Gospodarske stvari. Gospodarska dela meseca jauuarja. Vhiši in dvoru. Rajtinga preteklega leta se moia narediti. 0 naj hujšem mrazu se inlati deteljno in laneno seme. Biizo gnojišča se navozi obilno prsti, da se laliko ceio leto z njo gnoj potvoša in pokriva. V kleti so prebira krompir in repa. Kdo ima k'ompir in rcpo na kupih v zeinijo zagrebauo, naj pogleda, da ne zmrzne in gnjije. Znjo naj se premeče in v kletih korenstvo preg.eua. Uaietna gnojiaa: uaavec, !apno, pepel, gvano, koščena moka, kalijeve scli, ngršične preše naj se pripravijo. V vinski kleti. Viuo se pretaka, aeui ter tje rudeče vino \n drožje prešajo. V hlevu. Hlevi muiajo biti topli in stelja obilna. 0 lepih dneih naj se hlevi o polduevu prevetrujo in živina na dvoriščo spušča, da se prehodi in prevetri. 0 hu- dem mrazu se gnoj ne sme prepogosto izkidavati in če vsled tega nastane v hlevu prevelik smrad, naj se po gnoju gipsa potrosi. Živina se mora marljivo anažiti in dobro krmiti. Na zimsko ojagnjenje je treba paziti. Na vrtu. Tople ali gnojne grede se delajo in gnoj se navaža. V sadovnjaku. Drevesom se naj gnoji. Drevje se trebi in Bkorja snaži. Gosenčna gnjezda se inorajo pobirati, spalirna drevesa, pritlikovci in živi ploti obrezati, šušlenki, cepiči narezati, kolci k drevesom pripraviti in po vežerih povesla splesti, s kterimi se dreveaa h kolcem privezujejo. V vinogradu. V vinogradu se taora gnoj na dotična mesta spravljati, kolje priakrbeti in pripiavljati. Na polju in travnikih. Tudi tu se mora gnoj navažati. Na njive s prettžko pvstjo se navozi blata, peska in laporja. č-3 ni zmrznjeao, sj lahko orje. Saežni zameti se morajo razmetati, voda z njiv odpeljati in po travnikih struge iztrebiti. Grmovje se lahko krči ali ruva. V bučelnjaku. Skrboti jo bučalicain za mir in da miši ne vderejo v panje in koae. Varovati gre bučelice mraza, v solnčnih dnevih jih je pa dobro zakriti, da bučelice ne izletajo. V ribnikii. Led se mora na več krajih presekati, da se vibe ne zadušž. V gozdu. Jesenovo seme, smrekove in hojkine Sešarke se nabirajo. Les za orodja in drva se seka in o velikem snegu z bregov v nižavo spravlja. Ploti se gradijo, in štori podirajo. Lov. Zajci in lesice se še streljajo. Klaja se mora zverjadi potrošati in kune in dihurji loviti. 0 prezimovanju semenskega krompirja. Po raznih gospodaiskih listih novejšega i$asa se nahaja mnogo podu.nih aestavkov, toda pogreša se jedna najbolj bistvenih stvari, namre.: kako da se mora krompir za seme prezimo vati. Predno je bolezen nad krompir prišla, se je le v prav mokrotnih letinah, ki so ti rastlini posebno neugodne, o slabem pridelku krompirja kaj čulo, bodi si da je rastlina sama na sebi se dosti kalivne moči v sebi imela, ali da zemlja za krompir še ni bila preveč izsesana ali pa da mu zdaj zračne razmere niso več ugodne; toliko vendarje zdaj gotovo, da od tiste dobe sem krompir, zlasti po bolj goratih krajih. tako obilno ne obrodi več kakor poprej. Piišli smo toraj do tje, da morarao skrbeti, da se nam ta imenitna hrana obdrži i_ da zanaprej obilnejših pridelkov dosežemo. Pied vsem drugim je potrebno, da se po tolikih skušnjah in od toliko strani potrjena spremenitev semena, zlasti iz hladnejših v toplejše kiaje, iz slabejše v boljšo zemljo vpelje. Naj se ne misli, da je krompir, kakor v prvem desetletju sedanjega stoletja, ko so ga tudi pri nas le bolj za poskušnjo in živinsko klajo začeli saditi, z vsako zeruljo zadovoljen in da bode kakor takrat kljubu najbolj priprostemu obdelovanju še obilno rodil. Vzrok, zakaj da krnmpir od leta do leta drobnejši in tudi slabejši postaja, je po mojih mislih ta, dasena seine vse premalo skrbi o b r a 5 a. Kdor seje zrnje, si navadno najboljše zrnje za seme odbere; živinorejec si za svojo živino cele ure hoda v okolici poišče najlepaega samca; — le s krompirjem za seme se postopa neredno in neprimerno, zlasti pri manjšib kmetovalcih. Namesto da bi izkopani kroinpir na zračen, temen ekedenj znosili (po prehudi svitlobi, posebno če ga solnce obseva, postane krompir zelen in trd), ga tain osušili ia izblapili, potem pred mrazom nagnjitega in poškodovanega odbrali in zdaj še le v toplo klet spravili, kder mraz ne more do njega, se navadno brez obzira na suho ali mokro vreme izkoplje, potem brž ves vkup: debel iu droben, nagnjit in poškodovan skoz kletno luknjo v klet vsiplje, tam debelejši za prodaj odbere, srednji za domače potrebe vzatne, d r o b n i pa živini za klajo, in — žalostno pa resnično! — tudi za s e m e porabi! Spomladi o času sajenja ima krompir v toplih kletih hranjevan dolge cime in je tako med seboj zraščen in zapleten, da ga ni lahko narazen spraviti. Te krhke in nježne cime pa nimajo več toliko moči, da bi se skozi zemljo prerile in bi tudi le slabo ali cel6 nič ne obrodile. Kajti rodovitne korenine prihajajo le iz očesa, ki je še le v zemlji začelo gnati, in korenine se tik semenskega krompirja za- in razraščajo. Modra previdnost je za to poskrbela, da se po človeški uevednosti in nerodnosti nič na zemlji ne pozgubi; če se tedaj prva in najbolj rodovitna kal kterega očesa prerano razvije in odlomi, požene iedno malih postranskib očes, in če se tudi to pogubi, diugo, toda vedno slabejše in na škodo vsega pridelka. Močec (Sta'1'kegehalt), ki ga je v krompirju 18—20 odstotkov, se po prej omenjenem, zapravljivem cimljenjn, v skodo rastlini in njenemu razvitku na mnogo odstotkov zniža in ravno tako tudi v škodo branilni mo6i krorapirja, ako se za hrano porabi. Gotovo je pri vsaki hiši kje kaki prostor, v ktevem se krompir ravno tako zmrzline kakor preranega cimljenja varovati da. Ta trud se po obilnem piidelku bogato poplača. Ko mraz toliko popusti, da se krompir brez nevamosti zmrzline v zračen in temea kraj, bodi si cel ali za sajenje že razrezan, *) prenesti sme, za kar je podstrešje najbolj piikladno mesto, naj se tje prenese, da se izhlapi in ovene in tako preranega cimljenja obvaruje. V Celju. J. M. Wokaun. Lembaški paiiji ali koši. Že nad 10 let se pečara s preljubljeno mi čebelorejo; marsikaj sem pokusil, kar sem pri drugih čebelarjib videl, ali pa v čebelarskih bukvah bral. Imam.v svojem čebeljnaku (ulnjaku) *) Razrozan krompir se ne sme na kup nasuti, ampak mora se krhelj poleg krhlja tako položiti, da gleda narezana stian navzgor. Pisatelj. vež sort panjev ali košev, stojakov in ležakov, iz slame in lesa, ki so vsi dzerdzonizirani. Da bi se prepričal, kteri panj čebelam najbolj služi, sem poskusil panje razne velikosti, ia iz teh svojih poskusenj ponnjam tukaj v obrisih kratek popis satovnika, stroja za izdelovanje satovnikov, panja ležaka in stojaka. I. Satornik. » • • • Mazjasnjtnjt  obrisa. I. S a r/o v n i k je od zunaj 250 Mtn. aiiok in i57 Min. visok. So stavljen je iz des kic, ki so 0U7 Mm.  debele in 025Mm. široke. Zgornja deskica a je 250 Mm. dolga, 0J5 Mm. široka in 007 Mm. debela; v njo se 050 0S5 0 Merilo 010 Mm. — 050 Mra. 050 100 150 200 250 800 nabijeta dva žrebljiča tako, da iz deskice po strani molita 008 Mm. Postianske deskice bb so 243 Mm. dolge, 025 Mm. siroke, 007 Mm. debele, ter na deskico a) s tenkimi žrebljiči pritrjene; raviio tako se spodnja deskica d) z žreblji pribije. Srednja deskica c je 208 Mm. dolga, 025 Mm. široka in 007 Mm. debela, in se v stranske deskice bb) z žieblji pribije. Spodnja deskica d je 222 Mm. dolga, 025 Mm. široka in 007 Mra. debela in se na koncih na postranski deskici z žreblji pritrdi. Tako je tedaj satovnik iz 025 Mm. širokih in 007 debelib deskic sestavljen. Iz tega satovnika se napravi mali satovnik, ako se pri srednji deskici c) postranski deskici 66) pvikrajšate. Mali satovnik je tedaj od zunaj 132 Mm. visok, širok pa kakor veči. Da se satovnik lebko v panj ali koš obesi, ima zgornja deskica a) postrauski deskici 66 za 0L4Mm. na znotraj pribite; te naslonili ležite 006 Mm. na straneh koša, med stenami in deskici 66 ostane 008 Mm. praznega prostora za, prebod cebel. Tako so8tavljen satovnik ni prevelik, pa tudi ni premal, se da lebko v ležaku in stojaku rabiti, ter ga je tudi neki diužbenik graškega čebelarskega^diuštva kakor najpripravnejšega priporočil. Želeti je, da bi se v tej reči vsi čebelarji porazumeli in povsod enakega satovnika se posluževali. (Dalje prihodnjič.) 0 250 I i a oeo^°U.222