PoStarina plačana. Štev. 25. V Ljubljani, dne 19. iunija 1925. Posamezna Stev. Din !•- Leto VIII. ..C - - V m a c .11. drž . iubl jana. Upravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Naročnina: Četrtletno Din 7-50, polletno Din I5--eeloletno Din 30-—. Zmagoslavje jugoslovanske ideje V nedeljo se je v Sisku vršil veličasten zbor Samostojne demokratske stranke. — Sveto« zar Pribičevič o pravi seljaški politiki. — Naglo propadanje Radičeve stranke in mogočno naraščanje samostojnih demokratov. Minolo nedeljo se je v Sisku vršila veli« častna manifestacija za Samostojno demo« kratsko stranko. Minister Svetozar Pribi« čevič je tam priredil javno zborovanje pod milim nebom. In zbralo se je okrog 15.000 hrvatskih seljakov, po večini samih bivših radičevcev. ki pa so izpregledali in so zdaj navdušeni samostojni demokrati. Dovolj značilno je že to, da je zborovanju pred« sedoval plečat seljak Pavičič, ki je še pred meseci bil predsednik republikanske orga« nizacije v Radičevem rojstnem kraju, v Martinski vesi, zdaj pa je prišel do ne« omajnega prepričanja, da so radičevci sejali samo laž in zdaj tudi žanjejo samo laž, do« 'čim se demokratska ideja bratstva in od« kritosti mora razbohotiti kakor zlato žito na polju. Svetozar Pribičevič je imel dolg in po« memben govor, s katerim je do golega raz« krinkal vse dosedanje radičevske sleparije, ter žel nepopisno navdušenje vseh prisot« nih zborovalcev. Radičeva hiša, je dejal, se zdaj podira od strehe do tal, kakor je to moralo priti. Stranka, ki je uganjala toliko sleparij na račun ubogega hrvatskega kmeta, ne zasluži drugega kakor popolno propast. Radič je mamil svoje seljake z republiko in mirotvorstvom. Toda med vojno ni bil mirotvorec, marveč je hujskal za vojno in za avstrijskega cesarja ter upri« zarjal divjo gonjo proti Srbiji in kralju Petru. Po prevratu pa je hitro začel agiti* rati za republiko. A kaj se republika tiče seljaškega ljudstva, ki prav dobro ve, da so na svetu republike, v katerih se ljudem prav slabo godi, so pa tudi monarhije, kjer je življenje prav ugodno. Prava seljaška in narodna politika je samo tista, ki se ne briga za prazne fraze in sleparije, marveč za potrebe kmeta in dežele, za dobre ceste in šole, za pravične davke, za ceneno ku« povanje in za dobro prodajanje kmetijskih pridelkov! V naši enotni državi, je poudaril Sveto* zar Pribičevič, mora ravno kmet biti vnet za narodno edinstvo. Ravno seljaško ljud« stvo, ki tvori najmogočnejšo plast celega naroda, mora stremeti za tem, da bo skupna tfomovina čim večja in mogočnejša, kajti Samo v veliki, prostrani domovini, .d ima neizčrpne vire bogastva, se dajo najsreo* liftje rešiti vsa ona vprašanja, od katerih je odvisno blagostanje vsega kmečkega stanu in s tem blagostanje cele države. In ravno Samostojna demokratska stranka neomajno stremi za tem, da se od Triglava do Vardarja, koder biva in gospodari naša kri, stvori velik enoten jugoslovenski narod in zgradi velika edinstvena država, ki bo sposobna gojiti kulturo in napredek člove« žanstva. Slovenci, Hrvati in Srbi smo eno, nihče več nas ne razdvoji, sami pa skrbimo, da se bo naše edinstvo čim bolj poglobilo. Samostojna demokratska stranka prodira z idejo Svobode, Enakosti in Bratstva vse« povsod. Kadar na celi črti zmaga ta njena ideja, bo Jugoslaviji zasijala velika in srečna bodočnost. Petnajst tisoč ljudi je krasnim izva« janjem Svetozarja Pribičeviča navdušeno pritrjevalo. Dekleta v prelepih narodnih nošah, s celimi trakovi zlatnikov okrog vratu, so ga obsule s cvetjem ter mu po« klonile dragocene domače vezenine. Godbe so igrale in proti nebu je kipelo mogočno prepevanje državne himne. Ko se je zbo« rovanje zaključilo, so seljaki na ramah po« nesli Svetozarja Pribičeviča na okrašen kmečki koleselj, nakar se je po vsem mestu razvil mogočen slavnostni sprevod. To je bilo pravo zmagoslavje jugoslo« venske ideje. Ko so se vesti o tej sijajni manifestaciji raznesle po vsej državi, so radičevce in klerikalce spravile v obup in besnilo, povsod drugod pa izzvale ponos in zadoščenje, da se na Hrvatskem vendarle pričenja naglo potapljati Radičeva barka, zmagovito pa napredovati Samostojna de* mokratska stranka. Politični pregled Nedvomno največje politične važnosti v zadnjih dneh je bil velikanski zbor samostojnih demokratov v Sisku, o čigar poteku in pomenu pa podrobneje govorimo v posebnem članku. V zvezi naj tu le omenimo, da se je usoda radičevcev od minule nedelje začela obupno obračati navzdol in da se je na mah preokrenilo pisanje njihovih lastnih in njim naklonjenih listov. Kdor izmed nas namreč tedensko ali dnevno prebira po več novin, je namreč vse zadnje čase opazoval, kako so se tudi klerikalni širokoustili z napovedmi, da zdaj, zdaj pride do sporazuma med radikali in radičevci, samostojni*demokrati pa da bodo neusmiljeno frčali iz vlade. A gospoda Pucelj in Prepeluh sta že kar sklenila zvezo za ta slučaj ter pričakovala, kdaj jima radičevski ministri prepustijo Slovenijo v oblast, ter sta prebirala hrvatske liste, v katerih se je dan za dnem venomer trobilo: «Radičevci smo z eno nogo že v vladi, samostojni demokrati pa v grobu!» Toda sporazuma ni bilo in ni bilo, pač pa je nedeljska veličastna skupščina pokazala, da radičevci na Hrvatskem strahovito propadajo, samostojni demokrati pa zmagovito naraščajo. Obenem je bilo radičevcem v Beogradu povedano, da na sporazum še kar ni misliti — in zdaj se je kolo za radičevce začelo nevzdržno sukati navzdol. Klerikalni listi nič več ne pišejo o «spo-razumu», Pucelj in Prepeluh sedita bledih lic na medvedovi koži, radičevski voditelji pa tarnajo, kolnejo in napenjajo vse kriplje, da obdržijo vsaj tisto, kar se doslej še ni ločilo od njih. A Samostojna demokratska stranka s svojima vzornima voditeljema ministroma Pribičevičem in dr. Žerjavom je učvrščena v svojem položaju bolj kakor kdajkoli prej — na strah in divjo jezo vseh njenih onemoglih klevetnikov. Menimo, da je politični položaj za razsodnega človeka dovolj jasen in da popolnoma potrjuje riaše nazore, ki smo jih izpovedovali tudi takrat, ko so klerikalni listi že kar objavljali samostojne demokrate, Pucelj in Prepeluh pa se pripravljata, da dobita dekret za vrhovno komando v Sloveniji. Dejali smo in pravimo danes: Narodni blok se ne bo razbil pa naj imajo radičevski poslanci še tako lepe oči! Toda če so mogli vsa leta uganjati huj-skarijo proti državi ter škodovati na vseh koncih in krajih, zdaj pa, da bi na naglo iz-preobrnitev preko noči zlezli v vlado, še preden so z dejanji dokazali, da je njihova spreobrnitev iskrena — ne tako se pa nikakor ne mudi. Posebno zato ne, ker ima Narodni blok sigurno večino, radikali pa nikakor niso tako kratkih možgan, da bi raje zamenjali gotov denar za negotovo valuto ter se spajdašill z radičevci in prekinili zvezo s samostojnimi demokrati. No, zadnje dni je to moralo postati jasno tudi radičevcem in njihovim prirepnikom, s čimer je končno za vso politično javnost v državi jasno, da bo Narodni blok vladal odločno dalje ter v Narodni skupščini provajal zakonodajno delo. Uspehi tega dela se kažejo od dne do dne. Cela vrsta zakonov je že dovršenih, odnosno v najnujnejšem pretresu, da omenimo samo velevažni zakon o kmetijskih kreditih, ki ga je bolj že podpisal, ter invalidski zakon in zakon o izenačenju davkov. Do jeseni mora Narodna skupščina urediti še marsiktero državno zadevo in pomanjkljivost, na kar se bržčas izvedejo volitve v oblastne skupščine, pri katerih bomo vnovič pomerili svoje moči. Mi samostojni demokrati jih pričakujemo in pozdravljamo, ker morajo pokazati naš mo- gočen napredek. — Delajmo, agitirajmo in verujmo v zmago naše ideje! V zunanjepolitičnih odnošajih smo imeli fcadnje čase zanimiv razpor z grško državo. Sklepali smo namreč z njeno delegacijo prijateljsko pogodbo, toda pogajanja so se po grški krivdi razbila. Grška vlada je morala demisijonirati, a je po daljši krizi že zopet vzpostavljena. Zato je upati, da se bodo pogajanja zopet nadaljevala. Po Evropi ni bilo zadnje dni nič novega. Zato pa tam z daljnega vzhoda, iz Kitajske, prihajajo precej razburljive vesti o velikih homatijah, ki jih netijo boljševiki, hoteč Kitajsko spraviti v izpad proti Japonski, s čimer bi že zopet bila zanetena vojna. A če se jim to ne posreči, upajo boljševiki vsaj tudi Kitajsko pretvoriti v boljševiški «raj». Pa menda ne bo šlo po sreči. Pucelj v objemu s separatisti Manifest Prepeluha in Puclja. Zadnji «Kmetijski list» bi imel prinesti manifest, podpisan od gg. Prepeluha, Puclja, načelnika SKS Ivana Pipana in radičevskega poslanca A. Kelemine. Objava manifesta, ki proglaša združitev Samostojne kmetijske stranke in Slovenske republikanske stranke v novo «Zvezo slovenskih kmetov, obrtni« kov in delavcev», je bila v zadnjem hipu ustavljena in del naklade uničen, «Kmetijski list», ki bi imel prinesti manifest, pa je bil zadržan. Vzrok, zakaj se je to zgodilo, sicer ni znan, zdi se pa, da se je v zadnjem tre* nutku pojavil v Samostojni kmetijski stranki odpor proti mešetarjenju vodstva s slovenskimi separatisti. Kako se bo ta stvar še razvila, bomo še poročali, vsekakor pa so značilni sklepi, ki sta jih napravila Pucelj in Prepeluh glede združitve obeh strank. Manifest naglasa, da sta SKS in SRS, ki ostaneta sicer «samoupravni», sklenili usta* noviti zvezo kmetov, obrtnikov in delavcev, ki bi imela svoj izvršni odbor in tudi skup* no glasilo. Manifest zahteva zakonodajno samoupravo in se torej postavlja popol* noma na separatistično, radičevsko in kle* rikalno avtonomistično*federalistično sta« lišče, s čemer je Pucelj zatajil popolnoma program in načela Samostojne kmetijske stranke, ki je svoječasno glasovala za vidov* dansko ustavo, za državno in narodno edin* stvo. - Zveza med separatisti in SKS popolna. — Pucljeva pot po klerikalnih stopinjah. Četudi naglašata Prepeluh in Pucelj, da ostaneta obe stranki še nadalje «samo* upravni«, s čemer hočeta reči, da bosta na* dalje ostali samostojni, vendar pa ta zdru* žitev v skupno zvezo z enotnim vodstvom in skupnim glasilom ne pomenja nič dru* gega kakor likvidacijo tistih načel, ki jih je doslej zastopala SKS .To pomenja, da je SKS popolnoma zaplavala v separatistične vode in da se je popolnoma izneverila svo« jemu državnopravnemu programu, ki ga je svoječasno zastopala. Pucelj je na ta način sledil zgledu klerikalne stranke, ki se je tudi udinjala radičevcem, ki pa se tega danes že kesa, ker jo je ta politika speljala v zagato, iz katere ne ve izhoda. Ta usoda čaka sedaj tudi Puclja! Prepeluh in Pucelj sicer pravita v svojem manifestu, da je klerikalna politika doživela razne neuspehe radi nesposobnosti svojih voditeljev, tega pa ne uvidevata, da je bil glavni vzrok teh neuspehov ravno zveza klerikalcev z radičevskimi republikanci in separatisti, torej ona politika, ki je Prepe* luhu pri zadnjih volitvah že prinesla poraz in ki jo sedaj prevzema tudi g. Pucelj. Ne smemo pa pri vsem tem pozabiti, da šteje SKS v svojih vrstah pristaše, ki se štejejo med napredne kmete, ki so vedno obsojali separatistično radičevsko m klen* kalno politiko, kakor jo je še meseca ja* nuarja obsojal g. Pucelj v ^Kmetijskem listu», v katerem je imenoval radičevsko in klerikalno politiko prevarantsko in škod« ljivo za kmetsko ljudstvo in v katerem je imenoval Prepeluha za mestnega škrica, ki ne pozna potreb slovenskega kmeta, ker ni nikdar živel med njim in ker ga je kot nekdanji socialni demokrat samo takrat videl, kadar je imel priliko, kričati nad njim v kancliji. Ali odobravajo napredni kmetje, ki so organizirani v SKS, najnovejši korak g. Puclja, ki je s svojo švigašvagasto politiko že dovolj škodoval koristim slovenskega naprednega kmeta?! Slovenski republikanci in separatisti od svojega stališča niso odnehali, odnehati pa je moral g. Pucelj, kar se vidi že iz tega, da je glasilo slovenskih radičevcev «Slo« venski republikanec« zadnje čase name« noma naglašalo, da vidijo svoj končni cilj edinole v federativni republiki, medtem ko je glasilo Pucljeve stranke «Kmetijksi list» na vse to molčalo ali pa celo pritrjevalo, da imajo radičevci in samostojni kmetje skupne cilje in namene. Mislimo, da se ne motimo, ako pravimo, da je Pucelj sklenil svojo najnovejšo zvezo samo radi tega, da bi s pomočjo slovenskih radičevskih glasov postal vodja druge naj* večje slovenske stranke v Sloveniji Toda velikolaški državnik se je temeljito zmotil v svo jih računih, in sicer ne samo zato, ker ne vidi, da ga vlečejo za nos radičevci ia da je samo navadno orodje v njihovih ro* kah, ampak tudi zato, ker imajo končno besedo še vedno volilci. Pristaši stranke, najmanj pa zavedni napredni kmetje niso živina, za katero bi se moglo mešetariti, kakor je mogoče to vajen g. Pucelj na ran vinjakih sejmih. Zavedni slovenski kmetje imajo tudi svoje glave in svoje možgane, s katerimi znajo samostojno misliti. Ti kmetje bodo povedali, da nočejo biti pomočniki onih, ki zapravljajo in razbijajo naše državno in narodno edinstvo, za katero so tudi oni z iskreno ljubeznijo do skupne domovine Jugoslavije delali in se izpostavljali napa« dom vseh njegovih sovražnikov separa* Anton Stražar: ZUŽEHli L7UBEZEB V. Kar zelene so bilo od jeze in nevoščlji-vosti Katričine tovarišice, ki so jo videle na binkočtni ponedeljek pri romarskem shodu na Limbareki gori v spremstvu imenitnega in zalega gospoda .., Tako zadovoljna in srečna se Katrica še ni počutila kakor v novi službi, ki jo ji je preskrbela Primatova mati. Gospod inženjer Miha Škrjanec je imel lično vilo v obližju Ljubljane. Pred prijazno hišico je ležal lep sadni vrt, stezice vse posute z belim peskom. Vsakdo, ki je šel mimo, je nehote vzdihnil: «Hm, če bi tudi jaz imel vse tako lepo urejeno in bi tako komodno živel, kakor ta inženjer!« Inženjer Škrjanec kljub svoji sreči in bogastvu ni pozabil na bedne siromake; nobeden, ki je prišel k njemu, ni odšel brez daru. Zvedavi ženski svet, ki je poznal inženjerja Škrjanca, pa je vedno ugibal, kakšni razlogi ga zadržujejo, da se mladi gospod ne poroči. Prve dni ob nastopu službe je bila Katrica precej boječa in tiha v novi službi. A kmalu se je sprijaznila z gospodovo sestro Milko. Uvidevši, da je gospod tudi zelo prijazen napram njej in da ji ne reče nikoli žal besede, je končno zgubila vso bojazen in se počutila kakor doma. Pri delu je s svojim lepim glasom rada prepevala narodne pesmi. Tako je kar nagloma prisijala pomlad, lepa zelena, cvetoča pomlad. Ob lepem vremenu so se sleherno popoldne hodili vsi trije skupno sprehajat v Tivoli ali v Zvezdo, včasih pa še dalje, proti Posavju, notri do Črnuč in še drugam. Po Veliki noči pa je odšla gospodična Milka na sosednje Štajersko k teti za par tednov. Ostala sta torej sama doma Katrica in inženjer. Po obedu nekega lepega dne pravi inženjer : «Katrica, kdo bi se dolgočasil v tem zi-dovju! Ali greš z menoj nekoliko na izprehod v prijazni Tivoli?« «Grem z vami, gospod, samo če vam ne bom delala sramote?« «Ej, tako dekle kakor si ti, ne dela nikomur sramote!« Katrica se je torej okusno opravila kakor pravcata mestna gospodična in odšla s prijaznim inženjerjem na izprehod. Prav v obližju znanega bajerja v Tivoliju sta se ustavila in sedla na klopico pod kostanji. Dekle se je kakor običajno zazrlo proti vzhodni strani, proti domačemu kraju, kjer ji ie tekla zibelka, kjer je preživela brez- skrbna otroška leta in se nato seznanila s Trdinovim Jakom ... Kaj vse žalostnega ji je doneslo to znanje!... Pri teh spominih je globoko vzdihnila ... Inženjer Škrjanec je pazljivo opazoval dekleta, kakor človek, ki zna že iz zunanjosti presojati notranjost človeka. Takoj je slutil, da so njegovi spremljevalki neprijetni spa* mini povzročili te globoke vzdihljaje... «Danes, Katrica, ko sva sama tukaj, ml povej kaj iz svojega življenja! Vem, da mi ti nekaj skrivaš... Ampak meni lahko zaupaš vse kakor svojemu bratu.« Dekle je bilo v veliki zadregi; to je takoi uvidel inženjer, zato ji reče nadalje; = »DOMOVINA« tistov, radicevcev in klerikalcev. Ti za? vedni napredni kmetje bodo pokazali go« spodu Puclju in vsem tistim, ki mu v ljub* Ijanskem vodstvu SKS svetujejo k politiki, ki se je že pri radičevcih in klerikalcih iz« kazala kot pogrešna, hrbet in s tem uničili Pucljeve načrte, zapeljati neklerikalno kmečko ljudstvo v Sloveniji v separati« stično gonjo. SKS je radi nesposobnosti in domišlja« vosti svojih voditeljev in radi čudne kole« bavosti svoje politike zadnje čase doživela jže dovolj izgub, zadnji korak g. Puclja in njegove stranke pa pomenja korak v po« litično smrti Spričo političnih kameleonov sedanjega Ičasa, ki menjajo načela in prepričanja kakor denar, pa stoji Samostojna demos kratska stranka vedno na enem in istem stališču, dosledna in zvesta svojim načelom in okoli njenega prapora državnega in na« rodnega edinstva, demokracije in resnic« nega ustvarjajoeega dela za narod se zbi« Ta jo vedno gostejše vrste! Naraščanje nje« nih sil ne izhaja samo iz njene doslednosti in poštenega dela, ampak tudi iz politične nedoslednosti, nepoštenosti ter pustolov« stva njenih političnih nasprotnikov. Z ozi« rom na to nam je ljubo, da je Pucelj s svojimi ožjimi prijatelji končno pokazal svojo pravo barvo... DOMŽALE. Dne 9. avgusta se vrši slovesna proglasitev vasi Zg. in Sp. Domžale, Stob in Študa v trg Domžale. Nagli razvoj domžalske okolice je naravno spojil omenjene kraje v celoto, ljudstvo pa je spoznalo praktično vrednost tega dejstva in zaželelo, da Domžale postanejo trg. Tako si je županstvo na podlagi vplačila predpisane takse pridobilo dovoljenje za trg. Sedaj se vrše v polnem teku priprave za čim lepšo izvršitev te proslave. POLJANSKA DOLINA. Na Vidov dan, v nedeljo 28. t. m. popoldne ima naš Sokol kakor vsako leto javen nastop v Poljanah s telovadbo, §t 25 ===============^^ in nato veselico s plesom in prosto zabavo. Vabljena so še enkrat tem potom vsa sosednja so-kolska in vsa druga napredna, Sokolu naklonjena društva kakor vsi naši prijatelji in somišljeniki iz doline in od drugod. Za postrežbo bo, kakor druga leta, dobro preskrbljeno. — V dolini se je začela košnja, ki obeta obilo krme, če bo le vreme ugodno, da se jo bo moglo ob času in hitro spraviti. — Kakor že večkrat v «Domovini» omenjeno, so naše ceste silno v slabem stanju in nič ne kaže, da bi se od katerekoli strani mislilo na popravo. Da je cesta, ki je bila prej in je najbrže tudi dandanes velike vojne važnosti, tako slaba, je velik, če ne največji vzrok ta, ker se veliko prevaža dandanes po nji z avtomobili in to tovornimi. Ce se jo bo hotelo temeljito popraviti, bo tudi nekaj veljalo, kar se pa mora vzeti kot nujno in potrebno v korist in napredek doline tudi iz gospodarsko-trgovskih ozi-rov. 0 tem odločujoči se naj zganejo in naj neprenehoma pritiskajo tam, kjer se da kaj doseči, PREDDVOR PRI KRANJU. Naši Orli se še vedno ne dajo spametovati, marveč ponoči ob skupnem pohodu z Orlicami domov uganjajo razne sramote. Kar pa je poštenih med njimi, morajo seveda molčati. In poleg sramote, ki so jo napravili v Šenčurju, delajo še vedno nove zgage. Prošlo nedeljo so se pomudili v Predorljah ter ponoči prihrumeli z velikim vriščem domov. K sreči jih je pot vodila preko gmajne, sicer bi bilo drugače. A koliko je Orlicam do pobožnosti, smo videli v Križevem tednu. Vsak kristjan gre k prošnji procesiji, le orlovske devičice so se podale v dvorano, misleč, da jih nihče ne vidi. Je pač procesija preveč mučna zanje. Omeniti moramo že znanega «ceglarčka». Njemu in vsem zgagarjem sporočamo, da jih bomo spravili pred sodišče, ako z jezički ne bo miru. Zadnjič pa je «ceglarčka» in devičice strašilo, ko so o polnoči šli skozi hosto domov. Toda o tem, kako so bežali in zakaj, povemo kaj ob priliki. Opazovalec. GROSUPLJE. Kako daleč je privedla strast in sovraštvo do vsega, kar je napredno, naše klerikalce — naravna posledica hujskanja šmar-skega kaplana Sušnika — kaže žalosten slučaj, ki se je pripetil v soboto dne 5. t. m. Ker tukajšnji Sokol nima telovadnice in tudi drugega primernega prostora za telovadbo v Grosupljem, je primoran uporabljati dvorišče 15 minut odda- = Stran 3 == ljene tako zvane «Stare pošto v Brvacah za telovadbo. Tudi v soboto okrog 17. ure se je napotilo 15 dečkov in deklic v starosti od 8—12 let k telovadbi na Staro pošto. Nekako sredi pota je to deco napadla sirova nahujskana druhal, obstoječa iz upokojenega železničarja Kušlana, sina upokojenega drž. cestarja Trošta in žene aktivnega drž. eestarja Trošta mlajšega Frančiške Trošt. Napadli so deco s psovkami «praeice, orjunci itd.» in jih pretepali s senenimi vilami. Posebno se je odlikovala Frančiška Trošt. Enemu izmed dečkov je iz rok iztrgala stojalo za skok v višino in isto razbila na obcestnem kamnu. Razen štirim izmed dece se je vsem posrečilo z begom dospeti v Brvace. Ko so sporočili dogodek učiteiju-vaditelju, je poslal eno izmed deklic (Križmanovo) na mesto napada, da pogleda, kaj je z zaostalimi štirimi. Frančiška Trošt je Križmanovo napadla z vilami in jo tako pretepla, da je bila vsa čma po hrbtu. To so dejstva, ki v žalostni luči pričajo © morali naših klerikalcev. Odgovorni za to so pa v prvi vrsti tisti, ki ljudstvo hujskajo proti vsemn, kar ne trobi v njih rog. Posebno se odlikuje v hujskanju in ne zamudi za to nobene prilike šmarski kaplan Sušnik. Opozorili smo ga že ponovno, da naj preneha s hujskanjem, a zaman. Ponovno se je že pripetilo, da so nahujskani elementi napadli Sokole, bo pa to menda prvi slučaj, da je bila napadena nedolžna deca. Preiskava bo dognala, kdo je pravi povzročitelj napada. Naznanili smo vso zadevo orož-ništvu in drž. pravdniku. Vsem tistim omahljiv-cem in malodušnežem, ki vedno odsvetujejo od zgradbe Sokolskega doma, pa bodi to resen opomin, da se z vso silo in vnemo poprimejo dela in da se z zgradbo lastnega doma čimprej prične. Dom nam je za naše življenje in za naš obstoj neobhodno potreben že zaradi telovadnice* Potreben nam je pa tndi kot napredna trdnjava v našem tako zagrizenem klerikalnem kraju. Upamo in uverjeni smo, da bo vsak resničen naprednjak prispeval s skromnim darom, da postavimo lasten dom, trdnjavo, kjer bo naša deca, naš ponos, naša bodočnost v miru in brez skrbi telovadila in se pripravljala za veliko delo, ki jo čaka. — Več Sokolov. GROSUPLJE. V nedeljo dne 7. t. m. je priredilo tukajšnje sokolsko društvo izlet dece na «Vidim, dekle, tvojo zadrego, zato te ne silim. Ako te je volja, pripoveduj, ali pa govoriva o čem drugem.» « Veste, gospod, komu drugemu bi ne povedala vsega, kar sem doživela, toda vam zaupam vse, ker vem, da se ne boste norčevali iz mene. Torej, me poslušajte!« Več kot dobro uro je pripovedovala Katrica prijaznemu gospodu svoje težke doživljaje. Seveda je vse odkrito povedala tudi o dogodkih iz službe v ravniškem župnišču. Ko je inženjer čul vso to pripoved, saj , ki jo je vsakikrat zlorabil pri volitvah za agitacijo. Radovedni smo, kadar bo «Senuška cestam gotova, s kom bo potem, kadar bodo zopet volitve, farbal in varal volivce? G. Škerjanc, le pogruntajte zopet katero! Vedite pa, da osel gre samo enkrat na led, mi smo šli sicer že trikrat, zato bo pa sedaj, ko smo spregledali, tem hujši obračun z Vami. — Omenjena cesta bo v nekaj dnevih v raški občini dogotov-ljena in s tem to pereče vprašanje rešeno. Želimo, da bi Raka dobila zopet tako energičnega in delavnega župana, da bi se potegnil za napravo nove tudi zelo potrebne ceste od Zabu-kovja čez Površje, Dolenjo vas in Gmajno na Smednik, kakor se je bivši župan Š. pobrigal za svojo vas Ardro. — Nezadovoljen bivši klerikalec. ŠMARTNO PRI LITIJI. Gospodarske potrebe nas silijo, da se oglašamo k besedi. Živimo pač v kraju, čigar okolica je v rokah znanega nemškega veleposestnika. Njegova posest sega iz Šmartna do Polšnika. Vidimo gozdne in zemeljske parcele bivšega nemškega kneza na eni strani, na drugi strani imamo zemlje in gozdne komplekse Črnega potoka in Gnnač pri Litiji. Vse to je tako rekoč last velenemške gospode. Res je, da se je nam zakupnikom graščinske zemlje po hudi borbi tukajšnje krajevne organizacije naše stranke dovolil, oziroma podaljšal zakup do jeseni. Prijatelji, s tem pa ni še vse končano. Čakajo nas še borbe, zato je treba združitve v nepolitični organizaciji. Zato smo na zadnjem sestanku sklenili da osnujemo zadrugo < Agrarne Zajednice», katera bi vse naše prošnje in želje odpošiljala na pristojna mesta. Naš kmet in delavec nimata zemlje niti za svoje preživljenje. — Pred nami pa ležijo zanemarjene parcele travnikov, katere upravljajo graščine nad vse zani-kerno. Kmet bi rad redil živino, gnojil in umno obdeloval zemljo,« pa nima. — In se najdejo še ljudje, ki bi mu privoščili, da bi mu vzeli še tisto, kar danes ima. To niso ljudski prijatelji! Naš boj gre za poštenost in pravico. — Bogu in kralju, kar je njegovega — kmetu in delavcu zemljo, da jo obdela, bivšim nemškim valptom pa potni list za blaženo jim Avstrijo. Gospodje v avtu se posmehujejo ubogemu ljudstvu, na graščinski zemlji pa razpadajo podstrešja. Če prosiš za les, dobiš po navadi odgovor: če ni za te, pa pojdi! Res, težke so krivice in še težje bodo, če si ne bomo pomagali sami. Jesen bo prišla, treba bo stelje, treba bo drv itd. — zakon nam nudi, torej sprejmimo vsaj to. Zakupna pogodba preneha jeseni. Treba bo borbe naprej! Vztrajajte! Organizirajte se! «Agrarna Zajednica» je organizacija, oziroma Zadruga agrarnih interesentov — zatorej vsi, ki v njo spadamo, v njo! — Agrarni interesentje. ŠT. VID PRI STIČNI. Dragi čitatelji «Domo-vine»! Zopet imamo novico iz naše fare, in veste kaj? Na binkoštni ponedeljek je bilo pri neki tukajšnjih podružnic popoldansko cerkveno opra vilo. Naš g. župnik pa so prinesli seboj dopis iz naše fare, priobčen v 22. št. «Domovine», ter ga tam prečitali. Ker pa je stvar, objavljena v «Do-movinir, resnična, niso imeli kaj oporekati, nego so menili: «Zapisal sem ptičko in bo zapisana, ko mene že kost pri kosti več ne bo.» Vprašamo g. župnika, kako se neki imeuuje tisto prisiljeno , v kalero zapisuje on dekleta, ki prihajajo dve uri daleč k maši? Alt imate že kaj mnogo zapisanih? G. župnik so se precej razjezili, ker pa je brez pomena jeziti se nad zadevo, ki je resnica, bi bilo svetovati g. župniku, naj se nikar preveč ne razburjajo, ker to samo škoduje zdravju. Zdravo! BOŠTANJ OB SAVI. Mladina osnovne šole je uprizorila v nedeljo, 14. t. m., pod .vodstvom gosp. nadučitelja Pr. Musarja, trodejanko . Mladi igralci so gledalce popolnoma zadovoljili. Igrali šo vsi dobro, posebno izvrstno pa še Pečnik — cel operni pevec — v vlogi Povodnega moža, Podlip-nik kot župan in v četverogovoru kot zdržnik ter v tretjem dejanju tudi Hrovat v vlogi županovega sina. Obisk je bil pač prepičel. Če je mogoče napolniti veliko dvorano pri Salezijancih, kadar oni igrajo, zasluži pač tudi šolska mladež, da se napolni mala šolska soba. Saj obilen poset je igralcem in režiserju edino zadoščenje za velik trud in v nadaljnjo vzpodbudo. Čisti dobiček —> okrog 250 Din — je namenjen šolarski knjižnici. ČATEŽ OB SAVI. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije SDS. za občino Čatež ob Savi se vrši v nedeljo, dne 21. junija 1925 po prvi sv. maši (ob 8. uri) v gostilni Kodrič na Čatežu. Na zborovanje pride delegat iz Ljubljane. Vse napredne volilce vljudno vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, kajti le v edinosti je moč. ZIDANI MOST. Cenjena «Domovina>! Ker vidimo, da pri nas ni doma resnica in miroljubnost, se oglašamo. Tukaj je namreč nekaj mladih fantičev, ki neprestano obrekujejo napredne ljudi in pa našo napredno strokovno organizacijo. Mi jim zaenkrat povemo samo to, naj prenehajo s svojim izzivanjem. Mi smo mirni in pošteni, toda obrekovati in izzivati se ne damo od nikogar, najmanj pa od predrznih petelinov« Mi puščamo v popolnem miru delavce in tovariše, četudi so drugega političnega prepričanja. Nam pač ni treba udrihati po drugih strankah, ker z lepo besedo in tovarištvom opravimo mnogo več. Imamo pa zato tudi svoj ponos in bomo z izzivači predvsem obračunali na ta način, da spravimo\ javnost takšno gradico, ki jim ne bo prijetno. Toliko za danes! Član Unije. GORNJI GRAD. Večkrat se v čita o razmerah v raznih občinah, zato bi bil tudi pri nas potreben poročevalec, ki bi za javnost beležil, kaj vse se godi y naši občini in fari. Na Rešnjega telesa je bilo vreme lepo in toplo. Kakor običajno .smo se z veseljem vsi podali k procesiji. Dekleta so prav skrbno in pridno pripravila potrebne evangelije in jih okrasila s cvetjem. Vse je bilo v najlepšem pripravljeno, le požarne brambe in godbe ni bilo, ki je drugače igrala vsako leto. Letos pa g. dekan ni dovolil, da bi prisostvovala, ker so se zadnjič gasilci udeležili pogreba neke mladenke, ki je duševno zmedena našla smrt v vodi. Zdravnik je ugotovil duševno zmedenost in je g. dekanu poslal potrdilo o tem, toda g. dekan vseeno ni hotel dovoliti pogreba s cerkvenimi obredi, čeravno so ga prosili starši, naj jim ne veča žalosti in potrtosti. G. dekan bi se bil pač moral spomniti, da je tudi dotično nesrečno dekle darovalo po svoji moči precejšnjo svotO za zvonove, a ji sprva kljub temu ni pustil zvoniti, nato pa na priprošnjo ugledne osebe le po deset minut. Pogreb ©esrečne deklice je navzlic dekanovi nejevolji bil silno obsežen in prisrčen. Udeležilo se ga je obilo sorodnikov, znancev in prijateljev, pevci pa so ji ob grobu zapeli ganljivo žalostinko . Vse govori tukaj, da je s tem potopljena ladja SLS. v Šmarjetnski okolici. Zaman sta možiceljna klicala na pomoč svojo rešilno posadko. Za SLS. več ne mara pač tukaj nihče. LAŠKO. Tudi v našem okraju so bili klerikalci tako srečni, da so dobili poslanca. Če bi agitirali z onimi sredstvi, kakor stranka, ki ji je kaj do poštenosti, bi ga itak ne. In kaj hasne ljudstvu takšen poslaneef Mnogo je nas kmetov, ki smo mu dali na dan volitev zaupanje, a kako nas zdaj glava boli. Kadar gre za naše koristi, nam pokaže figo ta kunštni dr. Gosar. V sosednji občini Sv. Krištof je bil odstavljen župan in so dobili gerentstvo, kar smo mi vsi kmetje odobravali, ker se nam je zdelo gospodarstvo klerikalcev že preveč pogubljivo. Kaj pa je naš poslanec dr. Gosar napravil? Prišel je nas kmete izzivat s tem, da je na nekem zaupnem shodu klerikalnih kimovcev kritiziral in hujskal zoper ge-rentsvo v občini Sv. Krištof. Mi ubogi trpini pa menimo, da, če se noče dr. Gosar boriti za naše interese, se tudi v škodo ni treba. Dr. Gosar si le naj zapomni, da nas je pri zadnjih volitvah poslednjič neusmiljeno potegnil Kmet. LAŠKO. cVerehrlicher Gevverbeverein Tiiffer bei Cilli» še vedno obstoja, kljub temu, da že sedmo leto ne poznamo več , in kljub temu, da pravijo naši obrtniki, da so Slovenci. Gospod Zupane jih je zbral v obrtniško društvo, ki si je sedaj nadelo zgorajšnje nemško ime in dela reklamo za cHerbstmesse v Grazu». Bo že kaj zaslužka, ker brez Blaževega žegna ni uspeha. SV. KRIŠTOF. V predzadnji številki : po 535. ŽIVINA. Od zadnjič neizpremenjena. KMETIJSKI PRIDELKI. Na ljubljanskem trgu se jc minuli teden prodajalo: svinjsko meso po 15 do 30 Din, slanina po 22 do 25 Din za kg; perutnina: kokoši po 30 do 45 Din, piščanci (par) 30 do 35 Din, kozliči 65 do 70 Din, domači zajci 10 do 40 Din, jajci 125 do 150 Din, mleko 3 Din, sirovo maslo 40 Din, smetana 11 do 14 Din. Kratke vesti — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dne 17. junija dobilo v devizah: 100 laških lir za 217-40 Din do 220 40 Din, 100 francoskih frankov, za 27250 do 277 50 Din, 100 češkoslov. kron za 167 80 do 170 20 Din, 1 avstrijski šiling za 7 95 do 8 07 Din ter 1 dolar za 56 48 do 57 28 Din. = Protektorat V. Ljubljanskega velesejma. Poročali smo že, da je prevzel Nj. Vel. kralj protektorat nad letošnjim velesejmom v Ljubljani.: Kakor čujemo, si kralj najbrže tudi osebno! ogleda prireditev. To je razstavljalcem ,velika vzpodbuda k čim lepši in popolnejši razstavi izdelkov. Naloga velesejmske uprave je, da pravočasno zasigura in odkaže pripravljenim tvrd-t kam prostore, kar pa je samo mogoče, če se vsi,, ki nameravajo razstaviti, čimprej odzovejo. Veliko je namreč razstavljalcev, ki prijavijo zadnji hip^ otežijo s tem delo upravi in škodujejo drugimi tvrdkam. Radi tega naj se dopošljejo nemudoma izpolnjeni prijavni formularji. = Javna dražba dobave in vožnje prodca na okrajne ceste se vrši v petek dne 26. junija ob' 9. uri na okrajnem zastopu v Ptuju, kjer so tudi dražbeni pogoji na vpogled. Položiti je prodni vadij. = Srednja kmetijska šola v Mariboru spre' jema prijave za vpis od 1. julija do uajkasnej« 10. septembra 1.1. Šolsko leto pričenja 1. oktobra, Redni učenci lahko postanejo oni, ki izpolnijo sledeče pogoje: 1. Stari smejo biti največ 19 let. a najmanj 15 let. 2. Morali so uspešno dovršiti 4 razrede srednje šole (realke, realne gimnazije, gimnazije) ali popolno meščansko šolo. Nižji tečajni izpit se ne zahteva, neuspeh v klasičnih' jezikih ne ovira prestopa. Kdor je napravil dvo-. letno nižjo kmetijsko šolo, mora položiti sprejemni izpit. 3. Morajo biti lepega vedenja. 4. Morajo biti državljani kraljevine SHS.; sprejem ino-zemcev odobrava minister kmetijstva in vod. 5. Morajo biti zdravi in krepki. Prošnji za sprejem, katero je treba kolekovati z Din 5 + 20, je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko, oziroma odhodno spričevalo, 4. zdravniško spričevalo in 5. potrdilo staršev o vzdrževanju. 10 dobrih učencev bo dobilo štipendije po Din 400 mesečno. Kdor želi točnejšega na-vodila, naj zahteva od direkcije program. Naslov: Srednja kmetijska šola v Mariboru. Nova šolska postava Kadar se začno klerikalci po svojih novi-nah dreti in zabavljati, se že ve, da gre za nekaj, kar jim ni všeč, kar jim odvzame nekaj moči in sile nad nami v posvetnih in političnih, pa s tem v zvezi tudi v premoženskih stvareh, kar je zanje prvo in poglavitno. Tako je tudi zdaj, ko v Beogradu pripravlja minister za prosveto novo šolsko postavo ali novi šolski zakon. Seveda po tem zakonu ali postavi, kadar bo sprejeta, ne bodo imeli klerikalci in duhovščina na šolo in učiteljstvo več tiste moči m odločitve kakor so jo imeli do sedaj, posebno pa pred vojno, ko se je moral na zahtevo iz farovža prestaviti in kaznovati vsak učitelj, ki se je le drznil ugovarjati mogočnim duhovnim gospodom, gospodujo-čim v čisto šolskih zadevah. Dvakrat gorje učitelju, če je imel pogum s svojo glavo misliti o političnih in naprednih zadevah ter take po njih mnenju pregrešne misli še širiti med ljudi, pa naj je bil še tako marljiv delavec za ljudski blaeor. Zdaj klerikalci vpijejo po svojili listih, da gre za ljudske pravice. To je pa samo pesek v oči nevednim ljudem. Ljudstvo, občina, bosta po svojih zastopnikih kakor do sedaj zastopana v šolskih odborih kot nekakšni gospodar in upravitelj svojega šolskega premoženja, šolskega poslopja in drugega, ki ga bodo upravljali skupno s šolskim voditeljem. Mislimo, da se bodo pametni, previdni in za napredek vneti kmetski možje v vsem lahko sporazumeli s šolskim voditeljem, kar je bilo tudi že sedaj v krajih, kamor je svefoloba napredka že prodrla. Kar je potrebnega za šolski napredek, bodo pametni mo*je radi dovolili, saj gre za njih otroke. Pametni in uvidevni šolski voditelji in sploh učitelji pa naj zahtevajo le ono, kar je res potrebno. Počasi, leto za letom, se pa v nekaj letih vse nredi. Seveda, do sedaj je imela duhovščina vso moč v krajnih šolskih svetih, župnik je bil že član kar po postavi. Tega po novi postavi ne bo več. Zato pa tudi toliko zabavljanja. V šoli se bo učil krščanski nauk kakor do sedaj. Nekaj pa bo, kar jim seveda ne gre v glavo. V šoli se ne bo smelo uganjati nikako strankarstvo in ne otrok siliti v razna klerikalna društva, kjer jih zastrupljajo s sovraštvom do dragovernih naših bratov. Po novi postavi se bo morala učiti in vcepljati otrokom res prava ljubezen do bližnjega, bodi ta že potem katoliške, pravoslavne ali muslimanske vere. Brat je mil. katerekoli vere bil! Sovražiti se nobenega ne sme, vsakega moraš ljubiti, mu pomagati v sili in ga Imeti za brata, ker smo vsi sinovi in hčere enega in istega naroda. Razume se, da bo križ ostal v šoli kakor do sedaj. Učitelji ostanejo državni uradniki; veroučitelje, katehete bo tudi določevala država in jih plačevala za pouk in jim tudi predpisovala potrebni delokrog. Zato pa zopet nov krik in vik. Ampak to bo veljalo za vse in naj bodo katoličani, pravoslavni ali muslimani. Klerikalci pravijo: veroučitelje naj plača država, a cerkev, škof ali papež jih naj nastavljajo in le tem so odgovorni. Ni kaj prida gospodar, ki bi pustil, da se mu drugi vtiče j o v njegovo gospodarstvo, da drugi ukazujejo hlapcu, ki ga plačuje sam. Tak gospodar gre kmalu v franže. Tako je tudi z državo. V državi mora biti red. Kdor vzdržuje ali plačuje, ta ima tudi odločevati. Sploh bo pa narod lahko vsikdar odločeval in po potrebi spremenil, kar ni prav, po svojih poslancih. In v tem bi pa ravno klerikalci lahko veliko dobrega naredili, ko bi ne bili tako zagrizeni, sovražni, škodoželjni in vladehlepni. Ker vemo, da ta in oni naš pristaš čita tudi nasprotne, klerikalne liste («Domoljuba»), smatramo za potrebno, da še podrobneje spregovorimo o novi šolski postavi, čim bo v skupščini sprejeta. Vemo tudi, da bo pozneje treba na tej postavi to in ono spremeniti, ker nobena stvar na svetu ni popolna in se jo mora od časa do časa popraviti in dopolniti. V celoti in vobče bo pa ta nova šolska postava dobra; slaba je le za klerikalce, ker jim jemlje dosedanji vpliv na šolstvo in s tem na ljudstvo, kar mora vsak pravi naprednjak le pozdraviti in priznati vse spoštovanje in čast našemu prosvetnemu ministru g. Sveto-zarju Pribičeviču, ki se je z vso odločnostjo lotil te prepotrebne šolske postave. + Klerikalcem trda prede in zato skušajo na vse načine prikriti z lažmi obupni položaj, v katerem se nahajajo. Nihče se zanje ne zmeni. V Narodni skupščini jih nihče ne posluša, četudi skušajo zbujati pozornost z raznimi neumestnimi predlogi ali pa bedastimi medklici. Zato jih tem bolj boli napredek samostojnih demokratov, ki pridobivajo povsod, zlasti pa na Hrvatskem, nove pristaše. Že od volitev neprestano napovedujejo klerikalci razpad Narodnega bloka in skušajo dokazati nepotrebnost SDS., toda Narodni blok živi kljub njihovim lažem, samostojna demokratska stranka pa se širi na račun radi-čevcev in klerikalcev. Zadnjo nedeljo je imela SDS. sijajen shod v Sisku, na katerem je govoril tudi minister Pribičevič in ki se ga je udeležilo okoli 15.000 hrvatskih kmetov. «Domoljub» piše sedaj, da je Pribičevič sklical ta shod z muziko in štruklji, da so kmetje štruklje pojedli, volili pa da bo vseeno Radica. Mi bi tega ne omenjali, ako bi s svojim bedastim zabavljanjem "Domoljub , ne kazal, kako bole klerikalce uspehi samostojne demokratske stranke. Na drugi strani smo pa «Domoljubu> za reklamo tudi hvaležni, ker smo mnenja, da bodo klerikalni backi kmalu začeli dreti v množicah na demokratske shode, ako bo škofov tednik še dolgo pisal, da se vrše z muziko in štruklji. Pri klerikalcih jedo namreč štruklje samo fajmoštri in drugi klerikalni voditelji,-kmetje pa gledajo skozi prste. Pri demokratih so pa tudi drugi štrukljev deležni, zato pa je pri njih tudi veselo z muziko in brez nje na veliko žalost klerikalnh pogrebcev dr. Koroščeve polomije. -j- Preganjanja. «Domoljub> piše v vsaki svoji številki o preganjanjih, ki se vrše v naši državi. Sedaj piše, da radikali preganjajo v Srbjji vse, ki niso pristaši njihove stranke, radikale pa zopet preganjajo na Hrvatskem samostojni demokrati, samo o preganjanjih v Sloveniji (Domoljub* ne ve nič povedati. Mi pa vemo, da se tudi v