Leto XX.
1980
tešim,
MAREC 1980	ST. 6
GLASILO DELAVCEV D ELOVN E ORGA N I ZA C I JE ŽELEZARNE ŠTORE
Razvoj inovacij in njihov vpliv na produktivnost in gospodarjenje
Pod pokroviteljstvom koordinacijskega odbora Sveta ZSJ za inovacije in predsedstva Zveze izumiteljev Jugoslavije je bilo proti koncu lanskega leta posvetovanje »Razvoj inovacij in njihov vpliv na produktivnost in gospodarjenje.« Posvetovanja se je udeležilo okoli -200 predstavnikov iz OZD, sindikalnih organizacij, organizacije Zveze izumiteljev, strolcoviijar kov in javnih delavcev, lci se neprestano Ukvarjajo z organizacijo inventivne dejavnosti.
V nadaljevanju objavljamo skrajšan uvodni, govor tov- Lazarja Zariča, predsednika Koordinacijskega odbora Sveta ZSJ za inovacije in nekatere izvlečke iz govora tov. Mika Špiljka, predsednika. Zveznega koordinacijskega odbora za ustvarjalnost in predsednika Sveta ZSJ. V
ki jih dosegamo v združenem delu, so vse pomembnejši.
Skupni rezultati; večletnega vztrajnega dela se predvsem odražajo v spremenjenem odnosu do Le dejavnosti, v spremembi razumevanja potrebe razvoja te dejavnosti kot pomembnega faktorja povečanja produktivnosti'. Na 'vseh' nivojih sta se uveljavila družbeni mehanizem in samoupravna regulativa, ustvarjajo se vse večji pozitivni efekti v TOŽB,, inventivna dejavnost postaja vse bolj del rednega procesa dela in poslovanja in s tem tudi del delavcev v združenem delu. Tisk, radio in televizija nas Vse bolj informirajo o inovatorjih; in kar je zelo pomembno, postopoma se obvladuje strah pred velikimi nagradami. ■ /. , • ',
Skupinsko delo v livarni II
V svojem govoru je tov. Lazar Zarič povedal, da je: »Obojestranska iniciativa Koordinacijskega odbora Sveta zveze sindikatov Jugoslavije in. predsedstva Zveze izumiteljev za organiziranje posvetovanja izraz enotne ocene o potrebi vse intenzivnejšega spodbujanja inovacijskega dela in s tem v zvezi skupnega angažiranja vseh .družbenih faktorjev, da se ustvarijo čim ugodnejši pogoji za kreativno in ustvarjalno delo'V vsaki'OZD.
Družbena akcija, ki se je pričela z 'letom tehnoloških inovacij’ se je. nadaljevala v skladu z družbenim dogovorom o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti, in rezultati,
.. V sistemu 'delitve' osebnih dohodkov zavzema inovatorstvo vse vidnejše mesto. ■
K tako dobri družbeni klimi; so še posebej pripomogli; zaključki in resolucije na vseh partijskih in sindikalnih kongresih in konferencah, še posebej pomemben impulz pa je dal tov. Tito, ki je ob prazniku dela sprejel delegacijo delavcev izumiteljev.
Danes vlada nova atmosfera, ugodnejša kot prej, Rp smo iskali rešitev, pomoč in podporo za intenzivnejše ustvarjalno delo v vsaki sredini. Sedaj Se že, čuti optimizem, ki počasi, vendUr z gotovost-
(Nadaljevanje na 2. strani)
V šolskem letu 1980/81, to je letos jeseni, bomo pričeli izobraževanje po novih vzgojno-izobra-ževalnih programih v usmerjenem šolstvu. Vsi, ki bodo zaključili letos obvezno osemelet-ko, bodo vključeni v šole u-smerjenega izobraževanja. Vsak, ki se bo vpisal v prvi letnik, se bo moral odločiti za enega izmed programov. Za nadaljevanje izobraževanja po osnovni šoli sta predvideni dve vrsti vzgojno-iz-obraževalnih programov: Skrajšani programi / srednjega izobraževanja, v katerih traja, izobraževanje največ dve leti in programi srednjega izobraževanja, katerih šolanje bo trajalo od 2 do 4 let. Pomembna novost je, da vsi vzgojno-izobraževalni programi vključujejo poleg splošne izobrazbe in strokovno tehničnih znanj tudi usposabljanje z delom, ki omogoča pridobivanje praktičnega znanja za delo.
Učenci, ki se bodo prvič vključili v srednje izobraževanje, lahko torej izbirajo le med skrajšanimi programi srednjega izobraževanja in programi srednjega izobraževanja. V skrajšane programe srednjega izobraževanja se bodo lahko vpisali tisti, ki niso izpolnili osnovnošolske obveznosti (nedokončana osemletka). V programe srednjega izobraževanja pa se bodo lahko vpisali le tisti, ki So uspešno končali o-snovno šolo (popolna osemletka). V nadaljevalne programe srednjega izobraževanja, ki ustrezajo dosedanjim delovodskim šolam, se bodo lahko vpisali tisti, ki so' končali ustrezno srednjo šolo in imajo potrebne delovne izkušnje.
Vsak program omogoča praviloma izobraževanje v več smereh, zato se bodo učenci odločali za posamezen poklic oziroma smer izobraževanja glede na dosežene uspehe; sposobnosti in potrebe združenega dela. Iz tega je mogoče zaključiti, da usmerjanje učencev ne bo končano z vpisom v srednjo šolo kot doslej, temveč se bo nadaljevalo tudi med izobraževanjem, zlasti še V prvem letniku.
Programi usmerjenega izobraževanja bodo zlasti v okviru u-
smeritve izobraževanja vsebinsko pripravljeni, tako da bo prestopanje lažje kot med sedanjimi vrstami srednjih šol. Vzgojno-izobraževalni programi bodo v vsaki usmeritvi omogočali nadaljevanje izobraževanja na višjih in visokih šolah. V vsaki usmeritvi bo mogoče izbirati najustreznejše poti izobraževanja za poklice na vseh stopnjah zahtevnosti. Zelo pomembno bo, da se pri vpisu v srednjo šolo usmerjenega izobraževanja vsakdo odloči za program, ki najbolj ustreza njegovim poklicnim željam in potrebam združenega dela. Kasnejša preusmeritev v drug vzgojno-izobraževalni program bo lahko povzročala učencu težave, ker bo moral obvladati razlike med programom in opraviti temu primerne izpite. To načelo bo. veljalo tudi pri prehajanju iz srednjega izobraževanja v višje in visoke šole.
V okviru izbrane usmeritve se bo lahko vsakdo v skladu s svojimi sposobnostmi, željami, doseženimi rezultati' ter potrebami združenega dela vključili v delo in nato iz dela ali ob delu nadaljeval šolanje na višjih ali visokih šolah. Pogoj za vpis v višjo ali visoko šolo bo uspešno o-pravljen izpit iz snovi, ki jo bo določal , vzgojno-izobraževalni program. Omenjeni nadaljevalni izpit bo treba opraviti ha tisti srednji šoli; ki izvaja ustrezen program izobraževanja. Tako bodo vsi kandidati, ki bi želeli npr. nadaljevati študij v metalurški usmeritvi, /morali opraviti, nadaljevalni izpit v srednji šoli, ki izvaja program metalurške usmeritve.
Posebej velja poudariti, da v usmerjenem izobraževanju ne bo več gimnazije kot splošne pripravljalnice za usmeritve visokošolskega študija.
Pridobivanje izobrazbe v metalurški usmeritvi Vzgojno-izobraževalni programi v metalurški usmeritvi kot celota pokrivajo delovna področja vseh zahtevnosti, kot so: priprava surovin, /taljenje, vlivanje, redukcija, livarstvo, kaluparstvo,-prioblikovanje: obdelava meta-{Nadaljevanje ha 2. strani)
Kaj nam prinaša usmerjeno izobraževanje
{Nadaljevanje s i. strani) jo, prodira v vse pore družbe in predvsem v organizacije združenega dela.
Pri razvoju znanosti in tehnologije, kakor tudi pri enakopravnejšem vključevanju v mednarodno delitev dela, smo naredili pomemben korak naprej. Naš vpliv na tokove znanstveno-tehnološke revolucije je bolj organiziran in nova spoznanja vse hitreje in- racionalneje'vgrajujemo v znanstveno-tehnološke rešitve in tako dosegamo., da so proizvodni procesi produktivnejši in-konkurenčno sposobnejši za zahtevno bitko v kompleksnih ekonomskih odnosih na svetovnem trgu.
Počasi dozorevajo pogoji, ko mora ustvarjalna iniciativa, vsakega delavca postati način njegovega mišlj.enja, osnova, njegove borbe za humanejše delo, racionalno gospodarjenje in produktivnejše poslovanje v celoti. Masovno inovacijsko delo mora vse. bolj postajati sestavni del poslovne politike vsake TOZD, delovne organizacije, ki mora z lastnimi silami planirati, u-Stvarjati in z vsemi razpoložljivimi kapacitetami skrbeti za njihovo izkoriščanje ter nadgradnjo. Visoko stopnjo .industrijske in gospodarske rasti, ki jo ustvarjamo iz leta v leto, lahko ob vseh težavah obdržimo na tem nivoju le,-če bomo organizirano uporabili močno surovinsko bazo in razvite ustvarjalne sposobnosti naših delavcev.
1	Ohrabrujuče' je dejstvo, da se. vse bolj razumeva pravi smisel zahtev za razvoj masovne ustvarjalnosti na vsakem delovnem mestu, kjer se lahko brez velikih materialnih vlaganj ustvarjajo nove vrednosti, kar v bistvu pomeni krepitev materialne osnove, združenega dela, večji dohodek, večji osebni dohodek in višji standard.
Eno osnovnih vprašanj, ki smoga ponovno poudarili-, je delitev po rezultatih dela. Vprašanje delitve je ključno vprašanje razvoja ino-vatorstva še toliko bolj, ker,v. vsakem primeru pravilno vrednotenje» rezultatov dela poleg ustrezne klime in niža drugih faktorjev vzbuja interes vsakega delavca, da ustvari več in da je tako še koristnejši za družbo. Potrebno je poudariti, da so skoraj po pravilu med organizacijami s slabimi rezultati na inovacijskem področju prav tiste, ki nimajo ustreznih poslovnih rezultatov. Delovne organizacije, ki imajo ustrezne rezultate na inovacijskem področju, imajo nekaj značilnih skupnih točk:
—	dobro samoupravno organiziranost in normativno reguliranje inventivnega dela,
—	solidno organiziranost inovacijskih, procesov od ideje do realizacije,
—	visoko stopnj 0 ob j ektivnosti pri uporabi samoupravno dogovorjenih kriterijev o vrednotenju dela, kateri omogočajo realizacijo.
. V takih delovnih organizacijah j,e inventivno delo pomemben faktor produktivnosti. Aktualna vprašanja spodbujanja .razvoja ustvarjanja so cesto preokupacija pošlo vodnih, organov, kar potrjuje, da so sestavni del poslovne politike telr organizacij združenega dela.
- Pomembno je tudi dejstvo, da je v splošnem premagan strah pred velikimi zaslužki inovatorjev. Kot primer naj navedem riajnovejše iz Zavodov Crvena zastava iz Kragujevca, kjer je inovator s predlogom ’Metoda proizvodnje odkovkov'
prihranil 1.250 ton kvalitetnega jekla, tri milijarde -kilovatnih ur električne energije in 28.000 strojnih .ur dela. .Za prihranek v višini 2,2 milijarde starih dinarjev je avtor po;pravilniku prejel 45 milijonov starih din.«
Predsednik Sveta ZSJ tov. Mika Špiljak, pa je med drugim povedal: »Gotovo je, da je glede na tradicijo inovacijsko delo na gospodarskem področju lažje.Wehdarge nemogoče, da se npr. -v pisarni me more izboljšati .organizacija dela, nemogoče je, da triejbfl bilo inovatorjev tudi na ostalih področjih. Mislim, da so. a čeprav nimamo izkušenj, moramo pristopiti'k inovacijam na vseh področjih. Tudi inovacijski sistem, sam je inovacija. Mar .ni bih.tudi tov, Kardelj inovator glede, sistemskih vprašanj? Mar niso prosvetni delavci, zdravstveni in drugi delavci na mnogih področjih,. kjer so prav . tako možne inovacije? Prav bi bilo, da pričnemo podpirati inovatorje, na vseh področjih.
Pogosto se postavlja vprašanje, ali stimulirati samo to, kar je zunaj instituta in rednega dela. To sploh ne bi smelo biti sporno,- vsi ljudje, ki ustvarjajo in doprinašajo k napredku tehnologije, bi morali biti stimulirani. Osnovno izhodišče mora biti, da moramo ljudi, ki ustvarjajo ne glede ali v rednem ali dopolnilnem delu, podpirati in pravilno ceniti.
Večkrat se pojavlja-:..vprašanje,, kje pravzaprav pričeti. Meni se zdi-odgovor na to. povsem jasen: na vseh mestih, kjer se lahko kaj iz-, boljša in prihrani, od znanosti, prosvete, do zdravstva, torej povsod na vseh mestih, kjer je možno karkoli doprinesti, kjer so lahko neko delo izpopolni, izboljša. Povsod je treba začeti.«-1';.
Oddelek za inovacije:
Z INOVACIJAMI LAŽE DO STANOVANJ
Po novem pravilniku o urejanju >• stanovanjskih razmer delavcev „TOZD in DS imajo vsi prosilci stanovanja možnost, da pridobijo točke, potrebne za prioritetni vrstni red, tudi na osnovi prihrankov, doseženih z inovacijami, in sicer:
a)	za prihranek
do 250.000 din	2	točki
b)	za prihranek od 250.000
do 500.000 din	4	točke
c)	za prihranek od 500,000
do 1,000.000	6	točk
d)	za prihranek
nad 1,000.000 din 8	točk
Prosilcem se bodo upoštevali prihranki, doseženi z inovacijami v delovni organizaciji Železarna Štore, katere so bile prijavljene in sprejete po sprejemu pravilnika. Prosilci bodo lahko prvikrat uveljavljali pravico do točk s prihranki, doseženimi v letošnjem letu, in sicer za prioritetni vrstni red v -letu 1981.
Oddelek za inovacije
(Nadaljevanje s 1. strani) lurških izdelkov , ter mineralogija v metalurgiji. ."
Nazivi poklicev izhajajo iz «dosedanje nomenklature za črno metalurgijo, jki..jo je sprejela Gospodarska zbornica Slovenije deta 1969.
V	osnovi so navedeni tudi novi nazivi, ki so nastali na podlagi izobraževalnih potreb v , metalurgiji. To so poklici :v smereh pripravljalen surovin, pridobivalec imineralurških polizdelkov, za katere še niso .izdelani razvidi del in nalog. -Prav tako še ni opisov poklicev, ali razvidov del in nalog za drugih deset .poklicev srednjega izobraževanja.
Kovač ali kalilec sta bila doslej vključena v kovinsko usmeritev. Njihova vsebina je narekovala, da jih je bilo potrebno vključiti v metalurgijo.
V	programski .zasnovi ni tipičnih obrtniških poklicev, - ker jih tudi doslej ni bilo v nomenklaturi, čeprav bodo vnaprej poklici kovač, kalilec, strojni kalupar in livarski: modelar prav tako pokrivali obrtniško dejavnost. Ti poklici se bodo izobraževali v o-kviru vzgojno-izobraževalnega
programa za metalurge ustrezne smeri v srednjih šolah metalurške, usmeritve.
Nadaljevalni • program šrednj e-ga izobraževanja za delovodje metalurge bo grajen na progra-. mu za metalurga vseh smeri, razen za smer metalurški tehnik in na delovnih izkušnjah v metalurški Stroki.
Program visokega izobraževanj a za inženirja metalurgije in diplomiranega inženirja metalurgije bodo grajeni na nadaljeval-, nem programu srednjega izobraževanja za delovodjo metalurg in metalurški tehnik. Zaenkrat so vzgojno-izobraževalni programi za visoko izobraževanja le v programski zasnovi, ki jih bo še potrebno dopolniti.
Razprave o programski zasnovi, za srednje izobraževanje in za fakultetni študij še potekajo in bodo zaključene, ko bodo razčiščeni vsi problemi potreb po izobraževanju metalurških kadrov na vseh ravneh.
Ob koncu še nekaj podatkov, ki bodo še zlasti zanimali združeno, delo i kot uporabnika. Kompleten prvi »letnik bo imel skupne vzgoj-no-izobraževalne osnove, v katerih je tudi 105 ur osnove tehnike
in: proizvodnje. 'Pri.-tem -jie dva tedna skupaj proizvodne in tehnične „prakse, ki naj bi se; praviloma 'izvajala-v proizvodnji. Tako bi -v okviru usmeritve, dobili učenci - že ’ prvi stik os proizvodnjo, kar bi moralo biti še zlasti dobro organizirano, «da (bi pritegnilo čimveč kandidatov.
Drugi letnik, bi imel pretežno še vedno skupne vzgojno-izobra-ževalne osnove in še. nadalje 105 ur osnove tehnike in proizvodnje ¡ter dva tedna proizvodne prakse. Pričele pa bi se že izbirne vsebine -programa za.-smer-niet&lur-ški tehnik.
Po končanem-, triletnem», šolanju dobi učenec spričevalo o dokončanju (brez zaključnega izpita) šolanja za metalurga. Nato sledi tako imenovano pripravništvo v delovni organizaciji, kjer mora u-čenec na naj racionalnej ši način pridobiti ustrezna praktična znanja, za katera ima že močne o-snove in dosti znanja. V tem delu je zlasti važno, kako bomo u-speli učence najbolj e'»vpeljati v delo. Pripraviti bo potrebno detajlne programe in poskrbeti za ustrezno usposobljene inštruktorje.
Po končanem„pripravništvu mu delovna organizacija izda potrdilo o usposobljenosti v določenem poklicu.
Da bi »bili novi nazivi širšemu krogu bralcev čimbolj jasni, velja omeniti še stare nazive, ki jih seveda ne moremo v celoti prevesti, ker je le dosti sprememb. Tako bo npr. skrajšan program srednjega izobraževanja, ki traja dve leti, dal po starem 'izobrazbo ozkega profila. Program srednjega izobraževanja pa bo po triletnem šolanju dal po starem izobrazbo širokega profila, npr. livar, strugar itd. Podobno bo po štiriletnem šolanju srednjega iz-, obraževanja, seveda ob primernem programu' predvsem o zadri jem letniku', dokončal šolanje metalurški tehnik.
Sprememb je precej in veliko zahtev je postavljenih pred iz--obraževalne ustanove'; —šole,-, lahko pa bi rekli, da se. pričakuje od združenega dela še več.
Če se delovne organizacije rie bodo najresneje pripravile na te; spremembe« ni moč pričakovati začrtanih uspehov. Pri tem moramo najti tudi mi svoje mesto in ; ugotoviti, kje smo iri kaj moramo
(Nadaljevanje na 3. strani) ■
Učenci pri praktičnem pouku
Ocena tržne situacije v črni metalurgiji v letu 1980
1-. Gibanje gospodarstva v zadnjih mesecih leta 1979
Do sedaj zbrani statistični podatki kažejo, da je sicer koncem leta 1979 zabeležena visoka rast obsega proizvodnje, hitrejša rast uvoza od izvoza in 'zlasti visoka rast cen v vseh fazah reprodukcijskega procesa. Zaradi. -zaostrene ■; investicijske .politike se. je že.konec tretjega kvartala 1979 pričelo kazati slabšanje povpraševanja po investicijskih dobrinah.
, Visoka rast cen je istočasno hitro devalvirala kupno moč ozir o-
(Nadaljevanje z 2. strani) čimprej napraviti,' da ne bo prepozno.
Vrsta stvari še ni dorečenih in j-ih ne moremo vzeti kot dokončne, so pa: čvrste osnove za čim širšo javno razpravo. Pred nami je še vedno PREDLOG ZAKONA o usmerjenem izobraževanju; kakor tudi PROGRAMSKE ZASNOVE za oblikovanje vzgojno-izobraževalhih programov za pridobitev izobrazbe.
Pri vsem-tem velja še omeniti, • da v zasnovi ni posebnih razlik med izobraževanjem metalurgov, in kovinarjev, z izjemo programov.
ma reproduktivno sposobnost gospodarstva,.kar je r povzročilo;; cta se je z dodatnimi ekonomskimi u-krepi vse bolj selekcionirala investicijska izgradnja. Nizka akumula-tivnost, pomanjkanje kreditnih sredstev-j e dodatno vplivalo na upočasnjen razvoj vseh panog, kar bo v, končni fazi učinkovalo tudi na črno metalurgijo;. - Kajti,-, cče se bodo ustvarila predvidevanja, da bodo panoge, ki so naj večji potrošniki jekla, -v letošnjem letu stopnjo rasti znižale, se bo na tržišču poj aval. višek jekla.
Iz sheme,- ki jo moramo jemati kot informativen predlog vzgoj-no-izobraževalnih programov za usmerjeno izobraževanje, je možno dobiti bolj plastičen pregled, kako bo v bodoče izobraževanje potekalo.
Pri pestri problematiki usmerjenega izobraževanja vseskozi aktivno sodeluje in sprejema vrsto nalog posebna izobraževalna skupnost za metalurgijo, katere član je tudi naša DO in ima v njihovčrdelo ykljucené svoje de* legate.
Alojz Pišek,. str. ing.
2.	Stanje črne metalurgije v letu 1979
Kljub izredno ambicioznim planom, ki so bili zapisani v raznih aktih Srednjeročnega planskega obdobja, je v črni metalurgiji danes veliko nerešenih problemdv.
V prvi vrsti j e'tukaj upočasnjen nesinhroniziran. razvoj izgradnje kapacitet. Zato bodo v letu 1980 izredno velike -< zahteve po • uvozu surovin in polizdelkov, čemur bodo sledile tudi težave v proizvodnji. Težave ne bo povzročilo samo pomanjkanje repromaterialov, ampak tudi motenje v oskrbi z ognje* odpornimi materiali, neophodno potrebnimi v proizvodnji železa in jekla. Pomanjkanje te vrste materialov, podobno kot pomanjkanje, rude, koksa in ostalih polizdelkov;' je že v letu 1979 močno motilo proces redne proizvodnje.
Dosedaj zgrajene kapacitete rudnikov in jeklarn v SFRJ niso dovolj velike, da bi pokrivale instalirane kapacitete porabnikov: v .naslednji fazi proizvodnje. To povzroča močne pritiske na uvoz rude, polizdelkov, premoga za koksi-ranje -im ostalih materialov, ker bi zaradi neizdobav proizvodne kapacitete stale. Istočasno pa črna metalurgija' konkurenčno ni 'izvozno orientirana veja, zaradi česar s svojim izvoznim,.plasmanom-pokriva le tretjino' vrednosti uvoznih surovin, reprodukcijskega materiala inr rezervnih delov, ki jih nujno rabi za nemoten proces proizvodnje.
3.	Problematika črne metalurgije | v letu 1980
Problematika, ki smo' jo navajali v predhodnem tekstu, je bila značilna za leto 1979, a že prvi meseci leta 1980 kažejo podobno sliko. V veliki večini železarn niso bili januarski plani izpolnjeni, s tem da so plani postavljeni na osnovi popolnega .izkoriščanja razpoložljivih proizvodnih kapacitet,-ki tudi še niso popolnoma vpeljane. Zato ta panoga nima možnosti, da bi lahko nadoknadila -izgubljeno pro-g izvodnjo i V; naslednjih ■mesecih.-'S Ocene' železarn in zveznih Cigale nov o potrebnem obsegu uvoza ni-g so identične, prav tako tudi ni. spe-S* ljan dogovor,:-, med . ¡železarnami o ■f razporeditvi uvoznih kontingentov, jj Obenem pa ni več časa za čakanje, 18 saj gre pri -tem. za močno motenje Jj' proizvodnje. .
Jj. Na osnovi - izračuna železarn - je
0	za planirano; proizvodnjo 2;9 rmili-
01	jonov ton surovega železa potreb*. S1 n.o uvoziti 1,8 milijonov ton rude. £ Za polno zaposlitev ' ■ koksamiških
kapacitet in odpravo motenj - v n oskrbi železarn bi potrebovali 3,7 > milijonov ton uvoznega -premoga «j za koksanje. Proizvodnja vseh -va-: j ljarn, ki-se predvideva-¡v višini 4,7 j milijonov-ton .gotovih jeklenih proizvodov, -bi bila, dosegljiva, če bi poleg.-domačega vložka uvozili še
1,8	milijonov -ton'jeklenih -polizdel-s. kov.
Kot smo že, omenili, so ocene zveznih organov drugačne od zahtev železarn, saj sodijo, da ni tre-
ba.	uvoziti več polizdelkov kot v letu 1979, .to. je skupaj 3 milijone ton.
.' Toda ne glede- na rešitev situacije o .potrebnem uvozu surovin in ' polizdelkov bo na količinski obseg
proizvodnje v končni fazi vplivalo tudi povpraševanje. Črna metalurgija planira za leto 1980 večjo količinsko proizvodnjo, a se umirja investicijska potrošnja, kovinska predelovalna, elektro industrija, v ladjedelništvu in . gradbeništvu pa tudi pričakujemo nižjo rast proizvodnje.
. Z drugimi besedami to pomeni, da vodeči potrošniki jekla pričakujejo nižjo rast proizvodnje v primerjavi s preteklim letom oziroma manjše povpraševanje, izvoz pa tudi ne bo mogel pokriti vseh viškov proizvodnje v črni metalurgiji.
Če rezimiramo celotno 'situacijo' v črni metalurgiji in v panogah, ki pogojujejo rasti le-te, potem lahko zaključimo, da se bodo v letu 1930' pojavljali tudi viški posameznih vrst končnih jeklenih izdelkov..
Predvidevanja, da bi se-rešitve našle ob rasti cen, vsaj po Resoluciji o družbeno-ekonomski rasti v letu 1980 ne bo dalo pričakovane-, ga uspeha.
Zato. bodo morale železarne storiti vse, -da bodo ob manjšem obsegu povpraševanja in počasnejši rasti cen poiskale vse notranje rezerve, teh po ocenah strokovnjakov iz železarne skoraj ni več, kljub temu bodp le te omogočile nadaljnji razvoj -panoge.
Ivan Žolnir
Mšurjepestnik
revolucije
V Nižnjem Novgorodu je bil 16. marca 1868 rojen Aleksej Maksimovič Pješkov, ki je znan. po svetu kot Maksim' Gorki, romanopisec . svetovnega slovesa.. V književnost .je vstopil , iz globin ruskega ljudstva — zrasel je med- bosjaki, potepuhi,.klativite-zi, z njimi premeril Rusijo po vsej dolžini in širini in vnesel v., prva svoja dela like teh »brezpravnih bosjakov«, ki so v tedanjem svetu pomenili pravo odkritje za Evropo; Vso tragiko in veličino teh ljudi z dna je-Gorki upodobil v svoji najbolj znameniti drami Na dnu. Višek Gorki-jevega ustvarjanja, je roman-Mati, svetovno znan roman iz. proletarskega .življenja, napovedovalec revolucije. Po revoluciji je izdal svojo avtobiografska trio-logijo: Detinstvo, Med ljudmi^ Moje univerze, ki j o . lahko prištevamo med naj lepše knjige Gorkega. Leta 1927 -je izšlo .eno njegovih, poslednjih del Življenje Klima Samgina, ki. ga. lahko imenujemo zrcalo. ruskega-življenja štiridesetih let. (1870—1917). Važno in pomembno je tudi Gorkije* v o publicistično delo ž. .mladimi, talenti, kjer je Gorki pokazal, izredno ljubezen ih skrb Za' vzgojo mladega pisateljskega rodu. Gorki.je ljubil in Se boril za človeka, zanj je pomenil človek všečna j višje in najlepše; bitje pod soncem. Za tako ljubezen je treba imeti tudi srce kot Gorki in šele takrat ..lahko vklikneš z njim: .?Človek,, to zveni ponosno!« Mesto Nižnij Novgorod, se sedaj imenuje po tem velikem .sinu Rusije: Gorkij.
" (Umrl 18. 6. 1936) - . P. U
PREDLOG VZGOJNQIZOBRAZEVALNIH PROGRAMO®' ZA Ü3MERJENT) IZOBRAŽEVANJE
Vlili
VII.
VI.
4 S
3 1.
2 1
X 1
X,
"IV.
III.
II.
I.
"LEGENDA'? '
„5VIP skuptti vzgojno ;izobyažeV3lni program
SVIÓ - skupna vzgojno'Jzpbraževalna ;osnova 'VIP	-vzgojno TZobrcfzeyalni program
DELOVNI €AS
V	poročevalcu skupščine SR Slovenije št. 5 z dne 4. 3. je bil objavljen odgovor na delegatska vprašanja v zvezi s problematiko različnega začetka in trajanja delovnega časa. Odgovor zajema tudi nekatere podatke o drsečem.-gibljivem delovnem'času, o katerem smo že pisali v našem glasilu.
Na vprašanje je odgovoril Edvard Gale, pomočnik republiškega sekretarja za delo.
Zaradi zanimivosti in interesa, ki ga je opaziti tudi med delavci naše delovne organizacije priobčujemo odgovore tov. Galeta.
I.	Zvezni izvršni svet je na svoji seji dne 11. oktobra 1979 obravnaval in sprejel gradivo »Delovni čas in produktivnost dela«, ki ga je pripravila posebna medresorska skupina, sestavljena iz predstavnikov Zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno varstvo, Zveznega sekretariata za pravosodje in organizacijo zvezne uprave, Zveznega komiteja za promet in zveze, Zveznega sekretariata za trg in splošne gospodarske zadeve, Zveznega zavoda za družbeno planiranje, Zveznega zavoda za statistiko in Zveznega zavoda za kontrolo meril in plemenitih kovin.
Zvezni izvršni svet je med drugim sklenil:
Ocenjujoč, da je nujno, da se čimprej kompleksno preučijo možne rešitve za uvedbo zimskega in poletnega časa s pomaknit-vijo ure in učinki, ki bi se s tem dosegli, je Zvezni izvršni svet sklenil:
1.	Da Zvezni sekretariat za zunanje zadeve pripravi informacijo o tem, kako je rešeno vprašanje zimskega in poletnega časa s pomaknitvij o ure v drugih državah, kakor tudi o razlogih, ciljih in učinkih takšnih rešitev.
2.	Da Zvezni komite za zakonodajo preuči to vprašanje in predvsem sprejme stališča o pravni podlagi in predpisu, s katerim bi uredili vprašanje uvedbe zimskega in poletnega časa s pomaknit-vijo ure, če bi o tem sprejeli pozitivno stališče.
3.	Da Zvezni komite za energetiko in industrijo preuči oziroma pripravi podatke o prihrankih e-lektrične energije, ki bi bili doseženi z izrabo dnevne svetlobe zaradi pomaknitve ure.
4.	Da Zvezni komite za promet in zveze da svoje mnenje o tem vprašanju, predvsem glede usklajevanja voznih redov in ostalih aktivnosti v mednarodnem prometu.
Na podlagi zgoraj navedenih razprav o tem vprašanju je bila medresorska skupina dolžna izdelati posebno informacijo s predlogom stališč v zvezi z uvedbo zimskega in poletnega časa s pomaknitvijo ure.
V	zvezi z navedenimi sklepi Zveznega izvršnega sveta je Zvezni komite za delo, zdravstvo in socialno varstvo sklical dva sestanka, na katerih so poleg članov medresorske skupine sodelovali tudi predstavniki Zveznega sekretariata za zunanje zadeve, Zveznega komiteja za energetiko in industrijo, Zvezne konference SZDL, Svet Zveze sindikatov Jugoslavije,. Gospodarske zbornice Jugoslavije in stalne konference mest in občin Jugoslavije.
Na podlagi izmenjave mnenj na teh sestankih in sprejetih pismenih mnenj Zveznega komiteja za zakonodajo in Zveznega sekretariata za zunanje zadeve je medresorska skupina izdelala posebno informacijo o uvedbi zimskega in poletnega časa s pomaknitvijo ure z dne 1. 2. 1980, v kateri daje predlog stališč, in to:
1.	Na podlagi dosedanjih preučitev in mnenj, čeprav ni na razpolago kompleksnih preučitev in analiz, obstajajo razlogi za u-vedbo zimskega in poletnega časa s pomaknitvijo ure, ker bi to imelo določene učinke za boljšo izrabo delovnega časa, za racionalnejšo izrabo energije, vključevanje v enotni mednarodni trg itd.
2.	Pravna podlaga za uvedbo zimskega in poletnega časa s pomaknitvijo ure bi bila določba prvega odstavka 13. točke 281. člena zvezne Ustave, po kateri federacija ureja sistem metrskih enot, kar pomeni, da bi lahko to vprašanje, uredili samo z'zveznim predpisom in bi ga rešili enotno za vso državo,, kar je glede na naravo vprašanja edina možna rešitev.
Poleti naj bi bil začetek bd'5.30 ali ob 6. uri, konec pa. ob 13.30-ali ob 14. uri, 6. aprila bi bilo tre-, ba urne kazalce pomakniti za eno uro naprej, 27. septembra pa ur-. ne kazalce pomakniti za eno uro ■ nazaj.	/
. S tem predpisom pa ne bi: mogli predpisovati obveznosti organizacijam združenega dela. glede določanja razporeda njihovega delovnega časa.
3.	Da bi uresničili namen uvedbe zimskega in poletnega čaša s pomaknitvijo ure je potrebno, da temeljne organizacije združenega dela praviloma s svojimi sklepi ne spreminjajo začetka delovnega časa. Glede na pravico organizacije združenega dela, da samostojno določa razpored, začetek ih konec delovnega časa (z izjemo organizacij, ki opravljajo dejavnosti javnega pomena) bi bilo nujno izvesti organizirano akcijo zaradi namena uvedbe zimskega in poletnega časa s pomaknitvijo ure.
4.	Uvedba zimskega in poletnega časa s pomaknitvijo ure zahteva posebno preučitev o vseh aktivnostih, ki so v zvezi s tem vprašanjem (npr. promet, PTT, radio in telekomunikacije, hidrometeorološka služba in drugo).
5.	Izdaja predpisov o pomak-nitvi ure in njegovo izvajanje zahteva ustrezne priprave kakor tudi organizirano in koordinirano aktivnost vseh odgovornih družbenih subjektov začenši od temeljnih organizacij združenega dela prek krajevnih skupnosti, občin, republik in pokrajin do federacije. Pri tem morajo odigrati posebno vlogo ustrezne institucije informiranja.
O navedeni informaciji je razpravljal Zvezni komite za delo.
zdravstvo in socialno varstvo na seji dne 8. februarja 1980 in zavzel stališče do te informacije in do stališč, ki jih je pripravila medresorska skupina, in to:
Zvezni komite za delo je po obravnavi v načelu sprejel informacijo s tem, da jo je treba izpopolniti tako, da bo jasno, da predlagani ukrep ne posega neposredno v določanje in razporejanje delovnega časa, kar je samoupravna pravica in dolžnost delavcev v OZD; temveč da gre za ukrep o uvedbi poletnega in zimskega čaša š premaknitvijo urnih kazalcev ob prehodu v poletno in zimsko časovno obdobje, kar je bilo soglasno sprejeto. Hkrati je zvezni komite sklenil, da je treba preučiti še nekatere vidike in posledice takšnega ukrepa ter predlagal, naj Zvezni izvršni svet določi konkretne naloge pristojnim zveznim organom tako, da bi odpadle vse morebitne nejasnosti in da bodo ugotovljene prednosti predlaganega ukrepa, ki bi ga kazalo čimprej sprejeti in uveljaviti. Na podlagi tega bo izdelana nova informacija.
II. Na delegatsko vprašanje, ali je kaj storjenega tudi na tako imenovanem drsečem začetku in koncu delovnega časa, pa tole:
Za uvedbo prožnejših oblik delovnega časa (stopničasti, drseči oziroma gibljivi delovni čas) ne obstajajo pravni in zakoniti za-
držki. Vendar uvedba takšnih oblik delovnega časa zahteva upoštevanje vseh tistih zakonskih določb, ki jih je treba upoštevati pri sleherni razporeditvi delovnega časa v pristojnosti delavcev v temeljni organizaciji združenega dela, ki tudi lahko uvedejo drseči oziroma gibljivi delovni čas.
Takšno obliko delovnega časa pa bi bilo ’ primerno uvesti le pri delih, ki po svoji naravi in organiziranosti to prenesejo in jim je taka razporeditev delovnega časa v korist. Prožnejše oblike delovnega časa morajo zagotoviti večjo produktivnost dela, boljšo izrabo delovnih sredstev in delovnega časa. Ob takšnem razporejanju delovnega časa pa je potrebno zagotoviti usklajenost skupnega dela, v temeljni organizaciji združenega dela in skupnega dela z delavci v drugih temeljnih organizacijah združenega dela zaradi . uresničevanja skupnih interesov.
V	praksi je nekaj primerov uspešnih rešitev stopničastega delovnega časa, vendar v celoti gledano, še vedno ni nekega resnejšega koraka naprej v tej smeri. Veliko bolj pa je razširjena uvedba drsečega oziroma gibljivega delovnega časa in je tudi precejšnje število tistih organizacij združenega dela, ki so zainteresirane na' tej obliki delovnega časa in opravljajo še predhodne analize in: raziskave. Ne razpolag gamo s točnimi podatki, koliko organizacij združenega dela in katere od njih so v SR Sloveniji že vpeljale katero od prožnejših oblik delovnega časa oziroma v kateri organizaciji združenega dela je v teku postopek za uvedbo takih oblik. delovnega časa. Obstaja pa podatek iz ankete, ki jo je izvedel mestni sindikalni svet in iz katere izhaja, da ima na območju mesta. Ljubljane izveden gibljivi delovni čas približno 30% organizacij združenega dela, 10% organizacij združenega dela resneje razmišlja o njegovi uvedbi, medtem, ko se je 1 % organizacij združenega déla izjavil za nezainteresiranega, v 16 % pravijo, da bi gibljivi delovni čas prinesel le težave, v 26 % organizacij združenega dela' pa so mnenja, da bi nekaj prednosti le dosegli, á več bi bilo težav.
V	nobenem primeru pa ni bilo zaslediti, da o prožnejših oblikah delovnega časa še ne bi ničesar slišali.
Pripominjamo, da sta Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije v mesecu decembru 1979 sprejela stališča o planih izrabe sklada letnega delovnega časa organizacij združenega dela v SR Sloveniji, izmed katerih je tudi stališče, oziroma priporočilo, da naj delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela pri razčlenitvi delovnega časa v planu izrabe sklada letnega delovnega časa preučijo morebitne uvedbe prožnejših oblik de-, lovnega časa. Takšno stališče oziroma priporočilo namerava Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije objaviti v Delavski e-nostnosti — Sindikalnem poročevalcu.
— Janez, ura je pol petih! Na šiht moraš! Kako se boš danes odločil, za peto ali šesto uro?
O
KOMITE ZA SLO IN DS
Komite za splošno ljudsko o-brambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela imenuje na predlog o-snovne organizacije zveze komunistov delavski svet TOZD v soglasju z občinskim komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Komite za SLO in DS temeljne in druge organizacije združenega dela ima predsednika, namestnika in člane, katerih število se določi z aktom o imenovanju komi-teta. Predsednik komiteta je praviloma sekretar osnovne organizacije zveze komunistov.
Komite za SLO in DS se na osnovi ocene in predlogov, osnovnih organizacij zveze komunistov iz temeljnih organizacij združenega dela in v soglasju s pristojnim komitetom občinske konference zveze komunistov lahko u-stanovi tudi v delovni oziroma sestavljeni organizaciji združenega dela, pri čemer se upoštevajo prostorske razmere, narava delovnega procesa, organizacija dela in drugi pogoji.
V tezah za osnutek zakona o SLO in DS
1.	varianta: za 28. in 29. tezo opredeljuje:
Pri uresničevanju politike in nalog splošne ljudske obrambe in. družbene samozaščite v temeljni in drugi organizaciji združenega dela opravlja komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti naslednje naloge:
1.	Spremlja in ocenjuje politične, varnostne in obrambne razmere v organizaciji, usmerja o-brambno zaščitne aktivnosti delavcev in odloča o obrambnih pripravah ter o ukrepih za odpravljanje in preprečevanje izrednih razmer v organizaciji.
2.	Usmerja in usklajuje aktivnosti družbene samozaščite, ustanavlja, usmerja in spremlja delo. narodne zaščite ter odreja ustrezne ukrepe za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer ter drugih družbeno škodljivih aktivnosti.
3.	Predlaga obrambne elemente razvojnega, načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, za katere so pristojni organi upravljanja.
4.	Skrbi za organiziranje in u-sposabljanje enot teritorialne o-obrambe, če ima organizacija takšno enoto.
5.	Organizira obrambno in samozaščitno vzgojo in usposabljanje delavcev, ter jih seznanja z njihovimi dolžnostmi v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah.
6.	Skrbi za organiziranje in u-sposabljanje delavcev za izvajanje ukrepov civilne zaščite ter za ustanavljanje, pripravljenost I in delovanje enot civilne zaščite.
7.	Skrbi za opravljanje mobilizacijskih nalog za oborožene sile ter predlaga pristojnim upravnim organom za ljudsko obrambo razpored svojih delavcev, ki so vojaški obvezniki za razporeditev na delovno obveznost, v e-note teritorialne obrambe in v enote civilne zaščite.
8.	Usklajuje obrambne priprave in aktivnosti družbene samo-
NOVEM ZAKONU
zaščite z obrambnimi pripravami in aktivnostmi' družbene samozaščite v krajevni skupnosti in občini.
2.	varianta:
Določbe o pristojnosti komiteta se opustijo, ker so poglavitne naloge komitetov urejene že v 21. tezi, natančneje pa se uredijo v statutu ali drugem splošnem aktu temeljne organizacije.
21. teza predvideva naslednje načelne določbe:
1.	Zaradi uresničevanja vodilne vloge zveze komunistov in doslednega izvajanja politike pri organiziranju in razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, spremljanja in ocenjevanja varnostnih in obrambnih razmer ter usmerjanja in vode-' lija vseh dejavnikov splošne o-brambe in družbene samozaščite, usmerjanja izdelave in usklajevanja varnostnih in obrambnih načrtov, aktiviranja in koordiniranja obrambnozaščitnih ukrepov in aktivnosti ter uresničevanja enotnosti obrambnozaščitnega mehanizma v akciji se v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela v občinah, pokrajinah in v republiki ustanovijo komiteti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Komitete za splošno ljudsko o-brambo in družbeno samozaščito vodijo predsedniki, ki so praviloma predsedniki konferenc oziroma sekretarji komitetov oziroma organizacij zveze komunistov, člani komitetov pa so predsedniki vodstev družbenopolitičnih organizacij ter predstojniki upravnih in drugih strokovnih organov in služb splošne ljudske o-brambe in družbene samozaščite.
2.	Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni komiteti za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito vodijo splošni ljudski odpor,, v izrednih razmerah ih drugih nevarnostih za državo pa sprejemajo odločitve in ukrepe za njihovo obvladovanje.
3.	Vsi organi in organizacije v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter družbenopolitičnih skupnostih so dolžni izvrševati sklepe in se ravnati po stališčih pristojnih komitetov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Z ustanavljanjem in delovanjem komitetov za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščite: bodo prenehali delovati odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v TOZD in
OZD. Naloge dosedanjih odborov, ki so vsebovale elemente odločanja, prevzamejo komiteti. Nekatere koordinacijske naloge in politično mobilizacijsko vlogo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite pa bodo prevzeli koordinacijski komiteti oziroma odbori za SLO in DS na nivoju delovne organizacije.
Komiteti v teh oblikah povezovanja na nivoju delovne organizacije bodo imeli predvsem pravico usklajevanja, usmerjanja, pravico odločanja pa le v tistih zadevah, za katere se temeljne organizacije dogovorijo, da se o-pravljajo na tej stopnji združevanja. Vendar tudi v tem primeru ostane odgovornost za izvrševanje nalog na delavcih v temeljni organizaciji. Zato bodo ti komiteti za svoje delo odgovorni komitetom za splošno ljudsko o-brambo in družbeno samozaščito v.temeljnih organizacijah združenega dela in pristojnemu občinskemu, pokrajinskem, lahko pa tudi republiškem komitetu za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito glede na pomembnost organizacije združenega dela na tepi področju tudi za širšo družbeno skupnost.
Štefančič
Mamica moja, šopek glej...
Te čudovito zapete besede o-troškega pevskega zbora osnovne šole Štore so napolnile naša srca s toplimi občutki sreče — nam, ki smo 7. marca prisostvovale proslavi, ki jo je tako skrbno pripravila komisija za vprašanje žena in invalidov pri konferenci osnovne organizacije1 sindikata Železarne Štore.
Mali pevci so na odru priU čakali prihajajoče mamice in žene, ki smo posedale v vrste. Res razveseljujoče, zbralo se nas je veliko; res pa je tudi, da bi se nas lahko še več. Navsezadnje so organizatorji pripravili proslavo z bogatim kulturnim programom za nas, delavke Železarne Štore.
Vse, ki smo sedele v dvorani na ta praznični dan in bile deležne pozornosti naših otrok, smo doživljale lepe trenutke, trenutke sreče, nekatere pa so bile žal. za to oropane.
V bogatem in predvsem to leto. izredno kakovostnem kulturnem programu so Sodelovali: AG ŽELEZ AR — recitacija članice Mire Furlan pod naslovom »Povodni mož« in s povezovalko programa -Zdenko Pikelc ter osnovna šola Štore. Otroci so se nam predstavili s petjem, recitacijami, igranjem na instrumente, plesanjem in 's krajšim dramskim delom. Pri tem sem našla nekaj skritih igralskih talentov, kar me je predvsem razveselilo. Duhoviti, polni svoje otroške razigranosti in naivnosti so naštudirano delo izvedli brez večjih napak.
Tudi ostale točke programa so bile lepe. V tem članku naj se zahvalim tovarišicam učiteljicam
za ves njihov trud, saj so ga vložile največ v zadovoljstvo naš vseh.
Ko sem po proslavi čakala ob cesti na prevozno sredstvo, so me mimoidoči otroci in tovarišica- u-čiteljica, ki so se vračali v šolo,
povprašali: »Ali nas nisi prišla gledat?«
»O, sem,« sem jim odgovorila, v mislih pa sem imela: »Bili ste čudoviti!«
AT
j";'. ■Hi lip
I :|1 i I ■
-.p, • ■. f m
Wimrngmmúü.
irni™


S proslave ob dnevu žena v Kulturnem domu v Štorah
ZAHVALA
Vse ženske, zaposlene v bifeju II (livarna II), se srčno zahvaljujemo sindikalni organizaciji livarne in predsedniku, tovarišu Banjeviču, za Veliko pozornost, ki so nam jo izkazali ob dnevu žena — 8. marcu. Hvala!
IZPOLNITI PROGRAM
Tinka Plankar je rojena v povojnih letih druge svetovne vojne v Brežicah. Izvira iz kmečke, zdrave družine. Da, to se ji tudi vidi. V naši OZD je zaposlena od leta 1972. Sedaj opravlja naloge slaščičarja v kuhinji, v temeljni organizaciji združenega dela družbene prehrane in gostinstva.
V sproščenem pogovoru sva se marsikaj pomenila. Upam si trditi, da Tinka ne pozna zadrege. Po vsakem vprašanju sicer pomisli, preden odgovori. Začela sva pri njenih nalogah, ali ko.t pravimo »funkcijah«, s katerimi se moramo danes ukvarjati poleg rednega dela, kajti obveščenost delavcev je eden bistvenih pogojev dobrega in naprednega samoupravljalca. S čim se poleg, rednih, vsakodnevnih obveznosti.še ukvarja, je takole povedala:.,.,.,
»Pa vendar se, ukvarjam tudi s, samoupravno dejavnostjo. To je danes še kako pomembno, da si seznanjen, da lahko seznanjaš sode-. Iavce., Sicer-sem vodja samoupravne delovne skupine, bila sem tudi predsednica delavskega sveta, pa mi je mandat te .dni potekel. Toda »funkcij« se ne znebiš kar tako, kajti sodelavci so me predlagali in tudi izvolili za predsednico Izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata naše temeljne organizacije.«
Za samoupravo moramo žrtvovati marsikatero., uro prostega časa
Skrivoma sem opazoval, delo nar ših kuharic; ki nam n pripravljajo tople obroke, kosila in tudi priboljške. Res je, da. so; sedaj v novih prostorih, da: j e . .delo s stroji-in pripomočki: lažje, vendar- je.ito delo, ki nič ne. diši moškim in je tipično, žensko delo. -Vročina, pare, fizični napori . in- -nič .kaj, .vesela nočna dela žene izčrpajo, doma pa:jih. čaka še družina in kup obveznosti. Zenska dela so težavna, odgovorna, veliko zahtevamo od njih in jih tudi premalo cenimo.
»Zdi šemi, da je samoupravljanje pomembna stvar, ki» ga moramo priključiti; vsakdanjemu delu. Vendar .tiste, ki. samoupravno sodelujemo, moramo žrvtovati še marsikatero uro svojega , prostega časa, ki je za nas, žene, že itak pičlo- -odmerjen- Rada -bi - povedala,-da so v našem primeru že zaradi nevarnega, odgovornega, nočnega in tudi težkega dela dani pogoji za beneficirano delovno dobo, vendar se mi zdi, da. za takšne želje ni dovolj posluha.«
Prav je, da se malo-seznanimo s to malo, vendar še -kako potrebno temeljno. organizacijo združenega dela družbene prehrane in gostinstva.
Najprej bi na kratko prikazali kadrovsko problematiko v minulem le.tu:-
V TOZD DPG je bilo zaposlenih 78 delavk, in delavcev.
Na novo jih je prišlo 16, prav toliko jih je.Odšlo. Bolniškega sta-leža so imeli za 8.816 ur ali 3,99 % delovne sile. Malenkostno manjši je bil porodniški stalež, ki je znašal 7.536 ur ali 3,41 % delovne sile.
Invalidnosti je bilo 960 ur ali 0,43 % delovne sile. Presenetljivo je visoko število doseženih nadur, posledica bolniškega in porodniškega staleža, kar znaša 23.363 ur ali 1-0,55% delovne sile.
Bralca bo verjetno zanimalo, kaj in koliko smo v minulem letu pojedli in popili:
—	suhomesnatih izdelkov
in svežega mesa 140.098 kg
konzervirane hrane
(mesne konzerve) - 15:045 kom.
— kruha	235.194 kg .
— žemelj	i70.977kom.
—	kave ,r
—	pokadili cigaret
—	mleka
—	kisle vode, trimvita
—	soka
—	malinovca •
' 2.010 kg 4.230-kg; 20.0481
279.8151 73.2551 5.1901 »
Lani nam je TOZD DPG pripravilo 655.714 malic v vrednosti ene malice .29,39 din.
Na kratko bomo bralcu prikazali, da TOZD DPG skrbi za boljše gospodarjenje, ima svoj akcijski program varčevanja za uspešnejše delo v letošnjem letu. In kaj predvidevajo:
—	povečati disciplino pri opravljanju delovnih nalog;.!
—	zmanjšati odsotnost z dela zaradi boleznin,
—• zmanjšati nadurno delo, ...
—	izboljšati,kvaliteto uslug,:- i-
—	poostriti- večjo kontrolo, pri nabavi prehrambenih artiklov,
zmanjšati nevidni in vidni 16m drobnega in-ven-tarja,;
!— poostriti,..vzdrževanje, kuhinjskih. stroj ev in- hladilnih napr av, p s-
—f varčevati z vso energijo,
—	držati i.se-normativov,
—upoštevati konkurenčne-cene, vendar, nabavljati kakovostni prehrambeni material,
.— zmanjšati ležijo in HTV sredstva, vendar- ne na škodo varnega m zanesljivega: dela. .-
Ta mala temeljna organizacija se, resnično trudi izboljšati- gospodarjenje, popestriti svojo dejavnost, doseči več, zadovoljiti nas ^- zaposlene sodelavce.
Takole pravi Tinkar - Plankar, ,o! ■tem: :
f- »Zastavljeni- program bomo morali doseči, ne -glede .na napisane -težave,: s katerimi smo. se. srečevali lani in se bomo tudi letos; tu mi-, šlim predvsem odsotnosti z dela zaradi bolezni in drugih objektivnih dejavnikov. Odnosi med sodelavkami in sodelavci so zadovoljivi. Imamo pa težave zaradi raztresenosti obratov, v katerih nudimo naše usluge. Vsekakor je to tudi negativno, čeprav na to ne moremo vplivati, saj se zaradi ¡tega resnično redko primeri, ko se-lahko zbere ves naš kolektiv, da obravnavamo in se seznanimo, s tekočimi zadevami, Za nas zaposlene je svojevrsten , problem nočno delo žena, vendar zaradi tehnologije dela drugačna različica dela še ni izvedljiva,«
Nekaj dni je poteklo, odkar so naše žene,, letos sicer skromno, vendar prisrčno, slavile svoj praznik, 8. marec, dan žena. V tej zvezi sem ji nazadnje zastavil vprašanje, kaj meni naša sogovornica o pravici žena, o danes toliko izgovorjeni besedi emancipacija žena.
»Po mojem mnenju mora biti eraancipirana. žena zaposlena in se mora znati sama tudi primerno raz-
bremeniti doma. Družina ne bi smela biti ovira za sprostitev, potrebno je premišljeno; vključiti v domače delo vse člane družine, kajti vsak lahko nekaj prispeva, nekaj naredi in s tem ženo ali mater močno razbremeni. Mislim, da. je aboniranje na prehrano v našem TOZD lahko že velika razbremeni-, tev za vse zaposlene žene v Štorah.« . ...
S posveta
V času praznovanja dneva žena je bil organiziran posvet o vlogi, žene v gospodarstvu in družbenem razvoju v občini Celje.
Posvetu so prisostvovale republiški predsednik ...sveta za ženska vprašanja, tov. Tilka Blaha, tov. Olga Vrabič, predstavnica skupnosti otroškega varstva v. občini, predstavnica skupnosti invalidskega pokojninskega. . .zavarovanja,, predstavniki družbeno-polit-ičnih organizacij v občini, nekatere predstavnice. večjih delovnih organizacij in predstavnice kmečkih-.žena, kar je dalo posvetu še posebno pestrost, novitete in konstruktivnost.
Ugotovili smo, da se zmanjšuje zaposlovanje žena, še predvsem nekvalificiranih delavk. Poudarek v občini-je na razvoju predelovalne industrije, .likar bi omogočilo večje zaposlovanje žena, obenem 'pa znosnejše ekološke razmere v Celju. Predvideva j se izboljšanje tehnologije in s tem odprava težkih pogojev, dela .tudi za žene.
Posebej bo potrebno delovati za razbremenitev žene v gospodinjstvu, da bodo lahko enakopravno nastopale v-družbi, to se pravi pri zavzemanju - vodilnih delovnih mest, pri zavzemanju- - vloge - v splošnem ljudskem-odporu, pri odločanju,, ustvarjanju politike naš.e-gš^družbeno političnega' življ enja. Za'take pogoje bo potrebno storiti več ža družbeno prehrano, varstvo otrok, ki» je ,še .posebej pereče v novih strnjenih naseljih.
Poseben poudarek..je-bil posvečen doraščajoči mladini, da se ji omogoči -zdrava prehrana in ne nazadnje tudi poostri ali spremeni štipendijska politika. -Dijaške kuhinje je treba usposobiti preko celega leta. Potrebno- bo tudi izboljšati oziroma razširiti pogoje za boljšo prehrano -vseh- družinskih članov, ne samo zaposlenih, kjer naj bi se-upoštevale želje oziroma predlogi' žena. Še posebej bo potrebno. skušati izenačevati pogoje življenja kmečke žene ž zaposleno. To je širše področje, kjer bp potrebno v okviru zelenega plana spremeniti odnose dela v kmetijstvu, v prvem planu pa nuditi kmečki ženi izenačene pogoje vsaj v času porodništva. .
Svoje mesto-je dobilo, tudi vprašanje oziroma- bližajoča razprava zakona o invalidskem to pokojninskem zavarovanju. Teze skupščine SFRJ so podane za razpravo v republikah, kjer ni niti ene pripombe o kakršnemkoli podaljšanju delovne dobe. Zato žene, bodite mirne, da pogoji ne bodo poslabšani, predvideva še demokratičnejše odločanje- o upokojitvi. Imenovane tovarišice so obljubite, da bodo o tem napisale več v javnih občilih.
. To so bile v .glavnem najvažnejše točke, -ki so osvetlile - problem zaposlene-žene v združenem delu, kmetijstvu,- matere, ^-vzgojiteljice, izobraževalnega :kadrav družbenopolitičnih delavcev, oziroma nas vseh in končno smo se s temi problemi -soočili.-,
V boj proti strupenemu zelišču
Sicer je teden boja proti raku že za nami, vendar menim, da ne bi nikoli - smdli pozabiti pisati o naši skrbi za'-zdravje, od katerega je odvisno lepše; brezskrbnej-še življenje.,
V	omenjenem tednu smo veliko slišali in brali o škodljivosti kajenja. Mnogo: -nas je takšnih, ki težko vzdržimo brez te »uničujoče trave«. Velikokrat gotovo razmišljamo, da bi prenehali . s_ kajenjem, j ki povzroča bolezni-, in prerano, smrt. Korak, do prenehanja pa, je težaven, vsaj za večino.
V	ta namen vas želim • seznani ti s knjižnim delom, pod naslovom »Kaditi lahko nehate v 14. dneh«; ki si ga lahko izposodite v celjski osrednji knjižnici. Avtor knjige je Walter S, ROSS, v slovenščino jo je prevedel Bogdan Gradišnik. Z njo avtor v kadilcu noče vzbuditi strahu pred kajenjem z opisovanjem vseh mogočih posledic. Prav nasprotno. Uporabil, je veli-
ko boljšo pot. Zbral je izkušnje naj-večjih strokovnjakov, ki se u-kvarjajo s kajenjem in sestavil, knjigo, katere namen je kadilcu' pomagati v njegovi želji, da bi nehal kaditi. Prva naloga; 'ki -si£ j© je avtor-zadal, je bila torej, da vam pomaga, da bi spoznali, zakaj pravzaprav kadite,- kako ste-začeli kaditi, kaj vam danes ka-; j en j e pomeni- -, -.Razumevanje je prvi korak. V knjigi je zato več> testov. Poleg, tega hoste izvedeli,: kaj se dogaja v vašem telesu, ko-, potegnete prvi dim... Potem, -se > začenjaj o, odločilni . dnevi. Avtor se je globoko zavedal, da,,-ni lab-: ko opustiti neke ustaljene navade; zato vam .ponuja polno nasvetov, praktičnih, napotkov in primerov. Prav gotovo- boste v enem od ponujenih načinov ali v . enem od primerov našli sebe..
Na koncU sledi še .nekaj .pr»-, vefjenih spoznanj zdravnikov, ki
(Nadaljevanje na 7. strani).
Drobci stilistike našega jezika, ali piši, kot govoriš
Morda je nenavaden pojav pisati o knjižnem jeziku v glasilu kot je naše, ki naj bi posredovalo beročim zlasti uspehe ali probleme iz njihovega delovnega področja. Pri sporočilu, ki ga tvorci sestavkov namenjajo bralcem, tako pogosto zadevamo ob ovire, ki se tem ali onim postavijo med avtorja sporočila in tistecja, ki mu je' le-to namenjeno. Ta ali -oni pa sem lahko danes jaz, jutri ti. Kajti pretežko, zapleteno, nerazumljivo in nejasno besedilo mnoge bralce zdolgočasi, da ga nazadnje neprebranega odložijo. Samo s tem, da je naše pisanje ali govorjenje jezikovno pravilno, še ni rečeno, da je tudi dobro in razumljivo; Dobro je šele tedaj, če je jasno, naslovniku razumljivo, in če je hkrati živo, pregledno in jedrnator
Pravilnost v knjižnem jeziku določa splošna raba, ki nam jo razodevajo slovnica, slovar in pravopis. A jezik se po malem neprestano spreminja, priročniki zastarijo in nanje se ni več mogoče docela naslanjati.
Če hočemo, svet (in sebe) poznati, ga moramo ’ opazovati, preučevati in razmišljati o njem. Vendar ni dovolj stvari le dobro poznati; v sporočilu je treba upoštevati tudi naslovnika, ki bo naše besede bral. Jedrnatost, preglednost, konkretnost itd., ničesar preveč, ne premalo. Preveč’ še s kruhom ni dobro. Besedičenje tjavdan potaplja poslušalca ali bralca v morje praznih besed, sporočilo pa je neslan krop.
Kaj je prav? ,
Prav je, če nas beroči dobro razume, ne da bi moral kaj dodajati iz svojega, da bi si to, kar je v naši besedi važnega, mogel razbrati iz besedne poplave. Biti obširen je lažje kot jedrnat. Obširnost je znamenje, da pišoči (ali govoreči) predmeta ne obvlada prav, pa tudi sama na sebi obširnost ni dobra, krni mikavnost. Tretji kos potice ni več tako dober kot prvi. Zato ne bodimo obširni, temveč jedrnati.
Kako to dosežemo?
Preprosto, če smo tudi sami preprosti. Iz besedila izpuščajmo vse, kar si naslovnik lahko sam dopolni iz svojega znanja in izkušenj, Težko namreč berem človeka, ki nam dopoveduje, da sonce zahaja na zahodu, da je dan pozimi najkrajši, da vode tečejo navzdol, le: tala pa da letijo po zraku. Groš bi mu dali, da bi nas nehal moriti s praznimi puhlicami. Tako početje je pravzaprav žaljivo, saj naslovnika obravnava kot nevedneža. Vedeti moramo;'tudi, komu je sporočilo namenjeno. Otrokom sporočamo drugače kot znanstvenikom, kmetovalcu ne tako kot rudarju.
Skoraj vedno se pišočim vrine v sporočilo nekaj,; kar lahko mirno izpustijo, ne da bi svoje pisanje kaj oškodovali- - Take- besede so med drugimi tudi nesrečna mašila, žal prepogosta v naši vsakdanji rabi. S pomočjo kladiva, s pomočjo soseda, s pomočjo ... s pomočjo ..., namesto preprosto s kladivom, s sosedom itd. Vsi otroci se radi igrajo, Ali ni dovolj; otroci še radi igrajo. Na trgu je velika množica ljudi. Le čemu velika, saj sama beseda množica že dovolj pove. Zapadel je bel sneg. (!) Ali ste
že kdaj videli naletavati črne snežinke? Izrekel sem mu svojo zahvalo (— zahvalil sem se mu).
Tudi dvakrat se pove v mlinu, po novem morda še na letališču, sicer ne ponavljamo. Vendar ne smemo biti v nasprotju s tem molčeči in v toliki meri jedrnati, da naša beseda ne' bi bila več jasna. Kdor najde srednjo pot, je našel najboljšo pot.
Pogosto imamo opraviti s spisi, prošnjami,- pismi in članki. Trudimo se torej pisati jezik, ki ga govorimo prijateljem; sodelavcem, uradom. Izogibajmo še besedam, 'oblikam, naglaševanju- in stavčnim zvezam, ki žive le v knjigah. Piši, kot govoriš. Besed, ki se jih drži vonj po papirju, ne imejmo za imenitne, pustimo jih knjižnim moljem (književnikom). Le besede iz vsakdanje govorice so sveže, nazorne, žive. Ali ni bolje narava kot priroda, zato od zategadelj, čeprav od akotudi in samostalnik od substah-tiva?
V	prostem govornem jeziku uporabljajmo kratke stavke; Ne delaj dolgih stavkov, ker so .težko razumljivi — Prav; Ne delaj dolgih stavkov, so težko razumljivi. Tudi priredje namesto podredja je bolj živo: Tako jo je odkuril, da se je kadilo za njim — Kadilo se je za njim, tako jo je odkuril. Življenje, ki ga živijo železarji, je trdo — Življenje železarjev je trdo.
Stilistika torej priporoča rabo krajših stavkov, namesto podredij pa priredja. Stavek naj.bi povprečno ne imel, več kot dvajset besed. Lep-jezik ima tisti, ki se drži stilskih pravil. Lepo piše in govori, kdor ne dela slovničnih in pravopisnih napak, ni nejasen in zapleten, pove, kar. misli, na kratko in živahno, ‘ v tem pa j e 1 tudi vsa lepota jezika.
Spakovanja lep jezik ne trpi, naravno vedenje je lepše od izumetničenega, domača beseda lepša od tuje. Vendar je tuje pogosto ime-nitneje, čeprav nerazumljivo. Ali ni lepša gospodarnost od ekonomičnosti in odstotek od procenta? Pogosto tudi obiskujemo trgovske hiše, toda s fordom se vendar spodobi na nakup v market že zaradi sosede! Tudi Šilce žganja tekne drugače v buffetu kot v točilnici in naš bodoči astronavt (pardon; vesoljec) si naj ne domišlja, da bo izstreljen v vesolje, temveč v koz-mos.
Tujke smemo po pravici imenovati le tiste besede iz drugih jezikov, ki se kakorkoli niso prilagodile našemu jeziku; žaljivo za naš jezik jih je rabiti, ko imamo na voljo lepe domače besede.
V	veliki meri se v življenju srečujemo s stalnimi oblikami sporočanja. Prošnja npr. je neke vrste poslovno pismo. Napisana mora biti tako, da njene besede napravijo na naslovnika dober vtis, ne sme biti pretirano skromna in ne vsebovati obljub, ki jih' nosilec pozn'e-je ne bi mogel izpolniti. Biti mora stvarna, jedrnata, jasna. Primer:
Franc Stare-
Prošnj a za nastavitev
• Štore, 8. 2. 1980 .Lipa -117
Kadrovskemu oddelku - Železarne Štore
v Štorah
Prosim za delovno mesto mojstra elektrotehnične > stroke, razpisano v Delu 11. 1. 1980.
Utemeljitev; Pred petimi leti sem diplomiral na elektrotehničnem od-' delku mojstrske šole v Mariboru. Že naslednji mesec (marca- 1975) sem se zaposlil v vzgojni Ustanovi, ki je imela poseben oddelek za avdiovizualna sredstva. Tam sem se dobro seznanil z različnimi,, tipi projekcijskih naprav in njihovimi napeljavami. Uspešno Sem se u-lcvarjal z ozvočevanjem prostorov in tehniko dušenja. Vešč sem tudi elektroinstalacijskih del.
Za nastavitev pri vas se potegujem zatd.iker sem v Celju podedoval družinsko hišo in bi se z družino rad preselil v ta kraj. Službo pri-vas bi lahko nastopil'že 1. marca 1980.
Podrobnosti o meni in mojem delu se vidijo iz prilog, rad pa se vam tudi osebno predstavim.
S tovariškim pozdravom!
Franc Stare
Tu vidimo lep primer prošnje, ki prav gotovo ne bi naletela na 'gluha ušesa, če delovna organizacija resnično potrebuje mojstra. Kaj pa je narobe v naslednji prošnji?
Podpisani Franc Stare sem pred kratkim zvedel, da je pri cenjenem naslovu mogoče dobiti službo mojstra v elektrodelavnici. Za to mesto se zelo zanimam, saj je-jasno, da mora naša družba ali podjetja in ustanove zaposlovati vsake vrste strokovnjakov, zanje tudi nekaj žrtvovati. Starši, (oče je direktor, mati tajnica) imajo premalo dohodkov,- da bi me še naprej vzdrževali, kajti po diplomi še nisem mogel najti službe, ki bi mi odgovarjala. Naravo- zelo ljubim, zato hodim vanjo na sprehode in tudi na lov. Mislil sem sicer odpreti svojo obrt, pa mi starši nočejo dati kredita.
Pričakujoč ugodne rešitve, vas tovariško pozdravlja
Vaš Franc Stare
Še nekaj: Ker se tako zelo mudi, nisem utegnil najti svoje diplome, iz katere je-razvidno, s kakšnim uspehom sem -končal mojstrsko šo-
lo.
Čemu vse to? čemu je tako pisanje podobno in komu služi? Kaj ima naslovnik opraviti s starši lovsko razpoloženega Franca in koga zanimajo njegovi načrti, ki jih ni utegnil uresničiti. Koga kliče na pomoč, da mu poišče izgubljeno spričevalo?
Tolstoj je celo svoje dolge romane. dajal prepisovati po nekajkrat, pri nas je Prešeren tudi še po prvem natisu to in ono -izboljšal, izpilil. Francu se je zdel zapis dober, kdo bi iskal pomanjkljivosti, kaj' šele, da bi jih odpravil.
Prav zares: kdor svojega pisanja ne popravlja, ne pili in ne melje, piše slabše, kot bi lahko. Franc je napisal, da ni našel spričevala, v resnici pa je naslovniku postregel z njim v svoji pravi obliki in odličnosti.
»Ljubeznivi bratje,... Kedar ta slovenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori — drigači govore z dostimi besedami Kranjci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ter Bizjaki, drigači
Krašovci inu Istrijani, drigači Kro-vati —, obtu smo mi le-tu naše delu v ta krajnski jezik hoteli postaviti za dosti' riči volo, nerveč pak, kir se hord zdi, de ta tih drugih dežel ludi tudi mnogo zastopiti. Inu mi- nesmo’ v leLtimu našimu obrača-nU oli tolmačevanu lepih; gladkih, visokih, kunštnih, novih oli neznanih besed iskali, temuč te gmajn-ske krajnske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more zastopiti...«
5 (Trubar)
Kakor se je slovenski knjižni jezik v času protestantizma pognal v bujno rast skoraj iz nič, dotlej smo imeli bolj ali manj osamljene, medsebojno komaj kdaj povezane zapiske slovenske besede, naj vnema za gojitev slovenske knjižne besede tudi danes ne 'zamre. Bodi dovolj: Vijugave poti, ki jo je moral prehoditi slovenski knjižni jezik, ni več; na nas je, da ohranimo z muko pridobljeno in po zmožnostih primaknemo še kaj.
Vinko Pevcin
(Nadaljevanje s 6. strani) se posebej ukvarjajo s kajenjem in njegovimi posledicami.
Glede na to, da je kajenje največji posamični vzrok človeških bolezni, to ugotavlja vrsta strokovnjakov, moramo žal ugotoviti, da ni zakona, ki bi nam ukazoval, da opustimo cigarete. Kot vemo, kajenje zmanjšuje telesne sposobnosti, zmanjšuje torej o-brambno moč našega ljudstva. Prav gotovo so posledice kajenja tudi gospodarsko škodljive. Zato je boj proti kajenju ne le stvar zdravstvene službe, ampak vse družbe.
Razmišljajmo o tem, razmislimo o sebi, o svojem zdravju in se odločimo raje za zdravje kot za kajenje!	AT
— Tovariš, kaj tile v sejni sobi ne vedo kako škodljivo je. kajenje?
ŽELEZAR
SPORT
Tek treh dežel
Rezultati: 1. Rupil 1:24,31,
2.	Gobetta (oba Italija) 1:24,56,
3.	T. D j uri čič (Slov.) 1:25,04 itd. Tega lepega množičnega smučarskega tekmovanja so se udeležili tudi naši člani TVD Partizan Kovinar Štore, in to: Bobnič Drago, Vrtovec Branko, Kavka Marjan in Žagar Mirko, ki so v navedenem vrstnem redu prišli skozi cilj in dostojno zasto-
pali naše barve. Plasma naših tekmovalcev bomo objavili naknadno.
Ponovno ugotavljamo, da prijateljstvo in šport zbližujeta ljudi in razširjata dobre sosedske odnose, za kar vsi želimo, da se še stopnjujejo glede na mirno sožitje med narodi.
Mali
Strokovni sestanek
Na tekaški smučini dolgi 25 km so bili najboljši Italijana Rupil in Gobetta ter naš Tone Djuričič. TRIJE OBMEJNI TURISTIČNI KRAJI KRANJSKA GORA, TRBIŽ IN PODKLOŠTER OZIROMA TURISTIČNI IN ŠPORTNI DELAVCI IZ TEH KRAJEV SO SE DOGOVORILI, DA ORGANIZIRAJO MNOŽIČNI SMUČARSKI TEK, KI BO POTEKAL PREK TREH DEŽEL IN BO NADOMESTILO ZA NEKDANJI ZGORNJESAVSKI TEK IN MARIACORTO, KATERIH ODSLEJ NE BO VEC. POKROVITELJ TEGA ZELO KVALITETNEGA IN MNOŽIČNEGA SMUČARSKEGA TEKA JE BILA TZ SLOVENIJA IN OK SZDL JESENICE. PROGA JE BILA SPELJANA OD KRANJSKE GORE, MIMO TRBIŽA (ITALIJA) DO VASI SELCE NA AVSTRIJSKI STRANI IN JE ZAHTEVALA OGROMNO NAPORA OD VEC KOT 1500 UDELEŽENCEV SKI TOUR 3 TEKA.
"V nedeljo zjutraj, 2. marca 1980 so se okrog sedme ure zjutraj pričeli na Poljani za hotelom Kompas v Kranjski gori zbirati udeleženci tega tekmovanja in Spreminjali parkirišče v veliko delavnico za mazanje smuči. Čeprav je bila temperatura krepko pod ničlo, ni motila veselega razpoloženja posameznih . tekmovalcev in tekmovalk, ki so skrbno pripravljali smuči in o-stalo potrebno za start. Meja se je pomaknila nekaj kilometrov v
Znak udeležencev maratona treh dežel
notranjost Slovenije in ograjen prostor na zasneženem travniku za hotelom je postal obmejni prostor, kjer so obmejni miličniki, pregledovali potne liste in jih z
nasmehom na obrazu povsem resno žigosali.
Zaradi zakasnitve starta za 15 minut se je napetost in živčnost tekmovalcev stopnjevala in kar se zgodi na mnogih množičnih tekih, da tekači pobegnejo, se je zgodilo tudi tukaj. Preden so se tekmovalci v zadnjih vrstah dodobra zavedli, so se prvi že vzpenjali po nekdanji železniški progi v smeri Rateč.
Ljudje so vzdolž proge množično spodbujali tekače, ki so u-živali, ko so drseli po odlično pripravljeni smučini do državne meje, kjer je bila prva okrepčevalnica na jugoslovanski strani meje. Prvi večji zastoj je nastal na italijanski • strani nekje na polovici proge, kjer • so morali tekmovalci prek odsluženega mostu v gosjem redu. Tu se je kolona tekmovalcev počasi raztegnila in se spremenila v dolgo in nepretrgano kolono tekačev. Med tekom smo lahko občudovali bele vrhove Jalovca, Mangarta, nato proti Seneku, Rutom in Do-broču.
Proga je bila zelo ledena in nevarna, predvsem spusti na italijanski in avstrijski strani, kjer je marsikateri tekmovalec zaradi neizkušenosti padel in si odrgnil kožo po rokah ali po licu. Tudi dolgi vzponi so delali marsikateremu tekmovalcu hude preglavice, zato so nekateri fizično manj pripravljeni odpeli smuči in zakoračili peš na vrh vzpetine.
Kilometri smučine, ki so potekali preko čudovite pokrajine, so ostajali ža nami in počasi smo se približevali"-cilju, kjer nas je_Z bodrenjem -in ploskanjem, pričakovala množica gledalcev, ljubiteljev tega prelepega športno-re-kreativnega tekmovanja.
Po krajšem počitku smo se peljali z avtomobilom iz Podklo-štra v Trbiž na razglasitev rezultatov in žrebanje nagrad. Po igranju himn vseh treh sodelujočih dežel Slovenije,. Julijske Krajine in Koroške in pozdravnih besedah najvišjih predstavnikov so razglasili skupnega zmagovalca. Z naj večjim številom udeležencev, ki jih je bilo nad 900, je bila Slovenija ter prejela pokal dr. Juliusa Kugyja. Med posamezniki je bila konkurenca želo huda, saj so. nastopili tudi člani olimpijskih ekip in drugi državni in republiški reprezentanti. Tu so slavili Italijani, saj je med prvo deseterico kar osem tekmovalcev. Čast naših tekmovalcev sta rešila Tone Djuričič, ki je bil tretji in Pavel Kobilica na desetem
m.estu.
Sekcija za medičino dela slovenskega zdravniškega društva je skupaj.s sekcijo sester medicine dela pripravila 29. februarja in 1. marca v Štorah strokovni sestanek. Udeležilo sé ga je okrog 130 zdravnikov in sester.
V petek, 29. februarja smo v Kulturnem domu obravnavali naslednje teme:
Doc. dr. J. Sušnik: Uvodne mi-' sli o problematiki analitske ocene delovnih mest:
Prikazana je bila paleta preiskav, ki jih je potrebno izvesti ha delovnih mestih, da bi lahko bolje ugotavljali združljivost delovne sposobnosti’' z. zahtevami delovnega mesta.
Dr. M. Hfušovar: Analiza psihofizičnih obremenitev petih tipičnih delovnih mest v livarni sive litine v Štorah. V. tej temi je bila-orisana metoda dela analize in zdravstvene ocene delovnih mest v livárni sive litine v Železarni Štore; Prikazani so bili rezultati analize . in nakazane praktične, rešitve.
Višji .sanitarni tehnik Alojz Gorše je v temi. »Intraindividual-na variabilnost nekaterih ekoloških in fizioloških parametrov pri poklicnem delu« prikazal rezultate svoje raziskave o spremembah fizioloških parametrov v 24 urah in med delovnim tednom. Té Ugotovitve bo nedvomno treba upoštevati pri nadaljnjih raziskavah.
Srednje med. sestra Rafaela Leskošek je obravnavala analizo odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodb in nege v Železarni Štore' v letu 1978. Z različnih vidikov je bil prikazan edén najpomembnejših kazalcev zdravja: in odsotnosti z dela zaradi' bolezni, poškodb in nege. Tovrstne analize nudijo vpogled v obolenje določene populacije in vzro-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
KARLA GROBINA
se iskreno zahvaljujemo ža pomoč Železarni Štore, GD in lovski družini iz Loke pri Žusmii. Zahvala velja tudi vsem, ki | so darovali vence ter ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: oče, brat in sestri z družinama:
ke izostankov z dela. Prav gotovo je potrebno razširiti spekter vidikov, iz katerih se tovrstna odsotnost z dela obravnava.
V soboto, 1. marca smo si najprej ogledali novo zdravstveno postajo in obrat Železarne Štore — tovarno traktorjev.
Svoje delovno srečanje smo zaključili z »okroglo mizo«.
Dr. Malgaj: predsednik invalidske komisije v Celju je prikazal delo tega organa in orisal ter dokumentiral situacijo na tem področju za občino, regijo in Železarno Štore. Za delovno organizacijo je o poglobljenih ugotovitvah poročala tov. Marija Lamut."
Predhodno je dr. Modic, predstojnik Inštituta za medicino dela, prometa in: športa v Ljubljani prikazal ocenjevanje začasne delanezmožnosti in preostale de-lazmožnbsti.
Breda Zorc
Z vidika delovne organizacije moramo ta delovni sestanek oceniti kot zelo uspešen, tako s strokovne kot organizacijske strani.. Imeli smo priložnost spoznati kompleksnost, zahtevnost, družbeno pomembnost in razvojne možnosti področja medicine dela. Delavci naše zdravstvene postaje so dobili’ za svoje strokovne prispevke vsa priznanja vodilnih strokovnjakov z republiškega nivoja.
Nova zdravstvena postaja s sodobno opremo je začeto delo, hkrati pa obveza za nove raziskovalne naloge, ki bodo imele en sam cilj: ohraniti zdravje našega delavca.
Izkoristimo to priliko za iskrene čestitke za uspešno strokovno predstavitev in organizacijsko izpeljavo tega delovnega srečanja.
Delovna organizacija ŽŠ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi- drage žene in matere
MARIJE KRESNIK se. najtopleje zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem in celotnemu kolektivu Železarne Štore, ki so ji poklonili cvetje. Iskrena hvala govornikoma za tepe poslovilne ¡besede, godbi za žalostiuike in g. župniku za .opravljeni obred ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti!	Žalujoča družina
NA CESTI NISI SAM
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado. Uršič Rudi, ZeliČ Franc, ing., Žmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc,, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk. AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne* vračamo.