Požtnina plačana v gotovhii Izlmja vsstk petefc ol» 17. Stane mesečno po poSti 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- naS'SODir^zainozemstvo lODin Račun pri poštnem Čekovnem zavodu 10.666. Jiova &oba Cena 1.50 Din Redakcija In upravn: Celje» Strossmayerjeva ulica št. 'l pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglaši po tarifu. Stev. 36. Celje, petek 4. septembra 1936. Leto XVIII. Praznik vseh Jugoslovenov V nedeljo 6. t. m. bo dopolnil Nj. Vel. kralj Peter II. svoje 13. leto. Svoj rojstni dan bo slavil drugič kot kralj Jugoslavije — drugič po mučeniški smrti svojega velikega očeta, blagopokojnega Viteškega kralja /Ueksandra 1 Zedinitelja. V težkih časih, ki jih preživljamo, stoji lik našega mladega kralja kakor svetla luč, ki nas navdaja z najlepšimi nadami in ki nam bo svetila na poti v lepšo bodočnost. V nekaj letih bo napočil dan, ko bo mladi kralj prevzel dragoceno dedščino svojega nepozabnega očeta in svojih pred- nikov. Ves narod, ki iskreno ljubi svojega prvega sina, mu želi \z vsega srca, da bi rastel v zdravju in da bi mu usoda izklesala vse vrline, s katerimi bo nekoč vladal Jugoslovene in jih vodil v velike, slavne in srečne dni. Živel Nj. VeL kraij Peter H.! Zivel naš vzvišeni kraljevski dom ! Zivela kraljevina Jugoslavija! Političm pregied p Irun jc patlel. Uporniške čete so po hudih bojih danes dopoldne zavze- le Irun in napredujejo proti San Se- bastianu. Uporniki so dosegli uspehe tudi na estramadurski fronti. Vlada v Madridu nima več nobene avtoritete, vsa oblast je v rokah poscbnih ekstre- mističnih odborov. p Zarota v Rusiji. Iz Rusije priha- jajo vesti o široko razpredeni zaroti proti Stalinovi vladavini. V Moskvi vlada sicer mir, pravijo pa, da je to mir pred viharjem. Smrtna obsodba 16 boljševiških prvakov silno razburja o- pozicijo. Oblastva v velikem številu za- pirajo pristaše Trockega. Celo na Kri- mu so odkrili zaroto proti Stalinu, v katero so zapleteni vodje krimskih Tatarov. O resnosti položaja v sovjet- ski Rusiji priča dejstvo, da je vlada odgodila jesenske manevrc ob poljski meji. p Mussolinijev govor. V soboto so se zaključili veliki manevri italijanske vojske, ki so se vršili štiri dni v pokra- jini Irpiniji pod obronki Napoljskih Apeninov. V Avellinu, središcu tega o- zemlja, je bila ob zaključku manev- rov velika vojaška revija, ki ji je pri- sostvoval tudi roinistrski predsednik Mussolini. Ob tej priliki je imcl Mus- solini govor, v katerem je dejal, da lahko Italija v trenutku mobilizira o- sem milijonov vojakov. To je ogromen uspeh, ki ga je dosegla sašistična vla- da v 14 letih svojega obstoja. Italijan- ski narod mora vedeti, da je njegov j notranji in zunanji mir dobro zavaro- van. Ceprav zavračamo nesmisel ne- skončnega miru, vendar želimo živeti čim daije mogoče v miru z vsemi in smo pripravljeni dnevno prispevati k delu za sodelovanje narodov. i p Nova romunska vlada brez Titu- lesca. Romunski ministrski predsednik j Tatarescu je sestavil novo vlado, v ka- teri so vsi ministri prejšnje Tatare- scove vlade je imenovan za zu- nanjega ministra Victor Antonescu. Po sestavi nove vlade je izjavil Tatarescu, da bo vlada nadaljevala dosedanjo zu- nanjo politko ki je bila, ka- kor mora priznati, uspešna. Ta politi- ka jc popolnoma v skladu s potrebami in zahtevami romunskega naroda in je zato tudi politika vsega romunskega naroda. Glavni cilj te politike je, da se zagotovi čim plodnejše sodelovanje z državami Male antante in Balkanske zveze, s Poljsko, Veliko Britanijo, zla- sti pa s Francijo, s katero je Romuni- ja neločljivo zvezana. Ohraniti hoče prijateljske odnošaje tudi z Rusijo in drugimi državami, da se utrdi Zvcza narodov ter doseže nedeljiva kolektiv- na varnost Domače vesti d Jesenski ljubljanski vclesejem je bil v torek svečano otvorjen ob nav- zočnosti odposlanca najvišjega pokro- vitelja Ljubljanskega velesejma Nj. Vel. kralja Petra II., hkrati odposlan- ca vsega kraljevskega doma ter Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, g. pol- kovnika Mihajla Bakiča. Goste je po— zdravil predsednik Ljubljanskega vele- sejma g. Fran Bonač, za njim je pa predsednik razstave »Za naš les« g. dvorni svetnik inž. Rustia Josip v dalj- šem govoru razložil potrebo in namen propagandne razstave »Za naš les«, nakar je v imenu častnega predsedni- ka vsedržavne propagandne razstave »Za naš les« g. ministra za šume in rude otvoril velesejmske prireditve ban dravske banovine, ki je zastopal tudi Častnega predsednlka Ljubljanskega velesejma g. ministra trgovine in in- dustrije. Otvoritvi so prisostvovali za- stopniki ministrov, poslanstev in kon- zulatov, predstavniki cerkvenih, voj- nih in civilnih oblasti, odposlanci ino- zemskih in domačih mest ter zastopni- ki raznih korporacij in organteacij. Letošnji jesenski Ljubljanski velese- jem je v glavnem posvečen propagan- di »Za naš les«, razen tega so pa na njem razstava »Sodoben vrt«, razsta- va živalstva naših gozdov, jubilejna razstava »Zivalce« z malimi živalmi, razstava domačih preprog in tradicio- nalna razstava pohištva, poleg ten pa tudi običajne razstave industrije in o- brti. Velesejem traja do 13. t. m. Na železnicah in parnikih 50% popusta. d 47. \<>lika skupščina DrurVj3 sv. Cirila in Metoda bo v torek 8. t. m. ob 10. dopoldne v Narodnem domu v Mariboru. Istotam bo v ponedcljek 7. t. m. ob 20. zaupni shod. Za udeležbo na skupščini je vodstvo izposlovalo za vse udeležence 50% popusta na vseh progah državnih železnic. Ta po- pust velja od 5. do 8. t. m. Udeležite se v čim večjem številu skupščine te naše izredno pomembne, zaslužne in največje narodno - obrambne organi- zacije! d Slovesna otvoritev in blagoslovi- tev šole v Gradišču, ki jo je zgradila Družba sv. Cirila in Metoda, bo v ne- deljo 6. t. m. dopoldne. Odhod iz ijia- ribora z vlakom ob 5.44 zjutraj do postaje Št. Lovrenc, prihod v St. Lov- renc ob 6.25, odtod peš v Gradiščc. d Tujci in tuji kapital v Jugoslavs. V naši državi «živi okrog 150.000 tujih državljanov, od katerih se bavi nad 100.000 s trgovino in gospodarskimi podjetji. Trgovina, zlasti izvozna, je po večini v njihovih rokah. Industri- ja pa je vsa v rokah tujcev. Največji rudniki in metalurgična podjetja v Srbiji, kakor so Bor, Pek, Trepča, Krupanj in druga, so v rokah tujih državljanov, ki bogate na račun pri- rodnega bogastva naše zemlje in ce- nene domače delovne moči. Vsi večji in največji premogokopi so last tuj- cev, prav tako pa tudi šumska indu- strija. Največje tekstilne tvornice so last tujega kapitala. Poleg tega pa so še vse uvožene tekstilne sirovine v po- slednjih desetih letih plačane s celo- kupnim izvozom agrarnih proizvodov. Izvoz metalurških in rudarskih proiz- vodov ni kril še doslej nobeno leto uvoza metalurških fabrikatov: pov- prečna razlika znaša na leto nad 200 milijonov. Naša država je bogata na železu, vendar pa ne krijc potrebe na- vadnih šivank, ki so jih uvozili lani nad 12 milijonov. Igračk je bilo lani uvoženih iz Nemčije za 54 milijonov. Tuji kapital, ki je vložen za potrebe bankarstva, je precenjen na nad 3 in pol milijarde dinarjev. Večji porast in večja aktivnost tujega trgovskega in gospodarskega elementa, ki se bavi z clobiekanosnimi posli, sta povečala s prihodom židovskih emigrantov iz Nemčije. d Predsednik Hmeljarskega društva za dravsko banovino g. Rudolf Lorber je priobčil o svojem informativnem potovanju po hmeljskih okoliših Ceške in Nemčije v »Hmeljarskem vestniku« zanimivo in poučno poročilo, ki bo služilo kot dragocen prispevek za za- držanje naŠih hmeljarjev pri prodaji letošnjega pridelka. d Starešina sreskega sodišča na Vranskem g. Franc Kompara je pre- meščen in imenovan za sodnika pri sreskem sodišču v Trebnjem. Gosp. Kompara je znan še iz časov svojega službovanja v Celju kot odličen naci- onalen delavec. Na Vranskem, kjer je užival vsesplošno spoštovanje v vseh slojih prebivalstva, se je udejstvoval v vseh nacionalnih in kulturnih dru- štvih in si pridobil zlasti zaslug za or- ganizacijo Strelske družine. d Kontrola zavarovalnic. V trgovin- skem ministrstvu je bila v sredo in četrtek anketa strokovnjakov in za- stopnikov gospodarskih organizacij in ustanov o novi uredbi glede nadzor- stva nad zavarovalnicami. Anketi je osebno predsedoval minister za trgo- vino in industrijo dr. Milan Vrbanič. Ze konec junija se je vršila prva kon-' ferenca, na kateri so razpravljali o treh načrtih uredbe. Tedaj je bil iz- voljen tudi poseben ožji odbor, ki je na osnovi tedanje diskusije sestavil novi načrt uredbe. Ta načrt je bil pred 14 dnevi razposlan v proučitev vsem prizadetim ustanovam in organizaci- jam. Glavne zahteve so postavili za- stopniki gospodarskih korporacij, ki so šle za tem, da se uvede koncesijski sistem za poslovanje zavarovalnic in da se od podružnic inozemskih zava- rovalnic zahteva izpolnitev vseh pogo- jev, ki so predpisani za samostojne domače zavarovalnice. Razen tega naj bi bile inozemske zavarovalnice dolžne dokazati recipročnost. Po novem načr- tü uredbe bodo morale zavarovalnico ves denar, ki ga na premijah zberejo v naši državi, tudi v naši državi in- vestirati. Načrt uredbe določa tudi nadzorstvo nad vsemi zadrugami in humanitarnimi dru&tvi, ki se bavijo z zavarovalnimi posli, da bi se tako v bodoče preprečile zlorabe, do kakr- šnih je prislö v zadnjih letih. Da äe prepreči vsako nadaljnje tekmovanje hied posameznimi družbami, določa u- redba tudi minimalne premije. Na an- keii sö načrt nove uredbe podrobtio proučili. V razpravo so posegli zlasti zastophiki gospodarskih korporacij in zavarovalnic. d Abiturient! I. drž. gimnazije v Ljubljani letnikov 1908. in 1909. in njih bivši sošolci se snidemo v smislu lanskega dogovora prijateljsko 5. in 6. t. m. v restavraciji »Evropi« v Celjü. Zbrali se bomo v soboto 5. t. m. po 16. v restavraciji »Evropi« v Celju. Kdor pa jc zadržan, naj pride istotja v nedeljo do 10. dopoldne, ker nato odrinemo po sporazumu kamorkoli v okolico. Z gotovostjo pričakujemo tu- di one, ki so lani žal izostali. Na ve- selo svidenje! — Celjski sošolci. d Banovinska kmetljslia sola v St. Jti- riju ob j. ž. bo pričela svoj I. tečaj 3. novembra ter sprejme vanj do 24 u- čencev. Ta tečaj je petmesečen in tra- ja do 31. marcaa 1937. Isti učenci bodo prihodnje leto sprejeti v II. Leeaj, ki bo prav tako v petih zimskih mesecih. Prednost zimske kmetijske sole tiči v tem, da se kmcčki sinovi pozimi fe- oretično in deloma praktično izobra- zijo v vseh kmetijskih panogah, poleti pa pomagajo doma na kmetiji. Tctko ima kmet dobrega delavca doma v dobi, ko ga najbolj rabi. Druga prednost tiči v tem, da gospodar lažje poravna v e- nem letu oskrbovalnino za pet mese- cev nego za enajst in pol meseca. V to zimsko šolo se sprejmejo pridni, najmanj 16 let stari sinovi kmeckih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Gojenci stanujejo v Stran 2. »NOVA D O B A « Stev. 36. zavodu in imajo vso oskrbo. Lastno- ročno pisane prošnje, kolkovanc s 5 Din, je treba poslati ravnateljstvu ba- novinske kmetijske sole v St. Juriju ob j. žel. najpozneje do 1. oktobra. Prošnji je treba priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, ppričevalo o nravnosti, izjavo staršev o'inoüno varuha (kolek 2 Din), s kale- ro s.; zavežejo plačaii atroške šolanja in ria ostane pronuh.c po dokončani so- li na domači kmetiji, clavčno ali ob- Čirnko potrdilo o veliko.sfi posestva in višini letnih davkov in sicer za dosego banovinskega prispevka. Navesti je tu- di točen naslov prosilca in zadnjo po- što. Oskrbnina znaša na mesec od 50 do 300 Din po premoženjskih razme- rah staršev in se plačuje mesečno vnaprej. Pri vstopu v šolo preišče sol- ski zdravnik zdravstveno stanje učen- cev; bolni se seveda odklonijo. Rok za vlaganje prošenj poteče 1. oktobra. d Radio, gledališče, film so zastopa- ni v ilustrirani tedenski reviji »Naš val«, ki izhaja vsak petek v Ljublja- na. Iz nove številke, ki je obilno ilu- strirana, posnemamo samo najvažnej- še prispevke, tako radijski članek o komarjih in elektriki, zgode in nezgo- de Bojana Pečka, libreto Puccinijeve opere »Manon Lescaut«, Zoščenkovo duhovito črtico »Močneje od smrti«, kramljanje o filmu »Dve novinarki in en interview«, križanke, smešnice, mod- ne skice, slike iz razstave Franceta Kralja, slike iz novih filmov, slike s počitnic itd. »Naš val« ima stalno na 32 straneh pregledno urejene sporede vseh domačih in inozemskih radijskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled eno številko. Pišite na naslov: Uprava radijske revije »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva 5. d Dunajska vremenska napoved za soboto 5. in nedeljo 6. t. m.: Izpre- menljivo, soparno, nevihte. Celje in okolica c Razobesite zastave! Mest.no pogla- varstvo v Celju razgla&a: V nedeljo 6. septembra praznuje Nj. Vel. kralj Peter II. svoj rojstni dan. Prebivalstvo me- sta Celja se vabi, da ta dan okrasi svoja poslopja z državnimi zastavami. c Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. bo v nedeljo 6. t. m. služba božja ob 8. v opatijski cerkvi, ob 9. v pravoslavni cerkvi in v starokatoliški kapeli, ob 10. pa v evangeljski cerkvi. c Pododbor UROIR v Celju poziva vse člane v mestu in okolici, da se za- nesljivo udeleže službe božje, ki se bo darovala v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v nedeljo 6. t. m. ob 8. v župni cerkvi sv. Danijela, nato v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Udeležba v uniformi ali civilni obleki z znakom. c Regulacija Savinje se končno izvr- Suje v velikem obsegu. Dne 28. avgu- sta je bila pri železniški direkciji v Ljubljani anketa zastopnikov železni- ške direkcije in banske uprave zaradi izvršitve talnega praga v Savinji za že- lezniškim mostom v Tremerju. Anketi je prisostvoval tudi vseučiliški profesor g. Znidaršič. Končno je bil sprejet pred- log nadzornega inženjerja iz Celja o neposrednem zavarovanju mostovih Btebrov. S tern odpade talni prag, pač pa bodo zavarovali stebre neposredno na učinkovitejši način. Priprave za to zavarovanje, ki ga nameravajo izvršiti še pred jesenskimi visokimi vodami, se že vršijo v velikem obsegu. S tern, da odpade talni prag, bodo prihranili kakih 200 do 300 tisoč dinarjev. Po odstranitvi te ovire so se regulacijska dela v ponedeljek obnovila v polnem obsegu, zaradi Cesar raste število za- poslenega delavstva od dne do dne. c Justična palača — na Glaziji. V četrtek ob 8. zjutraj se je sestala pred mestnim poglavarstvom v Celju komisija, v kateri so bili gg. dr. Gol- ja, predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberne in inž. Cernivec kot zastopnika banske upra- ve, predsednik celjskega okrožnega so- dišča dr. Vidovič, starešina sreskega sodišča dr. Nendl, šef tehničnega raz- delka na sreskem načelstvu višji svet- nik inž. Marek, župan Mihelčič, pod- i župan Stermecki, magistratni direktor Šubic, predsednik gradbenega odbora dr. Skoberne, mestni personalni in so- cialni referent prof. Bitenc in tehnik Hojkar kot zastopnik mestnega stavb- nega oddelka. Komisija si je ogledala razna stavbišča za gradnjo justične palače in končno soglasno označila zgornji del Glazije kot najprimernej- še stavbišče. Sklenjeno je bilo tudi, da začne tehnični oddelek takoj izdelova- ti načrte za justično palačo. Kakor znano, je dal prejšnji mestni svet. Glazijo v najem Sokolskemu društvu v Celju in SK Celju za dobo 50 let, s katerima je občina tudi sklenila za- devno pogodbo. c Izprtje v Westnovi tovarni traja dalje. Ponovna pogajanja med pred- stavniki Westnove tovarne in zastop- niki izprtega delavstva so se končala brez uspeha. Izprtih je blizu 1000 de- lavcev. Del delavstva je stalno zbran v tovarni. Podjetje je začelo te dni be- ležiti imena novih delavcev, ki želijo zaposlitve v tovarni. Potrebno bo, da bo inspekcija dela v Ljubljani sklica- la nov sestanek zastopnikov podjetja in delavcev. Morda bo tak korak u- no delavstvo v Sloveniji. V četrtek je stopilo v stavko tudi ostalih 350 de- lavcev v tekstilni tovarni. Ogromno znižanje cen let- mmm«ii 1%1-kniL V mnogih slučajih nemil DiagU. cenejekotpriraz- prodajah. - - K nakupu si usoja vabiti manufakturna in modn.i trgovlna FRANC DOBOVIČNIK, CELJE c Starokatoliška služba božja. V ne- deljo 6. t. m., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., bo ob 9. v staroka- toliški kapeli maša zahvalnica. V to- rek 8. t. m., na praznik Marijinega j rojstva, bo ob 9. slovesna služba bo- ! žja. Pridigal bo g. Lavrinc, žtijpnik ! ljubljanski. c Premestitve v sodni službi. Na predlog minista pravde je bila pred u- veljavljenjem v ustavi določene sod- niške stalnosti izvršena cela vrsta sprememb v staležu sodnikov v vsej državi. M. dr. so imenovani: gg. Anton Radej, sodnik okrožnega sodišča v Ce- lju, za starešino sreskega sodišča v | Šmarju pri Jelšah; Juro Lesjak, sod- nik okrožnega sodišča v Celju, za sod- nika sreskega sodišča v Celju; Josip Pole, pristav sreskega sodišča v Celju, za sodnika sreskega sodišča v Smarju pri Jelšah; dr. Fran Suhadolnik, sod- nik sreskega sodišča v Ptuju, za sod- nika okrožnega sodišča v Celju; Bog- dan Jereb, pristav sreskega sodišča v Celju, za sodnika sreskega sodišča v Murski Soboti. Premeščena sta gg. Zdenko Verstovšek, sodnik sreskega sodišča v Celju, k sreskemu sodišču v Brežicah, in dr. Ludovik Lobe, sodnik okrožnega sodišča v Slavonski Požegi, k okrožnemu sodišču v Celju. c Iz sodno - pisarniške službe. Pra- vosodno ministrstvo je podpisalo od- lok, s katerim so imenovani: za kanc- lista X. pol. skup. pri sreskem sodi- šču v Celju g. Konrad Tovornik, urad- niški pripravnik X. pol. skup. pri istem sodišču; za uradniško pripravnico v X. pol. skup. pri sreskem sodišču v Celju gdč. Mari ja Nesmanova; za uradni- škega pripravnika X. pol. skup. pri sreskem sodišču v Celju g. Ernest Bolka, dnevničar - zvaničnik pri istem sodišču. Po potrebi službe je imenova- na dnevničarka - zvaničnici gdč. Ana Serdonerjeva za uradniško pripravni- co pri sreskem sodišču v Celju, gdč. Franja Blagotinškova, pis. ofic. VIII. pol. skup. pri sreskem sodišču v Treb- njem, pa je premeščena k sreskemu sodišču v Celju. c Učni uspeh na celjsk? gimnaziji. Po končanih popravnih izpitih je učni uspeh na drž. realni gimnaziji v Celju v šolskem letu 1935/36 sledeč: Z od- ličnim uspehom je izdelalo 145 učen- cev in učenk (15.79%), s prav dobrim uspehom 293 (31.92%), z dobrim u- spehom 384 (41.83%). Izdelalo je to- rej 822 učencev in učenk (89.54%). Izdelalo ni 96 učencev in učenk (10.46%). Izmed 136 učencev, učenk in privatistov jih je napravilo nižji te- čajni izpit 134, višji tečajni izpit pa je napravilo 30 kandidatov izmed 32. c Rekordno število učencev na celj- ski gimnaziji. V novem šolskem letu se je vpisalo v drž. realno gimnazijo v Celju rekordno število 1022 učencev, med temi 327 učenk, dočim je bilo la- ni v začetku šolskega leta 958 učen- cev in učenk. V I. razred se je vpisa- lo 209 učencev (med temi 73 učenk), v II. razred 196 (72 učenk), v III. razred 149 (46 učenk), v IV. razred 179 (58 učenk), v V. razred 112 (26 učenk), v VI. razred 75 (21 učenk), v VII. razred 52 (16 učenk), v VIII. razred 50 (15 učenk). Zavod bo imel letos 24 oddelkov, od katerih jih bo imelo 7 popoldanski pouk. c Stevilo učencev in ueenk na me- seanskih šolah v Celju. Na drž. deški meycanski šoli je v novem šolshom le- tu vpisanih 294 učencev, na drž. de- kliüki meščanski šoli pa 259 ueenk. c Predavanje o socialni zakonodaji. V nedeljo 6. t. m. ob pol 9. dopoldne bo predaval v Celjskem domu g. dr. A. Reisman iz Maribora o socialni za- konodaji (sodišče dobrih ljudi). c Pomemben izum Celjana. Gosp. Alojz Grad, kopalni mojster v kopa- lišču »Diani« v Celju in bivši promet- nik drž. železnic, je izumil popolnoma neškodljivo, naravno in zanesljivo sred- stvo proti izpadanju in za rast las. Gosp. Grad se pridno bavi z botanizi- ranjem. V svetovni vojni je izgubil la- se. Svoj izum je uporabljal tri mesc- ce in sedaj so mu začeli rasti lasje s pleše. Cez dva meseca bodo lasje že tako veliki, da se bo lahko dal pri fri- zerju ostriči na frizuro, ki je ni imel že celih 18 let. Gosp. Grad želi ta svoj izum prodati odnosno išče primernega družabnika zaradi izposlovanja dovo- ljenja in zaščite svojega izuma. c Seznam v 1. 1936. pridobnini za- vezanih oseb v bivši celjski okoliški občini je razpoložen na javni vpogled na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 10. Razprave pred davčnim odborom bodo za vse področje bivše okoliške občine 17., 18., 26. in 30. t. m. ter 1. oktobra v prostorih davčne uprave v Celju. c Gradnja vodovoda na hrib sv. Jo- žefa. Te dni se je začel izkop za na- peljavo vodovoda na hrib sv. Jožefa. Izkop izvršuje mestna občina v lastni režiji. Polaganje cevi in ostala dela iz- vršuje podjetje g. Gradta v Celju. KLAVIR glasbeno teorijo in nauk o harmoniji po- učuje temeljito in sistematično ucitelj g. Clril Pregelj, (bivši gojenec dunajske glasbene akademije). Natančncjša pojasnila vsak dun od 13.-15. v Celju, Komenskega 11,1. c Obisk tujeev. V avgustu je obiska- 10 Celje 1782 tujeev (1093 Jugoslove- nov in 689 inozemeev) nasproti 1433 (935 Jugoslovenom in 498 inozemeem) v letošnjem juliju in 1406 (1032 Jugo- slovenom in 374 inozemeem) v lan- skem avgustu. Prenočnin je bilo letos v avgustu 3789, v juliju 3173, lani v avgustu pa samo 2460. V preteklem mesecu je bil torej obisk tujeev zelo zadovoljiv. c Umrli v avgustu. V preteklem me- secu je umrlo v Celju 32 oseb in sicer 11 v mestu in 21 v javni bolnici. c Razmere na dclovnem tri>u. Pri i-nrzi dela v Celju se je od 21. do 31. avgusta na novo priiavilo 3L' brezpo- selnih, delo je bilo ponujeno /a 24 o- seb, posredovanja so b:!a izvršeng 4, odpotovalo je 23, odpadlo pa 27 oseb. Dne 31. avgusta je oatalo v evidenci 176 brezposelnih (154 inoskih in 22 žensk) nasproti 198 '175 moškim in 23 ženskam) dne 20. avguata. Delo dobijo po 1 mizar, kovač, žago.r in hlapec, 4 dekle, po 2 kuhaxici in na- takarici ter 1 postrežnica. c TJpokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v soboto 5. t. m. ob 16. pri tovarišu Grahu v Gaberju. c Sahovska tekma Gaberje - Vara- ždin. Sahovski klub Gaberje bo igral v nedeljo 6. t. m. medklubsko prijatelj- sko tekmo s šahovskim klubom iz Va- raždina. c Glasbena Matica v Celju. Ze iz prvih dni vpisovanja je razvidno, da uživa sola Glasbene Matice upravičen ugled. Saj pa je izšlo iz te šole že le- po število nadarjenih in sposobnih go- ttÄHÜFAlOtJRA CELJE Stnlne novosti za dame in gospode Cenckonknrončnc! Sokolska proslava kralje- vega rojstnega dne Sokolsko društvo v Celju sporoča, da bo sokolska proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. v soboto 5. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Narod-. nega doma in ne, kakor je bilo prvotno določeno, v mestni telovadnici, ker po- pravila v mestni telovadnici še niso končana. Udeležite se vsi sokolske proslave! jencev in gojenk. Med drugimi je lani g. F. Luževič absolviral drž. akademi- jo v Zagrebu in baš letos pa je g. Egon Kunej z odličnim uspehom di- plomiral na drž. konservatoriju v Lju- bljani, kar dokazuje, da so ti uspehi bili zajamčeni že v oni podlagi, ki jo je nudila Glasbena Matica tem odlič- njakom in še mnogim drugim v pred- izobrazbi kot predpripravi s skrbnim, izkušenim, sistematičnim 'strokovnün šolanjem, da so na tej podlagi nada- ljevali svoje študije in dösegli na naj- višjih zavodih najlepše uspehe. Vpiso- vanje traja na Matici še te dni vse do preklica. c Vscm ljubiteljcm solopetja sporo- čamo, da poučuje letos ta predmet na šoli Glasbene Matice v Celju specialna učna moč v osebi ge. Zore Ropasove, bivše operne pevke. — Odbor. c Celjsko pevsko društvo bo začelo z rednimi pevskimi vajami v petek 11. t. m. Vsi pevci in pevke se tiaj polno- Stevilno udeleže takoj prvtf'pevske va- je. Dobrodošli so tudi nekdanji izvršu- joči člani. Pri prvih vajah se bodo sprejemali tudi novi pevci in pevke. - Odbor. c Brezplačen obed za brezposelne. V nedeljo, na kraljev rojstni dan, bo do- bilo 60 brezposelnih brezplačen obed v hotelu »Belem volu«. Näkaznice se dobijo pri g. Antonu Lečniku na Glav- nem trgu. c Mladinski odsek tlruštva »Soče« bo imel v sredo 9. t. m. ob 20. važen se- stanek v društvenih prostorih. Točno in vsi! c Senzacija za Celje bo tombola celj- skega Kola jugoslov. sester, ki bo 8. t. m. — na malo gospojnico — ob 3. popoldne na Dečkovem trgu. V naj- bližnjih dneh bo del dobitkov razstav- ljen v izložbah veletrgovine Stermec- ki. »Kolo« se toplo pripÖ^Öca občin- stvu, da podpre njegovo akeijo, kate- rc čisti dobiček naj bi pokril stroške zu uvedbo električne razsVelljave v počitniškem domu v Bakarcu. Tombol- ski listki so po 2 Din. Ker bo veiiko število lepih in praktienih dobitkov, ki so iih velikodušno darovr.li indu- strijci, trgovci in privatniki, Vas igra ne bo razočarala. Zato v torek 8. sep- i^mbra vsi Celjani na torivbolo! c Nagradno streljanje. Celjsko strel- sko okrožje bo priredilo svoje letoš- nje nagradno streljanje v nedeljo 6. t. m. in torek 8. t. m. na strelišču v Pečovniku. Clani strelskih družin in prijatelji strelskega sporta so vablje- ni, da se v čim večjem številu udele-- žijo te prireditve. c Tragična smrt starke."V nedeljo je na cesti pri Zalcu neki avtomobil po- vozil 72-letno, pri veleposestniku Wol- fu v St. Petru v Savinjski dolini na- meščeno služkinjo Marjeto Vrzelakovo. Starka je dobila težke notranje po- škodbe. Prepeljali so jo v celjsko bol- nico, kjer je nekaj ur pozneje podlegla poškodbam. Štev. 36. »NOVA D O B A « Stran 3. c Smrten padec z Marijine cerkve. V četrtek se je dogodila na strehi Ma- j rijine cerkve v Prešernovi ulici težka j nesreča, ki je zahtevala človeško živ- ljenje. :'-Na cerkvi popravljajo sedaj streho in žlebove, renovirajo pa tudi notranjost cerkve.. Kleparska dela je prevzeL kleparski mojster g. Mihael Krajnc iz Celja. V četrtek okrog 8. zjutraj sta se podala 32-letni, v Ašker- čevi ulici stanujoči kleparski pomoč- nik Franc Belcl in 16-letni kleparski vajenec Metod Sulič na cerkveno stre- ho nad glavnimi vrati in začela delati na pločevini pri žlebu. Stavbenik g. Gologranc ju je opozoril, naj se pri- vežeta; Belcl pa tega ni upošteval. Belclu je na pločevini nenadno spodr- snilo, pričel se je loviti in je potegnil Suliča s seboj. Sulič se je v zadnjem hipu o^rijel stebra na robu strehe in se rešil, Bclcl pa je strmoglavil 18 metrov globoko in priletel z glavo na rob hodnika za pešce. Pri padcu mu je počila lobanja, zlomil pa si je tudi til- nik in obe roki ter obležal v krvi. Iz mestnega magistrata, ki stoji naspro- ti cerkve, so takoj prispeli reševalci in prepeljali Belcla v bolnico, Belcl pa je že med prevozom izdihnil. Truplo so položili začasno v mrtvašnico javne bolnice. Letos 14. julija je umrla Belclu žena, ki mu je bila nekaj ted- nov prej rodila dvojčke. Uboga otro- ka sta v kratkem razdobju sedmih tednov na tragičen način izgubila ma- ter in očeta. c Obupanec v mestnem parku. V no- či od torka na sredo si je 23-letni kle- parski pomočnik Miha J. iz Celja v sa- momorilnem namenu prerezal z nožem žile na levi roki. Obupanca so kmalu našli in so ga spravili v bolnico, kjer ¦jnu je hitra zdravniška pomoč rešila življenje. c Požar v Drešinji vasi. V nedeljo o- krog 17. se je vnel kozolec posestnika Martina Dreva v Drešinji vasi pri Pe- trovčah. Ogenj se je razširil tudi na hmeljsko sušilnico, ki je bila prizidana h ltozolcu. Gasilcem je uspelo rešlti ..sosednja poslopja, kozolec in sušilnica pa sta pogorela do tal. Zgorela je tudi večja množina hmelja v vrednosti 30 tisoč dinarjev. Skoda je delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan. c Uspela. gasilska vaja pri glcdališču. Prostoyoljna gasilska četa v Celju je imela v nedeljo zjutraj svojo zaključ- no gasilsko vajo z vsemi svojimi od- delki. Predsednik čete g. Franc Dobo- vičnik je obvestil ob 7. poveljnika čete g. Franca Koširj[a, Ida je izbruhnil v Gledališki ulici velik požar, ki ogro- ža Mestno gledališče in sosednja po- slopja. V goreči hiši leži bolnik, ki ga je treba nemudoma rešiti. Trije streli z Miklavškega hriba so alarmirali ga- silce. Moštvo je v rekordnem času pri- hitelo na požarišče. Samaritanl, so z reševalnim vozom v nekaj minutah re- šili ogroženega bolnika, dočim so ga- silci z mnogimi vodnimi curki že slo- pili v akcijo. Vaja je potekla prav do- bro iu je bil nastop dovršen v rekord- nem času. Celjski gasilci so s to va- jo do)cazali svojo tehnično pnpravlje- nost in hitro udarnost ,ki je v resnih primerih za rešitev človeške^a živ- •lienja in narodnega premoženja nujno potrebna. Ob tej priliki se je izkazalo, da primanjkuje prostovoljni gnsilski četi v Celju pri današnjem napredku gas;i*ke tehnike še marsikaiaro oro- dje, r'"Sl^ono Pa nov gasilski vo^. da bo mogla vršiti svojo službo v polnem ob'ei,Mf;J>-akor to zahtevajo po ve1ie nn- scga rccsuL Celjsko javnost prosimo, da bi nu$la tej humanitarni, prosto- voljni in r.esebični ustanovi več razu- mevanja in aktivnega sodelova^ja. c Zetev smrti. V nedeljo je umrla v Zavodni 55 v starosti 57 let ga. Frančiška Zabukoškova, roj. Zupano- va, soproga upokojenega blagajnika cinkarne g. Mihaela Zabukoška. V celj- ski bolnici so umrli: v nedeljo 22- letni posestnikov sin Franc Svab od Sv. Kunigunde pri Zrečah, v torek 25- letna dninarica Marija Runtasova od Sv. Krištofa pri Laškem, v sredo 44- letni dninar Vincenc Gros iz Smartna pri Slovenjgradcu, v četrtek pa 19- letna navijalka Jožefa Zupanova s Sp. Hudinje. N. p. v m.! c Nevarno vasovanje. Ko je šel 26- letni poljski delavec Rafael Ratej iz j Draže vasi pri Ločah pretekli večer ' vasovat, ga je med potjo napadel po- sestnikov sin Franc Zepek iz Draže vasi ter ga z udarci z ročico močno poškodoval po levem očesu in levi ro- ki. Ratej se zdravi v celjski bolnici. c Nesreča ne počiva. Pretekli petek j zvečer se je dveletni rudarjev sinček Karl Klanjšek od Sv. Katarine pri Tr- bovljah polil doma z vročo kavo ter se hudo opekel po trebuhu in rokah, v soboto pa je 2y. leta stari posestnikov sinček Josip Rezec iz Podvina pri Ma- rijagradcu svrnil nase lonec vrele juhe in se opekel po vsem telesu. V soboto se je ponesrečil 30-letni, pri posestni- ku in gostilničarju Martinu Gučku v Dobjem pri Planini uslužbeni hlapec Josip Siherl. Med vožnjo se je prevr- nil nanj voz ter ga težko poškodoval po rokah in nogah. Istega dne je pa- del 56-letni čevljar Peter Ličen na Re- čici ob Savinji z lestve in si zlomil le- vo roko. V Dolu pri Vojniku je neki otrok prevrnil 7-letnega posestnikove- ga sina Antona Gorška, pri čemer si je Goršek zlomil levo roko. V soboto je padel 39-letni brezposelni dimnikar Ivan Bučar iz Celja v Savinjskem dvo- ru tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil levo nogo ter se tudi poško- doval po glavi in levi roki. Istega dne je neki voz povozil 37-letnega rudar- ja Andreja Klančnika iz Megojnic pri Grižah, ko se je vračal z dela do- mo v, in mu zlomil levo roko. Ko je šla 11-letna rejenka Vida Bučnikova iz Vojnika v soboto ob 16. po kopanju iz vode, je padla in si zlomila desno no- go. V ponedeljek ob 7. zjutraj je pri- nesel 18-letni, v Celjski koči nad Ce- ljem uslužbeni pastir Ivan Srebot ko- so v Celjsko kočo in jo obesil na klin. Slučajno pa je zadel v koso, ki je padla nanj in ga vrezala globoko v glavo. V nedeljo ob 17. je padel 30- letni elektromonter Slavko Kozorog iz Njivic pri Radečah po stopnicah in si nalomil kost v levem kolenu. V po- nedeljek je padel 76-letni prevžitkar Vinko Kačič od Sv. Mihaela nad La- skim s hruške in si zlomil desno roko. Ko je vozil 27-letni posestnikov sin Josip Koštomaj z Ljubečne v torek okrog 21. drva domov, je stopil v te-: mi na oster predmet in se vrezal glo- boko v levi podplat. V soboto je padla 63-letna žena progovnega delavca Frančiška Nunčičeva od Sv. Krištofa pri Laškem pri pospravljanju skladi- šča v čuvajnici z okna pol metra glo- boko in si zlomila levo roko v podlak- tu. Ko je pasel 11-letni delavčev sin Martin Stopar iz Lok pri Mozirju ži- vino, mu je prinesel pastir Ivan Ma-- rolt napolnjeno patrono. Fanta sta se pričela igrati s patrono in sta jo za- gnala ob neko skalo. Patrona je eks- plodirala ter odtrgala Stoparju levi kazalec in mu razmesarila ostale prste na levi roki in kazalec in sredinec na desni roki. V ponedeljek okrog 18. je vozil 66-letni posestnik Matija Po- točnik iz Zabukovja pri Frankolovem deske iz Stranic na Frankolovo. Ko- nja, ki sta vlekla voz, sta se na cesti splašila in sta močno potegnila. Po- točnik je padel z voza ter se močno poškodoval po glavi in prsih. Ko je vozila 60-Jetna postrežnica Marija Stiplovškova iz Gaberja v ponedeljek okrog 9. dopoldne z ročnim vozičkom pohištvo po cesti pri okoliškem poko- pališču, se je voziček zvrnil. Pohištvo je padlo na Stiplovškovo ter jo moč- no poškodovalo po prsih in nogah. V sredo je tračnica pri delu udarila 38- letnega železniškega delavca Florija- na Vorino od Sv. Krištofa pri Laškem in ga hudo poškodovala po bradi. V torek zvečer je šel 16-letni posestni- kov sin Anton Poljšak iz Prevorja pri Pilštanju s puško na njivo čakat jaz- beca. Ko je hotel pogledati, ali je pu- ška v redu, se je puška sprožila. Smodnik je puhnil v Poljšaka in ga močno ožgal po obrazu. V sredo ob 11. dopoldne je padel 52-letni posest- nik Josip Mauker iz Zreč s češplje in si zlomil ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. c Jesen je najprimernejäi hi najlep- ši letni čas za izlete. Pohitimo sedaj, ko je v prosti naravi toliko užitka, na bližnje in daljne vrhove, da se navži- jemo svežega zraka in so?nca. VaTn nas Celjska koča, vabi Golčlča planina, Savinjske alpe. V Logarnkl dolini so planinske postojanke vedno odprte, dorn na Korošici in na Okrešlju bosta oskrbovana do 4. okt<»V>i, poznoje, v oktobru pa bo dom na Okrešlju oiikr- b;>van še vsako sob »to in nedeljo. c Izpiti vozačev motornih vozil bodo 14. oktobra ob pol 9. na sreskem na- čelstvu v Celju. Kandidati iz celjske- ga, šmarskega, laškega, gornjegraj- skega in konjiškega sreza naj vložijo čimprej zadevne predpisane prošnje za polaganje vozaškega (šoferskega) izpita. c Oddaja kolodvorske restavracije v Celju. Direkcija državnih železnic v Ljubljani odda s 1. oktobrom t. 1. za nedoločen čas v zakup kolodvorsko re- stavracijo srednje vrste na postaji v Celju. Potrebna glavnica za obratova- nje restavracije znaša 56.000 Din. Pro- šnje se vlagajo do vključno 5. t. m. na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani. Natančnejša pojasnila o po- gojih in velikosti varščine se dobijo pri direkciji drž. železnic v Ljubljani, soba 59 odnosno 54 in pri šefu postaje Celje. c V. mednarodna razstava psov vseh pasem bo pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja 19. in 20. t. m. v prostorih Ljubljanskega velesej- ma v Ljubljani. Prijavnice se dobijo v trgovini Videnšek v Celju, Prešernova ulica 11, poleg magistrata. Rok za pri- jave poteče v soboto 5. t. m. c Protituberkulozni ligi v Celju je poklonil g. Ernest Kovač, prokurist tekstilne tovarne Bergmann in drug v Celju, 200 Din namesto venca na grob prerano umrlega g. Viljema Planinca, uradnika tvrdke Westen. c Podpornemu društvu za revne o- troke v Gaberju je podarila Cinkarna d. d. v Celju 250 Din v počastitev spo- mina pokojne ge. Frančiške Zabuko- škove. Iskrena hvala! c Mlad pes volčjak se je zatekel v celjsko gimnazijo. Lastnik ga dobi v gimnaziji. c Nočno lckarnisko službo ima od 5. do 11. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 6. do 12. t. m. ima službo IV. vod. inspekcijo častni preds. g. Jellenz. c Kino Union. Petek 4. t. m.: »Vse zaradi muzike« (»Rapsodija ljubez- ni«). Velefilm iz življenja genialnega skladatelja Liszta. V glavnih vlogah Pavel Hörbiger, Karin Hardt in Sy- bille Schmitz. Glasba: Franc Liszt. Predigra: zvočni tednik. — Sobota 5., nedelja 6., ponedeljek 7. t. m.: »Bo- žanstvena žena« (»Maddalena«). Ve- lefilm iz življenja znamenitega skla- datelja V. Bellinija. Nastanek njegove najlepše arije »Casta Diva«. V glav- nih vlogah Marta Eggerth, Filip Hol- mes in Benita Hume. Glasba: Vincen- zo Bellini. Predigra: zvočni tednik. —• V nedeljo 6. t. m. in v torek 8. t. m. ob 10. dopoldne matineja: »Zlata mrz- lica«. Izredno napet film z Divjega za- pada. Sokolstvo x Sokolsko drustvo Celje. Vpisova- nja k sokolski telovadbi se je pričelo 1. t. m.: mladinski oddelki vsako sre- do in soboto od 16. do 17. v društvc- nih prostorih (telovadnica v mestni narodni šoli, vhod iz Zrinjskega uli- ce), trgovski in obrtni naraščaj vsa- ko sredo od 20. do 21., starejai člani od 35. leta dalje v torek in petek od 15. do 19., člani od 18. do 35. leta vsak torek in petek od 19.30 do 20., članice vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 20. Vpisovanje traja do 15. oktobra in ne bo potem nihče več sprejet k telovadbi. Vabimo članstvo, starše in mladino, da čimprej izvrae vpis v posamezne oddelke. Mlajši od- delek članov ima redao telovadbo vsak torek in petek od 20. do 22. Vabino vse brate, ki so poleti iz kakršnega- koli vzroka izostali od redne tclovad- be, da se takoj zopet javijo k telovad- bi. — Načelništvo. x Urnik telovadbe Sokolskega dru- stva v Celju. Telovadba mladinskih odelkov se prične v ponedeljek 14. t. m., dočim se članska telovadba vrši že od 1. septembra dalje. Moška deca telovadi: nižja: ponedeljek in petek od 2.— 3., srednja: torek in četrtek od 2.—3., višja: sreda od 4.—5., sobota od J/:4.— J^5., ženska deca: nižja to- rek in petek od 3.—4., višja: torek in petek od 4.—5M ženski naraščaj: to- DVOJNI UŽITEK BON B ONI PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB rek in petek od 5.— %!., moški nara- Rc&j: sreda in sobota od 5.—¦¦%!., tr- govski in obrtni narascaj: ponedeljek od Y>9—10., sreda od 8.— ys 10., čla- ni: torek in petek, starejši: od %7.— J48., mlajši od 8.—10., članice: pone- deljek od 1A&.—Vj9. in četrtek od V'i 8.—9. — Načelništvo. Sport t VIII. sportni dan SK Olimpa bo v nedeljo 6. t. m. s sledečim sporedom: Dopoldne bo prodaja spominskih tra- kov in cvetlic. Ob 8. zjutraj bo table teniški turnir v dvorani pri >-Jugoslo- vanu« v Gaberju, na igrisču v Gaberju pa se bo pričel ob 8. lahkoatletski mi- ting juniorjev SK Jugoslavije in SK Olimpa. Ob 14. se bo pričela na igri- šču v Gaberju nogometna predtekma juniorjev, ob 15. predtekma rezerv, ob 16.30 pa glavna tekma SK Ljubljana: SK Olimp. Sportno občinstvo opozar- jamo, da bo nastopila Ljubljana v naj- močnejši postavi, s katero bo igrala prihodnjo nedeljo prvenstveno tekmo z bcograjsko Jugoslavijo. Avtobusna zveza z igriščem: mestni avtobus bo vozil izpred kolodvora na igrišČe s pri- četkom ob 15. Voznina 1.50 Din. Po- setniki, ki se izkažejo z voznim list- kom avtobusa, so deležni znižane vstopnine za 1 Din. — SK Olimp. t Sportni dan v Zalcu. Sportni klub »Zalec« v 2alcu bo praznoval v nede- ljo 6. t. m. 5-letnico svojega obstoja, združeno s sportnim dnem, veselico in srečolovom. V petih letih obstoja, v najtežjih letih znamenja krize, se je moral klub boriti z raznimi težkočami in ovirami. Te pa je srečno prebolel po zaslugi agilnega in požrtvovalnega predsednika g. Ivana Marouta, ki ga je skupno z ostalim odborom dvignil na dostojno višino ter mu s svojo de- lavnostjo in priljubljenostjo pridobil mnogo pristašev ter ga postavil na čelo vodilnih društev žalskih. Tega se zaveda tudi vse ostalo članstvo, ki bo s svojim smotrenim delom skrbelo, da klub ne bo opešal, ampak ostal na vi- šini, kajti zaveda se, da ne samo mati- ca, ampak tudi čebele morajo biti prid- ne, zato bo sportni dan velik triumf žalskega sportnega kluba. Spored je sledeč: ob 8.30 mladinska nogometna tekma SK Celje :SK Zalec, ob 11.30 štafetni tek po trgu za pokal SK Zal- ca. Popoldne ob 13. sprejem gostov na kolodvoru, ob 13.30 povorka vseh so- delujočih klubov po trgu, ob 14. po- kalne tekme za pokal SK Zalca, ob 17. razdelitev pokalov zmagovalcem. t Hermes : Atletik 2:2 (1:0). V ne- deljo je gostoval 2SK Hermes iz Lju- bljane v Celju in igral na igrišču pri xSkalni kleti« prijateljsko tekmo 3 celjskimi Atletiki. Rezultat odgovarja poteku igre. Gostje so nudili lepo kom- binatorno igro, bili pa so preveč neod- ločni pred nasprotnikovim golom. Atle- tiki so igrali smiselno in z elanom. Atletiki so imeli skoraj ves čas malo več od igre. Tekma je bila zlasti po odmoru živahna in napeta. Gola za Hermes sta padla v 42. minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke in v 38. mi- nuti drugega polčasa, gola za Atleti- ke pa v 18. in 27. minuti drugega pol- časa. Zaradi incidenta med igralci je sodnik v zadnji minuti izključil po e- nega igralca obeh moštev. Tekmo je sodil g. Seitl precej ležerno in premalo energično. V predtekmi je rezerva SK Celja premagala rezervo Atletikov v razmerju 3:2. Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 36. Gospodarstvo Hmelj g Žalec. Hmeljarsko društvo za drav- sko banovino poroča: Obiranje hmclja je bilo ob koncu avgusta povsod kon- čano. Kakor smo pričakovali, bo imela Savinjska dolina Ietos relativno naj- več zelenega blaga izvrstne kakovosti in sicer do 80% celotnega pridelka. Vsled tega je že takoj med obiranjem posegla svetovna trgovina v zclo ži- vahen nakup in pokupila do konca avgusta že skoraj četrtino letošnjega pridelka. Zlasti močni nakupi se vršijo za Ameriko in Anglrjo, kamor so že prejšnja leta izvažali nad 70% našega bmelja. Letos pa je upati, da bosta ti dve državi vsled neugodnih lastnih le- an jorrabili še več našte!J3 in mobiSie. Za vkuhavanje sadja in fiočivja so najboljSi WECK0V1 KiJ^ARCI po znižanih cenah pri tvrdki Jos. Jagodič, trgovina z žeieznino, Celje» Glavni trg Gubčeva ul. Zlata jama! Prod;;m nov, zanesljiv iznm za rast las» Z uporabo tega naravnega sred- stva nehajo »asje po dveh mesecih 'zpadati. To sredstvo jsospešuje rast las in odstranjuje vsako plešo. Vsak naj se prepriča pri ALOJZU GRADUj kopalncm moj- stru, kopaliSČe »DIANA«, CeSje-Bre*| PRODAJO SE mladi čistokrvni angleftki Spiclji Naslov pri vratarju hotela »Union«. 8p3*ejmem dljaka v zelo dobro oskrbo k petošolcu. Naslov v upravi lista. Šolske knjige rabljene, kupujeinprodaja knjigama In paptrnica y,Domovi&*a", Ce!je, Kralja Pefrai c. 45 EluMpi w Stanovanje na Mariborski cesti tik Westnove vile ! s 3 sobami, kuhinjo in vitom se odda mirni je na prodaj. Vprašati pri g. Antonu j stranki v novi vili. Interesenti naj javijo Lcčniku, Celje, Glavni trg. J svoj naslov na: Celje, giošfni predal 8 d7d. PIVOtfHRNfl „UNION" LJUBLJANA priporoča svoje izborne izdelke svetlo in temno pivo, - __ pekovski kvas in spirit vseh vrst. .....--------- nove in antikvarične Solske knjige ŠoKske potrebščnc: Risalni pribor, aktovke, nslivna peresa ltd. v veliki izbiri in ugodno pri tvrdki Karl Goričar vdy., Celje, Kralja Petra c. 7-9 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instaiacije. streiovodne naprave Prevzema vta v zgora] navedene stroke jpadajoia dela In popravila - - Cere zmerne — Postrežba tolna In tolldna ZVEZNA TtSKARNA V CELJU - Strossmayerjeva 1 NajstarejSe narodno podjetje te stroke v Celju priporocafobCinam uradom, pridobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in cniHnn vezavo knjig po zmcrnih cenah. Celjska posojilnica d. d. if Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM (j)avnica in rczerve nad Din 16,5ooooo#— Kupiije In pro« cL&jtt devisee Iys volute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice ifi tekoči račun ter imdi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružtiici: Maribor, Šošfanj Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Oba v Celju.