štev. 35 ^^ Ptuj, 13. septembra 1957 letnik Opra\ra in uredništvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj »ev. 643-T-a06 — Ure- juje uredniški odbOT — Odgo vomi urednik Anton Bauman — Rokopisov ne vračamo — T iska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev V občinske ljudske odbore v petek, 6. septembra t. 1., je bfla v Ljubljani seja Glavnega odbora SZDL Slovenije z refera- tom tov. Mihe Marinka o nalo- gah SZDL ob volitvah v ljudske odbore s poudarkom na rezulta- tih našega družbenega razvoja, na živahnejši politični dejavnosti naših organizacij SZDL, na prak- tičnih rezultatih naše poti v so- cializem. V ponedeljek, 9. septembra 1.1. pa je bilo v Beogradu zasedanje plenuma Zveznega odbora Socia- listične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, na katerem so tudi razpravljali predvsem o volitvah v občinske in okrajne ljudske odbore na podlagi referata člana predsedstva Petra Stamboliča. Ob obširni vsebini referata tov. Mihe Marinka in razprav tov. dr. Jožeta Potrča, Vlada Majhna in drugih na seji v Ljubljani ter referata ter razprav na seji v Beogradu želimo seznaniti naše bralce na tem mestu predvsem s proglasom na vse državljane, ki je bil sprejet v zvezi z bližnjimi volitvami na seji v Beogradu. O vsebini sej v Ljubljani in v Beogradu razpravljajo tudi po občinskih in terenskih sejah SZDL v občinah Gorišnica, Lešje, Or- mož, Ptuj in Središče v zve2d s pripravami na predstoječe voli- tve. plodno in raznovrstno sodelova- nje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju s števil- nimi deželami vsega sveta. V na.šem gospodarskem razvo- ju smo dosegli velike uspehe. Na- cionalni proizvod naše dežele na- rašča iz leta v leto. Od zadnjih volitev dalje smo povečali indu- strijsko proizvodnjo za 74 "/o. V prvi polovici letošnjega leta se je industrijska proizvodnja po- večala za 19®/o v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Spričo vlaganja znatnih sredstev v razvoju kmetijstva in spričo naše politike, težeče za razvo- jem socialističnih odnosov na vasi, so bili doseženi prvi tehtni uspehi tudi v kmetijstvu. Uspehi v gospodarskem razvo- ju naše dežele so neločljivo po- vezani z napori, da bi izgradili nove socialistiČTie odnose in še posebej eno izmed največjih pri- dobitev naše socialistične revo- lucije — delavske svete. Samo- upravljanje proizvajalcev v go- spodarstvu, kakor tudi samo- upravljanje državljanov v druž- benem življenju sploh, je postalo temelj celotnega našega gospo- darskega in družbenega sistema, temelj, ki sprošča ustvarjalne si- le delovnih ljudi, povezuje njiho- ve osebne koristi s splošnimi, hkrati pa omogoča družbeni skupnosti načrtno usmerjanje gospodarskega razvoja. Ti uspehi tvorijo trdno podlago za nadalj- nje izboljševanje družbenega in osebnega standarda, ki že letos izpričuje znaten naipredek. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Velik korak v razvoju sociali- stične demokracije pomeni pre- raščanje občin v socialistične ko- mune in njihovo združevanje v okrajne skupnosti komun. Občina je postala temeljna družbena go- spodarska skupnost in glavna ceiica F>oiitične ureditve Jugo- slavije. V dosedanjem razvoju komun snio izdelali demokratičen meha- nizem, utelešen v ljudskih odbo- rih, njihovih zborih, svetih, zbo- rih volivcev, delavskih svetih in drugih organih družbenega upravljanja. V okviru tega me- hanizma in njegovega nadaljnje- ga izpopolnjevanja imajo delovni ljudje velike možnosti, pa tudi velike obveznosti in odgovornost, da uravnavajo razvoj gosf>odar- stva na svojem področju in iz- grajujejo omrežje gospodarsk h, prosvetnih, kulturnih, zdravstve- nih in drugih socia.lnih ustanov, S formiranjem investicijskih, s;tanovanjskih, kmetijskih, raznih soCialnih in drugih skladov utr- jujemo in širimo gospodarsko podlago komun, ki omogočajo delovnim ljudem, da razvijajo svoje gospodarstvo in gmotne življenjske pogoje sploh. S tem pa proces razvoja novih občin in okrajev še ni zaključen. V pri- hodnjem obdobju bodo dobili ta- ko ljudski odbori kakor drugi organi samoupravljanja v komu- ni večje zakonske in materialne možnosti za razvoj pobude v go- spodarski ii^gradnji ter izboljša- nju zdravstvenih, stanovanjskih in kulturnih razmer. Z izgradnjo komun ustvarjamo pogoje za to, da lahko državlja- ni, neposredno sodelujoč v oprav- ljanju najrazličnejših družbenih paslov, vsklajujejo svoje indivi- dualne koristi s splošnimi. Ko- muna postaja tudi najbolj mno- žična šola socialistične demo- kracije, ker v rijej socialistične družbene odnose uresničujemo prek neposredne dejavnosti de- lovnih ljudi samih. DRŽAVLJANI! Te volitve bodo prispevale h krepitvi in nadaljnjemu izpopol- njevanju demokratičnega meha- nizma v komunah. Delo vseh or- ganov komune — ljudskih od- borov, njihovih svetov, upravnih organov itd., je javno in izpo- stavljeno kritiki državljanov in njihovih organizacij. Odgovor- nost odbornikov pred volivci po- staja čedalje večja in čedalje stvarnejša. Pravilna uporaba me- hanizma korpunalne samoupra- ve, čedalje večja dejavnost zbo- rov volivcev — vse to bo po- menilo novo izpodbudo konstruk- tivnemu in aktivnemu sodelova- nju sto tisočev državljanov v upravljanju naše skupnosti. V prihodnjem obdobju bo na- daljnja izgradnja stanovanjskih skupnosti ena izmed glavnih dolž- nosti ljudskih odborov. Stano- vanjske skupnosti postajajo po- membna ustanova v našem de- mokratičnem mehanizmu, ustano- va. prek katere ne samo obrav- navamo socialne probleme, mar- več z njo narašča tudi vpliv dr- žavljanov na delo organov obla- sti. Obdobje, za katerega volimo nove odbornike, je obdobje na- daljnjega boja za izboljšanje živ- ljenjskega standarda. Ta boj je neločljivo povezan z našimi na- pori, da bi povečali produktivnost dela, da bi z lastnim delom ustvarili nova sredstva, potrebna za izboljšanje življenja delovnih ljudi. Od prizadevnosti sleherne- ga posameznika, od njegove de- javnosti je odvisno, koliko in ka- ko hitro in uspešno bomo gradili naš družbeni sistem, krepili go- spodarsko moč naše dežele ter uredili komunalne in vse druge probleme. Uspešen gospodarski razvoj komune, ureditev stanovanjske- ga vprašanja, ustanovitev pro- svetnih, zdravstvenih in socialnih ustanov, razvoj prometa, izgrad- nja energetskih virov in drugih gmotnih pogojev, napredek obči- ne in okraja — vse to je odvis- no tudi od tega, koliko bodo ljudski odbori vskladili svojo de- javnost z interesi celotne druž- bene skupnosti. Izboljšanje kmetijstva in raz- voj socialističnih odnosov na va- si je ena izmed poglavitnih nalog ljudskih odborov. To nalogo bo- mo izpolnili z bojem za večjo produktivnost, prek hitrejše in bolj vsestranske uporabe sodob- nih znanstvenih in tehničnih do- gnanj, z bojem proti zaostalosti, konservativnosti, neznanju, pred- sodkom in vsem škodljivim ostankom minulosti. Državljani in ljudski odbori morajo posvetiti večjo pozornost komunalnim in urbanističnim problemom, kakor tudi videzu svojega kraja sploh, kajti od nji- hovega skupnega truda je od- visno, kako kutlurno in prijetno bo življenje v mestu in na vasi. presojali v okviru koristi okraja in jih hkrati vskladili z interesi razvoja naše socialistične skup- nosti. državljani socialistične jugoslavije! Aktivno sodelovanje deset ti- sočev mladih ljudi na najrazlič- nejših področjih družbenega upravljanja je poroštvo čedalje pogumnejšega prenašanja večjih in določnejših družbenih nalog na mladino. Volitev mladih ljudi v občinske in okrajne ljudske odbore bo prispevala ne samo k hitrejšemu in bolj vsestranske- mu preraščanju fantov in deklet v aktivne in odgovorne družbene delavce, marveč tudi k vnašanju poleta in ustvarjalnosti mladega rodu v delo ljudskih odborov. Mladi volivci! Vi, ki prvikrat sodelujete na volitvah organov ljudske oblasti, volite vsi in pvokažite, da je na- ša mladina dosleden borec za socialistični razvoj dežele! državljani in državljanke! Da bi uresničili pogoje za de- jansko družbeno enakopravnost, delovne ženske čedalje bolj sode- lujejo v izgradnji komunalnih ustanov in v političnem življenju komune. Naj požrtvovalnost, vztrajnost in aktivna prizadev- nost deset tisočev žensk pri iz- polnjevanju raznih nalog v zvezi z družbenim upravljanjem pride do izraza tudi na volitvah odb bodo delavci v gospo- darskih organizacijah in kmeto- valci neposredno vplivali na go- spodarsko politiko komun, na sestavljanje in izpolnjevanje go- spodarskih planov, na uresniče- vanje pravic delovnih ljudi v gospodarskih in zadružnih orga- nizacijah. Ti zbori bodo organ, prek katerega bodo delavski sve- ti in zadružne skupščine lahko neposredno vplivali na razvoj ko- mune in na ureditev njenih pro- blemov. DELOVNO lJUDSTVO! Volitve v občinske in okrajne ljudske odbore naj spodbude vse volivce k nadaljnjim napK)rom in uspehom v razvoju socialistične demokracije. Naj bodo te volitve nova čvr- sta potrditev nezlomljive volje jugoslovanskih narodov, da kre- pijo neodvisnost naše dežele, po- trditev njene neomajne miro- ljubne pK>litike in mednarodnega sodelovanja. Z množično udeležbo na teh volitvah ponovno potrdite pra- vilnost politike, ki je delavski razred in jugoslovanske narode spremenila v neposredne uprav- ljavce družbene proizvodnje, raz- delitve m ostalih driizbenih po- slov, delovnim kmetom pa utrla pot uspešne preobrazbe kmetij- stva, preobrazbe Jugoslavije v naprednejšo kmetijsko in indu- strijsko deželo, in sicer prek utrditve zadrug in krepitve so- cialističnih družbenih odnosov na vasi. državljani in državljanke! Predlagajte na zborih volivcev tiste kandidate, ki s svojim do- sedanjim delom in nesebično prizadevnostjo v skladu s svoji- mi sposobnostmi, politično za- vestjo in zrelostjo dajejo največ poroštev, da bodo občine napre- dovale in se razvijale, da ^do ukrepale v skladu z interesi de- lovnih ljudi in splošnimi korist- mi naše socialistične skupnosti. Volite tiste, ki sta jim pri srcu enotnost in enakopravnost jugo- slovanskih narodov, njihova bla- ginja in družbeni napredek, ne- dotakljivost človeškega dosto- janstva in človekove osebnosti! volivci! To bodo prve volitve, v kate- rih bodo odbornike okrajnih ljud- skih odborov volili občinski ljud- ski odbori iz svoje srede. Da b' bil okrajni ljudski odbor v resni- ci skupni organ vseh občin na svojem področju, da bi okraj po- stal prava skupnost komun — naj bodo vaši kandidati za od- bornike takšni ljudje, ki bodo napredek in koristi svojih občin VSI NA VOLITVE V LJUDSKE ODBORE! Izvolimo v ljudske odbore naj- boljše borce za socializem! Živela Federativna ljudska re- publika Jugoslavija' Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTt'J. 13. SEPTEMBRA 19"i7 Vse možnosti za razvoj turizma ... v letošnjem letu je obiska- lo naše mesto veliko število do- mačih in inozemskih turistov, ki so bili navdušeni nad kulturno zgodovinskimi spomeniki ter nad lepo in vinorodno okolico. ...Menijo, da vse premalo pu- bliciramo in reklamiramo zname- nitosti našega mesta in okolice ter da imajo vse pogoje, da raz- vijemo Ptuj v turistično mesto. ... Tudi naši turisti so aktivno delali. Turistična sezona se bliža kon- cu. Domači in tuji turisti so iz- koristili letne dopuste in ob- iskali vsa znamenitejša letovišča, turistične točke ter si ogledali kulturno zgodovinsko znameni- tost. Marsikaterega inozemca so pritegnile izredne lepote naših planin, sinjega Jadrana, ali pa stari in pomembni kulturno zgo- dovinski spomeniki. Tudi naš stari zgodovinski Ptuj je obiskalo lepo število domačih in tujih turistov. Ptujske muzeje je obiskalo okoli 30 tisoč izletnikov in turi- stov iz naše države ter iz skoraj vseh ostalih evropskih ter nekaj izven evropskih držav. Zanimali so se za vse stvari in bili navdu- šeni nad redkimi znamenitostmi in lepo ohranjenimi zgodovinska mi s-pomeniki. Tudi muzej na ptujskem gra- du si je ogledalo okoli 32 tisoč ljudi. Od tega je bilo okrog 500 inozemcev predvsem iz Amerike, Anglije, Avstrije, Italije, Madžar- ske in Nemčije. Naše muzeje so obiskali tudi Lužiški Srbi. Vsi so se navduševali med krasnimi go- bleni, slikami ter nad drugimi stvarmi. Inozemoi so izjavili, da je veli- kanska škoda, ker vseh teh stvari bolj ne publiciranK). Zelo dobro bi bilo, da bi tudi za reklamo namenili nekaj sredstev, kar bi se nam pozneje dobro obresto- valo. Saj za naše zgodovinske znamenitosti ter za lepa in do- bra gostišča v okolici inozemci in nekateri domači turisti sko- raj ne vedo. To bi se dalo z ne- kaj dobrimi prospekti hitro ure- diti. Potrebno pa bi bik), da bi tudi v samem Ptuju bolj ozna- čili razne zgodovinske spomeni- ke. Razlaga v več jezikih bi tudi dobro koristila našemu turizmu. Stroški ne bi bili preveliki. V letošnjem letu so bili tudi ptujski turisti zelo aktivni. Že- lezniška postaja je zabeležila le- po število skupin, ki so prepo- tovale našo domovino ter si ogle- dale vse lepote naše zemlje. Sezona se bliža koncu. Iz iz- kušenj, ki nam jih je prinesla, pa se lahko marsikaj naučimo. Ptuj ima s svojimi zgodovinskimi spomeniki in s svojo vinorodno in lepo okolico vse pogoje, da postajne res turistično mesto. Škoda, da bi se dohodkom, kot jih prinaša turizem^ izognili. KONGRES ZRJ APRILA VllI. PLENUM CK ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE V BEOGRADU je bil 9. t. m. pod predsedstvom generalnega sekretarja Zveze komunistov Ju- goslavije Josif>a Broza-Tita VIII. plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na plenarnem sestanku Cen- tralnega komiteja je bil osvojen predlog, da se zaradi predstoje- čih vcrfitev v občinske in okrajne ljudske odbore, zaradi skupščin- skih volitev, sprejetja perspek- tivnega plana, kakor še drugih neodložljivih poslov odgodi VII. kongres Zveze komunistov Jugo- slavije za mesec april prihodnjega leta. Plenum je prav tako p>os!ušal poročilo o razgovorih, ki so bili 1. m 2. avgusta letos v Romuniji med delegacijo CK Zveze komu- nistov Jugoslavije in vlado Fede- rativne ljudske republike Jugo- slavije ter delegacijo centralnega komiteja Komunistične partije Sovjetske zveze in vlade ZSSR in je odobril delo delegacije ter oce- nil sestanek v Romuniji kot po- zitiven za nadaljnji razvoj odno- sov med FLRJ in Sovjetsko zvezo ter v interesu socializma in miru v svetu. Na koncu je plenum centralne- ga komiteja Zveze komunistov Jugoslavije izbral Jovana Veseli- nova za člana izvršnega komiteja centralnega komiteja Zveze ko- munistov Jugoslavije. Konec članka, ki ga je napisal tov. dr. Trsle- njak o zgodovini davkarstva, bo objavljen prihodnjič! OBVESTILO bivšim internirancem v Auscliwitzu Pozivajo se vsi interniranci. ki so bili v koncentracijskem tabo- rišču Auschwitz in so tamkaj de- lali v tovarnah IG Farbenindustrie ali podjetjih Buna IV. Geydebreck, Feurstengrube G. m. b. H., in rudniku Janina, da se prijavijo Uradu za zaščito jugoslovanske imovine v tujini, Beograd, Kneza Miloša 26-III. Prijave je treba vložiti zaradi zahtev firmi I. G. Farbenindustrie za izplačilo na- domestila za delo. To obvestilo se ne nanaša na osebe, ki so bile zaposlene v dru- gih tovarnah I. G. Farbenindu- strie izven področja taborišča Auschvvitz, kakor tudi ne na ose- be, ki so bile v taborišču Ausch- witz, pa niso delale v tovarnah I. G. Farbenindustrie. Prijave je treba na uradu vlo- žiti do 15. oktobra 1957. Prijava mora vsebovati: ime in priimek, točen naslov, dan in kraj rojstva, bivše in sedanje držav- ljanstvo, od kdaj in do kdaj je delal v omenjenih tovarnah, jet- niško številko, zakaj je bil inter- niran, v katerih delovnih koman- dah je bil in na kakšnem poslu, ime starešine bloka (kapoja ali preddelavca), ime mojstra pod- jetja I. G. Farbenindustrie ali drugih navedenih podjetij, pod katerih upravo je delal. Razen tega je v prijavi treba navesti do- kaze o telesnih poškodbah, o iz- gubi zdravja, kakor tudi to, ali je bil in kdaj je bil v taboriščnih bolnišnicah. Navesti je treba tudi zaenkrat samo imena in naslove prič in priložiti prijavi prepise pismenih dokazov. Sprejemale se bodo tudi prijave tistih oseb, ki so bile v taborišču Auschwitz in so delale v omenje- nih tovarnah, pa trenutno ne ve- do ali nimajo vseh zgornjih po- datkov. Iz urada za zaščito jugoslo- vanske imovine v tujini na ptujskem živilskem trgu dne 11. septembra Čebula 40 din, česen 40, fižol v stročju 25—30, krompir 15, pe- teršilj 50, paprika 35—40, para- dižnik 40, rdeča pesa 30, redkev 50, solata endivija 40, zelje v gla- vah 20—25, korenček 40, ohrovt 25, koruza 40, pšenica 40, ajda 40, ječmen 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, surovo maslo 500, zaseka 300, mleko 30, sme- tana 140—160, sir kom. 70—80, kokoši 350—500, piščanci 250— 500, jajca 15, jabolka 40—50, breskve 50—70, slive 50—60, hruške 50—70, grozdje 80—100, domači kis 25, gobe 60, kumare 10—15, buče 15. kumare za vla- ganje 40, cvetača 60, oves 30, proso 50. Tudi kanalizacifo bodo pričeli urejati Režijski odbor pri Mestni ko- munalni ustanovi bo pričel tudi z urejevanjem kanalizacije. 16. t. m. bo pričel z deli na najbolj kritič- nih mesti!} v Ljutomerski in dru- gih ulicah. Cevi za kanalizacijo so že pripravljene in upamo, da bo režijski odbor dobro vodil dela in tako zopet rešil enega izmed pe- rečih problemov našega mesta. Breskve so letos na posestvu OSOJNIK zopet dobro obrodile Odlične izvozne breskve gredo letos dobro v promet ^ Tudi živinorejci imajo lepe uspehe Marsikdo" se ob pogledu na krasne breskve, ki so včasih na ptujskem trgu, res razveselL To so lepe, velike in rdeče breskve, zara ven tega pa še počen L Toda mnogo je ljudi, ki ne ve- do. kdo je te breskve {Kidelal. NekatSco nainut onstran ptuj- skega gradu se raz^jrostira lepo državno posestvo Osojnfk. Lan- sko teto je mraz uničil skoraj vse prideJke, letos pa je proti pričakovanju dobra letina. Pose- stvo se v glavnem bavi samo s proizvodnjo breskev, od katerih je skor^ po5K>Inoma odvisno. Italijansira sorta breskev, ki so jo prevzeli, se je že skoraj do- cela udomačila. To so ler>e, de- bele in zek) crfcusne bre^cve. Pri- delajo pa še več vrst breskev, od ranih, ki dozore v julij«, do poznih, ki so godne za trg šele v septembru. Skoraj vse breskve izvažajo, glavni uvoznik pa je Avstrija. Seveda pa ostane ne- kaj breskev na naših domačih tržiščih. Tudi letos so breskve zekj do- bro obrodile. Trenutno imajo z breskvami zasajenih 22 hektar- jev površine. V starih rodnih na- sadih pridelajo približno 1500 kg na hektar, v novih nasadih, ki še niso dorasli, pa je pridelek se- veda manjši. Torej čaka pose- stvo še lepa bodočncst. Pridelujejo pa tudi jabolka in hruške, ki se dobro obnesejo na trgu. Posestvo se u^aio bavi zži- vinorejo. Lansko leto so dosegli povprečno 3400 ^litrov mleka na kravo pincgavske pasme. Letos pa nameravajo to povjK-ečje še izboljšati. Uspeh posestva je vezan le na dobro letino. Če slučajno tui'či mraz in slana breskve, tedaj je njihova materialna baza zelo šibka. Upajmo, da bo vreme priza- našajo ter ne bo delalo preglavic vodstvu pMjsestva, nam pa pri- pravilo res odlične breskve. Še enkrat »Spremembe ponoči« v prejšiji številki »Ptujskega tednika od 6. 9. 1957 je objav- ljen članek pod nacsiovom »Spre- memba ponoči«. Prizadetemu bi svetoval, naj si v bodoče natančneje ogleda iz- ložbe in cene" trgovine »Borovo«, ker se cene čez noč niso spre- ?nenile. Tovarna »Borovo« izdeluje otro- ške škornje dveh vrst, nizke in visoke. Nizki škomji štev. 30 so po 600 din, škomji visoki (manj- ša štev.) ]>a staiejo 700 din, kar pomeni, da so cene pravilne, ne pa narobe, kakor je pisec omenil v članku. Če pisec članka želi podrob- nejša pojasnila, naj se obrne na kolektiv trgovine »Borovo«, ki mu bo cene natančno pojasnil. ' B. J. Ptujski vodovod bo dokončan v prihodnjem letu Vodovod, ki je Ptuju tako zelo potreben, bo dokončan proti kon- cu prihodnjega leta. Režijski od- bor pri Mestni komunalni ustano- vi je pravkar sklenil pogodbo za črpalke z zastopniki Litostroja iz Ljubljane, ki jih bodo dobavili še v letošnjem letu. Doslej so polo- žili že precej cevi, za letos pa bo- do končali s Hrvatskim trgom, Muršičevo, Prešernovo in Murko- vo ulico. Obnovili so tudi rezer- voar na Panorami. V prihodnjem letu bodo položili vodovodne cevi še v ostalih predvidenih ulicah ter naredili povezavo s črpalkami, ki bodo črpale vodo za naše mesto v Skorbi. Tako bo proti prii^-^d- njemu letu rešen eden izmed vilnih ptujskih problemm-. Zdravnik in krojač Zdravnik in krojač se srečata na cesti. Zdravnik pozdravi in reče kro- jaču: »Pozdravljen! Kako je kaj? So doma vsi zdravi?« »O, dober dan! Hvala lepa, do- ma so vsi pri najboljših močeh! Kako pa kaj pri vas? Je vse za- šito?« Dela za novo ptujsko tiskarno so že začeli V nekdanji Tamovi hiši so 9. septembra pričeli z urejanjem prostorov za ptujsko tiskarno. Preuredili in prenovili bodo stare razpadajoče prostore in jih pri- pravili za potrebe nove tiskarne. Vsa dela pri preureditvi izvaja gradbeno podjetje »Drava« iz Ptuja. Investitor pa je Občinski ljudski odbor Ptuj, ki je namenil v ta namen 18 milijonov dinarjev. Stavbo bodo popolnoma preure- dili in jo spremenili v lepo so- dobno stavbo, ki bo mestu v okras ter bo z novim ptujskim mostom naredila lep vtis na vsa- kogar. Če bodo dobili ptujski tiskar- narji še nov stroj, tedaj bodo lah- ko še bolj razbremenili druge ti- skarne ter mnogo več tiskali za lokalne potrebe. Osojnikovi nalagajo breskve Virus azijske gripe ugotovljen Pri nekaj bolnikih so v Beo- gradu in Sarajevu identificirali virus azijske gripe, ki je znan pod imenom »Singapur A«. V la- boratoriju virusološkega inštituta v Beogradu so ugotovili virus azijske gripe pri bolniku iz Ma- kedonije, isti virus pa tudi pri sarajevskih bolnikih. Na tiskovni konferenci so po- vedali, da so pri nas tudi že po- prej labca-atorijsko ugotavljali virus »A«, vendar to ne pomeni, da je sedanje primere gripe po- vzročil le ta virus. Gripa v Ma- kedoniji in Bosni je lažjega zna- čaja, spremlja jo temperatura, ki je znana tudi že od prejšnjih pri- merov gripe, hkrati p« delno za- jema tudi živčni sistem. Pri nas so bile že nmogo hujše epidemije gripe. Epidemija pred dvema le- toma je bila mnogo bolj nevar- na, ker so se pojavili zaradi nje primeri pljučnice. Zdaj teh po- sledic ni, inkubacija pa traja dva do tri dni. Zdravstveni delavci so pouda- rih, da ni nikakršnega vzroka za preplah zaradi te gripe. Pri nas pogosto označujejo sleherno bo- lezen dihalnih organov, n. pr. pre- hlad in nahod, za gripo, ki so ji zdaj dodali še prilastek »azijska«. Svetovali so, naj zdravstveni or- gani in oblasti uveljavljajo kra- jevne ukrepe tam, kjer' se bo gripa pojavila, da bodo prepre- čili širjenje. Cepljenje proti otroški paralizi Na tiskovni konferenci, ki je bila 6. septembra v Centralnem higienskem zavodu v Beogradu, so pojasnili dosedanji potek pri- prav na jesensko cepljenje proti otroški paralizi. Priprave so' po vseh okrajih v Sloveniji v polnem teku. Po ob- činah sestavljajo spise otrok, ro- jenih v letih od 1951 do 1956 in v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki bodo predvsem zajeti v letošnji načrt cepljenja. Cepivo je že naročeno v Ameriki in ga bodo proti koncu tega meseca z letak)m pripeljali v Slovenijo. Prvič bodo lahko cepili v prvi polovici oktobra,, drugič v začet- ku novembra, tretjo injekcijo pa bodo dobili otroci junija prihod- njega leta. Samo tako trikratno cepljenje namreč najbolj učinko- vito očuva otroke pred obole- njem. Razstava »Družina in gospodarstvo 1957« odprta v soboto, 7. septemfara, popol- dne, je bila v starem delu za- grebškega velesejma odprta raz- stava »Družina in gospodinjstvo 1957« z otroškim sejmom, ki so jo organizirali pod pK>kroviteij- stvom tovariša Tita. Razstavo je odprla članica predsedstva SZDLJ Pepca Kar- delj, ki je med drugim pouda- rila, da je namen te razstave s svojimi dosežki pomagati dejav- nosti stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov. Naša industrija je že sposob- na zagotoviti cenejše življenje naših delovnih ljudi. Ustanovitev Akadem- skega kluba v Ormožu samo želja? Na sestanku štipendistov ormo- ške občine, ki je bil 1. septembra v Ormožu, so študentje sklenili, da bodo ustanovili ormoški aka- demski klub. Izkazalo se je nam- reč, da bi bil obstoj akademskega kluba tamkaj mogoč., pa tudi nad vse potreben. Univerzitetni svet študentov bo ustanovitev aka- demskega kluba gotovo podprl, saj to dopušča Statut Zveze štu dentov Jugoslavije. Na sestanku so izvolili predsed- nika, ki bo v drugi polovici ok- tobra sklical sestanek vseh štu- dentov, ki bodo takrat prav go- tovo že v Ljubljani ter bodo lahko pričeli z delom. Delovni program je za prvo le- to nekoliko skrčen, v prihodnjem letu pa bodo svoje delo razširili. Predsednik kluba in odbor upata, da bosta naletela na uvidevno po- moč pri tajniku občine in šefu gospodarskega sveta in pri vseh gospodarskih in družbenih orga- nizacijah, kamor se bosta obrnila v resnih zadevah. Ptujski grad bo dobil novo streho v tem tednu je pričelo gradbeno podjeje »Remont« v Ptuju z ob- novo strehe na ptujskem gradu, ki je že dalj časa potrebna teme- ljitega popravila. Uprava muzeja je dobila v ta namen na razpo- lago 2 milijona dinarjev, kar pa ne bo zadostovalo za temeljito popravilo celotne strehe, kajti treba je obnoviti celotno ostrešje. Potrebnih bi bilo približno 120 ti- soč strešnih opek, na razpolago pa imajo samo 3.8200 komadov, kar bo zadostovalo za popravilo enega krila na gradu. Pregledali in popravili bodo tudi strelovode ter obnovili streho na grajskem stolpu. Ko bo dobila uprava muzeja še več sredstev, bo obnovila še osta- lo streho. To je vsekakor čimprej potrebno, saj je streha popravila zelo potrebna, grad, njegove zna- menitosti in dragocenosti pa so ogromne vrednost' PTUJ, 13. SEPTEMBRA 1957 PTUJSKI TEDNU Stran 3 Okrajna gledališče je z novo ured.tvijo okrajev in komun pre- šlo v kompetenco mariborskega okraja, ki s polnim razumeva- njem spremlja in rešuje proble- me ptujskega gledališča. Z dose- danjim požrtvovalnim delom je maloštevilni umetniški ansambel upravičil potrebo gledališča v tem starem mestecu ob Dravi, saj občinstvo, ki je povečini po- deželjsko, kaj rado obiskuje predstave. Kako živa je potreba kulturnega razvedrila in kako se je gledališče priljubilo tudi izven Ptuja, pričajo številna gostova- nja, za katera je vselej veliko zanimanje. V mnogih krajih so organizirali na vaseh celo abon- maje, samo da bi videli dela, ki se upirizarjajo v Ptuju. Letos pa bo ptujsko gledališče svoj delo- krog še razširilo in obiskalo tudi bolj oddaljene kraje. Snujejo se novi abonmaji in v letošnji sezoni jiih bo trinajst, sedem v Ptuju in šest v njeni okolici. Nadaljevalo bo z dosedanjo prakso gostovanj v večjih in manjših krajih in po- živilo dosedanja medsebojna go- stovanja zlasti z gledališčem v Mariboru in Varaždinu, kar je prešlo že v nekakšno vsakoletno tradicijo; pritegnilo pa bo še Celjsko gledališče, tako da bodo vsa tri štajerska gledališča v čim tesnejši p>ovezav!i. Tudi letos bo kdaj pa kdaj gostovalo v Ljub- ljani, da tudi slovenski prestoJ- nici pokaže uspehe svojih umet- niških prizadevanj, pirav tako pa bo še naprej vzdrževalo stike z izmeničnimi gostovanji s primor- skim gledališčem v Kopru. Značaj ptujskega gledališča, ki p)osreduje gledališko umetnost iz večine podeželjskemu občinstvu, zahteva prav specifičen izbor dramskih del, ki teži bolj k ve- drim delom in ljudskim dramam. Vendar je dosedanje delovanje gledališča, ki si je postopoma nadevalo vse težje naloge in jih tudi uspešno reševalo, narekovalo iz sezone v sezotno zahtevnejši izbor del. Z veseljem lahko ugo- tovimo, da se leto.šnja sezona po kvalitetni izbiri repertoarja ne bo v ničemer razlikovala od dru- gih slovenskih gledališč. Nasprot- no! Mnoga gledališča bo s svojim izborom celo prekosilo po izvir- nosti, saj so v repertoarju celo štiltri dela, ki jih bo ptuj.sko gle- dališče kot prvo izvedbo v Ju- goslaviji ali v Sloveniji. Ta dela so: Hamiltonova »Plinska luč«, občinstvu dobro poznana iz fil- ma, Steinbeckov »Divji plamen«, s katerim je gostovalo v Sloveniji sicer tržaško gledališče, uprizo- rilo pa ga še ni nobeno naše gle- dališče, Shelleyeva »Iziprijenka« in pa Tomanova komedija »Slovan- ska nebesa«. Kot prvič v Slove- niji pa bo izvedlo sodobno ma- kedonsko dramo Kole Čašule »Veja v vetru», katero bo kot gost "režiral makedonski režiser Mrko Stefanovski, ki je režiral tudi krstno izvedbo tega dela v Makedoniji. Na repertoarju so še Goldoni- jev »Sluga dveh gosp>odov«, ki bo otvoril letošnjo sezono v pro- slavo 250-letnice Goldoaiijevega rojstva, Axelroda »Sedem let skomin«, Harrisona »Molčeča usta«, Lorce »Marijana Pineda«, Verneuillovo »Potovanje v Benet- ke«, Klabundovi »XYZ« in »Praz- nik cvetočih češenj« ter od srbo- hrvatskih del Marodičevo »Ope- racija Altmark«. Izmed sloven- skih del so v okvirnem reper- toarju Branka Hofmana »Življe- nje zmaguje«, Remčeva »Magda« in Frelihova drama »Vrnil se je«, ki bo uprizorjena za proslavo 40- letnice Oktobrske revolucije in eventualno najnovejše izvirno delo. Prvič v zgodovini ptujskega gledališča se bo ansambel pre z- kusil tudi s Shakespearovim de- lom. Izbiralo se bo med kome- dijami »Kar hočete«, »Ukročena trmoglavka« ali »Komedija zmeš- njav«. Za mladino, ki je zves'ti obiskovalec ptujskega gledališča, pa bo uprizorjena Mladenova pravljiična igra »Skok, Cmok in Bistrook«. Izven okvirnega repertoarja se bo naštudiral še »Veder večer« in pa ena ali dve eksperimental- ni uprižontvi v krogu, v težnji prikazati tudi Ptujčanom poiz- kuse sodobnega gledališča. S svojim resnim prizadevanjem bo ptujsko gledališče skušalo v predstoječi sezoni na vsak na^ii zadostiti zahtevam novega cpH^- dališkega zakona o poklicnih gle- dališčih, kar bo možno izvesti ob zvesti podpori občinstva in pa merodajnih faktorjev, ki so še vselej z velikim razumevanjem podprli delo in resno stremljenje ptujskega gledališča, ki je po- membna kulturna ustanova v tem lepem predelu Štajerske. Emil Frelih Pevski zbor „Emli /cfintič" na V. mednarodnem tekmovanju v /rre7u Ni še dolgo tega, kar je Uči- teljski pevski zbor »Emil Ada- mič« zapustil naše mesto, kjer se je več dni pripravljal na tek- movanje v Arezzu. Že prihajajo prve vesti, kako častno je za- stopal našo domovino in kako visoko je bil postavljen na med- narodni kulturni lestvicL Tudi naše mesto ima pri tem zasluge; gostoljubno jih je sprejelo in jim nudilo ugodnosti, da so se lahko pripravljali za odgovorno in težko nalogo. V. medarodno polifonično tek- movanje v Arezzu je zbralo nad 50 pevskih zborov s 1355 pevci iz cele srednje Evrope in tudi iz jil Madrigalchor der katholischen Hochschulgemeinde Wien, tretje pa Austin College A Cappella Chor SHERMAN (Texas — USA). Pevski zbor »Cvetkovič« iz Beo- grada je dosegel šele 6. mesto, pevski zbor »Jedinstvo« iz Splita pa se sploh ni plasiral. V drugi skupini naši zbori niso tekmova- li, ker so peli le cerkvene pesmi. V tretji skupini, ki je obsegala narodno, folklorno in umetno pe- sem. sta poleg drugih tekmovala tudi pevska zbora Cvetkovič in Jedinstvo. Prvo mesto je osvojil pevski zbor »Cvetkovič« in prejel 150 tisoč lir nagrade, drugi naš zastopnik pa se med zmagovalce ni uvrstil, ker je zasedel komaj 7. mesto. 1. septembra je bil v Petrarco- vem teatru v Arezzu zaključni koncert vseh zborov — zmago- valcev. Pred koncertom so bile razdeljene nagrade, ki jih je de- lil v imenu Društva prijateljev glasbe, ki prireja ta tekmovanja, minister prosvete rimske vlade. Tudi na tem koncertu sta jugo- slovanska pevska zbora doživela velik uspeh. Tovariša Jožeta Gregorca je hotela publika pri- siliti, da bi dodal še nove pesmi. Aplavza ni bilo ne konca ne kra- ja. S tem pa delo Učiteljskega pevskega zbora še ni bilo kon- čano. Priredil je še brezplačen koncert v 18 km oddaljenem Co- stiljone Fiorentino' ter s pesmijo in cvetjem počastil naše rojake. Zbor ob nastopu v Arezzu OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ četrtek, 12. sept., ob 20. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Premiera v po- častitev 250-letnice Goldonije- vega rojstva. — Otvoritev se- zone 1957/58. Sobota, 14. sept., ob 20. ari: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Abonma red: So- bota in izven. Nedelja, dne 15. septembra 1957, ob 20. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Predstava IZVEN in za PODE- ŽELJE. Sreda, dne 18. septembra 1957, ob 20. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Red »sreda« in izven. Četrtek, dne 19. septembra 1957, ob 20. uri: Carlo Goldoni: »SLUGA DVEH GOSPODOV«. Red »četrtek« in izven. Petek, dne 20. septembra 1957, ob 20. uri gostovanje Sloven- skega okteta iz Ljubljane. Naš ožji rojak, ravnatelj ptujskega gledališča tov. Jože Gregorc, dosegel visoko mednarodno priznanje Amerike. Zbori so tekmovali v treh kategorijah. Najtežja je bi- la prva skupina s predpisanimi pesmimi. Za to skupino so se poleg 19 drugih prijavili še trije jugoslovanski pevski zbori: Uči- tejski pevski zbor »Emil Ada- mič« iz Slovenije, pevski zbor »Branko Cvetkovič« iz Beograda in pevski zbor »Jedinstvo« iz Splita. Največji uspeh je dosegel Učiteljski pevski zbor, ki je za- sedel drugo mesto in 200 tisoč lir nagrade. Zmagovalci so bili samo trije. Prvo mesto je osvo- ki so v taborišču Renicci dotrpe- li za svoje delo v narodnoosvo- bodilni borbi. Pot ga pa vodi še dalje v Fi- renze, Bologno, Rim, Benetke in Trst, kjer bo tudi priredil kon- certe. Visoka zmaga Učiteljskega pevskega zbora in njegovega di- rigenta Jožeta GREGORCA je ta- ko pomembna, da bo imela v svetu velik odmev, pri nas pa bo dala nove pobude za dvig naše glasbene in pevske kulture. (Čo) PTUJSKA KRONIKA 7. septembra 1919. Proslava 50- letnice Narodne čitalnice v F^u- ju. Ob tej priložn-osti je izšla slavnostna številka »Ptujskega lista«, politično gospodarskega tednika, ki je izhajal v Ptuju v letih 1919—1922, tiskal pa ga je Viljem Blanke. Odgovorni urednik je bil Anton Sovre, nekaj časa tudi dr. Franjo Šalamun in dr. Tone Gosak. V c^viru omenjene proslave je imel telovadni nastop tudi ptujski Sokol, ustanovljen leta 1909. Slavnostno zborovanje je bilo v Narodnem dnmu, kjer je navzoče pozdravil društveni pred- sednik dr. Ivan Fermevc, nato pa je društveni tajnik dr. J. Komlja- nec v slavnostnem govoru sezna- nil udeležence z zgodovino Na- rodne čitalnice v Ptuju in pouda- ril njen velik pomen za prebuja- nje narodne zavesti v Ptuju in okolici. Na občnih zborih v letih 1885, 1887, 1896 se je med drugim predlagalo, naj se ustanovi v Či- talnici knjižnica, iz katere bi čr- pali društveniki duševno zabavo in izobrazbo. Toda do uresničenja te misli je prišlo šele leta 1907, ko se je ustanovila v Čitalnici Ljudska knjižnica, ki jo je vodil dobrih deset let društveni tajnik J. Komljannec. Kako potrebna je taka knjižnica, se je takoj poka- zalo. »Po knjige so prihajali naj- širši sloji iz mesta in okolice in pokazali s tem, da hrepene po du- ševni izobrazbi; ne sme se jih prezirati, nego treba jim je pre- skrbeti primernih sredstev in ljudstvo bo hvaležno seglo po njih.« Ob omenjenem čitalniškem ju- bileju je predsednik slovenskega pevskega društva Vinko Šerona naglasil, da se je »kot prvo naro- dno dete porodilo Čitalnici pred 36 leti pevsko društvo, ki je na- šlo pri Čitalnici vedno svoje za- vetje in podporo ...« Zastopnik Sokola je omenil, da je zgodovina Čitalnice pri nas zgodovina slovenstva v zadnjih desetletjih. Iz čitalnice se je osno- valo leta 1885 politično društvo »Pozor«. K besedi se je oglasil tudi čast- ni član Narodne čitalnice dr. .Tur- tela, »starosta štajerskih narodnih rodoljubov«. Slavnostni govornik je tudi omenil, da so prihajali zlasti v prvi dobi k čitalniškim priredi- tvam tudi dijaki srednjih in vi- sokih šol, »cvet in up naroda«. Dijaki so prirejali v Čitalnici ra- zne prireditve, tako mariborski, kakor tudi graški visokošolci — tamburaši. Leta 1906 se je usta- novilo v okviru Čitalnice visoko- šolsko počitniško društvo »Bo- dočnost«, ki je prirejalo od časa do časa koncerte. Tudi kmetijsko bralno društvo v Rogoznici je pri- redilo nekaj predstav in koncer- tov v Čitalnici. LJUBLJANA NEDELJA, 15. SEPTEMBRA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji pozdrav (spored domačih nepevov). 6.05 —8.10 Poročila in vremenslia napoved. 7.00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koiedar in prireditve dneva. 7.35 Zabavni zvoki. 8.30 Mladinska radijska igra — Zoran Brkič: Skrivnostna plošča. 9.05 Sloven- ske narodne in umetne pesmi. 9.45 Se pomnite, tovariSi . . . Miha Klinar: Ko- mandantova smrt. 10.15 Kar radi poslu- šate (pisana vrsta priljubljenih melodij). 11.15 Opoldanski gla-ibeni spored. 12.00 Revija zabavnih melodij. 13.00 Napo- ved časa. poročila, vremenska napoved, pregled dnevnega sporeda in obvestila. 13.15 Zabavna glasba, vmec reklame. 13.30 7a naSo vas. 14.00 Kaši poslu- šalci čestitajo in po7<1rnv!iajo — I. 15.00 Napoved časa. poročila, vremen- ska naooved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitaio in no^dravljajo — 11. 16.00 Prenos ret>nrta?fe r meddržavne nogometne tekme 'ngoslaviia : ^vstrMa iz Beograda. 1P.00 Glasbeni mozaik. 19.00 Za^avT^?l ':las»ia, vmi^s reklame. 19."O Radiiski dnevnik. ?0.no ..Malo od tu in malo nd tam" fzabavri ^'asbena od-^aja s knnferanso), 21.on 5nortna ne- delja. 21 'S Tz renertnarla Ork^s^^s Pa- dia r.iublfana. •".o-t v:inov»d f3?a. no- ročila, vremenska nnnnred in p^peipd sooreda ra p.:iei»rini! d?« ''?.l=; zapi"- jEitppi —11 73.->o_'>i.no Oddaja za tujino (pr»nos \7. Zagreba). M. PROGRAM ZA NEDELJO, 15. SEPTEMBRA 10.15—11.15 Nedeljski simfonični kon eert. 13.10 Prcmenadni konecrt. 14.0^ Ljubljanska kronika in obvestila. 14.15 Melodije za razvedrilo. 15.00 Napoved časa. poroč='a in vremenska napoved. 15.10—16.00 Slavni pevci — slavne arije. 22.15—23.00 Nočni Komorni iton cert. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 13. do 15. septembra ameriški barvni film »Rdeča podveza«; od 17. do 19. septembra ame- riški film »Da ne bi vstala zarja«. MESTNI KINO ORMOŽ predvaja 14. in 15. septembra italijanski film »Izza zagrnjenih zaves«; 18. septem.bra ameriški film »Ona išče srečo«. KINO MAKOLE predvaja 14. in 15. septembra ameriški film »Steklena menežarija«. KINO MAJŠPERK predvaja 14. in 15. septembra ameriški film »Ljubezen na bojišču«. KINO MURETINCI predvaja 14. in 15. septembra amer. barvni film »Pesmi zlatega zapada«. KINO DORNAVA predvaja 14. in 15. septembra švedski film »Gospodična Julija«. KINO VIDEM predvaja 14. in 15. septembra angleški film »Ve- seli Norman«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 15. septem- bra ameriški film »Zgodbe iz predmestja«. Razpored dežurstva zdravnikov za čas od 13. do 15. sept. 1957 Dr. IVO MEDVED, Ljutomerska 25, petek, 13. 9. 1957 od 16. do 7. ure. Dr. MILAN CARLl, Trg svobode 2r\ telefon: 202, sobota 14. 9.1957, od 12. do 7. ure; nedelja 15. 9. 1957, od 7. do 12. ure. Krasno jutro je pozdravilo PRVI ŠOLSKI DAN Jutro je bilo tako le{>o, kakor že dolgo ne. Mračni, pusti in oblačni dnevi so se vlekli v ne- skončnost m z vso težo ležali na ljudeh, jih dolgočasili- in uspavali v nekakšne nestvarne sanje. To jutro je bilo tako krasno, da te je kar prevzelč. Nikjer oblačka in nebo je bilo tako či- sto, kakor ribje oko. Blagodejna toplota se je zdela {K) dnevih mraza še bolj čudovita. Svež zrak te je opajal, da si bil ka- kor pijan. Skratka, bilo je čudo- vito septembrsko jutro. Tega dne so zopet oživele za- puščene šole. Vesel živ-žav je zadrhtel med doslej tihimi ste- nami. Stekel je živahen pogovor o minulih in lepih počitnicah, o veselih in nepozabnih dogodkih ter o delu, ki je pred vrati. Zopet se je pričel pouk. Koliko veselega pričakovanja in koliko majhnih prijetnih skrbi je bilo vezanih na ta dan. Pri Peskovih je bil to zelo slo- vesen dan. Krepki Joco bo vsto- pil v četrti razred osnovne šole, mali Maksimilijanček pa bo te- ga dne prvič v šolskih klopeh. Skoraj neverjetno je, kako je Jo- co navdušil Maksimilijančka za šolo. Pripovedoval mu je čudo- vite stvari o učiteljih in učitelji- cah, ki vse znajo in ki so z otro- ki tako zelo dobri. Še večje pa je bilo veselje, ko sta se odpravila z mamo v mesto nakupovat šol- ske potrebščine. Za Maksimili- jančka so bile knjige z barva- nimi črkami ABC kakor čudovit, začaran svet, ki mu ga bo kma- lu razodel dober učitelj. Joco ga je sicer posmehljivo pogledoval, vendar mu je takoj pričel razla- gati čudne vijuge. Tega jutra je bil Maksimilijan- ček sijajno umit in i>očesan, ta- ko, kot še nikoli. Tudi knjige je imel lepo zavite, da se je Joco kar čudil. Nato sta oba krenila čez vrt na cesto in proti šoli. Na pragu pa je stala s solzami v očeh njuna mama in gledala za njima. V parku so dijaki iz gimnazije po skupinah posedli po klopeh. Zopet se je začelo trdo, toda le- FK) delo. Pred nekaj minutami so prišli iz gimnazijskega poslopja, kjer so jih razfK)redili po razre- dih. Miro je ves vesel, da sedi bli- zu Jureta in mu seveda nepresta- no govori: »Prepisovanje je najčudovitej- ša stvar na svetu. Nič ne znaš, pa vendar vse znaš.« Aljoša pa kot rojen Francoz takoj zarogovil: »Mon Dieu, qu est-ce que vous ditez!« Potem so še nekoliko pofilozo- firali o tej in o oni reči, nato p>a kot ponosni petelini krenih sko- zi mesto, kajti oni so osmošolci in bodoči maturantje in to ni kar tako. » Po ulici je tekla skupina mla- dih dijakov, se ustavljala in vpila kot nora: »Sluga se je obesil!« »Kdaj, kje, kam?« so hitro in preplašeno sprašev_^; ljudje. »Na zvonec!« je odgovorila po- redna skupina ter jo ucvrla na- prej. Šolsko leto se je torej znova pričelo. Zopet so se pričele tiste drobne, majhne, a osrečujoče skrbi. Mogoče bo tudi kaj brid- kih uric, toda nič ne de. Na kon- cu se lx) vse izravnalo in delo bo kronano z uspehom, pridno učenje pa z dobrim spričevalom ob koncu šolskega leta. Pred starjm rotovzem v Ptuju se ra^ ihtavi jajc i;^etniki Javna prodaja Po členu 155 in 156 Uredbe o izvrševanju proračunov "n o računovodEtvenem poslovanju državnih organov in zavodov (U. 1. FLRJ štev. 35 55) razpisujemo javno prodajo sledeč h osnovnih sredstev: rabljena prikolica k osebnemu avtomobilu (nosilnost 500 kg) v zelo dobrem stanju in rabljena vodovodna črpalka komplet z električnim motorjem ter podstavkom (do- met je 60 litrov na minuto). Javna prodaja bo v sredo, 18. 9. 1957, ob 14. uri v uprav- nih prostorih Doma za duševne defektne otroke v Dornav' žel. p. Moškanjci. Ck) nakupa imajo pravico državna podjetja in ust:^n?ve. Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTt'J. 13. SEPTEMBRA 19"i7 Perspektive vodnoifospo- darske skupnosti REGULACIJA REK IN POTOKOV JE ZLT.O VAŽNA ZA NAŠE KMETIJSTVO. — ZA I REDITEV DRAVE. PESNICE IN DRUGIH VOD JE NA RAZPOLAGO PRECEJ KREDITA — KO BO KONCANA ELEKTRARNA V OŽBALTU, BODO VERJET.NO PRICELI Z GRADNJO SPODNJE DRAVSKIH ELEKTRARN OD MARIBORA DO SREDIŠČA Glavna reka na našem pod- ročju je Drava, ki je med vojno in prva leta po osvoboditvi raz- širili strugo. V zadnjih letih je prevzela dotiranje del na reki Dravi Zvezna komisija za vodno gospodarstvo v Beogradu iz Zveznega vodnega sklada. V le- tošnjem letu je bilo Vodnogo- spodarski sekciji odobrenih 36 milijonov kredita. Dela se izva- jajo v Zrkovcih, Loki, Budini, Spuhlji, Novi vasi, Obrežu in Grabah. Poleg del na Dravi je še zelo važna regulacija Pesnice, za kar je na razpolago 22 mili- jonov din. Regulira se trenutno v Cvetkovcih, kjer bo letos zgra- jen iz teh sredstev tudi nov že- lezobetonski most preko Pesnice. Poleg teh del, ki jih že izvajajo, pa obstaja na našem področju še cela vrsta nerešenih vodno- gospodarskih problemov n. pr. regulacija Ptujsko-pragerskega polja, doline sejansko-podgorske- ga potoka, doline Lešnice, doline halcških potokov, Rogatnice in drugih. Za rešitev teh problemov bo velikega pomena ustanovitev Vodne skupnosti za celo drav- sko področje. Ustanovitev te skupnosti pnpravljajo v Maribo- ru, iniciativni odbor pa ima zbrane glavne podatke ter bo ustanovni občni zbor verjetno že konec septembra. Ta skupnost ima namen vključiti vse zainte- resirane panoge gospodarstva in industrije zaradi zbiranja sred- stev in izvajanja vodnogospo- darskih del. Takšna dela so zelo važna za naše kmetijstvo, ker se z njimi zavarujemo pred popla- vami in z obrežnimi deli zavaru- jemo zemljo, da je voda ne od- naša. Na zgornji Dravi bodo letos dokončali poslednjo hidrocentra- lo v Ožbaltu, s čemer bo dogra- jena Drava od meje do Maribora. Zaradi tega pripravlja Elektro- gospodarska skupnost LRS pro- jekte za spodnje dravske elek- trarne od Maribora do Središča. Ti projekti so šele v študiju in obstaja več variant za izkorišča- nje vodne sile Drave na tem področju. Ena izmed najbolj verjetnih variant predvideva zgraditev hidroelektrarne v Loki, Hajdošah, pri Borlu, Ormožu in Središču. To bo vsekakor slikov- no in gospodarsko spremenilo našo pokrajino. Brigadirsko mladinsko rajanje bo tudi v Ptuju Okrajni komite Ljudske mladi- ne Slovenije bo priredil 21. sep- tembra mladinsko rajanje s po- gostitvijo za brigadirje vseh bri- gad, ki so delale v letošnjem letu. To bo neke vrste neuradni zaklju- ček brigad za letošnje leto. Na rajanju bodo brigadirji še enkrat skupno oživljali brigadirske na- vade, peli udarne brigadirske pe- smi ter se skupno še enkrat po- veselili. V Mariboru bo pogostitev in ra- janje za vse mariborske mladin- ske delovne brigade. Za koroško in za ptujsko mladinsko delovno brigado pa bodo organizirali bri- gadno rajanje v domačih krajih. Tudi ptujska mladinska delovna brigada, ki je letos gradila Mla- dinsko cesto v Brkinih, se bo zo- pet zbrala na podobni prireditvi Konec tega meseca. Vsi brigadirji bodo pravočasno pismeno obve- ščeni. Nekateri ptujski brigadirji pa bodo obiskali mariborske bri- gadirje. Takšno mladinsko rajanje s po- gostitvijo je najlepše priznanje požrtvovalnim brigadirjem za nji- hov trud in težko delo, ki so ga prostovoljno opravljali med po- čitnicami. Je pa tudi velikega propagandnega pomena. Zato upamo, da bodo organiza- torji dobro pripravili to težko pričakovano mladinsko rajanje. Šah Na brzopoteznem turnirju Ša- hovskega društva Ptuj za mesec september so udeleženci dosegli sledeči vrstni red: Bohak 11 in pol točke, Rudolf E. 11, Maurič F. 9 in pol, Berden in Perger 8 in pol. Pernat 8, Rudolf M. 6 in pol, Drofenik 6, Nežmah F. st., Nežmah F. ml. in Vricl po 4, Nežmah K. 3 in pol točke itd. Elektrarna Mariborski otok. Ob varujmo naše otroke PRED PARALIZO Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je ustanovil poseben sklad za borbo proti otroški paralizi. Sklad je ustanovljen pri CHZ, ki vodi borbo s to boleznijo na ozemlju Slovenije. Namen sklada je zbiranje in distribucija sredstev za potrebe borbe z otroško paralizo, pred- vsem nabava cepiva, ki ga mora- mo uvažati in je zelo drago. Po- trebna so devizna, prav tako pa dinarska sredstva za kritje de- viz. Medicinska znanost je bila pred par leti še popolnoma brez moči pred otroško paralizo. Po zaslugi velikih naporov in izredno visokih finančnih žrtev predvsem v ZDA, pa je dr. Salku uspelo izdelati do- bro zaščitno cepivo, ki ščiti v preko 70% pred paralitično obliko te bolezni. Spričo dejstva, da je poliomyelitis pri nas šele nasto- pil svojo pogubno pot, spio lahko srečni, da bomo morjli naše otroke zaščititi res pravočasno, še pre- den bomo doživeli katastrofo. Naša zdravstvena služba pri- pravlja obširno akcijo cepljenja proti otroški paralizi. Cepivo bo- mo uvozili iz ZDA, ker se naša domača produkcija šele priprav- lja. S cepljenjem nameravamo za- jeti vsaj predšolske otroke, če bi bilo pa dovolj sredstev, pa še šol- ske otroke. V vseh državah, kjer je postala otroška paraliza resen problem, so bili ustanovljeni posebni skladi, ki zbirajo sredstva tako od pod- jetij kot od privatnikov. Nikjer ni bilo mogoče reševati tega pro- blema samo s sredstvi javne zdravstvene službe. Zato je uspeh te borbe odvisen od podjetij, ustanov in družbenih organizacij, če bodo priskočile na pomoč z denarnimi sredstvi in omogočile težko borbo proti tej okrutni bo- lezni. Cepljenje bo organizirano na vsem področju Slovenije istočasno ter bo povsod zajelo otroke dolo- čenih starostnih skupin. Le tako izvedeno cepljenje bo imelo odlo- čilni vpliv na znižanje obolelosti. Koliko letnikov bo zajetih, bodo odločala zbrawa sredstva, pred- vsem devizna. Dobrodošel Ijo vsak prispevek bodisi v dinarjih, bodisi v devizah, ki so lahko nakazane v poljubni valuti. Tudi ptujski občinski zdrav- stveni svet je pričel z zbiranjem denarnih sredstev. Vsem pod- jetjem, obrtnim delavnicam in kmetijskim zadrugam je poslal okrožnice za nabiralno akcijo. Cepljenje bo izvedel v okvirnem načrtu za celo Slovenijo. Čim več denarnih sredstev bodo nakazala podjetja, tem večji uspeh bo do- segla borba proti otroški paralizi. na področju matičnega urada Ptuj v času od 30. avg. do 5. septembra 1957 RODILE SO: Marjeta Sagadin, Sestrže — Milana; Margareta Gmjak, Slamnjak — Jelko; Ma- rija Pokrivač, Jastrebci — Mar- jeto; Viktorija Petrovič, Zakl — Marijo; Ana Potočnik, Strmec — Milico; Marija Segula, Gabemik — Franca; Štefanija Vidovič, Dravci — Janeza; Amalija Mla- ker, Kidričevo — dečka; Antoni- ja Čeh, Zg. Velovlak — Rozalijo in Franca. Porok v tem času ni bilo. UMRLI SO: Borut Pišek, (1957, Sp. Hajdina; Milan Stojnšek, (1955), Stari grad; Franc Tušek, (1954), Miklavž pri Ormožu; Štef- ka Fajfar, (1955), Založje; Ma- rija Frlež, (1902), delavka, Čer- možiše. TISGOVIŠČE Na južnem delu njiv ob Pesni- ci so kmetovalci ugotovili sledove divjih svinj in tudi škodo, ki jo povzročajo. Ljudje so mriroliko v skrbeh, kako bi se rešili teh škod- ljivih in življenju nevarnih ščeti- narjev. Upajmo, da bo našim lov- cem uspelo to nadlego poloviti aH vsaj pregnati ter rešiti ljudi bo- jazni pred srečanjem na njivah, ko bodo pospravljali pridelek. VELIKA NEDEUA V soboto zvečer, 7. t. m., nas je kratkočasil mariborski zabavni ansambel. Humorist Bertoncelj je povedal več domačih dovtipov in je spravit ljudi v dobro voljo. Ve- seli godci so zaigrali več poskoč- nih. Dvorana je bila nabito polna. Odkar imamo urejeno dvorano, je pri Veliki Nedelji večkrat ve- selo. Pred nedavnim so nas za- bavali bratje Avsenik, zatem pev- ski zbor CMD, v goste pa prihaja tudi ptujsko gledališče. Vse kaže, da bo pri nas sčaso- ma prav toliko kulturnega razve- drila, kot ga imata Ptuj in Ormož in ni bojazni, da bi zmanjkalo gledalcev in poslušalcev. Stanko Pajnkiher, Kidričevo 13; Karel Tomanič, Kidričevo 10; Ja- kob Krajnc, Središče 245; Ivan Polajžer, Draženci 36; Ignac Mur- ko, Slovenja vas 50- Franc Inti- har, Gerečja vas 37; Franc Kokolj, Kidričevo 4; Ferdo Goričan, Ptuj, Miklošičeva 4; Anton Zebec, Med- vedce 29; Franc Kirbiš, Trniče 61; Janez Zelenik, Podvinci 56; Šte- fan Čelan, Spuhlja 97; Ivan Mesa- rič, Šikole 50; Štifan Hadler, Ki- dričevo 10; Ivan Kopajnik, Zg. Hajdina 89; Jože Majcenovič, Bu- kovci 27; Mirko Hrenko, Nova vas 5; Franc Koren, Apače 17; Jožko Korpar; Osluševci 8; Marija Med- ved, Mihovci 6; Franc Jelen, Ki- dričevo 23; Julijana Habjanič, Sedlašek 74; Alojz Koželj, Ložina 19; Franc Podgoršek, Stanošina 31; Konrad Svenšek, Gruškovje 13; Andrej Cafuta, Ložina 1; Ivan Bračič, Gruškovje 64; Jožef Dre- venšek, Gruškovje 67; Franc Be- drač, Gruškovje 35; Jožef Dre- venšek, Gruškovje 27; Jurij Ko- želj, Gruškovje 66; Franc Mere, Gruškovje 22; Ivan Vaupotič, Ko- zminci 10; Ljudmila Podgoršek, Sanošina 31; Terezija Cafuta, Lo- žina 27; Ana Hriberšek, Sedlaček 6; Janez Drevenšek, Gruškovje 87; Jožef Kozel, Gruškovje 71; Veronika Vaupotič, Gruškovje 132; Cirila Cafuta, Ložina 1; Ka- tarina Pernek, Gruškovje ^76; Te- rezija Ovčar, Gorca 13; Nežika Meško, Gruškovje 45; Matilda Ovčar, Gruškovje 91; Franc Per- nek. Gruškovje 76; Julijana Za- goranski, Gruškovje 76; Frančiška Ferčec, Ložina 26 Marija Ciglar, Ložina 28; Justa Vidovič, Stano- šina 34; Vilka Čermelj, Stanošina 37; Janez Drevenšek, Gruškovje 73; Angela Sakelšek, Gruškovje 92; Angela Lozinšek, Gorca 4; Li- za Drevenšek, Gruškovje 92; Ma- rija Širovnik, Kuzminci 8; Gerčka Mere, Gorca 3; Ivan Vindiš, Gru- škovje 40; Marija Gosak, Sedla- šek 87; Janez Svenšek, Gruškovje 42; Angela Hriberšek, Sedlašek 6; Martin Cvetko, Ložna 60', Hugo Vedernjak, Ptuj, Volkmerjeva 6; Avgust Horvat, Kidričevo 39; Ju- lijana Vidovič, Gruškovje 10; Ana Drevenšek, Gruškovje 92; Ana Za- goranski, Ložina 2; Magda Zago- ranski, Ložina 2; Neža Kozel, Gruškovje 66; Roza Fistravec, Muretinci« 21; Anton Gosak, Se- dlašek 78; Terezija Drevenšek, Gruškovje 72. Splošna bolnišnica v Ptuju se imenovanim lepo zahvaljuje. Monterji podjetja »Tehnogradnj e« so te dni postavili 2 igli za 33 m visoki žerjav, ki bo potreb en pri gradnji ptujskega mostu Bones zoiie® z ddcim VLKOMOHES LMB Povsod, kjer je zraven mla- dina, se začno stvari po- stavljati nekoliko drugače, Oolj smelo, bolj odločno. Ce se to v naših delavskih svetih in upravnih odborih doslej pone- kod še ni poznalo, je bilo to sa- mo zategadelj, ker pač nt bilo dovolj mladih ljudi v njih. In čc se mladi tudi kdaj zaletijo, kaj zato: že sam ogenj, ki ga prina- šajo v razprave, je vreden nji- hovega sodelovanja. Danes se bodo v Celju zbrali delegati na VI. kongresu LMS m nekaj dni razpravljali o proble- mih iz svojega življenja in dela. Iz vse Slovenije bodo prišli mla- di ljudje: z Dolenjske, z Go- renjske, iz sončne Primorske. .. S seboj bodo prinesli zalooo vprašanj, ki jih žele razčistiti. Pri tem pa se bo prav gotovo pokazalo, da so iste stvari, ki mučijo mladino pod Nanosom, onstran Pohorja ali iz bele Ljub- ljane. Nekaj teh vprašanj je pri- šlo na dan že na okrajnih po- svetovanjih delegatov. Eno najvažnejših vprašanj, ki jih bo obraonavcd kongres LMS, bo ideološko politično delo med mladino. To delo v mladinskih aktimh še vedno ni zadovoljivo — tako ugotavljajo sami mla- dinci. Pomanjkljivost trdnega ideološkega prijema čutijo sami ob vsakodnevnem spoprijemanju z najrazličnejšimi vprašanji na- šega gospodarskega in politične- ga življenja. Dosedanje ideolo- ško politično izobraževanje je bilo čestokrat mnogo preveč abstraktno. Mladina si želi žive obravnave problemov in to ta- krat, ko so le-ti aktualni. Kako be to delo, ki je zdaj nosilo ne rutfbolj posrečen naziv »ideolo- ško-politično«, izgledalo v pri- hodnje, o tem se bodo delegati pomenili na kongresu. Stvar, ki našo mladino tudi zelo zanima, je njeno sodelova- nje v družbenem, upravljanju podjetij in ustanov. V zadnjem letu se je sicer to stanje precej izboljšalo, vendar s samo šte- vilčno udeležbo mladincev in mladink v delavskih svetih in upravnih odborih še ni zadeva opravljena. Treba bo mladince še temeljito pripraviti na to od- govorno nalogo, ki jo bodo mo- rali v vedno večji meri izpolnje- vati. Poseben problem se odpira pri vajenski mladini. Vsi pro- blemi, ki se javljajo pri ostalih mladincih, so pri vajenski mla- dini še prav posebno zaostreni in včasih pereči. Pri vajencih bo treba v bodoče posvečati veliko več pozornosti ne samo njihove- mu strokovnemu izpopolnjeva- nju, pač pa predvsem čisto vzgojnim problemom. Dolga je vrsta vprašanj, ki jih bo načel današriji kongres LMS v Celju. Plod teh razpravljanj bo prav gotovo viden v vsem na- šem družbenem življenju, -dh Zadružni dom pri Veliki Nedelji ^ NAD 4000 AKTIVNIH BRALCEV Da Mariborčani res radi bero knjige in se pri tem vneto poslu- žujejo naših knjižnic, nam jasno priča tudi Delavska knjižnica v Mariboru, ki je samo v prvih dneh avgusta zabeležila že 2936 obiskovalcev. Bralci bero najraje tuje roma- ne; pa tudi domačih knjig se zelo radi poslužujejo. Kakor nam je povedala tamkajšnja uslužben- ka, najraje bero Franceta Bevka. Od skupnih 6680 bralcev je nad polovico mladine, ki še posebno rada zahaja v to knjižnico, ki jo prištevamo med naše največje to- vrstne ustanove, saj ima ž® nad 27.000 knjig, brošur in revij. Zakonski osnutki na jesenskem zasedanju Zvezne ljudske skupščin e ~ Na prvem zasedanju, ki bo predvidoma v začetku oktobra, bodo določili smernice za bodočo politiko družbene in osebne potrošnje Kakor smo zvedeli, bo prvo je- sensko zasedanje Zvezne ljudske skupščine predvidoma v času med 1. m 10. oktobrom. Na tem zasedanju bodo predvsem dolo- čili smernice za bodočo politiko družbene in osebne {>otrošnje. Zvezni izvršni svet je že prej predložil Ljudski skupščini elabo- rate, na podlagi katerih bodo raz- pravljali o teh vprašanjih. Predvideno je, da bodo prišli na oktobrskem zasedanju na dnevni red tudi osnutek zakona o prevozu na železnicah, osnutek zakona o inštitutu za javno upravo in morda še osnutek za- kona o dopolnitvi zakona o iz- volitvi in odpoklicu ljudskih po- slancev. Mandat Zvezne Ijijdske skup- ščine bo potekel letos 23. decem- bra in zato bodo, da bi ooravili nekaj nujnega dela, sklicali do- tlej več zasedanj. Skupščina naj bi sprejela perspektivni družbeni plan razvoja in družbeni plan ter proračun za leto 1958. Razen tega naj bi Zvezna ljud- ska skupščina sprejela zakon o razdelitvi skupnega dohodka go- spodarskih organizacij. Zvezni ljudski skupščini seda- njega sklicanja bodo fyedk>žili v razpravo in sprejem osnutke za- kona o pokojninskem zavarova- nju in o delovnih odnosih. Prav tako naj bi sedanja Zvezna^ ljud- ska skupščina sprejela tudi za- kon o javnih uslužbencih, s ka- terim bi bilo razen nekaterih or- ganizacijskih in drugih sprememb v našem uslužbenskem sistemu urejeno tudi vprašanje plač v javnih službah. Med nujne sodi prav tako zakon o prenosu no- vih pristojnosti na občinske ljud- ske odbore, tako da bi ga lahko uveljavljali že od 1. januarja pri- hodnjega leta. rnTj, i:^. SEPTEMBRA 1957 PTUJ5III 1 tDNIK Stran 5 Najvišja zgradba sveta v nastanku v Bruslju bodo zgradili 635 m visok stolp iz železo betona, ki bo postavil vse dosedanje zgradbe v senco, tako antični svetilnik v Aleksandriji, kakor tudi veliki In Natrij za nove t tehnološke postopke v novi tehnologiji kovin je po- stal natrij važno redukcijsko sredstvo. To velja posebno za pridobivanje kovin titana, mo- libdena, cirkonija, torija, urana itd. Trenutno je natrij najce- nejša neželezna kovina in stane nekaj manj kot aJurninij. Pri pri- dobivanju omenjenih kovin ga ufKjrabljajo za r^ukcljo njihovih kloridov. Pri valjanju trtanovh in hafnijevih pločevin uporablja- jo natrijev hidrid za odstranje- vanje ogorine. V atomskih cen- tralah služijo šte\'ilne zlitine prenosu toplote. Televizijski telefon Dan, ko boš dvignil slušalko, pa boš zagledali svojega sobesed- nika, ni več daleč. 2e lansko leto je prišel v Ameriki na trg takšen aparat. Sestavljen je iz običaj- nega telefona in televizijskega okenca. Čim dvigne človek slu- šalko, se pokaže na eni polovici njegova, na drugi pa slika člo- veka, s katerim govori. S televizijskim telefonom lahko kontrolirajo podpise, primerjajo dokumente it(L Aparat je za se- daj še draga stvar, saj ne stane nič manj kot 5000 dolarjev. 381 metrov visoki nebotičnik Empire-State v New Yorku. V slabem vremenu bo zgornji del 135 metrov visoke radiood- dajne in televizijske antene ob- dan od oblakov. Ob lepem vre- menu pa bo nepozaben vtis, piti kavo na terasi za steklenimi ste- nami. Ti načrti niso nikakšna fanta- zija in neuresničljiva stvar, marveč Belgijci to zamisel resno namera- vajo uresničiti do velike svetovne razstave na Seini, ki bo leta 1958. Profesorju Magnelu pa ne gre sa- mo za nekakšno senzacijo, marveč hoče svetu dokazati, da je za ve- lika mesta bolj rentabilno in praktično, da gredo z gradnjami še bolj v višino. Magnelovi načrti so do vseh podrobnosti že izdelani in celo strokovnjaki se čudijo. Stolp bo imel spodaj premer 100 metrov. Da bi imel stolp trdno oporo, bo- do v zemljo zabili 200 betonskih stebrov. Predvideno je, da bodo stolp zgradili iz 6 m dolgih, 0,50 metrov visokih in 0,30 m debelih železobetonskih kvadrov. Glavni del zgradbe bo 450 metrov visok in bo obsegal 30 nadstropij, kjer bodo pisarne, konferenčne sobe in radijski in televizijski študiji. Nad tem delom pa bo še 50 metrov visoka valjasta zgradba z desetimi nadstropji, kjer bo osem prosto- rov za astronomsko in meteorolo- ško postajo, drugi prostori v tem delu stolpa pa so namenjeni za restavracijo, bar, klubske prosto- re in za teraso. Vsi ti prostori bo- do lahko sprejeli do 1500 ljudi. Vsekakor predstavljajo ti načrti smel poizkus in pravo revolucijo v sodobni arhitekturi. Magnel .je znan in priznan ženevski arhitekt, ki bo s svojimi načrti zasenčil vse, kar je kdajkoli zgradila člo- veška roka. Kristalna palača v Londonu Znamenita kristalna palača v Londonu je zgrajena iz jekla in stekla. Dolga je 540 metrov. Stre- ha je steklena in pokrita s 25 akrov šip. Za to stavbo je izde- lal načrt arhitekt Joseph Paxton in je bila izgotovljena leta 1851. V prostorih te., impozantne stavbe prirejajo množične se- stanke. velike koncerte in slično. So pa tudi prostori, v katerih imajo velika podjetja svoje stal- ne razstave. Razsežni prostori okrog palače nudijo športnikom idealna igrišča. Druga svetovna vojna ji ni pri- zanesla, vendar služi danes po- novno svojemu namenu. Kruta mati V zoološkem vrtu v Emmenu v severno vzhodnem delu Holand- ske je levinja povrgla mladiča, ka- terega nikakor ni hotela hraniti. Vsakokrat, ko se ji je približeval mladiček, se je energično branila s svojimi šapami. Vse prizadeva- nje čuvajev ni nič zaleglo. Na vsak način so hoteli ohraniti mladiča pri življenju in so ga •dali v rejo psici, ki je bila bolj gostoljubna in mu nudila hrano kakor svojim mladičem. Največji elektronski možgani na svetu v Femborou so pred kratkim začeli delovati največji elektron- ski možgani na svetu* ki so spo- sobni misliti »trodimenzionalno«. Ta novi izum je velik kot šest pritličnih hiš, ki imajo 5 sob, a namenjen proučevanju in kontro- liranju poletov teledirigiranih projektilov, ki imajo nadzvočno hitrost. Novi elektronski možga- ni razvijajo energijo 850 konj- skih sil in opravljajo delo za 10.000 računskih strojev. Najstarejši ribiči na svetu so gotovo ribiči ob nekem zalivu v Kanadi, ker je razlika med plima in oseko velika, včasih kar 25 metrov. Tam so namreč raz- peli ribiči mreže kar na suhem. Ko nastopi plima, pridejo mreže pod vodo in seveda pridejo z vodo do mrež tudi ribe. Ko pa voda nenadoma vpade, ostanejo ujete ribe v mrežah. Verne v filmu v globini deset metrov sta ope- rater Till Gabani in režiser Ri- chard Fleischer uredila poseben aparat, da sta lahko vrtela nekaj podvodnih prizorov filma »Dvaj- set tisoč milj r>od morjem« no romanu .Tulesa Verna. .Tam^^s Ma- son bo pa igral kapitana Nemo. Hiša s »^ol7f|ctlm stopniščem v New Yorku so zgradili prvo hišo s polžastim stopniščem Stanovanja v njej niso dražja kot v običajnih stavbah. Hišo je zgradil WiHiam Zeckendorf, zna- ni graditelj največjih nebotični- kov. Nova polžasta« stavba je raz- deljena v šest koncentričnih krogov. Trije notranii krogi «;lu- žijo osrednjemu strvnni.šču. dvi- galom. kanalizacijskim napravam in prezračevanju. V naslednjih treh krogih pa so nrostori za pre- bivanje. Vsako stanovanje ima obliko kolačpveoa '•ežnja, stene na so nremakliive. Prostore zve- čajo ali zmanjšajo po okusu In potrebah «;tanov3lca. V urah pa lahko tudi oreurede tr stanovanja v enega samega. Francoski zgodovinar Gaston Bouthoul se je potrudil in preštel vse mirovne pogodbe od prvih začetkov zgodovinske dobe pa do korejske vojne. To ga je stalo ogromnga truda. Našel je čez 8000 pogodb. Najdalj časa je veljala tista pogodba, ki so jo leta 493 pr. n. št. sklenili Rimljani z Latinsko zve- zo, saj so trajala njena določila dobro stoletje. Tudi Versajska pogodba iz 1783. leta med Veliko Britanijo in novimi ZDA je bila dolgotraj- na, kajti nekatera njena dokčila so še danes v veljavi. Vešči godci Auletesi, starogrški godci na dvocevne piščalke, so znali igra- ti na dvoje takih pihal naenkrat dve popolnoma različni melodi- ji. 40.000 ZAKONSKIH M02 ZBEŽALO Britanski minister za notranje zadeve Butler je pred nedavnim sporočil, da je 40.000 britanskih mož na begu. Znano je, da so se mnogi angleški možje, ko jim začne zakon presedati, tmiaknejo od domačega ognjišča ter se ni- koli več ne prikažejo. Okoriščali so se tudi s posebnim predpisom, po katerem je zakonsko stanje vsakega Britanca, ki je vpisano v kartotekah socialnega zavaro- vanja, predstavljalo tajnost, ki se ni smela sporočiti niti sodišču ali policiji. Sedaj so to odredbo spremenili, in sicer zaradi tega, ker je socialno zavarovanje pla- čalo približno 3,5 milijarde dinar- jev za vzdrževanje žena, katerim so možje pobegnili. IndrskI učenjak izdelal živo materijo Konferenci o izvoru flvljenja, ki se je sestala v Moskvi, je pred nekaj dnevi poslal Indijski uče- njak Lajdži Baj Patel Iz Džuna- gaba brzojavko, v kateri sporo- ča. da se mu je posrečilo izdelati v laboratoriju umetno živo ma- terijo. Njegov telegram se gla- si: »2iva materija izdelana v la- boratorijskih pogojih. Prvi uspeh. Z eksperimenti nadaljujemo.« Učenjaki, ki so se sestali na konferenci, so sprejeli njegov te- legram z velikim zanimanjem pa tudi s skepso in nihče med nji- mi vest. ni komentiral. Glavni organizator konference, znani ru- ski biolog Oparm, je povedal, da je pretekli teden sicer dal izjavo novinarjem o tem, da bodo so- vjetski znanstveniki enkrat v bo- dočnosti prebudili v laboratoriju materijo v življenje, toda izog- nil se je vsakršnim prognozam. NOVO ZDRAVILO PROTI RANAM NA ŽELODCU Danski znanstvenik dr. Henrik Dam je razglasil novo zdravilo ki preprečuje nastanek želodčnih ran, oziroma jih ozdravi od 10 do 30 dni. Dr. Dam, ki je dobil leta 1945 Nobelovo nagrado za odkritje Vitamina K, je objasnil, da se bo nova iznajdba, ki ra samo lek, temveč hranljiva snov, imenoval E:xu1. To zdravilo bo vsebovalo redilne snovi za pre- prečevanje želodčne rane »Nu- pra«. ZAKAJ SO LEDENE tiORE BELE Medtem ko se ledeniki preliva- vo v modrikastih barvah, so le- dene gore povsem bele. Zadnja raziskovanja v Antarktiki so po- kazala, da je v ledenih gorah zrak pod močnim pritiskom in večkrat se 'zgodi, da, ko ledena gora poči. uhaja močno stisnjeni zrak z ostrim piskanjem Nekatere lede- ne gore so nastale že v ledeni dobi in čeprav so že dosti ledu izgubile, nudijo veličasten po-^ gled. 14 OTROK V TREH LETIH v portugalski Vzhodni Afriki v Mozambiku je 27-Ietna črnka Se- lina Covane rodila pred kratkim petorčke. Pred tremi leti so se ji rodili dvojčki, leto nato trojč- ki, za tem pa četvcM^ki, in sedaj petorčki. Če bo tako nadaljevala, jih bo kmailu za četo. Notni iz , plastične snovi Neki ameriški laboratorij je pričel izdelovati nohte raznih ob- lik in barv iz plastične mase. Pr- ve un>etne mAte že prodajajo In jih je zelo lahko »prekrojiti« po naravnem TKAtu, ki ga enostavno preoblečemo. Papeži ne prinašafo dobička Skupina spretnih poslovnih ljudi v srednjeameriški državi Panama je mislila, da bo s pa- peži napravila dober poseL Dala je tiskati serijo p>oštnih znamk z liki vseh dosedanjih papežev. Ra- čunali so na 105 milijonov do- larjev dobička- Od tega bi padlo v njihov žep kakih 40 milijonov. Posamezne znamke so namerava- li prodajati po dva denarja. Naj- več so tiskali znamk s sliko se- danjega papeža. Rezultat te kupčije je bil pora- zen. Prodali so samo za 49 tisoč dolarjev 2niamk. Zelo slabo so šle v denar tudi znamke z glavo Pija XII, Namesto za 30 milijonov so jih prodali samo za 18 tisoč do- larjev. »Prevarili smo se v katoliških čustvih prebivalcev nekaterih ameriških držav,« pravijo obupa- ni poslovni ljudje. Posebno se pritožujejo nad katoličani v ZDA, kjer je trgovina s papeškimi znamkami potekala posebno sla- bo. Papeži pač ne prinašajo poseb- nega dobička več! Sonce ni čvrsto telo, pač pa velikanska plinska krogla s pre- merom 1,300.000 km. Sestavljeno je iz vodika in helija ter iz ne- katerih drugih elementov. Sredi- na Sonca ima približno 10-krat večjo gostoto kot površje, zato vladajo tam tudi silni pritiski — 160,000.000 ton na kvadratni cen- timeter. V središču sonca je temperatura najvišja in doseže 20 milijonov stopinj Celzija. Temperatura zunanje sončne površine, ki ji pravijo astronomi fotosfera, znaša 6400" C. Fotosfe- ro obkroža druga plast okolja — kromosfera. V nasprotju tega, kar bi človek pričakoval, je tu temperatura višja in znaša 20.000" C. Astronomi so izračunali, da znaša teža Sonca nič manj kot dve milijardi in četrt milijarde ton. V primerjavi z zemljo je Sonce 330.000-krat težje. Sončne pege merijo v premeru od 800 km naprej, so magnetične in motijo radijske valove na zem- lji, prasebno sprejem na kratkih valovih. Pege trajajo le nekaj dni, opazili pa so tudi take, ki so bile vidne celih 18 mesecev. Največjo pego so opazili pred sedmimi leti in je zavzemala nič manj kot 15 milijonov km^ površine, to je skoraj toliko, kot je velika Juž- na Amerika. Sončne pege se po- javljajo v določenih obdobjih, enajst in pol let, sedem in pol let ali pa vsakih šestnajst let. Znanstveniki so odkrili pri Soncu svojstveno zanimivost,- ki ji nihče ne ve razlage. Namreč, ko se Sonce vrti okrog svoje osi, za- ostajata oba pola za ekvatorskim področjem. Iz Sonca bruhajo od časa do časa velikanski ognjeni jeziki, ki dosežejo dolžino 330.000 km. Sonce izžareva silno toploto na svojo okolico. Samo naša zemlja sprejema od Sonca vsako uro na 1 kvadratni meter 1164 kalorij. Znanstveniki menijo, da dobiva Sonce toploto z atomskimi reak- cijami med jedri ogljikovih in dušikovih atomov. Na Soncu se vsako sekundo spremeni približ- no 564 milijonov ton vodika v 560 ton helija. Primanjkljaj 4 mi- lijonov ton pa se spremeni v energijo. To je isti proces, ki so ga znanstveniki na Zemlji ures- ničili v vodikovi bombi. Starost Sonca cenijo na dve milijardi let. Računajo, da se je v eni milijardi let spremenilo v helij en odstotek vodika. Torej ne kaže, da bo Soncu tako kmalu zmanjkalo toplote. Radioteleskop za opazovanje sonca Termiti so nedolžni Ekjslej smo bili mnenja, da uni- čujejo termiti lesene predmete. Sedaj pa ameriški strokovnjak biolog dr. Hunsberger trdi, da to ni res. Nedavno je na nekem znanstvenem sestanku v Lafayet- tu dokazoval, da so termiti po- polnoma nedolžni in da ne žrejo zdravega lesa, kakor se splošno trdi. Krivci so miroskopsko majhne glivice, ki pretvorijo les v prah, ki ga termiti F>otem uži- vajo. Celuloze bi tudi termiti ne mogli prebavljati v nepredelanem stanju. Spričo take ugotovitve biologa-strokovnjaka bi torej bi- lo nesmiselno zatiranje termitov, če ne bi hkrati uničevali škodlji- vih glivic.' Proti glivicam zdaj že upK>rabljajo Pentachlorphenol, ki hkrati umori tudi termite. Kako so odkrili vazelin Poleti leta 1859 se je mladi newyorški kemik Chesebrough sprehajal mimo naftinih vrtin v Pensyivaniji in opazil, kako neki delavec čisti vzvod črpalke za nafto. »Tu se vedno nabira mast,« je potožil delavec, in nadaljeval: »Ta nam dela največ preglavic. Venomer je treba čistiti, ker za- maši vse črpalke. Vsi jo prekli- njajo m sfe jezijo, ampak če se kateri ureže, opeče ali kako dru- gače poškoduje, takoj pribiti in si namaže ranjeno mesto s to maščobo. Neverjetno, kako po- maga.« Chesebrough je vzel s seboj zaboj te masti Ln se vrnil v New York ter takoj pričel z razisko- vanjem. Po nekaj mesecih napornega dela in raziskovanja mu je uspe- lo dobiti iz nafte prozorno maso. Toda ali je res zdravilna? Da bi prišel do merodajnih zaključkov, je sam na sebi napravil številne poizkuse, si zadal opekline in praske, razgrizel kožo z raznimi kislinami, in res je maščoba vplivala izredno blažilno in po- spešila celjenje ranjenega me- sta. Ta mast je tudi storila, da je novo tkivo postalo gibko. Da- nes pa je ta maščoba, ki jo po- znamo pK>d imenom — vaselin — f)oznana in Upoštevana po vsem svetu. Najdaljša slika Kjerkoli vidi človek kakšen superlativ, mu takoj zadiši po »Made in USA«. Mister W. Hauss- ner iz Baltimora je poklonil ame- riški legiji najdaljšo sliko na svetu »Pantheon de la guerre«. Na tej 20 metrov dolgi in 13 me- trov visoki sliki je do leta 1928 delalo nekaj najbolj znanih fran- coskih slikarjev. Slika je veliča- sten spomenik zavezniškim vo- jakom iz ipirvfe svetovne vojne. Sončni kulialnik v Egiptu, kjer je sonca in vro- čine na pretek, so prišli pred kratkim v prodajo zelo praktični kuhalniki. Glavni del je konkav- no zrcalo in plošča za posodo. To pripravo je izumil in skon- struiral — diplomat; njegovo ime je dr. Tarcici in je jemenski predstavnik v OZN. Prva tovarna teh kuhalnikov bo imela letno proizvodnjo 18 kosov. Atomska peč za ogreva- nje v Ameriki so izpopolnili in da- li v prodajo atomsko baterijo za ogrevanje hiš. Cena je skupaj z zaščitno napravo proti izžareva- nju 350.000 franc. frankov. Del energije uporabi peč za hlajenje, za kuho in kopalnice, ostanek pa gre v radiatorje, v katerih se pretaka voda, segreta do 107 stopinj C. Enkratna polnitev ba- terije stane 108.000 fr. frankov in zadostuje za 6 let, kar znaša 18.000 fr. frankov na leto za več- nadstropno hišo. Spričo današnjih cen kurjave je ogrevanje z atom- sko baterijo ceneje za 80 odstot- kov. Baterijo polnijo z odpadki uranove rude iz velikih atomskih peči, Skupina nebotičnikov sredi New Yorka Letovišče grad Bor! vas vabi ▼ kraje z zorečim grozdjem iB sj^fcto moštom Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTt'J. 13. SEPTEMBRA 19"i7 USPEH KANUISTOV V MARIBORU Za obletnico MTT-Maribor jo brodarsko društvo »SIDRO« orga- niziralo meddruštvene tekme v kajakih in kanujih na brestani- škem jezeru. Tega tekmovanja sta se udeležila ptujska kanuista Pavličev in Vidovič. V ostri kon- kurenci na progi 1000 metrov sta zasedla prvo mesto in prejela praktično nagrado. V posameznem tekmovanju v kajakih F-1 je član »Petovie« Pavličev zasedel častno drugo mesto, takoj za državnim prvakom Lipokapičem. Rokometna moška ekipa je v nedeljo imela v gosteh izbrano ekipo Gorišnice. Tekma je bila zelo živahna in so se gostje upi- rali rutiniranim igralcem Drave, vendar so v drugem polčasu mo- rali kloniti. Zmagalo je boljše moštvo Drave z rezultatom 28:13 (14:9). -Pa. V nedeljo, 15. t. m., bo na sta- dionu Drave prva prvenstvena nogometna tekma med Jedin- stvom iz Čakovca in domačo Dra- vo. Tekhia se bo pričela ob 16. uri. Enajstorica Drave bo nasto- pila v naslednji postavi: Gorup, Letonja, Vogrinčič, Pongračič, Streher, Mušič, Herceg, Komel, Erhatič, Bezjak, Mesarič. 15. septembra - začetek nogometnega prvenstva M-V-C lige že nekaj tednov se domača kluba (novi član MVC lige Alumi- nij in Drava) vestno pripravljata na novo nogometno sezono. V ligi Maribor-Varaždin-Celje nastopajo iz Slovenije, Rudar (Trbovlje), Kladivar (Celje), Maribor (Mari- bor), Aluminij (Kidričevo) in Dra- va (Ptuj). Hrvatski predstavniki v »■ej ligi do: Sloboda (Varaždin), •Jfjdinstvo in Sloga (Čakovec), Za- gorac (Krapina), Mladost (Zabok), Podravka (Kotoriba) in Tek- stilac. Štirje najboljši slo- venski predstavniki bodo prišli prihodnje leto v enotno slovensko ligo in zato bo letos tekmovanje tembolj zanimivo in obetajo se ostre borbe. V nedeljo bosta igrala na domačem terenu samo celjski Kladivar in domača Drava, ostali trije predstavniki bodo go- stovali v Krapini, Oroslavju in Čakovcu. Domača Drava se bo v nedeljo pomerila v prvenstveni tekmi z dobro ekipo Jedinstva iz Čakovca, dočim bo ekipa iz Kidri- čevega gostovala v Čakovcu proti izbrani ekipi Sloge. V jesenskem delu prvenstva bo Aluminij igral na domačih tleh s Podravko, Slobodo, Jedinstvom, Zagorcem in Dravo, dočim bo igral na tujem terenu s Slogo, Kladivarjem, Rudarjem, Mladost- jo. Mariborom in Tekstilcem. Domača Drava bo igrala doma z Jedinstvom, Zagorcem, Rudarjem, Slogo, Kladivarjem, Mladostjo. Gostovala bo v Mariboru, Oro- slavju, Kotoribi, Varaždinu in Ki- dričevem. RAZPORED PRVEGA KOLA MVC LIGE JE: V Krapini Zagorac : Rudar, v Oroslavju Tekstilac : Maribor, v Čakovcu Sloga : Aluminij, v Ko- toribi Podravka : Mladost, v Celju Kladivar : Sloboda in v Ptuju Drava : Jedinstvo. Zadnje priprave za novo sezono V zadnjem tednu pred prven- stvom je nogometna ekipa Alu- minija odigrala dve prijateljski tekmi. Med tednom je gostovala v Mariboru in odigrala povratno tekmo z članom MVC lige Mari- borom. Tudi to srečanje so odlo- čili v svojo korist in zmagah s tesnim rezultatom'5:2 (1:0). Igra je bila zelo živahna in z požrtvo- valnostjo so zmagali igralci iz Ki- dričevega. Drugo tekmo so igrali v nedeljo v Sladkem vrhu pri Mariboru. Tudi tam so zmagali proti izbrani ekipi z rezultatom 1:0. Domača Drava je pravtako ted- igrala dv? tekmi. Najprej j* v sredo gostovala v Mariboru in odigrala povratno tekmo s članom I cone Branikom. Tekma je bila ves čas'v premoči domačinov, le obramba Drave se je z veliko po- žrtvovalnostjo borila in so doma- čini zmagali z velikim rezultatom 7:0 (3:0). V nedeljo je domača ekipa go- stovala v Varaždinu in odigrala prijateljsko tekmo s članom MVC lige Slobodo svojo drugo tekmo. Čeprav so dravaši nastopili v okrnjeni postavi so vendar zma- gali, ker so vsi igrali z veliko požrtvovalnostjo in tako zmagali 5:4 (0:2). V ekipi Drave je nasto- pil po dolgem času Mesarič. ki je že v prvi tpkmi dosegel tri gole. cstula dva pa je dal Marjan Ber- lič. Pa. Strelstvo .krelska družina »Železničar« je v nedeljo, 8. t. m. organizirala strelski troboj med SD Košaki Maribor. SD Turnišče in SD Že- lezničar. SD Košaki je, kakor je bilo pričakovati zmagala, saj so v tej družini najboljši strelci Ma- ribora. Ekipe so dosegle sledeče rezul- tate: Košaki 966, Železničar 84^, Tur- nišče 741 krogov. Poedinci: 1. Mlinarič 216 krogov, 2. Sojč 210 krogov (oba Košaki), 3, Ko- želj ]92 (Železničar), 4. Reberšek 192 (Košaki), 5. F^r 185 (Turni- šče). SD Železničar je tokrat razo- čarala medtem ko je SD Turnišče zelo napredovala. Ta družina se vedno bolj razvija in kaže, da bo na nagradnem tekmovanju 15. septembra odnesla precej nagrad. Na tem tekmovanju se bodo ekipe in posamezniki borili za prehodni pokal, strelski odbor pa bo pode- lil najboljšim ekipam zračne pu- ške; poleg tega pa bo razdeljenih še mnogo praktičnih nagrad, tako da bo večina strelcev zadovoljna. Najboljši strelci bodo na tekmo- vanju z malokalibersko puško po- sebej nagrajeni. Z Bd' d^fn in dcužiM' Kurimo varčno! Preden zakurimo v .štedilniku, odstranimo pepel iz kurišča in pepelnjaka. Ogenj zanetimo spre- daj v kurišču ter položimo nanj drva navzkriž, da se plamen raz- širi pod ploščo in cilindrom, za- kaj če naložimo drva skupaj in jih porinemo globoko v kurišče, se sicer pečica hitro segreje, to- da mnogo toplote gre neizrablje- ne v dimnik. Pri kurjavi s premogom nalo- žimo premog, brž ko drva dobro gorijo. Ker majhni kosi drv raz- vijajo več plamena kot veliki, moramo iz varčnosti uporabljati kratka in drobno naccpljena dr- va. Tudi premog gori bolje, če ga raztoloemo na majhne kose. Ku- riti moramo s suhim kurivom, ker daje več vročine kot vlažno. Drva lahko sušimo, če jih zlo- žimo na zračnem ali toplem kra- ju. Na štedilniku, v pečici ali pri peči smemo sušiti drva šele po- tem, ko štedilnik ali peč ne raz- vijata več velike vročine, ker bi se sicer drva lahko vnela ali vsaj preveč razgrela ter razvijala škod- ljive pare in slab duh. Tudi s tem je treba štediti, da drva in pre- mog dobro izrabimo, to je, da jih docela sežgemo. Ugaslih koščkov premoga ne smemo odstraniti s pepelom vred, temveč jih mora- mo vzeti iz pepela in pri prihod- nji kurjavi spet uporabiti. Dalje kurimo varčno, ako takoj močno zakurimo, tako da se lonci hitro segrejejo, potem pa prilagamo samo še toliko kuriva, kolikor je potrebno, da jedi počasi vro. Zmota jo, če kdo meni, da se me- so, zelenjava itd. hitreje omehča, če zelo močno, kot če le zmerno vre. Če preveč nalagamo, doseže- mo samo to, da tekočine prehitro izhlapevajo, ter riskiramo, da stena nad štedilnikom zaradi pre- hude pare porjavi in popokajo plošče na štedilniku. Slednjič ne smemo zakuriti izven časa za ku- ho, ako ni nujno potrebno. Da bo mošt pravilno pokipel Kipenje mošta je treba stro- kovno nadzirati in uravnati ter odpraviti vse ovire kipenja. Pred- vsem moramo skrbeti za pravil- no toploto prostora, kjer mošt kipi. Sprva v prostoru ne sme biti hladneje kakor od 12 do 16 stopinj C, pozneje pa naj bo to- plota stalna. Čim hitreje in pra- vilneje prevre mošt, tem prej se očisti vino. Skrbeti moramo, da se kipenje ne ustavi, dokler ne pre- vre ves sladkor. Zato zračimo klet, kjer kipi mošt, le ko je zunaj toplo. Če je jesen hladna, je treba v kleti celo kuriti. To- plota naj bo v kleti stalno okrog 16 stopinj. Če mošt ne kipi do- bro kljub primerni toploti v kle- ti, pospešimo kipenje s čistimi kvasnicami. Napravimo miio za čiščenje madežev Odlično milo za« čiščenje ma- dežev lahko same napravimo ta- kole: naribamo kos pralnega mila, ga denemo v stekleno po- sodo, prelijemo z amonijakom, dobro premešamo in zamašimo. Ko se milo čisto raztopi, dodamo še malo amonijaka, toda zmes mora ostati gosta. To tekoče milo bo odstranilo vsak masten madež in umazanijo z obleke, če z njim dobro zdrgnemo umazana mesta, nato pa izperemo v mlač- ni vodi. KUHARSKI RECEPTI CeSc paprika za nadevanje Zelena njesnata paprika, sol, na 1 liter vode 2 zvrhani žlici soli. Oprane in očiščene paprike brez semena posolimo znotraj in zu- naj. Tako jih pustimo stati nekaj ur. Nato paprike na cedilu ali kakšni tkanini odcedimo. Medtem prevremo in ohladimo' osoljeno vodo. Papriko denemo drugo v drugo in jih po več skupaj sproti vlagamo v kozarec, škaf ali kad. Ko je posoda polna, poiožimo na vrh prtiček, nato deščice in še kamne. Čez vse to nalijemo toliko vode, da pokrije vso posodo. Oskrbujemo jih kot kislo zelje. Pred uporabo paprike nekaj časa namakamo v mrzli vodi, da niso preveč slane. Jed, pripravljeno s tako kon- servirano papriko, solimo šele, ko je kuhana. ČešpSje v vinu in kisu 3 kg češpelj, 1 kg sladkorja, 1 dkg cimetove skorjice, 5 g klinč- kov, pol liti-a rdečega vina, pol litra vinskega kisa. Zrele, zdrave češplje obrišenro s čistim prtičem in jih večkrat prebodemo z zobotrebcem. Slad- kor, kis in dišave dobro prekuha- mo, dodamo vino, prevremo in v tej tekočini p>ostopoma kuha- mo češplje. Ko so mehke, jih poberemo ■ in denemo v priprav- ljen kozarec ali lonec. Ostalo te- kočino še pokuhamo, da se zgo- sti in zlijemo na češplje. Čez nekaj dni tekočino prevremo, pe- ne poberemo, ohladimo in zlije- mo na češplje. Zavežemo. Mešana marmelada 2 dela jabolk, 1 del zrelega paradižnika, 1 del breskev, 1 del korenja, 1 del češpelj, pol dela nezrelih jabolk. Na 1 kg mezge 60 do 80 dkg sladkorja. Sadje, paradižnik in korenje operemo, ga očistimo in zrežemo na kose ter omehčamo v dobro pološčeni posodi, v katero smo prej nalili malo vode. Nato vse skupaj pretlačimo, stehtamo in kuhamo tako dolgo, da se mez- ga zgosti. Zdaj pridenemo od- merjeni sladkor in zopet kuha- mo toliko časa, da je marmelada gosta. Ne kuhajmo preveč mezge hkrati! Med kuhanjem naj stal- no močno vre. Da se ne bo pri- smodila. jo pridno mešajmo. Se- grete kozarce napolnimo in ta- koj zavežemo. Shranimo popol- noma hladne. Jabolčna marmelada 1 kg jabolk, 2 kg češpelj, tri četrt kg sladkorja. Oprana in očiščena jabolka s peščiščem vred in razkoščiščene češplje zmehčamo v posodi, v katero smo nalili malo vode. Nato vse skupaj pretlačimo. Mezgo tako dolgo k-uhamo, da postane gostljata. Potem pride- nemo sladkor in zopet kuhamo, da se povsod zgosti. Napolnimo z njo (kozarci naj bodo zvrhani) segrete kozarce, jih urno zave- žemo z dvojnim pergamentnim papirjem ali s celofanom. Ohlajene shranimo v temnem in hladnem prostoru. Sadna krema ,38—40 dkg pretlačenega sadja (surovega, dušenega ali vložene- ga) sladkorja po okusu, limoni- na lupinica, 5 listov želatine, 2 beljaka in osminka litra smetane ali 4 beljaki ali pa četrt litra sm.etane. Želatino namakmo pol ure v majhni količini mrzle vode, sad- je pretlačimo (mora biti gosto), ga sladkamo in mu dodamo se- sekljano limonino lupinico. Že- latino vzamemo iz vode, jo stis- nemo, da se voda odteče, nato jo raztopimo v 3 žlicah tople vo- de, jo pretlačimo skozi sito ali gosto cedilce k sadni mezgi, do- bro premešamo in vse skupaj postavimo na hladno. Vmes lahko zame.šamo nekaj celih ali na de- belo narezanih sadnih plodov. Ko se začne krema trditi, zamešamo vanjo še sneg ali stepeno sme- tano. Za to kremo lahko uporabimo rabarbaro, jagode, borovnice, češ- plje, marelice, breskve jabolka in tako dalje. Zdravi zobje niso človeku le v okras, temveč mu zagotavljajo tudi zdravje prebavil. Zato je dolžnost slehernega, da se napoti k zobozdravniku takoj, ko začuti bolečine v zobu. Še dosti pamet- neje pa je, če si damo zobe dva- krat na leto pregledati, tudi če nas ne bole. Modema medicina je namreč odkrila vzroke nekaterih bolezni prav v pokvarjenih zobeh in gronulomih. Seveda se tudi zgodi, da so po- kvarjeni zobje posledica bolezni. V takem primeru kozmetika ne more prav nič pomagati. Dokaza- no pa je, da lahko zdrav človek s pravilno nego zob le-te ohrani do visoke starosti, kar ugodno vpliva na zdravstveno stanje vse- ga organizma. Že otroke moramo navaditi na čiščenje zcb, čepi-av vemo, da bo- do mlečniki izpadli. Pravilno pa nt^-ijemo zobe takole: najprej ri splaknemo usta z mlačno vodo, tla odstranimo vse ostanke jedi iz ustne votline. Nato krtačimo zobe navpično z vlažno krtačko. Med- tem se pa zgornji zobje stikajo s spodnjimi. Krtačimo pa tudi dle- sni, da se utrde. Potem usta od- premo in tačimo konice zob s katerimi gnzemo. Končno skrta- čimo zobe z notranje strani. Ko smo s krtačenjem gotovi, usta dobro splaknemo, zakaj spla- kovanje ni nič manj važno od krtačenja. Ustno votlino splaknemo tri- krat: usta napolnimo z vodo in s pomočjo ustnic in lic speremo zo- be in prostor med njimi. Ko to vodo izpljunemo, usta ponovno napolnimo z vodo in s pomočjo jezika izperemo prednji del ustne votline. Nazadnje pride na vrsto grlo. Tretje grgranje velja zlasti za tiste, ki jim iz ust neprijetno diši. Za izpiranje ustne votline upo- rabljamo blago raztopino hiper- mangana, ki odvzame slab vonj. Dobra je tudi voda za nego ust, v kateri je alkohol. Tisti, ki trpi-, jo zaradi preobilne sline, naj usta splakujejo z vodo, ki so ji dodali boraksa. PAZI^IO m POHIŠTVO Les oddaja in sprejema vlago, V novogradnjah moramo zato po- staviti pohištva vsaj 20 cm od stene, da ne vsrkava vlage. Tako stanovanje moramo mnogo zra- čiti in po potrebi preko noči pre- dale in vrata omar odpirati. Nasprotno pa ne smemo po- stavljati pohištvo k peči, ker se izsuši in poka. Če je zrak v sobi zelo suh, moramo postaviti na peč posodo z vodo, da dosežemo normalno vlago zraka. Za vino, liker in kolonsko vo- do so politirane površine, pohištva zelo občutljive, ker jo topijo. Do- bra gospodinja bo namestila pod namizni prt podlago iz klobuče- vine ali starih koc, ki ga izreže v velikosti mize, da tako zaščiti politirano ploskev mize pred to- ploto in madeži. Tudi vaze, na- polnjene z vodo, je treba podlo- žiti. Pod svetilko, pepelnike z ostrimi robovi in razno posodo, ki stoji na furniranem pohištvu, nalepimo majhne kose klobuče- vine ali volnenega blaga — se- V' 'a tako spretno, da tega ni apaziti — da s tem zaščitimo furnir pred praskami. Če se vrata omare ne odpirajo 3obro, moramo njene noge pri- merno podložiti. Stranice preda- lov, ki se težko odpirajo in zapi- rajo, namažemo z milom. Napolnjenega pohištva ne ane- mo prestavljati, ker mu lahko zlomim.o noge. Pohištvo na par- ketnih tleh laže premeščamo, ce loge podstavimo z volneninai krpami. Ocvrta jabolka Iz testa, opisanega v prejš- njem receptu, hitro pripravimo prav okusno pecivo. Jabolka zre- žemo na prst debele rezine, -jim izdolbemo peščišče, rezine pa pomočimo v pripravljeno testo in ocvremo v vročem olju ali masti. Ocvrte rezine naj se do- bro osuše, da niso mastne, nato jih posujemo s sladkorjem, po želji pomešanim s cim^^tom. Kako z majhnim trudom očistiš štedilnik? Namoči krpo v nekoliko kisa in z njo zdrgni vroč štedilnik. Vi- dela boš, da bo umazanija kaj kmalu izginila s plošče, ki bo do- bila lep sijaj. Biti pa moraš pri tem delu previdna, da se s paro, ki se tvori na vročem štedilniku, ne opečeš. PREDEN SE VLEŽEŠ Po končanem delu počivajte šele takrat, ko ste poskrbeli tudi za svoje zdravje. Uspeh je vre- den, da žrtvujete še četrt urice sami sebi. Najprej slecite delovno obleko in si privoščite mlačno prho in kopel ali pa se \'saj umijte in nato dobro otrite z mehko fro- tirko. Če si potem namažete polt z olivnim ali mandel jnovim oljem, boste občutili prijetno sprošče- nost. Nato se oblccite v sveža oblačila, p)a se vam bo zdelo, da ste popolnoma spočiti, kakor da niste ves dan trdo delali, ves ve- čer boste sveži in lahko boste šli na zabavo ali drugam in se bo- ste lahko posvetili lepi knjigi ali pa razgovoru z domačimi. Na ta način se boste telesno poživili, a sami dobro veste, da povzroča dobro telesno počutje veder duh in dobro duševno raz- položenje. Vedrost in • telesno ugodje se pa odražata v obra- zu. Gube se porazgubijo, poteze postanejo mehkejše in smejoče, oči izražajo mladost. Zvečer si vzemite tudi malo časa, da zberete svoje misli. Pre- mislite in kritično ocenite, kar ste čez dan počeli. Kdor se na- vadi, da zvečer pregleda dnevno delo, se bo mnogo laže duševno zbral, imel bo več uspehov, ker ne bo ničesar storil nepremišlje- no in se ne bo dal presenetiti od nenadnih dogodkov. Obvestilo Uprava za ceste okraja Maribor obvešča, da bo cesta III. reda štev. 19f4 Ptuj—Domava—Savci zaradi popravila mostu čez Pesnico zaprta za ves promet od vasi E>oma- va do Hlaponc od 16. do 30. septembra 1957. Obvozna ce- sta Domava—Pacinje—Mostje—Hlaponci. Obvestilo Otvoritev sezone v Ptuju bo 12. septembra, ob 20. uri, z Gol- donijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«, ki se bo uprizorila kot svečana predstava v počastitev 250-letnice Goldonijevega roj- stva. Uvodno besedo bo sprego- voril prof. Ivo Arhar. Predstava bo za red premierski, prva re- priza v soboto, 14. septembra, ob 20. uri, pa bo za red sobota. Cenjene obiskovalce — abo- nente naprošamo, naj dvignejo abonentske izkaznice za vse abonmaje do 19. septembra 1957 dnevno med 15. in 17. uro pri gledališki blagajni. Uprava Okrajnega gledališča Ptuj Obvestilo Kmetovalce' in druge interesen- te obveščamo, da je Kmetijska za- druga Ptuj prevzela od Mestn- komunalne ustanove selektor za čiščenje in razkuževanje semen- skih žitaric. Čiščenje bo v pro- storih bivše mestne ekonomije, in sicer vsak torek in četrtek, po ' potrebi pa tudi vsakodnevno. Za kritje stroškov čiščenja se zaračuna 1,50, za razkuževanje pa 2 din po kg. Pridelovalcem žitaric sociali- stičnega in privatnega sektorja priporočamo, da pripeljejo svoj pridelek na čiščenje in razkuže- vanje, ker le od čistega in zdra- vega semena lahko pričakujejo bogat pridelek. KZ Ptuj OBJAVA Od 18. septembra 1957 dalje bo zopet redno poslovala šport- na ambulanta pri Zdravstvenem domu v Ptuju. Ordinacije bodo vsako sredo od 14.30 dalje. UPOKOJENKO sprejme na stano- vanje in hrano preprosta dru- žina v Ptuju. Pomagali bi tudi v gospodinjstvu. Naslov v upra- vi. L'SLUŽBENKA išče opremljeno sobo v Ptuju ali okolici. Na- slov v upravi. )POZARJAM vsakogar pred na- kupom posestva v Brstju 37 pri Ptuju od mojega moža Lo- zinška Ivana. Lozinšek Marija, Brstje 37, p. Ptuj. >REKLICITJEM KONTROLNI LIST štev. 33'I izdan 3. febr. 1955 od Gozdne uprave v Ptuju na ime Kovačič Anton, Sp. Velo- vlak 9, p. Moškanjci. 5E^^ENSKE ŽITARICE, prvorst- ne. očiščene: rž: sorte Tyr- nauer; pšenica: sorte Bavarska ■ kraljica; ječmen: sorte Pera- gis nudi Kobilarna Turnišče pri Ptuju. PlfODAM DOBRO OHRANJENO 21- BASNO KLAVIRSKO HAR- ^lONIKO znamke >/Hohner«. — Vprašajte Holc. Ciril-Metodov drevored 4, Ptuj. ZIDAN ŠTEDILNIK prodam. — Dr. Brumen, Na tratah 9, Ptuj. PRODAM HIŠO, bukova drva in izruvač za krompir. Pobrežje štev. 35, p. Videm. PRODAM 61 arov njive v območ- ju Lancove vasi. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjeni radio. Vprašajte v trgovini »Na-Ma« Ptuj. Zahvala Zahvaljujemo se vsem, ki so spremljali naše- ga nepozabnega JANKA VAUPOTIČA uslužbenca KZ Suhi dol pri Slovenjem Gradcu, doma iz Drave pri Vidmu, na njegovi zadnji poti septembra 1957 na pokopališče Videm pri Ptuju. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru KUD Videm za ganljive pesmi in g(\vomikom za poslovilne besede ter vsem, ki so obložili njegov prerani grob s cvetjem. Žalujoča žena POLDK.A, starši, bratje in vse ostalo sorodstvo.