Šolsko prašanje pa avstrijski katoličani. III. Druga vrsta brezverskib šol je ta, ki pridrži še verski poduk, šole pa odtegne cerkvenemu vodstru in nadzorstvu. Najbolj silovito^ je ta 8isten] izpeljan po radikalnih kautonib na Svicarskem ia na Pruskem; v teh deželah je boj zoper krščansko omiko glavni nalog za državo, in vest jih ne peče, ko v ta smoter žrt?ujejo pravico ia prontost, ki jo v sramoto našemu veka z nogami teptaju. Šola je tam postala takošna, da tudi za podučeranje v veiouku skrbi država. To nam kaže beseda, ki jo je govoril pruski miaintei- za uk, ki se glasi: nAko je v ljadski šoli poduk v veri obligatea (zapovedan), potem ga vreja država in v državnem imena se podučuje. Tudi najvisa sodnija je to spoznala, ko je izrekla, da podučevanje t veri izvira iz državnega učilništva in da se duhoven, ki samooblastno t. j. brez državnega poklica (mandata) v veri podučuje, stori krivega, da 8i je prisvojil dižavno službo". To je vendar rezek izraz misli: Ni5 več ne veljajo Zveličarjefe besede, ki jih je apostolom rekel: ,,Pojte in učite vse uarode", marveč dižavna oblast bo vse ljudi acila, kar ji bode všeč in je tadi v resnici tako zvane staro - katoliške t. j. najnovejse krivoverce poklicala za verske učnike katoliškim otrokom. V bolj krotki obliki vidimo tako brezversko šolo pred svojimi očmi; v tej obliki namreč, da 80 po postavi verouk in verske vaje stvar, za katero skrbi verska zadraga in njeni predstojniki • le pri drugem podučevanji Cerkev nima nič opraviti iu nima pravice se vanj vtikati, to ima le država. Vidimo tukaj pred sabo šolo, ki je na zuuanje še katoliška, ali vsaj bi imela biti, a vendar ni katoliika, ali vsaj po vredbi nji odkazani ni več taka. Razloček med njo ia katoliško aolo je duhovit pisatelj prav točno pokazal tako-le: nOtroci imajo v dveh, k večem v štirih urah na tcden vero, — za poduk, pa v 28. ali 26. urah uasprotnost v reri — za zrak in življeuje. Poprej je bilo živo krščanstvo po šolah, viselo je na stenah, napolnovalo prostor, šolska soba je bila cerkev drugega reda, svetišče maiim. Sedaj pa jo soba, r kateri slišimo podučevati v marsikakib rečeb, med drugim se pa podučuje nekoliko v veri. Cerkev je dobila še kotiček notri. Otroci se nauč6 toliko krščanstva, da o njem sodijo, ali če druge slišijo, da razumo sodbo, ia da potem izstofiivši iz šole poleg druge naodrosti, ki se jim je v glavo ubijala, tudi znajo krščanstvo zaničevati. Župnik je sfe svojima dyema urama postal ptujec t šoli, večkrat gost, 8 katerim se malenkostao ravna, vsiljenec, ki ne oiore prenoviti šnlskega duha, da, še slabega šolskega duba ne moie panati"'. Tukaj vidite, gospoda moja, nasprotje brezverske šole s katoliško šolo. Katoliška šola, del katoliškega živlieuja, zmožoa, da v sodelavuosti z družino vzbudi in obrani pri otrocih katol ško mi.šljenje; brezrerska šola, posluševališče, ki se pa bode sprevrglo v šolo dvomljivosti (skepticizma), dvoudjivost pa pelje k sovraštvu do svete Cerkve. Kako pa so veodar prišli do tega, da se za take šole tako goreče poganjajo? Kaj je pravi nagib tem, ki so zato prizadevajo, kaj je smoter, kateii hočejo doseči? To aam |>rav pomenljivo odkriva pogovor, kateri so uaznanili pra^ zanesljivi tiskaai spisi. Tukaj meaim namreč pogovor, ki ga je imel katoliški poslauec na Badenskem 8 zaanim profesorjem Bluntschli-jem, ki je na visoki 8topinji pri freimaurerjih na Badenskem in v zedinjeni Nemčiji. Konservativni deželni poslanec je kazal učenemu profesorju na razkiistijanjenje mladine, ki se narasča in profesor mu je odgororil: nL. 1848. smo hotli svoj smoter, brezbožno (ateistično) lepubliko, doseči z bojem na ulici; a reakeija (konservativči) je bila še prereč močna. Sedaj smo se pa odločili za pot, ki je sicer bolj počasna a bolj gotova, namreč za razkristijanjenje mladiue s pomocjo sole". Prestrašen ga zavrne konservativni poslanec: Mari ne pomislite, da spridite cel rod? Mrzlo in mirno mu odgovori Bluntschli: nKaj je v teku zgodovine jeden rod". Gospodamoja! tako govorč možje, ki mislijo, da more bogatajni smoter, za kateri se poganjajo, posvetiti hudobna sredstva, katerih se poslužujejo v ta namen, in uprav tako se je drugi freiiuaurerski glas, prizadevajč se za isti smoter, oglasil s temi suhoparnimi besedarui: nNaš smoter ni le samo, da uničimo politiko katoličanstva, marveč da tudi raziušimo ujegove verske stavke, ki 80 človeštvu toliko nevai ni; kajti podučevanje v katekizmu je največa zapreka, da ee dušne zmožnosti pri človeku ne razvijo". (Dalje prih.)