se zbude, perve sončne žarke zagledali. Zagledali so jih na višavah, ki nad Ili-tenberc/om kipe; in lepo so dopolnili, kar so obljubili. — Kdor toliko za ccrkve oberno, in tako živo zaupa u Boga kot oni, jo nedvomljivo pobožnega serca in naše polivale vreden.
Tudi so dali mnogo most ali znovega obzidati, ali njih staro in razrušeno zidovje popravili, kakor Scnt-Andrez, Breze, Kamen, Stari-dvor in Tagenbrun, na Štajerskem Upnico, Nemško-Podsredo i. t. d. naj več zato , da bi se bile ložeje branile Turkom, kteri so tada po raznih krajih iu deželah nevsmiljeno razsajali. — Cesarju Maksimilianu I. so posodili 50,000 goldinarjev; da bo gotovo plačal, jim je zastavil Ptujsko mesto na Štajerskem in Gmind na Koroškem. U Gmindu je grad pogorel, oni so ga dali 1. 1507 sopet izzidati, in ko so meščani bolnišnico napravljali, so nadškof gosp. Leonard veliko pripomogli.
Bili so rožni k vsakemu dobremu delu, in dasiravuo so imeli lepe dohodke, so za se lo malo potrebovali; timveč potrosili vso ali med vboge ali cerkve ali podložnike svoje. Nekaj zato da bi njih podložniki si kaj zaslužili, nekaj pa tudi da bi svojo žlahto oveselili, so sozidali zalo in veličastno grajšino, ki se zove „ Tancenberg,u in leži na malem griču Gospejsvetski cerkvi ravno u obraz. Tako krasna in veličanska je bila, da bila je prislovica med ljudstvom: grajSina Tancenberg ima dvorov, kolikor je meseov, vrat kolikor je tednov, in oken kolikor je dni, u letu. Šo se kaže prostorna dvorana, u kterej so 1. 1563 HodiSSani pogostovali nadvojvoda Karlna in vse koroške žlahtnike; še je viditi spavnica vsa s cčrovim lesom vložena, u kterej je Kari prenočil. Kako bogati so bili in koliko dnarja imeli, se netežko sklene iz toga, ker sploh se jo govorilo o njih, da pot od Tancenberga do Celovca bi ob-dlažili lahko srebernimi tolarji. ■—- Koliko bogastvo! vendar ono ne vsreči nobenega, tudi Uodiščanov menda ni; kajti odmerli so, razsulo so vso njih blago in na ptuje roke prišlo, samo kar so dobrega storili, jim jo ostalo. Pač resnično, kar sv. Joan (I. 1, 16.) piše: „Svet preide in njegova zelja, samo kdor božjo voljo dopolni, ostane vekomaj."
Kako močno so nadškof Leonard si prizadevali, božjo voljo do-polnovati, lahko vidimo iz tega, ker so nekokrat sklicali vse svoje podložno škofe, se posvetovati z njimi, kako bi so imeli duhovniki obnašati, kako podučeVati ljudstvo in zlasti mladež, da bi Boga Čedalje bolj spoznovali, lepše živeli, in Časno in večno srečni postali. Ko-likorkrat se je izpraznil škofov sodež pod njih višoblastjo, so vselej mnogo molili in prosili Boga, da bi jim naznanil moža, kteri jo naj vredniši take visoke in važno službe in časti: dobro namreč so včdli, da posebno škofi imajo biti luč, ktera se na svečnik postavi in mora svetiti blizo in daleč ; ako tedej slabo berli ali clo vgasne, ima sovražnik odperto polje, in naseje ljulike , kolikor je hoče: dobro so včdli, da škofi imajo biti sol, s kteroj se solo duhovniki in včrniki; ako sc tedej sol spridi, s čim so bo solilo? Z rimkim papežem so bili u vednej edinosti, zatoraj tudi pizanskega zbora niso liotli obiskati.
Na vse stanove so obračali svojo oči, povsod poravnavali kar so vgledali krivega ali napčnega. Pri benediktirtih u Sent-peterskem samostanu so hude homatije vstalo, in so je marsikaj pripetilo, kar so ne spodobi za rodovnike; gosp. Leonard so stopili ojstro na noge, so jih prisilili, da so morali'izvoliti si apata, in temu naroČili, s hudoj stra-hovati svoje nopokorne sinove. — Solnigraški korarji so do tistihmal
samostansko po rodu sv. Auguštiua živeli; papež Leon X. so jih 1. 1514 odvezali tih vodil in ohljub, ter jim dopustili, da smejo posamni u hišah živeti: nadškof Leonard pa so blizo pet let so vstavljali, mislec da vkupno živlenje duhovnikom bolj Vedo, jih bolj gotovo na pravem potu ohrani in padca obvaruje. Ko so pa vidili, da nobena ovčra nič ne pomaga, so sicer odjonjali in dovolili u premenbo; sami pa so zvesti ostali svojim obljubam , in svojega samostanskega oblačila niso slekli noter do smerti. — Gotovo lepo znamnje njih pobožnega duha!
So moram opomnuti, kako miroljubni so bili in kako skerbno se vojske ogibali, kor so vidili svojimi lastnimi očmi, koliko nesreče so Turki in Madžari po Koroškem napravili. Ko jo 1. 1502 njih najemnik Juri Visbek, togoten in visokoleteč mož, se kavsati hotel in po njih deželah ropati jel, so raje so pogodili ž njim in mu plačali lep dnar, samo da so obvarovali prod nesrečnoj vojsknj-svoje podložnike. — Ko jo 1. 1503 bavarski vojvoda Juri odmeri, so jo njegova žlahta za njegovo zapuščino pipati jela, in huda vojska se vnemo. Mnogo deželskili iu duhovskih knezov se jo te vojske vdoležilo, in cesar Malcsimilian 1. sam hudo si prizadjal, tudi nadškofa Leonarda zamotati u njo: ti pa so tak razumno ze vodli, in tak dolgo so poganjali, dokler se jc žlahta vmirila in u lepem zastopila. — Tudi solnigraškim meščanom, ki so spuntali se zoper njih, so večdel prizanesli. Mislim, da tudi njim velja: Blagor mirnim, lcajti otroci božji bodo imenovaniMat. 5, 9.
Med tim so nadškof Leonard postarali so in njih leta dotekle; zategadel so 1. 1514 od papeža Leona X. sopomočnika dobili, Matevža Langa, ki jo bil cesarski svetovavec in kerški škof; vendar so potem še pet lčt živeli. Naj rajo bivali zlasti svoje posledne leta so na Visokem-Solnigradu, kder zdrava in čista sapa hlidi in so očem prostrano poljo odpre. Visoko planine in nizko ravnine,' temno boste in zeleno trate, veličastne cerkve in zalo poslopja se prijazno krog grada verste in razvesele marskako bolano serce. Tudi nadškofu Leonardu jo ti prijetni kraj marskako oblake raz Čela zapodil, in marskako grenko uro poslajšal, zato se jim je posebno prikupil, zato so ga mnogo popravili, prenaredili, izlepšali in zazidali va-nj okolo 2(1,300 gld. Med mnogimi lepimi rečmi, ktero so bili dali ondi napraviti, posebnega spomina vredno so umetno orgle „rog" imenovane, ktere so veselo zapele slednibart, kolikorkrat jc juternico ali večno luč odzvonilo; so delalo meščanom kratek čas, pa jih tudi k molitvi budilo. Dan današni so sicor ob-molknule, vendar njih ostanki so menda so vidijo.
Ker ho bili nadškof Leonard vedno na Visokem-Solnigradu, jili je smertna kosa tudi ondi zasačila, in jili 8. junia 1519 na mertvaški voder razpela. Pokopali so jili u stolnej cerkvi, u kapeli sv. Jeronima, ktero so dali oni sozidati. — Bili so 24 let solnigraški nadškof in gospod, dober pastir svojih ovčic in skerben hišnik nebeškega Očeta, od kterega so mnogo talentov prijeli. Kakor sv. apostol Paul so tudi oni so dobro vojskovali, včro shranili in srečno dokončali svoj tek, zato so nadjati smčmo, da pravični Sodnik je zaklical tudi njih u sveto nebo, ter jim dal venec živlenja, kterega je pripravil od začetka sveta vsim, ki njega ljubijo. — Da bi se bilo zgodilo!
.liti uua.il'.
ML
* -
JAKOB RORMEISTER,
MENIT CELOVŠK FAJMOŠTER.
Med slavne može, s kterimi so zala junska dolina lahko ponosi, so po vsej pravici tudi rajni Jakob Rormeister (Rormajstor) uverstiti smejo. Učenih knjig sicer niso sostavili, kakor g. Marko Hanžie, s kterim sta u bližnej žlaliti bila; toliko marljiviši pa so u vinogradu , Gospodovem bili, in vseskoz in povsod, se vedli in obnašali, kakor dober in skerben dušni pastir; zatorej ničnim, da Drobtince so njihov spomin ohraniti dolžno.
U prijaznej Doberlivesi so 1. 1G31 sc rodili, kder so njih starši lopo in veliko kmetijo imeli. Ali ne samo premožni, timveč tudi umni in moclri so njih starši bili, kar sc iz toga lahko sklene, da svojega denarja in imetja niso na kupe skladali, kakor žalibog! toliko bogatinov navado ima: marveč dobra izreja svojih otrok jo bila njih perva skerb, in mnogo krajcarjev in goldinarjev so potrosili, da so njih otroci potrebni poduk prijeli. Kaj pa tudi pomaga staršem, kaj otrokom, skrinje polno rudo in shrambe polno poljskih pridčlkov imeti, ako jc glava prazna, in serce puhlo in piškavo? — Brihtna glava in pošteno sorce jo človeka naj vekše bogastvo, naj varniše ga pelje po polznih potih zemeljskega živlenja, in naj gotovišo mu vrata u večno srečo odpre.
Tada so graške visoke Šole močno slovele; zategadfil so tudi oc« Kormoister svojega nadepolnega sina Jakoba u Gradec poslali, ondi viših znanost in vednost se naučit, in po jasnih naukih umnih učiteljev pridobit si pravo in istinite modrosti. Mladi Jakob so pa tudi lepo in vcrlo se obnašali, pridno in nevtrudljivo so učili, in tako veselo napredovali, da niso le latinske, modroljubne in bogoslovne šolo slavno doveršili; timveč visoko čast dosegli in postali bakalar*) svetega pisma. — Kako veselo pač, ako se mladenči dobro uče, pridno napredujejo u potrčbnih in koristnih znanstvih, in se zraven tud čedno in bogoljubno vedejo, kdo bi jih rad ne imel? Da se pa ti namen doseže, je treba tudi pri šolskem poduku ven in ven božjega kraljestva in njegovo pravice iskati, in vsak predmet z lučjo sv. v5re raz-jasnovati, ako ne, se mladost namesti so požlahniti, lahko pokvari ali navdahne kakih napčnih naukov. Neke leta sem se u večini naših Šol zvun kateketiČkega poduka od prave sv. vere skoroj besedice ni zinulo, in so jc sploh tako govorilo in učilo, da vsak Luteran ali Kalvinec ali Turk bi jih bil lahko obiskal; zato pa tudi vidimo, da mladina, ki se jo te leta po učilnicah izurila, jc mnogo vedla, pravo pobožnosti pa malo imela, — podobna jc ladji, ki siccr polna blaga ali brez jadra in vesla po nezmernem morju plava, in pride ali tolovajem u pest, ali se na kakej skali razbije, ali so u strašne globine pogrezne. Ako hočemo boljši zarod imeti, mora u prihodno to drugače biti; učitelj mora vse svoje predmete u duhu pobožnosti razlagovati, in potrositi jih soljo sv. vere; on mora svojim učencom vedno kazati z enim porstom na Boga, z drugim pa na njegovo sveto cerkvo, da jo poštujejo in ljubijo kakor svojo mater, ter jo imajo kot svojo naj zvestejšo prijatljico u raznih zadevah svojega potovanja na zemlji: on jih mora, da kratko rečem, u šoli in zvun Šole tako vaditi in voditi, da dan na dan po-božniši in Bogu podobniši prihajajo. Takemu učitelju prijazno roko podamo in rečemo: Slava!
Taki izverstni učitelji so bili svojo dni očeti Jezuiti, pri kterih se tudi rajni Rormeister u šolo hodili, lvterega leta ravno da so šolo izgotovili, kterega mašnik posvečeni bili **) in kdo novo mašo imeli, so nikder zapisano ne najde, in se tudi iz tistikratuih pisem določiti ne
* Bakalar, iz latinske besede ibaccalaureus« ima u raznih časih in u raznih deželah sicer razne pomene; naj pogoje vendar pomeni bogosloven , ki je na naj bližnej stopnji, postati doktor sv. pisma.
*'* Pozneje sim uajšel, da so bili 13. julia 1037 u Gradcu mašnik posvečeni, Pis,
da; ednako malo sc vč, kde so perve leta opravljali duhovsko službo: toliko pa je gotovo in dognano, da so Jemalo postali fajmoŠtcr u Glo-basnici in potem u Guštanju, in so bili sedemnajst lčt glavni namestnik oglejskega škofa za podjunsko dolino. — Pridejo duhovnik še le trideset let stari na tako častno stopnjo, že mora kaj posebnega biti. Res jo sicer, da nekterega nenavadna sreča išče, res da marskakemu visoki stan kaj pomore, redoma vendar so taki gospodi ali visoko učeni , ali sosebno pobožne in čedno obnaše.
Kako so sc vedli ves Čas, kar so bili fajmošter u Globasnici in » Guštanju, kako bili goreči za božjo čast in zveličanje bližuega, in koliko duš pridobili Bogu u spovednici, na prižnici in po drugih potih dušnega pastirstva, ni sicer nobeden s peresom zaznamoval, nobeden u kamen vsekal; ali kdor prevdari njih izverstno dušno zmožnosti, in premisli veliki zaup, kterega so pri svojih viših imeli, lahko razsodi, da niso križem rok deržali, timveč slavno dopolnili svojo nalogo. Cesar Leopold, /. sami so priznali njih velike zaslugo za blagor cerkve in deržavo, in povornuti jim saj nekoliko njih trud in prizadetjo, so poklicali jih u Celovec na mestno faro, ki jo tada močno slovela in obilno dohodkov imela,
O svetem Jurju 1. 1G78 so prijeli ključe nove faro, in kmalo na vse strani krepko stopili na nogo. Njih perva skerb sc je na cerkvo obernila; farna cerkva namreč je bila že silno slaba, vsa razpokana, in malo malo da se ni razsula; tudi kar je premoženja imela, je bilo u slabih in negotovih rokah. Nič boljša, znabiti Še slabša sta bila zvonika ali stolpa, tako da so primorani bili, zvonove odstraniti in shraniti jih na mertvišču u nekem lesenem poslopju. Gosp. Rormeister so prišli vsemu u okom, so vredili cerkvene dohodke in postavili novo cerkvo in nov stolp; koliko dela in skerbi to narečij, koliko denarja se potrebuje in drugoverstne priprave, no bom tu razkladal; kajti jo dobro znano vsakemu, kdor je pri takem poslu že bil. Več ko sto pisem so razposlali na domorodce blizo in daleč, prosivši jih milih darov, so doložili iz svojega 1515 goldinarjev, in koliko storili drugih stopinj, v6 Bog sam, pred kterim nobeno dobro delo ne zgubi svojega plačila. — Dno kopati so jeli 8. julia 1G92, in ogelni kamen položil je Joan Miroslav grof Ursini RoZenberžki 30. julia: zaznavši pa, da prostor je mnogo pretesen, so kupili Rajnerjcvo, llalerstanjevo in oddelk Gajsrukove hišo, podcrli jih staroj cerkvoj vred, in iz njih razvalin jo izrastla sedanja nova cerkva, in bila posvečena o Malimaši 1. 1G97 po
labudskom knezo-škofu Francu Gasparu Stadion-u. Za ccrkveno poslopje, kakor svodoči njih dnevnik, so razdali 12,398 gld.
Prihodno ISto 1698 so tudi stolpa terdno se prejeli, -kterega dno so sicer že 1. 1692 položili; ali stavba njegova je šla dosflimal le malo od rok. Čveteri kamnitni stebri, na kterih sloni stolp, so dali mnogo dela in vzeli mnogo denarja; šele 1. 1703 je bilo pervo nadstropje gotovo. Posihmal pa je hitrejše kviško se vzdigoval, tako da so na bilo pred Kristusovim vnebohodoin, to je 11. maja 1706 že bili zvonovi u njem, ter prijazno pozdravili mesto in bližno okolico. Popolno vendar dodelan in sedanjo visokost od 48 scžnjov in dveh črevljev dosegel je bil konec 1. 1709. — Potroškov izkaže njih dnevnik 15,206 gld. — toda marskaki izdavek, kakor post: za kositar, je očividno izpuščen; za železno hodišče okrog stolpa pa je dala mestna gosposka 450 gld.
Ali dasiravno je stavba cerkvo in stolpa pobrala jim mnogo dragega časa, in naredila jim veliko truda in skerbi, vendar no sinemo misliti, da druzega niso delali ničesar: timveč ven in ven so bili pridni, in vseskoz so vedli in sukali kakor skerben gospodar. — Vredili lopo so farne pisma, in rešili pogube marskako drago starino; spisali knjigo polno vodil u rabo nastopnikov svojih, in dnevnik vsili duhovnih opravil pri mestnej fari, sostavili dnevnik dnhovskih opravil u mestnej bolnišnici; imenik bratovšin in dobrotnikov cerkvo; sostavili naposlod tudi zgodovinsko knjigo celovškega mesta in faro, in naj važniših tističasnih dogodb; in še marsikaj druzega: ali žalibog! skoraj vso njihovih spisov so je po nevgodi časov pogubilo.
Ravno tako marljivi, kakor u pisanju, so bili na polju dušnega pastirstva. Kdor nekoliko pretuhta in premišljeva, lahko vidi in spozna, kako težka butara raznoverstnih opravil in dolžnost sloni na fajmo-štrovih ramah; zdaj jc treba razlagovati božjo besedo u pridgah iu keršČanskih naukih, zdaj spovedovati, zdaj obiskovati bolnike, zdaj so vkvarjati z otroemi u šoli. Kmalo je treba kakega podučiti, kmalo kakega posvariti; enega tažiti, drugega u strah vzeti. So razkrušijo zakonski, fajmošter jih imajo soediniti; se zgubi mladenČi in dekliči na slabo poto, dušni pastir jih ima zaobernuti. Gosp. Rormeister so bili vsim vse, bili ogledalo dobrega in skorbnega dušnega pastirja. U pohvalo njih truda in prida so jih počastili tudi solnigrašlri nadškof, ter izvolili za svojega svetovavca. — Verli tega so bili spovednik u samostanu gospil Uršulinarc, ktero so u Celovec 1. 1678 došlo. Gotovo da niso praznovali!
T07
Naj lojma cvetlica vendar u vencu njihovih čednost jo njih rado-darnost; ona cveto in bo cvctela na vso veke. Dokazati da je to gola resnica, slodč tukaj njih zavodi ali milodari:
1.	Cerkvi sv. Katarine nad svetim Mihelom pri Pliberku (Pribrcgu) so izročili 1017 gld. Od obrestov dobe nekaj ontodni duhovnik proti tem, da imajo brati sv. maše za njih in za celo žlahto, nekaj dobi cerkva za svetilo, nekaj cerkovnik, nekaj fajmošter u Doberlivesi za duhovne opravila, ktere se imajo deržati pri devici Marii na Gori. Zraven tega so podarili cerkvi sv. Katarine mnogo mašnega oblačila, k novemu altarju 112, in k novemu žagrabu 139 gld.
2.	Pri koroških deželnih stanovih so 1. 1692 naložili 3400 gld. proti tem, da se od obrestov dva šolca u graškem rejišču (konviktu) z vsim potrebnim previdita. llejonca imata biti njih žlahte, ako pa ni iz žlahte nobenega, se odbereta ali iz dooerleveške ali šentlcocianske ali globasniške ali šitareveške ali kamniške ali gališke ali švabečke ali gu-Stanjške faro.
3.	Pri koroških deželnih stanovih so 1. 1G95 naložili 1400 gld. proti tem, da se z obrestmi preskerbi en bogoslovec u celovškem seminišču. Bogoslovec ima biti njih žlahte, ako pa ni njih žlahto nobenega, so vzeme iz gori imenovanih far.
4.	Koroškim deželnim stanovom so 1. 1G96 posodili 500 gld. obreste pa izročili bratovšini presv. rešnega telesa u Celovcu s tim, da lčto na lčto nekaj za sv. mašo da, nekaj pa oberne za olopšanje procesij sv. resnim telesom.
5.	Koroškim deželnim stanovom so 1. 1702 posodili 2800 gold.-obreste pa obernili za dva bogoslovca u celovškem seminišču s pogodbami, kakor zgoraj pod številkoj 2.
6.	Desetino, ktero so lastno imeli po guštanjški okolici, so 1. 1704 izročili fajmoštru u Libeličah, Kadeli Valentinu, s kterim sta u bližnoj žlahti bila, proti tem, da opravijo u guštanjški cerkvi vsako lčto bilje in tri černe maše za njimi, in podare ontodne vboge; tretjino Pa smejo za sobo obderžati. Za Kadeli-om stopi bližni sorojak u to pravico; ako pa žlahta odmerje, jo dobe fajmošter pri Materi božji na jezeru.
7.	L. 1705 so posodili koroškim deželnim stanovom 1000 gld. — Od obrestov dobi nekaj gališki fajmošter za večne mašo, nekaj tamo-sua cerkva, nek.aj ubogi.
8) L. .1707 so naložili pri koroških deželnih stanovih 3000 gld.— Od obrestov dobo nekaj globasniški, doberliveški, šentkocianski, gališkh šitaraveški fajmošter, in duhovnik ali beneficiat pri sv. Katarini za večno maše, nekaj pa ontodni ubožtiiki.
9.	Gospem Uršulinarcam u Celovcu so 1. 1708 podarili 1000 gld. s pogodboj, da puste loto na listo tri sv. mašo za nje brati.
10.	L. 1709 so naložili pri koroških deželnih stanovih 2000 gld. Naj več tih obrestov imajo dobiti kaplan u Libcličuh, nekaj ontodni nekaj švabečki fajmošter, nekaj ubožniki.
11.	L. 1709 so koroškim deželnim stanovom na posodo dali 1000 gld. s tim, da obresto potegnuti imata dbirski in jezerski fajmošter za večno maše.
12.	L. 1710 so šentpaulskemu samostanu u labudskej dolini posodili 1500 gld. s tim, da obresto imajo potegnuti šentkocianski, kamniški in šentvidsld fajmojštor za večne mašo. Dotične cerkve, kakor se samo od sebe razumi, pa tudi nekaj dobi za svetilo.
13.	Naposled so 1. 1710 podarili 1000 gld. s tim, da obrestov od 600 gld. potognojo nekaj šitaraveški fajmošter za večne maše, nekaj ontodni ubožniki: z obrestmi ostalih 400 gld. pa so špoga večna luč pred altarjem sv. Ignacia u celovškcj cerkvi ssv. Petra in Paula.
Razun tega so pregovorili Jakoba Loinika, ki so bili njih žlahto in globasniški fajmošter, da so dali tudi oni 1700 gld. preživiti z obrestmi enega rejenca njih žlahte ali vsaj iz podjunske doline u gra-škem rejišču; in dali drugih 1300 glcl. preskerbeti z obrestmi enega bogoslovca njih žlahte u celovškem seminišču. — Dalej so pregovorili Jerneja Ilan&iča, ki so bili njih žlahte in fajmošter na gornem Koroškem, in Gregorja Cvancigerja, ki so bili rojen Pliberčan in šentvidsld dekan in fajmošter, da sta podarila, pervi 3000 in drugi 2400 gld. oskerbeti z vsakoletnimi obrestmi štir bogoslovce u celovškem seminišču.
Evo, koliko denarjev, pa tudi koliko zakladov za nebeško kraljestvo! Res je sicer, da njih zavodi so mnogo se spremenili in zmanjšali; ali njih zasluženja in plačila pred liogom to nikakor ne zmanjša. Njih dela so zapisane u knjigah živlenja, in njih spomin u podjunskej dolini živi od roda do roda. — Ali Človek tud naj čverstejši, sčasom
v	•
opeša , in vsakdo mora spolniti besedo večne resnice: Človek! prali si in u prah se boš spremenili; tudi g. Rormeister so pod težoj svojih let omagovati jeli.
L. 1704 u svojem tri in sedemdesetem lčtu so svojej fari se odpovedali, in 28. januara 170G resnično odstopili od službe mostnega fajmoštra, ktero so opravljali 28 let slavno in častno. Kakor iz ednega g'erla jo Sla hvala in pohvala za njimi, "in Očo nebeški jim jo dal doživeti veselje, o sv. Jakobu 1. 1706 svojo drugo novo mašo imeti. U incstnej farni cerkvi so opravili presveto daritvo , in kako jih je ljubilo vso in kako visoko spoštovalo, so sklone lahko iz toga, da mnogo mnogo duhovskih in deželskih gospodov visokega rodu in stanu jc bilo nazočili; clo labudski škof Juan Žiga so slovenost počastili. — Še se kaže u Doberlivesi krasen in veličasten venec z latinskim napisom: „Jubilaeus", in mnogo jih je, ki mislijo, da g. Rormeister so ga nosili pri svojej dragi novi maši na glavi, in ga podarili potem svojej rojstni fari; ali je pa to neovorgljivo resnično, so no da dokazati.
Še deset lčt so potem po zemlji hodili, toda brez dela biti tudi zdaj niso hotli; timveč vseskoz ostali spovednik u samostanu gospti Uršulinarc, kterim so skazali mnogo dobrot, in bili tudi beneficiat pri cerkvi angeljev varhov u predmestju noter do smerti, ktora jo 1. feb-bruara 1716 izpihala luč njih živlenja in odperla jim pot u boljšo deželo. Na kamen, kterega so postavili u spomin svojoj materi, kojo so imeli 37 let neprenehom pri sebi, so napisali še u svojem živlenju svojo nadgrobnico, ter ga uzidati dali u steno mestne farne cerkve na levej roki, ako se gre u žagrab. — Naj počivajo u miru 1 oni so vbo-gali Jezusa, in natančno dopolnili njegovo zapoved, ki veli: „Delajte si pri jat lov zapeljivim bogastvom! da vas, kadar obnemagate, vzemejo u večne stanovališča." Luk. 16, 9.
fRo ritimi.,
UML
MARTIN PEGEl S ,
KOJEN LJUBLANČAN JN SLAVEN PJRAVDOZNANEC.
Že mnogo možev jc na Slovenskem izraslo, ki so svoje dni kakor zvezde na ponočnem nebu se svetili, in so bili blizo in daleč visoko ^asteni; ali ko smo prepozno jeli jih iskati, smo jih mnogo že zgubili "i mnogo so jih nam Nemci, Lahi in drugi narodi vzeli in med svojo
uverstili. Nekaj jih je u starih knjigah sicer zapisanih, ali tako malo poznanih, da zlasti mlajših nobeden ne ve kaj o njih; zategadel mislim svojim rojakom vstreči, ako ponovim spomin moža, kteri je slovenskemu narodu u veliko čast, in bo u slovenskej dogodivščini gotovo naj-del svoj prostor.
Ti mož je Martin Pegeus,*) ki jo o začetku šestnajstega stolčtja u Ljullani se rodil. Njegovi starši so bili pošteni ali ubožni, so kmalo umerli, in mu niso drugega premoženja zapustili, kakor dobro glavo in bogabojcče serce. Zapuščenega dečka so usmili vendar nek kupec, ki je kmalo spoznal njegove izverstne dušne moči, ga posinovil, u božjem strahu zredoval in u šolo pošiljal. U više šole ga jo menda na Italiansko dal, kder je mladeneč pravoslovja se lotil, in vse skoz iz-verstno se obnašal, pridno in neutrudljivo so učil, pa tudi ven in ven lepega zaderžanja ostal. — Zalibog! koliko mladenčev so dobro uči in u znanostih lepo napreduje: ali boljše ko so uče, in dalej ko sežo njih vednost, huje so spridijo u svojem sercu in slabše živ6. Al bi no bilo boljo, da bi učilnic nikdar ne bili vidili?
Ko je naš Martin šole doveršil, je postal dohtar pravice in prav-doznanec. — Pač blaga naloga, zatirovati krivico, so potegovati za poštenje in pravico, in obrisovati solze zatiranih vdov in sirot; kako srečni ste, pravdoznanci! ako jo poznate in dopolnovatc natanko in včstno svojo dolžnosti. Ali kakor lepa, tako nevarna je vaša služba: lahko se obogati, pa še lahkejšo duša in nebesa zgube; zatorej čujte, no pozabite Boga, in obnašajte se, kakor Martin Pegeus. Bil jo znaj-den in bistroumen pravdoznanoč, da malokdo je bil mu kos; pa tudi bogaboječ in ljudomil, da od mosta do mosta je šla njegova pohvala: zategadel so solnigraški nadškof, ki so tolikokrat slišali hvaliti njegovo verlo in pošteno obnašo, ga zaklicali na svoj dvor in uverstili med svoje svctovavce.
U Solnigrad pridši se jc med knjige zakopal, noč in dan u nad-škofovskej knjižnici tičal, in neprenehoma bral in.se učil; postal pa
*) Bcrž ko nc jc to njegovo line potujčeno , ker v listih časih je bila navada, da so skorej vsi učeni in imeniti možje svoje imena ali pola-tinčili ali pogerčili. lieseda »pege« je gerčke korenine, in pomeni u slovenskem jeziku »vir, vrelec ali studenec; zato je verjetno, da po svojih starših se je pisal ali »V i mik« ali »Vrele," ali drugače ednako, kakoršnih imen je Se zdaj dosti na Slovenskem. — Veni sicer, da beseda »pega" je tudi čisto slovenska; ako pa prevdarim duh, ki je tada po večini omikane Europe lilidil, se mi zdi, da pervi izvod je gotoviši.
tudi toliko učen , da kdor bore njegove spise, so čudi in ncboteč misli : od kod tolika učenost! Od blizo in daloČ so ga popraševali za svet, in naj huje zamotane reči jo vočdel tako umno razsodil, da vse se jo čudilo in hvalilo ali njegovo bistro sodno moč, ali njegovo po-hlovnost in vestnost. Bil je dobrega serca, nevtrudljivo priden u službi svojega gospoda , in pomagati pripravljen vsakemu , kdor je potreboval njegove pomoči; zategavoljo so ga solnigraški nadškof vseskoz visoko visoko poštovali, in so ga ljubili vsi, kteri so ga poznali. Umeri je Že močno star u Solnigradu, okolo 1. 1570.
Knjige, ktere je nam zapustil, so sledeče:
1.	Nemški zakonik cesara Justiniana. U Ingolštadtu 15G6.
2.	Knjiga zakonitih navedb. U Ingolštadtu 156G.
3.	Dražbina pravica, kako bi se dale cerkvene imetja o sili slo-bodno po dražbi prodati. U Ingolštadtu 1566.
4.	O prodaji. U Brodnicah (Štrasburgu) 1596; u Ingolštadtu 1654.
5.	O pogojenem odkupu. U Brodnicah 1596.
6.	O služebnostih mestnih in kmetovskih lastin. L. 1558 in 1567.
7.	Osmero knjig o besednih slikah in o načinu slično govoriti. U Ingolštadtu 1561. —
Vso kakor se mi zdi, u latinskem jeziku: nektere pa so bile pozneje u nemški prestavljene.
Pisal je tak dosledno in bistroumno, da dolgo časa so pravdo-znanci iz njegovih knjig zajemali svojo učenost; pa tudi toliko lepo, da Ljublansko učeno družtvo, ktero se je pod imenom „operosi" osnovalo, mu je dalo priimek „Krajnski Balde."*) — Kristian Kriper piše, da tačas je marsikdo si prizadeval, razjasnuti tisti del govorništva, ki uči besedo in stavko lepo vezati; vendar tako razložilo, tako obširno tega gotovo nobeden ni doveršil, kakor Martin Pegcus, pravdozna-Dec, katoličk in pošten mož.
Čftvjmatv.
Balde jc bil slaven jezuit, pesnik in pisatelj.
ŠTEFAN REIII,
VISOKO POŠTOVAN DUHOVNIK LAVANT1NSKF, ŠKOFIJE.
Pred cerkveni prag me položite, In po mojih persih v cerkev hodite. Ko hi prišel kedaj še na svčt, Hotel mašnik hiti hi jaz spet; Fajmošter na svetu pa nikjčr, Kakor hiti u Dramlji spet pastir. Ta lepa nagrobnica se bere pri sv. Marii Magdaleni u Gorjancali na grobu rajnega častitega Štefana Reiha, kteri u Ribnici na Krajn-skem rojen , so bili 42 16t fajmošter u Dramlji, verli pridgar, moder mašnik iti dober pastir, ki so imeli za resnico kakor za smčli zmirej pravo besedo. Umerli so 81 ISt stari u Dramlji 3. januaria 1826.
nNa grobu rajnih, pravi en sv. cerkven učenik, se modro živeti učimo." Na grobu pokojnega Štefana torej postojimo, ter se učimo od tega svoje dni veliko sloveČega moža in častitega duhovna drage zado-voljnosti u svojem stanu, k tire je, (žalibog!) tako malo (tudi u du-hovskem stanu) po svetu, da si je ravno zadovoljnost polovica živlenja, blaga mati, ki časno srečo in izveličanje večno za vse stanove u svojem krilu ima. „Kadar imamo živci, in oblačilo, naj nam zadosti bo, uči sv. Paul; zakaj kteri hočejo obogateli (naj si bo na blagi ali na časti), padejo u skušnjavo in zadergo hudičevo, in u veliko nepridnih in škodlivih želja, litere človeka potope u pogublenje in končanje." Ali kdor hoče zadovoljno živeti, mora od mladih nog zadovoljnosti vajen biti, vse za dobro vzeti, kar mu Bog da, kakor rajni Štefan Reih, ki so radi u šali djali: vJaz sim vedno bogat (kar se po nemško reče reieh), ker sim s tim zadovoljen, kar imam."
Rojen u Ribnici, dobro znanem torgu na spodnem Ivrajnskem> kder so marljivi rešetarji iu lončarji doma, ki s svojoj lesenoj in gli-
nastoj posodoj, s rešetmi in sitami široko po svetu obhodijo, je imel Štefan, kakor se vidi, ne premožne, pa pošteno starše, ki so mladen-ča učili, kakor stari Tobia svojega sina, rekoč: „Ne boj se, moj sin! revno sicer živimo, vender veliko dobrega bomo imeli, ako se Boga bojimo , se vsega hudega varjemo in delamo dobro."
U mladih letih se jo Štefan učil pridno vbogati, zvesto delati in pa s slaboj hranoj in hodnoj oblekoj zadovoljen biti. Tako jo izrastil mož dobu ali hrastu podoben, ki nepremaklivo na mestu stoji, kamur je svojo korenino zasadil, ter daja kraju senco in sad: zadovoljnega moža krasna podoba.
Starši radi svojim otrokom vso dovolijo, ter se za njih ljubezen boje, in mislijo, da jih bodo deca radi imeli, ako jim vso po volji store. Pa samoglavni, termasti, kujevi, nepostrežni, izberlivi, kljubet-ni, na vse hudo razvajeni otroci svojih staršev ne ljubijo, in se jih ne boje. Dokler so mladi, očetu in materi naganjajo, kedar njih strahu odrastejo, jih pa kolnejo, da se dopolni takim premehkim staršem, kar sv. Duh govori: „Le ljubi negodno svojega otroka, in strašil te bo; igraj z njim, in žalost ti bo narejal."—„ Blagor možu, ki je od svoje mladosti vajen Adamov jarm nositi:" sam sebe zatajiti, težave živlenja voljno nositi, poterpeti in pa za dobro vzeti, kar mu Bog da. Taka šola jo zlata šola srečnega in zadovoljenega živlenja; u tej šoli morjo starši pervi svoje otroke imeti, ako hočejo, da jih bodo deca za ljubo imeli, kakor nas Štefan svoje ljube , če ravno revne starše, ktere so vse svojo žive dni u hvaležnem spominu imeli, in pri svoji drugi novi maši javno u svoji predigi povedali, da jim je Bog samo za to toliko starosti učakati dal, ker so svojega očeta in mater priserčno ljubili, in dopolnili 4. božjo zapoved. „Iz otroško ljubezni do svojih staršev, so djali, sim novo posvečen mašnik iz Dunaja u Ribnico potoval, in jim sveto novo mašo pel; in danes ko drugo zlato mašo služim, in mojih staršev telesno tukaj ni, liočom Jezusa u prosv. rešnem Telesu tako dolgo u posvečenih rokah deržati in prositi, da mi obljubi, jih u nebesa vzeti, če bi še božjega obličja ne gledali." — Pač živa, smirej mlada ljubezn blagega sina do dobrih staršev, ki tudi u sivih lasih tako lepo cveti! Ona pa le tam prebiva, kdor staršev moder strah in pa ljubezn otroke redita. „Začetek modrosti je strah božji," uči sv Duh; kder njega ni, tudi prave ljubezni ni.
Velike dote oče in mati Štefanu dati nista imela; pa bistra glava, blago serco in pa zdravo telo bilo jo mladenČa bogato promo-Drobt. za novo leto 1854,	b
ženje. Mu po svetu pomagati dasta mladega, verlega Štefana u Šolo, ko jo že bil prav pri moči, odrašen za vsako delo, pa tudi tako pri pameti, da se jo vedel hudega varovati, in za vse dobro sam skerbeti. Le tak mladenč naj gre po svetu, zapustivši očeta in mater, med p tuje, večidel malo prida ljudi. Ni dobro, da otroci prehitro starše svojo zapustijo; na duši in truplu kilovi nimajo pravega varlia ne straho-neta, no najdejo matere zlate skerbi, in so razgublenim pišetom podobni, ktere koldjo zgubijo. Ljubezni med takoj decoj in starši nobeno pravo ni, sreča take rodbino žive korenino nima in so po navadi hitro razleti. Ptuja reja otrok je le mačuhna goja, bodi si u deČjih redilni-cah ali varvalnicah še tako dobrih. Dete naj za materjo — otrok za očetom tako dolgo hodi, da si bo samo po svetu pomagati znalo. Ako perve šole otroci doma no najdejo, vse svoje žive dni ostanejo kilov sad. Blagor sinu, komur je mati pervi, oče drugi moder in pošten školnik, tretji šo lo učitelj, ki ni samo učitelj, marveč tud skerben, keršanski rednik! Take je Štefan imel.
Mlad in Čverst korenjak, ki so je doma modro odredil, si lehko sam po svetu pomaga, naj si gre u šolo ali u delavnico svojega kruha iskat; torej mladonČ slabo kaže, kteromu starši nikolj zadosti poslati no morejo. Tak netek jo meglenjak ali pa zapravljivec, tat svojim staršem, bratom in sestram ; vorli mladenč si ve hitro sam pomagati, in so veseli rajši svojem ljudem prej kaj poslati, kakor neprenehoma od njili jemati. Tako naš Štefan Reih. U Gradec so u više šole poda, kajti so tisti čas posebno slovelo; in ker _,e mlad in verli diak čedno obnaša, najde pri plemeniti gospodi svoj kruh, kder več let žlahnega stanu deco uči, in se navadi toliko čedne obnaše, ki ga je vsim priporočala, in mu vse živo dni prijeten duh dajala. Koliko verlili mladen-čev ima obilno dragih lastnost, glavo prebrisano, polno potrebnih vednost, serce tudi pošteno; pa kaj pomaga, ako neotesani ostanejo, dragemu kamnju podobni, ki u prahu brez svetlobe leži. Večo srečo "torej ni za nadepolnega mladenča, kakor če pride u hišo izobraženih, pa tudi poštenih ljudi, pri kterih njegove lope lastnosti čedno svetlobo dobi, ki so u djanju človeka sveti, in mu pravo prijetnost da, kakor našemu Štefanu, kojega jo vso rado imelo.
Poštenemu sinu keršanskih staršev za duhovski stafii1 naj bolj serce igra, in tudi oče in mati za naj večo čast in veselje imata, kadar svojega sina mašnika k altarju peljata. (Oče mili! roditeljem našim to lepo misel in željo ohrani!) Po svojih in željah staršev se jo Šte-
fan u masni stan podal, svoje Šole u Gradcu dovoršil, perve duhovske rede ali blagoslove tudi u Gradcu prijel; mašnik so bili pa blezo leta 1775 u BeČu ali na Dunaji posvečeni, in so novo mašo u svojem rojstnem tergu služili, iz hvaležnosti do staršev in teržanov, kteri so jim za mašni stan potrebno prevžitno pismo (titulum mensae) dali. — Pač je za celo duhovnijo nova maša domačega rojaka veselje in čast! Fara, ki dokaj svojih rojakov verlih mašnikov ima, jo svete matere kat. cerkve rožni vert; in taka je svoje dni poštena Ribnica bila; bili pa tudi Štefan slava svojega kraja.
Dobro ni za človeka, če se mu hitro predobro godi; preleliko se dobrega razvadi, težko težko pa odvadi, in po preranih dobrotah na vselej svojo zadovoljnost zgubi.
Od kraja moraš u terdem začeti, in dokler si še mlad, pešec hoditi, ako se hočeš na staro dni zadovoljno u kočii voziti. Tudi naš Štefan so začeli kaplan na visokih Kalobjah služiti, kjer so si spomlad sami po polju salato brali, ktero sta s župnikom (rajnim Mihael Za-gajšekom) jedla. Zadovoljnost pa vse težave polajša, vsako jed posladi; in iz hriba se pride u dolino. Tudi gospod Štefan so se čez pol lčta iz Kalobja u Šmarje preselili, in u tej veliki duhovnii blizo sedem lčt služili. — Tri reči so Slovencom naj bolj prikupijo : zvona glas, orglarja milo petje in pa mašnika besednost ali govornost; po besedi duhovnik naj več slovi. Sloveli so Štefan po svojih lepih pridigah, kakor vbranih citer mična glasba; so pa tudi znali povčdati, kakor bi rožice sadil. Povabili so jih na vsako duliovsko slovesnost, in za vsako priliko so ljudem lično besedo prinesli, ki se jc lepše prilegla, kakor bi godci zagodli. Žo je minulo nad 45 lčt, pa šo pomnim njih pridigo od sv. roženkranca. »Lepe tri reči sim vam danes prinesil, so djali,— tri žlahne rože. Ako so ravno za lčtas rožice ocvetole, in davnej minul že rožni cvet, vendar sim vam za denašen praznik tri rože izbral: pervo belo lilijo, drugo rudečo vertnico, in romeno sončnico tretjo: podobe tri treh delov svetega roženkranca." — Radi smo rože duliali in jih željno gledali, pa še rajši gospod Štefana pridigo poslušali. Po celcm potu, pri vsakem dolu smo govorili od treh svetih rožic, kojo so nam bili prinesli. Blagor možu, trikrat blagor dušnemu pastirju, ki strune svojega ljudstva pozni, in jih vč tako dobro vbrati! On ima svojega ljudstva sereč, s sercom pa tudi vse, Kar on reče, česar le poželi, vse se zgodi.
Slovitega zgovornika so tudi drugod' poželeli, in Štefana k svetemu Jurju prestavili, kder je tistobart dekanija bila; to da so le devet mescov pri tej fari služili.
L. 1784 se jim jo tilia fara sv. Marie Magdalene u Gorjancali ponudila; s njo so se zaročili, in ji 42 let zvest pastir ostali, do svojo smerti. Duhovnija Drameljska, po bližnem potoku tako zvana, se je 1. 1762 stare Ponkve krušila, in se po sončnih vinskih gorah razlega; za to ji spodjanci Gorjance pravijo. Lega prijazna, pa farno sclo samotno in u lesu skrito , dohodki pomalem, tudi služba po hribih težavna; pa vse to jc bilo raj za moža, kteri so znali u malem srečno živeti, in Čez potrebo no požoleti. In to jo živlenja velika modrost, pa tudi dolžnost, da si jo človek osvoji, ako dobre dni na ovem svetu hoče imeti. Veliko bogastvo je srečo vodenika; veliko skerbi, pa malo dobrega da. Imeniten stan in visoka čast je ledena gaz , po kteri človeku rado spoderkne, in višej ko stoji, globoje obleži, če so dobro ne varje. Lo s ednoj žlicoj jčš, dosti da iz odne kupico piješ; in kedar tvoja ura doteče, seboj vsega tega ne poneseš, kar ti svet svojega ponuja. Pokaj se toliko goniš za prazen mak posvetne minljive sreče? So, ki se ženejo po blagu; in več ko imajo, še več poželijo; kakor bi bili za to na svetu, da bi oni obogateli, in vsi drugi obožali! Oj zmota in goljfija! — So, ki so po viših službah stegajo , in višej ko stopijo, šo na višej hitijo, in vse čerte, ki s njimi za vetrom letajo. Nimajo pokoja, no obstajo, kakor bi jim svet pretesen bil; in kaj jim poslednič ostane? U kratkem se clo njih mesto no pozna. -— Tudi duhovniki so dajo nopokojnemu duhu poditi od faro na faro, iskati lepših krajev, boljih prihodkov, priti u večo časti; iu kdor no dobi, česar iše, misli da jo nesrečen, in svojo viši dolži, da so krivični, ker ne morejo vsim po volji storiti. To gnanjo ne da zvestih služavnikov božjih, ne srečnih , zadovoljnih ljudi, timveČ lo merz živlenja in pa nezvestobo porodi; in tak človek na tem svetu drugega no najde, kar bi mu zadostilo , ko grob. Pravo časne in večno sreče pot se ne leta previsoko, so no valja pregloboko, marveč po lepi ravnini zadovoljno-sti gre, kakor so častit Štefan hodili, ki so svojim prijatlom mnogokrat djali: „Naj bi še kdaj prišel na svet, hotel bi mašnik in pa spet fajmošter u Dramljah pri sv. Marii Magdaleni biti. Vsega imam zadosti , če ravno ne veliko, ne preveč; toliko pa vselej , kolikor potrebujem; kaj še pa hočem imeti?" Lepa zadovoljnost! Kaj pa Človeku to srečo da? Zvestoba stanu, dajo človek službi kos, ktero nastopi, in da je u svojem poslu mož, kakor so bili fajmošter Štefan.
Minulo jo Že 28 let, kar je gospod Štefana u Dramljah zmanjkalo, večidel ljudi je žo pomerlo , kteri so jili poznali, in že je drugi rod za njimi nastopil; pa rajnega pastirja ime še slovi. Kadi pripovedajo stari mladim od njih slavnih pridig in mogočne besede, kako so bili rajni Štefan hudobnim farmanom strah, dobrim pa oče. Radi pomer-jajo sedajne časo k svojim nekdajnim rekoč: „Kaj bi rekli rajni fajmošter Štefan , ko bi so bilo njih žive dni to zgodilo ? Bog ne daj , da bi se bil pri njih kdo tako obnesil !" — Krnetič , ko je farovž vgledal, so jo žo od daleč odkril, in spoštovaje povedal, kaj bi rad, pa tudi ponižno prijel, kar so mu rekli. Se gospod fajmoštru zamoriti, jo bil farmanov strah, u njih prijaznosti biti na svetu naj veča sreča in Čast. Gorje je bilo , kadar so za kako napako u fari zvedeli in sc tisto lotili; vselej jim jo prišel sv. evangelj kakor nalaš za posvarjenjc. Slišati jih živo popisovati hudobo pregrehe in grešnika strašen pogin, je človeka groza obhajala ; so pa tudi farmani vse krivo med seboj popraviti hiteli, da ni gospod fajmoštru na uho prišlo. Pa tudi fajmošter so svojo čredo nad vso na svetu radi imeli, ter defžali čez njo svojo mogočno roko. Gorjč njemu, ki. so jo faro ali cerkvenih reči prederzno lotil; on je zadel njih pastirsko oko. Po tem takem jc pa tudi vsa fara za njih dni u lepem miru živela, dobro slovela in imela pod njihovoj pastirskoj palicoj svoj zlati čas.
Kakor vsako kraljestvo, ima tudi vsaka duhovnija ali fara svoje lepe, zlate dni; in kdo jih fari naredi, ko dober dušni pastir? oni so svoji včrni srenji zlato sonce. Kdo so pa dober pastir f Ne vsaki taki, kojih ljudi hvalijo, rekoč: „To so dobor gospod."
Župnik, kteri ljudem vse dovolijo, kar le farmani poželijo ; pri podružnicah opravil, kolikor hočejo , godce in strel, kakor radi; so dober gospod, pa slab pastir, kojega le ovco vladajo, pa ne oni čedo. Duhovski pastir, kteri molčijo, če se po Srenji pohujšanje dela, in kaj ne rečejo , da strahu pri hišah in redu pri cerkvi ni: so dober gospod, da se Boga vsmili! Mladina o divja, odrašeni se u hudobijah zarastejo, in postarani umirajo brez pokoro, kder so dober gospod. Desetero dobrih pastirjev tfežko popravi, kar zapravi u kratkih lčtih en sam tak dober gospod. —
Dober dušni pastir so svoji fari dobra ura, ki skerbi, da se vso o pravem času zgodi; — glasen zvon, kteri kliče mlade in staro skerb-110 u hišo božjo k božjemu nauku in k vredni prijemi ssv. zakramentov ; -i- gromeČa tromba grešnikom, pa tudi oče spokorjencom. Dobor
pastir so tudi skerben gospodar, da so vežo božjo čedne, daje služba božja slovesna, in je pri fari prav veselo: to jo dobrega pastirja delo, naj jih hudobni ravno grajajo, in terdovratneži čerte. „Ako bi takim ljudem dopadel, bi. služitelj božji ne bil ,u pravi sv. Paul. Kdor po hvali derhali hrepeni, ni bil dober pastir in ne bo. Mladine lepo pod-učeno in pa nedolžne žlahen cvet — možev in žen dobrega djanja oblin sad, in pa starih spokorno živlenje po fari je dobrega pastirja pristna hvala in čast. Fajmošter morjo biti hud, pa dober tudi , kar jo prav, kakor so rajni Štefan bili.
Vsaka fara svojo križe in težave ima, s kojimi jo Bog obiše. Tudi Gorjanslco duhovnijo so za rajnega Štefana velike težave zadele. L. 1810 se je pri farni cerkvi turn nenadoma poderl in kaplanijo porušil. K sreči so kaplan ravno pri kosilu bili, da jih ni ubilo; malo po tem jo na gori pri sv. Uršuli u zvonik treslo, in ji streho na dvoje razklalo. Velika žalost in skerb: kako bomo zidali, kako vse to postavili, je bila po fari; ali fajmošter povzdignejo svoj glas, potolažijo u lepi predigi svojo skerbno ovčice, pobudijo zaspane, in vsim serce ožive. Kakor mravljo so kamnje in les na samo besedo svojega fajmoštra vozili (nc daj Bog so jim vstaviti); še tisto leto pozidali in obadva turna so pokrili brez patrona, brez vsakega dragega komisiona so postavili tudi čedno kaplanijo.
Bog jim jo dobre letvine dal, da so lehko pozabili, kar so svojim cerkvam in duhovnikom storili. — Tako so godi, kder dober pastir modro vlada, Čeda pa vboga rada; ona zlate čase ima.
Samo edno je bilo, kar verlega fajmoštra Štefana po našem mnenju ni priporočalo: namreč, da jim ni bilo za ljudsko šolo pri njihovi fari mar. Pa mislim, da dober dušni pastir so bili dobri šoli ravno tak priserčen prijatel, kakor so bili slabi šoli po vsej pravici sovražnik, i,Bote vidili, so večkrat svojim znancom djali, kaj bote hudega od slabih šol učakali. Brati in pisati bodo naši ljudje znali, moliti pa pozabili. Mladina bo u šolo hodila, delati pa pozabila in se prijela hudih razvad. Veliko se bodo otroci naučili, česar jim vedeti potroba ni; le ubogati in pa Bogu lepo služiti ne. Prirasli nam bodo posvetni, razpu-šeni modrijani, pa tudi slabi kristiani, kteri se ne bodo bali Boga, 110 spoštovali svoje gosposko." Kdor moro utajiti, da ni vse to naših slabih šol žalosten sad? Šole so se od tisto dobo pomnožile, število srečnih, bogaboječih ljudi pa pomanjšalo. Kako jo to? Jeli so šole samo na sebi kaj hudega? Kratko nikar ! Šola jo božji dar, dokler je ker-
Šanska in pa prav pridna, u koji se deca učijo Boga spoznati in mu lepo služiti, starše ubogati, gosposko spoštovati, ljubiti svojo domovino, dopolniti vestno svojo dolžnosti, in pa zadovoljno živeti. Ako pa starši le za nemško besedo svojo otroke u šolo pošiljajo , se lo na šolo zanašajo , jili doma učiti, in tudi strahovati pa opustijo, če oče in mati ne pogledata, kaj deca po poti u šolo in iz šole počn<5, in s kom hodijo, nikdar ne pobarata, kaj in kako so učijo ; — kedar otroci pogosto iz šolo ostajajo , eden dan grejo , po dva dni pa pasejo, doma otroke pestvajo ali se potepajo; — u šolali, ktere nimajo skerbnega, dosti ojstrega učonika, ki otrokom vsako svojovoljo da, ali Če jili po-straliuje, oče in mati jezno nad šolnika sežota, ga u pričo otrok zmir-jata in hudobni deci potulio dajata: take šole so iz pekla doma; boljo da bi jih no bilo. Takih je , žalibog 1 med nami preveč , dobrih pa premalo , ker naši ljudje dobro Šole premalo obrajtajo, prave skerbi za •šolo nimajo, in še to na domačem pragu pokvarijo, kar so u šoli dobrega zgodi.
Prav so torej Štefan imeli, da so se tako Šole bali; bolje šole nobene, kakor pa slabe; slabo šole si je u sedajnih časih hudič izbral , da bi človeški rod u ciini pokvaril.
Kakor so u mladih lotih gospod Štefan svoje pridige skerbno pisali, tako so si jfli dali na stare dni brati, kedar jim niso oči več nesle. O sredi tedna so poklicali Petra, svojega Čitatela, si pridigo za prihodno nedelo ali praznik poiskat. So najšli predmet za pridigo po volji, so si dali nekoliko pridgarja prebrati. Med branjem so svoje misli zberali, dodjali ali oddali, kakor jim je kazalo. TJ saboto so si rekli osnovo pridige spet prebrati; ali kdor je slišal brati, in je po tem njih predigo čul, je slišal vse drugo, vso novo in živo, ki ni bila predbrani kaj podobna. Le zerno so iz pridigarja pobrali, ter mu lepo prijetno oblačilo dali, da je bilo veselje. Tako so znali od lčta u lčto le nove, mično predige snovati, kaj ti so bili moder, iznajdliv mož.
Moder mož jc ojster o pravem času pa tudi usmilen, kakor je potreba; negodna dobrota duhovskega gospodarja jo slabota , in fara sirota, ki takega vladarja ima. Štefan pa so vedeli vsakemu versto, bodi si stanu ali starosti kakoršne rad; znali so biti vsmileČni, pa tudi ojstri. Se jim zameriti so se ljudje huje bali, ko u vozo priti; in sam opomin: „Kaj bojo gospod fajmošter rekli? je djanje in nehanje farmanov mnogokrat, in pa prav dotično odločil. Kakor so farmani svojega duhovskega očeta spoštovali, tako so jih vsi duhovski in deželski gospodi
radi imoli, in so radi k njim pripeljali na kratek čas. Smešne pa tudi modre so pravili, daje bilo veselje, pa tudi prijatlom prav ljubeznivo postregli. Je pa njihova ura za dobro voljo obtekla, jih ni nobeden premogel u družbi še tako veseli pomuditi; in kakor radi so svoje sosede na svojem domu pogostili, tako so se jih vedli iznebiti, kedar so so jim predolgo mudili. Rekli so skrivaj kuČjažem napreČi; in ko so vozovi pred pragom vprežoni stali, so se tudi ljubi gosti odpeljali o pravom času. Tako djanje pa je za srečno, zdravo in veselo živlenje, potrebna modrost. Tudi židane voljo so naveličaš , ako predolgo terpi; in kar je preveč, ni dobro, naj si bo še tako sladko.
Starost jc Štefana močno siliti jela; še drugo novo mašo ueakati in svojo ljube ovčice kakor star očak Jakob svojo sinove blagosloviti so želeli. Nad 40 Ičt so za svoje kakor dober pastir skerbeli, večidel farmanov so kerstili; nov rod so videli u veselih Gorjancah izrasti, in lehko so rekli po besedah sv. Paula: „Naj bi ravno vi (Dramljičani) deset taužent učenikov imeli, vender nimate veliko (duhovskih) očetov; zakaj u Kristusu Jezusu sim vas jaz po evangelju rodil," — Šumeče slovesnosti niso hotli imeti, timveč tiho pobožnost pri novi maši. Povabili so svojih naj boljih prijatlov u svate, svojim domačim fannanom pa samo toliko oznanili, da bodo Čez osem dni posebno svatovšino videli; naj le kolikor morejo k velikemu opravilu pridejo. Prišla je za častitega pastirja petdesetletna zlata nedela, prijatli so častitlivega siv-čeka obdali, jim zeleno leskovo palico u roko podali , venec rožic na sivo glavo posadili, in jih tako čedno kakor starega Simeona u tompel Gospodov peljali, drugo novo mašo služit. Slovesno predigo so sami imeli; bila je posledno sporočilo dobrega pastirja svojim dragim ovei-cam, posledno s Bogom! Še zdaj njo pomnijo, in starši svojim otrokom in vnukom pripovedajo. Naj tudi jaz nekoljko te slovesne pridige povem: »Oznanil sim vam, preljubi moji farmani, so djali, da bote danes posebno ženitnino ali svatbo vidili. Vi gledate svate,, išote ženina in nevesto, pa jih no najdete, in vendar so danes med nami. Poglejte, preljubi! ženin sim jaz, vaš star fajmošter, ki ravno danes svojo drugo novo mašo obhajam, zahvaliti toliko dobrega Boga, ki mi je u svoji sveti službi dal doživeti petdeset let. Moja nevesta je sveta Maria Magdalena, naša farna patrona, s kteroj sim so pred 40 lčtrtii zaročil, in ji hočem zvest ostati do svojo smerti. Vodila je Maria preČista devica (ki se u podružnici u Dobji časti), devir je, sveti Til, naše faro po-družni priporočnik, in družica jo sv. Uršula, naše duhovnijo preljuba priprošnica. Moji ljubi svatje sto pa vi vsi, stari in mladi, moji du-
Lovski otroci. Obhajajte tedaj danes s monoj Častltlivo gostijo mojo druge novo mase, in mi pomagajte hvaliti Boga za toliko nepreštevil-nih dobrot, kterih jo meni vso moje žive dni Oče nebeški dodelil, pa skoz meno svojega malovrednega namestnika tudi vam dal." To in tako so govorili Častitlivi Štefan, poslušavci pa njih lepe besedo u solzah topili. Bila jo ta zlata pctdesetoletniea lepa vcčorka za ljubega pastirja, kteremu so jc večerno sonce, živlenja še prijazno po hribih oziralo. Kakor si niso hotli visoko poštovan Štefan imenitneje fare, ne lepšega kraja preskerbeti, kar bi bili po svojih zaslugah in prijatlih lehko dosegli, tako niso tudi za počiven prevžitok prosili, rekoč: „Kamo se hočem na stare dni seliti? Stara omara naj pri miru stoji; kakor hitro njo premeziš, se ti bo zdrobila. Ravno taka jo s starim človekom. Sim u Dramljah svojo moč pustil, naj še moje kosti tukaj pustim. Nisim si drugam želel, in si tudi ne želim. In ako bi jaz spet na svet prišel, hotel bi sopet mašnik biti, in pa fajmošter nikjer drugej kakor u Dra-moljski fari." Tako je bila zadovoljnost prijatlica njih živlenja do smerti. Saj pa tudi lepo in prav ni, kar se tako pogosto godi, da se nehvaležni farmani svojih starih, boletnih duhovnikov in cerkvenih služavnikov naveličajo, s njimi nobenega poterplenja nimajo, ter jih tako dolgo nadleževajo, da so prisileni jih na svojo posledno dni zapustiti in si mod ptujimi ljudmi pokopa iskati. Ako star oče ali mati svojo hišo prod smertjo zapusti, gre blagoslov s očetom tudi od hiše. Ravno ta se fari godi, kteri svoje dušne očete iz duhovnije po nepošteno spravijo. Joana evangelista 90 lčt starega apostola so verni kristiani na rokah u cerkvo nosili, na rokah; kajti ni mogel sv. starček več hoditi; Drameljcani so pa svojega 81 letnega fajmoštra za roke u cerkvo vodili, ker clo oslepeli niso videli hoditi, pridigovati in moliti so pa še vedno dobro znali. Slep sromak so cclo večerke po sobi gori in doli hodili, ter naglas molili roženkranc in litanije. Njih posledno sporočilo jc pa ravno tako posebno bilo, kakor priserčno. Rekli so naj jih pred cerkven prag pokoplejo, in čez njih persi u cerkvo hodijo; kar sc jc tudi na bilo svetih treh kraljev 1826 zgodilo. Na sončnem komolcu pri svetoj Marii Magdaleni pri stranskih vratih pred pragom počivajo, in njih duhovski rejenček, prečastiti sedajni Celjski apat Mati a V o dušek so jim dali u zahvalen spomin lopo nagrobnico vzidati, koji bi jaz Šo te zlate besedo dodal:
Bratje! k temu grobu so vstopite;
Zadovoljni biti so učite.
Sloiuiell.
w0
MICA BEZGOVSEK LOKOŠICA,
POŠTENA KMETICA ŠENTIIUPERSKE FARE.
U slednem stanu in na slednem kraju so duše, ki Boga ljubijo, in mu na tihem služijo; največ pa, bi rekel, jih je po kmetih, kamor povodcnj mestnoga pohujšanja ni še segla. Svet sicer jih no pozna, aji jih mnogokrat clo za nore ima; toliko ljubšo pa so Bogu, ki njih osorčjo gleda, in njih zvestobo in vdanost vidi. Zategadel se tudi jaz u svojih mislih rad sprehajam po farah, po ktorih sim svoje dni kot dušni pastir posloval, sc z veseljem spomnim nekterih duš, kako lepo in včstno so živele, spomnim se pa tudi marskake blage ovčice, ki je u Gospodu že zaspala, in preselila se u boljšo deželo.
Zmed takih pravičnih, in kakor jaz sodim, zdaj že izvelieanih duš je bila rajna Mica LokoSica, ktera se je po svojem očetu Bezgov-šek pisala, in 23. listopada 1813 na svet rodila. Njeni oče so bili Matia, njena mati pa Špela, ki sta u Bezgovju, majhnem selu Sentru-perske fare veliko in zalo kmetijo imela, in sta, Bog jima daj sveti raj! oba zdavno že na unem svetu. Otrok, kakor se mi dozdeva, je Oče nebeški jima petero dal — troje fantov in dvoje deklet, zmed kterih menda drugorojona jo Mi ca bila.
Od njene perve mladosti mi ni druzoga znanega, razun da jc svojim staršem pokorna bila, in vseskoz so vedla in obnašala, kakor se spodobi in gre — malo sicer, vendar to malo njo dovolj pohvali. Dokler dečki in dekliči radi vbogajo, in starše svoje u Časti imajo, so večdel še nepokvarjeni, so nedolžni jagnjiči, kterih se veseli Bog in so veselč vsi pošteni ljudje; kedar pa več vbogati nočejo, in staršem in gospodaijem besedovati začni, taČas jo slabo, jo znamnje, da omagu-jejo ali so že omagali in soznanili se z grčhom. Zatorej prosim, neprecenljiva pokoršina! včversti moj jezik, da to ljubej mladini globoko u serco vtisnem; kajti kder ti zeleniš, naj lepšo čednosti cvet<5,
kclcr J3a,li v;sa,l«ieš, je žalostna puhava, go nesreče verle, se pregrehe gladijo, in hudi ,duh svojo peklensko zalego vali. „Kdor ne vboga, je ,bre>z Boga," žo stoletja potešijo.
Ali ne samo rada vbogala je rajna Bezgovšekova Mica, ti m več tudi pridna bila, in od mladih nog vsakega dela so marno lotila. U golo sicer ni hodila, ker tada so bile Se redke; vendar je nekokrat potožila, da se ni čitati ali brati naučila. — Človek jo za delo vstvar-jen, in dela so vsakdo brez sneme zmladega privajati mora. Ni novar-nišo plaže na svetu, kakor so pohajači in pohajavko, kterim delo smer-di in se od ptujih žulov mast6. Kakor voda mirnostojeČa kmalo gnjiti začne, in brez števila merčesa u sebi zaplodi, so tudi lenuh hitro osmradi, in gerde misli in želje u sebi zaredi; torej komur jo ljubo zdravje in živlenje, naj se lenobe kakor strupa ogiblje. Ali no samo truplo od lonobe perhni, marveč tudi duša zarijovi, kakor železo, ki u zemlji leži; zategadel še imajo deca zarano potrebnih naukov učiti, se ima oplemeniti njih serco, kar se naj ložeje s šolskim podukom doseže.
Lepo je tedej in koristno, ako se mladenči in deklice čitati nauči ; ali še lepše, ako čedno in pobožno žive. Kder se rožica sramož-ljivosti osuje, kder limbar nedolžnosti vsahne, je kakor tod, kdor toča žito pobije; povsod žalost in siroštvo. — Rajna Mica Čitati ni znala; kako žlahtna pa je njena duša bila, kako zvesta ljubemu Jezusu, pričuje sledeča dogodba:
Ednega dne, ko je še clo mlada bila, jo oče u Celje pošljejo, kamor je tri ure hoda. Pot do tod je samoten , po bregih, rovih in hostah, in ko pride iz Svetine na PeČovnik, ki ravno nad Celjem kipi, jo nesramen jastrob napade in posiliti hoče. Vsa u straheh se obrača na vse kraje, in vidši da ni žive duše, ktera bi ji pomagati mogla, se u sercu vžali, in pokleknivši glasno moliti začne: O mati božja Svetinska, precista devica Maria! slcaži zdaj, da si moja mati, in reši me iz te zaderge, da se ne ognusim in Boga ne razžalim. Vedno sim te častila, in te bom u prihodno še bolj, le zdaj mi pomozi In glej! — razujzdanec viditi klečečo, vso solzno devico se omehča, ter jo nadlegovati neha, rekoč: „Le vstani in idi m božjem imenu, se nisim nadjal, da si tako bogaboječa
Kaj ne, dekleta! to vam dopado, da se je tako serčno vstavila; čujte, kaj vam povčm. Tako so vstavi le tista, ktera gerdim mis-ffift in željam nikoli ne privoli; druga pa o času skušnjav vsaka oma-
ga. Kakor o hudi uri vse, kar je piškavega in červivega, od drevja pade, in lo kar je popolno zdravega, obvisi: tako tudi mnogo duš Bogu zvestih ostane, dokler ni hudih skušnjav ali jim slabe priložnosti manjkaj ako pa skušnjava prihruje ali zapeljivost privihra, zaporedom padajo, kakor gruško ali jaboka od drevja, kedar veter buči. Zatorej ako vam jo nedolžnost ljuba in draga, varujte se gerdih in nespodobnih misel; kajti ono so some vsega hudega. Ali kakor seme včasih dolgo u zemlji leži, napreden kaliti začne; ko so pa enkrat scimi, mnogokrat hitro naraša, in postane čversta in košata rastlina: tako tud slabo misli rado nekoliko u sercu pospč; ali ko enkrat zalego na-redč in so zdramijo, gorje tada človeku! težko težko so jih znobi. „Is serca, kakor uči Jezus sam, (Mat. 15, 19.) vstajajo hude misli, uboji, prešestva, kurbarije, tatvine, krive priče, preklinjevanja."'
Rajna Mica Bezgovšek, kakor smo slišali, jo klečč Materi božjej obljubila, da u naprej jo bo še lepšo Častila, ako jo reši iz strašno nevarnosti; in kar jo obljubila, je zvesto dopolnila. Rada so jo postila, pridno molila, marljivo u cerkvo hodila, in kar jo naj gorše, vseskozi živela, kakor sc kristianskim dekletom spodobi. Z možkim spolom ni hotla nobenega znanja, po pivnicah in stranskih kočah nikoli sc klatila , tudi dragega, nečimernega oblačila si ni omišljevala. Tiha in vsa zadovoljna jo u oČetovej hiši živela, in si drugega stana nikoli ni želela; alt previdnost božja je drugače sklenila. Lokošekov Janez, pošten kmetišk mladenč jo snubi, in kor jo tudi nje oče nagovarjajo in ji pametni možje nasvetovajo, se vda u voljo božjo, in nevesta postano u svojem 22. lčtu. — Dekleta! dokler u zakonu niste, nikar si moža ne želite; timveč prosite Boga, da prelepa roža devištva u vašem sercu ne vsahne; ako pa Bog vas. u zakon kliče po volji modrih staršev ali oskorbnikov, nikarte se braniti; kajti tudi za zakonske, ki pobožno živč, krasen venec u nebesih visi. Le poštenje svojo varujte in čiste se ohranite, da neoskrunjene k poroki pristopite, potom boto borž ko ne srečo tudi u zakonu najšlo, kakor je najšla jo rajna Mica Bczgovšek.
Pred pustom 1. 1835 jc k poroki Šla, z lepim vencom na glavi, ali še z lepšim, deviškim sorcom namreč u persih; jo obljubila in prisegla pred božjim altarjem, da hoče vse dolžnosti zakonskega stana zvesto dopolnovati, da hoče biti zvesta žena, dobra mati in skerbna gospodinja, kar jc tudi bila vso dni svojega živlenja. — Bila je:
1. Zvesta in modra žena, pokorna svojemu možu u vsih pravičnih rečeh, in lahko rečem, da ptujega moža ni nikoli poželela. Zalibog-
da je toliko zakonskih, ki menijo, da u zakonu je vse pripušČeno, od zakonske čistosti ničesar slišati nočejo, in živi malo driigaČ, kakor konj in mozeg, ki Boga ne poznata. Al mar niste šo slišali, kaj nas uči božja beseda, da zakonska postelja ima biti čista in brezmadežna? da kdor ptujo ženo ali ptujega moža poželjivo le pogleda, že preŠesto-va u svojem sercu? — Kolikokrat Bog hišo pretepa, komej ena nesreča odide, so žo druga oglasi; mož zdihuje, žena se solzi, ter za sv. maše darujeta, da bi jima Bog dobro srečo dal; ali da sta pogostokrat sama vso svojo nesreče kriva po svojem nespodobnem in nenaravnem djanju, jima ne pride na misel. Je hudič že u starej zavesi zadavil sedem možev, ki so iz nečistega poželenja u zakon stopili, kaj Še le bo u novej zavezi, ktera je mnogo svetejša od stare? Zatorej možje in žene! ako vam jc kaj za božji blagoslov, zdramite, očistite, opravičite, posvetite se; ako ne, bo slaba za vas na pravici božjej.—• Rajna Lokošica jc bila:
2. Dobra in pobožna mati. Svojemu možu je porodila troje dekličev, ktere je še pod sercom nosila, ko jih jo žo priporočevala Bogu in Materi božjej, jih dojila z božjim strahom, učila lepih naukov in potrebnih molitev, in jim naj žlahniše seme bogoljubnosti u serce vsi-jala. Kako to semo rase u njihovih sercih, mi sicer ni znano; vendar Se nadjam, da ker njih rajna mati prosi za nje pred Bogom, so no bode izverglo, marveč bodo lep sad obrodilo. Toliko pa vem, da naj stariša hči Ančka, so je clo zgodaj brati naučila, znala keršČanki nauk, da jo bilo veselje poslušati jo, ter se pripravila k spovedi in svetemu obhajilu vselej toliko lepo , da lahko bi se bila postavila drugim u izgled. Druga hči Mica še ni bila vgodna za nauk, in naj mlajša Terana jc še u zibelki spala, ko so mati zamerli. Njo, dasiravno jo bila u Postu rojena, sim kerstil Terezo, ker me je rajna, ktera jo do sv. Tcre-sosebno pobožnost imela, za to nadležno prosila. — Ve pa preljubo dekleta, Ančka, Mica in Tcreza! ako vam pridejo to knjige u roke, berete, koliko bogaboječo mater ste imelo, vbogajto me, in idite Vsako leto vsaj enkrat na grob svoje matere, in pokleknivši molite za nje. Duh rajne matere vas bo obsenčil, in zdelo se vam bo, kakor bi prijazno vas nagovorili, rekoč: „Ljube hčerke moje! rano siccr sim vas zapustila; ali no žalujte, vsaj prosim u nebesih za vas. Vedno siin vas Bogu priporočevala; torej lo vedno lepo Bogu služite. Vaša Nedolžnost jo rahla, kakor cvet trave na polju; pohlidi hladen veter, cvetjo osmodi in odpade, šo prej se dovica popači in pohujša: za-
tegadel vas prosim, le rade molite, zatajevajto se", in k spovedi in k sv. obhajilu pogosto in vredno pristopite, kder vas bo ljubi Jezus, vas nebeški ženin pokrepčal, da bote zmagale svet in njegovo poželenje, in se skušnjavam vbranilc. Tudi vašo leta so kratke, kmalo bote mene sledile, u hladnej zemlji počivalo, in Čakale z menoj vred svojega vstajenja in sodnega dne; "zatorej vas še enkrat poprosim: lo sramožljivo, čisto in trezno živite, krotke in ponižne bodite, da bomo včkomaj skupej, in gledalo Boga od obličja do obličja." — Bajna LoTcošica je bila:
3. Tudi zastopna in skerbna gospodinja; smč se reči, da tri vogle hišo je podpirala. Imela je mnogo družine, dala vsakemu pri hiši pravico ; teijala pa tudi ona od družine, da je pridno delala in svoj posel vestno opravila. „Lokošekov Janez ne ve, kako gospodinjo je zgubil," mi je rekel nek rokodel ene dni po njenej smerti, „ona je vsakemu pravo mčro in rajtengo vedla." — Nespodobnih marnov, gerdega znanja, ponoČnega vesovanja in kar je druzega takega. V"" mogla torpeti, ali kaj! da jo družina dostikrat vbogati n hotla. Hlapeov eden, kakor mi je sama povčdala, je vselej, kolikorkrat so sv. roženkranc moliti začeli, poln nevolje iz hiše godernjal; šo huje pa so zavolj posta so vstavljali, tako da reva nekokrat sama ni vedla, kaj bi počela. — U resnici! tudi gospodinje imajo težko butaro nositi; ali blagor jim, ako jo iz ljubezni do Boga negodernjaje nosijo, in pod njenoj težoj no omagajo; plačilo gotovo no bo zaostalo.
Ali no samo skerbna in delavna je bila rajna, timveč tudi dobrih in vsmiljenih rok do vbogih in revnih. Ko so Celjski gospodi Kapucini po fari maslo pobirali, so njo med vsimi naj bolj hvalili, rekoč: „Go-spod fajmošter! tak radodarne gospodinje nimate u fari, kakor je tista mlada na Lokah. Tako se je obnesla, daje kaj." Prav jo imela, ti so naj boljši zakladi, ktere si je za nebesa nabrala; njih moli ne snedo, tatje no vkradejo, in se svetili bodo sodni dan, kakor naj dražji biseri. — Svojim podložnim je povsod in vselej z dobrimi izgledi svetila, kar druge učila, je sama storila; bila je, da kratko rečem, edna naj pobožniših duš, kar sim jih u svojem živlcnju kada poznal-Bč ko bi dolgo živela bila!
Ali človek jo kakor kaplja na veji. Konec 1. 1843 jo zbolel'1' kmalo se zazna, da bolezen je legar, in sv. zakramenti se previdni da. Na to ji sicer nekoliko odleže; ali kmalo smertne težavo nastop1.)0' in dva dni po novem lčtu 1844 na mertvaškem vodru leži: njena duša
pa se je vzdignula 11 sveto nebo, k Stvarniku in OdreŠenlku svojemu, kteremu je toliko lepo in sveto služila. — Strašno je medlo , ko smo jo pokopovali in njeno mertvo truplo u zemljo zagrebli, ali n^j mede ali toplo sonce sije, merliču to ne škoduje nič in ne pomaga nič: le to imamo skerbeti, da so naša duša u gnadi božjej znajde. „Blagor jim, kteri u Gospodu umerjejo/"
ZUiAU>.
rt
JERA KOSEC PIPANOVA ,
izgled pobožne deklice.
Na čeaulrc inerMšu vodiško fare, polčeterte ure hoda od Ljublane, zad za prelepo Šmarnogoio se vidi lepo ozaljšan grob, na kterim vso poletje mnoge vertne cvetlico cveto in rasejo. Na grobu jo železen križ s sledečim napisom:
»Tukaj počiva truplo rajnee Jero Kosec iz Polja h. št. 32, ktera je 40 let stara umerla 5. roženeveta 1851, obžalovana od svojega očota, brata in sester, od veliko svojih prij-atelov in od cele fare.
Zdavnej že ni rože take Bilo med devicami, Tako čisto v sredi spake, Tak nedolžne med ljudmi.
Oh zakaj si Jera vmerla, Nam storila toljko ran, Kaj si se u grob zaperla Luč in zgled za d'viŠki stan!
Tam pred jagnjetom zdaj nosi Lilijo in d'viški cvet, In ga spremljaj, in — ga prosi, Naj nam da premagat svet!"
Vsako nedelo in zapovedan praznik, da le dežja ali snega ni, marsikdo, zlasti kako dekle na tem grobu kleči, in vsak ptuji človek so pri tem tako ozaljšanem grobu vstavi, in ko napis prebere, so čudi ter oprašuje, kako da ima ti grob tak napis, kakor da bi u njem ležalo truplo kake svetnice.
Naj ti povčm dragi bravcc! da Če so tudi ncizvedne božje sodbe, in če jo Bog tudi nad svojimi angelji madeža najšel, ti napis, kolikor sc sme. po človeško soditi, ni prenapet, ker vsi, kteri so Pipanovo Jero poznali, pravijo, da jim jo napis prav iz njih serca vzet.
Jera Koscc pri Pipanovih u Polji doma, jo bila od svojib otročjih let ljubezniva deklica, krotkega in pohlevnega serca, bistre pameti in jasnega duha, da malo kdo na kmetih tako. U keršanskih resnicah je bila tako podučena, da se ji ni dalo lahko vprašanje, kterega bi ne bila mogla primerno rešiti. Pa nikoli so ni zato ponosila, nikogar zaničevala-Ker je bila šivila ali mojškra, so se otroci iz vse vasi k nji brat in keršanskega nauka učit hodili; za sveto birmo, za spoved in za
pervo sveto obhajilo jo ona vse otroke iz cele vasi vselej dobro podučila.
Ni ga bilo bolnika, da bi ne bila Jera pogosto pri njem ; kdor jo zbolel u vasi, naj bo možki ali ženska, star ali mlad, vsak je djal: nNoj Pipanova Jera pride, ona ine lo hoj potolažila." Vsi bolniki so u molitvo se ji priporoeevali in slednega umirajočega je Jera u večnost spremila.
Nikder so posvetnjakov no manjka, tudi u Vodiškej fari ne, kteri se pobožnim posmehujejo, se norca delajo iz njih, in jih s primiki obkladajo, ali našej Jerci ni noben človek kaj žalega prizadjal; vse jo jo spoštovalo, vso ljubilo, in še clo pijanci so jo imeli u časti. In kako ne, ker ni nikoli nobenega človeka žalila, se proti vsakemu obnašala s keršansko prijaznostjo in priljudnostjo, se nikdar gerdo in kislo der-žala, nikoli glave obešala; mir, krotkost, ljubezen in veselje duha se je vedno bralo na njenem obrazu. „01i, je večkrat djala, za božjega služabnika so žalost nič kaj no spodobi, naj žalujejo oni, kteri satanu služijo, vsaj sv. Jakob pravi, da veselega darovavca Bog ljubi." Potjo, sveto petje je bilo naše Jorce sladko veselje od njenih mladih nog, in tudi jo imela dobro gerlo za to. Vsa zamaknjena jo u cerkvi božjo čast in hvalo prepevala, s petjem si tudi sicer duha vedrila, ter budila in k Bogu povzdigovala svojo serce. Iver so tudi njeni oče radi peli, sta večkrat skupej kako zapela, da jo prav prijetno bilo slišati.
Ker je Poljska vas pol ure od Vodic, Jcra ob delavnikih ni mogla vselej u cerkvo, ob nedelah in zapovedanih praznikih pa je na vse zgodaj prišla; če je bilo mogoče, je k ssv. zakramentom pristopila, in brez vse druge jedi ostala do večera u cerkvi. Lepo jo je bilo viditi vso u Boga zamaknjeno klečati, in prav čudopolno je bilo to, da jo ob pozimskem času kar nič ni zeblo u cerkvi. Gotovo je bila njena kri tako od ognja božje ljubezni ogreta in vneta, da zvunajncga mraza ni občutila, kakor nam kaj tacega pripoveduje tudi učeni mož Gocres od nekterih božjih služabnikov.
Vendar ne misli, dragi bravcc! da je našej Jerci neprenehoma sijalo sonce prijetnosti, in da niso prihruli čez njo nobeni hudi viharji. Mnoge težavo in britkosti so jo vseskoz zadevalo. Ko jo bila 15 let stara, so Pipanovi u Polji pogoreli, in tako prišli u veliko nadlogo in stisko, pa nikoli ni bilo slišati, da bi so bila Jerca le enkrat zavolj Časnih težav pritožila, ali lo kterikrat pogodernjala. Komej si Pipanovi po ognji enmalo opomorejo, pride druga velika žalost čez nje; mati, dobra in skerbna gospodinja jim umerjo. Jerca zgubi ljubeznivo mater, svojo naj večo prijatelco na svetu. Njeno vesolje na svetu je bil zdaj še njen brat Gašpar, žo u visokih šolah u Ljublani, silno pohleven in pobožen mladeneč ; pa glej, tudi tega ji Bog vzame, umeri je u 10. šoli in jo je s svojo smertjo na novo prepričal, da človek se kar na nobeno reč na svetu nc smč navezovati. Jerca se zdaj še bolj Boga oklene, si besedo sv. pisma u serce utisne, da Bog tistega tepe, ktorega ljubi, in da noben drugi pot u nebesa nc derži, kakor pot križev in težav.
Kakor sc na svetu vedno vreme spreminja, takšino je bilo tudi Jerčino življenje vseskoz; komej jo kako veselje doido, ji ga žen kratkem skali in ogreni kaka britkost; zato jc pa tudi ni [nobenkrat nobeno veselje prevzelo; še clo u božjih rečeh ni nobenih prijetnost in , sladkost iskala, ter je bila zmiraj bolj u križih in težavah kakor u sreči zadovoljna.
L. 1850 u nedeljo po prazniku svetega rešnega telesa Jerca u cerkvi zboli; tako hudo jo 1-cerČ u želodcu zavija, da mora ostati pri neki svoji prijatelci tikoma farno cerkve, in da mora biti šo tisti večer s ssv. zakramenti previdena. Ta bolezen je več tednov terpcla; Jerca ostane ves ti čas pri svojej prijatelci, kjer jo bila s priserčno ljubeznivostjo postrežena, ter tudi z duhovsko pomočjo oskerbljena. Vsako noč so bile kako dekleta pri nji, zdaj ene, zdaj druge, in prav očitno se je vidilo, da Jezusova nevesta ni nikoli zapušena.
Drobt, za novo leto 1854.	9
Kakftr u zdravju, tako jo tudi u bolezni Jerca lep zgled pobožnega keršanskega živlenja J nikoli se čez svojo bolečine in težavo ne pritoži, in si tudi za zdravje ne prosi; komej jo kerČ popusti in ji en malo odležo, se spot po navadi ljubeznivo nasmohlja, ter kaj fletnega in pobožnega povč. Ko ji jo bilo toliko bolje, da je bila za prepeljati, jo damo vzamejo, ker so jo tudi njeni ljudje silno radi imeli, in jo komaj že čakali. — Jerca sicer spet z-hodi, toda prav zdrava ni nič več.
Do velikega posta 1851 je večdcl še ob nedeljah in zapovedanih praznikih u cerkvo prišla, pa grozno jo jc žo težko stalo, komaj jo že vlačila nogo za seboj. Ob slabem vremenu jo po poti grede zdilio-vala:» Gospod! kako dolgo bom šo za teboj coklala, kedaj bo že vendar konec mojega popotvanja na svetu, kedaj bom žo k Tebi prišla, in se znajdila pred tvojim obličjem?
Jerca o velikem postu 1851 popolnom zboli, nič več ne moro u cerkvo, in tudi le malo iz postelje. Od spovednika je bila vsaki teden obiskana in vsjj,t'> , 14 dni obhajana. Noben človek se 111 spodtikoval nad njenimi pogostuum -Lliajili, kar se sicer rado vrajma. Vsim ljudem, zlasti pa Poljskim otročičem jo bilo silno žal, da Pipanova Jerca, njih priserčna učitcljca, jbolna leži.
U četertek pred«,f ikuštim, precej zjutraj jo začno napadati smertno težave. Ako tudi poprojšni teden obhajana, želi Šo enkrat pred smertjo Jezusa prejeti, in se skleniti ž njim, pred kterega sodni stol bo o kratkem stopila. — Po njenih željah berž po sv. obhajilo poŠlejo , in Jerca prejme zadnič presveti zakrament z neizrekljivo pobožnostjo, Njega, ženina svojo duše, po kterem je vedno medlelo njeno serce, in zmi-raj hrepenelo po njem. Vsa zadovoljna, ter žo vsa na uni svet zamaknjena, čez pol ure po prejetem sv. obhajilu med molitvami in blagoslovom svojega duhovnega očeta svojo dušo mirno izdihne, in kakor da bi bila sladko zaspala, zatisne svoje deviške oči. — Žo zdavnaj nismo vidili tako lepe in kratkočasilo smerti; pač res: „Kakoršno živlenja, taka smert." Binkoštno saboto je bila naša Jerca častitljivo pokopana, in od tistega Časa je njeni grob zmiraj lepo ozaljšan, ter z mnogimi cvetlicami obsajen.
Iz dozdaj reČenega je oČividno , kako resničen je napis na grobu Pipauove Jero, in da je vodiŠka fara zgubila ob nji edno svojih naj lepših cvetlic. Zdaj naj tudi še tam pri Bogu vodiškej fari pomaga,
kakor je bila tudi u živlenju vedno vsim lep zgled, ljubezniva učiteljica otrok in podporna bolnikov.
Nikar ne pozabite vodiški farmani, in zlasti ve vodiške dekleta rajnce Pipanove Jerc; posnemajte njeno bogobljubno živlenjo, in naj izraste med vami že ktera, še več takih dragili in zlahnih cvetlic.
Jbifip.
ra0
KRISTINA,
Švedska kraljica in imenitna spreobernjenka.
Kako čudno Bog nektere duše vodi, nam dokaže Kristina, švedska kraljica. Švedsko kraljestvo je šestnajstega stolčtja strašno zabredlo, je iz katoličke cerkve iztopilo, in se luterans'™' Tviveri pridružilo. Kaj vse je bilo krivo tega nesrečnega odpada, vč Bog sam; toliko vendar je gotovo, da naj več so bili švedski kralji sami. Oni so bili lakomui cerkvenega blaga, in cerkve ložeje obroi-ati, so jeli katoličke škofe odstavljati in iz dežele izganjati, in so ...iskemu papežu pokor-šino odpovčdali. Olejto, da je gola resnica, kar govori sv. Paul I. Tim. 6, 10. „ Korenina vsili zlegov je lakomnost. Nekteri so njej se vclali, so odpadli od vifre, in zamotali se u mnogo bolečin."
Sto lčt pozneje jo sedel na švedskem prestolu Gustav Adolf, ki je bil lutoranov naj močnejša podpora, ki je z velikoj vojnoj na Nemško vihral, iu luteranskej kriviveri na noge pomogel. On jo imel edino hči z imenom Kristino, ki jo bila njegovo veselje iu njegovo scrce; ali kak razloček med njima! - on naj huji sovražnik katoličke vere," ona zmladoga vsa vneta od ljubezni do nje. Imela jo jasno glavo, ka-koršino malokdo možkih ima, tičala u knjigah noč in dan, in bila toliko umna in bistra u svojili razsodili, da vse so jo čudilo nad njo. Varlio in učitelje, kakor se samo od sobo zastopi, jo imela same lute-rano; pri vsem tem pa sejo vendar le primerilo, da tu in tam je kako zeriio na katoličkem polju pobrala, kar je vselej jo močno oveselilo. U svojem devetem letu je slišala, da katoliČka vera deviški stan visoko ceni in spoštuje. Oh, je izdihnula, to je lepo! taka včra je za mene! tudi jaz hočem biti katoličanka! Njeni učitelji so jo sicer u "strah vzoli,
kolikorkrat je kaj takega izustila; ona pa si jo vso toliko globojo u serce vtisnula.
Še lo deset lčt stara je večkrat rekla: Kako srečni pač so katoličani! oni včrujejo, kar je verovalo toliko blagih duš celih šestnajst sto let, njih vero je poterdilo milionov čudežev in milionov mučenileov; ona je izredila toliko Čudnih devic, ktere so premagale slabost svojega spola in se Bogu zaročile. Oj zlata vŠra, kdaj se boš meni prisvetila!
Ko je nekoliko odrastla, jo u vednostih in znanostih tako napredovala, da vse so je zavzelo, se jo zavedla u naj huje zamotanih rečeh, se naučila mnogo ptujih jezikov, in govorila nektero tak gladko, kakor da bi so jih bila od svojo matere naučila. — Osemnajst lčt stara je vladarstvo prevzela, skoz in skoz silno ojstro in zmerno živela, spala samo pet ur na dan, ven in ven brala in se učila, in naj huje zavozlano vladno reči s toliko bistrim očesom prezrela, da stari in skuSeni možje ji niso bili kos. Toliko modra in izobražena, je kmalo poznala po svojem lastnem umu, da luterani so ogoljfani; spoznala pa tudi, da kristiansko-katolička vera je edino prava, edino zveličavna: zategadel si jo od tiste dobe veliko prizadevala, katoličkih naukov se naučiti, in u katoličko cerkvo prestopiti.
Pervi, s kterim se jc zavolj tega posvetovala, je bil jezuit Anton Macedon, ki je bil spovednik portugalskega poslanika na Švedskem. Ker poslanik ni znal drugega jezika kakor portugalskega, je moral Macedon tolmačiti; ali kraljica namesti o političnih so jo večdel o verskih rečeh pogovarjala z njim, ga popraševala zdaj to zdaj uno, in zaupno mu razodcla, kaj želi in misli storiti: poslanik pa, ki ni švedskega znal, od vsoga besedice ni včdol. Na to jo Macedon u njenem imenu u llim so napotil, pomenit so ondi z jezuitiČkim višiglavarjem;
v
in ne dolgo potem pridejo u glavno mesto Stokholm nekteri jezuiti, pre-blečeni kakor kupci; ali kraljica jo proč jih spoznala, h kosilu povabila in mnogo pogovorov o veri z njimi imela, llotli so, da bi so bila kraljica iz katekizma učila katoličkih naukov: ona pa jih jo oprašala vso druge reči, kakor u katekizmu stojč, jo toliko žo vedla in govorila tak modro, da vsi osupnjoni so rekli: sveti Duh sam jo je razsvetli.
Ali kakor popolno prepričana je bila, da katolička vera je edino zveličavna, ravno tak dobro jo spoznala, da čaka jo mnogo ovor in težav; sosebno ker je na Švedskem,,katolička včra ojstro prepovedana bila. „Dobro vem, jo djala, ali mora kraljeva krona iz glave, ali pa
moram luleranka ostati." Oprašala je, ali bi ji papež ne mogli dovoliti, da bi šla vsako leto enkrat po luteranskej šegi k obhajilu? in ko so jezuiti odgovorili, da no, je rekla: „Po tem takem ni druge pomoči, kakor krona mora iz glOoe." — Blagor ji, ker je toliko srečno sama sebe zmagala, in clo kraljevej časti se odpovčdala iz ljubezni do zve-ličanja svoje duše! Tako duše so redko vsejanc, so zlata vredne, in mislim, da vodi jih posebna gnada božja.
O kresu 1. 1654 jo sklicala deržavne stanove, ter jim oznanila, da od vladarstva odstopi in jim švedsko krono nazaj izroči: ali nihče se no upa, jo iz glave ji vzeti, dokler jo sama stran položi. — U pri-prostem belem oblačilu je jela potem slovo jemati, in stanovi so poslovili se od njo; vso je bilo u sercu ganjeno, vse u solzah, sosebno kmetom se jo milo storilo, viditi mlado in ljubleno kraljico, dajo toliko ponižna in da jili zapusti.
Na to je brez odloga iz dežele odrinila, dobro vedši, da za kato-ličko včro u tistih merzlih gorah ni nobenega varnega zavetja. Preblečo se, in spremljena od nckojih vdanih prijatljev u Ambor (Hamburg) vesla, od tod pa se oberne u Bruselj, kder je skrivoma katoličko vero spoznala. Od Bruselja gre u InSpruk, kder jo javno in slovesno u katoličko cerkvo prestopila; potem pa na Italiansko, kamor so jo sv. oče papež Sander VIL povabili. — Na sloveČem božjem potu pri Materi božji u Loretu je svojo krono in svoje žeslo nebeškoj kraljici darovala, in se u njeno varstvo izročila. U Rimu so jo sprejeli s kraljevo častjo; ona pa polna ponižnosti pokleknivši prosi svetega očeta za sv. blagoslov; u Rimu je živela večdel vse svoje dni noter do smerti, lepo in pobožno, kakor se dobrim kristianom spodobi — pa tudi umcrla lepo, iu bila pokopana u šentpeterskej cerkvi.
Kristino, švedsko kraljico luterani hudo psovajo, zato ker jo njih krivovero zapustila: nam katoličanom pa ima biti ljuba in draga, ker nas mnogo lepega uči. Uči nas;
1. Da prava vera nam ima biti čez vse. Kakor je ona zavolj vere zapustila svojo domovino, svojo veličastvo, in vse, kar je imela rada na svetu, iu šla u ptujo deželo: tako moramo tudi mi, ako je treba, so vsemu odpovčdati, kar nas vežo na svet, tudi korv preliti in živlenje dati, da le vero ohranimo. Včra je človeka naj dražje blago — kdor njo zgubi, zgubi vse, ker brez vere ni mogoče dopusti Bogu. Hebr. 11, 6.
2.	UČi nas, kako skerbno se moramo dušnih nevarnost ogibati. Kakor jo Šla ona iz svoje dežele, in od svoje Žlahte in iz hiše svojega očeta, kder je njena duša u nevarnosti bila: tako moramo tudi mi, ako ni drugač, zapustiti hišo in službo, mesto in vas, človeka in tovaršijo, in raztergati naj ljubšo zavezo, kakor hitro nam je nevarna in nas u greh napeljava. „Kaj namreč pomaga človeku , ako ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi ? ali kakošno menjo bo človek dal za svojo dušoP' Mat. 16, 26.
3.	Uči nas, kako radi moramo božjo besodo poslušati in svetili naukov se učiti. Ona je poslala u Rim, tako daljo, po učitelje, da so prišli njo u pravej včri podučevat: mi pa imamo doma toliko lepili priložnost, ko sc nam vsako nedeljo in vsak zapovedan praznik božja beseda u cerkvi razlaga; imamo toliko spovednikov, ki so zmir pripravljeni, nas u tej ali unej reči podučiti; imamo toliko toliko pobožnih knjig, ktere naj lepšo nauke zaderže — ali kako nemarni smo večkrat, kako mlačni! — Resnično! ona jo bila podobna tistemu kupcu, o kterem nam Kristus (Mat. 13, 45. 46) povč, da je dobrih biserov iskal; in ko je naj šel drag biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga jo kupil. Zatorej večna slava ji!
cRoUllttlV.
TO
G. BONARD,
mučenih in misionar.
Na Tonkinskem u Azii se kristianom še zmirom slabo godi; kogar zasačijo, je djano za njegovo živlenje. Zvodli smo, da 10. aprila 1852 so sopet nekega misionara djali ob glavo.
O. Bonard jo bil na Francozkem doma; ali gnan od goreče ljubezni do svojega bližnega jo zapustil svojo domačo deželo, in u daljno Tonkinsko veslal, razširovat po ontodnih planjavah božje kraljestvo. Bezbožniki vendar ga zgrabijo, brez milosti obsodijo u smert, in brez pomudo sporoče u glavno mesto, da bi se sodba poterdila. In res! že neke dni potem pride od više gosposke poterjenje smortno sodbe— bilo
je 9. aprila zjutraj ob desetih, ko je viši mandarin ali cesarski oblastnik Še u postelji se valjal. Nek kristiansk vradnik to skrivoma zvfc, in naglo naznani nekojim svojim prijatljem, kaj žalostnega so bo zgodilo berž ko ne Še tisti večer.
Hitroma kakor blisk gre novica od hišo do hiSe, od ust do ust, in od vsili krajev novokerščenci u mesto liitd, gledat Častitega misto-nara na njegovem zadnem potu, ter se po njegovem izgledu u dobrem poterdit; sosebno močno pa so pritiskali proti vratam, iz kterih so mislili, da ga bodo gnali u smert. Tisti dan vondar so čakali zastonj, ker sodnija je obglavlenje odložila, naj berž zato da bi so bila množica nekoliko izšla — in u resnici ! mnogo jih jo damo potegnulo, dasirav-no ljudstva tudi drugi dan ni manjkalo.
Komej drugo jutro napoči, bilo jo 10. aprila, ko se vse lcardelo vdero na mesto, kder so obsojence navadno dovali ob glavo, in kder so mandarini za obglavlonjo že vso pripraviti dali. Kmalo pa so je zvfedlo, da misionara" na drugo stran peljajo u smert; zatorej se ljudstvo vzdigne in na tisti kraj vre: ali ker je imelo velik ovinek storiti, ni moglo priti ob pravem času na morišče, in dospelo jo samo nekaj sto kristia-nov, ki so bili priče njegove častite smerti. — Morišče jo bilo kako poldrugo uro od mesta; misionar pa je šel celo pot peš, in akoravno je bil obtežen sramotnim 'plohom in vklenjen u železje, je vendar krepko stopal, in bil veselega in jasnega obraza, kakor nekdo, ki gre na svojo ženitnino.
Na morišče pridšemu zvežejo roke na herbtu, tako terdo da kerv . se je vlila iz njih; ali ko mu ploh in verige odkleniti hočejo, se je vidilo, da mandarini so potrebnega orodja seboj vzeti pozabili. Zategadel gredo iskat orodja, in skoraj cela ura preteče, napreden jo bilo prineseno, in ves ti čas jo misionar na kolenih klečal in molil toliko serčno, da na obrazu so mu jo brala njegova notrajna pobožnost; kar je pa tudi clo lahko včijeti, ker ravno poprej, kakor je ječo zapustil, je sveto obhajilo prijel. — Med tim prineso pripravno orodje, misio-naru odvzamejo sramotni ploh in verige, in viši mandarin stopivši z velbljuda mu lase poravna, mu na uho pošepta nekoje besede, ktero pa nikdo ni mogel razumiti; tudi misionar mu je nekaj odgovoril, ali kaj, se ni Čulo.
Na to so mandarin sopet na svojega velbljuda vsedo, poludrica ali cimbala trikrat zadoni, in misionavova glava jo pod mečem ležala—
z ednini mahom mu jo rabelj je odsekal. Kristiani so sicer hitro pristopili , vendar so kervi njegovo le malo vlovili, zato ker častniki so jih odganjali s palicoj; bilo je namreč mnogo peš vojakov, in mnogo konjikov za varnosti voljo pri obsodbi pričujočih. Vojaki so polastili se tudi oblačil, ktere je G. Bonard nosil, ter jih med seboj razdelili, da bi prodajali jih kristianom na drobne kosce in za drago denarje.
Kristiani so mislili, da ga bodo na mortvišču zagrabili, kakor rajnega Auguština Šefler-a, iu bodo vergli samo njegovo glavo u vodo, zategadol so vso poskerbeli, da bi jim njegovi dragi ostanki prišli u roke ; ali tu jim ni šlo po godu. Priveslale so namreč dve ladji, na kterih je bilo nekaj mandarinov in mnogo vojakov, so vzele glavo in truplo častitljivega mučenika, so priskerbe lo z živežem za tri dni in spet odveslajo. Kristiani pa so šli s Čolni za njimi, in so skerbno gledali in pazili, kaj da bodo bezbožniki z mertvim truplom počeli.
Bilo je ob osmih ali devetih zvečer — ravno je začeto nekoliko deževati, ko so mandarini svojoj ladjoj došli do mesta Tam Too; ondi se vstavijo in nekoliko časa obotavljajo, potem pa sopet odrinejo. Na tisti kraj torej so kristiani obračali svoje oči, in komej se mandarini svojoj ladjoj zgubd, se je spustil mlad človek 25 čevljev globoko pod vodo, je zadel ravno na truplo rajnega G. Bonarda, in iz vode pridši reče vesel: „Najšel sim ga." Mandarini namreč so bili navezali velik kamen na mertvo truplo, glavo pa vteknili u malo vrečo in pod pa-slio 11111 dali. — Zdaj ga kristiani brez pomude potegnejo iz globočine in u svojo vas zaneso, ga po mašniško oblečejo, u lepo mertvaško skrinjo denejo, in do večera drugega dne u svojej cerkvi razpostavijo— potem ga pokopajo po ccrlcvenej šegi. Akanski škot sami, gosp. Reford so sv. službo za njega opravili.
Pravijo, da še u smerti so jo tako lopo na smeh deržal, kakor bi bil u pokojno spanje zamaknjen. — Pač srečen, kteromu je dano, za Jezusovo včro terpoti ali clo umreti! njegovo imo je zapisano u knjigi živlenja.
filoziuaii-.
f
PRIGODBE
žalostne in vesele mladim in starim n poduk in svar.
»Bog je iz začetka človeka vstvaril, in mu dopustil prosto si voliti.
K temu m u je dal svoje zapovedi in postave.
Ako hočeš njegovo zapovedi deržati, in bili zmirom veren po njegovem dopadenju, boš tudi ohranjen.
On ti je podal ogenj in vodo ; iztegni svojo roko po tem, česar hočeš.
Človek ima pred seboj živlenje in smert (dobro in hudo): česar hoče, mu bo dano; kajti velika ju modrost Gospodova; on je silen u svojej moči, in gleda neprenehoma.
Oči Gospodovi gledajo na te, kteri se ga boje, in on ve za vsako delo človeka.
On hudobnega djanja nobenemu ne veleva, in greh storili nobenemu dovolenja ne da; (kajti on ne želi mnogih otrok, ki so neverni in nepridni).«
Sir ah 15, 1V-22.
TURKI NA KRAJNSKEM.
Mnogo nesrečnih in žalostnih dni je lepa krajnska dežela že vi dila in doživela; mislim da težko bi so vsi popisati in naznauiti dali. Koliko njenih sinov in hčer je že kuga podavila, se iz toga lohko posname, da 1. 100G po Kr. jo u notranjem Ljublanskem mestu skoraj vso, u njegovih predmestih pa in po bližnih vaseh nad 17,000 ljudi na mortvaški voder položila. Cerkva sv. Roka u Dravljah pričuje So dan današni LjublanSanom, in undotnim vešanom, da jo kuga njih očete morila, pa tudi kako pobožni so bili, ker so svetemu Roku u čast cerkvo sozidali, in po njegovej priprošnji iskali .pri Bogu pomoč. Koliko jih je lakota vgonobila, nam 1. 1529 naj bolj živo dokaže, ko veČina ljudstva velikonočno nedeljo ni imela druzega jesti, kakor repino oblupe, in se za hleb kruha je lahko lepa njiva kupila.
Koliko hiš, vasi, tergov in most je že ogenj pokončal, se u starih in novih knjigah obilno zapisanega najde, in se žali Bog! leto na leto le prepogosto še sliši. Koliko nesreče, škode in žalosti so že vodo napravile, po raznih krajih dežele, tu in tam oko šo pokaže, in stare pripovčdke poterdijo. In koliko drugih stisk in nadlog je čez deželo še hrulo, koliko hudih in žalostnih bojev in vojsk, koliko neznanih potresov, koliko gerdili vremen, slabih letin itd. so zapisali zgodovinarji nekaj, nekaj sc od ust do ust izroČuje. — Hujši vendar in grozot -vitniši, kakor imenovane nadloge, soljutiin divji Turki delali, so mnogo let deželo in ljudstvo do kervavoga žulili, in vso, kar jim jo u kremplje prišlo, ali vniČili ali zamorili, in seboj u Turčijo vlekli. Kakor cvetlico pod kosoj kosca, so padale kristianske glavo pod njihovimi meČmf; oni niso prizanesli ne dojencu na maternih persili, no sivemu serecu, ki sejo na berglje vpiral; komur pa so prizanesli, jo moral u sužnost ž njimi, in delati jim namesto živine; zategavoljo Slovenci Turkov še zdaj strahom pomnijo, ter se jih boje bolj kakor divjih risov.
* 1. Pervikrat na Krajnsko so bili primahali 9. oktobra 1408, ko je Sulemcm I. na turškem prestolu sedel, in dasiravno jih ni menda velika Četa bila, so vendar Metliko in njeno okolico popolno izrili in poman-drali. Kar je živega bilo in se ni poskrilo, so ali pobili ali seboj na Turško gnali, kar pa so žita najšli in drage robe, so ali vplenili ali sožgali, in obloženi z mnogoverstnim ropom sopet se odmaknili u svojo dežele. — Dve lčti potem je bil sultan Suleman umorjen, in Turki, ki so med seboj se vjedati jeli, so kristiane nekoliko časa u miru pustili ; vendar ne dolgo, ko sopet rogoviliti začni. Komaj se novi cesar Mohamed I. svojih nasprotnikov otrese, ga že po kristianskej kervi žeja, in na zapadno katoličke mejo obrača sovražno svoje poželjive oči. L.
V
1418 so blizo 20,000 pešcov in konjikov na Stajarsko pridervi, in pri Rade/oni, kamor so Korošci in Krajnci Štajarcom pomagat šli, strašna bitka vstane. Hrabro so kristiani se bojevali, lirabro Turki se obnašali, in marskakemu naših junakov glavo odbili; poslednič vendar so bili tako topeni, da vsi so razkropili se, in večidel ali vjeti bili ali vsmertoni, le malokdo je pete odnesel. Pulni veselja nad tolikoj zma-goj so Slovenci hvalo peli Gospodu vojskinih trum, razdali med samostane in cerkve polovico vsega, kar so Turkom odvzeli in berž ko ne nadjali se, da Turki na Slovensko ne bodo več hodili; ali kaj! ko jih je goljfalo.
2. L. 1421 turški sultan Mohamed umerje, in njegov sin Murad II. se še bolj, j »o širokem ozira, in noč in dan spone za sosedne narode kuje. Na vse strani njegovi konji dirjajo,- in kamor stopi njih železna noga, se nebo od ognja in plama žari, in so zemlja rudeči od Človeško kervi. Koliko vjetnikov so včasih skupej navlekli, se iz tega razsodi, da na Serijskem so enkrat naj goršo sužnjo za edno škornjo ponujali. Kako pa so z deklicami, kako z nosečimi ženami delali, pobožne serca in sramožljive ušesa tako žalostno zadeva, da pero u roki mi brani, kaj takega zapisati. - Ravno so Metličani nekoliko si pomogli, svoje pohištva pripravili in stare rane pocelili, ko 1. 1431, ali kakor drugi ter-dijo 1. 1429, nova nevihta pribuči, strašnejša še, kakor jo perva bila. Osem tisuč Turkov se čez Kupo pripodi, in na ravnost nad Metliko mahnejo, jo do, nagega slečejo, in povsod na vsili straneh zapalijo in clo cerkev raz vale. Ali no zadovoljni s prepričlim ropom od Metlike na levo in desno vlijejo, in povsod, po planih in po hribih po svojej navadi šarijo in divjajo. U Novem-mestu že se tresejo, poslanca za poslan-com pošiljajo u belo Ljublano, in za božjo voljo rešitve in pomoči pro-
sijo. K sreči sta ravno tada u Ljublani Lila Urh Senk, krajnski in Stepati Montfort, koroški deželni poglavar, ki sta hitreje ko sta mogla, okoli 4000 mož nabrala, in brez pomude nad Turke mahneta. Pri No-vemmestu se zgrabijo, mah na mali udarjajo, da dolgo se ne ve, na ktero stran bo vaga potegnila; nihče odstopiti, nihče odjenjati noče. Naposled vendar je Bog dal, da so naši zmagali, posekali polovico Turkov, drugo polovico pa u beg zagnali, ter jim srečno odvzeli vso, kar so bili naropali ljudi, živine in druge baže. Koliko veselja so imeli zavolj te slavne zmago no samo na Krajnskem, timveč na vsem Slovenskem, se samo od sebe razumi; pa tudi Boga, od kterega vsaka zmaga pride, niso pozabili, marveč so lepo sc mu zahvalili.
3. Posihmal so Turki blizo štirdeset let po raznih krajih Azie in Europo obilno bojev in homatij imeli; zlasti dva junaka, Jan Iluniadi in Jurko Kastriota, ali kakor sc občo zove Zkanderbeg, sta jim glave belila, in mnogokrat jih hudo našeškala. Ali Turkov jo bilo kakor listja in trave, jo edna truma se pokosila, jc žo druga močnejša in kervoželjnfša nastopila, ravno, se človeku zdi, kakor bi iz zemlje rasli bili. Sosebno ko je 1. 1451 Mohamed H, turški cesar postal, gerd in nesramen da jo smerdel, jo kristiansko-katoličko nebo če dalje bolj so oblačilo, in bližej in bližej slovenskim mejam hudo vremo so vleklo. L. 1453 je gerčko glavno mesto Carigrad u naskoku si osvojil, kmalo potem Serbsko, Bosno in Hercegovino popolno zmagal, in ravno so Krajnci enmalo pozabili prestane nesreče, in se solziti nehali, ko sopet zaropoče turški boben , ter jim naznani novo žalost in nove solze.
Kakor se zapisano najde, jo turški baša Bdjbeg, osemdeset let žo star nevarno zbolel, in u svojej bolezni se zaobljubil, da ako mu Bog in Mohamed sopet zdravje da, bodo u zahvalo na Krajnsko so vzdig-uul, untodne kristiane davit. In res, kdo razumi skrivno pota božje! komej ozdravi in so nekoliko okreva, so že napoti, vzcinc 10,000 Turkov, prebrodi reko Uno, in Ilorvaško prestopivši se okolj kresa 1. 14G9 na vbogo Metliko zavali, ter jo stiska in tare, da jo groza in strah.— Pri Metliki razdeli u trojo svojo divje čete; perva so proti Ljublani, druga proti Novemmestu spusti, in po Šentjernejskern polju noter do Kostanjevice razprostrani; tretja pa, pri kterej je on sam ostal, sc na Kupi vstopi, in pri Petrovimi in krog Vinice všotori. Rad bi zdaj pero iz roko dal, da bi mi no bilo treba pisati, kako gerdo so ti divji lovci po Krajnskem delali. Od Metlike do Iga na enej, iu do Preddvora na
drugej strani ni bilo druzega viditi, kakor žar, plam in dim, sramož-Jjivost jo debelo solzo takala, in smert probogato žetvo imela. Okoli 6000 obojega spola, kakor so prerajtali, jo pod turškimi mečmi glavo zgubilo, koliko pohištev pa so požgali, vč Bog sam; samo toliko opomnim, da verh raznih vasi in tergov so tudi Kočevje vpepelili. Gotovo bi še daloj bili šarili, in še više nesreče napravili; ali tudi njim so jele hlače tresti se. Od vsili strani kristiani vkupej vrejo, in u devetih dneh je 20,000 Čerstvih mož na nogah. Na SentjemejsJco polje udarijo, ali ko do Kostanjevice pridejo, so jastrobi že iz gnezda ušli, leteli čez Kupo in llorvaško u svojo domačijo, in vlekli seboj 8600 vjetnikov, kterih ni bilo nikolj več nazaj. Zmed vjetih je stari baša Bajbeg 500 naj goršili dečkov in 500 naj nježniših dekličev odbral, vse ednako oblekel in poslal svojemu sultanu u darilo.— Komu bi pri takih glasih solze u oči ne stopile V *)
4. Odslej sledi mnogo žalostnih lčt za celo Slovenio, zlasti za krajnsko deželo. Kar je prirastlo, so ali Turki pozobali ali njih konji pomandrali; kar so zasačili, so ali u nič djali ali u daljno Turčijo vlekli. Kmalo ko jih je ediia truma odšla, je že druga nastopila; kar je pervej in drugej ušlo, je tretja zajela; bila je žalostna doba, da nas večni Bog vari pred njo! — Ž c 1. 1471 so vzdigne 15,000 turških konjikov, davijo in palijo najprej po Hrvaškem, in mnogo živine in 20,000 vjetih ljudi tirajo seboj ; potem pa, ko so rop mod seboj razdelili, in u svojih varoših ga poshranili, so jih 10,000 sopet verne, in so na Krnjn-sko vderejo. Kamor pridejo, rudeč petelin po strehah skaka, in goijo »lednemu, kteri jim pride u pest. Do Iga in Preserja, in elo na Kras njih konji prirazgetajo, in Stičinski samostan so u kup pepela preobor-ne. Koliko ravno so naropali, ni sicer nikder zapisanega, vendar so iz njih drugikratnega ravnanja lahko sklene, da milost jim ni bila prirojena. — Turkom njih roparije vsaj nekoliko overati, so jeli tega lčta po Krajnskom tabore staviti, to se pravi, močne in tordno" obzidja gričev in cerkva, kamor so ljudje slišajo, da so Turki bližajo, hitro be- ' žali, ondi za varnim zidovjem bolj spešno se branit. Taki tabori se še
*) Nemški zgodovinar H a m e r nekoliko dnigao pripoveduje. On pravi, da 1. 1469 je derhal lahkih turških konjikov Horvaško, Krajnsko in Stajarsko prejahala in noter do Celja se pridervila, je zateptala njive in nograde, pobila 2000 kmetov z njih živinoj vred, in 20,000 jih seboj u sužnost gnala. To pa, kar sim zgorej popisal, je po njegovem raz* sodu 1, 1470 se prigodilo,
dan današni po Slovenskem tu in tam zagledajo, in marskaka vas, fara ali cerkva jo od njih ime dobila.
5. Takih taborov ali terdnih krajev jo pa tudi nad vse treba bilo; kajti ko je bilo leto okolj, Turki sopet primahajo, Ljuhlano obložejo in na treh krajih razpno šotore svoje. Ljublančani! hočete viditi, kde da so trije kraji bili, idite u Lovševo jamo, ki je za svetim Krištofom tik Dunajske ceste, u njej se je perva truma zakopala, in nože in meČo za dede in očete vaše brusila; idite u Šiško, ondi na Jami, kder je rajni Vodnik se rodil, je druga četa svoje gnčzdo imela; tretja pa na Poljanah se valjala, in 3. junia zapalila cerkvo sv. Petra, kakor se u ravno tej cerkvi na steni, nekoliko od velikih vrat zapisano boro. Gotovo je, da jih je veliko kardelo bilo, ker sicer bi so tolikega mesta ne bili lotili; ali še gotoviše je, da so Ljublančani vse napade serČno odbili, in svinčenimi kroglami iz grada dol jih tako kropili, da so Turki so vplašili, pobrali svojo kopita, in vernili se u svojo domovino: tode žalibože! no za dolgo.
G. Žo 1. 1473 njih konji sopet Ljublaneo in Savo pijejo; vendar viditi vbogo krajnsko deželo, da je vsa zatoptana in oguljena, se nad Koroško veržejo. U jeseni žo je bilo, ko 27,000 lconjikov memo Šentjurja in Krojna dirja, hitro kakor ptiči skoz Kokro planijo, in noter do Šentvida nad Celovcom pridirjajo. Kamor so priderli, se je nebo od ognja žalilo; kar jim je u pest prišlo in za nje bilo, naj žo od blaga ali od ljudi ali živine, vse je moralo ž njimi; kar pa ni bilo za nje, so ali pobili ali drugače pokončali. Kristianov 8000 seboj ženejo, in se čez Stajarsko memo Celja in Šentjurja pod Kifnikom proti Turškem nazaj vale. *) — Prihodno loto 1474 so Krajnci in sploh Slovenci nekoliko oddahnejo; Turki namreč so nad Madžarsko so zagnali, in tudi ondi po svoji navadi rojili in divjali, tako da njih glavar Malo-iiič je mnogo vroč ali žakljov glav, ušes in nosov, ktere je kristianom odrezal, sultanu u Carigrad poslal. Vendar se bere, da tega lčta so Turki zasačili dva Kozjeka, znamenita krajnska plemenitnika; ali kde? in kako? ne naznani nobena knjiga.	)i.
7. Zatim nastopi leto 1475, in ž njim nova žalost in britkost za ves slovenski svet. Baša Ahmecl in 15,000 Turkov ž njim so na Sta-jamico privali, in za Dravoj gor ropajo, palijo in morč, da, ko bi od
*) Kdor hoče od tega ali naslednili turških navalov na Koroško više zve-diti, naj vzeme predlanske Drobtince u roke.
U is'
hude žalosti trava se sušila, bi gotovo vse zelenje zginilo bilo. Napasti jih in odgnati, se Krajnci, Korošci in Stajarci pri Brežeah zbe-rajo; ali Turki jih prebite, in ravno sv. Jerneja dan se primejo in strašen boj se vneme. Začetno so naši sicer srečni bili, in nekaj nad 2000 Turkov ob glavo djali; končno pa se sreča obcrne, in so bili popolno zmagani — ali pobiti ali vjeti. Plemenitnikov se ni več kakor petnajst otelo, med kterimi sta bila tudi Gašper in Krištof Lamberg. Na to so Turki brez dvombe na svoj dom se vernili, poshranit, kar so bili naropali; vendar so čez štir tedne že sopet na Krajnskem bili, se poleg Save in Kerke zdaj na eno zdaj drugo stran obemejo, in kamor prikoračijo, jim žalost za petami gre in vsestrana nesreča. Stičinslci samostan, ki je dima in pepela ravno so očistil, so sopet u ognju zgrudi, in kar so redovnikov zasačili ali drugih ljudi, in kar so živine ali blaga dobili, vse je moralo ž njimi.
Ravno tako nesrečno je bilo prihodno leto 1476, o kterem je krajnska dežela dvakrat turške banderc vidila. Porvikrat se o sredi julia pred Ljublano priderve, potem pa se na dvoje razdelo. Perva četa, 2000 mož, se proti Celju zapodi, ostali pa na Notranjsko dirjajo, si Lože osvojč in mnogo druge nesrečo naČinijo. — Drugipot se o sredi oktobra za Savoj gor derste, bila je derhal okolj 8000 mož; vendar se na Krajnskem malo le m ude, timveč ven in ven naprej der6 , dokler se memo Krajnske gore in Korena na Podklošter zavale, preklatijo vbogo koroško deželo, kakor je dolga in široka, ter jo vklestijo, da je kervavo solze točila.
8. Odsihmal so Turki, vidši da so Krajnco že do kožo slekli, in jim do zadne bilke vso pozobali, tri leta zaporedoma jili u miru pustili; ali kar jim je na Krajnskem ušlo, so jim moralo drugo dežele obilno nadomestiti. L. 1477 so goriške in furlanske ravnino pod njih podkovami se šibilc, in dasiravno so iz benečanskih in videmskih zvonikov divje kardela vidili, se jih vendar nikdo ni lotiti upal. L, 1478 so sopet na Benečane se namenili; ali ker jo bila žetva ondi žo pri kraju, in večdel vso u varnem zavetju, so na desno, na Koroško se obornili, in od Trebiža do Pliberka vso pogrudili in pogonobili. L. 1479 pa, ko so z Benečani so pomirili, so se na Sedemgraško vergli, kdor so vendar tako se opekli, da 30,000 jih jc mertvih obležalo; zategadel so 1. ,1480, za svojo zgubo saj nekoliko se odškodovat, sopet na Slovensko zakadi. Pravijo, da nad 26,000 večdel konjikov je bilo, ko
so 29. julia spod BreSc Savo preladjali, in čez vodo pridši u dvoje se razcepili. Znabiti kakih 2000 jih je bilo, ki so proti Cirknici in Ribnici mahnili, požigali hiše, žito in blago, koder so dirjali in mnogo kristi-anov pomorili, mnogo vlovili. Vekša derhal pa se je na Koroško gnala, in sopet skor vso deželo premlatila; šo huje pa je divjala una truma, ktera je nad gorno Štajersko planila. Samo duhovnikov u železje zako-vanih je blizo petsto seboj vlekla, in cerkve zapored ali zapalila ali obropala ali razdjala.
9. Pol lčta po tem tolovajskem napadu je sultan Mohamed II. svojo gerdo dušo izdihnul, in Bajesid II. na cesarski stol se vsedel; ali dasiravno je bil mnogo mirniŠi od svojega očeta, vendar stanoviten mir za krajnsko deželo še dolgo ni napočil: — L. 1483 se je sopet 6000—7000 turških konjikov na rop podalo in u tri čete razdelilo. Perva zmed njih je 1C. oktobra po Koleri gor u podjunsko dolino hrula; od unih dveh pa sto se edna na Štajarsko, druga na Krajnsko zapodile, in koder se derstile, neznano divjale. Do gerla siti in obloženi z nezmernim ropom se čez Uno u Bosno nazaj plazijo, ko se, kakor strela iz jasnega, Horvati in Krajnci nad nje vderi, in jih tako nažgč, da razun vojskovodja in nekih drugih redkih je vse mertvo obležalo; vjeto kristiane pa, kterih iz vsih treh dežel, iz Koroške, Krajnske in Štajarske jih je blizo 10,000 bilo, so brez vsega plačila do svojih damo spustili. — Turki oplašeni se zdaj pet lčt na Slovensko no upajo; ali ko enmalo k moči pridejo, se jih 1. 1488 sopet veliko kardelo zbere, se nad Horvate vderejo, ter jih tako nasekajo, da 7000 jih jo na bojišču obležalo, ostali pa se razkropi, in jo na vse strani vlijejo. Mnogo Turkov pa, nezadovoljnih s tim, kar so Horvatom odvzeli, se Še na Krajnsko ženejo, na levo in desno svojo dolge perste stegajo, in kar kristianov u pest dobi, u sužnost seboj podd.
Sc bolj nesrečno za Krajnce jo bilo 1. 1489. Od edne strani se Turki privalč, od druge Madžari; kar ednemu ostane, drugi pozobljejo; Šel jo strah po deželi in siroščina vstala, da jo pero no popiše in Človek ne izusti; samo misli se. — Ali povračilo gotovo no zastane; ako-i'avno mnogokrat počasi krevlja, pa toliko huje udari. — Turki vidši, da se jim je na Krajnskem dvo lčti zapored tako dobro obneslo, so tudi 1- 1490 privlečeno, prav po divje šarijo in razsajajo, mnogoverstuih roči naplenijo, in skup navlečejo. Ali ko so z obilnim plenom u svojo domače krajo nazaj pomikajo, in u IlrušSo prisopihajo, jih Krajnci za-Drobt. za novo loto 1854.	10
lezejo in tako dolgo po njih mlatijo, dokler jo kaj živega bilo — lo malokdo je odnesel svojo kožo.
10.	Vendar, kdo bi mislil? ni bilo Se dveh let okolj, ko turški konji sopet slovensko zemljo tlačijo. Kakor dereča voda, ktera prestopi vse korita in podere vso jezi, se turške trumo 1. 1492 na Krajnsko, Koroško in Štajersko vali; bilo jih je kakor peska u morju ali kakor listja u hosti. Od Metlike do Novegamesta, iu od Novegamesta do Ljub-lane se je nebo blizo in daleč u gost dim zavilo, po tleh pa jo bila gnusoba, kakoršne na Krajnskem menda ni bilo, no prej no polej. Kder so prej grajšine stalo in cerkve, vasi in tergi, ob kratkem je bila gola razvalina, samo pepel in posutje; mnogo ljudi in živino je zgubilo u ognju in dimu svojo živlenje. Vse pota in ceste so bile omadežovane s človeškoj kervjo; na kolih nabodeni so otroci cepljali, osramoteue zraven njih matere umirale. Kolikim so glave odsekali, jih na sulice na-bodli in plesali okrog njih! kolikim trebuh prerezali, Čreva izmotali, jih na drobno razsekali, in zraven nesramnosti vganjali, kakor bi bili iz pekla doma! — Eavno tako gerdo so tudi po Koroškem in Stajarskem delali, zdi so mi, da slovenski narod so popolno od zemlje potrebiti hotli. Nekteri sicer pravijo, da Korošci so jih na Belašlcem polju na-mahali, in 15,000 vjetih kristianov rešili; drugi pa taji, rekoč da ni res. Po mojih mislih jo močno verjetno, da so kristiani in Turki so nekod prijeli; ali da bi tolika bitka in tolika zmaga bila, kakor zgo-dopisec Megiser naznani, dvomim.
11.	Turki so odšli, ljudje kar jih je ostalo, vsi plahi in solzni po razvalinah in pogoriščih berskajo iu Črepine preobračajo, kar se 1. 1493 turške lese sopet odpro, in se 8000 vragov na rop in mor vzdigne.
v
Kakor sovražna toča se po dolnem Krajnskem in Stajarskem vsu-jejo , celih petnajst dni sosebno okrog Ptujega in Celja smode iu koljejo, primahajo vnovič blizo Ljublane, in 10,000 kristianov u sužnost seboj peljajo. Ali ko nazaj gredo, jim Horvati pot zastavijo in 9. septembra se na modruškem polju strašno zbijejo. Junaško sicer in pogumno, kakor nekdaj Makabejci za domovino so Horvati se bojevali; al' kaj! ko jih jc premalo, Turkov pa preveliko bilo —- daloj ko so mahajo, vekša zguba je. Vsim padlim kristianom so nosove porezali, in 5700 nosov sultanu u Carigrad poslali. Horvaški ban DerenšZcni ^afl1
je bil vjet, in ko ga h kosila pokličejo, mu lastnega sina in brata glavi na mizo prinesč.
v
L. 1494 Turkov na Krajnsko ni bilo, zato pa so na Staj arsk o in Madžarsko se obernili; vendar na obeh krajih hudo tepeni bili.
v	....
Jz Stajarskega jih je cesar Maksimdian T. zapodil, tako da vsih 25 lčt, kar je on cesar bil, se niso več prikazali; Se huje pa jih je naklestil madžarski vojskovodja, Paul Kinis. Toliko ljudi in živine jim je vplenil, da čez Donavo nazaj pridši je prodajal petero volov po zlatu, petero žensk pa po 18 srebernikov. Pač žalostni časi, ko so človeka, kakor vola ali kravo prodajali! Zahvalimo Boga, da so prej-šli. — Ali 1. 1496 se Turki že sopet na Krajnsko privlečejo; vendar kakor se kaže, jih ravno ni veliko bilo: huje pa so sledeče lčto 1497 razsajali. Posebno okrog Ribnice, Cirknice in Logatca, in sploh po vsih selili noter do Verhnike so svojo grozovitost skazali, in požerli in odnesli vse, kar je za nje ali za njih konje bilo.
Od zdaj Turki Krajncov in sploh Slovencov nekoliko lčt niso nadlegovali, razun lčta 1499, ko je 10,000 konjikov in 5000 peScov nad BeneSansko se zagnalo, na planjavi med Gradiško in Vidmom se všoto-rilo, in na vse kraje noter do Trcbiža na rop planilo; in 1. 1511, ko so nad Metliko se vergli, od tod pa deloma na Istriansko, deloma na Goriško smert in pogublenje nesli. Vsaj pa tudi, ako ktera dežela, je gotovo krajnska mira in pokoja potrebna bila. Ako premislimo, da so Turki nektero lčto samo sužnikov po 20,000 seboj peljali, nedvomljivo ni pregnano, kar se zapisano najde, da so od 1. 1460—1508 nad dve sto jezar Krajncov in Horvatov ali pobili, ali u Turčio gnali; in ako prevditiimo, da so I. 1499 samo po Benečanskem 132 mest, tergov in vasi posmodili, si lahko mislimo, koliko nesreče in gnusobe šele so po Krajnskem napravili, kder so tolikokrat razsajali! — koliko hiš, gradov in cerkev so razsuli! — koliko njiv in nogradov zateptali! — in koliko bolezni, lakote in drugih nadlog vzročili! — Bili so žalostni dnevi, kakor o^časih preroka Jeremia, ko so Babilonci priderli, in pomandrali svoto mesto Jeruzalem in otroke u njem.
12. Ali do dna čašo terplenja krajnska dežela še ni izpraznila, timveč šo mnogo grenkih kapelj mora požreti. L. 1520 sultan Selim L umerje, in njegov sin Suleman //. .vladarstvo prevzeme, Turkov naj slav-niši cesar, in njih naj vekši junak. Komej jo svojega očeta pokopal, se njegova vojska, kakor silovita povodenj proti kristianskim mejam vali, in kakor padajo drevesa u gojzdu pod ojstroj sekiroj, se vklanjajo
10*
11 148
posamosne mesta in cele dežele pod njegovo oblast. Beligrad, na kri-stianskej meji naj važuiši tabor, pred Turkmi svojo glavo nagne, in kmalo jih imajo tudi Krajnci u svojej deželi. Ravno cvetno nedeljo 1. 1522 je bilo, ko Turki nenadoma kakor smert u Slavino prider6. Mašnik je ljudem u cerkvi terplenje Jezusa Kristusa bral, ko Turki kakor blisk po njih planejo, popadejo duhovnika in mnogo zbranega ljudstva, jih nekaj posekajo nekaj seboj vzemejo, in so morivši in požigaje skoz Ribnico in Kočevsko tako hitro u svoje krajo podi, da o treh dneh so zginili, kakor bi jih škratel bil odnesel. Krajncov se je sicer broz po-mude zbralo lepo kardelo in za njimi udarijo; ali prepozno, Turki so bili že čez hribe in doline u varnem zavetju. Vendar o postu prihod-nega ISta 1523 pridirjajo sopet, in kamor se prikažejo, vse pade pod njihovimi mečmi, ali mora ž njimi u globoko Turčio. — L. 1527 pa niso dalej prišli kakor do Metlike, (13. majnika jo bilo) so požgali celo okolico, in pobili mnogo ljudi, mnogo vlovili in tirali seboj.
Še vse hujša pa jo bila nevihta, ktera je 1. 1528 nad Krajnsko pribučala. Jezar turških konjikov okoli poldneva 8. marca na Pivko prijaha, in Postojno do čistega izpraznijo. : Pod hribom srečajo nekaj italifinskik kupcov, kteri so mnogo svileno robo tovorili, ter jim vzemejo do malega vse. Potem pa se dervi, kakor valovi morja, ki vso povali, skozi Cirknico na Lože in Bloke, in memo Sneperka in Oste-neka na Ribnico, Kočevje in Kostel, in dirjajo tak urno in jaderno, da žo 12. marca so unstran krajnske meje. Ali dasiravno so več sto nesrečnikov, možkih in ženskih vjeli, vendar niso bili zadovoljni; tim-veČ zviti kakor gerČa, se jih kakih pet sto blizo Kostela potukne in kakor tičarji prežijo na ljudi, ki so misleč, da vragi so že zdavnej odrinili, iz bost in berlogov, kamor so se poskrili bili, sopet na svoj dom se vernuli — ter jih šo blizo 400 zasačijo.
No dolgo potem, mesca julia namreč, se Turki sopet po lcrajnskej zemlji gonijo. Eni pravijo da 4000, drugi da 10,000 jih je bilo, ko se Čez Kupo privlečejo, in pogonobijo in razrušijo vso okrog Kostela, Kočevja, Ribnice, Osteneka, Turjaka noter do Iga, kder so menda svoj tabor imeli. Od Iga pred Ljublano dirjajo, Savo prebrodijo in do Mengša priropajo; ondi pa so vernejo, so zedinijo z unimi, ki so pri Igu ostali, ter so vali čez Višnogoro, StiČino, Trebno in Mirnopeč u Turčio nazaj. Ali Krajnci so zberi in kakor piš za njimi dero, ter jih s pomočjo Horvatov tako namahajo, da jih 1250 obglavijo, 400 ranijo in vso vjote kristiane rešijo.
13.	L. 1529 je turški cesar vse svoje trume zbral, in glavno mesto Beč oblegel, torej jih ni bilo na Krajnsko; ali komaj 1. 1530 nastopi, se že prilomijo. Mesca februara so nad Kočevsko zakadi, kakor volki nad ovce; potem ravno tisto lčto na Krajnsko še petkrat prirož-ljajo, tergajo in mori zdaj tu zdaj tam, in nad 3000 ljudi odpeljejo. L. 1531 se poleg Pivke vlačijo, in mnogo blaga in si ljudi prilastijo; ali grof Frankepan in mnogo Hrovatov ž njim so na konjo veržejo, za njimi vderejo, jih vekšinom potolčejo. in jim vzemejo vso, kar so naplcnili.
L. 1532 sc turške čete nad Madžarsko zaženejo, sploh vso jc mislilo, da pred Beč jo mahajo; ali do Kiseka pridšim so Miklavž Ju-režič tako pogumno vstavlja, da jim serce upade, torej se vernejo in večdel Čez Stajarsko nazaj vali. Mnogo mest, tergov in vasi, med njimi tudi Slovensko Bistrico in Konice so do tal požgali, in razsuli in pobili vse posebno okrog Celja; u Mariboru pase je Žiga ViSnagorski tako slavno nosil, da so Turki, akoravno so trikrat ga napadli, z dolgim nosom so posloviti morali. — Med tim pa, ko so Turki po Štajarskem dervijo, se tudi Krajnci vzdignejo; zvedŠi namreč, da čvorsti možjo so skor vsi u vojsko šli, se u Turčio zakadi, ropajo, mori in delajo, kakor so jih Turki toliko let že učili, naložijo raznega blaga, oprostijo mnogo vjetih kristanov in seboj vlečejo. Zato se Turki damo pridši in zvedši, kaj se je med tim zgodilo, močno vjezi, brez odloga konje vsedlajo, in noter do Krasa pridirjajo, maščevat se; tu pa jim Krajnci zobe pokažejo, in jih do malega vse vničijo.
Kor je tedej Iviajncom na Turškem tobart tako po sreči izšlo, se 1. 1533 pod vodstvom Ivana Kancianer-a sopet upotijo, in do Udvina prikoračijo — in tudi zdaj jim dobro izvede. Turkov mnogo pomahajo, mnogo polovi, sosebno pa živine obilno vplenijo in seboj ženejo. — Ali kakor srečni so zdaj, tako nesrečni so bili 1. 1537. Velika vojska skoro iz vsih austrianskih dežel se zbere, in zgor Oseka všo-tori; tu pa jih Turk napade, zgrabi od pred in zadej, in od leve in desne, in napolni tabor strelom in trepetom, dokler mnogo kristianov pobegne; kar pa je ostalih bilo, so ali na borišču obležali, ali vjeti u Carigrad poljani bili.
14.	Da Turki po tej slavni zmagi niso proč nad Krajnsko udarili, pride od tod, ker so z Benečani, in potem, ko so z njimi so pomirili, s kraljem Fevdiiiandoiu u vednej vojski bili, zraven pa tudi po Arabii, Moldavi in marskakih drugih krajih dosti opraviti imeli; vendar
se pri vsem tem turških roparjev na Krajnskem tudi te lčta ni manjkalo/ — L. 1510 so po kočevskem, 1. 1545 po Sent-Jemejskem polju razsajali, in noter do Kerškega vso razmeli in zateptali. Kavno tako so delali 1. 1546 po Kočevskem in Ribniškem, in okrog Nadliškega tabora, po Blokah in na Štiri miljo do Ljublane\ kamor jo njih noga stopila ali njih roka dosegla, so požigali in davili, iu mnogo ljudi in živino vplenili. Tudi na Vinico jc kakih 120 se priteplo, pa so slabo zadeli, ker so bili dobro nažgani, dvajset pa jih je bilo vjetih. — L. 1547 so okrog Metlike, Semiča in Novegamesta sc klatili, so na levo in desno z ognjem in mečem vse razdjali, iu gnali mnogo ljudi in živine seboj.
15. O tem času jo turška deržava na verh svoje slavo dospela, dosegla svojo naj vekšo moč in čverstost, in po treh delih sveta, po Azii, Europi in Afriki se je strah njenega imena razširil; po bližnem Ogerskem je padlo mesto za mestom u njeno oblast — stara Buda, sveti Ostrogon, Stolni-Biograd, terdni Gjur, Pečuh, Temušvar, Solnok itd. vse zapored so poklonijo, in turške bandere na svoje ozidja obesijo; šo huje pa polomljena jo bila Ilorvaiia, zlasti med rekama Kupo in Vno: torej se nikakor Čuditi ni, da so Turki te lčta tako pogostno nad Krajnsko udarjali, in da tudi u naprej njih napadi no nehajo. — L. 1557 jih je vojskovodja Lenkovič, ki jc imel tri sto Krajncov in sto Horvatov pri sebi, sicer dobro naklestil, ali pri vsem tem se drugo leto sopet na Kočevsko in Ribniško privale, in kar niso požgali ali pobili, so seboj u Turfio vlekli.
Vendar to jo bila le majhna praska proti tem, kar se je 1. 1559 prigodilo S 15 —16,000 jež in peš se bosniški baša proti Metliki pri-tepe; zvedši pa da Krajnci ga pričakujejo, se je vernul in čez Polanje nad Kočevsko in Ribniško vergel. Od tod pa se dervi kakor čeda divjih bikov čez Bloke, Cirknico in Postojno na Kras in Pivko noter do Klana, ki jo bil tabor in vas dve milje od Reke, so spremenili vso deželo u žalostno puščavo, in čez G robnik po viničkej dolini sopet damo se gnali. — U nekterih rokopisih se bero, da so Turki to lčto še enkrat na Kras in Pivko privihrali; ali po tem kakor se pripoveduje, je verjetno, da ti drugi napad od pervega, ravno popisanega ni različen.
Ko pa pride svečnica 1. 1560, Turki sopet po Krasu in poleg Pivke Šarijo, love ljudi in živino, in s kervjo okropijo cerkve, hišo, hleve in vse, kamor njih ljuta noga stopi. — Toda tudi nad njimi
zagromi maSSevavna roka, tud! za njih nastopi dan jeze in osvote. lznenada in naglo kakor huda ura piano Ilerbart Turjaški mesca julia Čcz turško mejo, razvali u prah in pepol mnogo vasi in sel, in odžene 2500 konj in goved, in še vekšo množino drobnico. Turki sicor za njim vdarijo in ga tudi dohiti; ali u svojo nesrečo. Slovenci jih skor do malega vso potolčejo, clo njih vodja, Deli Mohameda in Ha-sa-na obglavijo. Kmalo potem', 18. julia namreč, so sopet zbere 700 konjikov in 500 strelcov, mod njimi 300 Krajncov; svojim vodjem Vidom Halek-om nad Turka napno, in neko veliko vas zažgo in popolno razrušijo.
L. 1563 jih Ilerbart Turjaški sopet prav dobro našeška, in noter do Unske-Kostanjevice podi, jih mnogo na planem podavi in mnogo u vodi vtopi; ali o svečnici sledečega lčta 1564 njih konji vendar lo nad Krajnsko prirazgečejo, in sopet so vbogi Ribničani in Kočevarji, ki se pod njihovimi podkvami solzi, in smert ali sužnost na zbero imajo. — Po šmarskej in šentruperskej fari pa je kuga divjala, in zamorila marskakega čverstaka.
L. 1565 Herbart Turjaški vnovič na Turka gre, ga mnogo poseka mnogo vjeme, in obilno blaga in denarja in živine naropa. Ali kakor pogumno se je tu, tako slabo pri Krupi obnašal. Baša Mustafa Sokolo-vik je namreč liorvački grad Krupo oblegel, in 16 dni se obsedenci junaško branijo. Na to pride Turjaški s 700 vojakmi, in se tikraj vode všotori; ali v6 Bog sam, kaj da je bilo 1 Akoravno ga je vse lepo prosilo, da bi KrupSanom vsaj jezar vojakov poslal u pomoč; akoravno so ga Turki in Madžari psovali in za bebo imeli, in akoravno je vidil z lastnimi očmi obležencov stisko unstran Une, vendar stopinjice ne stori iz tabora svojega, in pred njegovimi očmi Turki razsekajo žene in otroke, in grad u prah in pepel premeni.
Toda kar so je tu zadolžil, je nasledno lčto 1566 slavno popravil. Z Joštom Turnom 23. septembra čoz Vino na Bosno dereta, dva terga zapalita in pred Novigrad prihrujeta; tukaj pa, na rečici Sami jima Kelunski baša s 30,000 vojaki nasproti stopi: ali Slovenci dasi-ravno jih ni kej čez 4000 bilo, ga popolno zmagajo, vjemo njega in čvetero njegovih sandšakov (viŠih častnikov ali poveljnikov), zdrobi blizo 10,000 prostih vojakov, in vplenijo 4 zastave in mnogo druzega blaga— zmed Krajncov pa ni bil nikdo vjet, razun Krištof Ahfalterer, kterega so u Carigrad poslali.
16. U zgodovinske knjige 1. 1566 zapisane biti zaslužijo še dve sosebno važni dogodbi. Perva je razdjanje mesta in grada Sigeta, ktero je svojemu branitelju Miklavžu Zrini-tu, in njegovim tovaršem večno slavo doneslo; druga pa je smert Sulemana II. ki je bil Turkov naj silnisi cesar. Za njim nastopi Selim II., pod kterim je turška svitlost pojemati jela, dokler dan današni lo nekoličko še berli, in bo borž ko DO ob kratkih IStih vgasnila. — Vendar stanoviten mir Krajncom šele ne prisije, še manj pa Horvatom.
L. 1570 Turki sopet poleg Pivke divjajo, mor6, ropajo in poži-gajo, kakor so bili navajeni, in strašna revšina jim za petami gre. Verli tega je to lčto grozovita lakota po deželi vihrala, tako da star pšenico, ki dorži 4 mernike, je veljal devet zlatov, in star naj slabšega žita devet goldinarjev; zategadel so je 1. 1570 dolgo časa po Krajnskem občo černo Uto zvalo.
L. 1575 se jo sopet nekaj zlo žalostnega pripetilo. Okoli 2000 Turkov in sedmero topov so pri Krupi zbore, iz namena, grad Bihac si osvojiti. Turjaški Herbart to zvedeti, svoje vojake pri Budačkem gradu zbira, ali kaj! ko jih jo premalo bilo. Turki, kterih vodja je bil Ferhadbeg, kakor hud piš nad naše udarijo, in kar je bilo peš trum, jih kmalo razkropi na vse plati; konjiki pa, horvaški in slovenski se kaj pogumno mahajo, naj pogumniše pa Herbart sam, ki se svojim 22 letnim sinom Volbenkom in stotnikom Miroslavom Višnagor-skim med Turke zakadi. U ednej roki samokres, meč u drugej si na-reja cesto u vrage; tresk! na levo, tresk! na desno jih podi, in jim dušo iz gerla tlači: ali sovražnikov je bilo preveliko. Pade eden, zasto-pita njegov prostor dva, in ker mu od spredej niso kos, ga zaleze eden od zadej, in njegovomu konju križ preseka. S konjem vred pade Herbart in Višnagorski prec za njim, in pri priči jima glavi odsekajo: sina pa Volbenka, Baltazar-a Gusič-a, Stepana Čateža in mnogo drugih vjemejo.
Na to je Ilerbartova žena Ferhadbegu pisala, ter ga prosila za glavo in truplo svojega padlega moža. Mertvo telo ji precej pošlje; od glave pa, je odgovoril, mora prej koža se odreti in slamoj se nabasati, da se u Carigradu sultanu pokaže. — Ilerbartovo truplo so u Ljublani, u cerkvi sv. Elizabete z nenavadno častjo in slovesnostjo pokopali, Višnagorskega so u Černembl zanesli, njuno glavi pa morali odkupiti za 50 tolarjev, so ju položili u cipresino skrinjico, in častitljivo shranili u turjaškem gradu. Tudi vjeti\Volbenk sejo z dragim denarjem, s 30000
tolarji odkupiti moral; ali damo pridši ni dolgo živel, timveč kmalo zvonil kakor mlado drevce, ktoro Be u koronini prehudo strese.
Žalost pri budačkem gradu se jo dogodila 22. septembra, iu kakih osem tednov potem je Tu k že sopet na Krajnskem, si osvoji Metliko, poseka njeno prebivavce, razruši njeno hišo, in vjetniko Beboj u sužnost žene. — Tri lčta potem se vnovič pripodč, in štirnajst dni vbogo Metliko stiskajo; ali posiliti jo jim ni dano, timveč Bramotuo so morali so odtegnuti.
17.	Turki vendar ne dajo mira, in njih mavha nima dna. Več ko prclijejo kristiansko kervi, hujo jih žeja, in več ko narop^jo, bolj Široko zijajo. Jih popolno vgnati u kozji rog, se 1. 1578 vojska zbere; bilo je 10,000 mož in so imeli 18 velikih topov. Njih vodja Juri Ke-venhiler 11. augusta iz Ljublane odrine, se plazi počasi čoz Metliko, Novigrad in Sluin, si osvoji Drešnik, Serin in Ostrovač; pred Busin-om pa se oberno in 12. oktobra u Novomeslo nazaj pridši razpusti vojake, da grejo namesto Turke — gobe žet. —• Tako veselo nado, in so tako hitro po vodi splavale!
Pri vsem tem pa so Turki tudi to lčto dvakrat do kervavega tepeni bili. Pervikrat so okoli Kostela in Kočevja se gonili, in zajeli mnogo ljudi, živino in raznovorstno robe; ali Krajnci za njimi hiti, so s Horvatmi soedinijo, in Turke tako naderejo, da ne eden ni ušel. — Čez nekaj tednov so sopet kakih dvesto privleče, pozvedit, kde da so njih pajdaši zaostali; ali tudi njih so Horvati polomastili razun ednega, kterega so pri živlenju ohranili in mu naročili, da ima na dom povčdat iti, kam da so uni tovarši prišli. Vendar tudi Turki so nad Krajnci ojstro se maščevali; kugo namreč so jim zapustili.
X	y
Se tisto leto je po Kočevji, Novemmestu, Kerškem, ISentrupevt u, po Cirknici in marsikod drugod ljudi kosila; 1. 1579 pa po ljublani taki strah napravila, da so vse uradnije u Krajn potegnulc. L. 1582 je clo u Škofjo-Loko pridivjala; poleg Kupe pa so Turki sopet razsajali in clo Poljan prišli, od kodar so 30 kristianov odpeljali.
18.	L. 1584 sta se cesar Rudolf 11. in turški sultan Murad III. sicer na osem let pomirila, vendar Turki se ne dajo vgnati. Bosniški baša Ferhad pomirju ukljub zbere 9000 mož, in ž njirni nad Ilorvaško in Krajnsko vdari, zlasti okrog Kostela, Kočevja in Poljan svojo divjost razodeva; clo do Ljublanskih vrat so privihrali, in povsod mnogo solz napravili. Ali JoSt Turu s Krajnci, in Tomaž Erdedi s Hrovatmi za njimi gresta, jih pri Sluinu doideta, vzemeta deset zastav, vse vjeto
kristiano rešita, in Turkov blizo 4000 potolČeta. — Ravno tako je bilo na Ogerskem, kder je sledil boj za bojem. Prišlo je mlado lčto, ko narava vstaja; prišlo poletje, ko sonce rado vročo pripeka; nastopila jo jesen, ko zemlje sad zori; nastopila zima, ko dostikrat od hudega mraza drevje poka; ali boj so ni ne tu ne tam vmaknul; enkrat so kristiani, drugikrat Turki zmagali, in koliko kervi se jo prelilo, v6 Bog sam!
19. L. 1591 so mir sopet na osem IČt ponovili, pa tudi zdaj so nobena stran za mir ne zmeni. Bosniški oblastnik Ilasan-baša s 5000 nad Horvate plane, in pomendra celo deželo med Krizcvav-com in Sva-ničem; ali Horvati in Krajnci za njim gredo, dohiti njegovo zadne trume, jim vzemo 22 zastav, vlovi 100 konj in 72 Turkov, pomori jih 120 in 400 kristianov rešijo. Toda ni bilo dolgo, ko Hasan sopet prihruje, in obleže Sisek, ki leži na vtoku Kupe u Savo; vendar vzeti ga mu ni dano. — Ali Hasan ne zgubi serca, tim več 1. 1592 sopot veliko vojsko na noge spravi, si osvoji Krastovac, Goro in Bihač, sozida nov tabor, Petrinio po imenu, in vdrugič pred Sisek privihra: akoravno pa Siseka tudi zdaj ni dobil u pest, je vendar nekoliko pod mestom kristiane popolno zmagal, jim vzel 5 velikih topov, potem pa pihaje serd, na levo in desno, in proti jutru in večeru se osul, in tak strah napravil, da u Ljublani že so tresli so pred njim. Kristiani sicer od vsih plati u pomoč hiti; ali ko pridejo do Zagreba, je padel velik sneg in vse saksebi gre, med tim ko so unkraj Savo, u Turopolju Turki ukali in našim figo kazali.
Šo hujša vojska se 1. 1593 vneme. Kakor dereča reka val za valom u morje žene, dero Turkov divje rajde od vsih strani u Banjalu-ko, kder je njih občno zbirališče bilo, in jih njih glavar Ilasanba$a Čaka. Narastivši se na 25 — 30,000 se napotijo, in počasi proti Siseku koračijo, med tim ko 29 šajk njih topove po Savi gor pelja. U torek pred svetkom sv. rešnega telesa, to je 15. junia, na Kupo pridejo, mostove naredi, in na levi breg prebrodivši Siselc obsujojo, ter ga stiskati j amejo, in od vsih plati topovi na-nj gromi. Sila u mestu je bila neizrekljiva, in nagle pomoči na vse potreba; zategadel sc kristiani hitroma zberi, na sv. Ahaca dan, to je 22. junia, blizo Siseka doidejo, in so vstavijo u kotu pri vtoku Odre u Kupo. Turki komej zvedo za njih dohod , jim žo nasproti gredo in jih začetno hudo silijo; kmalo vendar začno odstopati, in čez mostove unstran vod se umikati; ali mostovi so prešibki in teža begunov prevelika, torej se poderi, in
18,000 Turkov ali na suhem u kervi leži, ali mertvih po voclah plava; Ilasan-baša sam je Lil med mertvimi in pet drugih naj viših Častnikov. Kop je bil obilen; 39 topov, 1000 konj, vse zastavo, mnogo sedel, oklepov, pukš, dolgih nožev, dragih mečev in drugih reči dobljenih; med njimi baša-IIasana prekrasni šotor, iz kterega so naredili za Ljublansko stolno cerkvo zal mašni plajš, u kterem se sv. Ahaca dan So dan današni Bogu u zahvalo daritva sv. maše opravlja. — Bil jo dan sreče in slavo za ves kristianski svet, zlasti pa za Horvate in Slovence; vojaki vsi ginjeni trikrat Sisek obhodijo, in trikrat se na kolena veržejo, Boga zahvalit za toliko slavno zmago. U zlatem Pragu, kder je tačas cesar bival, so hvalno pesem peli, in iz Rima so papež Klemen VIII. z lastnoj rokoj pisali Andreju Turjaškemu, ki jo vodja te vojske bil, pohvalivši ga, da je tak hrabro se obnesel. — Kakor vesel pa je dan sv. Ahaca za kristiano, tako žalosten jo za Turke; zarad to zgube se ISto 1593 u njih dogodivščini vedno leto pogub-lenja zovo.
20. Ko se u Carigradu zve, kaj se je pri Siseku dogodilo, strašen krik in hrup vstane; in vso od kraja na ves glas maščevanje tirja. Cosarskega poslanca u železje veržejo, in vse ceste in vse stozo mer-golč od vojakov, ki u vojsko nad kristiane gredo. Že sv. Jerneja dan so polastijo Siseka, pomandrajo vso posadko, včinijo mnogo drugo nesreče, in Horvaško in Ogersko žulijo in odirajo; vendar krajnske dežele od te dobe turška uima ni več premlatila. Trikrat sicer so še pri-mahali; pervikrat 1. 1595, ko so poleg Pivke žgali in ropali, pa tudi storjeno škodo z lastno kervjo plačati morali; drugič 1. 1598, ko so do Malegagrabna privihrali in nekega Lamperga vjotega seboj peljali; in tretjič 1. 1600, ko se jih je kakih 5000 privleklo, in tu in tam ljudi in živino ropalo: ali vsi ti trikratni privali so bili lo posamezne kaplje po hudej plohi, le kratke, moinoideoče slabosti po srečno prestani smortnej nevarnosti — od lčta 1600 pa turški konji kranjskih njiv niso več teptali. n U naših časih so Turki popolno obnemogli, ni se jih treba več bati. Vsa njih moč in oblast je podobna staremu drevesu, kterega deblo so Červi razglodali in ga trohljivost grudi; dokler je tiho vreme, sicer mirno stoji, ako pa vihar pribuči, ga na tla tolebi. Tudi turško ccsarstvo bo pred ko ne pri pervej hudi burji, ki se bo na političkein polju vzdignula, u koreninah se zmajalo, in zbrisalo se iz imenika europejskih deržav.
JJlouuau.
ML
K O STENA MIZA.
U znožju visoko Svinje, c^obro znane planine na Koroškem, na sončnem berilu stara cerkvica stoji svetemu Leonardu posvečena, kojo radi posebno Slovenci obiskujejo ; zategadel njo tudi Nemci slovensko cerkvo sv. Leonarda zovojo. Malo pod bregom farna cerkva sv. Mihaela u Golovici leži, in po serverni strani pot pelja iz Svinca u prelepo lavantinsko dolino. Malo nad potom blizo sv. Leonarda vidi popotnik kos staroga zidovja žalostno stati, in na vprašanje, kaj ta žalostna groblja pomeni, mu planinski pastirji, ki krog tega zidovja po zelenih »pašnikih lepo živino pasojo, od kostene mize to lo pripovedajo:
Živel je svoje dni na ovem selu premožen planinski kmet, kojega so šo stari možje poznali, bogat Kvase ali Kvasnik po imenu. Imel je veliko drobnic in goveje živine, in pa po dvanajst in še več konjev, ki so mu oglje u bližne fužino vozili. Živinoreja in kupčija mu jo dajala toliko denarja, pa tudi polje živeža toliko, da so ga planinci za pervega bogatina u tem kraju imeli, rekoč: Kvase premožen ne bode vložen." U veliki časti so ga gorjani imeli, in klobuk pod pasuho deržali, kadar so ga prišli za dnar prosit, ali mu pa oglja ponujat, naj bi ga kupil, ali pa posodil za dacijo plačati. Kvase jo tudi sam Čutil, da ima vsega zadosti, in je pogosto na dobri volji tovaršem djal: Meni drugega ne manjka, razun kostene mize; tako bi še rad imel."
Premožni gorenci se radi prevzamejo, zaničujejo svoje revne sosede, jih radi stiskajo skoz preobilne obresti, pozabijo tudi svojega Boga, ki jim vse da, ter vprašajo u svojem sercu prevzetno: „Kdo je moj Bog? Ako le plačam, kdo mi kaj more? Bog je Bog; jaz sim pa jaz. Koga se bom bal?" Tako prevzetni bogatini in bahači govorijo, in si mnogotero vmislijo in spočnejo , ki ni poštena, ne lepa. Tudi bogat Kvase si je edno ubral, ki še po planini sluje.
Bil je pri sv. Leonardu velik shod, in od daleč so se romarji shajali; tudi Kvase iz bližnega svojega sela prijaha, ter na lepi ledini pred cerkvijo s konjem postojf. Tropa možakov ga obsuje in se veselo s njim pogovarja. Kvase je ves židane volje, in namesto so na službo božjo pripravljati, prod cerkvijo burke vganja in šale dela. llavno gospod fajmošter iz Golovice memo pridejo; Kvase jih oholo pozdravi, in so njim pobaha rekoč: „Moj gospod! naj mi dovolijo, da s svojim konjem u cerkvo jezdim, in krog altarja sv. Leonarda jaham; hočem to ježo dobro plačati in vsako stopinjo mojega konja s križovačoj podkovati, in tako cerkvi srebern tlak narediti." Abotni planinci so so temu prevzetnemu guču smejali, gospod fajmošter pa resno bahaču djali: „Kvase! varujte, da vam kobila sreče ne uide, in se vi u kratkem na golo ne vsedete; sreča je opoteča, in kdor se danes s bogastvom baha, bo Se jutre kruha prosil. Vse to se bo še lehko tudi vam godilo. Bog le ponižnim milost daja; na prevzetne njemu merzi." To so dušni pastir gredo prevzetnežu povedali, in šli božjo službo opravljat. U kratkih 16tih se je Kvasetu napovedana beseda spolnila. Tudi ptica, ki previsoko leta, po navadi nizko obsedi.
Rodovitno lčta so se prevergle; vreme hladno in moČarno jo pla-nincom hudo letino prineslo. Polje ni po planinah rodilo, in kar so vsjali, jim ni dozorilo. Njivo so ostale celine, in poprej velike kmetije so bilo puše. Živina je gladu počepala, in ljudje so sc u ravnine preselili se preživet. Veliko planincov jo pomerlo, šo več jih obožalo; med njimi je tudi Kvase premožen bil v kratkem silo vbožen. Konji njegovi niso kerme imeli in popadali; vole je poprodal, da si je živeža nakupil. Hlapci so ga popustili, in šli u ravno polje za kruhom.
Edina hčer, kojo jo imel, so mu je omožila; ali ni ji imel dote dati. Tudi ona jo s možem na ptuje potegnila; in Kvase, dobrega vajen se je tako zadolžil, da jo moral svoje imenitno posestvo prodati. Bogat gorjanec je Kvasetovo kupil, zapušeno polje u souožete, travnike pa u pašnike obernil. Imeniten stan celo zimo zapušen stoji; lo po lčtu pastirji u njem prebivajo. Streho izkaplejo, u kratkih Ičtili lesene stene sperhnijo in so poderč, samo podzidovje še na bregu stoji, in starši otrokom mimo gredč na-nj kažejo, kedar jim pripovedujejo od bogatega Kvaseta, ki jo mislil, da bogat obožati ne more.
Kako se je pa vbožnemu Kvasetu na staro dni godilo? Ves zapu-Šen je hodil od hiše do hišo kruha prosit, in kedar so jo o palici li kakemu znancu pritresil, so mu na prag u skledici kuho dali. Ko je
odmolil, je sldedico na kolena djal, in zajemati jel, rekoč: Ko sim še
imel vsega zadosti, sim gostokrat prevzetno djal: drugega mi ne manjka, kakor kostene mize; zdaj jo imam,, kajti morem na svojih kostih skledo deržati, ker druge mize srotej nimam. Tako bo tudi premožen lehko vbožen.
StolUitIt'.
HHL
NE SODI SLABO SVOJEGA lil/IZ NEGA.
Marsikdo že je rekel: Kaj pa misel! misel sama me ne lo u pekel pripravila, da se le hudega djanja olvarujem; in ako tudi kaj slabega mislim u svojem sercu, saj nobene krivice ne storim. — Ali tudi misel je lahko velika pregreha; kdor bi no verjel, naj posluša.
Pri Starcu u Hrastju jo služila dekla z imenom Rozina. Bila je zala, čversto postave in pridna u svojem poslu, da malo takih; pa tudi poštena, pobožna, in od svojih mladih nog ves čas lepega živlenja. Nobeden je ni vidil na kakem slabem potu, nobeden pri kakej raz-ujzdani dobri volji; toliko rajše pa je molila, u cerkvo hodila, in pri spovedi je bila gotovo vsako mlado nedeljo. — Starka, njena gospodinja pa je bila ojstra in huda, da ne najdel bi tako menda u sedmih deželah; ako se je vstopila na vežni prag, iu zavrešala prav na vso gerlo nad kom, so vrabci iz strehe jo vlili, iu petelin na dvorišču jo zakikiral, ter opomnul kokoši, naj bi varne bile.
Posebno neko nedeljo zjutraj jo vpila in razdelovala, kakor da bi jo bil peklenšek obsedel, in lahko rečem, da pol uro daleč se je čulo njono vpitje. Vse se je balo in treslo, še dihati se skoraj nobeden ni upal. — Za božjo voljo, kaj pa je bilo? boto vprašali. — Pač nekaj hudega. Nje sreberni pas, ki je bil dvajset srebernih tolarjev veljal, jc zginul; u cerkvo grede bi si ga bila rada opela, ali ni ga bilo več.
Kleči in solznimi očmi jo družina prosila, naj pošlje po župana, da pride in preišče vso hišo in vso njih reči. Župan je tudi prišel, jo preiskal vso kote, je odpori vse skrinjo in sliranbe, in preobernul vse od verha do tal; ali zastonj, srebernega pasa ni najdel. Starka, ktera je bila silno vražna, se je pa še s konjodercom posvetovala, jo dala
ciganom mnogo klobas in slanine, in clo po kvartah si prerokovati pustila; ali srebernega pasa le ni bilo. Naposled, ko vso nič no pomaga, si misli sama pri sebi: Moja delila Rozina je revna, llostnikov Marko, ki jo snubi, tudi nima ničesar; kaj velja ? moj sreberni pas je Rozino oslepil, in ona ga ima, nihče drugi.
Kar je mislila sama pri sebi, je povedala tudi svojemu možu; mož vendar jo je lmdo pokregal, rekoč: Kaj ti vse na misel pride ? saj sama vidiš, koliko poštena in bogaboječa da je Rozina, kako vendar bi kaj takega storila! Za božjo voljo te prosim, ne povej tega. nikomur; u kako nesre&o bi jo lahko pripravila! Starka je spoznala, da mož ima prav, in molčala je; ali ljulika sumnjivosti je u njenem sercu že dozorila, zdaj ji to zdaj uno na dekli ne dopade, in u štir-najstih dneh je bila vboga Rozina ob službo. — Vsa soseska se je opraSevala, zakaj ?
Rozina je zdihovala in so milo solzila, ko je morla od hiše: ni ji za novo službo, desetero namest educ bi jih bila lahko dobila; ali za poštenje ji je bilo in za dobro ime. Starka je scer rekla, da jo ne dolži zavolj pasa; ali jezikov ljudem le ni mogla zavezati, in Rozina je dobro vodila, da njo bodo za tatico imeli. — In res! kmalo. si jo drugo službo dobila, kmalo so prikupila svojim pridnim in čednim zaderžanjem; kmalo pa tudi so jeli govoriti, da zato, ker je pas ukradla, je Starka jo od hišo zagnala. Nova gospodinja tega scer ni hotla verjeti, ali ko sčasom zapazi, da dan na dan zgino kako povesmo prediva, in vidši da Rozina si omisli zdaj to zdaj uuo obleko, se tudi ona misli ubraniti ne more, da Rozina je tatica, in komej je četert leta preteklo, jo od hiše odpravi.
To je bila za Rozino velika nesreča, ne ravno zato, ker je IIo-stnikov Marko, slišati Čez njo toliko slabih besed, se skesal, in jo ni hotel u zakon; — kaj pa to! jo rekla, saj neomožena še ložeje služim svojemu Bogu — ampak nesreča je bila, ker jo ni hotel nobeden več u službo, clo prediva u prejo ni mogla naprositi. Kar jc prislužila, je kmalo razdala, in siroŠlna in lakota se oglasi; naj huje vendar jo je serce bolelo, da tudi njeni stari in vbogi starši zavoljo nje terpeti morajo — vsi mili darovi so zaostali. Kmalo ni bilo derv za kurjavo, kmalo 110 grižleja kruha pri hiši; Rozina proda vso svojo obloko, pa tudi zboli od same žalosti, so vložo in vidno slabeti in hirati začno; že samo kosti so jo bile. Zdaj pride enega dno Starka vsa solzna u kočo, poklekne prod klop, na kterej je Rozina ležala, in za roko
-1-60
jo primši zdihovati in prositi jame: JojMene/ jojmme! Rozina! ali se smčrn nadjati, da mi boš odpustila ? jaz sim kriva vse te nesreče, ki je prišla čez te. Pas, zavolj kterega sim tebe tako slabo obsodila, sim včeraj najšla, u veži za žitnoj omaroj je ležal. Obljubim ti, da ne boš več stradala in tudi tvoji starši ne, in še danes bom zdravnika, da te ozdravi poslala; le odpusti mi!
Komej jc to izgovorila, prido tudi una kmetica, pri kterej jo Rozina naposled služila, tudi ona jo prosi jokajo odpuščenja, in reče: Oh, Rozina! kako krivico sim ti storila, danes še le sim zvedla, kdo mi je povesma izmikaval, in jas neumnica! sim tebe dolžila. Le odpu -sti mi, in kakor za svojo lastno hčer bom skerbela za tebe.
Ees jo prišel zdravitelj, res so skerbele obe ženi prav lepo za njo; ali žalibog! prepozno jo bilo — u štirih tednih je za jetikoj umorla. Mnogo stotin ljudi jo je na mertvišče spremilo, mnogo solz padlo za njo. — Osem tednov potom so tudi njene starše zagrobili; žalost za svojoj hčeroj jih je prezgodaj spravila pod grudo.
Vidiš, koliko nesrečo slaba misel ali kriva sodba lahko stori!
H¥o
KAM ČLOVEK ZAIDE!
Okoli božiča 1. 1852 se je u labudskoj dolini na Koroškem strašna hudobija prigodila. — U nokej revni bajti najdejo eno jutro sosedi vse nje probivavce umorjene; namreč enega starčeka, ono mlado iu staro žensko. Sosedi viditi kervave trupla o s term 6, in berž ko berž naznanijo gosposki, kaj se jc zgodilo — žandarji pridejo, pa tudi iz soseske mora od vsake hiše oden z njimi, preiščejo vso kraje in kote, najditi roparje in ubijavce. Med tirni, ki ubijavce iščejo, jo bil tudi neki hlapec, od kterega žandarji zvejo, da je ravno tiste dni mnogo srebornega dnarja razdal, in vsakemu se jc čudno zdelo, od kod da toliko dnarja dobi; zategadel ga zgrabijo, zvežejo in mu na ravnost rečejo, naj obstane brez tajitve, da on jo hudodelstva kriv. Hlapec, kakor se je očitno vidilo, so prestraši; vendar obstati noče, in pravi da od vsega nič no vS. Ali ko mu žugati začno, kaj ga čaka, ako bo
tajil, obljubi povčdati vse kar vč, proti] tem, da bodo lepo ravnali z njim; in u resnici povč dva: da sta to strašno hudobijo dopernesla, samega sebe pa nedolžnega dela, rekoč: da je samo za čuvaja zvunaj bajte stal, zato da bi unima dvema znamnje dal, ako bi kdo po potu prišel.
Zandarji gredo po una dva, pa tudi njega ne spustč, ju najdejo, zvežejo in vse tri uječo peljejo. Sodnija jih sprašuje, ali Čudo! ona dva terdita, da ničesar ne včsta od vse te hudobije; hlapec pa pri tem ostane, da ona sta vse tri ljudi u bajti vsmertila. Še le po dolgem preiskovanju hlapec, vidŠi da ga iz ječe ne spuste, znabiti tudi od svoje hude včsti gnan, obstoji, da on sam je tega hudodela kriv, una dva pa popolno nedolžna. Na enega jo že dolgo časa piko imel, in se zdaj nad njim maščevati hotel; drugega pa ni mogel terpeti, zato ker je bil od njega u pervo tatvino zapeljan.
Na to je obstal vse in povčdal, kako jc dopernesel to hudobijo. — Dnarja, je rekel, mu je zmanjkalo, in si ni včdel pomagati. Začetno misli nekega kmeta prositi, da bi jih mu posodil; ker si pa no upa, od njega kej dobiti, mu peklenska misel u glavo pride, ljudi u bližnej bajti ubiti, in njih dnar si osvojiti. Iz tega namena vzeme sekiro u hiši svojega gospodaija, ter se poda blizo pote ure na večer na svoj grešni pot. Ko čez pol ure blizo bajte pride, ga včst strašno peči začne in že se verniti misli; ali nesrečni dnar ga vsega preslepi, in brez pomude stopi u kočo, u kterej najde ednega starčeka, eno mlado in staro žensko pri mizi sedeočo, in mahne sekiroj z vso močjo najprej mlado žensko u zatilnik;. vendar jo ni popolno ubil, in ranjena skoz vrata u lopo plane. Na to zažene sekiro na glavo sereca, in ga prec do smerti ubije, naposled pa staro ženko — in da bi mero svojih pregreh do verha napolnil, šine še za mlado žensko, in jo vseka zvunaj bajte, da se brez vsega glasa mertva na zemljo zgrudi.
Potem gre nazaj u kočo, odterga dve skrinji in vso preiše; vendar ne najde več kakor 26 gold. u srebru; torej zapusti nagloma kočo, pride na dom in se k večeiji vsede, pa mu ni veliko dišalo; kako pa tudi bi mu dišalo bilo po takem hudodolu! — Sodnija ga jo trojnega umora in ropa krivega spoznala, in k smerti obsodila— blizo Celovca jo na vislicah svoje grešno živlcnjo končal, ko jo bil še le 31 lčt star.
Ti hudodelnik je bil nezakonski sin ene dekle, in tri lčta starega je neki kmet posinovil, in ga tudi za potrebo moliti naučil; ali u šolo ni nikdar prišel. Od svojega 6. lčta je služil za pastirja, in ko je od-
Drobt. za novo leto 185».	11
rastel, za hlapca najprej pri svojem redniku, potem pa pri drugih kmetill. Njegovi nekdanji gospodarji so pričali pri gosposki od njega, da je bil sicer pjiden delavec, vendar jezičen, neusmiljen, slab kristian; da se je rad z ženskami vlačil, se pogosto po kerčmah klatil in za dnarje igral; za tata so ga že dolgo imeli.*— Tako je večidel; ena pregreha drugej roko poda, u malem se začne, in sčasom se u vnebo-pijoče grehe zagazi.
1.	On je bil, kakor smo slišali od njega, slab kristian, merzel za vse božje reči, in se je komaj naj potrebniših molituv naučil. Za pridige in keršanske nauke ni maral, sv. zakramente je redko in iz same navade prijemal, in tako je odrastel kakor divje drevo, brez žive vfire in božjega straha; zategadel bi rad sosebno vam mladenči! besede starega Tobia u serce vtisnul: Vse dni svojega živlenja imej Boga pred očmi, in nikdar ne boš u greh dovolil. Iiadi hodite u cerkvo, lepo in spodobno se zaderžite, in nedelje in praznike skerbno posvečujte. Molite pa tudi vsak dan zvesto svojo juterno in večerno molitvo, da vas angelj vark pred vsim hudim obvaruje, zlasti pa pred nesrečnim grehom.
2.	Ti vbijavec je rad po kerčmah lazil in igre se privadil. — Oh, koliko jih kerčme pogubi na duši in na telesu, ve Bog sam! Marsikaki hlapec in marsikaka dekla vse, kar zaslužita, po kerčmah zapravita; ako pa zbolita ali se postarata, pa dostikrat u naj hujši zimi nimata nobene odeje.
Koliko sinov in hčer se najde, ki svojim staršem kradejo dnarje, žito, predivo in druge reči, da se potem po kerčmah potepati zamore-jo! Koliko gerdih, nesramnih pogovorov se po litužih sliši, koliko opravljivih besed in klafarskih pesem, sami bolj veste, kakor jaz! Za-tegavoljo, ako želite srečni biti tu in tam, prosim vas pri živem Bogu, ogibajte se kerčem, kolikor morete, in brez potrebe nikar u njih ne posedajte. — Eavno tako vas svarim pred igroj in pred plesom. Igrati za kratek čas sicer ni prepovedano; ali človek se lahko spozabi, da začne za visoke dnaijc igrati, in mnogokrat zapravi sebi in drugim hišo in premoženje, in si dolgove na glavo nakoplje. Oh, koliko žen zdi-huje in strada, ko njih mož vse zaigra! koliko otrok ob nedeljah u cerkvo ne more, in nimajo s čim se obleči, ko njih oče vse zakvarta! — Še več nesreče, bi rekel, napravi pregrešni ples; poslušajte, kaj govori sv. nadškof Joan Krizostom : „Mo bi u lemnej noti toliko zvezd
nebo razsvetilo, kolikor se greha na plesu stori, gotovo bi naj temniša noč svetlejša postala, kakor beli dan."
3. Ti morivec je imel grešno znanje z drugim spolom, je bil zavolj svojega ponočnega potepanja in nesramnega zaderžanja celej soseski u veliko pohujšanje, in kakor je sam obstal, je bila njegova vla-čuga mnogo kriva, da je človeško kerv prelil. — Slabo znanje z ženskimi je nevarna mreža, u ktero hudič mnogo jezar ljudi vlovi, zmoti dostikrat naj bolj poštene može, in lahko rečem, da med vsimi grehi naj več joka, žalosti in sramote na svetu napravi. Dolgo znanje gotovi greh in gotova nesreča. „Ni hudobije, veli sv. Bernard, po kterej svet tako lahko u oblast, hudičevo pride, kakor po nečistosti." Zatorej varujte se tega greha bolj kakor smerti, varujte se vsega, kar bi vas u ti greh zapeljati zamoglo, in skerbito za čistost svojo, bolj kakor za svoje oko. Zveličani so, ki so čistega serca; Boga bodo gledali.
Čeuuc.
lo
TUDI PO SANJAH BOG VČASIH SVARI.
Nek duhovnik grojo enega dne u vas, ter stopijo u hišo, kdor so bili dobro znani, in kder so prebivali nekoliko gosposki ljudje in jako premožni. Pozdravši jih, in rekoč: „IIvalen bodi Jezus Kristusi11 zagledajo domačo hčer Meto, ki jo bila zala deklina, blizo osemnajst lčt stara in polna živlenja; tistokrat pa jo vsa zamišljena stala pri oknu, in svojo glavo naslanjala na svojo roko. — „Kaj ti jc, Metka! jo poprašajo duhovnik, da se danes tak klaverno deržiš, in tak bleda postajaš?" — „Kaj bi no!" jim odgovori, „ker sim nicojšno noč take čudne sanje imela." — „Kako?" jo poprašajo duhovnik.
„ Sanjalo se mi je", je djala, „da nas jo bila velika tovaršija u prostorni in krasni dvorani. Več ko stotero sveč je nam svetilo, in godci so jo godli, da bi jih bila poslušala sedem dni zaporedoma. Potom začno plesati, in tudi jaz sc k njim pridružim, in bila sim vesela in dobre volje, da še morebiti u živlenju nikdar take ne: zvunaj pa je bila temna noč, in dež jo lil in veter pihal, da so fso okna škripale. Na enkrat, ko bi zabliskalo, se mi jc zdelo, da počilo so vse struno po
11*
goslih, da vderajo sc tla pod mojima nogama, in sveče so jele svetiti zeleno, da so vsi moji tovarši in tovaršice obledeli in postali, kakor bi bili sami merliči. Na to se stemni vse krog mene, melike roko me vzdignejo in nesejo, kako dolgo časa sama ne včm, dokler se naposled mi oči odpro; in ko pregledam, vidim čudno luč — bilo jc morje samo naj lepše svetlobe. Pred monoj na prečudnem, prekrasno okinčanem prestolu jo sedel nekdo, kterega obličje nisim mogla spoznati, krog in krog njega so stale blisku ednako podobe, u belih oblačilih kakor sneg, ki so prijazno mi prikimovale, in svoje roke proti meni stegovale: iz spod prestola pa jo izvirala reka, čista kakor kristal. Vsa ostermola in no-liotd nrepada me če dalje vekši plah. Luč mi jo sicer bliščela, ali ogreti me ni več mogla; godba, ktero sim slišala, je bila sicer lopa in prijetna, ali namesto razveseliti, me jo lo otožno storila. Grenke solze se mi iz oči vsujejo, in iz globokih pers izdihnem: »Za božjo voljo! kje sim vendar „ TJ nebesih", mi je nekdo odgovoril. »Oh! sim djala, „ kdo nek me je sem zanesel ?■ tukaj mi ni za obstati — le stran od tod." — In kakor bi zablisknulo, sim bila nek drugod. Na mehkih blazinah, u slabo razsvitleni sobi sim ležala, sim slišala, da blizo mene godejo, plešejo in se vertd; neka nepopisljiva želja se me loti, vstanem, odprem vrata, in oh! kaj vidim ? — vidim samo sebe na mertvaškem vodni ležati. — Ura bije polnoči — in zdramim se."
»Merzel put mi je po čelu stal, vsa terda ležim u svojej postelji, in bleda luna pri oknu luka u mojo spavnico. — »Hvala Bogu! so bile moje perve besede, da so same sanje bile."
»Samo sanje!" duhovnik Čez nckoliČko časa rečejo.
■ »Se ve," je Metka rekla, „kdo bi na sanje deržal? Vendar me jezi, da ravno nicoj sivi take sanje imela, ker mislim danes na ples se peljati."
»Danes še misliš, na ples se peljati! }o duhovnik oprašajo.
»Danes ja," ona odgovori, nu mesto sim povabljena. Kaj ne da, saj ples sam na sebi ni greli
t,Sam na sebi ne," odgovore duhovnik. „ Vendar ko bi jaz namesti tebe bil, danes bi ne šel.u
„Zakaj nek ne!" reče enmalo nevoljna.— »Povabili so me, in jaz sim obljubila."
»Ako greš, Metka!" rečejo duhovnik, »Bog te sprejmi! Le tako »0 veseli, da boš u nebesih lahko obstala
Metka se pelje na plos, pleše, se verti, jo dobro voljo, in vsa u voselju na svojo sanjo popolno pozabi. Ali ne dolgo, ko jo omedlevea posili, in iz plosiša jo morajo nesti. Kaj je u njenej duši so godilo, sicer nihče 110 vč; slišali vendar so jo, da jo rekla: Tukaj mi ni za obstati, kam drugam me nesite." Kmalo potem oči odpre, zdi se ji, dajo popolnom zdrava; toroj vstane, sc sopet na ples poda, in pleše tak strastno in nezmerno, da no da so ugnati.
Ali kmalo jc druga bila — ura so sproži, in ko dvanajsta odbije, vboga Metka obledi, se zgrudi in u sredi dvorano mertva obleži. Bog bodi milostiv njenej vbogi duši! — Sanje so jo svarile, žalibog! da jih ni vbogati hotla.
'Jlomlau
¥Ho
USMILJENE GOSPODIČNI.
Mesca januaria 1841 je bil ojster mraz; gredoočili stopinjo so po snegu škripalo, kakor da bi bili po steklenih črepinjali hodili, in kar ni bilo premožnih hiš, pri onih so snežene okna še o svitlem poldnevu niso otajati hotlo. No dalječ od Holanskega, u velikem, starem mestu Antverpii je tisto hudo zimo grozno ubožna in nesrečna rodbina živela, stanovaje u tesnih ulicah, u nekem bornem hramu predmestja. Bilo jo u hramu ravno tak ledeno merzlo, kot na ulicah. U poterti posteljci u sredi hrama, jo bledo bolno dčte ležalo, kojemu se je vidilo, da bo skoraj u drugo posteljco prenošeno, kjer ni več glada, no mraza. Koj zraven je sedela mlada ženka, in je z obema rokama bledi obraz zakrivala, in jo bila rahlo, hladno in borno oblečena, prav rahlo, hladno in borno! No včm, kaj je ondi sedela, njeno roki pa ste bilo mokro, in obraz tudi; morda se je jokala.
Na enkrat so od merzlo peči zaglasi: „Mati, ljuba mati, lačen sim. " Deček, kakih 5 ali 6 let star, jo tako zaklical. Mati pa besedice ne zine, in na mestu sedi, kakor mertva. Deček pa se sopet oglasi, in še miliše prosi: „0 dajto mi le botvico, le količkaj jesti, kar no morem več sterpoti, mama, bodite saj tako dobra!"
Zdaj mati glavo dvigne, ter se z neizrekljivo britkim, obupnim pogledom na dSto ozre in reče: »Francek, za božjo voljo, bodi saj tiho, saj vidiš, da sama skoraj od lakote umiram." Ali Francek zopet začne: „0 dajte mi saj majhen, Čisto majhen grižlej, prosim, lepo prosim, mila mamka moja!"
In mati se ne more več zderžati, ter pod odejo segne, in majhen krajcarski kruhej izvzame rekoč: „ N<1, tukaj imaš, to sim še prihranjeno imola, da bi tvoji bolnej sestrici krušnega sokica skuhala, — pa saj ubogemu červiču no bo več kaj treba."
Francek kruhej kakor mlado volče zgrabi, — ali vendar, ko je še le pol krulieja željčno pojedel, in se mu je slast in želja jesti le še narasla, dete drugo polovičico sopet materi prinese, in milo reče: »Nate mama, to sim za sestrico prihranil!" in potem se sopet h peči potukne.
Pol ure na to oče k domu pride, z britkim sercom bledo žcnko pogleda, ter zdihne: »Tereza moja, oh sva pač nesrečna! celo dolgo jutro sim pri železnici stal in čakal s svojo dvokolico ,*) pa nisim krajcarja zaslužil. Rad bi že mertev bil, več ne vem kaj početi."
Mod tim se Francck oglasi: „Atej , zlo zlo sim lačen, ali nisto kruha seboj prinesli?" In oče ga tak neko ojstro in plašno pogleda, da Francek ves prestrašen reče: „Atej', no bom, ne bom več storil!"
In ko se oče zdaj še u naj mlajše dSto ozre, in vidi1, kako nedolžno srotle hira in medli za smert, mu od neizmerne britkosti hoče serce pokniti, in zastonj misli in duhta, kako bi se rešil iz tako strašne silo. Na zadnjo pravi: »Zdaj drugega no vem kakor da našo dvokolico prodam." In to je bilo edino orodje, s kojim je borni mož sebi in svojim kruha služil.
Vsaki petek je pa u Antverpii na sejmu dražba, h kterej vsak sme na prodaj prinesti, kar hoče. K tej dražbi mož svojo dvokolico zapelje, jo da glasniku ali izklicarju, ter grozno žalostno čaka, da pride versta na-njo. Tu sto ravno dve imenitne, bogate gospodični po sejmu šle, in ena k drugej reče: »Poglej no, kako žalostno in obupno uni mož tam stoji, kaj mu vtegne biti?" in ste se blizo njega vstavile. Ravno ste ga slišale z enim znancom se pogovarjati in mu praviti, kaj tukaj dela in čaka, in ste tako zvedile njegovo sirošno in silo. Tiho ste se pomenile, kaj hočete storiti. Ko pride dvokolica na versto, ste
*) Dvokolica je rofipi voz z dvema kolesoma, JVa nekojih krajih se
zove tudi »ki lupe ž.«
o lic izklicano ceno poprijele, 111 višej gnale iu dognale do 27 frankov. (1 frank je okoli 23 kraje, sr.) Vsi so Čudili se in posmeliovali, da tako znamenite gospodični dvokolico kupujete. Naravnost ste jo plačale, in žalostnemu možu rekle, da naj jima jo k domu pelje, in da mu hočete zato še posebej plačati. On pa ni bil kaj pri volji, rekoč, da ima zlo potreben opravek ; hotel je namreč berž kaj jesti kupiti za ženo in deca. Prašale sto ga, kde stanuje, in jima pove; na to rečete, da mu no bo kar nič u stran, ravno to pot naj jima bo dvokolico peljal. Zdaj je pri volji, in jo neutegoma pelje; vendar je moral potoma večkrat postati, ker ste gospodični krompirja, kruha, derv, in lonec laškega pšona nakupile in na vozej složile.
Ko do hiše njegovega stanovanja doidejo, in on misli, da bo moral Še dalje peljati, so odkrije in s klobukom u roki pohlevno poprosi: „Dovolite, blage gospodični, da se kar majhno tukaj le noter oglasiti smčm."
Gospodični ste za njim šlo u hram, in ste vidile strašno sirošno in silo. Žena je kot mertva na tleh ležala, in deček je Čivkal: „Mati, dajte mi jesti, dajte mi jesti." Mož misleč, da jc ženka mertva, jame na glas plakati in skor tuliti. Ali ena gospodičen mu da dnarjov, in mu reče hitro po vina iti. U usta so ji ga rahlo in po malem ulile, ogenj napravile, in otroku jesti dale; otrok je jedel, in z ljubeznivim vese-' Ijem milo darovavko gledal, in žena se je sopet zavedla. Zdaj Šo le možu rečete: „Dvokolica, in vse, kar je na njej, je vašo, in posihmal ne bote več take silo imeli. Tu in tu stanujeve, le vselej k nama pridite , kadarkoli bote u stiski. Mož je komaj včijel, da je resno, kar čuje, in ne more kar besedice ziniti, ampak le debele solze so mu po licu se udirale.
Za bolno dčte pa sto obljubilo zdravnika poslati; in potem ste šlo, dolgo sto tiho in zamišljeno šlo, globoko ganjeno ste bile njune duši. Čez kaj časa še le ena k drugej reče: „Ni slajšega vesolja, kakor kot angelj varli srotam u pomoč dospeti — slajše in blagorše je dati, kakor prejeti!" Blage gospodični, blage duši!
Tudi mod nami po vaseh in še več po mestih je veliko skritih ubožeov, ki so prositi sramujejo. Le enega takega poiskati, mu pomagati in solze obrisati, jo nebeška slast za dobrotno serco, je angeljsko plačilo,"—Kar ste storili kteremu mojih naj manjših bratov, ste meni storili."
Jls. OMa«/.
TOo
BOŽJEJ PRAVICI NIKDO NE UIDE.
Enkrat so potovali trije tovarši, in šli od Suhe na Jelenieo. Po potu gredi jili vjame strašno vreme; černi oblaki se podi od vsili strani, in kmalo se dan u noč zavije; začne se bliskati in grometi, toča suje in strela zdaj tu zdaj tam vrože; tako da trije tovarši vsi preplašeni beži, in se vstopijo pod neko drevo — ali kaj! ko jim nič pomagalo ni; kajti dež jo lil, kakor o dnevih Nocta, ko je Bog zemljo potopil, in strelo so švigalo tako blizo njih, da so vsi trije so tresli kakor listje na drevju, in če dalje veča groza njih napada. Bili so namreč vsi trije malovredneži in hudi razbojniki, ki so že mnogo, mnogo grehov na vesti imoli; in zdelo so jim je, kakor bi nekdo u černih oblakih se grozil nad njimi in velel: Udri, vsekaj ga! kajti dozorel je! — in tresk! strola vrože, in edon zmed njih se zgrudi, in mertev na tleh leži.
„Sent in plent /u pravi Miha, „to niso nobene šale. Lenarta je že hudič vzel ■—• Luka! kaj pa z nama bo ? tudi mi dva sva zrela že."
Luka. „Oh! kako meni serce ldopoČe, in zdi se mi, da mi smert že za žilo šlata. Miha! idi kamor hočeš; jaz grem, in ako me Bog še pri živlenju ohrani, hočem ves drugačen biti."
Miha. Tega pa ne, Luka! jaz te ne spustim. Skupaj sva živela, skupaj ropala in divjala; torej ako greš, boš vidil kaj bo."
Luka. „ Kaj bom vidil ? — Mar nisi ti pri vsakem hudodelu pervi bil? — kolikokrat že sim se ti vstavil, pa si vselej me tako dolgo na-ganjal, da sim sopet na slabe pota se podal /"
Miha. Res, da svetnik ravno nobeden nisem; ali tudi ti, iAika! nisi veliko bolji. Kar hudobije zadene, mislim da sva brata, in eden drugemu ne moreva kaj oponositi; zatorej tudi upriliodno skupej ostaniva
Ali Luka meni nič tebi nič jo iz spod drevesa vlijo, Miha pa za njim. Po polju sem ter tje so klatita in lovita, dokler se sopet nebo stem-
ni, in u černih oblakih se nekdo sopet oglasi in veli: Udri, vsekaj ga! kajti dozorel je! — in tresk! strela drugič vreže, in Miha so zverne in se no gane več.
„Oče nebeški!" zdihne Luka in so prekrižovati začne, „to je strašno, to je neznano — zdaj vidim, da zavoljo nas treh se je to hudo vreme privleklo, in na na&e glave so strele poslane. O Bog! ki si usmiljen, prizanesi mi le zdaj še, in obljubim ti, da nit več te ne bom tako žalil."
Ali sopet se temni, sopet černi oblaki nakopičijo, in bližej in bližej gromi in treska. „Za božjo voljo !" zavpije Luka, se trese na vsili udih, pade na svojo kolena, klepeče zobmi, kakor kdo, ki prav hudo merzlico ima, in jeclja že skorej na pol mertev: „Pod tvojo pomoč in hrambo pribežim . . . o sv. božja porodnica ..."
In tretjikrat so sliši glas: Udri, vsekaj ga! — Ali odgovori mu drug glas: Ne smčm, ne smčm ! ker kliče Mater božjo na pomoč.
Na to vso potihne, nebo se razvedri, in sonce tak prijazno sveti, kakor bi so ničesar zgodilo 110 bilo; Luka pa čudno vesel se sopet dihati upa, vstane, zapusti nemudoma grešno pota, resnično pokoro delati začne, in postane lep izgled pobožnosti vsim, ki so ga poznali. Že močno star, ko je blizo smorti bil, je vse to sam povčdal, in okrog-stoječim iskreno na serce govoril, da bi Mario častiti no pozabili. „ Tudi mene", jo djal, Je ona rešila, ona sprosila Boga, da u me že namenjene strele ni spustil,"
Ta povest nas uči, da Bogu niličer uiti ne more, in vsakemu se poverne, kakor si zasluži; ako ne na tem, pa na unem svetu. Ako si ravno perutnice narediš, 011 to bo dohitel; ako se mu z močjo vstaviš, on te bo polomil; ako se skrivaš in bežiš pred njim, 011 te bo naj del in vjel. „Ko bi hudobnež dol do pekla šel, žuga Bog po preroku Ainosu 9, 2. 3. „moja roka bi ga od ontod iztekla; in ako bi gor u nebo šel, od ontod bi ga potegnul: in ko bi se verh Karmela skril, najdel bi ga in dol zagnal; in ko bi se skril u globoeino morja, bi kači ukazal, da ga jriči." — Ta povest nas pa tudi uči, da Maria je že marskakemu velikemu grešniku, ki so k nji obernulje, milost pri Bogu sprosila; sprosila nedvomno jo bo tudi tebi, ako jo boš prav in resnično častil. ,
rRouuau
1UL
BOGOKLETJE IN KAZEN.
L. 1843 je bila na Čoskem strašna suša; bila je skorej, kakor o Časih preroka Elia, ko sta nebo in zemlja se zaperla, in ni deževalo ne rosilo silno dolgo Časa ne. Zelenje se je posušilo, zemlja je zagorela in se razpokala; živina pa medlela od hudega glada in žejo — bila je občna žalost po deželi; veseli samo so bili nekoji bogatini, ki so žita na kupe imeli, ga prodavali prav drago in serkali, kakor pijavke, vbogemu ljudstvu zadne krajcarje iz žepa.
Takih odertnikov eden je bil Orehovec, premožen kmet blizo mesta L * * *, kteremu je bilo časno blago in premoženje čez vse. Imol je zalo hišo, zidano in z opekoj krito, kakoršno malokdo grajšakov ima; dnarja polno mošne, njivo dobro obdelane in pognojeno, gojzde goste in naj lepše rasti, hleve polne živine dobro rojene, žita u sodih in skrinjah vse nabasano, in nad obširnim pos(rešjem štiri strelovode — kaj! mu je mar kaj manjkalo od popolne srečo? ali ni bil zadosti oblagodarovan?
Bilo je, kakor sim sgoraj že omenil, 1. 1843, ko jo ti kmet nekaj vozov žita u mesto L*** peljal. Nebo jo bilo jasno, tako da ne bil bi najdel meglico s naj boljšim očesom nc. II mesto pridši se vsede u pivnico mod tergovce, ko ga eden zmed njih popraša, rekoč: nOrel10-vec! po čim bote danes pšenico nastavilita — »Po čim?" odgovori on, „ ako pride Bog Oče sam iz nebes, in mi ne plača vagana po šest goldinarjev, ne dobi ne ednega zerna ne." -.....Za božjo voljo l" zakliknejo vsi kakor
iz ednega gerla, Orehovec! kaj se ne bojite grelia?— „Star sim žejo rekel nekdo, vendar takega nisim, slišal, pa tudi vem, da mu Bog ne bo prizanesel." Ali Orehovec namesto obžalovati svojo nespar.iet, se prav debelo zasmeja, in ponovi svoje bogokletje.
Na to se vsi razidejo; tudi on vstane, u mesto gre, proda on voz ovsa in nekaj druzega žita, nabaše z bankovemi svojo listnico, in pola
preŠernosti nazaj u kerčmo pride; ravno tri Čez poldno je ura udarla. — Edna sama meglica se na nebu prikaže, en samkrat zabliskue, en samkrat zagromi, in nebo je sopet jasno ko prej. Vendar ni še pol ure preteklo, in že rožlajo gasivnice po mestnih ulicah, in že se sliši vpiti: „ Ogenj ! ogenj ! pri Orehovcu gori !u — Pri tih besedah Oreliovec iz za mize skoči, odpro pa tudi se hišne vrata, in njegov hlapec brez sape u sobo stopi in reče: „Za božjo voljo, oče! urno ajdite damo, vse vaše pohištvo je u ognju, trešilo je."
v Bedak!" zagromi Orehovec nad njim, „so mar možgane se ti zmešale ! ali nimam čvetero strelovodov na strehah, kako bo trešilo ? in ako se hitro ne pobereš, bo u tebe udarlo." Reče in že s pestjo nameri, ko doide drugi hlapec, in doidc tretji hlapec in veli/ „01se/ hitro, hitro ajdite damo, vse je u ognju, vse je proč, strašno je. —• Zdaj mu je vendar le preveč, torej popade svoj klobuk in suknjo, leti kolikor more, in pridši na grič, ki jo ravno nad ujegovoj hišoj bil, zagleda, oh joj! vso svoje posestvo u plam in dim zavito.
Prej jo rekel: Ako pride Bog Oče sam iz nebes, in mi ne plača vagana po šest goldinarjev , ne dobi ne eduega zorna ne: zdaj pa si je Bog vzel vse do zadnega zerna, in mu ni plačal vinarja. Do tla so mu zgorele vse pohištva, živina je mertva okoli ležala, zlato in srebro od vročine se raztopilo, clo svojo suknjo z listnico vred je slekcl in stran zagnal, in tat mu jo odnesel. — Bog včasih dolgo prizanaša; včasih pa tudi hitro udari.
cRo3IUatV.
iI2o
PIJANCI, JOJ VAM!
M. rojen na Dolenskem u II . . skej fari je bil perve lčta svoje inlac.osti od svojih lenih staršev zanemarjen , ter jo ves neveden odra-stel; njemu, kakor tud njegovemu očetu za popoldansko službo božjo in kerščansko podučenje ni bilo kaj mar. U slabih družbah in pivnicah je že u mladosti ob nedeljah in praznikih dolgičas kratil; z lotrni pa so rastle tud njegove napake. Kmalo ko se oženi, je na lepo posestvo in prižonjeno denaijo pijančevati začel, in ob kratkem toliko dolga
nasnoval, da je svoje posestvo prodal, in si u drugej soseski manjšega kupil misleč, da si bo tamkaj ložej pomagal. Ali M. spremeni sicer stanovanje, no pak svojega živlenja. Ker je naj raj še po pivnicah ba-hal, zabavljal in norco bril, jo šlo njegovo gospodarstvo kmalo rakovo pot, in ob kratkem tud posestvo na boben. Le malo krajcarjev mu ostane, in še te oborne u svojo nesrečo; vmisli si namreč z brinjoveom kupčevati. Ko je pri tej kupčii najšel dovolj sebi enakih pajdašev, so ga pili, da ga ni bilo konca 110 kraja. Vse opominovanjo poštenih pri-jatlev jo "bilo zastonj, tudi solzo nesrečne žene in zdihovanje lačnih otročičov ni moglo gerdega pijanca omečiti; le glas njegove strasti in njegovih tovaršev mu gre še u serce. Molitvo, službo božjo, in vse, kar je svetega, je u svojej nezmernosti popolnom opustil, in ker ste pijanost in nečistost navadno rade skupej , je u žalost svoje žene in u pohujšanje celo fare nesramnej poželjivosti streči začel, iu sčasom tako daleč se zgubil, da mu od včro kristianske ni druzega ostalo, kakor korst. Ko so ga dostikrat drugi u pivnicah zavolj njegovega živlenja in po-hujšljivih besedi svarili, in ga opomnili smerti, u ktero s takim živle-njem hiti, se jim jo vsolej široko nasmejal, rekoč: „Kaj smert vas sker-bi? meni so clo nič težka no zdi. Bokal žganja popred popiti, potom se da lahko umreti."
Med tim so približa 20. april lanskega lčta. M. si brento zadni-krat s svojo popotnico napolni, se poslovi, jo odrine od doma; ali kmalo se povernc, in bolj prijazno, ko navadno, so do ženo obnaša, potem se nekako pomenljivo poslovi in odido. — Cel dan jo nosi, smortno pijačo u brenti; popoldne pa jo z dvema tovaršema tako jako u želodec vliva, da je 3 bokale spijo. Ves omamljen in zgubljen tava proti domu; ker pa pod težo brinjovega duha mora večkrat počiti, pride žo po noči do svojo rojstno vasi, kakor so vidi iz okoljnost, z go-rečoj bakloj u roki. Nočjo bila temna, in merzla burja jo jela jug močno zavračevati. Kakih pet korakov od pervega poslopja verže nesrečno pijanče ognjeno baklo na tla, in brezslcerbno so zarine pod streho u seno. Burja vzdigne goreče žarke, zapali senčno kopico, in pred ko ga ogenj in hrup preplašenih sosedov predrami, je že u grozovitnem plamenu zakopan žalostno umeri 1 — Kmalo burja poneha, dež se močno vlije, sosedje pogumno trudijo in potlačijo ogenj, kteri je žugal celo 47 hiš veliko sosesko požgati. Že ko so pogasili, so zadeli na truplo u žerjavci ležečega človeka, kterega ni od začetka nihče poznal. Ko so pa po znamnjih, ktere je njegova poplašena žena pri njem dobila>
spoznali, da je to truplo njili nekdajnega soseda, jo vse strah in groza obšla, viditi tako strašno osmojeno in černo truplo tistega, kteri je dostikrat tako zaničljivo o smerti govoril. — Vse je bežalo od njega, in kakor je dostikrat u svojem živlenju u blatu obležal, tako je ležal tudi po svojej neprevidnej smerti tako dolgo u blatu, dokler niso sosedje opomnjeni bili, da jo njihova dolžnost mertvo truplo u zemljo zagerniti. — Pijanci , za božjo voljo vas prosim, zdramite se!
J. Ot^ovdUi.
SMERT PONOČNJAKA.
U svojih grehih bote umerli, govori Bog po svojem preroku; kar so je zgodilo tudi 1. 1851 u junskej dolini na spodnem Koroškem.
Star oče jo imel dva sina, ktera sta bila kervava šiba slabih staršev, oba velika razujzdanca in ponočna vesovavca; — kakor pes ovoha vsako smradljivo kost, sta vslCdila tudi ona vsako nesramno žensko. Mlajši zmed nju se nBko nedeljo že pozno po noži z mnogimi svojih tovaršev u bližno vas k nesramnemu ženstvu napoti: ali mladenči to vasi, ki so žo dolgo piko imeli na njega, se na tihem zlero, zasačijo ponočne vranove, in strašen boj so vname med njimi. Eden zmed njih mahno mladega razujzdanca u zatilnik, da se zverno pri priči, in vsi kakor Ijuta zver planejo nad njega, in ga nažigavajo tak nevsmiljeno, da ne vstane več. Na pol mertvega ga damo prinesejo očetu u naročje položi, in zdajci po duhovnika hiti; ali žalibog! prepozno je bilo. Ne more so več spovedati, nič ne govori , nobenega več ne pozna. Drugi dan umerje — brez ssv. zakramentov.
To jo bila posledna pot ponočnega vesovavca; kakor je živel, tako je umeri. To je bila pa tudi očividna kazen ponočne voglarije — oh, kako strašno se tak človek u večnosti zbudi! Kteri so bili njegove smerti krivi, u tomnej ječi svojo sodbe čakajo — oh da bi lo duša rajnega u peklonskoj joči no zdihovala!
i. S,
Sila
ČUDOVITA ZIBEL, ALI STRAH ZA HUDOBNE
ŽENE.
Bil jc mož, kde da ravno sam ne včm, ki je bil pobožen in pošten, da malo takih; ali ženo je imel zrelo in hudobno, kakoršne zlato sonce menda še ni obsijalo. Cel ljubi dan je po hiši ragljala kakor žaba u luži, in ne bila bi molčala, ko bi sto vozlov ji na jezik bil naredil: ako se je pa primerilo, da je tiho bila, je nos obesila, da to tal je segal, in joj in gorje celej hiši, tako je pihala in razdelovala.
Z vratmi je ljuskala, da podboji, okna in steno so se tresle; jo piskre, sklejle in kozo metala, kakor bi iz želoza bile; in je kdo domačih zategavoljo le besedo zinul, ga je gerdo pogledala, kakor bi se pekel bil odperl, ali pa zarežala, da vsakdo se jo vstrašil, nekdo pa tud prekrižal.
Ednega dno je mož clo prijazno nekoliko posvari; in kaj menite, kaj stori? Jaderno, kakor bi jo bil škratel nesel, brenči na vert, kdor so suši klobuk, kojega si je mož ravno poprej počemil; ga zgrabi, grize, terga in razjeda, da je vsa černa, vsa maregasta po licih in okrog ust. Vendar s tim ni še zadovoljna; timveč vsa divja u kuhinjo dere, in vogel iz ognjišča vzomŠi ž njim po steni čerka in risa — kaj nek risa? — vislice in svojega moža na njih visečega; zravno pa renči , da jo groza in strah, kriči in vpije: Ti pektenSek! ti satan! ti rogač! ti cerknjež! ti konjoderec! .... in tako je šlo u ednej sapi, ja-valne da bi znala bila sveti 6čenaš tako gladko moliti.
Verli tega jc bila tudi ljubosumna. Je njo mož s kakoj drugoj ženoj le besedico govoril, ga je žo dolžila, da ima slabo znanje ž njoj; svojo sosedo jo zategadel tako nažgala in razpraskala, da jc vsa kor-vava bila in tri dni ležati morala — bila je, da kratko rečem, peklenska baba, sitna in zoperna, kakoršna, bodi ga Bog zahvaljen! so no rodi vsako lčto. — Nje mož jo poterpežljivosti sicer na cente imel,
je nosil težek jarm mnogo lčt, in kar vedel in znal, vse pokusil, svojo ženo olikati; ali zastonj, za njo ni zdravila bilo, ona ostane čorno ternje, sirova in pusta kakor sirk.
Vendar, kdo bi mislil? je tudi ta baba Se ugnala so, in postala žena, kakor se spodobi in gre. — Kaj f to ni mogoče ! bote rekli. Lo poslušajte, kako smešno sicer pa, tudi kako modro je njo mož nasnoval.
N6ko jutro pri mizi sede kosijo, in žena po svojej navadi klepečo, ko mož ves miren k svojemu hlapcu se obernivši reče; „Blažič! idi kje do skrinjarja, in ga prosi, naj pride, ako more, brez pomv.de k meni." In res! Čez malo Časa že skrinjar u sobo stopi, in gospodar ves prijazen mu veli: „Mojster! ako nimate kakega posebno potrebnega dela, naredite, vas prosim, danes še, ako je mogoče, zibel, ktera bo tri vatte dolga in vatel širokaNi še izustil popolno tih besed, se žena že zadere: Bedak! čemu bo taka zibel ? ako mati postanem, nam bo treba majhne, ne pa take velikanske. — Mož pa meni nič tebi nič ponovi svoj ukaz, rekoč: „Prijatelj! mislim, da ste me zastopili-, tri vatle ima dolga in vatel široka biti." To slišati žena 11 ednem skoku iz za mize piano, in strašno vpivši kolne in Zmerja; z rokama po mizi tolče, z nogama po tloh udarja, dokler se mož nekoliko zaničljivo, nekoliko usmiljeno na njo ozre, in potem mizarju reče: Nikarte ji zameriti , je pač hudobna žena.
■ Ali zdaj še le jo ogenj u streho prišel. Kakor bi izdivjala bila, se pred moža ustopi, se slini in peni, se košati in šopiri, in zobmi škri-paje nezmerno rujove: Kaj? jaz sim hudobna žena? jaz? — danes že sim roženkrane molila? ti pa krivoverec! ga drugokrat ne moliš, kakor soboto ali nedeljo večer. Jaz hudobna žena ? — sedmerokrat še sim letos pri spovedi bila; ti pa cigan! celo leto komej štirkrat greš. Jaz ? in hudobna žena! — jaz sim iz dobre hiše, od poštenih premožnih staršev; tvoj oce pa jc bil berač, ki ni drugega imel, kakor uši in dolgov zadosti, Jaz? ... k sreči se ji zagovznc, da obmolknuti mora; skrinjar pa še zinirom stoji, osupnjeno in debelo gledaje, kakor bi odrevenil bil, dokler ga gospodar, ki je že marskakikrat u takem dežu bil, zdrami rekoč: Le glejte, prijatelj! da do jutre zibel dogotovite.
Pri tih besedah se žena u hram zažene, in gor in dol buči, in gor in dol vihra, in tuli in vreši: Kaj? jaz sim hudobna žena? o ti potepuh ti! —in zibel da narediti! tri vatle dolgo in vatel široko! ti bedak! U cepec ti t— Ali naj hujša ploha šo lo drugo jutro pride.
Drugo jutro precej zgodaj skrinjar zibel že pribaše, in žena vgle-dati čudovito zibel sopet ropoče, kakor bi obsedena bila; ali ne dolgo, ko je druga pela. Mož jc prej že se pogovoril svojimi hlapci, ukazal tudi deklam, pripraviti plenic, povojev, in kar je druzega posteljnega orodja; zdaj pa kar pomigne, in tresk! jo žo u pesteh imata hlapca dva, močna kakor Štempiharja, jo skerbno povijeta u plenice, jo u veličansko zibol deneta, in povežeta kakor je z otroemi sploh navada.
Na to gre eden zmed nju, privleče vozno verv, jo priveže k zi-beli, in zraven se vsedši ziba in guga iz vse moči, vmes pa kroži in poje:
Ajaj ! ajaj ! ljubče moje!
SpanČkaj mirno srotle moje!
Jutro bova zgodaj vstala,
Bova lepe rožce brala, itd.
Le škoda, da so je malo čulo, kar je pel; kajti žena se je der-la, kakor bi jo bili iz kože devali, in Čuda, da niso sosedi skup vreli. — Potolažiti jo, mož sopet migne, in kuhinska dekla, stara Ro-tia, prinese mlečne kaše u skledi, in s kuhljoj u roki jo mora pitati, kakor malo dčte: žena pa so jezi, gnjevi in peni, da je že vsa zelena bila.
Vendar mož jo hotel svojo ženo še huje osramotiti. Blažiš! veli svojemu hlapcu, idi kje na Pustoto, in prosi strica in teto, naj prideta o poldne na botrino k meni, in memo grede se oglasi še pri Bukovcu, naj tudi on svojoj ženoj pride. — Doidši se vsedejo, jedo, pijejo in so dobro volje, kar se vrata od hrama odpro, in vsih oči na velikansko zibel in sedem- in dvajsetletno dete obemejo, ter se smejati začno, da ni bilo ne konca ne kraja. Kdo pa tudi bi se bil smeha vbranil, viditi staro Rotio, kako skerbno svojo gospodinjo z mlečnoj kašoj pita, in kako milo taži? viditi hlapca, kako močno z vervjo zibol goni, in zi-baje kroži in peva:
Pridna, pridna ljuba Ančka, Ker tak mirno, tiho spančka, Kok pa gerda taka spaka, Ki se dero zmir in plaka! itd.
Vse se šali, vse norčuje; ženo sprehaja pa sramota, da bi rada umerla bila, in nedvomno jo bila čerstva in zdrava, da ni zbolela. — Sčasom vendar začno moža prositi, da bi prizanesli ženi, in žena sama prosi in milo izdiha; ali mož je terd, in jo ne pusti Las voze, dokler
mu sveto ne obljubi, da so poboljšala bo in drugačna postala. Potom ji šo enkrat zažuga vpričo žlahte, da, kolikorkrat Še jo bodo šemo lizale, bo vselej u to vozo djana; tudi hlapcom in deklam veli, da, ako poreče „m zibel", jo imajo urno zgrabiti, in iznovič kozjo molitvo ž njoj moliti. — Ali zibel je imela čudovito moč, jo potegnila bolezen popolno na-se, in ženo vso prerodila. Od njene prejšno Čmernosti ni bilo več duha ne. sluh*a; timveč vsa druga je bila, toliko ljuba in tiha u vsem svojem djanju in nehanju, da jo mož in družina niso prehvaliti zamogli.
Možje! prevdarite, in čo vam ljubo, poskusite. Zdravilo jo dobro, in akoravno nisim zdravnik, vendar vas zagotoviti smem, da jo boljšo kakor leskova mast. Deske, res je, so u ceni nekoliko poskočile; ali saj ni treba, da bi poskodlano bile, saj so ojstre tudi dobre. — Vam pa, pohlevne ženo, prijazno roko podam, ter rečem: Nikarte zamoriti!
cRo twuoM/.
"ML
ROMU NI SVETOVATI?
Goršekov Štefan jo imel zalo kmetijo, in bil star žo nad trideset let, ko mu na misel pride, da bi se ženil ; zategadel se praznično obleče, in k gospod fajmoštra gre, jih za dober svet prašat.
„Hvalen bodi Jezus Kristus!" spregovori Štefan u sobo stopivši.
„Vekomaj, Amen!" odgovori gosp. fajmošter. „Kaj bi rad, Štefan!"
Štefan. „Nikar mi no zamerite, gosp. fajmošter! za dober svet sim vas prišel vprašat."
G. fajmošter. „Za dober svet! Kaj pa je?"
Štefan (rudeč postane kakor kuhan rak, in ne ve, kam bi oči obernul). „Jaz mislim, gosp. fajmošter! — sam 110 vem, kaj bi storil — imam zalo kmetijo, imam mnogo družino; pa sini sam, ne morem povsod biti — je pač težko."
G. fajmošter. „Jaz ne včm, Štefan! to 110 zastopim, kaj bi rad, in kakošen svet od meno hočeš.„
Štefan. „Jaz mislim,V'osp. fajmošter! da bi naj boljo bilo, ko — bi — se — jaz — oženil; potem sva dva, in ložejo na kmetijo in družino gledava."
Drobt, za novo leto 1854.	12
Na te besede začno g. fajmošter gor in dol po sobi lioditi, Štefan misli, da si zavoljo njega glavo vbijajo, in res, naposled mirno postoji in pravijo: „Prav imaš, Štefan!"
Štefan. „Ako pa pomislim, da lahko kako ženo dobim, ktera bo še hujša kot družina, me pa vendar le skerbi."
G. fajmošter. „Imaš pa sopet prav, Štefan! in bolje je, da brez ženo ostaneš."
Štefan. „Jo pač hudo, ko človek zmirom sam sedi, in nima nobene živo duše, s ktoroj bi so prav prijazno kaj pomenil — včasih me lo žalost spreleti."
G. fajmošter. „Je pa sopet res, Štefan! bo pač treba oženiti so."
Štefan. „Ali če prevdarim, gosp. fajmošter, kako težko je dobro ženo dobiti, in koliko možev u nesrečnih zakonih zdiliuje —• me že zdaj mraziti začne."
G. fajmošter. „Je pa tudi gola resnica, Štefan! bo že bolje, da neoženjen ostaneš."
Štefan. „Učasih pa mislim: Štefan, za koga vendar sc toliko trudiš in pehaš, ko nimaš ne žene ne otrok? Samo za ptuje ljudi toliko se žuliti, pač ni pametno, in primeri se, da vse veselje do dela zgubim."
G. fajmošter. „Tudi to jo resnično, Štefan! — le kmalo so oženi, in Bog ti daj polno hišo otrok!"
Štefan. „Ako so pa otroci spačijo, gosp. fajmošter! kaj pa potlej? — je vendar bolj, da človek brez žene ostane."
G. fajmošter. „Prav imaš, Štefan! lo brez ženo ostani."
Štefan. „Ko bi človek le tudi vedno mlad ostal, gosp. fajmošter i bi žo bilo; ali ko se postara ali bolan postane, jo lo žalostno, ako nima nič svojih ljv ".i in u ptuje roke pride."
G. fajmošter. Kes je, Štefan! zato je dobro oženiti se."
Štefan-so začno za ušesrni kraspati. „Da, gosp. fajmošter! ko bi človek vse naprej včdel; ali dobro ženo dobiti je le silno težko.,,
G. fajmošter. „Ako nobene ne dobiš, pa brez nje ostani."
Štefan zdaj že nekoliko nevoljn postaja. „Kaj mi jc vendar storiti, gosp. fajmošter! Enkrat pravite „da", enkrat „?te", jaz pa bi le rad vedel, kakih misel sto."
G. fajmošter se enmalo nasmejajo, in Štefana prijazno za roko prijemši pravijo: „Štefan! kakor so ti poljubi, tako pa stori. — Kdor so oženiti misli, njemu ni svetovati."
tRozmcuv.
PRILIKE IN BASI
ali
zlate jagode u srebernih posodah.
»Moder išče modrosti vsili starih, in se u prerokih uči.
On si zapomni izreke slavnih možev, in iztuhta pomen njih prislovi«.
Tajnosti prislovic preiskava, in pri skritostih prilik sc pomudi.
U sredi veljakov poslova, in se pred vladarjem prikazova.
U dežele ptujih narodov polova, ker bi rad dobro in hudo med ljudmi skusil.
On privaja svoje serce, da bi od ranega jutra k liogu, svojemu Stvarniku, se povzdigovalo, in pred NajviSim molilo.
On odpera svoje usta k molitvi, in prosi za svoje grehe.
In ako je volja najvišega Gospoda, ga napolni z duhom razuma.
Potem razliva svoje modre izreke kakor dež, in slavi u svojej molitvi Gospoda.
Dopolnova njegove nauke in svete, in se posvetova u njegovih skrivnostih.
Kazglasova predmet svojega uka, in sc ponosi postave Gospoda zakona.
Mnogo jih je, ki bodo hvalili njegovo modrost, in ona ne bo prejšla vekomaj ne.
Njegov spomin ne ugasne, in njegovo ime se bo ponavljalo od roda do roda.
Njegovo modrost slavijo narodi, in njegovo hvalo oznanova občina.
Sirah 39, 1 — 1 't.
L
OSMERO PRILIK O POKORI.
A. Pokora je potrebna.
1.	Posodo proj umiješ in očediš, potem še le dragega olja ali mazila u njo vliješ; njivo prej razorješ in plevela očistiš, potem šo le pšenice ali kakega drugega žita na njo vseješ; iz rane prej tern potegneš ali črepino, potem še lo jo obežeš in celiti začneš: glej ! tako je tudi tebi pokore pred vsim potreba. Bodi si učen in umen kakor Salomon , bodi si lep in zalo postave kakor je Absolon bil, bodi močen in čverst kakor Samson u starem zakonu; prod Bogom nič no veljaš, dokler grehu slovo ne daš. Ako tudi zdihuješ in na porsi terkaš, ako se solziš in na golih tleh ležiš, ako obilno ubogaime dajaš in nedeljo in praznike lopo posvečovaš; nič ti ne pomaga, ako slabega znanja raztergati nočeš, ako ptujega blaga ne poverneš, danega pohujšanja ne popraviš in sovražniku svojemu ne odpustiš; ali kar je vso edno: ako pokoro ne storiš. — Brez pokore ni za grešnika milosti nobene.
2.	Nekdo je padel u globoko vodo in že se vtapljal, ko mu prijatelj desko pomoli, za ktero se prime in srečno otme svoje živlenje. Lahko da se tudi ti že vtapljaš u svojih grehih, in Bog ti desko moli, ti pokoro ponuja — primi za njo, za božjo voljo to prosim, hitro in brez odloga jo primi; ako no, so boš potopil in u večnem pogublenju utonil.
B. Pokora se ne sme odlagati.
L Bi mar ti hotel pospavati le odno uro u hiši, ktera že vkupej leze in vsako minuto lahko razpade. Ti pa živiš brez skerbi toliko dni, tednov in let, ker vendar veš, da tvoje truplo je rahlo kakor parstona posoda, in nisi nobeno uro svest svojega živlenja, in ko bi umeri u tem stanu, bi vekomej u peklu jokal in stokal! — Oh kolika slepota !
2. Dokler so rane nove in gorko , so dajo lahko zaceliti: ali ko so postarajo, se prisadi in gnjiti začno, tada gorje! Vidiš, taka jc tudi s po-
koroj. — Hitreje ko se grešnik k pokori oberrie, ložeje se spravi z Bogom; dalje ko jo odlaga, huje se grehi vkoreninijo, dokler se zadniČ ne dajo več izruvati.
3. Nek gorjanec, ki še ni vidil nobene velike reke, je k Dravi prišel na brod, kder so ljudi prepeljavali, ali vidši veliko vodo se u kerčmo vsede, rekoč: Bom raje počakal, dokler se voda odteče in nje žleb posuši. — Temu gorjancu podoben si ti, ki pokoro vedno odlagaš, in praviš: Se ene lčta bom vžival svet in njegove lcratkočase, med tim pa se bo moje hudo poželenje ohladilo, se bo moje slabo nagnenje vgnalo, in poboljšal se bom. — Kakor Drava ne bo odtekla do sodnega dne, tako tudi skušnjave tvojo 110 bodo potihnule noter do smerti.
C. Prisiljena pokora le malo velja.
1.	Kupec, ki se boji, da bi se ladja ne vtopila, svoje blago u morje zažene: ali ko burja potihne in se morje vleže, so praska za ušesmi in se za glavo derži, ker mu je žal po zgubljenem blagu. Tako tudi marsikteri grešnik težko sope, in so spovo svojih grehov in očisti svojo včst, ker ga huda bolezon pritiska, ali kaka druga nevarnost napleta: ko pa bolezen odjenja ali nevarnost odido, je tudi grevenga proč in človek se u stare grehe povorno. — Taka pokora — Bog sc jc usmili.
2.	Volk so od hleva povemo in ovco u miru pusti, dokler psi lajajo in pastirji čujojo: ali volk pri vsem tem ostane volk, in ako le moro, ovco zagrabi in zadavi. Tudi grešnik se včasih nekoliko poboljša in spokori, ko mu slabo priložnosti manjka, ali ga starši in gospodarji prav ojstro derže: ali njegovo serce ostane pri vsom tem lo hudobno, in pride priložnost, je stari pijanec, stari nečistnik in razujzdanec. — Taka pokora utegne človeka oslepiti; Boga pa, ki na voljo in u serce gleda, nikdar ne.
]). Prava pokora mnogo veselja prinese.
1.	Po dežu se nebo očisti, sonce šo enkrat lepše posije, in vele zeli in rože se sopet oživč: tako tudi so po spokornih solzah včst grešnika očisti, se duša u Bogu razveseli, so vnamo serce od svete ljubezni, in dobro dela, ki so bilo prej mortve, se k večnemu živlenju obude.
2.	Nekdo ki jo po noči potoval, je n strašne mahkuže zabredel, tako"da ni vedel ne naprej 110 nazaj, in jo ves prestrašen žalostno tarnavati začel: k sreči gre nekdo z lučjo ne daleč od njega, in sli-
Šati njegov jok iu klic, se mu približa in pomaga na pravi pot. Kako vesel da jc bil, si vsakdo sam lahko misli. — Grešnik! tudi ti si zabredel u gerde luže, si zgubil svojega Boga in tavaš po temi, tako da te mora biti groza in strah: ali glej ! vsej tej nesreči z edno stopinjo lahko odidoš — stopi na stezo pokore, ktero ti vsak mašnik radi pokažejo, in oh, kako veselje — najdel boš mir svoje vesti, najdel svojega Boga in večno živlenje.
E. Srainožljivost pri spovedi je nespametna.
1.	Ako se bolnik sramuje in noče razodeti svojih ran in bolečin, ga zdravnik gotovo ozdravil no bo: ako so pa grešnik sramuje in so nočo spovedati svojih pregreh in hudobij, ga tudi spovednik vredno odvezati 110 moro.
2.	Neka deklica jc nekoliko strupa požerla, ali sramovaje se ni hotla nobenemu povčdati; še le ko jo umirati jela u strašnih bolečinah, jo razodela, kaj je storila; ali prepozno je bilo, umreti jo morla. Tej deklici podoben jo grešnik, ki so pri spovedi svojih grehov obtožiti sramuje; poznoje pa, ko mu mertvaŠki put po čelu žo stopa, bi dostikrat rad se spovodal, ali ko priložnosti ni, ali 110 moro govoriti več, mora« u grehih umreti in bo u pekel pokopan.
3.	Kaj pomaga brodniku, ako u svojem čolnu zamaši vso luknjice, skoz kterc voda cerli, naj večo pa odperto pusti? — potopil se bo. In kaj pomaga grešniku, ako se pri spovedi vsih grehov obtoži, naj vočega pa znabiti iz sramožljivosti zamolči? — pogubljen bo vekomaj.
F. Za grelie se mora zadostovati.
1.	Kdor se je že mnogo zadolžil, ni zadosti, da neha delati dolgov; timveč tudi strnjene mu je treba poplačati: tak tudi grešnik ni še vsega opravil, ako so poboljša in neha grešiti; temuč tudi stare grehe mu jo treba izbrisati in zadostovati za nje — sicer jc le polovica pokoro.
2.	Bil je nekdo, ki jo svojemu sosedu zdaj to zdaj uno ukradel, dokler ga ta zasači in gosposki izroči. „Zakaj lcradeš?u ga opraša sodnik. „Ne bom nikoli več," mu odgovori tat, „le zdaj mi odpustite." „ To Se ni zadosti," reče sodnik, „da kradel ne boš več; ti si ■tudi dolžen, povernuti krivico do zadnega vinarja— Grešnik! tudi tebi ni zadosti, da več no grešiš; temuč tudi popraviti moraš krivico, ktoro si Bogu že storil, in povernuti mu čast, ktoro si mu ukradel. Ako tega tu ne storiš, moraš tam na unem svetu.
G. Spokornik ne sme nikdar brez- skerbi biti.
1.	IvaČa po zimi scer zmerzno; ali jo pa na toplo prineseš , se otaja, oživi in ako nisi varen, kmalo te piči: tako tudi lmde misli in želje in nagnutja o začetku pokore rade nekoliko potihnejo in odmer-jejo; ako pa no moliš in ne čuješ, ali pride slaba priložnost, se sopet obudč in te lahko smertno ranijo.
2.	Ako bolnik iz hude bolezni vstane, mora začetno silno varen biti; ali jč malo preveč ali se prehladi le nekoliko, sopet zboli in težko kedaj ozdravi: tako varen ima tudi spokornik biti. Ali pije nekoliko preveč, ali len brez dela postopa, ali u kako gordo misel privoli, kmalo ga pregreha sopet u krempljih ima — in težko se več spokori.
II. Tudi majhnih grehov se je treba varovati.
1.	Pade iskrica u gobo ali slamo, stopi ali pljuni na njo, in vso je zaterto; ako jo pa tleti pustiš, pride ogenj u streho, in z mnogo škafov vode ga no pogasiš. Majhna rana, kako kmalo bi se dala zaceliti ! ako jo pa zanemariš, lahko umerješ za njo. —• Iskrici ali majhni rani podobni so mali grehi; nekdo žo jo storil en sam nespodoben pogled, ali jo u mislih kaj gerdega privolil; iz malega pa so prirastli veliki grehi, in pogubljen je bil. — Ako ne verješ, spomni se pobožnega kralja Davida.
2.	Poznal sim moža, ki začetno ni nikoli več kakor on maselc vina u kerčmi popil; sčasom pa se jo razvadil, da mu tudi štiri firkelni niso bili zadosti, in postal jo strašen pijanec in zapravljivoc. — Zna-bit.i si tudi ti žo poznal mladenča ali devico, ki se majhnega greha nista ogibati hotla; zdaj pa se tud smertnega greha več ne vstrašita, in naj veče hudobijo požirata vso edno, kakor bi sladko vilice pila.
olotuuuv.
1IL
KUHINJSKA POSODA IN BELA SKLEDICA.
Enega dne, ko ni bilo nobenega domil, se kuhinjska posoda zbere, in tožiti začno eden drugemu, kako slabo se jim godi. »Bratje in sestre!" reče kotel, „naše živlenjo je pač revno, vse na svetu se včasih lahko počije, samo za nas ni nobenega počitka; veČi ko je praznik, voČ moramo terpeti, in čudim se, kako da danes še nič no kurijo in nas u miru pusti." — „Tudi jaz", reče lonec, „no v Cm kam bi zapisal, da sim danes šo suh; sicer me večdel žo na vse jutro z vodoj zalijejo, in cel ljubi dan moram pri ognju so peči, in naj so putim, kakorkoli hočem, nikdo se 110 zmeni za mene." — „Saj se meni v ravno taka godi", reče ponva, „vso dopoldne na žorjavei sedim, se kuham in pečem, požiram dim in sopuh, naposled pa me dekla osterže, tako da mi vso kožo odere; zato sim tudi vedno kumerna in suha, kako nek bi se pri takem delu zredila?" — „E kaj vi! „rečo neka železna švepasta koza, ,,vam včasih vendar prizanesi, meni nikdar ne. Dan na dan me vsred ognja devajo, me suvajo z grebljoj iu s polenomi zdaj od eno zdaj od druge strani, postavljajo kmalo to kmalo drugo posodo na me, in ako no stojim lo nekoliko po volji kuharce, se žo zadere nad menoj, in me dregne, da je groza in strah. Dvanajst let žo služim u tej kuhinji, in ako bi ne imela treh nog, bi ne bilo za obstati; ali dolgo tako ne moro terpeti . . Al povejte, li kaj včste, kamo so danes strežaji? kamo kuharca? dekle?" — „ Kakor sim čula", odgovori greblja, „so šli vsi h Korantu na gostijo, in jili nebo do polnoči nazaj." — „Juhe!" rečo kotel, „tako lepe priložnosti ne sinemo zamuditi ; kdo vč, ali se nam še kdaj oglasi! Ajdi! bodimo dobre volje, in zasučimo se enmalo; vendar proti tem, da kakor hitro kdo prime za kljuko na vcžnili vratah, mora vsakdo brez pomude u svoj kot se podati." — Vsi so pri volji, samo godca jim manjka, dokler so raženj ponudi, ki vzamo ribež namesti gosel, in kuliljo namesti loka, in za-
gode toliko okroglo, da vso so jele pete serboti, in začno so verteti in sukati, da je bilo kaj.
Ali no dolgo, zagledajo na polici lepo, belo sklodico, ktera so jim zdi hudo nevarna, in jim njih dobro voljo overa; bali so namreč so, da bi jih izdala, in kuharci ali gospodinji povedala, kaj vganjajo; za-tegadel jo nagovori in prositi začno, da bi tudi ona plesa sc vdeležila. Ali skledica se jim modro in resno vstavi, rekoč: „Kaj vam vse u misel no pride! s. takimi marogeži bi plesala? bi pač na glavo padla."
—	Na to pa so kotel oglasi in reče: „Ti si nekoliko visoka, moja ljubka! ko bi tako lopa in bela 110 bila, bi ti gotovo besedo več ne rekel. Na koga nek se zanašaš ? saj sama vidiš, da že za perst debelo prah na tebi loži, ravno zato, ker gospoda več za to 110 mara, mi pa smo ti preslabi." — „Rcs je to" , odgovori lepa skledica — „ali kako bi z vami plesala, ker tako hudo norite in skačete? jaz sim rahla in tenka, kako lahko bi mo kdo sunil, in proč bi bila!" — „ A vsa!" reče zdaj švepasta koza, „kaj so boš tega bala? pleši ali 110 pleši, da si le zraven — saj nisi sama, saj nas je več — kaj so boš merdala in tako sveta delala? No, le hitro som k moni stopi!"
Skledica se siccr šo zmirom nekoliko merda in brani; ali ker jo vsi tako lopo povabljajo, so počasi vendar le s polico splazi •—• začetno samo gleda in so tu in tam kaj pomeni; ker jo pa le toliko prosijo, se tudi cnekrat zaverti, toda z nobenim drugim, kakor s švepasto kozo.
—	Vsi jo hvalijo, kako dobro plesati zna, vsi bi radi z njo plesali; skledica pa so smeja in čudno jo vesela, da vsim tako dopade. Zraven se ji"'še kerv vname, in kmalo pleše, nori in skaka, kakor druge vidi; pleše no le s pihavnikom, ki je še precej čeden bil, timveč tudi s pi-skrorn in kotlom, ki sta bila vsa sajasta, ter. se gerdo zamaže. Ali ona od veselja slepa ne ve in ne vidi, kaka da je žo, dokler — ah joj ! kaj sc zgodi? Kotel že Čez in čez rudeč ves odivja, in so zasučo toliko nerodno, da terči z vso močjo u rahlo sklodico in ona so razdrobi na male kosčeke. Ko pride gospodinja, najde črepinje na tleli in vpraša: „Kdo jo to storil?" — „ No bed en in jazne, njegov brat." — Posoda je žo bila vsaka u svojem kotu, in noče ničesar vedeti . . . Vidiš, ljuba skledica! zakaj nisi na svoji polici ostala, kder si popolnom varna bila? zakaj verjela slabim besedam noroglavcov in noroglavk? kdor so med otrobe meša, ga svinjo snedo, in kdor so s piskri in kotli brati, bo marogast.
O koliko jezar lepili skled ic je na svetu, koliko nedolžnih deklet in Čistili mladenčev, kterim se ravno taka zgodi, kakor tej beli sklc-dici! Kaki potepuh ali kaka potepenka se slini tak dolgo za njimi, dokler jih ob nedolžnost pripravi, ob poštenje in čast. — Najde se pa tudi marsikaka švepasta koza ali baba, ktera mlade dekliče tak dolgo slepi in moti, da jili na kakega liesramneža zabaranta •—• fej , to jo hudičeva služba! Dekleta! ve imate kuhinsjko posodo vedno u rokah, prosim, no pozabite rahlo in bele skledice, in varujte sc zlasti grešnega plesa in slabo tovaršije.
cPlO^UlCUV.
DHL
LES JAK IN VRABEC.
Na nekem visokem drevesu jo hostna golobica mlado imela, in ravno sedela vesela na njih, ko prikobaca lesjak, ovoha mlado in starko, in ji hudo žugati začno, da, ako mu prostovoljno nc verže ednega svojih mladih iz gnjezda, bo gor splezal, gnjezdo razdori in vse mladiče podavil. Golobica vsa prepadena in polna žalosti, no vč kaj storiti ; ali ko se lesjak le tolikanj grozi, vzame reva s kervavim sorcom svojih ljubeekov ednega, in da bi saj druge pri živlenju ohranila, ga zažene lesjaku u gobec — in 011 so zahvali in odide.
Komej pa je odšel, priferfra vrabec, ki jo vso to vidil in slišal, in golobico ojstro pokrega, rekoč; „Si pač prava trapa, da si svojo mlado temu repaČu dala; ako še pride, ga mu nimaš več dati, timveč mu reci, da, ako mu diši golobjo meso, naj si ga sam u gnjezdu poišče." In res! no dolgo, ko se lesjak sopet pritepo, sopet terja in žuga; vendar ničesar no opravi; kajti golobica mu povč, kakor jo vrabcc je naučil. To sc lesjaku za malo zdi; ali ko je bil čudno prekanjen, in zagleda vrabca potuhnjeno u bližuem germovju sedeti, si kmalo zrajta, kamo pes taco moli, in kdo je vsega kriv, ter si misli, češ to bom žo dobil. Zavoljotega se clo prijazno k vrabcu oberne, in svoj jezik u medico pomočivši govoriti začne: „PaČ ni lepše živali na svetu, kakor so ptiči! ptič leti kamor se mu poljubi, iu ako lovec ali pes za
njim postopa, mu laliko fige kaže. Samo to mi ne dopade nad vami, da svoje glavo po zimi pred mrazom in vetrom ubraniti no morete." — „Saj ve da ne", vrabec odgovori, „ako veter brije od love, vtaknem svojo glavo pod desno perutnico, ako pa brije od desne, jo vtaknem pod levo; toraj se lahko vetra in mraza ubranim."
Na to vrabec šo dalej modrova, in mnogo neslanega pripoveduje in čveka, dokler mu lesjak u besedo sežo in reče: „Bratec! nikar mi no zameri, da to motim u tvojem modrovanju; jaz ne slišim prav dobro, sim nekoliko gluh in no zastopim vsoga, kar govoriš; zatorej bodi tak dober, in nekoliko nižej se vsedi, da no preslišim nobene tvojih besed." — Vrabec slišati, kako ga lesjak povzdigova, ne vč kaj bi počel, tako se mu smeja serce, se neskerbno nižej vsedo, in blebeta lcjo u on dan, kakor bi glave no imel, dokler se lesjak naveliča, poslušati ga, ter ga vpraša: „Bratec! že marsikaj si mi povčdal, za kar siin ti hvale dolžen; šo to mi povej, kako takrat storiš, kedar te veter 110 brije od strani, ampak naravnost u obraz?" — „Vidiš, takolo", reče vrabec, in rekoč vtakne glavo med nogi u perje; lesjak pa, zvit kakor sveder, plane pri tistej priči na njega, ga zgrabi in pohrusta.
Koliko ljudi je na svetu temu vrabcu podobnih! Vsakemu vejo dobro svetovati, vsakemu lep nauk dati, samo sebi no; no vidijo dostikrat naj bližne nevarnosti, ki jih čaka, in ako jo vidijo, ne vejo, kako se ji ogniti.
■5lO"Luau.
iIWo
LAŽ IN RESNICA.
Laž in resnica ste enkrat se potovaršilo; in ker laž rada čenča, in si vedno kaj opraviti da, jo nagovorila resnico, da bi skupej si vsadile kako sadunosno drevo. „Drevo", je rekla, „bo lepo rastlo, nama obilno sadja rodilo, in poleti ko jo huda vročina, hladno senco dajalo." — Resnica, ki je odkritoserčna in nič slabega no misli, je bila precej pri volji, ter veli: „Vsadive ga!"
Ko je tedej drevo vsajeno bilo in rasti začelo, so laž, zvita kakor lesica, k resnici oborne in rečo: „Kaj misliš, sestrica! ali bi no bilo
prav, ko bi si mo dve drevo že zdaj razdelile, da pozneje kaki prepir med nama no vstane? Vendar da no boš rekla, da si ogoljfana, boljši del tebi pustim. — Saj včš, da pri drevesu naj potrebniša reč so korenine, iz njih drevo živlenje dobiva, in ker so u zemlji zakrite, se ni treba bati, da bi se pokvarilo kaj : korenine tedej tebi pustim. Kar jo pa od zvunaj, kakor vejo, perje, skorjo in kar bo sadja prirastlo, bom jaz obderžala; saj sama včš, u kakej nevarnosti so vse to reči — nekaj jih ljudje nekaj živali pogonobijo, nekaj jih sonce popari nekaj slana posmodi — vendar da se prepričaš, kako pošteno mislim s teboj, se s toj beračijoj zadovolim."
Resnica, ki rada včrjame in rada zaupa vsakemu, jo vso te lčpo besede za res vzela, jo bila zadovoljna svojim delom, se pod zemljo zakopala in ondi pri koreninah svoj dom vstanovila; laž pa sc je na tihem smejala, da jo svojo tovaršico toliko vkanila, jc včasih pod drevesom kraljevala, včasih na njegovih vejah se gugala, in gledala iu zijala kmalo na eno, kmalo na drugo stran, kaj so po svetu godi. — Med tim je drevo visoko odrastlo, pognalo dolge vejo in široko perje, je jelo cvcteti, in mnogo na oči naj lepšega sadja jo viselo na njem, tako da so ljudje, vidši verlo in košato drev» od vsih krajev privreli, jest njegov sad in se razveselovat pod njim: laž pa nad vse vesela, da ima toliko prijateljev, se jim jo prilizovala na vso moč, jim pripovedovala mnogo kratkoČasnih reči, in skerbno podučevala jih, kako so resnica naj ložejo overže in pobijo — in ljudje, žalibog! so jo poslušali rajše, kot sv. evangelj, se njenih naukov navzeli, in lagati začeli, da jo bilo groza in strah.
Ob tem, ko jc bila laž tako visoko častena, jo vboga resnica pod zemljoj čepela in zdihovala, je bila zapuščena in zaničevana, da niličer ni oprašal za njo, niličer sc zmenil. Gnana tedej od hudega glada jo začela korenine glodati in grizti, ter jih jo ob kratkem tako razjedla, da drovo jo vidno hirati jolo, njegovo perje izvonilo, njegovo veje vsahovale; in enega dne, ko je laž ravno u sredi svojih služavnikov in služavnic košato sedela pod njim, pribuči strašen vihar, ga potrese, in ker so bile njegovo korenine žo vso proč, ga tolebi na tla s tako močjo, da laž jc mertva obležala, iu mnogo njenih pritateljev in pri-jatljic bilo ali pobitih ali hudo ranjenih. Na to pa jo resnica iz svoje temne jamo na svotlo prišla, so oddahnila prestanih rev in težav, in bila u prihodno občo spoštovana in častena.
Iz začetka je bila sama resnica na svetu, hudič pa je tudi laž rodil, in od tistihmal živete resnica iu laž ena zraven druge, in bote skupej živele do konca sveta. Dostikrat so mora resnica zdaj skriti, stokati in jeČati na tihem; laž pa svojo glavo visoko nosi, jo vesela in svojo goljfjive nauke po dolgom in širokem razsova. Moj Bog, kako košato jo drevo, kterega je laž vsadila! Mlado in staro, možkega in ženskega spola, visokega in nizkega stana, vse se laže: vboga resnica pa zapuščena zdihova, in malo zvestih prijateljev ima. — Ali prišel bo veliki dan, ko bo strašen vihar vstal, in bodo strele švigale od onega kraja neba do drugega; takrat bo laž osramotena in na včkomaj pokončana u brezden se zvernila, resnica pa z nebeško lučjo ogernjena gospodovala na vso veke.
DRAGI KAMEN.
Na deželi u kmetičkej hiši jo živela Bogomila, zala devica, kakor rudeČa vertnica u juternej rosi. Dnarjev ni imela iu tudi ne marala za nje; imela samo je en dragi kamen, kterega cena je po širokem slovela. In glej ! zdaj so oglasi bratov petero, ki so vsi zaporedoma snubili devico; kajti vsi so želeli priti u posest dragega kamna.
Pervi jo bil slikar (malar), daleč okrog zavoljo umetnosti svoje poznan. Pridši do dovicc ji poda sliko toliko lepo, kakoršno še ni vidilo nikdar njono oko; in davši jo ji reče: »Bogomila! vzemi to krasno sliko, iu bodi moja žena, da skupej živeva, dokler naju smert no loči. — Bogomila pa mu odgovori; „ Tvoj a slika je lepa in očem dopade; ali kor sim ženina drugega že izvolila si, ne morem tvoja biti."
Komej slikar odido, pride njegov brat, ki jo bil godec, vzome gosli u roke, in goditi začne toliko milo in lepo, da ona še nikoli kaj ednakega slišala ni. „Oh Bogomila!" ji reče, iz ljubezni do tebo sim tu; glej, ako moja žena postaneš, ti bodo godle mojo gosli, karkoli boš liotla, in zmirom boš lahko vesola." Ona pa mu odgovori: „Lepo zahvalim za tvojo milo glasove; ali serca mojega ne moreš dobiti, ker sim žo zaročila so z drugim ženinom."
Na to se oglasi tretji brat, ki jo bil tergovcc ali kupec, in prinese seboj mnogo zlatih posod, polnih naj dražjih mazil in dišav, ki so dišalo toliko prijetno, da sc ne da dopovčdati kako; in k devici se obernivši, ji ponudi vser s prijaznoj bcsedoj rekoč: »Bogomila! ne zaničevaj mojih slabili darov; marveč reci, da si moja nevesta, in vso kar imam, bom tebi pred noge položil." Bogomila pa z glavoj pomaja, ter reče: „Rcs da dragi in prijetni so tvoji darovi; ali moje serce žo za drugega ženina klijc, zatorej ne morem tvoja nevesta postati."
Trem bratom že se jo Bogomila odpovčdala ; zdaj pa pride četerti, ki je bil bogat sladkosnedePrijazno jo pozdravši ji ponudi mnogo naj boljših jedil in naj slajših pijač, ter veli: »Bogomila! jej in pij, vse je tvoje; in ako se meni vdaš, boš imela dan na dan u izbiranje takih reči." Ona pa ni vzela, no okusila nc od jedi ne pijače, tiinveč modrega obraza mu reče: »Zastonj so tvoji darovi, zastonj tvoje vabila; že drugemu ženinu sim se zaobljubila, in njemu bom tudi zvesta ostala."
Že jo Bogomila mislila, da zanaprej bo mir pred snubači imo!a, ko pride peti brat so ji ponujat. »Bogomila!" jo nagovori, „u moji hiši jo veselje doma. Plešemo in smo židano volje, jemo in pijemo, norimo in svet uživamo in njegovo kratkoČase -— bodi moja, lepšega živlenja si saj misliti ne moreš." Ona pa so zaoberne nekoliko nevoljno in veli: »Išči si svojo srečo, jaz sim že drugemu zvestobo obljubila, ki bo dobil mene in moj dragi kamen."
Tako tedej se jo zala devica odpovčdala vsim peterim bratom, in zaročila so z nekim visokim gospodom, in mu dragi kamen u dar in doto prinesla.
Me oprašaš, kaj prilika pomeni! — poslušaj. Berhka devica Bogomila je tvoja duša, dokler jo z gnadoj božjoj ogernjena; ona je mnogo lepša, kot juterna danica na nebu. Dragi kamen je kerstna nedolžnost, je deviška čistost; ona u božjih očeh več velja, kakor vse, kar je dragega na svetu. Peteri brati so peteri počutki tvojega života, ki to motijo in vabijo u skušnjave in nevarnosti. Visoki gospod pa, kteremu se jc Bogomila vdala, jo Jezus Kristus sam, kralj nebeški. — Premisli, ljuba duša! komu pa se boš ti zaročila, ali Jezusu? ali tih peterih bratov kteremu?
TL
POMORANČE.
Bogat in imeniten gospod, Arist po imenu, je imel enega samega sina, ki jo bil clo pošten in pobožen, je rad vbogal in sc vedno za-dcržal, kakor so pametnim mladončem spodobi; Eugeni jo bilo njegovo ime. Ali, kakor se rado primeri, Eugeni jc začel med malovredno to-varše hoditi, se rad pomenkoval in pohajal z njimi, in svojemu dobremu očetu silno težko serce napravil. Oče so ga zategadel večkrat posvarili, so mu postavljali prav živo pred oči, u kako nevarnost se mlad človek po takih tovaršijah poda, kako kmalo so spozabi in zgubi; in so ga prav iskreno opominjali, da bi raztergal nemudoma take zaveze, ki ga tak lahko pripravijo u časno in večno nesrečo; ali Eugeni, kakor rad je imel svojega očeta, vendar le ni mogel včrjeti, da bi ta tovaršija za njega kaj nevarnosti imela. „OČe/a je rekel, „nikarte toliko skerbeti za mene; nauki, ktere ste vi meni dali, so tako globolm-u moje serce utisnjeni, da jih nobena človeška moč ne izruje. Res, da moji tovarši včasih govore in se zaderžč, da mi ne dopade; ali mene, ki imam vaše nauke zmirom pred očmi, gotovo spačili ne bodo; marveč mislim in se nadjam, da jaz bom njih poboljšal in na pravi pot pripravil." Oče so to besede svojega sina z žalostnim sercom zaslišali, in žo mislili, s liudoj ga napeti, in mu ojstro prepovedati vso njegovo slabo obhojo, ko jim še nekaj druzega u glavo pade; in res! — dobro je bilo, pomagalo je.
Prec drugo jutro vzomejo eno škatlo, in jo napolnijo z naj lepšimi pomoranČami; vmes pa nalaš eno denejo, ki io nekoliko gnjila bila. Na to pokličejo Eugeni-a in mu rečejo: »Moj sin, tukaj imam nekaj za tebe. Vem, da imaš pomoranče nad vse rad; glej! lepših gotovo še nisi vidil; tvoje so, vzemi jih." — Eugeni, ves ginjen od do-brotljivosti svojega očeta, popade hitro za škatlo in jo še hitrejše,odpre; so čudi nad pomorančami, kako da so lepo, krepko in romono, in so
jih nagledati ne more, tako mu dopadejo. Vendar ko jih bolj natanko ogledova, zapazi eno vmes, ktera ni bila zdrava ko druge. „Oče", jim reče: »tale, jo. vmes, ktera je že enmalo ognjita, ta mora stran; ona ne srni pri drugih ostati
„Zakaj ne? moj sin!11 ga vprašajo oče, „kaj pa ta pika! ona se bo kmalo zgubila
,,Oh nak, moj oče!" odgovori Eugcni, „ta pika bo od dne do dne veča; ona je začetek gnjilobe, ktera bo ob kratkem vse druge pomaranče osmradila, ako je ne odstranim."
„Tega pa ne dopustim", mu oče velijo, „kaj te pomaranče toliko skerbijo ? za nje jaz dober stojim. Bi pač čudno bilo, ko bi toliko zdravih pomaranč ne moglo edne bolane ali gnjile ozdraviti,"
„0h, ljubi oče!" odgovori Eugeni močno žalosten, ,jaz nisim tih misel, in dobro vem, da vse moje pomoranče so proč, ako mi ne dovolite, to stran d,jati."
„Nak, teg.i ne dovolim", rečejo oče, ,jaz te hočem prepričati, da ne jaz, timveč ti se motiš u tej reči. Pusti vse pomoranče skupej u škatli, in naj ostanejo u mojih rokah še en teden; ko teden preteče, jih hočeva oba skupej pogledovati, in že naprej vfon, kako boš vesel, ko boš vse popolno zdrave zagledal. — Eugeni se sicer uda u voljo svojega očeta, zato ker jih ni žaliti in sc dalej z njimi pričkati hotel; bil je vendar hudo prepadcn, ker je dobro včdeJ, da vse pomoranče bodo zgnjile.
Težko je čakal in ure je Štel, kdaj bo teden pretekel; in komej preteče, gre k svojemu očetu, ter jih lepo prosi, da bi škatlo odperli in pomoranče pogledali. Oče jo vzemejo u roke in brez pomude od-pro; ali oh, kaki pogled! kaka žalost! — Pomoranče prej toliko lepe, tak prijetno dišeče, so zdaj vse gnjile, vse osmrajene. „Vidite oče!" zavpije Eugeni solznimi očmi, „saj sim vam povedal, pa mi niste liotli verjeti; ko bi bilo po mojem, bi ne bil ob pomoranče — je vendar velika škoda za nje."
„Res je, moj sin!" mu oče odgovori, „moja glava me je goljfala, Prav si imel, ko si rekel, da gnjila pomoranča bo zdrave osmradila, ■in da vse zdrave ne bodo gnjile popravile — ali Eugeni! poslušaj me, kaj ti povifm. Edna sama gnjila pomoranča jo osmradila vse druge, ktere so bile popolnoma zdrave; ti pa misliš, da mnogo mladih, spačenih tovaršev ne bodo popačili ednega mladega, bogaboječega tovarša ? Mnogo zdravih, lepih pornoranč niso mogle popraviti edne, ktera je Se le gnjiti Drobt. za novo leto 1854.	13
začela; ti pa, misliš, boš sam toliko slabih, razujzdanili tovaršev poboljšal in na pravi pot pripravil ? — Pomisli in premisli enmalo, moj sin ! saj ti je Bog pamet dal."
Eugeni spozna, da oče imajo prav, in lahko si izrajta, zakaj da so med zdravo pomoranče dali eno nagnjito, in zakaj da jo niso pustili odvzeti. Iz serca se jim zahvali za lepi nauk, kmalo in rad pozabi pomoranče, ki so mu zgnjilc, in se jo So tisto uro odpovčdal vsim svojim slabim tovaršem, in raztergal vse zaveze z njimi. — Stori tudi ti tako.
Slvimau/.
lit
SEDEM NEBEŠKIH CVETLIC.
U nekej deželi, ki je bila silno prostorna, je živel zdravnik, ki je slovel po dolgem in širokem; tako učen, moder, znajden iu prijazen je bil. Bila je pa tudi velika potreba takega zdravnika; zakaj bolnikov u deželi je bilo na cente, nekaj tako hudo bolanih, da niso bili več za ozdraviti, nekaj pa takih, ki so bili že ozdravili, ali ker so premalo se varovali, se stara bolezen je sopet jim povernila. Zdravnikov se sicer ni manjkalo, ki so veliko si prizadevali, ljudem pripomoči, so tudi nekoliko pomogli; ali popolno ozdraviti niso mogli nobenega. Bili so žalostni časi, od kterih pravi prerok David: Vsi so odpadli, vsi spaeeni postali. Ni ga, da bi storil dobro; ni ga, ne ednega ne." — Slišati, kaka sirošina in žalost je po deželi, slovečega zdravnika serce zaboli; zategadal poišče in odbere sedem čudnih in dragih cvetlic, jih izroči modrim rokam, ter natanko naznani in razloži, kako jih bolniki po raznosti svojih bolezni vpotrebovati imajo. In res! cvetlice so imele čudovito moč; vsi, kteri so jih vpotrebovali po ukazu zdravnikovem, so popolnom ozdravili: kteri pa jih niso rabiti hotli, ali so jih rabili, pa ne prav, so umcrli. — Ko so pa slišali po sosednih deželah od modrega zdravnika in njegovih sedmerih cvetlic, so ga prosili, da bi doŠel tudi k njim; in ljubeznivi zdravnik jim polije umnih učeneov in sedmerih blagonosnih cvetlic, in tudi oni so ozdravili
in se oveselili. Brez števila bolnikov je bilo smerti rešenih, ki so Boga hvalili in slavili, in spomin modrega zdravnika in njegovih cvetlic Se živi med njimi, in bo živel mnogo stolčtij.
Me oprašaš, kaj ta prilika pomeni ? Poslušaj. — Prostorna dežela je naša zemlja, na kteri je živelo in živi mnogo hudo bolanih, to je, grešnikov, ki so pod oblastjo hudičevo zdihovali, dokler je prišel nebeški zdravnik, Jezus Kristus, kteri se jo nesrečnega človeškega roda usmilil, in mu sopet k zdravju pomogel in ga z Bogom spravil. Poiskal je namreč in odbral u nebeškem vertu sedem čudnih cvetlic, postavil sedem svetih zakramentov, ki ozdravijo vsako dušno bolezen, ako jih grešnik tako rabi, kakor je on naroČil in ukazal: kdor pa jih noče vpotrebovati, ali jih sicer vpotrebova, pa ne po njegovem predpisu, 6 svojih grehih umerje. — Zdravniki, ki so ljudem nekoliko pomogli, popolno ozdraviti pa jih niso zamogli, pomenijo preroke in druge modre može u starom zakonu, ki so sicer mnogo lepih in svetih naukov učili, ali rešiti Človeka iz oblasti hudiča in greha niso zamogli. Ljudje po sosednih deželah pa pomenijo nevernike in divjake, h kterim misionarji gredo sv. evangelj oznanovat. Tako se čast božja in Jezusova vera čedalje bolj širi; in nebo in zemlja bota prejšla, njegova čast pa in sv. vera ne bote prej šle.
mm
NESREČNI POPOTNIK.
Nek mladenč, ki je po svotu potoval, gre enega dne skoz velik gojzd; ali komej sprehodi kakih dvajset stopinj, ko se mu naprot pri-vali strašna pošast, ki je bila oroslanu podobna, je imela gosto grivo, in na debelem vratu sedem nagnusnih kačjih glav. Bil je zmaj ali lint-vern, ki se naravnost nad mladega popotnika zakadi; oči se mu svetijo, ko bliski, svoje'sedmere glavo visoko vzdigova, svoje sedmere jezike strašno raztegova, in vse okrog je donelo in se treslo, tako je pihal in sikal. Vendar mladenč, ki je bil močen in čverst korenjak, se ne vstraši nagnusne zveri, timveč se serčno vstavi. Orožja ni dragega imel, kakor eno sekiro, ktero jo po šegi tistih časov na jermenu pripeto imel; njo tedaj zgrabi, se naglo kakor vihar nad strašnega zmaja zažene,
13*
in so z njim bojevati začne. Začetno je srečen, kajti že na pervi mali mu štiri glave odseka; ko maline drugič, mu sopet dve odbije, in nedvomno bi mu bil tudi sedmo odklal in popolno ga zmagal, ko bi so mu ne bila nesreča pripetila, da mu sekira iz rok izleti, in mu ne ostane toliko časa, jo sopet u roko dobiti. — Zmaj namreč od sklečili ran in budili bolečin silno razdražen, se nad popotnika verže, ga vjcda, pika, grize, terga in togotno seboj vleče. Nesrečnež se sicer brani in vstavlja iz vso svoje moči, ali zastonj; grozovitno vreši, u pomoč kliče in prosi, da bi mu kdo saj sekiro spravil u roke; ali nikdo ga ne sliši, in ako ga sliši, so blizo no upa. Zmaj ga torej živega zanese u svoj berlog, in ga je ondi u drušnji svojih mladičev pohrustal.
Mar veš, kaj ta prilika pomeni? — 1. Popotnik si ti, posebno ti, ki si še mlad! za tebe je nevarnost neizrečeno velika. 2. Zmaj svojimi sedmerimi glavami je peklenšek sedmerimi naglavnimi grehi, ki vedno u človeka preži, kakor kaka dereča zverina, in ako lo količkaj priložnosti zapazi, se u njega spusti. 3. S tim zmajem, s tim sovražnikom so moraš zmirom bojevati, iu ni dosti, da mu samo šest, timveč vsih sodem glav mu moraš odtrupiti; ako mu le edno pustiš, si zgubljen. Kaj ti pomaga, ako nimaš tega ali unega smertnega greha na svoji vesti? ako le ednega ljubiš in radovoljno rediš, boš pogubljen. Kaj ti basne, ako nisi nečistnik, pijanec, ne togotnež? si pa lakomen in u časno blago ves zateleban. Lakomnost te bo pogubila. — Zatorej se dobro izpraševaj in na tanko preišči, ali nisi, ko si hudiču slovo dal, in greh u svojem sercu zamoril, znabiti mu kake glave še pustil; kajti z enoj te lahko požre. 4. Ako hočeš zmagati, moraš do konca stanoviten ostati, se bojevati noter do smerti in ne omagati, naj bo vojska šo tako huda — Bog vari, da bi ti sekira iz roke ušla! Ne opusti ne molitvo, ne skerbnega izpraševanja svojo vesti, ne vrednega prejemanja ssv. zakramentov, ne lastnega zatajevanja; peklenski sovražnik bi tvojo mlačuost kmalo zapazil, in smertno te ranil — ako pa bi umeri u tem stanu, bi te seboj vlekel u pekel, u svoje temno kraljestvo, kder bi te hudobni duhovi peklili na vse veke. Tam boš vrešal, boš kričal na pomoč, boš prosil za čas, kterega si zgubil, za gnade, ktere si zanemaril, za pripomočke, ktere zdaj hudobno zaniče-vaš; ali vse zastonj, nobeden te ne bo slišal, nobeden sc usmilil tvojega joka in zdiha. —• Zdaj je še čas, zdaj ti šo ura večnega zveličanja bije; potem je vso zamujeno — vso zgubljeno — vse proč!
Ilualv
POKNEŽENI KMET.
Imeniten in bogat knez najde enega dno na svojem sprehodu nekega kmeta, ki je pijan kakor čep za cestoj ležal, in terdo spal. Hitro ga strežaji morajo pobrati, in zanesti u njegov grad, ki je bil blizo, in sicer u naj lepšo sobo. Ondi mu slečejo njegovo borno obleko, namesti hodnikove mu oblečejo tanko, pražno srajco, ter ga položi u mehko in snažno posteljo; vbogo pijanče pa še zmirom spi in smerči, in ničesar ne vč, kaj se godi z njim. — Čez ene uro šo le se zbudi, in kako debelo je gledal krog sobe, ko se mu oči odpro, si vsakdo sam lahko misli. Ne vč, ali spi ali budi, ali so sanjo ali resnica; oči si mane, za roki in za glavo se ošlatova, samega sebe vpraševa, in se nikakor ne more prepričati, da bi bil on.
Se bolj se začudi, ko pride mnogo strežajev, ki se mu nizko priklanjajo, ga rahlo iz postelje vzdignejo, in oblečejo od glave do nog toliko lepo, da le gledal se je. Potem pride knez sam, in pride mnogo drugih imenitnih gospodov, ki se mu vsi ponižni u strežbo ponudijo, in ga lepo prosijo, naj bi zapovedal z njimi, in jim kako delo ali opravilo odkazal. Iz začetka nc vč, kaj bi jim odgovoril, ne vč, ali bi si pustil tako streČi ali ne; pozneje pa, ko vidi, da vsi ga tako visoko čagti, in ga imajo, kakor bi bil resnično njih knez, si misli: »kaj se bom branil časti? znabiti se je res kaj posebnoga zgodilo z menoj!" in, brez da bi si bil glavo veliko ubijal, je sklonul, se obnašati kot knez, in zapovedovati kot predstojnik svojim podložnim. — Brez odloga tedej začne ukazovati, zdaj temu zdaj unemu, in vse kar veli, se natanko spolnuje; vse kar hoče in poželi, se mu da in dovoli, kar se u kuhinji dobrega skuha, kar se u kletu dobre kapljice najde, se mu na mizo prinese, tako da se mu serce smeja od samega veselja. Le škoda, da je veselje njegovo tako kratko terpelo.
Vince je bilo predobro, in 011 ga prerad pil, pri večeiji kupico za kupico sprazne, se močno vpijani in zaspi; strežaji pa ga pri tistej priči zagrabijo, mu oblečejo njegovo staro, slabo obleko, in ga nesejo kje na tisti kraj, kjer so ga pijanega našli. — Ravno je dan napočil, ko se zbudi. Ves osupnjen odpčra svoje oči, in gleda na levo in desno, gleda po sebi in krog sobe. „Kaka sprememba!" si misli, „kaj je zmenoj f al sim živ, al sim mertev! al sim na zemlji, al so me hudi duhovi kam drugam zanesliin u glavi so mu mešati hoče. Sopet in sopet premišljevati začne, in si predstavlja u duši vse, kar se je zgodilo z njim in česar se spomni. Zdi se mu, da resnično je bil knez, in imel mnogo gospodov okrog sebe, ki so mu stregli, se mu priklanjali, in mu na mizo nosili naj boljšo jedi in pijače: ali ko pre-gledava svojo vmazano srajco, svoje zakerpane hlače, svoje raztergano obuvalo, vendar le vidi, da ni knez ne gospod, temuč vbogi kmet, ki je prej bil; zategadel sam pri sebi razsodi, da gotovo se z svojega mesta nikamor ni ganil, in vsa njegova knežija ni drugega bila, kakor lepa sanjarija.
Povejte, ali je naj srečniše živlenje na svetu kaj drugega, kakor ponoČno sanje? Toliko so trudimo za dnar in Časno blago, noč in dan bi letali po dobrih voljah, in posvetno časti se nikoli zadosti ne najemo: ko bomo pa znabiti ob kratkem u mertvaškej skrinji ležali, kako slabo cunjo na sebi, in nekoliko sena ali žagovne pod seboj, kaj nam bo takrat ostalo od vse svoje časti, od veselja in bogastva? kaj drugega, kakor prazen spomin. — Oh, kako si vendar nespameten, da se na minlive reči ali morebiti na kakega človeka toliko navezati daš!
Loztuai*-.
So
KOŠAR IN NJEGOVA ŽENA.
Ravno jc košar koš spletel, rekoč: »Ilvala Bogu,! koš je dodelan," ko stopi njegova žena u hišo, in nekoliko nevoljna zagodernja: »Saj je tudi že čas, saj ga valjaš kakor smolo po rokah." Košarja pa to hudo zaboli; nehote se stegne po verbo, ki je ležala na tleh, in u roko jo vzemši veli svojej ženi:" Žena! reci rada in urna: »»Hvala Bogu! koš je dodelan.""
Žena: »Bi ne včdla, zakaj?"
Košar: »Žena! reci rada in urna: »»Hvala Bogu! koš je dodelan,"" — ako ne, bo druga."
Žena: »Vidiš ga no, sitneža! te menda šemo ližejo."
Košar: »Ljuba žena! reci, ako no — bo Šiba pola."
Žena: »Zdaj pa ne, ravno nalaš ne."
Košar tedej Šibo vzdigne in svojo ženo enekrat prav dobro vseka; žena pa se liuduje in upije, tako da je sosed slišal in vprašat prišel, kaj da je. Košar mu torej vso natanko pove, kako da je prepir se začel, in zakaj jo svojo ženo namahal, dokler ga sosed posvari, rekoč, da za male besedice voljo se ne smč žena pretepati.
Damo pridšega žona opraša, kaj da je bilo košarici, da je t .ko upila, in on ji povč, kakor je slišal in zvčdel. »Prav je imela", mu reče na to, »ko bi bila jaz na njenem mestu, bi tudi rekla ne bila." »Kaj govoriš?" jo mož ojstro pogleda. »Nak, ne bila bi rekla, za nobeden dnar no", mu žena odgovori, in jela sta pričkati so in vjedati tak dolgo, da mož palico vzame in ženo našeška. Žena pa še vsa vroča od jezo gre k svoji sosedi, ter ji povč vse, kako se je zgodilo košarici in kako nji, in tako zaporedoma pove še tisti dan žena ženi, soseda sosedi po vsej soseski; žene pa, čenče kakor so še takrat bile, so pripovedovale svojim možem, in vsaka je dostavila: »Ko bi bila jaz na koša-ričinem mestu, bi tudi rekla no bila." Zategadel so po vsih hišah
možje svojimi ženami ravno taki ples imeli, kakor košar s košaricoj; in ker jc Sla pravlica od vasi do vasi in od mesta do mesta, se je primerilo, kakor pravijo — ali je res ali ne, ne vem — da napreden je bilo 18to okoli, so bile po vsili nemškili deželah vse žene tepene od svojih možev.
No želim, da bi se ti prepir tudi po Slovenskem med možmi in ženami vnel; marveč le pokazal bi rad, kako u zakonu, ako nobeden prijenjati noče, dostikrat iz naj manjše reči, naj hujši prepiri in clo tepeži vstanejo.
ČRtmuau..
OGLEDALO
za šolo in domačo rejo otrok.
«

^Človeško seme, ktero se Boga boji, jc u časti; ali seme, ktero zapovedi Gospodove prestopi, bo brez časti.
Med bratmi je tisti, ki vlada, u časti; pred očmi Gospodovimi so tisti, ki se njega boje.
Slava bogatinov, veljakov in revežev je strah božji. Ne zaničevaj pravičnika, ker je reven: ne časti grešnika, k§r je bogat.
Velikaši, sodniki in oblastniki so u časti: ali nobeden ni veči, kakor kdor se Gospoda boji.
Modremu hlapcu tudi slobodniki služijo: in moder, tih mož ne godernja, ako bo grajan. (Nevednež ne bo časten.)
Ne bodi prevzeten pri svojem opravku, in ne zakasni se o času sile.
Bol jši je, kdor dela, in ima vsega obilno, kakor kdor baba in kruha strada.
Moj sin! obvari svojo dušo u krotkosti, iu časti jo po njenem zasluženju.
Kdo bo opravičil njega, ki zoper svojo lastno dušo greši, in kdo ga častil, ki svojo lastno dušo onečasti ?
Revež bo časten zavolj svojega reda in straha, in nekdo drugi bo časten zavolj svojega bogastva.
Ali bo kdo že u svojej revšini časten, koliko veče bi še bil pri bogastvu! Kdor svojo slavo u bogastvo stavi, se ima revšine bati 11
Sirah 10, 23 — 34.
#
SADIKE IN RASTLINE.
Pervo, kar vidimo na zemlji, je nje lepa zelena obleka, kije našim očem toliko primerna, da primerniša biti ne more, in jasno priča, da ravno tista roka, ki je vstvarila oko, je tudi zemljo pozelenila. Naj bi bil Bog ledinam in tratam belo ali rudeče ogrinjalo priskerbel, ktero oko bi prestalo njih veliko svetlobo iu bliščobo? naj bi jih bil u temno ali pepeljasto suknjo ogernul, komu bi dopadle? zelene pa lahko gledaš dan na dan, in se jih vendar ne naveličaš, in ako jih gledaš še tako ojstro in napeto, se vendar oko nič ne vtrudi, timveČ le izvedri se in okrepča. Kar je pa naj čudniše, je to, da, akoravno je trav, zeli in rastlin brez števila, in so večdel vse brez sneme zelene, vendar ne najdeš ne dveh, da bi bile obedvo enako zelene, temuč ena je drugače zelena ko druga, ena bolj temna, druga bolj jasna, in kolikor raznih plemen rastlin in zeli, toliko raznih stopinj zelenine. — Kako umen pač in moder je stvarnik, ki je poverhnino zemlje toliko lepo opisal in ozaljšal! koliko hvale smo mu dolžni! resnično, da merzlo serce ti u persih visi, ako nimaš nobene ljubez'ni do njega.
Ko je Bog rastline vstvaril, je velil: „Zemlja naj rodi zeliše, ktero zeleni in seme dela." S temi besedami se je zavezal, da bo rastline varoval in ohranoval, tedej jih nejenljive ali neumoijoče storil. In res! trave ni treba ne sejati, ne podoravati, ne obdelovati; marveč sama raste, sama se plodi, kar je gotovo silno važno. Kako pusti in žalostni p. bi bili travniki naši in pašniki, ko bi jih moral človek lčto na lčto s travnim semenom obsevati, in kar je nasejal ali nasadil, še polivati! kako hvaležni tedej imamo biti Bogu, da on je to veliko delo na so vzel, da obseva ob pravem času prazno zemljo, gole gore in clo bose peči s travnim semenom, in zavije vse u lep zelen pert! — Kdo pa tudi zamore prešteti, kdo popisati, koliko plemen trav in rastlin
je Oče nebeški nam u veselje in basen nasejal in nasadil! Na travniku, ki je jezar stopinj dolg in jezar širok, najdeš več* kakor sto jezar travnih bilk, in na prostoru ki ne obseže več kakor štirjaški čevelj, jc gotovo več kakor jezar raznih plemen; in to travne bilke, naj bodo majhne kakor hočejo, vendar prijetno dišč, in koliko lepo dišč, se lahko prepričaš, ako greš u košnji na travnik, kdor seno obračajo, grabijo in spravljajo u kupe ali na vozove. In vso to prijetne dišavo dobiš in uživaš zastonj, krajcarja ti ni treba dati za nje.
Čemu vendar, boš vprašal, jc Bog zeli, rastline in travo tako silno pomnožil? čemu je toliko raznih plemen? Na to ti kratko odgovorim, da brez uzroka gotovo no, česar porok nam je modrost božja. Razne zeliša dajo človeku jed, zdravila, in mnogo drugih dobrot, ga razveselovajo in k hvaležnosti do stvarnika obudovajo: ono so pa tudi u prebivališče in živež nesoštetim živalim. — Ali ne samo velika množina rastlin nam kaže veličastvo nebeškega Očeta, marveč tudi njih neizrekljiva rodovitnost: ena sama namreč jih lahko mnogo jezar, ali clo milionov obrodi. Pogledaš p. tabalcovo zeliše, boš naštel na ednej sami sadiki štirdes.et jezar sto in dvajset semenskih zern, in ako pro-rajtaš njo rodovitost o štirih lčtih, boš najde], da edno samo zerne da semena dva triliona, šestkrat sto dva in štirdeset jezar devetsto in osem bilionov, dvakvat sto tri in devetdeset jezar tristo in petinšestdeset milionov, in sedemkrat sto in šestdeset jezar, kar je tolika, da vsi ljudje, kar jih je zdaj na svetu, ga ne razštejejo ob enem lčtu, ko bi tudi noč in dan štoli. Koliko število 1 Brest, ki je dvanajst lčt star , ima pogosto petkrat sto jezar semenskega zerna; ako bi tedej vsega pose-jal, kako neizmerno število sadik bi o dvajsetih ali petdesetih lčtih imel? in ako zraven še prevdarimo, da mnogo sadik priraste tudi iz korenin, se le čuditi je, da rastline še niso vse zemljo vzele u posest, in jo popolno izpile.
Ako pa od drugo strani premislimo, kaka množina je žival, ki se redč od zeli in rastlin, se nam sopet neskončna modrost božja očividno pokaže. Ko bi se zeliša in rastlino ne plodile tako močno, bi mnogo žival lakoto poginulo, in našo njive, naši travniki in verti bi bile gole puščave: nasproti pa, ko bi se živali, ki se rede od trave in rastlin, preveč in prehitro množile, bi rastline kmalo zginulo iz zemlje, pa tudi mnogo živalskih plemen bi moralo konec vzeti. O moj Bog, popolno slep vendar mora biti, kdor tvoje roko u stvarjenju ne vidi! vsih plemen rastlin in žival si ravno toliko odmeril in odvagal, kolikor jih
je treba u občni pospeh; vsakej reči si 'meje postavil, da ne zahaja kakej drugi u Škodo, kdo bi te ne hvalil? kdo ne slavil?
Premislimo dalej pot in način, po kterem se zeli in rastline zasa-jajo, plodijo in množijo, in bogastvo modrosti božje nam bo Se jasneje stopilo pred oči. —■ Vsaka rastlina obstoji iz čveterih delov, ki so 1. korenina, 2. deblo, 3. pero, 4. seme ali sad. Mnogokrat vidiš, da semensko zerno pade na zemljo ; ali ne boj se za njega, gotovo se ne bo zgubilo, Bog ga u svojo varstvo vzeme in Čuva tudi nad naj manjšim zernicom, kakor nad celim svetom. On mu da nekoliko zemlje za odejico, nc predebelo, da so pod njo ne zaduši, temuč ravno toliko, da od mraza ne zmerzne, ali od uročine no vsalme, da ga vetrovi ne odnes6 ali tiči ne pozobljejo. Pod toj odejoj se zerniee ogreje in mokrotnosti napije, so čedalje više napenja, dokler njegova kožica poči, in se prikažete dvo kali, od kterih se ona oberne navzgor; druga navzdol; una, ki se kviško zavije, jo deblo, ta, ki proti zemlji moli, jo korenina prihodno sadike. Povej, ako veš, kdo je ukazal tima dvema kalima, da sc imate ločiti, in ena drugej ravno nasproti so zaviti? — Premislimo :
1. Korenino, ktero ima sadika zato, da krepko na svojem mestu stoji, so. hudim vetrovom ubrani, in da dobiva en del svojo hrane po nji; zategavoljo je vsaka korenina po sredi votla. Po tih majhnih votlinah ali cevkah serkajo sadiko svoj živež iz zemlje, in dasiravno je u zemlji mnogo sto plemen sokov, ki no teknejo vsakej rastlini, timveč so nekteri clo strupeni za njo, se vendar koreninica nikdar no zmoti, in vsigdar si naj tečnišo hrano odbere. Kaj meniš, kdo je tolikanj jo izbistril? u kteri šoli, pri kterem učitelju so je kemic ali ločbe učila? — Včasih pa rastlina vso tečno hrano blizo sebe že povžije, ali se tada ni bati, da bi poginula? Ne boj se, koreninica od božje roke peljana se podaljša, in pošilja male nitke na levo in desno, ki preiskovajo zemljo iu poskušajo nje soke. Tudi se pripeti, da kaki kamen ali majhen prekop ovorava korenino, priti do hrane nji primerne; ali korenina so ne vstraši takih napotkov, timveč vsa gibka ge vije okoli kamna, ali pa polna prederznosti prekop prekorači. — Sok, ki sc po votli korenini čedalje bližcj proti deblu pomikava, so po tem potu tudi čedalje bolj očiševa, omehčava in kuha, dokler popolno pripravna hrana postane, ravno kakor mati, ki svoje majhno dčte pita, jed poprej u svoje usta. vzeme, jo prežvokava in svojoj slinoj pomeša, in potem še le jo da svojemu dečku povžiti. Tudi jo med koreninami,
in deblom neka kislina, ktera se druži sokmi, ki pridejo iz zemlje, in ravno to druženje kisline in sokov daja sadu razen okus, da je zdaj kisel, zdaj grenek, zdaj sladek, zdaj nekako drugačen.
2.	Enako, kakor se korenina sadike u zemljo verta, se nje deblo kviško vzdigova. Deblo jo polno majhnih cevk ali žlebov, po kterih se redivni sok razliva, ravno kakor je naše truplo polno žil, po kterih se kerv neprenehoma raztaka, in nas pri živlenju ohrani. Se je deblo nekoliko od zemlje vzdignulo, nareja kolena ali bunčike, nekaj zato da se očversti po njih, nekaj pa tudi, da se sok bolj očisti; te bunčike so namreč kakor sita, ki sok precejajo, in le kar je tečnega, skoz pustijo, netočno pa odrinejo. — Ko se pa deblo očversti, potrebova obilniše hrane, kakor dčte, veče ko postane, več jedi in pijače povžije; da korenina tedej ne oslabi, in deblo od glada ne umerje, sopet Oče nebeški svojo dobrotno roko odpre, in rastlino s peijem oblagodari.
3.	Od debla se enmalo skorje odlupi, in ti odlupek se tak dolgo razvija in razvezova, dokler pero postane. Zgorna stran peresa, ki je proti soncu obernjena, jo večdel gladka ali žlezasta, da presilne sončno žarke ložeje odbiva; spodna stran pa, ktera se proti zemlji ali drevesu oberne, je nekako kosmata in polna luknjic, po kterih rastlina tako rekoč diha, serka potrebno hrano, nepotrebno pa odpravlja. Takih luknjic ima pero mnogo jezar, toda so tako majhne, da se samo s povekšavnim steklom viditi dajo. — Iz tega se pa tudi vidi, zakaj da mnogo rastlin oslabi ali se clo posuši, ako so jim perje pobere, kar so menda naj večkrat pri murvah zgodi.
4.	Vendar naj umetniši del sadike ali raztline je seme ali sad; kajti korenina, deblo in peije imajo vsi ednaki namen —• roditi namreč seme ali sad. Je deblo zadosti krepko in visoko dorastlo, se prikaže na njegovem verholju en popek, ki zaderži u sebi naj dražiše blago, zaderži tako rekoč dušo ali serce prihodnega semena. Najte poglejmo, kako milo dobrotljivi Bog tudi za to majhno stvarico skerbi. — Popek, naj bo še tako majhen, ima po tri, včasih tudi po štir precej močne odeje ali lusčine, ki ga oklepajo in zavijo tak dobro in varno, da ne more blizo ne mraz ne vročina, ne veter ne dož, ne keber ne kaka muha, ali druga taka živalica. Perva ali uuanja luščina je precej debela ali terda, sosebno pri nekterih rastlinah; druga je tanka in mehka, javalne boš baržuna ali svile enake kaj najdol; tretja, ki so semena dotika, preseže vse, kar si človek milega in nčžnega misliti more. Ali vso te troje zavijačo imajo čudno lastnost, da so po potrebi raztegniti
dajo; bolj ko seme narašča, bolj se raztegovajo, dokler se naposled odpri, vendar ne do kraja in tudi ne na enkrat, da revČe nevgodno u smertno nevarnost ne pride. Ko se pa sčasom vgodi in k moči pride, odpadejo vsi ti povoji, kakor se plenice poshranijo, kedar dete odraste.
Se kralju sinek rodi, ga zavijejo u svilne, melike plenice, ga položi u zlato zibelko in u krasno okinČano sobo; se pa kakej rastlini dečko ali seme rodi, ga položi Bog Se u bolj mehko in tanko perje, ga guga in ziblje noč in dan, da tiho pospava, in ako se prebudi, mu tičice prepevajo in delajo kratek čas in veselje. — O ko bi ti enkrat vse to natanko pregledal in premislil, gotovo bi rekel tudi ti, kakor je rekel Jezus, tvoj izveličar: Resnično ! Salomon u svojem velicastvu ni bil tako krasno oblečen, kakor je limbar ali rožica na polju. — Človek bi mislil, vekomaj bo terpela, tako veliko skerb ima Bog za njo; in vendar danes stoji, jutro se posuši; zjutraj se rodi in veselo živi, zvečer pa glavco nagne in se pod smertnoj kosoj zgrudi: ti pa si za večnost vstvarjen, si po božji podobi izobražen; in vendar včasih malo-upen misliS, govoriš in se vedeš, kakor bi Bog bil na tebe pozabil; — Kde vendar imaš pamet? in ali meniš, da to ni greh zoper božjo previdnost ?
ČRoZUKUt.
ML
MORJE.
Vse kar je na svetu, kar živi in ne živi, vse nam kaže in priča, kako veličasten, moder in mogočen je Bog.
Premislimo, postavim, kako strašno je morje, ko divjati začne, ko žene valove visoke, kakor so naši zvoniki, in ladje, ki so velike, kakor naše grajšine, meče sem ter tje, kakor bi bile kako pero, ter jih na kakej skali razbije, ali na suho zabuši, ali u strašno globočino pogrezne. Vervi debele, kakor je stegno naj večega korenjaka, razterga kakor nit, in hrastove hlode razlomi, kakor kako leskovo šibico; — to viditi, pade tudi naj veči brezbožnik u ladji na svoje kolena, in moli in prosi
Boga, da bi ga rešil gotove smerti, ker vidi, da ni živo duše na svetu, ktera bi mu pomagati mogla. — Bog pa samo migne, in morje vtihne in se vmiri in vleže, kakor malo dete, ko ga mati u plenice povije in u zibelko dene, in kakor Bog sam govori u svetem pismu (Job. 38, 8 — 11-); »Kdo je morju dvuri zapahnul, lco je prigromelo, kakor da bi bilo izšlo iz maternega telesa, ko sim mu oblake dal u obleko, in ga u temo kakor dčte u plenice povil ? Obdal sim ga svojimi mejniki, in mu zapahe ■in vrata postavil, in rekel: Do sem boš prišlo in ne pojdeš dalje, in tukaj boš svoje prešerne valove razbilo
Ali voda, ki zmirom mirna stoji, so kmalo osmradi, in mnogo ger-doga merčesa u sebi zaredi: tudi morje, ta nezmerna množina vod, ko bi vedno mirno bilo, bi hitro gnjiti začelo, se skužilo, in kar je u njem rib in drugih koristnih žival, vse bi poginulo. Temu u okom priti, je Bog u svojoj modrosti ukazal, da se ima vedno in neprenehoma gibati; in morjo pokorno, kakor dobro dčte, se vsak dan po šest ur napenja in narašča, po šest ur pa pada in uplaliova — in vsih šest jezar lčt, kar svet stoji, še ni prelomilo tega ukaza. To gibanje morja se zove pritok in odtok, in ako prideš u Terst ali u Reko, lahko pogledaš in se tega prepričaš. Vsak dan, to je u 24 urah, je po dvakrat pritok, po dvakrat odtok. — Ko pritok do verlia priraste, morje blizo četert uro miruje, potom pa padati in odtekati začne, in pada in odteka cclih šest ur, ter mnogo čevljev od brega odstopi; na to pa sopet blizo četert ure miruje, napreden se pritok iznovič začne. Kako čudno jo to!
Po tem gibanju in vednem pritoku in odtoku, se morje, kakor sim rekel, neprenehoma čisti in osmrajenja obvaruje; to gibanje ima pa Še tudi dovolj drugih korist. Ono pomnožuje rast in živlenje morskih rastlin in žival, pomore ladjam, da lahko -veslajo noter do mestnih bregov in ulic; je pa tudi lepa podoba našega živlenja na svetu. Kakor velikansko morje, tudi človek raste in pada, in so giblje in nima pokoja, dokler u Bogu ne počiva. Sreča in veselje, zdravje in premoženje nimajo, kakor morje, obstojnosti nobene; in kakor ladje po morju, plavamo tudi mi po dereČih in nevarnih valovih tega sveta — le prosimo Boga, da nas srečno pripelje u mirno zavetje večnega živlenja.
Drugo, kar morje obvaruje, da gnjiti no začne, je njegova sol; morje namreč jc slana in gorjupa voda, tako da, ako jo vzemeš eno libro, dobiš soli štir lote u nji; toraj ni za pitje ne za kuho. Ali ko bi se morje vedno ne gibalo, in bi no imelo vsakdanjega dvakratnega pritoka in odtoka, bi njegova sol kmalo padla na dno; tedaj bi se osmradilo
in bi vse ribe poginule u njem. Akoravno so iz morja dobi lfito na 15to mnogo jezar in jezar centov soli; in akoravno ISto na lčto priteče u njega nezmerna množina sladkih vodd; je vendar vseskoz enako slano — kako je to? ako razumiš, povej!
Sol dalej vbranuje, da gorkota in zrak no potegneta preveč vode iz morja na se; ko bi morje slano ne bilo, bi se povzdignulo u podnebje toliko puha in mokrote iz njega, da bi imeli napol preveč vode in deža, in vsa naša zemlja bi ne bila drugega j kot neznano veliko moČirje. — Slana voda jo tudi veliko težja od sladko; ako p. deneS jajco u skledico vode, znabiti ne bode plavalo, dobro jo osoli, in plavalo bode. Ložej je torej plavati u morju, kakor u sladkih vodah, in ker ladja u moiju ne seže tak globoko, kot u neslanih vodah, ložeje vesla, se hitreje naprej pomaga, in neso več tože, kakor u rekah. — Neslana voda tud prej zmerzne, kakor slana; ko bi tedej morje slano ne bilo, bi ladje dostikrat u sredi morja zamerznule, in ljudje, ki so na njih, bi morali lakote umreti; ko je pa slano, nikdar ne zamerzne, razen pri krajih, in tudi ledeno morje, ne sineš misliti, da je čez in čez zamerznjeno; temuč ledeni porungeljni, veliki kakor gore plavajo po njem, in ako ladja preblizo njih pride, se na njo zavali, iu jo pogreznejo.
Ali porečeš: Čemu toliko morja, toliko vode na svetu? ali bi ne bilo bolj pametno, ko bi več suhega bilo, in manj morja in vod ? — Tako se tebi in še marskakomu drugemu dozdeva; ali tudi u tej na-redbi se kaže neskončna modrost božja. Postavim, da bi bilo morja na pttl manj, kakor ga je zdaj, bi se tudi na pol manj puha izparilo; bi imeli tedej na pol manj deža, studeneov in drugih tekočih voda, in lahko bi rekel, da več kot pol zemlje bi ne bilo drugega, kakor žalostne in suhe puščave, po kterih bi ničesar 110 zrastlo, timveč le divje zveri in velikanske kače bi so redile u njih. — Ko bi bilo manj vode na svetu, bi zemlja ne bila tako molika, kakor je zdaj; timveč bi bila terda, tako da bi ne mogli ne orati ne sejati, in rastline, drevja in žita bi so nikakor u nji ukoreniniti ne mogle.
Kaj naposled bi bilo s kupčijo in barantijo, ko bi ne bilo toliko morja, jezerov in drugih velikih rek? Koliko lepih, dragih in žlahnih reči bi 110 imeli, ko bi jih nam po morju 110 pripeljali, in ko bi jih imeli, bi jih morali desetkrat dražej plačati! Ena sama ladja nese do 12,000 centov blaga; ko bi se torej na onega konja dvajset centov naložilo, bi potrebovali šest sto konj, da bi peljali, kar ena sama ladja prineso. — Goste po suhem mnogo dnarja vzamojo, in so vedno Drobt. za novo leto 1854-	14.
popravljati morajo: ceste po morju krajcarja ne potrebujejo, in so vendar vscskoz naj bolj vravnovane; za nje namre Bog skerbi.
Morje, ki obseže vsili pet delov sveta, tudi vežo naj daljniše dežele in narode, da se med seboj znanijo, prijaznijo in družijo, da pode-lovajo eden drugemu svojo vednosti in znajdbo, in zamenjavajo svoje poljske in obertniške pridelke. Kako daleč p. bi bilo po suhem u Ameriko? kdo od nas bi šel tako daljo, kdo od tod bi sem prišel? po morju pa ljudje som ter tje vozijo, in ladje ven in ven grejo, bi rekel, kakor vozovi med Ljublanoj in Terstom. — Morje ie apostolom in drugim oznanovavcom kristiansko včre njih sveto pota mnogo polajšalo, in koliko narodov bi bilo še zdaj u ajdovskih zmotah zakopanih, ko bi morja ne bilo! Koliko morja je sv. Paul po svojih apostolskih potih preveslal, jc nam vsim dobro znano! koliko iskrenih duhovnikov jadri še zdaj čez morje u drugo dele sveta, u Azio, Afriko, Ameriko in Australio, razŠirovat božjo kraljestvo, in oznanovat vbogim divjakom izveličavno Jozuzovo vero, slišimo dan na dan in beremo u katoličkih časnihkih; zatorej vsi vi narodi, ki ste nekdaj u smertnej senci sedeli, zdaj pa poznate in molite pravega, živega Boga, pokleknite, povzdignite svoje roke iu serca, in slavite Boga, kteri je toliko modro svet vravnal in moije vstvaril. Ko bi morja ne bilo, znabitidabivam noter do današnega dne prijazna luč svete Jezusove včre no bila prisijala. — Zatorej hvalite Gospoda vsi narodi in morja in vode, hvalite ga vekomaj!
ČRouuait.
nt
G Č E N A Š.
Pod tim naslovom je slavno znani nemški pisatelj Alban Stole knjigo spisal, in u njej celo Gospodovo molitvo in deset božjih zapoved tako resnično, lepo in milo razložil, da nič takega. U tej očo-naševi razlagi se ozira na vse stanove in okoljšino, na vse navadne strasti in spako sedajnega časa, in na želje in serca človeške, s tako bistrim ljudoznanjem, da se je čuditi. Resnico in svarjenja nobeden rad no čuje, in pobožne knjige in svčte nauke domil malokdo prebira,
razun onih redkih, ki so ubogi u duhu, iu žejni in lačni pravice, in vendar vem, da ovo razlago sv. Očenaša bi še marsikteri posvetnjaki radi in do konca in s koristjo prebrali, naj bi jo imeli in brati jSli. Zakaj beseda jo tako domača in jasna, domišlije in prilike tako mično in serčno, in očitanje Človeških razvad in hudob tako resno in osoljeno, da so boš med branjem znabiti večkrat nasmohljal, pa vendar tudi strah in milobo, up in tolažbo občutil, in tako pisati, mislim, ni ravno vsakemu dano, ampak jo poseben dar, ki ga slavni gospod od Boga ima, ter ga u čast božjo in izveličanje duš pridno obrača. To knjigo, če Bog da, bomo poslovenili, in upamo vstreči ljubim Slovencom. Za poskušnjo pa letošnim Drobtincam samo dva za se celotna sostavka podamo, začetek „predgovora" in (pod številko) začetek „Četerte prošnje". Predgovor:
Oče nas, kteri si u nebesih.
U Borovljah pod starim gradom je mlad fant s češnje padel in si zatilnik ulomil. Jokajo so ga k domu zanesli in na posteljo položili. Bil jo sicer močen korenjak, ves živ in muhast, in zdaj je tako bolan, bolan za smert! In njegov očo se pri postelji k njemu vsedejo, vsi u skerbih in pobitega serca. Sina pa bolezen zmiraj globejo droga in mu verta noter do osorČja in duše, in ni bil nikoli vajen terpeti, svoj živi dan še ni bil bolan. In zdaj u svoji veliki sirošini se k očetu oberne, in jim u kalno, solzne oči pogleda, ter zaprosi: „Oče pomagajte, pomagajte!"
Oče pa iz globokega serca težko zdihnejo, in milo reki: „Ljubej moj, bi ti dro rad pomagal, naj bi lo mogel!" — In tako bolezen to-gotno naprej rine u lierbtu in žilah, in potem smert mladenča zgrabi, in ga stiska iu davi, tako dolgo, da hropno in umerje. In drugo jutro skrinjar iz Podberda mertvaško hišico prinese in križ iz jčlovega lesa, in so zalo truplo not položili, in zeleno vejco u blagoslovljeno vodo pomakali in nanj kropili, potem so ga k pogrebu nesli, in duhovnik so svoj križ in molitvo čeznj opravili. Ondi u grobu zdaj njegovo truplo počiva; ali križ šo stoji, in se grobni napis še brati zamore, ne včm, ker so že eno leta pretekle; kje pa jo duša njegova, še manj včm. Bog mu daj večni mir, in večna luč naj mu sveti! Tudi ti en Ooenaš za njega pomoli.
Zdaj se pa u duhu zraven očeta k postelji za smert bolnega mladenča nekoliko vsedi, in to reč prevdari in pomisli. Da se pa ne
14*
preveč no premalo, no prepoverh in 110 predalječ zamislil ne boš, ti hočem jaz pomagati in prejmisliti, ti so me pa samo derži in za menoj misli.
Če se tebi tudi kaj enakega ne primeri, namreč da bi s Češnjo padel, bo vendar enbart ura dotekla, da boš tudi ti na postelji ležal, in smert ti bo na persih klečala in svoj nož nastavila, in boš težko hropal in sapa ti bo uhajala, in u pretežki britkosti se ti bodo merzlo kapljo utrinjale po čelu in okoli nosa. Takrat boš vtegnil tudi ti po očetu in materi, ali kdor si šo bodi okoli tvojo postelje, se ozirati, in boš u pomoč klical in zdihal: „Pomagajtc, pomagajte saj!" Ali 0I1, tvoji ljubi ti zamorojo govejo juho u žlici dajati in starega vina, in ti zamorejo put obrisati in zglavje popraviti, in prejmoliti iz bukev, in ti tudi (kar ti ne bo ravno veliko upanja delalo za časno živlenje) ti tudi vošeno svečo prižgejo, in britko martro u roko dajo, in tvoji naj miliši bratje in domaČi sc že več zderžati 110 morejo, ter na glas plakati jamejo; ali pomagati ti no morejo, naj bi hotli tudi kri in živlenje za tobo dati, ne morejo ti pomagati. In kadar ti potle po ušesih jame šumeti, kakor bi se dereč potok iz gore valil, in Če ljudi, ki ti prigovarjajo, le še kakor od daleč čujeŠ, in ti smert svoje černo zagrinjalo čez oči obesi, in meniš, da jo noč, in tvoje noge in roke in yse kosti so žo oterpno in morzle, oh kako ti bo takrat, komu bo tvoja duša zapadla, kadar slovo vzame od trupla in sveta, h komu se boš ober-uil, kje pomoči iskal ob uri taistej ?
Kaj ne, o tistej dobi bi si vošil kogar na strani in pri sebi imeti, ki tako rad, kakor oče svojemu milemu decu, pomaga, pa tudi moč za to ima, in jako zamore. En tak oče, kakor bi bil u smertnih zadevah dober iu potreben, bi moral inoč imeti, da bi smert in njene hčere, bolezni in bolečine, tako lahko in zvesto sukati znal, kakor ročni ranocelnik svoj nožič in klošce. On bi moral tudi u dušo segnuti, in ji pajčevino britkost, strahu in skušnjav omesti in zbrisati. Še več, njegova moč in oblast bi morala tudi unkraj groba u večnost segati, da bi človeku tudi še na u em svetu pošteno streho, živež, perilo, svečavo, in kar je še sicer treba, oskerbel. In on bi moral bistre oči imeti in tanko ušesa in dobro serco, da bi videl, kje človeka bolezen tare, da bi slišal, kaj duša kliče, kadar jezik onemore, in da bi vsakokrat rad pomagal. Enega tako Čudnega, milega očeta naj bi imeli, to bi bilo kaj vredno! No poznaš ti nobenega takega?
Pa saj Človek ne umira ravno vsaki dan, in sleduemu je le ena sama smertna ura odmerjena, da bo moral zraven biti iu si jo poskušati, nasproti pa je obilo obilno ur u živlenju, ki tudi niso vselej jasne ko zvon, in duhteČim rožicam no vselej podobno. Marsikomu gro včasi zlo žarko in hudo na svetu, in živlonjo se mu tako kislo in čmerno derži, da bi mu rad spoti Sel, in se sam ločil od njega, kakor od hudobne zakonšnice, naj bi se le bati ne bilo, da tako svojovoljno uhajanje pelje iz dima u ogenj. Res zlo hudih in grenkih ur ima večkrat živlenje! — Glej ondi gre mlad popotni rokodel (nemci mu pravijo handverksburš) na ptujo po svotu, in gre s ceste na cesto in dan na dan, in no dobi dčla in ostaje nikder, dro pa dobi žuljev in mehurjev na nogah, in več lukenj u čevlje, vreme merzlo in ojstro prihaja, dan so krajša, po višinah že sneg loži. In žo eno dni se nič kaj prav ne počuti, jesti mu ne diši, in se mu nobena reč ne poljubi. Glava ga boli in mraz potresa, po noči ga pa vročina nahaja, in čudne sanje plašijo. Na zadnje bo še zbolel, in je, žalibog, tako daleč od ljubega domovja, čisto na ptujem. Oh kako je vse pusto in kalno u duši mladenča, kako pobit in žalosten dojde do mesta in tava po ulicah, in visokih hiš in lepih cerkev ptujega mesta še pogledati noče! Oh, ali je tako Čisto sam in zapušen med ljudom? ali ni u tej daljini nikogar, da bi se ozerl na njega in stisko njegovo, in bi usmilenje imel z ubogim dečakom?
Ali postavim, ti, ki si moral biti vojak ali soldat, kako je pa tebi? Kaj ne, tvoja hrana in mezda oh tako pičla, in še komisa večkrat prodaš, da saj nisi Čisto brez žvenka. In nihče se za-te ne zmeni, in ti nič ne veljaš, ker si le prostak (gmajnar). In mnogi korporal ima dolge berko in kviško zavihan nos, in je srov- in zarobljen s teboj, grozno srov iu zarobljen; in pri vadbi ali ekserciranju to psova in kolno, in s pušo po bedru in nogah tolče, in mu kar nič prav ne storiš, kor mu — skrivaj nič nc daš in no plačaš. U kosami pa kar s svojim leskovcom bije okoli sebo, in je čuden in čmeron kot hudoba, dasiravno mu je prepovedano. In ti mu ne smeš ne besedice čehnuti, tudi pri gospod stotniku se stran njega pritožiti, bi jaz ti nikakor ne svetoval, še bolj bi ga razkačil, in potom bi še hujše razsajal nad tabo. Takole ti gre, in kaj ne (le obstoj, saj so ti pozna), tudi po očetu in materi, in po ljubem domovju so ti zdeha in toži, in stavim, da perve tedne, ko so te novinca tako hudo in terdo imeli, si večkrat po noči u postelji tihoma jokal. Božo moj! ali nimaš clo nikogar,
komur bi svojo revo zaupal, nikogar, da bi ti težko serce zlajšal in potolažil? !
Ali znabiti (taka knjižica pride marsikomu u roke) jo ktero žen-stvo, ki u nedeljo popoldne u njej bere, kadar so njene deca u nedeljske) šoli, in je ravnokar po ognjišu pospravila, in betvo posode pomila. Nje mož ji je umeri, še nosi černo ruto za njim, in ji je mladih otročajev, pa veliko dolgov na hiši zapustil. In jo bil priden in varčen mož, ki se ob nedeljah ni po kerČmah potikal, in jo ob delavnikih od svita do mraka terdo delal. Si nista opomogla, ko je še rajni živel, kako ji še le zdaj pojde, ko je sama? Oh hišica bo pač mogla iti na kant, in tudi njive, in medla kravca, kako jo to skerbi in tuži, in prihodnost ji kakor svinec na persih leži, in hoče ubogej vdovi kar serce podreti, vsa blčda in kakor bolna hodi, in bi naj rajše bila pri svojem možu u grobi, pa bi vendar svojih srotejev, miljenih dec tud zapustila nerada. Žlahta pa se za bledo vdovo, in njene blede deca ne zmeni. — Ali ni pod milim Bogom nikogar na svčtu, komur bi se tako zapušena reva potožiti smčla, da bi se je usmilil, in ji brez plačila kaj pomagal iu storil?!
Ali pm. — pa naj bo zadosta! Kdo je vstani vse ternjo in kro-pive u človeškem živlenju, kdo vse robasto kamne in kamence, kače, žreblje in črepine na potu živlenja razšteti! Ne bilo bi konca ne kraja, sim se pri tej reči že tako predolgo pomudil. In tebi, o Človek, ki tole ravno bereš, menda ne bo treba šo le praviti in dopovedovati, kaj da je križ. Si se dro že tudi soznanil z njim, če tudi ne u njega zaljubil, in znabiti te kmalo velik križ obiše, velik in težek, kot nabasan parizarski voz na veliki cesti. Tu se boš tudi plaho oziral in pomoči iskal, pa ti ne bo nihčer pomagati mogel, in če bi marsikdo mogel, pa hotel ne bo, bi mu bilo prenadležno. — Ali res ni nikogar, da bi u živlenju in o smerti, u solzni dolini in u neznani večnosti, sedaj in vselej stiskanemu blizo bil, in da bi imel močno roko in usmiljeno serce? Za nikoli nikjer nobenega ne veš?
Evo! draga duša človeška, sveta mila včra Jezusa Kristusa ti donose veseli glas, ljubeznivo besedo. Šo enkrat pogledaj zgoraj napis tega sostavlca, ki je z veČo in živŠo pismenko tiskan. Kako ondi bereš in moliš? Odkrij se, in šo enkrat zamoli: Oče naš, kteri si u ncltčsih.
Tako so začne zlata molitva, ktero je Gospod sam iz nebes prinesel na zemljo, in jo pri ljudeh vpeljal. In naj bi ta molitva no
bila ne daljša no krajša, kakor samo ove besedo: „Oce naš, kteri si u nebesih. Amen.u bi bila že vendar tako neprecenljivo lepa in draga, da nikdar lepšo na zemlji. Zakaj naj veča in slajša tolažba, ki se misliti da, je že u tih besedah skrita, in skrivaj toliko prijazno in jasno iz njih luka in miglja, in so lije u serce ! Le tega se vselej derži, in vervaj in upaj in moli, da Bog jo oSe tvoj, potem nisi nikdar in nikoli zapušeu, nikdar in nikoli brez pomoči in brambe. To ni tak oče, ki je daleč proč, kojemu bi moral še lo dopisati, in pismo na pošto dati, in dolgo čakati, da pride odgovor. Bodi si u vojniški bolnišnici na Laškem, ali popotni rešetar na Ogcrskem, ali clo daleč za morjem pri Mariinem misionu u Afriki vertnar, ali zidar ali kovač (ravno se vabijo pošteni in vSrni rokodeli totaj med zamorce, Bog jih naduši!) glej povsod ti je blizo, tak istinito blizo, šo bližej, kakor ta knjižica, kojo sedaj u rokah imaš. Da, tudi sedaj prenehaj, in mu en trenutlej pobožno misel daruj, preden dalje beteš, saj je ravno pri tebi, in te tudi sedaj voljno čuje. — — In to je oče, ne tak, da bi se k postolji vsedel, kadar si bolan in zdihnul: „Bi ti rad pomagal, naj bi le mogel" — ali da bi zapušeno vdovo odpravil rekoč: „Imam sam ženo in otroke, ne morem še za te skerbeti" — ali da bi bil korporal še hujše razdražen, kadar se njemu, velikemu stotniku nebes in zemlje potožiš, kako se ti godi; ampak to je Čudovito bogat, mogočen in vseoblaston Gospod in Bog, ki z močno roko sega u vso zadeva in potrebe človeške, in jih čudno obrača iu oberne po tvoji mili prošnji in po usmiljeni previdnosti svoji, ništa mu ni proimenito in previsoko, in tudi nobena stvarica premalovredna, preborna. In živše ko to veruješ in upaš, in ga brezdvomno kličeš in moliš, bolj ga na-gibnoš, da ne more inačo, kakor da se to usmili in ti pomore i. t. d.
ji. m
m
BOŽJA SKERB ZA VRABCA.
Prav ljubeznivo A. Stole šterto prošnjo za vsakdanji kruh razloži; in jo vpeljaje naj poprej pokaže, kako že za drobno stvarico, bornega vrabeljna, mili oče nebeški skerbi, in mu potrebnega krušeja daje. In ti popis je tako resničen, in ob enem tako nedolžno smešen in fleteu, da bo gotovo, in zlasti mladim bravcom dopadel. Tako le se glasi:
Čuden je tisti evangelj, ovangelj od vrabeov ali kakor nekteri zovejo, od vrabeljnov. Ondi je namreč pisano (zdi se mi, sv. evangelist Matevž jo je zastavil) takole: „Ali nista dva vrabca za en vinar na prodaj t in vender povtfm vam, le eden zmed njih ne pade na zemljo brez volje vašega očeta."
Le poglej 110 enkrat tako živalico, človek bi mislil, da je prav revna trapica vrabelj, u svoji bornej suknjiči, in u kratkih jerbastih lilačicali brez nogovic in Čevljev, kakor kter ubog fantalin s hribov. In ne zna lepo žvižgati, in ima čisto malo možgan in pičlo pamet, in tudi sicer nič ne zna. Ktera druga tica jo jesen odrine, in se po ptujih deželah kaj oglčda in poskusi; vrabelj pa celo lčto in svoj živi dan ostane u svoji vasi, in je ondi gostač do smerti. Druga tica si Čedno, fletno gnjezdo napravi, Šinkovec, senica in lastovca, vsaka po svojem prav umetno; vrabelj pa jo ves zanikern, in prav potepuh med tiči. On se rad u ptujih prebivaljših potika, in se pm. u lastovkno gnjezdo vseli in zvali, na zadnje pa še ne praša: kaj sim dolžen, ampak jo kar potuhnjeno in brez plačila odferkne, ali pa iz neumnosti svoje gnjozdo kam natakne, kjor je zlo nevarno zanj in za mlajše, in ga slabo z okorno slamo nastelje. In ker vrabelj nič ne umč, in nima nič ljubeznivega, in nobenega rokodčla ne zna, in tudi pevske žile nima, zato tudi nikjer ni veliko obrajtan, ne pri ljudeh in ne pri živalih, in povsod ga imajo le kakor za merčesa, tak neko za izveržok med tiči, zlasti, ker zlo žre, kakor jesihar vpije, in nič ne koristi. In
vrabeljnov tudi povsod dovolj najdeš, so kakor judi po vsem svčtu razkropljeni, in ne sejejo, in ne žanjejo, iu vživajo od tega, kar drugi sadijo. Zato tudi nihče za greh nima, kacega vrabeljna ubiti, če mu le blizo more.
In vendar se še nikoli ni slišalo, da bi bil kter vrabec obupal in se obesel, ali si v.-at odrezal, ali pa u vodo skočil, ali da bi le zlo u skerbeh bil za jutro ali za prihodno zimo. In ima popolnom prav vrabelj; ko bi si hotel za tega del glavo bSliti, bi bil trap, naj bi tudi pamet za to imel. Zakaj bodi si ravno taka polvinarska stvarica, tak vrabelj clo malovreden, in če tudi prav nič ni škoda, šo majhna ne, ako enega zmanjka, in bodi šo u primeri z lastovko in njenim ponosnim letanjem on le kot budalast kmetavs: vendar pri vsem tem borno vrabče dobro spozna in vč, da je pod varstvom in oskerbništvom Gospod Boga, in da mu on vsaki dan mizo pogerne in potrebnega kruha daje. In le prevdarimo stroške, saj poverh, ki so u obranitvo in živlenje enega vrabca potrebni.
1.	Stroški za živež. Vrabelj hoče vsaki dan kaj močnatega, ali pa kaj mesenega, in o praznikih od obojega, bodi si že par zernov žita, ali novega graha, ali bodi si kak zamišljen keberČek, ali ena klobasica gosenco ali kaj tacega. In še le po zimi oskerbljenje tacega vrabeljna ni ravno majhna težava, ako je pm. cel dan sneg šol, in je vse zamedeno, vrabelj vendar le hoče vsaki dan svojo hrano imeti, in ne malo bi jel kričati in razsajati, ko bi ne dobil, kar mu gre. Kje je pa vstani kaj dobiti, kadar je vse s snegom zagernjeno?' Kopati vrabelj ne zna, beračiti ga je sram, in krasti nima povsod priložnosti. Kar se pa na cestah in po dvoriših, kjer so sneg zgodaj na stran spravili, pobrati da, je pač malo, in pridejo Še drugi stradovci, ki imajo veče gerla in hujše kljune, Šinkovci, sternadi, in tolstoglavne vrane. Pa vsem tem težavam ukljub tak trapast vrabelj vendar vsako lčto 365 dni svoj pošten živež dobiva, in Še od daljeČ se mu pozna, da od samo brezskerbnosti je ves poreden.
2.	ObUka. Kakor so ljudje vajeni, tako tudi vrabelj, on tudi noče slabše oblečen biti, kakor drugi njegovega stana, ampak se nosi, kakor je pri vrabeljnih naj novejša šega. Vrabelj, Čo le kaj prevdariš, je veliko boljše oskerbljen, kakor bi si človek le mislil. Skorbnejše, kakor premožna mati svoje dete, ga Bog oblači, tako, da ga ne zebe, kadar je mraz, in po lčti se ne puti (jaz že nikoli šo nisim videl vrabČjega puta). Lo poglej, kako ponosno gospod vrabelj na žlebu
postopa, in vrabčela se kot gospa na strehi sprehaja. Glej , kako ima lepo pisano suknjo in prirezane škrice, in kratke svilnate (židane) hlačice, in lične čovljice iz rudečega usnja, vsaki dan kakor na novo olikane, ali kakor nemci pravijo, zbiksano, — in mu ni treba ne slu-žaja ne deklo, ne šeti ne kertače. In na glavi nosi iz žameta kapico, in vsa obleka jo svitlo pisana in barva stanovitna, da ji no škoduje ne dež ne solnce, dasiravno nikoli seboj ne vlači ne streho ne strešice (ne lOmrele", ne nparasola") tudi se ne zamaže in ne razcaplje, razun ako se je s kom spoprijel, in u prepiru razcukati pustil. Spomlad in jesen mu pa Gospod Bog novo suknjo pomčri, vrabelj se namreč misa ali muzi. Jesen mu lahko polčtno perje, in spomlad tolsto zimsko perje odpade, in dobi vso drugo opravo, kakor jo za nov Ičtui čas pri-mčrna. In staro suknjo, še ne da bi jo judu prodal, ali komu dru-zemu spečal, ampak jo kar proč verže. Gosposki strežaj, ali pa koč-jaž dobi le na vsako dvč leti novo opravo od svojega gospoda, tak. vrabelj pa dvakrat na lčto, in mu ni trčba ne streči ne kočjažiti. In kako lepo se mu vse prileže! On, ki mu robo daje, mu jo tudi sam vrežo in sošijo. Zato tak vrabelj no hodi, kakor semtertje kter na-polškric na kmetih, kojemu je mestni šivar suknjo skazil, ali pa kteri vojaški novinc, ki ga u opravo utaknejo, ki ni za nj narejena; ampak njemu, namreč gospod vraboljnu, se vsa oblčka uda, kakor bi mu bila vlita, ali izrašena iz njega, in je vendar le samo vrabelj, med brati komaj pol vinarja vreden.
3. Nauk in izreja. Tak vrabelj ima od natore slabo, neumno glavo, pa nemirno kri, in je ves raztresen, ga u šolo dati, bi bil vsaki krajcar zastonj. Zato ništa ne zna in ne vč, kadar med svčt pride, in od drugih ljudi si ne da nič dopovedati. Koliko nevarnost za-nj! Tukaj je mačka, sova, kuna, ondi poredni fantalini, clo šembrano kure in pdtelini, vsi ti imajo piko na vrabeljne, kakor bi bili goli cigani ali pa capinasti brusarji. Kdo bo bedastemu vrabeljnu skozi vse te zanjke in zalezovanja in smertne nevarnosti pomagal ? Glej, Bog je malega, bornega tička sam podučil, kako naj se včde. Bog mu je dopovčdal, ako pride Človek, že naj manj deset stopinj pred njim proč in kviško zlčti; če pride mačka, jo smeš sicer ene stopinje bližej pustiti, toda skerbno jo pred očmi imej, da skrivaj na-te no šavnsno; na kuro, to kokotavso, ti pa skoraj clo nič ni treba porajtati, tudi petelina, kaj bo tak kikirikavs! se nič kaj ne boj, še kviško ti ni
treba zletčti pred njim, ampak samo nekoliko na stran ferkni, kadar te pri zobljanju iz nevošljivosti kavsniti hoče.
Dalje bi bilo šo dosta govoriti tudi od pohištva vrabeljnovega, in od njegovega zdravja in veselja, in kako se mu še posebno staniše odloči, in 6e mu slama u posteljo, in poveril mehka pernica in več živeža daje, kadar enkrat ženo in otročajev dobi; pa že iz rečenega so dovolj vidi, da se vrabelj k premožnim srednim stanovom Šteti sme, to je, da ima svoj pošten prevžitok in smo zadovoljen biti.
Ljubi bravec, mož ali žena, samec ali samica, morda meniš, da sim zdaj samo norčije vganjal, in ti zn ibiti kar ne dopade, tako smešno stvar brati, kadar je od božjih reči govorjenje. Pa ta reč, kakor so ti smešna zdi, je ravno tako resnična, poštena in svčta, iu imam dovolj popolnom pravičnih uzrokov, da sim tako pisal. Marsikdo bi se čudil, kako da je zamogel usmiljeni Jezus u sv. evangelju vrabeljna, to revno zaničevano tiČico, nam za priliko in nauk postaviti, pa kar je Oče stvaril, to se tudi Sinu ni preborno zdelo, nam u nauk kazati, in tudi mi nikar ne bodimo preimenitni, u tej Čudno resnični vrabeljnovi povesti nauka in tolažbe iskati. Toraj lo čuj me, ljubi moj! i. t. d.
Jb. OMcm.
UČITELJ IX NJEGOVA SOSEDA.
Jeza je huda reč, jo terŠa kakor kamen, in ako jeza na jezo terči, vstane ogenj, blisk in grom; zatorej nas opominja sv. pismo na tolikih krajih, da se imamo jeze ogibati, da sonce ne smč za goro iti čez našo jezo, da moramo odpustiti iz serca, ako ne, nam tudi Oče nebeški ne bo odpustil. — In vendar, oh koliko jeze je nasvetu' koliko grenkih ur si človek sam naredi! pa tudi koliko jeze bi lahko odvernuli, ako bi vbogali Jezusa, ki nam veli: „ Blagor krotkim, kajti zemljo bodo posedli;" ako bi z naglojeznim Človekom u caker hodili, kakor Dra-gomirski učitelj Pohleven svojoj sosedoj. — Poslušajte in zapomnite si.
Soseda (strašno jezna plane u hišo nad učitelja, in z nogoj u tla udarši zavreŠi): „Vse okna mi bodo ti satani potrupali, še ob živlenje
bora prišla. Fej vas bodi! ste učitelj iu druge učite ; pa imate sami take brezbožne pankerte, da sram bi me bilo šo po noči, ko bi take imela."
TJcitelj. „Za božjo voljo! kaj pa je, ljuba soseda? ste razkačeni, kakoršnih vas še nisim vidil, kar vas poznam. Vsedite se enmalo, oddahnite in počijte se; saj sopete, kakor bi vam bilo pol živlenja odvzetega. Povčm vam pa tudi, in prosim, da nikar mi ne zamerite; meni so zdi, da ni nič kaj lepo, ako se mlada in poštena žena od jeze tako prenagliti da. Ondi je ogledalo, morebiti bi se hotli pogledati, kakošna da ste."
Soseda. „Kaj ! Zdaj me še hočete za norca imeti?"
Učitelj. „Bog obvari kaj takega! to bi si za greh zarajtal. Jaz mislim dobro z vami, ter želim, da bi so z lepo zastopila. Ali moja glava je nekoliko počasna, sosebno kedar kdo prenaglo govori, težko zapopadem. Zatoraj bodite tak dobri iu pomudite se enmalo, da si ponovim u svojih mislih, in še enkrat prevdarim vse to, kar ste mi rekli u mojo sobo stopivši."
Soseda. „Mislite, da imam čas, vaše neslane pridige poslušati? — In kar sim rekla, je tako jasno, da vsak bedak lahko razumi."
Učitelj. „Ste rekli, da satani vam bodo vse okna potrupali, in Še ob živlenje bote prišli — ali no?"
Soseda. „Rekla sim ja. — Kaj vam je previsoko? al mar ne zastopite?"
Učitelj. „Ne prav dobro. Kteri satan je vam okno potrupal?"
Soseda. „No, zdaj še vprašate! Kteri drug, kakor vaš smerkovec!"
Učitelj. „To pa ni lepo od vas, ljuba soseda, da Človeku za tako malo reč tako gerde priimke dajete. Kakej avši se že ne zameri tako hudo; ako se pa pametna in poštena žena tako spozabi, je le gerdo — recite kar hočete."
Soseda. „To mi še manjka; naposled bote rekli, da ima prav, ako komu okna razdrobi."
Učitelj. „Tega ne; samo toliko bi rad vam dokazal, da Človek še ni satan, tudi ne brezbožnik, ako kaj takega stori."
Soseda. „Kaj pa je?"
Učitelj. „VČm, ljuba soseda, da se Še spomnite steklega pesa, kterega smo letašno spomlad tu pred mojim oknom ubili. MladenČ, ki gaje ubil, ni imel drugega orožja, kakor dva kamnja u rokah. Že s pervim ga je tako srečno zadel, da se jo pes zvernul in poginul; ali ker mladenč
u naglici tega ni vidil, zažene tud drugi kamen, kterega je pri sebi imel, in sicer s tako močjo, da je ti drugi od pervega odletel, in mi naj lepšo šipo u mojem oknu razdrobil, in clo peč mi poškodoval."
Soseda. » Čemu mi na dan vlečete take prazne."
Učitelj. »Pokazal bi vam rad, da nekdo že jc kamen u okno zalučal, in vendar ni bil ne satan ne brezbožnik."
Soseda. „Vaš deček ni lučal za nobenim steklim pesom, in gotovo ni imel nobenega dobrega namena."
Učitelj. »Tega ravno ne terdim, da bi imel bil dober namen, da-siravno bi tud bilo mogoče."
Soseda. »No, saj sim vedla, da bo kaj takega; le škoda za vsako besedo, ktero z vami zgubim."
Učitelj. Prosim vas, ljuba soseda, nikar še ne bodite; še niste taka, kakoršno bi vas rad imel — in ker je moj deček kriv vaše jeze, je moja dolžnost, da vas potolažim."
Soseda. »Pač ne vem, kaj še hočete."
Učitelj. »Ste rekli, da druge učim, pa imam sam take brezbožne pankerto, da vi bi so jih po noči sramovali."
Soseda. „Žo ne včm prav dobro vsega, kar sim rekla."
Učitelj. »Vaš mož jo čevljar."
Soseda. »Je mar kaj gordoga ali greha, da je?"
Učitelj. »Nak, ljuba soseda, nak! Dober Čevljar je kaj vreden, in vaš mož jo poštovanja vreden čevljar, kar bo vsaki brez pomislika poterdil, kteri je pri njem že kaj delati pustil. Ali uikarto mi zameriti, ako vas poprašam: kako obuvalo vaš mož včasih ima ? kako vi in vaša deca ? Mislim, da ste že sami so nekekrat potožili, ker vas domaČih preveč zanemari."
Soseda »Al mar kaj more za to, ker od samega dela za vuna-njo nima časa, za sebe in za svoje domače pripraviti potrebne obutve?"
Učitelj. »Glejte, ljuba soseda, ravno taka so meni godi. Od samega truda za druge nimam časa, za svoje otroko toliko skerbeti, kolikor bi rad in bi treba bilo. Ako sc celi dan u Šoli z otroemi ubijam, in zraven še druge potrebno opravke imam, se naposled naveličam, in so mi ne poljubi, na svoje lastne otroke toliko skerbi obernuti, kolikor mi jih božja zapoved naloži: timveč sim vesel, ako se enmalo poČijcm in oddahnem, ako vtegnem kake bukvo u roko vzeti, in pripravljati se za prihodni dan na šolske reči."
Soseda. „E pa vendar tudi no smčte vsako besede tako natanko precejati; človek marsikaj izusti, kar bi se no smčlo zapisati."
Učitelj. „Jaz sim vam le dokazati liotel, da ni vseloj prav, ako so samo po videzu sodi. Kakor je Čevljar lahko dobor delavec, dasiravno njegova hiša nima nič pridnega obuvala; tako tudi učitelj ni še slab, akoravno otroci malo veljajo."
Soseda. „Kaj sim bila mar kaj takega rekla? in ko bi bila rekla, bi lahko cela soseska zoper me vstala. — Prosim, gospod učitelj, ne zamerite, sim pač nekoliko nagla, nekoliko pa tudi avšasta."
Učitelj. »Le počajte še, soseda, še nisva bot, in naj bolje še pride. Koliko velja potrupana šipa?"
Soseda. „E kaj to! nič ne velja."
Učitelj. „To bi bilo lepo! jezo ste dosti vžili, zdaj pa bi še iz-troško imeli. Tega no pripustim nikdar ne."
Soseda (s pobešenimi očmi): „Jaz sama ne včm, koliko bi taka Šipa veljala."
Učitelj. „Ako 110 včste, bo pa Miroslav, moj fantalin, ki je vse te zmešnjave naredil, okno vzel in k steklarju nesel. Težko mu bo sicer, vam pred oči stopiti, ko vas je razžalil, sosebno ker je od nekdaj vas močno obrajtal; ali kar mora biti, se mu ne sme spregledati."
Soseda. »Le nikar, da bi revčeku zato težko serce delali."
Učitelj. „Glejte, saj ravno pride, kot nalaš je to."
Soseda. »Bog obvari, da bi ga zato kaj pretepali; — vsa ta reč ni vredna, da se zavoljo nje tako dolgo menimo."
Učitelj. „Bomo slišali, kaj bo on kaj rekel; po njegovih besedah ga bom sodil. Dasiravno se je pregrešil, toliko vendar dobro včm, da zlagal se mi ne bo."
Soseda. „Prosim, pustite me, da grem, sim že tako zadosti časa stratila."
Učitelj. „Samo za kaka dva trenutka še počajte, potem pojdite u božjem imenu!" (Med tim Miroslav počasi vrata opre, iu sosedo zagledajo se jokati jame.) „No Miroslav povej, kaj jc? kaj si storil?"
Miroslav. „S Plavševim Vinkotov 1 sva poleg ceste igrala, in nare-jela jez iz cestnega blata; kar pride nek potepin, velik in raztergan, vzeme Vinkotu kapo iz glave, ter jo zažene na bližno drevesce, kder jc obvisela. Vinko sc joka po svoji kapi, in jaz jo bi bil rad sopet u roke mu spravil; zatorej pretresem dovesce, ali kapa lo obvisi. Mislil sim po njo plezati, ali drevesce jo bilo prešibko; prokle pa tudi
ni bilo nobene blizo. Na to poberem kamen, zaženem, in kapa na tla pade; ali k nesreči je kamen jo le na strani zadel, naprej ferČi in naravnost u okno."
Učitelj. „In šipa jc proč; iu lahko bi bil komu oko izbil, lahko pa tudi osmertil ga."
Miroslav. „Šipo nisim nobene potrupal, kamen jo samo u okvir (rom) zadel."
Učitelj. „Nobenc nisi potrupal? al mi nisto rekli, soseda?"
Soseda. „Šipe so vse cele? le mislila sim, da bi se bilo lahko kaj takega pripetilo."
Učitelj. ,, A tako! Miroslav, tvoja misel, Vinkotu pomagati, jo bila sicer dobra; ali pripomočka si nisi dobrega izvolil. Kako lahko bi bil nc samo okno razdrobil, timveč pokvaril lahko tudi kako drugo posodo, ali clo človeka zadel! in našo ljubo sosedo si močno vstrašil in hudo razžalil. Le hitro prosi za zamero, iu glej, da si bota spet dobra."
Miroslav. „Lepo prosim, odpustite mi, in ne bodite več huda!"
Soseda. »Zakaj nek bom huda, ker vidim, da sim le preveč nagla? — Gospod učitelj, dobro ste me umili, zanaprej so bom že bolj varovati včdela; ti pa, Miroslavko, imaš eno šipo pri meni shranjeno. — Bog vas obvari! Ilvalen bodi Jezus Kristus !
1L
ZLATA KAPLICA ZA SLABO GLAVO.
Dobra, prebrisana glava je za učence velik božji dar. Lehko in veselo sc učijo, ki dobro glavo imajo, toda je malo takih; večidel učen-cov so pomalem uči, iu mnogoteremu tako slabo u glavo gre, da na potu u šolo opeša in uku slovo da. liavno ta se jc svetemu Izidoru godila. Vbožček jc zgubil očeta in mater, kadar jih jo bil naj bolj potreben — matere, naj bi mu bila serce za nauk ogrela — očeta, da bi mu bili glavo , razjasnili. Njegova sreča, da je imel dobrega brata. Sv. Leander, njegov starej brat je sroteja u svojo skerb prevzel, in ga je u mesto Sevilo u šolo dal.
Izidoreku je u pričetkn silo slabo u šoli Šlo; tako terde glavo jo bil, da se ga ni nauk po nobeni coni prijel; kar je slišal, je berž pozabil, in kar so ga vprašali, na to ni vedel kaj odgovoriti. Daleč je u nauku zaostal, ni mislil srotej svojih součencov kdaj doiti; sram ga jo bilo, serco mu vpade, srotej u šoli obupa iu skrivaj iz mesta pobegne, pa no vč, kamo?
Ves izpotan in truden se je Izidorek k studencu vsodel, ki je iz tcrdo skale izviral, in na terdo pečino svoje čiste kaplicelil. Kaplice so terdi kamen tako izdobile, da je bil votel ko skleda. Izidor gleda in premišljuje kaplice moč, serce mu še ogreje, gorljiva želja so mu spet vnema za nauk, in neki notrajni glas mu veli: „Glej, veliko kaplic vode terd kamen izvotli, zakaj Iti pa ti svoje slabe glave pomalem ne prebrisal, da bi se nje nauki ne prijeli, in tudi ti se natičil, kar tvoji sošolci znajo, ako le hočeš prav priden biti f
Ta misel mladenčiku nanovo serco da; on se u mesto poverne, poprosi prav lepo Boga sv. Duha, naj mu pamet razsveti, se sopet nauka poprimo, še enkrat toliko skerbno se uči, in hitro čuti, da mu bolje u glavo gre. U kratkem se mn serco do šole vname, in več veselja ko dobi, več pospelia nauk ima; ni dolgo bilo, in Izidor ni lo vse svoje souČence došel, ampak daleč prekosil jih je.
Kakor cvetlica u vigredi svoj rožen kelih čedalje razprostuje, in pije sončnih žarkov lepoto in moč, tako je Izidor u vsih vednostih napredoval; ni mu bilo vednosti previsoke, ne pretežkega nauka; bil je u kratkih letih luč cele španske dežele, in vse kerŠanske cerkve. Postavili so ga za nadškofa Sevilskega, in še zdaj ga sveta cerkva za svojega slovitnega učenika na zemlji in svetnika u nebesih časti. Poglej, koliko nevtrudena marljivost stori!
Hočeš dobro glavo dobiti, moraš pred vsim Boga prositi; Bog mla-denČu svoje talente da, po pet, po dva, pa tudi le enega, kakor spoznd, da hoče za človeka dobro biti. — Se hočeš u šoli dobro učiti, imaš hitro u pričetku začeti; kdor le odlaga od daues na jutro, no bo vsemu ob ednem kos, bo hitro zaostal iu obnomagal. Česar se danes lehko naučiš in zamudiš, se boš jutro težko naučil; glava lenuha vsak dan bolj terda prihaja. — So liočeš dobro učiti, ne smeš brez glave u šolo hoditi, ampak skerbeti, da vsak poduk dobro razumiš. Edno reč lo napol znati, so pravi le po verhu orati; seme nauka hitro vsahne, in sadu ne porodi. U taki glavi jo rado megleno, in nikdar jasno nebo, ki so lo napol uči. — So hočoš pa kaj naučiti, no smeš hitro serca
zgubiti, ako ti ročno po spehu nc gre; le priganjaj se, da na pervem klancu izpeljaš, u drugem hoče boljo iti, in u tretjem nobene težave čutil ne boš. — Hočeš verli učenec biti, ne smeš obupati in šolo za vsako žal besedo opustiti, kojo učitelj izustijo. So vozniki, kteri svojo vbogo živino — so učeniki, ki šolsko mladino prežend, in ravno potem slabo vozijo. Tudi konj, ki se prehitro u breg zaleti, hitro vpeša; taka se rada učencu godi, ki bi ^rad vse ob ednem znal. — Hočeš srečen biti, moraš Bogu lepo služiti, in naj pervo skerb imeti, da več kakor znaš, pobožnejši bodeš. Bog mladenčem sreče ne da, ki se bahajo, kako dobre glave imajo in koliko znajo. Komur Bog veliko da, od njega tudi veliko terja. — Sreča tvoja še ni to, česar se dobrega naučiš, marveč to, kar dobrega storiš; bodi torej ne le verli Šole, nego tudi priden kristian in pošten deržavljan: to bo tvoja prava sreča, časna in večna. To je zlata kaplica, za slabo — pa tudi za dobro glavo.
SlouMirfl.
m„
MLAD BERAČ, STAR TAT.
Bila je svoje dni na Nemškem beraČela, dolga Špela po imenu; moža so zavolj tatvine obesili. Zapustil ji je troje otrok, ki so se za njo po beraČii vlačili. Da jih ni po keršansko redila, so lehko vč; samo edno jih je dobro naučila: tako dolgo beračiti in sitnost ljudem na pragu delati, da dajo, ali že radi, ali pa ne; da je le. Stanovniki so mater in otroke imeli za malopridne potepuhe; kar so tudi bili, ter se vlačili od hiše do hiše, od edno vesi u drugo; in kadar so se jih u ednem kraju naveličali, se kakor sovražna megla u drug kraj potegnejo.
Dolga Špela zboli, in ker je poleti bilo, na neki parni leži, in deca za njo krog in krog beračijo. Na smertni posteli pokliče svojih trojo otrok, in naredi svoje posledno sporočilo, ter jim ves bližen svet u beračijo razdeli. „Ti Hanza! jc djala sinu, boš imel Nasavsko kne-žijo. Ti Eotula boš Dilenburško imela. Tebi, Barbica, Berlenburško grofijo zapustim. Tako imato vsi terji svojo doto; le to vam ojstro naročim, da eden drugemu u škodo no hodite, nego da vsako u svo-Mrobt, za novo leto 1824,	15
jem kraju pobčra. Špela se stegne in umerje, sosedi jo pokoplejo, otroci pa gredo po svoji doti ali erbii, vsako po svoji odkazani krajini beračit; kar ne dobe, pa izmeknejo, ako lo morejo.
Dvoje deklet se je zgubilo, da ni bilo sluha ne duha od nji več, sinko pa je na bcraeii izrastil prav zdrav in verli deček. Pri nekem selanu jo naj raj zahajal, ter po cele tedne na tistem selu ostal; in ker je včasih za kako delo segel, ga tudi niso gonili, pa radi videli, da se jo dola privajal. Urh, tako je bilo selanu ime, se s svojo ženo pogovori in sklene vbogega dečka obderžati, ga izroditi in u Solo dati, naj bi so toliko izučil, kar jo delavnenru človeku znati potreba. Dečka pred se zakličeta, rekoč, da ga hočeta imeti, ako bi hotel priden biti, lepo vbogati in se čedno vesti, kar Hanzek rad in pa s velikim veseljem prav terdno obljubi. Dobil jc novo obleko, začel u šolo hoditi, po šoli je pa doma pomagal, kolikor je jnogel. Prav pridno se je učil čitati, pisati, številiti, in pa keršanskega nauka tako dobro, da ga je bilo veselje poslušati; pa tudi doma so ga lepo ravnali in pripomogli, da se mu je šola poznala. Prav veseli so ga bili, ker jo bil priden in zvest u vsaki reči, da so so lahko na-nj zanesli.
U osemnajstem letu starosti jamo Janžeka nekaka merzla žalost obhajati; skrivaj so jo pogosto jokal, in večkrat so ga zalesli u samotnih kotih klečati in moliti. tJrli in njegova sopruga Janžeta barata, kaj mu jc, ali od začetka jima noče povedati. Urliovka jo pa bila prebrisana ženka, in je mladenča tako modro izpraševala, da je Joanez plakajo in zdihovaje povedal, rekoč: »Preljubi stariši! od svojih mladih nog sim imel toliko voseljo krasti, da so nisim mogel tatije zderžati; kradil sim neprenehoma, dokler sim k vam došel. Pri vas sicer nisim kaj velikega izmeknul, pa kaj malega sim vam-le uzmel, Česar niste pogrešali. Krasti pač ne morem opustiti, če bi mi ravno rabel s vervjoj za menoj stal. Bog me jo ovarval, da česar velikega še nisim vkradel. Žalostna smert mojega očeta mi pred očmi stoji, pa vender jo veselje vkrasti voliko večo, kakor pa strah greha iu kazni, ki mo čaka." Od samega ihtanja Janezek dalej gučiti ne more; Urh in njegova pa ster-mita, kaj takega čuti. Skoraj jima jc žal, da sta takega dečka se pod-stopila; pa vender mislita, če ga odpraviva, se bo hitro zgubil, in prej ali slej rabeljnu u roke prišel.
Urhova skleneta k gospodu fajmoštra iti, jih za svet barati, pa tudi Hanza seboj vzeti. U farofu reče Urhovka Janezu, naj zunaj počaka; onadva pa rahlo na vrata poterkata, k gospod fajmoštru u sobo
gresta, ki jih prav prijazno sprejmejo, rekoč: „Kaj sta dobrega prinesla?" „Le pripeljala sva, reče Urh; pa ne kaj prida"; in vse na tenko dopovesta. „Dobro!" so djali gospod; „hočem se s vbogim de-čakom pogovoriti; bom saj vidil, kako bo"? Gospod vrata odprejo, in plah stopi Janezek u sobo.
Fajmošter: Noj, Ilanza! kako jo kaj?
Hanzek: Slaba, gospod očo !
F. Zakaj pa slaba?
H. Si no upam povedati. (Si jokaje oči s rokami pokrije.)
F. Mladenča prijazno za roko primejo, rekoč: Kaj pa ti je, da plakaš ?
H. Veselje krasti mi ne henja, in za tega del so mojega vbogega očeta ob . . . (od velikega joka nč more besedico ziniti).
F. Po tem takem bi rad voseljo do nesrečne kraje zgubil; kaj ne?
II. Kaj pa da? ali vsa moja molitva jo zastonj. Molim, molim; pa me Bog le ne usliši.
F. Ne govori tako, moj Hanzek! Glej, ravno za to, ker si gorljivo Boga prosil, te je ovarval, da nisi česar velikega vzel.
Hočem ti pa tudi dober svet dati; ako lo vbogaš, sc boš te hudobo odvadil. Kaj ne, kadar kaj vgledaš, kar ti dopade, te hitro mikati, jame, da bi vzel, in na to pa izmokneš?
H. Dro 1 to da ne vsakobart, enkrat se premagam, in ne vzamem ; drugokrat se pa ne morem zderžati.
F. Kaj ti pa nikoli ni žal, kadar kaj vkradeŠ?
H. Oh, kaj pa da, samo da me vest včasih poprej, včasih poznej peči začne.
F. Prav tako! Kakor hitro te včst zaboli, le hitro vkradeno reč lastniku odrajtaj, in če nje višej nimaš, teci, in saj za zamčro prosi.
II. Rad bom to storil; pa huda bo.
F. Le vbogaj Hanza! boš videl, da se hočeš o kratkem odvaditi, in Bog ti bo pomagal.
Kar Hanžek terdno obljubi, tudi zvesto spolnuje; pade, pa sopet hitro vstane; vkrade, pa tudi povemo, in se tako nekoliko časa vojskuje.
Poslali so ga enkrat na polje, neko delo opravit, in gredo na veliko cesto pride. Vgleda na kamnu za cestoj košaro (korbo) in u košari nekoliko ženskih oblačil. Izpod oblačil je mošna dnarjev lukala. Ko bi trenul Hanza dnarje izmokne in mošno u bližno ger-movje skrijo. Kmalo potom pride mlado deklo, jorbas zadene in gre
15 *
svoj pot, ter ne zapazi, da dnarjev ni; Hanza gre na svoje delo. Po-malem ga začne vest peči in čedalje huje ga serce boli. Čez edne dni čujejo govoriti, da je dekla kerčmarju (gostivniku) dve sto goldi-nerjev odnesla. Iskali so njo, pa nje najšli niso; toda se jo povedalo, kakor bi bila u vodo skočila. To jc šo le jelo Hanzeka peči; bilo mu je kot gorečo oglje na sercu, to je pa tudi pomagalo, ga kraje popolnoma odvaditi.
Pcrvo kar počne, je, da dnarje kerčmarju zanese, rekoč, da je dnaijo na cesti najdel. Kerčmar se zavzame, rekoč: „Bogu sc usmili! Prevboga deklina!" Hanza od žalosti in veliko bridkosti domu tava, in kerčmaija clo 110 čuje, kteri mu veli počakati, da bo rcšvo dobil. Vse to so dali zdaj u novicah oklicati, da so se dnarji najšli, in da je dekla clo nedolžna. Imela je deklina vbožne, pa pošteno roditelje, ki so od same žalosti zboleli, čuti, da je njih toliko poštena in pridna hčera gospodarja okradla. Slišati, da jo nedolžna, so se vesolja jokali, pa se jim je tudi po njej tožilo. Naj več jo pa Hanza od svoje hude vesti prestal. Smert nedolžno deklice mu jo vedno pred očmi bila, in kakor na cente težek kamen mu je na sercu slonel. Merzelo mu je to gerdo djanje tako neusmileno, da so ga morli varvati.
Na enkrat pa deklina pride živa na svetlo; ribiči so njo videli u vodo skočiti, in so jo rešili, da se reva ni vtopila. PaČ je bilo to veselje za žalostne starše in za gospodarja; naj vekše pa za tatlivega Hanžeta, ki je bil vse te velike revšine in žalosti uzrok. To žalostno prigodilo njegovo tatinsko navade jc pa tudi mladenča popolnoma ozdravilo in prenaredilo. Ni se doteknil ptuje reči več, in jo prira-stil pošten, verli mož, kterega je vse rado imelo. Vzel je poznej ravno ono deklico, koji je toliko bridkosti s svojim izmikanjem včinil, za svojo ženo, iu je prav srečno s njoj živel. Na smertui postelji jo še le ženi in deci povedal, kako se je bilo vso to zgodilo, ter jo hvalil Boga, da ga jo toliko hudobne navado, njegovo ženo pa strašnega pogina milostivo rešil.
Nauk. Redek je, ki bi se odvadil, česar se jo u mladih letih gerdo navadil — krasti; stara navada je železna srajca. — Pravijo, da ima tat neko tatinsko žilo na svojem palcu, ki mu ne da ptujega blaga u miru pustiti. Tako žilo ima, pa 110 na palcu, marveč u svojem sercu — hudobno, spačeno voljo, kojo so mu malopridni stariši, ali pa redniki vsadili, ki so ga krasti učili; in takih tatinskih uhnikov je veliko po svetu. Pervi so ki otroke legati učijo,
ali jim laž pregledajo; laž je mati tatov. Otrok, kteri se zlaže, očitno pokaže, da prida storilo ne bo, kajti jo že doto hudičevo, ki jo oče laži. Hočeš otroka kraje ovarvati, moraš ga za vsako laž ojstro kaznovati. — Drugi učitelji tatvine so, kteri otroke sladkosnede privajajo, posebno matere, ktoro deci posebej jesti potikajo, rekoč: Na Haazek! pa skrij, da drugi ne vidijo. Hanzok skriva bratom in sestram, potem pa tudi materi in očetu, kadar jim začne izmikati orehov, sliv, hleba sterdi, smetane itd.; pa tudi dnarjev. Kdor otroku reče skriti, ali se zlegati, ga uči tudi krasti. Dete muhasto je dete tatovo. — Tretji učeniki kradunov so starši in gospodarji, ki-pri deci igrače, male reši ali denarje vgledajo, pa no pobarajo: Kdo ti je to dal f kde si vzel ? Hočeš otroka tatvine ovarvati, ga moraš za roko peljati, da samo ptuje blago odrajta, komur jo vzelo. In kadar domu prideta, šibo u roko in hlače dol; tako zdravilo pomaga za tatinsko žilo, dokler jo še serce mehko. — Ceterti roditelji tatov so vsi vlačugarji in vlačuge, ki svoje otroke beračit pošiljajo, kajti se sami prositi sramujejo. Pa tudi oni dobrotniki kraje vadijo, ktori takim otrokom dajajo! mlad berač, bo star tat. Bog nas vsega tega varuj !
Sfoiuodt.
TOL
BOG OTROKE VARJE.
Na Šent-Urbanovo zvečer, leta 1852 grejo pri A . . . u Šmartnu zgoraj Celovca u novo zozidani hiši ob dovetili spat. Kavno se on in ona vležeta, kar začutita na stropu poketati, kakor bi suliolad gorela. Ko je strop poprej edno dni se na špranjo razpoka!, začne oča in mater strah biti, da bi so pobelcnik stropa ne olušil, in deco no oško-dil, kterih troje jo u izbi ležalo. Hitro vstaneta, ter gresta otrokom na lopo (vežo) postoljat. Kedar so gospodinja s dekloj u izbo nameni po troje otrok, kteri so sladko spali^ strop sluzjo, po deset paleov tolsti trami se polomijo in na tla zagromč. Vsa izba je polna razsipa. Vsi strahu ostorme; ali čuješ varstvo božjo! Starej fantič jame kli-
cati: „Atej! Atej!8 Oče u posip skoči, in otroka iz napol razdrapane postelje potegne živega in zdravega. U tem tudi vojaki (žoldnirji) pri-hitč, ki so ravno tam prenočevali. Eden njih se splazi čez posip in poderto nadstropje, in glej Čudo! Kavno na tistem kraju, u kojem sta nedolžna otroka spanČkala, nobeno bruno iz nadstropja padlo ni, da se deci ni kaj žalega pripetilo. — Bog jo zadel nedolžnih otrok tudi starše nesrečne smerti rešil.
Nauk. Starši 110 včjo, da angelo u hiši imajo, dokler so še otroci nedolžni; naj veča skerb jim naj bo, da deco pohujšanja varjejo, dokler le zamorejo; otroci jih bodo tudi nesrečo varvali.
Otroci radi pozabijo, da jih angeli varjejo, vsako jutro, vsak večer jih opomni, naj so angelu varliu priporočijo, in ga 110 žalijo, ki jih vaije. Angela varha živ spomin je otrokom naj bolja telesna straža.
U šoli naj se uČencom pogosto ovako pripovedko čitajo, ali za kratek Čas povedo; skoroma pa tudi deca opomnijo angele varhe častiti, jih ne žaliti, marveč jim pomagati tovarše in tovaršice greha varvati. Taka šola je zlata vredna. — Roditelji in odgotelji! svojo deco angelu varhu priporočite, kedar jih po svetu pošljete; oni jih bodo varvali, kadar vas blizo ne bo, jih srečno pripeljali vam spet domu, če jih angelom varhom izročiti no pozabite. Blagor mu, komur je angel božji tovaršl
S10 LU^cil',
Hi0
častilakote gerda šola.
Na Francozkem ste dve deklici u šolo hodilo, in so prav pridno učile; edna je hotla drugo prekositi. Adelinka, še le šest let stara, je Lino, devet let staro tovaršico zavidala in jela Čerteti, ter jo mislila, da ji je Lina na poti, kajti njo več obrajtajo kakor Adelinko. Pri vsaki priložnosti je nedolžno Lino zasegala in ji iskala škodovati, naj bi ona perva bila, ne pa Lina. Ednega dno po ulici u šolo groste, in ravno težek voz s kamnjem nadevan srečate; iz sovražtva Adelinka Lino nagloma pod voz sune, kolo ji čez glavo gre, in vboga Ljua na mestu mertva obleži.
Nauk. Poglejte, kamo gerda častilakomnost otroke, posebno šolce zapelja! Starši in redniki, in tudi šolski uČeniki so vajeni, otroke le za posvetno čast oživljati, da se bolje učijo, Boga pa celo u stran pustiti; tako iz otrok žive hudiče izrcdč, polne zavida in sovražtva. Vadite deeo, naj se za to pridno uči, da Bogu dopade, in Boga skoz to časti; tako bote angele odgojili. Kriva Častilakomnost jo huda, pregrešna lastnost — košata mati vsakovorstne hudobije.
SPoiu jeR.
So
ŠOLARSKO BLAGO.
1.	Ne prelivali dneva pred poldne, no človeka pred smertjo, pa tudi ne pogubljaj nobenega; prenagla sodba jo lehko kriva in lažniva.
2.	Prevzetija in napuh človeka oslepita; le ljubeznivi ponižnosti jo resnica odkrita.
3.	Ako nočeš dobrega podporati, tako ga saj ne opovčraj; ako nočeš saditi, žlahnih sadik saj no izdčraj. Nočeš sam po keršansko živeti, ne brani drugim za nebesa skerbeti.
4.	Komur jesti ne diši, nima pravega zdravja; komur na dober nauk merzf, kaže, da se za hudo pripravlja. Kadar so modrim naukom vpiraš, na duši' umiraš.
5.	Strah božji je začetek modrosti; kdor se Boga nc boji, ga zataji, ter je naj veČi hudobec in bedAk. Boj se Boga in spolni njegovo zapovedi; lo tako boš popolnoma človek.
6.	Poterpežljivost rožice sadi, jeza pa ternje; jeza vleče truplo pod zemljo, dušo pa u pekel, lločcš veselo in srečno živeti, uči se poterpeti.
7.	'Trojna nesreča rada učence zadeva: perva nesreča, čo se nočeš
učiti, česar no znaš — druga, če druge u zmoto skoz laž zape-ljaš — tretja, Če ne storiš, Česar so dobrega naučiš. Šola ne bodi samo šola učenja, marveČi tud keršanskoga živlenja!
hPoitiflei!.
SIL
SLAVA TAKIM UČENKAM.
U gineverskem kantonu na S vaj carskem je mnogo krivovčrcov, ki se Kalvinci zovejo, in veČina zmed njih je že skor ob vso včro prišla. Ali ni zadosti, da sami so luč prave včre zgubili, timveč tudi katoličane bi radi ob njo pripravili; zategadel so lanskega lčta zbor imeli, se posvetovali in iztubtali nekaj clo modrega, — prepovedali so namreč, da šolci tudi po katoličkih šolah ne smejo več moliti, ne pred šolo no po Šoli.
Ni se manjkalo učiteljev in učiteljic, kterim jo ta prepoved bila prav po volji. Cimu je molitva u šoli? so djali, u šolo hodijo otroci, da se , brati, pisati in računiti naučijo; molijo pa lahko doma in u cerkvi, in to je skerb staršev in duhovnikov, ne pa naša; zategavoljo so tudi o kratkem molitvo odpravili veČdel iz vsih šol, in bili močno veseli, da so stopili na tak visoko stopnjo dušne omike. (?) — Ali so bili tudi učenci in učenke tega veseli, ne včm; samo kar so časniki naznanjali, to po-včm in tukaj zapišem.
TJ Sakoniškem tergu so hodile u šolo dekleta, ki so bile že nekoliko odrastle, že znale za potrebo brati in pisati, in privajale se samo šivati, plesti nogovice, in ednake ženske opravila opravljati. Njih učiteljica je bila sicer učena in znajdena, ali za molitvo ji ni bilo veliko mar; zatorej, ko pridejo enega dne dekleta u šolo, jim brez ovinka povč, da ix prihodno ne bodo več molile, ne pred šoloj ne po šoli — čimu pa tudi? jo pristavila, molite lahko doma, u šoli pa je škoda za čas, ki se z molitvo zgubi. — Učenke to slišati, se pogledajo, unevolijo in pošeptajo enmalo med seboj; prec potem pa vstane edna zmed njih, Felicita Dorotan z imenom, in k učiteljici se obernivši reče vsa serČna: Me smo lcatoličke hčere, moliti nam ne more nihče prepovedati. Reče, poklekne in glasno moliti začne; pokleknejo pa tudi vse učenke z njo in molijo za njoj.
Učiteljica to viditi, so nad Felicito verže, jo zgrabi, in od jozo vsa divja zavpije: Ali boš molitvo opustila, ali-iz šole se pobrala.
Felicita: Molitvo bom opustila ? zakaj ?
Učiteljica: Zato ker vlada je tako ukazala.
Felicita in njeno tovaršicc: Naša Šola je katoliška, me vse smo katoličanke, in molitve pred šolo in po šoli si ne damo vzeti.
Učiteljica: Tam so vrata, le hitro se mi poberi, jezičnica!
Felicita gre iz šole, in vso dekleta hočejo za njo; učiteljica pa jim vrata zapro. Potem pošlje po mater Felicite, in čez malo pridete obedve, Felicita in nje mati.
Mati: Kaj pa je, učiteljica! ali se je mar moja hči kaj pregrešila ?
Učiteljica: Vaša hči je jezičniea; vladarstvo je prepovedalo u šoli molili, vaša pa je glasno moliti začela.
Mati: Jaz sim katoličanka, in svoje sinove in hčere vedno opominjam., da naj pridno molijo: vi pa jih ravno narobe učite, in jim molitvo, ti nebeški, dar iz serca iztergati hočete; zatorej bi si za greh štela, ko bi svojo hči dalej u vaših zapeljivih rokah pustila. - To iz rek š i so zaoberneto mati in hči, tor greste iz šole.
Drugi dan je u šoli sopet prepir, dekliči sopet pokleknejo, sopet moliti začni , in učenka Adela Tevenoc se potegova polna serčnosti za molitvo in vero.
Koga bi ir sercu ne vžalilo, slišati, da otrokom u šoli se moliti pre-povedova ? — Šola brez molitve jo kakor zemlja brez deža. Koga pa tudi bi ne veselilo, slišati, da mlade učenko so tako iskreno potegnejo za sveto molitvo? one so ljubke božje iu vesela nada svete katoličke cerkve.
.onuaa.
Mo
VESELO GODOVNO.
Blizo mesta Nojon na Franeozkem jc obširno selo Selenei, u kterem so imeli noter do p črve francozko prekucije vsako leto nad vso lepo in veselo godovuo — rožno godovno so jo sploh reklo. Gospod tega sela je bil svojo dui sveti Medard, kteri so je tu rodil, je potem škof Nojonski postal, in pripravil svojim podložnim to toliko lepo veselico. Sklenul je namreč, ves ča$ dokler bo živel, obdarovati lčto na lčto tisto selenčkili deklet, ktera bo naj Čednišega živlenja in naj boga-tiša na čednostih kristianskih —- ji dati pet in dvajset debelih zlatov u roke, na glavo pa venec iz rož rudeČih in belih. In da bi se ta vesela slovesnost tudi po smerti njogovej obhajati mogla, jo odločil dvanajst oralov zemlje, naj bi se iz njih lčtni stroški dobivali.
Sv. Medard, kakor pravijo, je doživel neizrekljivo veselje, da ljudstvo je spoznalo ednoglasno njegovo lastno sestro za naj pobožniŠo devico cele soseske, in jo izvolilo, kakor se je sploh zvalo, za rožno nevesto; in še zdaj se menda naslikano vidi u cerkvi svetega Medarda, kako sv. škof tej svoji sestri lop venec iz rož rudečih in belih na glavo poklada.
Kakor je sv. Medard sam določil, je morla biti no samo rožna nevesta brezmadežna u vsem svojem živlenju, temuč tudi vža njena rodbina noter do četertega kolena; je včdel kdo le kaj malega povedati, in dokazati ali čez njo ali Čez njeno rodbino, so jo brez pomude odvergli. Vlastnik selenčke grajšine jo imel pravico, izbrati rožno nevesto zmed treh deklet, ktere mu je soseska tri tedne poprej naznaniti morla. Jo je odbral, so njeno ime u farnej corkvi iz prižnice povčdali, da je slišala cela soseska, in so opominjali Jfarmane, da, ako kdo kaj slabega vč, ali od nje ali njene rodbine, in se tisto spričati
upa, naj pride povfcdat. Potem Še le, ko so ti trije tedni pretekli, in so ni nikdo oglasil, da bi bil čez njo ali njeno rodbino kaj slabega ali sumnjivoga povedal, je volitva potorjena bila.
O svetom Medardu, to je 8. junia, se jo slovesnost pričela, iu sošla so lčto na lčto nesoŠtota množica ljudstva. Popoldne okoli dveh so jc rožna nevesta od doma odpravila, in Šla na selenčki grad, šla u sredi svojo rodbino m dvanajsterih drugih poštenih deklet, ki so bile vse u belili oblačilih, in imelo namesti pasa širok siv trak okoli ledja. Tudi ona jc bila vsa u belo oblečena, imela lase razvezane, in ni ga bilo viditi lišpa na nji clo nobenega, nc na glavi no na obleki — činra pa tudi? Nje lišp jo bila njena nedolžnost, ona jo lepša, kot vse drugo na svetu, lepša kot rudeči traki, svileno jopce, drage tančico ali zlati vuhani.
Na grad pridši jo bila častito sprejeta, grajšinski gospod sam jo je za roko vzel in peljal u farno cerkvo. Ondi so večcrnice imeli, in ko so bile končane, jo duhovŠina z ljudstvom vred u procesio stopila, in šla u cerkvo svetega Medarda, kder so gospod fajmošter kratko nagovorili rožno nevesto, kije pred njimi pred altarjem klečala, so iskreno opominjali zlasti dokličo in mladenče, da bi čisto in nedolžno živeli vse svoje dni, in se varovali vsega znanja z drugim spolom, dokler jih Bog u zakon no zakliče; potem pa so blagoslovili vonec iz cvetlic rudeČih in belili, in ga dali rožnej nevesti na glavo, dali ji pa tudi pet in dvajset svetlih rumenjakov u roke. — Na to se sopet vsi skupej u fSrno cerkvo vernejo, pevat zahvalno pesem in pevat u čast svetega Medarda; zvun cerkve pa so topovi gromoli, in oznanovali po dolgem in širokem, kako veselico Selenčani imajo.
O veselo rožno godovno, kamo si zašlo? — dušni pastirji! nazaj ga zakličite.
tRtmucur.
ZEL
VSE ZA SE, NIČ ZA DRUGE.
Nekdo si je hišo stavil, ali pripravil trikrat več gradiva, kakor ga je treba bilo ; in dasiravno jo hišo lepo dodelal, še vendar vozi dan na dan in skup vlači, zdaj to zdaj uno — kmalo karanja kmalo opeke, danes en voz peska, jutre apna, in vse zaporedoma poleg svojo hišo sklada. — Ga vprašaš, čimu vse to bo? ti odgovori: „Kdo vč, kaj vse Še pride? hiša mi lahko pogori, ali potres jo mi podere, ali če druge nesreče ni, se bo od starosti razpadla; takrat bom vesel, da bom imel kaj u roke vzeti." Kako neumen jo tak Človek! u mertvo karanje vlaga svoj denar! Bi mar ne bilo boljo, ko bi z njim svojo kmetijo zboljšal ? ali bi si njiv in nogradov nakupil? ali bi znabiti sebi in svojim kaj boljšega za vgriznuti si priskerbel? ali bi revežem in siromakom kaj pomagal, da bi za-nj molili in nebesa mu sprosili?
Glejte, ti človek je žalostna podoba sedajne sebičnosti na svetu. Mlado in staro se trudi in peha noč in dan za časno premoženje, si išče posvetnega veselja in ga pije s takoj željoj, kakor da bi Človek no bil za druzega nič vstvarjen, kakor jesti in piti in po svojih slabih željah živeti. Zdi se mi, da ravno na robo so zastopili Jezusa, ki nam veli: Skerbite najprej za božje kraljestvo in njegovo pravico, vse drugo (časno) vam bo priverženo. — Oh kako velik razloček je med njim in sedaj-nimi kristianmi, ki pravijo, da so njegovi učenci. On je že kakor majhno dete samo na nebesa mislil, in vsa njegova skerb jo bila, oznanovati čast svojega nebeškega Očeta, in razširovati mod ljudmi njegovo kraljestvo. Li ne včste, je rekel še le dvanajst let star svojim staršem, da se moram pečati z rečmi, ktere zadevajo mojega Očeta u nebesih .Vzdaj pa že mlado dete na vse druge misli, samo na Očeta u nebesih ne: deček, kde bi dnarja kaj dobil, si lulo in tobaka kupil, in kako očeta ali mater vkanil; punca, kako bi zala bila, in se tako napravila, da bi vsim očem dopadla. Kaj pa odraščeni? morebiti so oni kaj boljši?—Ti še
le so večdel popolno zatelebani u svet, u njegovo blago in veselje, in samo svoj dobiček iščejo, se poganjajo samo za se in svojo kožo; za druge pa, za bližnega se ne zmenijo kaj. — Kaj mi j a bližni mar? se pogosto sliši iz njihovimi ust, kakor nekdaj iz Kajnovib, sim mar jaz njegov čuvaj ? Zatorej mislim, da ne bo od več, ako nekoliko premislimo in si k sercu vzamemo, kako grešna jc sebičnost in koliko škode prinese.
To je pač gerdo, pravimo in sicer po vsej pravici, ako zadenemo na koga, ki brez plačila ne gane ne roke nc noge, ki se komej obernc in že vpraša: kdo me bo plačal? ali koliko bom dobil za to? ali če ga prosimo, da bi nam skazal kako prijaznost, pa ves merzel odgovori : zastonj še smerti ni. Ali žalibog! k ar se nam studi nad drugimi, sami storimo le preveč radi. — Kolikokrat mislimo in izustimo: Zakaj bi to storil, ker dobička za me ni nobenega pri tem, timveč le za mojega soseda? Mislimo si kako slabo cesto, ki ni kantonska, ali mogoče da je tudi. Naj bi se združilo nekaj pametnih vešanov, in šli vsako lčto morebiti dvakrat z motikoj, cestne rove iztrebit, jame zamašit, iu tu in tam kaj popravit, bi so kmalo pomagalo. Vendar zanikornežov so nikder no manjka. Marsikter sebičnik svojo usta široko odpera in godernja: »Komur jo cesta preslaba, naj jo gre delat, za me žo volja; jaz tako redko vozim po nji, zakaj bom za druge jo delal?" — Na to so pa tudi drugi unevolijo, in tudi oni nič ne storž, »lvaj V" pravijo, »za tega sleparja bomo cesto delali? Ako jo naredimo, bo vozil po nji ravno tako, kakor mi. Bi pač pamet imeli!" In tako se nič ne popravi, in vse pri slabem ostane, ker niličer za druzega motike noče u roko vzeti.
Kakor pri cesti, je pri drugih rečeh. Je treba za občinski blagor kake groše vložiti, poočrajo duhovniki za amerikanski ali afrikanski mision, za maksimilianiščo, za olepšanje cerkve ali altarja, ali kaj drugega takega, se tu eden tam eden odtegne in izgovarja, ali clo zabavlja, rekoč: Je bilo do zdaj dobro, zakaj bi za naprej ne bilo ? in zakaj bi ravno jaz dajal? drugi ne dajo, ki imajo več kakor jaz; jaz nimam clo nič dobička od tega, ako je en kristian večna svetu ali manj; boljši je, da grem maslic vina pit ali f rakcij žganja, saj kaj uživam, kakor davati za ljudi, kterih še ne poznam itd. In takih ljudi je na cente, ki mislijo, govorč in delajo, kakor bi bili sami na svetu; in so no zmenijo, ali je bližnemu dobro ali hudo, da lo njih 110 skli in ne peče. Kaj pa vi pravite? je mar to prav? je to kristiansko? — Jezus veli: Kar želite, da bi drugi vam storili, to tudi vi njim storite. Kdo pa jo tisti, ki bi ne
želel, da bi drugi ljudje bili prijazni z njim? Res je sicer, marsikdo se rad pobalia in ponosi, da od nobenega nič ne potrebova; ako pa pride za resnico, mu jo le prav, da mu kdo u potrebi kaj pomore, ali namesti njega cesto popravi, altar ali cerkvo ozaljša itd. ... ali ko bi potoval, bil prav lačen in truden, in bi no dobil za nobeden dnar kupiti kaj jedila, in bi mu kdo rekel: „Vsedi se k nam in zajemi," javalne bi bil za to novoljen. Ker si tedej vsakdo želi, da bi drugi bili prijazni z njim, mora tudi on biti prijazen z drugimi. Sv. apostol Peter piše (I. 4, 10.): Služite eden drugemu z darom, kterega je kdo prijel. In sv. Paul (Filip. 2, 4.): Nikdo naj ne gleda samo na to, kar njemu, marveč tudi na to, kar drugim koristi; kajti ljubezen, kakor piše na Ko-rinčane (I. 13, 5.), ne išče svojega lastnega dobička.
Iz tega se vidi, da sebičnost je grešna; ona pa tudi dobička človeku ne prinese nobenega. Ako kmet ceste za druge ne popravi, jo tudi za sobe ne; in lahko sc prigodi, da pripelje samo enkrat steljo ali derv, vondar ti samkrat več terpi on in njegova živina, in huje sc mu po-škodje voz, kakor ko bi bil cesto dva ali tri dni popravljal. Ako človek raj za en maslic vina da, ali za en frakelj žganja, kakor za kako dobro delo, svoj dnar pri vsem tem vendar lo iztrosi; in ker so rado primeri, da namesto ednega maslica spije dva ali tudi tri, zgubi zraven mnogo časa, zapravi zdravje, pride ob mir svoje vesti, dostikrat tudi ob zakonsko srečo, in nima kance zaslužka pri Bogu. Lahko bi vam povedal od marsikteroga, ki jo šel namesti dnar za kako dobro delo obernuti, masličok vina pit, kako drago ga je plačati moral. Marsikdo že se je solzil in kesal vse svoje dni; ali prepozno je bilo. — Ako je pa človek kaki stiskavec, le grabi in grabi, dobiti pa ni vinarja od njega, mu gotovo tudi le malo veselja priraste. Nikdo ne mara za njega, nikdo mu z veseljem ne služi; kdor le more, ga ogoljfa, in se mu kaka nesreča primeri, mu jo vsakdo privošči. Da tudi u večnost svojih zakladov ne bode soboj vzel, jo dobro znano nam vsim. Sv. Paul voli: Lakomniki kraljestva božjega ne bodo posedli. Tudi se bere u sv. pismu (Prig. 15, 27.): Lakomnik razdere svojo hišo.
Proč tedej in daleč od nas naj bo sebičnost in samopašnost. Ne glejmo samo na to, kar nam, temuč tudi na to, kar bližnemu koristi. Bodimo prijazni, in postrežimo radi vsakemu, kolikor moremo. In ako se primeri, da nam ljudje za našo postrežbo nobene zahvalo ne vedč, tolažimo se z besedami Jezusovimi, ki nas zagotovijo, da Oče nebeški vse vidi in vč, in nam tudi vse lepo povernul bode.
KRIŽ NAŠEGA ODREŠENIKA.
Križati lmdodclniko so imeli navado mnogi narodi, sosebno pa Egipčani, Perzianci, Gerki in Rimljani, ki niso poznali no hujše kazni, ne veče sramote, kakor umreti smert na križu. Judje so sicer tudi vpili pred Pilatužem: Križaj ga! Križaj ga! vendar se nc da dokazati, da bi bila ta kazen u navadi pri njih.
Pri Rimljanih najdemo križe raznih podob; včasih so vzeli samo en lilod, ga u tla zabili in nabodli na-nj razbojnika, še večkrat pa so stisnuli dva hloda, vendar jih razno vprek eden drugega dali: ali kakor X, ali kakor -j'-, ali kakor pri velikej pismenki T. — Mnogo jih jc, ki terdijo, da po zadnej podobi osnovan je bil križ, na kterem je naš Gospod Jezus Kristus umeri in človeštvo odrešil; saj toliko je gotovo, da na starih znamnjih, spominikih in dnarjih le tako križe vidimo. Tudi to jo bila navada, da so razbojnika poprej bičali z vervmi, u ktere so bile ali kosti ali svinčene krogle vpletene, in potem še le ali ga nabili z žreblji na križ, ali z vervmi privezali.
Kakošnega lesa da je bil križ, na kterem je božji Sin, Jezus Kristus nas odrešil, so določnega nič povedati ne more. Eni pravijo, da je bil iz ciprese, cedre, smreko in zelenike; drugi, da je bil iz cipreso, cedre, oljke in palme; tretji sopet drugač povejo. So pa tudi, ki pripovedujejo, 'da kraljica iz Sabe, stopivŠi u Salomonovo poslopje, je opazila in ogledovala neko bruno, in je prerokovala, da na njem bodo umorili silno imenitnega moža, toda u veliko nesrečo Izraelskega ljudstva. Salomon je hotel tej nesreči u okoin priti, in je bruno zakopati dal na ravno tistem mestu, na kterem je bil ribnik, kterega omeni sv. apostol Joan 5, 2—4. Ali o času terplenja našega Gospoda Jezusa Kristusa so to bruno sopet našli, in naredili iz njega križ, ki je
bil, kakor pravijo, petnajst Čevljev visok, in Čigar rame so bile sedem do osem čevljev široke. Tudi se učeni med seboj prepirajo, ali so Gospoda Jezusa žo na povzdigujem križ nabili, ali so ga na tleh na križ nabili, in potem še lo s križem vred kviško povzdiguuli. Sv. Au-guštin in mnogo svetih učiteljev so perve misli.
Po Jezusovi smerti so Judje njegov križ zakopali na gori Kalvarii blizo njegovega pokopališča, in verh njega postavili malika, da bi kristiani no hodili Jezusa molit. Ali Čez tri sto lčt pride cesarica sveta Helena, in si veliko prizadeva, najditi sveti križ, na kterem je Bog Sin umeri; zategadel da kopati na široko in dolgo, in res najdejo tri križe, Jezusovega namreč in dveh tolovajev, vse tri enako podobe in velikosti — kteri vendar med timi tremi je pravi, ni bilo za razločiti, zato ker napis je bil snet, in je z žeblji vred nekoliko na strani ležal. U tej zadregi sc Makari, tačasni Jeruzalemski škof k Bogu oberne, serčno moli, in ukaže nesti vse tri križe k neki ženi, ktera jo ravno umirala. S pervim in drugim križem se je dotaknejo, in ničesar ne pomaga; kakor naglo pa se s tretjim križem približajo, je berž in popolno ozdravila. Tudi dva pred kratkem umerla prineso, in komej se ju dotaknejo svetim križem, pri tistej priči oživita. Zdaj spoznata škof in cesarica, da tretji je pravi križ, na kterem je bil svot odrešen.
Sv. 1Jelena jc bila te srečne najdbe bolj vesela, kakor bi bila ves svot dobila, vsa ginjona ukaže brez pomude na ravno tistem mestu, kder so našli sveti križ, veličastno cerkvo sozidati, in shrani u nji polovico sv. križa; drugo polovico pa pošlje svojemu sinu, cesaiju Konštantinu, in tudi 011 da u Rimu lepo cerkvo postaviti, in shrani u nji ti dragi zaklad. — Od to dobe se jo čast in slava svetega križa razglasovala od dno do dne bolj široko po svetu, in kosčike od njega so razpošiljali u razne krajo in dežele; ali dasiravno so mnogo, mnogo takih kosčikov razposlali, so vendar sveti križ nikakor ni zmanjšal. To nam pričata sv. Paulin in sv. Ciril, ki je bil Jeruzalemski škof, in jo vidil to čudo svojimi lastnimi očmi.
L. 616 so Perzianci sv. mesto Jeruzalem siloj vzeft, in tudi sveti križ, kterega je bila sv. Helena ondi shranila, seboj peljali. Na to je huda žalost napadla ves kristianslii svet, velika vojska se zbere, nad sovražnika gredo, ga zmagajo in sv. križ nazaj pridobe. Cesar
sam, J kraki i z imenom, s cesarskim plajšem ogernjen, ga na svoje rame zadene, ter ga nese proti gori Kalvarii. Ali ko pride do mestnih vrat, ga neka nevidna moč obderžj, kakor na tla pribit obstoji, in kar noge prestaviti, kar stopinjice dalej storiti ne more. Vse ostermi, vso gleda in se čudi, kaj nek mora to biti. — Jeruzalemski skof pa, Caharia se k cesarju oberne, ter reče: „Svetli eesar! vaše škerlatasto in zlato oblačilo se ne spodobi za sveti kriz, kterega je Gospod Jezus u revšini in ponižnosti nesel, zato vas neka skrivna roka obderževa, da ne morete naprejTo slišati, sleče cesar svojo drago in blišečo opravo, in po siromaško oblečen in bos sv. križ sopet zadene, in ga srečno na goro Kalvario prinese. Ali vidiš in spoznaš, kako Bog sovraži ne-Čimernost? — To se je godilo 14. septembra 1. G29, in u spomin tega slavnega dneva jo mati katolička cerkva postavila praznik povzdige svetega križa.
Nc dolgo potem so mohamedanski Arabljaui Jeruzalem in druge svete mesta u posest vzeli, in ontodnim kristianom so Čedalje slabšo godilo: zatorej so hodili od naših krajev jim pomagat, in pričele so se imenitno križarske ali sveto vojske. Vsakdo namreč, ki je šel na to vojsko, si jo riuleč križ na desno pleče pripel, od tod so se imenovali križarji. — Pravi in pobožni kristiani so pa tudi drugekrat se radi prekriževali. Prekrižali so se:
Zjutrej ko so vstali, in zvečer ko so ležat šli, ko so so oblačili in slačili, kako delo začeli in končali, iz doma šli ali domu prišli, so k jedi vsedli ali od jedi vstali. Preden so kruh načeli ali iz kozarca pili, pred molitvoj in po molitvi. Kedar so na vojsko šli, in se žo vojskovati začeli, kedar so jih nečisto ali drugo hude misli nadlegovale. Kedar so šli k sv. obhajilu, so roko skrižem na persih deržali, kedar so umirali, so jim bile roki skrižem složene i. t. d. Tertulian mašnik, ki je bil kakih štirdesot ISt po smerti svetega apostola Joana rojen, piše: „Karkoli delamo ali začnemo, bodi si že, da od doma gremo ali domu pridemo, da se oblačimo ali slačimo, umivamo ali k jedi vsedamo, se vležemo ali vsedemo; karkoli začnemo, se na čelu svetim križem zaznamovamo."
Tako tedej jo križ, nekdaj zaničljivo smertuo orodje, postalo znamnje prave včre in pobožnosti. Na visokih zvonikih in veličastnih cerkvah so u nebo povzdigova, na vsakem altarju in pri vsakej po-Drobt. v.a novo leto 18o'f.
božni kristianski hiši se vidi; kedar boš ležal na mertvaškem vodni, ga boš deržal u svoji roki, boš u hladni zemlji počival, bo križ na tvojem grobu tvojo zavetje, in boš sodili dan glas trobento zaslišal iu od mertvih vstal, kaj meniš, kaj boš vidil? — veličastno znamnje sv. križa sc ti bo prikazalo na oblakih neba, in te vekomaj osrečilo ali vekomaj pogubilo. Le skerbi in živi tako, da boš vekomaj srečen.
,'jlouuail.
—O
SLOVENSKA GERLICA.
Domača gerlica u slovenskem logu le po malem poje; - Povabi pevati vse bratece in sestre svoje.
Bog- je vse u svojo čast vstvaril, posebno pa človeka, da bi nad njim svojo čast in ljubezen razodel. Pa človek ima prosto voljo, zatorej naj sam prostovoljno pripomore , da se namen božji nad njim dopolni. Dobrot-Ijivi Bog je človeka z mnogoterimi močmi nadaril, s kterimi naj mu u njegovo čast služi, sebi in drugim k večnemu izveličanju pomaga. K temu je vsakdo kak dar od Boga prejel; kdor ima dar petja, naj Bogu u čast poje, kdor pa dar, pesmi ali pa napove skladali, naj u božjo čast lepe pesmi in napeve sklada.
Pelje ima veči upliv u človeško serce, kakor si kdo misli. Če u kake j cerkvi ljudje altar obhajajo in svoje darila u lepoto hiše božje darujejo, naj le pogleda, kdor se o tem prepričati hoče, in bo vidil, kako se ljudje počasi in pobožno gibljejo, ako se na koru kaka počasna in potegovavna pesem poje, če ravno obhod že h koncu gre ; če se pa kaka vesela, hitra pesem poje, se tako hitro sučejo, da še nekdo nevtegne svetine poljubiti, kakor bi sc jim kamo mudilo, akoravno je darovanja še le začetek.
Po lepem petju svetih pesem se človeški duh uzoru krepostne lepote bolj bliža, zatorej so pesmi že po tej strani koristne. Ker je greli že sam na sebi gerd in notrajnemu vidu in čutilu lepote nasprotje, bo človek tudi že po tej strani greh bolj sovražil, in se mu bo studilo nad njim. Petje budi in vnema tudi temu uzoru primerne čutila, ki serce k dobremu na-klanjajo. Ko si človek lepoto kreposti u mislili predpostavlja, se mu tudi tej lepoti primerno čutilo budi in vnema.
Z a to raj duhovni pastirji in učitelji, kterih visoki poklic jc ljudstvo h kreposti napeljevati, ako vam jc dar pesništva • dan , skladajte duhovnim potrebam primerne pesmi in napeve, ali pa še k zloženim pesmim novih napevov poišite. Pesem imamo že precej, ali če kdo tudi kake pesemske bukve ima, zamore vendar le nektere zapeti, ker napevov ne ve. Marsikdo pravi : Tu je prav lepa pesem, pa viže neznam.
Pesmi in napeve skladati je scer bolj težavno, vendar je korist za tolko veči. Dostikrat bote s tim več opravili, kakor z podučevanjem. Nauk iz leče ljudje kaj hitro pozabijo, naučenih naukov u pesemski obleki pa ne ; še na stare dni jih bodo pomnili. Tudi skušnja uči, da duhovnik z vsim podučevanjem u oziru čistosti ni toliko opravil, kakor ko je mladini iz droblinc pesmi od deviškega stana, od neveste Jezusove, iz keršanskega devištva od zapeljane nedolžnosti in druge primerne in podučivne pesmi podal. Nauk u pesemskej obleki se raji ponavlja, iu tudi malopridni ga morajo bole ali ne hote večkrat »lišati. Ko je mladina vero ali krepost zasmehovati slišala, je samo kak kos primerne pestili odgovorila in zasme-hovavcu usta zamašila.
Delavniška in nedeljska šola je kaj pripraven kraj za petje, naj bi naučitelji kak četert ure u to porabili, pa le kakor plačilo, ako so otroci lepo pri miru in pa/.ui, pa tudi cerkva, kder šole ni, po dokončanem otroškem nauku. In ljudje bodo tudi raji pri otroškem nauku ostajali, ki je nekterim ludi silo potreben.
Ker pa novih in lepih napevov ni ravno lahko skladati, pa vendar nekteri duhovni in učitelji veliko starih napevov vedo, ki so jih še ko mladi fantiči n svojem rojstnem kraji prepevali, kteri so pa mladini, pri kterej so znajdejo, neznani in bi ji prav dopadli. Sicer vam stari napevi nedopadejo, zakaj kdor ima dobrih jabelk na zberanje, se mu lesnik ne bo poljubilo, ali kdor je dosti lačen, se mu tudi lesnike ne vprejo, Morebiti, da je že
t
SVETA VOJSKA.
1. Oj bodimo veseli Na sveti večir, Ker bomo prijeli Rešenje vsakter.
2. En kraljič je rojen, Njegov je ves svet, Sovražnikom svojem Bo storil trepet, Vsi bodo bežali, Ker niso spoznali, Da stvarnik je res Zemlje in nebes.
Alj kdor če rešenja, Zanj boj so začenja,
Le slušajte vsi, Kaj pesem voli.
kdo sam skusil h kakej novej pesmi kak star napev priložiti iu je vidil, da je mladini močno dopadel, in ako je kasneje kak drugi stari '/.a mladino pa Se novi napev povedal, pa je bil tudi ti naj lepši, zakaj skorej vsak novi napev je za mladino naj lepši.
Nekteri vedo tudi več'napevov posvetnih pesem kakega plujega jezika, kteri bi se u ti namen porabiti zamogli. S lini se svelej pesmi nobena ne-časl ne zgodi, in tudi ljudem ni u pohujšanje, ako so jim le pesmi posvetnega zapopadka neznane. liil je že bolj posveten napev k pesmi od zapeljane nedolžnosti priložen, pa je pesem le globoko u serce segala. Kakor je ti napev poprej pri posvetnej pesmi nekako mehke, pa ne hvale vredne čutila budil, tako je potic pri pesmi od zapeljane nedolžnosti mile čutila vnema!, in serce k dobremu naklanjal. Tak > se taki napevi le iz sužnosti rešijo, da potlej kreposti služijo, ki so poprej pregrehi služili. Saj napev je sam na sebi kaj nedolžnega, le ako se u dobro ali hudo porabi je svet ali pregrešen. Bog je pa človeku dar petja u svojo slavo podaril , in ako je hudoben človek ti dar in napeve u hudo porabil, naj ga pa dobri u dobro porabijo in iz sužnosti rešijo, ako se le u sužnosti ni tako popačil, da bi ljudi na pesmi pregrešnega zapopadka domišljeval, kar se pa ne zgodi, ako jim taka pesem ni znana,
Človeško serce, posebno pa mladine po veselju hrepeni , in česar je polno serce, rado i/, ust vre; ako nima nedolžnega veselja, pa po pregreš. nem seže, zatorej naj se ji na mesto grešnega nedolžno iu sveto veselje podtakne. Ako je pa kdo tukaj družili misel, pa po besedah svetega Paula I. Tesal. 5, 14. vse poskusite, kar je dobro obranite, in naj kakor je vsak prejel dar, s tim postrezite eden drugemu, kakor dobri delivei mnogotere milosti božje, I. Petr. 4, 7.
1 96,
>i«ua&,
3.	Nji zvezdo poglejmo, Ki tam se svetli,
In v jasli poglejmo, Kjer kraljic leži. Ma križec u roci, In krono na glavci, Nam kaže skoz to, Kak vsaki naj bo.
4.	Njegov ak' češ biti, Ž njim moraš torpet' In križe nositi, Dokler boš na svet'. Če hočeš kraljvati Se moraš vojskvati, K' serČno terpiš, Tud krono dobiš.
5.	Sovražnik naj pride Od cel'ga svetit, Nam 'z boja no vjido Bod' 'z pekla domd, Ga bomo vmorili — Smo kralja dobili! Zabobnajte 16, Bandero spred gre.
G. Necoj zavkazujo Kralj Jezus vojšak, In jutro vojskuje So Stepan junak, Po drugem večeru Svet Janez bandero U roke bo vzel, In k boju nas vnel.
7. Potem otročiči Prinesejo meč U svoji ročici, Vojšakov bo več,
Junakov število Bo vojsko dobilo, Sovražnik zboži, Kjer truma stoji.
8.	Za temi svot David Na proti nam gre, Če s muzko napravit Nam jako serce, Silvester se bliža, Nam vrata pokriža, Kraljevo ime Zapiše na njo.
9.	Tud bode zapisal Nam sladko imč, Da Jezus bo vslišal Molitvo lote,
Da v novemu letu Nain revnim na svetu Mir skorej bi dal, Nas rešil teža\\
10.	Tud trije nam kralji Na pomoč gredo, Bodo pomagali Pobiti vojsko,
Oj nič se ne bojmo, Veseli zapojmo, Premagano bo, Smo jalci za to!
11.	Kralj Jezus vojskvanje, Junake poznti,
Za hrabro bojvanje Plačilo rad dii, Mladenči, dekliči O svetem božiči Vi s pesmijo to Budite vojsko!
12. Kralj neba iu zemlje	K svetemu tropu"
Ou vojvoda moj,	U versto bom stopil,
Sovražniku jemlje	Tu zmago dobil,
Orožje necoj,	Tam večno slovil!
Stara božična.
lilo
SVETI ROŽENKRANC.
1. Veseli del.
1.	Svet roženkranc veseli,	3. Rešenje smo prijeli:
Devica čistega rodu Spočela božjega sinu. Svet roženkranc veseli.
2.	Svet roženkranc veseli,	4. Rešenje smo prijeli:
K Elizabeti čez gore Maria z božjim sinom gre. Svet roženkranc veseli!
Svet roženkranc veseli, Rešenje smo prijeli: Devica čista nam rodi Odrešnika vsili ljudi. Svet roženkranc veseli!
Svet roženkranc veseli, Rešenje smo prijeli: Maria mati Jezusa Bogu Očetu darvala. Svet roženkranc veseli!
5. Svet roženkranc veseli, Rešenje smo prijeli: Maria našla je sinu Med učeniki v tempelnu. Svet roženkranc veseli.
2. Žalostni del.
1. Svet roženkranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja! Da b' grešnik pogubljen ne bil, Je Jezus pot kervav putil. Svet roženkranc terplenja!
2. Svet roženkranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja! Za greh mesenih želj storjen Jo Jezus bičan, raztepen. Svet roženkranc terplenja!
3. Svet roženkranc terplenja, 4. Svet roženkranc terplonja,
Naj vsak grešiti jenja! Za lakomnost Časti, blaga Je s temjem venčan kralj sveta. Svet roženkranc terplenja!
Naj vsak grešiti jenja! Mehkužno o kristian živiš, Lej, Jezus nese težki križ! Svet roženkranc terplenja!
Svet roženkranc terplenja, Naj vsak grešiti jenja! Za nehvaležne grešnike Na križi Jezus umerje. Svet roženkranc terplenja!
3. Častiti del.
2.
Svet roženkranc častiti Nam daj v nebesa priti! Res, kakor sam je prerokval, Je Jezus naš od smerti vstal. Svet roženkranc častiti!
Svet roženkranc častiti Nam daj v nebesa priti! Apostolom je dal oblast, In Sel v nebesa v svojo čast. Svet roženkranc častiti!
3.	Svet roženkranc častiti Nam daj v nebesa priti!
Da včruim moč od zgorej da, Jim pošlje svetega Duha. Svet roženkranc častiti!
4.	Svet roženkranc častiti Nam daj v nebesa priti!
V nebo je Jezus mater vzel, Kor angelski jo je sprijel. Svet roženkranc častiti!
Svet roženkranc častiti Nam daj v nebesa priti! Mario vsih nebes gospo, Je venčal slavoj in častjo. Svet roženkranc častiti!
0-L
MARIA LAURETANSKA.
Gospod, usmili so nas! Kri se nas!
Kriste sliši nas! Kriste usliši
1.	Po dva. O Maria bod' češena! Tvoje glilio ni nobena:
Mati Sina božjega, Mati naš'ga stvarnika! Vsi. Mati naša ti ostani, Vsega hudega nas brani! Prosimo to, Usmili se, Zdaj ino posleden čas Prosi ti Boga za nas!
2.	O ti vsih devic Devica, Nam mogočna pomočnica;
Ti si zvezda juterna, Zarja izveličanja. Mati naša itd.
3.	Vselej si Devica bila, Si Devica porodila,
Mati si nedolžna vsa, Mati si brez madeža. Mati naša itd.
4.	Ti si Mati naj čistejša, Med ženami naj svetejša,
Polna ljubeznivosti, Čudo božje milosti! Mati naša itd.
ito, usmili se nas! Gospod, usmili nas!
5.	Ti Devica naj modrejša, Naše časti naj vrednejša!
Naj to hvaVjo vse stvari Mater božje milosti. Mati naša itd.
6.	O mogočna ti Devica, Naša mila pomočnica!
Kdor se ti priporoči, Mu devica verna si. Mati naša itd.
7.	Ti si nam izgled pravice, Lepi sedež si resnice,
Ti začetek usmilenja In veselja našega. Mati naša itd.
8.	Ti posoda si duhovna Vse časti in hvale polna,
Vsa zastopna, modra si, Skrivna roža milosti! Mati naša itd.
9.	O Maria, hiša zlata, Milosti nebeške vrata,
Turn kralja Davida Zmagati sovražnika. Mati naša itd.
10. Skr inja si miru in sprave, Ti danica si spoznave, Ti bolnikom si pomoč, Ki t,e kličejo, rekoč: Mati naša itd.
12. Angelov si vsib kraljica, Vsili očakov si danica In prerokov svetla luč, Na!'ga odrešenja ključ. Mati naša itd.
11. Grešni k tebi pribežijo, Revni se oveselijo, Ti Maria vzemi vse V- plajš ljubezni materne.
Mati
itd.
13. Apostolov, niuČenikov, Spoznovavcov, učcnikov, Si kraljica vsili devic, Vsili svetnikov in svetnic! Mati naša itd.
14. Kadar bomo so ločili, Vse posvetno zapustili, O Maria 'zroči nas Svoj'mu Sinu tisti čas! Mati naša itd.
Tako se pri večernicali poje.
3¥0
MARTA CVETLICA.
1. Na rajsko lepem polji Cvotličica cveti, Ko ta je, ni okoli
Pod nebom tako ni. Če joka srotej milo,
In mu zavdaja svet, V tolaži serčno žilo Prečudni njeni cvet.
2. In si u grešni tmlni, Kdo dušo umori, Mu njeni duh edini,
Čo včrje, jo zbudi. Cvetlica ta, k' jo misli
Serce si, čista jc, Pri vas brez dvombe v čisli, Maria zovo so.
3. Maria sladka, draga, Prelepa lilija, Nebes nevesta blaga,
K' jo shranim v dnu serca. Maria je devica,
K' cvete nam toljk ljubo, Da sledna kar cvetlica Se mora skrit' pred njo.
. Veselje, sladka! zdrami U solzni tej dolin', Obud' modrost med nami
In reši nas iz trnin. Svetost in mir naj klije,
In rase iz serca, Tvoj cvet in dili naj sije Nam 'z zemlje do neba. ,, 3. VJt, 7
SLOVO ROMARJA 01) MARIE.
1.	Zazvonilo Je premilo,
Zvoni pojejo slovo, Čas preteka Rane seka
V moje serce žalostno.
2.	Kaj zasjalo Sonce zalo,
Si zbudilo dneva svit? Noč bi bila Mi branila,
Od Marie se ločit'.
3.	Ura bije Od Marie
Moram že slovo jemat, Bog sam večen Vč, alj srečen
Pridem še sem, ljuba mat!
4, Kde je št'vilo Vsili, kar bilo Romarjev že tukaj je! K' so jokflli, PribežAli Sem k Marij na Kalobje!
5.	Tu so bili, Pa vernili
Niso več — se več nazaj. Zemlja draga, Mati blaga: Alj To vidim jez šo kdaj ?
6.	Čo zdiluijem, So zročujem,
In se zadnič tu solzim : Bog Te varji! Na altarji Pa naj —- serce zapustim.
7. Serce moje
Naj bo Tvoje, Srota v dar ga Tebi da, Je tak revno, Pa pohlevno Prosim, no zaverzi ga!
8. Ne zaverzi, Ne zavorzi Mojga revnega serca, Ti ga hrani, Ti ga brani, Reši in zveličaj ga!
9. Tvoja roka
Pa otroka Vodi, varje naj po pot'. Ti v živlenji Ti v terplenji Ti mi v smerti mati hod'!
\U,
It
OTROŠKA MOLITVA.
Preborna udova biki je Marjana,
Imela je srota petero otrok, Ji njiva in kravca je že poprodana, In deca so lačne, da smili se Bog!
Vsa klaverna nekega jutra ustane,
In dčca napravi, oniije lepo, H kosilcu 'kol mizo so srotice zbrane, Alj mati pa zdihno in reče tako:
„Oj ljubeji moji,
Oj dans jo pač križ, Ni kruha ne moke, Ne jajca pri hiš'."
„Toljk' z vami se vkvarjam,
In z vami terpim, Da dčlo zaslužek Pri vas zamudim."
„ Kar nič za kosilce
Dans nimam vam dat', Če Bog se ne usmili, Nas vmoril bo glad."
„Zatoraj prosite, Prosite Boga, Je bogat, mogočen, On lahko nam da."
„In saj je usmiljen, In rekel je sam: V potrebi me klič'te, Pomagal bom vam!"
#
Se teS in ves žalosten Janezek mali,
'Kol sedem let star, se u šolo podčl, Ko tiho premišlja, kar mati so djali, Ga pot memo cerkvo odperte peljit.
Na misel mu pride: tu Bogec stanuje,
Kar pojdi ga prosit!—in stopi u njo, K altarju poklekne, naj Bog bolj čuje, Povzdigne ročico, ter moli glasnd:
„Oj Bože premili,
Oj dans je pač križ, Ni kruha ne moke, Ne jajca pri hiš."
„Se vkvarjajo mama,
In z nami terpe, Da dčlo, zaslužek Pri nas zamude,"
„Kar nič za kosilce, Dans nimajo dat', Če ti se ne usmiliš, Nas umoril bo glad."
„0j daj nam, to prosim,
Saj vsega imaš, Si bogat, mogočen, In lahko nam daš."
„In saj si usmiljen, In rekol si sam: V potrebi mo klič'te, Pomagal bom vam."
„Tak bod' no tak dober,
To prosim lepi, Saj klicem u potrebi, Pomagaj nam no."
Tak Janezek, dote nedolžno, odmoli, In tiho, pokojno gre k navku naprej,
Ko h dimu spet pride ves lačen po šoli, In vrata odpre, o kaj vidi, pogloj:
Prav velik hlčb kruha, gladu rešenika, Na mizi zaglčda, da vos ostermi,
In z moko nasuta je skleda velika, In zraven so canjica z jajci šibi.
„0 atej nebeški! zakliče vesolo, O bodi zahvaljen, uslišal si mo!
„ Povej te mi mama, kruh, jajca iu melo Alj angelj skoz okno prinesel nam je?"
„Da ravno ne angelj, le vendar primolil Vso to si ti Janezek, mati reko,
„Iz grada gosptl u zagernjenem stolu So klečali v cerkvi, k' si molil glasuo,
„Ti nisi jih videl, in nisi nič včdel, Bli pa so culi molitvo na glas,
Vse to so poslali, tak Bog je narčdel! Njih vsmiljeno serce je angelj za nas.
„.Tc prav, tla veseli pomoči smo take,
In cleca preljube le pomnite to; Nedolžna molitva predere oblake,. Oj Janezek moj, ob ostani tako!
Jb. ©M«
1HL
»
MATERNE SOLZE.
Zalka, mlada gospodična, Lepa in cvctečolična, Od lizuneta nekdaj Prejme pismice skrivaj.
Pismo bilo zapeljivo, In slcparsko-ljubeznivo, Polno strupa sladkega Od ljubezni in serca.
Spreleti jo rudeČica, Kot splašena golobica S pismom k materi biti, Boljšega zavetja ni.
Mati skerbna so prebrali, In se milo razjokali, Solze, ki se jim vdero, Se na pismo vtrinjajo.
»Glej v To naj Glej na To so -
„0 to pismo me nc moti, Vse obljubo sladke noti Zbrišejo do čistega Vaše solze, mamica 1"
Mati hčerko so objeli, Njcnga angelstva veseli Zlati perstan ji dado, In besedo tc reko:
„Glej, v tem porstanu se milo Dražili kamoneov število Vtrinja, sveti in miglja, Kakor rosa juterna."
„ Solzo so podobne rosi, V moj spomin ga Zalka nosi, Kadar mene več 110 bo, Naj tvoj varli ti perstan bo.
skušnjavah, kak se vtrinja, ua-me te spominja, kamenco svitlo, — materne solze,"
Jb. (M
CUV.
?0L
ZA PEL JA NA MA1UETK A.
1.	Oj čistosti lilja! kje neki cvetiš, Kje v juterni zarji še serca žlahniš? Povsotli te iščem, kjo najdil to bom, Cvetlica nebeška! kje imaš svoj dom? Po tebi, o čistost! stegujem roke,
Oj čistost! po tebi zdihuje serce, Pa zgin'la na veke, nazaj te več ni, Zastojn se mi vlivajo solze z oči.
2.	Prelepo se duša mladenea svetli, Dokler lilja čistosti v scrcu cveti, Dro sonce tak lepo se no lesketa, Ko vtrinja se v čistosti zarja serca, Iskreno se bliskajo čiste oči
In cvet sramožljivosti lica jasni, Pa vso to lepoto nečistost vkonča, Medico ponuja, in s strupom zavda.
3.	Ko angelček krasno si čisto dekle! Dokler ti nedolžno še bije serce, Vse rožice tebi veselje cveto,
Vse ptiČice tebi le srečo pojo. Prijatelji tvoji so angelji vsi, Kraljica devica to pa k sobi želi, Sam Jezus se k tebi po soncu pelja, On v sercu deviškem svoj sedež imri.
4.	Tak srečna Marjetka nevenjenih lic Je jagneta pasla, cvetlica devic, Nje serce tak Čisto ko ja$no nebo; Ko Jožko se vstavi pred njeno oko, Presune ji dušo nečisti pogled,
Se kmalo soznan'ta, obiše jo spet. Oh ura nevarna — nevarna, poglej, Že angcljc pobegne — žaluje po njej !
5.	Od žalosti jioka očetu serce,
In mati želi si v grob Černe zemlje, Marjetka pa puli si z glave lase,
V	potokih pretaka kervave solzž; Kot rožica vene, lepota je preč, In serce prebada nabrušen ji meč,
V	presilni britkosti po svetu divja, Devištva ves svet ji nazaj več no da.
6.	Spet k Jožku se zdaj zapušena poda, Alj clo zapeljivec je več no pozna.
„Alj več me ne vidiš? mi v glavo ne gre, Saj dete ti gani kamnitno serce! Saj divje zverine tak niso grozne, In skalo kamnitne tak niso terde!" Zastonj, oh Marjetka, kak teb' bi bil zvest, Kdor zabil Boga in zadušil je vest!
7.	Kot ranjena serna s pušico ojstro, Le dalej beži črez loge in gor6, Že sonce zahaja, Mario zvoni, Maijctka na skalo glavo nasloni. Spet juterno sonce ves svet oživi, Marjetke spijoče le več no zbudi. Pod sivo goro so jo našli mertvo, Bog duši na sodbi naj milostljiv bo!
Brobt. za novo leto 1854.
17
t
H2L
DEKLIŠKA MODROST.
1.	Dokler cvetemo dekliči, Nas svatujejo fantiči;
Se postara nam obraz, VeČ ne marajo za nas.
2.	Samo dokler smo še mlado, Snubcom zali žvot dopade,
Nam premine rožni cvet, Nočo nas noben imet'.
3.	Kak nevarno vesovanje, Vse ponočno šepetanje,
Z drugim spolom se pečat' Zapeljivcom se podit'!
4.	Sestre! znanja se varujmo, čast deviško prav poštujmo,
Da nam glavce rožmarin V krono zmeni božji Sin.
5. Po deviško ovenčane Bomo enkrat pokopane; Naše duše bo vesčl Naš nebeški ženin vzel.
tcKshv.
VERTNICA.
1. Ni lepše dušico Od čiste device, In lepše cvetlice Od vertnice ni.
Kdar v cvetju se maja, Led serca se taja, S radostjo navdaja Mi dušo in kri.

Z zobmi škripajo pljuje pene, Kot lev serdit verh skalne stene, In zro in zre u vode Sumeče Črez terg in dol, vertč cveteee, Marii v Ternju skoraj že Valovi vmivajo noge.'
Udajte se ! pesi kristjanski! Gromi glas Ahmeta strašanski, Če ne, lo miši ne zanesem, Da vse, kot veter prah, raznesem ; Pri Allah-tu, kakor žjvim! Le cerkvo v konjski lilev pustim.
Alj, ko bi tronul, zagromelo In Ahmet-paŠata razmelo. — In glej! v oblakih pa zavije, V nebeški zs.rji ime Marie; — Kristjani čast Bogu poj6, Stralui pa Turki u beg der6. —
Skalne zaveze zdaj sprožjo kristjani Silnim gromenjem nad turško glavč; Beli odpro pa zajezje na brani, Serdni valovi strah Kaple vtopč. Turki na vselej od tod so zbežali, — Glava le Ahmeta panana v skali Kaplo in cerkvo Mariino zre Groze stermd do današnega dne.
VA.
Drobt. za novo leto 1854.
18
Mo
PROŠNJA NA SMERT,
Strah in groza vsih stvari Smert nevsmiljena, si ti, Kosa tvoja bliskota, Seka neprenehoma, Kar doseže, vse vmori, Nič razločka no stori.
Ojstra smert poslušaj me, Kar pohlevno prosim te: Ne pokosi rožice Lopo bole, pisano, Pusti jo cveteti še Prosim smert, ponižno te!
Pusti dete, naj živi, Ki v naročji materi Ljubeznivo se smeji Ko kramljati uči, O ne vmor nje ljubČeka, Smert le bodi vsmilena!
Glej veselga pobiča, Ko nedolžno si igra
Zdaj žo kaže, da bi bil Moder mož — ak ostane živ, Smert, nikar ne vzemi ga Bodi, bodi vsmiljena!
Pust' mladenČa, naj živi, Ki veselo žvižga si, In prepeva prelepo Kratkočasno pesmico. Naj živi, le pusti ga, Naj se veseli sveta.
Ne pokosi deklice Lope mlade dvičice, Starišev veselje jo, Jo obrajta, ljubi vse, Smert ne rani mi serca, Bodi vender vsmilena!
Ženin in nevestica Ljubozniva mlada, sta Šo le zdaj prisegla si, Se na večno ljubiti. Smert, ne bod' nevsmilena, Da bi kmal ju ločila.
Verli tam junak stoji, Zogni se ga, naj živi,
On za nas na vojsko gre, Varje k nam sovražnike; Smert nikar naj no konča Kosa tvoja takega!
Na kraljevem dvoru si Smert britkost edina ti; Čakaj, dokler tam se vsi Gospodovanja in časti Tudi dost nasitijo, Potlej pridi ti s koso.
Zogni se pobožnega, Ki lepo časti Boga, In z molitvo tolaži Jezo božjo, ak' proti Strašne šibo na ti svet, Smert, le pusti ga živet'.
Tud ne vmori grešnika, Straš' le z ojstro sodbo ga — Da vso grelio zapusti, Jili objoka, spokori, — Smert, imej lo vsmilonje To mu daj dožveti še.
Ne pokos' bogatega, Pusti v miru zdravega, In ak prideš do ljudi, Ko so dobre volje vsi — Berž zadeni ti kos6, Pojdi urno memo z njo.
Če že moraš res kosit, Če te sila gon' morit, Pojdi v temno ječo taj, V ti britkosti polni kraj, Kder že dolgo vse kriči: Pridi smert preljuba ti.
Kder te v jutro čaka vse, Vse na večer kliče te, In ob polnoči na glas, Vse kriči: oh vsmil' so n Pridi smert preljuba saj — Stori nam terplenja kraj.
Smert! tako tako ravnaj, Iies' jetnike naj poprej;
Potlej, kdar pripravljen bom, Priti smeš tud' na moj dom, Prej pa ljuba prosim te — Le pri miru pusti mo!
ML
POPOTNICA.
1.	Pogledaj, o Človek,
Kdo gre pred teboj ! Sam Jezus te kliče: „Le hod1 za menoj!"
2.	Ker hodiš po poti,
Se spomni gredč, Da Jezus je težek križ Nosil za te.
3.	Ker hodiš čez goro,
Se spomni grede, Da Jezus na gori Je umeri za te.
4.	Bi Človek ti vedel,
Kaj duša voljd, Bi greha ne delal, Ne žalil Bogd.
5.	O Človek ohrani
Nedolžno serčč, K nebesam povdigni Pogosto rokč.
G. Boš človek ti živel Na sveti lepč, Po smerti zavžival Boš sveto nebo.
Stara pesem.