Po polti projoman: n
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , Četrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
V upravniitvu projeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , Setrt , , o , - , mesec , 1,70.
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec-
Štev. 148.
Političen list za slovenski narod.
Naročnin« in [ inserate ■prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2,
Rokopisi se ne vračajo, nefratikovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2. L, 17.
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, v torek 2. julija 1901.
Letnik XXIX.
"V^abilp na naročbo.
S i. julijem se pričenja nova na-ročba, na Katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v upravništvu:
Vse leto 20 kron. Pol leta 10 „
četrt leta . 5 kron. Jed en mesec 1 K 70 h Za pošiljanje na dom je plačati 20 h na mesec.
Po pošti pošiljan velja:
Vse leto 26 kron: Pol leta 13 „
Četrt leta . 6 K 50 h Jeden mesec 2 K 20 h
Plačuje se naprej.
Na naročila brez priložene naročnine se ne ozira.
Upravništvo „Slovenca".
Kranjski deželni zbor.
(VII. seja dne 1. julija.)
(Konec.)
Posl. Lenarčič poroča o deželni kulturi po poročilu deželnega odbora. V splošni razpravi omenja poti. grol B a r b o, da je poročilo o nameravanem imenovanju dež. predsednika barona lTeina za častnega člana c. kr. kmetijske družbe pretirano. G. dr. pl. Wurzbach nima nobenega pooblastila govoriti v imenu nemške stranke. Ako in kar je govoril, je to njegova zasebna stvar in nemška stranka odklanja vsako odgovornost
Posl. P o v š e kratko konststuje, da je bil pač razgovor o tem v odborovi seji kmetijsko družbe. Toda dotični predlog je bil stavljen brez vednosti predsednika in odbora. Ker nobeden članov ni bil pooblaščen govoriti ali glasovati v imenu svoje stranke, zato je tedanji predsednik prekinil razgovor o tem. Zato pa g. Povše jako obžaluje, da se je ta zaupni razgovor spravil v javnost,
ter prosi, naj se opusti nadaljna razprava o tem.
Dež. predsednik baron H e i n se pridruži želji g. Povšeta ter obširno govori o vprašanju izseljevanja v Ameriko in druge dežele, katero je sprožil poročevalec. Dež. predsednik meni, da bi razvoj industrije v domači deželi omejil izseljevanje. To je res, ker ljudje gredo z lačnim trebuhom za boljšim kruhom in jih s policijo ni mogočo zadrževati. Toda s tem bi se pač pomnožilo število konsumentov, ne pa producentov poljedelskih pridelkov.
Posl. Subic predlaga, naj dež. odbor loči prošnje za nujno potrebne vodovode od manj nujnih ter pospešuje v prvi vrsti le nujne naprave. Ako gre tako naprej, kakor doslej, potem še desetletja dežela ne izvrši vseh načrtov. Županstvom pa se naj naroči, da vlagajo prošnje le za nujno potrebne naprave.
Posl. Povše odgovarja, da bode dež. odbor poskusil izvršiti ta nalog, toda težko bode pravo zadeti. Vsako županstvo, vsak prosilec smatra svojo stvar za najnujnejšo. Dalje pojašnjuje razne kulturne načrte v deželi, kakor so za osuševanje ljubljanskega barja, uravnavo Vipave, Bistrice, Sore, Pivke, Krke itd. Dežela bode imela še mnogo tro-škov za dobavo dobre pitne vode. Skrbeti je treba še nadalje za zboljšanje živinoreje.
Posl Luckmann izraža željo, da bi se industrija v deželi blagohotneje podpirala, nego se godi v obče. Dalje želi, da bi davčni organi no postopali tako strogo in brez-ozirno. Odgovarja mu dež. predsednik ter zagovarja davčno upravo.
Posl. Žitnik izraža željo, da bi dež. odbor za male naprave, kakor so kapnice ali mali vodovodi, dovoljeval primerne podpore brez ogleda dež. hidrotehnika. V dež. odboru leži mnogo prošenj za podpore, a prošnje se starajo, ker dež. stavbeni urad ne more izgotoviti vseh načrtov. Za kapnice pa in kale pač ni treba umetnih načrtov, kakor je bilo doslej v navadi. Dež. stavbeni urad naj naredi primeren tip za kapnice
po razmernih cenah, ne pa načrte, po katerih naj bi se kapnice gradile po 6000 gld. Naprava načrta in kolavdacija takih malih naprav stane včasih toliko, kolikor znaša vsa deželna podpora. Dež. odbor naj torej ne postopa tako strogo glede načrtov in dovoljuje podpore za kapnice, kale in male vodovode brez prestrogih pogojev.
Posl. Božič predlaga, naj se dež. odbor zopet bavi z vprašanjem deželne zavarovalnice. Misel je dobra in zdrava, zato ne sme zaspati. (Posl. Žitnik kliče: Dobro in prav je, da se oglašate tudi z Vaše strani!)
Posl. Po v š e odgovarja, da je dež. odbor čakal državnega zakona, ki je bil tudi že zbornici predložen, a ne še rešen.
Posl. Zelen naglaša glede Šubičeve resolucije, naj smatra dobavo vode na kraških tleh sploh za nujno, ker kraška tla so v prvi vrsti potrebna pitne in porabne vode.
V nadaljni razpravi vpraša poročevalec Lenarčič dež. predsednika, ali dobi dežela posebnega državnega hidrotehnika, ki bode izvrševal deželna dela.
Dež. predsednik navaja vzroke, zakaj ni bil nameščen poseben hidrotehnik.
Posl. Žitnik opozarja na nujno potrebo uravnave Sore in Račeve v žirovski dolini.
Že 1. 1834 so nekateri posestniki vložili prošnjo za uravnavo. Po daljših obravnavah je poljedelsko ministerstvo naročilo gozdno tehniškemu oddelku v Beljaku, da izdela načrt. Ob enem se je naročilo županstvu v Žireh, da prevzame za 30% prispevka od udeležencev. Občinski odbor je to sklenil dne 5. maja 1900 in vprašanje je bilo v najboljšem teku. Letos dne 25. svečana pa je občinski odbor preklical svoj lanbm
To je menda, posledica gotovih m hi-nacij. Toda čudno je vendar, da obč. odbor letos nekaj sklene, drugo leto pa prekliče. Sicer pa občina kot taka ne prevzame nobenega bremena, ampak le garancijo, da udeleženci plačajo 30% skupnih troškov. In udeleženci so pripravljeni, dotični pri-
spevek takoj izplačati. Čemu torej naga-jivost?
Ako se bode to delo odlašalo, bode s časom žirovska dolina podobna vipavski, koder voda zasiplje rodovitno zemljo s peskom in blatom. Da stvar ne obtiči, zato predlaga posl. Žitnik :
Dež. odboru se naroča, naj vse potrebno ukrene, da se čim preje prične uravnava potokov Sore in Račevo v žirovski dolini in da se ustanovi vodna zadruga, ki bode vzdržavala izvršene zagradbe.
Sprejeto.
Posl. Pa ki ž priporoča odvajanje poplavne vode v Struški in Loškopotoški dolini. Deželni predsednik odgovarja, da jo stvar v najboljšem teku.
Posl. Zelen vpraša, kaj je s pripravami za uravnavo Pivke.
Dež. odbornik Povše odgovarja, da bode mogoče že v bodočem zasedanju sklepati o predlogih.
Posl. Povše vpraša dež. predsednika, kaj je z osuševanjem ljubljanskega barja. Dež. predsednik odgovori, da je Podhag-skega načrt že zastarel in ga sedaj proučujejo v mimsterstvu.
Posl. Povše izrazi željo, naj bi se še to leto načrt primerno popravil, da bodo mogoče že v bodočem zasedanju poročati o pričetku dela.
Posl. Ažman in baron schvvegel priporočata kapnico na Pokluki.
Dr. Papež govori o vodovodu v Am-brus, če 5, da stvar že predolgo spi in da naj novi dež. zbor to misel vendar že izvrši.
Dež. odbornik Povše odgovarja, da je prvotni načrt za ambruški vodovod pomanjkljiv in ga bode treba spopolniti. Udeleženci pa se morajo zavezati, da prevzamejo odmerjene jim prispevke.
Posl. M odi c opozarja na potrebo vodovoda v Planini pri Rakeku ter izraža željo, naj bi se deželni prispevek zvišal od 20 na 25%.
LISTEK.
Borovčev Janez.
Črtica iz modernega dijaškega življenja. Spisal I—s.
(Dalje.)
Ob polu dvanajstih so prišli vsi s polja domov. Ko pridejo v hišo, pozdravijo lepo Janeza, a on jim komaj vidno cdkima; kaj se bo on, gospod, medicinec, ateist pečal s kmeti! Molili so »Angeljevo češčenje«, a Janez ni molil i njimi, ampak nekaj je momljal med zobe. Pri kosilu je malo jedel in le molčal; sem pa tja je zadel kak zaničljiv pogled Liziko, ki je že prav navadno jedla.
Po kosilu gre v svojo izbo in tam vzame iz svojega kovčega knjigo, toda ne medicinsko, ker te mu niso dišale, ampak segel je p* Renan-u.
Zopet g>e doli; v veži ga sreča mati in ga vpraša, kanvcja gre.
»Ali boš šd' kaj h gospodu ? Poglej, kako so dobri, le p^jdi, vedno so povpraševali p0 tebi, ko jim jS oče povedal, da pri-deš domov!«
»H kakšnemu gospodu naj grem, k far . .,« a te besede ni hotel izgovoriti, »k župniku ? V „lemenat" gredo tako same pleve. Jaz se grem v gozd učit.«
To izgovorivši odide na cesto. Mati ga hode pokarati, ga kliče nazaj, a bil je gluh za dobre besede skrbne matere.
Moško in ponosno je korakal po vasi. Vse ga je gledalo, in marsikako dekličje oko je zrlo skrivaj za njim in se čudilo njegovi lepoti. A on je gledal na vse strani, kakor bi hotel reči: Le poglejte me, mene, Borovčevega Janeza, gospoda !
Prišedši v gozd leže pod hrast, vzame knjigo v roko m počne čitati. Ali danes ni mogel in ni mogel razumeti niti besedice. Glava mu je bila težka. Prestavil si je šči-palnik na nosu, kakor bi hotel s tem zbrati raztrešene misli.
Mislil je na Dunaj; pri svojih prijateljih je bila njegova duša, in mislil je, kako bi so že lahko odpravil iz Volčjega. Oh, ta denar, ta denar, ko bi ga tako ne potreboval! Ali do 15. julija mora imeti 200 gld , če ne ga toži njegov upnik, in tega on, ki je bil ponosen na svojo čast, ne mara, ne sme pretrpeti.
Uvidel je, da s takim postopanjem ne bode dosegel pri očetu ničesar; treba bode napeti drugo strune, rahlo govoriti očetu na srce, da mu „posodi" tista dva stotaka. Da bi se otresel teh mučnih misli, je hotel zo pet čitati, toda ni mu šlo. Mislil je na poprejšnje dni na Dunaju.
Kot pošten dijak je šel iz Volčjega. Na Dunaju pa je zašel v družbo, ki mu je vcepila nove nazore. Prišel je v druščino, brez-verno in materialistično, vsa govorica brez-
božnih izobražencev je vplivala na njegovo dušo uničevalno. Postal je ponočnjak. Dvajset goldinarjev mu je bilo premalo, zadostovalo mu je jedva za pijačo. Dobil je neko inštrukcijo za 15 gld., to je pa kmalu izgubil, ko so spoznali, kaj in kak da jo. Začel si je denar izposojevati in tako se je kmalu zadolžil. Plačeval je svojim prijateljem, ki so ga navidezno spoštovali, od strani pa so se mu vsi smejali v pest, ko so so zopet enkrat napili zastonj na Jankov račun.
Na izkušnje je izprva še nekoliko mislil ; pozneje pa je čisto nanje pozabil, odkar je bil prvič padel pri rigorozu. In živel je tja v en dan. Postal je vedno in vedno bolj strasten pivec in zraven tudi igralec. Brez pijače ni mogel živeti, vedno ga jo nekaj prasketelo v grlu, redna suša se je oglašala v njem, in da ji zadovolji, je pil, pil in pil.
Cele noči ni prišel domov, ampak se klatil okrog, kakor izgubljoni sin.
Ko jo pa jel tako živeti in zahajal v brezversko druščino, čital jo tudi brezverske knjige in postal je brezbožnik. O kje so tisti časi, ko je bil še veren, ko jo sel skoro vsak dan z materjo v cerkov, kje so časi, ko se mu jo beseda božja, ki jo jo slišal v cerkvi, globoko vsadila v srce!
Prišedši na Dunaj jo šel spočetkoma še v cerkev, a sčasoma so ga njegovi ,prija-
telji" zapleli v svojo mreže, tako da ni mogel več iz njih. Pač, še bi lahko rešil svojo dušo pogube, ako bi se zaupno zatekel k Bogu in v cerkvi iskal miru in tolažila svoji utrujeni, razpehani in pokrepčila potrebni duši, ali tega ni storil.
Bral je slabe knjigo. Renan je postal njegov ljubljenec, oni Renan, kojega spisi so naravnost naporjeni proti katoliški cerkvi, in so najbolj nevarni, zlasti pa mladini, da izpodkopljejo temelj krščanstva. Vihar življenja ga je zanesel na morje strasti, lahko-živja, vživanja. Ljubeznjiva pisma mu je pisalo ljubeče, skrbeče materino srcc, a on zaslepljenec jih ni videl, ni hotel stegniti roke, da bi se oklenila svoje rešitve. Njegovo oko je zrlo v daljavo, na široko površino morja, iskalo jo rešitve tam, kjer je ni bilo.
Postajal jo od dne do dno bolj mlačen, in iz mlačneža postal je brezverec, ateist. Globoko je zabredel, in iz to zmoto se jo rodilo vso drugo, rodil se je gnus do vsega drugega, kar ni bilo zvezi s prijatelji, nastalo je zaničevanje do domačega kraja.
Zrl je proti nebu. Zaničljiv smehljaj mu je krožil okrog usten. Rekel si je: »Gori si mislijo Boga, a ga ni!«
Vročina je pripekala in Janez je zaspal pod hrastom.	Konec prih.)
Posl. Schweiger priporoča belo-kranj-ke vodovode, posebno one, ki bi se zvezali s črnomaljskim vodovodom. Glede Buhorskega vodovoda pa predlaga, naj se vodovod v Suhor prizna nujnim in dež. odboru naroči, da izvrši poizvedbe in dež. zboru predloži načrt.
Sprojeto.
Posl. Zelen toplo priporoča vodovod v Novo Sušico.
Dež. odbornik Po vse odgovarja, da je načrt gotov in že pri vladi za državno podporo. V kratkem pa gre inžener tudi na Suhor, da naredi načrt.
Posl. Božič priporoča zagradbo potoka Raše v občini Vrabče.
Posl. Pfeifer priporoča pospeševanje prešičoreje ter stavi sledečo resolucijo:
»Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da izpo-sluje pri c. kr. vladi izdatnejšo podpore za pospeševanje prešičjereje, za premovanje in za nakup plemenskih merjascev in svinj, ki bi se kranjskim gospodarjem oddala brezplačno oziroma po nizki ceni«.
Posl. Schweiger stavi resolucijo, da se revnim vinogradnikom brezplačno razdeli Gombačevo »Umno kletarstvo«.
Sprejeto.
Posl. Božič predlaga, naj se vlada ne zanaša preveč na poročila orožništva glede državnih posojil za vinograde, ampak zasliši zanesljive in zaupne osebe, ki poznajo krajevne razmere.
Posl. Božič tudi graja, da je nekdo dobil posojila 600 kron, da si ima komaj 200 do 800 gld. vsega premoženja. (Gotovo je klerikalec!)
Dež. odbornik Po v še odgovarja, da mora v tem slučaju biti le pomota.
Konec seje ob uri ! prihodnja seja je v sredo.
Pobratimstvo mej hrvatskim in slovenskim delavstvom.
(Izt. poročilo.)
Hrvaško-slovenska misel je dobila od tedaj, ko so bili zastopniki slovenske katoliško narodne stranke na skupščinah stranke prava, globoke korenine v nirodu slovenskem. Posebno ozka vez veže hrvaško in slovensko delavstvo. Ni je skoro slavnosti hrvaškega radnika, na katero bi ne pohitelo zastopstvo kršč. soc. slovenskega delavstva kljub temu, da imamo skrajno neugodne železniške zveze. Nepozabni so nam sijajni pojavi hrvaško-slovenskega pobratimstva z predlanske »Nadine« slavnosti v Karlovcu, letos pa so tisoči slovenskih kršč. soc. delavcev poslali deputacijo na slavnost hrvaškega delavstva v Varaždin.
Čilo delavsko pevsko društvo »V i e n a c« v Varaždinu je praznovalo preteklo soboto in nedeljo 15 letnico svojega delovanja za vzbujanje hrvaške zavesti ter je o tej priliki posvetilo zastavo, katero je društvu daroval plemeniti hrvaški rodoljub g. Ivan N. P e-t r o v i č, a katero je z umetniško roko izvršila navdušena hrvaška domorodka gdč. Miroslava pl. Hržič.
V soboto zjutraj se je pripeljala depu-tacija »Slovenske kršč. soc zveze« z zaBtavo v Varaždin. Ko je došla na slavnostni prostor, obsuli so jo dragi znanci iz Karlovca, Zagreba in Siska in v hipu bo bila okolu nje, da jo spoznajo in pozdravijo tudi druga bratska hrvaška društva, v prvi vrsti vara-ždinski »Vienac« s svojim uzornim predsednikom g. M i 1 k o v i č e m, pevsko društvo „Vila", društvo „Napred" in „Lipa" iz Osjeka.
„Zvezinim" zastopnikom so se odkazali najčastnejši prostori in ko so skupno z drugimi društvi slovenski zastopniki korakali k bv. maši v župno cerkev, tedaj je zastava sv. Mihaela vzbujala občo pozornost in od vseh strani so se čuli vskliki: „Živeli Slo venci!", na kar so Slovenci odgovarjali navdušeno: „Živela hrvaška domovina I" Bila je res ginljiva ta pozornost, s katero so Hrvatje odlikovali odposlance slovenskega delavstva, uprav spontana pa je bila ljubez nivost, s katero so odlikovale Slovence mile Hrvatice, ki so natrosile na slovensko depu taci j o cele kope najlepših cvetk.
Pri sv. maši je pel zbor „Vienca" „Hr vatsko miso" od našega rojaka F. S. Vil-harja. Pri sv. maši opazili smo najodličnejše zastopnike ondotuega vojaštva in visokih
uradov. Zastava se je blagoslovila na trgu, kier je presvetla kumica zastave g. baronica Marija K u š e v i č, pritrdila na zastavo dragocen trak. Ponosna postava blagoslovitelja zastave preč. g. kanonika župnika Maksimilijana K o 1 a r i e a ostane vsem navzočim v neizbrisnem spominu, sosebno tople njegove besede, s katerimi je pozival delavstvo, naj dela z Bogom, in z božjo pomočjo bode vspešno delo Hrvatov za božjo čast, za čast in slavo hrvaške domovine. Po blagoslovu je močan zbor pevskega društva „Vienac" pod vodstvom kapelnika Rosenberg Ružiča zapel himno, in odkritih glav smo poslušali slavospev: „Zastava naša, ti delavska čast" ....
Predno smo odkorakali v slavnostnem sprevodu, pobratile so se vse zastave, a gospodične so pripele na slovensko zastavo dva Iovorova venca s hrvaškima trobojnicama.
Pred mestno hišo je raz balkona pozdravil goste mestni župan kraljevi svetnik gospod Gustav Breitenfeld, a po njegovem pozdravu fotografovala so se vsa društva.
A kaj naj rečemo o svečanem banketu. Predivno dekorirani slavnostni prostor v ja-halnici bil je natlačeno poln. Tako velikanskega slavnostnega prostora nimamo v Ljubljani, a ko je pričela svirati še ondotna meščanska godba, bili smo Ljubljančani kar očarani. In navdušenje je rastlo, vsak hip je zagromel klic: »Živeli Slovenci!« Kupe so se dvigale in od vseh stranij so doneli klici: »Živela hrvatsko-slovenska vzajemnost!« Na velikanskih ovacijah se je v ime »Slovenske krščansko socijalne zveze« zahvalil podpredsednik »Zveze« in načelnik okrajne bolniške blagajne ljubljanske g. Ivan K r e g a r. S svojim govorom, ki je slavil potrebo de-janjske hrvatsko-slovenske vzajemnosti, vzbudil je pravcati vihar. Bratje Hrvatje so dvignili govornika, nesli ga k častnemu predsedstvu, nosili ga po dvorani, a občinstvo je pelo »Slovenec i Hrvat«.
Pričele so dohajati brzojavke delavskih slovenskih društev, opomniti moramo, da sta došla brzojavna pozdrava našega uredništva in uredništva glasila slovenskih krsČ. socijalcev »Slov. Lista«, a nekaj smo pogrešali. Pogrešali smo štajerskih Slovencev, zastopnikov onih društev, katere Hrvatje ob vsaki priliki odlikujejo s svojo navzočnostjo. Mi moramo to mrzloto hrvatskih mejašev odločno grajati in da drugič obmejni Slovenci malo bolj dejanjski pokažejo hrvatsko-slovensko vzajemnost, to upamo !
V soboto zvečer ob 8. uri je bil ko-mers, ki je postal prava ljudska veselica V nedeljo zjutraj so se Slovenci peljali ogledat si varaždinske toplice, vrnili so se k mati-neju, pri katerem so občudovali divoto hrvatskih pesem.	y
Pri skupnem obedu v nedeljo ponavljali so se isti srčni prizori, kakor v soboto pri banketu. Lepo so se spominjali Slovencev predsednik »Vienca« gosp. M i 1 k o v i č, predsednik slavnostnega odbora gospod dr. Magodič in profesor dr. Adolf Jurinao. Zahvalil se je na tako izrednem odlikovanju odposlanstva Blovenskih delavcev tajnik »Zveze« gospod Štefe, povdarjajoč, da se slovensko krščansko-socijalno delavstvo smatra s Hrvati kot jeden narod, ker nas veže ista vera, ista kri, isti jezik, in ker so proti nam isti nasprotniki. Slovensko delavstvo pozdravlja Hrvate z zastavo sv. Mihaela, ki je premagal vse vrage.
Popoludanske ljudske veselice udeležilo se je na tisoče naroda, ki je ob slovesu Slo vencev zopet kazal iskreno svojo ljubezen do svojih istokrvnih bratov. Zastopniki »Vienca«, »Vile«, »Lipe«, »Neodvisne rad ničke organizacije« so spremili slovensko deputacijo do dravskega mostu in obljubili smo si, da hočemo vsak na svojem mestu delovati, da se alovenci in Hrvatje vedno pobližje spoznavajo.
„Rodom sjevaj ljubav prava
Od Balkana do Triglava;
Vodil! bio nam hrvatski stiegl"
zajedniški minister ozira na Hrvaško na isti način kakor na Ogersko.
Minister trgovine je čakal z odgovorom dalje nego leto doi, a čudno je, da je prispel v Zagreb ravno isti dan kakor glas, da sta se regnikolarni deputaciji razšli do jeseni, češ, da se radi hrvaških zahtev ni moglo priti do sporazumljenja. Kakor minister financ tako odbija tudi minister trgovine vsako sporazumljenje na korist Hrvaške ; obadva se branita dogovorov s Hrvaško na temelju nagodbe, nego se sklicujeta le na potrebo zajedniške države Oger-ske, a kaj njima mar, če poedini deli trpe, a posebno malo marata še za Hrvaško, katera se tako odločno brani, da postane ma-žarska provincija, za kakršno jo seveda Mažari že zdaj smatrajo.
Razjasnil s m že, da hrvaška regniko-larna deputacija ni uspela s svojim pred logom glede užitninskega davka. Mažarski minister financ se ne brani toliko proti temu predlogu morda zbog večega dohodka, ki bi ga dobila Hrvaška, nego radi tega, ker bi se moral pri zaračunavanju opredeliti posebni davčni teritorij hrvaški, kar bi pomenilo preveliko samostalnost Hrvaške in bi bilo razrušeno jedinstvo ogersko države. In vendar je priznala nagodba posebni teritorij Hrvaške, kar pa zdaj vsi ogerski ministri dosledno taje. Zato je minister Szell tudi posredoval v tem vprašanju ter predložil, da se da Hrvatom neka veča svota v ime užitninskega davka, samo da Hrvati ne ostanejo pri svojej zahtevi.
In ta predlog bodo Hrvati tudi bržkone sprejeli, in svojo samostalnost še bolj pokopali. Kakor minister financ tako ravna s Hrvaško tudi minister trgovine. Najbolji dokaz zato je njegov odgovor na poročilo hrvaškim trgovskim in obrtnim komorom. Ne ene točke tega poročila ni minister uvažil niti glede železniškega vprašanja, niti glede razvitka obrta niti zakonodavstva, ko-ikor se tiče trgovine in obrta, niti glede državnih podpor za veliko industrijo, niti glede železniških tarif; minister sploh ne iripozna nobene pritožbe glede kakšnega zapostavljenja od strani Ogerske. Oponaša pa Hrvatom ter jih ljuto žali, češ da nočejo pripoznati, kako se mora vse, kar se izvaja na Hrvaškem, vršiti na korist jedinstvene države Ogerske, če tudi pri tem interesi drugih trpe. Minister govori le o ogerskej državi, o materi zemlji, a ne spominje kraljevine Hrvaške nikjer kot ravnopravne z Ogersko, kakor je po nagodbi.
O nekih važnih točkah pa, ki se morajo prej ali slej izvesti, kakor na pr. železniška zveza z Dalmacijo, pravi minister, da se preiskujejo in študirajo, a potem se bodo že po okolnostih izvele. A če Hrvati mislijo, da nimajo dosta železnic, naj rabijo pa reke za prevažanje robo. A vendar vsakdo ve, da hrvaške reke niso urejene, kakor bi morale biti zopet le radi protimbe ogerske vlade.
Ni tedaj pri vsem tem dovolj, da Be Hrvatom nič ne da, nego se hoče pri tem hude razžalitve. Hrvati pa zdaj vidijo, da brez financijelne in gospodarske neodvisnosti ne more biti govora o kakšnem napredku. Oba ministra financ in trgovine sta pokazala, kako mislijo Mažari o Hrvaškej. Skrajni čas je, da se tudi mažaronski Hrvati streznijo ter z opozicijo zahtevajo odločno, da se preneha z današnjim sistemom, pa da Hrvaška dobi svojo samostalnoBt tudi v finan-cijah in gospodarstvu.
Poraz na celej črti.
Iz Zagreba, 29. junija.
Hrvaške trgovske in obrtne kamore so še lanskega leta izročile ministru trgovine obširno poročilo, v katerem so mu jasno razložile, zakaj na Hrvaškem trgovina in obrt ne napredujeta, ter zahtevale, da se
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. julija.
Dalmatinski deželni »bor.
Posl. Borčič je v petek zvečer poročal o ustanovitvi dež. šol. zaklada. Proti izjavi vladnega zastopnika je Borčič zagovarjal izjavo finančnega odseka, da so Dalmacijo zanamarile razne avstrijske vlade. Srbi ni majo povoda, da so proti šolskemu zakladu in proti Hrvatom. Ostro je Borčič govoril o razmerah na Dalmatinskih srednjih šolah, ki so zlasti z narodnostnega stališča za lir vate slabe. Predsednik ga je večkrat k redu poklical. Pri glasovanju so se vsprejeli predlogi finančnega od seka: Italijanski ljudski šoli v Spletu se odtegne podpora kakor tudi izdatki za okrajne učiteljske konference, ljudskim učiteljem se zboljšajo plače iz nove
žganjarine. Vlada se naprosi za donesek 300.000 K za ljudsko šolstvo. Sprejelo se je tudi, da se zbor pridruži v drž. zboru sprejetim predlogom glede vinske klavzule.
Doi za Favoriten.
Na Dunaju se bije danes vroč boj mej " kršč. socijalci in soc. demokrati za deželno-zborski mandat v 10. okraju. Liberalci in Schonererjevci so izjavili, da ne postavijo nikakih kandidatov, pač pa priporočajo svojim volivcem, naj glasujejo za soc. demokrata žida dr. Adlerja. Proti kršč. socijalnemu kandidatu pojdejo toraj v boj vse protikrščanske stranke, ki so bile že pri volitvah leta 1896 le za kakih 200 glasov slabeje nego kršč. socijalci. Izid današnje volitve je torej zelo negotov in bi se kršč. socijalcem ne moglo šteti v zlo, ako ne prodro proti vsem trem strankam. Seveda ne bo zmagala soc. demokracija , ako propade kršč. soc. kandidat, marveč zmagalo bo židovstvo z dr. Adlerjem. Volivni program slovaške narodne stranke na Ogerskem je sedaj, kot prva priprava za bodoče drž. volitve izšel in obsega 18 točk. Stranka priznava, glasi se v tem programu, edinost, nerazdeljivost in neodvisnost Ogerske, zahteva pa priznanje in jednakopravnost slovaškega jezika v šoli in uradu. V verskem oziru se zahteva revizija cerkveno-političnih zakonov, posebno pa odprava zakona glede brezverstva, ter avtonomno pravico za cerkve. Dalje slede zahteve glede pospeševanja šolstva na naravni podlagi, zakonov v varstvo in povzdigo poljedelstva, malega obrta in trgovine ter v to svrho potrebnih strokovnih šol v materinščini. Nato slede zahteve glede uravnave davčnega sistema, regulacije voda, raznih zakonov v varstvo poljedelskih in obrtnih delavcev, odprave oderuških zavodov, državnega varstva za razne gospodarske zadruge, premembe uprave ter avtonomije občin in okrajev. V zadnjih dveh točkah se zahteva konečno pravična razdelitev volivnih okrajev, uredba splošne, direktne in tajne volivne pravice po občinah ter slobodno zborovalno in društveno pravo. — Program ogerske slovaške stranke je tako dobro sostavljen, da ga lahko podpiše vsaka prava ljudska stranka. Njeno vodstvo si bo gotovo prizadevalo, da se seznanijo z njim vsi merodajni krogi, toda vlada se vkljub temu ne bo ozirala na opravičene zahteve, ker niso po njenem okusu in škodijo liberalizmu.
Zasebnik in državnik.
Knez Ferdinand bolgarski je hotel biti navzoč pri poroki svojega nečaka princa Ludovika saško-koburg-gotaškega dnč 1. maja t. 1. v Monakovem kot ženinov stric. Ker je ravno takrat krožila vest, da namerava knez Ferdinand prestopiti v razkol, kakor je že izročil razkolu svojega sina, niso bili tega nameravanega obiska nič prav veseli v Monakovem, in princ-regent Luit-pold kot glavar katoliške rodbine Wittels-bachovcev je Ferdinadu dovolj umljivo namignil, da se naj ne prikaže osebno pri poroki katoliškega princa. S tem se je v zasebnem rodbinskem življenju Luitpold pokazal kot katoličana. A kot državnik se pa udaja liberalnemu pritisku. Škofje so se nedavno v jako važni ulogi obrnili naravnost do princa-regenta, a on je dal njih prošnjo odbiti, daši se tiče strogo cerkvenih za prospeh vere in morale potrebnih stvari. Tako je povsod: Med 4 stenami se še kralji upajo biti verni, a v javnosti rajši zatajujejo svoje prepričanje, nego, da bi prišli pri judih v sum — „klerikalizma."
Buri in Angleži.
Buri so dobro napravili, da so zopet prodrli v kapsko kolonijo. Tu imajo sedaj zbranih 10.000 bojevnikov pod zap°ved-ništvom Ilertzoga, Kruitzingera, Malana, Schepfersa, Branda in Foucera, d0 j *1® neprestano novcev in konjev c>J Pre , Pri Collesbergu so Buri Arviležem predf par dnevi vzeli 500 konj in »«vzeli Jamestovn,
katerega so proglasi)' glavnim oranjske republike «Daily Ma.lu« so Buri gospodarji zemlje »the man m possession,« o«! Dortreahta do WiHomore m do Kenharta v angleški Namaqu.- V jR«™« Bleu« trdi polkovnik Lynch, k. ].vod.l trsk.
polk v Transvaalu, da je Angleška poslala v Južno
0d začetka boja
Afriko 349.000
°— "j »h ia 90 000 ali umrlo vojakov, a od teh jih je »u w
ali so pa ranjeni
ali so pa bili übiti v vojski.
Tuan in Tungfuhsiang
sodelujeta sedaj v Mongoliji. „Times" poroča, da je verjetno, da bosta pregovorila divje mongolske čete, da se dvignejo in k uporu prisilijo tudi nezavarovane kitajske provincije. Tem četam je treba obljubiti le bogatega ropa, pa so k vsemu pripravljene. Brzojavka iz Cifu poroča, da je prišlo tje mnogo begunov iz Mandžurije. Cela pro-vincija Sinking se je baje že uprla. Uporniki ropajo in požigajo po deželi. Pri Mukdenu gore vse vasi. Na stotine ljudi je umorjenih. Ruske čete no zadoščajo.
Dopisi.
|z Hodiš nad Celovcem. (N a s e
pravde z učitelji.) Zelo značilne za koroške nad vso žalostne razmere so pravde, katere tu malone neprenehoma tečejo z učitelji. Dolgo se nismo oglasili, čeprav naše najboljše občane po različnih nemških listih neprenehoma napadajo. Za radi ljubega miru molčali smo o izidu tako-zvane učiteljske pravde. Ker pa menda sedaj že ni nam nasprotnega lista v deželi in še celo v sosednih pokrajinah ne, ki bi ne bil prinesel našim učiteljem na ljubo in resnici na kvar pristriženo poročilo, moramo ee vendar oglasiti, da natočimo občinstvu pristnega in čistega vina in ga obvarujemo krivičnega mnenja o navedeni pravdi. Res je in nikakor ne mislimo zamolčati, da so gospod župan Strauss, gospod načelnik kraj-nega šolškega sveta in gasilnega društva Habih in odbornik krajnega šolskega sveta Zapotnik po dom. Dvornik, v Šmarjeti do-dobili neznatne denarne kazni, vendar ni res, da so taisti pravdo popolnoma izgubili. Kdor je prijatelj resnice — med te pa ne štejemo lažnjivega kljukca, ki je svoje zavite dopise po nasprotnih glasilih razmazal — mora tudi odkrito povedati, da je pri celi pravdi zadela najžalostnejša uloga tukajšnjega učitelja Karola Hribernika. Ta mož je pred par leti nepričakovano in proti svoji volji padel v naš kraj. Za kazen, ne v pohvalo, prestavili so ga sem, ker j,e ta Človekoljubni učitelj postal v prejšnjem kraju nemogoč. Preljubeznjivo je pri Sv. Primožu ubijal svojim učencem svoje nauke v glavo tako, da se je šolski oblasti potrebno zdelo, Hriber nikovemu šolskemu delovanju tamkaj napraviti hiter in zanj ne posebno časten ko nec. Morebiti so gospodje v deželnem šolskem svetu mislili, da bodo Hodiše za Hribernika najbolj pripraven kraj, ter računali pri tem na našo znano potrpežljivost. Dobri namen pa se je razbil ob trdi naravi Hri-bernikovi, ki mu ne pripušča, da bi z otroci ravnal vsikdar ljubeznivo, kakor bi bila to njegova stanovska dolžnost in kakor to pričakujejo po pravici stariši, ki mu morajo zaupati svoje ljubljene otroke. Zadnja pravda je spravila prav žalostne stvari na dan. Ne-ovržno se je pred sodnijo dokazalo, da je učitelj Karol Hribernik s celo vrsto njemu v pouk in ne v pretep izročenih otrok prav surovo ravnal. Pod težkim bremenom njegovih pobijajočih dokazov je Karol Hribernik sam deloma to surovo ravnanje gospodu sodniku v lice pripoznal in konečno s kislim obrazom na očitanje te surovosti oprto svojo tožbo zoper gospoda župana Straussa umaknil, ki je bil v tem oziru popolnoma oproščen.
Zdržal pa je Hribernik na enakem očitanju temeljujočo tožbo zoper gospoda Za-potnika po dom. Dvornika in ž njo — korenito pogorel tako, da je tudi Dvornik bil sUde taiste oproščen. Omeniti je še, kako je kurol Hribernik se drznil trditi, da so zgoraj imenovani trije toženci otroke za za slisanje i,apačno poučili. Ta drznost je bila povod	proti njemu jn je konfiala z
obsodbo Karola Hribernika na BO kron. Dokaza da so biH otroci, ki so pred sodnijo pričali, res h krivemu pričanju zapeljani, Hribernik niti ponudil nil
Tak je istiniti izid »učiteljske pravde, in razumen človek se more le čuditi zaslepljenosti dopisnikov nam nasprotnih listov, ki to zadevo v širšo javr.ost vlačijo, ki more škodovati jedino le njihovemu zaSčitancu Karolu Hriberniku.
Konečno bi Se pristavili uljudno prošnjo na deželni šolski svet, da naj nam vsaj toliko uslugo stori, kakor starišem pri Sv. Primožu, ki so mu Se dandaneb za odstranje-
nje Hribernikovo hvaležni. Enako in večno hvaležnost bode tudi pri nas žei!
Zdaj pa le strupena peresa zopet v roke, hodiški^liberalci, in hinavsko javkajte, da mi sejemo prepir, in previdno prikrijte, da ste zopet in zopet bili vi tisti, ki vedno izzivajo. Zapomnite si samo to, da je Hribernik že leta 1897, ko našega čislanega župnika č. g. Zaka še ni bilo med nami, pričel razdirati dotlej še dosti dobro razmerje med učitelj-stvom in ljudstvom s tem, da je tožil med drugimi tudi gospoda Pavla Aichholzerja, posestnika v Hodišah, ki je vsled te tožbe bil cele tri dni popolnoma po nedolžnem zaprt, kakor je najvišja sodnija na Dunaju sama razsodila!
Dnevne novice.
V L j u b 1 j a n i, 2. julija.
Osebne vesti. Tajnik kranjske dež. vlade g. Viljem Haas je imenovan okrajnim glavarjem. Okrajni nadkomisar g. Viktor Parma in tajnik kranjske dež. vlade g. J. T e k a vč i č sta imenovana okrajnima glavarjema. — G. dr. Jožef T i č a r iz Trboj je vstopil kot volonter v tukajšnjo dež. bolnico. — Poštnim oficijalom je imenovan poštni asistent g. Fr. D r e v e n š e k v Zidanem mostu.
Častno občanstvo. Občinski zastop v Cerkljah na Gorenjskem je v seji dne 30 junija 1901 jednoglasno podelil častno občanstvo gospodom: Premilostljivemu gospodu knezoškofu ljubljanskemu dr. Antonu B. Jeglič; g. Martinu Pogačar, častnemu kanoniku in knezoškofijskemu kancelarju v. p. v Ljubljani; g. Andreju Kalan, stol. kanoniku in vodji Marijanišča v Ljubljani; g. dr. Iv. Ev. Krek, profesorju bogoslovja v Ljubljani; g. A n t o n u Koblar, dekanu v Kranju; g. Davorinu Jenko, skladatelju v Belemgradu.
C. kr. kmetijska družba in baron Hein. Z Dunaja smo dobili telefonično poročilo o noticah, ki so jih širili nemški listi o seji glavnega odbora c. kr. kmet. družbe, v kateri je bil baje stavljen predlog, da se gospod deželni predsednik imenuje častnim članom kmetijske družbe. Mi smo to novico prinesli z izrecnim pristavkom, da tako pišejo nemški listi. Zdaj smo zve deli iz najkompetentnejšega vira, da ni bil o tem stavljen formelen predlog, da se ob čnemu zboru predlaga gospod dež. predsednik v izvolitev za častnega člana. Pač pa se je o priliki, ko se je sklepalo, da se za častnega člana predlaga gospod cesarski svetnik Murnik, sprožila misel, ako bi ne kazalo predlagati v to častno imenovanje tudi gospoda deželnega predsednika z ozi-rom na njegove zasluge za prospeh kmetijstva. Podpredsednik je pa odredil, da se v tej seji o tem ne razpravlja, ker so nekateri odborniki omenili, da je treba v tej zadevi dogovora z vsemi strankami že zaradi potrebnega soglasja z ozirom na visoko dostojanstvo osebe, ker odbor ni bil polnošte-vilno zbran, in ker ni bilo mogoče dotič-nega predloga več staviti na dnevni red od-borove seje, katera ki se morala v to še pred občnim zborom sklicati. Ker ni bilo formalnega predloga, tudi ni bilo glasovanja o tem, kakor to spričuje zapisnik dotične seje. — Poročilo nemških listov je treba torej v toliko popraviti, v kolikor je različno od tega poročila od kompetentne strani.
Za pogorelce v Mraševem je cesar daroval 2000 K.
Častno priznanje. Učitelj „Glasbene Matice« v Ljubljani, g. Josip Prochazka dobil je za svojo najnovejšo skladbo „Trio za klavir, gosli in čelo" — od odbora za gojitev komorne glasbe v Pragi pohvalno priznanje in častno nagrado 400 K.
Izlet »Slovenske krščansko - soci-jalne zveze« na Šmarno goro. Prihodnjo nedeljo dne 7. julija se torej vrši izlet »Slov. kršč. ■ soc. zveze« na Šmarno goro. Kakor čujemo, udeleže se izleta tudi pevci »Katol. rokodelskega društva« iz Ljubljane in upati je, da se udeleže izleta tudi vrle delavke pevke. Tamburaški zbor katol. rokodelskih pomočnikov z Vrhnike se tudi udeleži izleta, obljubuje pa se udeležba tudi iz Škofje Loke, Tržiča, Vevč, Medvod. Sv. mašo bode daroval na gori ob 10. uri dopoludne g. dr. Krek. Ljudska veselica ob 1 uri popoludne obeta
biti velezanimiva. Krščanski socijalci in krščanske socijalke, pripravite se, da v nedeljo dne 7. julija v kar najmnogobrojnej-šem številu romate na Šmarno goro!
Kranjski deželni zbor. Dnevni red VIII. seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 3. julija 1901 je: Poročila deželnega odbora, s katerim se predlaga glavna bilanca ljubljanskega mestnega loterijskega posojila za 1. 1900 z dotičnimi računskimi sklepi in proračun posojilnega in amortizacijskega zaklada za 1. 1901 ; poročilo o uvrstitvi v cestnem okraju Škofjeloškem se nahajajoče občinske ceste od Cešnjice do Rudnega med okrajno ceste; poročilo, s kate rim se predloži projekt z dotičnim načrtom zakona o preložitvi Prečenske okrajno ceste med BerSljinom in Prečno v cestnem okraju Novomeškem; poročilo, s katerim se predloži projekt z dotičnim načrtom zakona o preložitvi okrajne ceste Tacen-Skaručna-Vo-dice v Tacnu in na progi Šmartno-Povodje. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora: § 3. A: Deželna kultura. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o: uvodu in dodatku; § 4.: Deželne podpore; § 8. C: Kmetijska šola na Grmu; § 9.: Ustanove. Ustna poročila upravnega odseka v peticijah : a) županstva na Rakeku za uvrstitev občinske ceste od Rakeka do Lazov med okrajne ceste; b) županstva v Brusnicah za uvrstitev občinske ceste od Velikih Brusnic do vasi Gaberje med okrajne ceste; c) o letnem poročilu deželnega odbora: § 3. B: Agrarne razmere; § 5.: Ob činske stvari. Ustno poročilo finančnega od-Beka o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1901 in o dotičnih peticijah. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi 1300 m dolge proge občinske ceste Mirnapeč Dolenjavas v cestnem okraju Novomeškem med okrajne ceste; o peticijah: a) posestnikov iz Zaloga, občina Šmarje, za podporo za napravo vodnjaka; b) županstva Šmihel-Stbpiče za napravo kapnic v več vaseh on-dotne občine; c) društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja za prispevek.
Bohinjska železnica in delavci. (Poziv časopisom.) Z Jesenic se nam piše: Pretečeni teden se je toraj začel kopati predor skozi Karavanke. Delavci prihajajo od blizu in daleč popraševat po delu ; toda ne sprejmejo se. Zakaj ne? Sedaj se vrše še le pripravljalna dela; raznim podjetni kom se bodo oddala še le čez nekaj mesecev. Vsa proga je razdeljena v sedem sekcij. Gorenjski sekciji, ki sega od Bohinja do Jesenic, načeluje železniški nadzornik g. Fritsch. V tej sekciji dela sedaj nekaj čez sto de-lavcev-domačinov. Ko bodo dokončana pripravljalna dela, in se bo delo oddalo raznim stavbenim podjetnikom, tedaj bo delalo samo progo jedne sekcije do 4000 delavcev, toraj od Trsta do Dunaja blizo 30.000 delavcev. Do tega seveda letos še ne bo prišlo. Časopisi, katerim je blagor naših delavcev pri srcu, so naprošeni, to ponatisniti, posebno primorski; kajti za delo prihajajo popraševat celo iz Istre (Čičerije). Častiti bralci naj tudi opozore svoje rojake, ki se odpravljajo za delo popraševat, da za sedaj delajo zastonj dolgo pot. Ko bodo kaj več delavcev rabili, bomo drage volje pravočasno naznanili.
»Glasbena Matica« naznanja svojim članom, da izda za društveni leti 1900/1901 in 1901/1902 kot premijo svojim članom v dveh delih celo izvirno opero Antona Foersterja: »Gorenjski slavček« v klavirski opravi s popolnim tekstom in sceničnimi opazkami. Prvi del opere se že tiska in se bo članom tekom letošnjega poletja razposlal.
„Glas Naroda". Opozorili smo že, da prične s prihodnjo soboto glasilo hrvatske neodvisne delavske organizacije »Glas Naroda« izhajati kot tednik. Prosimo opeto-vano vsa naša društva, naj si ga nujno na-roče. Cena mu jo za celo leto le 6 kron. Naslov: »Glas Naroda«, Preradovičeva ulica št. 29 v Zagrebu.
Drag kanal. Ljubljanski o b č. svet je imel napovedano za včeraj zvečer ob 6. uri nujno izredno sejo, a vrata so bila pred nadležnim poročevalcem zaprta skoro do V,7. ure. Gospodje obč. svetniki so se menili mej seboj nujne, izredne stvari. Db je bila stvar res izredna, nam bo vsak pritrdil, ako povemo, da se je zadeva sukala
okolu nekega — kanala, v katerih gradnji so na našem magistratu priznani izredni strokovnjaki. To izredno strokovnjaštvo je prišel včeraj obiskat celo odposlanec — mi-nisterstva, ki je zahteval, naj ee zadeva glede kanala od nove justične zgradbe do Ljubljanice takoj dovrši. Poročali smo že, da je nova justična palača brez — kanala, in sedaj ob deževju zastaja voda. Predno pa se preselijo uradi v novo poslopje, je gotovo treba, da poslopje dobi prej kanal. Mestna občina je s tem, da se je predno je vprašala posestnike bližnjih zemljišč, zavezala zgraditi kanal, delala račun brez krč-marja. Dobila je pač preti plačilu 10 gld. za kvadratni meter potrebni svet od gosp. Ahačiča in g. Pavlovčiča, g. Bamberg in g. Piklova pa sta izjavila, da svojega sveta pod magistratnimi pogoji ne prodasta. Dež. vlada je dovolila razlastitveno postopanje, a g. Bamberg je izjavil, da se bode pritožil do — zadnjo instance. Predno bi torej zadnja instanca prišla do odločilne besede, bi morda par let ne imelo justično poslopje kanala, in nevarne bolezni v poslopju bi bile neizogibne. Zastopnik ministerstva jo prišel torej v Ljubljano, da v tej zadevi izjavi občini : »Aut aut«. Ministerstvo je izjavilo, da da za prostor, kjer se bo gradil kanal, 5000 gld., in v včerajšnji seji je obč. svet na predlog župana Hribarja sklenil, da se g. Bambergu uda in mu plača za prostor kjer bo izpeljan kanal nad 21.000 gld.! Proti gospej Piklevi ee hoče nadaljevati razlastitveno postopanje, a gospa bode — sledila skoro gotovo »vspodbudnemu« vzgledu g. Bamberga in tudi gospej Piklovi se bodo skoro gotovo morali šteti lepi novci. Ako se potem tema svotoma še priračunajo svote, ki so se dale g. Ahačiču in g. Pavlovčiču, in svota, kolikor bode veljala zgradba kanala in naprava ceste nad njim, tedaj bo ta kanal zopet sijajna priča — vzornega mestnega gospodarstva ljubljanske mestne občine in ena največjih radosti ljubl|anskih davkoplačevalcev.
Gospod France Kalister, znani slovenski mecon v Trstu, poslal je podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju pet tisoč kron kot donesek k glavnici z naredbo, da se razdele samo vsakoletne obresti mej podpore potrebne slovenske visokošolce na Dunaju To je do sedaj največje darilo, ki ga je prejelo to društvo. Iskrena hvala vrlemu domoljubu! — Za odbor podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju : Jak. Pukl, predsednik.
Stoletnica Rogačke Slatine. Ravnatelj Trctter na Slatini pri Rogatcu razpošilja praznično opravljeno knjižico pod naslovom: »Rohitsch Sauerbrunn. Zum hundertjährigen Jubiläum der Landes - Curan-stalt. 1801 — 1901.« Kje da je knjižica luč sveta zagledala, ni nikjer zapisano. Vsebina je pa jako poučna in zanimiva. V njej najdeš več mičnih slik, celo prihodnji (?) kolodvor slatinski. K strani 31. jo treba pripomniti, da v Zajckloštru pri Konjicah so bili »beli menihi« (kartuzijani), ne pa .benediktinci«, kakor se tam bere. Zdravnikom in njihovim rodbinam ponuja raznih ugodnostij, ako pridejo in si ogledajo Rogačko ¡Slatino. Za tamošnje topličarjo pa že zadostujejo trije zdravniki, ki jih leto za letom tam pričakujejo, namreč dr. Hois, dr. Simonitsch in dr. Gam&n pl. Benczencz. Ako si pa naročiš slatine na dom, ti zaboj s 25 boreaux-fla-šami po 1 liter postavi ravnateljstvo v Polj-čane za 8 K. Potem jo pa lahko mirno doma piješ in se v domači senci izprehajaš.
Požar v ljutomerski cerkvi je naredil večjo škodo, kakor se je v začetku mislilo. Dne 21 junija je posebna komisija spoznala, da bo vsaj 8000 kron potreba, da se popravi, kar mora biti na javno stroške popravljenega. Poleg tega pa še bode mnogo stroškov s tem, kar so ljudje pokvarili, ko so v taki naglici nosili cerkveno opravo in pripravo iz cerkve. Ta nesreča naj bi cerkvena predstojništva poučila, ne le strehe in zvonove zavarovati proti požaru, ampak tudi vso notranjo opravo !
Najden mrtveo. Včeraj smo poročali, da so 25 dni pogrešanega P. Krapa našli pri Beričevem v Savi. Uradna „Laibaherica" je poročala, da so baje na Črnučah fantje Krapa napadli in ga oropali, iz Črnuč so nam pa poroča, da črnuški fantje nimajo
nič opraviti z napadom na Krapa. Napad na Krapa se je izvršil na večer, ko je bil Bar-num in Bailey v Ljubljani nedaleč od Ljub Ijane. Orožništvo je na sledu storilcem in nekaj sumljivih oseb že tiči pod ključen.
Konfiscirani možnarji. Sv. Peter in Pavel sta imela letos v Radovljici kaj čudno darovanje. Ravno ko so ob navzočnosti obč. policaja zagromeli streli iz možnarjev, pokazal se je na trgu g. baron Zois od okr. glavarstva z dvema orožnikoma ter vse možnarje, ki so cerkvena last, pobral in jih odnesel na okr. glavarstvo. Baje je izšla neka ostra prepoved glede streljanja z možnarji, a o tej prepovedi ni vedel nič župan, ni vedelo pa nič tudi župnijsko načelništvo. Predno bi se torej cerkvena last vzela, bi bilo umestnejše, da se ljudem prepoved pri memo razglasi.
Štajerske novice. Rektor graške univerze postane za prihodnje šolsko leto profesor avstrijskega civilnega procesa, trgovskega in menjalnega prava dr. Rag an baron Caustein. — Novo bram-bovsko vojašnico namerava zidati graška mestna občina. — Razpisana učiteljska služba. Na enorazrednici v Repnicah p. Muta je razpisana do 15. avg. služba stalnega voditelja v 2. plačilnem razredu.
Pomanjkanje gostov. Po štajerskih toplicah se pritožujejo, da imajo letos premalo topličarjev. Na Dobrni jih je bilo 11. pr. do 25. junija t. 1. še le 420. Da bi se vsakoletno število dopolnilo, moralo bi jih priti še dvakrat toliko ! Mogoče je še, a ni verjetno. Dežela štajerska, katere last so Dobrnske toplice, kakor Rogaška Slatina res mnogo žrtvuje, da bi ti svoji zdravišči povzdignila, vendar ne more dovolj gostov vanje privabiti. Nekaj bo temu krivo to, ker sta obe „toplici" predaleč od železnice. Voz od postaje do zdravišča stane 8 K, kar marsikaterega topličarja občutljivo zadene.
Nemški turnarji iz slovenskih dežel so v soboto in nedeljo imeli v Mariboru „Gautumfest". Pri slavnostnem sprevodu so na čelu korakali Kočevarji. Razume se, da je govoril pri obedu tudi dr. Bioder, toda to pot se je dotaknil zadev, v katerih niso vsi nemški telovadci jedini, zato je bilo po njegovem govoru marsikaj razburjenja.
Na včerajšnji ljubljanski semenj je bilo prignanih 1126 volov in konj ; 209 krav, 104 telet. Skupaj 1539 glav.
Dva pobegla prisiljenca bo prijeli in jih oddali tukajšnji prisilni delavnici.
Ušla je iz zapora v Črnomlju 661etna muzačka Elizabeta Kinkopf, rojena na Kočevskem.
Zgubila je neka posestnica na Mestnem trgu hranilnično knjižico, 'glasečo se na 3100 kron.
Samomor. V Trstu se je zastrupil 371etni knjigovez Fran L e b a n.
varnah za izdelovanje jeklenih plošč zveze Zjedinjenih držav, pridružiti se štrajku.
Milijonar tat Ruski časopisi poro čaio: Petrolejski veliki industrijalec Ri!sky v Baku. katerega premoženje se ceni na več milijonov, je bil te dni radi — tatvine aretovan. Ri!sky je h tainiin skritim pod-zemeljskim rovom petrolej iz tujega reservo-irja izpeljal v svoj rezervoir. Prisvojil si je tako petroleja v vrednosti 300 rubljev. Are-tovani milijonar se )e v zaporu — ustrelil.
Dr. Schwegel aktivni konzul Iz
Chicage se poroča: Dosedanji avstro-ogerski konzul dr. A. pl. Flesh, ki je bival zadnjih 6 mesecev v Chicagi, je odpotoval domov, na njegovo mesto pa je avstro-ogerska vlada imenovala dosedanjega podkonzula dr. Ivana Schwegla, ki je rojen v Gorjah na Kranjskem. Gosp. konzul dr. Ivan Schwegel je tudi avstr. komisar za pan-amerikansko razstavo v Buffalo.
Velika stavka v Ameriki „Morning Post" javlja iz New-Yorka dne 30. m. m.: 20 tisoč delavcev ameriške družbe za izdelovanje jeklenih pločevin v Pittsburgu stopijo v štrajk. Ako do konca tega tedna ne bo ustreženo njihovim zahtevam, namerja vseh 200.000 delavcev, nameščenih v to-
Kiijlge iit časopisi.
»Slovenski učitelj« prinaša v svoji 13. številki tole vsebino: Ideali vzgoje.— Srce. Pedagogiška študija. IV. Spoznanje in srce.
—	„Dobro obrnimo denar." — Dopisi. — Šolske vesti. — Drobtine.
Darovi.
Za pogorelce v Kropi: G. Mat. Kokalj, poštni uradnik, 10 K. — G. Jan. Rozman, kanonik-župnik v Ljubljani, 10 K. — Zbirka pri sv. Jakobu, 10 K.
—	G. J. Demšar, župnik v Št. Vidu pri Vipavi zbirko 10-20 K. Neimenovan 10 K.
Za pogorelce v Gorenji vasi: G Jan. Rozman, kanonik-župnik v Ljubljani, 10 K. — Zbirka pri sv. Jakobu 10 K. — G. J. Demšar, župnik v Št. Vidu pri Vipavi, zbirko 10-20 K.
Za pogorelce v Vel. Mraše-v e m : Neimenovan 10 K.
Bog plačaj!
Telefcmsto m brsojavno. poročila.
Dunaj, 2. julija. (C. B.) Cesar se je odpeljal danes ob 7. uri 35 minut zjutraj v Išl. Mej potoma je obiskal sirotišče „Norbertinum".
Dunaj, 2. julija. Nemški listi pišejo, da je kongres poljske ljudske stranke z veliko večino sklenil, naj strankini poslanci ne pristopijo k poljskemu klubu.
Praga, 2. julija. V staromestni dvorani je deputacija Parižanov izročila Cehom dar Pariza. Dar je prekrasna „Sevresvaza", slična oni, ka-koršno je Loubet poklonil ruskemu carju, ko se je le-ta mudil v Parizu.
Lvov, 2. julija. Konferenca ljudske poljske stranke je sklenila zahtevati, da se Galicija separira po zahtevi nemških nacijonalcev.
London, 2. julija. Iz Petrograda se poroča, da se namerava ruski prestolonaslednik veliki knez Mihael zaročiti s princesinjo Cecilijo Me-klenburg-Šverin.
Pariz, 2. julija. Uradni list objavlja potrjeni zakon o kongregacijah, objednem z uredbo ministerskega predsednika, s katero se predpisujejo pogoji, pod katerimi morajo kongregacije prositi za državno odo-brenje. Objednem s prošnjo je treba vposlati od škofijstva potrjena pravila. Iz njih se mora razvideti namen, imetje ter število članov kon-gregacij. Istodobno se morajo predstojniki zavezati, da se podvržejo rednim civilnim sodiščem.
Newyork, 2. jul. Tu je vladala včeraj strašna vročina. V senci je bilo toplote 98 stopinj F. 51 oseb je obolelo._
Meteorologidno porodilo.
YiSina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mre
« 4	Cm opazovanja	Stanje barometra t mm.	Temperatura po Celzij«	Votrorl	Nebo	M at. ■po t «« „
1| 9 zvee.		729 1	210	sr. jzah.	jaeno	04
2| zjutr. |2. popol.		729 8 7295	17 8 27-4	si. vzh. sr. jug.	jasno del oblač.	
Srednja včerajšnja temperatura 217' normals: 19 1"
25itne cene
dn£ 1. julija 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen.......K	8-28	do	8 29
Ri za jesen........„	7-14	„	7-16
Turžica za julii-avgust..........554	,	5-55
, , september-oktober . . „	6 76	„	5 77
Oves za jesen.......„	6 66	,	6 67
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za oktober......„	7 98	„	7 99
Ri za oktober.........6 73	„	6-74
Oves za oktober......»	5'27	„	5-28
Koruza za julij.......„	5-08	»	5 09
„ avgusta......,	5-29	„	5-30
» oktober......„	639	„	5-41
(Effektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaSka.......K	7-90	do	8-45
„ južne žel........ -	„	—
Rž	„ .......„	7-55	„	7-80
Ječmen „ .......„ —	„	—
» ob Tisi........ —	„	—
Koruza ogerska.......„	5-65	„	5-75
Cinkvant „ .......„	6-80	„	7-20
Oves srednji........„	7-85	,	8 00
Fižol.............8-00	„ 10-00
isa
v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10
se proda iz proste roke.
Ista stoji blizu novega Franc Jožefovega mostu, je visokopritlična, od vseh strani prosto stoječa, v najboljšem stanu, ima prostorne suhe kleti, lep vrt, kateri meri nad 500 kvadratnih sežnjev, in vrtnarsko hišico.
Natančneje se poizve vsak dan dopoldne istotam pri posestnici.
Mešetarji so izključeni.	637 5-2
99
Styria"-kolo
še dobro ohranjeno, je dobiti za nizko ceno 655 1-1
v Ljubljani. Rimska cesta štev. II.
Vožnje karte
in
tovorni listi
ahekiko.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi iork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje: lletl ftft	■■ g «-
Dunaj, IV., Wiedenergurtel 20,
ali pa	127- 25—21
ANTON REBEK v Ljubljani, Kolodvorske ulice 31.
Mlado, krepko dekle,
staro 15 let, išče službe pri kaki verni družini.	949 2—2
Naslov M. Z. Dobrunje, Spodnja Hru-šica pod Ljubljano poste restante.
Razglas.
Na c kr. cesarja Franca Jožeta državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo stopiti v prvi razred,
v soboto dne 13, julija
od —12. ure v ravnateljevi pisarni.
Vsprejemne preskušnje vršile se bodo v ponedeljek dne 15. julija od '/s 9. ure
zjutraj nadalje.
Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev aii njihovih namestnikov, ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko spričevalo. Vsprejemna taksa je določena na 6 K 80 v.
Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja, pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list, zadnje šolsko spričevalo ter takso. Vendar pa se morajo v ponedeljek dne 15. julija pred preskušnjo predstaviti gimnazijskemu ravnatelju.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju,
dne 2. julija 1901.	656 3-1
Naznanilo.
Na c kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1901/2 dne 13. julija in se prično ob1/. 10. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov oglasijo dne 7. julija med 8. in 12. uro pri gimnaziiskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pri oglasitvi je treba plačati pristojbine 6 K 60 h.
Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasio tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini in pristojbino.
Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici, ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Kdor takega dovoljenja potrebuje, mora si ga pravočasno priskrbeti neposredno pri c. kr. deželnem šolskem svetu,
V Ljubljani, dno 26. junija 1901.
639 3_3	Ravnateljstvo I. državne gimnazije.
S> u n a j s k a borza.
Dn* 2. julija.
Skupni državni dolg v notab.....99—
Skopni državni dolg v »rebru............98 95
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 95
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . .	95 85
Ogerska zlata renta 4°/0........118—
Ogerska kronska renta 40/0, 200 ..........93 15
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1602'—
Kreditne delnice, 160 gld.......641 —
London vista ............239-52
Nemški drž. bankovci m 100 m. nem. dri.vel)	117-37
20 mark.............23-48
20 frankov (napoleondor) .......	19 02
Italijanski bankovci.........90-90
C. kr. cekini........................11-28
Dn6 1. julija.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . .	182 —
6°/0 državne Brečke 1. 1860, 100 gld. . . .	171'25
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........208—
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 9516
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......144 50
Dunavske vravn&vne srečke 6°/0 ....	257-60
Dunavsko rravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	> južne železnice 3°/0
>	» južne železnice 5°/0
>	> dolenjskih železnic 4°/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 5 »
BudimpeSt. bazilika ■ srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. . .
105-20 94-25 425-25 344 50 122 20
25— 1665 58—
Sa'move srečke, 40 gld.......
St Gen<5is srečke, 40 gld.......
Waldste>nove srečke, 20 gld......
Ljubljanske 3rečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gl. s'tK Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . • ' Akcije južne železnice, 200 gld. sr. SploSna avstrijska ¡»tavbinska druiis • Moritanska družba avstr. plan. * Trboveljska premogarska druži»1' 70 ® Papirnih rubljev 100	" '
ste — 394 50 60 — 270 50 5950 — 880— 9550 156 — 427— 440 -253
tfdT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredic, denarjev itd. Zavarovanja za zgabe pri žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Knlanlna izvršitev naročil na borzi.
99
Menjarnična delniška družba
11 e b c u b"
I., Wollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2.
• Pojasulla "£&> v vseh gospodi8	Q »r^B d n • s ta lli
potem o kursnih vrednostih "vseh ^"'^ ^n^če ^ioco«" ■aplrjev in vestni ^viti za dosego kolikor je mogoče visocog«
obrestovanja pri	varnnst'
naloženih gf.rrn 1 c. rBM