-I Slovenec TEVILKA 5. Katoliški list za slovenske delavce v JOLILT, ILLINOIS, 15. I|E€EMBRA 1914 Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. elika bitka na Poljskem === LETNIK XXIV. 110. ižati i. se bliža odločitvi. Nemci in Rusi si prisvajajo uspehe, a zanesljivih poročil ni. Avstrijci uspešno odbijajo Ruse v zapadni Galiciji, kjer so jih ujeli na tisoče, in so prodrli iz Ogrskega čez Karpate do Novega Sandeca in ie dalje. ^ Srbiji so bile avstrijske čete po hudih bojih potisnjene daleč nazaj. $1.7 $1.0®. zni' Washington, D. C., 9. dec. — Iz Du-'Ja danes naznanjajo nadaljnje sijaj-- uspehe združenih Avstrijcev in Brzojavka se glasi: wtka na Poljskem se nadaljuje z godnim uspehom. V zapadni Gali-; so združene aVstro-ogrsko-nemške ete od juga napadle prodirajoče Ruse, 10.00. {,h Porazile in ujele 23,000 mož. Naše $6.7* gte so pridobile na terenu južno od i P^da. Sovražnik nadaljuje z oja-b"!!mi četami svoje hude napade v |st'^ni Arangjelovca- Princ Lichten-avstrijski, in poslanec Pekar, o-Po d ddegat' sta zapustila Genovo, da avita ameriško božično ladjo ob Prihodu. Nemčija je tudi od-hva.aa zastopnike. Občinstvo je zelo ga ' Zn° Za ta dokaz sočutja, kakor ,e pr'P°ročalo ameriško časopisje. Srbija poroča uspehe. agmlriBrzojavka Havasovi 'Odi • sa pravi: • armade^"0 ofenzivno letanje srbske •95£|LA.VStr" ^ usPešno ob celi fronti. 9§c' redu if' v največjem ne- ™ in t ' gublvsi veliko število ujetnikov P°v in vojnih potrebščin. 000 a"10 eni t6čki FO Srbi uje,i 2'" 22 „ .VstnKev ter godbo in zastavo pPespolka." iz °r°^evavec tudt braojavija izpisek nee nove frb,ike vlade, prečita- 8a danes pred srbsko skupštino, ki Se glasi: "P j. rrepnčana, da je vesoljno srbsko udstvo sklenilo, braniti svojo domo-svojo svobodo do konca v sve-vojni, smatra kraljevska vlada za °Jo dolžnost, dati zagotovilo osvo- .45; bir» 0 boditve in združitve vseh naših bratov, oropanih svoje svobode, najsi so Srbi, Hrvati ali Slovenci. "Čudoviti uspeh, ki bo venčal to borbo, bo več nego poplačal njene o-gromne žrtve." Čitanje te izjave je bilo večkrat prekinjeno z navdušenim ploskom od strani zbranih zakonodavcev. Kolera v Avstriji in Nemčiji. Rotterdam, 9 .dec.—Berlinski zdravstveni odb6r je naznanil, kakor brzo-javljajo semkaj, šestintrideset slučajev kolere v Nemčiji med mesecem novembrom. V Avstriji, posebno v Galiciji, se kolera naglo razširja. Osemsto in štiriinštirideset slučajev je bilo zglašenih med prvim tednom novembra, v kateri dobi je bilo 331 smrtnih slučajev. Na Dunaju je bilo devetdeset smrtnih slučajev. Na O-grskem je bilo med istim tednom 532 slučajev kolere. Nadvojvoda Friderik maršal. London, 10. dec. — Brzojavka Renter's Telegrani-družbi iz Amsterdama pravi, da so iz Dunaja brzojavili, da je cesar Franc Jožef imenoval avstrijskega vrhovnega poveljnika, nadvojvodo Friderika, za maršala. Nadvojvoda Friderik je strinič cesarjev. Car izgubil 60,000 častnikov. Berlin, 10. dec. — "R„skij Invalid", rusko vojaško glasilo, pravi, da je Rusija do dne 4. dec. izgubila 60,000 čast- ln ujetih nikov na usmrčenih, ranjenih i Kdo je zakrivil vojno? Amsterdam, čez London, 10. dec. Dr .Kari Liebknecht, sociališki član nemškega državnega zbora, ki je edini glasoval proti vojnemu kreditu v nedavni seji državnega zbora, pojasnjuje svoje početje v članku, pravkar objavljenem v Berlinu. Med drugim pravi: "Te vojne ni želel nobeden prizadetih narodov, niti se ni vnela v pospešitev blagostanja nemškega ali kakega drugega naroda. Započeta je bila po skupnem delovanju nemške in avstrijske vojne stranke v temoti poluab-solutizma in tajne diplomacije v svrho, da prehitita svoje nasprotnike. "Obenem je vojna napoleonski po skus, oslabiti in streti rastoče delav sko gibanje." * Avstrijsko uradno naznanilo. Dunaj, 10. dec. — Sledeče uradno naznanilo je bilo objavljeno danes: "Na Poljskem je bilo včeraj vse mirno ob celi fronti. Ponočni napadi ruski v okrožju jugozapadno od Novo Radomska so bili odbiti. "V zapadni Galiciji so se bojevali na obeh straneh močni oddelki in ujeli smo dosedaj 10,000 Rusov. Bitka se nadaljuje danes. "Vsled naših podjetij v Karpatih smo spet zavzeli žnatne dele našega ozemlja." Trojen napad proti Varšavi. London, 10. dec. — Nemci se nadalje trudijo streti ruske armade. Do-čim se velik del njihove bojne moči trudi zadržati rusko središče, prodira druga armada od Vzhodne Prusije vzhodno od Mlave in napada rusko des 110 krilo z namenom, da pretrže zveze in prodre v Varšavo iz ozadja. Hudi boji se vršijo tudi jugozapadno od Lodza in jugovzhodno od Krakova, kjer se Avstrijci in Nemci trdijo obkoliti rusko levo krilo in prisiliti te čete da se umaknejo izpred trdnjave.' Severni del avstrijske armade, ki je v zvezi s skrajnim nemškim desnim krilom, poskuša prodreti severovzhod- .............. °t0H copyright. 1114, by American Preas Association. Uplenjene nemške zastav e. izložene v parizu in nemci, vozeči oblegalne topove skoz antwerp. ,,ramB0-nj'at?Iika kažc zi,PIenJ'cne nem^e zastave, razstavljene v Chapelle des Invalides Pariz 7™1 t -v. *Vot v*! ,V bhki °b reki MarnC" ZaStaVe so vtdnt)ma izstreljene v kose. Spodnja slika kaže Nenicl t S° *!h 0JC Velike, 42 centimetrov debele oblegalne topove skoz Antwerp. CmCC' ko V0Z,J0 fe, r 110 7 xamenom ,da zavzame Kielce in Rifflom. Izvzeniši severno od Ciechanowa ta kretanja niso nova, ker so Avstrijci in Nemci poskušali doseči to že poprej, a se j.i$ii ni posrečilo. Kakor izjavljajo ruski veščaki, pre puščanje mest sovražniku ne tvori važnega vojnega činitelja, zlasti ker bom-bardovr.nje velikih mest kakor Lodza, z neizogibnim razdevanjem življenja in lastnine, rado izprija armado. Ce bo torej od strategične koristi zapustiti Varšavo, ne bo smatrati o-svojitve tega mesta za važno. Rusi pomagajo Srbom. v Amsterdam, 12. dec,, 1 zj. — "Frankfurter /eitung" pravi, da je Srbe oja-čilo pet; ruskih polkov, ki so se odpeljali iz r Vrhangela dne 27. okt. in dospeli v črnogorsko luko Bar dne 29. nov. i Srbski uspehi. Pariz. 11. dec. — Poročevavec Ha-vasove agenture v Nišu na Srbskem je dne 10. dec. poslal sledečo brzojavko o zadnjih vojaških podjetjih: "ValjuVo — Ko so razkropili Avstrijce ?tne 8. dec., so Srbi nadalje zasledovali svojega sovražnika in ga pognali ; onostran Užic, Kozjeričev, Puljen;-, Valjeva in Razarevca. AV-strijci so se naglo umikali. V bran so se postavili samo v soseščini Valjeva in j Užic, a tu je bil njihov odpor kmalu zlomljen in Srbi so zavzeli obe omenjali mesti. "Teknili dne 8. dec. so Srbi ujeli 28 častnikov in 2,237 vojakov avstrijskih ter zapk-nili dva topova in mnogo vojnih potrebščin. "Hudi boji so se vršili tudi severno od fCožmaja in Parovnice, kjer so se srbski protinapadi končali v težkih avstrijskih izgubah. Avstrijci so bežali v neredu. Na tisoče ujetnikov je dospelo v Niš." Srbi ujeli 22,000 Avstrijcev. London, 11. dec. — Brzojavka iz Niša, Srbija, Reuters Telegram-družbi vsebuje dodatne podrobnosti o zadnji veliki zmagi nad Avstrijci, ki so jo pjridobli Srbi v severozapadni Srbiji. "Zas! dovanje sovražnika se nadaljuje "i t celi liniji," pravi poročilo, "pi>•.•<•)>. .• na naši levi .in,.xr5Mdišču." Poročilo omenja boje od dne 3. do dne 7. dec. in ceni skupno število ujetnikov nad 22,000 ter našteva neizmerno in različno zbirko zaplenjenega voj nega materiala, vštevši celo topničar-sko skladišče. Trdo pritiskajo Avstrijce. Rim, 11. dec. — Srbsko poslanstvo naznanja, da so bili Avstrijci pognani nazaj proti Šabcu in jih trdo pritiskajo Srbi, ki napadajo proti Belgradu. Avstrijski vojni ujetniki na Srbskem štejejo 300 častnikov in 30,000 vojakov. Bolgarija pripravljena. New York, 11. dec. — Bolgarsko politiko v evropski vojni je očrtal tukaj danes Štefan Panaretov, prvi bolgarski poslanec v to deželo, ki je med potjo v Washington, da prevzame tamkaj fvoje dolžnosti. Kakor pravi g. Panaretov, bode Bolgarija občuvala nevtralnost tako dolgo, kakor se bo nevtralnost videla najprimernejša lastnim koristim Bolgarije; a če nastane razmerje, da se Bolgarija lahko okoristi s tem, da zgrabi za orožje, potem, je rekel, gotovo, da se pridruži v vojno proti Avstriji. Italija komaj čaka. Rim, 11. dec. — Signor Canepa, član zbornice, je naznanil, da želi umekniti svojo prošnjo, da se italijanska vlada pridruži Združenim Državam v protestu proti kršenju dogovorov haaške konference od strani Nemčije. Signor Canepa je rekel značilno, da upa, da Italija v kratkem zgrabi za orožje in zato bi bil protest od strani te dežele tem času bifczkoristen. Nemško prodiranje zaustavljeno. London, 11. dec. — Od peterih av-strijsko-nemških kolon, ki so nekaj dni na videz slalno napredovale v svojem sovražnem navalu na Poljskem proti Varšavi, so bile tri zaustavljene, po nocojšnjem uradnem naznanilu iz ruskega glavnega stana. Kolona, ki je prodirala navzdol od Mlave ob vzhodnopruski meji in ki se je po neki današnji brzojavki iz Pe-trograda približala na petnajst milj Varšavi, je bila odbita po odločni o-fenzivi in po ruskih protinapadih prisiljena k umiku na nekaterih točkah. Napadi od strani glavne nemške kolone, ki je imela svojo fronto ob liniji med Lodzom in Lowiczem in ki je prihajala doli protikotno od Tliorna, so se vršili z veliko silo, a so bili po ril-, skem poročilu odbiti s težkiijni izgubami za napadnike. Nemce pozdravlja strašno streljanje. Da so Nemci pripisovali veliko važnost uspehu svojega napada tukaj, kaze dejstvo, da so med dvema dnevoma sedemkrat naskočili ruske okope, Francozi pridobili več važnih postojank. Pri St. Mihielu v okrožju Woevre baje pretrgali nemško zvezno linijo. "DRESDEN"ZADELA NA BREG. Križarka ".Nuernberg" pogreznjena v južnem Atlantiku. London, 10. dec. — Roulers, do zadnjih dni glavni stan nemškega armad-nega štaba v zapadni Flandriji, so zavzeli zavezniki. Novico so poslali semkaj iz Amsterdama. Roulers je dvanajst milj severovzhodno od Ypresa. Armentieres, dolgo časa v posesti Nemcev, so tudi zavzeli Britanci. Brzojavka pravi, da so bili Nemci potisnjeni nazaj dalje nego na topovski stre ljaj. Armentieres je devet milj seve-rozapadno od mesta Lille. Zavzetje Roulersa in Armentieresa potrjuje mnoga poročila, da se Nemci umikajo pred napadalrfim kretanjem zaveznikov. Ta napredek zaveznikov naznanja uradno poročilo iz Pariza. Napredovanje se je pričelo pred dvema tednoma in je bilo neprenehoma uspešno. Fn vzrok za očividno smolo nemško je, da je bilo na tisoče vojakov odposlanih od francoske bojne fronte na pomoč nemškim armadam, ogroženim po Rusih 11a vzhodu. Križarka "Nuernberg" pogreznjena. London, 10. dec. — Nemška križarka "Nuernberg", ki se je umeknila iz bitke pri Falklandskem otočju zadnji torek in je poskušala uteči s križarko "Dresden", med tem ko so britanske; :vbjne ladje pod podadmiralom sir Frederick Sturdee uničevale križarke "Schariihorst", "Gneisenau" in "Leipzig", je bila zasledovana po britanskih ladjah in pogreznjena istega dne. Križarka "Dresden" utekla. Montevideo, Uruguay, II. dec Nemška križarka "Dresden" se je baje zatekla v argentinsko luko Santa Crtiz v hudo poškodovanem stanju, po brez- žični brzojavki, prejeti tukaj danes. Če je to res, bo "Dresden" zaprta tamkaj do konca vojne. Se dve nemški ladji potopljeni. London, 11. dec. — Nemčija je utrpela nadaljnji izgubi na morju. Nemško križarko "Prinz Fitel Fried-rich", s 1,500 mornarji na krovu, je pogreznila neka japonska vojna ladja v južnoameriškem vodovju, kakor poročajo iz Valparaisa, Chile. Ladja "Eitel Friedrich" je pripadala Severnonemški Lloydovi družbi, a je bila začetkom vojne opremljena s topovi in izpremenjena v pomožno križarko. Nemška oklopna križarka "Friedrich Kari" je bila pogreznjena v Baltiškem morju po mini, kakor uradno naznanjajo danes iz Pariza. Pogreznjena je bila že pred dvema tednoma in' moštvo, broječe S57 častnikov in mornarjev, je večjidel utonilo. Križarka "Dresden" nasedla. Buenos Aires, 12. dec. — Nemška križarka "Dresden", ena izmed vojnih ladij, ki so se udeležile bitke z britanskim brodovjem pri Falklartdskem o-točju, in ki se je spustila v beg, je obsedela na peščini argentinske brežine blizu Inke Ballegos. Tu mislijo, da je britansko brodovje pod podadmiralom Sturdee prisililo križarko "Dresden" v kot in je rajši zadela na breg, nego se spustila v boj brez upa 11a zmago. » ' ■ Francozi prodirajo. London, 13. dec. — Uradno naznanilo, izdano v Berlinu danes, pravi, da so Francozi utrpeli težko izgubo v naskoku na Fliery (Pierry). To kratko naznanilo kaže, da so Francozi pridobili važnih postojank v okraju Woevre, kjer so poskušali pretrgati nemški oddelek, ki se razteza kakor puščica do St. Mihiela ob reki Meuse. Poročilo kaže, da so Francozi prodrli onostran nemške linije. Tudi drugod so bili Francozi uspešni. so bili vselej odbiti s smrtonosnim streljanjem. Tretja kolona, ki je trpela, je tista, ki je sestavljena iz nemških in avstrijskih čet, ki so poskušale, zajeti rusko levo krilo južno od Krakova ob strani. V tem slučaju so bili Rusi, ki so pričeli ofenzivo, in ti trdijo, da so po trdovratnem odporu porazili Nemce, zaplenili več topov in ujeli 2,000 mož. O nemški koloni, ki se vojskuje o-krog Piotrkoyva, in tisti, ki prodira od Czenstochowe, ni nobenega poročila, razun ruskega naznanila, da "11a drugih delih fronte ni bilo bistvenih izpre-lhemb". Ali se Nemci zmotili v načrtu? Zaustava ali odboj katerekoli kolone pa mora po mnenju vojaških kritikov vplivati na celi nemški načrt, ki je imel namen, od peterih strani prodreti ter zavzeti Varšavo in oteti Krakov. V to svrho so bili odposlani veliki pomočili oddelki od zapada in so združeni Nenici in Avstrijci pričeli pritiskati na Ruse z veliko odločnostjo od vseli strani. Prejkone pa preteče nekaj dni, da se ho moglo ugotoviti, ali so zaustave ta načrt izpodnesle. Nenici pripisujejo največjo važnost, kakor se poroča, doseči odločilno zmago 11a vzhodu, predno bo Rusom mogoče tako pomnožiti svoje čete, da bi bili Nemcem kos vkljub boljšim nemškim prevoznim pomočkom. Nemci zaustavljeni. Petrograd, 12. dec. — Nemški načrt vojskovanja na Poljskem je bil popolnoma razdrt po odbojih na severnem in južnem skrajnem koncu linije, do-čim so v soseščini Lowicza in vzhodno od Lodza Rusi obdržali svoje postojanke. Tako zatrjujejo nocoj v Petror gradu. Poskus avstrijsko-nemških čet južno od Krakova, predreti rusko linijp, se je končal v njihovem popolnem porazu. Avstrijsko-nemške izgube znašajo nad 10,(XX) mož. Srbi zmagoviti." Pariz, 12. dec. — Iz Niša, Srbija, je Horočevavec Havasove agenture brzo-javil, da so Srbi odbili avstrijsko armado s težkimi izgubami pri Kosma-ju, trideset milj južno od Belgrada. Brzojavka se glasi: "Hudo bojevanje ke nadaljuje z velikimi avstrijskimi oddelki pri Kos-majif južno od Belgrada in severno od Milanovca. Avstrijski napadi pri Kosmaju dne 9. dec. so bili odbiti s težkimi izgubami. Avstrijci so se u^ meknili, pustivši 2,500 trupel 11a bojišču. "Ob ostali fronti na Srbskem se Avstrijci umikajo v smereh Mokre, Gor-bine, Bašte, Rogačice, Ivozelivca in Duba. Srbi so ujeli 35 avstrijskih častnikov, 45,000 vojakov in eno vojaško godbo." Boji se nadaljujejo. London. 13. dec. — Bitke 11a Poljskem se nadaljujejo >koro brez pre-stanka. Dočim Rusi 111 Nemci naznanjajo uspehe, veinjar ni prišlo do odločitve 11a nobeni točki. Neme! še hudo pritiskajo 11a rusko središče, kjer so baje ujeli 11,000 mož, in zaplenili 40 strojnih pušk. Južno od Krakova, kjer Rusi napadajo, naznanja veliki knez Nikolaj ujetje 4,(XX) mož ter zapleno štirih topov in sedmih strojnih pušk. Druga ruska bojna moč je zasedla karpatske prelaze, tako da Avstrijci ne morajo poslati pomoči iz Ogrskega svoji arnladi na Gališkem. Rusi izgubili 150,000 mož? "Naznanilo, izdano v Berlinu v soboto glede ruskilj izgub 11a Poljskem ni izšlo iz glavnega stana in zato je je smatrati za neuradno." Tako brzo-javlja iz Amsterdama poročevavec Reuter's Telegram-družbe. Brzojavka iz Berlina je v soboto poročala, da je službeni tiskovni urad objavil v naznanilu glede ruskih izgub v bitkah okrog Lodza sledeče številke: "Po naši cenitvi so Rusi izgubili 150,000 mož, vštevši 80,000 ujetnikoV." Nemško naznanilo. Berlin, 13. dec. — Današnje uradno naznanilo, izdano iz nemškega armad-nega glaynega stana, pravi, da je bilo ' več ruskih postojank na severnem Polj skem vzetih z naskokom in 11,000 Rusov ujetih. Avstrija poroča uspehe. Dunaj, 13. dec. — Sledeče uradno naznanilo je bilo danes izdano: "V zapadni Galiciji je bilo včeraj južno krilo ruske armade poraženo pri Linianovu in prisiljeno k umiku. Sovražnika zasledujemo. Vsi napadi ob ostali bojni fronti so se izjalovili, kakor so se vsi prejšnji. "Naše čete so prodrle čez Karpate in po mnogih bitkah včeraj zavzele Novi Sandec." J AMERIKANSKI SLOVBNEC.15. DECEMBRA 1914. Amerikanski Slovenec Ustanovljen i. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik..........Anton Nemanich Tajnik...............William Grahek Blagajnik...............John Grahek tjrednik...........Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta..........$1.50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVEN2C Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays bv the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. SIovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. I +G*0+0+C+0+C>+04< Joliet, 111., 14. dec. — Knjige Družbe sv. Mohorja so dospele. Vsi tisti, ki ste se naročili nanje v našem župnišču, jih dobite tamkaj. — Pratika. V tiskarni Amer. Slovenca je sedaj dobiti veliko Pratiko za navadno leto 1915., in sicer Blasni-kovo, kajti Družinske še dolgo ne bo, k;tkor nam poročajo. — Rev. J. Čeme, slovenski župnik v Slieboyganu, Wis., je zadnji teden zbolel za vročiiuko boleznijo. Začasno ga nadomestuje Rev. John Plevnik. — Rojak g. Frank J. Turk, solastnik slovenske veletrgovine The Eagle v Jolietu in tovarne in livarne Turk Manufacturing Co. v Bradley, 111., se je te dni mudil v našem mestu. — "Slovenska dekleta." Pod tem imenom pred kratkim ustanovljeno dekliško društvo je imelo svoj drugi zabavni sestanek zadnji četrtek zvečer pri gdč. Antoniji Stukel, kjer se je zbralo štirinajst društvenic in prav imenitno zabavalo, kakor se nam poroča. Prihodnji četrtek, dne 17. t. m. zvečer bo tretji sestanek in sicer pri gdč. Terezi Nemanich v novem Nema-nichevem domu na voglu Raynor in Granite sts. Drugo soboto, to je dne 26. t. m. pa prirede "Slovenska dekleta" sijajen ples v dvorani K. S. K. J. — Dekliška Marijina Družba je v svoji včerajšnji seji izvolila za leto 1915. sledeče uradnice: Gdč. Elizabeth Grayhack, predsednica; gdč. Mary Bučar, podpredsednica; gdč. Catherine Butala, tajnica; gdč. Amalia Ursich, glavna zaščitnica Sv. Srca; gdč. Rose Glavan, knjižničarica. — Banket D. M. D. Lep večer je imelo snoči vse igralsko osobje, ki je nedavno nastopilo v "Miklovi Zali", pod vodstvom Dekliške Marijine Družbe. Zbrani so bili namreč na banketu ki je izborno uspel. Več o tem pri hodnjič. — Zima. Koncem zadnjega tedna je padlo snega nekaj palcev na debelo, in prejkone ostane, kajti zadnjo noč je pritisnil hud mraz, da je kazal toplomer davi ob 7. uri 5 stopinj pod ničlo. Mount Olive, 111., 29. nov. — V dopisu z dne 18. nov. omenja pisec o slabili delavskih razmerah, kar sploh ni nič novega. Pozabil pa je omeniti pretresljivo nesrečo na železnični progi Wabash, pičli dve milji od dopisnikovega stanovanja med rovom št. 7 in Stauntonom. Smrtno ponesrečil se je rojak J. Strah na dan 14. t. m., kateri je pri operaciji v bolnišnici za vedno v Gospodu zaspal. Bil je član dveh podpornih društev in član unijske organizacije .katera so mu preskrbela dostojen pogreb. Lahka naj mu bode tuja zemlja! Dalje omenja o napredku tuk. društva sv. Barbare št. 97 K. S. K. J. in o slogi med Slovenci in Hrvati, kar ie popolnoma pravilno. Poroča pa tudi o nekem kokolju (misli gotovo na sv. pisemsko ljuljko) in treh nezadovolj-nežih. Pripomnim pa toliko, da ljulj-ka je še ostala med njimi. Trije člani omenjenega društva ,eden Hrvat in dva Slovenca, so po njegovem mnenju omenjeni kokolj. Ali kaj pa je s četrtim, ker ni Slovenec in ne Hrvat, on je pa Ižanc, ker je iz Iga doma. Kako to, ker si tako pravičen, da si četrtega tako zgrešil? Sramotna obsodba se je tudi nad njim izvršila, namreč, da je bil v devetmesečni bolezni iz društva suspendan. Da ni bil simulant, se mu je po preteku enega leta še na telesu poznalo. Izkazal se je bil osebno s potrdilom društ. pečata in podpisom društ. tajnika, da je imel do konca meseca jul. plačano in za mes. avg. pa še $1.30 v dobro vpisanega. Na krivično izpovedbo društ. tajnika J. P., da dolguje za dva meseca,Je bil meseca sept. 1. t. enostavno iz društ. suspendan. Listina je še na razpolago. In prav s to listino se. je izkazal pri seji glav. zborovanja na 13. jan. Po Tvoji trditvi se je varalo vse glav. odbornike, posebno pa še glavnega tajnika. Kako si upaš sramotiti glav. odbor? Ali misliš, da se glav. tajnika more varati? On se je oziral na potrjene listine. Kako pa moreš trditi, da se je varalo glav. odbor radi izključenega člana na kat. podlagi? Zaprisegel je slovesno pred glav. odbor., da se bo točno ravnal na podlagi pravil napram kat. veri. Ali se ni izkazal s potrdilom od župne cerkve? Sedaj gl. predsednik da spolnuje, kar je obljubil pred glav. odbor., ali g. predsednik je prezrl to malenkost in nadaljeval le sporna vprašanja. Tu se je prvo pokazalo, da g. predsednik ne deluje nepristransko. Torej premisli, da je Tvoja trditev neosnovana. In ravno v tej točki sva si z g. predsednikom v protislovji. Ako so Tvoji grehi- rude-či kot škrlat, vse ti bom odpustil, je rekel Jezus Kristus. Ali bi ne bilo kaj enakega mogoče slišati iz ust g. ^chnellerja? Izrazil pa se je nasprotno prav regimentno. Ko bi bil jaz sam predsedoval seji na 13. jan. t. 1., bi se bilo vse drugače izteklo. Torej on ne mara društvenikov sprejemati. Ali mu niso znana duhovna dela usmiljenja? Ali bi bilo verjetno, da ima g. predsednik čeznaturno moč? Da se nas dolži, da smo mislili društ. odškodo-vati in k propadu pripeljati., je prosto izmišljena laž. Poglej, prijatelj, rajši v zgodovino društva! Mislilo se je pred nekaj leti, celo društvo priklopiti k S. S. P. Z. Sedanji delegat in bivši tačasni predsednik društva se ni ganil in upal oporekati, edini jaz kot ustavni član sem društvo obvaroval. Pa kedor resnico gode, se mu gosli na hrbtu razbijejo, pravi pregovor in uresničil se je pravorek, zaslužil po mnenju g. predsed. suspendovanje. Spevaš nadalje g. Schnellerju hvalo, da Vas je tako lepo opral. Ali prezgodnja hvala rada pozebe. Vsa čast pa gre le g. Rev. Golobu. Trdim pa lahko, da naših 18 oškodovanih dedičev ne bo hvalilo Vas, še menj pa g. Schnellerja. Nasprotno se pa lahko pripeti, da se bodejo zgražali nad Vašo krutostjo. Nekako čudno se mi pa vidi, ker se pisatelj sklicuje na celo društvo, kar pa nikoli ni v istini, ker še sedaj, ob prihodu g. predsed. niso bili vsi domači obveščeni o tem. Torej čiste vesti vseeno nimate. Zakaj neki g. predsednik ni zahteval zaslišati bivših članov društ. porot, odbora? Morda bi bil dobil kak drugačen vtis. Da je obsodil g. predsednik nas nezadovoljne-že, je povsem umevno, ker se ga je strašilo od Vaše strani z odstopom vseh članov, kar je bil le od nekaterih "strašilni strel". Potrdil pa je g. Schneller, da je bolje, da se nas ne sprejme in res tudi pomiloval naše dediče. Lepa hvala v imenu dedičev za sočutstvo! Ali Vam ni bilo mogoče kakega pomirovalnega stavka izreči iz svojih ust, kar bi bilo gotovo vplivalo na obe stranki, ne pa gasiti ognja z oljem? Samo ob sebi umevno pa je da je bilo članstvo proti nam (ali ne vsi), ker po preteku 13. mesecev so nastali že razni stroški, katerih so se člani bolj branili kot nas v društvo. Kot vesten predsednik naj bi bil stvar prej rešil, dokler ni bila tako kritičn^. Častno pa nikakor ni od Vas, g. Schneller, da ste hoteli z lažnjivimi sredstvi podpreti svoj temelj. Opozoril sem Vas na Vašo trditev, da so Vas sosedje izven naše narodnosti obvestili, kak nemir da smo mi delali pri društvu. Ali niste se pokazali kot mož beseda, vrgli ste puško v koruzo. Pravega gentlemana 20. stoletja ste se pa pokazali skozi Vašo trditev, da se človeka po ziyianjosti spozna, kdo da je lažnjivec in obratno, kdo je poštenjak. Izrazili ste se dobesedno takole: "Poglejte bivšega tajnika J. P. Bere se mu na obrazu, da je poštenjak od nog do glave. Poglejte bivšega predsednika J. K., se isto vidi na njem, da je poštenjak," in še enega člana ste enako počastili. Verjemite mi pa, g. Schneller, ko sem nekoč mojemu malemu rekel: "Oh Pavelček, kako si ti priden!" pa mi je rekel: "No." Torej še otfoku se zdi sramotno ga v obraz hvaliti. Vprašam Vas pa, g. predsednik, ali niste imeli prav ista očala pri zadnji konvenciji? In da niste opazili skozi nje poštenjaka delegata J. P., ker ste ga sramotno iztirali? Ali je morda imel nanje dober vpliv vinski duh? Ali ste si nabavili nova, katera so jako priporočljiva zdravnikom posebno sod nikom? Želeti bi bilo, da bi vplivale tudi v naš stari kraj, in marsikateremu bi se tudi tukaj slekla koža poštenjaka. Kako, da je g. Schneller nepristransko vodil naš proces, se iz zgoraj omenjenega lahko sodi. Povdarjal je tudi večkrat, da se bode moral pri prihodnji konvenciji dosti zagovarjati; priznava sam, da je kršil sklep glav. zborovanja in konvencije. G. Schneller, priznavam, da Vaša odgovornost ni malenkost. Kakor ste se pa sedaj ponižali pred enim društvom in se vdali kot strahopetec, se Vam bode posrečilo k dobremu uspehu. Pričakovati pa je bilo vseeno za slovo od Vas. Naj sovraštvo, jeza mine še poprej, ko solnce šlo bo za goro. ... Bivši člani dr. sv. Barbare št. 97, Mt. Olive, 111. s: SLOVENSKI JUNAKI. i« iS DRUŠTVENE VESTI. Hi! iS Joliet, 111., 12. dec. — Iz urada društva sv. Jožefa se naznanja, da je društvo imelo letno sejo dne 6. dec. 1914 ter volitev odbornikov za leto 1915. Izvoljeni so bili sledeči odborniki: Ant. Golobitsh, predsednik; Alois Janžekovič, podpredsednik; John Vidrnar, I. tajnik; Geo. A. Stonich, II. tajnik in zapisnikar; Ant. Glavan, blagajnik; John A. Težak, zastopnik; Jos. E. Ursich, I. nadzornik, John Plutt, I. nadzornik, Ant. Lilek, III. nadzornik; John Bučar, I. maršal, John Krama-rič, II. maršal; Martin Papež, ravnatelj; Jos. Ancel, Martin Govednik, Frank Cesar, Martin Kramarič II. in John Košir, zastavonosilci. Novoizvoljenim uradnikom želimo vsi dober uspeh ter napredovanje društva! Nadalje se opozarjajo vsi tisti člani, kateri kaj društvu dolgujejo za leto 1914., da isto poravnajo do dne 27. tega meseca, ker po novem letu pride v veljavo nova lestvica, zato se odločno zahteva od vsacega člana(ice), da poravna vse svoje stare asesmente do zgoraj omenjenega dne, kajti po tem dnevu bodejo društvene knjige v računu, in ker hočem dati iudi :nUnčen račun prihodnjemu odboru. Kateri bode to zanemaril, da bi ne poravnal svojih računov do 27. dec., se bode z njim (njo) ravnalo po pravilih društva sv. Jožefa oziroma K. S. K. J. Tudi se opozarjajo vsi člani, da se udeleže prihodnje seje dne 3r januarja 1915., ker bode umeščenje uradnikov ter bode tudi oddan letni račun društvenega premoženja za leta 1914. Tam bodejo člani lahko slišali, kako je sedanji odbor gospodaril v 1914 letu, in na kakšnem položaju bodejo novi uradniki sprejeli urad. Sedaj pa sobratski pozdrav vsem članom(icam) K. S. K. J., posebno pa društva sv. Jožefa. Mike Ursich, tajnik. Aurora, Minn., 7. dec. — Iz urada društva Marije sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J. se naznanja članom, da se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 27. decembra točno ob 2. uri popoldan v S. D. D. D., ker na tej seji bo volitev odbora za leto 1915, da bo mogoče izvoliti prave može v odbor, da bodo delovali v korist društva in Jednote. Nadalje bo tudi več važnih stvari na dnevnem redu, katere je treba rešiti. Torej člani, udeležite se vsaj glavne seje, da ne bo potem kakega pregovarjanja nepotrebnega, katero izkorišča društvo. Sobratovskim pozdravom J. Roblek, tajnik. La Salle, 111., 9. dec. — Društvo sv. Družine štev. 5 K. S. K. J. v La Salle, 111., priredi veselico na Silvestrov večer. Prosim torej vse sobrate, da se iste udeleže v polnem številu. Kdor se ne udeleži gori omenjene veselice, plača $1.00 v bolniško blagajno, tako namreč je bilo na seji sklenjeno. Tem potom tudi vabimo vsa ostala društva, da nas posetijo, ker bode dosti vsakovrstne zabave. Na vsporedu bode kegljanje za presička in še več drugih predmetov. Za dobro postrežbo bode skrbel odbor. Sklenilo se je tudi, da se prihodnja seja vrši tretjo nedeljo vsacega meseca v Math. Kompovi dvorani na prvi ce-sti. Prosim tudi, da člani svoj dolg poravnajo za to leto, da lahko dam čist račun nadzornikom, ko bodo ta mesec knjige pregledovali. Vam voščim vsem vesele božične praznike, veselo novo leto bi vam naj-rajše osebno voščil na naši veselici v Joe Zorčičevem salunu pri "glažku" ječmenovca. Vas k obilni udeležbi vabi za veselični odbor John Pražen, tajnik. Prvi sosed: "Sosed, ali vidiš muho tam gori na zvonikoveni križi?" Drugi sosed: "Res, res! Glej, ravno se ji zdeha!" Junaki 3. zbora. Ljubljanski "Slovenec" z dne 4. nov. piše: Častno je za našo avstro-ogrsko armado, da celo sovražniki s spoštovanjem in občudovanjem govore o njej in njeni smrt zaničujoči hrabrosti. Tako so n. pr. ruska uradna poročila polna priznanja o naši armadi. O njeni brezprimerni hrabrosti pa pričajo tudi številna odlikovanja, katerih je deležen zlasti naš 3. armadni zbor in v njem naši slovenski fantje. Prejeli so med drugimi srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda: Praporščak Rudolf Grass 27. domobranskega pešpolka, ki se je odlikoval v boju pri Ferdinandowki. Njegova stotnija je prodrla iz nekega gozda in bila nenadoma oil strani napadena s hudim artiljerijskim in pehotnim ognjem. Kljub temu*se Grass s svojimi moštvom ni umaknil, marveč krepko vztrajal in bodril vojake k junaški borbi. Infanterist Anton Boučar 27. domobranskega pešpolka; z golim bajonetom se je pretolkel skozi sovražni napad, da sporoči važno povelje. Tudi je pokazal veliko hrabrost in pogum, ko je kril svojega poveljnika. Narednik (sanitetni podčastnik) Jakob Belec 26. domobr. pešpolka. Kot poveljnik pol stotnije je v boju pri Do-brovki s svojim energičnim nastopom ujel dva ruska častnika in 26 mož ter prisilil rusko skupino s strojno puško, da se je umaknila. V bojih pri Bojani je Belec kljub svoji slabotni telesni konstituciji in kljub najljutejšemu sovražnemu artiljerijskemu in pehotnemu ognju cel dan na hrbtu nosil svoje težko ranjene tovariše iz rojne črte v varno zavetje, pa tudi v vseh drugih bojih je vršil svojo službo z največjo požrtvovalnostjo in hrabrostjo. Četovodja Ivan Dermuc 4. domobranskega pešpolka, 2. odd. strojnih pušk, je dolgo vztrajal na svoji postojanki in v nekem boju prevzel poveljstvo nad celim strojnopuškinim oddelkom in ga dva dni vodil, ker so bili ranjeni vsi trije častniki oddelka. Prizadejal je sovražniku velike izgube. Rač. podčastnik I. razreda Matija Mavrovič 27. dom. pešpolka je neko noč, ko je bil tren nenadoma napaden, trensko moštvo razvrstil v vojno črto in z njo otvoril ogenj. Sovražnik se je moral umakniti. Narednik Ivan Zarastnik 27. d. pešpolka je v težavnih razmerah izredno spretno in prevdarno vodil svoj vod in dajal sjvojemu moštvu najlepši zgled hrabrosti in poguma. Četovodja Jožef Grubič 27. domobranskega pešpolka je na čelu pionirskega oddelka svoje stotnije vselej i z lastnega nagiba neustrašeno prodiral naprej, pa naj je bil sovražni artilerijski ogenj še tako ljut. S pomočjo treh drugih pionirjev je ujel 15 ruskih in-fanteristov. Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so med drugimi prejeli: Infanterist Ivan Čatar 4. domobranskega pešpolka je bil v boju pri Iskr-zinia od glavne straže poslan k poljski straži. Na potu ga je napadla kozaška patrola treh mož in ga na dveh mestih ranila s sulico. Čatar je pa kljub ranam ustrelil dva kozaka, tretjega pa nagnal v beg in nato izvršil svojo nalogo. Šele potem se je dal obvezati. Kadetni aspirant Milan Peterlin 27. dom. pešpolka je vodil svoj roj iz lastnega nagiba v skokih neprestano naprej ter napredoval tako 50 do 80 korakov, s čimer je bistveno pripomogel, da so mogli sledeči oddelki prodirati. Peterlin je bil težko ranjen. Četovodja Hubert Voetsch in kor-poral Bogomir Hudelist 4. domobr. pešpolka, 2. strojnopuškini oddelek, sta se odlikovala v nekem boju posebno na ta način, da sta s svojo strojno puško brez vsakega kritja vztrajala v največjem sovražnem ognju, ki ju je obsipal od strani, in tako bistveno podpirala lastno pehoto. Infanterist Franc Ferenčak 27. dom. pešpolka je ostal na svojem mestu, ko je visok ruski častnik rodil svoj oddelek k naskoku proti naši fronti; z besedami: "Tega moram še imeti!" je Ferenčak pomeril na ruskega častnika in ga sestrelil s konja. Korporal Ferdinand Krese 27. do-Vnobranskega pešpolka je kot ordo-nanc svojega stotnijskega poveljnika v vseh bojih prinašal obvestila in povelja; kazal je pri tem izredno neustraše-nost ter je vztrajno vršil svojo službo, dasi je bil mnogokrat že popolnoma omagan in naj je tudi divjal najhujši artiljerijski in pehotni boj. Častniški sluga Franc Skrleb 27 dom. pešpolka je v bojih pri Wisniow-czyku in Przetnyslanyju prosil svojega stotnijskega poveljnika, da bi sc smel udeležiti bojev. Ko mu je bilo to dovoljeno, je težko ranjenim vzel puško in municijo in se bojeval toliko časa, dokler mu pri Przemyslanyju kroglja ni prodrla prsi in ga težko ranila. Korporal Jožef Virtiš, 4. dom. pešpolka je_v boju pri Przemyslanyju ob naskoku na železniški nasip, ko je stotnija prišla v ogenj od strani, vodil svoj vod proti temu oddelku sovražni- ka in tako uspešno podpiral svojo stotnijo; dokazal je veliko hladnokrvnost, prevdarnost in energijo. Podčastnik Viljem Simončič 17. pešpolka, I. bataljon, je bil za svojo hrabrost odlikovan in vrhu tega na bojišču povišan za narednika. Podčastnik Ivan Haller 7. topniškega polka, doma iz Radeč pri Zidanem mostu, je 31. avgusta pri Boberki rešil sedem voz municije ,ki so jih Rusi močno obstreljevali. Razen hrabrost-ne svetinje je bil na bojišču povišan za ognjičarja. Na bojišču odlikovani Slovenci. Železno krono III. razreda z vojno dekoracijo je dobil polkovnik Franc Murko, zapovednik gorskega topni-čarskega polka št. 12. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobi! stotnik pešpolka št. 36 Friderik Konšek. — Signum laudis so dobili: nadporočnik pešpolka št. 97 Josip Še-skega pešpolka št. 2 Vladimir Kras-nik, poročnik Uosansko-hercegovin-skega pešpolka št. 2 Vladimir Kras-nik, poročnik bosansko-hercegovin- skega pešpolka št. 2 Karel Babnik, poročnik v rezervi lovskega bataljoni št. 8 Marij Robek, nadporočnik artilerijskega polka št .35 Fran Murko in stotnik pešpolka št. 69 Friderik Ivančič. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so dobili: infanterist Ivančič pešpolka št. 4, rezervni kadet pešpolka št. 22 Ignacij Pehani in rezervni kadet pešpolka št. 22 Ferdinand Kranjec. — Stotnik domobranskega polka št. 26, Fr. Zwirn je dobil za svojo hrabrost bronasto vojaško zasluženo kolajno. P RATI KI * BLASNIKA NASLEI za 12c dobite poštnine prosto, če p" ljete znamke, na Amerikanski Slovel JOLIET, ILL. Vsaka la ii solit ii STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrat*) najhitreje in najceneje vam jih prir J. W. LOVI; CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanake Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. s? s s; s m s ! M m s m s Bi m s! Hi m K Hi S Hi S3 Hi Hi m Hi !fi Hi Hi m Hi Si Hi Si HiSjJ Hi S Hi Si Hi Si Hi Buchanan-Daley Co Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINO'' Les za Stavbe in Premof Največja zaloga v mestu predno naroČite dobite našo ceno TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu SalSil SSSiSiSi^Si^Si^Si^Si^Si^SigSiSiSiSiSilji Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen L 1895. Anton Nemanich in Si ti 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111* Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največji* 1 nt- tu ima lastno zasebne mmbulanco, ki je saj lepit t Jolietu in «•*' -vaške vozov« in kočije. Diraka Jožef 2, enol. prost. Dobrota Kornel 14, korp. Dobrovoljc Mar-tin 15, Dolenc Anton 13, Doltar Friderik 13, Dreuik Jožef 16, Erjavec Jakob 13, podd. Flak Ivan 16, Gerčar Alojzij 8, Germn Anton 13, Glavan Albin 15, Glavič Ivan 15, četovodja Gol-niajer Gašper 16, Grdadolnik Anton 16, podd. Gregorič Anton 16, Gregor-ka Andrej 16, Gričar Jožef 16, Grohar Jožef 16, Hafner Jakob 16, Hauliček Jožef 15, korp. Hočevar Franc 13, Hojkar Ivan 15, Hribar Ivan 14, korp. Hudorovac Ivan 15, Hudovernik Si-nion 15, Iskra Martin 15, Jamnik Anton 13, Janželj Franc 15, podd. Jarc Franc 15, Jarc Jožef 14, Javornik Anton 8, Jelnikar Leopold 15, Jenko Iv. 15, Jereb Anton 13, Kakež Avgust 16, Kapus Mihael 16, Kastelic Ivan 14, Kervina Franc 15, Kimovec Franc 10, Klinar Blaž 15, Kmet Franc 14, Ko-čevar Ivan 13, Kodrza Anton 13, Ko-govšek Anton 14, enolet. prost. Kell-niann Rihard 15, podd. Kolman Ivan 13, Kondrič Jožef 15, Konrad Franc 2. Korošec Ivan 16, podd. Kosec Jakob 16, četovodja Koširnik Rudolf 15, Kr-hin Ivan 16, Križ Adolf 15, četovodja ^r'žnar Anton 15, Kršič Lovro 13, Krvina Franc 16, Kupic Franc 16, korp Kurre Karel 14, Lakner Alojzij 16, Lekšan Jožef 16, Levstek Alojzij 15, korp. Maus ivan is, Marcelja Karel 6, Mavsar Mihael 16, podd. Meglic Fr. t3- Podd. Miklavčič Alojzij 14, Miklavže Ivan 13, Mlakar Franc 16, Modec Matija 8, Momich Pavel 16, korp. Na-da Ivan 14, podd. Naglič Anton 14, Podd.. Naglič Ivan 13, Naglič ICarei, korp. Nemanič Marko 13, Novak 13, Novak Mihael 12, četovodja Qniejec Al. 13, podd. Omejec Anton I5i Orešek Leopold 16, četovodja Os-tcrman Ivan 15, Oven Jožef 16, četo-^odja Oven Ludovik 16, Ožina Ivan l4> Pavlič Jožef 15, korp. Perko An- ii" 15, Pešelj Jurij 16, Peterlin Stefan Petroyčič Franc 16, tit. narednik petsche JJožef 16, Planinšek 16, Plešic Alojzij lg, plut Martin 12, korp. Plut galija 15, četovodja Pogačnik Albin *>>, Povhe Mihael 14, Povirk Franc 16, j,r'šelj Anton 15, Prošek Mihael 15, pu!' Alojzij 16, Pungrčar Jakob 1, Ivan 14, Radešček Ivan 16, korp. «aser Jožef 15, Renko Jožef 14, Re^- ."k Anton 15, Resnik Franc 8, korp. Starman Ignac 16, Strah Anton 16, Pod?611 Vincenc 16- Stlllar •>OŽef ■ Šuštar Anton 16, četovodja Šu- l6er®ič Ivan 15, podd. Tekavc Alojzij korp. Triler Ivan 14,. tit. narednik Poiiinkcl Jožef 14, Ulča'" Le°l>ol(1 16' j . ; Vahtar Karel 15, četov. Vczel C 13, Vidic ?ranc 15- podd- Vid- Viar Martin 14, Vidmar Mihael 14, p [»nt Ivan 13, Vrlič Anton 14, Wisiak Dold nk 13' štabni "ar- Zabnikar Lco- l'r l4' Podd. Žagar Ivan 15, Zajec br "c 8. korp. Zavodnik Ivan 13, Že- ? _ivan 13, Zeleznikar Jožef 13, podd. Cna,r Jožef 13, Žgavec Ivan 12, p- Zibcrt Ivan 15, Zičkar Alojzij 13, Zrinšek Anton 13, Žurman Jožef 16. — Številka pri imenu pomeni stot-nijo. — V seznamu izgub št. 58 in 59 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Zdravniški asistent dr. Dernovšek, 91. pp., ranjen; poročnik Leben Janez, 3. bos.-here, pp., ranjen. — Vojno posojilo. Podpisovanje za to posojilo se je končalo dne 24. novembra opoldne. Za podpisova-nje vlada vsepovsod živahno zanimanje. Kne-zoškof in stolni kapitelj ljubljanski so podpisali vojnega posojila za 60,000 K. — Arhidijakoni za ljubljansko škofijo. Imenovani so arhidijakonom gg. kanoniki: Kolar za Dolenjsko, dr. Ce-kal za ljubljansko okolico, Nadrah za Notranjsko, dr. Gruden za mesto Ljubljano, dr. Latnpe za Gorenjsko. — Imenovan je dr. Frančišek Uše-ničnik za aktualnega konzistorialnega svetnika. — Nesreča na lovu. Peter Vovnik, sin občeznanega in spoštovanega posestnika Kremserja iz Kokre se je ponesrečil na lovu na divje koze na Ko-čni. Spodrsnilo mu je na snegu in pri tem se je prestrelil žilo odvodnico na levem stegnu, vsled česar je izkrvavel. — Deželni odbor kranjski je izdal na vsa županstva okrožnico, v kateri poziva občine, da se z vso vnemo udeleže nabave vojnega posojila. V okrožnici pravi: Občinam je za izpeljavo te zadeve drage volje na razpolago deželni odbor. Hranilne knjižice in druge vrednostne listine, ki se hočejo vpora-biti v ta namen, naj se pošljejo deželnemu odboru, ki je pripravljen preskrbeti vse drugo. Občine kranjske voj-vodine, pokažite, da naša dežela, koje sinovi se borijo z brezprimerno hrabrostjo za cesarja in domovino, ne zaostaja za nobeno drugo deželo! — Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je podpisala vojnega posojila za 20,000 kron. — Za poljske begunce na Kranjskem. V Ljubljani se je ustanovil 16. nov. poseben odbor Poljakov, katere-rega naloga je, skrbeti za poljske begunce na Kranjskem. — Umeščena sta bila gg.: Jožef Plantarič, župnik na Dobrovi pri Ljubljani, na župnijo Trebnje dne 11. novembra in Peter Hauptman, župni u-pravitelj v pokoju, na župnijo Dobrovo dne 13. nov. t. 1. — Brata v vojnem ujetništvu. Deželni inžener Karlicky, ki je vodil zgradbo ceste in mostu od Škofje Loke do kolodvora, je v vojnem ujetništvu v Nišu. Slabše kot njemu se pa godi njegovemu bratu, ki je kaplan na Dunaju v 20. okraju, in je v francoskem ujetništvu. Kaplan Karlicky je potoval letošnje poletje po Francoskem. Z dr. Zdešarjem je prišel v francosko ujetništvo in je bil interniran v Chateau d' If pri Marsilji. Njegova poročila so polna pritožb nad francoskimi sirovostmi. Sedaj pa poroča, da pride najbrže iz Francije v Barcelono. — Pokopali so 17. nov. na Spodnjem Brniku na Gorenjskem akademika Jo-škota Jereba. Bil je član "Danice". Bil je zelo priljubljen kakor pri dijakih in profesorjih, tako tudi v svojem rojstnem kraju pri vseh ljudeh. Pa ni čudno, kajti bil je kratkočasen, toda skozinskoz pošten mladenič. — Od smrti vstali junak. Iz Velike doline se piše: Ranjenec je pisal iž vojske, da je Lončarič mrtev; celo sam vojni kurat je pisal župniku, da je pokopal Lončariča. Zvonilo je zalo rajnkemu Lončariču .opravila se je zanj črna svetk maša, katere so se u-deležili vsi tovarniški pazniki, ker je bil pokojni član tovarniške organizacije, zaprosila se je sodnija, naj bi postavila otrokom varuha in uredila premoženjske razmere, davkarija pa tudi zaprosila, da bi odpisala obrtni dovek. Domači so skoro od žalosti zboleli, a glej, svojemu botru piše sedaj in vošči god, ženi pa, da je bil samo malo prehlajen, a je sedaj do cela zdrav. Pomota je prišla, ker je bilo v župniji rojenih več Lončaričev, so sedaj razkropljeni po svetu več let in so sedaj prišli k vojakom. — Tudi za mrtvega proglašeni infanterist 47. peš: polka J. Toplak je zopet oživel. Pisal je iz ruskega vojnega ujetništva. — Na severnem bojišču je 28. oktobra pri Novemmiastu v Galiciji pad^-l stotnik domobranskega pešpolka št. 27. Ferdinand Gobanz. — Na severnem bojišču sta bila ranjena četovodja 17. pešpolka, za hrabrost odlikovani Tobija Pezdir, ki se sedaj nahaja v bolnišnici v Košicah na Ogrskem, in sin ljubljanskega trgovca enoletni prostovoljec Rohrman. Po privatnih vesteh so padli kadet Ružička in enoletna prostovoljca Opančara in dr. Sajo-vic. — Umrl je za ranami, dobljenimi na severnem bojišču, kadet 70. pešpolka Ivan Pelan.— Padel je na severnem bojišču posestnikov sin Ivan Oset iz Hruševca pri št. Juriju ob južni železnici. — Nadporočnik 47. pešpolka Iv. Oset iz Hruševca pri Št. Juriju ob južni železnici. — Nadporočnik 47. peš- polka Ivan Bedenk iz Kranja, o katerem se je poročalo, da je mrtev, je v vojnem ujetništvu v Rusiji. — Padel je kadet aspirant pri domobranskem polku št. 6 Jožef Rus. — Ranjen je asistent voj. zdravnika dr. Dernovšek. — Smrtna kosa. Iz Kočevja poročajo, da je umrla ga. Uršula Tekavec iz Hrovač, tašča g. Ivana Lončarja. — Umrli so v Ljubljani: Josip Re-mic, tovarniški delavec, 64 let. — Barbara Pilko .ključavničarjeva žena, 37 let. — Marija Ribič, sodnega sluge vdova, 77 let. — Raj ko Novak, bivši čevljarski pomočnik, 76 let. — Med ranjenci 7. lovskega bataljona se nahaja tudiFranc Brenk, doma z Visokega pri Kranju. — Domači odlikovanci. Za hrabro in uspešno delovanje in obnašanje pred sovražnikom o bili odlikovani z vojaškim zaslužnim križem z vojno dekoracijo: Stotniki Miroslav Mažu-ran 1. bh. pešpolka iz znane narodne rodbine na Prevojih v brdskem okraju. Ta junaški častnik se je že v mirnem času odlikoval v mnogih slučajih, prejel je že dvakrat Najvišje priznanje; enkrat za zelo uspešno poučevanje eno letnih prostovoljcev, drugič za rešitev nekega vojaka, ki je bil v nevarnosti, da se potopi.—Miroslav pl. Konschegg 36. pešpolka, sin feldmaršallajtnanta Lamberta Konschegg pl. Pramburg. Ta odlični častnik je dovršil vojno šolo, bil potem prideljen generalnemu štabu, v zadnjem času pa kot učitelj Terezijanski akademiji v Dun. Novem mestu, odkoder je odrinil na severno bojišče, kjer je te dni padel za cesarja in domovino zapustivši mlad9 vdovo, in sina ter bil pokopan v Tuczevyh. — Leon Rupnik, 16. pešpolka, prideljen generalnemu štabu. — Alfonz Stergar 1. okopniškega (Sapeur) bataljona, in nadporočnik Ivan Perles 27. pešpolka. — Vojno dekoracijo k vojaškemu zaslužnemu križu si je priboril stotnik Ludovik Kuralt 22. pešpolka, — Najvišje priznanje za hrabro obnašanje se je izreklo: Stotniku Antonu Kos 87. pešpolka, nadporočnikom Ervinu Schi-viz pl. Schivizhoffen 10. drag. polka, Rudolfu Moravcev 27. pešpolka in Va-lent. Čop 8. poljskega topniškega polka. — Odlikovani vojak v Ljubljani. Graški listi poročajo: Dne 20. oktobra v vojaško službo k 17. pešpolku došli, leta 1892. rojeni Franc Zgonc je, ko je bil v orožju izurjen, stražil na Ljubljanskem Polju skladišče smodnika. Ko je stal na straži, so se plazile proti njemu ponoči štiri sumljive osebe. Na klice "Halt!", so osumljenci bežali, a Zgoncu se je posrečilo, da je z nekaterimi dobro merjenimi streli dve osebi ranil, ostale dve pa ujel. Predstojniki so za njegovo hrabro dejanje Zgon-ca pohvalili in ga predlagali v povišanje. Audoriat ga je v navzočnosti njegovih tovarišev posebej pohvalil. V 4 prijetih osebah so izpoznali državi nevarne' individue. — Iz seznamov izgub. Ako preštejemo imena prvih 35 seznamov izgub, dobimo sledeči rezultat: Skupno število imen 'znaša 78,829, od tega je ranjenih 66,303, mrtvih 11,826, a ujetih 700. Od častnikov se jih nahaja v teh seznamih 4462, od teh je 938 mrtvih, 3450 ranjenih in 74 ujetih. — Otroka popustila. Ondan je Jožefa Štibernikova prinesla svojega novorojenčka v otroško bolnico, kjer ga pustila in odšla iz Ljubljane. — Novi poveljnik 27. pešpolka je postal podpolkovnik Julij Lustig-Prean pl. Preanfeld. Novi polkovnik je bil več let prideljen generalnemu štabu in je bil pred enim letom kot podpolkovnik imenovan za poveljnika beljaškega lovskega bataljona. — Promovirala je dne 23. listopada doktorjem modroslovja v senatni dvorani dunajskega vseučilišča članica "Danice" gdč. Angela Piskernik, koroška rojakinja iz. Železne Kaple. — Slovenski koroški zdravnik odlikovan. Zlati zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil asistenčni zdravnik v rezervi 87. pešpolka dr. Fr. Petek, v mirnih časih zdravnik v Veli-kovcu. — Padel je junaške smrti v vojski z Rusi stotnik 97. pešpolka Jakob Hrenn, sin vpokojenega c. kr. višjega računskega svetnika Jakoba Hrenn v Celovcu. — Hrabri vojaki 97. pešpolka. Stotnik Ivan Petrič, poveljnik 6. stotnije 97. pešpolka, je sporočil svojim domačim v Trstu, da je bila njegova stotnija na bojišču izredno hrabra. Sedem mož je bilo odlikovanih, in sicer eden z zlato, šest pa s srebrnimi hra-brostnimi svetinjami. — Na severnem bojišču je umrl junaške smrti 221etni poročnik Ivan Ra-dovsevič pl. Sokolovac. Oče njegov je polkovnik v pokoju ter je znana častita oseba v Gorici. — Slovensko gledališče v Trstu je otvorilo sezono 22. nov. z narodno igro "Legijonarji". Vlogo Ježa bo igral g. Danilo. HRVATSKO. □ — Za vojno posojilo. Na Hrvatskem se pokazuje veliko zanimanje za vojno posojilo. Tako je podpisal dvorni svetnik Milan pl. Weiss 150,000 K, zagrebški kapitelj 500,000 K in obenem dal kot podporo za družine mobiliziranih 25,000 K. Najlepše pa je v tem oziru pokazala svoje domoljubje brod-ska imovna občina, ki je podpisala 6 milijonov kron vojnega posojila. Občinski svet v Varaždinu je podpisal 100,000 K vojnega posojila, zagrebški nadškof dr. Ante Bauer 300,000 K. SŠi £ S ffi K £ S S S S K ffi S Si S m \ » m CENIK MOLITVENIH >5 NABOŽNIH. PODUČNIH 5 m IN ZABAVNIH KNJIG £ g K SSSSS katere se dobe v^SlfiSiffiS (U£ £ S KNJIGARNI AMER. SLO- 9 m VENCA, JOLIET, ILLS. £ S £ iiMMSffiSSSKKšISffiSSžS — V vojnem ujetništvu je nadporočnik 87. pešpolka Herm. 'Stember-ger, ki je bil v listi izgub št. 27 naveden kot mrtev. — Istotako je v vojnem ujetništvu nadporočnik 27. pešpolka Adolf Strache, ki je naveden kot mrtev v listi izgub št. 32. — Povišanje. S 1. novembrom je bil vojaški superior v Gradcu monsi-gnor Anton Jaklič povišan v VI. či-novni razred. — Gališki begunci dohajajo skoraj vsak dan v Gradec. V Unter-Prem-stettenu pri Gradcu biva 2000 beguncev, 4600 beguncev pričakujejo bodoče dni na Štajerskem; 120 jih odpošljejo v Gradenberg pri Koeflachu; stanovanja pripravljajo tudi 2000 rusinskim geguncem. V Celju in v okolico po Savinjski dolini pride 5000 galiških beguncev. — Pogrešan črnovojnik. V Mariboru že nekaj dni pogrešajo črnovoj-nika topničarja nadomestne baterije Bukovnika. Prejšnji dan, preden ie izginil, je bil zelo razburljiv. Bukov-nik je star približno 40 let. Doma je z Gorenjskega in je po poklicu gorski vodnik. — Nenadna smrt poveljnika 87. peš-doslej popolnoma zdrav in čil ter do-Nenadoma je umrl tu polkovnik in poveljnik 87. pešpolka Dionizij Rabatsch, ki je potoval skozi Meran. — Na severnem bojišču sta padla Ivan Kordiš, c. in kr. nadporočnik domobranskega pešpolka štev. 26 in pomožni učitelj iz Trbovelj Valentin I.aubič. — Gospod dr. A. Gosak, odvetnik v Ptuju, sedaj c. in kr. poročnik pri 17. trdnjavski brigadi, o katerem se je bil raznesel glas, da je padel, piše, da je polka. Iz Merana se 17. nov. poroča; brega humorja, akoravno je izgubil kakih 25 kg na svoji prejšnji teži. PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c Babica ...........................S0c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest -r Elizabeta. Črtice 20r Bitka pri Visu 1. 1866............. 25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen- — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekora Uriika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetina Borograjska. Povest......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova os veta .................25c Črni bratje. Povest .............20c Darovana. Povest ...............25c Doma in na tujem ...............25c Domači zdravnik ................60c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki.........20c Ferdinand .......................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Friderik Baraga ........J.......50c General Lavdon, oče vojakov imenovan .'........................20c Godčevski katekizem; Ženitne ali 6vatbine navade in napitnice... .20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c Izdajavec. Zgodovinska povest iz turžkih časov ..................25c Izgubljena sreča. Povest.....A...20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi ...........30c Jagnje. —Starček z gore..........30c Jaromil. češka, narodna pravljica. .20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Pojest tirolskega gorskega župnika .................25c ozafat, kraljevi sin Indije........25c Jakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. — V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. —i-Z nemščino gre naprej .........75c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena .....................50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II, Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja,—iV. Vrban Smu- kova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ..............50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Ppvest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena.......................50c zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotar-jev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja... 50e 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren roman. — II. Med dvema stoloma. Izviren roman. Cena............50c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Lažnjivi Kljukec ................20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Lurški čudeži ..................$1-00 Ludevit Hrastar.—Golobček......25« Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest .................40c Mali vseznalec —r Mali vedež.....25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica. Idila .................50c Maron, krščanski deček...........25c Materina žrtev ...................20c 10. zv,: i. Rokovnjači. Zgodovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena.....50c Katekizem za kat. slov. šole v A- meriki .........................25c III. Veronika Deseniika. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kanarček, Kresnica. — Kapelica ▼ gozd« ........................ .20c Kirdžali, podonav. povest ........50c Kmetijsko gospodarstvo .........75c Knez črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest .......... .20c Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25< Krištof Kolumb in odkritja Amerike ...........................20c Koliščina in stepe. Povest........20<: Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora .............25c Mati božja dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru----25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest ...........20c Mladim srcem ...................40c Mlinarjev Janez. Slovenski junak .ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c Močni baron Ravbar.............20c Mož Simone .....................50c Mrtvi gostač ....................25c Na Jutrovem ....................40c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c Naseljenci. Povest ..............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20r Od Leona do Pija...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska...........50t Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25e Pisana mati..................... 50c Pisanice, pesmi za mladino........5Qe Ponižani in razžaljeni............50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama .................20c Potop ........... ..............$1.4» Potovanje v Liliput...............20« Povodenj ........................25« Pauk zaročencem in zakonskim.. .75« Praški Judek ....................20* Pred nevihto, novela ............25« Preganjanje indijan. misijonarjev..25« Pregovori, prilike in reki.........30« Prešeren in Slovanstvo...........50« Prešernove poezije ..............75« DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IM NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru. Broda na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovn, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijelns, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitiei, Zemunu i Senjn. Delniška glavnica in priČuv« K 16.250.000. Nasvete in navodila polijemo zaitoaj. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street; JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, Tu dobite najboljši CEMENT, APNO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Geo. Svetlecich sssasssss»»Mm H PRVI SALUN k m ONKRAJ MOSTA » ffi«££ SfiWffiassssm Chicago Telephone 386i 107 RUBY STREET, JOLIET, ILL. DOBRODOŠLI! Pazite na brez-vredne ponaredke in glejte da dobiti pristni Richterjev Pain-Expeliejr z znamenjem Anchor Trade Mark, kot kaže slika. Cena 25 in 50o v vseli lekarnah ali pri naravnost nam pišite ponj. F.MMter & Co. 74-80 Washington St. New Yerk. Chicago Phone 225. W. J. BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja poaestva. 508-9 Joliet National Bank Buildtaf JOLIET, ILL. vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, I1L iiiBBiavH PISMENI PAPIR, KUVERTE, NAKAZNICE, BOLNIŠKE LISTE IN PRAVILA v slovenskem in angleškem jeziku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko u n i j s k o tiskarno vt Ameriki: * Amerikanski Slovenec JOLIET, :: ILLINOIS DELO JAMČIMO. 15. DECEMBRA 1914. Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) ' Ustanovljeno 29. nov. 1914:::::JOLIET, ILLINOIS ODBOR: Predsednik........*......George Stonich, 813 N. Chicago St. Podpredsednik............Stephen Kukar. 1210 N. Broadway Tajnik......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik...................... John Pctric, 209 Indiana St. Duhovni valja............Rev. John Kranjec, 813 N. Scott St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Blulf St. NADZORNIKI: Anton Sraj, Jr...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranichar........................1215Summit St. Jos. M.Grill................................1208 N. Broadway Joliet, 111., 14. dec. — Ob prisotnosti vseh odbornikov in večine udov je br. Stonich, predsednik društva sv. Družine otvoril 2. sejo istega sinoči ob 7:15 uri zvečer v prostrahi dvorani stare šole sv. Jožefa. Čitala so se imena vseh do tega časa pristoplih udov, katerih je 221. Na predlog br. Johna Jelenich, da se vsem onim, ki so že in ki še bodo pristopili, zakliče skupno trikratni slava, se to zgodi z navdušenjem. Te seje se je udeležil tudi naš preč. g. John Kranjec, župnik fare sv. Jožefa, ki je s jedernatimi in spodbudnimi stavki razložil, kako koristno je to društvo za narod. Med svojim govorom je žel burno odobravanje. Koncem govora je'tudi vplačal pristopnino in postal 222. ud društva sv. Družine. Odbor je poročal, da je vložil ves prejeti denar za pristopnino v Joliet National Banko na čekovni račun — na društveno ime, in da se ne more denar drugače dvigniti ali ček izplačati če se na istega ne podpišejo tri gl. odborniki: predsednik, tajnik in blagajnik. Ček mora biti opremljen tudi s društvenim pečatom. Tajnik je čital pravila, katera je pripravil tozadevni posebni odbor, izvoljen na 1. seji. Z malimi premembami je društvo sprejelo in potrdilo nova pravila, ter sklenilo, da se počaka še en mesec s tiskanjem istih, ko bo društvo izprevidelo koliko jih rabi. Sprejet je bil predlog, da se pravila prestavijo na angleški jezik. Določila so se poroštva odbora, ki so: Predsednik mora dati poroštvo za $1,000.00. Tajnik mora dati poroštvo za $1,000. Blagajnik mora dati poroštvo za $2,000.00. \ Načelnik nadzornikov mora dati poroštvo za $500.00. Vsi odborniki morajo predložiti poroštva na prihodnji 1. redni seji dne 27. decembra 1914, ki se bo vršila isti dan ob 1. uri popoldan v navadnih prostorih. Sprejet je bil tudi predlog, da naj odbor takoj preskrbi vse nujne potrebščine za društvo. Predlog, da se v pravila med odbor j vpiše tudi duhovni vodja in da naj bo | Rev. J. Kranjec soglasno izvoljen v ta odbor — soglasno sprejet. Predlog, da naj bo glasilo tega društva list Amerikanski Slovenec, ki naj priobčuje društvene oglase in naznanila po svoji najnižji ceni, je bil vsestransko podpiran in soglasno sprejet. Pravila določajo: 1. Da se sprejema može in žene, fante in dekleta od 16. do 55. leta. Zdaj stane pristop $1.00, za vse enako. 2. Društvo bo plačevalo $1.00 podpore za vsak delavni dan. 3. V slučaju smrti uda izplača društvo $250.00. Kasneje se bodo lahko zavarovali za $125.00, $250.00, $500.00 in $1,000.00 smrtnine. 4. Kdor je zavarovan za bolniško podporo, plača 50c na mesec v bolniški sklad; kdor je zavarovan za $250.00 posmrtnine, plača v smrtninski sklad 25c mesečno. Vsi udje plačajo vsake tri mesece 10c za stroškin sklad. Dokler nas je majhno število in blagajna slaba, mora vsak ud v slučaju smrti katerega uda plačati $1.00, da se to pokrije. 5. Pri društvu ne bo nikakih korakanj ali kazni. Le radi velikih pre-greškov izreče kazen ali globo društvo na seji. K pogrebu uda mora tajnik pismeno povabiti vse člane, če se jim poljubi in če jim je mogoče, da obiščejo hišo žalosti in se udeleže pogreba. K vsem posebnim in letnim sejam se povabi člane v glasilu in potom dopisnic, da se udeleže, če jim mogoče. 6. Društvo sv. Družine bo lahko sprejemalo tudi podružnice v svojo sredo, če bi slučajno kaka skupina rojakov ali rojakinj želela ustanoviti si društvo in ga priklopiti k društvu sv. Družine. Sprejemalo se bo tudi ude od drugod kot posamezne člane(ice). 7. Društvo si naj izposluje državno dovoljenje ali charter čimprej mogoče. To so kratki podatki iz sklepov 2. seje društva sv. Družine in ekstrakt najvažnejših točk v pravilih. SI. občinstvo, slovensko in hrvatsko, rojake in rojakinje, to mlado in bujno rastoče društvo najuljudneje vabi k pristopu, zlasti zdaj, dokler je pristopnina tako malenkostna. Zlasti vabimo vse one može, žene, fante in dekleta, ki še morda niso pri nobenem društvu, da se zdaj vpišejo; pa tudi oni, ki so pri kateremkoli drugem društvu, so dobrodošli v našo sredo. Vse družine —v društvo sv. Družine! Rojaki in rojakinje! Da je to društvo prepotrebno in bo v vsestransko korist naroda, je to zadosten dokaz, ker je pristopilo v društvo že tako krasno število naših krepkih mož, vrlih žena in nadebudne mladeži — deklet in mladeničev. Zdaj nas je že do 230. Kdor se želi vpisati, naj se zglasi pri katerem odborniku ali naj pride na 1. redno mesečno sejo, ki se bo vršila v šolski dvorani (up-stairs) v nedeljo, dne 27. decembra ob 1. uri popoldan. Na tej 1. redni seji se bo, pobirala tudi mesečnina od vseh udov, pa tudi se bode ude popisalo bolj natančno, zato naj bi vsak prišel, da se čimprej cela stvar spravi v tir. Vsi rojaki in rojakinje — dobro nam došli! Odbor. NJEGOV PRIJATELJ "To je naravnost neverjetno", je rekel mr. Luscott in si obrisal potne srage raz čelo. "Rečem vam, za go-' tovo vem, da sem vtaknil danes zjutraj ob pol desetih delnice v desni no-• tranji žep, in eno uro pozneje jih nisem več dobil v njem!" "Ali ste preiskali vse temeljito?" je vprašal detektiv. "Vsak kotiček." "Ali niste mogoče zavojček izgubili, ne da bi opazili?" "Nesmiselno", je vzrojil trgovec, "jaz ničesar ne izgubim, zlasti ne, ako se gre'za vrednost petnajsto funtov. Sicer sem se pa celo pot peljal z vozom." "Kje stanujete?" "V Hamptsteadu." "Ali ste prišli naravnost semkaj?" "Mudil sem se med potjo deset minut pri nekem svojem starem prijatelju v Haverstock—Hillu ter je med tem čakal voz name." "Ah, mogoče ste delnice tamkaj pustili?" "Nisem imel prilike, misliti tamkaj nanje," odvrnil je trgovec čmerno. Mortona delnice nič ne brigajo." "Vašemu prijatelju je ime Morton?" "Da; on je že dalje časa bolan in ga pogosto obiskujem." "Ali ste bili danes dolgo tam?" "Kakih deset minut. Toda kaj naj poiheni vse to?" "Ali ste tamkaj svoj površnik odložili?" "Da — toda — za vraga! — Vi ven-, dar ne mislite. — Prosim vas, Mortona poznam že dvajset let, in jaz bi..." "Popolnoma prav", pomiril ga je detektiv. "Mislim le, da morejo biti pogrešane delnice v stanovanju mr. Mortona. Najbolj previdnemu človeku se lahko kaj pripeti. Na tem ni ničesar, ako tamkaj povprašamo." Čez pol ure sta bila v stanovanju mr. Mortona. Njegova soproga jima je takoj povedala, da njenega moža ni doma. Obraz mr. Luscotta se je pri teh besedah precej raztegnil, menda od strahu. "Toda — toda," je jecljal, "mislil sem, da je še vedno bolan, da je-- da je..." "Zelo je bolan," rekla je mrs. Morton žalostno. "Tudi jaz sem se čudila, ko je šel ven. Gotovo je morala biti zelo nujna zadeva, kajti odšel je, predno sem vedela, zakaj in kam." Detektiv je. pogledal menjaje trgovca in damo. Mr. Luscott je zrl resno in nemirno predse. "Mr. Luscott vas je daiies že enkrat obiskal. Ali niste mogoče našli kakih popirjev, ko je odšel?" "Popirjev? In vi ste bili danes že tukaj?" vprašal aje dama presenečena. "Bil sem tukaj ob pol desetih." "Tako. In izgubili ste papirje?" "Da, milostljiva." "Vprašala bom služkinjo," rekla je mrs. Morton in se čudila njegovemu spremenjenemu obličju. Poglej iz njenih oči je napotil Luscotta, da ji je sledil. Čakala ga je v predsobi. 1 "Kaj naj to pomeni?" Pogledala ga je radovedno. Luscott se je ozrl v njen ljubki obrazek, v katerega je bil pred mnogimi leti sam zaljubljen, predno se je poročila z Mortonom. • "Ljuba mrs. Morton, nič hudega ni," odgovoril je burno. "Izgubil sem neke dragocene popirje, in sedaj povprašujemo povsod, kjer sem bil, ako jih nisem kje izgubil." "Želim vam iz srca, da bi jih kmalu našli. Mislila sem že, da se je zgodila kaka nova nesreča. Tom je bil danes zjutraj tako čuden in zdel se mi je tako nemiren..." Luscott se je obrnil proč od prestrašene žene in se vrnil hitrih korakov detektivu. Bil je močno razburjen. "Kje ste danes zjutraj odložili svoj površnik?" vprašal je detektiv. "V predsobi." Mrs. Morton je prišla nazaj in poročala ,da se ni našlo nobenih popir jev. "Ali smemo pogledati v predsobi?' vprašal je detektiv. "Samoobsebi umevno!" Šla je naprej. Preiskava ni dognala ničesar izred nega. "Ali bi nam ne mogli povedati, kje bi dobili sedaj mr. Mortona?" vprašal je detektiv in si zaznamoval nekaj o-pomb v svoj zapisnik, ma," odvrnila je mrs. Morton. "O tem nimam najmanjšega poj- "Ali ne veste, kdaj približno se vrne?*' . "Dogovorjen je z nekom, da se sni-deta ob .uri tukaj." "Ah, to je dobro. Potem pa pridemo raje pozneje, mr. Luscott!" ^ Mr. Luscott je bil vesel, da se je mogel odstraniti. Pojavila se mu je skrb, ki je vse ostalo potisnila v ozadje. Začel se je domišljati vseh posameznosti svojega jutranjega obiska pri Mortonu in njegov obraz je postajal vedno bolj bled. Spomnil se je, kako je Morton obupa no govoril o velikih denarnih izgubah, ki mu jih je povzročila njegova dolga bolezen. Morton ni bil nikdar bogat in — veliki Bog — Morton je res za kratek čas zapustil sobo, ko je bil pri njem! Ali je morda videl, delnice in se ni mogel ustaviti izkušnjavi? "Kak poklic ima Morton?" vprašal je detektiv. "On je solastnik tvrdke Throgg, Morton & Cy." "Ali živi v dobrih razmerah?" "Ne. Toda... Vi vendar ne mislite, da..." •Počakajte do druge ure_Takrat ga bova še' enkrat obiskala, aKoravno mislim, da ga ne bova dobila." "Zakaj ne?" Mirni smehljaj na detektivovem o-brazu je Luscotta pretresel. Obmolknil je in do Cityja, kjer sta se ločila, nista več izpregovorila. Ob drugi uri sta že zopet bila oba gospoda v Haverstock Hillu. "Moj mož se še ni vrnil. Nek drug gospod čaka že tudi notri nanj." Mrs. Morton je bila videti zelo nesrečna. Luscottovo upanje je padlo na nič. "Ali poznam gospoda?" je vprašal. "Ne vem, neki Lewis Wickham je," "Iz Pouncebyjjske ceste?" vprašal je-hitro detektiv. "Menim da." "Ali morem govoriti ž njim?" "Gotovo. Toda mislim, mr. Wickham je zelo slabe volje. Bil je skoro surov z menoj, ko sem mu rekla, da mojega moža ni doma!" Črez pet minut se je vrnil detektiv k mr. Luscottu. "Tako je, kot sem domneval!" je zašepetal. "Wickha mje oni' oderuh, in nepopisno je besen. Tukaj gotovo ni- nekaj v redu. Prisegal je, da l>o čakal le še pet minut, ako se v tem času Morton ne vrne, se bo zgodilo nekaj strašnega." Trgovec je strahoma pogledal v bledi obraz mrs. Mortonove ter vzdi'i-nil. Čakal je, da je oderuh odšel pso-vaje in preklinjevaje iz hiše, na kar e je tudi sam poslovil žalosten od nje ter jo potolažil, kolikor jo je mogel. "Sramotno je, pustiti rbogo ženo tako na cedilu," mrmral je detektiv, ko sta se vsedla v Voz, Luscott je zastokal in molčal. Dejstva so ga prevladala. Bila je pet ura, predno je Luscott kaj izvedel o zadevi. Okoli petih je dobil od mrs. Morton pismo? Odprl ga je s tresočimi rokami in brali "Se vedno nimam nobene vesti od njega. Ali niste ničesar izvedeli? Svetujte tui v mojem obupu. — Gladys Morton." Ko je odložil pismo iz rok, mu je zdrsnila solza preko lica. Na to je prišel detektiv. Vstopil je hitro v sobo in se pri tem zlobno smehljal. "Ali imate kako sled?" vprašal je Luscott nervozno. "Mislim, da imam delnice", se je glasil odgovor. Luscott je skočil vesel kvišku. " Torej sem jih vendar izgubil. In ves čas smo mislili, da je bil ubogi Morton." "Tako je tudi bilo!" "Kaj! Morton?" stokal je trgovec. "Berite tole, ljubi gospod." Detektiv je potisnil Luscottu v roke nek večerni list in pokazal na nek odstavek. Luscott je čital:: "Avtomobilska nesreča v Cityju. Danes zjutraj ob pol 11. uri je prodrl na tla nekega gospoda avtomobilni omnibus št. 4395. Prenesli so ga nezavestnega v bolnišnico sv. Jerneja. Iz popirjev, ki so jih našli*pri njem, je razvidno, da je ponesrečenec neku mr. Samuel Luscott iz Hapsteada. V času nesreče je imel pri sebi večjo miio-žino vrednostnih popirjev, ki pa so ostali nepoškodovani. Poškodbe niso smrtno nevarne." Ko je mr. Luscott prebral odstavek do konca je bil bled kot mrlič. Sedaj ni bilo nobenega dvoma več. Tom Morton, njegov najljubši prijatelj, je bil tat. Ta sramota bo gotovo popolnoma potrla njegovo ljubko ženo. Naenkrat mu je šinila vsa kri v glavo in ves je pobesnel. V tem trenutku bi zadavil Toma Mortona z lastnimi rokami. "Razumem," izpregovoril je čez nekaj časa. "Delnice so bile v zavitku, ki je bil name naslovljen. Zato so zamenjali njegovo osebo z mojo." "Isto sem mislil tudi jaz!" "Ali ni to tragično!" vzkliknil je Luscott obupano. "Jaz bi Tomu Mortonu vse zaupal. Zakaj ni prišel k meni? On bo svojo ženo vničil." "Vedno so nedolžni tisti, ki morajo trpeti," menil je detektiv. "Da, toda--človek, on je bil tako dolgo moj prijatelj. Jaz nimam žene in nimam doma. Tomova hiša mi je bila vedno odprta. Ali ne morete razumeti mojega položaja? Ubogi Morton, bolan in v stiski, je slučajno zagledal moje delnice in se' ni mogel ustavljati izkušnjavi. Ali bi ne mogli prikriti cele zadeve?" Detektiv je odločno odmajal z glavo. "Toda pomislite, ženi na Ijlibo! Ona je vendar nedolžna. Ona je najboljša najzvestejša žena." "Priti mora na dan!" "Toda meni ni treba uvesti nobenega sodnega postopanja, ako sam nočem." "Mogoče sploh niso vse akcije tamkaj; prepričajmo se prej!" "K vragu z delnicami!" vzkliknil je Luscott burno, "vse jih žrtvujem, ako ostane stvar tajna." Končno je privolil, da se peljeta v bolnišnico. Vstal je s sedeža in hotel obleči površnik. Ko pa ga je snel s kljuke, je opazil na notranji strani napis neke tuje tvrdke. "Meads & Cy.", je zamrmral. Naenjtrat je obrnil površnik, ogledal ga od vseh strani, vrgel ga nato na mizo in se zgrudil v naslonjač. "Kakšen osem sem jaz!" je zastokal in se udaril po čelu, med tem ko ga je detektiv gledal začudeno. "Morton je gentleman in poštenost sama!" zavpil je Luscott z zmagoslavno navdušenostjo. "Na celi stvari je edino moja krivda. Oglejte si ta površnik! Ni moj, toda podoben mu je kot jajce jajcu. Temnosivo blago, baržunast ovratnik, isti kroj — in oba sva skoraj iste postave. Moj krojač se piše Waddel. Nikdar nisem imel opraviti s kakim Meadsem. Ali me razumete, kaj se je zgodilo? Zamenjal sem površnik, ko sem danes Mortona obiskal. On tega ni opazil, ko je kmalu nato v naglici zapustil hišo, bržkone, da bi si preskrbel denarja za onega oderuha. Delnice mojega žepa niso zapustile, dokler jih nismo našli v bolnišnici! Glejmo, kaj moremo ukreniti za ubogega reveža, ki smo ga tako grozno obsodili. V tem žalostnem slučaju moram priskočiti na pomoč njegovi ženi, zlasti še, ako bo oni oderuh nesramen!" In mr. Luscott je bil mož-beseda. Joliet, ill. PIVO v STEKLENICAH. Cor. Scott ud Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET, ILLIMMft 11 Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, III. Piano and Furniture Moving Chicago tel. 4313. Northwesters teL 411 Navade narodov. Naznanjamo z veseljem, da je g. Joseph Triner v Chicagi zopet letos izdal krasen stenski koledar za 1915. Kaže nam navade mnogih narodov in je le obžalovati, da vsled omejenega prostora niso mogli vsi narodi najti prostora na njem, ali upamo, da se v enem prihodnjih koledarjev to popra-Iztis tega koledarja pošljejo po pošti po prejemu 10c v denarju ali znamkah. Naslovite svoja pisma: Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, HI. Koledarji se razpošljejo po 1. dec. 1914. — Adv. 3t, l-wk. Jt0**0»0»0t0»0KIKlt0t0»0»o«i »OtOK>tO___________„ | Joliet Citizens Brewing Co- i North Collins St., Joliet, 111. _ JPiite "Ellsi Brand" pivo i Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. Chi Phone: Office «5S. Res. 37*4 Uradne ure: •—12 a. m. 1—5 and 7—9 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 11 Louis Wise 200 jackaon St JOLIET, ILL gostilničar VINO, ŽGANJE IN SM0DKE. Sobe v naiem in Lunch R W. H. KEEGAN POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrnite na to tvrdko in prepričani bodite, da boste najbolje postreženi, ker ta aa-vod je najboljši ter mnogo cenejii hot drugi. V slučaju potrebe reiilnega voce (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — po dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS. W. H. KEEGAN, Telefona it. 100 — vsak čas. Cor. 2nd and Joliet St„ La Salle, I1L N. W. Phone 809. MIHAEL K0CHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet I* Dr. S.Gasparovicli Dentist Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 4M. JOLIET, :-: ILLINOIS. POZOR, ROJAKINJBt Mi veste, kje je dobiti najboljle so po najnižji ceni? Gotovo I V mesaM J. & A. Pasdertz se dobijo najboljie sveže in preko-jene klobase in najokusnejie Vse po najnižji ceni Pridite torej i* poskusite aaie meso. Nizke cene in dobra postrelfe« t naie geslo. Ne pozabite torej obiskati aao ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street*- Chic. Phone 27U. N. W. Phone H»* Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje EAGLE EXPORT M^ijaStrttš-jP.«1* '»MS ter je najboljša pijač« E. Porter Brewing Company Ota telefon 405 S. Bluff St., Joliet. III.