Cesar v Radgoni. II Cesar se zdaj vraejo v mesto na razstavo konj, sloveasko ljndstvo pa se poda na Glasbah, kjer ste stali pri Sekirnik-ovem brami dve veličastai piramidi okinčani z banderami avstrijanske, cesarjeve ia štajerske deželne barve. Bilo je dovoljeno, da se tukaj sprejmejo deputacije Slovencev ljutomerskega ia gorajeradgonskega okraja. Solska mladiaa fare sv. Petra, dubovniki v korokib in a cerkvenimi baaderami, obdaai z ogroraao maožiao ljudstva je želuo čakalo prihcida ljubezajivega cesarja. Krnalu po 2. uri se pripeljajo, ljudstvo mlado in ataro enoglasao zaupije živijo. Pozdrav iz zvestib alovenskih arc doni daleč čez Muro in Radgono. Cesar s kočije stopijo na razgrnjeni tepib, deželai poslaaec in okrajaega zastopa načelnik g KukovecNj. pozdravi aajpred aemški in potem slovenski, kakor je ,,S1. Gosp." predzadajič poročal. Bnrni živio-klici besedam govornikovim se ae dajo popisati. Cesar odgovorijo : prepričan sem, da mi je moje ljudstvo brez razločka nai'odnosti resnično vdano; kar sem nesrečnim za podporo storil, to sem z veseljem storil, in če zopetkaka potreba nastane, aaglasite se!" Nektere gospode še potem prijazao nago-vorijo. Na strani pri velikauski piramidi je stalo 22 deklic oblečenib po stari slovenski šegi. Ena od ajih Amalija Mursova, kmečka ličer iz spodajega Krapja fare ljutomerske, aagovori cesarja lepo slovenski, kakor je brati v štev. 28. ,,Slov. Gospodarja". Na to druga deklica Johaaa Dijakova iz Ljutomera iz pisane dr. Prelogove majoljke, katero je bil g. profesor Majciger iz Maribora poslal in katero je na sreberuej skledici ali tasi držala tretja deklica, Lojza Hofmanova, kmečka hčer iz Sratovec fare sv. Petra, natoči stekleno čaaico, četerta deklica pa, Friderika Huberjeva iz Ljutomera, jo vladarju aa čednera krožniku ponudi, ki jo je prijazao sprejel in in blagovolil nekoliko popiti. Zdaj ni bilo veselemu živijo-klicanju ue koaca ne kraja. Vse je bilo nad ljubeznostjo svitlega cesarja genjeno, mnogotero oko je bilo rosno od samega veselja. Enako so tudi spremljevalci cesarjevi radovoljno prejeli za čašico in žlahtno srago poknsili. Najbolje napravil je g. Seeder, uekdajni glavar v Mariboru, ki je za kupico prejel rekoc : Bog živi! Kedar se vozovi gibati začnejo, vzdigne se zopet živijo-klicanje. Banderaši se še eakrat dalje od piramid kraj polja v red postavijo, milega cesarja odhajajočega zopet pozdravijo iu polovica jih sme cesarja sprevajati na konec meje ljutomerskega okraja. Jaz pa sem domov uesel prepričanje: svet nima bolje milega, ljubeznjivega, dobrotljivega vladarja, kakor so nas cesar Franc Jožcf I., Bog nam Jili ohraai ia živi! F. Š.