v Izhaja vsak petek. Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6. Naročnina znaša: celoletna . . K %■- poluletna . . „ 2‘— četrtletna . . „ 1*— Posamezna št. „ 0 10 GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Št. 27. V Ljubljani, dne 31. maja 1912. Leto VII. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Pošta nam je vrnila na Franc Pečnik, vas Pičel pri Kamni gorici, pošta Št. Vid nad Ljubljano, naslovljen list nazaj, češ, da naročniku lista ne more dostaviti, ker ga ni tam. Krvava Budimpešta. Ulice glavnega mesta mažarske države, so poškropljene z državljansko krvjo. V Buda Pe-šti so se vršile dne '23. in 24. t. m. velikanske demonstracije za splošno in enako volivno pravico. Mažarski mogotci, ki posedajo na podlagi sedanje volivne naredbe vso politično moč, nočejo slišati ničesar o splošni in enaki volivni pravici. Boje se za svojo vsemogočnost, s katero tlačijo vse narode ogrske državne polovice naše monarhije. Kako zatirajo Slovake, Rumune in Nemce in kaj počno na Hrvaškem, je splošno znano. V tej »viteški« državi je delavstvo politično popolnoma brezpravno. Ko je leta 1905 izrekel avstrijski in ogrski vladar znamenite besede, da hoče vpeljati v svoji monarhiji splošno in enako volilno pravico, so zadele te besede pri mažarskih mogotcih gluha ušesa. Ko je avstrijski državni zbor leta 190G završil volivni zakon, tedaj je tudi delavstvo na Ogrskem resno pričakovalo volivne pravice. Toda zaman. Edini poslanec Just in njegova stranka je dosledno in odločno zahtevala volivno reformo, ter je v dosego splošne volivne pravice, obstruirala sko-ro eno leto brambno predlogo. Just stoji namreč na stališču, da se mora pred brambeno predlogo rešiti volivna reforma. Ministrski predsednik Khuen je moral vsled nevspehov dati ostavko, ker ni mogel ugnati Justa. Prišel je Lukač in je takoj ob nastopu proglasil ostri boj Justu, zakar je bilo seveda treba spremembe predsedstva zbornice, ki bi z brutalno silo udu-šila vsako obstrukcijo in seveda tudi glas za splošno volivno pravico. Ko je bil predsednikom v hudi borbi izvoljen znani »Ardicinist« Tisa predsednikom državne zbornice, je zavrelo v delavskih vrstah. Soc. demokratje, ki vodijo ha Ogrskem delavsko gibanje, so izdali povelje za generalno stavko. V četrtek, dne 23. t. m. zjutraj je jelo vreti delavstvo pred pralament. Toda policija je hotela zabraniti dohode in se je vrgla proti delavstvu, ki je nato začelo metati kamenje in streljati na policijo. Tudi policija je prijela za orožje, pri čemur je bilo ranjenih veliko oseb. Ko policija sama in mogla zadrževati delavstva, je nastopilo vojslštvo, ki je z bajoneti potiskalo delavske gruče nazaj. Kako silen je moral biti naval delavstva, kaže dejstvo, da je bila cela garnizija (10.000 mož) pod orožjem in ni mogla udušiti navalov. Pri celi stvari pa se je spoznalo, da jo ima v rokah soc. demokracija. Delavstvo, oziroma demokratje, so bili nahujskani ne pa organizirani. Voditelji so izgubili pri razbijajočih/masah ves vpliv. Nastala je popolna anarhija. Preobračali so tramvajske vozove in iz njih delali barikade. Razbili so nad 5000 svetilk, razbili plinove cevi in zažigali plin. Požigali razna podjetja in demolirali stav-bišča. Lotili so se tudi razbijanja in podiranja neke cerkve, kar je seveda pri soc. demokratih samo ob sebi umevno. Ko so peljali iz nekega mlina moko, so razmetali raz vozov vreče, jih pretrgali in raztrosili moko po ulicah. (Ali bode zaradi tega draginja manja, se bode videlo.) Prekucnili so celo voz, ki je peljal ranjence, '{Tudi človekoljubje) ter streljali v karmelitar-sko cerkev med božjo službo. Vladala je popolna anarhija in vandalizem. Mrtvih je bilo 6 oseb, v bolnišnicah se nahaja 67 ranjencev, med tem ko sta se oddali domači oskrbj .102 osebi. Aretiranih je bilo okoli 500 oseb. V soboto je nastal mir. Znamenito v tem boju je dejstvo, da se je soc. dem. vodstvo tako naglo ustrašilo §vojega dela. V četrtek, dne 23. zvečer so izdali oklic v katerem so pozvali delavstvo, da gre v petek zjutraj na delo, ker je častno in junaško rešilo svojo nalogo. Ta oklic je baje izšel pod pritiskom vlade. Tisti, ki niso prelivali lastne krvi, so se vstrašili pretnje zapora in so »odnehali«. Kri, ki je poškropila ulice Budimpešte, pa je glasen klic po pravičnosti na Ogrskem. Da je tekla kri, je kriva na eni strani ogrska vlada, na drugi pa brezvestnost socialne demokracije. Ko bi vlada kazala vsaj nekaj volje za volivno reformo, bi ne bilo prišlo do tega. Socialna demokracija pa bi morala ljudi organizirati in šele organizirane poslati v demonstracije. Mi nočemo trditi, da je vodstvo socialne demokracije hotelo vandalizem, ki se je vršil po pe-štanskih ulicah. Toda da se je vršil in da tega vodstvo ni moglo preprečiti, je pomisleka vredno. Da so se vršile tudi še v petek demonstracije, je bila kriva ošabnost podjetnikov, Na smrt obsojeni kralj. (Zgodovinska povest.) (Dalje.) »Starka, ukazujem ti, da odpreš, če ne vlomim!« »O, duri so trdne, gospod. Predno jih vlomite, pride straža. Hvala Bogu in kralju. Ne živimo več v časih Don Telesferovih, prejšnjega velikega kastilskega sodnika. Don Pasqual nas zdaj čuva in varuje!« »Kaj meni Juan Pasqual in njegova straža! Gledajo naj, kaj delajo lopovi in morilci in ne, kaj da delajo plemiči!« »Tako je bilo preje za časa prejšnjega velikega sodnika. A odkar je na kraljev ukaz Don Pasqual veliki sodnik, je straža vsakomur na razpolago. Butajte kolikor hočete; a čuvajte se, da ne vlomite vrat zapora.« Plemič je pričel nato z mečem tolči po Vratih. Antonio Mendez jo sodil, da je zdaj zanj do-šel pravi trenutek. »Gospod«, reče plemiču, »oprostite, z vso spoštljivostjo, ki sem Vam jo dolžan kot plemiču,^ Vas opozarjam na ukaz, ki prepoveduje ponoči v Sevilli vsak ropot.« ker so zaprli tovarne in niso hoteli pustiti delavcem na delo. To »umetnost« so plačali precej drago. Mi ne odobravamo takih prizorov, ki morajp brezdvomno kolikortoliko škodovati stvari sami. Želimo pa, da na Ogrskem čim-preje zavlada pravičnost in splošna volivna pravica, za katero je tekla kri. Tisza. Predsednik Tisza! Ti dve besedi pomenjati več, kakor pa dejstvo, da se je izpolnila želja zelo častihlepnega, zelo nadarjenega ogrskega politika. Pred 13 leti že je zahteval grof Štefan Tizsa v klubu ogrske liberalne stranke naj strožja sredstva proti takratni opoziciji. Takrat je oče Štefana Tizse, Koloman Tizsa, pokazal na svojega sina in zaklical: »Bojte se tega mladeniča, ker spravil bo še deželo v marsikatero nesrečo.« Danes gospodari na Ogrskem Tizsa. Kar on ukaže, to mora izvršiti ministrski predsednik Lukacs, on neomejeno ukazuje vladni večini. Zviti grof Khuen Hedervary, krvnik Hrvatske, se je moral umakniti brezobzirnemu kalvincu Tizsi, ki mu ni drugega mar, kakor da zopet obnovi na Ogrskem gnili liberalni način vladanja. Tizsa že od nekdaj sovraži splošno volilno pravico. Kljub temu je dopustil, da je sprejela vladna stranka v svoj program frazo o demokratični volilni preosnovi, ker je vedel, da bo znal izvedbo preprečiti. Ko so pokale minuli teden v budimpeštanskih ulicah puške, Tizsa o dogodkih ni pustil razpravljati. Na hodnikih so pa liberalni poslanci govorili, da bi na Ogrskem morali več tisoč ljudi postreliti, da bi se zopet na Ogrskem napravil red. • Liberalni učenjaki. »Slovenski Narod« se je zadnje čase posebno zaganjal v poslanca Gostinčarja; predbaci-val mu je podatke, ki si jih je preskrbel za razne prošnje v prid svojih volilcev v Idriji in sumničil ljudi, ki s tem niso bili v nobeni zv.e-zi. »Narodov« učeni sotrudmk seveda ne ve, da poslanec snovi za svoje delovanje ne stresa iz rokava, temveč jo mora dobiti od zanesljivih oseb, naj bodo tega ali onega stanu. Da pa ni poslančeva dolžnost obračati se pri tem na urade, ki so mu sovražni ali katerim je poslančevo delo neljubo, je pa zopet samo ob sebi umevno »Kdo si, ki me motiš«, se obrne plemič in vpraša četovodjo? »Antonio Mendez ,četovodja policije v mestnem delu La Giralda.« »Dobro, Antonio Mendez, idi svoja pota in mene ne moti.« »Dasi Vas moram spoštovati, pojte Vi svoja pota, ker je brez izjeme vsakomur prepovedano to uro stati pred kako hišo, ki ni njegova.« »Obžalujem, ker te ne morem ubogati«, pravi plemič in se zopet obrne proti durim. »Vi ste strastno razburjeni, a gospod, premislite . . .« . »Smešno, kaj naj premišljujem?!« Plemič je zopet butal po durih. »Ne silite me, da nastopim s silo«, svari če-tovodja! »Proti meni?!« »Proti Vam, kakor proti vsakomur, ki ne spoštuje najvišje oblasti kastiljskega velikega sodnika!« »Nad to oblastjo je še višja oblast. Svetujem ti, boj se je!« »Katera je ta oblast?« »Kraljeva.« »Jo ne pripoznam.« »Ničvrednež!« »Po kastilslci postavi je kralj prvi podanik postave. Če bi stal pred menoj na Vašem mestu Don Pedro, storim, kar moram storiti pred svojim vladarjem, da pokleknem na eno koleno, nato mu pa rečem: Visoki gospod, ubogajte postavo, ki govori skozi moja usta!« »In če bi se ustavljal?« »Poklical bi svoje ljudi, ki še nahajajo v bližini in bi ga z vso spoštljivostjo ukazal spremljati na njegov grad. Vi pa niste kralj in zato Vam zadnjič ukažem, odstranite se, če ne . . .« »Če ne«, ponovi smehljaje se plemič. »Če ne, Vas s silo pokorim«, pravi Antonio Mendez mirno in stegne roko, da prime neznanca. »Ničvrednež«, zakliče plemič, poskoči nazaj in obrne meč proti uradniku: »Odstrani se, če tega ne storiš, si mrtev.« »Silite me, da potegnem svoj meč. Pretečena kri na Vašo glavo.« Vnel se je vroč boj. Plemič je bil izurjen, Antonio pa močan, trden hribovec. Končno se je Antoniov meč zapletel v plemičevo suknjo in plemič je to priliko porabil, da je podrl z mečem četovodjo. V tem trenutku je slaba svetloba razsvetlila cesto. Plemič dvigne glavo in opazi na oknu na- in pravilno, ne glede na to, da mu ni treba iti radi njih v Idrijo, ker jih lahko na Dunaju prl-ročneje in hitreje dobi. »Narod« naj raje pove, odkod so prišli oni podatki, ki so jih dali Gostinčarju liberalni uradniki in učitelji, ki so sc tudi že nanj za pomoč obrnili; pri liberalcih je namreč tako, da po »Narodu« proti S. L. S. zabavljajo, na skrivnem pa okoli naših poslancev lazijo. Mi bi Gostinčarju svetovali, naj drugo pol pošlje take usiljivce v Idrijo h kakemu Novaku, Ganglu ali Tavsesu ali pa k Ravniharju v Ljubljano. Za zahvalo, da se poslanec trudi za ljudi, ki ga pri volitvah niti poznati nočejo, ga pa še po listih obrekujejo in blatijo. Kako ime pač zasluži »Slovenski Narod«, ki tako delo podpira? Nedavno se je »Slovenski Narod« tudi v »Našo Moč« zaletel, ker v svojih dopisih liberalce z istim orožjem ostro zavračamo, s kakršnim nas on že leta in leta brez uspeha napada. Ker smo nekemu liberalnemu polno-hlačniku renico v brk povedali, nam očita »Narod« nedostojnost, to je tisti list, ki je svoj čas pisal o papežu, da je izvržek človeštva-, ki pljuje danes na škofa in jutri na deželnega glavarja; ki napada po svojih c. kr. sotrudnikili deželnega predsednika in razne glavarje in laže in obrekuje deželni odbor in napada celo v splošnem njemu zvesta sodišča, ako je slučajno kak višji funcijonar mož, ki ne prisega na liberalni koran. Kako je nedavno napadel kaplana v Št. Vidu pri Zatičini, ker je objavil modrost naših liberalnih »c. kr. pismoukov« in kljub temu da je bil nedolžen, brez resnih dokazov moral plačati krivične stroške in kazen, katere mu nihče ne bo povrnil, najmanj »Slovenski Narod«. Tudi mi v Idriji poznamo dobro liberalne »pismouke« in njih lažnjive in obrekljive pomočnike! Za »Narodovo« bobnanje se dandanes razen občinstva po nekaterih liberalnih kavarnah in gostilnah živ krst ne briga in tudi mi bi ne izgubljali besedi, ko bi uprav ta list danzadnem imenoma ne napadal naših pristašev, naj so duhovskega ali posvetnega stanu. Le na idrijske dopise se spomnimo! Kadar je S. L. S. spisala kak rekurz, ga je že »Narod« doslovno priobčil, preden je sploh poziv Idrijo zapustil; imenoma je blatil ljudi, ki so se potegovali za javne koristne zadeve in zavračali liberalno razmetavanje občinskega denarja in se niso hoteli v svoji samozavesti klanjati kakemu občinskemu pisarju ali domišljavemu juristu, ki se kakor sčekel pes v našo stranko zaletava, od naših pristašev plačanih mastnih računov pa še nikdar ni zavrnil. In ker »Slovenski Narod« večkrat »Našo Moč« citira, naj še današnji člane debelo ponatisne in obenem pove, da bo »Naša Moč« šla svojo pot in ne bo nikdar vprašala liberalcev za svet, kaj je dostojno ali kaj se ne spodobi. B. ■ S Save. Sava. Strokovno društvo je imelo dne 19. inaja dobro obiskano predavanje, na katerem je govoril gospod dr. Adlešič o delavskih hišah in o stavbinskem društvu. Da je dobro stanovanje prvi pogoj sreče in zdravja, dokazal je z zgledi. Zasigurati si je pa treba svet, gledati na to, da se ceneje zida ter dobiti kredit. Zato je dolžnost vsacega, da gleda, da ima zdravo, stanovanje. Pozivljemo delavstvo, naj se o tem premisli, da, ko se ustanovi društvo, da obilno prestopi k istemu. Sava. Zadnjič je nekega dopisnika skrbelo, kaj bo z otroki, ker le staro, šolo popravljajo. sproti ležeče hiše luč. Hitro se zavije v svoj plašč in izgine. Luč je hitro zopet izginila. Antonio Mendez ni mogel klicati na pomoč. Vlekel se je k sosednji hiši, kjer je čez nekaj minut umrl. Vse je ostalo tiho. Kmalu nato so mimo mrtvega četovodjo korakali njegovi podaniki, Ker ga ponoči niso več videli, so mis- „ lili, da je šel domov, ker je prečul v službi tudi ;prejšnjo noč. V. Ko še drugo jutro ni napočil dan, je pozval kralj k sebi Juana Pasquala. Veliki sodnik je takoj hitel h kralju, ki je popolnoma oblečen ,čakal nanj in ki je bil vidno jako razburjen. Navadno je kralj pozneje vstajal. »Juan Pasqual«, ga nagovori kralj, »ali si čul, če se je minulo noč v Sevilli kaj novega zgodilo?« »Ne, visoki gospod!« »Če tega še ne veš, je tvoja nova policija slabo poučena. Eno uro pred polnočjo je bil na Candilovi cesti v okraju Giralda neki mož umorjen.« »To se mi še ni poročalo. Stražniki najbrže še, niso mrliča našli?« »Tvoja dolžnost, kastiljski veliki sodnik, ti ne nalaga samo, da najdeš trupla umorjencev, marveč da tudi dobiš morilca.« Popravljamo v toliko, da se za novo šolo tudi dela in sicer svet je že preskrbljen, za katerega so naj večje sitnosti. Stara šola bi se pa lahko porabila za c. kr. sodišče ali vsaj za sodišče, katero bi bilo za marsikoga jako potrebno, ker bi veliko manj stalo kot v Kranjsko goro. Pa naj kdo reče, da ne napredujemo. Železničar. Odbor skupine Ljubljana P. Z. je imel pretečeno nedeljo sejo ter sklenil, da se zanaprej sestane vsako 3. soboto v mesecu ob navadni uri v Rokodelskem domu. Dostop imajo vsi člani. Prihodnji redni mesečni sestanek se vrši drugo soboto meseca junija. Naš časopis. Naši člani čestokrat tožijo, da ne dobivajo časopisa redno. Upravništvo ni krivo, ampak rierednosti so dolžni mnogokrat le člani sami. Vsak. član je dolžan svoj pravi naslov takoj, ko se spremeni, po dopisnici naznaniti upravništvu »Naše Moči« v Ljubljani, in če se bo to zgodilo, bodo ponehale tudi različne pritožbe. 59. katoliški shod v Nemčiji. Letos bodo imeli katoličani v Nemčiji od 11. do 15. ‘avgusta v Aachenu svoj katoliški shod. Aachen je že videl zbrane nemške katoličane v svoji sredi Keta 1862. in leta 1879. Letošnji katoliški shod v Nemčiji bo osobito zato velepomemben, ker se bo slavila stoletnica rojstva nepozabnega političnega voditelja nemških katoličanov, tistega Windliorsta, ki se mu je moral ukloniti celo mogočni nemški železni Bismarck. Rdečkarji volilni sleparji. Iver so naši socialni demokrati v svojem listu ob znani razpravi Kregar, v kateri je bil on in njegovi soobtoženki oproščeni, pisal tako, kakor da so le rdečkarji edino pošteni ljudje na svetu, in ki nikdar najmanjše vodke ne skale, je prav, da povemo, kako pa kaj rdečkarji popravljajo srečo pri volitvah. Nočemo navajati in pogrevati stvari,' ki so se tudi v Ljubljani vršile in je vsled pregoreče agitacije moralo po razsodbi ljubljanskega deželnega sodišča jesti ričet nekaj rdečkarjev, kar seveda mlada rdeča »Zarja« ne ve, ker ■ še takrat ni izhajala, danes povemo le to, da se ravno zdaj pripravljajo volitve za bolniško blagajno v Brnu. Da pa ne bo »Zarja« lagala, češ, da smo se mi to, kar pišemo, izmislili, poročamo le, kar je pisal socialnodemokraški »Proletar«, ki je pribil, da so dosedaj zaprli šele samo 23 sodrugov, ker so prišli po legitimacije, dasi niso imeli pravice do njih. Tisti, ki so jih zaprli, s<> povedali, da so goljufali, ker so jih podkupili tisti rdečkarji, ki vodijo volitev. Edeit je takole izpovedal: Zaupnik socialno demokratke stranke v Letovicu me je poslal po naročilu iz Brna s še več tovariši v Brno, kjer naj se zglasim pri bolniški blagajni. Za vsako legitimacijo, ki jo dvignem in prinesem, mi je bilo 40 vinarjev obljubljenih. In »Zarja« še nekaj čenča, češ, da šo socialni demokrati tista jagnjeta, ki pri nobenih volitvah vode ne skale. Občine in brezposelnost. V krogih, ki se pe&ajo, s strokovno organizacijo, prevladuje opravičeno mnenje, da bi morali glede na podpore- brezposelnim prispevati tudi tisti, ki so po brezposelnosti prizadeti. De- »Gotovo ga kmalu dobim, visoki gospod!« »Tri dni časa ti za to dovolim. Spomni se, da ko sem bil tvoj gost, si obljubil, da izslediš vsakega morilca in vsakega tatu, če bi bil sam veliki sodnik. Zdaj si sam veliki sodnik. Padla naj bi tvoja glava, če bi tega ne storil. Umor, ki se je to noč zgodil, se mora hitro maščevati, ker je postal žrtev svoji službi zvesti čuvaj postave. Kljub moji prošnji je na rabeljskem odru po tvoji razsodbi bila odsekana glava kastiljskega plemenitaša. Ti si pokoren svoji dolžnosti. Izpolni jo tudi zdaj! V treh dneh moraš prijeti morilca, mu dokazati zločin, če tega ne storiš, pade tvoja glava za njegovo glavo! To je moja nepreklicna volja!« Juan Pasqual hoče radi prekratkega roka ugovarjati, a Don Pedro zapusti dvorano, ne da ga posluša. Poln skrbi se poda veliki sodnik v pravosodno palačo nazaj. Sprejema voditelje nočnih straž, ki mu poročajo in iz ust velikega sodnika izvejo šele, kaj da se je ponoči zgodilo. Juan Pasqual se poda ž njimi na lice mesta. Umorjenca so bili med tem že našli, a sledi niso nobene dobili. Vse prebivalce cele ceste so zaslišali. Nekaj malega je izpovedala . samo stara Don Sallustova vra’tarica; ki pa dozdevnega morilca ni poznala. žela, država in občine bi morale sodelovati in soprispevati za podpore brezposelnim. Toliko stoji, da je pač v prvi vrsti dolžna občina, da sodeluje rešiti vprašanja brezposelnih. Danes tega že ne zahtevajo samo delavci, marveč pripoznavajo to potrebo tudi meščanski socialni politiki. Imamo že mesta, seveda Ljubljana ni med njimi, ki se zelo pečajo z vprašanjem brezposelnih. V Kolinu obstoja že 16 let mestna zavarovalnica glede na brezposelnost. Mesto ji prispeva na leto 20.000 mark. Deluje dobro, dasi je zavarovanje le prosto. V Lipskem (Leipzig) mestne brezposelne zavarovalnice mesto ne podpira denarno, razven da ji da brezplačno stanovanje. Zavarovanci se dele v štiri plačilne razrede. Mesto Strassburg prispeva mestni brezposelni zavarovalnici letno 5000 mark. Tudi strokovne organizacije zavarujejo svoje člane pri mestni zavarovalnici. Brezposelna podpora se ob stavkah ne izplačuje. V Erlangnu so ustanovili brezposelno zavarovalnico dne 1. januarja 1909. Mesto prispeva 50 odstotkov, a ne več kot 60 fenigov dnevno in ne čez 6 tednov, in sicer od 8. dne brezposelnosti nadalje. Nadalje so uvedla zavarovalnice glede na brezposelnost tudi mesta Miihlhausen, Freiburg, Schoneberg, Cliarlot-tenburg, Mannheim, Niirnberg; podpore brezposelnim pa dele mesta Monakovo, Moguncija, Wernigsrod, Rixdorff, Plensburg, Rostock, Lu-beck, Karlsruhe, Maydeburg, Altenburg, Draž-dane in Guedlinburg. Sodrugi v bolniških blagajnah. Brnski »Proletar« opisuje »nesebičnost« in »požrtvovalnost« rdečih voditeljev v svoji 62. številki takole: V brnski splošni bolniški blagajni je gospodarstvo pod psom. Ne gleda se, da bi se ustanovilo, kar imajo že druge bolniške blagajne. Pač se pa gleda na to, da se posameznikom dobro godi. Preden se je začel boj za go-spodstvo v brnski splošni bolniški blagajni, je za vse posle zadoščalo 22 uradnikov in 6 bolniških nadzornikov. Ko se je pa vnel boj, so nastavili še deset novih uradnikov in tri kontrolorje. Za člane se nič ni storilo. Za nove moči so izdali 20.000 K, kar je popolnoma nepotrebno, ker je bilo osobja že prej dovolj. Tako piše socialno demokraški list o gospodarstvu po rdečih bolniških blagajnah. Angleška rudarska stavka. Stavka angleških premogokopov je končana. Bila je pač največja vseh dosedanjih stavk in je pokazala, kaj bodo stavke v bodočnosti, ko bo povsod dovršena strokovna organizacija. Stavkalo je 800.000 premogokopov, ob delo je bilo vsled tega še 900.000 drugih delavcev. Gela vrsta podjetij je morala namreč prenehati, ker ni imela dosti premoga, železnice in parobrodne družbe so morale omejiti promet. Že dolgo prej, Tudi neverni Tomaž prepričevalne besede, kakor jih beremo v pismu baronice Geramb v Buzias pri Temešvaru. Glasi se: „Že zdavna sem hotela pisati, in prosim, da se to objavi v časopisih, kako izvrstno služi Fellerjev fluid. Trpela sem jako različne bolečine, trganje, slabosti, glavobol, bolečine v križu, na očeh; odkar pa uporabljam Fellerjev Elza-fluld, sem popolnoma zdrava." Prepričani smo, da bi bil vsak naših bravcev po kratki poizkušnji zelo hvaležen. Končno je sredstvo tiuli jako poceni, saj velja 12 malih, 6 dvojnatih ali 2 spocialnih steklenic le 5 K franko in se dobi pri lekarnarju E. V. Feller v StubicI, Elzatrg, 2(>4 (Hrvat-sko). Ves trud izslediti morilca ostane brezuspešen. Pretečeta dva dni. Juan Pasqual več ne upa, da izsledi v dovoljenem mu času morilca. Ker je znal, da Don Pedro tudi izvede, kar mu je zagrozil, se pripravlja na smrt. Tretji večer napoči..Le eno noč ima še veliki sodnik, ko ga pozove kralj na Dvor. »Veliki sodnik, ... si li že pozval Mende-zovega morilca na odgovor«, ga vpraša kralj. »Ne, visoki gospod! Vse sem storil, da ga zasledim in razpisal veliko nagrado tistemu, ki me dovede do sledi. Zdi se, da je umor zakrit v neprodorno megljo, ki jo nihče ne more predreti. Svoji kazni pa le ne bo ušel, ker pozna ga Bog!« »Predvsem bi ga pa moral poznati tudi tisti veliki sodnik, ki se je zarotil, da s svojo glavo plača neodkrit zločin. Tridnevna doba ni prekratka, ker zadošča, da pobegne morilec iz dežele. Če ga v tem času ne izslediš, ga ne boš nikdar več izsledil. Preostane ti le še ena noč. Dobro jo izrabi! Božja mi strela, držati hočem svojo kraljevsko besedo.« »Moje življenje je v Božjih in v kraljevih rokah«, odgovori Pasqual, »ne morem in nočem se tej moči odtegniti . . . toda . . .« (Dalje prih.) Vaše zdrauje dosežete! Vaša slabost' in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačijo. Vaše spanje postane zdravo. Vaša dobropočutnost se zopet vrne, ako vporabljate pristni Kellerjev fluid z znamko Stubici, Elsatrg 264 (Hrvatsko). „Elsafluid“. Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v ko je prevzemala javnost še le slutnja, da bi utegnila izbruhniti stavka, so se začele dvigati cene premogu, in so ob stavki poskočile do grozne višine. Leta 1909 je vefjala 1 tona v Londonu 27inpol šilingov (33 K), pred stavko 32-5 šilingov (39 K), ob stavki 3 funte šterlingov (72 K). Prav tako so se začele dvigati cene živil. A vpliv stavke ni bil omejen na Angleško. Takoj so se začele dvigati cene premogu tudi po drugih državah. Obenem pa je angleška stavka tudi drugod strokovnim društvom dajala pobudo, naj izrabijo ugodni trenutek, da uveljavijo svoje zahteve. In res je izbruhnilo tudi na celini par stavk, velika stavka pa v rurskem porečju na Nemškem. A vpliv je segel še mnogo dalje. Angleški premog se izvaža tudi v tujino, zlasti mornarice nekaterih držav rabijo izvečine angleški premog. Tako n. pr. je potrebovala avstrijska mornarica leta 1911. 135.000 ton premoga, med tem 118.000 ton angleškega. Italija dobiva domala ves premog z Angleškega in, kakor vse kaže, je vplivala angleška stavka celo na razvoj italijansko - turške vojske. Ko bi trajala taka stavka nekaj mesecev in bi druge države ustavile uvoz premoga, bi zadela Angleško strašna nesreča. Brez vsake vojske bi bila Angleška izstradana in bi se morala vdati vsakim pogojem, ki bi jih stavile druge države. Kakšen je uspeh angleške stavke? Delavci so zahtevali, da Se določi naj nižja plača, in sicer da se izrazi v številkah 5 šilingov (G K) na dan za odraslega delavca, 3 šilinge (3-60 K) za mladostnega. Nekateri posestniki premogovnikov so bili s tem zadovoljni, drugi so se krčevito upirali. Najprej so izkušala posredovati razsodišča, potem vlada, ki je začela in vodila med delo-dajavci in delavci posvete, naposled pa je vlada vzela vso stvar sama v roke ter predložila zbornicama načrt, ki naj uzakoni najnižjo plačo (ugodi torej prvi zahtevi delavcev), a ne da bi zakon sam izrazil to plačo v številkah (ne ugodi torej drugi zahtevi delavcev). Zastopniki delavcev so glasovali proti predlogu, vendar je predlog prodrl in dobil kot Coal Mineš (Minimum Wage) Act (najprej za tri leta) zakonito veljavo. Zakaj se je vlada' uprla drugi zahtevi delavcev? Ministrski predsednik Asquith (nekateri drugi ministri so bili tudi za to zahtevo, zlasti Lloyd George, a tudi vnanji minister Sir Edvard Grey) je navajal, naslednji pomislek: Kakor blagu, tako se menja cena tudi denarju, o šilingov ostane lehko 5 šilingov, a dejansko je lehko čez nekaj časa v drugih razmerah 5 šilingov to, kar je danes 10 šilingov ali pa narobe, kar sta danes na primer 2inpol. A tudi ob istem času ni povsod 5 šilingov isto. V Londonu je do-malo polovico manj kakor v kakem kraju na deželi, saj je veljalo na primer leta 1909. tisoč kg premoga v Londonu 27inpol šilingov, v Ne\v-castlu pa le 15inpol šilingov. Ali se ni ob stavki cena premoga podvojila? Ker se torej gospodarske razmere krajne in časne menjajo, postava ne more izraziti plač v številkah, temveč more postaviti le načela, da bodi v vsakem kraju v vsakem času določena najnižja plača, ki jo mora dobiti delavec ob rednem delu. Prav to misel pa hoče uveljaviti nova postava. Po tei postavi se mora ustanoviti za vsak okoliš poseben urad, ki je v njem polovica zastopnikov delavcev, polovica delodajavcev; predsednika si izvolijo iz vrst delavstva ali delodajavcev, če se pa ne morejo zediniti, ga imenuje vlada. Ta komisija ima nalogo določiti za vsak okoliš in za vsako posebno delo po premogovnikih najnižjo dnevno plačo. Obenem mora seveda določiti tudi normalni delovni čas, ali neko najmanjšo količino dela (pridelka, izdelka, izkratka tega, kar delavec mora dnevno narediti). Ako bi bila tista določena najnižja plača manjša, kakor pa je bila morda dogovorjena med delodajavci in delavci že po tarifni pogodbi, naj se ravna plača po tej pogodbi. Tudi se delavci lehko še vedno neodvisno od te komisije dogovore za večjo najnižjo plačo. Od komisije določena najnižja plača je civilnopravno iztožljiva. Niso pa določeno ne za delavce ne za de-lodajavce nobene kazni, ker za taka prisilna razsodišča, kakor so v navadi n. pr. v Novi Zelandiji, angleški delavci ne marajo. Povišane cene železu. Mogočni železni kartel je povišal ceno železu zopet za 1 K pri 100 kg. Avstrijski vitezi železnega kartela so cene železu povišali, ker so jih povišali tudi v Nemčiji. Zveza tvorničarjev jekla v Nemčiji je namreč sklenila povišati ceno. Seveda kriče naši roparski železni kartelisti, da so se zvišale plače in da so odpadle ugodnosti po železnicah. Zaniolče pa, da se je po novih iznajdbah izdelovanje želeja pocenilo. Železni združeni roparji se ne boje ne parlamenta in ne tistih posvetovanj, ki jih je glede na kartele sklicevala vlada. Kako se pa godi lastnikom železnih tvornic. Glasilo velikih bogatašev »Neue Freie Presse» piše, da se železnim tvornicam godi naravnost sijajno. Veliko nabavljajo železnice, vojna uprava in mornarica. Nekaj se pa železni izkoriščevalci boje. Neka družba želi namreč kopati železno rudo v Bosni. Zdaj pa delujejo železni roparji na to, da bi se to prepovedalo. Samo enkrat se poskusi proti živčni slabosti izvrstno redilno sredstvo „Nutrigen“ in ostane se mu vedno zvest. Živčna slabost, utrujenost, bledota bo po pravilni uporabi Nutrigena odstranjena. Najenostavnejše in najbolje je, ako se piše dopisnico na „Podjetje Nutrigena, Budapešta, VII., Erzsebet-Korut IG, odd. 188“, kjer se dobi zastonj knjigo, obsegajočo navodila, in za poskušnjo pošiljatev Nutrigena. — 500 kron nagrade — plačam onemu, ki dokaže, da moja čudežna zbirka 600 komadov samo za 6 kron ni priložnostni nakup. — Zbirka vsebuje: 1 pravo švicarsko sist. Roskopl patent, žepno uro, natančno idoČo, točno, regulirano, s pismenim triletnim jamstvom tovarne. 1 amerik. doublo-zlato verižico, 2 amerik. h ■■■. ■ ■■ JCralj redilnih sredstev je J^utrigen ki si je pridobil radi izvrstne sestave po pravici prvo mesto. Nutrigen ima v sebi, kakor moremo verjeti kemičnim analizam, najplemenitejše redilne soli, ki pospešujejo moč organizma in povečajo odporno silo. Redilno sredstvo Nutrigen je najbolj razširjeno, in da si je pridobilo po vsem svetu dober glas, se ima zahvaliti svojemu prijetnemu okusu, lahki prebavljivosti in izvanredno veliki redilni moči. En poskus Vas bo prepričal o nedosegljivi dobroti Nutrigena. Cena Nutrigena je tako zmerna, da more tudi najrevnejši uporabljati naše redilno sredstvo. 1 škatljica stane 4 krone, 3 škatljice stanejo 10 kron. Tudi na najmanjše naročilo se najtočneje ustreže. Razpošilja se po poštnem povzetju ali pa proti predpošiljatvi zneska. Pred ponarejevanjem se svari. Vsaki pošiljatvi se pridene popolnoma zastonj nadvse zanimivo knjigo, ki obsega glavna navodila o pravilni uporabi Nutrigena. BV Na željo pošljemo vsakemu zastonj in franko zanimiv popis redilnega sredstva Nutrigena. Podjetje Nutrigena, Budapešta, vit, EnetiM is. om.m za Denarni promet 1.1910. čez 87 milijonov K. Lastna glavnica ■ K 608.996*84. ■ reptr. zadruga z neomenjene zavezo Miklošičeva cesta6 pritličje v lastni hiši nasproti hotela,Union* za franc, cerkvijo prej ema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1 ure pop.terjih ja. f / 0/ brez obrestuje /n kakega po odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih 100 kron čistih 4a50 na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanie kaj prekinilo. Za nalaganje po nošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. posl. predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpred.; Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v Št. Vidu n. Lj.; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobl, pos. in trg., Breg pri Borovn.; Karol Kauschegg, velepos. v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posest, in blag. „Ljudske posojil.*'; Ivan Pollak ml., tov.; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku. Priporočamo domačo trgovino z oblekami i Maček &Komp. I Franca Josipa cesta št. 3. J Založniki c. kr. priv. južne železnice. ♦ Solidna postrežba! Znižane cenel ♦ Bogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. P MpVŠnl LJUBLJANA J.. lUGlrJUl, Mestni trg št. 18. Trgovina z modnim In drobnim blagom. Velika izber vezenin, čipk, rokavic, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnie, volne, bombaža, sukanca itd. Predtlskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. cvetljlčni salon p.Traneo z, vrtnarija Tržaška c. 34 izdeluje šopke, vence, trakove z napisi. To-varnlška zaloga vencev, prepariranih in umetnih rastlin in cvetijic. Zunanja naročila i obratno pošto. Brzojavi: Bajec, Ljubljana Gričar Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. P1 L UECCHIET urar in draguljar, Ljubljana Šelenburgova ulica 7, nasproti glavne pošte. Sprejema popravila, izvršuje zlatarska dela po naročilu. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro, brilante, dija-mante in druge bisere. — Zaloga precizij-skih žepnih ur. — Postrežba točna in solidna. nnannnnananannnnaang Dežnike in solnčnike domačega izdelka najboljše kakovosti, priporoča po najnižji ceni slavnemu občinstvu i Inrin Viiiman tovarna dežnikov, Ljubljana Pred Škofijo St.19. 5 utlSiP ViUllIdr, — Stari trg St. 4. — Prešernova ulica St. 4. i Popravila se izvršujejo točno in ceno. anaaaanaannaannaaonnnanaaannnnananaE sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico štev. 5. Priporoča svojo veliko cnriflV Prevzema tudi vsa v zalogo vsakovrstnih OUUUV. njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih oenah. Solidno delo. Točna postrežba. tcoi^V g, G tr*>. KC J Altu*«’ Ljubljana Pred škofijo 19. Lekarna „Pri Kroni" Mr. Pii. A. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta št. 24. Priporočajo se sledeCa zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica '20 v. Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 6» v. Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatljica 50 v. Ribie olje, steklenica 1 krono in 2 kroni. Salicilni kolodl), za odstranitev kurjih oCes in trde kože, steklenica 70 V. ,,Sladin“ za otroke škatlja 50 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steki, i krono. Železnato vino, steklenica 2 kroni 00 v, in 4 krone 80 v. nt it at-ir it innnr irtnnnnnnrin JI. Zibert, Ljubljana Prešernova ulica priporoča svojo D veliko zalogo čevljev □ D domačega izdelka a D D G □ D D D D D nnnnc ir innnt-innnr-innnnn gftiraite za naše časopisje, po-1 sebno za deL Ust „Hašo Moč". I i Pozor slovenska delavska društva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini JHNKO ČESNIK (Pri ČeSnlku) LJUBLJHI1H Lingarjeua ulica - Stritarjeua ulica v kateri dobite vedno v veliki izberi najnovejše blago za ženske in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. Edina in najkrajša črta v Ameriko! Samo 6 dni! Havre New-York francoska prekomorska družba Veljavne vožne liste (Šifkarte) za francosko linijo Cez Havre, ter liste za povratek iz Amerike v domovino in brezplačna dSj°eiasSanmo ED. ŠMARDA oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši «Kmetske posojilnice* nasproti gostilne pri «Figovcu*. / Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže!" = TEP>. K©RN Dokrlvalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov, LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 8. PrlporoCa se za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrlvan|e streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-ce-mentnlm škriljem (Eternlt) patent Hatschek z izhodno In ploSCnalo opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavblnska In galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. fflatni/ci v c&m&riJco 'Materi telijo po ceni in — Jnaaietsl/UHTpotovali naj se obrnejo cSirnoriLPi/CmetetZa v Spulgjuni Hiblvčvorslte ulice20. t&akourstnaCPfyasnilcA Aa/bsebraptlainO. Izdajatelj in odgovorni urednik Mlbael Moškerc. Ivan Jax in sin as priporočata sooio bogato zalogo raznoorstnih miznih holes in šiualnih strojeu ve za rodbino in obrt. w Tisk Katoliške Tiskarne.