Poitidna plačana v gotovini LetO XL, Št. 11 (nJUTHO" št. 64a) Upravništvo. Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. TelefoD št. 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica 2. — Telefon st. 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru št 100 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42 Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja Ljubljana, ponedeljek 17. marca I94I PONEDELJSKA IZDAJA Cena t D*- Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon St. 3122. 3123. 3124, 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 5.—, po raznašal-cih dostavljena Din 6 mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon fit 2455. Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. napovedi odločilne borbe Hitler isasevelt: Nobena sila in nobena podpora na svetu ne more več spremeniti izida te vojne, ki se bo nadaljevala ma kopnem, na morju in v zraku do končne zmage Amerika bo nudila braniteljem demokracije takojšnjo, izdatno, neomejeno in vsestransko psmoč do končne zmage Zanimanje svetovne javnosti je osredotočeno na dva govora, ki dajeta obeležje trenutnemu mednarodnemu položaju. V \Vachingtonu je govoril prezi-dent Roosevelt, ki je napovedal vsestransko poaporo Amerike Angliji in njenim zaveznikom, v Berlinu pa je imel govor kancelar Hitler, ki je napovedal neizprosno nadal evartje vojne do končne zmage. Oba govora merodainih predstavnikov obeh nasprotujočih si taborov napovedujeta, da stoji svet na pragu odločilnega in gigantskega spopada, ki ga more odločiti samo orožje. »V £©VCr W a s h i n g t o n, 16 marca. br. (As. Press.) Na banketu novinarjev v Beli hiši je imel snoči ob 21.30 lokalnega časa (ob 3.30 srednjeevropskega časa) lanje vojno bo načela in ideje demokracije. Roosevelt je med drugim dejal spopadu N;i začetku prve svetovne vojne so bili men demc/kraciie razgiri. Pred por tedni mnogi mn-.nja. da v Ameriki ni soglasja in j sem govoril o štirih načelih svobode. Dve da ima Amerika največji interes na tem, j sta svoboda vere in svoboda govora, toda da ohivni mir zr. vsako ceno kot ideal svo- j svoboden narod mora biti tud- svoboden je svobode. Toda danes ne sme nihče v ; vsakega strahu tn svoboden bede. Ce bi Evropi in Az;ji dvomiti, da je Amerika trdno odločena zaščititi demokracijo. Danca ustvarja Amerika novo svetovno zgodovino. To je g"avni dogodek preteklega teJna. Ves svet je sli"al, da se Amerika z-'veda nevarno:ti, ki ji grozi. Zdaj je naša demokracija na delu, da to nevarnost enkrat za vselej odstrani. Mi vemo, da so b: a nasprotatva v prvi svetovni vojni huda tcda sedaj so še hujša. Nasprotniki ne streme samo po spremembi meja v Evropi, nego očitno za tem, da uničijo vladne si " trme, ki so osnovani na načešlu svobode in s tem tudi našega. Na njihovo mesto bi radi postavili sistem, ki ga imenujejo nji-h vi možje in njihovi pristaši »novi red«. Toda to ni niti novo, niti ni nov red. Nikdar no bo človeštvo trajno trpelo sistema, ki mu je vsiljen, ki je zgrajen na suženjstvu. Da bi svoje načrte uresničili, smatrajoi za potrebno, da uničijo vse demokracija. Leta 1939 in deloma še leta 1940 je šlo t.o delo po načr.u, dokler se ni razbilo na sijajnem cJporu Anglije. Sovražniki dei7.» krr.cije rrj. ne ušteli. Mislili so. da bedo -demokracije zaradi spoštovanja do človečkih pravic in zaradi svojih miroljubnih idej vse to prenesle in da ne bodo seglr; po orožju. Domišljali so si, da demokracije, ki hočejo mir, ne bodo mobilizirale ovojih sil in da se ne bodo postavile v bran.. Zdaj pa so spoznali, da ostane demokracija demokracija, a da kljub temu lahko dvigne svoj glas ter se za obrambo svoje ,w obede uspešne oboroži Ameriški narod je imel o tem veliko debato, toda ves ameriški narod sc je v vseh vprašanjih /icdinii in nepreklicno odločil. Svet pozna ta sklep, ki ni samo glas enega samega mc.'2a, marveč sogaf.cn sklep 130 milijonov Američanov. Ta sklep je obvezen za nas vse. Svet zdaj ni več v dvomu c naših namerah. Ta naš sklep je napravil konec slehcr nemu poskusu, da bi se nas moglo pridobiti za kako po- l.iko koncesij, napravil pa je tudi konec nameram, da se nas pregovori, da se nc sporazumemo in sklenemo kompromis z nasprotniki demokracije. Vsako letalo in vrako drugo sredstvo vojne ne glede na to, ali ga že imamo a!i pa ga bomo šele ustvarili, vsako sredstvr in orožje, ki ga lahko p ■■•^re"imo, bomo pedali preko morja. Po sili ustvarjena skupnost naroda nam je neznana. Neznana nam je enotnost, ustvarjena z grožnjami in zlepljena z laž-njivo propagando. En C; nos t ameriškega na-r i''a jc stvar, k' je možna samo med svobodnimi ljudmi ki poznajo pravo resnico in ki vse probleme odločno, a s pametjo rc"ujcjo. Dane-; že 'ahko c^nv^rimo o to-ta^tarnem nastopu Zodinjcn;h držav To je edina p i »t, po kateri lahko zagotov mo varnost na"c države. Frcd enim letom smr zaceli graditi na stotine novih tovarn. Po'drugi m:l:jon mož se sedaj, ko je sprejet zakon o pomoči demokracijam, že marljivo vci-b°., da izpo'ni svojo dolžnost. Sedem milijard dr/arjev je bilo odob-en'h za povečanje na"e proizvodnje. Zakon o pomoči d?mokrac:jam so na na "a na vse vrste vej-nih pctreb"čvn ter tudi na sredstva in poti, da te pc ''a'jnji milijoni de'aio v Anglji, ki b ar jo n ~J3iraš-no pfamen demokracije in ga ščitijo pred smrtonccn m dihom barbarstva. Ni dovclj, da same vzdržujemo stenj in čistim"? stekio svetilke, nego je napočil čas, dc. dolivamo goriva, da se pla- za pravil i to svobodo, bi potekla stoletja, prcdno< bi si zopet opomogl' in svobodno zadihali. Z našo zmogo bo vse človeštvo pridobilo to in tako svobodo Pojm zvestobe je doce^ raziličen od pojma pokorščine. Pokorščina se lahko doseže s sf.*.o in grožnjami ali pa tako. da vlada narodu prikriva resnico. Zvestoba pa pomeni nekaj doce'a drugega. Zvestoba izvire. iz duhovne svobode in gleda resnici v o'braz ter spoštuje svete človečansike ideale ter brez pritiska in nasi'ja podpira svobodno izvoljeno vlado. Tako pojmujemo zvestobo v Ameriki, Angliji Grčiji in na Kitajskem. Zvestoba se ne da kupiti. Dolar sam te voine ne bo dobil Za zmago dc'a danes v okviru vojaških ukrepov poll-drugi milijon ameriških državljanov. Duh ameriške vojske in ameriške mornarice odgovarja njunim tradicijam. To se 9li"i morda kakor bahanje, a je gola remi ca. Enako tudi preko oceana žive milijoni ki delajo in se bore za isjfi cilj. Od tega je odvisna praktična pcmoč tudi vsem on;m narodom, ki so pod začasno okupacijo ki pa komaj čakajo prilike, da udarijo nazaj in si zopet pribore svojo svobodo. Upam, da bo to. dan kmalu napočil. Te vo'je ameriškega naroda ne morejo omajati niti grožnje iz inozemstva, niti rovarenje neznatnih skupinic sebičnežev pri nas doma. Ameriški narod se zaveda resnosti sedanjega položaja. Zaradi te svoje zavesti ie ameriški narod zahteval in zdaj izvaja politiko, ki bo Angliji, Grčiji, Kitajski in vsem Vladam onih narodov, ki so začasno ped sovražno okupacijo, nudila takojšnjo neomejeno, iz- datno in vsestransko por->rč Od danes dalje bo ta pomoč naraščala in vedno bolj naraščala, vse dokler ne dosežemo končne zmage Angleški narod je danes po borbenosti svojega duha močnejši nego je bil kdaj-koli in to mu je omogočalo, da ie prenašal zadnjih deset mesecev težke dni in še težje noči. Angleški narod ima neomejeno podporo Kanade, drug.h dom nionov in vsega britanskega imperija, piav tako pa tudi podporo vseh drugih narodov, ki so si ohranili vero v svobodo Angleški narod je pripravljen na invazijo, pa naj pride jutri, prihodnji teden ali prihodnji mesec. V tej kritični dobi ima Anglja sijajnega voditelja, VVinstona Churchilla Nihče ne ve bo7je kakor Churchill sam, da n'so njegove besede in ne njegova dejanja tista, ki dajejo angleškemu narodu borbenega duha. To je duh širokih plasti svobodnega naroda, ki si je na jasnem, da je bolje svobodno umreti, kakor pa v suženjstvu živeti Ta duh brani na prvi fronti civilizacijo in jo brani z vztrajnostjo, ki je vsem svobodnim ljudem vsega sveta v ponos in sveta! zgled. Angleški narod in njegov grški zaveznik potrebujeta za to borbo ladje. Amerika jim bo Jadje dala. Potrebujeta Jeta'a, Amerika jih bo dala. Potrebujeta živež, Amerika ga bo dala Potrebujeta tanke in topove in zaloge vseh vrst vojnih potrebščin. Amerika bo vse to dala. Tudi Kitajska nudi sijajen zgled hrabrega odpora. Kitajska je prosila za pomoč. Amerika je odgovorila, da jo bo dobila. Naša država bo zdaj, kakor je to odločil nas narod, prava orožarna demokracije. Nora država bo izpolnila svojo dolžnost. Ko bodo diktature razpadle — ne rečem, »če bodo« — v času, ko bodo razpadle, bo na"« država še nadalje zastavila vse svoje sile za obnovo sveta v blaginjo vsega človeštva. 1 r - ' « ' « ' t k ' r r t K * » i\i lA c. i a „1 11 . i . Nikdar ni bilo na svetu naroda, ki bi bil pozvan, da gospodari drugim narodom na svetu Takega naroda tudi danes ni in ga nikdar ne bo. Na svetu ni prostora za narod, ki bi sa smel in mogel zaradi svoje razširjenosti ali vojaške moči lastiti pravico, da lv» gospodaril nad drugimi narodi in si lastil nadoblast na svetu. Vsak narod, najsi bo še tako majhen, ima naravno pravico do nacionalnega razvoja in neodvisnosti. Roosevelt je končal svoj govor z ugotovitvijo, da še nikdar v zgodovini ni bil ameriški narod postavljen pred naloge, ki bi bile bolj vredne brezpogojnih žrtev, kakor je naloga, ki jo je prevzel s tem, da brani in obrani demokracijo. erlev Berlin, 16. marca. br. (DNB.) Po vsej Nemčiji in v vsem zasedenem ozemlju je bil danes proslavljen dan spomina na žrtve iz svetovne in sedanje vojne. Največje svečanosti so bile v Berlinu pred spomenikom žrtev svetovne vojne. Teh svečanosti se je udeležil tudi kancclar Hitler, ki je položil vcnec pred spomenik in imel pri tej prilild krajši govor, v katerem je slavil spomin padlih žrtev v svetovni in sedanji vojni, orisal razplet sedanje vojne in ponovno izrazil prepričanje v zmago nemškega orožja. Kancelar Hitler je najavil, da se bo nemški vo*nk za doseg« zmage boril po vsem svetu, ker se zaveda, da bo izid te vojne odločal o usodi in bodočnosti nemškega naroda in nemške države. V svojem govoru, ki so ga prenašale vse nemške radiSsfcfe postaje^ in radijske postaje v zasedenem ozemlju, jo kancelar Hitler med drugim izvajal: Nemški narod se danes Vihko dvignjene glave sponvnja on:h, ki so žrtvovali svoje življenje za nemški narod. Ko smo se pred 12 meseci spominjali svojih padlih junakov, je bilo prod nami novo leto voine, ki je Nemčija ni hi-tcki, marveč ji je bi'a vsiljena od onih, ki nosrljo tudi odgovornost za voino 1914-18. To sc tisti, ki st- si m> stavri za svoi cilj un:čenje Nemčije. Obnovljeni nemški narod vodi d'"-nes borbo z istimi liudmi, ki so v nenoznavaniu pravega pc-fTŠaja cb istočasnem podcenjevanju nem"ke in prccenievaniu svoje la^ne moči in ne poznavajoč vo'io 'n o>d'o?n^t novega nemškega vodstva mislili, da bodo ime'i lahko dek> ter da jim br* toV-at uspelo un:čiti nem "ki n^rod. V ameriškem senatu je general Wood poveda', da ie Churchill že leta 1936 izjavi', da podaja Nem-člja premočna ter da io ie treba zaradi t e-: a z novo vojno uničiti. To zgodovinsko dejstvo je zgo'j dokaz odgovom^-rti za sedanjo vojno, ki sta jo hoteli An<^ija in Francija, podžig&ni od p'u tok raci je in mednarodnega židovstva, ki stoji za demokracijo. C'lj teh hujnkačev je bil, izigrati Poljsko kot zunanji povod vojne, da bi se obenem razbPe nemvke sile na dve fronti. Vojna na Poljskem je to' uranje uniči'a. S ponosom je na" narod v tak:h okel nohtih sto-pil v leto 1940 Skrbno pripravljeni načrti, najmodernejša oborožitev, sposobno vodstvo in strokovno znanje, vse to je napovedovalo najslavnejše zmage. Še predno je naša vojrka prav za prav nastopila, je najvažnejša odločitev v tej vojni že padla. V par urah je bil preprečen potJcus, da bi Nemčijo udarili z boka in uničili njeno udarne moč. Dne 10. apri'da v imanu upravnega odbora narladnjo i j vr, Vprašanja, ki najboli zanima gorpodr-ske kroge, ie povečanje danarnega obtoka. Ta okolnost sama FO sebi ne bi smela izzvati večjih pretresov v nnrcdn m g spo-darstvu in ne težjih posledic v so pa ar-skem in rocialne;n pacledu. J? mn g3 držav. v katerih ss ie pad pritL-kom izre:"nih okoliščin znatno razširil denarni obtek. navzlc temu pa je v teh državah o o večini u-ps'0 prcp.cčti neugodna p-^eiice, ki lahki iz tag1 izvi.a:o. Od gospodarstva je odvisno, kakšen ullinek :ma povečan obtok za gospodar ki živ,:enj?. V vseh državah se urne"ni propagira, da go po-dars'vo da;e državi na ra^pcli^o odviha sred~tva kar se kaž? k^t av;0"omen akt gos-oda-stva. ki s^ povsod po privHu vrši bre? k^kesa pritiska Gosncdar tvu S" daje prTka. da pl~donos^o naloži s o'o blagajniško got-T-m.o S tem se pre^o-lno vzpostavlja približka h?.rmon:ja med pro- Z iti'M izrc-rlrrh potreb za državno obrambe. ki niso trpcLa odlašanja, se je tudi Maribor, 16. marca Po dclgem presledku so imeli Mariborčani na današnjo lepo nedeljo spet priliko, da so pohiteli v bližnjo okolico in na planine. Tudi tradicionalna dopoldanska promenada je bila izredno živahna in slikovita. V p H no zasedenem narodnem gledališču jc sneči Marltor gsoslavil ifsiištčsvo sirsko 4© lotisaco Najprej je biia predstava i>egovieeve ara-me »Brez tretjega«, v kateri sta siavljenec Hinko Nučič in njegova soproga ga. Vika .Podgorska, ki je delo zrežirala, izpričala pomembne kvalitete odrskega umetniškega udejstvovanja. Po predstavi je bila prisrčna pečastitev slavljenca, na čigar naslov so spregovorili iskrene čestitke upravnik narodnega gledališča v Mariboru dr. Brenčič, ki je izročil slavljencu lovor-jev venec gledališke uprave in mestnega župana dr. Juvana z darilom, režiser Kovic, predsednik Združenja gledaliških igralcev Nakrt, ki je izročil slavljencu lepo spominsko darilo v imenu mariborskega gledališkega osebja, režiser Rasberger kot slavljenčev tesnejši sodelavec v letih ustvarjanja slovenskega gledališča v Mariboru, književnik Rehar, ki je izročil Nu-člču leverjev venec Umetniškega kluba v Mariboru, in Maroh, ki je izročil slavljencu venoc Dramskega društva. V iskrenih besedah se je Nučič zahvalil govornikom in vsemu Mariboru za toplo pečastitev. Po končani proslavi v gledališču je bil v sped-r.i dvorani Krrn^e počastitveni večer, na krt^rem po se zbrali prijatelji in znanci Hinka Nučiča. F**-kM rezervni f%» m • • so zborovali danes dopoldne v restavracijskih prostorih v Narodnem domu. Občni zbor je ctvcril rez. podpolkovnik g. Perha-vc-c ter v uvodu predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in pozdravno ministru za vojsko in mornarico. Izčrpna porečila o pcživljenem delovanju so podali poleg predsednika tajnik Korbar, blagajnik žula, Kramberger za nadzorni odbor in notar Jereb za odsek v Konjicah. Mariborski pododbor je posvečal v pretekli poslovni debi posebno pažnjo čim večji povezanosti članov in pripravi za sodobne ralege rezervnih oficirjev. Poučnih strokovnih predavani so se udeleževali člani v lepem številu. Po zimi je organiziral odbor smučarski tečaj za člane in njihovo deco. Odbor je imel mnogo dela z intervencijami in posredovanji, saj so v pododboru organizirani 603 člani. Mariborski rezervni oficirji so se v preteklem letu zavedali vcMkih dolžnosti, ki jih jim nalaga dar "šn'i čas. V teku deMte so se pokazala plemenita domoVubna prizadevanja mariborskih rezervnih ofl^ir^ev, M ro nrinravljeni na žrtve in izpolnjevanje dolžnosti za kralja in domov'no. Predsednik g. Perhavec je z iz« pc^bu^nimi besedami pozval člane k na-d^lme-fmu sodelovanju in strumni pripravljenosti. Prešernova proslava bo jutri v torek v narodnem gledališču. Pričakovati je, da bo udeležba prav velika. Šahovska zmaga SK Železničarja Danes je bila odi rana prva finalna tekma mariborske skupine za klubsko prvenstvo Slovemka šahovska zv3ze med šaho\sko sekcijo SK Zalez^ilarja in šahovsko sekcijo UJNZ3 »Vid.r.arjem«. Igralo se ie na osmih de:k:.h in ja zmagalo moštvo SK Zeleznča.ja s 4 in pol proti 2 in pol točke (ena partija js bi a prekinjena v dobljeni poziciji za S\2). Revarnžna tekma bo odigrana p:ih dnjo nedeljo v Marlb rskem dvoru. Fos mezni rezultati so bili (prvoimenevani so člani Železničarja, dnjgoime-.ovani člani Vidmarja): Vidovič-Gerželi 1:0. Babič-Kuka-vec remi;. Pegoršek-Ltfreš st3ie'ši 1:0. Partija Eiletz-Kuster ie bila prJkinjena, pri nas emisijska zmožnost Narodne banke izkoriščala v povečani meri. Narodna ban-ka ima dolžnost podvzeti vse potrebne ukrepe, da se povečanje denarnega prometa urtavi in po možnosti zmanria v svrho očuvanja stabilnosti notranje kupne moči nacionalnega denarja. Narodna banka zasleduje po svojem programu ta cilj, ki se bo mogel v celoti doseči le s sodelovanjem vsega našega gospodarstva ki zna ceniti pomen in koristi denarne stabilnosti. V sporazumu z merodajnimi č:nitelji je Narodna banka v ta namen že podvzela vrsto ukrepov, ki bodo omogočili drža\n, da dobi za pokrit ie izrednih obrambnih potreb i potrebna sredstva nt, svobodnem trgu tn v n kIliI;njem p-oteku omogoči učinkovito razbremenitev Narodne banke Priprave so v zaključni fazi ter bo vprašanje emisije »bonov za državno obrambo« v kratkem praktično rešeno. V ta namen je predvidena posebna organizacija pri Narodni banki, ki bo na račun države izvrševala ta važen posel. Z izdatnim alimentnanjem te ustanove iz proračunskih sredstev bo država izpriča'a svojo od'očno voljo, da se obdrži naš denar na zdrav, podlagi in se v nadaljnjem poteku s primernimi ukrepi očuva Za bone. ki jih bo plasirala Narodna banka bo določen kratek rok. Nosili bodo obresti ter bode zelo likvidni. Omogočil! bodo vsem, tudi malim imetn kom gotovine, da naložijo to gotovino v bone, ki jih bodo v primeru potrebe lahko takoj pretvorili v gotovino. Uprav-ceno je pričakovati. da bo ta novi sistem likvidnih n-iložb potegni1 iz prometa velik del znat-nih blagajniških sredstev. ki jih ma gospodarstvo, kar bo pripomoglo k oktepiivi notranje vrednosti denarja. Italijansko-jugoslovenski gospodarski dogovor Določitev novih kontingentov in prilagoditev Izmenjave blaga novim razmeram Maroti-Lukež mlajši 0:1. Forajr-Skralav-nik 1:0, Knehtl-Nosan 0:1. Eferl-Peče i:0. Lejo issrse! koncert je bil snoči v dvorani Narodnega doma. Priredil ga je agilni prosvetni odsek Narodne strokovne zveze v Mariboru. Pestri koncertni spored je učinkovito izvedel tam-buraški zbor, ki je bil deležen iskrenega priznanja. Za pslsSrugi milijon imovine so obvarovan Pri »Novem svetu« je bil danes občni zbor gasilske župe za srez Maribor levi breg, ki so mu prisostvovali tudi odlični 'predstavniki javnega življenja s podpolkovnikom g. Maslačem na čelu. Poročilo o zglednem človekoljubnem delovanju našega obmejnega gasilstva je podal dolgoletni zaslužni starešina g. Srečko Kranjc, ki je v uvodu predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II. in pokrovitelju našega gasilstva Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu. Predsednikovo poročilo so do- Eminentna je tudi važno«* da se razvija zunanja trgovms pod kontrolo države, s čimer bo zajamčena kontrola ponudbe in povpraševanja po drnarju v inozemstvu in kontrola nad razvejem naše plačilne bilance. Povečanju cen na no^ranjtir trgu je odvzeta možnost, da b' vplival na mednarodni tečaj na§e valute. Pri pop^ni svobodi razvoja zunanje trg-rfen raz'og, da se t" ukrep nadaljujejo Primer držav, ki so v sdičnetr oo'ožaju. nam kaže obseg žrtev ki so potrebne, da se obvladajo finančne in gospodarske tež-koče, ki se v današnjih izrednih razmerah vsiljujejo Tudi omej *ev potrr«nje kontrola cen. največja štednja v vseh smereh javnega in zasebnega živi jen ia kakor tudi povečanje in ustvarjanje nov;h fiskalnih virov, vse to mora služiti uravnoteženju razmer, da neugodni pojavi ne bodo izzivali neželenih motenj v socalnih odnosih. Vednc moramo imeti pred očmi da je najslabši položaj, če brutalni skok cen izzove zmanjšanje potrošnje v širokih slojih naroda. Zato si moramo prizadevati, da se izognemo ostrim in naglim motnjam, da bi se moglo gospedarsko življenje nadaljevati brez velike škode. Po govoru guvernerja dr. Radosavljeviča je bil izpopolnjen nadzorni odbor pred za-ključitvijo zborovanja pa so zborovalci pc-častiili spomin v zadnjem letu umrlih delničarjev. polnili tajnik g. Ambrožič,'blagajnik g. Vav-potič m g. Košenina za nadzorni odbor. Gasilska župa za srez Maribor levi breg, v kateri je organizirano naše marljivo obmejno gasilstvo, združuje 17 gasilskih čet s 474 člani. Gasilskih domov je 16. Članstvo je po cenitvi preprečilo Škodo v znesku 1,578.000 din, ki je pretila imovini obmejnih gospodarjev ob priliki številnih požarov. Tatovi koles Spet se množijo tatvine kol as. Zidarju Jakobu Časniku je bilo ukradeno k znamke »Kosmos« z evid. štav. 2-12836. — Trgovskemu pomočniku Rudolfu Gerželju je bilo na Rotovškem trgu ukrade io kolo znamke »Coventry« z evid. št. 2-19 .030. — V Strossmajerjava ulici pa sa našli kolo znamke »Mundus«. ki je bilo očitno ukradeno. pa ga ie tat i? neznanega vzroka postavil pred neko hišo. ★ Ne pcz»bite, da bo v četrtek v narodnem gledališču Večar ju posloven ke g a?-be v izvedbi Ljubljanskega komo nega tria. Zaradi velikega zanmanja za ta koncert si pravočasno pr~sk b't"? vstopnice, ki se že dobe pri gledališki blagajni. Rim, 16. marca. AA. (Štefani). Te dni se je v Rimu sestal italijansko-jugoslovenski odbor za trgovinsko izmenjavo z namenom utrditi načrt o trgovinski izmenjavi med obema državama za leto 1941-42. Predsednik italijanskega odbora senator Gianini in predsednik jugoslovenskega odbora Sava Obradovič sta podpisala danes končno besedilo. To zasedanje je imelo poseben pomen zato, ker se niso mogli predvidevati vsi elementi v gospodarskem razvoju v času sedanje vojne in ki so nastopili po zasedanju .funija meseca preteklega leta. Tedaj se zlasti ni moglo predvidevati posledic italijansko-grškega spora glede jugoslovensko-ltalilanske izmenjave blaga. Razgovori so Dotekali v ozračju velike prisrčnosti ln podpisana besedila predvidevajo določene izvozne in uvozne kontingente za leto 1940/41. Velikost teh kontingentov in vse izmenjave je večji, kakor v prejšnjih letih, s čimer je petrjen ritem razvoja medsebojnega trgovinskega prometa po letu 1937. Razni važni sporazumi so bili doseženi tudi glede želeniškega prometa. Po zmanjšanju pomorskega prometa je železniški promet z balkanskimi državami hitro narasel, kar je zahtevalo novo ureditev tega vprašanja. Sklenili so tudi olajšanje glede blagovnega prometa z ozirom na sedanje okoliščine. Pomen jugoslovensko-itali-janskih gospodarskih odnošajev poudarja tudi dejstvo, da je italijanska vlada poleg svojega trgovinskega atašeja v Beogradu imenovala tudi trgovinskega svetnika. Mobilizacija žensk za angleško vojno Industrijo V ta namen bodo poleg starejših moških vpoklicane na delo v tovarnah tudi 20- in 21-letne ženske London, 16. marca. AA. (Reuter). Minister za delo Bevin je imel danes po radiu govor, v katerem je sporočil celo vrsto ukrepov, ki jih bodo predvzeli z namenom boljše uporabe sredstev v vojski in industriji. Govoreč o popisu, ki zadeva vse Angleže posameznih skupin je Bevin rekel, da se bo tako dobila jasna slika o tem ali vsaki poedincc v vsakem določenem primeru izvršuje tisto delo, ki mu je dodeljeno in v tisti meri, ki je potrebna za izvedbo splošnega načrta. Na podlagi tega bodo mogli biti posamezniki premeščeni k drugemu delu. ki ga bodo koristneje opravljali. Da bi se izpolnila praznina, ki je v industriji nastala zaradi odhoda delavcev k vojakom je minister izjavil, da bodo začeli s popisom moških od 41. do 45. leta in popisom žen od 20. do 21. leta. Popisovanje moških od 41. do 42. leta, ki niso zaposleni v nobeni industriji bo 5. aprila. Popis dvajsetletnih žensk bo 19. aprila, drugih pa rnalo pozneje. Na koncu je minister rekel, da se občuti velika potreba za večjim številom žensk v pomožni službi oborožene sile. Napad na italijansko bslfdSko ladjo V času napada je bila na latji med drugimi tudi grofica Etfda Ciano-Mussolini Nekje v Italiji. 16. marca. AA (Štefani). Vojaški dopisnik agencija Štefani poroča, da je angleško letalstvo v no5i od 14. na 15. marec v albanskih vodah izvršilo neslavno delo. Okoli polnoM sta se nad Va-lono brez šuma pojavil; dve an leski tor-pedni letali. Tri kilomat e od obale je bila itali;anskn bolniška ladja »Po«, ki je bila razsvetljena in je imela vse m d ia- redne znake, ki so predoisani za to vrsto ladij. Letala so vrgla torpedo na ladjo in jo zadele na dveh mestih. Italijansko protiletalsko topni tvo ie začelo takoi s're-ljati. Na ladji ie bilo ne-kai m-t -ih Med napadom ie bila na ladji grofica Edda Cian*~-Mu sol ni, ki kot prostovoljna bolničarka odhaja v Albamio učitelje? litijskega okraja Resolucija za povišanje prejemkov državnih aame&cencev Ljubljana, 16. marca. Včeraj so zborovali učitelji iz litijskega okraja. Zlasti napovedano poročilo predsednika sekcije g. Kumlja Metoda je privabilo na zbor več udeležencev kakor običajno. V uvodu je društveni predsednik g. Jo^e Zupančič, pozdravil zborovalce, zlasti sreskega šolskega nadzornika g. Dolgana, predsednika sekcije g. Kumlja in policijskega komisarja g. Brezana. Nato je poročal o uspelih hospitacijah na bano-vineki poklicni svetovalnici v Ljubljani in o okrožnih sestankih, ki jih bo sklicala za april sreska prosvetna uprava. Posebna komisija, ki jo sestavljajo vidni šolski delavci v okraju pregleduje osnutek zakona o narodnih šolah, kakor ga je pripravila ljubljanska Kmetijska zbornica. Izčrpno poročilo o situaciji v JUU je podal g. Kumelj. Naglašal je težavno stanje državnega uradništva in vse korake, ki so bili storjen' pri odločujočih činiteljih v zadevi regulacije nezadostnih prejemkov učiieljstva in ostalega uradništva. Podal je vtiske. ki jih je dobil na seji glavne uprave JUU v Beogradu in v raznih ministrstvih. Članstvo je stavljalo na predsednika razna vprašanja pravnega, materialnega in drugega značaja, kar je gost stvarno ooiasneval in je bil deležen prisrčne zahvale. Sledilo je poročilo o stanovanjskih razmerah v okraju. Izrečeni so bili še razni predlogi za izboljšanje vzgojnega, prosvetnega in poljskega dela. Tajnica ga. Danica Demšarjeva iz Litije, g. Adamič Ar-nošt in g. Kolenc Lojze iz Zagorja so poročali o došlih dopisih, o društvenih tajniških in denarnih poslih. Ob zaključku zbora je bila sprejeta tale resolucija: »Članstvo JUU iz litijskega okraja se soglasno pridružuje spomenicam, ki jih je poslal akcijski odbor organizacij državnih nameščencev in upokojencev kraljevskemu namestništvu, predsedniku in podpredsedniku kr. vlade, ministru za finance, prosvetnemu ministru dr. Kreku, ministru dr. Kulovcu in banu dravske banovine dr. r atlačenu, tičečih se povišanja naših prejemkov. Ugotavljamo, da je naše gmotno stanje vsak dan obupnejše in da je izdatna pomoč zaradi naraščajoče draginje in naše prezadolžitve neodložljiva in nujno potrebna. Glede na nameravano pomoč preko aprovizacij je pripomniti, da je namen sicer dober, v praksi pa neizvedljiv in bi taka pomoč ne pomenila rešitve iz bede, v kateri živimo. Edini učinkoviti izhod je samo zvišanje prejemkov na osnovi indeksa naraslih cen in v bodoče reguliranje prejemkov v razmerju z naraščanjem draginje. dokler se ne ustavi, za kar je treba storiti vse potrebne ukrepe.« ViEki Sokol ob 20 letnici smrti dr. Ivana Oražna Vič, 16. marca. Viški Sokol je priredil danes donoldne v dvorani žalno svečanost ob 201etnicl smrti prvega staroste Jugoslovenske so-kolske zveze br. dr. Ivana Oražna. Svečanost je otvoril namestnik staroste br. Bogomir Kemperle in v uvodnem govoru poudaril, da je to spominska ža'na svečanost za največjim in najzaslužnejšim Sokolom, ki je pred 20 leti za vedno zapustil jugoslovenske sokolske vrste. T^jn k br. Janez Horvat je orisal delovanje pokojnega staroste br. dr. Ivana Oražna za sokolstvo in jugcsloverski narod, že pred vojno je pokojni br. dr. Oražen deloval za zedinjenje predvojnih sokelskih zvez na slovanskem jugu. Zal je to namero prepreči"a svetovna vojna, po svetovni vojni se je z vso vnemo lotil de1 a na zedlnjenju sokolstva. kar se je manifestiralo na vidovdanskem zboru v Novem Sadu, kjer je bil soglasno izvoljen za prvega starosto Jugoslovenske sokolske zveze. Zal mu usoda ni naklonila, da J>i u čakal I. jugoslovenski vsesekolski 7let v Ljubljani, marveč ga je 11. marca 1. 1921. prehitela prezgodnja smrt. Vse jugoslo-v&nsko sokolstvo in narod »ta žalovala sa nj'm. Kot starosta nekdanje Slovenske so- ( kolske zveze je zelo dvignil sokolstvo in narodno zavest med Slovenci. Pod njego- j vim vodstvom so ponesli mednarodni tek- j movalci ime slovenskega Sokola v tujino: v Luksemburg, Turtn in Pariz. Neprecenljivih zaslug si je pridobil tudi kot zdravnik. ki je vedno rad pomagal siromakom. V balkanski vojni je Sel kot zdravnik v Srbijo pomagat ranjenim srbskim junakom. Zborovalci so ob zaključku trikrat zaklicali »Slava« spominu velikega pokojnika. Br. Milan Cesnik je nato zanosno recitiral Ganglovo >Ob grobu brata Oražna«, potem pa ie bila lepa svečanost zaključena s sokolško himno »Hej Slovani«. Novi guverner Sranc. Indokine Tokio, 16. marca. AA. (DNB.) Po neki vesti poročevalske s'užbe Domej iz V chyja je verjetno, da bo dosedanji genera'ni guverner francoske Indokine odpoklican, na njegovo mesto pa bo imenovan predstavnik francoske Indokine v Tokiu Raibin. Kakor znano, se je Raibin udeležil konference med Siamom in francosko Indokino. Tokio, 16. marca. AA. (Havas.) Iz Ha-noja sporoč3jo, da bo prihodnji teden z letalom odletelo iz Indokine v Tokio šest predstavnikov Indokine, kjer bodo kot strokovnjaki sodelovali na dokončni redakciji mirovne pogodbe med francosko Indokino in Siamom, Novi izredni davki v Ameriki New York, 16. marca. AA. (DNB). Davčni obvezniki v Zedinjenih državah s skrbjo gledajo na ogromni oboroževalni program Zedinjenih držav. Kakor se je zvedelo, je v načrtu izreden davek, ki bo znašal 2 do 3% dohodkov, ki presegajo 25 dolarjev tedensko. Po tem načtru se bo zmanjšala tudi meja dohodkov, ki so bili prosti davka. To zmanjšanje bo znašalo okrog 50%. Za družine brez otrok je bila ta meja do sedaj 2000 dolarjev. Praški pomladanski trelesejem Praga, 16. marca. AA. (DNB). Danes se je začel spomladanski sejem. To Je prvi sejem, ki je po ukinitvi carinskih meja med protektorafom in rajhom. Blokada Francije Washington, 16. marca AA. (Reuter) Ameriški zunanji minister Hull in angleški veleposlanik Halifax sta včeraj konfe-rirala. Domneva se, da sta razpravljala o raznih vprašanjih, k' se nanašajo na nezasedeni del Francije. V washingtonskih krogih pravijo, da še ni nobene pritrdilne vesti. ki govori o pogoiih, pod Karerimi bi Velika Britanija pristala na te., da ukine blokado nad Francijo. Nakup tovarn za Anglijo Washington, 16. marca. AA. (Reuter.) Zvezni upravnik za posojila Johns je dsnes izjavil, da je ameriška vlada kupila štiri tovarne za Izdelovanje strojnic ln eno tovarno za Izdelovanje epksploziva. Te tovarne bodo delale za Anglijo. Objave StarokatolISka služba božja bo v sredo, 19. t. m. na dan sv. Jožefa v evangeličanski kapeli, Gosposvetska 9, spet dopoldne ob 9. Cerkveni govor bo: Sv. Jo ef kot predpodoba trpljenja naSih dnL INSERIRAJTE V »JUTRU"! I Krvav zlsčin v Zagrebu Zagreb, 16. marca o. Okrog 3. ssjutraj je bil no strašen način umorjen 47 let sitari zasebnik Ferdinand Freudenreich, ki so ga davi naših mrtvega v njegovem stanovanju v Demetrovi ulici it. 7 v gornjem mestu. Domačini so zjutraj na ograji pred hiše opazili snop ključev, ki so bili njegova l«9t. Ko so vstopili v njegovo stanovanje, so ga našli mrtvega v n/akt krvi. Ugotovili oo, da m jo okrog 3. zjutraj vrnil z av- tomobilom pred svoje stanovanje v družbi nekega mladega človeka s katerim je odšel v stanovanje. Neznanec je Freuden-reicha zaklal z velikun nožem, ki so ga našli na mestu zločina. Po vseh znakih sklepajo, da se je med pokojnim in morilcem razvila huda borba na življenje in smrt. Jz stanovanja je izginilo več vrednostnih predmetov, med njimi tudi umorjenčeva dragocena ura. Misilijo, da gre za roparski umor. Nekateri domačini sc izpovedali, da so videli neznanega mladeniča pogosto prihajati v stanovanje Freudenreicha. Pinif. dr. Burian častni doUtor beograjske univerze Bgrad, 16. marca. p. Na beograjski univti.rzi je bil danes slovesno promoviran za častnega doktorja profesor medicine dr. Riivard Burian zaradi svojih velikih zaslug za razvoj medicinske fakultete v Beogradu, ker je s svojim delom pripomogel ne ramo k njeni ustanovitvi, temveč tudi, da je zavzela vidno mesto v vrsti velikih znanstvenih zavodov. Svečanosti promocij e so prisostvovali zastopn k Nj. Vel. krai'ja polkovnik Perišič, zastopnik patriarha, minister za scclalno politiko dr. Budisavljev ič, minister za kmet;jstvo Ču-brilovič. zastopniki ostalih ministrstev, vsi profesorji beograjske univerze z rektorjem ln dekani na čelu ter veliko število dijakov. Rektor univerze inž. Mikič je v svojem gova\-u poudarjal zasluge profesorja Buriana za naše znanstvo, nakar so govorili zastopniki posameznih fakultet. Prof. Burian je s prisrčnimi besedami zahvalil za počastitev, ki mu jo je izkazala beograjska uniucrza, FilateliftHtaa razstava v Zagrebu Zagreb, 16. marca. o. V D?mu Mkovne umetnosti na Trgu kral:a Petra so dopoldne otvcrlli filatelii tično ra s avo. ki jo je priredila Hrvatska f Is tel 'stična zveza. pod ookrovite'jstvom minis ra za pošte dr. Torbarja. Razstava ie zelo zanimiva in poučna ter ie ena izmad največjih, kar iih je bilo doslej prirejenih v Zagrebu. Odprta bo do 27. t. m Hrvatska šahovska zveza Zagreb, 16. marca. o. V Zagrebu je bil dopoldne občni zbor Hrvat ke šah:v:ke zveze. Pr scstvovali so delegati iz v:eh krajev banov ne Hrvatske ki so za topali 31 klubov. Izvoljena ie bila nova uprava, ki ji je ponovno na čelu kot predsednik minister dr. Ivan An dres. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20 ur! Ponedeljek, 17. marca: zaprto Torek, 18. marca: Protekclja. Red torek Sreda, 19. marca: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol OPERA Začetek ob 20. ur! Ponedeljek, 17. marca: zaprto Torek, 18. marca: zaprto Sreda, 19. marca: ob 15. uri: Hlapec Jernej. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20. uri: Ples v maskah. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol ko je bilo vse na karte Nekdanji šef oddelka za krušne karte pri mestnem aprovizacijskem uradu g. Bikard Tavčar nam pripoveduje o starih časih, Id se vračafo k nam Zdaj ne govorimo več o »zadnji« svetovni vojni, imamo novo, prav tako svetovno. Zdaj govorimo o prejšnji svetovni vojni, da se pravilno razumemo. Tedaj so imeli krušne karte in danes jih tudi imamo. Pa imeli smo drugačne karte, saj se je ves človeSki živelj uradno urejal po kartah. Obrnili smo se na gospoda Ri-ka.rda Tavčarja, ki je takrat imel največ posla s tem. Dodeljen je bil mestnemu aprovi^acijskemu uradu in je izmenoma doživljal strah pred nadrejenimi, zdaj pred ljudmi, ki so bili lačni in so hoteli jesti. Dolge vrste lačnih Kakor zciaj. ko r.cer še nisrio v vojr.i, so tedaj uvedli karte, in že odtlej je ostalo nekaj dragocenih izkušenj in nam, tako-rekoč drugi »generaciji na karte«, že takoj spočetka fes ni ^'lo tre^j. fcod.ti kn- skozi okno. Bili 30 hudi časi, postajalo je že vroče. Tudi del časopisja je že palil ljudske strasti. Pisali so: »Mestna aprovi-zacija, kje si?« In očitali so, da se gospodje ne zmenijo za ljudi, ker so sami siti. Dr. Tavčar se sreča z ženskami Prišel je čas, ko je res že primanjkovalo vsakršne hrane in se tudi dejstva ni dalo več prikrivati. Ljudje so stradali, ženske niso izgubile glave, brez prošenj in pogajanja so hotele napraviti kratek proces. Marsikateri magistratni uradnik se jih bo še spominjal iz tistih časov. Zbrale so se in v množici navalile na magistrat. G Tavčar nam pripoveduje, da jih je hotel neki njegov uradnik zadržati, pa bi bil svoje prizadevanje skoraj moral plačati z življenjem. V prvem nadstropju se niso raztrgale vse spise, če jfcm ne dajo kart, a niti kart niso imeli. In kdo ve, kaj bi se bilo tedaj v mestni pisarni zgodilo, da ni v kritičnem trenotku, ko je bilo razburjenje na vrhuncu, preko velike dvorane prišel župan dr. Ivan Tavčar, ki je razburjeno žensko množico po »voji naravi prijazno ogovoril: ^Dekleta, kaj hočete T« V odgovor mu je odmevalo z vseh strani: »Dajte nam jesti!« »Nekaj makaronov Se imamo, drugega pa ne!« jim je dejal. Res so jim razdelili, kar so imeli: ni bilo mnogo, le par zabojev, a ženske so se le pomirile in odšle. Krzno in glad Brezposelni v Parizu čakajo na juho ževega pota naših mater in očetov. V dežju, m-žzu in snegu so ljudje t ostajali pred trgovinami v dolgih vrstah. Trume otrok on j^ie j-epuščene ulici, slabi tovarišiji. Toda stiska je bila za golo življenje in kdo bi mogel drugače obrniti? G. Tavčarju, sedaj upokojenemu magistralnemu t:rc<.r, ku, ki pa še ves čil ln veder rsz-n«š'.> o' tem, kako bi se dalo pomagati m poenostaviti zamotani aparat krušnih in morda še drugih kart, se je posrečilo rešit: uganko in ljudem ni bilo treba več postajati v vrstah. Celo dunajski in gra-žki listi so pohvalno pisali o redu, ki je vladal v Ljubljani; celo neki graški mestni svetnik se je potrudil v Ljubljano, da se na lastne oči prepriča in se česa.nauči. Hzmezi v moki Komaj pa je bilo rešeno eno vprašanje, je z vso silo pritisnilo drugo, vse bolj kočljivo. Prišlo je novo razdobje, razdobje pomankanja živil. Lačnim ljudem ni bilo mar, kako aparat funkcionira, le z enim samim so se dali pobotati: da so dobili dovolj. Toda kdo bi jim mogel ustreči ? Ljudje so postajali v vrstah pred trgovinami, razdeljevanje kart so urejali, k kr-r so vedeli in znali, uradništvo z apro-vizaclje si jc zaman belilo glave in jih čuvalo pred plohami obtožb. Za nepreskib-ljene, slabo m nezadostno preskrbljene so fci'e karte po kategorijah. Vse bi bilo v glavnem lahko teklo v redu, toda kaj, če nanje ni bilo več kaj dajati? Na vladi so kratkem: lo rekli: toliko in toliko vam damo, pa s; prmagajte! V tistem ma'o kruha. kar ga je bilo, so bile že same smeti. Vfasih so dajali četrt, včasih tudi pol kilograma moka. a ženske, ki so hodile po ki uh so ga morale zavezati v robec ali predpasnik, da so vsaj drobtine prinesle do cioma. Trgovci, ki so moko za svoje stranke dobivali v vrečah, so se vračali na urad razburjeni in kazali kot dokaz pravcate skale, ki so jih našli v »moki« iz žitne zakladnice stare Avstrije — Ru-munije. Meščanke, ki so bile res lačne in so z njimi vred stradale njih družine, je bilo težko obvladovati. Vsaka iskrica je utegnila vneti njihovo vročo kri. Ko so nekje izvedele, da ima občina polno skladišče v še ne dograjeni cerkvi sv. Jožefa, so se zbrale na trgu s praznimi torbami m predpasniki in navalile proti Poljanam. Skozi cerkvena vrata sicer ni šlo, pač pa dale zadržati, drvele so dalje, uradnika so podrle in pohodile in vdrle v pisarno. Zahtevale in iskale so jih: »Kje so, da jim razparamo trebuhe!?« Grozile so. da bodo G. Rikard Tavčar je tedaj, ko je bil kot vojni obveznik zaradi aprovizacije oproščen vojaške službe, dan za dnem romal na vlado, da bi odpravili povsem nemogoči sistem državnih kart. Majhno število ma-gistratnega uradništva nj bilo kos celim grmadam kart. katerih število je tedensko šlo v milijone samo za moko in kruh. A kje so bile še druge ? Saj je bilo na karte vse, kar je človek najbolj nujno potreboval za preživljanje. Tiste dni se je na aprovizaciji mešalo vse, kar je bilo siromašno in kar je bilo premožno. Nekoč je prišla neka gospa v kožuhu in beraška, sestradana ženska. Množica je godrnjala, kaj pač ta tu išče. Gospa v kožuhu pa se je zjokala in povedala, da je že vse, kar je imela, zamenjala na deželi za hrano, ker za denar niso hoteli nič dajati, »če pa še to prodam,« je pokazala na svoj kožuhovinasti plašč, ki je revščino bodel v oči, »bom gola ostala.« Povabljenci deželnega predsednika Nekoč je bil g. Tavčar nujno klican na deželno vlado, kjer so mu povedali, kaj se je primerilo deželnemu predsedniku grofu Attemsu. Njegova kuharica je šla k mesarju in vzela meso za 16 oseb. Službujoči stražnik jo je vprašal, za koga prihaja, da ima toliko dobiti. Deželni predsednik je pojasnil, da zato potrebuje toliko, ker ima vedno kakšne povabljence. Zadevo so potem tako uredili, da je deželni predsednik za povabljence dobil poset>ej odmerjeno po potrebi. Težek je rabljev račun Za zaključek — še dvoje zanimivih drobtinic iz predavanja mestnega arhivarja VI. Fabjanfiča Prvo polovico leta 1692. je bil župan Gabrijel Eder, od sv. Marjete dalje Janez Krst. Dolničar, sodnik pa ves čas Jurij To-minec ali Tollmainer. Izza te dobe je ohranjena ne samo računska knjiga mestnega višjega blagajnika Jurija Perneta, marveč tudi podrobni računi rablja Selingerja. Iz obeh posnemamo: čarovnic v enem letu Dne 23. marca jc bila postavljena k sramotnemu drogu in izgnana Iz mesta neka Maruša (18 krajcarjev rablju). Dne 16. ljen. dne 12. novembra pa je 2 končal z mečem, ju sežgal in zakopal pepel. V novembru je umrl na Tranči neki Luka Jeran. V decembru sta čuvaja Pavlič in Danič dobila 13 gld 2 kr, da sta jezdila za pobeglim Hrvatom Mitrom živkovičem. 3 gld 33 kr 1 v pa je zaslužil kolar Jurij Herk, ki je na ukaz mestnega sodnika napravil za rablja razne ostre instrumente za torture. Leta 1692. je zaslužil rabelj skupno 160 gld 7 kr 1 v, torej še enkrat toliko v prvem letu velikih čarovnišklh procesov. Po-končanih je bilo 26 čarovnic in čarovnikov. Privijanje palcev (Lesorez slikarja-grafika E. Justina) DetafHran račun Cerkev »v. Jožefa v Ljubljani aprila je bil rabelj predstavljen Mauserju in je zvezal Marušo Bevčevko, dne 19. je čakal na Tranči, prav tako 23. Dne 2. maja je zvezal in mučil 4 čarovnice (2 goldinarja), 4. maja je ostrigel in obril 3 čarovnice, 5. spet 2, 4 pa ostro torkviral, nato je vseh 5 posadil na stol. Dne 6. je eno posadil na stol in 2 ostro torkviral, 7. je čakal na Tranči, eno obril in posadil na stol. Dne 10. maja je z mečem obglavil 5 čarovnic (za vsako 1 gld) in jih nato sežgal na grmadi. Vsega skupaj je zaslužil s tem 34 gld 56 kr 2 v. Dne 12. maja je 1 čarovnica umrla na Tranči. Rabelj jo je odpeljal in jo ponoči sežgal (6 gld 30 kr). Dne 13. maja je na Tranči zvezal mlado čarovnico, 17. je spet čakal tam, prav tako 21. Dne 24. maja je odnesel s Tranče tamkaj umrlo Marušo Kuniško in jo pokopal 6 umrlih, jih sežgal in zagrebel Tranči obril 3 čarovnice, 3. jih je 5 ostro mučil, nato pa še 3 obril. Dne 7. junija je izvršil ostro torturo nad Lajko, jo posadil na stol in snel. Dne 9. je samo čakal na Tranči, 10. je mučil 2, 14. junija pa jih je 5 obglavil, sežgal in zakopal. Nato je izkopal 6 umrlih, jih sežgal in zagrebel v pepel. Dne 25. in 28. junija je čakal na Tranči, prav tako 13. avgusta, 14. pa je ostro torkviral 3 osebe. Dne 27. je eno odnesel s Tranče, kjer je umrla, in jo pokopal, 30. pa je mučil 3 osebe. Dne 3. septembra jih je mučil 6, 7 pa jih je obril. Dne 4. je torkviral 2, 5. pa še 2. Dne 6. septembra je čakal na Tranči, 15. pa je obglavil 5 oseb (za vsako 1 gld) in jih sežgal (za vsako 1 tolar, skupaj 8 gld 35 kr 1 vinar). Eno, ki je umrla, je izkopal upepelil ln pepel zagrebel. Dne 12. septembra je mučil Urbana Dimnika, 13. je čakal na Tranči, kmalu nato pa je Dimnika usmrtil z vrvjo. Dne 6. novembra je mučil na Tranči 3 osebe, eno pa je posadil na stol. Dne 7. je eno umrlo odnesel s Tranče in pokopal. Dne 10. je bil dvema predstav- Najzanimivejši pa je vsekako račun, ki ga je predložil rabelj Franc Jožef Hoff-stetter. ko sta bila v oktobru 1726 usmr-čena Miha Gabrejna in Pavle Kovačin. Takole je rabelj specifirciral svoj račun: gld kr prvič klican na Trančo 30 popravil vrvi in orodje 40 privezal vrv na vešala 40 kline zabil 1 za kline 1 izkopal luknjo za precep 1 vsadil precep 1 izkopal luknjo za koleo 1 zasadil kolec 1 ostrigel obema lase eno glavo odbil 1 drugo glavo odbil 1 desno roko pritrdil za ročno skobo desno roko odsekal 1 za kavelj v ta namen glavo na vislice nabil 1 za žebelj v ta namen 1 izkopal jamo za truplo. 1 truplo zagrebel 1 položil truplo na kolo 1 vpletel truplo v kolo 40 za motvoz v ta namen 20 glavo na kolec nabil 1 za žebelj za glavo 1 desno roko pribil 53 za žebelj v ta namen 20 privezal vrv na vešala nad kolesom 53 vrgel lestev z vešal 40 razsekal lestev 30 napitnina za 2 hlapca po 1 gld 2 V celoti je vsota znašala 26 goldinarjev 26 krajcarjev. Pisar cesarskega krvnega sodišča na Kranjskem Filip Jakob Frln-gilla je ta račun odobril, le za pribitje desne roke je znižal pristojbino na 40 kr, za 40 40 40 20 privezanje konopca na vislice, postavljene nad kolesom, na 20 kr in za razsekanje lestve na 20 kr. Zupan je bil v tem času trgovec Matija Christian, sodnik pa knjigovez in dolgoletni vodja opozicije Janez Karel Mally. VSE CENJENE ČITATELJE OPOZARJAMO NA TEČAJ RUSKEGA JEZIKA, KI GA BO PRINAŠAL NAŠ LIST. CI-TAJTE ČLANEK NA 4. STRANI! Sobna lipa Ob koncu svetovne vojne sem imela opravek pri starejši ubogi ženici v Tržiču. Ob vstopu v skromno kletno stanovanje me je presenetil pogled na krasno rastlino, ki je stala ob koncu in zastirala vso svetlobo, tako da je bil v sobi polmrak. Tako krasna rastlina v toli skromnem stanovanju je dokaz, kako zna ceniti preprosto ljudstvo sobne cvetice. Vprašala sem ženico, ali rožo proda. Ker je bila v stiski, je rade volje pristala na dobro kupčijo. Cvetica je bila stara takrat dve leti. Ženica ji ni vedela imena, a bila je sobna lipa (sparmania africana). Povedala mi Je, da jo je dobila od neke Cehinje, ki jo je prinesla iz Prage. Lipo sem z veseljem spravila domov in sem takoj napravila potaknjence, ki so dobro uspeli. Cvetela pa mi ni nobena, niti prvo leto v Tržiču niti kasneje v Ljubljani. Imela sem jih vedno v sobi. ki je bila obrnjena proti severu. Vsako leto sem napravila več potaknjencev, ki sem jih vse razdala znancem ne samo v Ljubljani, ampak po vsej Sloveniji in celo x Srbiji. Nekaterim so cvetice dobro uspe- Skupina bohotno rastočih sobnih lip (9 cm visoka) vale, drugim pa so propadle, najbrže zaradi nepravilnega ravnanja. Morda so jih preveč zalivali, ali pa so jih imeli na prevročem soncu. — Sama sem obdržala prva leta samo dve lipi. starejšo in ono, ki sem jo prvo samo vzgojila in ki jo imam še danes, dočim najstarejše nimam več, ker mi je o priliki hude zime zmrznila. Neko pomlad se mi je nudila prilika, da sem lahko postavila rože na balkon, kjer so ostale preko poletja. Tja je prisi-jalo popoldansko sonce. Takrat se je, proti koncu poletja, moja lipa prvič razcvetela — po osmih letih. Vsi smo se tega zelo razveselili in občudovali lepi šopek belih cvetov z rumenimi in rjavimi prašniki. Naslednja leta sem imela lipo samo v sobi in ni se več razcvetela vse dotlej, ko sem jo v novem stanovanju postavila k sončnemu oknu. Od takrat sem jo imela vedno v sobi, obrnjeni proti jugu, in mi je cvetela vsako leto. V poletnih mesecih jro pojavim na vrt ali dvorišče, kjer ni direktno izpostavljena žgočemu soncu. Postavim jo pod kako drevo, ki jo ščiti največje pripeke v opoldanskih urah. Tedaj ohrani liste lepo zeiene. če pa je ves dan izpostavljena soncu, listi orumenijo, izgubijo lepo zeleno barvo ter postanejo trdi in nagubani brez žametastega nadiha. Vse lipe se mi zadnja leta razcvetejo nekako pozimi in cveto do pomladi. Prvi popki se pojavijo oktobra ali novembra in so o božiču v najlepšem cvetu. Res prijeten je občutek, ko imam sredi največje zime v sobi cvetoča drevesa, saj imenujem lahko starejše lipe drevo, ker segajo skoraj do stropa. Zadnje leto se je cvetenje z?k:snilo. Prvi popki so se pojavili normalno, nato so porumeneli in odpadli kmalu potem, ko sem jih prinesla z vrta v sobo. Vzrok je bil ta, da je v sobi premalo sonca in je nastaia prevelika svetlobna razlika. Pojavili pa so se novi popki. Iz tega je razvidno, da ljubi lipa miren, svetal sončni prostor, tedaj uspeva brez r otenj v rasti in cvetenju. — Pred leti mi je ena izmed starejših lip preko poletja začela hirati. Primorana sem bila presaditi jo jeseni, kar delam sicer vedno pomladi. Zaradi tega je zastala rast in se je lipa razcvetela šele o veliki noči. Cvetela je nato do julija, avgusta pa se je razvilo tudi seme, kar se prej nikoli ni zgodilo, ker sem odevetele vršičke vedno odstranila, da se je rastlina laže razvijala. Seme je zelo slično sadu divjega kostanja, ko doseže pomladi velikost češnje. Sob- na lipa je zelo sfcrotnna v suKrtti zahtevati. Uspeva enako dobro, če jo presadimo vsako leto ali vsaki dve »h tri leta. Zato na presajanje ni potreba polagati mnogo pozornosti. Glavno je. da trna dovolj veliko posodo in zmerno vlago. Za presajanje vzamem navadno vrtno rami jo, kateri primešam nekoliko bukovega pepela, zdrobljenega oglja in zdrobljene jajčne lupina. Nekoč sem za. poskušnjo naročila specialno vrtno zemljo, drugič sem jo iz istega razloga dala presaditi k vrtnarju. Opazila nisem nikakega izboljšanja, rajši je bil uspeh nasproten, ker je naslednje leto začela hirati. Znamenje, da ji izbrana vrtnarska zemlja ne prija preveč. Zato presajam po »voji stari izkušnji in navadi. Potaknjence delam pomladi. Najbolje uspevajo v topli gredi, če pa te ni na razpolago, jih pekrijeni z navadnimi steklenimi kozarci, ki 90 za vkuhavanje. Cim se po nekaj tednih potaknjenec uko-renini in začne rasti, ga presadim v primerno velik lonček, obsegajoč- nekako 2 litra. V take*« uspeva lipa najlenfte in doseže v nekaj mesecih nad pol metra višine. Pri vrtnarjih sem videla lipe vsajene v tesne male lončke. Seveda je bila rastlina šibka in je imela zelo majhne liste. Mlade lipe uspevajo s pravilno nego zelo bujno. Listi merijo pri enoletnih in dvoletnih rastlinah 35 do 40 cm v premeru, pri rejših lipah nekoliko manj. povprečno od 20 do 30 cm. Pred le*i sem imela dveletno lipo, katere listi so merili v premeru do 42 cm. Omeniti moram, da še nikjer nisem videla tako bujnih sobnih lip. kakor so moje. V filmih večkrat vidite sobno lipo kot okras elegantnih stanovanj, sana-torijev, hal. salonov in podobno, toda vse. ki sem jih doslej videla, so bile zelo slabotne. To mi je dokaz da s svojimi pravilno postopam, kar je tudi razumljivo, ker sem v teku 23 let. odkar jih imam. dobila dovolj skušnje o njeni vzgoji. Pripomniti moram tudi, da doslej nisem opazila nikakega mrčesa ali bolezni na njih. Da ponovim na kratko še enkrat: lipo presadimo vsaki dve do tri leta v navadno vrtno zemljo s pridatkom bukovega pepela, oglja in jajčnih lupin Pustiti jo moramo na mirnem, zračnem in svetlem prostoru in skrbeti, da ima vedno primerno vlago. Za izpremembo pa jo čez poletje pošljemo nekoliko na letovišče, to je pod srednje gosto drevo na vrtu, da bodo ostali listi lepo žametasti in zeleni. Na ta način nam bo lipa. ki je ree hvaležna: lončnica. vedno lepo in dobro uspevala. M. St. V ajda P. S. — Lipe »i redno lafeko vsakdo ogleda. Letos cveto v marcu ali aprilu. — Levstikova 21-11. Med velikimi srčastimi Usti poganja cvetje (8 cm visoka) Nacionalna himna Bili Cowday je imel prijateljico. Ime ji je bilo Alice. Toda Alice je bila malo vetr-njaška. Prvič je zapustila Billa zavoljo nekega bokserja. Potem zaradi simpatije do letalstva, kriv je bil neki letalec. Bo-kserju so pri nekem matehu zbili nos, letalec je izginil v valovih oceana. Alice ae je vrnila k Billiju. Mesec pozneje je bil BiH spet sam. >Kje je Alice, Bili?« Z zagrenjenimi potezaimi na licu je odvrnil Bili: »Z nekim narednikom ima sestanke, z nekim narednikom od pehote.« »Alice je pač izgubila okus, Bili! Je velik ali majhen?« .. , »Velik.« »Upajmo, da bo ▼ naslednji vojni pač kmalu zadet in bo padel.« »Tako dolgo ne morem čakati,« je rekel Bili. »Poleg tega ima na licu pege.« »Mogoče zaradi tega ljubezen, Bili?« »Kako misliš?« »V tem kraju ne rastejo marjetice, a sončne pege so prav tako dobre za ugibanje ljubezni, štejejo se od čela- proti bradi ali nazaj: ljubiš me, ne ljubiš me itd.« »Jaz si jih ne morem pričarati na lice.« togotno odvrne Bili. V listu Daily Nevvs v Wiscontu je izšla anonsa: ..Iščem dobre godbenike, zlasti trobentače. Ponudbe na Bili Oowday.« Teden dni je potoval Bili s svojo ekipo alj zborom po parkih in skritih gozdičkih. Kapela je neprestano igrala »Star Spangled Banner«. To je namreč ameriška narodna himna. Sicer je v Viscontu javno muzici-ranje prepovedano, a himna je himna — himne ne moreš prepovedati. BiH ae ie pač natančno poučil o vsem. Dva tedna je Billova kapela igrala nacionalno himno. Tretji teden je žare« naš Bili. »Bili, se ne baviš več z godbo?« Bili je odkimal. »Ne, nimam več potrebe. Alice »e je sama vrnila ta poročila sva se.r »Zaradi nacionalne himne, BfH?« BiH, navdušen: »Kaj ni to lepa pesem?« »Lepo bi bilo od tebe, da stvar podrobneje razložiš.« »Ni kaj razkladati. Podčastnik s pegami je hodil z Alice vsak dan na izprehod. po parkih, še rajši po skritih stezah po gozdičkih. Moja kapela za njima. Nista še dobro sedela, že so moji fantje zaigrali Star spangled Banner. Mož je moral vstati in salutirati. Godba je igrala, igralai tridesetkrat, štiridesetkrat... on stoji mirno in pozdravlja... Alice pa je sedela na klopici in čakala, zastonj... Po dveh tednih ae je naveličala, najbrž ji je bilo pre-neumno. Vrnila ae je in zdaj, sva poročena.« • Podpisano županstvo » Wiscontn opozarja vse patriote, da je igranje nacionalne himne v Wiscontu za dobo dveh let prepovedano. WeU Hoog, župan. »JUTRO«, ponedetjsfca Izdaj* 4 Ponedeljek, 17. ITt. 1941. Učimo se ruSiine! Rusija je še vedno v mraku, kakor je dejal znani angleški pisatelj in zgodovinar Wells, in ves svet se sprašuje, kakšni so pravi nameni in prava podoba molčeče ruske Sfinge, Zato se je tisti svet, ki bi se še pred kratkim čudil, če bi se angleški in drugih velikih narodov diplomati učili ruskega jezika, sprijaznil z novico, da se britanski veleposlanik v Moskvi, Sir Cripps, z vso hitrico uči ruščine. Ruski državniki so namreč tujim diplomatom in vsem, ki bi radi bili z Moskvo v prijaznih odnos.h, baje obzirno namignili, da se najrajši pogovarjajo v govorici svoje dežele — v ruskem jeziku. Ruščina — jezik bodočnosti Ruski jezik stopa v svetovnem političnem, gospodarskem in kulturnem življenju vse bolj m bolj v ospredje in polagoma zavzema mesto drugih svetovnih jezikov. Saj pa je ruski jezik največji in najpomembnejši slovanski jezik, ki ga govori skoraj 90 milijonov pripadnikov ruskega naroda in je razprostranjen po vsem obširnem ozemlju Sovjetske zveze. Ruski (velikoruskij jezik je zelo soroden z ukrajinskim (maloruskim) in beloruskim jezikom, s katerima tvori vzhodnoslovansko jezikovno skupino. Ce pomislimo, da sta ukrajinski in beloruski jezik materinska jezika skoraj 40 milijonov • Ukrajincev in Belorusov, uvidimo, da se pač upravičeno uveljavlja ruščina kot svetovni jezik. To spoznavajo in začenjajo upoštevati tudi mnogi veliki narodi, ki so doslej zaničevali ruski jezik kot govorico »slovanskih barbarov«: ruski jezik uvajajo za obvezen predmet v svoje šole, njihovi državniki se uče ruščine, vsepovsod se seznanjajo z rusko književnostjo, znanostjo in umetnostjo. Bogastvo ruskega jezika O ruskem jeziku lahko trdimo, da je <>den najbogatejših jezikov na svetu, ne le po svojem besedišču in po svoji izrazni snoči. marveč tudi po kulturi, ki jo predstavlja. Z rusko književnostjo se po vrednosti. obsežnosti in bogastvu problematike ne more meriti književnost nobenega drugega naroda: ruska narodna, likovna in glasbena umetnost lahko tekmuje po svoji pomembnosti in originalnosti z vsako dru-<_o; ruska znanost je obogatila vse človeštvo z izsledki in pridobitvami, ki pomenijo najsijajnejso stvaritev človeškega du-lia in najtehtnejši prinos k prizadevanju po splošnem človeškem napredku. fied nami in Rusi do stalne vezi Slovenci in Jugoslovani smo imeli že od nekdaj tesne stike z ruskim jezikom, saj .so nas (zlasti Srbel) družile z ruskim na-odom mnoge kulturne in politične vezi. lovenska inteligenca je prešnje čase do->ro znala ruski; na Ruskem so se izšolali sj naši pomembni slavisti, Murko, Nahti-xal, Prijatelj, Kidrič in mnogi drugi. Ruščina si je zelo zgodaj utrla pot na slovenska tla: Matija Majar-Ziljski je že leta 1851. napisal prvo rusko slovnico za Slovence. Vs{ slovenski pisatelji, pesniki in f^rugi kulturni delavci so svojo duhovno i ast oblikovali ob ruski književnosti. V slovenskem prevodu imamo že precej pomembnih del ruske literature. — Ali ni r;aša dolžnost, da te stike ne le ohranimo, nmpak jih še ojačimo? Slovanski jeziki so si po svojem sestavu i »olj sorodni ko germanski in romanski eziki. Ruski jezik, ki ga govori največji n najpomembnejši slovanski narod, je prav uotovo pozvan, da postane kmalu vseslo-vanski občevalni jezik. Ruski jezik pa je tudi najboljši ključ za temeljitejše spoznavanje in obvladovanje slovenskega jezika. >"e smelo bi torej biti niti enega sloven-kega izobraženca, ki bi popolnoma ne znal ruskega jezika in ki bi temeljito ne poznal ruske kulture, obenem pa pozorno premljal sodobno rusko duhovno tvor- nost. od katere moremo Slovenci mnogo pridobiti. Veliki častilec in poznavalec ruskega jezika med Slovenci, pesnik Anton Aškerc, je v svoji odi na čast ruskemu jeziku zapisal besede: »Veliki jezik ruski blagoglasni, kaj nisi ti pač jezik tudi moj ? Ni pogovarjala li mati moja — v glasovih sladkih tvojih se z menoj ?« Naše geslo bodi torej: Sčasoma naj vsak slovenski človek zna vsaj nekoliko ruščine! Naš tečaj Uredništvo ponedeljskega »Jutra« je iz vrst svojih spoštovanih čitateljev nekajkrat prejelo željo, naj bi izpolnilo občutno vrzel in nudilo vsem čitateljem možnost, da pričnejo z učenjem ruščine sami. brez učitelja, čeprav je na Slovenskem izšlo nekaj učnih knjig ruskega jezika, so te bodisi zaradi svoje visoke cene, bodisi zaradi nepoljudnosti učne metode širokim plastem našega naroda nedostopne. Potreba po učni metodj ruskega jezika za samouke je zelo velika. Zaradi tega se je uredništvo odločilo, da ustreže želji svojih čitateljev in začne objavljati v svojih stolpcih tečaj, ki bo vsakemu slovenskemu človeku nudil priložnost, da se kar v najhitrejšem času in temeljito seznani z osnovami največjega slovanskega jezika. Zaprosili smo našega sodelavca, odličnega poznavalca sodobne ruščine da prevzame vodstvo našega tečaja Prepričani smo. da bo tečaj ruskega jezika v ponedeljskem »Jutru« med čitatelji našega lista naletel na topel sprejem, saj bo to nedvomno najboljša in najcenejša učna metoda ruskega jezika na Slovenskem. Nekaj pojasnil in navodil Naš tečaj bo skušal biti čim poijudnejšj in ne zahteva od učenca nič drugega, kakor da obvlada v pisavi in besedi slovenski jezik in da so mu znam najpoglavit-nejši pojmi iz slovenske slovnice. Mnenja smo, da bo vsakdo, ki je dovršil ljudsko šolo, lahko uspešno sledil našemu pouku. Toda kljub temu da je tečaj namenjen širokim slojem našega naroda in da hoče biti predvsem p. aktičen. je sestavljen po najsodobnejših pedagoških načelih in po najboljših skušnjah pri učenju ruskega in drugih tujih jezikov. Na kratek preg e-den, lahek m praktičen način hoče biti učbenik sodobnega ruskega jezika, kakoi ga govori in piše večina ruskega naroda. Tečaj je zamišljen v dveh delih. Prvi de! bo na podlagi kratkih, zanimivih sestavkov iz rus-ke književnosti in ruskih časnikov, z jezikovnimi primeri iz vsakdanjega življenja temeljit uvod v ruski jezik. V njem bo razporejeno gradivo, ki bo učenca seznanilo z osnovnimi jezikovnimi in slovničnimi pravili ruskega jezika in mu da]0 temelj za lastno razširjanje njegovega jezikovnega znanja. Ta prvi del našega tečaja bo trajal več mrsecev in bo zadoščal vsakomur, ki si želi pridobiti le povprečno znanje ruščine. Ce pa bodo naši čitatelji izrazili željo, da s tečajem v našem listu nadaljujemo, bomo na tem mestu priobčevali tudi drugi del, ki bo učence uvajal v sintaktične in stilistične posebnosti m firese ruskoga jezika, obonem pa nudil kratek oris vse ruske kulture. Posebno pozornost bomo t^koj v začetku posvetili ruski izgovorjavi, ki dela začetniku največ težav. Zato naj t sti, ki bodo sledili tečaju, ne bodo nejevoljni, če se bomo pri tem poglavju obširneje in temeljiteje ustavili. 2e zdaj svetujemo vsem, ki še ne obvladajo srbske ckilice, naj se je do prihodnjega tedna, ko bomo pr čoli z vajami, na uče, kar jim bo omogočilo hitrejše napredovanje pri učen'u. Ker namen učenja tujega iezika ni le, da se naučimo čitati tuje berilo, marveč da znamo v tem jeziku tudi govoriti, bomo seveda spoznavali učence tudi s sodobno rusko govorico. Trud bo bogato poplačan Kdor pa misli, da se bo po našem tečaju raučil ruščine brez vsakega truda, se moti. Res je, da je ruski jezik zelo soroden slovenskemu in dr. se ga Slovenec mnogo laže nauči kakor nemškega, francoskega, angleškega ali katerega koli drugega tujega jezika, toda brez marljivosti, vestnosti in temeljitosti tudi tu nič ne opraviš. če pa se boste natančno ravnali po naših navodilih, ki vam jih bomo dajali sproti v posameznih vajah, si boste nedvomno v kratkem pridobili precejšnje znanje ruskega jezika, da boste v njem lahko čltah, pisali in govoiili. Vaše zadovoljstvo bo zelo ve- liko, ko boste ie po nekaj mesecih spoznali, da je vaš trud, ki ste ga vložili v učenje ruščine, obilo pep ačan. NaS tečaj je sicer namenjen začetnikom, toda svetujemo, da se ga poslužujejo tudi tisti, ki imajo že nekaj ruskega jezikovnega znanja. Uporabljal ga bo pač s pridom vsakdo, ki hoče poglobiti svoje znanje. Vsa ostala navodila tvorijo že sestavino pouka in jih bomo dajali sproti v posameznih vajah. Dolžnost učencev je, da se po njih vestno ravnajo. Opozorite tudi svoje prijatelje in znance na naš tečaj — prihodnji ponedeljek pa začnemo zares! Javna tribuna Pismo iz Brežic Ne bom vam pisala kakih navodil za potovanje po našem okolišu, temveč imam prav odkritosrčen namen, seznaniti vas z Brežicami, še predno vas doleti sreča ali nesreča, da pridete k nam iz bele Ljubljane ali odkoderkoli. če ste prijatelj vinske kapljice in vesele družbe, potem nas prav gotovo zavidate za oboje, kajti v tem pogledu je pri nas pravi raj, še celo letos, ko je zaradi slabe letine suša v vinskih hramih. Letos sicer ni točilnic pod vejo, zato pa nam še prav nič ni treba umirati žeje. Za to prav pridno skrbijo naši gostilničarji, ki stvar docela obvladajo. Saj pa jih tudi ni nič manj ko deset. Da je gostiln več ko preveč, se pa odgovorni faktorji kakor kaže, dobro zavedajo, ker na noben način ne puste še enajstega do tega tako dobičkanosnega posla. Ni čuda, torej če je v kakem vinskem kraju mnogo ljudi, ki so v ostrem boju z alkoholom, toda v boju tako, da ga uničujejo. Zdaj si pa zamislimo, da pride k nam nekdo, ki je gluh in slep za vse dobrote vinskih krajev in pivskih družb. Kaj vidi človek, ki ne hodi po Brežicah v rožcah? Takoj ko izstopi iz vlaka, se upravičeno razjezi na prednike naših meščanov, ki iz strahu pred hlaponom in njegovim ropotom niso dovolili, da bi železnica peljala skozi mesto ali za mestom. Nu da, ker si niso dali kratiti spanja, si ga kratimo zdaj s hojo z oddaljene postaje. Ko hočeš v poštni avtobus, da te popelje v mesto, ni prav nič novega, če ni več prostora. Preostane ti še avtotaksi, ki te za bore tri kovače popelje na cilj. Ce pa že najdeš mesto v avtobusu, ti pa v deževnem vremenu navadno dva ali trite sede v naročiti ali pa ti njim. Pred pešto ob levem pločniku avto obstane. Zdaj pa gorje tebi, če imaš opravka na desni strani ceste! Po dolgem razmišljanju ti ne preostane drugo, ko da sprejmeš borbo ln zagazlš v blato. Tedaj uvidiš, da je mesto za blata nevajene ljudi dejansko razdeljeno na dve polovici. Opaziš pa tudi pri meščanih pomanjkanje smisla za reklame: če bi po banatskem vzoru trgovci napravili nekake hodnike s pločnika do pločnika, bi se jim to gotovo obneslo. če je, tako najbrže mislijo naši meščani, tradicionalnost naših očetov odbila železnico, zakaj bi mi kot njih potomci pričeli z novotarijaml in stopili s preizkušene poti? Ceste, ki nas vežejo s svetom, so potrdila stoletja, tlak ali celo asfalt pa Je novotarija, ki bog ve kako se obnese. Saj je morda tako stališče pravilno, toda zakaj potem tega stanja odgovorni faktorji ne izrabijo sebi in ljudstvu v korist? Postavili naj bi občinskega snažllca čevljev in par nosačev, pa ne nosačev za prtljago, -->arveč prenašalce ljudi preko ceste. To bi občini gotovo precej vrglo, tako da bi lahko znižali občinske doklade, ki niso ravno nizke. Omeniti moram, da se naši meščani prav dobro zavedajo svojega meščanskega porekla, ne zavedajo se pa menda, da so mesta navadno kulturni centri in da morajo biti v tem pogledu vzor podeželju. Pri na? tega nI Imamo sicer kino ki pa ne služi prosveti, pač pa s svojimi pretržno pustolovskimi filmi fanatlzlra mladino. Gotovo se lastniki zelo trudijo, da debe samo take filme, ki so svojo vlogo že zdavnaj odigrali in snndajo mod obrshlieno šaro. Imamo tudi knjižnico, teda ta knjižnica je tako skromna, da jo daleč presega celo marsikatera zbirka naših meščanev. Imamo tudi dra-matski odsek, ki pa slabo delni«*, tako da ga menda vsaka vas poseka. Dalo bi se seveda še mfrs^ai unravičeno kritizirati, pa prav zares nečem kratiti samozadovoljnega dremurkania npš*h dobrih meščanov ki so vsekakor prepričani, da so nanravili. kar se je napraviti dalo. Brežičanka Minuta pomenka ia žMfesije In za vsa Pcmlad 1941 O kakšnih nasprotjih in nesoglasjih zaradi obeh značajev oziroma narav ni nobenega govora. Ob danih prilikah oziroma pogojih se lepo izpopolnjujeta. Tako je tudi bilo 6 let, kot pravite sami. Precej dolga je ta doba in verjamem, da bi bili spomini nanjo le malce pretežki. Vedite pa, da je trdnejša od čustev včasih moč navade. Najbrž je stopila med vaju druga ženska. Vprašajte na lep način, kako je in ne umažite si ponosa in časti s samo-ljubnimi izpadi in očitki ter vsiljivostjo. Prepustite času, da se razodene oziroma razreši. Umaknite se, če je zgornja domneva pravilna. Če vas ima rad, se bo itak kmalu vrnil nazaj. Ce pa ne — nič žalosti in obupa! Svet je širok, življenje pa skriva v sebi toliko novih presenečenj in radosti, ki jih boste vnovič in nemara v še večji meri deležni danes ali jutri tudi vi! Oglasite se še. Labacensis Oprimite se intenzivnega študija in to ne samo zaradi vaše vedoželjnosti, marveč tudi iz vzrokov, ki jih sami navajate v pismu. Morate se č m prej otresti utesnjenih domačih razmer in se osamosvojiti! To bo pač tudi v zvezi z uspehom v vaši ljubezni. Prav gotovo ne živita oba v tako srednjeveških razmerah, da se ne bi drug drugemu človeško izpovedala ter sklenila zavezo, ki jo pač čez čas nobena sila ne bo mogla razkleniti. Od vaju je to odvis- no oziroma od stanovitnosti in globine jinih čustev. A. 6. — dipl. pilot Ce vas v resnici močno veseli vaš prvotni poklic, tedaj nikar ne nihajte v negotovosti. Domovina zlasti ta čas potrebuje zvestih in pogumnih borcev. Zavedati se moramo prav vsi svojih svetih dolžnosti in si lahko štejemo v čast in ponos, da jih lahko izpolnjujemo na tako uspešen in časten način! Jenny Cisto simpatičen značaj. Nagnjena pa je precej k pretiravanju. Z odločnostjo boste zlahka uravnali vse, kar je na nji muha-vega, kajti za to muhavostjo in navidezno trdosrčnostjo, ki jo včasih pokaže, se skriva vdana, iskrena in čuteča narava, ki ji lahko zaupate. 1940-41 Pazite, da vas ne bo kdo pregovoril, da bi nazadnje še dediščino predali možu. Posvetujte se zaradi premoženjskih zadev z advokatom ali pa se obrnite na pravno posvetovalnico »Jutra«, ki izhaja v nedeljskih številkah. Priloženi podatki so preskromni, da bi bilo mogoče kaj razbrati. Arabela Premislite dobro, kajti razlika v letih ne obeta srečnega zaključka. Bodite objektivni in se rajši plemenito odpovejte zvezi, ki vam je sicer pri srcu, ki pa lahko čez leta prinese vašemu prijatelju hudo razočaranje. Mislite zmerom na oba, nikoli samo nase. Marjetica-Janez Simpatična narava, ki včasih malce preveč vzkipi, pa se potlej tudi naglo pomiri-Močno je občutljiva in užaljena, pa se nazadnje s samozavestjo zmerom kako izteče zanjo, da je lepo in prav. Včasih se zdi na videz, da se preveč predaja samoljubnosti, pa je v resnici v nji dosti tovarištva in požrtvovalnosti, samo prave prilike ni, da bi jo razodela. Obupana mladenka Močno pretiravate že v pismu, kaj pa šele v življenju. Potrpite še malce, saj se bo vse lepo uredilo. Bodite prepričani, da bo tako. Z voljo in trdno življenjsko vero vam bo lahak korak v bodočnost in čez čas se boste nasmehnili ob misli na zdva-janje, ki vas zdaj tako po krivici in čisto brez pravega povoda greni. Carmen V vašem primeru je vsak nasvet tretjega povsem odveč.. Daljava sicer dostikrat razdere še tako močne vezi in je torej to odvisno od stanovitnosti vaju obeh v enaki meri. Na pogled sta oba kakor nalašč ustvarjena drug za drugega. Seveda. zadnjo besedo bo imelo srce. Upaj4e, da ne boste razočarani. Drugega se reči ne da in bi že bilo podobno vedeževanju. Radovedna, ©rmož Kaj vse vas zanima! Toda vedite, da nismo čarovniki niti prerokovalci iz zvezd ali od kdo ve kje. Naša rubrika je resna posvetovalnica, ki vam pa ne more razo-deti, s katero številko boste igrali loterijo in koliko naraščaja vam bo še naklonila božja previdnost. Se boste že morali obrniti na kakšno proroč šče, ki so jih toliko ustvarile razmere časa in sveta. Pri spovedi Doktor Kapelj se namerava oženiti, pa mora k spovedi. Ker je nekoliko v zadregi, ga spovednik prizanesljivo vprašanje: »Sin moj, morebiti si kdaj lagal?« iNe, dragi oče, nisem odvetnik.« »Si kdaj koga ogoljufal?« »Ne, oče, nisem trgovec.« »Ali imaš morebiti kakšen umor na vesti?« 1 »Gorje mi, oče«, je dr. Kapelj ponižno sklonil glavo. »Zdravnik sem ...« 4ed iegnamem in slaba {©fino V zadnjem zvezku glasila Slavističnega društva »Slovenski jezik« je prof. dr. Mirko Rupel objavil »Dnevopis«, ki ga je Matija Valjavec kot mlad študent zapisoval na svojem domu na Beli pri Preddvora o šolskih počitnicah leta 1847., v času, ko je iz 4. prehajal v 5. šolo. Dnevopis je dragocen dokument, ki priča o dejanju in nehanju našega naroda pred stoletjem in bo brez dvoma zanimal tudi čitatelja iz današnjih dni. £8. v, serp. Še le o poldne po južni pridem domu pa -c berž .spravim dva jablana obirat, vosev-ko in tofelj, oba polna, de bi jih škoda bilo pustiti nočnim pc&topačem. Obojno nieme bi še ne bil obral, pa se je bilo bati, ■ ie bi jih ponočni vasvavci ne obrali in polomili; zapazili so ju bili že, gotovo te- lahko še sive lase. siive dni doživel Kje so, mati Krajna! nekdanji čversti sinovi tvoji? Žganje. pijača Satana, vse. vse ti je sipačila. Poberi se žganje z dežele in klet na vedno bodi; če te na gnoj viije skaziš ga pcberi se z tležele, nisi za rabo, nisi ji v prid. poberi se. Pijanci vi dozorjeni! ki ure skorej ni trezne za vas, kleti.vas ne smem, Jezus prepove, pa zaničujem vas, zaničujem na vse moč za vol j nespameti; pa zato vas ne prepovem piti vina. piti kar je prav in zidane volje biti se sme todt ka>- je prav, kar je preveč, jt pa preveč, tudi sam ga rad pijem, ne skrivam očitno pwem; sej vince je sladko, d;ji, ker ga v oblicah jesti ne bo; gospodi se tudi milo dela, ker v kozi zanaprej ga le rnalo bo; žganjopiv-ca vpra:aj po komu mu je ža!, res bo mi-lova! gnjilcbo, ali derzno poreče: Dc jesti nima, kmet zdihije. Ker ves kr/run mu je zcgnjil. Gosporla, de ga ni. žaluje, Ker Zlo je v koz okusen bil; Jcs tudi lijem zanj solzice. Ker malo bo žganja, medee. Dc bi te ti in tvoje žganje! ni ti v mislih druziga, ko sama pijača; pojdi pojdi in pij ga noč in dan pij ga. ljubi žganje, pij si grob: jes pa grem, si kupim raji poliček tertniga soka pres'adkiga vinčika. ki cedi v serce veselje, skerbi odgani« m pojem: Mi zmerna pijača Iz terte soka Skerbi odurača. Vesele dni da. Le pij ga Matija Ce volja te je, V kozarček n*1;j« Ce zmerno ti se. 7. Kimavca Repa bi že imela plcta biti, pa per nas že še ni: ni bilo 6i.sa, torej ker pred malim Šmarnam ni bila opleta, ne bo repa, bo repica. pravijo. Ali gosenc g'*senc na repi! na vsuki njivi, kjer repa raste, jih je vse černo. same štible po konci molijo. Omctaio jih sicer z brinjevim vejami >n i'h zateraio. pa jim je nič ne obranijo. Zmenim jih je vse živo. — Alo Prešerin! zapojite, kar ste obljubili r imenu učenca gosence kaj na repo varje; mož beseda, gospod dohtar! zapojite! 10. Kimovca. Dans smo pervikrat koron pokusili; precej je gnjilega skor več, ko lani; tode naš je od druzih še precej lepši in tudi lani ni bilo sile gnjiliga per nas; drugod ga je pa skor polovico černiga. — Bf-g nas obvaruj! kaj bo? Korun gnije repo bodo go-sence požerle, s kom se bo živina redila? Lakota za petami lazi, jedo (ajdo) naj pa slana pokonča, so se pa vernila tista leta, ko so ljudje travo zobali: dobra bo kislica in druge take trave; kteri jih po:m pa na obede kaj zrezvo!; na kamen, kteri pšenico melje, wm zarisal: De bode pogača. De bode potica. Se kamen obrača, Se melje plenica, ki za kruh >n kuho melje tele verstice: Za ljubi se kruhek Tam kamen verti, Dc ~o'ni trebuhek Se lahnih ljudi. Na pšenarja: Okusno za kaSo ZdClujem proto. De lačen si pašo Za čevs dobe. in tako dalje na vsak- kamen pesebej sita kaj zapisal čas preti če, de ni-sim vedil kdaj. Original slabo čit Ponedeljek, 24. H. 1941. ~;--<3elJek, 17. nt 1941. Po ženskem svetu . naj zene varujejo_____ in domovino s tem, da čuvajo vse, kar s: je narod priboril po stoletnih žrtvah in naporih. Uvodni članek, Id gi priobčujemo v prevodu in ki morda tudi nam lahko kaj pove, jc napisni Konstant n S. Pet-kanov, pisatelj, ki zavzema v souobni bolgarski književnosti odlično mesto. Bolgar rad rabi besedo »dolžnost«. Tako srno jo že vajeni brati in poslušati, da se za njen pomen skoraj ne zmenimo več. Pa naj je vsebina tega pojma še tako splahnela, pomeni vendar najtrdnejši steber raše bolgarske resničnosti. Dolžnost le najsvetejša stvar v življenju vsakega P^cdinca in narocia. Izpolnjevati jo moramo vedno ln povsod. Današnji č3s zahteva, da poudarjamo z'asti do žnost bolgarske žene. Naložili ji bomo težko breme — naj se ga ne zboji! Pomaga naj nam, da bo narod mogel kljubovati vsem zaprek: m, ki nastopno v njegovem ku.turnem in gospodarskem življenju. Bolgarska žena. o kateri pravi narodni pregovor: »Hišo brez žene naj ogenj po- zbrati, nič več se ne sme čutiti slabo polovico, pokazati mora s^ojo siio da bo d3la našemu kulturnemu in gospodarskemu življenju pogon, da ga bo prepojila s svojimi stremljenji in ga obdržala na oni višini, do katere sta ga dvignili svoboda in tvornost. Tako bo doka:a a, da je resnična roditelj ca Ln čuvarlca zdravih narodnih pridobitev in tradicij. Ko mož skrbi za državno obrambo, mora žena stati na straži v notranjem življenju diužine in javnega sožitja. Obe fronti eta enako važni in za njuno vzdrževanje je potrebno več ko samo dober namen; potrebna je globoka zavest dolžnoeti, Velike žene etsrlBa — prva ruska revolucionarka in predsednica Ruske akademije znanosti V 18. stoletju v dobi pred francosko revolucijo, so bih evropski dvori zrcalo tedanje kulture. Tako zvani prosvetljeni vladarji so si šteli v dolžnost in ponos, da so bili v kateri koli osebni ali vsaj dopisni zvezi s predstavniki francoske politike, znanosti, literature, mode. . . Izobražen-atvo je takrat po večini predstavljal ozek krog, ki se je zbiral in sončil ob slavi in sijaju dvora, brez zveze z ljudstvom, ki je živelo v največji gospodarski in duševni bedi. Tako je bilo povsod, na Francoskem, v Rusiji, v sleherni državi. V kakšnem položaju so bile takrat ruske žene in za kaj so se zanimale? V misiin moramo imeti pač samo žene iz višjih krogov, saj žena »iz ljudstva« še ni prihajala v poštev, vzbudile in uveljavile so jo šele nastopajoče gospodarske in socialne razmere, zlasti pod vplivom francoske revolucije. V Rusiji je takrat vladala Katarina II., prava predstavnica svoje dobe. Posnemanje francoske kulture in iskanje zvez z njo je spadajo med njene važnejše vladarske dolžnosti. Duhovičenje je bilo glavna odlika njenega dvora, prav tako preziranje pojma, krepost, žene so se izživljale v razkošju in Izobilju, obenem pa godile kulturo kakor carica sama Pisale so duhovite in dc-vtipne igrokaze, ki so se jim zdeli najbolj posrečeni, kadar so učinkovali s pikantnimi domisleki. Osebno lepoto so skušale uveljavljati z duhovitostjo in gracijo, za resnost niso imele smisla. Mcžile so se prav mlade, ženini so prihajali iz vrst dvornih in vojaških dostojanstvenikov. Zato dekliških let skoraj niso poznale, romantična zaljubljenost in čakanje princa jim je bilo tuje. Imele so sicer strogo vzgojo, toda ko so stopile v položaj dame višjih krogov, je bilo konec kreposti. Nova družabna vloga je zahtevala raflniranosti, duhovitosti, preračunanega uveljavljanja vseh ženskih čarov cd pikantnega koketiranja s pahljrčo do filozofskega dopisovanja s tu;'imi slavnimi sodobniki. V tem krogu stoji tudi Katarina D a š k o v a. Toda po svojih nenavadnih prirodnlh sposobnostih, zlasti pa po svojem značaju se je ta žena visoko dvignila nad svoje sodebnice, svoj visoki položaj je izkoristila v višje namene, za cilje, ki so bili takrat edino možni. Ko bi bi^a živela nekaj desetletij pozneje, bi se bilo njeno delo gotovo usmerilo tako, kakor so uveljavljale Idealizem in požrtvovalnost mnoge ruske revolucionarke v dobi poznejših socialnih pokretov. Oče Katarine Daškove, knez Voronoev, je bil na glasu pravega dvorjana in lahko-živca. Ko ie bila Katja stara dve leti, ji je umrla mati, pa so jo dali v vzgojo stricu, strogemu mežu in resnemu politiku. V stričevi hiši — piše pozneje v mladostnih spominih — se je čutila samotno, mhče ie ni mogel razburjati. Mnogo je čit?'a in študi-, rala, zlasti filozofijo in sociološka opazovanja. Posledice te samotnosti so bile vendarle blagodejne: »Moj značaj se je poglobil in kmalu sem začutila kako sama sebi zadostujem . . . Politika me je že od malega zanimala. Vse tuice. ki so prihaiali v stričevo hišo, sem nadlegovala s svojo ukaželjnostjo, umetnike, književnike, diplomate . . . Izpraševala sem jih o življenju v tujih deželah, o tamkajšnjih vladnih oblikah, zakonih. Vse, kar sem slišala, pa mi je vzbujalo srčno željo po potovanju« Med njo in njenimi vrstnicami je h^a velika razlika. Govorila, obnašala, obla*'!*, delala je čist.o po svoje. Vsako delo ji je šlo od rok. Spretna je bila pri gospodinjstvu: delavcu je z največjo samoumevnostjo dopovedovala, kako naj najbol je zla "-a zid: če je svečenik pri maši kai pogrešil, je takoj oparila. Bila ie zdravnik, lekarnar, vrtnar, zldnr, sodnik, advokat — pišejo o ntej. že v dekliških letih si je zanimivo dopisovala z bratom politikom, z mnoadml književniki, učeniaki in poslovnimi ljudmi. Aleksander Hercen. ki je napisal prav teple besede o ntenlh umskih snosohnostih. nravi tudi: »Čustvene strani, vdanost, nežnost, navezanost, so bile pri njel nenavadno razviti. Katarina D".'kova je ruska ženska osebnost. V čutiš žuboreče. še ne docela urejene sile, ki jih je Petor iztrral iz moskovske zaostalosti in ki vro zdaj v življenje z vso silovitostjo V njej je Petrova nrvlnskost. Petrova mno-gostranost, ublažena po vzgoji in ženskosti« Po takratnem običaju se tudi Katarina Voroncova kmalu omožila. Ko ie h^a stara 18 let, -> hPa srpčna življenjska družica kne?a Daškova in presrečna mlnrfn mamica. Tudi želia no potovaniu se ii je bila že IznolnUa. donl«ovala io že s tu Mm i pisateMi in bila v ozkih st'kih z dvorom. Nieni dve sestri sta b'11 dvorni dami carice Katarine II. Njeno živT^nie V Ime1 o tako vso vsobiro. ki jo ie dajala In zahtevka takratna doba od žanp na viškom noto-žaiu. To*« kneglo-o D-^ovn f^npla otoh-Hp rpcrr."-ršo Katarino, žen«* r-s""'r> pptrJ} -p-T -JP visoko cenila, ker '> videla v niei zrščitmro napredka tn svobode H" fcj -tp no irobriThi. 1n costi tpr iTedn! r«rn*iVni ni^nrnivi^ rile« prekašala svojega moža, duševnega in ____ Obraz bolgarske žene > -^j! žge«. je trdni temelj dvužme. »Svoj clom že nagonsko b.ani pred propadanjem in zdravi s tem občo moralo. Danes si mora bolj kakor kdaj koli vzbujati ta gon razumno mora širiti njegove meje in vk ju-čiti vanje narod in d žavo. Njej je žr po naravi cd.očeno, da je najbolj nesebično prive ana na svoje rodno gnezdo; z" to ima pravico in dolžnost biti pogumna in kakor o: lica braniti vse pridobitve družine, države in naroda. To ni lahko doseči, toda mi veruj m o v nravstvene sile bolgarske žene. Kad r brini svoj zarod, je ne more nihče premagati, kajti materinska ljubezen je nepremagljiva. In ko si bo zgradila odnos do vse-ga enega, kar plamti okoli na3, bo spičo te ljubezni bolgarski narod gotovo izšel iz preizkušenj nepoškodovan, žen' ka duša je občuti iva in dovzetna ter bo j re ničlo "dojema dogodke in se n kdar ne poslavlja na stran rušteljev. Bolgrrska ie trdovratna kadar hoče kdo sp "emin"ati b:sl o stvari. Njena notranja kons. r .a ivnost jc diagccena blagcd^t. Bo'gaika, ki se je borila in se še beri s toliko zglednostjo in zaskrbljeno, tjo, je danes poklicana, da izvrši velike stvvi. Dejstvo, da se udeležu'e žlvienja t11 ko k'-kor mož, teri a od nje, da tudi zd-.j izpolni svojo dolžnost, žena se mora notranje potrebna je vera v bega in ljubezen do naroda. Nič ne pride samo po sebi iz zraka, vse se p.ilobi ie po ljubez.ii človekovi. Žena, ki je s svojo ljubezni o izpodbijala moža k tv-:ne.-f. in pod/igrm ima clo"'nast, da razlirja svoj vpliv in smelo sledi nravstvenim pravcem materinskega gena. EoTgarka je v d~djnji in bližnji preteklost*. dajala dokaze, da je iunaklnia. Današnji čas se nekoliko razlikuje od ča~ov. ki smo ]ih vsi preživeli, to^a z^to bo tudi :m"ga rad z"om vihovaa zn~ga. Fizično ;e žena slabotno bitje, beg je položil v n leno srce resnično veliko delo — ssmopežrt-vovalnoet. in tu stoji više od moža, njen duh tefe klone. Boi^aika mora izpolniti svojo dolžnost 7i vsako ceno. Na: rrzprostre svoja ma-t rin'-ka krila nad rodno zemlio in naj zbere podaie bolgarsko deco, kako- kok-Ija zbira svoj za^od. P. IL Kur^a brezplsžno ČSev. 73 ženski hormon! In rak Prinašamo kratek Izvleček fz zanimivega predavanja, Id ga je imel primarij dr. šavnik pred kratkim v okviru Ljudske univerze o hormonih in njihovem vplivu na organizem, posebno o odnosu spolnih hormonov in raka. telesnega slabiča Zato je s skrbjo zasledovala dvorne spletke, ki bi lahko usodno posegle v razvoj Rusije. Peter III. je imei ljubavno razmerje z dvorno damo Voron-covo, sestro Daškove, carica pa s knezom Orlovom. Car bi se bil rad iznebil žene in povzdignil Voroncovo na carski prestol. Kaj je vse to pomenilo Katarini Daškovi? Osebno srečo? Ne. Kaj ji mar povišanje sorodnih zvez- ko je pri tem v nevarnosti Rusija ki bo z umno carico Katarino, izgubila vodnico v napredek in svobodo' Srečni osemnajst letni ženi in ljubeči min -i mamici je bi'a usce^ domovine prav tcl:o in še bolj pri srcu kakor ljubezen do moža, otroka in sestre. Ohraniti mora Purid carico, obvarovati domovino pred povrat-kom v tem<5 m nazadnjaštvo, pa če tudi za ceno sestrine carske krone, za ceno svoje družinske sreče, za ceno svojega življenja! čemi? vsa njena prVtična in diplomatska izobrazba, mera duhovitost in odločnost, če se ne izkaže zdaj, ko gre z" obstoj ruske kulture! Kneginia D" š kova h'fro rboro r*-oi« se*«-iz vrst dvornih in voifških cdh'čnik"v oz^k krog naprednih ljudi, iim s prepričevalno besedo pojasnjuje raz'iko rnctl car;em ln. carico ter jim slika ncizb^ne posledice ki bedo usodno zadele Burijo, če izgubi carico Katarino Kma1" ie zarota zasnovana — carja Petra IIT. ie treba vreči s prestola in dati ž°3lo Katarini II. Leta 1762. je bil v Rusiji državni udar. zarotniki so odstavili carja Pe*ra TT. in p-o-gt^ili ?ra carico njegovo ž^no Katrrino II Osemna jstietna žena Daškova je d a'a ra ta udar pobudo, ga prinravila in ! Ko je še isti dan prišla z zaskrbljenim izrazom k carici in jo ie ta vprašala, ka" ii ie. ie odgovorila: »Nič*. Pa^o noči h raz ?nan-"a in potnih T-ot'ke utnite-nretf.* Carici jj je H'1«: »S č'm nai vam to dPlo?« Daškova "o ja ' -.Da mi dr®t.a nnjvpčio srečo na ni potrebno mf^n. Rodita r r a v a mati Ru slU. meni pa dovolite, da bom Ko so odstavljenega carja brat.j« kn«??.o r1!" i^a re*~i »U-i e-. r>r•,'• tiho je lir* Orlova umerili, je bila Daškova jako potrta — umora ni odobravala. Carica Katarina II. se je pokazala hvaležno, kneginji Daškovi je poverila najvišje in najbolj cdgcvcmo mesto v ruskem e kulturnem življenju: imenovala jo je za predsednico Ruske akademije znanosti, poverila ji je mesto in čast, ka."*~!e ni bila deležna še nobena žena. Kako so ta r'"~ni cr.rični ukrep sprejeli znanstveniki ? Obsodili so .ga kot nezas'!- Znanost o hormonih je razmeroma mlada, tem živahneje pa se vrše dan za dnem po bioloških, seioloških in kemičn.h labo-rator.jili poizkusi na tisočih in tisočih živali. Pogosto žrtvujejo milijone za mnogo obetajoče poizkuse in zdravila, ki pa se bodo morda pozneje Lzka. ala za brezuspešna. Sele mlada, naglo se razvijajoča znanost o hormonih ie pojasnila pomen žlez za organ zem, o katerih zdravniki do zadnjega stoletja niso še nič vedeli. V teh žlezah namreč nastajajo hormoni, snovi, ki imajo specifično delovanje in ki vplivajo samo na določene organe ter bi jih lahko imenovali zdravila, ki jih izdeluje telo samo brez lekarnarja. 3 grami, ki ravnajo dušo in telo Najvažnejše žleze v organizmu, ki izločajo hormone, so: nadobistna žleza, ki leži na vsaki stran} tik nad ledvicami ter izdeluje in oddaja neposredno v kri hormon. ki ga imenujemo adrenalin. Ta deluje dražeče na posebne živce v telesu, ki jih imenujemo simpat kus, pospešuje bitje srca in dihanje, krči žile in gladko miščje. Dalje imamo hormon žleze ščitn:ce in hormon hipofize, ki leži na spodnji strani možganov in ki ima to funkcijo, da s hormoni, ki jih Izloča, tako rekoč regulira delovanje spolnih organov, žleza ščitnica prav tako izloča hormone, in če je tega hormona premalo, nastane golša, če ga je preveč, pa Basedovva bolezen. Hormonal-no funkcijo imajo dalje vranica, jetra, žleze črevesne sluznice, briželc in tudi srčno mišičje. Vsi ti različni hormoni imajo raznovrstne funkcije in vpliv na posamezne organe ter njih medsebojno povezanost. Vse ž'eze producirajo soraTm°rno ze'o malo hormona komaj 3 grame na leto. in vendar zevisi od teh neznatnih količin rast telesa, njega presnova, funkcija, pa tudi duševne sile in sposobnosti, temperament, značaj in storilnost. Ker imajo vsi vretenčarji iste hormonalne žleze, lahko na živalih štud-ramo vpliv hormonov na posamezne organe, na njih lahko preizkušamo vse, česar na človeku ne moremo, ter si nabiramo potrebnih izkušenj. Spol in značaj že od nekdaj je človeštvo poznalo učinek spolnih žlez na razvoj te!esa, na temperament in karakter, }n je te svoje skušnje uporabljalo posebno v gospodarstvu in v reji domačih živali. Spolna žleza je organ z dvojnim delovanjem: 1. izdeluje in izloča celice, iz katerih se razvije novo bitje ln skrbi s tem za plojenje; 2. vpliva s svoj mi hormoni, ki jih oddaja neposredno v kri, na organizem, da še razvida v moškem aH ženskem smislu ter deluje dalje pri že razvitem organizmu v smislu spo'ne medsebojne privlačnosti in s tem spet sk-bi za p'ojenje. Spalne ž'eze so torej tisti motor, ki ne skrbi samo za razvoj ind!vldua kot takega, ampak tudi za nadaljnji rezvoj, za nadaljevanje življenja, brez njih bi se življenje moralo ustaviti. če odstranimo rno'k"mu spolno žleza, dohimo človeka, ki ga dobro pnenamo po imenu evnuh. Prav tako se tudi ženski ka. strat razvije v nekakšno bitje, ki ni niti mo"ko niti žensko. Kastracija ima tako pri ženski kakor pri moškem neprijetne pos!ed:ce ln so te tem huiše, čim mlajši jo moški ali ženska, ki je bila kastrirrna. Znanost je že zdavnaj dognala, da stoodstotnih moških ln stoodstotnih žensk nI, saj ima vs^k človek v sebi tudi nekaj hormonov drugega spala. Tako poznamo ž-ne. ki so po svojem vedenju, telesnem videzu in karakterju bolj moški ko ženske, in obratno može, ki so po slojem vid"zu bolj fenvnini. Zdi se, da sc že v človekovem zametku vrši boj med enimi in dma-Inu hormoni za nadoVa^. da končno tisti, ki prevladujejo, i7obhku'e-'o organizem v ženskem ali moškem pravcu. Poizkusi na živalih Medicina se je poslužila vseh izkustev pri živalih in potkuša nadomestiti manjkajočo funkcijo spolne žleze in nje posledice z dovajanjem spolnega hormona v obl ki injekcije ali z vcepijenjem žleze ali vsaj delov žleze. Spolna žleze imajo najvažnejšo vlogo tako v dobi pubertete kakor v dobi zrelega odraslega človeka in v dobi ko ugaša njih funkcija v starosti. Nekaj časa je ves svet upal. da bo mo-i goče doseči z dovajanjem svežega hormona starajočemu se organi mri nekako p">-mlajer.je ln podaljšanje žlvij-nja. Pri živalih so bili doseženi lepi uspehi, pri človeku pa se to upanje žalibog ni uresničilo. Med ženskimi in moškimi spolnimi hormoni obstoje bfstvene raz'ike. ženski hormoni se razvijajo v jajčnikih ki ležijo na obeh straneh matcrnicc v mali medenični votlini, v trebuhu, jajčnik vsebuje okrog 40.000 jajčec, vendar pa jih v teka življenjske dobe žene dozori le prtf» Lino 40i), Dczorelo jajčece se pojavi na površini jajčnika v obliki malega melvirčka, napolnjenega s tekočino. Ta mehurček poči. jajčece, ki je v tekoč ni. pade proti vhodu v jajcevod, ki drži v maternico, in potuje teke po njem v maternično votlino kjer se oplodi. Na mestu pa, kjer se je jajč ce odločilo od jajčnika, ostane potem, ko je počil mehurček, ranica, katere dno ji pokrito z rumunkesto barvan mi celicami in ga imenujemo rumeno telesce. To je posebna žleza z notranjim izločanjem in odda.ia v kri posebne vrste hormon — hormon rumenega telesca. Ta skrbi, da ne jajčece v maternici naseli in utrdi in se dalje razvija. Ta hormon torej upoiab'jamo pri nepravilnostih v razvoiu nosečnosti ln pri nevarnosti, da bi nastal splav, če pa je bi1 o to telesce v prvih m scih nosečnosti operativno poškodovano, se nosečnost v 48 urah sama prek ne. Foliklov hormon če pa jajčece ni bilo oplojeno, potem se maternična sluzn ea spet odloči in s krvavitvijo izloči iz telesa. Razlikujemo to-lej dve funkciji: 1. pripravo matern čne sluznice za naselitev op ojenega jajčeca, torej močan razvoj sluznice v maternici in njeno izločitev v primeru neoploditve, in 2. pripravo in razvoj maternice za prehrano m razvoj oplojenega jajčeca in za daljni razvoj plodu. Obe funkciji srta pod vplivom jajčnikovih hormonov, tako imenovanega folikloveg-a hormona in hormona rumenega telesca. To sta najvažnejša ženska spolna hormona. Oba ta dva hormona pa izloča vsaka ženska v seči. če je noseča, izloča mnogo več hormona rumenega telesca. Na miših potem preizkušajo seč ženske in lahko deženejo. ali je bila noseča ali ne. Prav tako na miših določajo tudi količine fol'k'ovega hormona. Oba hormona sta izredno važna za zdravljenje razn;h nepravilnosti v menstruaciji, za razvoj maternice same in sploh spolne dozoritve, pa tudj za pravi'en potek in dozoritev nosečnosti. Normalni razvoj spolnih žlez in organov pa je zelo odvisen tudi od pravilnega delovanja hipofize. nekakega motorja, ki poganja vse prej omenjene funkcije. Zato je razumljivo. da se pojavijo pri ženi. pri kateri so vsi hormoni hipofize in spolni hormoni bili desetletja v ravnotežju, motnje, če začno spolni hormoni v meni naenkrat omejevati svojo funkcijo. Hipofizni hormoni naenkrat ne regulirajo več pravilno, mesečna izmena sluznice prestane, menstnracije prenehajo — vse to je vzrek težavam, ki jih žena v mani čuti. Vsi ti pojavi pa zavise od tega. kako naglo se ta lzprememba vrši. torej v koliko meri izločevanje hormonov počasi ali hitro pojenjava — zato tudi tako velike individualne razlike. Hormoni so važno zdravila Zdravniki so dobili s hormoni važni zdravila, vendar ta zdravila ne vplivajo v neskončnost. Dovaja ni hormoni vplivajo le tol ko časa, dokler funkcija žleze popolnoma ne ugasne, torej so samo nekaka podpora žlezi, ki slabo ali pomanjkl ivo deluje. Pomladitve v tem smislu da bi žena imela še preko svoje normalne f zio-lcške dobe redno menstruacijo in vse os a. le funkcije kot poprej, pa ni mogoče doseči z nobenimi, še tako visokimi dozami. Zadnja leta se je posrečilo končno ugotoviti kemično zgradnjo spolnih hormonov, pa tudi ugotoviti, da so to spojine, kj so zelo podobne spojinam, katere povzročajo raka. Zato so si raziskovalci stavili vprašanje, ali ni nemara med normalno rastjo spolnih organov in med nenormalno rastjo rakastih cel'c kaka medsebojna zveza. Saj bi bilo mogoče da se začne posebno v starosti v organizmu zaradi napačnega delovanja hormonov nepravilna rast in s tem začetek raka. V Parizu so delali poskuse, da so mišim mesece inj c'ra!i foPklov hormen in miši so dobile raka na dojkah. Uspehi dr. Savnika in prof. Premrnja Podobne poskuse delajo tudi pri nas v Ljubljani z umetnimi hormonsko delujočimi snovmi v Zavodu za zdravljenje in raziskovanje novotvorb. Primarij dr. Sav-nik in profesor Premru sta r eksperimenti na živalih, ko sta uporabljala ne samo osnovne hormonske snovi, ampak p ave kemično pripravljene hormonske preparate, dosegla raka, najbrže prvega dos'ej znanega v literaturi. Zato se je treba strosro izogibati nesmiselnemu in nepotrebnemu uporabljanju hormonskih preparatov v velikih dozah ln na daljšo dobo brez zdravnikovega nasveta in navedila. šan prestopek, ki ž: 'i ru^ko tradicijo in najvišjo kulturno ustanovitev ter sa se proti •-1M zaprisegi neve pra nf^i. Vrdar po naka-torih lzjavh slavnih sodebnikev lahko skVn««-o, r*^ la ta ž°na ras izredno j,,,,.*..— in nf^prit i * 7 n-o io hvalf- ]a. 'eret j" r"r,'c""l: f^T^prif, ^'-•''■rp v co oriv t"ko nrl'°tne k°kor njano ,T cr-r-a jp mnogo trne'o. to''rpn>•!.*"-> -■o Tot-r^ r obo-"h vsako rhl'ko tl-Io vladavino svo- ''-Vri 'n -"o pfjvIMl '"i 'n rvpfh s^rartl te o,** bi .v* ^ tio- •n'p «"*,.<»>-j ki jp «iT->a na rrr„f,jn sovraštvu , « .'i,-., r*-r"n"To 'n v^c no' h-''-- in r flre-n^H—^ro *n ran^-tvn na •*ovr"?i ■i« ^on^nvim \r rsro^rfo^Tt vlartp. NM-^ir se1"! rlrhra. V Pr, c^rti TT ^ v «>»f oživela n^sfi-i-*'--! »»t 'r«v.TT.nt po se T<- »n 1 f, p n ' 1 i T a pp. varno f^r'"i"1 v V 1*Vr in t> otrot-f T>rr*'v*ota "im"*'0 n^o^rrp v n^no*^®«—' '»m 1,, jn It .rr-""'*- v,- - r-' - -i infrke ln fcv obodo. ""•"r'1111 n-"n«ra ni slo^r ni^če postavil, toda poznalo se je, da so pripravljeni, »e- Slovenska zdravniška kn iga iz 1.1720 Zima se poslavlja in se nam v slovo še nekoliko poroga, vse vrste bolezni nam še pošlje za vrat: kaši jamo, v križu in v ud h nas trga, a komaj smo se tega iznebili, že slede še ostale izrazito spomladanske bolezni. Na roki, na nogi ali pa drugod, nas nekaj skeli in se nazadnje nabere v bulo. Kdo še ni bil preizkusen v potrpežljivosti, ko je moral zdraviti bulo za vratom, pod pazduho ali pa še celo tam na »dolenjski plati«! Ob takem primeru nam ostane edino še tolažba, da nismo prvi nesrečneži, ki se nas je kaj takega lotilo. Bili so trpini pred nami in bodo tudi še za nami. V takih neprilikah si poiščemo sveta in navodila za zdravljenje kar pri naših očan. cih. Ti znajo našteti vsa zdravila za take bolezni, če treba, tudi v snu, kajti »fer-gJit« (trganje), bule, ture, »asle in aslice« so jim znani kakor amen v očenašu. poleg ustnega izročila imamo pa v novejšem času na razpolago tudi lepo število zapiskov. Pretekli mesec je umrl v Zagrebu zislužni slovenski narodopisec Janko Barle, ki je izdal v letih 1926*. in 1937. na 172 straneh velikega formata »Slovenski rastlinski imenik« v izdaji »Zbornika za narodni život i običaje južnih Slavena«, knj. XXX. XXXI. V tem spisu je tudi mnogo zapiskov, kako so se zdravili naši prednamci. ker je pisatelj odkril najstarejšo »Slovensko zdravniško knjigo«. Knjiga odnosno rokop;s je bil spisan pred letom 1720. nekje na Notranjskem ali pa v Vipavski dolini. Ima 226 strani v velikosti 34X21 cm in ima na 17. strani zapisano tudi letnico 1720. Kajpak da taka redkost ni v s'ovenskih rokah, kakor vse iz naše pT"oš7os"i; lekarnar Barto^č je rokopis kupil pri starinarju na zagrebškem sejmu. Janko Barlč, ki je pol stoletja zbiral imena n"š:h rržic in zelišč, je izrabil vse. kar se je da'o iz tega rokopisa. Delo tudi ni bi'o lahko, saj je avtor rokopisa postavljal črke kar drugo poleg druge, da niti pravih besed ni razbrati in si ie moral Barlč šele iz cele vrste črk izluščiti smisel. Avtor iokcp:sa ie bil podeželski rano-celnik, ki se je naučil branja sam, kakor so se tudi nekateri naši očanci naučili brrjiia tiska kar iz mašnih kn'ig. Pisatelj rokonisa je moral do'go zb'rati gradivo po obslo4ečih tu""ejezičnih knjigah dodal pa ie tudi vse. kar je izvedel od svojih ro^rkov in vrstnikov. Tako nam je zapustil verno sI:ko zdravljenja na Slovenskem pred 220 leti. Janku Barletu sem v letih, ko ie sestavljal svoj imenik, pošiljal imena rožic in mu posodi tudi naj-tarejšo nemško knjigo »Ortus san'tas«. katere izdaje so izšle v Ma'nzu v Iet h 1483—1499. Tako je mogel Barle točno dognati, od kod je avtor po~nel gradivo, kolikor ni pristno s^ven-ko. Kajpak pa ne smemo nrsbti, da ie posneto gradivo izključno nemško, saj je »Ortus sanitas« le prevod del Ga-lijena. Avicene, Serspiona, Diskorida in drugih. S:stavli"č »Slovenske zdravniške kn ige« je bil še tako temelj"t. da je zapiral. da v velikonočni butari nikjer na S^ven^kem ne manjka bršljana. in n?m tako chranil dokaz, da smo naše vel ko-nečne butare že pred sto^tii krasiM nrav tako. kakor jih v današnjih dneh. Bil pa je S'ovenec pravega kova tudi po duši, kar se razvidi posebno še iz tega, da je v svoje zdravilstvo vnesel tudi šest zagovorov, ker se po naši veri da prav huda bo'e:en ozdraviti le z zagovorom. S tem nam je pa tudi ohranil zagovore: »za metlaj izgovorit', za govčič izgovorit', za ogenj ven vzet', za strup izgovorit' in za pri^td izgovorit'«, ki bi se nam brez njega gotovo ne bili ohranili v prvotnejši obliki. Ta po imenu neznani slovenski avtor je na2el devetdeset let pozneje naslednika, ki nam je zapustil iz leta 1810 drugi zdravniški slovenski rokopis »Kranjski arzat«, ki se je našel v Cerknici. Ta rokopis je posnetek prvega, ima pa nekaj d:polnil. »S'oven£ka zdravniška knjiga« iz leta 1 1720 je nrsvetovala pri trganju v sklepih, ! da si c-bvežeš obolele dele z bezgovim list- j jem, ki ga moraš skuhati v kozjem loju. i Drago uspešno zdravilo je bila černerika (Veratrum album L.). Zelišče so zdrobili v prah in ga pomešali z milom, potem pa mazali tam kjer »jih je trgala beržjast«. Tako je dobila naša černerika sloves in zgodovinsko vrednost, da jo še v današnjih dneh Nemci v Molski dolini imenujejo kar po domače »Tschemerikenkraut«. čeprav se je rod v teku nekaj sto let ponemčil — čemerika bo vsakega prebivalca te doline spremljala do greba in peč3ta, da so slovensko krvi, jim nihče ne more odvzeti. Kakor v današnjih dneh, je veljal tudi že pred stoletji habat (Sambucus ebulus L.) za uspešno zdravilo proti trg" n ju. Ha-ba^ovo listje in lubje je bilo treba po na-vod\u >:Slcven~ke zdravniške knjige« skuhati v vodi, dodati še nekaj soli in si na- to v tej zavrelici, seveda že ohlajeni, umivati noge. Tako kopanje nog je odpravilo z nog »ves otok«, in če so habatovo listje privezali še na sklepe, je izginila tudi najhujša »božjast«. V primeru, da so ta izvrstna zdravila kljub vsemu le odpovedala, pa je vedel avtor »Slovenske zdravniške knjige« še za močnejše zdravilo, ki je prav zares pomagalo. Zdrobiti je bilo treba v prah listje štrkovca (Arum macula-tum L.) in pomešati prah s svežim krav-jekom. Kajpak, onega, ki ga trga »božjast« po križu in udih. bi bilo treba zaviti v kravjek kakor mumijo, in ker to ni bilo mogoče, je avtor za ta primer nasvetoval, nai si bo'nlk, ki čuti trganje po vseh »gli-dih«, skuha na »najboljšem vinu« korenine kopriv in jih polaga na obolele sklepe. Kogar pa je trgalo le v križu, je pa pil čaj iz repia (Arctium lappa L.) in si naredil iz tega zelišča suho kopel. »Božjast« iz nog pa je bolnik pregnal tudi z dobro kap'jico, v katero si je nasul prahu šentjanževih rož (Hypericum perforatum L.). Nekateri Slovenci so morda v teku stoletja pozabili, katera zelišča naj prav za prav uporabljajo, kadar imajo trganje v udih, ali pa so vrh tega še spoznali nova koristna zebšča. Da je uč'nek izdatnejši. če so zdravilne rožice namočene v vinu ali v žganju, so si pa dobro zapomnili. V št Joštu pri Dobrni namočiio v vino ali pa v žganie koren lejpe (Tu^silagi far-fara L.) in si drgnejo ž njim obolele dele telesa. Obolele dele mažejo v PeSoviu pri šterah z vinom, v katerega so namočili sivko (Lavendula spiaa L.), la nekaj soli še dodak>. V št. Joštu zdravijo tako tr-ganje tudi s fergiftnico (Prunella grandi-flora L. in Pirola uniflora L ), če jih namakajo v vinu. pa ne vem. Kadar pa na-rede v tem kraju obHž proti trganju, ki mu pravijo tudi »šknp^c«, iz zlizka fMe-landryum silvestre Scbk. Rohl.), mu dodajo tudi mast, v drugih predel!h Slovenije pa uporabijo za obliž namesto si:zka zelišče »škripec« (Silene vulgaris Mnch. G--reke). Lansko leto je poslal neki To'minec v Ljubljano recept, k3ko se nai meščan reši neznosnega trgania po udih: nastrgati mora »starega kruba« (Tamus comunis L.) z žlico in dodati ž'ico žganja. S to zmesjo mora na+reti obolele ude. ki porde-če, nekobko oteče jo a nato kmalu ozdra-ve. Staremu kruhu pravijo v Vpavski dolini tudi bbišč drugod pa liušč in so ga svoj čas S'ovenke uporabile tudi v lepo-tilne svrhe. Drgnile so se ž nrm po obrazu in dobile so lepa rdeča lička. Enako hudo. kakor je z revmatizmom, je tudi z bulami, tvori in asvo (oteklino). Korošci pravico »nust kakor asva« in s tem prav dobro označijo značaj bolezni in razpoloženje bolnka. V Podjuni mora oni, ki ima tvor s prstom narisati okoli njega krog, ki ga mora pri vsakem nada^njem kroženju zoževati, vendar pa se ue sme tvora dotakniti. Krog mora narediti trikrat, in čim bolj ga ie stisnil okoli tvora, prej se ga bo rešil. Belokranjci pa skrbe, da tvor tudi čimprej dozori, kar pospešijo z obližem iz mešanice koruzne moke in tičiih črevic, na nje pa polagajo tudi narobe obrnjene liste divjega krompirja. Tudi z obližem lanu, ki je b'l kuhan ua mleku, si pomagajo. »S^venska zdravniška knjiga« je v takem primeru nasvetovala žlahtnejše sredstvo: skuhati fige in jih pomešane z belo korenino privezati na bulo. Najpreprostejše pa narede v Boginji vasi v Beli krajini. Tam pckkdajo na bulo ton^o svinjsko ali pasje blato. ZiiravLiie Uoreiuiie znar.iti se z njegovo usodo, in ob tej misli so bili nekam b-Mj združeni med seboj. V čakalnico je prišel železničar, ld ni vedel povedati, kdaj bo pripeljal vlak, postavil se ie v ket in si prižgal cigareto. »Tri leta je zdaj,« je pričel mož s klopi, stri leta je, ko so mi rekli tam, da sem zdrav in da lahko spet delam. Nimate pojma, kaj se to pravi za človeka, ki je ležal skoraj dve leti in sleherni dan petkrat meril temperaturo po navodilih in desetkrat na skrivaj sam zase. Kakšno veselje, kadar je padla za desetinko sekunde! To spreminjanje temperature je bila prav za prav edina sprememba v tistem ležanju in str-menju v strop. Enkrat se je res zgodilo, da sem ušel s postelje, ker me je tako silno prijelo in bi ne vzdržal za nobeno ceno. Bilo je pozno poletje, sonce je sijalo s čisto jasnega neba in daleč doli na polju so peli delavci in dekleta z vasi. Sedel sem na pa-robek ob gozdičku in življenje v meni se je oglasilo kakor še nikoli. Prižgal sern cigareto in si ponavljal: Jaz sem še živ, jaz sem živ. Takrat je po stezi prišel kurat, 9 • k 1». t t t ( » »>- Ko pa so mi rekli, da je že dobro z menoj, sem odšel domov. Prve dni mi je bilo vse novo in vsaka stvar me je zanimala, žena mi je celo rekla, da sem postal otročji, tako sem se od veselja smejal najmanjši reči in najbolj skromni besedi. Sčasom pa je postalo kakor nekdaj. Zemlja in sonce sta me žrla in jedel sem, kakor je pač naneslo, včasih ni bilo skoraj ničesar. To rne je najbolj skrbelo — v meni so gorele zahteve po mnogem, zdaj se ni dalo več ko v prejšnjih letih. Za vraga je takšna zadrega. Nazadnje sem se vdal in se sprijaznil s stvarmi, kakršne pač so. Kaj hočeš' V zadnji ieseni pa je začelo spet škrati po mo-ilh pljučfh, kakrr hi se snrehaial po posuSenem, rumenem listki v hosti. Bil geni pri zdravniku. Kaj vendar more za Ce bule ni mogoče takoj ozdraviti, jo prepeljejo na predmet, kjer o komur ne škoduje. V Mežiški dolini narede v palico toliko zarez, kolikor imajo tvorov, palico po odštetju vržejo proč — kdor jo pobere, dobi tudi bule. Te nesreče si je pa vsakdo sam kriv, pustil bi odvrženo reč v nemar, pa bi tudi bul ne imel. Rožani svoje vesti nočejo obremeniti. Zato ovijejo bulo z nitjo, ki jo vržejo potem v odprt grob, bulo bo dobil mrlič in tega prav gotovo ne bo bolela. Drugod pa prenesejo bulo na živo drevo, kar narede s pomočjo bulnice (Ra-nuncuius buibosus L.), ki ima buli podobno korenino. Votlino, ki so jo zavrtali v drevo, potem ko so opravili prenos, spet zadelajo z lubjem, in ko priteče iz ranjenega dela debla smola, je to znamenje, da se je bula oprijeia drevesa in človeka, zapustila. Ponekod preganjajo bulo tudi z bezgovo gobo in s svinjskim žolčem. V Savinjski dolini polože na bulo aselco (Cheliodonium majus L.), ki prepreči vnetje. To zelišče je nasvetoval uporabljati v te svrhe že tudi pisec »Slovenske zdravniške knjige« in je opozarjal še prav posebej ženske na zdravilno moč te rož ce, ki pozdravi, če je bila kuhana v vinu, vse hude bule na prsih. Pogled na pokopališče rokopisov to? Dobra hrana, počitek in življenje na ubožni list, to ne gre pri nas. Zdaj se bom odpeljal v tisti kraj pod gorami. Se bom že cbrnil na gospode in jim bom povedal, kako in kaj. Saj se me še gotovo spominjajo, in vse bo dobro.« »Najbrž ne bo nič iz tega«, je rekel mlad človek, ki je študiral medicino. »Seveda ne«, je zamahnila gospa z razprtimi prsti, »saj se tudi ne da pomagati. Je že tako usojeno. Kaj pa tisti, ki že mladi umrejo!« Toda človek v delovnem suknjiču se je uprl. »Saj ne gre za to, kdaj umreš, mlad ali star. Ampak za to gre, da živiš, ko se spodobi, dokler imaš življenje. Tako bi moralo biti, da si življenje vzdržuješ in si ga lepšaš, ne pa da ga počasi ubijaš in si ne moreš pomagati. Samo za številko si na svetu, ki jo počasi briše goba v sovražni roki, kako se zdi dandanes —« »številka, da številka«, je naglo povzel človek na klopi. »Veste, zraven mene je takrat nenadoma umrl nekdo iz južnih krajev. Prišli so gospodje v belem in eden med njimi je rekel: Spet ena več. Ne eden, temveč ena več, nova črna številka, ki jo bo treba zapisati v posebno rubriko, številka, to je tisto.« Oni v suknjiču se je hudomušno ozrl na moža: »Ka.r doma ostanite. Saj vas ne bodo nikjer snrejeli. Takšna številka samo kvari statistiko.« Mož na klopi je hotel ugovarjati, pa ga je od vznemirjenja pograbil kašelj. Mučil se je nekaj časa in potem pobesil glavo k tlom. Razgovor je ugasnil in ljudje so postali spet vsak za sebe. Videl sem, da se je na tega moža zrušilo preveč stvari. Par-krat je pogrkril in rnz^čll pem svežo kri. Zunaj le priropotrl vlak in hiteli smo v vihravo bitko za sedež. Napisal sem članek, ki mi ie razjedal srce in glavo ter ga poslal uredniš vu dnevnika. Dvignil sem iz sebe vse misli, ki so mi bile dostopne in ki so bile človeku dovoljene. Drhtel sem od radosti ko sem preletel na eosto d~p sane lista poslednjič. Dasi mi ie bilo težko zastran tistega, kar ie mora'o izostati na ljubo nekomu nepoznanemu sem bil vendar zadovoljen s člankom. Pestoval bi ga Kot 1 pestuje mati svoje dete. ljubkoval bi sa. ne ne bi dopustil, da bi se ea dotaknil kdo z zlim namenom. »Kak vtis bo napravil na ured-rka?« sem razmišljal, ko sem vlagal članek v kuverto, namenjeno uredništvu »Mora ga zagrabiti misel, ki jo razčlenjujem: mora mu vzbuditi pozornost slika trpečih, ki jo prikazujem: mora ga ogreti prepričevalnost moie besede, ko govorim o ljudeh iz nižin o toploti in plamenu, ki mi puhti iz srca,« sem si rekel Bil sem prepričan da tol kšne sile tolikšnega žara kot ie v meni ni v nikomer. Urednik bo začutil to: mag:čna moč. vtisniena v moie vrstice ga mora zagrabiti. četudi bi bil iz železa. Videl sem v duhu. kako se loteva mojega članka. Sprva odsotno, postrani, ko vrši drugo delo. Toda čim dalje prodira v vrstice, tem pazljiveiši postaia. dokler ne odrine kupa papirja izpred sebe in si ne potegne mojega članka pred obraz. Pozorno si zdaj osleduie vrstice, čita znova od začetka in prsti mu začneio br diti nervozno po laseh. Razburjeno se preseda na stolu, miga z nogami, tu in tam na izreče na glas pritrdijo besedo. Ko prečita. plane s sto^ ter odhiti v stavnico, kjer da na mah moj članek postaviti kakor bi se bal da mu ga kdo izmakne. »S kolikšnim užitkom bodo či*ali moje delo ljudje!« sern raznrš jal. Vidal sem iih. kako strmiio v moi članek kako ogovarjajo znance z besedami: »Si čital danes čudoviti članek?« — Moški, ženske, delavci, izobraženci, vsi so z~gledani v moj spis. Nekaleri ra prečrtajo po dvakrat. drugi celo trikrat, in zvečer se pomenkujejo o njem v kavarnah, v družbi. Če grem po ulici, se obračaio dekleti za menoi. Skrivnostno žare niih oči. ki me do zdai niso niko'i poča?tile z odkritim pogledom, usta pa šepetajo: »To ie pisec čudovite?a spisa!« — Ponosno se o^em na dekleta. Tcplina njih oči me opaia. nasmešek na njih licih me omamlia. ali ne izdam se. ne pokažem svoie s"abosti. Hočem se maščevati za zanosa'1 d'anie. ki sem ga bil dc-ležen vsa lota. odkar sem se zavedel, da sem rr.cž Sami no'mahnem se. daljno seveda teda vzpodbudno in dostojanstveno. nato pa rrem dalie. Mudi se mi domov. Podzavest mi pravi, da me čaka doma radostno presenečeni®. Ne odzdravliam ljudem ki me p zdrav-ljajo. le u~otavliam. da ie število po-zdravljaicčih me ta dan o"r_mno. Tist.'. ki mi do te?a dne niso ni'i od^ravi'1, s* mi odkrivalo zdaj z ljubeznivim nasmehom na ustnah. Gospodinja me snreime doma pttčoo. Vsa mehka od prijaznosti mi izroči p;sm->, na katere "a ovitku se komati z zlatim: črkami natisnjen naslov uredništva li?ta. kamor sem po lal svoi spis. Urednik me prosi za božio vcl'o nai se notrud m runo k njemu na važan pamen^k. Vljuino želi. naj prinesem seboi š-? kakšno svoie delo in nai mu ne z^merm. če se je vrinilo v č'anek r*ar tiskovnih napak. Prihodnjič bo že bolje pazil. Tako sem taval v omamnih sanjah d a dni. ko-ikor sem pač mislil, da potrebuje članek za pot od pisca do urednika. Tr^tii dan ziutrai sem razgrnil list z oNhi>k\ s kakršn;mi se ga še n:sem lotil i nikoli. Vse. kar ie prinesel o politiki, o dnevnih do-r^dkih. se mi ja zdelo t^k-> nevažno. Šel sem or~ko vse«^ obračal i s®m IMe omalovažujoč- ter iskal svoi članek. ?M ni ra bPo. Ni go b;io ta da*t, ne nrihodnii dan. teden ie zdrimil v ro-zablienie i-> S-*1 mimo. moi članek pa ni 7ag'edal luči sve*a. N"ko^ko potrt, sem po^al u^ed^kM drugi članek s rr rai ne prezre tudi pnvera. Menil sem. ''a me ne more snr>-gledati. Tako sem čakal dneve in tedne, zmerom zaman, zmerom s trrv^aio^m srcem. Vera v čarobno moč nv i!h vrstic se mi ie ie^a r>-«ioT>ma podati, med seboi in mM čit^te.ii sem zag^^i p ler \n5ieca. ki bdi n^d pican;eni še nokoga, kd"»r se mi ie z^^del trši od kamena. bre^rčn°j$i od krče. Tedne in tedne je izhajal list na d^setfh straneh. Nevažne člančiče ie prinaša1 kot se mi ie zdelo, moi sp's bi pa zave1 eno samo četrtino strani, odorl bi čit^te jem oči ter iih popeljal v novo živi, eni e. a ga ni hotel priobčiti. Prvič so se takrat ustavile moie oči pred skalo, ki zapira človeku o~t v življenje in ji pravimo zapreke. Bil sem še mlad: d ^o ie že od tega. — Nisem poznal težkega stališča urednika, ki le odvisen od sto okolncsti in sem videl v nj m sovražnika svo ega rapredka: nasor tni-ka svojega dela. Videl sem samo deset strani lista, ki bi jih urednik lahko popihal z mojimi članki, ko bi mi bil malo naklonjen. Nekoliko let pozneje sem se grel v toni' uredniški sebi. ki se mi je zdela n koč skrivnostna in tajinstvena kakor deveta dežela. Zdai sem se čudil svojim mislim iz tistih dni. svoji predstavi o hteraturi. o urednikih in o uredništvih. Prestop:l sem bil začaran krog. življenje v njem je pa vsakdanje, in reči moram, da mi ie neštetokrat žal skrivnostne utvare. Izpolnila mi je marsikatero samotno uro. ko sem iskal most za vzpon v življenje, ki sem se mu pncvetil. Ta most s-* mi je zdai trikrat nevsakdanj'. obdan s čudovito svetlobo kakor vhod v nebo. poznsie na rem se prepričal, da nevsakdanjih stvari na Zemlji ni. Vse le tako vsakdanje tako naše! Stožilo se mi je no mojih prvih člankih. zato sem jih iskal Rad bi iih zopet videl, jih začutil ped prsti, nemara mi bodo vzbudili v prsih znova isto too ino isti žar kot nekoč Premetaval sem prašne papirje Orumeneli so že na policah ogli so jim skorai očmeli in pisava 1e obled?la Obračal sem list za listem. Sto imen meni znanih in neznanih piscev mi ie plesalo pred očmi. stotine misli mi ie dihalo v lice. Tu oa tam sem prebral Dismo. ki je bilo priloženo rokopisu in spoznal sem. da so vsi ti pisci gledali na svoie spise kakor jaz. Vsi so nemara čakali trepetate da njih vrstice izidejo: vsi so bili nemara prepričani da so napisali veliko stvar, in vsi so bržkone pričakovali da jih ustavi nekepa dne na cesti ljubko dekle ter iim z globoke besedo razodene svoie občudovanje do njihovega dela Kakor iaz so na nemara spoznali, kako majhen ie človek s svojim delom, in kakor jaz so čakali ljubkih, vzpodbujaiočih oči zaman Misli človeka se razgube v praznini, ženske pa iščeio tvarnih dobrin. Po-reznil sem se v pregledovanie spisov. Božal sem svoie stare znance in žal mi je bilo za vsem tem na kar so me spominjali. Kje je zdai vse tisto! — Nežna lahkoverna mladost. z'ati gradovi pred menoj, cvetje smeh. ljubezen. — Hladno je zdaj moje srce in duša se mi krči od bolečine. Spoznala je resnico in bridko ji ie ob nji, takrat oa ie Se plavala v utvari, v lažnivi omami. Kako varliivo je vse na svetu! — Ko imaš v rokah največ. hrepeniš dalie. Mladost teži naorei. Nadeja se. da se toplina v človeku veča z leti. Jaz sem mislil tako in danes me je strah razočarania. strah me ie oa tudi tega. kar še pride. O. ko bi še lahko pogledal enkrat v življenie v očmi otroka! Ali to se ne da. to ie zamujeno. Nenadoma se mi ie uredniška soba zazdela kot pokopališke, pokopališče idej mladih ljudi, pokopališče misli. Zložil sem na kup stare oglodane rokopise. Kakor mrliči so se mi zazdeli. Gabili so se mi Imel sem občutek, da grebem do strohnelem mesu. Obrazi piscev so zrli izmed vrstic name in na marsikaterih ustnicah sem videl obtožbo zoper uredn:ka. Povedal sem to »odgovornemu«. Nasmehnil se je. Videl sem. da me razume in da ea boli. Rad bi noma^al. a ne more. Ko bi odlečal on. bi bilo drugače. Odšel sem iz uredništva bolan od vtisov Nikoli več se ne bom ozrl po teh enusnih rumenkastih paniriih... Bogve. ko oa ie človek tako nestaroviten! Nemara se mi bo še zahotelo vonia po vsem tistem iz mladih dni. Ignac Koprivec: Ne z ndem v usta! Je to nekaj po sebi umevnega, vendar vidimo še danes to cgabno razvado pri jedi. Povod do teh vrstic je dala okolnost, da sem v restavraciji sedel poleg inteligentnega, naobraženega gospoda, ki je večerjal golaš. Ves čas je vtikal nož v usta in končno še ostanek omake z nožem postrgal in znosil v usta. Obrnil sem se od njega in sem mu skoraj hrbet kazal, opozoriti ga pa nisem hotel, ker je bil starejši od mene. Sicer se ne ženiram, če kdo vpričo mene z nožem je, da mu to povem. V začetku mu rečem, da se bo v usta urezal. Navadno dobim odgovor, da se ne bo, ker je že od mladosti vajen tega. Ce sva dobra znanca mu rečem, da je to neokusno in da Anglež, ki doživi kaj takega, takoj vstane od mize, ker se mu zdi ogabno, z nožem jesti. Nekdo me je že zavrnil, da se na stara leta ne bo prcdrugačil, če celo življenje tako je. Morda bodo te vrstice le priSle takim ljudem pred oči in povedano naj jim bo, da jc nož vtikati v usta nekaj silno neokusnega, netečnega in celo ogabnega ln da to priča o pomanjkanju dobre vzgoje. Nož je samo za to, da režemo ž njim ali pomagamo spravljati jedi na vilice, ki ž njimi poleg žlice edino smemo nositi jedi v usta. Boljše je, da se meso takoj zreže in ga potem jemo samo z vilicami. — So pa primeri, ko je človek na videz prisiljen jesti z nožem. Se pred vojno so servirali v slaščičarnah torte ali v gostilnah bohinjski sir samo z nožem. To se v manjših gostilnah še danes dogaja, v slaščičarnah ne več. Tu si pomagamo s tem, da zahtevamo Se vilice. S tem obenem prinaSalca poučimo, kako mora pravilno servlrati. Druga, higieni škodljiva neokusnost se dogaja pri posodicah za sol in poper. Videl sem že, kako gostje pomakajo sir v sol in poper. Bolj »nobel« ljudje pa imajo navado, da z umazanimi prsti vzamejo sol in poper iz posodice in ga stresejo na krožnik. Vzeti ga smemo le s konico noža. Zdaj na pomlad nastopijo rdeče in bele redkvice, ki jih mnogi in mnogi pomakajo v solne posodice. Zato Je treba vedno servlrati ob taki priliki male krožnike in nože, če ne, boste videli cela omizja, kako drug za drugim pomakajo redkvice v isto solnico. Dober tek! ge ena nehigienlčna razvada obstoji tudi pri gospodi, ki ve, kaj je prav. To je otipavanje kruha, zlasti žemelj, v restavracijah. Clm primeS komad kruha, ga moraš vzeti. Ce se v moji družbi zgodi kaj podobnega, mora prizadeti vzeti kos, ki ga je otipal. Ce gospo ne poznam, pokličem natakarja in kupim otipane Zemlje, da Jih izroči prvemu pratfaku, ki prida. foft&ainat&r Izkušnja nas uči, da dela večina amaterjev s srednjo skoraj stalno isto zaslonko in tudi stalno z istim časom, najrajši s petdesetinko sekunde, čepiav razpolagajo z močnimi optikami in oosti krajšimi momenti. To je navada, ki ima svoje posledice — dovolj je namreč ljudi, ki tudi za petdesetinko sekunde ne zdržijo mirno iz roke in jo zmajejo. Neostrine zavoljo zmajanja so pri malih formatih — kar se kaže v povečavah — tako pogoste, da bi bilo ven a^le piiporočljiveje, če bi v splošnem manj zaslanjali in krajše osvetljevali. Stotinka sekunde bi bila kot standardna osvetlitev bolj zanesljiva nego petdesetin-ka, a mali format oziroma kratke gorišč-nice prenesejo tudi večje odprtine — le da pazimo na ostrino na najbolj važnih delih slike in da izkoristimo daljinomer s pametjo. Mnogi amaterji si ustanavljanje z med-lico ali zrcalno napravo otežujejo s tem, da prehajajo prepočasi z neostrine na natančno ostrino. Toliko časa premikajo z namenom, da bi dosegli to ostrino, ustanovitveni zavod ali čelno lečo, da se pojavi spet neostrina in morajo nato nazaj. Gim odločneje pa prehajamo z neostrine slike na medUčni ali zrcalni napravi na ostro ustanovitev, tem hitreje in zanesljiveje dojame oko najostrejšo ustanovitev. Ostro ustanovitev si naJalje olajšamo s tem. da si izberemo zanjo na objektih čim tanjše in svetlejše črte ali točke na temnem ozadju. Prposvetljeni in krepko razviti negativi kažejo, če jih gledamo iz smeri svetlobe, pogostoma pozitivno sliko. Včasih je videti, kakor bi ne bili dovolj izfiksirani, ker so premočno krite partije belkaste. Ta pojav nastane tako, da odseva razvito srebro na dnu plasti svetlobo. Takšni negativi pa so popolnoma uporabni in dajejo vsekako boljše odtise nego negativi, ki jih nismo dovolj razvili. Pri kopiranju in po-večavanju jih moramo le nekaj bolj osvit-liti in ker se nagibajo včasih k trdoti, moramo zanje izbirati mehkejše papirje- Začetniški tečaj Fotokluba Ljubljane; program novega večera: kopiranje. P. L. v M.: Kar se tiče slovenske fotografske literature, smo res na tesnem, izbire ni nobene. Razen člankov, ki so raztreseni po vseh mogočih revijah in časnikih, skoraj ni materiala, ki bi Vam ga mogli navesti, še najbolj sistematsko delo opravlja v tem pogledu — ne da bi se hoteli hvaliti — že nekoliko let naša rubrika, še prej ga je opravljala revija »življenje in svet«. Amaterji, ki hranijo to rubriko, vedo, da jim je v njej v našem jeziku na razpolago preobilica drobnih nasvetov, receptov in pobud za vsa mogoča fotografska pdročja, kakor bi jim tega ne mogel nuditi bolje noben tujejezični fotografski priročnik. Ob priliki nameravamo vse to gradivo s potrebnimi dopolnitvami in v urejeni obliki zbrati v knjigo — na to Vas, kakor ostale bralce, opozarjamo že danes. Omeniti pa Vam moramo vsekako literaturo, ki je izšla v založbi znane ljubljanske drogerije in fotografske trgovine B. Gregorič. Pred vsem so to letniki prve slovenske fotoamaterske revije »Fotoama-ter«. ki je izhajala od 1. 1932 do 1935. in ki jih je od imenovane založbe dobiti še vedno v treh, v platno vezanih knjigah po ceni 40 ozir. 20 din izvod. V »FotoGmater ju«, ki je bogato ilustriran s posnetki mojstrov slovenske fotografije, boste dobili v mnogih strokovnih sestavkih odgovor skoraj na vsa vprašanja fotografske teorije in prakse, v kolikor se nanašajo seveda na stanje amaterske fotografije pred petimi, osmimi leti. Mnogo tega ne bo nikoli izgubilo svoje vrednosti. Nekoliko zastarel, toda za začetmke, ki delajo še ve:'no s kamerami na plošče in filmskimi kamerami večjega formata, še vedno uporaben je »Foto-abecednik« iste založbe (cena 10 din). Ta »abecednik« si je izda-jateljstvo zamišljalo kot nekakren slovenski »Fotorat«, ki bi v posameznih, zaključ-čenih in cenenih zvezkih obravnaval po-edina poglavja fotografske tehnike. Velika škoda je, da se tu započeto delo ni moglo nadaljevati, kajti v tem primeru bi Slovenci razpolagali z vsega upoštevanja vredno serijo fotografskih učbenikov. Končno naj omenimo »Nemi ko-slovensko fotografsko term:no'ogijo« iste založbe, cena 10 din. V tem deiu je prof. ing. Novak, urednik bivšega »Fotoamaterja« z veliko marljivostjo, ki je vre:na vsega priznanja, postavil temelj slovenskemu fotografskemu izrazoslovju, to ie temelj za vsako nadaljnjo slovensko strokovno fotografsko literaturo sploh. — To je skoraj vse, kar Vam moremo na brzo roko povedati o slovenski fotografski literaturi. Nedvomno je, da se je naše amaterstvo samo na sebi razvijalo silneje in z večjim uspehom nego ta lite-latura, čas bi pa bil, da razliko izenačimo. To se pravi, čim se bodo vrnili normalni časi, bo naša dolžnost in dolžnost redkih ljudi, ki so že delali v tej smeri, da dvignejo našo fotografsko literaturo, pred vsem periodično, na stopnjo, ki se ji je v letih, ko je izhajal Gregoričev »Fotoama-ter«, že odločno bližala. Velike zahteve Blagajničarka: »Zvok tega pedesetdinar-skega kovanca mi pa ni všeč.« Odjemalec: »Ali bi, gospodična, za petdeset dinarjev radi slišali celo opero?« Dober odgovor Nekoč so v družbi govorili o odločilni bitki pri VVaterlooju in so obžalovali smrt toliko hrabrih vojakov. Le neki star sodni svetnik je strupeno pripomnil: »Le čemu jih bom obžaloval * Kdor od meča živi, naj bo tudi z mečem pokončan!* »Tako obsojate sami sebe«, je pripomnil neki častnik zbadljivo. »Po vaši logiki bi morali biti tisti, ki od prava živi, od sodni j a pokončan.« Modrijan Jurček pride iz šole domov in vpraša očeta: »Kaj ne, očka, ti si rekel, da moramo vsako slabo delo poplačati z dobrim?« »Tako je, sinko!« »Kaj torej dobim, ker sem danes dobil slab red v šoli?« OtroSka želja Mala Lojzka ima deset mescev starega bratca, ki se ž njim ves dan igra, toda strahovito ji je žal, da ne zna še hoditi. Lepega dne opazi, kako oče navija uro, in ga vpraša: »Kaj delaS očka?« »Uro navijam.« »Zakaj 1o pa navijaS?« »Zato, da bo Sla.« »Prosim ta, navij Se naSega Tončka.« »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 7 Ponedeljek, 17. 111.1941. Slovo od Planice Smučarska mladina na svojem prazniku DrugI dan mladinskih smučarskih tekem )e minil v številnih tekmah na skakalnici In slalomišču — Prvenstvo SZSZ v štafetah ie obdržalo jeseniško Bratstvo — kljub boljšemu času, ld ga je dosegla štafeta SmK Ljubljane Planica, 16. marca. Skoraj nič ni zaostajala po svojem tradicionalnem planiškem vremenu tudi današnja nedelja ko zaključni dan mladinskih smučarskih dni, ki sta jim bili priključeni še dve posebni tekmovanji, in sicer srednješolsko smučarsko prvenstvo in tekme v štafetah na 4x10 km dolgi progi za prvenstvo Slovenske zimskosportne zveze. Bogat je bil ta spored za en sam dan in ogromno je bilo delo, ki so ga morali danes opraviti planiški organizatorji. Mislimo, da je bilo tega vsega na vsezadnje vendarle preveč, saj so morali prireditelji vnaprej računati s slabimi vlakovnimi zvezami, ki so v glavnem vplivale na zamude pri posameznih disciplinah in na naglico, s katero je bilo treba hiteti od enega prizor šča tekem na drugega SK Iliriji, ki je imeia nositi glavno breme organizacijskega dela so se za stafetni tek priključili še funkjionarji SZSZ z Jesenic, pa tudi vse to ni moglo preprečiti zakasnitev. D včerajšnjem teku o katerem smo na kratko poročali že v nedeljski številki Jutra moramo dodati še nekatere naknadne ugotovitve, deloma zato, ker se je tudi včerajšnji del sporeda precej zavlekel, deloma pa zato, ker je sodniški zbor v naglici izračunal nekatere iz de netočno. Vseh udeležencev je bile včeraj v petih disciplinah — srednješolce so ocenjevali posebej — dobrih 50, od katerih jih je dobra desetina odstopila, vsi ostali pa so prispeli na cilj, in sicer med mladino 9. med naraščajem 26 in med ju-niorji 9. K včeraj objavljenim izidom sc potrebni naslednji popravki: V teku na 4 km je bil med mladino 1. Srečko Dolžan član SK Dovje-Mojstrane f časom 29:35, 2. Ažman Aleksander (SK Ilirija) s časom 30:01, 3. pa (in ne prvi, kakor je bilo javljeno prvotno) Zima Srečko s časom 31:00. prav tako iz Mojstrane V tej skupini .je bil med srednješolci" najboljši Boris Dernič s časom 27:58. Ostali srednješolci so tekmovali na 7 km dolgi prog: ter so med njimi 7.asedli prva tri mesta: Kajžar Franc 33:04, Ravnik Ludvik 42:47 in Jager Boris 45:23. V teku junior-jev na 10 km je nastala sprememba pri tretjem mestu, ki ga je zasedel član SmK Ljubljane s časom 41:13 in so naslednji rStana. Klinar in Valenta) odšli za eno mesto niže. Na prvih dveh mestih je ostalo pri včeraj objavljenem, t. j., da je bil zmagovalec Janez Hrovat od Ilirije, 2. Lojze Razinger od Bratstva. Ta disciplina, ki spada med najtežje za tekače, je spet pokazala, da nam dobrih tekičev primanjkuje, saj se je na startu prijavilo vsega šest štafet, od tega dve 111-rM^nski ter po ena SmK Ljubljane, ISSK Maribora, Bratstva ter Planine. Teh 24 tekačev je prav za prav predstav ljalo vse, kar imamo v tej disciplini pokazati, ne glede na to, da je moralo favorizirano Bratstvo nastopiti brez Razingerja in Zemve. Pomanjkanje teh dveh je zadostovalo, da je štafeta SmK Ljubljane čeprav tesno zmagala nad Jeseničani. V tem dvoboju je bil naravnost dramatičen zaključek med zadnjima tekačema Smolejem za Bratstvo in Švigljem za SmK Ljubljano. Naš olimpijec je v tej borbi dal iz sebe vse in je še enkrat pokazal, da mu v odločilnih trenutkih ni enakega. Pretekel je svojih 10 km v najboljšem času od vseh 24 tekačev s 36:16, vendar je imel Svigelj od svojih treh tovarišev toliko naskoka. da je še za 20 m pred ciljem ušel Smoleju in prinesel svojemu klubu končne zmago. Razred zase je bila potem prva Ili-rijanska — tako imenovana rateška štafeta, ki je zasedla drugo odnosno tretje mesto. skoraj za 15 minut pred drugo ekipe Ilirije, ki so jo sestavljali Ljubljančani. Redki in požrtvovalni gostje iz Maribora so sprva mnogo izgubili, pozneje pa so se s svoi:m Fanedlom kot zadnjim precej popravili in pustili Planino na zadnjem mestu. Dramatični dvoboj med SmK Ljubljano in Bratstvom je imel slednjič svoj epilog še pred sodniškim zborom, ki se je kljub porazu na terenu končal v korist Bratstva Sodniški zbor je namreč po vpogledu raz-P:sa za te tekme in proučitvi določb verifikacijskega pravilnika sklenil priznati rezultat SmK Ljubljane za izven konkurenčen, prvenstvo SZSZ v štafetah pa je tudi letos ostalo jeseniškemu Bratstvu. Enaka usoda je iz enakih razlogov zadela tudi štafeto SK Planine, ki pa je tako prišla kot zadnja. Podrobni rezultati so bili potemtakem naslednji: 1. Bratstvo (Kordeš, Pogačnik, Knific Srrolei) 2:35.28, 2. IVrifa I. (Rožič, Kopavnik, Kerštajn Pf'r"č) 2:45.10, 3. Ilirija II. (Stopar, Istenič, Ravnik, Pli-veršek 3:00,33, 4. Maribor (Simčič, Legvart, Burnik, Fa-nel) 3:13.03. Izven konkurence: Ljubljana (Rus, Korenin, Robnik, Svigelj) 2:35.20. Po podrobnih časih je bil vrstni red naj-bo'-š h tekačev naslednji: V konkurenci: Smolej 36:16. Knific 38:17. Pogačnik 39:42, Petrič 39:56, Istenič 40:11, Korštajn 40:17, itd. Izven konkurence: Robnik 37:21, Svigelj 38 18 Rus 39:30. Korenin 39:41 Itd. Obenem ko bi se morale začeti stafetne tekme so se na 25 m skakalnici z nekoliko manjšo zamudo začele skakalne tekme za mladinsko konkurenco, v kateri je nastopilo okrog 50 mladih skakalcev. Vsak je imel po dva skoka v konkurenci in vsi sc pokazali, da je sakkalni šport pri nas pognal že globcke korenine. Med najboljšimi se zmerom zrcva ponavljajo že znana imena s tekem podobnih prireditev. Konkurenca je šla pod vodstvom sodnikov gg. Sramla in Kramaršiča naglo od rok in je bila pc pičlih dveh urah končana. Podrobni rezultati skokov Juniorji: 1. Bukovnik Leo, (Bratstvo) 133.8 (18Ji, 20), 2. in 3. Valentar Slavko (Ilirija) (19, 21) ln Ručlgaj Boris (D) (20, 20) oba 120.5 4, Razinger Lojze (Bratstvo) 123.5 (19.5, 19.5) 5. Klinar Anton (H) 121.3 (18.5 20.5), 6. Horvat Janez, 7. Vodnjov Silvo, 8. Dež-man Jože. Naraščaj: 1. Mulej Tinček (II) 129 (20, 19.5), 2. Zupančič Boris (Sm K Ljubljana) 128.5 (19.5, 19), 3. Dernič Boris (Dovje-Mojstra-na) 125.1 (18.5, 18), 4. Osterman Štefan (Sm K Ljubljana) 122.1 (18.5, 18), 5. Makove« Janez (II) 121.1 (18, 18.5). Mladina A: 1. Zalokar Zoran (Sm K Ljubljana) 14S (21, 20.5), 2. Erlah Franc 111.6 (16.5, 17), S. Rajgelj Franc (oba Ilirija) 105.2 (15.5, 15). Mladina Br 1. Rogelj Albin (Sm K LJ) 122.6 (18, 18), 2. Mulej Jane« (II) 117.6 (18, 17.5), S. Dovžan Srečko 116.6 (17.5, 18), 4. Zima Srečfeo (oba Dovje-Mojstrana) 107.4 (16A 16). Sr InjeSoIci: 1. Zalokar Zoran 148, 2. Zupančič Boris 128.5, S. Dernič Boris 125.1, 4. Rogelj Albin 122.6, 5. Hrovatln Bojan 117.8 In 6. Kmmarči* Franc 108.1. Ob pol 18. so pred domom Ilirije razglasili rezultate in razdelili darila. V imenu prireditelja je tamkaj spregovoril klubov podpredsednik g. Betetto. ki je pozdravi! številne zastopnike ldubov in predstavnike vrhovnih zimskosportnih organizacij, med njimi predsednika SZSZ mr. Žabkar-ja, predsednika gorenjske in mariborske podzveze Činkcvica in Zorzuta. delegat® Počitniške zveze prof. Merčuna in še mnoge druge. V nadaljnjem je zahvalil vsem darovalcem številnih daril, ki jih je bilo na tej prireditvi res veliko. Med njimi je najvidnejše mesto zavzemalo darilo »Jutra«, in sicer trije pari krasnih smučk, ki so jih prejeli zmagovalci v juniorskem in nara-ščajskem slalomu in pa najboljši skakalec med naraščajniki. Letošnji mladinski smučarski dnevi so po številu udeležencev zaostajali za nekaterimi, ki se jih spominjamo iz prejšnjih let, čeprav so bili namenjeni kakor vsa leta doslej propagandi za naš narodni šport med našo šolsko mladino in mladino sploh. Prireditev je imela letos to posebnost, da se je je smela udeležiti po dailjšem presledku tudi naša srednješolska mladine, ki so ji bila do zdaj vrata na športne terene skoraj zaprta ali pa se te mogla udejstvo-vati v športu samo skrivaj ali s tihim pristankom svojih najbolj uvidevnih vzgojiteljev. Letošnja Planica je prebila ta led in upati smemo, da bo prineslo prihodnje leto — če bodo priprave bolj skrbne in temeljite — ravno v tem pogledu še bolj razveseljive uspehe. Naša mladina se mora vsa okleniti tega zdravega in koristnega športa, z njo vred pa morajo najti razumevanje zanj tudi vsi oni faktorji, ki jim je poverjena njena vzgoja. Letošnji planiški dnevi bodo ostali prav posebno srednješolcem, ki so se po do!g<*m spet lahko po mili volji posvetil? smučarskemu veselju in tekmovanju, še dolgo v spominu Pripis. Rezultatov o popoldanskem slalomu za Juoiorjr in mladino zaradi preobremenitve sodn-Skega zbora do zaključka lista nismo mor»; prejeti in jib bomo objavili v redni širvilki. Na Krvavcu Prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji Prvak je postal inž. šorli Marjan, ki je zmagal tudi v enaki borbi za prvenstvo Krvavca — V slalomu za dame je zmagala Virens Olga (SmK Ljubljana) Krvavec, 16. marca Na lepih terenih Krvavca sc organizatorji Smučarskega kluba Ljubljane danes in včeraj izvedli prvenstvo LZSP v alpski kombinaciji. Marljivost organizatorjev in lepo vreme sta omogočila, da je Diio prvemstvo izvedeno odlično in da niti malo ni zaostajalo za podobnimi prireditvami na Gorenjskem Delo organizatorjev je bilo toliko olajšano, ker se jim je posrečilo dobiti telefon. Dvodnevni spored so v soboto ob 15. ctvorili s tekmovanjem v smuku. Na startu se je zbrala manjša skupina tekmovalcev, vsega 17. Zal na področju ljubljanske zimskosportne podzveze še ni velikega števila tekmovalcev za ailpske discipline. Proga, katero je vzorno trasiral g. Vučnik, je tekla z vrha Krvavca mimo kapelice pri domu na Kriško planine Dolga je b'la 1500 m z višinsko razliko 300 m. Zaradi velikih strmin je bila razmeroma težka. V spodnjem delu je bile precej padcev. Rezultati smuka za prvenstvo LZSP so: 1. Hafnei Ivan (ASK) 1-56.2. 2. inž Šorli Marjan (ASK) 2:09, 3. Mlejnik Miloš (Sm-Kl) 2:19.2, 4. Mikuš Adolf (SmKL) 2:19.4, 5 Ravnik Adolf (Kamnik) 2:24.4, 6. Božič Janez (SmKL) 2:30. Na Kriški planini sta danes dopoldne postavila gg. Zupan Bogdan n Vučnik Lado slalom, ki je bil dolg 300 m in je imel višinske razlik« 80 m Ker vratca, skupno 24, niso bila postavljena pretežko, so tekmovalci dosegli lepe rezultate Tekmovanje se je začelo točno ob 10. uri in je dalo naslednje rezultate 1. Mikuš Adolf (SmKL) 91 sek., 2. inž. Šorli Marjan (ASK) 91.4 sek.. 3. Mlejnik Miloš (SmKL) 93.2, 4. Rech Anten (SmKL) 93.2, 5. Hondek Igor (SmKL, 972 in 6. Puntar Stojan (ASK) 100.2. Tako je v alpski kombinaciji za prvenstvo ljubljanske zimskospoi tne podzveze zmagal inž Šorli Ma*)an (ASK), ki jc zbral skupno 198.75 točke. Drugi je bil Hafner Ivan (ASK) 206 13 točke 3. Mikuš Adolf (SmKL) 216.75 točke, 4 Mlejnik Miloš (SmKL) 218.42 točke. Sledijo jim Ma-yer Emerik (SmKL), Puntaj Stojen (ASK) in drugi. Istočasne' je bilo danes tudi tekmovanje v alpski kombinaciji za prvenstvo Krvav-ca. Tudi v tem tekmovanju je zmagal inž. Šorli Marjan, ki si je priboril 201.14 točke. Tesno mu na drugem mestu sledi Šinkovec Franc (Jezersko) z 201.85 točke. Tretji je bil Hafner Ivan in četrti Mikuš Adolf. Skorc na isti progi kakor moški tekmovalci so startale tudi dame v slalomu. Nastopilo je šest članic Smučarskega kluba Ljubljane, ki so se razvrstile takole: 1. Virens Olga 77.2 sek., 2. Pavlic Erika 118 sek. in 3. Marinko 135 sek. Nogomet za prvenstvo in trening Ljubljana: železničar 5: l Prijateljski nogomet v Ljubljani je kljub lepemu vremenu privabil okoli 400 gledalcev — Povprečna igra, previsok poraz gostov Ljubljana, 16. marca. Na igrišču Ljubljane sta se danes srečali v prijateljski nogometni tekmi enajstorid SK Ljubljane in 2elezničarja lz Maribora. Lepo in sončno pomladansko popoldne je privabilo na igrišče nekaj nad 400 gledalcev, ki pa z prikazanim nogometom obeh naših najboljših enajstoric niso bili posebno zadovoljni. Obe moštvi sta zaigrali precej zares., vendar se je videlo na igralcih, da za težje borbe še niso dovolj pripravljeni. Domači so danes zaigrali zelo živahno, vendar še vse premalo povezano ter so zmago nad zelo simpatično enajstorico iz Maribora kljub njeni požrtvovalni igri popolnoma zaslužili, čeprav je rezultat 5:1 le nekoliko previsok. LJUBLJANA je nastopila v postavi: Rožič, Ceglar, Jerman, Pupo, Šercer, Pelicon, Smole, Lah, Vovk, Pepček, Erber. Domači tudi danes kot celota niso popolnoma zadovoljili, vendar se pozna, da moštvo počasi le prihaja v formo. Obramba je bila dobra, posebno Rožič je bil na mestu. Med krilci se je izkazal Sercer, Pupo ln Pelicon sta bila zelo požrtvovalna V napadu sta bila dobra, Smole in Erber se kot strelca nista izkazala, pa tudi Pep-ček ni imel najboljšega dne. ŽELEZNIČARJA so zastopali: Spanger, Krasnik, Frangeš II, Stiftar, Križan, Turk II, Kolenc, Kovačič. Turk I, Latič. Mariborčani so nastopili v pomlajeni sestavi in so navzlic požrtvovalni igri tekmo zgubili z precejšnjo razliko. Obramba 2 vratarjem na čelu je bila prav dobra, le krilci so v drugem polčasu preveč popustili, kar so domači koristno izrabili. Napad je v polju zaigral prav dobro, pred golom pa se ni znašel, pa tudi s streli niso imeli sreče. KRATEK POTEK: V 4. min. Vovk lepo predloži Lahu, ki žogo ležerno pošlje v levi kot 1:0. Ljubljana je vse do 35. min. v precejšnji premoči, toda njen napad je pred golom vse premalo odločen in uspeha — ni. Gostje do konca polčasa nevarno ogrožajo vrata domačih, toda tudi njihov napad boleha na dobrih strelcih. V drugem polčasu Lj. v 20. min. po Pep-čku, ki izrabi nesporazum mariborske obrambe doseže 2:0. V 25. min. ostro strelja Smole in žoga je v levem kotu mreže 3:0. V 28. min. je Pepček mož na mestu in rezultat je 4:0. V 37. min. Latič doseže častni gol za Železničarja 4:1 in v 39. min. Vovk preko padlega vratarja potrese mrežo 5:1. Domači so do konca igre v premoči — toda na rezultatu se nič več ne spremeni. Sodil je g. Pušenjak. V predtekmi je Ljubljana n zmagala nad Grafičarji z 2 K). Hrvatska liga Hajduk prvak, Bačka izpade Zagreb, 16. marca. Na igrišču Gradjanskega v Zagrebu so imeli danes dvojni spored. Najprej sta igrala železničar in Bačka. Tekma se je končala 2:2 (2:1). Kljub temu, da Je ostala remis, ta točka pa Bačke ne bo rešila izpada iz lige. V drugi tekmi je Hajduk zmagal nad Haškom 3:2 (2:0). V četrti minuti je Cta-drič zapustil vrata in Hajdukov napadalec Alujevič je zabil prvi gol. V 37. min. je Ra-dovmkovlč streljal 1. strel in plasiral v desni kot. V 24. minuti je Pajovič v gneči streljal na gol in zmanjšal na 2:1, v 32. minuti je pa Duh iz gneče dosegel izenačenje. V 37. minuti Je Batinič zabil zmrago-nosnd gol. Hajduk je s tem postal prvak hrvatske lige. Split, 16. marca. Domači Split je danes s požrtvovalno in dobro igro porazil zagrebško Concordijo z 2:1. Osljek. 16. marca. Pred 2000 gledalci je bila danes odigrana tekma med Gradjanskim in domačo Slavijo, ki se je končala s senzacionalnim rezultatom 1:1. daai je treba odigrati Se dve minuti. Domači so igrali zelo požrtvovalno in zlasti vratar Mornau je bil od- Prve žrtve planin Na Farjevem plazu na Mokrici se je smrtno ponesrečil bogoslovec Sergij Gaspari — Nezgoda na Veliki planini Ljubljana, 16. marca. r. Planine so zahtevale danes svojo prvo letošnjo smrtno žrtev. Na Mokrici pri tako zvanem Farjevem plazu se je okrog 11. dopoldne ponesrečil bogoslovec Sergij Gaspari. V družbi privatnega uradnika Slavka Ber-šiča iz Ljubljane je bil namenjen iz Ko-pišč čez Mokrico na Krvavec. Ko sta plezala po Farjevem plazu, se je Gaspariju nabral sneg na derezah. Nenadno mu je izpodrsnilo in je treščil v prepad. Njegov spremljevalec je takoj klical na pomoč. Reševalna ekspedicija pod vodstvom Frana Erjavčka se je podala ta- koj na pot, vendar pa je bila pomoč prepozna. Ko so dospeli do ponesrečenega Gasparija, je bil že mrtev. Njegovo truplo so prenesli v Stranje, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Druga nesreča se je pripetila na Veliki Planini. Na tako zvanem poljanskem robu si je zlomil nogo zasebni uradnik Aleksander Glonar iz Ljubljane. Njegovi tovariši so ga prenesli v dolino, odkoder so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ličen, tako da je prvi polčas potekel brez rezultata. V drugem polčasu je Slavija po Enesu prifila v vodstvo. Gradjanski je nato napel vse sile in v 28. minuti Je Lešniku uspelo izenačenje. Pred koncem igre je žoga padla v Dravo. Tudi je sodnik diktiral proti Slaviji enajstko, nakar je publika vdrla na igrišče. Sodnik Je nato prekinil in bo potrebno odigrati še dve minuti. Varaždin, 16. marca. Domača Slavija je danes po dobri igri porazila Saška 7:1. Srbska liga BEOGRAD: BSK-Vojvodlna 3:1 (2:1), JugosIaviJa-2AK 2:2 (2:0)! SARAJEVO: Jedinstvo-Slavija 3:1. BOROVO: Bata-Bask 4:3. SKOPLJE: Gradjanskl-Jugoslavija (Ja-buka) 3:0. Glede na te zanimive rezultate današnjega kola prvenstva srbske lige se je vrstni red v tablici v toliko spremnil, da je tretje mesto zasedlo beograjsko Jedinstvo z 18 točkami. Z enakim številom točk mu sledi subotiški 2AK, vendar pa ima slabše razmerje golov. Na petem mestu je SK Bata s 17 točkami, a šele na šestem SK Vojvodina, ki jo je današnji poraz v Beogradu pomaknil kar za 3 mesta nazaj. Tako tudi današnje kolo še nI prineslo definitivnega razčiščenja, katera dva kluba srbske lige bosta poleg BSKa in Jugoslavije tekmovala v državni ligi. V zaključnem prihodnjem kolu bo zaradi tega borba še zelo vroča. Jadran—Grafika 3:0 (2:0) Na starem igri^u Jadrana se je vršilo prijateljsko srečanje med starima rivalo-ma in je barba nudila gledalcem dovolj lepega nogome a, kljub temu da so Trnov-ča'/i bili v premoči in so skorajda prega-?;ii simpiMCne Grafičarje Jadran je prevladal tehnično in kombinatorno, kar so pa »črni umetniki« hoteli nadoknaditi 2 voljo in polatom. Tekmi je prisostvovalo okoli 100 gleJalcev. Mladika—Mars S : 2 (!) Mladika jun.—Moste jun. 4:1 Kolesarstvo V Slovenski kolesarski zvezi je ostalo pri starem Ker se delegati klubov niso mogli zediniti, kdo ima pravico sodelovati na občnem zboru, je bil zbor prekinjen — Nadaljeval se bo v roku 14 dni Maribor, 16. marca. Pri »Orlu« so se v petek zvečer zbrali zastopniki slovenskih kolesarskih klubov, da prisostvujejo rednemu letnemu občnemu zboru Slovenske kolesarske zveze. Občnemu zboru so prisostvovali med drugim tudi tajnik Kolesarskega saveza v Beogradu inž. Bugarski, predsednik in tajnik Kolesarskega saveza v Zagrebu D. Vrba-nec in O. Ferrari, predsednik Hrvatske kolesarske zveze S. Mihanovič, tehnični refernt Kolesarskega saveza v Zagrebu A Banek ter banski svetnik Adolf Lenart iz Ljubljane za upravno oblast. Zborovanje je otvoril predsednik SKZ g. U. Vospernik, nakar je bila odposlana Nj. Vel. kralju Petru II. vdanostna brzojavka, pozdravni brzojavki pa ministru za telesno vzgojo ter banu. Po opravljenih formalnostih se je pričel oni del zborovanja, ki s pravim športom nima ničesar skupnega. Po 4 urnem razpravljanju in pričkanju zborovalci nisc namreč prišli niti preko 3. točke dnevnega reda, volitev verifikacijskega odbora. Pri tem se je pokazala vsa revščina to neznosne razmere v slovenskem kolesarskem športu, ki so jih zakrivili ljudje, ki prav za prav ne spadajo v športne organizacije. Snočnji občni zbor SKZ pa je tudi dokazal, da je potrebno, da se najde energična roka, ki bo napravila red v kolesarskih vrstah, sicer bo ta športna panoga pri nas popolnoma propadla. 2e pri sestavi verifikacijskega odbora so nastale težave. V omenjeni odbor, v katerem sta po pravilih tajnik in blagajnik SKZ, so bili izvoljeni Jenko (Maribor), Fajs (Celje) in Cajnko (Slovenj Gradec), vrhu tega pa so Ljubljančani zahtevali še enega člana zase. Ta zahteva pa je naletela na odpor delegatov klubov in so končno svoj zahtevek umaknili. Verifikacijski odbor je zatem ugotovil veljavnost 21 predloženih poverilnic. Sedaj šele pa je upravni odbor SKZ hotel uveljaviti določbo pravil, ki pravi, da nima prava glasu klub, ki ni priredil v preteklem letu niti ene dirke. Ker tajnik SKZ v verifikacijskem odboru v tem pogledu ni stavil nobenih določenih predlogov, je večina vztrajala, da se na podlagi pravil smatra sklep verifikacijskega odbora za nespremenljiv. Nastala je obširna in mestoma burna debata in je že izgledalo, da bo občni zbor prekinjen zaradi različnih dnevnih redov, ki so jih dobili klubi od SKZ. Vendar tega ni nihče zahteval. Pač pa je na predlog upravnega odbora SKZ zastopnik oblasti ugotovil, da imajo razen Kolesarskega kluba Prevalje vsi klubi registrirana pravila in da je torej v tem pogledu verifikacijski odbor ravnal pravilno, ko jim Je dal pravo glasu. Predsednik g. Vospernik je ponovno zahteval, da se ne prizna pravo glasu onim klubom, ki lani niso priredili vsaj ene dirke. Ker je zastopnik banske uprave potreboval za razveljavljenje prvotnega sklepa verifikacijskega odbora izjavo enega člana odbora, češ da odbor ni postopal po pravilih, sta dala takšno izjavo oba člana upravnega odbora v verifikacijskem odboru, nakar se je verifikacijski odbor ponovno sestal. Rezultat je bil, da bi dobilo glasovalno pravico 6 ljubljanskih in 3 mariborski klubi, ki so priredili dirko. Ker pa na to večina verifikacijskega odbora ni pristala. Je zastopnik banske oprave ob polnoči prekinil občni zbor s nalogom, da naj upravni odbor v roka 14 dni skliče ponovni občni zbor na istem kraju. Tako so torej zborovalci razšli, ne da bi razčistili neznosne razmere v našem kolesarskem športu. Na zborovanju je bilo tudi govora o tem, kje je prav za prav sedež Vrhovne kolesarske zveze: ali v Zagrebu ali v Beogradu. Ministrstvo za telesno vzgojo naroda je preko banske uprave izjavilo, da je edini legitimni reprezentant kolesarskega športa v naši državi Kolesarska zveza v Beogradu. Toda Zagrebčani so izjavili, da je Vrhovni savez kolesarjev kr. Jugoslavije v Zagrebu, češ da doslej oblastva zagrebški savez še niso razpustila in je tudi zagrebški savez včlanjen v zadevni mednarodni organizaciji. Na podlagi razgovorov med poedinimi zastopniki Ljubljane Zagreba in Beograda pa izgleda, da bo na podlagi popolne enakopravnosti vseh treh narodnih zvez v vrhovni zvezi mogoče doseči sporazum in bo v ta namen v kratkem sklican poseben sestanek zastopnikov zvez. Med občnim zborom je delegat Kolesarskega saveza v Beogradu inž. Bugarski na kratko poudaril uspehe slovenskih kolesarjev v preteklem letu ter je izročil ukaze o odlikovanju z redom sv. Save V. stopnje kolesarjema Peternelu in Gartnerju ter funkcionarjema SKZ Vosperniku in Otrinu za zasluge, ki jih imajo pri kolesarski dirki okoli Srbije in za kolesarski šport vobče. Občni zbor mariborske podzveze Pred občnim zborom SKZ je imela Mariborska kolesarska podzveza svoj občni zbor, na katerem so poročali predsednik g. A. Hlebš, tajnik Jenko ter tehnični referent g. Glavič. Iz poročil posameznih funkcionarjev je bilo razbrati, da lani delovanje ni bilo posebno uspešno, češ da ustanovitev SKZ ni rodila poživitve, ki so jc kolesarji pričakovali. Zlasti je usahnila vsaka pobuda, ker se je zaslužni pionir slovensekga kolesarskega športa g. podpolkovnik Jaklič umaknil. Mariborska podzveza šteje 7 klubov, denarni promet je znašal lani preko 3.000 din. Pri volitvah je bila izvoljena sledeča nova uprava: predsednik Ludvik Trbovča (Maraton), pod-predsedn;k Mirko Fajs (Celje), tajnik Janko Grošelj (Železničar), blagajnik V. Ružič fEdclweiss). tehnični refernt F. Unger (Perun). odborniki Š'benik (Perun), Glavič (Zel.), Smrekar (Poštela), Hren (Teks+ilci) ter Kebrič (Maraton). Medmestni tabletenlški dvoboj Zagreb : Ljubljana 5:1! Mariborski SK Mataron je priredil danes v Stražunskem gozdu tek čez d m in strn. Proga ie vodila skozi gozd in ie bila prav posrečeno izbrana. Tekli so v štirih kategorijah. Na startu ie bilo 15 atletov. Rezultati so bili naslednji: juniorji A na 1500 m: 1. Eiletz 6.50. juniorji B na 1700 m: 1. Farkuš 6.44, juniorji C na 3230 m: 1. Klančnik Ivan 12.09. seniorii na 5000 m: 1. Sfoinšek 18.55. Tekmovanje za damsko prvenstvo SZSZ v alpsk! Kombinaciji bo v nedelio 23 t m na Črnem vrhu nad Jesenicami. Prijave je treba poslati do sobote 22. t. m zvezi. Razpis bomo še objavili. Koroški drobiž Na cesti z Djekš ie neki voznik z vozom in konje m vred treščil v 10 metrov g'o-bek obcestni jarek, pa se k sreči ni pripetilo hujšega kakor da se je razbil voz in raztrgala konjska vprega. Voznik in konj sta odnesla le manjša praske. V Celovcu so za tretjo obletnico prevzema oblasti po narodnih socialistih v Avstriji slovesno proslavili ta dogodek. Hitlerjeva mladina ie imela v gleda'išču svojo proslavo s pevskimi točkami in zgodovinskimi reminiscencami o bojih iz zgodovine Koroške. V Hodišah ie umrla mlada mati in. gospodinja Rozalija Zavorčeva Bolehala je že deli časa na težki notranji bolezni Fo-kojnica le bila svole dni navdušena dru-štvenica in igralka slovenskih iger. Zapušča dva nedoletna otroka. ^JTTFTO«. poRPtfetfeka Izdaja 8 Ponedeljek, 10. IH. 1941 Delo Rdečega križa je bilo deležno velikega razumevanja slovenskega ljudstva Lj bljana, 16 marca V sejni magistratni dvorani ie bil danes dopoldne redni letni občni zbor dravskega banovinskega odbora Rdečega križa. Zbor ie namesto cdstoplvšega predsednika dr. Vil ema Krejčiia vodil posle vodeči prvi podpredsednik dr. Oton Fet-tich. V uvodu ie z'asti pozdravil zastopnika komandanta dravske divizije sanitetnega polkovnika dr. Draiotina Bru-ta, nadalje zast.pnika bana bonskega inšpektorja dr. Pavla Avramoviča. županovega zastopnika g. Josipa Vidra in predsednika Zdravniške zbcrnice primarija dr. Valentina Meršola. Z velikim odobravanjem sta bili sprejeti brzojavki Nj. Vel. kra ju Petru II. in Nj. Vis. kneginji Olsi kot predsednici društva. Pozdravno pismo je bilo poslano tudi glavnemu odboru v Beogradu. Poročilo poslevodečega prvega podpredsednika dr. Feiticha Po kratkem uvodu, v katerem ie orsal težavne razmere, ki danes vladaio po svetu. je imel dr. Fettich govor, iz katerega i povzemamo: Jugoslavija je miroljubna drživa. Iz vsega srca želimo, da bi vsa prizadevania. ohraniti mir ljubljeni donrvlni. imela popoln uspeh v blag njo vsega rrebivastva. Ko naglašamo iskreno miroliubnest. oa cdločno poudarjamo t>.:di neomajno voljo, da hočemo ostati svoji gospodarji na svobodni zemlji. Svob do. pridobljeno s toli- | kimi napori in s krvjo neštetih tisočev naših sinov in bratov, hočemo čuvati z vsem: silami. Za njih obrambo nam nobena žrtev ne bo prevelika. To resno voljo manifestira odločno vsa Jugoslavija od Karavank do bolgarskih in grških mej. Delovanje banovinskega odbora RK je izredna doba letos postavila pred posebne naloge. Poročilo o delu ie odbor tiskal v posebni knjižici, ki jo ie razposlal vsem edinicam (v nedeljskem »Jutru« smo P i-nesli izvleček). Govornik je navedel, da je bilo v pretekli poslovni dobi v dravski banovini 33 samaritansklh tečajev in jih je absclviralo 972 slušateljev, bolničarskih pa je bilo 24 in je napravilo izpit 912 tečajnikov. Skupno ie bilo šolano 1881 pomožnih sanitetnih cseb. kar pomeni vel;k porast v primeri s preteklim poslovnim letom. Vojno stanje v mnogih državah okrog nas ie Rdečemu križu naložilo mnoge važne človekoljubne naloge, ki jih je ooravil z vso uslužnostjo. Bile so to coizvrdbe po ljudeh, ki so izginili v zdojšnii vojni, pošiljanje paketov z živ;li in obleko vojnim ujetnikom in internirancem. p sredovanje dopisovanja in akcije za gmotno pcmoč poljskim beguncem in francoskim evaku-irancem. Resne razmere so odbor napotile tudi na čim večjo izpopolnitev zalog s n t tn ga materiala. Sredstva za to je poleg b no-vinskega odb:ra in krajevnih edinic prispevala tudi glavna uprava v Eeogradu. Vendar ta sredstva še niso bila zadootna za tako velikanske potrebe. Pcvoljen vtisk je napravilo p-ročilo. da je organizacija v preteklem letu 1 po napredovala, čeprav še ne tako*, kikor bi ustrezalo resnosti časa. Odbor vključuje v svoji sredi trenutno 326 organizacij. Zal pa je v Sloveniji še vedno 85 (skoro 20n/o občin, ki n majo niti povarjeništ/a RK. Z zadovoljstvom ie predsednik ugotovil. da ie število članstva lepo nara>lo in šteje zdaj 7043 rednih in 11.356 podror-nih članov, kar znaša skupaj 18.460 članov. Prirastek ie znašal 20 5-1'«. Se mnogo zadovoljivejši je bil napredek pri podmladku. Lanska glavna skupščina RK v Beogradu je prinesla tudi važno spremembo, kaiti na njej ie bil za ene?a izmod treh članov glavnega odbora imenovan dotedanji d<"l-goletni predsednik dravskega banovinskega odbora dr. Viljem Krejčt Predsednik ie izrekel najieoSo zahvalo vsem. ki so delo RK v pretklem letu tako odlično podpirali. Svoja izvaiania ie dr. Fettich zaključil z besedami: S hladnokrvno proravlienostjo fleda RK na na'0-ge. ki ga čakajo v tekočem letu. Tudi letos bo patriotična naToga RK v Sloveniji, da bo vedno pripravljen požrtvovalno pomagati svojemu bližnjemu v miru in v j-ni. s čimer bo koristil svoji ljubljeni domovini. Volitve novega odbora Ker so bila poročila funkcionarjev vključena v tiskano porooilo, je bila takoj za nagovorom predsednika na predlog revizorskega odbora, v katerega imenu je poročal g. Fran Pretnar, soglasno izglasovana celotnemu odboru razrešnica. S'edi!e so volitve, v katerih je na predlog inšp. Westra bil za predsednika izvoljen dolgoletni zaslužni član in bivši posle vodeči I. podpredsednik društva dr. Oton Fettich. nadal ie pa še za I. podpredsednika ravnatelj Maks Hočevar in za II. podpredsednico ga. Minka Kroftova. člani upravnega odbora so: primarij dr. Valentin Meršol. zdravstveni višji svetnik dr. Franta Mis, zdravnik dr. Franc Puc, višji računski svetnik Josip Skalar, mag:stratni direktor Ivo šubic in vladni svetn k dr. Fran Vidic. člani nadzornega odbora so: ga. Marjanca Grasselli, delovodja Franc Pire in posestnik Franc Sever. Naposled je bilo izvoljeno še šest delegatov za glavno skupščino, ki bo v Skoplju 27. aprila. So to: Miroslav Gregorka. Maks Hočevar, Minka Kroftova. Josip Skalar, Josip Mešek in Josip Wester. Soglasno je bil sprejet tudi proračun za tekoče leto, ki ga je predlagal g. Mešek Razni predlogi in sklepi Na predlog svetnika dr. Vidica so bili nato soglasno sprejeti nekateri važni predlogi za spremembo zakona in pravil RK, na predlog dr. Frante Misa je b!la sklenjena ustanovitev posebej organziranih bolničarskih oddelkov v RK, na predlog tajnika g. Skalarja bo odbor skušal doseči preprostejše pobiranje članarine za RK pri državnem uradništvu, pri p istojnemu ministrstvu pa bo odbor skušal izposlovati brezplačne vožnje za svoje sodelavce na službenih potovanjih. Delegat iz Kon ic je prosil odbor, naj poskrbi primerna sredstva za povečanje prcpotiebns bolnilnice v Konjicah, ki je edina boln šnica RK v vsej državi. Nazadnje pa je bilo še sklenjeno, da bo odbor poskušal dobiti zvezo s tistimi 20 odstotki občin, ki nimajo še poverjen.štev RK, da bi jih ustanovile. Zb« raiervnlh cllclfpv se je razvil v lepo patriotična manifestacijo Ljubljana, 16. marca Sobotni 18 redni letru o~.čni zoor ljubljanskega pododbora Združenja rezer. n h oficirjev, ki se ie vršil v Kazini ob številni udeležbi članov, se je že takoj i_p-č_tka razvil v spontano manifestacijo za vsa tiste velike ideale in dolžnosti, ki so jih rezervni oficirji dolžni izponj.vali v ia t in ponos domovine. Viharno pozdravi, en je stopil v dvorano zastepnik komandanta divizije brigadni general g. Janež in zavzel častno mesto. Po uvodnih pozdravih zastopniku komandanta in zastopnikom oblastev je predsednik inž. Lad slav Be :c v imenu vseh esnodušno izjavil in pou a-ril. da imajo rezervni oficirji zmerom in povsod v mislih vodilno g-«lo svojega združenja: za kralja in domovino! »To geslo nas združuje v stremlje i ju za dosego visokih idealov in za te ideale so potrebne največje, toda tudi naiča^neiše žrtv\ na katere smo brez premisleka pripravljeni, kadarkoli bo to od nas terjal naš vrl o/ri Zap:vodnik«. Na vzklik Nj. Vel. kralju Petru II. se ie skupščina z glasnimi klici poklonila njegovemu imenu. »Vsi smo poklicani,« je nadaljeval predsednik, »da prevzamemo častno službo za domovino in narod in prioravljeni moramo biti tudi na največjo žrtev, da s sanrm življenjem jamčimo za svobodo naroda, za neodvisnost domovine, za njeno večno slavo. Jugoslavija ie nas in samo naš življenjski prostor, in ta prostor ie naše svetišče, ki je naoeieno s krvjo naših junaških trum in posejano s kostmi muč^nikov. ki so nam priborili najdražje: svobodo in nec dv s-nost. Na svoji zemlji svoi gosp d! Ta klic odmeva danes in bo zmerom odmeval iz naših src ter nas drami] k enodušni pripravljenosti. da branimo kralja in domovino. kadar sta v nevarnosti njena neodvisnost. njena svoboda in njena čat.« Nato ie predsednik preč tal pozdravne brzojavke, ki jih ie skupščina poslala vrhovnemu zanovedniku iugoslovenske vojske kralju Petru II.. ministru za vojsko amrjskemu generalu Pošiču ter komisarju Združenja rezeivnih oJcirjev v B.o-grad. Vse tri bizojavke je sl.upš .ina sprejela stoje in z tp.avzom. Nato se je poklonila spominu umruh članov združenja. Med poročili posamezn:h funkcionarjev je bilo na prvem mestu p-roč lo tajnka, iz katerega is razvidno, da so \sa po/er-jeništva in edinice druš'va pr:t k o 'e o delovale prav zadovclj vo in uspešno. Članstvo je v preteklem letu močno naraslo saj je štel prdodbor dne 15 februarja lani 658 članov. 31 decembra lani pa 1122 članov. V letošnjem letu po je pristomlo k odboru še 98 č'anov. t ko da š'eie d n~s pododbor 1220 članov. De'ovanje druš: vene uprave ie bilo zelo živahno. Tajn k je zaključil svoie poročilo z ao"lom nai se tudi vsi ostali neorgan:zirani rezervni oficirji strnejo v vrste združenja. Po~o"ilo blagain:ka izkazuie visok d^arni promet Po razrešnici nadzornega cdb ra je član vodstva dr. Vrhunc prebral dve resol"c;ii. od katerih ie b:la prva nrmeojena iay7°-sti frpsoluciio smo prinesli že v neVsf-i štev^ki »Jutra«). druga pa ie obravnavala notranja strokovna vprašanja. VršPe so se nato nadomestne volitve in je večina članov upr^v^ o-tala z in* La-d^avom Bevc^m na čelu Nad"kmdi_i: ie bi'o treba le določen-, štev lo odvor-ikov. katerih mes+a se vsako 1-to evt^atič^o 7menjaio P"+lei briedni ge^e-al g. Janež or"r^vič:l od«»tno«t komandanta di-^Mie ter ž^lel elcnš*:ni čim več u"P niki. potovanja, bolezni nevarnosti, ki Vam pre tljo in katerih se mo rate ogniti, prilike, ki Ve to dobite popolnoma brezplačno, ako kup.te najnovejšo knjigo »Vala lina aražz (Osebni vpliv). S po-moijo te knjige si boste zasigurali Vašo ljubezen, Vaše zdravje ln večno privla nost. Knjigo dobite diskretno zapakirano za ceno ain 40.—. Poiljite še danes rojst-le podatke in vsa važ-nej a vprašanja ki Vas ranima.io za bodoče življenje, na moj natančen naslov: F. T. Karmah, žalec. Denar se pošlje v ua-rcu na ček. ralčun 17455 70 noaaorcii »Juua« 3uia*o Virasu - Sa Narodno tiskarno d. kot uakarnarja Fran Jerar - Za inaerauu dei je odgovoren Aloja Novak. - V« v l^ubljanL