•	• ■>• 1 ,f	--I' "	--. .1 £
Nemci hitijo nazaj! Avstrijska glavna armada uničena.
Armada nemškega kronprinca je nničena od Angležev.
t. ^^^
»fti - •	*	j. t >■■'■	■ t. i. -- i'-■■! ■ ■ ■ i V. *
,< . y	r "	' '":{	' w	vi	-ot
Združenim Francozom in Angležem se je posrealo po hudem j štiridnevnem boju pognati nazaj nemške čete blizu belgijske meje. Nove angleške rate so dospele na bmišče. Nemci so 50 mi|j od Pariza. V Alzaciji je dobil drugo zmago francoski general Pau. Rusi so zasedli Galicijo in oblegajo sedaj trdnjavo PremysL $100.000 dobi prvi ruski vojak, ki pride prvi v Berolin. Na Dunaju delajo z vso naglico utrdbe.
rego.'jwK >r«j yum if y.v * -w--
f Mastne novice.
i —
Nekaj pojasnil glede narodnega doma. Tajniki naj takoj
vršijo, kar so jim društva naročila.
STVAR JE VAŽNA.
—Odbor za dobitev inkor-poracije "Narodnega Doma" prosi vsa tista društva, ki so že sklenila, da vzamejo delnice, na j se takoj zglase njih tajniki pri tajniku tega odbora, .Jos. Jarcu, 1358 Marquette Rd. in naj se tam podpišejo na pripravljeno polo, da zamofe ta odbor imena in število delnic odposlati na državnega tajnika. Vsem druigim društvom, ki so bila na konvenciji zastopana ali ne, te^r se hočejo podvreči konvenčnemu zaključku, naj si izvoli dva zastopnika, in naj določi na redni seji število delnic. Poverijo naj tem zastopni-- kom vse zaupanje, in ta dva zastopnika naj se po zaključku seje oglasite na zgoraj imenovanem naslovu, da podpišeta listino. Slovenska društva, pojdite z dušo in požrtvovalnostjo za dobro in prekoristno narod-stvar, za Slovenski Narodni Dom.
—V hiši John Srovnala, na 3854 E. 54th St. je nastala v pondeljek ponoči tako silna " eksplozija gasolina v motornem kolesu, da je dobil John \ Srovnal hipoma take poškodbe, da je na potu v bolnišnico u-mrl, a njegova žena, baš stara 19 let, in ki bi kmalu imela postati mati, umira v bolnišnici.
—Wa Delavski dan se je vršilo mnogo parad v mestu. Glavna stvar se je vršila v Luna Parku, kjer sta se dajala Gu-
fverner Cox in kandidat za guvernerja na progresivni stranki, James Garfield, šlo se je za "mokre" in "suihe".- Napiedni kandidat Garfield je očital Coxu, da sprejema denar od pivo^aren, dočim je Cox očital Garf&Mu, da je bil sam svoje dni j velik pijanec, in je baš ob pravem času preskočil iz republikanske v napredno stranko, da š!oht*ni svoje dragoceno življenje. James Garfield, ki je kandidat za guvernerja na progresivnem tiketu, prediga zoper gostilne.
—Na Delavski dan smo imeli več piknikov, razvitje zastave in šolskih slavnosti;. Dr. Naprej je obhajalo svoj piknik v White City parku povodom desetletnice društva. Dasi je bila zabava jalko ugodna, pa se je ska zalo, da White City park ni za slovenske prireditve. Udeležba na pikniku je bila velika. — V Collinwoodu je žensko diruštvvo "Marije Vnebovzetje" razvilo nov društveni prapor. Nad 10 društev je bilo navzočih, vršili so se lepi- govori, katerim je sledila prosta zabava. — V Grdinovi dvorani so praznovali f a rani hrvatske cerkve sv. ,Pavla desetletnico svoje fare, in ddežba je bila naravnost ogromna. Vsa hrr v at ska društva s polnim številom članstva, so se udeležila. — V nedeljo, 6. sept. je razvilo svojo zastavo veteransko društvo v Collinwoodu. Imeli so pri tem dobro zabavo v S<tane-šičevi dvorani.
—Or. Lender-Adamič priredi domačo zabavo svojim članom in prijateljem v nedteljo,
w
London, 7. sept. Brzojavka iz Amsterdama pravi, da so bili Nemci zapodeni v beg od Francozov in Angležev. Angleški maršal Sir John French je pregnal Nemce iz Francoske trdinjave Lili«/ Francosko poslaništvo v Londonu potrjuje to brzojavko. IP'airiiz, 7. sept. sem so došla sporočila, da je druga avstrijska armada, ki je operirala pri Krasnosnedovu, se umaknila z velikimi zgubami. Rusi so jih pregnali iz vseh važnih pošto-1 jank.
Odločilna bitka.
>
London, 7. sept. Največja bitka cele vojne se je pričela. Zgodaj zjutraj v nedeljo so se spopadle obe sovražni armadi, in bitka traja od onega časa neprestano naprej. Poročila, ki so naznanila v svet, da1 so Nem ci samo 25 milj od Pariza, niso bila resnična, pač pa se Nemci še danes mudijo pri Verdunu, 52 milj od Pariza. Nemški načrt je bil, da zasedejo Nemci 2. (septembra- Pariz, toda zadnje čase so Angleži in Francoz« pokazali toliko žilavosti in trdovratnega upora, da nemške čete ne morejo več naprej. Nemški generalni štab se je umaknil deset' milj nazaj, Nem ci skušajo prodreti centrum zvezne vojske in obkoliti francosko armado. Na vseh straneh so naleteli na odločen upor.
Angleži prehajajo.
London, 7. sept. Pbvsem srečno se je zvršilo danes izkrcanje pete angleške armade v jOstende. K tej armadi spadajo j Skoti in Irci. Poroča se, da ko-1 raka angleška armada za hrbet nemški in da se je združilo do 175.000 belgijskih vojakov z An-' gleži, da napadejo ozadje nemške armade. Angleški vojni minister lord Kitchener se je izrazil:
Naše čete so zavzele povsem ■ ugodno stališče, in du'h angleške armade zaupa v zmago pod pogojem, da jih ne napade mnogo močnejši sovražnik. (Streljanje nemške infanterije j,e slabo, dočim naši strelci zadenejo vsak cilj. Nemci imajo pripisovati svoje sedanje uspehe le njih ogromnemu številu, ker v vseh bitkah, kar so jih sedaj imeli, sodili v premoči. Nad 600.000 Nemcev se je borilo proti 75.000 Belgijcem, in ni čudno, da so morali Belgijci podleči
Francosko poročilo.
Pariz, 7. sept. Vojni minister naznanja, da so francoske čete pod direktnim poveljstvom (generala Joffre, vrhovnega poveljnika* prisile nemško armado, da se je umaknila daleč nazaj. Ob istem času pa so tudi Angleži napadali Nemce z ! vso silo in jih potlačili na desnem krilu toliko nazaj, da so Nemci v neredu umaknili. Nemci so morali zapustiti trdnjavo Lille in se umaknit^ na
va. Preteki" oden j P
i-alo na on Npmci v7PIi trclnin-
V*lU( VIC* J\j ilVIUVI	A M u.iju
poročano od Nemcev, skozi Berolin. Vidi se tu, da1 so nemška poročila lažnjiva, in se jim ne more dosti vrjeti.)
Kaj Francozi nameravajo.
Poraz nemških čet pred Lille in v okolici se razlaga s tem, da Nemci niso vedeli, da jih Francozi in Angleži napadejo Še pred. Parizom z" vso silo. Nemci so mislili,' da se Francozi i nAngleži popolnoma u-maknejo v Pariz, kjer se vrši odločilna bitka. Francozi so dovolj močni, da ustavijo Nem ce še pred Parizom.
Bitka na morju.
'London, 7. sept. An-gleško* brodovje je popolnoma pripravljeno, da napade nemško brodovje
Severno morje, ki je bilo dosedaj odprto trgovskim ladi-jam ,je zopet zaprto za vse la-dije. iNemci so bili zadne čase na tem morju precej delavni, in so potopili angleško krflž&rko "Pathfinder" ter (potopili sedem angleških trgovskih ladij. Ker so nemške torpetovke ja-ko predrzne in vznemirjajo severno obalo Anglije, so Angleži prisiljeni čimprej začeti boj na morju z nemšk:mi oklopni-cami, če hočejo vzdržati reden promet na Severnem morju.
62.000 Nemcev ubitih.
Rim, 7. sept. Nemci so imeli silne zgube odkar so odšli '"z Nemčije skozi Belgijo v Francijo. Zanesljive brzojavke trdijo, da je padlo do danes 62.000 nemških vojakov, in sicer ubitih v posameznih bitkah tekom enega meseca. Nemški pritisk na francosko armado je bil silen, da niso generali nikjer gledali, koliko moštva žrtvujejo. (Njilh1 edini namen je bil priti naprej. "Poročilo, da je 62.000 nemških vojakov ubitih, je danes odšlo v Berolin na vojaški iiwrad, ki bo naznanil posameznim okrajem in rodbinam, koliko imajo mrtvecev pri vojakih. *
Angleške zgube.
London, 7. sept. Angleški vojni urad'je izdal sledeče poročilo: Naše čete imajo tekom zadnjih deset dni teške zgube, in kolikor je bilo mogoče našim poveljnikom dognati, smo zgdbili do danes 15.151 moštva in častnikov. V tem številu so zapolpadeni vsi ranjeni, ujeti in ubiti. Zajedno je vojni angleški urad naznanil, da Je 190.000 novih čet dospelo na bojišče na pomoč Francozom.
Bitke na avstrijski meji.
IDlunaj, via Rim, 7. septemb. Glavna moč avstrijske armade, pod poveljstvom generalov Aufenberga in Dankla, se nahaja v silnem boju z velikansko rusko armado nekje med Hru-bieszov, Rusko-Poljska in med gališko mejo. Rusi si prizadevajo na vse načine, da uničijo
t apoveduje general Ru?
Avstrijce, da so se umaknili iz Lvova. Naznanja se, da je proti vsakemu Avstrijcu pet Rusov. Avstrijci si prizadevajo vse, da vzdržijo silni naval toliko časa, da dospe nehrška armada. Dasiravno so pvstrijski vojaki neprestano v b<)rju že sedem dnij, pa se naznanja, da «0 pri tej armadi najboljši avstrijski vojaki, in da ne bdoejo samo pobili ruiske armade, pač pa jo popolnoma uničili.
Turki pomagajo Nimcem.
Washington, 7. sept. V. -plomatičnih krogih se govor: bolj kot kdaj (prej, da bo Turčija začeal z resno vojno. Turki napadejo Ruse na Kavkazu in Rusi bodejo prisiljeni, da odpokličejo mn<%o svojih čet iz nemške pokrajine, da branijo svojo južno mejo. Trdovratno pa se vdržuje vest, da če napove Turčija Rfesiji vojno, da napove Italijfcj Nemčiji vojno. Tozadevna pogajanja med italijansko vlado in med Turčijo sta ibila dosedaj brez uspeha, in položaj v Evropi gled^ držav je.skrano napet.
Rezervisti ujeti.
Rotterdam, 7. sept. Naznanja se, da pride sem v to tujko nizozemskii pranifc "Niew Amsterdam". Na širokem morju je to ladijo ujel francoski fparnik "La LorraCne", ki je bil spremenjen v pomožno kri-'iarko. 800 avstrijskih rezervistov na te mparniku je bilo I ujetih in Francozi so jih od-; peljali v Brest, kjer jih drže kot vojne ujetnike.
Razne brzojavke.
I London, 7. sept. Časopisi, ki so dospeli sem iz Pctrognada, naznanjajo, da so nabrali med ruskim narodom poseben fund, ki znaša $100.000. Ta denar dobi oni ruski general, ki pride prvi v Beroin.
Pariz, 7. sept. Tu se poroča danes, da je francoska vlada obljubila Italiji, da bo smela biti navzoča po svojih zastopnikih pri mirovnem zborovanju, če ostane do konca vojne nevtralna.
Pariz, via London, 7. sept. Francoski, ruski in angleški poslaniki so dSltes v imenu svojih vlad podpisali sledečo po-jgodbo; Mi kot pooblaščeni za-jstopniki ruske, francoske in an-Igleške vlade, slovesno nazna-1 njamo in se zavezujemo, da ne bodemo prej prenehali vojske, dokler se vse tri vlade ne zje-dinijo med seboj, in da niti Francija, niti Rusija, niti Anglija ne sme prej skleniti miru, dokler ne pritrdijo vse tri vlade. Zavezne vojske držijo trdno skupaj dO konca.
Petiograd, 7. sept. Poskuf avstrijske armade, da bi prodrla skozi ruske čete pri Lu-binu!, je bil zaman, in Avstrijci so bili vrženi nazaj s hudimi zgubami. Rusi so vjeli 5000 avstrijskih vojakov* Avstrijski častniki, ki so bili ujeti, so naznanili. da so Avstrijci pričakovali, da jim pridejo Nemci na pomoč, toda jih ni bilo.
so naznanili, da je šlo včeraj preko Winnipega 26 canadskih vlakov ,polnih vojakov. 62 canadskih vlakov je še na pf-tu. Ta so indijske čete, ki so dospele preko Indije v Canado, nakar se odpeljejo v Francijo, na pomoč zvezni vojski proti .Nemcem.
iKodanj, 7. sept. Ruski car je odločil, da postanejo Judjo tudi ruski častniki. To se je naznanilo glede tega, ker se je carju poročalo, da so se ruski pro-staki, židovskega rodu jako hrabro borili v vojski.
Tokio, 7. sept. Zbornica poslancev japonskega parlament-ta je danes enoglasno odločila, da se izroči $26.500.000 voj-nemiui minrstrestvu za vojsko.
•Lortdon, 7. sept. Brzojavka iz Amsterdama naznanja, da so Nemci odprli vse tovarne, kjer se izdelujejo topovi v mestu Cockerill, Belgija. Te tovarne sojako velike in izdelujejo velike topove. Vse tovarne so prevzeli v varstvo nemški častniki, ki so obljubili belgijskim delavcem polovico več plače kot dosedaj, če gredo delat.
Washington, 7. sept. Državni tajnik je dobil sporočilo, da so nemške tonpedovke uničile in potopile devet nevtralnih trgovskih ladij, nel^je v Severnem morju.
Berolin, via Sayville, L- I. i. sept. Nemci naznanjajo, da so njih čete dobile novo zmago nad Francozi v okolici Verdu-na. Objednem naznanjajo, da se Francozi ne bodejo borili v Parizu.
Nemci pobiti.
Pariz, 7. sept. V Boulogne je ! dosipela brzojavka, ki naznanja zmaigo francoskega generala j nad Nemci pri Precy sur Oise. Nemci so imeli v vojski svoje j najboljše vojake. Ta armada je bila uničena. Bitka se je vršila 35 milj od iPariza in se je končala s popolnim porazom Nemcev. Zavezniki na o6eh' krilih so premagali. S tem so zavezniki pognali sovražnika za 12 milj nazaj. Pri trdnjavi Mau-beuge. kjer so se francoskel čete ustavile za odločno brambo, .Nemci ne morejo nikamor naprej, in ta trdnjava zadržuje »kakih tristo tisoč molž broječo nemško vojsko. Okoli milijon j mož se bori na obeh straneh, i To je bilo uradno naznanjeno v Parizu.
Italijane streljajo.
London, 7. sept. Brzojavka, ki jo prinaša časopis Standard, in ki je prišla iz Rima, nazna-; nja, da je bilo v Istfaji več Ita-'janov prijetih in ustreljenih, j Obtoženi io bili, da so hoteli , uprizoriti revolucijo v Istriji in odpasti od Avstrije.
Nemci divjajo.
London, 7. sept. Brzojayka Revrter urada iz Ostende naznanja: Nemci so razdejali krasno belgijsko mesto Dinant, ko so poprej postreliK na stotine molkih prebivalcev v mestu. INemci pravijo, <da je nekdo streljal na nemške vojake, ko so prikorak*g|v »«8to. ar ur
pozneje so že postrelili Nemci nad 300 moških v mestu, nakar so met«o zažgali. Na glavnem trgu so1 skupaj ustrelili 100 najboljših meščanov. Med ubitimi Mir. Hummers, poslovodja velike tovarne, in M. Poncelot, sin senatorja. Slednji je bil ubit od .Nemcev v pričo svOje žene in Otrok. Potem so odšli pred banko(, kjer so zahtevali ves denar revnih ljudij in ker so se bankirji branili izročiti denar, so Nemci vse postrelili. Ta brzojavka je potrjena ocJ "Associated Press", ki pošilja vedno zanesljive vesti med sveti
Lvov ni vzet.
Haag, via London, 7. sept. Avstrijski poslanik je naznanil: Rusi niso vzeli glavnega mesta Galicije Lvova, pač pa so se Avstrijci ''sami umaknili" iz tega mesta. Nadalje pravi poslanik, da avstrijske čete še vedno vztrajajo v boju proti Rusom.
Ruska poročila.
■London, 7. sepk Sledeča uradna brzojavka je bila izdana v jPetrogradu: Avstrijski arma-| dni zbori med reko Vislo in re-1 ko Bug se vrmikajo s silnimi zgubami. Upor sovražnika je I zlomljen. Avstriji preti lakota. I Korespondent od Havas brzojavne agencije brzojavlja iz iPe-trograda, da so Rusi baje ujeli 70.000 Avstrijcev in nad 300 itopov. Brzojavka iz Odese in Bukarešte potruje poročilo, da so Rusi dospeli v Černovice. V London so dospele brzojavke, ki pravijo, da se umika tudi druga avstrijska armada, ki je operirala v Lubinskem okraju. Rusi so oprostili politične jetnike v Lvovu, takoj ko so prišli v mesto. Zajedno je bil imenovan neki ruski general za poveljnika onega dela Galicije, ki je od Rusov zajeta. Takoj, ko je prišlo poročilo o podču Lvova na Dunaj, je dobilo 20.-
000	mož povelje, da začnejo
1	graditi utrdbe okoli Dunaja. Avstrijski vojaški .uiradi računajo, da prodere sovražnik do Dunaja.
London, 7. sept. Poročila govore, da se Rusi polagoma zbirajo okoli najmočnejše avstrijske trdnjave v Galiciji, Pre-mysl Če pade ta trdnjava, je cela Galicija zgubljena za Avstrijo. Slavni poljski pisatelj, H. Sienkiewicz, ki je spisal velike romane "Quo Vadiš", "Kr^zarji"' in Z ognjem in mečem", je izdal na Poljake oklic, v katerem opominja Poljake, na se borijo z Rusi.
Potnici, ki so prišjj iz Japonske, pravijo, da je v Nagasaki na Japonskem pripravljenih 50 transportnih ladij, na katere se ukrca japonska armada, močna 100.000 mož. Trdi se, da se odpeljejo ti vojaki v Marseille na Francosko, na pomoč francoski armadi.
o
—(Policijski načelnik Rowe je kaznoval 11 policistov, vsakega za $25.00 kazni, ker so na policijski postaji igrali s kockami.
Ameriško mnenje.
Kaj mislijo ameriški državljani
o Avstro - Ogrski monarhiji. Prerokujejo ji popolno uničenje.
A. E. t O. U.
Upljivni Ameriški krogi ni- | majo posebno dobrega mne-nja za Avstrijo. Vsi se strinja- J jo v tem, da je bila Avstrija krivična napram svojim narodom, da je največje pravice dajala le Nemcem, Slovane je pa le tedaj poznala, kadar 30 morali slulžiti za vojake ali pa davke plačati. Ameriški državniki ki dobro poznajo ta položaj v Avstriji, so se izjavili sledečeff|
(Največja nevarnost preti Avstro -Ogrski. Noben Ameri-kanec ne more popolno razumeti, kakšno politiko je Avstrija ves čas vodila. Avstrijski di-plomatje so lepo kadili svoje cigarete, in v dimu, za katerim so gledali, so eksplodirale bombe, ki danes grozijo Avstrijo popolnoma uničiti.
Vzemimo n. pr. Ogrsko, tako (pripovedujejo Amerikanci. Večina prebivalcev na Ogrskem je Slovanov. Toda Ogri pa imajo vso pravico, Slovani . pa ničesar. Hrvatje, Slovaki in 1 Silbi na Ogrskem so brez vseh pravic. Mažarski nedoletni po- 1 ročnik sme v Avstriji poiekitJ^S vsakega kmeta s sabljo, če se mu ne priklone. Toda ker je večina Slovanov v Avstriji, je seveda tudi večina slovanskih vojakov tam. Bog se usmi*i -Slovanov v tej vojski. Postani so na fror.tp, in gorje jim, če *e ustavljajo, da streljajo svoji' rodne b ate, Srbe ali Ruse. Kako naj se bori slovanski vo- • jak v Avstriji, ko dobro ve, da so jim sovražni iNemci inMažari zapalili njih trgovine, uničili njih domove, njih gostilne, njih banke, in da jih zapirajo za vsako najmanj nepomenljivo <9 stvar. Ali naj se Avstrija zane- i se na te ljudi, na svoje slovanske vojake, katerim je naredila toliko hudega? Ali se ne bo vzbudil v avstrijsko-slovanskih vojakih čut, ki jim pravi, da jfh je avstrijska zastava samo za-tirjala, nikdar pomagala? Vprašali smo Mažare, če je to resnica, pa so rekli: Slovani se .ne bodejo drznili upirati v Avstriji, kajti vsak Slovan bo korakal med enim Nemcem in Mažrom, in ustrelili ga bodejo,H če ne bo Slovan sam hotel streljati.
Dnuigi odločilen ameriški dr-> žavljan se je izrazil: Živel sem nekaj časa v Avstriji, in zdel se mi je čude:ž sveta, kako mo-re ta stara monarhija skupaj držati, kadar je sila. Dali so miH v pregled Statistiko igleae pre-bivallstva Avstrije, in tu sem bral, da je v Avstriji 18 milijonov Slovanov in deset milijo-i nov Nemcev. Toda kako je to •mogoče, sem dejal, da imajo : samo nemški jezik* povsod u-■ poštevan. Odgovorili so mi, da , : so Nemci pravi gospodarji A v- , strije, ker Slovani se ne morejo nikdar zjediniti, Nemci pa dr-; žijo kot klop. Ni čuda. Dva-1 krat več imajo" Slovani v A v« || i striji prefoivalecv, pa jim vlada , nemški cesar, imajo nemške postave, nemško komando, i nemški bič, Nemcev je dvakrat manj, pa imajo petkrat več sloge, kot dvakrat toliko Slovanov. Slovak mrzi Čeha, ker ga i je vlada tako našuntala, Slove- j nec se smeje Hrvatu, ker je
žj^ipM Nemcev t9k;> lahko vlada.
CLFVFLWDSIfA A MEHIKA
IZHAJA V TOREK IN PETEK.
i .....
1 NAROČNINA: ' Za Aa»«rik*.................................$SjOO
Za Evropo	..................$3.00
—--——-—~
i	V«a pisma, dopisi in denar naj »e
polilja na:
CLEVELANDSKA AMERIKA,
«119 ST. CLAIR AVE. N. E | _CLEVELAND. O._
EDWARD KALISH. PubUiher. LOUIB J. PIRC, Bdttor.
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS.
Read bjr 13.000 Blorenlana (Kralner*) In tbtCIt; of CkTtlttid ud «lNwb«R. Ad-er. ttatnf rate* on request.
TKL. CUY. FHINCITON ll>
Entered a* acconfl-cla«« matter January 8th 1909, at the pott office at Cleveland, O. •ader the Act of March a, 18T9.
No. 72. Tuesday Sept 8. 1914.
——-—————--1-
1
Čitatelji listov ob času vojne.
Malokedaj se toliko bere kot v teh časih, ko je vsa Evropa znorela in se zapletla v boj, ka-j koršnjega svet še ni videl. Go-j i tovo je, da vsak komaj pričakuje novic, vsak kar požiraj kar pišejo časopisi, najsi bodejo tega ali onega jeziki. In s tem, da se je krog čitateljev razširil, se je razširil tudi krog kritikov, to je one vrste ljudi, ki so si vzeli za nalogo, da zabavljajo čez vse, kar pišejo časopisi, ker tem ljudem se zdi da znajo oni veliko več kot vsak brzojavni in vojni poročevalec z vsemi uredniki vred.
Prav nič se nismo čudili, da so se pojavili taki kritiki pri vseh listih. Čez nje se je pritožil "Gl. Naroda", "Glas Svobode", ".Narodni Vestnik" in drugi listi. In nič bolje ni pri nas. Tudi tried našimi čitate- , Iji je nekaj takih vele-učenja-kov, ki nam pisarijo pisma, v katerih kritizirajo nase novice, češ, da vlečemo s tem ali onim, ! da ne pišemo prav o vojski, da I bi morali vleči z Avstrijo, itd. Takih bedarij dobimo vsak te- ! den nekaj.	N
Torej, nekateri ljudje Še ve- I dno nečejo razumeti namen časopisov, in mislijo, da mora L biti časopis tak kot oni zahtevajo.
Hvala napredku, opazujemo\[ vsak dan, da je čimdalje manj ! onih, ki so mislili svoje Čase, J da je časopis samo za psovan-fe, toda dosti je pa še takih, ki . mislijo, da mora časopis pisati ' tako, kot je njim po godu. Krivi so temu seveda tudi i
l "požre" 50 Rusov! Jaz nisem Nemec, pač pa Slovenec, toda . želim zmago našim hrabrim Nemcem!! (Reva -zapeljana.)
0	Izdajalski in nesramni list! ® Bom šuntal čez vasi Ruski divjaki. Srbski morilci! Vi želite,
3 da bi Avstrija padla v prah, ^ kjer smo si priborili tako lepo " našo domovino? (Zato si pa šel v Ameriko za kmihom, ker ^ imaš tako lepo domvino.)
In tako gre naprej. Mi se sicer takim pismom le smejemo, ker pomilujemo ljudi, ki nič ne „ mislijo, in še danes ližejo bič, • ki jih je tepel, njih in njihove
1	očete in pradede. In s taucimi elementi je ves argument zastonj, ker ostanejo v svoji temi, iz katere jih ne morete potegniti.
Naše stališče glede poročil iz vojske je tako: Mi odločno obsojamo vojsko in krvavo klanje ,ki bo popolnoma upro- < pastilo civilizacijo, pridobljeno -s tako teško mujo. Toda ker je vojska, in ker mi nikakor ne < moremo preprečiti, zato mora- ; 1110 ra&umati z njo. Zato se pa j trudimo, da pri naših novicah 1 podamo čitateljem le ono, kar ( je v resnici vsaj na videz vr- « jetno, in se pozneje dokaže, da ) je bilo res tako. Opuščamo vsa 1 kričeča in nevrjetna poročila, r ker s tem narodu itak ni niče- j sar pomaganega, če bi priobče- j vali laži, ki se morajo pozneje v preklicati. Zato je pa v današ- c njih časih služba urednika iz- fc vanredno tešika, ker mora skr- d (beti, da poroča kolikor mogo- d če resnico v svet pri teh kla- p vernih poročili^ kolikor jih ti pride po brzojavu iz Evrope, s Konečno nam je pa vseeno, z kdo bo prišel kot zmagovalec h iz te bitke. V naših srcih želi- g mo zmago slovanskega orožja n pr$j kot nemškega, ker Nemci b so bič Slovanov, odkar so na r< svetu .Toda kdorkoli bo zma- 7.1 govalec, bo nosil za seboj kr- n vave pečate ubitih siromakov, ki so zapeljani drli za kronani-mi lenulhi, za katere so se tepli, bi dočim so cesarji in kralji lepo di sedeli do(ma in se norčevali iz in naroda, ki preliva srčno kri na p< bojiščih. Ne bojte se, cesarjem o< in kraljem ne bo nič hudega, si toda milijone mrtvih in ranjenih siromakov bo kričalo ma- lil Ičevanje nad njih glavami. Mi- pc ijone oipustošenih kmetij bo g( sričalo, kako se te ljudske pi- že avke igrajo z narodom, mili-one udov in otrok ne bo imelo ne cnmha. da si uteše lakoto. Za jei ^ojslko kuga, za kugo lakota! m ro je bilo vedno!	in
Zato pa naj naši ljudje prej >remislijo, predno izražajo sn voje mnenje. Naloga časopisa j,e e prvič resnico poročati, ko- te ikor je to mogoče v današnjih1 pu eških razmerah, in drugič de- ve ovati in uipljivati na narod, da se ►ostane bolj zaveden in napre-len, da se izobrazi, da postane tevilo neolikanih kritikov čei imdalje manjše in stopijo na ko jih mesto osebe, katerim je si zgoja in napredek prva skrb. če
-o-'	si!
si
V ljudski klavnici. ]
—--pri
ne
(Spisal Lev. >N. Tolstoj.) /CJ
Vojsk;:, lttiko grozna bese-r , a!	^	tn
Kri zastane v žilah, dihati V0J renehamo, srce ne bije več.,. l
Vojska--klanje ljudi... ir]
rvavi pitoki. In zakaj?	osl
Zakaj se dviga človek nad loveka, katerega pred bojem on e nikdar videl ni. Oni, na ka- bo ?rega meri cev svoje puške, v šil. ateri tiči smrtno zrno, ni vi-el še nikdar onega, na katere- ' a meri nikdar ni še slišal o lak jem, o njem samo ve, da mu oč< ; neprijatelj — ker tako so za m povedal njegovi častniki, in dri jim mora verovati, ker dru- kat ače je sam ustreljen. Oni re- On ;jo: Narod gor ali dol, ti mo- Sir iš v klavnico. In gospodarji si. ■ vojske, kričijo: Naše pravice I am dajte 1 Dajte nam, da ne gel adujemo. da živimo. Gladni, be, aztrgani, s krvjo v očeh gre- pes 3 vojaki v klavnico — pošilja- njil ' jih na bajonete!	I
Bajoneti!... Bajoneti!... . liže In kdo nosi to smrtno ordV- I proti siromakom? Kdo upi- ner cev puške in strelja v borno > varico, ki drži dete na rokah, bez umira od lakote in kriči: bok ruhat Kruha!	z n
-v; MlIt	i^At'r k-iMjŠ&
" ■. ' 1 ^ i j' •' ■.
Sin očeta I
Zgrozi se človek! stemnilo se j« modro nebo, ni ga krasnega solnca! Sin gre na očeta ... oče na sina!...
Ne ve siromak, da ima očeta, da je to oni, ki mu je dal življenje, ne pozna siromak onega, ki ga je dvajset let redil in ga branil vsega hudeiga. In oče je moral po dvajsetletnem trudu predati svojega o-troka v roke vojnih poglavarjev, ki sina učijo: "Streljaj! Ubij očetta, ubij mater, ubij in pokončaj do temelja, ubij otroka pod materinem srcem, zaspali lastno rojstno kočo, in potem kot ubijalec boš preklinjal Boga, s$be in očeta!
Da, to bi ti naredil, narods ne narod, ko bi te oče tvoj od nežnih let učil, da na zemlji ni prijatelja naTodu, da1 pojedinec nima prijateljske«.duše, in oni, ki meri s smrtonosno puško na tebe, ne pozna tebe, želi tebi isto kar ti njemu, smrt, ne iz svojega prepričanja, pač pa ker xa teboj stoji niz ljudi, ki delajo ravno tako, zapeljani siromaki ! Ne bi tako delal, če bi te jče učil še kot otroka, da ubiti siromaka v vojski, je ravno taco greh kot uibiti siromaka v niru. Toda tega greha ne kaz-luje zemeljska postava, ta freli kaznuje — Bog! Kaznu- ' e tako, kakor se kaznuje smrt 1 rsakega poedinca. Ce bi se ti 1 »d otročjih let tako učilftedaj »i danes mirno sedel v svoji 1 lomači koči, opravljal svoja ( lela, in tvoja kri ne bi tekla, r »o volji, po želji onih, ki ob r eni časim, ko ti preliyas svojo < rčno kri, sede pri bogatih mi-N ah, kadijo najfinejše cigare, ( ladi jih1 umetna prijetna sapa, r reje jih zlata peč, in od sa- J vega dolgega časa ne vedo, kaj 1 i delali, jedo in pijejo čez me-
0,	pijani so vsak dan, dočim z nnaj grmijo topovi in ječijo P injenci.	1°
In, ta oče, na katrega ti d vi-p aš puško, da ubiješ njega in 11 rata, ta oče ti'je govoril: Ka-p ar tiv cesar reče, ubij očeta! — s' i ti delaš tako kakor ti je oče [>vedal oče je govoril: ubij p ;eta, in ti si to storil, ker ni- v vedel ^akaj.	, j®
In kdo je dal oblast tem ve-p1 tim gospodom v zlatu, da te »ženejo v potoke krvi in 'i jvorijo: Ubijaj, ker jaz tako lim!" -	,
Ti si mu dal oblast, ker ime- J >val si ga svojim gospodar-1 m, in on te pošilja sedaj ka-or hoče. Zvežejo te v duhu pošljejo te v klavnico.	p
Prenehajte topovi brizgati I p( irt, obmolknite glasovi tro-|z nt, ki tako strašno spremlja-|\Pi pokanje topov, prenehajte L ške, da moremo na to člo- v ško klavnico, da vidimo, kaj v godi v njej...	p>
Bojno polje!	nc
Mrtvašnica živih ljudij! Sre- ha n si, če prideš iz nje, ker k a- M r hitro stopiš v to klavnico, L|c se podal v naročje smrti, in v ostaneš živ, znači samo, da L-,r se srečno umaknil smrtni ko-jj^, — mogoče samo do jutri. 0(| Mlorje ostane morje, in če se v njem vozijo sami cesarji in _ nci) niti ena kapljica te sla-vode ne bo usahnila, in nlja bstane zemlja, tudi če poškropljena z milijonimi li-čloKelke krvi. Zakaj torej j ska ?
A nas ne bo... Nas bo po-a vojska. Zemlja in morje pa taneta.
In zgodilo se bo, da bo kmet il po svoji zemlji, in izoral naše kosti, da se bo prestra- [ Toda dvignil bo kost in cel bo:
Worec blazni!... Doma ti ote umira žena in otroci, : in mati, ti pa tu lečiš., in še tvoj grob ne vedo, da se igi napajajo s tvojo slavo, ero jim je prinesla tvoja kri. li še danes živijo, in ti?... omak, nič nisi bil m nič ni-
n s preziranjem bo kmet vr-tvoje kosti proč od se-L da jih ogloda kak mršav
1,	če je kaj za oglodati na 1. ' t
n nisi vreden, da te pes ob-: s svojim jezikom, n ti ti... ti si padel na boj-11 polju.
/ihar se je polegel, oblaki! e naprej, a solnce tone glo-eo. globoko vse se pokrival ločno odejo,- vse bega v za-
gosto maso ljudi, padejo na tla, in njrh tovariši korakajo naprej po jgjih glavah. (Petdeset...
'Kaj, samo petdeset ljudi ubije ena topovska kroglja, ki velja drizavo pet rubljev?
Več! Mnogo več jfh- lahko pade, glej koliko jih je še!
Ta kroglja velja državo pet rubljev, toda petdeset živih ljudij ne velja državo nič?
"Ničesar!________i
Da, ničesar, ker ljudje se ne ; kuipujejo kakor druga roba, ki j se vozi na klavnico, ljudje prihajajo sami.	.i "Ogenj!" se začuje koman- < da, in zopet pada človek, in | ljudska klavnica se polni s krv-. j jo, polni se s človeškim mesom 1 in krvjo, da je vsega dovolj za j gladne vrane v zraku. j Prav je, naj se nasitijo gav- 1 rani, saj so lačni. Država nima L časa pokopatil ;padUih, hiteti , mora naprej, in Čas je drag, < treba je še dr.uige klati, še ni t končana voj sika, še se kolje v s klavnici! ^ Vode se ne more gaziti, ni- j kjer ni broda ne pTevoza, toda r mora se preko vode, mora se v proti sovražniku. z Utoni v vodi, a ti, ki prideš p ven, ves moker na mrzli zrak, t; Dzebonj, oboli, vseeno je človeš- n čim krvnikom, dolgo itak ne g )oš bolan, sovražnik te kmalu n lobi in ti upihne luč življenja. a iCorakaj naprej! Sneg je zame- j( lel brdo, konji ne morejo po- n egniti topov iz snega, škoda j( ih je moriti zastonj, zakaj pa |a mamo ljudi! ^ Lzpreži konje, in s svojimi n( qljastimi rokami, ki bi lahko ^ rehrapile tebe, tvojo ženp i-n ja troke, vlači teške topove pre- te
0	brdov in strmom, da ne u- j loriš konj, ker konje mora dr- ... ava drago plačati, ti si pa za- ^ tonj. Kaj si ti državi?	K
Prišli bodejo gavrani... Za
1	država dobro skrbi, ker po * seh bojnih poljanah pušča o-ilico človeškega mesa ,za gla-
ne pti^e.
(iKonec prihodnjič.) -o—-
Iz stare dčmovine.
X	■ \
Nesreče, Iz Sv. Lucije na rimorsikem se poroča, da je >slanec Gang^l <iz Idrije padel neke skale in si zlomil roko. nepeljali so ga v l>olnišnico v jtibljano. — Strela je udarila nedeljo dne 26. julija zjutraj poslopje Valentina Erjavec d. Omivnika v Gorenji Ka->vl j i pri Idriji. Pogorela je hi-do tal in je mnogo* škode, bž ima boleh no ženo in ne-irastle otroke. Poklican je bil mobilizacijo. — Na Černivcu i Mošnjah je strela požgala ocijančičev pod. — V noči I torka na sredo se je peljal občini Stara cerkev posestnik
drl'voz, nesrečnika pa je'^o-
motiva dobila^podse in kolo mu je preklalo glavo ter strip noge. Nesrečnik je bil seveda ta
koj mrtey, voz je ves strt, konj se je reš-fl. Da je tako nepremišljeno voiil je vzrok — alkohol. — Dne 27. julija zvečer so se na Rakeku v gostilni Jo&e-fa Steržaja sprli med seboj gostje. 36 letni dninar Jane^ Prelc i-z šmartnega pri Litiji je izgovor.! nedostojne besede z ozi-rom na sedajni položaj. Navzoči gostje so se vrgli nanj in ga pretepli. Ko so gostje odšli, je stal Prelc pri vrati'h in porinil 64 letnemu And. Petrovči-:u iz Rakeka naž v srce, da je t>il takoj umrl. Zločinca so takoj aretirali. — V Podnartu v vlaku se je sprožil nekemu •ezervis<tu samokres, čigar kroglja mu je .prebila obe nogi v colenu. ^Prepeljali so ga v gar-lizijsko bolnico. — Ravnokar < vpoklicani črnovojnrk Plišnig, 1 >že«ijen posestnik in oče pe- 1 ih otrok, je v petek zvečer i ►tražil železniški most pri Go- 1 ^ervenib na Koroškem. D>o§la ] okomptilva, Jcatere prihod je 1 lesrečni prezrl, ga je zgrabila, 1 rrgla v železno ograjo ter gro- 1 :no razmesarila, truplo je po- j ►olnoma stlačeno, glava razbi- 1 a. Nekemu drugemu črnovoj- i liku so poverili žalostno nalo- t o obvestiti o tem dogodku že- f
0	in otroke, — V soboto 1. vg. okrog pol m. ure je zače- 5 3 goreti posestvo Marije Zad- r ikar št. 17 na Glincah. Hiša j
1	bila krita s slamo ter je bi- s 1 streha naenkrat v plamenu. s
hiši ima špecerijsko trgovi- n
0	vdova Marija Sojer. Na licc T te'sta je -z; vso naglico prihite- 0 . viška polžarna bramba, ka- t tra je preprečila, da se ogenj
1	razširil, pri tem pa ji je mar- n ivo pomagalo vojaštvo. Zgo- g 4o je tudi skladišče na dvori- d
CPoklicali. so rešilni voz in ga prepeljali v deželno bolnišnico. Koliko je škode, še ni- znano. Kako je nastal ogenj, je tudi še uganka, — V Gradcu je železniški delavec Karol Lešman pred odhodom v vojaško službo pri 27. pešpolku z bajonetom zabodel svojo znanko Frančiškot Cernig ter sebe isto-tako nevarno ranil. Dedcte je bilo taskoj mrtvo, vojaka so prepeljali v garnizijsko bolnico. Rekel je samo, da "je imel Faniko preveč rad." Zabodel jo je v hrbet, ko je bila sama v stanovanju. — Dne 30. julija je neki pijan potepuh pred Razori napadel in zlostavljal tobačno delavko Ivano Velkavrh, ko se je zvečer vračala domov ma Dobrovo. Velkavrh je dobila več poškodb na glavi. Storilca so kasneje izsledili in zaprli« v oseflbi že večkrat kaznovanega Jožefa Čebula. — Napaden je bil pretočeno soboto okoli polnoči France Zurbi, cestar iz Smlednika pri Kranju, za svojo liišo od neznanega človeka,*ki mu je prizadejal precejšno ra- : no na čelu, 4a je bila že kost 1 lasekana. Takoj v nedeljo jfc >a prišel k njemu Janez Haf- < ler ter ga prosil odpuščanja, ] :eš, da ga je on poškodoval, 1 cer je bilo to namenjeno dntr- s fim, ki so streljali po vasi. — s Delo na kmetih. "Wiener t Jeitung'' je priobčila naredbo 2 n'inisterstva za poljedelstvo z t ninisterstvom za notranje < tvari od dne 5. avgusta 1914, katero se na podlagi cesarske I laredbe od 5. avgusta 1914 od- ^ e>a potrebno v zagotovljenje c »bdelovanja polja in dela že- ^ ve.	*	h
Par. 1. določa, da mora v ta r amen v vsaki občini, kjer se P oji poljedelstvo, lituipan nernu-oma sestaviti žetveno komisi-
v
za to, da še del^žetv^in^bde-lovanje polja izvrš* pravočasno in primerno.
Glasom par. 4 so vse v občini navzoče osebe moškega in ženskega spoja dbvezime, da na ukaz komisije vrše delo žetve in obdelovanja polja v občini. Od te dolžnosti so odve-
1.	Osebe, ki stoje v javiti- službi, duhovniki, zdravniki, živi-nozdravniki, lekarnarji, babice in osebe, zaposljene pri negovanju boln-ikov.	H
2.	Tiste osebe, ki radi svojega zdravstvenega stanja niso sposobne za poljedelska deila, ki prihajajo v poštev.
3.	Samostojni poljedelci in njfh1 uslužbenci, v kolikor so na lastnem gfosjpodjarstvu aa-posljeni na delu iste vrste.
4.	Lastniki gospodarskih, o-brtnih in drugfh obratov in njihovi nameščenci, v kolikor so neizogibno potrebni za vzdrfži-tev obrata.
5.	Lastniki -in uslužbenci tistih podjetij, ki so na podlagi par. 1. cesarske natedbe « dne 25. julija 1914 proglašene kot državno zaščičena.*	i
Po par. 7 je naloga komisije, da v slučaju potrebe skrbi za pritefcn-itev vnanjih delavnih močij in da v ta namen čimprej otopijo v sporazumi j en je s po-tredovalnicami za dfelo, s ko-nisijami za oskrbovanje sluv-:eče mladine, z vodstvi- zave-išč, s predstojništvi obrnih za-Irug itd.
Par. 9, določa: Proti skle->om žetvene komisije ni nika-:e pritožbe. (Politična okrajna yblast vrši' nadlzorovalno pravico nad izvajanjem te nared-►e in more torej p ose bilo od-edbe župana in komisije iz-^reminjati ali razveljaviti. Glasom par. 10 kaznuje poli-
Dalje na tretji strani.
nekateri časppisi, ki n$ pazijo, kaj je prav in kaj je krivo, časopisi, ki hvalijo vsakega, od " katerega pričakujejo kake ko-1 risti, in ki psu jejo čez vsakega, ki jim je na potu ali ki se ga boje. Zato pa nekateri naši ljudje mislijo, da morajo biti vsi časopisi taki.
In to moramo povdarjati ravno v današnjih časih, ko dobimo časopise, ki vsako stvar pretiravajo, in ne pomislijo pri d tem, da s tem narod spravljajo na krivo pot, in posledica tenvu P ni druzega kot razočaranje in nemarnost za vsako narodno k dobro stvar.
Med narodom kakor je naš, č ni slabšega dela in bolj pogub- š< nega sadu kot ugajati slabim t« strastem,' ker s tem s$ narod k podivja in zaslepljuje..	d
Sram nas je, če pomislimo 8 na ona pisma, v katerih tako " zapeljani ljudje psujejo na u- Jc redništva, glede poročil iz voj- n ske. S takimi pismi pokažejo, n. da niso' zreli za kulturo, in tak g človek ne more napredovati in č« se postaviti v vrsto naprednih rs Ijwdij. Da bodejo naši izobra- te ženi čitatelji videli, kam pri- n; pelje strast in zaslepljenost na- gl vadnega človeka, ki nima kul- ,r ti*re, jim citiramo nekaj besed d< iz pisma, katerega smo prejeli jo iz West Virginije. Med drugimi lepimi psovkami, dobimo v j tem pismu tudi sledeče psovke je na uredništvo:. Hujskači proti ra avstrijski domovini!! Veličast- st ne nemške zmage občuduje ki ves svet! En sam Avstrijec!K
y-rf&i.....^mmm ■ *■>. - m*-.
zgradbi kanalov radi zaslužili
klavnici do živinskega trga in sedaj polagajo cevi iz kamenine. Podjetništvp je moralo žal odsloviti že precej ddavcev in bo v- kratkem s<ploh moralo prenehati z delopi za več tednov, ker vsled ustavljenega prometa na železnicah ne more doibaviti za zgradbo p<?trebne ,ga materijala.
iZaiprM so v Mari/boru zloglasnega tatu 22 »letnega Rudolfa Wiitklerja. ,
Veleizdajalec In požigalec.
V	Zgornjo Belo so pripeljali 53 letnega čevljarja Jožefa Stiebe- 1 ritza, ker je v neki (gostilni hu:j- 1 skal proti Avstriji in grozilr da bo zažgal, ko so mu odrekli 1 prenočišče.	1 —V gozdu se je obesil. Dne 5. < avgusta se je 76 let stari delavec iMartin Kresnik v Št. Juri- | ju na južni železnici v nekem gozdu občine Teharje s svojim hlačnim pasom obesil na neki 3 smreki. Kresnik je imel s svo- ' jo ženo in svojim sinom doma- * če prepire in vsled tega se mu je zmedlo.
Nagla smrt rezervista. V Za-pogah pri Beljaku je 10. avg. dopoldne nenadoma umrl na- 1 domestni rezervist, računski t podčastnik Kari Sevnik iz |Pu-lja. Odrto se mm je kri. Sevnik zapušča vdovo in dva nedolet-na otroka.
Ljubljanska cestna razsvetljava se z ozirom na vojskini čas. omeji na najpotrebnejše a svetilke. Sedajna razkošna razsvetljava veliko stane, Občina č pa je primorana v teh hudih ti časih štediti povsod, kjer je le li mogoče./ Električne Obločnice se ne bodo več prižigale, pli- d nova razsvetljava pa-ostane po $ najbolj obljudenih cestah v sre- 1< dišču mesta v polnem obsegu. Vse druge ceste in ulice bodo č imele le .polovično razsvetja*- n vo. Ker je imelo ljubljansko s mesto do sedaj izredno veliko n razsvetljave, ostane tudi po tej p odredbi še vedno toliko luči, n kakor jih imajo druga slicna 1< mesta.	n
V sobi zgorela. 14. avg. so ti našli na Brdu pri Viču v sobi b 39letno posestnico Marijo Ma-kužič mrtvo. Ker je dopoldne a niso videli, je soseda Accetova si šla pogledat in našla hišo za- ri pnto. Ko so odprli, se jim je d nudil strašen prizor. Makuzi-čeva je ležala v sobi na tle>h mr- a< tva, po životu silno abžgana. rj Poleg nje je bila razbita petro- pj lejka. Ker je bila nesrečnica fa epileptiona, je bržkone ponoči |j; vstala ter prižgala petrolejko, o V tem jo je pa napadla božjast b< in tako je storila v grozmifo mukah smrt. Njeno truplo so pre- st peljali v mrtvašnico k sv. Kri- r štofo.	in
Pričetek Sol odgoden. Kore- lit * spondenčni urad poročati Ker ra je veliko srednješolskih profe- (j{ sorjev in drugih državnih uč- t^ ni-h moči na sličnih zavodih bi- l0 lo vpoklicanih v vojsko, nada- p( Ije ker so mnoga državna po- da slopja preurejena in določena nc za vojne namene se bo začetek ne pouka na srednjih šolah začel za pozneje kakor 15. septembra. ^ Naučni minister Hussarek, si ,pc je pri držal tozadevni razglas, k j s katerim bo obvestil deželne dr oblasti o pričetku šolskega po- dn nka. Obenem se bodo, na držav- m, nih in privatnih šolah, ki imajo gjj pravico javnost, na mesčanskih gj| in drugih učnih zavodih te vr- da ste upeljale take modalitete, da d® ne bodo gojenci zavodov vsled tej preloženja šolskega pouka tr- ty< peli škode.	— l§j
V	vodnjak padel. 7oletni Ja- sk< nez R&nšak iz Loga je pred no kratkim Ob 12. ponoči padel v ne nepokrit vodnjak posestnice se Barbare Sebenikove v Logu in le utonil. Remšak je bil baje pre- ču:
ja so že zaprli. Pred tremi tedni je nekdo posilil neko 15
letno deklico. Francozi na Hrvaškem. Za-
(grebški "Obzor" poroča, da je konzularni agent francoske republike v Zagretiu Peroslav Paskievič. - ČikaTa odložil to čast. Varstvo francoskih interesov in državljanov v Avstro-Ogrski je prevzelo poslaništvo Severoameriških držav na Dunaju.
Banke zaprle svoje lokale. "Polaer Tagblatt" poroča, da sta c. kr. priv. kreditni zavvod tilialka iPulj, in pa • Banca commerciale zazdaj zaprli svo-jadokala.	1
Skrb za poljska dela je napotila vlado, da je ukrenila' vsakovrstne odredbe in da apelira tudi na prostovoljno pomoč. Zlasti se kliče na pomoč dijaš-tvo. To je vse prav in hvalevredno, toda zaleglo to ne bo dosti, dokler kmečki ljudje sami tie bodo hoteli delati. Zanesljivi 1 gospodje, ki so po opravkih za- ] inje dni potovali po raznih krajih naše dežele, pripovedujejo i prav žalostne stvari o sedan- < iem življenju na kmetih. Dela se malo, vse gospodarstvo se sanemarja, vse samo politizira < n najhuje ravno ženske. Te bi i sploh najraje šle v vojsko. V 1 lejdeljo se je na tisoče žensk pe-jalo na obiske. Vse ceste so )ile polno vozov in zvečer je i )il vse pijano, da je bilo groza, i Kaj bo iz tega naroda, če bo a/ko pijančeval ?	1
Tatinska služkinja. Iz Trsta j >onočajo: 2qletna Ana Weber-eva, doma iz Ljubljane, je u- s :radla svojemu gospodarju* Vmodeo, pri katerem je sluii-a, 180 kron. Vsled tega so jo iretirali.	\
Smrtna nesreča v škednu. V ett;tek sta se v plavtžih v Ške-Inju pri Trstu ponesrečila de-avca Blaž Silleg in Franc Db-lenc. Prvega je poškodovalo Ivigalo na temenu, drugemu >a zdrobilo črepinjo ter ga ubi-0.
(Ponesrečila se je, Ml ci Von-inova, hči vpok. rudniškega adpazhika iz Idrije. Sla se' je li prehajat tik Gruberjevega ka- ž ala v Ljubljani in je bržkone n onesreči padla v vodo. Blizu i 'bilo nikogar, ki bi jo rešil, : od daleč so baje slišali klice p a pomoč. Od takrat je že pol r; wtoia, a nihče se ne zgane, da r; e nesrečnico ukazal poiskati. Tatinska deklo. V četrtek so retirali neko ^letno brezpo-slno deklo, ker je nek^kuha- n ci ukradla iz žepa 10 K. Od- n ali so jo okrajnemu sodišču. Škorpijon ga je vgriznil. 13. ij vgusta je na kolizejskem, dvo-šoiu v Ljubljani vgriznil škor-ijon v pbra« enajstletno Ste- ri inijo Ravn karjevo, hčer čev- je arja Ravnikarja v Kolizeju. -»eklrco so odpeljali v deželno >Inišnico.
Za vojno pripravljenost me-a Pulja. C. kr. okrajno gla-irstvo v Pulju je razposlalo 1 nabilo oklic, ki se glasi: "Pomični položaj nas sili, da mo-mio misliti na vse možnosti. > kateri'h1 bo moglo priti. Ena h možnosti je, da bi se mora-staviti trdnjavo Pulj ,V po->lno vojno stanje. Znano je, l zahteva vojna pripravljeni trdnjave, da se mora civil-mu prebivalstvu ukazati, naj pusti mesto, kateremu uka-. se mora prebivalstvo takoj ►dvreči, izvzemši onih oseb, so po svojem poklicu ali radi ugih vzrokov potrebne v tr-javi. Osebe takih poklicev se orajo že sedaj zglasiti na ok. ivarstvu, da dobe posebne le-timacije. Če pa bo izdan ukaz je treba mesto zapustiti, bo n le kratek rok za> izvršitev ja ukaza. Okrajno glavars-3 vrši torej svojo dolžnpst s n, da opiozarja ie danes pulj-0 prei'bvalstvo na to moist, a obenem svetnije nanuj-jie vsem onim družinam, ki bodo temu ukazu podvrgle s težavo, naj že sedaj ra- V najo; na možnost, da bodo v >rali v bližnji bodočnosti bi-izven trdnjave." Cako dolgo^bK) trajala vojna?
večjem tri mesece. Na kaki po-' dlagi so to izračunali, tega žal niso povedali.
Dopisi
4_
Ely, Minn. Tukaj je umrl rojak John Jakse, član dr. sv. Cirila in Mletoda št. 1. J1SKJ. V starem kraju zapušča udovo, I tu v Minnesoti pa nekaj sorodnikov. V Ameriko je prišel leta 1893 in takoj pristopil k imenovanem društvu. Star je bil kakih 60 let. Vzrok smrti je bil rak v želodcu. Pogreb se je vršil 25. avgusta popoldne.
Collinwood, O. Cenj. urednik. Prosim, da priobčite par vrstic v priljubljeni*list. Vsakdo se še Jspominja žalostnega dogodka lanskega leta 9. sept. ko nam je nemila smrt pobrala blagega gospoda Rev. Andreja Smrekarja. Ker je sedaj ravno leto, odkar smo zgubili dobrega moža, smo namenili fa-rani, prijatelji in znanci1 mu postaviti skromen spomenik, ki bo gotov 20. sept. Ta dan bo odkritje spomenika ob 3. uri popoldne na sv. Pavla pokopa-[fšou v Notting'hamu. Vabljena so slovenska društva iz Collin-wooda in Clevelanda, posebno [>evska društva. Vsi se uljudno valbijo, da se udeležijo, komur :as dopušča. Ranjki Rev. A. Smrekar je bil župnik približ- 1 10 pet let v Collinwoodu. Ko je prišel v našo župnijo, je bila cerkev popolnoma zadolžena, n stali smo ob robu propada, 1 n zahvaliti se moramo njemu, 1 ci je toliko delal in se trudil za j las, da si je spodkopal rahlo l :dravje in ga je smrt prekma- 1 u pobrala iz naše sredine. Ča- i itimo spomin blagega moža, 1 ri je storil dobro vsakomur, ki | e delal za nas, in sam ostal t »iromak ,ker je s siromakom redno delal in Čutil.	j
Luka Trček, John Cerne, 1
P. Bukovnik, F. Kastelit. .
-o--j
Učitelj: Veste, gospod goz- j lar, z vašim $inom &em prav za- ] k>voljen, samo to n-apako ima, ' ta nesramno laže.	g
Gbzdar: Hm, hm. Čudno. A r iže! Kje se je pa naučil? Moja c ena se nikdar ne zlaže, no, me-j \ e pa tako ves dan ni doma. 1 j
* * * |l<
—-Za Boga — otroci — kaj r a mislite, da tako strašansko \ 2 azgirajate in se zmerjate in č azbijate —	s
—Igramo se papa in mama. d
*	* *	g
Žena: Kaj praviš, ali slišijo g a oni strani ceste, kadar jaz't; a klavir igram?	|š
Mož: Gotovo! čim. začneš p
frati, takoj — zapro okna. Lj;
♦	* ♦ £
•Prvi vojak: Majorjeva kuha- Z ca me ima pa le rada, dala mi' n ! cvetlico.
Bolečine in okorelosti
katere povzroča revmatizem. obistne neprilike ali nevralffjjk se lahko hitro odpravijo s pomočjo
SEVERA'S GOTH ARD OIL
(Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje, preiene oteklino in odpravi krče in okorelost
Cm 20 In BO cantor. V tmH lekarnah.
tlto" Severa'« Medicated
inirnn.li Skill Solin ^®vtr6vo	i^izmiv.tya
inkopaU. 0JUII JUttp Zdravilno Milo) c^kc.
SEVERA'S TAB-LAX	c.n.ic.aio^t«
Naprodaj t VMh lekarnah. VpmSaJt« is Severov« Pripravke po imenu. Zavrnite nadomeitltve. Ako val lekanuur trn more laloiltl, naroČite jlb od su
W. Fa Severa Co., Cedar Raplfe, low« s
•-1. <•■ t Anton Kolar Jr.
CAFE CABNIOLA.. 8L0YEN. GOSTILNA:
5222 Ijikfkift Ave. DOBRA P08TRBŽBA Z NAJBOIJSIMI ,
Drugi voj»k: Mene ima pa
še raje. Dala mi je pol klobase.
1 ' ....... ■' 1 '
Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — (Plin in Kiiik. Uradne ure od 9—ia, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik
1
Dretje zob bre;z bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. "^fei ^ (23-46)
PRIPOROČILO.
Vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam se najiopleje priporočam v nakup vsnkpvrstne ženske kako1" tudi otročje gotove obleke. Kakor vam je znano, imam v zalogi vedno čisto, sveže in moderno blago, in ker se držim starega pregovora, da boljši so mali in gosti dobički, kakor veliki in redki, zatorej dobite vsako vlagi po vedno nižji ceni kot drugj*.
Za neveste imam vedno najlepšo izbero finih in modern:!) poročnih oblek, vencev, šlajar-jev in Vse drugo po vedno nižji ceni'kot kje drugje. Za obilen obisk in podpiranje mojega poduzetja se najtoplejc priporo-čam in vam bom tudi vedno hvaležen.
BENO B. LEUSTIG. 5424 St Clair ave. blizu Ad-iison Road.	(74)
Pozor rojaki!
Rojaki, kadar imate hišo zavarovati ali pohištvo, ne hodite vpraševat svojega grocerista ili kakega druzega trgovca, cer vsak ve svoj posel, groce-■isti in drugi pa ne vedo o zavarovalnem poslu nič. Pridite ; meni, in zavarujem vam vse, car je treba zavarovati, in vam udi jamčim, da kadar vas ne-reča doleti, da dobite vse ix-»lačano, kar vam je obljublje-10. Ako pa vprašate kakega sa-noonarja, kje se je najbolje :avarovati, vam bo povedal, da e on dal vse svoje zavarovati ►ri nekem agentu (whiskey igent) in ki je "fajn" človek. Criči pa vsak: Svoj k svojim 1 roda tisti, ki kričijo svoji k vojim, pa ne gredo rojaku) na oko, samo toliko, da vam pro-iajo blago, ce vi delate v to-arni, trgovec pa v trgovini, pa [lisli, da vi niste njegov rojak, er marsikateri trgovec si do-lišlja, da je več kot vi. Zato pa I aupajte le poštenim gostilni-arjem in trgovcem,t o katerih te dobro prepričani, da vam obro "hočejo. Lahko rečem, da 5 % trgovcev niso zmožni dru- I je peljati trgovine kot ravno im kjer so delavvci, potem pa I e kričijo, da delavec ni dober I lačnik. Ne pozabite, da proda-im tudi hiše. Jos. Zajec, 1378 ® I. 49th St. Tel, Central 6494 R. _ a vsebino tega oglasa sprej-lem pod/pisani vso odgovornost sam za sebe.
Staro zanesljivo in okusno
vino
še vedno lahko dobite pri spodaj podpisani v vsaki količini Na razpolago je še mnogo finega starega vina po $1.00 galon, in se priporočam rojakom za cenjena naročila.
Novo vino
bode tudi letos v polni zalogi in še obil-neje kot druga leta. Naša vinska trgovina je znana rojakom po celi Ameriki kot zanesljiva in točna.
STISKALO SE BO LETOS SLEDEČE GROZDJE:
, Črna katavba, Niagara, Delaware, Risfiog in droge fine vrste.
Vsem starem odjemalcem se priporočam v obila naročila, objednem pa se priporočam tudi novim, kidosedajše niso poskusili pri nas
Frances Lausche,
6121 St Clair Ave.
CLEVELAND, 0.
Pozor!
Eilgin, Wahham, Hamiilton, Illinois in druge fine ure, vseh mer in vse garantirane, da ste popolnoma zadovoljni. Popolna izbera in zaloga diamantov, srebrnine in zlatnine in finega stekla po najnižjih cenah.	(77) Wm Friedberg,
6516 St. Clair ave.
Prememba naslova.
Članom »dr. Lunder Adamič št. 20. SSPZ naznanjam, da sem premestil prostore na 1098 E. 66th St. med Superior in St. Clair ave. Člani naj se v vseh slt^čajih obrnejo na navedeni naslov. Asesment pa naj redno donašajo le na seje ki se vršite drugo in tretjo nedeljo vsaki mesec od 8. ure zjutraj naprej v navadnih prostorih. I. Smuk, 'tajnik, 1098 E. 66th St (73)
Naprodaj v Collinwoodu
posestva in zemljišča (Ipti) prav po nizki ceni. Slovenski prodajalec Josip Vidmar,15217 Luknov ave. N. E. blizu šole.
(57-14-36-15)
Čedno stanovanje se odda v St. Clair ave. ' i ^ '	J
Pozor
prijatelji
vina.
Priporočam m vtem starim odjemalcem m vino in prijazno vabim tudi nove odjemalce za obilno naročitev letoi-H>« vinske kapljice.
Grozdje je leto« jako čisto in okusno ter se bo dalo narediti bo{je vino kot kdaj prej, to-rej bom imel več vina in botfe kot prej.
Imam dve novi preii in lahko vsem naročnikom hitro in poceni po-
JOSIP BIRK,
6006 St Oar Aw.
. • . ?:	t . ■	.	. J' • &
Ameriški rojeni in naturaiizirani državljani!
Ve$e važnosti je za vat, da volite letoa 3. novembra kol čc delate isti dan, brez ob-kateri^ stranki
Dvojno stanovanje se odda v
najem, vsako ima štiri sobe, v najboljšem stanju. 1387 E. Street.	(72)
V najem se odda soba za ene-;ga fanta. 1045 E. 61 st St.% (72)
FRANK BRICEL
Slovenski ezpresman.
Prevažam vsakovrstne stvari, postrežba točna in zanesljiva. Oglasite se na 6026 St. Clair ave. ali telefoniraj^ Princeton
1274 R-	(100)
Soba se odda v najem za enega ali dva fanta, brez hrane. 1140 E. 60th St.	" ' (73)
National Drug Storet
Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. «1 61. cest« S posebno skrbnostjo izdeluje« ! mo zdravniške predpise. V za*fl logi imamo vse, kar je treba 'J v najboljši lekarni.	(45]]
—--—............111 ■ ■ -rfiaM
NAPRODAJ MNOGO FINIH SODOV f OD ŽGANJA. 5819 St. Clair ave. A. Cohn.
■ -,,. --j-, ^nnnimifc m - .r.,
=
Dr. A. A.
Kalbfleisch,
6426 St Qar Ave.
.	1
Govori se slovensko b hrvatsko. Točna postrežba, časo-! pisi na razpolago.
Ženske
; strežnice. Edini zobozdravnii-; Id urad v mestu, kjer se govori ! slovensko in hrvatsko.
Uradne urer
Od 9.30 do 11(30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 »večer
Telefon urada:
East 408 J.
Telefon stanovanja: 1
Eddy 1856 M. j
Ali
poznate te ljudi?
Ce vam vaft prijatelj aH vM I sosed pote, da Je bil ve« let j bolan, da Je obupal nad zdrav nlkl in nad idravlll, da Je potem ozdravel v nekaj tednih ln sicer radi načina natega tdrav IJenJa. ln da sedaj dobro spi in ima slast, da Je popolnoma tdrav in s veseljem dela..
ALI BI MU VRJELI ?
Vprašajte:
M. An tonete 102« B. 6 lit St A. Arndorff, 1171 8t Clair are. A. AkJallc, S817 Pulaaki are. Louis Cat, 1043 B. Slst St. Geo. BoC, Ifassilon, Ohio.
Tl so samo nekateri tuned stotin, katere smo oidravell. Stotine pisem od onlb, katere smo ozdraveli, Je na vpogled r nallh uradih od ljudij. ki so prlSll v to mesto kot
ZADNJE ZAVETIŠČE ! da OZDRAVIJO
Ml vsak dan odpotujemo Is našega urada ljudi, ki so se ozdraveli. Da, ozdraveli, da ostanejo zdravi, modni in xdra-rl možje in lenske.
V naših uradih ne vprašuje mo samo, pa« pa preiščemo celo vate telo. Ml pogledamo v notranjost vatega telesa z X Jarki, preiščemo vato kri B mikroskopom. Mi ne ugibamo, pa« pa takoj povemo, fte morete ozdraveti ali ne.
Frank Glavic, 5133 Bragg Rd. pravi, da Je veselje ozdraviti pri nas, ker nI noia ln nI« časa zgubljenega pri delu.
Nail uradi so najbolj priprav-nI za zdravltve vseh kronlfinih boleznlj, revmatlsma, nervoi nostl ln krvnih boleznih, kakor boleein v grlu, plju«ah, letalcu, jetrah ln mehurju. Zdravi se tako kot v velikih sanatorl-jlh v Evropi, To Zdravljenje dobite samo v uradu
DR. L E. SIEGELSTEIN
PERMANENT BIDG. 74« EUCUD AVE. BUZU 9 CESTE.
CLEVELAND, OHIO
Slovenska in hrvatska zlatarska trgovina.
V zalogi so ure vsake vrste, fine verižice, jamčene 15 let, tisto zlati priveski, Jednotni znaki gra-fof »ni, pl šče ic stare domovine in drugih jezikov.
Ako iel te ksp'ti zanesljivo blago pri lite ali pilite meni, ker bodete b<*lje p str leni kot pri kakem t jcu Blago jamieno, in se vzeme nuzai, te ni po volji ali se popravi.
Cene grtfofonoT od t IS do S600 Če naroWte gr«fofon sa «18 dobite 8 slovenskih plošč, s« fZO.OO dobite 8 pioM, ca §28, $ 8 in 80 vr«fuf<>n dobite 1 a plnM hresplaCno.
tlprelemam ▼•akorratne ure V po prnvtlo In dmae atvari, kar aetife moje traovlne. Trgovina ae nahaja nasproti Lake Shore banke.
Josip Marinčič,
5409 St Clair Ave. .
NEVESTA Z MILIJONI.
(Nadaljevanj« ! ■■■■■ "Grof MoaU Criato" In wAJjiruiji WVUvirita")
SpkjLAL Duma*.	L l P
IfEdtriond hiti proti stanovan-IIIRich ar da. Tju ga ni. Edmond Itoraka torej naravnost proti popalisču, ki je bilo oddaljeno kake četrt ure. Kakih dvajset šotorov so postavili tu za ko-klce, da se oblačfjo in slačijo, pden izmed šotorov je siapol odprt. Edmond koraka tja in glasno vpraša;
"Rihard, ali si ti?"
»Ker ni nobenega odgovora, odpre vrata, in vidi, da se nahaja vsa Richardova obleka v šotoru. U . *M *■	[t
Mfraz ga strese kljub vrOčini. Potem pa mirno pogleda preko vode. Jezero, obdano od vseh •tranCj z velikim drevjem, leži minno in hladno pred njim. V jezero se steka mala reka, ki )« proti zapadu meja kolonije. Qnstr»n reke »e nadaljuje gttzd, potem sledijo polja, nakar se svet precej dvigne v skalnate h'ribe. Edmond zakli-Ee Richardovo ime. Nobenega odgovora. Toda Edmond še ni le ustrašil. Mladeniči, kadar «o bili skupaj, so imeli navado, da bo plavali navzdol po reki. Mogoče je Richard danes isto storil Edmond pogleda, (kje je maji čoln, ki se j« sicer vedno Shajal ob Šotoru. Čolna ni ni-Itjer. »Kaj se je zgodilo? Ali se
pripetita nesreča in je Richard v naglici tieoblečen skozi! v čolm in »e odpeljal, da pokliče koiga na pomoč? Vsi šotori so praživa, torej je moral jiti Rihard sam tukaj. Zdajci ie polasti Edmonda resničen lemir. Hitro potegne listek iz ilftnice in napi-še nanj sledeče Msede: "Pridite hitro k kopalcu. Richard« ne moreni n«j-| toda njegova obleka je ttil" fotem jpa steče proti bHižnji leoči, kjer naroči dečku, naj ne-1* p'smo k don Lotariju. Po |)ižnjih bišalv poišče ljudi, in kmalu se zbere okoli njega šest mož. Ko začujejo, da se Ri-chtard, ki je šel eno uro nazaj mimo njih hiš, še mi nazaj, odidejo takoj prot« reki.
In ko počasi koraka ob bregu reke semintja in gleda na vse kraje, že pride don Lotario ves v akSrfoeh. Esmond mu pove, da Richard ni mogel nav-gdol plavati po reki, ker je vse preiskal, pa ni nobenega sledu. Na drugi strani reke dobijo čokv. Ko ga natančneje preiščejo, se kmalu prepričajo,, da je wiotraj moker, Ali se je morda Richard peljal t njim preko reke? Vesla so v čolnu. Po celi koloniji so razposlani seli, ki so povsod vpraševali, če je kdo videl Mr. Cuninghama, kakor je bil med kolonisti še vedno znan. Preiščejo celo je-*ero in tudi .reko. Isjcali so šfto-zi celo noč.
Toda, ko se poano v noč don Lotario, Edmond in Alfonzo, ki je tudui pomagal iskati, vrnejo v haciendo, so morali z žalostjo priznati, da je vse zaman. Vsi so sodili, da je Richard kje utonil, in da držijo kake drevesne korenine truplo flpji mora pozneje priti ma površje. Cela kolonija je žalovala za njim, najbolj pa stari Wetzel, ki se je izjavil, da je moral le zato rešiti Ricahrda, da je tu> naše! Ižalostno smrt.
Toda že drugega dopoldneva se je nekoliko razjasnila skrivnost kako je mogel Richard zginiti. 'Proli poldnevu namreč pride neki kolonist k don Lo-tariu in mu prinese kos papirja, ki fe bil zganjen kakor pismo, in kjer je bilo napisanh nekaj vrstic s svinčnikom. Kolonist jc dobil ta papir na nekem kamnu. Vsebina pisma se je glasila:	' *
■) "Ze dolgo nisi dal nobenega flasu od sebe, starec! Kaj po-meno to? Mi zapufečamo okolico. Svetlolasi mladič je baje utonil, in s tem je naš namen «#»čen ali pa tudi spolnjen.
Hui^ i Piit M
nFremalo nas je, da bi vas še enkrat obiskali. Zdravstvuj! Za tebe ne morem ničesar storiti. Ostani v svojem gnezdu, mogoče nam pozneje enkrat pokažeš pot. V« ostali te pozdav-Ijajo. •	■	S.
Brez dvoma je bilo to pismo namenjeno Antoniu Jerrez, in v enem oziru se je pojasnila tudi skrivnost, zakjaj so bili tujci navzoči, šlo se je za življenje Richarda. Toda mogoče je pa to p'smo samo past, v katero speljejo lopovi koloniste. Ali ga liiso mogoče nalašč položili na kamen, da bi ga našli kolonisti?
Don Lotario pokliče k sebi Alfonza in Edmonda, starega Kvurona in še nekaj drugih starejšim Potem pa naroči, naj | pripeljejo Antonia Yerrez. Zdelo se je, da je Teksanec postal nekoliko bolj mehak, ker ga je dolgi zapor spametoval, toda njegova kijubovalnost mu ni dovolila, da bi igral ulogo spokorjenega grešnika, in obnašal se je predrzno kot prej. Dem Lotario mu izroči pismo.
Antonio počasi bere, in vsi so opazili, da je spremenil obrazno barvo. '	|
"Rokopis je," reče, ko pogleda don Lotariu v oko. "In kaj se je ugodilo z Mr. Cuningha-' 110111? Ali je v resnici utonil,) kot se piše trn?"	j
"Tako moramo vrjeti, ker nimautd cfruzega vzroka njegove smrti," odvrne Lotario. i Antonio Yerrez zakplne na-| tihem, položi roke na 'hrbet in koraka po sdbi semintja. V njem je moral vladati velik nemir.
"Caracho!" zakliče mahoma. Pes me je pustil na cedilu. Zapomnim si ga! In vi mislite, da je Mr. Cuningham res utonil ? Ni res, pač pa je uropan, odpeljan ali celo mogoče umor-j jen! Kajti mož, ki je to pismo pisal, mu je stregel po življen-!
ju."	I
Hud nemir se poloti vseh' navzočih. Nova slutnja o zgi-mvtjiv Richarda se je pojavila v srcu vseh.
"Kar vi trdite, se je v resnici lahko zgodilo," reče don Lotario žalostno. "Toda v morate <kaj več vedeti o tem! Torej ali ste pripravljeni, da nam po-' veste kaj o svojih in načrtih j vaših prijateljev? Mbgoče nam! frrodete celo pomagali, da poiščemo Mr. Cuninghama, če je še pri življenju?"
"Maščevati se hočem, to je vse," odvrne Yerrez. "Mene so pustili tu na cedilu, sami so pa odšli. Ah, prijatelj Saunton — samo pridi mi enkrat v pest!"
'Možje se spogledajo. Nihče ni mislil, da bo Yerrez izdal ime svojega tovariša.
"Kako, kje in kdaj je utonil?" zakliče Yerrez. "Pokaiii-te mi prostor! Povejte mi vse. Ne bom pobegnil, kaj sem vam neki storil? Človek je le kriv,| če je kaj slabega naredil, ne pa če je kaj slabega nameraval."
Vsa družba se poda proti ko- j pališou. Seveda so pazili na Yerreza, toda ni bilo potrebno. Yierrez zelo pazljivo preišče ofta brega, posebno tam, kjef je Edmond prvič opaziL čoki.	m
"Vsa tla ste ipomandrali!" se jezi Yerrez. "Seveda vrjeli niste, da se lahko koga spelje od tu. Da so bHi ljudje tu, vidim jasno. Vprašanje je le, če so Cuninghama, ko * je plaval proti temu bregu, & vesli pobili ali so ga odpeljali s seboj?"
■Groza se poloti vseh navzočih, ko Teksanec tako mirno pripoveduje svoje prepričanje.
"Če se truplo ne prikaže do jutri" opoldne na površju vode, bodite prepričani, da so ga odpeljali s seboj," reče konečno.
'Toda kam?" zakliče don Lotario. "In zakaj ? Ali nam ne
A'-ivi rJ'■r L < • • tre	• 'A- <1
bodete pomagali, da ga dobimo nazaj, če je spldh mogoče ? Ali se nečete sami maščevati nad aduti?"
"No, o tem govorimo še," reče Teksanec. "Do jutri imamo čas. Če se ne prikaže truplo do jutri, potem premislimo vso stvar, in povem vam, če je mogoče kaj pomagati." Ko so dvomili, če ostane miren v koloniji, je sam zahteval, da ga peljejo v zapor. Le prosil je ' za vino in žganje in za Tt^vttJ Ijenje, da sme govoriti s straža niki. Oboje so mu dovolili.
Napad.
Lopovi se me d seboj najbolje poznajo, in tako je tudi Antonio pravo pogodil. I 'Ko je prišel Richard Everett do kopališč*, je bilo v okolici vse prazno. Saj je tako tudi ■pričakoval, ker ob teni čas«ui je bila večina kolonistov pri večerji. Polagoma se torej sleče in skoči v hladno vodo, kjer zadovoljno plava semintja. Potem pa se obrne kot ponavadi proti feki in plava navzdol. Pri tem je opazil tri može, ki so šli preko mostu. Mislil je, da (gredo v Toledo, in smatral jih je za koloniste.
I Richard plava do omenjenega mostu, nakar obrne. Ze je prišel do kraja kjer sse steka reka v jezero, ko opazi ravno iste tri može, ki so šli preko mosta, da se bližajo v čolnu proti njemu. Bili so tako blizu njega, da jih je skoro spoznal. Eden je bil velik in močan mož z dolgimi temnimi lasmi in brado. Zdelo se mu je kot ga je že kje v New Yorku videl. Tujci so bili na vsak način; poznal je, skoro vse kolonisti, toda teh obrazov še ni nikdar videl, opomnil se je svarila don Lota-ria, zato skuša hitro proti bregu plavati. Toda čoln je prihajal tako hitro k njemu, da mu je prestrigel pot k bregu. I "Te že imamo, mladiček!" reče velikan. "Le ne zviraj in ne kriči, sicer jo dobiš po glavi, da zgubiš posluh in vid."
Richard je bil zdaj prepričan. da so tu sovražniki, o katerih je don Lotario neprestano govoril. In sedaj so ga napadli v položaju, ko se niti braniti ne more. Iz čolna vržejo proti njemu zanjko, ki mu talko silno zadrgne vrat, da ga zapuisti zavest in pade v omed-, levico.
•Prebudi se, ko ga dvigne šest rok iz čolna. Tu ga zavijejo v velik žakelj, ki je bil zgoraj in spodaj zvezan skupaj in tako tesen, da ni mogel niti z rokami niti z nogami gibati. Potem pa čuti, kako se odstranijo v hitrem teku od vode. Zopet ga mine zavest.
Ko se prebudi s strašnim glavobolom, se mu zdi, da sedi na hrbtu konja, ki hitro gatopi-ra naprej. Zaman se skuša pre-'makniti. Kri mu sili iz žil v 'glavo, teško prične dihati, in že se mu zdi, da je prišel nje-[gov zadnji trenutek. Tu začuje neki glas: Odvežite žakelj pri 'glavi, sicer se zaduši!" j Tiko postane večer. Konji tečejo počasneje. Včasih, ko so »bila tla posebno nevarna, so j jezdeci razjahali in vodili kon-ije za uzdo naprej. Nastala je noč. ki je bila precej mrzla kot je navadno v teh krajih. Richarda strese mraz. Potem pa začne misliti na svojo domo-vino, na plemenite prijatelje v Toledo ift nepopisna bolest ga napade, ko premisli, da bodejo sedaj v resnici pvosod mislili, da je mrtev. Mislili bodejo, da je utonil, in nihče ne isjpl za njim.	^
Toda zakaj so ga odpeljali na tako čuden način ? Če so ga tiameravali umoriti, zakaj ga ni$o takoj? Mogoče je pa njegov bivši prijatelj Petov kje v
glava.
Koliko časa je rnimuJo, pred-no so se ustavili, Richard ni mogel vedeti. Čuti, da ga dvignejo s konja in položijo na ka-menita tla. Potem sliši, da nekdo prižiga ogenj, kmalu potem pa ga popolnoma vzamejo iz vreče. Globoko zasope in ko pogleda okoli sebe, vidi, da se nahaja v neki skakati votlini, kjer je bilo prostora za nekaj konj in ljudij. V tej votlini so morali ljudje že dalj časa prebivati.	,
"Gotovo ne boš skušal pobegniti," reče zdajci največji izmed treh. "Sicer ti zapodim pol ducata krogeij v telo. Goddam, lahko «e zaneseš na te besede!"
"Na vsak način je bolje, če mu zveženio noge," reče dru-gi.
"Radi mene!" odvrne velikan, in oba ostala kumpana zvežeta Richardu noge, da je pač laliko korakal, teči pa ni mogel.
"Za Yerreza moramo pustiti kako znamenje," reče velikan. "Hudič vedi, kje tiči. Kaj ne, da ste Tek;anca Yerreza zaprli?" vpraša velikan Ri-canda.
"Ne vprašujte me," odvrne Richard, "ker vam ne bom odgovarjal."
"Norec!" mrmra velikan. "No, pa kaj me bri-ga, Yerrez naj sam skrbi, da pride za nami. Stibbey, napiši nekaj vrstic za Ylerreza in položi kos papirja na kamen, da pride Yerrezu v roke."
Ko se je to zgodilo, potegne načelnik čete iz steklenice nekaj požirkov žganja, potem se pa vleže na mah invzaspi. Tudi njegov tovariš se vleže k počitku, dočim čuva tretji adut poleg Richarda 1 nabasano pištolo. Richard je opazil v votlini* štiri konje, toda četrtega jezdeca nikjer.
"Ouijte mož," reče Richard po daljšem molku možu, ki je čuval poleg njega. "Ali mi hočete povedati, zakaj ste me pravzaprav sem privlekli?"
".Kapitan je hotel tako imeti?" odvrne možakar, kateremu je bik) ime Wooly.
"Kapitan? Toda zakaj?"
"Vprašajte ga raje sami," odvrne adut. Jaz se ne brigam za kapitanove vzroke."
Dalje prihodnjič.
Slovonako dekjle dobi delo za hišna opravila. Mora znati nekoliko angleško. Dr. Garber, 6204 St. Clair ave.	(73)
JOHlN ZAKRAJŠEK,
iprevaia pohištvo in opravlja splošna ekspresna dela. Preva-žami vsakovrstne stvari, kakor pesek in drugo. Postrežba prve vrste. Pokličite telefon Princeton 1759 R- Stanovanje 951- E. 70th St.	(B4)
Soba na frontu se odda za eno osebo ali dve. 1426. E. 53rd St.
----(75)
POZOR!
Članicam dr. Svob. Slovenke št. 2 SDZ se naznanja, da se (gotovo udeležijo seje v četrtek, 10. avg. ob 8. ,uri zvečer. Seja se vrši v Birkovi mali dvorani. Sestre, prošene ste, da se v o-bilnem številu udeležite seje, ker se too ukrepalo radi veselice in več va?nih stvarij. S sestrskim pozdravom Josipina Razinger, tajnica.
Kolo dr. sv. Jožefa se je izžrebalo na redni mes. seji. Dobil ga je rojak Fr. Malič, 1265 E. 54th St.
t	- ■	m
Sedem velikih sodov od 180 do 200 galon se projia poceni. Fr. Debel j ak, 1110 E. 63 St. spodaj.	(75)
Zabaven veŽer
priredi članom in njSh- znancem
Dr. LUNIDtEiR - ADAMIČ št. 20 S-S.P.Z. in sicer v nedeljo ob pol osmih zvečer v Knau sovi dvorani. Pričakovati je, da se vsakdo udeleži tega večera. Kakor je naznanjeno, bo tvoril zabavni večer več točk, ki bodo v zabavi in smehu prekašale vse dosedaj slične pri-
POZOR POŠILJATELJEM
i m 1 1 ...... 1 1
DENARJA!
One, ki žele poslati domov denar, obveičame i tem DA POD NOBENIM POGOJEM tie odpošiljamo DO PREKLICA denaija v staro domovino. Nobena banka ▼ New Yorku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAZMERE IZBOLJŠAJO, BOMO OBVESTILI ROJAKE POTOM ČASOPISOV.
"	'""'" ! soi^ ti s« otjUjjv	tftfslo" ■
TVRDKA FRANK SA&SER,
Glavni urad i 82 Cortlandt St Podružnica: 6104 St Clair-av NEW YORK, N. Y.	CLEVELAND, O.
50 galon in nekaj sodov, ki dr-J že do 150 galon. Prodajo se po j niizki ceni. Frances Lausche, 6121 St. Clair ave. » (73)
1 . — ............»
Odvisno je od va8 da Be
I M I I '
prepričate, ako nam ne verujete, daje
n fr
sfera KJH
II
Pure Ryi Whiskey |
čisto naravno 6 let itaro žranj« prre vttrtc in garantirano od Zjed driav. Serial it 54925.
.'iT? ' •	■■ - < ' ! * ■ I
Zahtevajte "66" žganje. V«a loti po vlek boUiih gostilnah.
steklenica $1.00 THE
OHIO BRANDY DISTILLING COT. !
6102 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, 0.
a
Nekaj vinskih sodov jako dobrih, dobro zamašenih, ki lepo diiijo* tn držijo od 150 do 160 galon, naprodaj. Zraven tudi nekaj nrpnjših. Po jako primerni ceni. Marija Jerše, 6220 Carl ave. Cleveland, O. (72) ■ ■ ""i
LAUB0V GOLDEN I
ROP
KRUH
je narejen v pekarni tako čist, kakor od vaše matere, draga gospa.* Okusen kruh, vsak hlebec savit v papir. Vsi gro-cerji.
Hi .oSiiJfAo ;
Jacob Laub Baking
CoBpaij
4919 LORAIN AVE.
I C1 W f t f
■	. A. 1/ tjHjt: ji iS f\ i / (JLC/Ural
I^^^^H -i 1
jHj^HI 1122 St Cliir Are.	MU Broadwsy
I Itdelnje slike »alenitbe in drušinake »like. otroške gUfc^ po najnorejii modi in po nukih cenah. Za $&00 vrednostnih slik (en dncat), naredimo eno veliko >Hko t naravni velikosti
"riP-VSE DELO JE GAHANTHIANOiJ^M voluftii;,
■ ' • • __
,.'-if lil!.1" l Jfl'f1. 1	• 11 ■ !J k I'l!.1^'", f?T" .•r1'.
IrtSIP	Qlovenski po.
^	^grebni zavod, zaloga
nri| vi .	pohištva, pečij in barv.
/M r	Kočije in avtomobili za
i4M4MJM4y	poroke, krste in druge
msssmm	Prililce-_
..........,	1-1 r II- ' I ..	I ■ . 1 ■■ 11 ■
6108SLChr	TSg
u, Aveeue.	strežba vc<Jpo točna inpoitena.
T«L Prwc«*Ml tS9S4< "	"nri'- '>i£ V . *7
FRANK CgRNE,
1	SLOVENSKA TRGOVINA 1
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRNINO IN ZLATNINO.
6084 ST. CLAIR AVE.
Kadar Selite kopiti dobro aro in drago zlatnino, Co-htmbla grafofone, ploKe v vteh jesikih, posebno importira-at slovenske plošče is stare domovine ter vse ▼ to stroko spadajoče predmete, obrnite se tanpno na svojega rojak«. Prodajam tudi na mesečna odplačila. Točno popravljanje nr, zlatnine In grafofonov. Vsako blago je jamScno.
Slovensko Podjetje.
XtTtnjea froti 0faj« is in«ia m&Um.
' > ^^-1
PO0BBNO8T1 Varnostni bond! ta društvene uradnike po 25c od fiOO.OO na Ifto. Javni notar. — Pojasnila in nasveti lastonj.
AUCU8T HAFFMER,
1203 Norwood Road.
Čistenje in likanje oblek«
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Moika obleke................«1j00 I ženske kik^je.....................Me
Molke suknje................$1.00 Ženske dolge suknje.......$1.00
J0p«a.........A.....i.;...........80e I ŽeUske oblekfe.................$1^0
Till damm dry gleaning Co.
c-t 73Q.W. 1574 E. 55th ST. E"t
^mmm	v.
A. X> QAMMi fif&iQjQdj*. .