Posamezna Številka 1 Din Čekovni račun: Ljubljana št. 12.042 © Inserati po dogovoru & Vse dopise, nanašajoče se na list, pošiljati le na uredništvo, odnosno upravo »Edinosti« © Nefrankiranih pisem ne sprejemamo Leto El, Malik Šesti januar, ki je imel najsvetlejši namen in cilj, so naši centralisti in unitaristi ostudno zlorabljali Človeška narava je ustvarjena tako, da si rada postavlja fetiše ali idole, ki jih časti kakor božanstva in pred katerimi se klanja kakor pred neizbežno usodo. Pokorava se jim, ker jih smatra za neizbežno merilo in vodilo svojega ravnanja in življenja. Tudi v politiki se nam postavljajo taki idoli in fetiši, pred katerimi naj bi se v pravem malikovalstvu metali na tla, klecali na kolena ali celo ležali pred njimi na trebuhu, lak tnal i k je pri nas tako zvani Šesti januar, ki ga izrabljajo in zlorabljajo na vse mogoče načine razne stranke, kakor jim najbolj kaže, ne da bi trezno premislile, kaj je vseboval 6. januar in kqkšne namene je imel. Zlasti se nanj sklicujejo naši prosluli centralisti in unitaristi in nam, kadar jim zmanjka drugih argumentov za njihove blazne in za državo in narod kvarne načrte, pomolijo pod nos ali ošabno in mogočno zakričijo svoj 6. januar, pričakujoč, da s tem pobijejo vsakega drugače mislečega človeka, da s tem uničijo vsakega političnega nasprotnika in uduše vsako drugo politično mnenje in naziranje. Kdor ne časti slepo tega malika, je protidržaven element, komunist ali kak drug sovražnik države. Mi pa hočemo trezno pregledati in premisliti, kaj je bil namen in kak je bil cilj 6. januarja: Dne 6. januarja 1929 je blagopokojni kralj v svojem manifestu razpustil Narodno skupščino, suspendiral . ustavit,liL. im^hišiL.tliluaiura..LUnaeljU je..la smj ktuziL. a> Leni, da so nastale med političnimi strankami take razmere in taki odnošaji, da ni bilo več pričakovali mirnega sodelovanja med njimi in da so »narodne množice že davno videle, da ni moči več hoditi po potu, po katerem se je hodilo doslej«. Povod za to je dalo veliko razočaran je pokojnega kralja in vsega naroda, ki ga je prinesel razvoj našega notranjega političnega življenja, in spoznanje, da je »parlamentarno delo in vse naše politično življenje dobivalo vedno bolj negativno obeležje«. »Pričakovanja, da prinese razvoj našega notranjega političnega življenja ureditev in konsolidacijo razmer v državi, se niso izpol-nila.« * »Od tega imata narod in država samo škodo. Vse koristne ustanove v naši državi, njihov napredek in razvoj celokupnega našega življenja, so prišle s tem v nevarnost.« »Od tega nezdravega stanja v državi ne trpi samo notranje življenje in napredek, temveč tudi ureditev in razvoj zunanjih odnošajev naše države, kakor tudi okrepitev našega ugleda in kredita v inozemstvu.« 'laka je kralj utemeljeval ta svoj usodni korak in našel je odobravanje v vseh svojih državljanih. Razmere so postale namreč v resnici neznosne in nevzdrzne. Saj je bilo to dobrega pol leta po tistem nesrečnem junijskem atentatu 1928 v Narodni skupščini, katerega žrtev so postali trije odlični sinovi hrvatskega naroda, med njimi njegov vodja. Hrvatje so tedaj zapustili Narodno skupščino, ker niso dobili zadoščenja za storjeno jim krivico in žalitev. Spo-znavši vedno večji razdor med svojimi narodi, se je kralj odločil za radikalno operacijo, uverjen, »da je prišel cas, ko med narodom in kraljem ne more in ne sme biti več posredovalca!« Mirno, da celo z navdušenjem, ki sicer ni bilo povsod odkritosrčno, je narod sprejel to dalekosežno odločitev svojega vladarja, ker je videl v tem koraku trenutno rešitev iz mučnega položaja in ker je kralj sam naglašdj, da je bil ukrep 6. januarja', le začasen'; »zakaj parlamentarizem, ki je ostal kot politično sredstvo po tradicijah Njegovega nepozabnega očeta tudi Njegov ideal, se je zariuli zaslepljenih političnih strasti zlorabljal v taki meri, da je postal zapreka za vsako plodo-nosno delo v državi.« Da prepreči zlorabo parlamentarizma, ki je začel dovajati do duševnega razsula in narodnega razjedinjenja, se je blagopokojni kralj odločil za ta korak. Kralj naglasa, da mu je prvo »čuvati narodno edinstvo in državno celoto kot najvišji smoter njegove vladavine, ki mora biti tudi najvišjj zakon za vsakogar.« Kako je umeval pokojni kralj to »narodno edinstvo«, je znano in to nam pojasnjuje tudi njegova izjava nasproti m. Annie Christich, ki je bila objavljena v »l)aily Expressu« 13. oktobra 1934 m v kateri je dejal: »Naš mali narod čuti, da je jugoslovanski, ali to nikogar ne ovira, da bi ne bil dober Srb, dober Hrvat ah dober Slovenec. To je prav isto, kakor Angleži m Škot je, čutijo, da so dobri Britanci.« I a izrek narodnega edinstva pa so naši centralisti in unitaristi izrabljali m zlorabljali s tem, da so vsakega, ki se je čutil Srba, Hrvata in Slovenca, proglašali za protidržavni element, za sovražnika države, dasi se je kralj v svojem manifestu v naslovu obrnil na svoj »dragi narod, na vse Srbe, Hrvate in Slovence« in je koncem svojega manifesta izrečno povedal: »Prepričan, da bodo v V Ljubljani, dn@ 28. maja 1936 tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da mi bodo najzvestejši pomočniki pri mojih bodočih naporih.« Hotel je doseči »v najkrajšem času ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj ustrezala splošnim narodnim potrebam in državnim koristim.« Tak je bil torej namen 6. januarja. In kaj so naredili iz njega naši centralisti, unitaristi in absolutisti? Naredili so iz njega malika, pred katerim bi moralo popadati vse na zemljo in v prah in zatajiti vsa druga mnenja in mišljenja. Skrivili so prav o vsebino manifesta, postavili ga kakor Gesslerjev klobuk, pred katerim naj bi se spoštljivo odkrival vsak državljan in ga častil kot malika. Jn to bi radi izvajali še danes, kljub temu, da je jasno, da je bil š e s I i januar mišljen kot provizorij, ki naj bi privedel narode do pomirjen ja in sporazumljenja in da bi se med tem časom ustvarile ustanove državne uprave in državne ureditve, ki bi najbolj ustrezale splošnim narodnim potrebam in državnim koristim, ki pa jih je korumpirana in z brezplodnimi boji razdvojena skupščina samo ovirala. To je bilo pošteno mišljenje blago pokojnega kralja in to plemenito njegovo namero izkrivljajo vse tiste stranke, katerim se skomina pa imperijalizmu, absolutizmu in diktaturi. Ali ne vedo, da je blagi pokojnik že nosil v zasnovi nove načrte in da bi bil te načrte izvedel, a ko bi se bil srečno povrnil v domovino in ako bi mu ne bila zločinska roka prekinila dragocenega življenja? Ozkosrčni in sebični politiki, — ne, strankarji — imena »politik« taki ljudje ne zaslužijo! — pa še sedaj eksploatirajo njegov manifest v svoje sebične namene, da bi narod še dalje tlačili in mu jemali voljo in svobodo brez ozira na to, da trpinčeni in izmučeni narod peša, obupava in izgublja vero v pravičnost, ravnopravnost in zakonitost in da država po taki poti ne pride do konsolidirane ureditve, temveč da drvi v kaos in končno propast. Kam vodi rano zaslepljeno in brezvestno strankarstvo, nam kaže pogled »' t f f /,»•"!/*- -'£»'/*/„ rifljn Uka d-, .hi. na v p? 1**1 n/n f>a t pr> zuu ig'•!> ivm/h/, razdira. 't, • *./ , * -■ _ st’ anlr t* h' r u<* » 1 •„ ■ j d ;i bf>*r l. ir n,. Kje so politični zakoni in kje ukrepi za sanacijo gospodarskih in finančnih razmer? < '' nuj gl> Jn da /*o ji-ide J , I h- Sf •’! fj' h Ji M borbi proti laži Narod odklanja lažnjivo politiko političnih starcev m špekulantov; zato je zmaga postenj a že na pohodu Še nikoli nam ni bilo tako težko, kakor nam je danes. Ne le, da je težka in brezizhodna današnja politična situacija, temveč je tudi nad vse res, da se danes dobese<£ 110 dušimo v strupenosti in neznosnosti tudi naše splošne gospodarske in socialne situacije. Kdo pa je kriv vsega tega zla? Nihče drugi, kakor le sami »preizkušeni« stari politiki, sami »narodni* voditelji iz zadnjih desetletij, ki so dolgih 18 let sedeli v raznih vladah kot ministri in vodili našo državo. Preživeli smo brez števila raznih 'političnih poskusov, koalicij, klubov in drugih takih tvorb, ki so se pa skoraj vse in dosledno razblinjale v tako-zvanih umazanih »političnih kravjih kupčijah« in v strastni, brezobzirni borbi za — oblast. Vse to pa je moralo nujno in neizogibno prinašati narodu usodne, porazne posledice. In zakaj? Tudi to je narod s svojimi bistrimi, poštenimi očmi pravilno in točno izpregledal. Zato, ker so stari politiki ali politični starci drug drugemu dosledno lagali, vsi skupaj pa seveda narodu. V (lobi 18 poprevratnih let se je v bogati, z vsemi zemskimi blagri in dobrotami blagoslovljeni Jugoslaviji menjavalo skoraj brez števila vlad, katere pa v, svoji skrbno preračunani previdnosti niso nikdar dovoljevale, — zgodilo se je le nekaj kratkotrajnih izjem —, da bi narod po svojih predstavnikih in poklicanih zastopnikih nad njihovim poslovanjem vodil kakršnokoli kontrolo. Gospodje iz najrazličnejših političnih taborov so si sledili na odgovornih položajih, toda metode vseh so ostajale iste, če se niso celo še poslabševale, zahvaljujoč to večji ali manjši »spretnosti« in »sposobnosti« poklicnih politikov. Narod je logično iz dneva v dan postajal siromašnejši, njegova davčna moč je padala, odjem njegovih pridelkov in izdelkov je vidno pešal in zlo je sledilo zlu, nesreča nesreči. Da narodno zadovoljstvo s takim državnim gospodarstvom istočasno pod takimi nezaslišanimi pogoji Štev. 4. ni moglo naraščati, je več kakor samo ob sebi razumljivo. Ko je opisano zlo začelo dosegati svoj neizbežni višek, je pričelo tudi pokati razmajano ogrodje take, na lažnjivih in trhlih temeljih zlagane demokracije sezidane stavbe. Dogodki, skrajno usodni za vso našo drago domovino, so prehitevali drug drugega. < Zlo, nanešeno od brezvestnih politikantov in grabežljivih špekulantov, je moralo spričo spremenjenih, do roba splošne propasti pritiranih razmer roditi svoje posledice. Vsi tisti, ki so še včeraj drug drugemu pomagali slepariti državo in narod, ki so drug drugemu grehe prikrivali pred narodom in Pravico, vsi tisti so v bojazni pred narodovo obsodbo in maščevanjem ter pred zasluženim plačilom Pravice pričeli odpirati dotlej z lažjo in nakradenim zlatom začepljena usta in hiteli razkrinkavati drug drugega, da bi le utajili ali pa vsaj zmanjšali lastno krivdo in odgovornost. Naenkrat ‘lo se pojavljale stotere najgnusnejše korupcijske afere, deloma iznesene v parlamentu, deloma pred sodišči, deloma v časopisju, deloma na javnih shodih in deloma v anonimnih policijskih ovadbah. Drug drugega vredni bratci in pajdaši so se tudi v tem pogledu izkazali kot najsposobnejši mojstri, s kakršnimi se i podelil i po značaju menda ne more »ponašati« nobena druga država na svetu. Kako so se narodu pričele odpirati oči in kako mu je bilo pri srcu, ko je poslušal obširna poročila o »čednih« aferah, kakor so 11. pr.: bosanska lesna, bosanska agrarna, našička itd., si lahko predstavljamo. V zadnjih dneh beremo v raznih listih več ali manj obširna poročila, kako so v aferi Tliurn - Taxis na Hrvatskem nekateri narodni »voditelji«, sama »slavna« imena iz polpreteklih in sedanjih dni, prejemali ogromne milijone od tujcev za razne osebne, toda nezakonite usluge; nasprotno pa nočejo tisti, ki objavljajo ta »senzacijonalna« razkritja, nikjer povedati, koliko so oni sami kot »voditelji« naroda »zaslužili« z raznimi dobavami, reparacijami, posojili, pri vojni odškodnini, z valutnimi špekulacijami, z izvažanjem in iztihotaplja-njem denarja v tujino, pri opro-ščanju milijonskih tihotapskih kazni, pri sekvestrih, gradnjah železnic itd., itd. Vsaka krivica zahteva svoje zadoščenje in vsak greh terja zakonito kazen. Dan obračuna s takimi lažnjivimi »voditelji« naroda je pred durmi, ker je mera krivic, batin, zapiranj, preganjanj in pljačkanj naroda polna do roba. Narod se je spontano opredelil v edino resnično opozicijsko stranko in to je naša borbaška Jugoslovanska narodna stranka, ker le ona hoče izboljšanje razmer, ker le ona bo z izvedbo svojega programa ustvarila vsakemu državljanu novo, srečnejše življenje. V skorajšnjo dosego teh ciljev vam vsem kličemo: »Brez izjeme vsi v vrste Jugoslovanske narodne stranke, ker le z njo si boste ustvarili pravo, zadovoljno bodočnost!« Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsakih li dni 0 Uredništvo in uprava v L juhi jani, Kolodvorska ulica 1 o © Naročnina na leto znaša 24 dinarjev, pol leta 12 dinarjev in četrt leta 6 dinarjev O Rokopisov ne vračamo GLASILO JUGOSLOVANSKE 1 a Sl O D N E STRANIC III Brezupni apel od naroda zavržene Jugoslov. nacionalne stranke na javnost za obnovitev njenega življenja in strahovladanja Akcijski odbor Jugoslo venske nacionalne stranke, t. j. bivše režimske stranke JNS, je izdal dne 10. t. m. proglas, ki je vzbudil radi svojih, na »edinstven« način potvorjenih dejstev v javnosti upravičeno osuplost in posmeh. Da vsaj nekoliko ožigosamo ta novi nastop obupanih generalov razpršene »nacionalne« vojske, ponavljamo nekatere točke proglasa z našimi potrebnimi pripombami, da bodo naši čitatelji mogli pravilno presoditi resnicoljubnost teh političnih samozvancev iz polpretekle dobe, ki so pod aaščito visokih nacionalnih gesel strahovali našo javnost dolga leta in pripeljali v svoji nezmožnosti našo domovino gospodarsko in politično na rob propasti. Že prvi odstavek tega proglasa, ki se glasi: »Pristašem in prijateljem JNS«, je pravi izliv samohvale in neresničnosti, ko trdi, da je JNS izpolnjevala in še vedno izpolnjuje svoje dolžnosti in naloge od nekdaj uspešno, pravilno in odkrito!! V čem vidijo ti brodolomci, — ki sedaj trobijo svojim pristašem zbor, da jim pomagajo rešiti razbitine njihove, nekdaj tako ponosne in samozavestne politične ladje — uspeh in pravilnost svojega večletnega samolastnega političnega udejstvovanja — morda v tem, da se nahaja naša država danes na robu gospodarskega pogina ali je morda njihov uspeh v naši današnji politični razdvojenosti in njihova pravilnost — konfinacije političnih nasprotnikov ter najumaza-nejše korupcijske afere v sto in sto milijonsko škodo naroda? Ne mislite, gospodje pri JNS, da je narod že pozabil na oglušujoče priznavalno ploskanje v narodni skupščini, ko je vaš minister Laza Radivojevič pral umazano perilo, ko je šlo za celih 800 milijonov v škodo države. Narod pa tudi ni pozabil, da je v istem ministrstvu sedel na stolcu pravosodstva človek, ki je prejemal v korupcijski aferi »Našičke« za nagrado plemenske konje, kočije in opremo!! Naj vam naštejemo še ostale vaše uspehe?? Pač pa je deloma res, da ste bili odkriti! In še kako! Najboljši dokaz te vaše odkritosrčnosti so »odkrite volitve«, ki ste jih uzakonili vi, čeprav danes kličete grom in peklo na sedanji režim, ker te vaše ostudne golote še sedaj ni zakril!! Odkriti ste res, odkrita pa je tudi vaša brezsramnost. V odstavku o organizaciji svoje stranke zapadate zopet v ono staro zmoto, s katero ste zavajali javnost ves čas svojega samovla-danja, češ da je zgrajena vaša stranka na ideologiji »šestega januarja«, ki ji kakor smo vam to že enkrat novedali v našem listu dne ii. aprila — niste dorasli. Je pač vaša »tradicija«, da zavajate lahkoverne ljudi z velikimi idejami našega blagopokojnega kralja, ali narod je prišel počasi le do spoznanja in zato so postala vaša »neomajna načela« danes že majava. Ko govorite o strankinem programu, zatrjujete, da vaš program popolnoma odgovarja potrebam zdrave nacionalne in državne politike in da so radi tega kake iz-prememhe vašega strankinega programa nepotrebne, s čimer hočete pač reči, da želite, naj ostane vse tako, kakor je bilo prej in sanjate o lepili starih časih, ko ste bili še na državnem krmilu. Narod vam je za to vašo odkritost gotovo zelo hvaležen in bo vas in vašo politiko za vedno zavrgel in odklonil. V svojem proglasu govorite o nacionalizmu in unitarizmu, ki ju razumete na vam lasten in svojstven način, čigar posledica je bila, da se je pričela smatrati naša materinščina kot nekako narečje, ki nima pravih pogojev za obstoj. Posledice teh vaših nazorov čutimo še danes, ko nam pošiljajo davčne uprave svoje plačilne naloge na srbsko-hrvatskih tiskovinah in ko se slovenščina celo javno mrcvari s prevodi, kakor ga lahko čitate v lokalih Poštne hranilnice v našem stolnem mestu Ljubljani na plakatu »Kaj moramo vedeti o državnih blagajniških zapisih«, ki ga je, po naših poizvedbah, prevel iz srbo-hrvaščine Ceh, kakor da se v Beogradu ne najde Slovenec, zmožen materinščine. Boriti smo se morali celo za svoje abecednike!! Ljudi, ki so protestirali proti takemu pojmovanju enakopravnosti, ste ožigosali za »slovenoborce«!! glavo! Danes vam je strašno pri srcu radi narodne skrbi v teh vprašanjih, pa hočete s svojo »edinstveno« dalekovidno politično taktiko popraviti storjeno zlo; zato tak izliv »bratske ljubezni in medsebojnega spoštovanja ter enakopravnosti«, kar vam je bilo prej tako tuje. Nikar si ne jemljite te stvari preveč k srcu; narod bo poskrbel, da popravi vaše grehe, pa tudi zato, da se nikdar več ne povrne doba vaših dni!! Veliki mojstri ste tudi v maki-javelizmu, ki se ne ustraši najniz-kotnejšili potvorb za dosego svojih ciljev, kar ste dokazali v odstavku o političnih svoboščinah, ko cinično zavijate stvarnost. Trdite, da je vaša stranka vodila in razvijala svoje delo izključno na »legalni podlagi« in da hočete tako delati tudi v bodoče!! Pozabljate pa omeniti, da ste si tako legalno podlago ustvarili z novimi zakoni, če v obstoječih ni bilo podlage za dosego vaših strankarskih namenov. Ta odstavek je res v veliko reklamo za vaše novo de- lo, saj trdite, da hočete nadaljevati tako, kakor prej in se drznete stopati pred javnost s trditvijo »v duhu vašega programa«, ki je ostal, kakor poudarjate sami — neizpremenjen, da se hočete boriti za politične svoboščine, ki ste jih s svojimi odredbami pogazili in onemogočili. Danes zahtevate svobodne volitve in nov volilni zakon! Pa vas pri vsem tem ne obliva rdečica sramu, saj ste vi stvaritelji vseh zakonov, ki so poteptali vse naše politične svobo- Prvega v mesecu naj se vsak naročnik in pristaš spomni »Edinosti" in ji takoj nakaže dolžno naročnino v nazaj in v naprej!!! V istem odstavku si dovoljujete uprav gorastasno smelo neresnico, ko trdite, da ste proti centralizmu, ko je vendar pri nas znana vaša centralistična usmerjenost že vsakemu fantiču, saj si je pod vašim režimom rezerviral vsak minister odločitev tudi v najmanjših stvareh, kar je dovedlo do odioz-nega in nevzdržnega birokratizma, ki je postal pri nas prislovičen. V isti sapi prihajate do odstavka o »decentralizaciji do skrajne meje«, kjer zahtevate -— oj čudo! — sistem najširših samouprav in najdalekosežne jšo dekoncentracijo!! Ta trditev presega že vse meje! Vi pač računate s tem, da so vaši bivši pristaši pravi pravcati tepci in omejenci, bolni na duhu, ki pozabljajo od danes na jutri tudi največje žalitve in krivice. Vi si upate trditi o pravični razdelitvi finančnih bremen, vi, ki ste sodelovali pri izčrpavanju na šega ožjega gospodarstva, vi, ki ste priganjali biriče, da so skoraj slekli našega človeka, in vi, ki ste vedno bili pripravljeni pognati našega človeka tudi na cesto, če ni zmogel neznosnih javnih bremen Navajate tudi »hrvatsko vprašanje« in trdite, da je vaša »pravilna in realna jugoslovanska poli tika« v stanju odstraniti vzroke nezadovoljstva hrvatskega dela našega naroda in vzroke nezadovoljstva, ki se v drugih oblikah, a iz različnih razlogov, širi tudi v drugih predelih nale države. (Je le-to mogoče vaš zatrjevani uspeh??). Torej vaša politika, ki je priklicala vsa ta vprašanja v življenje in je porodila vse neza' dovoljstvo, naj bi bila tudi lek proti temu pojavu! Res zelo čudna stvar, ki nam nikakor noče v ščine brez izjeme. Zatrli ste svobodo tiska, svobodo besede, svobodo zborovanj in dogovorov in onemogočili ste celo svobodo misli in političnega prepričanja. In vi se v svojem cinizmu upate danes dvigniti svoj glas za teptane pravice naroda! Ne mislite, da je naš narod res tako omejen, ne mislite, da je v njem še vedno ona hlapčevska in tlačanska nrav, ki naj bi ostala kot posledica večstoletnega robovanja in sužnjevanja tujcu. Naš narod se prav dobro zaveda resnice svoje narodne pri-slovice, ki veli: »Volk menja svojo dlako, ali svoje nravi nikdar« in se bo po tem izreku ravnal v bodočnosti, ki je za vas, vsaj v političnem pogledu, silno meglena. Ko govorite o svojih gospodarskih načrtih, zapadate ponovno v opreko s stvarnostjo, t. j. s seda njim gospodarskim stanjem naše države, ki je posledica in uspeh vašega dela. Največjo skrb, pravite, posvečate našemu kmetu (!), pač zato, ker je največ volilcev med kmeti — pa ste to skrb pokazali v praksi z nemogočo rešitvijo vprašanja kmetskih dolgov, ki je upropastila nas denarni trg in preko njega ostale stanove našega naroda in posredno tudi kmeta, ki danes ne more plačevati niti toliko, kolikor predvideva sam vaš zakon o kmetski zaščiti. Ta zakon ste že večkrat krpali in popravljal i, to pa vedno na način, ki ni prinesel željenih izboljšanj, pač samo zato, ker je bilo skoraj vsako vaše delo polovičarsko in storjeno vedno z vašega strankarskega stališča. V istem odstavku govorite o zaščiti delovnih slojev, posebno delavcev, obrtnikov in malih trgovcev! Danes tako, včeraj pa ste ostali gluhi za vse predstavke, prošnje in proteste vseh teh slojev, ki jih danes hočete zaščititi! Mar mislite, da je pozabljeno vse, da je naš narod že vse pospravil na podstrešje v ropotarnico?! Se mar ne spominjate svojega stališča v obupni borbi naše male čevljarske obrti (da navedemo le en primer) proti velekapitalu podjetja Bate, ki ste mu dovolili, da je strl to našo obrt in da grozi uničiti naša podobna manjša podjetja. Dovolili ste, da je to podjetje otvarjalo svoje prodajaltiice v vsakem najmanjšem kraju, v katerih se je popravljala in krpala stara obutev, tako da je bila odjedena našemu malemu čevljarskemu obrtniku še zadnja drobtinica!! Omogočili ste ustanavljanje velikih trgovskih magazinov kljub vsem protestom našega trgovskega stanu. Vaše delo za naše delavstvo pa je povsem negativno, kar izpričuje grozoten razmah naše brezposelnosti. Nikdar niste imeli srca za našega malega človeka, na katerem so sloneli vsi križi in težave in vsa javna bremena in kateri bi moral in bo moral nastopiti, ko bo prišel čas, da brani svojo domovino, tudi z lastno krvjo. Nikar ne govorite o novih gospodarskih načrtih, ker sta vaše delo in praksa, čijih posledice občuti pri nas vsak posameznik, pokazala, da nimate za to potrebne kvalifikacije, ki vam jo javnost in narod odrekata! Najzanimivejši odstavek tega proglasa, čigar stilizacija je bila za gospode okrog JNS gotovo tudi najtežja — je uvodni odstavek: »Delo JNS v preteklosti«, ki ga mi obravnavamo na koncu, ker se vlečejo težke in zle posledice tega dela kot neskončen rep kake pošasti. Zdi se, da je ta odlomek nekak obračun ali negativen računski zaključek ali sinteza vseh slabih posledic dela JNS. Ta JNS se ponaša z dejstvom, da ji je uspelo znižati državni proračun od 14 milijard na okrog 9 milijard dinarjev, pozablja pa povedati, da ji je uspelo tudi to, da je pod njeno samovlado padel narodov dohodek od svojih 80 na 25 milijard. Vsa jugoslovanska javnost in narod bi vam bila znatno bolj hvaležna, če bi se vi mogli pohvaliti, da vam je uspelo dvigniti letno narodni dohodek na svojih 100 milijard, čeprav hi vi v takem primeru dvignili državni proračun od 14 na 20 milijard; to pa iz enostavnega razloga, ker je pri 80-tih milijardah narodnega dohodka ostalo prebivalstvu po pla-čanju 14 milijard javnih dajatev še 66 milijard, medtem ko mu bi ostalo pri 100 milijardah dohodka in pri plačanju 20 milijard davkov še celih 80 miljard za njegovo privatno udejstvovanje. Enake vrednosti je tudi vaša hvala o zakonu o občinah, ki ste ga stilizirali tako, kakor so vam narekovale zahteve vaših strankarskih namenov in ne mogoče stvarne in bitne potrebe prebivalstva posameznih kmetskih občin. Glede občinskih volitev, ki jih omenjate, je znano nam le toliko, da ste enostavno razpuščali vse občinske odbore, ki vam niso bili v prilog in postavljali svoje politične eksponente za občinske komisarje! Pripravljali ste tudi načrt za banovinske samouprave, ki pa je ostal le načrt; vaša praksa pa je odvzela banovinskim svetom vsako odločujočo besedo, ker ste uzakonili, da je ta banovinski svet le posvetovalen organ vašega političnega eksponenta bana. Tako torej razumete vi pomen besede »samouprava«. Poleg zaščite kmetskih dolgov, o katerih smo vam že povedali svoje mnenje, omenjate tudi zakon o agrarni reformi, ki je tudi ena onih dehtečih cvetk, ki dičijo vaše delo: afere Našičke, agrarne afere v Bosni, afera grofa Thurn-Taxisa itd. In v čem je bil vaš poskus v borbi proti brezposelnosti? Vi ste torej napravili prvi poskus, da odpravite to socialno zlo? Zelo smo radovedni, kaj ste mislili ukreniti? Morda bi vam končno le uspel kak vaš poskus, če hi bil narod dopustil, da še dalje poskušate na njegovi koži, če bi vas ne bil odstranil in če bi vam še nadalje služil za poskusno živalico vaših politično - ekonomskih poskusov. Za zaključek naj pripomnimo samo še to, da bo tudi vaš novi poskus — zopet zamamiti jugoslovansko javnost in zlasti še slovensko, ostal samo skromen poskus, ker bodo jugoslovanski narodi sami našli pota in sredstva, da si ustvarijo svojo usodo tako, kot jim jo je namenila mati narava z vero v Boga in Jugoslavijo, z zvestobo kralju in z zaupanjem v lastno zdravo moč. In zato ostaja vaš proglas le klic v gluho praznino! Razpad političnih kartelov Vsak kartel ima nizkoten, spekulativen cilj; z odstranitvijo špekulacije se bodo razbili tudi karteli la- že od nekdaj se borbaši ko je fiarod križem vse Jugoslavije krstil nas člane Jugoslovanske narodne stranke — z vso vnemo borimo proti kartelom tovarn, bank, veletrgovcev, veleposestnikov itd., ker se zavedamo dejstva, da vsi karteli obstojajo in delujejo zgolj na škodo najširših plasti naroda. Iz istih vzrokov in nagibov smo junaško udarili tudi proti raznim političnim kartelom, ker tudi oni predstavljajo nepopisno škodo in izgubo za pošteni, delavni narod. Tisti, ki so pri nas ustvarjali politične kartele, niso o svojih načrtih prav nič vpraševali naroda, temveč so se le poklicani in nepoklicani »voditelji« združevali in brez vednosti ali pristanka naroda ustvarili sami sebi dva politična kartela: prvega v vladni, takozvani »Jugoslovanski radikal-ski zajednici«, drugega pa v opozicijski tvorbi »Razširjeni združeni opoziciji«. Prvi in drugi go- spodje so se dobro cenili in spoštovali med seboj, kar nam je povsem razumljivo, če pomislimo, da se tudi vsi drugi karteli sijajno strinjajo pri zasledovanju in doseganju svojih temnih, sumljivih ciljev. Ugotoviti moramo pri tem zanimivo podrobnost, da ti dvostransko kartelirani politiki nikdar nočejo napadati drug drugega niti v še tako kočljivih zadevah, pač pa so se oboji bratci neveselega spomina složno našli v skupni fronti proti skupnemu nasprotniku — proti nam, borba-šem, proti Jugoslovanski narodni stranki. Vsakomur je znano, da sta oba ta dva politična kartela udarila na nas borbaše zgolj zato, ker se le mi, borbaši, odločno borimo za svobodo, pravičnost, poštenost in enakost, ker smo le mi zagovorniki vsenarodne politike kruha, dela in socialne pravično-sti. Omenjenima političnima karteloma je na poti tudi to, da edino borbaši pravilno gledamo in presojamo obupno težke razmere med narodom in da imamo edino borbaši v svojem programu točno določeno pot in jasne smernice, kako bomo narodu pomagali v njegovih najtežjih povojnih dneh. Borbaška Jugoslovanska narodna stranka je prava, resnična, skrbna in ljubeča mati vseh ubogih, trpečih, preganjanih in poštenih državljanov Jugoslavije, ona je edina zvesta zaščitnica slehernega jugoslovanskega malega človeka. In prav zato so proti nam in naši stranki vsi oni veliki in bogati tovarnarji, bančniki, veleposestniki in veletrgovci ter ostali, njim enaki mogočniki, ki prikrajšujejo državo na davkih in drugih zakonitih dajatvah, ki brezdušno izkoriščajo narod — potom svojih kartelov in ki drže v svojih nečistih rokah skoraj vse veliko dnevno časopisje, s katerim podpirajo ravno zgoraj opisana — politična kartela v naši državi. Torej je več kakor jasno, da se vsi ti različni karteliranci medsebojno zvesto podpirajo, zato pa imajo poleg denarja, silnih premoženj, javnih položajev iti avtomobilov v svojih rokah tudi — ves vpliv v tako-zvani »javnosti«. V njihovih rokah torej navidezno leži vse. Pa ni res! Glavno in najsilnejše noče med njihove umazane prste, in to je — narod! Ker pa po vsej svoji vzgoji in naravi ne morejo nobene stvari napraviti odkrito in pošteno, zato se med seboj ne napadajo, saj vendar i eni i drugi stoje v službi istih interesov. Da jih pa narod ne bi vprašal, zakaj so se »združili« in na katerem programu, se poslužujejo podle zvijače in na Svojih shodih, sestankih ter v svojem časopisju razlagajo vsakomur, ki jih le hoče poslušati — nam ukradeni Lor Laški. pr a gram Jugoslovanske narodne stranke. Zakaj vendar »Združena opozicija« ne obsoja in napada vladne »JugoslovansKe radikalske zajed-nice«, če je sploh opozicija;! In zakaj se opaža ista sumljiva obzirnost na strani »JRZ« napram Ministrstvo za socialno politiko je razposlalo raznim ustanovam in strokovnim organizacijam v presojo prednačrt o minimalnih mezdah, ki nam v originalu žal m na razpolago, da hi mogli zavzeti v tem važnem socialnem vprašanju svoje stališče. Kolikor moremo posneti iz raznih časopisnih vesti, je ta načrt nepopo-len in se mu pozna, da so ga iz-delali ljudje, ki o tako važnih socialnih vprašanjih nimajo zadostnega in pravilnega pojmovanja. Nastaja zato vprašanje, koliko se bodo merodajni faktorji ozirali na strokovna mnenja posameznih ustanov in upoštevali pri končni stilizaciji zakona dobljene predloge. Naša stranka ima v svojem delovnem programu tudi ureditev minimalnih mezd, vendar stoji v tem vprašanju na stališču, — kakor smo to že omenili v drugi številki našega lista v 4. točki članka o brezposelnosti, — da sedanje slabe, gospodarske razmere izključujejo zadovoljivo rešitev tega problema. In če se radi velike nujnosti tega vprašanja, vkljub vsemu, načenja njegova rešitev, je to storiti na način, da ho imelo ml ureditve delavstvo res kake »Združeni opoziciji«, ki ji vendar streže po življenju, kakor se tu in tam na skrivnem sliši? ! Tu nekaj ni v redu, gnojne rane na narodnem telesu so se naglo pričele odpirati in smrad, ki prihaja iz njih, zdrava narodova natura ne more in tudi noče več prenašati. Narod sam prav dobro pozna prava zdravila za take.holezni in jih bo kmalu pod okriljem Jugoslovanske narodne stranke tudi temeljito uporabil. Da to ne bo niti najmanj všeč vsem političnim karte-lirancem in špekulantom s te ali one strani, o tem smo z vsem poštenim narodom od Triglava do Gjevgjelije vred trdno prepričani! Stari politiki iz vseh mogočih bivših taborov so zaradi zgornjih dejstev silno zaskrbljeni, ker s strahom v svojih bojazljivih srcih spoznavajo, da jih današnja doba ne potrebuje več! Zato se poskušajo sleherni trenutek reševati z drugačnimi špekulacijami, ki pa ne morejo roditi nobenih pravih, trajnih uspehov. Tako lovljenje za ohranitev slabičev in pokvarjencev mora brezpogojno ostati brezplodno, če na drugi strani dobro vemo, da lačni, razcapani in nezaposleni narod ne more več vzdržati v gigantski borbi z vsak dan težjim življenjem za svoj in svojcev vsaj najskromnejši obstanek. In prav zato je narod v vseh pokrajinah naše države pričel pod prapori in na programu borbaške Jugoslovanske narodne stranke sam likvidirati te umetno skrpu-cane, podtaknjene mu politične kartele in njihove »voditelje«. Narod vodi sam svoje smernice resnične narodne politike malega (doveka, ki je zapisana z živimi črkami le na borbaškem programu. Vsem starim »politikom« in »voditeljem«, ki se dajo voditi od vsakogar, le od poštenega lastnega naroda ne, bijejo zadnje minute, ker narod je v vrstah Jugoslovanske narodne stranke strumno na velikem pohodu za zmago poštenja, pravice, svobode in enakopravnosti, za uresničenje politike kruha in dela. Za temi cilji: Naprej, borbaši! koristi, ne da hi bil radi tega ogrožen obstoj posameznih podjetij, kar ni izključeno pri predloženem načrtu, ki pa tudi ne daje zadostnih garancij, da se bo položaj našega delavca stvarno izboljšal. Kakor je to poudarjala v svojih pripombah k načrtu tudi že Delavska zbornica, ni za obstoj in konkurenčno zmožnost posameznih podjetij važna minimalna delavska mezda, temveč povprečna mezda, ki jo podjetje plačuje svojemu delavstvu in uslužbenstvu splošno, kur je potrebno, da se pri reševanju tega vprašanja resno vzame v upoštevanje. Načrt predvideva obvezne kolektivne mezdne pogodbe, ki naj jih sklepajo z delavske strani de-.lV?.ki zaupniki posameznih pod-JetlJ z zastopniki podjetnikov, oziroma njimi samimi. Ta zamisel je docela zgrešena in more biti v škodo ne samo delavcem, temveč tudi podjetnikom samim, ker omogoča toliko različnih mezdnih pogodb in mezdnih pogojev, kolikor je^ podjetij, ki prihajajo za sklepanje pogodb v poštev. Zato morejo in morajo sklepati kolek-tivne mezdne pogodbe izključno strokovni predstavniki delavcev, t. j. njih strokovne organizacije z ene strani, z druge pa strokovne organizacije podjetnikov. Le na ta način se bo dosegla v mezdnih pogojili posameznih večjih pokrajin (n. pr. banovin) iz konkurenčnih razlogov potrebna enotnost in ekvivalentni proizvodni pogoji za vsa podjetja iste stroke. Pri reševanju vprašanja delavskih mezd je za podjetja važna, kakor to že prej omenjamo, povprečna, za delavca pa bolj važna minimalna mezda. Nikakor ne smemo prezreti, da so potrebni gotovi oziri tudi napram podjetjem, ker tudi nje tlači sedanja gospodarska depresija in morajo prenašati velika davčna bremena; enostranska rešitev tega vprašanja bi utegnila imeti usodne posledice za njihov obstoj, kar bi bilo v veliko škodo delavstvu samemu. Kolikor se tiče delavstva in vprašanja minimalnih mezd, pa je treba pripomniti, da se pri sedanjih gospodarskih razmerah ne more in ne sme določiti ta minimum previsoko, ker bi imela Dan za dnem daljši je niz uspehov, ki jih na svojem zmagovitem pohodu med narodom beleži Jugoslovanska narodna stranka, zlasti v zadnjih mesecih, ko se s strani haš slovenskih predstavnikov sedanjega režima na vsa usta govoriči o polni svobodi govora in tiska, pa vendar ve že vsak otročaj na vasi, kako daleč ta svoboda sega in komu se reže ta kruh svobode. Organiziranje naroda v množicah pod neomadeževanimi prapori Jugoslovanske narodne stranke mora vsak trezni in pre-vdarni človek pravilno smatrati kot naraven odpor proti vsemu nezdravemu in nepoštenemu ter predvsem tudi proti takemu postopanju, kakršnemu bi se danes z znane politične strani rada natikala kričeča krinka zlagane svobode in demokracije. Vodstvo naše borbaške stranke se mora ravnati le po zahtevah naroda, žal, da se ni mogoče povsod v tako kratkem roku odzvati, kakor bi to ljudstvo hotelo. Povsod bi radi videli in slišali predsednika stranke g. Svetislava Ho-djero samega, poleg njega pa seveda tudi ostale voditelje in prvo-boritelje našega vsenarodnega po-kreta. Pa bodo polagoma prišli vsi kraji na vrsto. V zadnjih tednih, predvsem pa ob nedeljah in praznikih, se je vršila v raznih krajih države cela vrsta sijajno uspelih javnih shodov in sestankov Jugoslovanske narodne stranke, na katerih je ljudstvo v impozantnem številu, glasno in odločno manifestiralo svoje pripadništvo k svoji borba-ški organizaciji. Z nad vse razveseljivim rezultatom so potekli javni shodi in strankine okrajne konference ter zbori v Bjeljini v Zgornji Bosni, v Obudivcih v okraju Brčko, v Dragincu v drinski banovini, v Vojniču, v Despotovcu v moravski banovini, v Ložnici v drinski banovini, v Maskarib in Junakovcu v oplenškem okraju, v Morovici v Bački, v Sremnici v posavskem okraju, v Smederevski Palanki in drugod. Zabeležiti pa moramo tudi štiri velikanske shode, s kakršnimi se prav nikjer ne morejo ponašati naši politični, enako pa tudi narodovi nasprotniki iz tabora vladne JRZ ali pa iz tabora neiskrene in le namišljene »Združene opozicije«. Prvi shod je bil v Jabukovcu v okraju Petrinja, ki so se ga udeležile tisočglave množice z mnogimi borbaškimi prapori na čelu, prisostvovali so pa tudi skoraj taka določitev v poznejšem času za posledico delno redukcijo delavstva in torej novo povečanje števila brezposelnih. To iz razloga, ker bi podjetniki v takem primeru skušali dvigniti storilno zmožnost posameznega delavca, kar bi jim omogočilo redukcijo vseh onih delavcev, čijih delo ni dovolj rentabilno. Za delavstvo pa bo določitev minimalnih mezd imela tudi še to slabo posledico, da se bodo tekom časa vse mezde ustalile na določenem lninimu ali se mu vsaj močno približale, ker bo postal s časom ta minimum nekaka zakonita norma za višino delavskih mezd v splošnem, kar bo še pospeševala sedanja velika ponudba dela radi splošne brezposelnosti. V vseh ostalih točkah tega pred-načrta se naše stališče popolnoma krije s stališčem in mnenjem, ki ga je v tem vprašanju zavzela naša Delavska zbornica, katere izvajanja so strokovno in vsestransko pravilna. korporativno predsedniki in nekateri drugi vodilni funkcijonarji naših krajevnih organizacij iz o-krajev Petrinja, Glina in Kostaj-nica. Nastopilo je 6 govornikov, med njimi kot glavni bivši naš narodni poslanec g. dr. Milan Me-tikoš, ki je razložil narodu strankin program in pa sedanji politični položaj. Zanimiva je bila ob tej priložnosti ugotovitev, da je bilo na nedavnem shodu, ki ga je istotako v Jabukovcu sklicala vladna JRZ, navzočih več avtomobilov, s katerimi so se pripeljali režimski govorniki iz Zagreba in od drugod, kakor pa je bilo domačih kmetov na zborovalnem prostoru, čeprav so režimski agitatorji kar na debelo vsiljevali ljudem žganje in tobak. Na drugem shodu v Stari Pazo- vi v zapadnem Sremu se je zbralo z godbo in 30 prapori v ospredju nad 12.000 vrlih borbašev, katere je prišel obiskat in bodrit k vztrajnosti ter nadaljnemu neustrašenemu delu, med drugimi člani glavnega odbora tudi sam predsednik stranke g. Svetislav Hodje-ra, čigar udarna, vse navdušujoča izvajanja je zbrano ljudstvo neprestano prekinjalo z nepopisnim odobravanjem. Da je bil veliki zborovalni prostor, ki meri nad 3.000 kvadratnih metrov, nabito poln samih organiziranih članov, smo se prepričali iz fotografičnib posnetkov shoda. V tako tesno strnjeni množici smemo mirno računati najmanj po 4 udeležence na kvadratni meter, kar da torej vsaj 12.000 ljudi. Pripomniti pia je treba, da bi bila udeležba še mnogo večja, če bi te- daj že tretji dan neprestano ne deževalo in so zaradi skrajno razmočenih cest nešteti borbaški vozovi obtičali do osi globoko v blatu in prsti. V nekdaj tako bogatem Sremu torej sedaj niso ostale narodu niti nekdanje kamnite ceste, pač pa desettisočere stradajoče kmečke družine. Toda, le malo potrpljenja in zdravja še, pa bo drugače; kamenja imamo dovolj, pridnih delovnih rok pa tudi. Gradili bomo nove ceste in narodu novo boljše življenje mi borbaši, ko vzamemo vajeti v svoje roke. Enak odziv je pokazal nič manj veličastni shod naše stranke v Gračacu v Liki, kjer se je v resnici pod našimi prapori zbrala vsa slavna, junaška Lika, ki je po ljudski prislovici »borbaška (lika«. Iz vseh vasi in okrajev, iz znanih naših središč Udbine, Dolnjega Lapca, Gospiča, Drežnice in Blaškega, so se že mnogo pred zoro zgrinjale s pesmijo na ustnih in z borbaškimi prapori v desnicah mogočne čete naših članov, ki jih niso mogli odvrniti od udeležbe vsi peklenski napori in zahrbtna agitacija naših nasprotnikov. Med borbaško armado junaških Ličanov so padle besede voditeljev gg. dr. Metikoša, dr. Oskarja Tartalje iz Splita, dr. Nikole Kešeljeviča iz Beograda in ostalih 15 govornikov na tako rodovitna tla, kakor skoraj nismo smeli pričakovati. Liški borbaši — in to so sami kmetje, delavci, mali obrtniki in mali trgovci — so s svojim mogočnim nastopom in zadržanjem na tem shodu javno pokazali vsem in vsakomur, da je njihovo mesto v sedanji in bodoči življenjski in politični borbi izključno le v Jugoslovanski narodni stranki. V Srbiji ni imela doslej v tako kratkem času organizatornega delovanja niti ena stranka tako vidnih uspehov, kakor jih ima vprav Jugoslovanska narodna stranka — ali kakor jo ljudstvo vsevprek iz lastnega nagiba imenuje: »borbaška«. V treh letih neutrudnega propagandnega dela in ustanavljanja organizacij se je doseglo toliko, kolikor spričo znane konservativnosti srbijanskega življa celo največji optimisti niso pričakova- li. Začudo je narod, ki je bil prejšnje čase sistematično vzgajan v nekakem nasledstvenem, dednem radikalskem in demokratskem duhu, kar čez noč ob pojavu Jugoslovanske narodne stranke prelomil s to svojo tradicijo in se v množicah, odločno kakor en mož, pridružil borbaškim voditeljem z g. Hodjero na čelu. Izjemo delajo še vedno redka pokrajinska mesta in mesteca, ki nas gledajo postrani in skušajo s pritajenim šepetanjem ali z zahrbtnimi razbojniškimi napadi ovirati in preprečevati naše zmagovito delo. I)a se jim to ni obneslo in da nimajo med narodom nobene zaslombe več, nam nudi najlepši dokaz ve- BORBAŠI! KDAJ BO NAŠE DELO ZA NAROD VENČANO Z USPEHOM? Če bomo nastopali v strnjenih vrstah, po pravilu: eden za vse, vsi za enega! Če bomo širili naše ideje med najširše plasti naroda do naj-zadnje gorske koče z živo in pisano besedo! Če bomo dokazali narodu, da velja naša borba zanj in da je naše delo nesebično, ter da hočemo razbiti vsa korita in onemogočiti vse koristolovce! Če se bomo trdno zavedali, da smo vsi Jugoslovani bratje! ZATO JE POTREBNO SLEDEČE: Da vsak posamezen borbaš energično zahteva v javnih lokalih, kamor zahaja, naš list »Edinost«, ki naj visi v lokalu na vidnem in dostopnem mestu. Bojkot vsem, ki hočejo bojkotirati nas! Zahtevajte v vsaki gostilni, v vsaki kavarni, pri brivcu in v trafikah naše glasilo! Edinost stane mesečno samo 2 dinarja, kar pač vsakdo zmore! Da se vsak borbaš zaveda, da naša stranka ne razpolaga s kakimi fondi, ki bi omogočali trajno in redno izhajanje našega lista, pa je zato potrebno, da sami doprinesemo žrtve, ki bodo to omogočile; da žrtvujemo v tiskovni sklad »Edinosti«, da nabiramo v to svrho prispevke, da pridobivamo nove naročnike!! Nekaj misli oh pripravljanju načrta zakona o tem perečem vprašanju Iz našega pokreta ličastni shod naše stranke 10. maja t. 1. v Obrenovcu, ki je trajal nad tri ure in se narod tudi nato še ni hotel raziti, hoteč vedno na novo poslušati svojega voditelja in iskrene besede horbaškega strankinega evangelija - programa, ki so se tako zanosito in vse osvajajoče vsipale iz njegovih ust. Kdor je videl te navdušene borba-ške tisočglave množice, ta se nikdar več brez zavesti laži ne bi upal trditi, da je Srbija še vedno v rokah radikalov, demokratov, zemljoradnikov ali morda celo sedanje vladne J HZ. Kmečko ljudstvo se tudi v Srbiji, kakor povsod drugod v državi, trezno in trdno zaveda, da mu stare stranke niso več potrebne in da so s svojim delovanjem že davno pretrgale vsako vez z njim. One nič več ne vodijo narodne politike, najmanj pa kmečko. Stare stranke so pozabljale življenjske interese vasi in delovnega ljudstva, zato je pa narod tudi nje iztrgal iz svojega srca in spomina. bil ljub in prijeten, zakaj podžupan g. Žebot je že pred prihodom g. bana izjavil delavskim zastopnikom oziroma delegatom omenjene skupine, da je že govoril z g. banom o tej zadevi in mu jo je tudi toplo priporočil. Dovoljujemo pa si o resničnosti teh trditev izraziti svoj skromni dvom, kajti po našem mnenju bi bila lahko ta stvar že davno urejena tudi brez g. bana samega, če bi le bili imeli gg. občinski očetje vsaj malo več razumevanja za obupni socialni položaj delavstva in malo več volje za pravilno rešitev te res sramotne zadeve. G. ban je takoj, ko je spoznal krivičnost v ravnanju mestne uprave, nakazal mestnim delavcem, nameščenim iz sredstev pomožne akcije, večji znesek kot začasno podporo in obenem obljubil, da bo apeliral na g. mestnega načelnika (ali župana), da to zadevo pravično uredi. Smatramo za potrebno, da se g. banu za njegovo prizadevanje Poravnajte naročnino! Ker je „Edinost“ odvisna le od naročnine, zato jo nemudoma nakažite na čekovni račun: „Edinost“, glasilo Jugoslov. narodne stranke v Ljubljani, ček. račun 12.042 Pri nas v Sloveniji se bo doba večjih shodov šele odprla in sicer po doslej določenem programu že v prvi polovici meseca junija. Sedaj pa je vse podrobno in skrbno pripravljeno delo posvečeno organizaciji stranke v mestih in na deželi, da tako pripravimo in sezidamo čim trdnejše in zanesljivejše temelje za bodoče delo in borbe. Nikdar ne smemo izpustiti izpred oči velikega dejstva, da naš čas prihaja z orjaškimi kor