IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ZELENI LOG
Da ni napredka?
Krajevna skupnost Zeleni log je mlada krajevna skupnost. Leto in pol je namreč minilo od takrat, ko so se krajani bivše krajevne skupnosti Trnovo odločili, da je nujno potrebno preoblikovanje, novaor-ganiziranost. Zakaj? Krajevna skupnost Trnovo je bila prevelika. Zajemala je preko 6600 prebivalcev. Razvoj tega predela naše občine je šel prepočasi, pre-bivalci niso bili med seboj dovolj poveza-ni, aktivnosti niso rodile sadov. Prav go-
Nove so številne gradnje, sveži so medse-bojni odnosi. Krajani niso več apatični, niso neprizadeti, ampak so složno stopili drug ob drugega, povzdignili so svoje glasove in želijo — predvsem napredek. Kje?
Najprej most, potem pa...
Najbolj pereč problem je povezava krajevne skupnosti z mestom. Povezava pa vključuje predvsem cesto in most.
tovo je bil to eden izmed glavnih razlo-gov, da so bili prebivalci navdušeni nad novo organiziranostjo. Nastale so KS Tr-novo, KS Rakova jelša in KS Zeleni log.
Da so se krajani spomladi leta 1980 na referendumu o preoblikovanju krajevne skupnosti odločili pravilno, je pokazal tudi nedavni sestanek sveta KS, vodij delegacij te krajevne skupnosti in pred-stavnikov občinskega SZDL, ZK in izvršnega sveta. Prisoten je bil tudi pred-stavnik samoupravne komunalne skup-nosti. Razgovor namreč ni imel protoko-larni značaj, temveč je bil odraz dejan-skega stanja in življenja krajanov.
Res je sicer, da se v tej krajevni skup-nosti že leta in Ieta ni prav nič premakni-lo, nekateri trdijo, da že od zadnje vojne naprej ni videti napredka. Res pa je tudi, da že takšen kratek razgovor, kot je bil tokrat, razgrne mnogo novega, svežega.
Pred dvema mesecema se je namreč glavna povezava — most preko Malega grabna z Opekarske ceste na Cesto dveh cesarjev - pretrgala. Most je imel naj-večjo dovoljeno nosilnost 3 tone, čezenj pa je zapeljalo bistveno težje vozilo. In škoda je bila tu. Most je bilo treba zapre-ti. Krajani so tako prisiljeni uporabljati obvoz, ki pomeni kar 5 do 10 km daljšo pot. Kam? Na delovna mesta, do vrtca, do trgovine, lekame, zdravstvenega do-ma. Krajani so si začeli pomagati sami. Uporabljajo cesto, ki pravzaprav ni upo-rabna, preveč lukenj je v dotrajanem makadamu, uporabljajo brv čez Mali graben,ki je vse prej kot varna. Z maj-hnimi sredstvi pa bi lahko namesto brvi zgradili varen prehod za osebna vozila.
Iz vsega tega sledi, da je potrebno takoj popraviti most ali pa zgraditi nove-ga, če je sedanja konstrukcija prešibka. Predlog, da bi zgradili most z 10 tonsko nosilnostjo je dober, dolgoročen, pa tudi
vprašljiv. Cesta dveh cesarjev prometa ne bo vzdržala. Ureditev te ceste pa ni v načrtih komunalne skupnosti. Zato se je omenjena skupnost odločila za nov ko-rak, namreč v priprvi je samoupravni sporazum, s podpisom katerega naj bi se OZD obvezale, da bodo od svojega či-stega dohodka odvajale 2 odstotka, na-menjena rešitvi voznosti Ceste dveh ce-sarjev.
Če bo ta problem, kljub vsem zaplete-nim upravnim in administrativnim po-stopkom pa tudi finančnim vprašanjem, rešen v letošnjem letu, bodo krajani lah-ko s ponosom zrli na uspeh, ki ga bodo dosegli predvsem s svojo enotnoštjo in upornostjo.
... novi prostori KS
Da so krajani uporni - o tem ni dvo-ma, da pa so zares delavni na vseh po-dročjih — o tem tudi sami niso čisto pre-pričani. Namreč, ni dovolj, da v svoje vrste pokličejo odgovorne družbenopoli-tične delavce in jim razgrnejo težave, probleme, neodgovornost odgovornih. Tudi sami morajo biti odgovorni. Gre namreč za delegate, ki jih ni bilo nikjer slišati, ki nemalokrat tudi ne sodelujejo v organih, katerih delegati so. Zakaj vseh teh problemov niso še sprožili na skup-ščini?
»Priznati moramo, da delo delegacij ni dobro«, je poudaril predsedujoči: »toda, ne smemo vreči puške v koruzo, delati moramo še bolj aktivno, še bolj zavzeto, da se bo le kaj spremenilo«.
»Mi je ne bomo vrgli,« se je oglasil krajan, »bojimo pa se, da ne bo padla sama. Sprašujete zakaj? Zato, ker mora-mo skoraj štiri mesece čakati na promet-ni znak s 40 km omejitve hitrosti, zato, ker že leto in pol čakamo na nove prosto-re krajevne skupnosti, zato...«
Prav gotovo je problem prostorov pe-reč, ni dvoma, da ga je traba rešiti. In ker je ves postopek za gradnjo tega poslopja že, lahko bi rekli, pri kraju, ni dvoma, da krajani ne bodo kmalu zaživeli vseh ak-tivnosti v normalnih delovnih pogojih. Da ne bo prišlo do zapletov zaradi obča-nove krivde, smo lahko prepričani. Vsi po vrsti so pripravljeni z lastnimi rokami izkopati temelje in pripraviti zemljišče za montažo novega poslopja.
In kaj potem?
Potem bodo prišli na vrsto novi - ali bolje rečeno, še ostali, stari problemi. Če jih ne bomo rešili že sedaj, bodo čez čas preveliki, saj KS ne bo imela vedno Ie 717 prebivalcev.
Urediti bo potrebno kanalizacijo, oči-stiti Mali graben, urediti telefonijo, avto-busne zveze, treba je razmišljati o boljši preskrbi, pa o tem, da bo kmalu tudi ta KS potrebovala za svoje potrebe vrtec, nekega dne tudi šolo...
NINA LEGAT-ČOŽ