Izhaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je: za celo leto 4 K, za pol leta 2 K.	Geslo:
Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K l-50. Za j
Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. —	Ifgg 23 DBPD, đOlU, CES3P]Q-
Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.--------------------------------------
Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. ---- --------------------------- - - ----------—---------
I. letnik
V Gorici, 25 junija 1914.
21. številka.
Konec Albanije.
Ker je bila Albanija po mnenju nekaterih sicer redkih evropskih diplomatov že ob rojstvu mrtvo dete, se skoro ni toliko čuditi, ako to kraljestvo ali kar je že bilo te dni enkrat izgine bržkone za vedno s površja. Sicer je grof Berchtold, ki se je tudi najbolj trudil za albanski poč e tek in obstanek, trdil še v zadnjih delegacijah, da so se razmere v Albaniji konsolidirale in utrdile, kar daja najboljšo garancijo za evropski mir. Žalibog se je grof Berch-lold pri tej svoji trditvi bridko urezal. Ne eno, ne drugo se ni zgodilo, kar je l0n trdil in namesto tistih ugodnih razmer vlada v zadnjem času v Albaniji brava anarhija in revolucija.
Priznati je pa treba, da je bila stvar res že od začetka pogrešena. Za dstanovitev Albanije pravzaprav ni bi-'° nikake nujne potrebe; drugič je bilo Vendai že davno znano, da so Albanci Srnjaki in barbari, kar danes pišejo Vsi večji nemški listi, četudi so' prej trdili nasprotno in pisali o albanski »kul-tl|ri«. Največja napaka naše diploma-mie ie pa bila gotovo ta, da smo; mi sami peljali Italijo na albansko obrežje, kjer bi se Italijani niti ustaviti ne smeli.
Vedno in vedno smo čitali po dunajskih listih, da mora biti albansko obrežje zavarovano, da ne sme priti tja nobena nam nasprotna sila, ki bi nam lahko zabranila pot po Jadranskem ^orju. Pri tem so seveda vsi mislili Vedno na Srbijei, ki je bila svoj čas za-Sedla Drač, današnje glavno mesto n'bansko. Toda pri tem, da je vse zrlo lla Srbijo, smo čisto pozabili, da na niC)riu nam Srbija sploh ne more biti nevarna, saj nima niti ene ladije, da
0	kaki mornarici niti ne govorimo. Na-sPi'Otno pa je Italija, ki je sicer naša »zaveznica«, že od nekdaj z bistrim o-oesom zrla v Albanijo in posebno v iužni del, kjer leži'mesto Valona.
Lahi sicer niso nikjer prav očitno Pokazali, kaj jim leži na srcu, a že po-ojni Crispi se je glede Albanije raztovarjaj z Bismarckom. Nekateri član-1 'talijanskih listov so tupatam, tudi ' n0lVejŠem času dali nekoliko razu-111 etl'’ da Italija ne misli več iz Albanije nazaj, četudi se vedno dela kot bi bila 2 nami v največjem sporazumu. Toda 'avno zadnji konflikti med ustaši in ‘ned knezovo »armado« so pokazali, da imajo tu Italijani svojo roko vmes 'n sicer ne z nami, ampak proti J'a m. Že tista histerija z Esad pašo je . 'la sumljiva. Esad paša je bil vodjai J-Sbli ustašev, ki danes prodirajo proti nezu in ta mož je našel takoj v Italiji ravno zavetišče. Baron Aliotti, laški ^'Slanik v Albaniji, še ni storil enega °raka, ki bi kazal na kako skupnost elovanja, ampak kar ta gospod stori, t0r' vedno proti naši nameri. Iz _ Sega se da sklepati, da so to zadnjoi
1	stnjo v dobršni meri podkurili Ita-IJani, ki nas hočejo s tem zaplesti v ka-
ke nepotrebne spore, ali pa nas polagoma potisniti iz dežele.
Kolobocija je na vsak način v zadnjem času nastala tako gosta, da mora priti v kratkem kak odločilen konec; tako ni mogoče da bi šlo še dalje. Albanija se bliža svojemu koncu in upamo, da se nam s tem čudnim kraljestvom ne bode treba več dosti pečati v naših listih. Naj si pride že tako ali tako, Albanija se zdi, da mora umreti. Za nas,upamo,datasmrt ne bode pomenila posebnih bridkosti, kajti stroškov smo že tako imeli čez vse mere. En slučaj bi bil za: nas pač silno nevgoden t. j. laška okupacija Valene. Potem smo mi zaprti v tržaškem zalivu in naše brodovje nima več prostega izhoda v svetovno morje. Da znajo sosednje balkanske države Italijo iztisniti iz njene nameravane »posesti«, se sicer tudi zna zgoditi, kakor se da sklepati iz danega položaja. To bi bilo za laško objestnost prav primerno brezovo olje, ki bi tudi za nas imela nekoliko interesa: Kdor v danih razmerah količkaj stopi Italiji na rep, ta je gotovo naš dobrotnik.
Politični pregled.
Istrske deželnozborske volitve.
Pri deželnozborskih volitvah za kurijo kmečkili občin v Istri so bili izvoljeni vsi kandidati »Političnega društva« v Istri; dr. Zuccon, župnik Ki-rac, dr. Poščič, Grašič, dr. Trinajstič, župnik Červar, Sancin, župnik Andrij-čič in vitez Haračič.
Češko - nemške konference.
Na zadnji češko-nemški konferenci dne 22. junija se je prišlo konečno do; zaključka, da naj se imenujejo od obeh strani parlamentarni zastopniki, ki naj potem uredijo to zadevo. V dosego tega pa mora biti sklican takoj državni zbor, kar se bržkone ne bode od strani vlade zgodilo in tako bode stvar ostala tam, kjer je sedaj.
Nemški tabor v Celovcu.
Zadnjo nedelja so imeli Nemci v Celovcu na Koroškem žc dolgo obetani narodni tabor, kakor ga je želel koroški nemški poslanec Dobernig, ki je bil duša vsega podjetja. Vdeležili so se tega proti Slovencem naperjenega sestanka Nemci iz vseh avstrijskih kronovin, posebno s Koroškega, Štajerskega, Kranjskega in Primoirskega. Govorniki so povdarjali enotno žalibog neresnično dejstvo, da Slovenci prodiramo vedno- hujše preko starih mej, kar se pa v resnici nikjer ne godi in nas nasprotno Nemci še potiskajo nazaj. Vsi govori so temeljili v pozivu, naj se združi vse avstrijsko nemštvo v neizprosen boj proti nam Slovencem, da nas čimprej iztrebi. Nemci hočejo nam iztrgati zadnji košček zemlje, ki ga še imamo v svoji lasti in vse to ped krinka samoobrambe. Posledice iz teh govorov so sedaj seveda tudi za nas jasne. Kakor brani volkulja svoje mlade tako moramo braniti mi svoja grudo.
Mi ne napadamo, mi ne silimo nikjer v tujo posest, a na svojem starodavnem zgodovinsko pridobljenem domu, ki smo ga neštetokrat branili s krvjo in življenjem, na tem domu hočemo biti od nemških nacijonalcev neodvisni gospodarjev.
Konkordat med Srbijo in Vatikanom potrjen.
Včeraj se je v Rimu podpisal konkordat med Srbijo in Vatikanom.
Vspehi carskega obiska.
Kakor poroča neki ogrski list so se že pokazale posledice carjevega obiska v Rumuniji. Rumunija je stavila svoj čas pogoj glede svoje politike ter zahtevala izboljšanje položaja ogrskih Rumunov. Ker pa se to ni zgodilo, se je sedaj nagnila očitno na rusko stran in kakor se poroča se vojaška zveza med Avstrijo in Rumunijo v bodoče več ne obnovi. Tako nam »modra« nemško-mažarska politika izpodkopuje tla, na katerih stojimo.
Konec VViedovega vladanja?
Wiedov položaj že iz vsega začetka njegovega vladanja ni bil prav nič ugoden in se je vedno le Lcij poslabšal. Velesile, ki so umetno ustvarile to državo, so vedno upale, da bo vsaj en del albanskega prebivalstva pokoren njihovim željam. In res se je tudi zdelo, da je tako, a v resnici so stvari stale vse drugače. Razni albanski veljaki so zbirali pod svojo zastavo četaše ter se ponujali vladi. Toda vsa znamenja kažejo, da ni imel niti eden teh veljakov namena udiniti se princu Wiedu. Tako se je zgodilo te dni, da so ustaši obkolili oni četaški oddelek, na katerega je Wied stavil največje zaupanje. To je vojska Prenk Bib Dođe. Zadnje upanje je utonilo in princ Wied je sedaj lahko uverjen, da so dnevi njegovega vladanja v Albaniji že šteti. Ustaši so tudi zasedli že Fieri in Elbassan.
Grki in Turčija.
Med Grki in med Turčijo so napetosti nekoliko odnehale, ker so Turki v svojem panočilu na grško vlado izjavili, da so oni vedno in povsod storili napram svojim grškim podložnikom svojo dolžnost. Ako je vendar še kaka nerednost, to ni krivda turške vlade, ampak splošnih razmer v Turčiji, ki si po zadnjih dveh vojskah še ni opomogla. Vendar pa se vlada trudi povsodi urediti gospodarske in narodne razmere kolikor je v njenih močeh. Zdi se, da se bode sedaj vendar obrnilo med o-bema državama na bolje in da za enkrat ne pride do vojske, kakor je kazalo še pred kratkim.
Darovi.
Za »Šolski Dom« sa plačale predsedništvu gospe in gospodične; Bežek liedviga. šolskega ravnatelja 2 K; Braunizer Ljudmila, zasebnica 2 K; Cigoj Ana, trgovčeva 2 K; Češčut Matilda, okr. tajnika 2 K;
Dekleva Jelica 1 K; Dekleva Lavra 1 K; Dominko Mimi, ravnateljeva 2 K; Fon Josipina, gostilničarka I K; Jakončič Ana, ravnateljeva 5 K; Klavžar Marija, dež. tajnika 1 K; Kovač Roza, sodnega svetnika 2 K; Makuc Eliza, učiteljica 2 K; Pečenko Adele, zasebnica 1 K; Piki Ivanka, zdravnikova 2 K; Pirjevec Ivana, učiteljica 2 K; Pregrad in Černetič 1 K; Rutar Ernesta, višjega sodnega svetnika 2 K; Tuma Marija, odvetnikova 5 K; Zajec Olga, trgovka 2 K; Žnideršič Josipina, zasebnica 2 K.
Popravek zadnjega poročila; Andrej Ipavec, profesor, je plačal 3 K; Anton Fras (ne Fon), šolski svetnik 5
K.
Srčna hvala vsem dobrotnikom in dobrotnicam šolske mladine.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče«;
P. n. gg.: Dobrotnik za obmejno slav. sirotišče v Gorici 4 K, in dalje Josip Culot, trgovec 2 K, Ivan Blažiča 50 vin., Peter Šuligoj 20 vin., Anton Podgornik iz Amerike 6 K, Leopold Breščak 50 vin., Ivan Rejec, župnik 3 K; Nekdo 1 K; prof. Alojzij Fogar o priliki svojega godu 20 K.
Hranilnica in posojilnica B i 1 j a n a-M e d a n a 40 K.
Sklad Slov. Sirotišča.
V Svinem, Sužidu, Starem selu. Kredu, v Potokih in pri Robiču se je nabralo 98 K 72 v.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega: narodap o dslavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa L!
Novice.
Prva in sveta dolžnost slovenskih starišev je, da pošljejo svoje otroke v slovenske šole. V Gorici imamo slovensko gimnazijo, kjer poučujejo naši domačini v domačem jeziku. Zato se nam skoro zdi odveč še poisebe po-vdarjati važnost tega dejstva, ker mislimo, da stvar sama že dovolj glasno govori. Od slovenskih starišev pričakujemo, da ne beda poslali svojih o-trok na nemški zavod, kjer naši domači glasovi ne smejo priti do prave veljave. Slovenski otrok tiče v slovensko šolo, kjer se vrši pouk v domačem jeziku, kjer najde razumevanje pri u-čiteljih in učencih. Mislimo, da naš poziv ne bode ostal glas upijočega v puščavi, kajti stvar je velike narodne in kulturne važnosti za naše ljudstvo. Naši otroci v domače šole!
Izgovor, da se učenci na nemški gimnaziji nauče bolj nemškega jezika, ne velja; kajti tudi na slovenski gimnaziji je vse tako urejeno, da si otroci, ko zapustijo gimnazijo, popolnoma prisvojijo toliko nemščine, da zamorejo v tem pogledu nadaljevati svoje študije tudi na nemških višjih šolah ter o-pravljati svojo službo tudi v tistih u-radih, kjer se nemščina zahteva. Vpi-
sovanje slovenskih otrok na nemško gimnazijo v Gorici ni nič drugega kot podpiranje nemške postojanke, ki bi brez slovenskih in italijanskih otrok v Gorici skoro ne mogla obstajati. Kdor izmed Slovencev pa to postojanko podpira, ta se po našem mnenju pregreši proti svojemu lastnemu narodu.
Strašna narodna nevarnost za Furlanijo se je pojavila kakor poroča 22. t. m. tukajšnja »Eco«. V Rudi pri Gradišču so namreč imeli nekateri šolski otroci svinčnike z napisom »šolski svinčnik«, kar je dalo povod tamošnjemu šolskemu voditelju g. Stabile, da je otrokom pobral nekaj tistih svinčnikov »seguestro qualche dozzina«. V istem članku poje »Eco« glorijo tudi društvu »Lega nazionale«, ki ima baje nalogo rešiti laško narodnost pred Slovenskim prepcjenjem »ha- il com-pito di salvaguardare la nostra nazio-nalita dell’infiltramento ... degli slavi ...«. Zanimivo je, da tudi »Eco« prizna, da vidi v dobroznanem laškem društvu »Lega nazionale« svojo narodno rešitev! Mislimo, da k'temu dejstvu ni potreba nobenega komentarja, tudi za tiste ne, ki so morda drugih misli.
Novi cestno-pclicijski red. V zadnjem zasedanju deželnega zbora je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se spremeni § 14. cestno-policijskega reda. ki določa:
Vsa vozila (vozovi, avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa in slični) se morajo držati leve cestne strani, izogibati se na levo in prehitevati na desno, kakor tudi morajo temu primerno napravljati prostor prehitevajočim vozilom.
Ako dospeta na cestna križišča istočasno dve vozili, ima prednost vozile1, ki prihaja od leve.
Vozovom, ki jih uporabljajo členi Najvišjega dvora, dalje stopajočim vojaškim oddelkom, procesijam in pogrebnim spre vodom se mora vsako vozilo izogniti. Istotako se mora izogniti vsako drugo vozilo poštnim vozovom in gasilnim vozovom, ki peljejo k požaru.
Ta zakonski načrt je sedaj zado-bil Najvišje potrjenje. Kdaj stopi sprememba tega paragrafa v veljavo, se določi odredbenim potom.
Na c. kr. slovenski državni gimnaziji v Gorici se bodo za bodoče šolsko leto 1914./15. novi učenci v prvi razred vpisovali v četrtek dne 2. julija od 9.—12. ure dopoldne. Isti dan in v pete k d n e 3. julija se bedo vršili sprejemni izpiti od 3. ure dopoldne naprej. Učenci naj prinese s seboj krstni list in obiskovalno izpričevalo!
»Devica Orleanska« je ena najzanimivejših zgodovinskih osebnosti, polna pravega verskega navdušenja in udanosti v voljo Božjo. Ukljub njeni mladosti je bila njena odločnost tolika, da je premagala sovražnike domovine, za njeno posebno pobožnost pa jo je Leon XIII. proglasil za. blaženo. Kino-gledališče »Central-Bio« nam nudi s filmom »Devica Orleanska« prav priporočljive in poučne predstave, ki bodo •gotovo zanimale staro in mlado, posebno pa še učečo se mladino, ki je že v zgodovini čitala toliko krasnega o »Devici Orleanski«.
Toča v Furlaniji, V petek je padala pri Redipulji in okoli Sv. Petra ob Soči močna toča, ki je napravila na polju veliko škode. V Beljanu je strela ubila ene kravo.
Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je včeraj peljal skozi Trst in potem po morju k velikim vajam v Bosno.
Bombni atentat na Slovence v Trstu. V nedeljo malo pred 11. uro. ponoči je v neposredni bližini prostora, na katerem je priredil sokol iz Št.
Jakoba veselico, eksplodirala bomba. Pok je bi' tako močan, da soi ga slišali daleč v okolici. K sreči ni bomba ranila nikogar, ker je bila vržena predaleč od ljudi. Policija išče sedaj mrzlično napadalca, a doslej je bil ves trud brez vspeha.
Spodnja Šiška se združi z Ljubljano. Sklep kranjskega deželnega zbora, da se vas Spodnja Šiška združi z mestom Ljubljano, je dobil cesarsko potrjenje. Tako sedaj Spodnja Šiška ni več samostojna občina, ampak ljubljansko- predmestje.
Vladine prepovedi. Dne 21. t. m. se je imelo vršiti romanje iz Ljubljane na Gosposvetsko polje, kjer stoji prestol slovenskih vojvod, a vlada je to romanje prepovedala. Ravnotako je vlada prepovedala vsesokolski zlet v Ljubljano, ki bi se imel vršiti dne 15., Ib. ir. 17. avgusta t. 1. Komentarja k tem prepovedim ni treba!
Na c. kr. obrtni šoli v Ljubljani se vrši sprejem učencev izključno le v jesenskem terminu pred pričetkom novega šolskega leta in sicer se vpisujejo učenci vedno zadnje tri dni pred otvoritvijo vsake učne priredbe. Natanč-neji podatki se nahajajo na črni deski zavoda, objavili se bodo pa pravočasno tudi po domačih o.nevnikih in družili listih.
Dekla po neprevidnosti zgorela. V
Ljubljani je neka služkinja po imenu Misel kuhala na špiritu zajuterk. Ker je začel plamen pojemati, je prilila goreči posodi še špirita iz steklenice. Naenkrat se je vnel špirit v steklenici, nastala je strašna eksplozija in dekle je začelo goreti na celem telesu. V par urah je bila mrtva, ker ji ni bilo mogoče pomagati.
Nova poštno-avtomobilna vožnja. Od L julija 1914 dalje se bode dnevno dvakratna poštna vožnja na progi Logatec kolodvor-Idrija (poštni urad) in nazaj oskrbovala z avtomobili.
Za planince. Najzanimivejši planinski izlet je sedaj v Vrata, romantično dolino v podnožju Triglava. V visokem gorovju ob sklepu doline je še mnogo snega; vsled tega se snežni plazovi udirajo preko sten in grme v globočino. Od Aljaževega Doma, ki.je že odprt in oskrbovan, se najlepše opazuje ta boj poletja proti ledeni zimi.
Omnibuslinija Bohinjska Bistrica-Bohinjsko jezero. Deželna zveza za tujski promet in turistikc na Kranjskem otvori tudi v letošnji poletni sezoni med Bohinjsko Bistrico! in Bohinjskim jezerom omnibuslinijo, ki prične voziti v nedeljo dne 28. junija t. 1.
Graški občinski svet je vlada razpustila. Za vladnega komisarja je imenovan nam. svetnik pl. Underrain.
Cesar v Ischlu. Te dni odide naš cesar z Dunaja v Ischl. Letos bode spremstvo dosti večje kot ponavadi. Cesarja bodo spremljali letos v Ischl tudi dvorni župnik Seidl, predstojnik vojaške pisarne baron Bolfrass in en častnik iz cesarske pisarne. Vsi ostanejo v Ischlu za časa cesarjevega bivanja stalno. Cesar bede tudi letos pridno hodil na lov, za kar se že vršijo
potrebne priprave,
Nemška narodnost je več kot državna politika take je učil v Celovcu na shodu poslanec dr. Anderer. K tem besedam so seveda izborno pristojale frankfurtarske zastave in pa pesem »Wacht am Rein«. Da bi se bil med 17 govorniki en sam spomnil, da je Celovec hvala Bogu še v Avstriji, to se ni zgodilo. Na take »stebre« se domovina res lahko zanaša!
Vremenske nezgode v zgornji Italiji. Listi iz kraljestva poročajo, da je bilo zadnje dni skoro po celi zgornji Italiji jako nevgodno vreme, v nekaterih krajih pa celo prav hude nevihte
s točo, ki je napravila precej izdatno škodo.
Berta Suttner umrla. Na Dunaju
je umrla ped imenom »Die Friedens-bertl« znana nemška, pisateljica baronica Berta Suttner, kateri je bila leta 1905 priznana Nobelova nagrada za mirovno propagando. Njeno glavno delo je knjiga »Doli z orožjem!«.
Domobranski polki dobe tudi zastave. Dne 18. t. m. se je blagoslovila na Dunaju zastava domobranske akademije. Sedaj pa debe tudi domobranski polki zastave, kot jih imajo polki skupne armade.
Grozna zrakoplovska nesreča pri Dunaju. Na letalnem polju v Fischa-mendu pri Dunaju, kjer imajo naši vojaški zrakoplovci že več let svoje stalne vaje, se je zgodila v soboto pred 10. uro strašna nesreča, ki je zahtevala 9 . žrtev. V zraku sta namreč trčila vodljiv balon in zrakoplov, nakar je iz balona puhteči plin eksplodiral. Balon in zrakoplov sta padla na zemljo in pri padcu je prišla ob življenje vseh 9 zra-koplovcev, ki so se nahajali v zraku.
Uradne vesti po uradnem listu »Osservatore Triestina«: Naznani-1 o. Za upravnika konkurzne mase tvrdke A. Križnič in C.o v Podmelcu se je postavil dr. Tuma, odvetnik v Gorici.
Razpisano je mesto ravnatelja za državno realko v Gorici. Prošnje so vložiti do 15. julija t. 1. pri c. kr. dež. šol. svetu za Goriško-Gradiščan-sko v Trstu.
Razpis mest uradnih slug. Pri c. kr. namestništvu ter pri namest-ništvenem svetniku v Trstu je razpisano po eno mesto uradnega sluge. Prednost za ti mesti imajo podčastniki s certifikatom. Zahteva se znanje slovenščine ali hrvaščine ter italijanščine in nemščine. Prošnje so vložiti do 15. julija t. 1. pri namestništvenem predsedstvu v Trstu.
Pri c. kr. deželni sodniji v Trstu je razpisano mesto sodnega sluge. Prošnje s potrebnimi prilogami so vložiti do 19. julija t. 1.
Dražbeni oklici.
Po zahtevi odvetnikov dr. Šket in dr. Leupušcek ter dež. bip. zavoda v Gorici se bo vršila dne 10. julija t. 1. v izbi št. 8. okrajne sodnije v Komnu javna dražba raznih nepremičnin d. o. Vojščica. Vrednost nepremičnin je določena na skupnih 7881.35 K.
Na zahtevo Josipa Zadel v Gorici kot upravitelja konkurzne mase tvrdke bratje Faganelli v Mirnu, zastopanega po dr. Treotu se bo vršila dne 0. julija t. 1. ob 8. in pol zj. pri okrajni sodniji v Gorici, soba št. 6 dražba mnogih nepremičnin d. o. Miren, Ore-hovlje in Rupa. Nepremičnine se bodo dražile v petih skupinah.
Na zahtevo »Kmečke pos. Ijublj. okolice v Ljubljani«, zastopane po dr. Ravnikarju, se bo vršila dne 10. julija t. 1. ob 10. uri pr. p. pri okrajni sodniji v Gorici soba št. 7 dražba zemljišča vi. št. 110 d. o. Vrteče, Najmanjši po-nudek 552 K.
Velika podzemejska jama v Velebitu. Pri kepanju nove železniške proge po Liki na Hrvaškem so delavci odkrili veliko podzemeljsko jamo, ki ie polna raznovrstnih kapnikov. V jami se nahaja tudi veliko jezero..
V znamenju loterije živimo in vse drvi za glavnim dobitkom! Nekateri dobe, drugi zgube. Zadnjih je seveda neprimerno več, kot prvih. Komur je za denar vseeno), ta bo ostal pri loteriji. Komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas »Slovenske Straže«. glasomkaterega z nakupom dobrih vrednostnih srečk zamere obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek,
trajna vrednost srečk in s tem tedaj varnost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se teinu' sama od sebe priporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki Vam ga takoj brezplačno pošlje: Valentin Urbančič, Ljubljana 8.
Mestne vesti,
m Maša zadušnica. V soboto dne 27. t. m. ob 10. uri predp. se bo v tukajšnji stolnici darovala slovesna sv. maša zadušnica pol pokojnem cesarju Ferdinandu L
m Odličen gost. Prihajajoč iz Kobarida se je v nedeljo koj popoludne z avtomobilom pripeljal skozi Brda v Gorico generalni nadzornik domobranstva nadvojvoda Friderik s številnim spremstvom. V hotelu »Siidbahn« so ga pričakovali tržaški namestnik princ Holenlohe,. gofiški brigadir ter razni drugi destojanstveniki. Okoli 2.30 ure se je odpeljal v Gradež. Nazajgrede se je okoli 7.30 ure zopet peljal skozi naše mesto.
m Petdesetletnico svojega rojstva in pet in dvajset letnico doktorata je
praznoval dne 23. t. m. v ožjem družinskem krogu g. dr. H. Stepančič!
Dal mu Bog, da bi še mnogo let srečno živel, držeč se, kakor dosihmal tudi zanaprej gesla: V delu je rešitev!
m Odbor društva »Šolski Dom« v Gorivi vabi k šolski veselici, katero priredijo učni zavodi tega društva koncem šolskega leta v »Trgovskem Domu« dne 27. in 28. junija 1914. Začetek ob 5. uri popoldne. Vspored:	»Letni
časi«, spevoigra. Dvo in troglasni zbori s samospevi, dvospevi ter z deklamacijami in živimi slikami, uravnani za spremljevanje na klavirju ali harmoniju. Slovenski mladini poklonil Antom Kosi. Vstopnina: Za osebo s sedežem v foteljih 2 K, v L, 2., 3. in 4. vrsti l K 20 v, v naslednjih vrstah 80 vin., stojišča 40 v. — Sedeži na balkonu po 1 K 20 v. Cisti dohodek je namenjen učnim zavodom »Šolskega doma«. Vse rodoljube v mestu in v bližnji ckolici vabi. da podpirajo z obilno udeležbo sveto stvar, odbor »Šol. Dom«.
m Razstava v »Novem Domu«, V nedeljo 12. julija ob 9. uri se odpre e »Novem Domu« razstava izdelkov ženske obrtne šole društva »Šol. D.« ter ročnih del pripravljalnice za učiteljišča in društvenih ljudskih šol. " Razstava bode p. n. občinstvu brez vstopnine odprta ta dan in v pondeljek 13. julija c d 9. do 12. ure dopcludne R od 3 .do 5. ure popoludne.
m Vspored koncerta, ki ga prit6" dita orkester in pevski-zbor moškega učiteljišča v Gorici v soboto 27. t. tona vrtu pri Zlatem Jelenu:	L I-
Strauss: Princ Metuzalem. »uvertura — orkester. 2. H. Volarič:	Izgubljen
cvet — moški zbor. 3. Sar-'1 sate; Reve-rie — vijolin solo. 4. Haydn: F—dur kvartet. 5. C. F. Bach: Zbujenje pomladi, romanca - brkesten b. Laharna' ■ Ldhko noč moški zbbf ih bariton solo. 7. H ti user: Ogrska rapsodija vijolin solo. 8. L, Bcrcherini: Menuet orkester. Začetek ob osmih in pol zvečer. Vstopnina 40 vin., za dijake 20 v. Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaški kuhinji«, se bodo preplačila hvaležno sprejemala.
m Ces. svetnik A. Jacobi je
zanimivo poslanico o cerkvi in sam® stanu frančiškanov-minoritov v 1 ^ rici. Kdor razume italijanski, najde njej marsikaj lepega in važnega.
boljšala, da bi se številoi živine ne le podvojilo ampak celo potrojilo, kar bi bilo največ v prid mestu Gorica, ki nima sedaj dovolj domače živine na razpolago in jo mora privažati iz daljših krajev. Meso bi potem bilo tudi bolj po ceni. Prosimci zato, naj se za te zadeve zanimajo naši župani in starešine in naši poslanci naj priporočajo naše želje na pristojnem mestu. Te naše želje so res vsega upoštevanja vredne in vsak naš prijatelj jih bo podpiral, da se čim prej izvrše, v kar mu Bog pomagaj.	Lepodolski.
t Vabilo na 4. redni občni zbor »Kmečke hran. in posojilnice« v Pod-melcu, r. z. z n. z., ki se bode vršil dne 5. julija 1914 ob 2. uri popoldne v hra-nilničnem uradu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potr-jenje načunskega sklepa za upravno leto 1913. 3. Slučajnosti. — Odbor.
t Podbrdo. Mlekarska zadruga »Sirarna« na Bači, p. Podbrdo, ima veliko zalogo starega polnomastnega sira na prodaj. Cena je za kg hleba 1 K 64 vin., nad 100 kg po 1 K 58 vin. kg. Trgovci, gostilničarji, kupujte naš izborni planinski sir. Svoji k svojim! — Načelstvo.
t Podbrdo. Dne 29. t. m. bode začel delovati stroj, ki bo gonil zrak skozi Bukovski predor. Naprava je res imenitna. Ali pa bode tolike1 služila svojemu namenu, bomo videli. Čudno se pa zdi, da se ni porabila za to napravo vodna sila, ki je tako blizu na razpolago in bi tudi obratovanje bilo ceneje nego z Diesel-motorjem.
t Hudajužna. Tik vasi so ustrelili tico roparico kragulja, ki je hotel odnesti piščeta izpred hiš.
t Knežki in grahovski lov sta se pri zadnji dražbi slabo oddala v najem. Pri dražbi, ki se je vršila pri 'c. kr. okr. glavarstvu v Tolminu, so bili navzoči samo domači interesenti. Knežki lov se je oddal za 36 K, grahovski pa za 23 K v zakup.
t Umrl je pretekli teden na Grahovem Andr. Lončner po domače »Gulje«. Ta mož je bil svoj čas na Grahovem eden prvih veljakov, sedaj pa je živel od občinske podpore. To so posledice žganja in kart.
t Iz hribov. Smo že v poletju, a podobno je spomladi ali jeseni. Rastline so zaostale v rašči, ker je še vedno dež in mraz. Trava je sicer zrasla, a kaj pomaga, če se je ne more posušiti. Sadje je še nekaj kazalo, ali koliko ga bode dozorelo, videli bodemo še le v jeseni. Letos bode za one dobra letina, ki se morajo braniti muh m bolh.
t Iz Hudajužne in Podbrda se vozi vsaki dan z železnico približno 10 o-trok železniških uslužbencev v nemško šolo v Gorico brez vsakega spremstva. Otroci se cukajo in trgajo Po železniških vozovih kot bi bili sa-mi gospodarji istih, tako da mirne Iju-^ res grdo nadlegujejo. V vozovih pa Se sliši večkrat tudi govorjenje, ki ni-kcikcr ne more dobro vplivati na vz-kojo otrok. Priporočamo odpomoči v tem pogledu.
Bovški okraj.
b Iz Bovca. V nedeljo^ 28. t. m. ob 4. uri pop. priredi šolska mladina svojo konecletno veselico v dvorani »Gasilnega Doma« z jako zanimivim vspo-redom.
Ko bari iški okraj.
v Breginju pri Kobaridu na italijanski meji se bo vršila v soboto 27, t- m. lepa domoljubna slavnost, obhajala se bo stoletnica, odkar spada občina k avstrijskemu cesarstvu. Ob 10.
uri bo sprejem došlih gostov, potem slovesna maša z zahvalno pesmijo. Po službi božji se odkrije spomenik; na to bo sledil slavnostni banket. Slavnosti se udeležijo razni dostojanstveniki.
Komenski okraj.
km Temnica. Praznik sv. Petra in Pavla bodemo imeli običajni cerkveni shod. Bali smo se, da ne bodemo imeli te slovesnosti, ker nimamo dušnega pastirja. Naš preč. g. upravitelj pa je poskrbel za to slovesnost. Hvala mu!
km Hranilnica in posojilnica v Štanjelu bo imela redni občni zbor v uradnih prostorih dne 12. julija 1914 ob 10. uri predpoldne s sledečim vspo-redom: 1) Pregled računa. 2) Volitev načelstva in nadzorstva. 3) Razni predlogi. — Fabiani, predsednik.
km Rubije. Peronospora je letos napadla murbe tako močno, da ne pomnijo niti stari ljudje, da bi bile murbe tako osmojene. Ako kdo misli, da se ni dotaknila peronospora trte, se zelo vara. Trtorejci, torej pozor!
km Sveto. Kupčija s teranom pri nas dobro vspeva. Obiskali so nas že razni hotelirji iz 'brsta in Gorice.
km S Krasa, Preobilo deževje dela nam kmetom veliko preglavic. Mnogo pokošene krme se nam je pokvarilo-, ker se ni mogla posušiti. Trgatev je tudi v nevarnosti. Belo žito in krompir kažeta precej dobro. Turšiča počasi raste, 'krava obeta še precej. Bog se nas usmili, da bi bili zanaprej lepi dnevi.
km Iz Škrbine se nam poroča, da je veselica »Katoliškega izobraževalnega društva«, ki se je vršila minolo nedeljo, izpadla 'na splošno prav dobro.
km Pederjevo. Ker je toča po več krajih napravila precejšnjo škodo in ker se grozdno cvetje vsled neprestanega deževja osiplje se je vino pri nas podražilo od 28 na 36 K za hektoliter.
Sežanski okraj.
s Sežana. Pomnoženi okr. š. svet je pri zadnji seji sklenil, da se bodo-odslej po Krasu zidale le pritlične šole, ki naj bi stale od 6000 do 8000 K in ne več visoki gradovi za 40—50.000 K, ki so bornemu davkoplačevalcu le v pogubo. S tem bomo torej precej obvarovani pred previsokimi šolskimi dokladami.
s »Elizabetišče« v Tomaju bo imelo svoje konecletne šolske veselice v nedeljo dne 28., v pondeljek dne 29. in v torek dne 30. t. m. Vspored je jako zanimiv in ta šolski zavod zasluži v poslih meri, da se ga vsestransko podpira. Veselica se prične ob 3. uri popoludne.
s S Krasa. Moka se je hudo podražila. Pred časom je domača moka primanjkovala v maju in juniju le manj premožnim kmetom, a dandanes primanjkuje sploh vsem. Kmetje pravijo, ha se ne izplača več sejati žito; po 48 v kg v štacuni kupovati pa nese! ?'bako grela tisočaki za moko v tuje kraje in ni čuda, da rasejo dolgovi. Tudi svi-lorejo so kmetje opustili, češ da ne nese. Zakaj pa nese ta panoga drugim krajem?
Korminski okraj.
kr Prijet ponarejalec denarje. V
Šlovrencu pri Musi je bil prijet neki Josip Tomasini, katerega je iskala že policija iz Čedada. S 'b-omasinijem je hi v zadnjem času tudi njegov sin, ki je enako očetu osumljen ponarejanja popirnatega denarja. Sinu se je še pred aretacijo posrečilo odnesti pete. Zdi se, da je imel pri sebi večjo svoto pona-
rejenih bankovcev, katere je hotel po Furlaniji razpečati.
Tržiški okraj.
tr Konec štrajka v Tržiču. Dne 20.
t. m. se je vršilo v Tržiču zadnje zborovanje ladjedelskih delavcev. Naznanjeno jim je bilo, da je ravnateljstvo odklonilo vse njih zahteve, na kar so delavci sklenili, da zopet stopijo polnoštevilno v delo, ker sicer namerava ravnateljstvo ladjedelnice odpustiti vse delavstvo za več časa. Delavstvo je uvidelo, da bi bil nadaljni boj ravno zanje najbolj škodonosen, zato je raje zopet začelo z delom.
tr Mleko je mešala z vodo neka Karolina Ferfolja, mlekarica iz Doberdoba na Krasu .Ko jo je policijski organ v Tržiču zalotil pri prodaji tega mleka, je sicer tajila, a na tržnem ko-misarijatu tržiškem se je dogiialoi, da je bilo v mleku res 40% prilite vode. Ferfolja je bila nato naznanjena sodišču. —■
Gospodarstvo.
Letošnja žitna letina bode kakor je sedaj stvar dognana precej šibkejša kot lam. Letos bode prinesla žetev na Ogrskem okoli 35 do 38 milijonov kvintalov pšenice in sicer okoli 10 milijonov premalo. Zato bodo bržkone žitne cene precej poskočile. Kakor čitamo v nekaterih listih, so razni ogrski magnatje nalašč letos posejali manj žita, zato da bodo cene šle potem v višino, 'bo početje je z ozirom na sedanje drage čase res nekaj več kot samo čudno.
Nekoliko primere. Dne 3. junija t. 1. smo imeli v nekaterih večjih krauh sledefc žitne -ene: Dunaj za kvim.al pšenice 29 K 15 v, Čikago 17 K 95 v, Antverpen 18 K 45 v, London 18 K 91 v, in Budapešta 28 K 79 v. Cene moke isti dan so bile: Kvintal moke št. 0 na Dunaju 45 K 51 v, v Newyorku 24 K 70 v, v Londonu 29 K 63 v in v Berlinu 31 K 01 v. J e številke so razumljive brez vsakega pojasnila.
Nalezljive bolezni na Primorskem.
Uradno so naznanjene sledeče kužne bolezni na Primorskem: Črnica v Kan-fanaru. Garje v Furlaniji in v Istri. Svinjska kuga v koperskem, v pazin-skem, v poreškem in v volovskem o-kraju v Istri in v Trstu. Roža pila v Kanalu, v S -o v o d n j a h, v Nabrežini in v S e m p o 1 a j u. Razim tega v večih okrajih v Istri.
Srbski prešiči v Avstriji. Ker je do sedaj dovoljeno število zaklanih pre-štčev iz Srbije v Avstrijo že dopolnjena, je dovolila naša vlada uvoz še na-daljnih 50.000 zaklanih prešičev iz Srbije.	*
ZABAVNI KOTIČEK.
Vsezavednikoiv Miha je čital nekdaj v nekem listu, da je nekdo iznašel tak prah, ki ga je treba le v vodo potresti in pridejo iz njega najlepše postrvi. Miha je seveda hitro pisal na ' naznanjeni naslov, kajti postrvi je on silno rad jedel. Toda za nekaj dni je dobil nekoliko čuden odgovor: »Dragi gospod! Tisto o tistem prahu je bila le neka stava. Jaz podpisani sem stavil namreč, da ni mogoče napraviti tako neumnega oglasa, da bi se vendar ne dobil kak tepee, ki bo šel na lini. Ker ste se za »ribji« prah oglasili Vi tako hitro, sem seveda stavo dobil in se Vam tem potom najsrčnejše za Vaš trud zahvaljujem. Udani Vam Zvito-repek.« Pravijo, da je bil tiste dni Vse-gavednikov Miha strašno razjarjen in da je požvečil nekaj zavojčkov tistega poi štiri od same ihte.
Izjava.
Ker podtikajo nekteri fojanski dolžniki naše posojilnice č. g. Andr. Uršiču, župniku v Šlovrencu, da je on pritiskal na posojilnični odbor, naj se proti nemarnim dolžnikom sodnijsko postopa, ker se niso odzvali ponovnim opominom za poravnavo dolga, javi podpisano: ko se je sklepalo v odboru, kaj se ima ukreniti proti nemarnim dolžnikom, g. Uršiča še pri seji ni bilo, ker je bil zadržan. Mesto stikati, kdo je kriv, da je moral posojilnični odbor sodnijsko nastopiti proti nemar-nežem, je bolje, da se dolgovi poravnajo! Nemarnost in zapravljivost sta krivi, da se mora sodnijsko postopati, ne pa župnik Uršič, kteremu obetate — pesti. Župnik Uršič ima pri sejah samo eden glas.
Hranilnica in posojilnica Biljana-Me-dana na Dobrovem, 23. junija 1914.
Načelstvo.
Izdajatelj konsorcij „Goriškega Lista11 Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. L. Lukežič.
Prva slovenska trgovina z jedil- Izl “	n im blagom
jj) Anton Kuštrin, (j
v Gorici Gosposka ulica št. 25.
Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonijalnega blaga.
Vse blago prve'vrste.
Gene zmerne in nizke. Postrežba točna in soiidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
0
Najcenejše vrtne ograje
je mogoče napraviti le s železno-betanskili stebrov: trajajo večno in ne potrebujejo nobene oskrbe.
Isti se dobijo v trgovini z železom O ZAJEC v GORICI Gosposka — ulica.
A. v d, BERI NI
Gorica, Šolska ulica št. 2.
veliha zaloga oljhinega olja prue vrste
najboljši tvrdki iz istre, Dalmacije, Molfette, Bari
in Nce s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron — 1 04, 112 120,128,136 144, 160 180, 2 —, 2 40 za luci po 72 vin.
N , debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vpo-rabe olja; po vporabi se spet zameni s polno.
Pravi vinski kis in navaden. Za oga mila in sveč. — Cene zmerne.
JOSIP TER Pl N
naslednik Antona Potatzky
v Gorici na sred Kaštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nimberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje ; potrebščine za krojače in črevljarje, — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske in letne čase.
Rasnovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, kroš-njarje, prodajalce po sejmih in trgih po deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. .
Čujte in strmite!
600 kosov, med temi ena v ognju pozlačena ura za 420 K. Krasno v ognju pozlačena zel6 fina Anker-rem. Ura s pozlačeno cifemico, 36 ur dobro idoča, za katero se jamči 3 leta, 1 krasna igla za ovratnico z simili-briiantom, 1 v ognjn pozlačen prstan z imitiranim kamenom za gospode in gospe, 1 koralda s 150 kosov orijentalskih biserov najmodernejši lišp za dame, krasna garnitura gumbov za manšete, ozratnike in naprsni-ke, zajamčeno 3 od sto dupli-zlato s potentirano zatvoro, 6 kosov pravih žepnih robcev, zeld elegantna žepna prsna priprava z jekla, krasno toaletno zrcalo v ovitku, s prijetno dišeče toaletno milo, fino vezen zapisnik (72 kosov kancelijskib peres, 20 dopisnih predmetov, ki so v hiši koristni in nepogrešni. Vse to z pozlačeno uro, ki je samo 4.20 K. Pošilja po poštnem povzetju P. Bucbbinder, Krakovo št. 180.
Pri več nego eni naročbi se pridd vsakemu naročilu 1 poima-žepna vžigalna priprava gratis-
Za koga ne ugaja vrne se takoj denar, tako da je izključen vsak riziko.
Priloga „(Soriškemu lisfu" ŠL 21 z dne 25. junija 1914.
m Artiljerijsko brigadno poveljstvo se nastani pol nameravani preu-redbi artiljerije s prihodnjim letom v Gorici.
m Kazenska razprava proti R. Konjedicu radi poloma »Mizarske zadruge« v Solkanu je končala v soboto zvečer. Sodišče je izreklo, da je Rudolf Konjedic kriv konkurza »M. Z«. Obsodilo ga je zaradi tega na šest tednov strogega zapora, katerega pa je že prestal s preiskovalnim zaporom.
m Porotno sodišče. Dne 22. in 23. t. m.*se je vršila edina porotna obravnava v tem porotnem zasedanju. Na zatožni klopi je sedel finančni nadpaz-nik Feiss iz Mirnika; tožen je bil nenravnosti na škodo svoje llletne hčere. Feiss je bil oproščen.
m Klub rezervnih častnikov v Gorici bede imel prihodnjo nedeljo v Pa-novcu na vojaškem streljišču glavno streljanje na dobitke. Med streljanjem bode svirala vojaška godba. Pričetek ob 3. uri popoludne. Streljanje se vrši ob vsakem vremenu .
m Telegrame in ekspresna pisma bodo odslej dostavljali v Gorici 14 do ISletni mladeniči, katere je najelo tuk. poštno vodstvo.
m Nagla smrt. V petek popoldne je umrl na nagloma voznik mestnega električnega tramvaja Anton Valussig, star še le 33 let. Isti dan ob 10. zjutraj je še opravljal službo.
m Poskusen samomor. 18-letni Srečkio Brajnik je hotel v nedeljo zvečer v neki gostilni v ulici Cappella končati svoje življenje s tem, da je popil nekoliko strupa. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. Sedaj je zopet zdrav.
m Poljskemu čuvaju je grozil z vilami neki Vincenc Černigoj iz Gorice. Za to je bil kaznovan na 3 dni zapoira.
m Koliko smo pojedli meseca maja
v Gorici. Zaklalo se je v Gorici tekom letošnjega maja 164 volov, 3 konji, 764 telet, 14 koštrunov, 73 jagnjet in 33 praset. Že zaklane živine je bilo pripeljane v mesto 370 telet, 11 koštru-nov, 247 jagnjet, 12 praset in 12.271 kg mesa. Ker je na toliko mesa tudi žeja velika, je poteklo za »zalivanje« 1700 hektolitrov piva.
m Služba lekarn. Od 28. t. m. do 5. julija bodete imeli ponočno službo lekarni; L i b e r i - T r o m b a.
m Umrli so v Gorici v minoilem tednu, in sicer na domu: 601etna Antonija Turnovsky iz Trsta, 351etni Anton Velušček iz Pevme; v moški bolnišnici: SOletni Andrej Brovc iz Podbrda, 421etni Andrej Fcirnazari iz Loč-nika, 171etni Hektor Reslusnig iz Gorice; v ženski bolnišnici: 381etna Marija Černe iz Šturij; v umobolnici: 58-letna Terezija Lovrenčič iz Kreda.
Goriška okolica.
g Kmečki shod sklicuje »Gospodarska zadruga za goriško okolico« v nedeljo dne 28. t. m. ob 7. in pol uri zjutraj v Gorici pri Jerasu (ob južnem kolodvoru). Dnevni red: Poročilo o trgovini s krompirjem. — Na shod so vabljeni člani in tudi nečlani pridelovalci krompirja za prodajo. Na shodu se bo poročalo o letini krompirja v I-taliji, na Ogrskem in v Nemčiji, potem c »anzmerah in o uplivu teh dežel na prodajo našega krompirja. Dalje se bo poročalo o moči in o uspehih konkurence. Posebne važnosti in ket dokaz neopravičenega in za naš pridelek škodljivega postopanja trgovcev bode sledeče poroDio: »Okrožnica trgovske družbe Bombig &. Čo.« — Poročila bodo povsem stvarna, brez vsake o sebne žalitve, tako, da se shoda ude-
leže lahko tudi nečlani, ki pridelujejo krompir za prodajo. — Zadruga bode izplačevala krompir takoj po shodu 28. t. m. do 3. ure pop. in dne 29. t. m., na praznik sv. Petra, od 7. ure zj. do 12. ure opoldne.	Načelstvo.
g Kupčija s krompirjem je letos dobra. Le to je škoda, da deževno vreme zadržuje izkopavanje tega poljskega pridelka. Popraševanje v inozemstvu po našem krompirju je jako močno. Največ krompirja'se izvaža v Nemčijo. Zadnje dni bi se ga lahko par sto vagonov izkopalo in izvozilo, če bi ne bilo dežja. Cena krompirju je bila te dni po 12 K 100 kilogramov. Ena takozvana njiva (1050 štir. sežnjev) vrže letos do 60 kvintalov krompirja. In če se krompir proda po 12 K, prejme kmet za eno njivo izkopanega krompirja 720 K. Tako dobro ni vrgel krompir še nikoli. Vzrok je seveda ta, ker se je temu v gedški okolici glavnemu poljskemu pridelku odprla pot izvoza v inozemstvo in pa dejstvo, da je prevzela izvoz krompirja »Gospodarska zadruga za goriško okolico«, ki ne išče pri kupčiji skoro nikakih dobičkov, marveč le pazi na to, da poljedelec proda svoj pridelek po čim višji ceni. Poskrbela je obenem zadruga, za tuje odjemalce, odprla našemu krompirju pot v dosedaj za nas zaprte kraje, kar je vse skukaj stalo veliko truda in požrtvovalnosti.
g Vabilo k sklepu šolskega leta 1913-1914 »Obrtno-nadaljevalne šole v Solkanu«, ki bode v šolskem poslopju dne 28. junija 1914 ob 11. uri predp. združen z razstavo medletnih šolskih izdelkov, ki se otvori po sklepu in o-stane odprta do 5. ure pop.
Vodstvo obrtne-nadaljevalne šole.
g Iz Vrtojbe. V »Soči« z dne 13. t. m. čitamo precej stvaren dopis iz Vrtojbe, vendar se zdi, da je dala povod k temu dopisu le zadnja starešinstve-na seja. Dopisnik je hotel napad na do -tičnega starešino zaviti v stvarno poročilo. — Starešina, o katerem misli dopisnik, da nosi osebnosti v starešin-stveno sejo, je opozoril župana v predzadnji seji na neko nepravilnost v blagajni. Župan je nepravilnost priznal in v zapisnik dotične seje se je zapisalo, da ima plačati gotov znesek v občinsko blagajno. Pri čitanju zapisnika o predzadnji seji pa je župan v zadnji starešinstveni seji opravičeval dotično nepravilnost, češ, da se je zgodila pod prejšnjim županom in takrat da je bil on (sedanji župan) blagajnik. Pri tem pa se je oglasil prav resni starešina iz Bukovice ter izjavil, da ve pač vsak otrok, da je za to nepravilnost odgovoren prejšnji župan, a zagrešil da jo je prejšnji blagajnik, sedanji župan. — Sicer imamo v Vrtojbi župana, ki je le po imenu župan; v resnici pa župani nekdo drugi. — Dopisnik pravi, da osebnosti škodujejo resnosti pre-tresovanja. Menda osebnost ne pride prav nič v poštev, ako se opozori Občinarje na škodo, ki jo bodo za vedno trpeli vsled postavljenih stebrov za napeljavo elektrike,- žato menimo, da je bila dolžnost župana, da to stori. Ko so se sklepale pogodbe, so taki stebri že stali po Krasu in graje vredno je, da se župan ni potrudil, da bi Občinar je poučil, da se tu ne gre za navadne lesene stebre kot pri brzojavu, marveč za obširnejše stebre. — Vprašali bi osebnega dopisnika, ali pozna; onega gospoda, ki vodi županstvo name sto pravega župana. Ali ne ovira dotični iz osebnosti akcije za cesto Vr tojba - Štandrež, za katero se je pa pred 5 leti prav energično1 potegoval. Takrat je zahteval ,naj se njegov predlog zapiše v zapisnik, da bi pozneje pričal, da ima on največ zaslug za to cesto. Od onega časa do> danes se je ustanovila v Vrtojbi »Gospodarska za-
druga« in sezidala »Družbena opekarna«, katerih naprav pa dopisnik ne more trpeti. S sezidanjem »Dr. opekarne« je ona cesta pač še bolj potrebna kot prej. A oni gospod, ki je pred 5 leti v sanjah videl postavljati že svoj spomenik za zasluge za cesto Vr-tojba-Štandrež, se je pozneje izrazil: »Dokler sem jaz starešina, 'se ona -cesta ne bode zidala. Ako jo hoče imeti opekarna, naj si jo napravi sama.« -— A to niso osebnosti, g. dopisnik?!
g Števerjan. Z ozirom na' zadnji dopis v »Goriškem Listu« glede postavitve kipa Njeg. Vel. cesarja Franca Jožefa I .si usoja podpisani pripomniti sledeče: Označeni kip se odkrije morda že meseca oktobra. V kratkem se razpošljejo vabila vsem Občinarjem v svrho, da se udeleže posvetovanja:, kako se ima vsa zadeva prirediti. Prosim tedaj, da se na vabilih označenega dne oglasijo v določenem lokalu vsi, ki se za stvar zanimajo. Ob tej priliki se izvoli tudi širši odbor za postavci spomenika.	Otto bar. Formentini.
g Trnovo. V zadnji št. našega lista smo priobčili dopis s Trnovega, v katerem pravi dopisnik, da so Občinarji z nevoljo opazili, da je bila šolska mladina pri procesiji sv. R. T. brez pravega nadzorstva. Krajni šolski svet na Trnovem pa nam poroča, da nadzoruje učitelj Leban pri vseh procesijah šolske otroke svoje šole in tudi še o-troke vcglarske šele.
g Električna razsvetljava. Starešinstvo občine Sovodnje je v svoji seji dne 16. t. m. soglasno sklenilo, da se v občino napelje električna razsvetljava. —
g Doriberg. 1 istemu piscu, ki blati dornberškega župana po časopisih stem, da pravi, da so deli tako visoko takso na ples radi tega, ker župan tako rad pleše, zakličem samo to: Sramuj se in skrij se!!!, ker s tem, da blatiš župana se sam obsojaš in izdajaš, da si hudoben človek, da sovražiš župana in da ti je — na poti!
Dornberžan.
g Otrok ponesrečil. Deček Alojz Pahor, star 13 let, je nesel kosilo svojemu očetu, ki dela v tvornici Franca Sandrin v Mirnu. Fant se je preveč približal nekemu stroju, ki ga je potegnil s seboj in mu pokvaril cbe nogi. Deček, ki je izgubil med velikim trpljenjem mnogo krvi, je bil prepeljan v goriško bolnišnico.
g Nesreča. Pri nakladanju kamenja v nekem kamnolomu v Opatjem-selu se je utrgala veriga, ki je držala kamen, ki je pri padcu ranil 44-letnega Nakolaja Marušiča na desni roki. Marušič se leči v goriški bolnišnici.
g Z vožička je padel. Neki petletni M. Bregant je sedel na vozičku, na katerem je njegiov oče peljal domov murbino listje. Voziček se je na slabi poti prekucnil in dečko je odletel tako nesrečno na tla, da si je zlomil desno nogo.
g Steklenico je vrgel za avtomobilom. Neki Ivan Žigon iz Mirna je vrgel za avtomobilem, v katerem je sedel neki tržaški konzul, steklenico. Za to je bil kaznovan na 3 dni zapora .
Ajdovski okraj.
a Petkovo hudourje je napravilo po gorenji Vipavi — Štomaž, Skrilje, Lokavec — še precej škode. V Skriljah pa le ni ustavila! Pač imajo ča-omamila neko deklico; v Štomažu je ubila vola — plesa v Dobravljah pa le ni ustanovila! Pač imajoičasa in denarja dovolj ti dobravljski fantje, da plešejo enkrat tostran enkrat onstran drž. ceste!
a Iz Kamenj poročajo: Na Vidov dan je šel dve in pol-letni Franček Ru-
stija zdoma. Kmalu ga pogreši mati. gredo ga iskat na vse strani, vse grape pregledajo — fantiča nikjer! Zvečer pa prinese neka Vrtovinka dečka domov...
Kje je bil?
Sel je po poti, ki pelje iz Kamenj na Čaven in Kucelj; zgubil je hlačce, strgal srajčeo, pa lezel je dalje čez Planino — 21/2letni turist... Tam gori pod Kucljem, blizu prekočavenske erarske steze, kakih 800 m nad morjem, je slišal tisti čas neki voznik iz Podgore ci-troško jamranje; pa je stopil bliže in našel sredi strme meline fantiča v strgani srajčki in vsega opraskanega.... Prašah so ga zvečer doma:	Kako je
na Čavnu? Pa se jim je Franček moško odrezal: Nobene hiše ni gori, in nič ne kuhajo gori!
g Vabilo k rednemu občnemu zbo ru »Hranilnice in posojilnice Kojsko v Brdih, reg. zadruge z neomejeno zaveze«, ki se bo vršil dne 5. julija t. 1. ob 3.30 uri popoldne v župnišču. Za slučaj nezadostnega števila udav, vršil se bo občni zbor pol ure pozneje, ki bo sklepčen pri vsakem številu pričujočih udov. Vršil se bo zbor po navadnem dnevnem redu.	Načelstvo.
a Velike tepničarske vaje so se vršile minoli teden v bližini Ajdovščine. Vajam je prisostvoval topničarski nadzornik fcm. Albert Benda.
a Dva prsta si je odsekal neki Va lemin Suban, star 60 let, doma iz Ajdovščine. Zdravit se je prišel v Gorico.
Kanalski okraj.
Iz Lckcvca. Starešinstvo občine Lokovec je imenovalo v seji 25. marca častnim občanom te občine državnega in deželnega poslanca d r. A n-t o n a Gregorčiča v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil za tukajšnjo občino in za goriške Slovence.
ki Idersko na Kanalskem. Dne 20. t. m. je bila pri nas taka povodenj ka-koršne le malo naših ljudi pomni. Padala je tudi toča. Povodnji in neprestano deževje je napravila na poljih mnogo škode. Posebno so prizadete vasi: Zarščina, Zapotok, Š vin ki, Debe-nje, Vrtače, Goljevica in Kamence. Prebivalci teh vasi so trpeli že več let zaporedoma na bedi; a tem se je prepričala tudi komisija na licu mesta. Zato se obrača prebivalstvo teh krajev do visoke vlade s prošnjo, da bi mu na kak način priskočila na pomoč ter mu u-blaži bedo.
Tolminski okraj.
t Iz volčanskih hribov. Z veseljem smo čitali v »G. L.«, kako je govoril g. Kosmač v Cerknem o kmečkih potrebah v naših gorah. Prejšnji deželni odbor si je res pridobil veliko zaslug s tem, da je nabavil za povzdigo živinoreje plemenske bike, potom katerih se je izboljšala naša živina. Da se pa naše blagostanje temeljito povzdigne, prosimo deželni odbor, da nas še nadalje podpira. Za osrednji okraj, kjer je bila trta močno opešala sta priskočila vlada in deželni odbor ljudem na pomoč z brezobrestnimi posojili, tako da so vinogradniki svoje vinograde obnovili in zopet prišli do blagostanja. Ravno-tako bi lahko priskočili vlada in dežela na pomoč siromašnejšim živinorejcem s tem, da bi se jim dovolila brezobrestna posojila zal nakup manjkujoče živine. Za uspešno živinorejo morajo biti tudi dobri travniki in senožeti, ki so sedaj v jako slabem stanju, ker jih ljudje vsled pomanjkanja denarja za delavce ne morejo potrebiti in tako rase po naših krajih grmovje in trnje naprej. Nadalje bi se z brecibrestnimi posojili lahko nakupila umetna gnojila, ki bi travnike in pašnike v toliko iz-
Dobavitelji in podjetniki
ki pride v kratkem v GOT^IGO, naj takoj vpošljejo skrajne ponudbe za sledeče blago:
11 Hrma laaskg seno, oies, sloma, okkan oies (ijuetscli-linfer), otrobi, pšenični otrobi (Heizenschale) itd.
za
400
Konjsko meso za brano divjik zserin!
I
lloolca
Žaganje [fina jelka]
Potem še:
Hafts
Inštalacija
J Tesarstia dela § H TisžiOBinB
Oziralo se bode le na take ponudbe, ki se vpošljejo na podlagi tega oglasa in ki stavijo najnižje zahteve.
Vsem uslužbencem je prepovedano vsprejemati kako provizijo, zato naj blagovolijo gg. dobavitelji primerno določiti svoje ponudbe !
Vse blago mora biti ?>rve vrste!
Vsi računi se morajo vposlati v pondeljek in v torek med 11. in 12. uro predpoludne izplačati. Ako pade dan odhoda na kak drugi delavnik, potem se morajo še eventuelni sklepčni računi vposlati dan poprej in zadnjega predpoludne med 11. in 12. uro izplačati.
Vse ponudbe naj se naslovijo na
Ravnateljstvo Cirkus-a Charles
Obratni oddelek (Betriebs-Abteilung).
Sedaj Augsburg (Bavarsko)


-'-■m-V .	v.;.;-
Viktor Toffoli-Gorica
prva zaloga oljkovega olja
Via Ttalro 16. - Via Seaiiairi« 10.
Olj kino olje, pripeljano naravnost iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja. —	1 '''	'	==
Cene so sledeče :
Jedino olje fino . liter	Kron	1.04
Namizno olje . . . „		1.12
Istrsko-oljkino olje .	„	f>	1.36
Valona	„		1.44
Bari				1.44
Oneglia			»	1.60
Lucca ...... „	v	2,—
Nzza	»	ff	2.40
^Prejema naročila ter pošilja franko na dom, kakor tuili na dežele in izven države.
Zemljemerec, stalno zapriseženi sodni izvedenec, inženir za stavbe poslopij, mostov, cest. železnic, vodovodov, vodnih potov, jezov i. t. d se topi0 priporoča za obilna
naročila
Ing.r Arnošt Reif
Via Ugo Foscolo blizu državnega kolodvora
Trgovina z usnjem
v Kapucinski lulici št. 2 (»Prt Lizi".)
Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro Postrežba poštena.
Z odličnim spoštovanjem se bilježim
JOSIP MARUŠIČ, trgovec.-
Perje sa blazine po zelo nizkih cenah.
1 kg razcepljenega sivega perja 2 K; boljše vrste '2 K najboljše K 2	80 v; čisto belo
5 K 10 v; ) kg najfinejše belo
3 v ; polubelo
K; belo, pub	---„
izcepljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-perja, sivo 6, 7; belo fino 10 K; najfinejše prsno 12 K. Pošiljatev 5 kg, poštnine prosto.
Izgotovljena posteljna oprava
iz gostega, rdečega, plavega, belega ali rumenkastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, široka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 cm dolga ter 60 cm široka s finim, trpežnim pubom K 16 s pol-puhom K 20, s finim puhom I. vrste K 24; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; blazine za pod glavo K 3, K 3'50, K 4. Pernice 200 cm dolge in 140 cm široke K 13, K 14'70, K 17-80 in K 21. Pernati madraci iz močnega križastega Gradina 189 cm dolgi in 116 cm široki K 12'50 in U'80.
Razpošilja se proti povzetju, in sicer od K 12 poštnine prosto Neugajajoče se zamenja ali pa se vzame nazaj ter se vrne denar. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
S. Benisch, Deschenits št. 992, Češko
Adolf Urbančič,
mesar
Gorica — ulica Sv. Ivana štev 7 — Gorica
se priporoča cenjenim odjemalcem. — Naročila v vsaki množini donaša .na dom po navadni tržni ceni. Blago prve vrste!	Postrežba točna in solidna!
Odlikovana pekarna in sladčičarna
K. Draščik
v GORICI na KO RK IJ
(v lastni hiši).
Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 In ulica Corno štev. 4
izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina^ in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
Kmetijskega društva v Cerknem za 1. 1913, kateri se bo vršil v nedeljo dne 5. julija t. 1. ob 2. uri popoldne v dvorani Gospodarskega doma v Cerknem. V slučaju nezadostnega števila zadružnikov se bo vršil ta občni zbor eno uro pozneje z istim dnevnim redom, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o dovršeni reviziji. 3. Potrjenje računa za 1. 1913. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.	Odbor.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
MIHflEŽ. TURK
GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
	20. junija.			
Dunaj .	.	. 13, 58, 24. junija.	79,	38,	78.
Gradec .	. • 2, 11,	40,	27,	55.
Zahvala.
Povodom smrti naše ljubljene tete in sestre
Cecilije Jamšek
se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba. Posebno se zahvaljujemo sl. društvu „Skalnica", ki se je udeležilo pogreba z zastavo, veleč. g. dr. Pavlici, g. Dugarju in drugim.
Bog stotero poplačaj.
Gorica, dne 24. junija 1914.
Žalujoči sorodniki.
Originalne Mayfarth-ove oblastveno zavaro-- - - vane vinske In sadne stiskalnice - - -
„HERKULES“
Prvovrstni izdelek.
Hidravlične vinske in sadne stiskalnice.— Neprekošene! Grozdni in sadni mlini moštne napra e
Ph. Mayfarth & C.
2. Tovarna poljedeljskega -	— orodja — —
D U N A J, II. Taborstrasse št. 71.
Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno.	Iščejo se zastopniki.
RAZPIS DRAŽBE.
Cerkveno skladovni odbor v Bovcu razpisuje popravo župnišča v Bovcu. Popravilni stroški so proračunjeni na 5240 K in sicer mizarska dela na 4800 K in zidarska dela na 940 K.
Proračun in stavbeni pogoji so na vpogled v občinski pisarni ob uradnih urah.
Pismene ponudbe z enotnimi cenami in 100/0 varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so poslati podpisanemu odboru do 10. julija t. 1. Cerkveno skladovni odbor si pridržuje popolno prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb.
CERKVENO SKLADOVNI ODBOR V BOVCU,
dne 22. junija 1914.
Predsednik:
IZIDOR OSTAN, 1. r:
Pinter & Lenard — Gorica Raštelj 7-9.
Vinogradniki in kmetovalci dvakrat porinjaho-žico za trte, razne mreže in žico s trnjem za ograje kupite v veliki izberi in prav nizkih cenah le pri naši domači tvrdki, av m m
,,Slovenski Straži11 prinese pomoč, Vam morda bogastvo, čitajte 1
475 000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
===== 5 originalnili vrednostnih srečk 5 =-=
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši, dne
2. in 15. januarja,	1. in 44. majnika.	1. septembra (dve),
1. februarja.	1. julija,	- iN I4- novembra ter
1.	marca (dve^,	1. avgusta,	2. novembra.
375.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
- 3 originalnih vrednostnih srečk 3
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se V;ši dne
2.	in 15. januarja,	1. in 14. mainika,	)4. septembra ter
1. februarja,	1. julija,	novembra.
1. avgusta,
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 K.
Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeli I Vsi dobitki se izplačajo v goto
vem denarju !
Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnega vplačevanja, torej zastonj
Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo11	Valentin Urbančič, Ljubjana 6.
Vino in žganje
po najnižjih cenah. Vino od 56 litrov navzgor. Raznovrstno žganje kakor tropinovec, slivovec, brinovec in finega špirita razpošilja na debelo in drobno po najnižjih cenah.
A. ABUJA Gorica
ulica sv. Antona št. 4 (kjer je bila pred leti tvrdka Bozzlni).
Mirodilnica, papirnica in tovarna šolskih zvezkov
Kcžnar & C.i SORICA
Malije Josipa Mja št. 7.
Najcenejši nakupovalni vir na drobno in debelo.
Okrožnica.
Usojam si naznaniti preč. duhovščini, da preseiim svojo dobro založeno in vsakemu znano trgovino, h kateri spada tudi delavnica za bogoslužne predmete s 1. junijem iz Magistratne ulice
y Gledališko ulito(ViaTeatPo)št.ll.
V trdnem zaupanju, da bo preč. duhovščina blagovolila upoštevati to mojo preselitev in da me bo tudi zanaprej kakor dosedaj blagohotno podpirala,
se bilježim z odličnim spoštovanjem
FRANC LEBAN.
-	Naj več j a zaloga -usnja ter čevljarske
-	- - potrebščine.----
L Drufovka Gorica Gosposka ul. št. 3 nasproti »Monta«.
Največja izbera obuvala za moške, ženske in otroke. Blago trpežno - Cene solidne.
Št. 1052
RAZGLAS
Podpisano županstvo razpisuje s tem službo obe. redarja s plačo po dogovoru; prošnje je vložiti do 15. julija t 1,
Nastop službe s 1. avgustom t. L
Nabrežina, 17. junija 1914. 1.
Županstvo občine Nabrežina
Župan:
IVAN GAHARIJA 1 r.
Ut

Ut
		
lit		M
„CENTRALNA POSOJILNICA"
F5EGISCROWmA ZADRUGA z omEJcno ZAVEZO
33S5E v GORICI
obrestuje hranilne vloge po 5%. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso Gius. Verdi št, 32, I. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.	---- Odbor.
m		m	



Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri zlatem Jelenu«.
Devica orleanska :
g!	Lekarna	w
" Gristofolejti v Gorici |
Prave in edine žel. kapljice
znamko sv. Antona Pado- W vanskega.
Zdravilna moč®]
teh kapljic je ne- MK prekosljiva. Te kapljice uredijo ® redno prebav- TC Ijanje, če se jih dvakrat na dan ® po jedno žličico Mpj ^ (Varstvena znamka) p opij e. Okrepi ^
^ želodec, store, da izgine v krat- ^ Ul ketna lasu omotica in životna Lkl
™...............................  udi	fiS
H storč, da človek raje jč. ^
fl Cena steklenica 60 vin.

I
v CEHTRfli BIO v Gorici od dne 23. t. m. naprej
Kdor je \idel v Central Bio film „ŽIVLJENJE IN SMRT JEZUS-A, ta ve, kako dovršene so predstave v omenjenem Kinematografu in ne bode prezrl ogledati s1 velikansko ter podučno delo
Device orleanske.
Da se ustreže okoličanom bodo predstave ludi dopoldne od 9. ure naprej*
Opozarjamo na to poučno delo tudi vsa šolska vodstva.
Vsem gospodinjam toplo priporočamo
KO2.INSKO CIKORIJO
= edino pristni, po kakovosti nedosegljivi slovenski Izdelek. =
v korist
obmejnim so vencem
U
t •
Centrala Ljubljana, p družnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst.
Vloge na knjižice po 41|20|0, v tekočem računu po
9sMI£ka glavnica K 8,008.000’ Hezervrd zaklad Ki,000.000.00
dogovoru.
Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut.
Borzna naročila.
Promese za vsa žrebanja.
Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev.
-= Eskont menic	- =
— Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke.
Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes.
Nakazila v inozemstvo.
Kreditna pisma.