362 Dopisi. Iz Plešcih na Hrvaškem 1. nov. (Bolezen pri ljudeh in živini.) Kakor po mnozih krajih ob Kranjsko-hrvaški meji, tako je tudi pri nas bolehalo blago večidel na gobcu (slinavka) in parkljih, a zdaj je že bolje. — Nastala je pa tudi bolezen pri ljudeh, zlasti pri otrocih. Otroci ze!6 mrjo; danes je zdrav, čez dva dni mrtev; v grlu dobijo oteklino in v ustih je vse spuhljeno, tako tudi v ustnicah, da je človeka groza gledati. Bog si ga vedi, kaj je vzrok tej bolezni? ¦) An te C o p. Trst 3. nov. — Vže je preteklo 3 mesece, kar je nam okoličanom jako priljudni domači živinski zdravnik umrl; težko pogrešamo zgubo njegovo, kajti pri ogromnem številu živine, zlasti krav, ktere ima okolica Tržaška, je imel ranjki vedno dosti opravila, in sicer toliko, da se je le redko doma dobil. Zdaj pa smo brez njega , toraj brez pomoči. Da bi se kakošen zunanji živinski zdravnik, kteri je zmožen jeziku in poslu, naselil v okolico Tržaško , gotovo obilo bi si tu novcev prislužil. — Goveja bolezen na parkljih in gobcu je bila v okolici že tako razširjena, da se je okoli več vasi vojaška obstaja potegnila; največ bolne živine je bilo v Skednu, Rocolju in pri sv. Magdaleni. Zdaj pa, kakor se čuje, je že bolezen popustila kraje ter se bo vojaška obstaja zopet nazaj vzela. Mestni magistrat je dal povelje, da vsak, kteri ima govejo živino, se mora za 6 tednov s klajo preskrbeti, da ima ob času obstaje živini kaj jesti dati. **) — Dež je tudi pri nas veliko škodo napravil; skoz celi mesec ni pretekel dan, da bi ne bilo deževalo in nektere dni tako hudo, *) Kakor bolezen pri živini, tako ta pri otrocih ima gotov vzrok v vremenskih nezgodah; tu in tam tako miasmatično nastala pa se potem širi tudi po nalezbi. Mrzlejša zima bode končala obojno bolezen. Vred. **) Čemu vojaška straža, Čemu ta magistratni ukaz, nam nikakor ni jasno. Vred. kakor bi bilo s škafa lilo, odnesel je z bregovnih vinogradov mnogo zemlje. — Našim kranjskim fantom, zlasti kar jih v Rojanu v vojašnici biva, ne koristi tukajšnja voda, kajti iz Tirolov dobre vode vajeni jih v mehkem podnebji mnogo zboli; ne preteče skoraj dan, da bi 3 ali 4 v bolnišnico ne šli; vendar je upati, da sčasoma se bodo že zraka in vode privadili. Mi jih spoštujemo vsi od kraja ter vsak pravi, da to so lepi ljudje; godba njih je jako zanimiva; na kratko rečeno, naš domači polk dela povsod Kranjcem čast. Lonterščan. Iz Gradca 3. nov. (Izkaz dohodkov podpiralne zaloge za slovanske dijake graskega vseučilišča?) Darovali so gospodje: dr. E. pl. Lehmann, c. k. nadsodnije svetnik 5 gold. k glavnici; prof. dr. Subic o gold. kot donesek; Fr. Hubad, kand. modrosl. 1 gold.; L. Tomanovič, pravnik 50 kr.; A. Danilov, pravnik 1 gold.; Simonič, modrosl. I gold.; Maier, pravnik nO kr.; A. Turkuš, modrosl. l^gold.; Fr. Stifter 50 kr.; Mohar, zdravn. 1 gold.; E. Savnik, zdravn. 1 gold., Fr. Kocuvan, dokd. zdravn. 1 gold.; Anžur, modrosl. 50 kr. — Od prej je doneskov k glavnici 100 gold., doneskov pa 81 gold. 90 kr., toraj je sedaj glavnice 105 gold., doneskov pa 95 gold. 90 kr. — Oskrbovalni odbor se srčno zahvaljuje vsem dobrotnikom in prosi še dalje podpore, ker potreba je res velika. V Gradcu 3. novembra 1872. Prof. dr. Krek, predsednik. Prof. dr. Biderman, Fr. Hubad, blagajnik. tajnik. Iz Dolenskega na Hrvaški meji 1. nov. — Ne bojte se! noben živ Turk ne bo prišel več čez Gorjance. Ali pa tudi nesrečne turške živinske kuge ne bo čez Gorjance, tega nas pa sam Bog ob vari! S stražo na Gorjancih je pa strašno huda. Eno noč je bil na straži možiček, kteri bi tekel pred vsakim pastirjem, da le hlače nosi, in ž njim je bilo enajstletno deče. Drugo noč je bil na straži tudi nedolžen sedemdesetletni starček z dvanajstletnim otrokom. Ali bi se ne dalo to poboljšati? In pa kaj so si ubogi Podgurci pregrešili, ali kako so si to čast prislužili, da bi mogli noč in dan na straži biti za celo deželo? In kaj bo taka straža na vrh Gorjancev? Ako prideta le dva Vlaha ali kdor koli si bodi, lahko se žene živine kolikor in kar hoče čez stražo. Kaj bi ne bilo mogoče, da bi to stražo vojaki prevzeli?*) Ko je zadnjič ta nesreča pri Belih Kranjcih bila, so vojaki še le prevzeli to stražo, ko so se stepli na Gorjancih. In taki tepež se tudi zdaj kaj lahko pripeti, ako stražica v hosto ne potegne. In ubogi Podgurci so že tako nesrečni letos! Poglejmo le Vi nova s, ki je najbliži vrh Gorjancev. Celo Božje leto razsaja tu bolezen. Pred pustom so bile hude koze, potem pa celo leto legar, da zdravniki že od novega leta hodijo v Vinovas. Na jesen je še vsa živina zbolela , da so reveži tako z delom zaostali, da Bog pomagaj. Zdaj pa nadležna straža na Gorjancih! Kaj ni to prehudo? — Te dni mi je z Gorjancev prinesla mala pastarica dva dobro velika šopka rdečih jagod, kterim Gorenci luskovci pravijo. — Tudi gade — prave pisane gade — Še pobijamo. *) Taka straža in pa nič, je res vse eno. Okrajna glavarstva morala bi nadzorovati župane o tem, kako se izvršuje straža; samo iz pisarnice ukaze dajati, ne zadostuje. Prva dolžnost pa čuvati na meji, da se ne pritepe kužna živina čez mejo, i*e dolžnost mejašev, kajti njim žuga nesreča najpred. Ako pa soseske ne zmorejo straže, kedar je meja dolga in veliko čuvajev potrebuje , ali če je dolgo časa straž treba, tabr«t se pokličejo vojaki na pomoč, in kakor smo slišali, je dežeina vlada že vprašala dotična okrajna glavarstva: naj povedo, ali in kje je vojakov treba, kteri pa — f,e jih deč-la ne dobi brezplaeno — deželi prizadenejo velike stroške. — Gosp. dopisniku bode si. deželna vlada gotovo hvaležna za to poročilo , da izv6 napake * Vred. 363 Iz Postojne 4. listop. — Danes zjutraj se nam je pokazala prva zimska odeja na vrhuncih bližnje okolice po večdnevnemu dežju in nastalo je lepo vreme. -¦-- Zvečer ob 3/4 na 7. čutili smo prav močan potres, ki je trajal eno sekundo. Jako se je zazibalo; ropotala je hišna oprava tu pa tam; marsikoga je strah prešinil, ker se tu potres malokdaj čuti. — Letina tukaj bila je le srednja, posebno pšenica je bila sentjava in se je le malo pridelalo: za popiačanje zaostalih cesarskih davkov bode tedaj spet, stiska. Kmetic, ker ga tu tudi živinske bolezni, pri ovcah koze, pri govedih pa bolezen v gobcu in na parkljih tarejo, bo zopet v velicih nadlogah, ker si z blagom ne more nič prislužiti, Bog nas obvari vsaj strašne turške kuge! Iz Polhovega Gradca 3. nov. — Naši šoli je visoko- častiti gospod Aleksander Auersperg, c. k. deželni predsednik, podelil en glasovir. Za lepi dar izrekam mu v imenu svojem in vimenu kraj nega šolskega sveta srčno zahvalo s pristavkom: naj bi se več tacih šolskih dobrotnikov našlo! F ran j o Papier, učitelj. Dobrova 3. nov. (JDokladekt k redkim 'prikaznim.) Citali smo v zadnjem listu „Novic" nekoliko o redkih prikaznih, kterim vzrok je letošnja nenavadna gorka jesen. Tudi mi smo imeli priliko opazovati kaj enacega. Pri sv. Katarini v hribih smo videli cveteče in tudi nekaj zrelih rdečih jagod (Fragaria vesca), ki po navadi od aprila do junija cveto. Ravno tam smo našli cvetličico, ki se jej ^pomladanski svedrec" ali „zaspan-ček" (gentiana verna) pravi: ona navadno meseca maja in aprila cvete, po planinskem predgorji nekoliko pozneje. Se bolj čudno pa je to, da so jabelka meseca septembra in oktobra cvetela, sosebno ondi, kodar je bila toča pobila in drevje očesala, in že sad naredila lešnikom ali ce.o malim orehom po velikosti podoben. Pač redke prikazni konec meseca oktobra i Anton Ozimek, učitelj. Iz Ljubljane. — Deželni zbor se je začel včeraj 5. dne t. m. Po veliki sv. maši v stolni cerkvi zbrali so se ob 11. uri poslanci v zbornici; nekoliko stolov na obeh straneh bilo je še praznih. C. kr. deželni predsednik grof A. Auersperg je zboru predstavil novega deželnega glavarja viteza dr. Kal teneggerj a, ki je v nemškem in slovenskem jeziku imel nastopni govor, ki se je končal s trikratnim klicem ,,hoch"! na eni strani, ,,slava" na drugi strani Njegovemu Veličanstvu cesarju. C. kr. deželni predsednik je naznanil zboru potem 3 vladne predloge, deželni glavar pa mnogo predlog deželnega odbora in nekoliko peticij zboru došlih; dr. Razlag je zboru naznanil 2 predloga: eden zadeva razdelitev nekoliko kosov sekvestracije rešenega gozda Jelovice na Gorenskem, drugi prošnjo, ki naj jo deželni zbor predloži cesarju za pomiloščenje 59 Bohinjcev, ki so obsojeni zarad hudodelstva vstaje v težko ječo do 2 leti. Konečno sta bila v tej seji voljena gospoda dr. P oklu kar in dr. vitez Savinšek za redovalca zborova, gospoda dr. Costa in Dežman pa za pregledovalca stenografičnih zapisnikov. Za zapisnikarja je letos deželni odbor odločil koncipista g. Pfeiferja. — Prihodnja seja je v četrtek ob 10. uri; volili se bodo dotični odseki in dr. Razlag bode vtrjeval gori imenovana dva predloga. — (Iz seje deželnega odbora 2. novembra,) Z ozirom na to, da že delj časa po sosednih deželah med ljudstvom kozja bolezen razsaja, je deželni odbor sklenil, naj se pripravite v tukajšnji bolnišnici 2 sobi za kozave bolnike, ker je podružnica norišnice na Poljanah prenapolnjena z norimi. — Ker seje sedanja cestna postava v mnogih obzirih pomanjkljiva skazala, bode deželni odbor sedanjemu deželnemu zboru predložil osnovo nove cestne postave. — Predložil se bode deželnemu zboru tudi načrt deželne postave v zadevah o d g o n stva (šuba). — O pobiranji pristojbine od zapuščin po V2 m P° 1 odstotku na korist normalnemu šolskemu zakladu bode deželni odbor predložil novo osnovano postavo deželnemu zboru v potrjenje, ker lanska ni bila potrjena od vlade. — Županstvu v Toplicah se je vsled vloge več občincev ukazalo, v 14 dneh storiti potrebne priprave za novo občinsko volitev. — Dopis deželnega poslanca gosp. Dragotina Rude ž a, da se odpove poslanstvu v državni zbor, se je vzel na znanje. —- ( V poslednji seji odbor o vi družbe kmetijske) pod predsedstvom barona Wurzbacha so med množim i dru-zimi rečmi bile rešene te-le: Na poročilo gospoda Kotnika iz Vrda , da glina njegove okolice je premehka za izdelovanje drenažnih cevi, se je po predlogu dr. J. Bleiweisa sklenilo, od ministerstva kmetijski družbi izročeno in za poskušnjo dano g. Kotniku zel6 hvaljeno maši no izročiti gospodarju Andreju Netu na KokrLvi, da skusi ž njo delati cevi; po predlogu dr. Coste se je enoglasno sklenilo, da v zboru kmetijskem, ki ga ministerstvo skliče na Dunaj , zastopnik družbe kmetijske se zoperstavi osnovi „kmetijskega centralnega sveta" na Dunaji, ker to bila bi centralistična naprava le na oviro posamnim deželam; — občini Kolovrat se dovoli 100 murbovih dreves; — na vprašanje deželnega odbora: ali bi hotela družba kmetijska djansko podpirati napredovalni nauk kmetijstva v ljudskih šolah, je bilo soglasno sklenjeno, da; — na poziv ministerstva kmetijstva, naj bi družba kmetijska poslala v zbor, ki bode na Dunaji za posvet vinorejskih zadev, je odbor sklenil, nagovoriti viteza Gutdaans-thaia, da prevzame to poslanstvo, če pa on ne bi mogel, gosp. Rih. Dolenca; - gosp. P. Las ni k je položil račun o dražbi S u f o 1 š k i h prešičev, iz kterega se je razvidelo, da je družba imela stroškov 1108 gold. 80 kr., skupilo pa se je za 39 prodanih mrjascev in svinjic 742 gold. 50 kr.; — obširna obravnava je bila potem o različnih razdelkih državne subvencije, iz ktere se je razvidelo, da se naši gospodarja ne poprije-rnajo nekterih premij tako, kakor bi bilo želeti; — dr. Costa poroča o dopisu Vorarlberške družbe kmetijske , po kterem ona namerava peticijo do državnega zbora o premembi §. 22. postave za uravnanje zemljiškega davka; soglasno se sklene, da tudi naša družba pristopi tej peticiji; — gospodje: grajščak grof Leopold Lichtenberg, fajmošter Fr. Levičnik v Prežganji, Jan. Majtinger, oskrbnik grajsčine Zatičinske in Goth. Hochmaver, c. kr. cenilni referent v Krškem, so bili za ude sprejeti. Konečno je bilo po predlogu predsednikovem soglasno sklenjeno, da se občni zbor družbe kmetijske odloži do končanega deželnega zbora, ker trije odborniki so tudi poslanci deželnega zbora, tedaj bi utegnilo se primeriti, da bi isti dan ne mogli biti na dveh mestih; poleg tega gred6 ta mesec tudi gospodje Seunig, Lasnik in bolmajer na Štajarsko in Koroško juncev, telic in ovac nakupovat, kar zarad gobčnice in parkeljnice v onih deželah dozdaj niso mogli. — (Banka Slovenija.) Iz mesečnega izkaza, končanega 31. oktobra t. L, kterega objavlja ta zavod, povzamemo naslednje zanimive date: Do imenovanega dne se je namreč izdelalo 505 polic. Neposrednja zavarovanja so obsegala predmete za 905.895 gold. vrednosti, retrocedirana pa za 598.244 gold., vkup tedaj za 1 milijon in 504.139 gold. Čista premija iznaša 13=257 gld. 2 kr.. storno 161 gld. 16 kr., pozavarovanje 2975 gld. 16 kr. Prvi požar je zadel banko „Slovenijo" dne 23. oktobra t. 1. v Belem gradu, pogorela je namreč neka mala štacuna, dotična škoda iznaša 250 gold. — Navedene številke govore dovolj jasno o izvrstnem delovanji banke »Slovenije", tedaj ni treba nikakega ko-mentara. — (Društvo zdravnikov v Beli gradu) je g. dr. Jan. Ble iweisa izvolilo za dopisovalnega uda. — (Dramatično društvo) napravi danes zvečer na čast deželnemu zboru gledališko predstavo. — (Zaloigra ^Mlinar in njegova hči"), ki jo je dramatično društvo v petek predstavljalo v deželnem gledališči, je napolnila vse prostorije čez in čez, — djansk dokaz, da dobro izbrane igre zmirom vabijo obilo občinstva v gledališče. Predstavljala pa se je igra tudi v vsem gladko in brez podtike. Posebno pohvaliti moramo gospodičino Jamnikovo, ktera je kakor vstvarjena za to rolo; tudi gosp. Kocelj je dobro delal „mlinarja"; hvalevredno so izvrševali gosp. Schmid in gosp. Nolli in pa gospodičina Podkrajšekova svoje veče naloge. Občinstvo je s živahnim ploskom kazalo svoje zadovoljstvo. — (Poslano.) „Slov. Narod" je napadel gosp. profesorja Lesarja kot tajnika „Matice slovenske" v svojih listih št. 11:0. in 123., in sicer na podlagi neresničnih in izmišljenih djanj. Zarad tega je M a ti čin odbor v svoji seji od 31. oktobra t. 1. po enoglasnem sklepu me pooblastil, da priobčim sledeče pojasnilo: Da bi se bil gosp. profesor Lesar branil, vpisati nove ude slov. Matice v dnevnik Matice — ni res; temveč je on , akoravno se je že bil odpovedal tajništvu , vse nove ude vpisal in sicer ne samo v glavno knjigo Matice, temuč tudi v abecedno-imeniško knjigo za „Novice" in za „Letopis". Gosp. Lesar pa je navadno iz posebne prijaznosti do gosp. blagajnika dr. J. Zupan ca tudi vpisoval vse doneske v blagajniško knjigo, kar je bila blagajnikova dolžnost po §. 30. opravilnega reda. Ko pa je prišlo na enkrat mnogo novih udov, prepisovanje v blagajniško knjigo pa ni nič druzega nego čisto mehanično delo, zato je gosp. Lesar prepustil gosp. blagajniku, da jih on vpiše. — Isto tako ni res, da plačevanje &0 kraje, za vsako Matično diplomo je le nagrada za vpisovale a. Dr. L. Toman slavnega spomina je daroval Matici ploščo za diplome, tiske po tej plošči si mora Matica preskrbeti na svoje lastne stroške. Od omenjenih 50 kraje, pride toraj 30 kr. na stroške za diplomo in 20 kr. za pisalca. Katančni račun prof. Lesarja pa kaže, koliko je on pisalcem izplačal in da sebi ni prihranil ne krajcarja od tega denarja. (Glej „Letopisu za 1871. leto prvi del št. 22., in zapisnik odborove seje od 31. oktobra 1872.) V imenu in po naročilu Matičnega odbora: Dr. E. H. Costa, predsednik. — (Poslano.) Učitelj Lesjak, namesti da bi bil izpričal, da ni laž, kar mu je dr. Bleivveis javno očital v deželnem šolskem svetu, je namesti tega iz sebe dal v 249. listu „Tagblattovem" tako plažo druzih reči, da se je gnjusila celo nekterim njegovim pajdašem. Ako človeČe, ki ima svoje mesto zahvaliti tistemu gospodu, kterega „Tagblatt" zdaj z blatom ometuje, in bi vsak dan moral na kolenih ležati in Boga hvaliti, da tudi tak možek zna učitelj na pripravnici biti, ki misl/, daje Rubens zavoljo prstov bil izvrsten slikar in List zavolj prstov izvrsten virtuos na glasoviru, morebiti misli, da se bode dr. Bleiweis ž njim ongavil, hudo se moti. „Le style c7 est T homme" — je rekel Buffon; — v omenjenem listu „Tagblattovem" si je Lesjak tedaj sam sebi zadostno kritiko pisal. — {^Brencelj") na Zabjeku se je pač moral čuditi, da so njegovega tovarša „Brenceljna" zunaj Žabjeka uni teden zaprli: „Tagblattu pa sme na smeh staviti in v blato vleči osebe in oblastnije, in „Brenceljnu" ostaja le ta tolažba: „ja, Bauer, das ist was anderes". 364