ACCEPTANCE POR MAIU ING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Leto IX.—Volume IX. Štev. 40.—No.40. JOLIET, ILL. 3. OKTOBRA (OCTOBER 1923. DVAJSETLETNICA OBSTANKA DRUŠTVA ŠT. 70, V ST. LOUIS, MO. . Minulo nedeljo, dne 29. septembra je obhajalo društvo Sv. Srca Jezusovega, ti. 70, K. S. K. J. v St. Louis, Mo. dvajsetletnico svojega obstanka. Tem povodom je društvo pri lepi slavnosti razvilo svojo novo zastavo. Dr. št. 70, je bilo ustanovljeno dne 30. septembra leta 1903 z 32 člani ;* danes pa Šteje 112 članov v obeh oddelkih. Uredništvo "Glasila" izraža ponovino tem potom označenemu društvu svoje iskrene čestitke rekoč: "Dvigajte krepko novo zastavo, društvu v ponos, ugled in slavo. Vabite druge, nove še člane, v njeno okrilje skupaj vse zbrane. Živelo društvo leta še mnoga, v varstvu zaščiti ljubega Bo-ga!" : , -- . Smrtna kosa. Dne 19. septembra je umrl v državni bolnišnici za umobol-ne v Kankakee, 111. rojak Josip Zabukovec, kjer je bolehal 6 mesecev. Smrt ga je ugrabila v najlepši moški dobi 39 let. Pokojnik je bil rojen dne 9. marca 1. 1884. v vasi Gabrov-ka, pošta Zagradec-Fužine, na Dolenjskem; tukaj v Ameriki je živel približno 18 let. Svoje-časno je delal v Clevelandu, zatem v Jolietu, zatem je pa živel v South Chicagu, 111. Bil je član dr. št. 44 K. S. K. J. in tamošnjega Samostojnega društva "Sloga". Njegovo truplo je bilo prepeljano in pokopano v So. Chicagu. Pokojni sobrat zapušča v So. Chicagu ženo, Margareto Zabukovec, vdovelo Medosh, in eno 9 letno hčerko; v Clevelandu, Ohio enega brata in tri sestre, v Jolietu, lil. p« eno sestro Mrs. RaLer. I^icno 30-žalje prizadeti družim i Pokojniku naj bo lahka ameriška gruda! Dalmatinski zdravnik na študijskem potovanju v Ameriko. San Francisco, Cali$. — Privatno se semkaj poroča, da bo prišel v Ameriko morda že tekoči mesec, mladi in ugledni dalmatinski zdravnik Dr. Ivo Mačela, rodom iz Gornje Vru-čice na poluotoku Peljšešcu. Dr.. Maeela je dosedaj opravljal službo asistenta eksperimentalne pat a logi je na univerzi v Gradcu. Vsled njegove izborne nadarjenosti. mu je graska univerza preskrbela visoko Rockefellerjevo ustanovo za nadaljevanje svojih študij v Rockefellerjem zdravniško preiskovalnem zavodu • v New Yorku. Tu živeči ožji sorodniki in domačini Dr. Mačele mu nameravajo prirediti sijajen sprejem. Žrtve "munšajna." Chicago, 111. 2. okt. —Mestni zdravstveni komisar Dr. Bun-desen poroča, da je v Cook o-kraju, osobito v Chicagu letos od 1. jan. umrlo že 150 oseb v- sled vzivanja strupenega žganja. Med vsem žganjeap, kar se ga sedaj pije v Chicagn je 99 fe VAŽNE VOLITVE V OKLAr-HOMI. Oklahoma City, Okla. 2. okt. —Pri danes se vršečih splošnih volitvah za posebno sklicanje zakonodaje meseca dec. t. 1. je guverner Walton docela pogorel. Do polnoči se je izvedelo, da bilo je v 1361 volilnih okorajih oddanih za to predlogo 142,-896 glasov, proti pa 36,237; manjka pa še poročil iz 1476 volilnih okrajev. V obče je pričakovati, da bodo nasprotniki guvernerja Waltona zmagali z 450,000 glasovi večine. Volitve so ise vršile širom države še precej mirno, ker je okrog 50,000 zapriseženih čuvajev in posebnih stražnikov skrbelo za red. Guverner Walton zatrjuje, da bo do prihotjnjili rednih volitvah še vedno tako strogo nastopal napram Kukluksov-cem in da ostane proglas pre-kega soda še v bodoče v veljavi. Pri volitvah dne 4. decembra bodo volilci države Oklahoma skušali odstraniti sedanjega guvernerja \Valtona in istega uadomestiti z drugim, morda celo s kakim pristašem Kukluksovcev ? PO VELIKI ŽELEZNIŠKI KATASTROFI V WYO-MINGU. Casper, Wyo. 1. okt. — Rešilno moštvo dela neprestano že tri dni in tri noči, da bi spravilo na površje nesrečne žrtve železniške katastrofe koja se je tukaj pripetila pred- tremi dnevi, ko je C. B. & Q. brzo-vlak skočil v Cole potok ker se je most podrl. Dosedaj so našli pod vagofii samo tri osebe, dvoje trupel |e pa voda pri Glenrocku vrgla na obrežje. Zdaj dela z mrzlično naglico 300 delavcev, ki iščejo v blatu in pesku pod vlakom nesrečpe žrtve. Preteklo bo še več dni, predno bodo z delom gotovi. Lokomotivo so danes potegnili iz vode. V obče se računa, da se je vsled te katastrofe ponesrečilo od 30—do 50 potnikov, kojih trupel ne bo mogoče nikdar najti. Ker je ravno istočasno potok vsled neurja zelo narasel, je voda odnesla mrtvece v bližnjo Platte reko. Dr. Lorenz bo živel v New Yorku. New York, N. Y. — S parni-kom "Resolute" je te dni pet dospel v Ameriko slavni dunajski zdrav-nik Dr. Lorenz, najboljši špecijalist za kostne bolezni. Dr. Lorenz se je odločil za stalno živeti v New Yorku; svoj urad bo imel v hiši št. 741 Park Ave. Žrtve potresa na Japonskem. Washington, D. C., 1. okt. — Tukajšnjemu japonskemu poslaniku se iz Tokio uradno poroča, da znaša ondi število mrtvili vsled zadnjega potresa 103,000, ranjenih 125,000, pogrešanih pa še 235,000. Ker je večji del mesta Tokio v razvalinah, se je iz njega izselilo 1,068,000 oseb, hiš je pa porušenih 534,000 Republikanska narodna kMir vencija v Chicagu. Chicago, 111. 3. oktobra. —Iz zanesljivih viroy.se poroča, da še bo vršila republikanska narodna konvencija prihodnje leto meseca junija v našem mestu. Glede izbire mesta za to konvencijo so že vprašali tudi predsednika Coolidge, ki se je izrazil, da mu je vseeno, kjer ravno naj se ista vrši. Narodna konvencija demokratske stranke bo sklicana \ New Yorku. V svrho pokritja stroškov te konvencije imajo demokratje že pripravljenih $300,000, čeravno bo označena konvencija po zatrdilu nekaterih veljala samo $100,000. PREMEMBA IZSELJNIŠ-KEGA ZAKONA. Washington, D. C.— Zvezni tajnik za delo priporoča popravek iz8eljniškega zakona, kateri, če bi bil sprejet, bi odpravil priseljniški urad na El-]is Islandu. Vsi imigranti bi bili zdravniško pregledani že doma predno bi dobili dovoljenje za vstop v Združene države. Na ta način bi bilo prihranjeno veliko trpljenja in denarne škode vsem tistim tisočem, ki jih vsako leto vrnejo ameriške oblasti nazaj in jim vsled enega ali drugega ni dovoljen vstop v Ameriko. Mr. Daviš v tem podpira časopisje, kar jasno kaže, da so naši sedanji priseljniški zakoni zastareli in da jih je treba popraviti. Ampak kakoro vse zgleda, kongres ne bo sprejel tega popravka, ne radi tega, ker je kongres proti predlogu tajnika, ampak zato, ker tak zakon ne bi odobravale nekatere dežele, kajti Amerika bi morala ustvariti v vsaki deželi, odkoder prihajajo priseljenci posebne urade, česar pa Združene države ne morejo storiti, ako nimajo zato potrebnega dovoljenja inozemske vlade. Proti temu predlogu se je oglasila že ena evropska dežela. V ODPOMOC FARMARJEM Senator Capper, vodja far-marskega bloka, je bil te dni pri predsedniku Coolidgu na posvetovanju zaradi proble mov, ki so zelo važni za ameriškega farmarja. Predsednik Coolidge, ki je pomagal sprav ljati seno na očetovi farmi, kc je bil poklican, da vzame v roke vladne vajeti, dobro razume v kakem žalostnem položaju se nahaja ameriški farmar, posebno farmarji po zapadli, kjer se prideluje pšenica in izrazil ke je, da je pripravljen podpirati vsak korak, ki bi prinesel tem farmarjem resnično odpomoč. Zvezni tajnik za poljedelstvo, Wallace, jc poročal predsedniku, da izvzem-ši tistih pokrajin, kjer se prideluje pšenica, je sedanji položaj precej dober. Predsednik je mnenja, da bi farmarji, — ki se pečajo s pšenico,—storili bolje, če bi sejali lan ali pa sladkorno peso vsaj na gotovem delu polja, ki so ga do sedaj imeli za pšenico, kajti velike količine lana in sladkorne pese si importira vsako leto. Pretep pri pogrebu. Dullas, Tex. — Ko se je v tem mestu vršil pogreb.te dni umrlega A. A. Jen'kin?a, je prišlo na pokopališče tudi šest maskiranih Kukluksovcev, ki so položili pred grob velik kla-novski križ iz rož. To je ženo pokojnika, — Mrs. Jenkins tako razkačilo, da je oni križ docela raztrgala in pohodila z uogami. Med pogrebci in Kukluksovci je prišlo do pravega! pretepa pri odprtem grobu? pogrebci so končno potegnili dvema Klanovcema maske z obraza, ter ju občutno pretc--pli, ostali štirje so pa zbežali. Našli rudarja ponesrečenega 1. 1922. San Francisco,Calif. 30. sept. —V Argonaut rovu pri Jack-son, Calif. so včeraj našli truplo 47. žrtve rudniške razstrel-be, ki se je pripetila 27. avgusta lanskega leta; to je l>il rudar W&. Fessel, zadnji izmed Pes našel ponesrečena dečka. Alma, Ga., 26. sept. — Neki pes, je danes povzročil, da so prišle oblasti na sled dvojni tragediji! — Že od včeraj so pogrešali 17. in 15. letna brata Lutlier in Estell Knowles, katera je ponoči vlak povozil. Dotični pes je njuna razmesarjena trupla izsledil, ter prinesel v gobcu odtrgano roko enega izmed teh bratov ravno na dom, kjer sta živela. Ljudje so šli takoj zatem za psom, ki jih je vodil do mesta, kjer so ležali še ostali udje ponesrečenih dečkov. Prememba ustave. Washington, D. C. 1. okt.— Senator Ashurst iz Arizone bo pri prihodnjem zasedanju vložil dva zakonska načrta za premembo ustave Združenih držav. Prva naj bi določala, da mora kongres najmanj enkrat v letu zborovati, poi-enši s prvim pondeljkom v januarju. Druga točka se pa ozira na premembo datuma inavgura-cije predsednika Združenih držav. Inavguracija naj bi se vršila tretji pondeljek v januarju. Na ta način bi bilo nemogoče pri volitvah .poraženim kongresui-kom vdeleževati se poznejšega zasedanja. Bojne ladje za staro šaro. New York. N. Y. — Vsled sklepa razoroževalne konference bodo morale tudi Združene države 21 svojih bojnih ladij in križark porušiti. Te dni je vejni department v newyor-ških listih objavil ponudbeni razglas za uničenje 6 bojnih ladij, ozir. v svrho prodaje sta-rinarjem; te ladje so: "South Dakota", "Indiana", "Mon-tana", "North Carolina", "Constituticin" in "The United States". REVOLUCIJA NA NEMŠKEM. Berlin, 1. oktobra. — Pn i večji nastop monarhistov za odpravo republikanske vlade na Nemškem se je pojavil danes, ko je 800 oboroženih mož napadlo in zavzelo trdnjavo Kustrin, 50 milj iztočno od Berlina ob glavni železniški progi Kraljeveca (Koenigs-berg). Po 3 ure trajajoči hudi bitki je vojaštvo državne braml>e zopet zavzelo del označene trdnjave; vseeno imajo pa monar-histi še v svojih rokah nasipe in arzenal. Poveljnik trdnjave ^ je obrnil na vlado za pomoč, nakar je bil izdan ukaz, da mn-rada dva polka iz Frankforta takoj (Klriniti regularnim četam v Kustrinu na pomoč. Tekom dneva je bilo 300 mo-narhistov aretiranih, vsled česar so njih pristaši s strojnicami vprizorili napad na arzenal, da bi svoje tovarše osvobodili; to je povzročilo nrf dvorišču hudo bitko med vladnim vojaštvom in monarh isti, v kateri so morali monarhisti podleči. O napadu na trdnjavo Kust-; rin je prinesel danes tudi uradni list obširno poročilo, trdeč, da so se komunisti in monarhisti dvignili zopet nemško vlado; za priobčevanjc časnikarskih poročil o nastopu monar-liistov je vladni cenzor določil posebne predpise in odredbe. Podrobno poročilo o napadu. Prvi napad je bil izvršen ob 6. uri zjutraj s tem, da so monarhisti, preoblečeni v uniforme vladnih čet prikorakali v Kustrin; najprvo so zavzeli poštno poslopje in mestno hišo; temu je sledil napad na arzenal (trdnjavo), ki se nahaja Država Michigan toži državo Wisconsin. Washington, D. C. 1. okt. — Država Michigan je danes pri najvišjem zveznem sodišču v-ložila tožbo proti državi Wis-consin, v zadevi že večletnega spora glede državne meje med reko Menominee in Montreal. Vrhovno sodišče bo v kratkem izreklo svojo tozadevno razsodbo. Železničarji zahtevajo povišanje plače. Cleveland, Ohio., 1. okt. — Ker.bo pogodba med linijskimi železničarji in družbami v kratkem potekla, so se pričela vršiti tozadevna pogajanja za obnovitev iste. V koHkor se je izvedelo, zahtevajo vsi strojniki in kurjači zaposleni na železnicah povišanje plače. Najprvo bodo skušale krajevne unije doseči svoj cilj z direktnim pogajanjem z vodstvom družbe; ako bo pa ostalo to brez uspeha, bodo krajevne konferenčne skupine železničarjev nastopile in se le v nujnem slučaju obrnile na zvezni železniški delavski svet. zastrupljenega (munšajna). ponesrečencev. Svila se bo podražila. Osaka, Japonska, r- Vsled minulega potresa na Japonskem je bilo 70,000 bal surove svile uničene; prizadeta škoda znaša okrog 40 milijonov dolarjev. Ta škoda bo gotovo povzročila podraženje svile. Ustaja na Bolgarskem zadušena. Sofija, 30. sept. — Revoluci-jonarno gibanje na srbski in rumunski meji je zadušeno. Vladne čete so včeraj zasedle vsa glavna uporna sela. Danes je vlada proglasila tritedenski moratorij. j zenai ^irnnjavo;, ki tu* nn«nj« Novorojenemu pre^tolonasled- j 2 mil jo kaljena od mesta. V niku Jugoslavije je ime Stjepan. Starokrajski listi poročajo o velikih slavnostih, ki so se vršile širom kraljevine SH£> dne 6. sept. t. 1. povodom rojstva prvega sina-prestolonasledni-ka kraljevi dvojici. To veselo vest je kralj Aleksander v-sem marodom kraljevine naznanil v svoji posebni prokla-maciji. Prestolonasledniku so dali pri krstu ime Sfcjepai* (Štefan.) Moderne rakve. New York, 29. sep. — Tukajšnji pogrebniki poročajo, da bodo morda prišle sčasoma, črne, bele in sive rakve popolnoma iz niode.; Neka tovarna je začela vsled izrecne zahteve izdelovali moderne "jazzM rakve (krste) rdeče, zelene, višnjeve in rmene -barve? te vrste krste se naroča za bogate mrliče predvsem pa za profesijo-nalne plesalce in gledališke'igralce. Število članstva A. F. of L. Portland, Oreg. 1. okt.—Na tu se vršeči konvenciji Ameriške delavske federacije (A. F. of L.) je tajnik Fr. Morrison poročal, da znaša skupno število njenega Članstva 2,926,468 Število članov se je zadnje leto skrčilo za 260,000. označeni trdnjavi sta bila za časa napada nastanjena dva polka pehote, vendar nista bila na kaj takega pripravljena iz-vzemši nekaj straž, katere so monarhisti takoj k predaji prisilili; kar je ostalo . moštvo še spalo, je bila monarhistom lahka stvar tudi isto si podjarmiti. Monarhisti so bili pri tej priliki dobro oboroženi z različnim orožjem, celo s strojnimi puškami in granati. Ko je poveljnik trdnjave ukazal, da naj se napadalci uda jo, je nastal na dvorišču hud boj, v katerem je padlo okrog sto vojakov; tako je tudi število ranjencev veliko.- Kakor v bližini Berlina, tako se pojavlja revolucija tudi po drugih mestih nemške republike, osobito na Bavarskem. O zopetni uvedbi monarhije na Nemškem se je diktator v011 Kahr baje sledeče izrazil: "Monarhija za enkrat zdaj še ne bo proglašena; vendar pa postaja gibanje za isto vedno večje. Ko bo ta stvar dozorela, pride zopet na površje." Število šolskih otrok v New Yorku. New York, 28. sept. - Letos obiskuje mestne javne J™6 958,376 otrok, aU 20,596 veckot lani. - To poročilo prihaja n glavnega šolskega uradp. t Društvena naznanila in dopisi j VABILO NA SEJO. Ii urada tajnika društva sv. Družine *t. 5 LaSalle, 111. S tem uljudno prosim člane našega društva, da naj se kolikor mogoče v obilnem številu udeležijo prihodnje seje dne 7. oktobra, ker bomo imeli par važnih točk na dnevnem redu. Ob enem bo na tej seji tudi volitev novega blagajnika, ker dosedanji je odpotoval za par mesecev v staro domovino na obisk k svojim sorodnikom. Želimo mu srečno pot in srečen povratek v našo naselbino. Sobratski pozdrav Frank Strehar, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv. Frančiška Sal. št. 29 Joliet, m. Člane imenovanega društva opozarjam, da se udeležijo prihodnje mesečne seje v nedeljo dne 7. oktobra v polnem številu zaradi važnih točk na dnevnem redu. Prihodnja seja bode tretja četrtletna seja, zatorej se vam bode prečitalo tretje četrtletno finančno poročilo. Nadalje naznanjam vsem o-nhn članom, kateri so mi oddali pred par meseci nove regali-je, katere sem poslal nazaj v Chicago, da se je pomaukljaj popravil; regalije sem dobil nazaj zadnji teden popravljene kakor- se je zahtevalo. Zatorej pridite v nedeljo dne 7. obtobra na sejo, da bode dobil vsak svojo regalijo nazaj ali pa vsak dan na domu pri tajniku. John Gregorich, tajnik. sati; to če biti prva subnta po sle naše sjednice. Stoga uljudno pozivam bračo i sestre da so u večera broju odzovu na prihodnju sje dnicu 10. okt. da potpunirao odbor za delo zalmve, i da se dogovorimo o tem poslovanju. Ujedno če se izvaljati % godi-šnji proračun o društvenem premoženju; pak bu svaki čul kako je društveni delež i premoženje naše. Torej isto pozivamo sve brače Hrvate i" sestre Slovence iz naše okolice, da nas posjete zgoraj rečene zabave ili veselice dne 20. oktj bra o. g. u 7. sati na večer u Hrvatskom Domu 110 Bridge St., Etna, Pa. Čemo vam biti srčno zahvalni in podvomi. Svirati če poznata glazba (cr kestra GolobiČ). Ulaznica boju stale za gospodu 35c, za go-podje 25c. Do veselog svidjenja, due 20. okt. u Hrvatskom Domu! Sa bratskim pozdravom Math Brozenič, tajnik. NAZNANILO. Društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Chicago, 111. bode imelo svojo jesensko veselico dne 14. oktobra v spodnjih prostorih Slovenske šole. Pripravljalni odbor se trudi, da se bode tudi to pot zabava obnesla vsem gostom v zadovoljstvo. Vse cen jem? slovensko občinstvo v Chicagu se vabi, naj bi se te veselice udeležilo polnoštevilno. Začetek veselice bode ob 3. uri popoldne. Več o tem prihodnji teden. Pripravljalni odbor. VABILO NA SEJO. Li urada tajnika društva "Friderik Baraga" št. 93 Chisholnr, Minn. Na redni društveni seji dne 9. sept. se je razpravljalo o bolniškem centralnem oddelku, in se je sklenilo, da se bo vršilo dne 14. oktobra t. 1. glasovanje, ali naj tudi naše društvo pristopi k bolniški centralizaciji, ali nef Zato uljudno vabim vse člane društva "Friderik Baraga" št. 93 K. S. K. J., da se polnoštevilno n-deleže seje dne 14. oktobra t. 1. Seja se prične točno ob 10. uri dopoldne v Mahnetovi dvorani. Za društvo "Frid. Baraga" št. 93 Chisholm, Minn: John Sterle, tajnik. NAZNANILO. Is ureda tajnika dr. sv. Miha-lja br. 163 Pittsburgh, Pa. Sa ovim javljam članim i članicam imenovanog društva, da je bilo sklenjeno na prošloj sjednici 9. sept., da čemo obdr-žavati zabavu sa plesom na 13. oktobra o. g. Torej, da biulo cijeu. bračo i sestre znali, da se nije mogla dobiti "hala" za isti dan, sto ga je izvršujoči odbor dolnčil i sklenil najbolje kakor je presadil, da čemo imati i obdrža-f&ti zabava sa plesom dne 20. ifctobra, na subotn večer u 7. , Cleveland, Ohio. Vsled številnih pismenih čestitk, katere prejemam jaz in mnogi drugi v Clevelandu od sobra|tov in sosester delegatov minule konvencije, in ker se isto čita tudi v dopisih v "Glasilu" v svrho priznanja postrežbe, gostoljubja in izvolitve, — se na tem mestu v svojem, kakor tudi v imenu vseh drugih zato najiskreneje zahvaljujem. Prevetči bi bilo dela vsakemu se še posebej pismeno zahvaljevati za izražene 5estitke, ki prihajajo v tako o-jilnem številu. Veseli nas neizmerno le to, ker čitamo, da ste vi zadovoljni; to je najgla-vneja stvar; s tem smo torej tudi mi zadovoljni. V zahvalah in čestitkah se čita: "Konvencije v Clevelandu ne bomo nikoli pozabili." — Da, prav je tako! Tudi jaz vas prosim da bi je vsaj tako hitro ne pustili iz spomina. Veliko je bilo dejansko -torjenega v uradnem poslovanju, kar ne smemo pozabiti; pač pa zopet iu zopet oživiti in poživiti. Jaz imam takoj danes nekaj v mislih, kar vam dragi bratje in sosestre prinašam pred vaše spomine iz minule konvencije. To stvar dobro presodite, preštudirajte in premislite, ker je baš sedaj ugodni in odločni čas zanjo. Še vedno si predstavljam o-ne trenotke za časa XV. konvencije, ko so bili vpričo vseh zaslišani delegatje (nje) društev, spadajoiedh v centralni bolniški oddelek K. S. K. J., da naj povedo svoje mnenje o centralizaciji. To so bili v resnici glasovi vpijočih v puščavi, ki so mi segali globoko v srce; njih apelov in prošenj da bodimo v resnici pravi — sobratje, — ne bom izlepa pozabil. Kakor že tedaj, hočem tudi v bodoče »tati na ©jih strani s tem, da bom v par številkah našega "Glasila" tudi jaz zopet povzdignili svoj glas ia vaša bratska srca. Izrabiti hočem svoje iskrene želje Vam v prijazen premislek glede bolniške centralizacije. .Vaj vas pa to trikogar ne užali saj to je samo priporočilo; rnj to je samo moj, za Jednoto coristen nasvet. Kdor bi se torej morebiti ne strinjal z me-aoj, naj vsled tega ne vzame proti meni niti hajmanjše mr-žnje, ker jaz ne pišem tega zaradi svoje lastne koristi, am-lak v celokupno korist naše lične organizacije. Kakor znano, smo na zadnji konvenciji sklenili glede cen-' tralizacije ostati vsak pri svojem, kakor smo bili po starem. t.. •. S tem srno zadovoljili vse; se- nimi vrsticami na plan, to pa veda, mi smo računali, da bo s zaradi tega, ker si štejem to tem vsem prizadetim ustreženo. Slišali smo pa takoj zatem, kako bridko so nam začeli dčitati naši sobratje in sosestre centralnega bolniškega oddelka, da ne gojimo prave e-dinosti in bratstva med seboj; in še hujše so naa obsojali, nakar smo se vrnili s konvencije obljubivsi jim, da bomo že gledali, da se zedinimo po priliki in tako zadovoljimo tudi ono članstvo, ki nas je poslalo na konvencijo, da smo "za" njih točko ali "proti" glasovali. Čitali ste .gotovo že iz konvenčnega zapisnika, da so delegatje central, bolniškega oddelka na svojem posebnem zborovanju sklenili pustiti odprta vrata vsem dosedanjim še ne pristpplim društvom v ta oddelek. Do 1. jan. 1924 imajo vsa ona društva lepo priliko na svojih rednih, ali izvanred-nih sejali skleniti da pristopijo v centralni bolniški oddelek. Zdaj, ali še teh par mesecev je najbolj primeren čas za priporočila^ in vabila v ta oddelek ker je zdravniška preiskava nepotrebna oziroma prosta, ta ko je tadi popolnoma prosta pristopnina v centralizacijo. O tem ste gotovo tudi čitali v zadnjem "Glasilu" oklic našega sobr. gl. tajnika pod rubriko: "Ugodna prilika za pri stop v centralni bolniški oddelek". Torej baš zdaj se v tem oziru prav na sobratski način pripravljajmo za vstop v centralizacijo. Pregovor pa pravi: "Pred svojim pragom doma je potreba najprvo pomesti". In takoj, nego se obračem do drugih zunanjih društev, se obrnem do svojih lastnih »obratov in sosester tukaj v Clevelandu s prošnjo,da se tudi mi pridružimo centralizaciji. Člani društva sv. Vida št. 25, kamor tudi jaz spadam, imamo še dve meseCne seje, kjer se lahko sporazumemo, zakaj bi bil ta oddelek tudi za nas potrebendn koristen? Torej pridite na prihodnjo sejo prvo nedeljo v oktobru. Ako tega ne sklenemo na tej seji, pa se pripravimo za mesec november, ko bo glavna (volilna) seja, in takrat odobrimo to, kar bomo spoznali za najbolje. Po izgledu našega društva, kakor smo v tem oziru debatirali na zadnjih sejah, naj store tudi druga sobratska društva. Ker so v obče meseca decembra glavne letne seje z veliko vdeležbo članstva, zato bo tedaj čisto primerna prilika, glasujete za pristop v bolniško centralizacijo. Članom našega društva pa še posebej kličem: "Bodimo mi Vidov-ci prvi, potem nam bodo tudi drugi sledili. Združimo se v en tabor; ne pozabimo, kako so nas oni delegatje na zadnji konvenciji prosili, da se jim pridružimo!" V prihodnji številki bom pa napisal navodilo in prip6roči-lo, kako naj bi se nadzorovalo in vodilo poslovanje bolniške centralizacije. Vsem sobratom in sosestram pošiljam najlepše pozdrave, udani Vam sobrat Anton Grdina. v svojo dolžnost in ker se se vedno spominjam lepih dni v naši ameriški beli Ljubljani. Tudi jaz izrekam vrlim Cle-velandčanom iskreno zahvalo za njih pristno slovansko gostoljubnost, lepo postrežbo in vso naklonjenost. Uverjen sem, da je bil vsakdo izmed bivših delegatov in delegat inj minule konvencije v Clevelandu v tem oziru zadovoljen. Iskrena hvala sobr. Anton« Grdina, novoizvoljenemu pred sodniku KSKJ. za prisrčen sprejem delegacije,zafino kosilo v dvorani in vse drugo, kar ste za nas storili. Hvala or. Strniša za njegov trud in delo, da je nam delegatom pre-skrbel lepa stanovanja. Hvala vsem onim, ki so nam dali svoje avtomobile na razpolago za izlet v krasni Garfield park in divno mestno okolico. Hvala vrlim kuharicam: ženam in dekletom za tako lino prirejeni banket, vsega je bilo v izobilju kakor na gostiji. Onih krasnih govorov ua tem banketu ne bom izlepa pozabil in tudi ne zabave. Drugi večer smo se zopet peljali v prijazni Collinwood, kjer so nas rojaki lepo sprejeli ter nam priredili v Narodnem Domu krasen večer z igro, petjem in plesom. Pri tej priliki je naš gl. tajnik br. Jos. Zalar s svojim lepim govorom izborno nastopil,ker je kot brale pozdravil vse skupaj zbrane Sloveree m Hrvate. In zopet se zahvalim sobr. Antonu Grdina, ki je po konvenciji delegate s svojimi avtomobili vozil na kolodvor, ter še nekaterim na njih dom pošiljal pozdrave po razglednicah. K sklepu izrekam še enkrat prisrčno zohvalb vsem rojakom in rojakinjam, ki so nas tako lepo i a St. Clair častili in dvorili. Živela torej naša ameriška slovenska metropola! Z rodoljubnim pozdravom, Matt Brozenič, delegat in tajnik dr. št. 163 K. S. K. J. Pbgh, Pa. Pittsburgh, Pa. Povodom minule XV. konvencije KSKJ. je itak že obče-znana ameriška slovenska metropola (Cleveland, Ohio), katero naziva jo tudi "Ameriška bela Ljubljana",— še bolj zaslovela sirom naših držav. Čemu pa tudi ne? Saj so od 20. do 28. avg. t. 1. ondi. zborovali številni zastopniki prve in najstarejše slovenske podporne organizacije, naše K. S. K. J. v tako častnem številu! Ker sem čital v našem cenj. "Glasilu" že par zahval izpod peresa bivših delegatov in da-legatinj, zato si jemljem tudi jaz prostost prihajati z nastop Leadville, Colo. Ker me dolžnost veče, sem se namenil nekoliko opisati tukajšnje razmere in svoje drage spomine na XV. konvencijo K. S. K. J. v Clevelandu, Ohio. — Jaz pravim, da postrežba in naklonjenost, ki so nam jo izkazali Clevelandčan-je nam bo ostala za vedno v spominu. Ne bom navajal tukaj vsega, kar smo ondi doživeli: o našem prihodu, sprejemu, njih gostoljubnosti, raznih prireditvah, krasnih igrali, petju, plesih izletih, prikladnih stanovanj in postrežbi itd.—; pač so pa danes na tem mestu iskreno zahvaljujem Mr. in Mrs. Ponik-varju za izvrstno in prijazno postrežbo. Ravno tako tudi lepa hvala vsem Clevelandča-nom za njih trud in požrtvovalnost ob času konvencije K. S. K. J. Dalje tudi tu izrekam najlepšo zahvalo vsem darovalcem, ki so kaj prispevali za našo slovensko cerkev v Leadville, Colo., katere darove je Cerkveni odbor z veseljem sprejel in se izražal hvaležnim. Cerkev, ki je nedavno pogorela, bo dograjena v teku enega meseca, ter bo kras in ponos tukajšnjih Slovencev. Vsem o-nim rojakom, ki bodo morda potovali po naši državi, skozi naše gorske pečine priporočam, da naj se vstavijo za malo časa tudi v našem mestu. Leadville, Colo., da si ogledajo našo krasno novo hišo božjo, ali cerkev. Dobro nam do-šli! Dobri Bog naj vam tisočkrat povrne, kar ste v ta blagi namen darovali. O delavskih razmerah ne bom tukaj pisal, ker kažejo pod ničlo; ako se tudi delo na agitaoijskem polju KSKJ. ne zboljša, bo tudi kazalo—pod ničlo! In vendar še ne obupamo! Povzeti hočemo svoje najboljše korake za prospeh naše dične KSKJ. Ob sklepu teh vrstic pozdravljam ves stari in novi odbor, ter vse članstvo naše Jednote. M. Jamnik, Denver, Colo. c Vreme imamo v našem mestu krasno, kot v poletnem času; le delavske razmere niso tako krasne, ampak bolj slabe. Zadnji čas smo imeli več rojakov v bolnišnici zaradi opera cij; med temi je bil tudi naš rojak John Starašinič, ki je bil operiran v Mercy bolnišnici, vendar se je že povrnil domu, ker bo kmalu okreval, kar mu iz srca želimo. Zatem je bil na slepiču operirana Mrs. Karolina Okoren, soproga do|)roznanega rojaka Frank Okorna, tudi tej se zdravje obrača na boljše. Pred enim mesecem je družini Okorn umrl 5 letni sinček, torej so to družino zadele kar dve nesreče v enem mesecu. Naše sožalje! Nadalje naznanjam rojakom in faranom cerkve Kraljice sv. Rožnega Venca v Denver, Colo. in okolici, da bomo praznovali farno žegnanje dne 7. oktobra pri naši cerkvi; to bo ravno na roženkransko nedeljo. Prva sv. maša bo ob 8. uri po navadi, drug pa ob desetih. Zatorej se prosi vsa slovenska in hrvatska društva, da se korporativno vdeleže te slavnosti. Društva naj se zbirajo točno ob 9. uri dop. v svoji dvorani; 15 minut do 10. odkorakamo v cerkev. Pred sv. mašo bo blagoslovljena zastava, ali bandero šolskih otrok, po blagoslovu bo slavnostna sv. maša z leviti, pri kateri bo več duhovnikov; ob 3. uri pop. bodo pete litanije Matere Božje z blagoslovom. Nadalje bomo imeli 40 urno pobožnost dne 12. 13 in 14 oktobra, to je petek, sobota in nedelja. ,V petek bo v češčenje izpostavljeno Presv. Rešnje Telo ob 9. uri pri sv. maši; z-večer ob pol osmih bodo vetrnice s pridigo in blagoslo vom z Najsvetejšim. V soboto bo sv. maša ob 8ih zjutraj, z-večer ob pol 8. prjdiga in blagoslov z Najsvetejšim. V nedeljo bo sv. maša ob 8. in 10; zvečer ob pol 8. pa sklep pobožnost jo; pri tej pobožnost i bo tudi več duhovnikov, ki bodo spovedovali vse tri dni. Torej rojaki, sedaj imate zopet lepo' priliko za sv, spoved; ker fes ne vemo ne ure,, ne dneva, kadar nas lahko smrt doleti, torej ne odlašajmo! Nadalje bi prosil rojake v Denverju, da bi pristopili v naše društvo sv. Roka št. 113 ker vem, da je dosti takih, ki ne spadajo nikamor. Znano je. da KSKJ. deli veliko podpore svoji zvestim članov v njili nesreči in bolezni; zatorej rojaki ne odlašajte pristopiti v tc društvo; pristopite dokler je še čas, ali dokler ste še mladi in zdravil Pozdrav vsem rojakom ši-rom Amerike in čitateljem "Glasila" v stari domovini. George Pavlakovich, član dr. 113 KSKJ San Francisco, Calif. Cenjene mi sosestre društve "Marije Pomagaj" št. 164 K S. K. J. in društva "Eveleth' št, 130 S. N. P. Jednote. S tem se Vam prav lepo za hvaljujem ker ste mi priredile povodom mojega odhoda k .Eveletha tako krasen in zaba ven večer (Surprise Party) Nikdar Vas ne bom pozabila ker ste se tako potrudile ze moj odhod; v resnici Vam bom zato vedno hvaležna, ker mislim, da ste me res imele tako kot za svojo sosestro in prijateljico! • Hvala Vam tudi druge žene in dekleta, ki ste se tudi v obilnem številu vdeležile tega zabavnega večera, moje odhod-nice. Hvala tudi možem in fantom za obilno udeležbo! Hvala Vam za dar, ki ste mi ga darovali $125. (stopein-dvajset dol.) to je res veliko od Vas, kar stezame žrtvovali. Hvala tudi rojaku Louisu Kotnik, ke£ je prišel s svojo harmoniko, da se je ta večer lahko vsakdo poljubno naple-sal. Hvala Vam kuharice ki ste tako fino stregle in kuhale. Hvala Vam vse žene, ker ste tako dobra jedila in "cakes" prinesle, posebna hvala pa še Vam Mrs. Jerome, Mrs. Pav-šek, Mrs. Loušin in Mrs. Inti-har, ki ste tako ogromno množico skupaj spravile. Zatorej: še enkrat hvala vsem skupaj Bog povrni, ker ste se tako lepo od mene poslovile, in ker ste me v resnici rade imele, saj sem bila vedno pri društvih v kak odbor izvoljena. — Pri društvu "Eveleth" št. 130 sem bila 4 leta tajnica, 3 leta pa nadzornica; pri društvu "Mar. Pom. št. 164 K. S. K. J. sem bila pa 4 leta in 8 mesecev tajni-. ca, ali do časa mojega odhoda proti zapadu. Hvala Vam, ker *te me izvolile tudi za delega-tinjo minule XV. konvencije v Clevelandu, O. Drage mi sosestre! Ne zamerite mi, ker ne bom priobčila imen darovalk ker se mi je oni listič izgubil; oprostite zato. Daleč sem se e>d Vas ločila, pa ] moj duh ostane še vedno med Vami; in če pridem slučajno še katerikrat med Vas, Vam bom pripravljena kar bo v moji moči povrniti, kadar boste zahtevale. Mesto San Francisco, kjer zdaj živim je jako veliko, da ojo nadzornemu odboru "Gla-;ila". Uredništvo se mora pri akih stvareh strogo ravnati >o Jednotinih pravilih (glej točko 172 in 174.) Lokalne vesti. Cerkveni "F&ir". Ker je bilo letos pri naši slovenski cerkvi in soli sv. Jožefa izredno veliko stroškov, ki morajo biti plačani, je cerkveni odbor na zadnji seji sklenil prirediti veliki "fair" ali bazar, vršeč se v sredi prihodnjega meseca v cerkveni "Slove-nia" dvorani. Prireditev se vrši 10., 11., 13., 15., in 18.; zaključek "faira" bo torej tretjo nedeljo v novembru. Kakor lansko leto, tako bo tudi pri tem bazarju mnogo dragocenih in lepih dobitkov na razpolago; treba je samo poskusiti srečo in kupiti dosti številk. Naša vrla slovenska dekleta in žene imajo posla čez glavo, katera bo naredila za bazar kaj lepšega in bolj privlačnega, kar bomo videli za časa bazarja na "štantih" v "Slovema" dvorani. Na kontestu sta letos samo dva moška: en moož in en fant. Mr. Frank Terlep, večletni cerkveni odbornik in predsed. dr. sv. O. in M. št. 8 K S. K. J.. živeč na 1407 Hickorv St so bo kosal z Mr John Petric em. cerkvenim pevcem, ki je še samec. Pravijo, da bosta oba zmagala?! Oba označena kontestantq sta tovarniška delavca, a se hočeta v prid in korist naše cerkve žrtvovati ter doseči kai največ mogoče lepo svoto. Trkala bosta na vrata in dobra srca naših vrlih faranov, ne v svojem imenu, ampak v imenr naše cerkve. Upamo, in jima želimo, da bi imela povsod za željeni uspeh. Društvo Najsv. Imena je v sakemu izmed teh za kon test darovalo po $25.00. Da bi t( društvo* našlo še mnogo posne malcev! Nesreča. Minulo soboto dopoldne s» je pri delu v tovarni uiakaro nov poškodoval 23 letni roja! John Mutz,živeč na 1411 Nich olson St. Pri nakladanju zal o jev je pa'del z voza tako nes" rečno na tla, da si je razbil o kroglo kost na de3nc"u kolenu Žalosten je ta slučaj vsleu te ga. ker se je imenovani Johi Mutz tudi lanskoo leiO v no vembru na povsem enak načii ponesrečil. Zdravi se »T bolniš niči sv. Jožefa. Želimo mu, (1. bi kmalu okreval. 42 letnica bivanja v Ameriki. Brat Peter Rogina, član ui Vitezi sv. Jurja št. 3, stanujoč na 105 Libertv St. je minule soboto, dne 29. sept. obhajal 4: letnico, odkar je prišel v Ame riko in 36 letnico, odkar nepre stano biva v naši jolietski na Felbini. Navedenec je doma v Velikega Narajca pri Draga tušu. V New York je dospel dni 29. sept. 1881 s parnikom "Co lumbus" po 14 dnevni vožnj na morju, ko je bil 22 let star zdaj je pa skoraj trikrat toli ko (64 let). Prvo njegovo dele je bilo v državi New York na železnici; od tam se je preseli1 v Pittsburgh, Pa. kjer je žive SVž let; od onega časa napre. je pa stalno v Jolietu. Poroči1 se je 12. nlaja 1884; narodih se mu je 12 otrok izmed katerih je prva hči umrla ostalih 6 sinovo in 5 hčera pa še živi: dva izmed sinov in 4 hčere so že poročeni. Takih družin je pač malo v naši naselbini! Br. P. Rogina spada že od ustanovitve k dr. sv. Jurja št i>, tako je tudi že od ustanovitve faran naše slovenske cerkve. To redko spominsko slavnost se je obhajalo na domu br. Rogine v veselem družinsken krogu. Ker je naš Peter še zelo krepak in trden, upamo in mu želimo da bi doživel se 50 let/ nico bivanja v naši naselbini! Gradba novega jeza v Lock-portu. Prihodnji teden se bo pričelo v nam sosednem mestu Lockport graditi novi jez v svrho izpeljave nove poglobljene vodne črte do reke Mis-sissippi. Ta jez bo dogradila tvrdka Greeno & Son iz Chicaga tekom 2 let za pogojeno s-voto $3,459.076. Jez z velikimi zatvornicami bo 600 čevljev dolg, 110 čevljev širok in 41 čevljev visok nad sedanjim kanalom. Za naše mesto bo ta nova vodna naprava velike vrednosti, ker bo mogoče razno blago iz Chieaga in drugih krajev preko velikih jezer naravnost v Joliet dovažati. PRIPOROČILO. Važno za naše člane, spadajoče k N. H. Z. Pri Narodni Hrvatski Za-jednici bode članstvo tekoči neseo (oktobra) glasovalo za glavnega tajnika NHZ. koje nesto je izpraznjeno vsled re-signacije bivšega tajnika F. Mavriča. Med kandidati se o-menja za najbolj sposobnega brata Anton Paura iz Pitts-burgha, ki je že več let preje lelal v glavnem uradu NHZ. ;n ki v svoji prošnji na vsa krajevna društva Zajednice z dokazi svedoči svoje pošt,eno losedanje delo. Mr. A Paur ji brat, ozir. član tudi naše K. S. K. J. že celih 11 let; zdaj spala k društvu "Jezus Dobri Pastir" št. 49 ter ga zato bratom članom N. H. Z. toplo priporočamo. Oddajte torej glas >.a br. Paura pri razpisani vo-litvi tekoči mesec. NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem 'naznanjamo .'sem sorodnikom, p rija tel jeni n znancem, da nam je nemih: >mrt ugrabila iz naše srede jubljenega sina in brata. John Robert Laurich-a, ki je dne 16. septembra ol 12:25 zjutraj po 4 dnevnih hu lih bolečinah, previden dVa kratkrat s sv. zakramenti za u nira*joče v Gospodu zaspal. Pokojni se je ponesrečil pr lelu v Wash Plant, ali perilni ni rude, kjer mu je železnišk' voz zdrobil obe nogi poj kole nom. Pokojnik se je moral lo Siti od tega sveta v najlepš nladeniški dobi, star 19 let v ded izgube krvi pri tej nesri* i. Bil je tudi član društva sv Jožefa št. 16 K. S. K. J. Virgi nia, Minn. Tem potom izrekamo osobi o lepo zahvalo Mr. in Mrs John Jane, ker sta nam stal? >b strani v teh žalostnih urah Dalje se zahvaljujemo vsem o lim, ki so nam pomagali na ei »li drugi način ter za krasni vence in sicer Mr. in Mrs. Fr Laurich, Chisholm, Minn., Mr n Mrs. John Machek, Eveleth Minn., Mr. in Mrs. John Jani z družino; Mr. in Mrs. Johi Kochevar; Mr. in Mrs. Johi Skof; Mr. in Mrs. Matt Miller Mr. in Mrs. John Sorshe; Mi in Mrs. Paul Serslie; Mr. ii Mrs. Anton Pene; Miss Marj n Anna Pene; Mr. in Mrs. John Kuzma; Mr. Matt Smučk Mr. Frank Becky; Mr. Marki Musich; Mr. John Adamič; Mr. in Mrs. John Mavrinc in Iružini vsi na Evelethu. Mr in Mrs. Math Prijanovieh Miss Mae in Mrs. Luzar te "The South Sjde Friend" iz Virginije. Mr. in Mrs. John Re par, Eveleth; Mr. in Mrs. An ton Gornik, Tovver, Minn. te: Mr. in Mrs. Joseph Koskv Soudan, Minn. Dalje se lepo zahvalimo g župniku Rev. Leskovec-u za krasen govor in vsem onim,ki so ga prišli kropit in onim, ki so ga spremili na pokopališče. Pokojnega priporočamo v molitev in blag spomin; Tebi pa ljubljeni sin iu brat kličemo: Spavaj mirno večno spanje in prosi Boga za nas, da se enkrat srečno skupaj snidemo tamkaj nad zvezdami! Žalujoič ostali Frank Laurich, st. oče. Ivana Laurich, mati. Frank Laurich, ml. brat.. Mary inJennie Laurich, sestri. ZAHVALA. Povodom smrti mojega ljubljenega moža, g. Josipa Zabukovec, sem prejela od več strani izraz sožalja, tako tudi več krasnih vencev pokojniku v zadnji pozdrav in spomin. Tem potomo izrekam v prvi vrsti lepo zalivalo vsem trem sestram pokojnika in bratu iz Clevelandua, Ohio za darovani venec; dalje lepa hvala družini Rakar iz Jolieta za darovani venec in vdeležbo-pri pogrebu. Hvala dr. sv. Florijana st. 44 KSKJ. iu samostoj. dr. 'Sloga" v So. Chicagu za darovane vence in tako lepo spremstvo pri pogrebu. Hvala dalje družini Zebohar in ilruž. Kučič za .darovane venee in vdeležbo pri pogrebu. Istotako izrekam zahvalo'družini Frank Težak, John Miklič in druž. Fir iz Jolieta za darovane velike in ker so se vileležili pogreba. Posebna hvala pa Mrs. Alojziji Mirtič, ki je pokojnika čuvala pri rak v i dva dni in dve noči. Nepozabnega pokojnika priporočam v molitev in blag spomni. Žalujoča Margaret Zabukovec, vdova. Josipina Zabukovec, hčerka. So. Chicago, 111. 28. sept. 1923. IŠČEJO SE: Klement Pavličevič, iz Vara ždina. Zadnja znana atiivva 524 Fountain Street, Yo'ing-stown, Ohio. Janko Boldocky, Stara- Pasova. Zadnja znana adresa Cleveland. Mijat Mijočevič iz Konavola pri Gorici. Anton Ogr jz, zadnja, znana adresa: Br - 3'»" Panama, 111. Mate Bilič-Prcič, iz Studenca, Imotski. Zadnja znana adresa. Box 205 Blair Station,Pa. Alojzij Jerman, iz Trške Gore pri Novem mestu, Kranjsko. Okrog 30 let star. Petar Cotič, iz Sv. Petra pri Gorici Teodor Vladisavljevič, (Ted Ladich); Leta 1911. je delal v S. P. Log Co. Camp Marsch-field, Oregon. Urad Izseljniškega poslanca Kraljevine SHS., 443 W. 22. St. New York Citv, N. Y. uine- Slovenski fotografski tniški zavod F^ANK ROŽNIK, 6214 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio Slike iz Belokrajine. (Spisal dr. Fran jo Ogrin.) . UVOD. Do otvoritve belokranjske železnice leta 1914. je bila Be-. lokrajina razmeroma malo poznana. Obiskovali so jo sicer trgovci z vinom in živino, osebe, ki so imele sorodnike ali dobre znance, uradniki, ki so svoj čas doli službovali, ljubitelji narodnih posebnosti, turisti in izletniki, širše občinstvo pa je poznalo deželo le iz redkih spisov. Seveda iz Novega mesta ali Kočevja do Črnomlja je bilo še 44 km. in imel si dvojno izbiro, da prideš tja: zapreti se v postno omaro, ki te je tresla in :nikastila 6—7 ur, ali pa najeti lastni voz, ki je tudi rabil 3 —5 ur in Rtal za tedanje čase '•ase precej, 20 —24 kron. Iz raznih razlogov, razvidnih tudi iz spisa, se je razvijalo vse kulturno, gospodarsko in družabno življenje v Belo-krajini drugače, počasneje in v drugih smerih kot drugod. Zato utegne marsikoga zani mati, da o tej deželici kaj več izve. Pridružujem se tedaj svojim spisom onim maloštevilnim pisateljem, ki so že poročali o njej. To so v glavnem: [van Saše 1 j, Janez Trdina, Ije-opold Podlogar, Engelbert Ghmgl, dr. Janko Lokar. Nova železnica in svetovna vojna sta domala že uničile belokranjsko, rekel bi, patri-jarhaličnost in poslej se bo tuli ondotno življenje razvijalo kakor drugod. Spis obsega predvsem moje beležke izza dolgoletnega službovanja v Belokrajini in spo-nine, ki jih imam nanjo. Da pa nudim čitateljem zaokroženo d i ko, sem vpletel tudi druge stvari ter uporabil za to uradne vire, knjižico "Kronika mesta Črnomlja in njega župe ki jo je spisal omenjeni Podlogar leta 1906., ko je bil kap lan v Črnomlju, nekaj drugih virov, ki jih omenjani na do-tičnih mestih, in slednjič splošne podatke o Belokrajini. Na vedbe, ki sem jih povzel po Podlogarju, zlasti v zgodovin -kem razgledu, sem tudi kot take zaznamoval. Spis sem razdelil v dva dela; pri obsega opis deželice v poljudni obliki, drugi pa res nične, večinoma smešne, pa tu di resne dogodbice. Želim čitateljem, da se vsaj v duhu prestavijo v prijazno Belokrajino, prijateljem, znancem in bivšim uradnikom pa da si ob Či tanj u ožive spomine. Slednjič se zahvaljujem v-sem, ki so mi pomagali pri z-biranju gradiva. Na Laverci, v vinotoku 1920. Pi«atelj. I. DEL. OPIS DEŽELICE V ZEMLJEPISNEM OZIRU. A) Lega, geološki in kulturni značaj. Belokrajina je pojem za o-zemlje, ki tvori politični okraj Črnomelj. V ožjem pomenu pa obsega Belokrajina ta pol. o-kraj brez Poljan ali poljanske doline t. j. brez občin: Čeplje. staro mejo med bivšo Kranjsko in Hrvatsko. Cenjene sobrate opozarjam .^"f P°dgora, Stari trg,Dol na moje na novo otvorjeno po- Radf 01- Te občine ločijo djetje v fotografski stroki. Iz- ostalega dela srednje visoki delujem vsakovrstne fotograf-! Pol-Janskl hnbl- t sko- umetniške izdelke. Cen-! Belokrajina, ki meri 54,o98-jeni delegatje in delegatinje!-934« ha ter šteje po ljudskem XV. konvencije K. S. K. J., ki! štetju iz leta 1921. 23,820 pre-še niste narolčali slike te kon-j bivalcev — v primeri z ljud^ vencije v Clevelandu, ali če &kim štetjem iz leta 1910. za ste sliko pri komu naročili, in 934 manj—leži ob jugo-vzhod- še ne prejeli, — v jednakih slučajih se obrnite naravnost do mene. Cena sliki je s poštnino $1.50 ni meji bivše Kranjske in meji na Hrvatsko. Na severo-vzho-du jo obdajajo Gorjanci (Uskoki) z najvišjim hribom Sv. Med imenovanima gorskima grebenoma in reko Kolpo se razprostira Belokrajina kot velikanska, s hribčki, cerkvicami in vasmi, polji in travni-d, vinogradi in gozdi posejana cotlina (dolina), nagibajoča se s svojimi rečicami in potoki i Kolpi. Deželica spada geološko h Krasu. To dokazujejo kraške doline i/i drage, apnenasta tla in kraške jame % obema vrstama kapnikov; s stalagmiti in s stalaktiti. Vendar pa je takih jam malo in tudi kapniki sc ne dobijo vedno v njih. V nasprotju z golimi istrskimi in dalmatinskimi hribi ne kažejo belokranjske gore in holmci reber, ampak so zaraščeni z gozdom oziroma pokriti z drugimi kulturami, vsaj po večini. V dolini pa nahajamo mnogo pustega, skalnatega sveta, na katerem raste le resje, praprot, grmičevje, posamezni bori ali hrast, breza in slaba paša. To so parcele, ki tvorijo steljnike in spašince (pašnike). Raztezajo se med Črnomljem, Semi-čem in Metliko v krogu, koje-go premer meri 5—8 km; dalje vidimo tak svet v prostoru od Podzemlja do Gribelj, AdlesiS in Tribuč, okrog Nerajca, Vinice, Tančegore in v poljanski dolini. Nekaj tega sveta je pi>-polnoma praznega in pustega, drugod pa naletiš tudi na kako njivo, senožet ali gozdiček, posebno brezov. Dolge vrste belih brez s finim, nežnim spomladanskim listjem alii v krasnih jesenskih barvah je edino, kar te razveseli vsaj za trenutek. Koliko dela in melijori-ranja bo tu še treba, predno bo mogoče spremeniti te puščavi-ce v rodoviten in plodonosen svet! V gozdih.ki jih nahajamo na visokem in v dolini, raste večinoma lisnato drevje: hrast, bukev, domači kostanj itd. Igli-vasto drevje je redko, vendar oa so v najnovejšem času nasadili letno 200,000 do 300,000 smrečic. Nekaj posebnega so vinogradi, ponosno vsakega zav ednega Belokranjca. Raztezajo se od DrašiČ in Metlike preko Semiča tje do Doblič. Te vinske gorice, posejane z nebroj-nimi hišicami in zidanicami, nudijo prelepo, mično sliko. Pomenljiva 20 letnica. Dae 20. septembra 1.1. je mi-I nulo ravno 15 let, ko sta bila v Ljubljani povodom znanih ieptemberskih izgredov od temškega vojaštva po nedolž-iem ustreljena dva Slovenca: Liunder in Adamič. V spomin ia ta dva narodna mučienika iO zatem rojaki'v Clevelandu, ). ustanovili samostojno podporno društ. "Lunder in Ada-.nič." .VAŠA SLABA PREHRANJEVALNA IZOBRAZBA. Nek zdravniški pisatelj pra-a: "Ljudje si imajo sami pripisati krivdo za pokvarjene želodce." In on ima popolnoma prav, kajti dandanes povprečni kmetov sin bolje ve kako je treba hraniti živino kot same ga sebe. Redko je najti človeka, ki bi vedel, kake količine lazličnili hranilnih snovi potrebuje človeško telo in to je tudi vzrok, da se ljudje v tem o?iru ravnajo po svojem teku, vsled česar napravijo velike pomote, za katere kasneje drago plačajo. — Trinerjevo zdravilno grenko vino je zanesljiv popravljač. Isto izčisti dTob, pomaga prebavi in ojači ves prebavni i sistem. Če trpite na kakem želodčnem neredu, kot je naprimer slaba prebava,plin v črevili, glavobol, vznemirjenost, slab spanec, ali če se v splošnem počutite slabo, vzemite Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki je naprodaj v vsaki boljši lekarni ali trgovini z zdravili. Če pa ga ne morete dobiti v svoji sosedščini, pišite naravnost na Joseph Triner Company, 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. (Advertisement.) Na razpolago imam tudi raz- Jera, na severo-zahodu kočev glednice od skupine zadnje ski hribi z vrhom Sv. Frančiš-konvencije. ka (po patronu ondotne cerk- Se toplo priporočam za obil-lvice tako imenovan), visok na naročila v vseh enakih slu-j 1048 m. na jugo-vzhodu jo pa čajih. . ; ovija pas reke Kolpe, ki dela ANCMOR* ^^ V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH na morskih velikanih, ki vozijo vsak torek. QUITANIA '.......... 45,647 ton MAURETANIA ...... 30,704 ton BERENGARIA ....... 52,022 ton Luksurioznc kabine tretjega razreda s 2-4-6 posteljami. Krasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov. Izvrstna hrana. Domača ngodnost. Nobenih skrbi. Cunard denarne nakaznice izplač-ljive v Jugoslaviji. Hitro, varno, zanesljivo. Za vtisne listke in druge informacije obrnite se do najbližnega zastopnika. CUNARD, LINE 140 N. Dearborn Železnicarska ura SAMO POZLAČENA—NA 21 KAMNOV Zastonj - FOUOGRAF - Zastonj Jewels Tukaj se vam nudi prilika, kakor-sna se nikdar ne v vašem življenju. Poglejte to sliko in pazno prečitajte ta oglas. To Jcra^no pozlačeno (goldfilled") železničarsko uro z 21 kamni, lahko pri nas kupiet za slepo ceno. Ista stane samo $10.95; poleg tega pa dobite popolnoma zastonj še ta krasen fonograf! Ta ura je pozlačena, lepo cngravi-rana, ima prvovrstno kolesje z 11 kameni, dobropritrjeno škatljo, da ne more prah ali vlaga vanjo; ima močna peresa ter patentiran regulator, da kaže pravi čas. Te vrste ure rabijo železničarji, cestni železničarji in drugi trgovci, ker so močne in gredo, zelo točno. Če »mate tako uro, si s tem dobiti stroškov za popravo prihranite; imeli boste vedno fino, točno in trpežno žepno uro leta in leta. Ta ura je med brati vredna $25.00. Mi edini-jo prodajamo za tako nizko ceno, ker smo naredili pogodbo še pred vojno z velikimi tovarnami. Hlago dobivamo naravnost iz tovarn, pa ga tudi naravnost kupcem pošiljamo. . BREZPLAČEN FONOGRAF, s to uro je bolj majhen, toda zelo priročen lep in močan. Igra na vsakem 10 palčnem rekordu, izvzem-ši Edisonovega. Ima čist in' močan glas. Ce ste katerikrat že imeli to uro, -— nič zato, —\ naročite si še eno, pa jo prodajte z dobičkom kakemu drugemu; fonograf boste dobili popolnoma zastonj. Ce ne beste z blagom zadovoljni, vrnite nam tekom 10 dni inšurano po pošti nazaj, in mi vam bomo denar povrnili. NE POŠILJAJTE DENARJA VNAPREJ! Izrežite samo ta o-glas, pošljite ga nam po pošti in 50c za poštnino ter odpravne stroške; za blago v znesku $10.95 bc^jte pa plačali ko pride na dom. Požurite sc. Pošljite naročilo takoj na: GRAND NOVELTY CO. 1723 N KEDZIE AVE DEP 2013 CHICAGO, ILL. "GLASILO IC S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. Lutnioa Kranjsku-Sloventke Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. MM N. Chicago St. Uredništvo in upravn^štvo: Telefon 10«. JOLIET. ILL. C* člane, na Za nečlane__ Ea inozemstvo leto Naročnina: $120 1.00 .00 t OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Maintained by and in the Interest of the Order. Issued every Wednesday. OFFICE: It04 N. Chicago St Phone: 1048 JOLIET, ILL. Važnost vere in moralnosti. V zadnjem uvodniku smo kar na lastne roke ponatisnili odprto pismo našega člana Rev. J. J. Oman-a priobčeno v št. 108 "A. D." z dne 17. sept. t. 1., v katerem je bilo stavljenih ameriškim slovenskim V napredn jakom" dvoje važnih vprašanj. V kolikor nam znano, ni izmed naših 44prosvitljencev" še nihloe na kako vprašanje odgovoril. — Morda kak g. doktor "naprednosti" svoj odgovor še le študira? Da bo imel dotičnik malo več gradiva za svoj odgovor na razpolago, prinašamo za danes nastopni članek v blagohotno razmotrivanje. V Združenih državah živi okrog 110 milijonov prebivalcev, spadajočih k 32 narodnostim in številnim verskim sektam. Vse te narodnosti (izvzemši ene) in vse te verske sekte živijo v dovolj prijaznih medsebojnih od noša jih. Žal, le med ameriškimi Slovenci vlada že kjikik 20 let razkol vsled nastopa peščice svobodomisiecev in takozvanih 44naprednjakov ", ki svoje sorojake sovražijo vsled njih verskega prepričanja trdeči, da je vera "humbug"; da smo mi drugi reakcionarci itd. Takega postopanja ne najdete n. pr. med pristnimi Aanerikanci, med ameriškimi Nemci, Francozi, Italijani itd. Čemu ne? Ker so inteligentni in ker poznajo ustavo Združenih držav, katera jamči vsakemu popolno versko svobodo. Samo naši 44 napredn jaki" pa venomer kričijo: 44Vi ste daleč za nami, ker verujete v Boga, ker hodite v cerkev, ker čislate duhovnike in ker nočete živeti po naših svobodomiselnih načelih.!" Ti zapeljani reformatorji ameriških Slovencev res mislijo da so na pravem stališču? Da so dobri domoljubi ali vrli narodnjaki? Pri vsaki priliki rabijo svoje grdo orožje s tem, da napadajo to, kar je nam in drugim Amerikancem najdražjega, to je naše versko prepričanje. Dobro vedo, da je verska svoboda vsaki osebi v naši deželi ustavno zajamčena. Ti kršilci ustave nas pa vseeno zbadajo z različnimi psovkami baš Vsled tega, ker se držimo svojih verskih načel. Toliko verskih sekt je v Ameriki, a vse druge pustijo pri miru, samo po naši katol. Oerkvi udrihajo^ ker jim je trn v peti, ker jim je že toliko ža-lega? storila?! Res, ni hujšega in bolj nevarnega človeka, kakor je verski odpadnik, ali pa narodni odpadnik. Cemu? Kdor nima ni kake vere, ni pravi ameriški domoljub, kar je javno trdil prvi predsednik Združenih držav, nesmrtni George "VVashington. O življenju tega blagega in velikega ameriškega predsednika »o spisane cele knjige. Kakor znano, George \Vashing-ton ni bil naše katoliške vere, ampak episkopalne. Njegovi stariši so ga vzgojili v pravem verskem duhu, kar je Washing-ton ves čas svojega življenja visoko cenil. Kot boritelj za svobodo in oče naše nove domovine je vedno rad molil ter hodil v cerkev. Kot prvega predsednika Združenih držav ga to ni bilo sram, a naši 4'naprednjaki" se pa cerkve ogibajo kakor vrag križa. Svoje globoko versko prepričanje je nepozabni George "VVashington večkrat že kot predsednik Združenih držav kaizal in povdarjal, kar nam priča zgodovina. Kako na-ziranje je imel o veliki važnosti religije (vere) in moralnosti lahko posnemamo iz njegove nesmrtne poslovilne poslanice na ameriško ljudstvo, ko je doslužil svoj drugi predsedniški termin. Washingtonova poslovilna poslanica (Farewell Ad-dress) katero je čital v kongresu dne 17. sept. 1. 1796 je Amerikancem obte znafcia, tako tudi neamerikancem; le naši 44 napredn jaki" je morda še niso čitali. George Washington omenja v tej svoji poslanici med drugim tudi tok. Odstavek prinašamo najprvo v izvirniku, ki se glasi: t4Of ali the dispositions and habits which lead to political success, religion and morality are indespensible supports. In vain would that man claim the tribute of patriotism who should labor to subvert these two great pillars of human happiness, these firmest props of the duties of metn and citizens. The mere politician equally with the pious man, ought to cherish and respect tluem. A volume could not trace ali their connections with public and private felicity. Let it simply be asked, where is the security for property, for! reputation, for life, if the sense of religious obligation desert the oaths which are the instruments of investigation in courts of justice? And let us with caution indulge the supposition, that moralitv can be maiutaiuwL.wilh.UUt religion. \Vhatever may be conceded to the influence of refined education on minds of peculiar, structure, reason and experiouce botli forbid us to expect that national morality can prevail in exclu«ion of religious principle." Slovenski prevod: 4 4 Od vseh ureditev in navad, ki vodijo k političnem blagostanju, sta religija (vera) in moralnost neobhodno potrehni o-pori. Zastonj si bo oni mož prisvajal tribut patriotizma, ki bi deloval na to, da prevrne ta dva velika stebra človeške sreče, te močne zaslombe dolžnosti ljudstva in državljanov. Navaden politik, kakor tudi pobožen mož, bi morala religijo in moralnost negovati. V knjigah je težko najti vse njune zveze s privatno in javiiggaM^., Vprašajmo 8e samo enostavno: kje je sigurnost za našo last!piuo, za ugled človeškega' življenja, če naj misel izvrševanja verskih dolžnosti opusti prisege, ki so o- dno zadovoljiti z domnevanjem, da se moralnost lahko brez religije vzdržuje? Karkoli bi se priznalo vplivu izboljšane izobrazbe glede posebne sestave, vzrok in izkušnja, — oba nama prepovedujeta misliti da bo narodna moralnost prevladovala ako se verska načela izključi." Tako sodbo je imel torej prvi predsednik Združenih držav o važnosti vere. — Kako sodbo imajo pa naši slovenski 4 ^napredn jaki"? Baš nasprotno. I. Z. USPEHI DELA IN UČENJA V MLADOSTI. Ako pregledujemo življenjepise najbolj slavnih mož v svetovni zgodovini, bomo našli mnogo slučajev, ozir. oseb, ki so dospele na vrhunec svoje slave že v mladosti, n. pr. cd 18—33 leta. Izmed teh jih navajamo tukaj le nekaj: Sloveči skladatelj Mendel-sohn je dovršil svoje krasno operno delo 4Sen kresne noči', ko je bil 18 let. star. Ravuo toliko star je priobčil tudi Brv-ant svoje mojstrsko delo "Thanatopsis." . Pri 19 letih je postal nesmrtni naš George Washingtou že major v ameriški armadi. Aleksander Veliki je postal načelnik svojih legij, ko jc- bil 21 let star. V starosti 26. let je Ho\vo izumil šivaln stroj; Benjamin Franklin je pri isti starosti spisal znano povest 44Ubogi Rihard" (Poor Richard) ;Dick ens je izdal ravno toliko star, svojo krasilo povest 4401i\er Twist" in Hanibal je prevzel tudi 26. 1. star vrhovno povolj-ništvo kartagenske armade. Nesmrtni italijanski slikar Rafael je dovršil sliko Siks--tiuske Madone, ko je bil 28 leti star; Thomas Moore je spisal povest 44Lalla Rooah," in Pol-! lock svoj 44Tek časa" (Course of Time). Ko je bil Aleksander Veliki 30 let star, je postal vladar Francije in Nemčije; Cortez si i je > podjarmil Mehiko, J. Howard Pavne je pa zložil z-nano pesem 4 4 Home S\veet Home." V starosti 31 let je angleški inženir zgradil .sloveči most v Londonu (London Bridge). Slikar Rubens je dovršil krasno sliko 4 4Snemanje Kris-ta s križa",ko je bil 32 let star^ Schiller je objavil svojo pesem o trideselieini vojni ravno toliko star; tako je postal tuui v 1«jj starosa Story vrhovni sodnik zveznega razsodišča Združenih držav. V starosti 33 let je postal Napoleon francoski cesar; kapitan Wolfe je dospel do Abrahamove višine pri Kvebeku; Stephenson je izumil svojo prvo lokomotivo; Edison je objavil več svojih iznajdb; Gray je spisal svojo 'Elegijo'. Poe svojo pesem 44Vran" (Raven) in Thomas Jefferson je podpisal deklaracijo Neodvisnosti. In končno. — V starosti 33 let je tudi Jezus doVršil svoje delovanje na svetu na lesu sv. Križa. rodje za preiskavo pravice na sodnijah? In dajmo se previ-Jšajo; kako korist bi bilo pri z PRIPOZNANJE RUSIJE. Po "Ghicago Daily Tribune." Nekaj ameriških senatorjev, ki se radi kažejo da so prijatelji priprostega ljudstva, (toda samo navidezno) prijatelji 44rdečih" delavskih bori-teljev in po poklicu prijatelji farmarja, je nedavno od vlade ZdAiženih držav zahtevalo, da naj se formalno pripozna bolj-ševiško vlado v Moskvi. Lahko domnevamo, da so razna romanja naših senatorjev v Rusijo nato uplivala, da bode mnogo teh senatorjev , če no vsi,— to pripoznanje celo smatrali za dolžnost sestrsko republike; navedli bodo celo zanimive dokaze in točke v svrho tega. Med tem bi bilo dobro za ameriške državljane, osobito za ameriške dclavqe in sebične-zel, da najprvo sami sebe vpra dravem razumu pričakovati v-sled pripoznanja rdečega režima? Ne trdimo sicer, da bi nam ne bili s tem pripoznanjem nekateri uspehi zagotovljeni; vendar ti uspehi bi ne bili, taki, kakoršne bi zamogel kak prijatelj ameriškega ljudstva pričakovati brez prisilnega jopiča. Prvi korak tega pripoznan-ja bi v naši deželi širil in uradno pospeševal revolucijonarno propagando. Z diplomatieno "mašinerijo" bi si pridobil boljševizem svoje agencije tudi med nami; te agencije bi v-brizgavale strup v naše ljudstvo, koji strup (revolucija) je edino upanje fanatičnih voditeljev, Rdeče iternacionale. Če se Rusija zopet povrne na svetovni trg, moramo Še nekaj drugega vpoštevati. Rusija bi z izvozom svojega žita in drugega surovega materi-jala, kojega ima dosti na razpolago, —oslabila ameriški izvoz. Z nesebičnega stališča bi morali sicer restoracijo ruskega velikana pozdravljati; veseli bi morali celo biti, da lahko z Rusijo tekmujemo. Dvomimo pa, če bi bili ameriški farmarji in delavci v resnici tako nesebični in galantu:, da bi kaj takega odobravali. Vseeno smo pa lahko veseli, ker se je s tem razkrilo dejstvo prednačenja boljševiške av-tokracije po politikarjih, ki Ipravijo da so prijatelji farmarja in ameriškega delavca. Ti politikarji zaničujejo ameriške ideale osebne svobode, tozadevne pravice in reprezentati- j vno vlado; kažejo svoje nag-nenje do političnega despotiz-ma, ki se pa pravzaprav pre- i tvarja v socializem. Prav je,! da spoznamo te državnike ko tudi včasih oznajujejo ameri-kanizem, njih glavni namen je doseči pripoznanje boljševiške Rusije. šega ozemlja Istre, raamejen kakor sledi: na severu s črto, ki se bo odredila na terenu in katera se, počenši neposredno od naseljenega kraja Kastav, izteka na mejo corpus separa-tuma na cesti Sv. Matija—Re-^ ka, prepuščajoč naseljene kra-' je Srdoči in Hosti kraljevini SHS in cel vozni pot severno od železnice, ki preko Matu-Ija in razkrižišiča pri koti 377 zapadno od Kastva vodi k Re- j ki v državo Reke; n#i zapadu s' črto, ki se potegne od Matulja k morju pri Pretuki, prepuščajoč železniško postajo in kraj Matulje italijanskemu o-zemlju." Člen V. se glasi: 44Meja o-zemlja, o katerih se govori v prednjih členih, bo odrejena na terenu od razmejevalne komisije, sestavljene po polovici od delegatov kraljevine SHS in, kraljevine Italije. V slučaju; spora bo zaprošen predsednik, švicarske konfederacije za ar-| bitražo, ki bo izvršena." V sanmargeritskem spora-, zumu govori člen II. o Reki; sledeče: 44Ko bodo izdane na-redbe za evakuacijo Sušaka, ki se mora izvršiti pet dni od dne ratifikacije, bo mešana ko- j misija treh Italijanov in treh Jugoslovanov s pomočjo eks-. pertov izvrševala: a) nadzira-i nje poslov pri evakuaciji Sušaka; b) razmejevanje med kraljevino SHS in svobodno državo reško, primerno odredbam, dogovorjenim v Rapaiu 12. novembra 1920; c) otvoritev prometa z Reko; d) tehniško in administrativno organizacijo pristaniške službe; e) ureditev funkcijoniranja reške države na temelju člena IV. rapallske pogodbe. Komisija mora izvršiti te posle v roku meseca dni računajoč od prvega sestanka. Ta rok se lahko podaljša z obojestranskim sporazumom. V slučaju nesporazuma se zatečejo visoke ugo-vorne stranke na prijateljski način k arbitraži po členu V. rapalskega ugovora. Komisija mora tudi staviti predloge o upostavitvi obmejnega prometa v korist Kastva, po načelih, osvojenih za Zader. Komisija se bo sešla v Opatiji takoj po ratifikaciji tega sporazuma." Saiunargeritski sporazum je bil podpisan v Rimu dne 23. oktobra 1922. Opatijsko-ri-mski sporazum je bil sklenjen (a še ne ratificiran) dne 31. avgusta 1923. Tekst tega sporazuma uradno še ni objavljen. 4'Slovenec.'* ZGODOVINA REŠJCEGA VPRAŠANJA. Z opatijsko-rimskim sporazumom je reško vprašanje prešlo svoj tretji štadij. Prva postaja je bila rapallska pogo-' dba, druga sanmargeritski sporazum in tretja sedanji o-j patijsko-rimski dogovor. A-li je to že zadnja faza reškega vprašanje, je v očigle.l hali- j janske verolomnosti in nezna-čajnosti pač' težko reči. Mi se bojimo, da ne. In če tudi bi bilo reško vprašanje res sedaj definitivno rešeno, potem se je zelo bati, da bodo Italijani v svoji neizmerni nepoštenosti začeli delati posebno te-j zave pri razmejevanju, kar bo-, mo občutili posebno mi Slovenci. Zagrinjalo nad opatijsko-rimskim dogovorom se ni dvi-, gnjeno,oficielno nam še ni zna-1 no, kaj je dogovorjeno, čeprav; je zelo verjetno, da je v našem belgrajskem telefonskem poročilu od zadnje nedelje vsebina v glavnih točkah točno repro-ducirana. Da se vidi, v koliko smo se morali umikati in popuščati, hočemo navesti določila rapalske pogodbe in san- j margaritsks konvencije o Reki. Člen IV. rapalske pogodbe se glasi: 44Kraljevina SHS in kraljevina Italija priznavajo popolno svobodo in neodvi- j snost države Reke (Fiume) in se obvezujejo, da hočejo to ve-j čho spoštovati. Državo Reko tvorijo: a) corpus separatnim v sedanjih mejah mesta in okraja Reke. b) Del bivše- Iz urada gl.. tajnika K. S. K. Jednote. NAZNANILO ASESMENTA 10—23, ZA MESEC OKTOBER 1923. Imena umrlih članov in članic. Zaporedna številka. 106. 19182 JtVSEPH OSTANEK, star 45 let, član dr. Marije Vnebo vzete 77, Forest City, Pa., umrl 16. avg. 1923. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 13. apr. 1913. R, 37. 107. 11778 MICHAEL RADEJ, star 54 let, član dr. sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., umrl 7. sept. 1923, Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 26. jun. 1907. R. 46. 108. 4352 JOHN LEKAN, star 61 iet, član dr. Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., umrl 29. avg. 1923. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 18. avgusta 1902. R. 52. 109. 868 JOHN TUSAR, star 54 let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 31. avg. 1923. Vzrok smrti: Mrtvoud. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 18. junija 1896. R. 46. 110. 5523 FRANČIŠKA LIPICH, stara 38 let, članica dr. sv. Jože.-fa 7, Pueblo, Oolo., umrla 8. sept. 1923. Vzrok smrti: Sitena Jtap. Zavarovana za $1,000.00. Pristopila k Jednoti 14. jan. 1913. R. 30. 111. 2974 JOHN TROJ, star 58 let, član dr. sv. Janeza Krstnika 60, Wenona, 111., umrl 14. avg. 1923. Vzrok smrti: Vnetje slepiča. Zavarovan za $1,000.00. • Pristopil k Jednoti 8. julija 1901 R. 50. 112. 2383 FRANK RECELJ, star 20 let, Član dr. sv. Jeronima 153, CanonsbuTg, Pa., umrl 20. avg. 1923. Vzrok smrti: U bit v premogokopu. Zavarovan za $1,000.00 Pristopil k Jednoti 17. julija 1919. R. 16. 113. 1834 ANTON KROMAR, star 50 let, član dr. sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., umrl 8. sept. 1923. Vzrok smrti: Srčna kap. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 29. nov. 1897. R. 42. 114. 24376 JOHN R. LAURICH, star 20 let, član dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrl 16. sept. 1923. Vzrok smrti: Povožen na železniškem tiru. Zavarovan za $1,000.00. Pristopil k Jednoti 23. febr. 1923. R.T9. Imena poškodovanih in operiranih članov in članic 109. 6331 BARBARA ANGEL, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operirala 24. avg. 1933. Opravičena do podpore $50.00 110. 82 HELENA BATOZIC, članica dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., poškodovana 6. avg. 1922. Opravičena do podpore $250.00, za izgubo vida na desnem ddesu 111. 6221 JOSEPH ŠET1NA, član dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.. operiran 31. jul. 1923. Opravičen do podpore $50.00.' . 112. 7985 FRANK PAPESH, član dr. sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., operiran 6. avg. 1923. Opravičen do podpore $50.00. 113. 24471 ALBERT RADMELICH, član dr. sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., poškodovan 22. marca 1923. Opravičen do podpore $50.00 za izgubo enega prsta na levi ro- kL ... " y Pa. CLAVM V™:™*.™?«, S. l^fg*«*. Od do , bra , 1923 podPora. $2,240,175.00 . . GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar. 607 N. Hickory St. Joliet. IIL II tMu" i"1"3"' 332 Michi«a» Ave- P^blo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz. 1022 East Ohio St.. N. S. Pittsburgh, Glavm tajnik: Josip Zalar. 1004 N. Chicago St., Joliet, IU ^ Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet IIL ' Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet lil' Duhovni vodja: Rev. Francis J. Azbe, 620-10th Št., Waukegan, JI1. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 303 American State Bank Bldg., 60) Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet IIL POROTNI ODBOR: 1 Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. • ' ' Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa t '*! £ John Wukshinich, 5031 W. 23. Plače Cicero, IU. " PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6519 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, IIL John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K S. K JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St., Joliet, IU. Telefon 1048. . JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj sv pošiljata ca glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet II!.. aopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino ?i ua "GLASILO" K S. K JEDNOTE, 1004 N. Chicago St, Joliet. IlL 114. 3066 JOSEPH ŠKUL, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Oliio, operiran 13. junija 1923. Opravičen do podpore . $50.00. 115. 12807 JOHN SATUSEK, čkn dr. sv: Petra 30, Calumet, Mich., operiran 23. jul. 1923. Opravičen do podpore $50.00. 116. 1967 MATHIAS ŽUGEL, član dr. sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., operiran 21. jun. 1923. Opravičen do podpore $50.00. * 117. 8556 MARY POŽEK, članica dr. sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., operirana 16. avg. 1923. Opravičena do podpore $50.00. Marsikateri izmed članov in članic skoraj gotovo želi znati koliko je stala petnajsta konvencija. Zato podajam tukaj številke, ki kažejo koliko se je potrošilo za minulo glavno zborovanje. Izplaloialo se je: Za dnevnice............................$ 20^10.00 Za vožnjo .............................. 8,570.31 Razne tiskovine .............. Exspresni stroški ............. Brzojavi...................... Blazinice za stole ............. Venec in avto za pok. čl. Plesko Znaki ........................ Najemnina dvorane ........... 570.86 20.03 20.69 130.00 23.00 220.00 225.00 Skupaj .......................$ 29,989.88 Petnajsto glavno zborovanje Jednote je sta- ', lo torej ..............................$.29,989.88 118. Ane 105, New York, N. Opravičena do podpore 2938 MARY MLINZ, članica dr. sv Y., operirana 16. avg. 1923. $50.00. 119. 10438 FRANCES PLUTI1, članica dr. sv. Ane 156, Chisholm, Minn., operirana 1. jul. 1923. Opravičena do podpore $50.00. MLADINSKJ ODDELEK. 167. 901 ANNA IVANUSIC, stara 10 let, 8 mesecev in 5 dni, članica dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., umrla 16. avgusta 1923. Vzrok smrti: Ubita od avtomobila. Pristopila 5. junija 1916. Bila je članica 7 let, 2 meseca in 11 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 11 let. Opravičena do podpore $380.00, kateri znesek je bil nakazan 29. septembra 1923. 168. 5696 JOHN JAMN1K, star 11 let, 11 mesecev in 11 dni, član dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., umrl 3. septembra 1923. Vzrok smrti: Poškodovan od avtomobila. Pristopil 4. okt.. 1919. Bil je član 3 leta, 10 mesecev in 29 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 12 let. Opravičen do podpore $450.00, kateri znesek je bil nakazan 29. sept. 1923. 169. 3186 ANNA KATOSICH, stara 8 let, 6 mesecev in 15 dni, Članica dr. Kraljice Majnika 157, Sheboygan, Wis., u-mrla 11. sept. 1923. Vzrok smrti: Davica. Pristopila 4. dec. 1917. Bila je članica 5 let, 8 mesecev in 29 dni. ' Starost prihodnjega rojstnega dne 9 let. Opravičena do podpore $300.00, kateri znesek je bil nakazan 29. septembra 1923. 170. 8637 STEPHEN BUTI, star 2 leta, 6 mesecev in 14 dni, član • dr sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., umrl 20. sept. 1923. Vzrok smrti: Pljučnica. Pristopil 20. nov. 1922. Bil je član 10 l.iesecev. Starost priliodnj rojstnega dne 3 leta. Opravičen do podpore $34.00, kateri znesek • ie bil nakazan 29. sept. 1923. Josip Zalar, gl. tajnik. Joliet, 111., 29. sept. 1923. ____—I- »,< | • Članstvu dr. sv. Jožefa 58, K. S. K. Jednote, Haser (Invin), Pa., se naznanja, da je porotni odbor Jednote dne 17. avgusta t 1 odstavil iz uradov John Bohinca, predsednika, in Tomaža Oblak, tajnika-zastopnika, omenjenega društva Omenjena odbornika sta bila odstavljena iz uradov vsled kršitve Jedno- Um oTtavlj^iaaurWadnika se je o sklepu porotnega odbora obvestilo in njima naznanilo, da se ima vršiti volitev novega predsednika* ta jnika in zastopnika. Ker pa do danes glavni urad Jednote še ni bil obveščen o izvolitvi novega društvenega predsednika^ tajnika in zastopnika zgoraj omenjenega dni-pred.seaniKa ug • članstvo društva sv. Jožefa st. TkTk 'ffl dT^-. potrebne korake, ter izvoli novega predsednika, tajnika in z^-mka. ker drus mogoče nadalje vršiti poslovanje ^^.lavniu^K-S.K«:^^ Sedaj pa pridejo še stroški za sestavo in prestavo pravil ter tiskanje istih. Vsled tega se lahko računa, da bodo znašali skupni stroški do 32 tisoč dolarjev. V konvenčnem skladu se je nahajalo koncem avgusta meseca $16,224.87. Do konca tekočega ,leta bo še članstvo vplačalo v konvenčni sklad približno $3,120.00. Skupaj bo torej znašal konverieni sklad koncem letošnjega leta okrog $19,344.-87. Iz tega je razvidno, da bo znašal primamjkljaj trinajst tisoč dolarjev! .. Primanjkljaj bo treba pokriti potom posebnega ases-menta.- Veliko zlatega časa in denarja bi se pri naših konvencijah prihranilo, ako bi se ravnalo po vzgledu raznih ameriških organizacij. Prej ko bomo do tega prišli, toliko bolje bo za našo Jednoto, toliko manjši bodo stroški in toliko manjši posebni asesmenti. Vzemimo za vzgled največje ameriške organizacije, ki imajo na stotisoče članov, pa so s konvencijami gotovi v treh do štirih dneh. Zakaj naj bi naše konvencije trajale po devet, deset ali več dni ? Tudi naše konvencije bi lahko končali v treh ali štirih dneh, ako bi se posnemalo ameriške Jednote. Zakaj je treba pri naših konvencijah citati pravila od zadetka do konca in tako porabiti nepotrebnim potom dva ali tri dni v ta namen, ter tako potrošiti inepremišljeno cele tisočake? Vsako društvo naj bi o premembah v pravilih razmotrivalo pri svojih sejah že pred konvepcijo. Točke, ki so za spremeniti, naj bi se poslalo v smislu pravil v to postavljenemu odboru, pred konvencijo. Pravni odbor skupaj z gospodarskim odborom, bi imel do konvencije vse točke priprav-j ljene, predložil bi jih konvenciji, nakar konvencija iste odobri, zavrže ali modificira. 6 tem bi se veliko časa in denarja prihranilo; na nasprotni strani pa bi se tudi pravila veliko boljša sestavilo, kakor so jih sestavi pri konvencijah. Ali nam je potreba pri konvencijah popravljati slovnične napake v pravilih in to na drag račun članstva? To je nesmiselno in lahko bi rekel greli, ker se nepotrebnim potom troši denar, samo zaradi tega, ker ta ali oni delegat predlaga gotove premembe, sa-zaradi tega, ker hoče, da pride njegovo ime v zapisnik. mo v bodoče opustijo in naše konvencije bodo Istotako bi se merale opustiti pri naših Take stvari naj se hitrejše- koačane. konvencijah vse nepotrebne osebnosti. Zakaj zbirati od»| 145. ii: 148. 150. 152. 153. 153. konvencije do konvencije osebne mržnje in potem iste na konvenciji raztresati, tratiti čas in zapravljati nepotrebnim potom Jednotin denar? Osebnosti in osebne mržnje ne bi smele imeti prostora na konvencijah. Tako zlo bi se moralo odstraniti in prej ko se takim stvarem napravi konec, ter se jih ne dopusti razpravljati na konvenciji, toliko hitreje bodo naše konven-* cije gotove, toliko manj se bo za naše konvencije potrošilo, toliko manjši bodo posebni asesmenti in toliko več dobrega in koristnega se bo pri konvencijah dokončalo. Ako bi se pri minuli konvenciji ne čitalo pravil in ako bi se politiko in osebnosti pustilo doma, bi se marsikak tisočak ker drugače je ne-om in K. S tajnik. lik, kakor bo moral biti. Zato naj nam bodo v bodoče stroški petnajste konvencije v poduk in svarilo! Z bratskim pozdravom, Josip Zalar, gl. tajnik. FINANČNO 1 »OROČILO K. S. K JEDNOTE ZA MESEC AVGUST 1923. Asesment št. 8—23. J3r. št. | Plačali na | ases. 8-23. 1 Smrtnine. 1 Poškod. Centr. Bol. pdp. 1............ ... 1 362.21' 2. 3. ........... 795.99 239.03 1,000.00| 50.00 4............ 197.94 5............ 236.99 7............. 797.51 ' 8.'............ 190.91 1,000.00 10........ 32.59 11............. 174.79 87.00 12............ 432.07 13............ 94.62 117.00 14............ 425.51 16............ 193.35 17............ 53.17 21.00 20............ 205.67 21............ 122.02 . 23............ 132.39 52.00 24............ 9.71 25............. 727.43 29............ • 706.67 30............ 524.49 182.50 32............ 140.46 106.00 33............ 38............ ---- 216.81 189.66 39............ 28.34 40............ 183.80 41............ 170.66 41............ 171.16 42............ 399.47 500.00 50.00 43............ 196.46 f 50.00 44............ 323.83 60.00 45. ........... 107.91 60.00 46............ 119.18 47............ 166.81 49............ 94.10 50............ 490.83 50.00 51............ 85.60 5 2............ 53 ........... 274.95 328.77 100.00 168.00 54.......____ 126.01 29.00 195.96 69.00 56 ........... 348.281 126.00 « \ 1». 158. 160. 161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 168. 169. 170. 171. 172. 173. 170.38 158.35 494.21 79.59 164.77 38. 348J 136.11 241.45 64.80 145.21 238.38 58.48 136.30 93.36 248.71 306.87 107.06 109.09 337.01 308.39 56.33 20.78 91.65 134,79 165.90 67.41 161.85 61.86 158.55 134.14 199.48 83.95 142.52 49.46 99.49 101.75 193.87 92.18 87.92 192.27 56.07 108.61 125.37 144.46 98.89 105.38 187.26 39.16 62.16 269.35 52.70 61.79 96.42 19.88 33.82 176.26 '82.60 9.07 257.05 147.24 26.31 109.22 140.61 116.55 49.68 36.31 39.42 212.25 59.29 190.69 89.39 143.00 119.67 110.40 167.38 103.13 18.68 148.41 . 95.57 . 26.93 73.75 L . 31.85 I 514.34 > 388.68 143.42 76.57 . .62.99 1 13.61 196.14 109.36 68.85 w 28.64 \ 55:93 127.33 58.76 23^16,85 k \ 1,233.33 50.00 50.00 100.00 25.1 75.50 30.00 59.00 31.09 38.00 107.00 66.50 31.00 50.00 10.00 25.00 36.00 104.00 $ 3,733.33 550.00 10.00 20.00 36.00 52.00 $ 1,763.50 - « im se je še v zadnjem hipu posrečilo, da so se izognili, deloma s tem, da so 7avozili s ceste na njive, Žirov-nik z Jesenic pa tega ni mogel več storiti. Zavozil je z vso silo v voz. Motorno kolo se je z-mečkalo, tudi kmečki voz ji malo poškodovan. Žirovnik sam pa je pri nesreči dobil smmonevarne poškodbe na glavi, rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnico, vendar pa je malo upanja, da bi ostal pri življenju. Tudi dva druga dirkača sta bila poškodovana. Ubil svojega očeta. Franjo Lipohar iz Levinovca je s sekiro ubil svojega očeta. Napadel ga je in ga z uhom sekire tako dolgo tolkel, da je bil mrtev. Nečloveškega sina so za prli. Obesil se je v Cerknici pri Spodnji Kungoti na Štajerskem posestnik Fran Lorber iz žalosti nad smrtjo svoje žene. Zapušča dvoje mladih . otrok. Smrtna nesreča. V Radečah pri "Zidanem mostu je smrtno pnesrečila Ana Tavčar, soproga mariborskega zdravnika dr. Josipa Tavčarja. Našla je na dosedaj še nepojasnen način smrt v valovih Save. Požar pri Kočevju. V vas:' Željne je požar uničil 6 posestnikom vsa gospodarska pos lopja. Zgorela je krma, omla teno žito itd. 2ivino so rešili. Ne da se pojasniti, kako je po^ žar nastal. Trdi se, da se ji nad visli hlevno okno razgre lo tako, da se je vnelo seno,kai pa ni verjetno. Drugi dan pr požaru je prišel na pogorišče poslanec Škulj, ki je dal nesrečnim vaščanom navodila za prošnje po podpori ter oblju bil zavzeti se za hitro pomoč Škoda gre v milijone krone. Smrtna kosa. Iz Št. Jurja pri Grosupljem poročajo: Dne 19 avgusta nam je smrt ugrabila 8 let starega cerkvenega ključarja Tabrske podružnice, člana Kat. izobraževalnega društva Josip Viranta iz Cerove-ga. Rajni je bil pošten in zi»-čajen mož skozi celo življenje ter imel velik pliv pri tukajšnjem ljudstvu. Kot ol>činski odbornik je skozi 50 let ne-umbrno deloval za svoje obča- Požar na Dolenjskem. V Velikem Slatniku v novomeškem okraju je pogorela Erlahova hiša. Požar je uničil tudi veliko množino poljskih pridelkov. Škoda se ceni- na 300,000 kron, ki je le deloma krita z zavarovan i no. Južna železnica je bila v noči ood-31. avgusta do 1 sptem-bra podržavljena. To se pravi: dosedaj je bila v rokah privatnikov, sedaj jo je pa vzela v roke državna uprava. To se naprej pravi: dosedaj je l)i| na južni železnici red, sedaj ga j a ne bo. To se pravi dalje: tlosedaj so najvišja mosta pri južni železnici, ki teče največ po slovenskem ozemlju, zavzemali Slovenci, ki so priznani najboljši železničarji v državi, 1 sedaj pa bodo na najvišjih belcih sedeli Srbjanci — Tako Iiberalno-samostojni cetrali-z5m še vedno pobira vso slo-v 'iisko smetano, Slovenci pa dobivamo komaj ostanke. Koliko nas stane južna železnica? Vsako leto do 1968. bo plačala država oziroma davkoplačevalci 5 milijonov 800 t:-s>č zlatih francoskih frankov, t > je nekoliko manj kot 100 milijonov naših dinarjev. Tem milijonom moramo prišteti še • ered in vsakoletno izgubo. Ljubljanski velesejem. Dne i. sept. so otvorili v Ljubljani v navzočnosti najvišjih držav nih 'iu trgovskih odličnjakov III. ljubljanski velesejem. Popoldne v soboto je obiskal razstavo tudi kralj Aleksander,ki se je zelo pohvalno izrazil o naši slovenski industriji. Kaz-stavljalcev je letos več kot prejšnja leta. Z žalostjo pa moramo omenjati, da je na ve-lesejmu vsaako leto manj zastopanih naših zadrug. Čebelarstvo v Jugoslaviji. V prošlem letu je bilo v naši državi panjev: v severni Srbiji 167,195, v južni Srbiji 56,636, v C'rni gori 16,134, v Vojvodiir 33,638, v Hrvatski in Slavoniji 92,000, v Dalmaciji 28,092, \ Sloveniji 49,350 in v Bosni in Hercegovini 77,350; skupaj to rej 520,575. Po dosedanjem št; yilu panjev bi Jugoslavija do bivala letno 10,431,500 kg. me lu. Ako bi med računali po 2( Din za kg, tedaj bi ta količini predstavljala letni dohodek \ mesku 208,630,000 Din. Izvozi i smo medu v letu 1920 le zt 12,998 Din, a 1. 1921 za 35,57f Din. Industrija platnenih izdel tov se imenuje nova tovarna > Jaršah pri 'Mengšu v poslopji pogorelega Majdrčevega mli ia. Osovna glavnica znaša 2' nilijonov kron in so jo položi i Peter Majdič in 4 Nemci, k i .iso iz Jugoslavije. Vesti iz viniške župnije. Za inji čas se je po podražili cer tvah naše fare veliko prenovi lo in preslikalo. Najlepše pa j< prenovljena podružnica sv Roka na Hrastu, ki je daleč a okolici najlepša podružna cer kev. Dobila je nov kor in lej sv. križev pot. Na Rokovsk< nedeljo ga je slovesno blagos lovil o. frančiškan iz Noveg: mesta. — Na Žezlju, kjer je z namenita Marijina božja pot,- ELEKTRIFIKACIJA KRŠKE DOLINE. Matko Melovič iz Novega mesta piše: Končno se je ver darle storil znaten korak k napredku in razvoju industrije in obrta v naši Dolenjski. Na milijone kubičnih metrov vode je poteklo brez vsakih koristi preko naravnih slapov naše Krke na Dvoru pod žuženber-kom v dobi 45 let, odkar je prenehala železna industrija z uporabo vodne sile. Leta in leta so se zavzemali domačini naprednega mišljenja, da se prične uporabljati ta naravna sila, ki pa mora ostati pri tem v domačih rokah. Knez Auer-sperg je šel v tem oziru doma činojn na roko in dal častno besedo, da bo vodna sila, ki jc njegova last, v prvi vrsti na razpolago domačinom. Ker pa zahteva res racionalna uporaba vodne sile velikih kapita-lov, da se morejo zgraditi vse v uporabe sile potrebne naprave, se je pričelo misliti na u stanovitev posebne družbe, ki bi prevzela skrb za zgradbo električne centrale na Krki. Knez Auersperg je obljubil, da se udeleži pri taki družbi z zneskom v višini poldrugega milijona kron in s tem je bil st ti pa more to storiti sedaj, ko ie je z združitvijo s Kandijo matno razširila. Ravnotako pa ii morale vse sosedne občine >ristopiti z deleži k novi za-Irugi, saj bo imela od nove zadruge koristi vsa novomeška okolica. Enako pričakuje no od denarnih zavodov, da loločijo del denarja, ki ga dobivajo iz okraja gospodarski oovzdigi kraja. Saj bodo ravno sebi koristili s tem najbolj. \rsem onim pa, ki hranijo do-na denar in ne zaupajo de-larnim zavodom, se nudi z u-itanovitvijo nove zadruge po-ebno ugodna prilika, da naloge svoj denar ne samo varno, emveč tudi plodonosno s tem, la prevzamejo deleže nove za-iruge. Čim preje se zgradi nameravana centrala, tem preje >omo doživeli napredek do-enjske metropole in njene o colice. Že imena članov zadružnega načelstva jamčijo, da je lova zadruga v pravili rokah in da se ni bati razočaranj. 51ani odbora so: dvorni svet-lik Fran Šuklje, dr. Gregorič, Ir. Režek, Anton Kline, Janko Ivulovec, Fran Šnola, dr. Kon-valinka, inženir Hrovat in Petrič. Lahko rečemo, da smo pri, novi zadrugi vsaj še enkrat do živeli to čudo, da so dale stranke svoje najboljša može za ustvaritev vsesplošno koristnega podjetja. Prepričani smo, da bo načelstvo nove zadruge imelo poln uspeh, zlasti ko vt>-mo, da bo užival podporo kneza Auersperga, ki si more s pospeševanjem zadruge postaviti trajen spomin. Na delo z energijo! * c ČLANEK 29 S. Hrano za otroka ne sme tvoriti nikdar samo eden ali dva predmeta. Za preskrbo vseli snovi, potrebnih za rast. je potrebno raznoličnost. Kaz-notičnost premaga enakonvernost. Otrokova hrane naj vsebuje vsak dan par imed naslednjih stvari. Zrnate in druge jedi, ki vsebujejo razen zrna tudi <«trobe in škrob: celi pšenica in cel rž vsebuje vitamine iu vse, kar je potrebno zoper zaprtje. Sočivje. posebno zelenjava, je jako bogata na žcIcbu, drugih mineralijah in vitaminih, ki so tudi v sadju vsebovani. Otroku naj se nkdar ne daje .q;ed jedjo kendija, razen opoldne, ko naj tvori kendi del dezerta. Sladko-bo naj se mu daje v hrani kot je co-coa, pudingi in sadje. Mlečna in ia>-čja maščoba je dobra za otroke, ne pa maščoba in pečene hrane. Pred sedmim letom dajte otroku le malo mesa. Mleko je najboljša in najbolj važna hrana za rastujočega otroka. To jr najbolj popolna hrana ter. je tudi najbolj poceni. Mleko vsebuje pru-lein, ki nadomešča' izgubljeno ter skrbi za rast; maščobo v pripravni oblik, naj se uporablja kot kurivo za telesno delovanje, istotako tudi kar-bohidrat ah sladkor, ki je večje koristi kot siadkor. En pint dnevno r.aj bo pravilo vsakega otroka. Dve žlici Bordenovega Kagle Brand v -Vj čaše mrzle vode. dobro premešano se daje številnim slabotnim šolskim otrokom. !Cc se to uporablja redno, je zaznamovati znate napredek v teži. Slaba prehrana je zbirališče bolezenskih baci lov. Otrok večkrat ne ljubi samega mleka. Da na*j se ga mu v obliki cocoa, crstard-a. mlečnih juh, fcmetanskili jedil itd. Tukaj je naprimer dvoje navodil. Pečen custard (posebno navodilo.) 2 veliki žlici Bordenovega Kagle Brand Mleka. 1 jajce. 1_16 oreščka. čaše vode. '/4 čajne žlice vanilije. Zmešajte temeljito Kagle Brand in vodo. Stepeno jajce pridenite šumečemu mleku. Pridenite vanilijo in o-rešček. Pečte nad vodo v neprevro-č peči. Ko zapičite v sredo custar-da noževo o>trino ter jo potegnite ven, je pečeno. Cocoa. 3 velike žlice cocoa. 3 velike žlice sladkorja. Malo soli. 3 čaše vrele vode. Eno čašo Bordenovoga Kagle Brand Mleka. Zmešajte cocoa, sladkor in sol. Razredčite z vodo, katero dodajte polagoma. Pustite vreti nekako dve minuti, vlite notri mleko ter stepite, da na ta način preprečite skorjo na površini. Boljši je okus, če dodaste pol čajne žlice vanilije pred serviranjem. B Jesen se bliža J TUDI letos bom razpošiljal new-yoriko grozdje. f Isto je najbolj dopadljivo našemu o-kusu in zato postaja zahteva po njem od leta do leta večja. Letos obeta biti sok posebno dober, ker je bilo vreme bolj suho. Ako ste namenjeni kupiti' kaj grozdja, je v Vašo korist, da mi pišete za nadaljna Pojasnila, predno se odločite za nakup kje drugje. Ker je to grozdje doma blizu naših naselbin na vzhodu in srednjem zapadu, je tudi prevoznina razmeroma nizka. še danes mi pilite po nadaljna pojasnila. SLOVENSKE GRAFOFONSKE FLOSCE vseh izdelkov dobite Pri Pišite po cenik. Pišite Piši. meni, ter tudi grafofone raznih vrst in cen. SLOVENSKE ROLE ZA PI.AYER-PIANE Vam pošljem, po cenik. HARMONIKE za izurjene igralce, za začetnike in za otroke, te po cenik s slikami. Knajpova domača zdravila. Mrzlo vreme prihaja in z njim tudi prehladi, kašelj in druge bolezni. Treba je zopet založiti domačo lekarno s Knajpo-vimi zdravili. Najbolj znane so: alo-ja, angelika, arnika, bezeg, borovnice, brinjeve jagode, dobova skorja, enejan, galun, grško seno, habat, hvošč, sladki janež, sv. 'Janeza roža, kafra, kamelice, koPrive, koščen prah, krčna trava, lapuh, Idčnik, močvirna detelja, omela, pelin, pibrov koren, povojček, pripotec, revar, rožmarin, selzovec, šipečje jagode, sme-tlika, tavžentroža, torica, trnovčev cvet, trobentica, truškovec, vijolica, vinska ruta, žajbelj in žoltilo. Vse" te dobite pri meni po 25c škatlja s Poštnino. Pri meni se tudi dobe razna zdravilna olja, priporočena od Knajpa, kakor tudi druga in sicer: mandeljnovo, lorborjevo, kafrno kimeljevo, kameljično, klinčkovo, janeževo, brinjevo, laven-deljevo, lemonino, metino, muškapletovo, majerovo, gorčično (mus-tard) oranžno, smrekovo in vinsko olje. Stekleničica teh olj se dobi pri meni po 34c s poštnino. Z vsakim naročilom Pošljem na zahtevo zastonj spis: "Kaj pravi Knajp o uporabi posameznih zdravil. IMPORTIRANE SUHfc BOSANSKE CEŠPLJE, sladke in so-čnate v zabojih od 50 funtov. 10 zabojev $34.00, 5 rab. $18.00 1 zaboj $4.00, 25f. $2.25. Manjše količine se ne pošiljajo. Prevoznino plačate Vi. Za naše kuharic« in kuhe. DIŠAVE IN PRIMESI, katere rabijo naše kuharice v starem kraju in brez katerih jed v Ameriki nima našega okusa so: lorber-jeve jagode, žbice, lorberjovo perje, muškatov cvet, , muškatov oreh. španski žefran, imPortirana ogerska paprika, majeron, šatraj, cimet in mak. — Vse te dobite pri meni po 25c škatlja s poštnino. ' * IMPORTIRANE GOBE: 1 funt 90c, 5f.$4.75, lOf. $8.00 s poštnino. IMPORTIRANA KNAJPOVA ŽITNA KAVA: Prodajam jo po 35c funt s poštnino. DRUGE STVARI KI JIH PRI MENI DOBITE: Kaša (izluče-no proso), ajdova moka, — brinjeve jagode — suho grozdje — ameriško in importirano — importirani štajerski hmelj — importirani cigaretni papirčki in hilze — importiran tobak za cigarete in pipe — impor-tirane lončene in porcelanaste piPe (fajfe^ z dolgimi cevkami. Pišite mi po nadaljna pojasnila o teh stvareh. Vsa pisma in denarne pošifjatve naslovite na: Joseph Vogrič Box 8, Station D :: NEW YORK CITY M. GREGORICH 505 Elm Street CALUMET, MICH. One matere, ki ne morejo same dojiti otrok, naj se poslužujejo Bordenovo Kagle Brand Mleka za prehrano otrok s pomočjo steklence. To najfinejše mleko in najboljši sladkor. Oba sta znanstveno zmešana in pripravljena. Bordenovo Kagle Mleko je hrana, ki grade močne noge in ^drava telesa. Omogoči otroku pridobiti na teži. ki jo mora imeti, če hoče biti zdrav in normalen. Sprejeli so ga in priporočili zdravniki tekom zadnjih 65 let radi njegove izborne kakovosti Matere bode iznašle, da se nor-nalni in zdravi otrok stalno razvijejo jfri zavživanju Kagle Mleka. Ce ne veste, kako uporabljati Bordenovo Eagle Mleko, izrežite kupon, ki izhaja v našem listu ter ga pošljite Borden Co.. in ta vam bo pdslala zastonj navodila v vašem lastnem jeziku, kako prehranjevati otroka ter tudi druge važne spisi, ki vam bodo dali polne informacije, kako skrbeti za vaše dete in zase. POPRAVLJAM po nizki ceni KLAVIRJE (piano), vsakovrstne gramofone harmonije in cerkvene orgije. Za naklonjenost in naročila se toplo priporočam. SVOJI K SVOJIMI HRANJEVANJE 1 vstvarja ugodne prilike, katere razsipnost ovira, ^ postavlja temelj neodvisnosti v Vaši bodočnosti, navdušuje, k stvarnemu delu, katero je edini pogoj pravega napredka. .Odločite se za varčevanje s tem, da uložite Vaše prihranke pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT". Sigurnost zajamčena,--4% obresti na leto. Vaše vloge narejene do 1. oktobra obrestujejo se že s 1. oktobrom t. 1. Denarne nakaznice izplačujemo točno, brzo in ceno potom pošte, brzojavnega pisma ali brzojava. Dolarske nakaznice izplačujemo v efektivnih ameriških dolarjih v Trstu, Opatiji in Zadru. Zastopamo vse prekmorske parobrodne proge in preskrbimo potrebne listine za priseljevanje. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. . čitajte te članke vsak teden skrbno ter jih ohranite za požnejšo uporabo. I Agitirajte za K. S. K. Jednoto | (Nadaljevanje.) V Bogučarju. Okusna večerja. V Tverdohlebovem. Naporna pot čez snežene poljane. Pred stražo donskih kozakov v Tali. tem je Ukrajinec odkorakal naprej, jaz pa za njim. Selo Tverdohlebov je bilo zelo obširno; da si čim vele prikrajšava pot za drugi dan, sva korakala še precej daleč po se-la, predno sva pri nekem posestniku prosila prenočišča; posestnik je najini želji takoj ugodil; naročil je celo svoji ženi, naj nama da večerje, kar je bilo kmalu na mizi. Po dovršeni večerji smo se priČe- Kar oddahnil sem se, ko sem pogovarjati o tem in onem; srečno prekoračil reko Don res» zelo zgovoren je bil oni ter stali varno na drugem nje- gospodar ko je razpravljal o govem bregu, dospevši tja po holjševikih in njih nasprotni-tolikih naporih. Ob teh bre- kih, pravil nama je, da je tudi govih sta hodila naša znana v tem selu dosti nedolžnih oseb slovanska blagovestnika sv. brata Ciril in Metod, ko sta oz-nanjevala divjim Kazarjem luč sv. vere. Res, koliko zgodovine na Donu! Od tam naju je pot vodila v kakih 7 km oddaljeno mesto Bogučar. Zelo sva se bala (jaz in oni Ukrajinec), da mogoče tu naletiva na oborožene kozake; potem bo zopet nepri-lika. Pazila sva na vse strani, toda ničesar nevarnega ni- zdihnilo pod orožjem krvoločnih boljševikov in kozakov pri raznih nolčnih obsodbah (če-kah), ki so se odigravale na zelo brutalen način. Med temi žrtvami je bil tudi njegov lastni brat, katerega so po noči, ko je mirno spal vzeli iz postelje in gnali ven na samoto; lam so ga najprvo bičali, za tem pa ustrelili. Ko je mož govoril o svojem bratu, so mu pričele polzeti solze po licu, v sva videla. ,Med tem sva se dokaz, kako je ljubil svojega pa že približavala mestu Bogu-1 nesrečnega brata. Nato je čar. Dospevši tja, je bilo vse uama še potožil: "Nedolžen je mirno in kar je bilo najbolj. umrl moj dragi brat, ljubil sem značilno, — nobenega kozaka ga nad vse; a je moral storiti in nobenega boljševika nisem tako žalostno smrt. Kri nje-videl na ulici. Vzrok temu g<>va se drži rok krvnikov našem zvedel kmalu. Kozaki so Rusije!" — Res, žalosten hoteli boljševike zvabiti v pojav ruske revolucije, ki ni past; zato so se umaknili na nc prvi m ne zadnji! Ko fe drugo stran in ondi svoje na- je malo pomiril, smo zasukali sprotnike Čakali. Kako se je pogovor na druge stvari; med zatem stvar izvršila, kdo je bil tem sem ga vprašal, če je še tepen, ali obkoljen, — tega ne daleč do Kantimirova. Dobi-vem. Oba sva bila pač silno la sva odgovor, da v dveh vesela, da je baš sedaj naneslo dneh sva lahko že tam, ako po-srečno naključenje, da za prijaznost in prenočišče sva kaj lačna- — I, seveda sva,! ter se podala na pot. Prvo pa še kako! — Nato nama je velela k mizi, nakar je prinesla finih pečenih krvavih klobas; dišale so tako prijetno,'kakor pri nas doma, ko so pripravili kolino. Usmiljena ženska jc nama celo še saina klobase razrezati in velela, da naj jeva. Strastno sva torej prijela za vilice in mahnila po okusnih klobasah, kakor bi sedela v ho- selo v najunem potnem načrtu je bilo selo Tali, precej odda ljeno; povedali so nama, da tja lahko dospeva ob 4. ali5. u-ri popoldne. Ker ni bilo med potoma no benega drugega sela, sva urno pospešila korake, da čim preje dospeva na cilj in da naju na potu morda no zasači ruska _ __burja; v takem slučaju bo ce- teTu UnionT Ljubljani; saj sta zametena s snegom, da la sva bila tudi pošteno lačna! Živele ruske klobase! Po o- hko zgrešiva pot; lahko naju celo prehiti noč, potem sva pa bedu sva se samaritanski ženi oba zgubljena! Kaj takega lepo zahvalila za tako lepo po- se na Ruskem večkrat pripeti, strežbo, ali obed in sva ji žele-, da potnika zaloti burja m "tu-la vse najboljše na tem in onem man" (gosta ruska megla), da svetu Pri odhodu iz onega; ne ve, v katero stran bi se obr-sela sem vsled veselja revež niL Pri takem vremenu blo-pozabil zapisati v svoj dnev- di sem in tja, naposled pa oma- nik ime onega sela. j g* * Pa ^ Pozno proti vfečeru sva dos-!naju je strašilo, namreč gladm pela v bližnje selo Tverdohlebov (Trdihleb). Ker je bilo po ruskem pravoslavnem koledarju ravno zadnji dan starega leta, je bilo zbranih doslPi ljudi na cesti pred selsko cerkvijo; tam so naju nekateri radovedno, drugi pa sumljivo zijali. Par možakov naju je celo vprašalo, odkod in kam greva? Eden je pa kar naravnost zahteval da mu pokaževa volkovi, ki se klatijo po ruskih sneženih stepah; ako te zalotijo, si izgubljen. Pošteno me je isti dan skrbelo, prideva li srečno v selo Tali, ali ne! Neznansko hitro sem jo ubral po slabi sneženi poti, pa tudi U-krajinec ni zaostajal za menoj; pot nama je tekel po licu, a črevlji na nogah pa amrznjeni, da so bili trdi, kot leseni. Nekaj časa je bilo še precej potne listene. Jaz sem bil ta- dobro, potem je pa začela bu koj pri volji vse povedati in se rja nagajati, toda ne v toliki legitimirati, toda moj sopot-1 meri, da bi nama ustavila pot. nik Ukrajinec pa ni bil s tem Težavna je bila pac hoja isti zadovoljen ampak se je onemu dan po snežni ruski planjavi; možaku krepko odrezal, da v- toda vstrajala sva. V dalja-sakemu ne pokaže listin na lju- vi, v smeri proti Bogučarju se bo, pač pa tam, kjer to posta- je začulo streljanje iz strojnih va zahteva. io rmlk in topov. Gotovo so se va zaiiMJva. Vprašal ga je pušk in topov. y . --vv; celo, če je on policijski načel-! spoprijeli donski kozaki z bo- obdajajo Sonco, so nemškega nik aU celo kak komisar? Med ljševikif Kje ravno, in tega- izvira kot n. pr. Doner«kogl, va je bila zmaga, tega ne vem. ffvala Bogu, da sem unesel zdravo kožo Čez reko Don, malo pozneje bi te reke gotovo ne mogel prekoračiti. Se hitrejše sem stopal, da pridem čim-preje v selo Tali. Tako sva gazila po raznih zametih, da sva bila vsa upehana od napora. Zgodaj popoldne sva zagledala veliko selo Tali. Hvala Bogu! zdaj sva pa že brez skrbi da kam ne zablodeva, ali da naju ne pohrustajo volkovi! Dospevša do prvih hiš je nekdo zavpil: Stoj ta! . Kam gresta?" Ko se ozrem proti prvi koči, odkoder je prihajal klic, zagledam šest oboroženih donskih kozakov, ki so bili na straži. Seveda, iz strahu sva se že na prvi poziv takoj ustavila ter Čakala, kaj bo sedaj ? Načelnik straže, mlad kozak naju je |se izpraševal, 'kdo sva, kam grevd, če imava potne listine itd. — Nemalo so se nama hlače tresle, kaj bo, če ne bodo naju potne listine pristne? Osobito je skrbelo mene, ker sem imel potni list potrjen samo od župana onega sela. Posegel sem torej v žep ter izročil kozaku v pregled o-menjeno listino, poleg tega pa še svojo vojaško legitimacijo. Odgovarjati sem mu zatem moral kakor pri 'dolgi' spovedi vse, od začetka do kraja. Ko sem mu omenil, da sem živel nad dve leti tudi v donski guberniji blizu Urjupine, mi je načelnik straže s ponosom povedal, da je tudi on doma iz j so tako ločene od vsega pro-označenega mesta. S tem se meta, je lahko umevno, zakaj je dol^o izpraševanje glede me- j se je ravno v tej vasi tako dol-ne zaključilo, nakar objavi na-| g0 ohranilo to narečje, o kate- Fuchskogole, Holckogole, Laj-ner, Travh, Gasaroke (Gams-rucken), ravnotako posameznih pašnikov in gričev, n. pr. Protek, Gožlek, Mišengrontek, Morgentrošt, Kalratšek, Gajl-gerov, Hobek, Štrajtner, Rote-le, Rotnek, Rotlpohe, Ravtek itd. V Sorici so govorili še pred sto leti neki nemški dialekt, a danes govorijo že vsi dobro slovenski ter se čutijo kot fca-vedni Slovenci, že v zgoraj o-menjeni hiši Frolicha, sem videl v sobi sliki naših pesnikov Prešerna in Gregorčiča. Pač pa še danes govorijo med seboj v. Sp. Dajnah neko nemško narečje, ki je brez gramatike in mu je primešanih mnogo slovenskih besedi. Ta-imajo nekatere besede nemško deblo, a končnice je slovenska. Tudi pri nemških besedah rabijo slovensko sklanjatev, ker nemške ne znajo. Tu podajem par slik, iz katerih lahko spoznajo čitatelji, dajnsko naročje: "Niks firhten, sej kužla lampa cindi, venštr cumahi itd."; povečini se poslužujejo za samostalnike in glagole nemških besed, a veznike rabijo slovenske. Sp. Dajne, ali "Unterhoben" kakor jih imenujejo domačini, so pol ure hoda oddaljene od župnijske cerkve v Sorici ter obdane od vseh strani od strmih gričev in gora te ne vodi nobena pot skozi vas, ki šteje 20 hiš; ker rem v drugih sosednih vaseh že davno ni več sledu. V Sp. Dajnah se danes pojejo tirolske narodne pesmi, ki so jih pa že tudi Dajanrci precej v svoje narečje asimirali, tu podajam dve najbolj karakteristični. "Ohcet v anigalileji." Muter frav, frogt du mili. Muter frav, sogt du mir, vas ist der ajns? Ajns iste derselbe jelnik straže, da je moja stvar v redu, veleč mi, da lahko nadaljujem svojo pot skozi čete donskih kozakov. Tudi mojega sopotnika Ukrajinca so trdo držali in izpraševali; ko jim je pa pokazal uradno listino kot avstrijski ujetnik in povedal svojo žalostno usodo% so tudi njemu dovolili potovanje naprej; voščili so nama srečno pot, ter odšli v kočo. , ... , , . . , Nisva* še prišla posebno da- ^V^ t' ^^ v. leč od one stražnice, ko naju **uter ^av, frogt du mih, sredi ceste ponovno ustavi nek <'se ponašata prva 2 verza kozak s puško v roki: "Stoj- ™* J* cvaJ? lst Jezus in ta! Kam gresta?" Zatem barija, sva vojaku vse pojasnila, da Mut*r frttV/•' vas ist draj? sva bila zaslišana že v oniiDraj »t, dna j gotise personen stražnici, kjer se nama je do I Muter frav----vas ist fir? volilo nadalnje potovanje. To Fir ist fir evangeliste. je pomagalo, da sva šla lahko Muter frav____vas ist finf? naprej brez zadržka. Jaz sem Finf is finfe Wunde (Wun-pri tej priliki vprašal onega ma, ko ga j< zadela kap; tudi udarec mu j< zlomil rebra in pri padcu si jf poškodoval lobanjo in je umr drugo noč. Kapitanov^ rane so bile ne varne,vendar ne smrtne.Andei sonova kroglja je zlomila lo patico v rami in oprasnila pljv ča„ vendar ne "močno; drug* kroglja pa je samo raztrgala ii premaknila nekoliko mišic \ mečah. Gotovo je bilo, da oz dravi. je rekel zdravnik, sam< ne sme hoditi, in če je mogoč' niti gibati rok, niti cele tedn< govorit t i. Po kosilu sta sedla sodnik ii dr. Livesev h kapitanu, da s-posvete jejo. —Poldne je ž davno minulo, in tedaj je vzc zdravnik klobuk in samokres si opasal sabljo, utaknil v že] zemljevid, in je s puško prek' rame zlezel na severni stran čez ograjo in jo udaril skoz drevje. • Gray in jaz sva sedela m drugem koncu hiše, tako di nisva mogla ničesar slišati,ka so se oni trije razgovarjali; ii Grav je vzel svojo pipo iz ust in jo popolnoma pozabil utak niti nazaj, tako zelo ga je osup nil ta dogodek. "Preklicano vendar", je de jal, "ali je dr. Livešev blazen "Najbrže ne", sem rekel "Mislim, da je zadnji med na mi, ki bi se mu zgodilo kaj ta kega." "No, praviš, on morebiti n' blazen; toda ako ni on, poten sem jaz; zapomni si moje bese de." "Zdi se mi", sem odgovori! da ima zdravnik svoj vzrok, ii če se ne motim, je odšel poiskat Benna Guuna." Imel sem prav, kakor se jc pokazalo pozneje; medtem pa je vladala v hiši neznosna vročina in pesek znotraj ostroga je kar žarel v poldanskem sol-ncu; meni je prišla v glavo neka misel, ki na noben način ni bila prava. Začel sem namreč zavidati zdravnika, ki se je le po sprehajal po hladni' senci v gozdu, ko so ptice prepevale o-koli njega in smreke razširjale svoj prijetni vonj. Jaz pa sem moral sedeti kot na raž-nju; obleka se je oprijemala vroče smole; okoli mene je ležalo toliko mrtvih trupel, da me je prostor navdajal s studom, ki je bil skoro tako močen kot moj strah. Ves čas, ko sem izpiral hišo in potem umival jedilno posodo, sta stnd in zavist postajala /edno močnejša, dokler nisem lavisezadnje, ko sem stal raV-10 blizu vreče za kruh in me ni lihče opazoval, storil prvega coraka za l>eg, napolnil oba -epa svojo suknje s pečtencenof, .zel par samokresov in smod-lik. Ponudila se mi je za beg krama priložnost. SoUnik in jray sta marljivo zavezovala capitana; obrežje je bilo čisto, n jaz sem jo udaril proti bre-preko ograje in v najbolj ,'osto goščavo, in predno so o->azali mojo odsotnost, sem bil ie tako daleč, da me njihovo dicanje ni moglo več doseči. To je bila moja druga ne-imnost, mnogo večja od prve, ;er sem pustil samo dva zdra-/a človeka za stražo hiše. To-la kakor prva, je tudi mnogo oripomogla k naši rešitvi. Mahnil sem jo naravnost jroti vzhodni obali otoka, kaj-i bil sem odločen iti po morski strani rtiča, da se tako iz->gnem vsaki nevarnosti, da bi ne ne mogli zagledati od sidrišča. Po »dolgem potu sem prijel do morja. Nikdar nisem videl mirnega norja okoli Otoka . zakladov. >etudi je solnce pripekalo nad nojo glavo in ni nobena sapica pihljala in je bila daljna gladina mirna in modra, so se ,'ibali veliki valovi ob celem mnanjem obrežju, gormeli in nislim, da ni prostorčka na o oku, kamor ne bi seglo njihovo bučanje. Z veliko radostjo sem hodil bregu, in misleč, da sem šel lovolj daleč proti jugu, sen) trenil v goste grmovje in sc jprezno plazil proti-vrhu rtiča. Za menoj je ležalo morje. :>red menoj pa sidrišče. Mor ka sapica je skoro popolnoma »renehala; sidrišče pa je pod '.avetjem Otoka okostoja loža o mimo, kakor tedaj, ko sme jrvikrat dospeli do njega. In Hispaniola se je v tem miru zr »alila od zastave doli do vodne •rte, in črna zastava je vihra a vrh njene jambore. Ob njej je ležal en čoln ii: Silver v sprednjem delu, neka, nož pa je slonelo na zadnjem leju ladjice, in eden izmed njih je imel rdečo čepico. Očividno se pogovarjali in šalili, ako-ravno nise mmogel v tej daljavi slišati, kaj so govorili. Kar menkrat se je vzdignilo stra ino, nadnaravno vrisan je, ki ■ne je izprva močno prestrašilo, akoravno sem se kmalu s-pomnil, da je bil to glas kapitana Flinta, in zdelo se mi je celo, da sem mogel razločevati ptiča po njegovem svitlem perju, ko je sedel na roki svojega gospodarja. Kmalu potem, ko je čoln odrinil, sta odšla mož z rdečo čepico in njegov tovariš > spodnje prostore ladje. Skoro ravno takrat je zaha jalo solnce za 'Daljnogledom' in začelo se je temniti, ker so se megle hitro zbirale. Spoz nal sem, da ne smem izgublja ti časa, ako sem hotel še isti večer najti čoln. Bela skala, ki se je dobro vi dela iznad grmovja, je bila še vedno kako osmino milje od dal jena, in precej časa sem po treboval, da sem dospel do nej. Skoro je bila že noč, ko sem bil pri cilju. Ravno pot njo se je nahajala majhna, travo zaraščena votlina, ki so jo skrivale skale in gosto, skoro do kolena segajoče grmičevje. V sredi je bil ma jhen, šotor iz koznjih kož, kot so v navadi pri nagleskih ciganih. Stopil sem v votlino in dvignil eno stran šotora, in tam je bil čoln Bena Gunna, narejen kolikor mogoče priprosto; su-, ! rovo na eno stran nagnjeno o-rodje je bilo iz trdega lesa in nad njim se je razprostirala nekaka streha iz koznjih kož, z dlako na znotraj. Čoln je bil zelo majhen celo za mene, in skoro si ne morem misliti, da je mogel nositi odraščenega loveka. V njem je bila nizka, postrani ležeča klop, nekaka prečka za noge in dvokrilno čslo. . > Mislili boste, da sem se na- taval sedaj, ko seni našel čoln. a med tem so me obšle nOve druge misli, ki so me tako tr-J dovratno prevzele, da bi jih izvršil, tudi proti volji kapitana Smoletta. In misel je bila ta: peljati se pod varstvom noči skrivaj na morje, odrezati Hi-spaniolo, da bi zavozila v morskem toku na breg, kjer bi se ji zljubilo. Spoznal sem namreč, da so roparji po ponesrečenem napadu želeli dvigniti idVo in odpluti dalje; zelo dobro bi bilo, sem si mislil, ako bi se to preprečilo, in ko sem edaj videl, da so pustili stražo na ladji brez čolna, bi se lalo to izvršiti brez posoebne nevarnosti * Sedel sem na zemljo, da počakam teme, in slastno pojedel svoj pečenec. Noč je bila vakor nalašč za moj namen. Megla je zakrila celo nebo. In £0 sem zadel čolnič na-ramo in <5 veliko težavo zlezel iz votline, kjer sem večerjal, sem vi-lel na celem sidrišču samo dve svetli- točki. . Ena je bil velik ogenj na o-brežju, okoli katerega so leža-i poraženi lopovi in pijanče-ali. Druga, samo majhna lisa ivitlobe v temi je oznanjala le-so zasidrane ladje. Odtok jo je obrnil, njen rilec je bil obr-ijen sedaj k meni, in edine lu- či na krovu so bile v kabini; kar sem videl, je bil samo odsev krepkih žarkov na megli, ki EMIL KISS " BANKIR 133 SECOND AVE., NEW YORK CITY. Vse društvene tiskovine kakor: pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, pravila i.t.d. se izdelujejo hitro in po zmerni ceni v naši tiskarni. Slavnim dništvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega v angleški jezik. Kadar torej potrebuje Vaše društvo kaj tiskovin obrnite se do nas. AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi »lov. list v Ameriki; $2 na leto 1006 N. Chicago St. Joliet, falinoii. i' Važno in koristno! V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar: Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot., 5y2 odstot., 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot. .ali 4 odstot. T Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja na razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam donašajo več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde in vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. Jednota, smo tej podporni organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo. A. C. ALLYN & Co. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. Established 1857 BANKA, KJER SE LJUDSTVO SMEJE. Poslovanje s kakimi bankami je podobno slulčiaju, kakor bi človek denar v kako grobnico naložil. Taka stvar je hladnokrvna in resna. Pri taki priliki bi moral človek misliti, da Vam banka dela kako uslugo, če prevzame vaš denar. Ni pa tako s to banko. Pri nas se lahko počutite kot doma. Spoznali boste, da imate posle z ljudmi, ki so vam podobni. In čemu? — Siaj se celo radi smejejo. Ce si izbirate prijazno banko, se bo vam naša banka gotovo dopadla. Cemu torej ne otvorite pri nas še danes svojega računa, kar bo v vašo lastno korist. Premoženje te banke znaša $12,000,000.00