RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Po mestni občini Ptuj • Z rebalansom so ga dobro odnesli
O Stran 4
Žetale • Oprostite - kdo je prvi mož občine?
O Stran 10
Kidričevo • Zaradi žaljivk v Boxmarku nevzdržno
Z> Stran 32
Ptuj, petek, 23. oktobra 2009
letnik LXII • št. 83 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Ob mesecu požarne varnosti
Varni tudi v tretjem življenjskem obdobju
Glede na stanje v družbi, ki se tudi pri nas vse bolj stara, so letošnje aktivnosti v oktobru, mesecu požarne varnosti, v Gasilski zvezi Slovenije posvetili protipožarnemu osveščanju starejših ljudi.
Šport
Nogomet • Veliko golov, favoriti med osem najboljših
O Stran 13
Ker postaja problematika varstva pred požarom vse bolj izpostavljena tudi v domovih za starejše, predvsem pri bolnih in nemočnih osebah, so moto vseh letošnjih aktivnosti naslovili „Varni pred požarom v tretjem življenjskem obdobju." V Sloveniji je bilo konec lanskega leta že skoraj 80 domov upokojencev in zavodov za starejše osebe s skupaj več kot 17.000 posteljami. Prošenj za sprejem v te domove pa je vsako leto več, zato je načrtovanje ukrepov v primeru požara v objektih, ki so namenjeni varstvu starejših oseb, toliko pomembnejše. Tako so v gasilskem društvu Ptuj v teh dneh obiskali dom upokojencev v Ptuj, kjer so stanovalce seznanili z osnovami varstva pred požarom in jim predstavili tudi del svoje opreme. Obiska mladih gasilcev sta bila vesela tudi Jože in Marija Stipetič (na posnetku) ter si z zanimanjem ogledala del njihove opreme.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Kidričevo • Dramatično na prvi jesenski seji J Ormož • Težave kot v Pomurju
Kdo je kriv za napake Prleki in Neprleki
Rokomet •
Ormožani naprej, stop za Veliko Nedeljo
O Stran 14
Svetniki občine Kidričevo so prvo podopustniško sejo v torek, 20. oktobra, z 18 predlaganih skrajšali na devet najnujnejših točk, pa še teh niso utegnili razrešiti, saj je podžupan Franc Planinšek po skoraj petih urah sejo prekinil pri četrti točki. Najbolj vroče je bilo spet zaradi lani odprtega vrtca, v katerem je strokovni nadzor odkril nekaj manjših napak, ki jih odpravljajo že več kot leto dni.
Zapletati se je začelo že pri obravnavi zapisnikov redne in dveh korespondenčnih sej. Nezadovoljstvo svetnikov se je nadaljevalo tudi pri obravnavi dnevnega reda, saj so drug za drugim ugotavljali, da je 18 točk prevelik zalogaj za
eno sejo.
Nato so v prvi obravnavi z nekaj dodanimi predlogi in pripombami sprejeli predlog odloka za območje urejanja gramoznice Pleterje, katerega vsebino je dodatno pojasnil Stane Napast s Skupne ob-
činske uprave. Ko so se lotili predloga Komunalnega podjetja Ptuj za povišanje cene distribucije daljinskega ogrevanja, je vodja energetike v tem podjetju Janez Polanec svetnikom pojasnil, da gre izključno za 11,9-odstotni dvig fiksnega dela cene. Mnenja svetnikov o predlogu za povišanje cene ogrevanja so bila sicer zelo različna. Zagotovo pa je Polanec svetnike dobro »ogrel«, saj se je pri glasovanju izkazalo, da se s povišanjem cene strinjajo prav vsi.
Vrhunec pa je pomenila razprava o poročilu o opravljenem strokovnem pregledu izvedbenih del ter kompletne tehnike, izvedbene in obračunske dokumentacije na objektu Vrtec Kidričevo.
O Stran 3
Ormoški župan Alojz Sok je sklical sestanek, na katerem bi izmenjali mnenja o predlogu zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015. Nanj je povabil šest poslancev, osem županov, predstavnike štirih območnih podjetniško-obrtnih zbornic in štirih razvojnih agencij.
Sklicatelj pa je spregledal eno malenkost, namreč da so imeli takrat poslanci sejo v državnem zboru, zato so svojo odsotnost s sestanka vsi opravičili. Še bolj bizarno pa je bilo to, da vsebine zakona, o katerem naj bi razpravljali, od sodelujočih nihče ni dodobra videl oziroma se z njo primerno seznanil. Kar pa jih ni oviralo, da ne bi o njem razpravljali.
Glavna dilema je bilo že staro, nerešeno vprašanje, kam pravzaprav sodi območje upravne enote Ormož. V območje pomurske regije, ki jo zajemajo ukrepi zakona, spadata tudi Gornja Radgona in Ljutomer, ki sta po nekaterih teorijah Prlekija, UE Ormož, ki je prav tako del Prle-
kije, pa najverjetneje ne. Tudi sicer je Ormoško s Pomurjem povezano z različnimi projekti in v nekaterih organizacijskih ureditvah posameznih institucij spada v Pomurje. »Tako je recimo Območna podjetniško-obrtna zbornica organizacijsko del pomurske in ne podravske regijske organizacije,« je povedal Niko Šoštarič iz ljutomerske zbornice.
Tudi župan Sok je bil mnenja, da ormoško območje s pretežno kmetijskim gospodarstvom, ki je v zadnjem času na udaru, enako trpi posledice zapiranja Mure, sooča pa se tudi s težavami v največjem podjetju Carrera Optyl.
O Stran 6
Ptuj • Tiskovna konferenca Term Ptuj
S pohorskih smučin v ptujske terme
V Termah Ptuj so z dosedanjim izkupičkom letošnje turistične sezone zadovoljni, s ponudbo so se znali prilagoditi kriznim razmeram. Po najboljših močeh se bodo potrudili, da bo tudi celoletno poslovanje uspešno, da bodo lahko optimistično vstopili tudi v novo sezono 2010.
V termalnem parku so v devetih mesecih leta imeli blizu 218 tisoč kopalcev, to je toliko kot lani v enakem obdobju. Avgusta so zabeležili pravi mali rekord, število kopalcev je bilo večje kar za 29 odstotkov glede na avgust 2008. Tudi v hotelskih bazenih se je kopalo več kopalcev kot v enakem obdobju lani, obisk se je povečal za 15 odstotkov, vseh nočitev v hotelu pa je bilo v tem obdobju blizu 29 tisoč, kar je za dobre štiri odstotke več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Celotne Terme pa so v devetih mesecih letos imele skupaj 91.400 nočitev, ob koncu leta bo število preseglo 120 tisoč. Domači gosti so v tem obdobju ustvarili za 11 odstotkov več nočitev, tujih je bilo za 1,5 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2008, je povedala direktorica hotela Primus Milena Mojzeš. V celoti gledano so se nočitve
Uvodnik
Ko kriza zaboli ...
v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 zmanjšale za štiri odstotke, predvsem na račun kampa. Glede rezervacij in zanimanja tujih gostov za bivanje pri njih računajo, da se bodo v letu 2010 tudi te nočitve povečale.
Da se je število domačih gostov v letošnjem letu povečalo, je tudi zasluga učinkovitih prodajnih aktivnosti in uspešno izvedenih trženj-skih aktivnosti za dodatno promocijo Slovenije ter spremenjenih dopustniških navad v času krize, ko se ljudje pogosteje odločajo za letovanje doma ali pa v njegovi bližini. »V okviru projekta Ptuja in okolice pod naslovom Kultura, romantika, zdravje in dobro počutje v zakladnici tisočletij smo uspešno kandidirali na javnem razpisu za dodatno promocijo Slovenije v letu 2009 in tudi na ta način pridobivamo nove
Najbrž ne bom odkril Amerike s svojim današnjim razmišljanjem, ampak vendarle - mogoče bom koga le pritegnil k razmišljanju in drugačnemu ravnanju. Da prihaja kriza, smo najprej izvedeli iz Amerike. Tiste Amerike, ki jo mnogi gledajo kot čisto zlato, pa je v večini primerov navadna kičasta pozlata. Trompetngold. Ali pa še to ne. Prišla je skozi gospodarstvo, ekonomijo. Da je nismo začutili takoj, je najbrž razlog v tem, da smo ob njenih prvih finančnih posledicah segli po svojih skritih rezervah. Saj veste: za hude čase smo vendarle imeli neko rezervo, kajti človek nikoli ne ve... Konec koncev smo se znebili tudi drugega (ali celo tretjega) avtomobila pri hiši, ki ga res nismo tako nujno potrebovali. Kriza je prišla kot nalašč za to, da ni več obremenjeval našega družinskega proračuna.
Potem pa so se nam počasi pričele odpirati oči, da vsem pa le ni tako zelo krizno. In ugotovili, da so si "prikoritniki" (ve se, kdo je pri koritu - ampak ne bi bil rad pretirano žaljiv) svoje gospodarsko in še kakšno okolje tako preoblikovali, da ne samo da niso občutili finančne krize, vsak dan lepše jim je bilo. S tem pa smo prišli do druge, še hujše krize: moralne. Ki je seveda prav tako uvožena iz svetle zvezde zahoda - Amerike. Kjer je v boju za čim višji položaj v družbi dovoljeno vse - zlasti pa to, da ti navadni, mali ljudje služijo kot lestev, po kateri se vzpenjaš, vzpenjaš . v mogočne vrhove kapitalizma. In višje kot si, manj pomembni so ti tisti spodnji klini lestve, po kateri si prišel na vrh.
Ta kriza je hujša kot finančna. Bolj boli. Globlje seže v človeka. Ni lahko, ko je človek lačen, a še težje je, ko je ponižan. Ko je proglašen za nepotreben balast. Strošek. Presežek. Nezaposljiv. Žaljen z besedami "upokojenec, ki iz meseca v mesec troši, od njega pa nobenega haska". In bojim se, da bodo posledice krize morale veliko daljnosežnejše kot tiste ekonomske.
Jože Šmigoc
Foto: Črtomir Goznik
Na tiskovni konferenci Term Ptuj so sodelovali (od leve) Milena Mojzeš, direktorica hotela Primus, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, in velik poznavalec vina Janez Vrečer, koordinator Primusovih vinskih zgodb.
goste, Ptuj pa promovirano kot turistično destinacijo,« je povedal direktor Andrej Klasinc. Te dni zaključujejo prireditve v okviru že tradicionalnega Buča festa, ki so ga pripravili v sodelovanju z aktivi kmečkih žena, v restavraciji Zila pa so v tem času pripravljali najrazličnejše jedi iz buč.
V Termah Ptuj so po uspešni poletni sezoni pripravljeni vstopili tudi v jesensko in zimsko sezono. Pripravili so zanimiv program prireditev, ki jih bodo izvedli do začetka nove poletne kopalne sezone. Goste bodo razvajale Primusove vinske zgodbe, nadaljujejo sodelovanje z igralcem Tadejem Tošem, ki je v prejšnji sezoni polnil klub Gemina XIII. s stand up komedijo ZapufanPikaSn; novemu stand up projektu, ki ga bo obogatil z glasbo, je Toš dal delovni naslov Predkarnevalski etno rock'n roll Kura, Picek in Kokot, z njim pa bo vabil ob nedeljah vstran od televizorja. Pre-
miera bo 1. decembra, vseh prestav naj bi bilo 15. Še prej pa bodo vabile martinove prireditve, trajale bodo deset dni, 7. novembra bo nastopil tudi Andrej Šifrer. Novembra računajo tudi na še eno bivanje slovenskih nogometašev, ki se bodo na Ptuju in v Kidričevem pripravljali na odločilno tekmo za vstop na svetovno nogometno prvenstvo. Slovenska nogometna reprezentanca je postala na nek način tudi že ponudba hotela Primus, imidž, ki jim zelo koristi. V klubu Gemina XIII. bodo pripravili tudi veliko glasbenih dogodkov, nasploh pa je njihova želja, da ostane hotel Primus center druženja tudi v teh kriznih časih.
Tudi slovo od leta 2009 bo bogato, pripravili bodo kar tri silvestrovanja, skupaj pa računajo, da bo pri njih v novo leto 2010 vstopilo 700 gostov. V najdaljši noči bo goste zabavala pevska legenda Elda Viler. V zimskem času želijo pritegniti tudi goste,
Foto: Črtomir Goznik
"Pripravili smo osem vinskih večerov z izbrano kulinariko in kulturnimi nastopi, deveti pa bo svečam zaključek z izborom najboljšega vinarja s posameznih večerov. Šesto sezono Primusovih vinskih zgodb pričenjamo nocoj ob 20. uri."
ki smučajo na Pohorju, zato so se z mariborskim Pohorjem dogovorili, da ponudijo 50-odstotni popust za vse goste, ki predložijo dnevno smučarsko karto. Pomembno je, da se čimbolj povežejo s širšim okoljem, ne samo s Ptujem in okolico, da se tržijo kot ena ponudba oziroma skupno sodelovanje pri enodnevnih hrvaških gostih, na katere ciljajo tudi z dodatno promocijo.
Šesta sezona Primusovih vinskih zgodb
S Primusovimi vinskimi zgodbami Terme Ptuj vstopajo v šesto leto prijetnega druženja s slovenskimi vinarji in kletarji. Začeli so jih na ptujskem gradu, zdaj jih uspešno nadaljujejo v novem hotelu, z njimi pa želijo širiti kulturo pitja in promovirati slovenska vina.
Na levem bregu Drave so vinske zgodbe pustile bogate sadove, v tem času so dobile tudi številne posnemovalce, kar je z vidika bogatitve turistične ponudbe Ptuja zelo dobrodošlo. Dobro je, da se na Ptuju nekaj dogaja, da vsak išče svoje občinstvo. V teh letih so vinske zgodbe pritegnile številne goste od blizu in daleč, ob domačinih jih obiskujejo vinoljubci iz Maribora, Ljubljane, Novega mesta, Kamnika, Celja in še nekaterih drugih krajev; ti se pogosto odločajo tudi za nakup abonmaja, ki so ga uvedli pred tremi leti.
Primusove vinske zgodbe so lep splet vina, kulinarike
in glasbe. Ob Janezu Vrečer-ju, velikem vinskem strokovnjaku, je stalnica vinskih večerov v klubu Gemina XIII. tudi mladi glasbenik Dejan Rihtarič, ki je večkrat nastopil tudi že s svojim pevskim zborom Osti Jarej. Čeprav se bodo nekatere kleti predstavile tudi v novi sezoni, je Janez Vrečer kot velik vinski strokovnjak in koordinator Primusovih vinskih zgodb prepričan, da je vino vsakega letnika novost, da se kleti in vinarji trudijo pokazati vedno nove prijeme, tako tehnološke kot tudi marke-tinške. Vino je živa stvar, ki ob primerni ponudbi kuli-narike lahko izrazi vse svoje atribute.
Na nocojšnjem, prvem večeru, ki se bo začel ob 20. uri, se bo predstavila Vinska klet Metlika s portugalko, metliško prvino, novembra bosta razvajala večera jeruzalemskih biserov in istrskih izbrancev, decembra bodo vabile penine, januarja vina iz Ptujske kleti, februarja se bodo vinoljubci sprehodili po vinskih cestah od Maleč-nika do Zavrča, na marče-vskem vinskem večeru bodo skušali ugotoviti, kaj imajo skupnega Kartuzija Pleterje, Klet Bistrica in Dveri Pax, marca bodo predstavili tudi vina iz doline ob Mrzli reki, na aprilskem svečanem zaključku, ki bo 9. aprila, pa bodo ob izbrani kulinariki ponudili neke vrste šampio-ne posameznih večerov nove sezone. Na vsakem vinskem večeru bodo ob dveh vhodih hrane natočili najmanj šest različnih vinskih vzorcev.
MG
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Kidričevo • Dramatičen razplet prve jesenske seje
Za napake krivi negativen pedigre, stranka Zares in novinarji?
Svetniki občine Kidričevo so prvo podopustniško sejo v torek, 20. oktobra, z 18 predlaganih skrajšali na devet najnujnejših točk, pa še teh niso utegnili razrešiti, saj je podžupan Franc Planinšek po skoraj petih urah sejo prekinil pri četrti točki. Najbolj vroče je bilo spet zaradi lani odprtega vrtca, v katerem je strokovni nadzor odkril nekaj manjših napak, ki jih odpravljajo že več kot leto dni.
Zaradi ponovne bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka je 21. redno sejo sveta občine Kidričevo v torek, 20. oktobra, vodil podžupan Franc Planinšek, zapletati pa se je začelo že pri obravnavi zapisnikov redne in dveh korespondenč-nih sej, saj so nekateri svetniki menili, da bi o tako pomembni zadevi, kot je nakup zemljišča v Cirkovcah, morali sklepati na redni in ne na korespondenčni seji. Nezadovoljstvo svetnikov se je nadaljevalo tudi pri obravnavi dnevnega reda, saj so drug za drugim ugotavljali, da je 18 točk prevelik zalogaj za eno sejo. Zaradi pomanjkljive dokumentacije so iz obravnave umaknili razpravo o sanaciji onesnažene lagune ob Ptujskem jezeru.
Anton Leskovar iz opozicijske SDS pa je predlagal spremembo dnevnega reda, tako da bi nanj najprej uvrstili tiste točke, ki so pomembnejše, saj je očitno, da za vseh 18 ne bo dovolj časa. Z njegovim predlogom se je strinjal tudi Zoran Žunko iz vladajoče koalicije LDS, ki je dodal, da seja, ki traja več kot štiri ure, ni smiselna in ne koristna. Pridružil se mu je tudi strankarski kolega Janko Baštevc, ki pa je predlagal prekinitev seje in sestanek svetniških skupin, na katerem naj bi se dogovorili o dnevnem redu in aktualnosti obravnave posameznih točk. S takim predlogom se je strinjala tudi mag. Silvestra Klemenčič, ki pa je zahtevala, da na dnevni red uvrstijo tudi pobudo poslanske skupine Zares, v kateri predlagajo odpoklic obeh podžupanov in optimizacijo porabe sredstev občinskega proračuna. Po prekinitvi je v nadaljevanju seje podžupan Franc Planinšek pojasnil, da so se dogovorili, da na sejo uvrstijo le devet najnujnejših točk.
Tako so najprej v prvi obravnavi z nekaj dodanimi predlogi in pripombami sprejeli predlog odloka za območje urejanja gramoznice Pleterje, katerega vsebino je dodatno pojasnil Stane Napast s Skupne občinske uprave. Zoran Žunko je menil, da je že sedaj treba razmisliti, kako bodo čim bolje izkoristili skoraj 30 hektarjev veliko vodno površino, ki bo ostala v gramoznici po tem, ko bodo končali izkop gramoza, Bogdan Škafar pa je predlagal, da bi v ta namen uporabniki gramoznice, gre za Cestno podjetje Ptuj ter za zasebnika Kuharja in Podlesnika, za vsak kubični meter izkopanega gramoza plačali določeno vsoto za kasnejšo sanacijo območja celotne gramoznice. Da morajo na občini ustanoviti nekakšen sklad, v katerega bi uporabniki gramoza namenjali določen prispevek za sanacijo gramoznice, je menil tudi dr. Anton Habjanič in dodal še nekaj drugih predlogov, v katerih naj bi si občina zagotovila večji vpliv pri odločanju o posameznih posegih in ukrepih v zvezi z gramoznico.
Kidričani se grejejo ceneje kot Ptujčani
Ko so se lotili predloga Komunalnega podjetja Ptuj za povišanje cene distribucije daljinskega ogrevanja, je vodja energetike v tem podjetju Janez Polanec svetnikom pojasnil, da gre izključno za 11,9-odsto-tni dvig fiksnega dela cene, kar pomeni v povprečni ceni ogrevanja le 2 odstotka. Omenjena sredstva ne bodo šla v žepe distributerja, Komunalnega podjetja Ptuj, ampak naj bi jih namenili izključno za sanacijo ogrevalnih naprav v podjetju Silkem, ki je proizvajalec toplotne energije za Kidričevo,
Foto: M. Ozmec
Janez Polanec (levo) je tudi tokrat kidričevske svetnike brez težav prepričal, da je povišanje cene ogrevanja neizbežno.
ter za sanacijo toplovodov do porabnikov. Ob tem smo slišali tudi, da je variabilni del cene ogrevanja v Kidričevem že dve leti nespremenjen in da je povprečna cena ogrevanja v Kidričevem nižja kot v Ptuju.
Mnenja svetnikov o predlogu za povišanje cene ogrevanja so bila sicer zelo različna. Mag. Silvestra Klemenčič je Polan-ca vprašala, kaj so v Komunali storili za odpravo izgub toplotne energije, saj pozimi v naselju Kidričevo sneg nad toplovodi sproti kopni, kar pomeni, da imajo toplovodi očitno preslabo izolacijo, a se je morala zadovoljiti z odgovorom, da bodo poskrbeli tudi za sanacijo omenjenih toplovodov.
Zagotovo pa je Polanec svetnike dobro »ogrel«, saj se je pri glasovanju izkazalo, da se s povišanjem cene strinjajo prav vsi.
Svetniško »neurje« še leto dni po toči
Po krajši, že drugi pavzi pa je v sejni dvorani postalo topleje tudi zaradi poročila o razdelitvi sredstev po lanskem neurju
Foto: M. Ozmec
Mag. Silvestra Klemenčič (stoji) je ob prihodu arhitektke Mojce Gregorski (druga z leve) in nadzornika Draga Štrafela podžupanu Francu Planinšku (levo) očitala, da je kršil poslovnik, ter sejo protestno zapustila.
s točo, ki ga je dodatno pojasnila mag. Mojca Meško.
Anton Leskovar je odkrito priznal, da mu ni nič jasno, saj naj bi se na občinskem svetu dogovorili, da bodo od okoli 491.000 evrov, kolikor so jih prejeli od države za povrnitev škode po toči, poravnali stroške goriva gasilskim društvom, ki so sodelovala pri odpravljanju posledic, ter pokrili še nekaj drugih stroškov, preostanek, okoli 320.000 evrov, pa naj bi razdelili občanom, ki so utrpeli škodo, torej oškodovancem. Občina pa naj bi nakazala oškodovancem le 267.000 evrov, to je 50.000 evrov manj, zato ga je zanimalo, zakaj je do tega prišlo. Podžupan Franc Planinšek in Mojca Meško sta mu pojasnila, da se je to zgodilo zaradi tega, ker so pri preverjanju zahtevkov za povrnitev škode ugotovili, da nekaj občanov do tega ni bilo upravičenih, zato je ostalo okoli 30.000 evrov, sicer pa so vsa sredstva razdelili po sklepu občinskega sveta.
Da pri razdelitvi sredstev po toči ni bilo nepravilnosti, je zatrdil tudi podžupan Jože Medved, ki je spomnil, da ima občina pri tem celo okoli 27.000 evrov primanjkljaja, ki ga bo treba pokriti. Da ni bilo nepravilnosti, je menil tudi dr. Anton Habjanič, ki pa je ob tem posebej pohvalil občinsko upravo, saj je z dodatnimi napori in posredovanji od države uspela pridobiti še skoraj enkrat več od prvotno prejetih sredstev, tako da so za povrnitev vseh škod po toči prejeli skupaj dobrih 835.000 evrov, poleg tega pa je občina poskrbela še za odvoz vseh salonitnih plošč, s čimer so bili občani še posebej zadovoljni.
Potem se je razprava vendarle umirila, tako da so poročilo o razdelitvi sredstev vendarle sprejeli, tudi zaradi Bogdana Škafarja, ki je svetnike opozoril, da so bila od države prejeta sredstva interventna, oni pa se še dobro leto po tem prerekajo o njihovi razdelitvi. Na predlog
višjega pravnega svetovalca občine Egona Repnika pa so sklenili, da bodo za pokritje negativne razlike iz tega naslova ter za dokončen odvoz vseh azbestnih plošč zagotovili sredstva v občinskem proračunu za naslednje leto 2010.
Vrtec z negativnim pedigrejem?!
Vrhunec pa je pomenila razprava o poročilu o opravljenem strokovnem pregledu izvedbenih del ter kompletne tehnike, izvedbene in obračunske dokumentacije na objektu Vrtec Kidričevo s sondiranjem in predlogi za sanacijo, ki ga je svetnikom predstavila mag. Silvestra Klemenčič. Ta je med drugim pojasnila, da je v poročilu o opravljenem strokovnem pregledu, ki ga je opravil Gradbeni inštitut ZRMK in so ga podpisali trije doktorji znanosti, zapisano, da v gradbenem dnevniku najbolj izstopajo posebni dodatni vpisi, predvsem Vegradovega laboratorija in nadzornika, da je v zapisnikih operativnih sestankov vprašljivih kar nekaj postavk, da je bila sprememba temeljenja opravljena na pobudo izvajalca, da v armaturnem načrtu ni vrisanih horizontalnih vezi, da je prišlo do izvedbe ravne strehe s spremembo od-vodnjavanja in brez nasipnega proda, da je izvajalec predlagal spremembo cevnega razvoda talnega ogrevanja oziroma zamenjavo bakrenih z alu-plast cevmi, da je spremenjena tudi debelina demit fasade, da je sprememba tudi pri prezračevanju, ogrevanju in pri akustičnih oblogah sten. Pogrešajo tudi obrazložitev geomehanskega poročila, zaskrbljujoče so pripombe na izvajanje del glede meritev zbitosti tal, glede sprememb temeljenja, dilatacije, kontrole kvalitete vgrajenih betonov ... Na objektu je bilo v času izgradnje izvedenih osem večjih sprememb, a je le
tri potrdil projektant, poleg tega je prišlo tudi do razlike v ceni objekta med pogodbeno vrednostjo, ki po končni situaciji s podražitvami vred znaša 19,8 %.
Klemenčičeva, pa tudi svetniki so bili nekoliko presenečeni, saj kljub tehničnemu pregledu 19. avgusta lani, kljub uporabnemu dovoljenju, ki je bilo izdano 2. septembra lani, in večkratnim poskusom kvalitetnega prevzema in primopredaje objekta ter izjavi nadzornika 29. julija letos, da so vse pomanjkljivosti odpravljene, tudi strokovni nadzor ni ugotovil večjih, grobih napak, ker ob sondiranju niso naleteli na večje razpoke temeljev. »A če si vrtec kdorkoli ogleda danes, zlahka ugotovi, tako kot sem že nekajkrat ugotovila sama, da napakam in pomanjkljivostim ni konca ne kraja, čeprav jih že več kot leto dni sanirajo in odpravljajo!« je menila Klemenči-čeva.
Predlagala je, da bi o omenjenem strokovnem pregledu podrobneje razpravljali šele, ko jim bo ugotovitve obrazložil izvajalec strokovnega pregleda, torej strokovnjak z gradbenega inštituta ZRMK. Po vroči razpravi o tem, ali je bila revizija potrebna ali ne, saj jih je to veljalo okoli 28.000 evrov, sta v sejno dvorano v spremstvu direktorice občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik nenapovedano vstopila arhitektka vrtca Mojca Gregorski in nadzornik Drago Štrafela ter svetnike poskušala prepričati vsak s svojimi argumenti, zaradi česar je sejo protestno zapustila mag. Silvestra Kle-menčič, ki je podžupana opozorila, da je kršil poslovnik, saj ni dal na glasovanje tega, ali lahko gostje na seji govorijo ali ne.
Kljub temu sta arhitektka in nadzornik svoje argumente predstavila, čeprav po izrazih nekaterih svetnikov sodeč nista bila povsem prepričljiva. Štrafela jim je celo očital, da so negativni pedigre dali vrtcu že pred pričetkom izgradnje, ko so se prerekali zaradi njegove lokacije, zavrnil je očitke v javnosti, ki so jih izrekli nekateri svetniki na račun nadzora, za nepotreben medijski »pomp« je okrivil stranko Zares in celo novinarje, v isti sapi pa priznal, da imajo z Vegradom težave, ker predolgo odpravlja svoje napake.
Po skoraj petih urah je nekaj pred 22. uro podžupan Franc Planinšek nepričakovano vstal in svetnikom sporočil, da sejo prekinja ter da bodo dnevni red nadaljevali v četrtek, 29. oktobra, ob 17. uri.
M. Ozmec
Ptuj • Z 32. seje mestnega sveta
Z rebalansom so ga dobro odnesli
Ptujski mestni svetniki so 19. oktobra v okviru 32. seje razpravljali o trinajstih točkah dnevnega reda. Umaknili so točko o ustanovitvi Vrtca Ptuj, v novi točki pa so razpravljali o gradivu za skupščino Komunalnega podjetja Ptuj, ki se bo sestala 27. oktobra in na kateri bodo imenovali nov nadzorni odbor, ker je dosedanjemu potekel mandat.
Kot predstavnike kapitala v nadzornem svetu ptujski mestni svetniki predlagajo dr. Štefana Čelana, mag. Stanka Gla-žarja, Alojza Kaučiča in Draga Klobučarja, ki so sedeli že v dosedanjem nadzornem svetu.
Osrednja točka 32. seje mestnega sveta je bil rebalans proračuna za leto 2009. Župan dr. Štefan Čelan je zadovoljen, da jo je občina tako dobro odnesla, kajti proračun je bil pripravljen in sprejet v bistveno drugačnih časih. Ptujski rebalans je bil potreben zaradi tehničnih razlogov, ker bodo plačila za projekte, ki so v teku in ne bodo zaključeni do konca leta, zapadla v letu 2010. Zadovoljen je tudi, ker noben javni zavod, društvo ali katerikoli drugi porabnik proračunskih sredstev ne bo ostal brez denarja. Občinska finančnica Tanja Farič je povedala, da se proračun
zmanjšuje s 56,5 milijona evrov na 45,8 milijona evrov, razlika je 10,7 milijona evrov oziroma dvajset odstotkov glede na prvotni znesek, od tega odpade na projekt podtalnice dobrih pet milijonov evrov. Pozitivno je tudi to, da MO Ptuj ni začela nobene investicije, za katero ne bi imela finančnega pokritja. Prihodki rebalansa znašajo skupaj 42,1 milijona evrov, odhodki 45,6 milijona, primanjkljaj 3,5 milijona evrov. Iz previdnosti se MO Ptuj v letu 2009 ni dodatno zadolževala. Projekti, ki so v teku, imajo zagotovljene finančne vire.
Janez Rožmarin (N.Si), ki je bil kritičen že ob polletni realizaciji proračuna, je bil kritičen tudi tokrat, saj se nizka realizacija posameznih proračunskih postavk nadaljuje tudi v jesen. Pri tem je omenil projekt podtalnice. V naši občini ne ravnamo razvojno, je prepričan; v
vseh drugih občinah se trudijo glede industrijskih con, na Ptuju pa nič, da bi se pospešil gospodarski razvoj. Pri prenosu projektov, ki se prenašajo v drugo leto, pa bi po njegovem mnenju morali biti dodani tudi zneski, na primer pri fasadi minorit-ske cerkve. Rožmarin je tudi opozoril na veliko zadolženost občine v primerjavi z drugimi občinami.
Ptujski župan je glede projekta podtalnice povedal, da se večina del vendarle izvaja v roku, še vedno se dela v pogodbenem roku, investicija mora biti zaključena 31. oktobra 2010. Pri minoritski fasadi pa je tako, da MO Ptuj za eno leto prehiteva državo, MO Ptuj jo je brezobrestno eno leto kreditirala. Dela se bodo izvedla v letu 2010.
Miran Meško (SD) je želel natančne podatke glede zadolževanja MO Ptuj, ker jih pozna le iz objave v enem od medijev, kjer je bila MO uvr-
Foto: Črtomir Goznik
Podhod na železniški postaji na Rogozniško na Ptuju naj bi le dokončali te dni.
ščena zelo visoko, na šesto mesto. Lokalna skupnost in vsi javni zavodi naj bi bili zadolženi za več kot 9 milijonov evrov. Anuiteta MO Ptuj na letni ravni je 163 tisoč evrov pri 45 milijonih evrov
Ptuj • Sprejem za uspešne mlade glasbenike
Spodbudna glasbena rast mladih
V poročni dvorani Mestne hiše je župan 20. oktobra pripravil sprejem za učence Glasbene šole Karola Pahorja in njihove mentorje, ki tako v Sloveniji kot na tujem dosegajo visoka priznanja. Sprejema se je udeležilo petnajst odličnih mladih glasbenikov in nekateri mentorji. Spremljal jih je ravnatelj prof. Štefan Petek. V šolskem letu 2008/2009 so doma in na tujem s svojim odličnim muziciranjem osvojili 33 nagrad, diplom in plaket.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan jim je čestital k doseženim rezultatom in zaželel, da vztrajajo na tej poti. Ptuj ima bogato glasbeno tradicijo, glasbena šola je stara več kot 130 let. Skorajda ni dogodka na Ptuju, ki ne bi bil povezan s kulturnim programom in na katerem ne bi sodelovali mladi nadarjeni glasbeniki.
Mesto si prizadeva, da bi jim zagotovili še boljše pogoje za to obliko izobraževanja. V letu 2010 je predviden začetek gradnje nove osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, v njene stare prostore pa naj bi se preselila Glasbena šola Ka-rola Pahorja. S tem bo mesto rešilo njeno prostorsko stisko za dlje časa. Želja ptujske-
ga župana je, da bi se Ptuj v projektu ePk 2012 kar najbolje predstavil, pri tem računa tudi na glasbeni podmladek v tem mestu, ki iz leta v leto dosega vidnejše rezultate.
Priznanja je ptujski župan podelil Taji Meznarič, Du-nji Kolenko, Urški Ljubec in Mojci Podgoršek (vse flavta) mentoric Violete Ozvatič in
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan je 20. oktobra v poročni dvorani Mestne hiše pripravil sprejem za učence Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj in mentorje, ki doma in na tujem dosegajo odlične rezultate.
Lije Frajnkovič, Gregorju Ne-storovu in Stašu Planinšku (tolkala) mentorja Boštjana Vavha, Tamari Korpar, Anže-tu Vedlinu, Matiji Žitniku in Barbari Vute (klavir) mentorja Marjana Pačija, Špeli Horvat (klavir-orgle) mentorice Marjete Urbanič, Thierryju Šavoru Dingu (orgle) in Nuši Kolenko (klavir) mentorice Marjete Urbanič, Jeri Topolo-vec (violina) mentorja Andreja Feguša in Teji Letonja (petje) mentorja Sama Ivačiča.
Ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj prof. Štefan Petek se je zahvalil za lep sprejem in spodbudne besede. V čast si šteje, da je delo učiteljev in učencev opazno in cenjeno ter da dosegajo vedno večje uspehe na domačih in tujih tekmovanjih. Opazni so tudi njihovi nastopi v okviru šole in zunaj nje. Vseh nastopov zunaj šole je bilo lani kar 255. Na vse doseženo gledajo s ponosom in zadovoljstvom. Še naprej bodo delali kvalitetno, kljub prostorsko oteženim pogojem, saj imajo dober kader, učitelje, ki znajo učiti, in izredne mlade talente, zato se bo glas Glasbene šole Karola Pahorja še slišal.
MG
proračuna, kar po mnenju ptujskega župana ni veliko, še posebej, če to podelimo s številom prebivalcem. V svetu so mesta, ki so po prebivalcu zadolžena z deset tisoč evri, kot na primer Berlin. Slovenija je kot celota v primerjavi z razvitimi državami EU zelo malo zadolžena, pa tudi lokalne skupnosti s svojimi zadolžitvami ne ogrožajo države. Če zgradimo šolo za več generacij, ni pošteno, da bi to plačala ena generacija.
V rebalansu je tudi nekaj dobrega, je prepričan svetnik SDS Marjan Kolarič, gradi se OŠ Ljudski vrt, manj pa je zadovoljen, ker se nič ne premika pri OŠ dr. Ljude-vita Pivka, in da se ne bo nič naredilo za varnost vaščanov v Rogoznici in Podvincih. Nekdo je imel fige v žepu.
Zemlje pa ne damo ...
Ptujski župan je povedal, da bo razpis za cesto Podvin-ce verjetno izveden prej kot za Slovenskogoriško cesto, ki so jo želeli začeti delati že letošnjo jesen. Krivda je v lastnikih zemljišč, ki zemlje nočejo odstopiti, in to kljub iniciativam.
Kolarič je opozoril tudi na nevarnost prečkanja železniških tirov pri Borovem, kjer prehod v vozni poti ni zavarovan. Čim prej bo potrebno nekaj narediti, da ne bo prišlo do nesreče. Novi podhod pod železniško postajo je v zaključni fazi izgradnje, dokončali naj bi ga v teh dneh. Čez železniško progo pri Borovem pa bo zgrajen nad-hod, ker bo z ene in druge strani po končani elektrifikaciji železniške proge zgrajen
zaščitni zid. Podhod na Ro-gozniško cesto pa bo zgrajen z avtobusne postaje.
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je povedal, da ne bodo podprli rebalansa, kot tudi niso podprli proračuna za leto 2009, ker so pogrešali nekatere postavke, ki so na njihovi prednostni listi, pričakovali pa so tudi večjo racionalizacijo in nadzor nad odprtimi investicijami.
Ptujski mestni svetniki so soglašali z ustanovitvijo lekarniške podružnice Destrnik, z novelacijo investicijskega programa za rekonstrukcijo in dozidavo OŠ Ljudski vrt - faza II, o uskladitvi knjižnega stanja z dejanskim, ki je potrebno za opravljanje gospodarskih javnih služb, odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju MO Ptuj in s spremembo cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj. V točki informacije pa so se seznanili s poročilom nadzornega odbora MO Ptuj v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj za leto 2008, izvajanjem Pravilnika o sofinanciranju programa športa v MO Ptuj v letu 2009 in s potekom aktivnosti v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012. Opravili pa so še nekatera imenovanja.
Ptujski mestni svetniki se bodo na 33. seji sestali predvidoma 16. novembra. Župan je svetnike povabili, da se udeležijo osrednje svečanosti ob dnevu spomina, ki bo na starem mestnem pokopališču 30. oktobra ob 14. uri, ter martinovih prireditev, ki se bodo pričele 6. novembra z izborom 3. ptujske vinske kraljice.
MG
Ptuj • Dan koruze na kmetiji Kiemenčič
Boljša prihodnost v govedoreji
Na kmetiji Klemenčičevih v Novi vas pri Ptuju je bilo v sredo videti toliko kmetov, kot da bi šlo za vseslovenski kmečki protestni shod. Toda preko 500-glava množica se je na največji ptujski kmetiji in hkrati tudi eni največjih v Spodnjem Podravju zbrala na povabilo Klemenčičevih in podjetja Pioneer z namenom predstavitve novih koruznih hibridov, oljne ogrščice in detelje.
Branko Klemenčič, eden največjih kmetov Spodnjega Podravja in gostitelj vseslovenskega dneva Pioneerove koruze: »Danes razmere nikakor niso naklonjene čistim poljedelcem in samo s poljedelstvom se ne bo dalo preživeti. »
Na ogled so bili tudi Klemenčičevi hlevi; v njih je trenutno 68 glav govejih pitancev, vendar gospodar napoveduje gradnjo novega hleva in širitev črede.
Foto: SM
Foto: SM
Branko se je intenzivnemu kmetovanju zapisal že v poznih najstniških letih: »Ja, to je bilo že pred 25 leti, ko sem prevzel domačo kmetijo, najprej skupaj z bratom, nato pa sva se kmetovanju zapisala skupaj s partnerko Jožico. Ljudje so bili takrat hudo skeptični, ampak z Jožico sva se odlično ujela in začela razvijati kmetijo. Sva pa začela res skoraj iz nič; prva naložba je bila gradnja hleva in takrat so nama spet govorili, da bi si morala najprej postaviti hišo, saj sva začenjala v čisto razpadajoči bajti. Ampak jaz sem že takrat vedel, da od nove hiše ne bo prihodka, da si je treba najprej zagotoviti vir zaslužka in moja odločitev se je izkazala za pravilno. Sicer sva pa v nekaj letih nato zgradila tudi novo hišo,« je povedal gospodar kmetije in gostitelj vseslovenskega srečanja Branko, ki sam sodeluje s podjetjem Pioneer že vse od njihovega prihoda v Slovenijo pred 15 leti.
Situacija danes za kmete nikakor ni dobra, ampak Branko pravi, da je kriza povsod,
Radio Ormož pod imenom radio Prlek deluje kot občinski zavod in ga večji del financirata občini Ormož in Središče ob Dravi v razmerju števila prebivalcev. Z nastankom skupnega zavoda so se oblikovali tudi skupni organi zavoda, ustanovitveni akt pa je tudi določil, da se funkcija direktorja in odgovornega urednika združi. Ob mojem prihodu na občino Ormož je namreč bil odgovorni urednik kar eden izmed zaposlenih na občini Ormož. Ker se s tem, tudi v imenu neodvisnosti novinarstva nisem strinjal, nisem dovolil, da je občinski uslužbenec istočasno tudi odgovorni urednik na občinskem radiu, saj se lahko znajde v konfliktu interesov, oziroma bi mu to lahko očital vsakdo, ki s kakršnega koli razloga, ne bi bil zadovoljen s poročanjem radia. Kot sem pozneje ugotovil moja odločitev ni bila pravilno razumljena, čeprav sedanje izkušnje kažejo, da bi do takih očitkov zagotovo prihajalo. Zdi se, daje kot odgovor na mojo nestrinjanje z imenovanjem občinskega
da jo čutijo tako majhni kot veliki in da ni nič drugače v katerikoli drugi evropski državi: »Kmetovanja nikakor ne bomo opuščali, nasprotno. Sin že dokončuje srednjo kmetijsko šolo in upam, da bo nadaljeval delo na kmetiji. Sam svoje odločitev za kmetovanje ne obžalujem, veliko je bilo doseženega v teh letih, kmetija se je ves čas širila.«
To dokazujejo tudi po-
datki; Klemenčičevi danes namreč obdelujejo kar 125 hektarjev zemlje; od tega je 107 hektarjev njiv, preostalo so pa travniki. Stroški obdelave tako ogromnih površin njiv bi sicer lahko bili nekoliko nižji, če bi bile parcele večje, vendar je večina manjših in razdrobljenih.
»Danes razmere nikakor niso naklonjene čistim poljedelcem in samo s poljedelstvom se ne bo dalo pre-
živeti. Pri nas imamo v hlevu trenutno le 68 glav živine, gre za goveje pitance, vendar bo nujno potrebno čredo povečati, zato že aktivno razmišljamo o gradnji novega hleva. Boljšo prihodnost
cijo nezakonitega stanja, kot tudi ugotavlja predsednik sveta dr. Kolmanič.
Glede usmerjanja razprav in poseganja v besede svetnikov na samih sejah OS, pa naj povem samo to, da sem že davno dojel, da vsak svetnik na nek način izkoristi priložnost, da pove kar hoče in da moja opozorila ne zaležejo kaj dosti. Vedno, ko sem namreč posegel v besede posameznih svetnikov sem s strani določenih bil deležen očitka, da nedemokratično vodim seje, jemljem besedo in omejujem razpravo. Tako sedaj pazim le na časovno dimenzijo razprave v vsebino pa običajno, če ni žaljiva ne posegam. Dr. Kolmanič v svoji razpravi ni žalil nikogar. Res je sicer, da je svojo misel navezal na nesporno znano dejstvo povojnih pobojev v Sloveniji, kar je nekatere močno razjezilo in so zahtevali moje posredovanje. Tega seveda nisem storil, ker bi sicer nekako tudi sam negiral to nesporno žalostno resnico, čeprav smo jasno razpravljali o neki drugi zadevi.
Alojz Sok, župan
vsekakor vidim v govedoreji,« je o prihodnjih načrtih povedal Branko Klemenčič, letošnjo letino koruze, ki je nekaj porabijo kar doma, nekaj pa še prodajo, pa je ocenil kot povprečno: »Nasploh letina ni bila slaba, razen tam, kjer so njive pač mokre. Osebno se mi zdi veliko bolj žalostno dejstvo, da moraš z eno prikolico čakati na odkup oz. prevzem tudi po 24 ur in več: to je velika izguba časa in tudi škoda za večje kmete, ki morajo odpeljati na prevzemna mesta po več prikolic.
Do pred nekaj let so sicer pri Klemenčičevih večji del njiv zasejali s sladkorno peso, po ukinitvi predelave v Ormožu pa so na večini od teh površin zasejali koruzo, deloma pa tudi oljno ogrščico.
Predstavniki podjetja Pioneer so številnim zbranim kmetom na poskusnih Kle-menčičevih njivah predstavili različne hibride koruze in njihove značilnosti; od dvanajstih zgodnjih sort, med katerimi so bile nekate-
re vzgojene prvič in bodo v prodaji čez dve ali tri leta, do zgodnjih in poznih sort, sledila je predstavitev enajstih hibridov oljne ogrščice in nato še detelje lucerne.
Branko Klemenčič je sicer eden izmed 37 kmetov v Sloveniji, ki s podjetjem Pioneer in poskusnimi sortami sodeluje že vseh 15 let (danes je takih kmetov v državi 140), zato je bil tudi med nagrajenci za dolgoletno uspešno sodelovanje, nagrade pa so bile podeljene tudi najuspešnejšim poslovodjem.
Letošnji vseslovenski dan Pioneerove koruze pa je ob strokovnih nasvetih in izmenjavah izkušenj izzvenel tudi v prijetnem družabnem in prijateljskem vzdušju; da nihče ni ostal lačen, pa so pri Klemenčičevih poskrbeli s posebnim štajersko-prek-murskim golažem in pravim, velikanskim pečenim volom, ki je tehtal dobre pol tone, za slovo pa še z letošnjim moštom in kupi pečenega kostanja.
SM
Prejeli smo
Zakaj so ukinili oddajo V ringu z Urško?
Ker je novinarka Viki Klemenčič Ivanuša v Štajerskem tedniku z dne 16. oktober 2009, pod zgornjim naslovom poročala o ukinitvi oddaje »V ringu z Urško« in je v kontekst odločitve sveta zavoda in razprave na sami seji OS vključila tudi mene kot župana, ki z uvedbo oz. ukinitvijo oddaje nimam nič, sem dolžan zaradi objektivne obveščenosti javnosti podati svoje stališče do omenjene problematike.
uslužbenca za odgovornega urednika nastala oddaja V ringu z Urško. O uvedbi oddaje ni odločil svet zavoda, kot bi v skladu z odlokom na predlog odgovornega urednika in programskega sveta moral. Z drugimi besedami oddaja ni bila potrjena niti v programskem svetu niti v svetu zavoda. Sama oddaja je bila, sodeč po imenu zamišljena kot nek besedni dvoboj med politiki, torej neke vrste nedeljski politični šov v času pred kosilom. Tako sem, če se ne motim, bil povabljen že v prvo oddajo, da se soočim z svetnikom Bogomirjem Luci-jem, ki je pred tem protestno zapustil stranko SDS, na listi katere je bil izvoljen v OS. Povsem jasno je, da sem to in podobna soočenja zavrnil in povedal, da v ringu na tak način kot župan ne bom sodeloval. Vsekakor je potem oddaja tekla naprej, sprožala različne odzive in verjamem bila za marsikoga tudi zanimiva. Šlo je celo tako daleč, da so se pojavile grožnje in je tudi novo imenovani direktor in urednik radia postal žrtev političnih
obračunavanj, ker je odklonil objavo popravka. Tako direktor, kot tudi predsednik sveta zavoda sta postala žrtvi grobih napadov, žalitev in celo groženj. V začetku avgusta je tudi mene na domu obiskala kriminalistična policija z obvestilom, da so prejeli anonimno prijavo o grožnji s smrtjo. Kriminalistu sem povedal, da sem sam bil takih groženj deležen že v preteklosti in da zadevi ne dajem velikega pomena. A vendar sem po temeljitem pogovoru z njim začel razmišljati, da so v Sloveniji tovrstni primeri že bili in da so še zlasti novinarji močno izpostavljeni.
Tako sem tudi sam ugotovil, da je postalo dogajanje v zvezi s samo oddajo pregreto, kar ni koristi nikomur.
Od kar ima radio Ormož novega direktorja ocenjujem, da se program izboljšuje in da seje na radiu marsikaj posodobilo in spremenilo. Svet zavoda pa po mojem prepričanju ni naredil nič drugega kot ukinil nekaj, kar nikoli ni uvedel. Strinjam se torej, daje šlo za sana-
Foto: SM
Nekateri izmed koruznih hibridov, ki so jih vzgojili v podjetju Pioneer, so bili na Klemenčičevih njivah vzgojeni prvič in bodo v prodaji šele čez dve ali tri leta.
Ormož • Ormož v enakih težavah kot Pomurje
Kdo je Prlek in kdo ni?
Ormoški župan Alojz Sok je sklical sestanek, na katerem bi izmenjali mnenja o predlogu zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015. Nanj je povabil šest poslancev, osem županov, predstavnike štirih območnih podjetniško-obrtnih zbornic in štirih razvojnih agencij.
Sklicatelj pa je spregledal eno malenkost, namreč da so imeli takrat poslanci sejo v državnem zboru, zato so svojo odsotnost s sestanka vsi opravičili. Še bolj bizarno pa je bilo to, da vsebine zakona, o katerem naj bi razpravljali, od sodelujočih nihče ni dodobra videl oziroma se z njo primerno seznanil. Kar pa jih ni oviralo, da ne bi o njem razpravljali.
Glavna dilema je bilo že staro, nerešeno vprašanje, kam pravzaprav sodi območje upravne enote Ormož. V območje pomurske regije, ki jo zajemajo ukrepi zakona, spadata tudi Gornja Radgona in Ljutomer, ki sta po nekaterih teorijah Prlekija, UE Ormož, ki je prav tako del Prle-kije, pa najverjetneje ne. Tudi sicer je Ormoško s Pomurjem povezano z različnimi projekti in v nekaterih organizacijskih ureditvah posameznih institucij spada v Pomurje. »Tako je recimo Območna podjetniško-obrtna zbornica organizacijsko del pomurske in ne podravske regijske organizacije,« je povedal Niko Šoštarič iz ljutomerske zbornice.
Tudi župan Sok je bil mnenja, da ormoško območje s pretežno kmetijskim gospodarstvom, ki je v zadnjem času na udaru, enako trpi posledice zapiranja Mure, sooča pa se tudi s težavami v največjem podjetju Carrera Optyl.
Številke so zgovorne
Srečanje je vsebinsko rešila Vlasta Stojak, direktorica ZRZS - Območne službe Ptuj, ki je predstavila gibanja na trgu dela v minulem letu. Pridobila je podatke iz območnih služb (OS) Murska Sobota in Ptuj ter jih strnila in med seboj primerjala, pri tem je dala še poseben poudarek stanju na Ormoškem. Iz njenega poročila smo izvedeli, da delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji upada minimalno, za 0,3 %, na območju OS Ptuj za 3,6 %, na območju OS Murska Sobota pa za 0,7 %. Spremljali so podatke za prvih osem mesecev in ugotovili, da je stanje dokaj umirjeno v primerjavi z zahodnim delom države. Seveda pa pričakujejo v pomurskem koncu največji priliv prijav brezposelnih prav te dni, ko se bodo prihajali vpisovat delavci, ki so izgubili delo v Muri. Število brezposelnih narašča po vsej Sloveniji, v Pomurju za 34 %, na območju OS Ptuj za 38 %, v enoti Ormož pa za skoraj 51 %. Priliv v evidenco brezposelnih je bil
v minulem letu skoraj 100 % večji kot preteklo obdobje.
»V letošnjih devetih mesecih smo prijavili 1032 brezposelnih oseb, medtem ko smo v istem obdobju lani prijavili 503 osebe. Tu se vidi bistvena sprememba. Priliv brezposelnih je v vse naše urade na tem koncu Slovenije višji. Val pa nekako prihaja od začetka leta od zahodnega dela Slovenije proti vzhodu,« je povedala Stojakova.
Brezposelnost znaša v Pomurju 14 %, na območju Ptuja 11 % in na Ormoškem 12,2 %. V Ormožu se je brezposelnost povečala za 4,1 % v devetih mesecih letošnjega leta. Podatki so za mesec julij, saj so statistični podatki vedno za kakšen mesec nazaj. Po besedah Vlaste Stojak je odliv iz evidence brezposelnih oseb skoraj zanemarljiv, skoraj enak kot lani: »Na našem območju smo v devetih mesecih zaposlili 1871 oseb, v Ormožu le 16 manj kot lani. V evidencah zavoda za zdravstveno zavarovanje pa se je na območju službe Ptuj zaposlilo za 30 % manj oseb. To pomeni, da se iz spodbud zaposluje še vedno enako število ljudi kot v preteklih obdobjih, v samem okolju pa je opaziti za tretjino manj novih zaposlitev. Priliv brezposelnih v Pomurju je bil skoraj za 60 % večji glede na lani.«
Drastično se zmanjšuje število prostih delovnih mest, ki je na Ormoškem za 54 % manjše kot lani, v Pomurju pa za 30 %.
Največ
brezposelnih med nekvalificiranimi
Na območju UE Ormož opažajo med brezposelnimi največji porast nekvalificirane delovne sile, ki je tudi naj-
Sestanek o zakonu o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010 do 2015 je minil brez poslancev.
bolj ranljiva skupina. V Sloveniji je med brezposelnimi delež nekvalificirane delovne sile med brezposelnimi približno 40 %, na območju UE Ormož pa kar 51 %. V zadnjem letu opažajo v vseh regijah tudi porast mladih brezposelnih do 26 let, zvišuje se delež prejemnikov denarnih nadomestil.
Letos v Zavodu za zaposlovanje bistveno več vlagajo
tudi v program aktivne politike zaposlovanja in na območju OS Ptuj se je delež tega denarja povečal za 20 % na Ormoškem pa za 30 %, je povedala direktorica Stojak. Na nivoju Slovenije pa se je ta delež povečal za 100 %, pri tem pa je potrebno upoštevati, da se vsi ukrepi ne izvajajo po posameznih regijah, ampak jih izvaja republiški zavod v Ljubljani za celotno Sloveni-
Župan Alojz Sok je mimogrede in sklicujoč se na neuradne informacije povedal, da naj bi največje ormoško podjetje Carrera Optyl preklicalo odpovedi 200 zaposlenim, ki so dobili odpovedi pred kratkim. Podatek je v torek uradno potrdil sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije za Podravje Branko Medik. V podjetju naj bi dobili naročilo za delo in tako ostajajo tisti, ki jih je vodstvo Carrere Optyla želelo do konca tega leta kot presežne napotiti na Zavod RS za zaposlovanje, zaposleni za nedoločen čas vsaj do marca prihodnjega leta. Preklic odpovedi se v podjetju ni zgodil prvič: aprila je vodstvo Carrere Optyl preklicalo odpoved 97 zaposlenim, ker so prav tako nenapovedano dobili večje naročilo.
»Država nam najprej jemlje in potem daje nazaj z velikim pompom - in to malo manj, kot bi nam prvotno pripadalo,« je razočaran Šoster. Njegovo razočaranje delita tudi Branko Belec in Anton Slana.
jo. Poleg denarja in programov interventnih zakonov so letos na voljo še subvencije, javna dela, izobraževanje, delovni preizkusi.
Od včeraj dalje se na uradih za delo lahko prijavljajo delavci, ki so izgubili delo v Muri. To poteka po več uradih, tudi v Ormožu, kjer bodo 24. oktobra vpisovali delavce iz ljutomerskega obrata Mure. Tem delavcem bodo prioritetno zagotovili denarna nadomestila in vključitev v sklad dela, kjer naj bi dobili dodatno pomoč informiranja, svetovanja, vključitev v delavnice in hitrejšega iskanja novih možnosti za zaposlitev.
»Na našem območju že deluje sklad dela za Spodnje Podravje, najprej smo se povezali s podjetjem Carrera Optyl. V pripravi so javna dela za 2010, ki omogočajo več vključitev, širše ciljne skupine, več financiranja. Na območju Ormoža bo glede na delež brezposelnosti sofi-nancerski delež države v višini 70 %. Na novo je odprt tudi ukrep usposabljanj na delovnem mestu. Na tem območju, ker je priliv brezposelnih za 100 % večji, potreba po delavcih pa za 50 % manjša, kjer je za tretjino manj novih zaposlitev ter je stopnja brezposelnosti narasla bistveno bolj kot v Sloveniji, bomo morali delati na tem, da bi bili ukrepi prilagojeni stanju na trgu delovne sile, da bi bilo sofinanciranje s strani države sinergično tudi z drugih ministrstev in kombinirano z drugimi ukrepi, ne samo za človeške vire posamezno in da bi lahko na območju Podravja in Pomurja nekatere ukrepe sprejeli skupaj. Kajti če pogledamo podatke iz haloških in prleških območij, vidimo, da so v marsičem prehiteli podatke iz Pomurja, ukrepi pa so enaki kot v dru-
gih delih Slovenije,« je zaključila Vlasta Stojak.
Prleki ali ne, vedno na dnu
Kje potekajo meje Prlekije, je že staro vprašanje. Nastalo je v časih, ko je bilo mogoče iz naslova pripadnosti Prleki-ji skovati kakšno korist. Tako je tudi sedaj. Čeprav je res, da se prebivalci med Ormožem in Ljutomerom v velikem številu čutijo Prleki, od Ormoža proti Gorišnici ali Središču pa niti najmanj. Občina Ormož, ki se predstavlja s sloganom Sonce Prlekije torej sodi v Prlekijo. Vendar tokrat od tega ne bo imela prav veliko, saj so jo v Zakonu izpustili.
Dr. Slavko Gregurec iz Javne razvojne agencije Ormož je izpostavil, da je potrebno v zakon vključiti tudi del Prlekije, ki deli usodo Pomurja. Poudaril je, da so skozi Območno razvojno partnerstvo občine UE Ormož vključene v različne projekte kot del Prlekije. V Zakonu, ki se prejema, pa so menda na Ormož pozabili, čeprav so številke prav tako črne kot za Pomurje.
Doc. dr. Dušan Klinar iz ZRS Bistra Ptuj je bil mnenja, da je pri omenjeni tematiki, pa tudi sicer, potrebno bolj animirati poslance, da bodo zastopali interese svojih okolij.
Nekoliko čudno se je zbranim zdelo tudi to, da je bilo do predloga zakona menda zelo težko priti in si je uradni dokument uspelo priskrbeti le nekaterim. Goran Šoster iz Prleške razvojne agencije pa je bil mnenja, da država s figo v žepu pristopa k razvoju pomurske regije. To je podkrepil s podatkom, da je iz proračuna skrivnostno izginil pomurski projekt oskrbe z vodo, le kratek čas za tem pa se isti regiji nekaj velikodušno daje. »Država nam najprej jemlje in potem daje nazaj z velikim pompom, in to malo manj, kot bi nam prvotno pripadalo,« je razočaran Šoster.
Župan Središča ob Dravi Jurij Borko se je pridružil mnenju kolegov Branka Belca iz Križevcev in Antona Slana od Sv. Jurija, da predstavljajo veliko prepre-ko pri razvoju manjših okolij tudi spremembe prostorskih planov, oziroma težave pri pridobivanju različnih dovo-Ijeaj.
To pesti tudi obrtnike in podjetnike , ki na Ormoškem zaposlujejo 658 ljudi, v času krize pa se je njihovo število zmanjšalo za 10 %. Istočasno se je malo povečalo število članov, kar naj bi šlo na račun samozaposlitve, razmišlja Ivan Babič predsednik ormoške podjetniško-obrtne zbornice. Ormoški obrtniki bi potrebovali delo v gradbeništvu, ki za sabo potegne kup posledic. Spomnil je na cesto Ormož-Slovenska Bistrica, pri kateri stvari stojijo. Opozoril je tudi, da se je na račun prekmurske avtocest na Ormoškem znižal promet gostincem in drugim obrtnikom, saj gre večina prometa po avtocesti, to pa za seboj potegne tudi negativne posledice za gospodarstvo. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Foto: vki
Trnovska vas • Pred 11. občinskim praznikom
Zabeležili leto največjih naložb
V občini Trnovska vas bodo letošnje leto v anale občinske zgodovine lahko zabeležili kot obdobje največjih naložb, predvsem v cestno infrastrukturo. Po besedah župana Alojza Benka pa se bo ciklus naložb nadaljeval še v naslednjem letu.
»Ena daleč največjih investicij tekočega leta je gotovo ureditev same Trnovske vasi, kjer smo izdelali projekt, ki smo ga razdelili v dva sklopa. Projekt je skupno vreden kar 1,5 milijona evrov, za izvedbo prvega sklopa izvedbenih del pa smo se uspešno prijavili na razpis kmetijskega ministrstva (ukrep 322, op. a.) za razvoj podeželja in ureditev vasi ter iz tega naslova pridobili 160.000 evrov. V okviru te faze, ki je skupno zahtevala okrog 450.000 evrov, smo tako uredili vaško razsvetljavo, tako v centru Trnovske vasi ob regionalni cesti kot v smeri Trnovcev, avtobusne postaje in del kanalizacijske mreže. V drugi fazi oz. sklopu projekta pa kot glavni in-
Zupan Alojz Benko minulo leto označuje kot naložbeno najzahtevnejše v zgodovini občine.
vestitor nastopa Direkcija RS za ceste, kot soinvestitor pa naša občina, vrednost del v okviru tega sklopa pa je kar
OBČINA TRNOVSKA VAS
Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 11. občinskem prazniku občine Trnovska vas.
Vabim vas, da se mi pridružite na slavnostni prireditvi v soboto, 24. oktobra 2009, ob 17. uri v prireditvenem šotoru na igrišču
v Trnovski vasi. Po osrednji prireditvi bo zabava z ansamblom Modrijani.
Župan občine Trnovska vas Alojz Benko, dipl.upr.org.
1,030 milijona evrov. Ob celoviti rekonstrukciji vozišča z ureditvijo krožišča v centru se je izvedla tudi zemeljska položitev električnega in PTT-omrežja, potrebno je bilo tudi zgraditi del novega vodovodnega omrežja in pločnike,« je o največjem de-lovišču v občini, ki se v teh dneh z dokončno ureditvijo krožišča zaključuje, povedal Benko.
Prav tako je bil letos zaključen projekt, ki ga je občina začela izvajati že lani in zanj tudi uspešno pridobila denar iz RRP: »Ta projekt je zajemal ureditev dobrih 4,3 kilometra lokalnih cest v naseljih Biš, Črmlja in Sovjak, kjer smo zgradili tudi povsem nov most. Skupna vrednost obnove je znašala nekaj čez 610.000 evrov. Večinoma smo ga sicer realizirali že
Temeljita rekonstrukcija regionalne ceste skozi center Trnovske vasi, skupaj z ureditvijo krožišča, avtobusnimi postajami, novo kanalizacijsko in deloma novo vodovodno mrežo, pločniki in javno razsvetljavo, je zahtevala skupno dobrih 1,5 milijona evrov.
lani, dobro tretjino v višini 260.000 evrov pa letos.« Zaradi ujm, ki so precej poškodovale občinske ceste, pa je bilo, kot je povedal župan Benko, precej denarja potrebno nameniti še obnovi le-teh: »Imamo še približno 10 kilometrov neasfaltiranih lokalnih cest in ocenjena škoda na njih je znašala kar dobrih 122.000 evrov. Del škode je že saniran, določene odseke smo ob tem tudi deloma razširili in pripravili za asfaltiranje, za kar je bilo doslej skupno porabljenih
Zagreb • Nov distribucijski center PP
Pet milijonov evrov v posodobitve
Potem ko so pred dobrima dvema mesecema v PP - Pipo Čakovec predali namenu dober milijon evrov vredno novo tehnološko linijo za izdelavo poli pateja, so ta teden v Zagrebu odprli še nov distribucijski center s sodobno hladilno tehnologijo. Vrednost naložbe je znašala kar štiri milijone evrov.
Sodoben center z imenom Jankomir je bil po besedah vodilnih potreben predvsem zaradi oskrbe potrošnikov z zdravimi in varnimi prehran-
skim izdelki PP - Pipo Čakovec.
»Za učinkovit nastop na trgu so potrebne strateške in kontinuirane naložbe v različ-
Foto: Dialog
Po uradnem odprtju novega oskrbovalno-razpečevalnega centra v Zagrebu so se vodstvo PP (na posnetku) in ostali navzoči lahko razvajali s kuharskimi mojstrovinami Tomislava Špicka.
na poslovna področja,« je namen naložbe opisal direktor PP - Pipo Čalovec Predrag Šegovic ter dodal: »Kontinuirana hladilna veriga je v pridelavi hrane danes nujnost in ne več le konkurenčna prednost, saj lahko le tako zadostimo mednarodnim standardom kakovosti in seveda tudi lastnim zahtevam. Z realizacijo tega projekta smo zagotovili potrebne količine hladilnega in manipulativnega prostora s kontroliranim temperaturnim režimom za oskrbovanje celotnega področja severozahodne Hrvaške.«
Nov center so s prerezom traku uradno odprli predstavnik hrvaškega kmetijskega ministrstva Stjepan Mi-kulčič, generalni direktor PP Roman Glaser, in direktor
Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec Predrag Segovic.
Generalni direktor in predsednik uprave PP Roman Glaser je ob tem dejal: »Perutnina Ptuj - PIPO Čakovec je steber poslovanja na ozemlju Hrvaške ter referenca za vzpostavitev popolnoma integriranega procesa do-micilne pridelave živil. Z naložbami v izboljšave in nove zmogljivosti tako že predčasno odgovarjamo na jutrišnje zahteve tržišča in ustvarjamo novo dodano vrednost.«
Celoten proces izgradnje distribucijskega centra so sicer opravljali izključno domači, hrvaški izvajalci, zaradi povečanih kadrovskih potreb pa so za delo v centru dodatno zaposlili še deset ljudi.
SM (vir Dialog)
približno 78.000 evrov. Določene sanacije cest pa še čakajo, saj bo potrebna gradnja novih mostov ali pa temeljita obnova starih.«
Prav tako so v Ločiču zamenjali dotrajano javno razsvetljavo in ob tem položili v zemljo vse elektro in PTT-vo-de, kar je stalo slabih 20.000 evrov, v enaki finančni vrednosti pa se zaključuje tudi postavitev javne razsvetljave v naselju Črmlja. Letos so postavili pod streho tudi objekt za delovanje občinskega režijskega obrata, kar je stalo približno 23.000 evrov.
Pred desetimi dnevi je občina podpisala tudi novo pogodbo s ptujskim Cestnim podjetjem za ureditev parkirišč in samega pokopališča. Pogodba je vredna dobrih 83.000 evrov, dela pa se bodo izvajala v več fazah; najprej bo na vrsti urejanje 35 parkirnih mest na zemljišču, ki ga je občina odkupila lani, nato pa še postavitev ograje, žarnega zidu in ob vežici še manjšega parka z nekaj dodatnimi parkirnimi mesti.
V načrtu mreža kolesarskih in peš poti
Župan Alojz Benko ob naštevanjih naložb pravi, da v zgodovini občine še ni bilo tako investicijsko zahtevnega leta, kar je ob podatku, da gre skupno, z upoštevanjem pridobljenih sredstev iz razpisov in vložka Direkcije za ceste, za več kot 2 milijona evrov novih pridobitev ob proračunu, ki komaj dosega 1,5 milijona evrov, gotovo točno.
Sicer pa se v občini pripra-
vljajo tudi na nove naložbe; kot je povedal Benko, bo najverjetneje osrednja investicijska dejavnost usmerjena v ureditev mreže lokalnih kolesarskih in peš poti po naseljih občine: »Razvoja občine ne vidim v industriji, sicer pa podpiram obrtno ali podjetniško dejavnost. Vedno pa sem se tudi zavzemal za enovit in enakopraven razvoj vseh naselij. V tem kontekstu je pripravljen tudi nov projekt za kandidaturo na pričakovanem petem razpisu RRP, za katerega smo pridobili tudi soglasje oz. potrdilo vlade, da bo sofinanciran iz tega programa. Gre za projekt ureditve mreže omenjenih poti, kot neke vrste hrbtenico občine, ki bo povezovala občane, podjetnike, ponudnike turističnih storitev, zgodovinske zanimivosti in znamenitosti občine ipd. Torej gre v bistvu za izgradnjo turistične infrastrukture, s čimer bodo Trnovčani dobili tudi možnost lažjega razvoja kakšnih dopolnilnih kmetijskih panog, kot so prodaja domačega medu in drugih izdelkov, pa vinotoči itd., turistom in obiskovalcem pa bomo ponudili možnost zanimivih izletov, kolesarjenja in rekreacije s hkratno kulinarično in drugo ponudbo. Projekt povezovalnih poti z idejnim naslovom Bol-fenška tematska pot se bo izvajal v letih 2010 in 2011, okvirno je ocenjen na okoli 700.000 evrov, pričakujemo pa 300.000 evrov iz naslova RRP v naslednjem letu in 220.000 v letu 2011,« je prihodnje načrte na kratko še razgrnil župan Alojz Benko.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Podlehnik • Humanitarna akcija policistov, članov IPA Motoklub
Kdo in kako naj pomaga trem Cafutovim?
O človeka nevrednih bivanjskih razmerah, v kateri živi družina Cafutovih, gre za staro mamo Jožefo, hči Anico in vnuka Roberta, smo v našem časopisu pred časom že poročali. Da jim bodo s humanitarno akcijo pomagali pri ureditvi najnujnejšega, so se po informaciji o stanovanjski bedi, ki jo poznajo tako v ptujskem Centru za socialno delo in v Varstveno-delovnem centru Sožitje, v katerega sta vključena najmlajši član družine Robert in njegova mama Anica, odločili policisti, člani štajerskega kluba mednarodnega policijskega združenja IPA Motoklub, skupaj z avstrijskimi kolegi iz Lipnice.
Svojo besedo so držali in jim v soboto izročili nekaj najpotrebnejše stanovanjske opreme, zbrali pa so tudi nekaj denarja. »V akciji pomoči nas je skupaj sodelovalo preko 200 članov, nakupili pa smo postelje z jogi vzmetnicami za vse tri, električni štedilnik, posteljno perilo in brisače, odeje, vzglavnike, tudi televizor in nekaj prehrambnih artiklov, predvsem sladkor, moko, olje ipd. Vse to, skupaj z zbranim denarjem, smo danes predali predstavnikom pod-lehniškega občinskega vodstva. Slovenski člani IPA smo namreč zbrali skupno 1690 evrov, nekaj smo jih porabili za nakupe omenjenih zadev, 900 evrov pa je še gotovine. K temu so svoj delež, gre za 300 evrov gotovine, dodali še avstrijski kolegi,« je v imenu donatorjev povedal pobudnik akcije in član združenja Rado Lešnik, ki je ob tem še navrgel, da so sicer čakali na obljubljeno akcijo pomoči s strani ptujskega CSD kar nekaj mesecev, a ker se ni zgodilo še nič, so se predmete in denar odločili predati kar sami.
Oboje sta v imenu podleh-niške občine sprejela predsednik komisije za socialo Milan Vidovič in podžupan Ivo Ban, ki je ob tem povedal: »Prepričani ste lahko, da bo ta denar koristno in pravilno porabljen in da bomo nadaljevanje te akcije pomoči speljali v zadovoljstvo
Denarno pomoč v višini 1200 evrov sta Rado Lešnik in Guido Kohl-hauser predala podlehniškemu podžupanu Ivu Banu, ki je obljubil, da bodo denar namenili za prenovo prostorov, kjer živijo Cafutovi.
vseh. Veseli smo te pomoči in se vam zahvaljujemo v imenu Cafutovih, na občini pa bomo poskrbeli, da bo akcija dobro stekla naprej. Vedno nas lahko obiščete in pogledate, kaj bomo naredili za bolšje bivanjske razmere treh Cafutovih.«
Po besedah Vidoviča in Bana bodo zdaj najprej pregledali, kako je z električno in vodovodno napeljavo v ka-jži, ki si sicer tega imena res ne zasluži več, prejeti denar pa bodo najverjetneje porabili za ureditev dveh bivalnih prostorov do takšne mere, da bo uporaba elektrike in električnih aparatov varna, v sobi pa bodo seveda namestili tudi vso darovano opremo za vse tri Cafutove. Če se bo pokazalo, da bo kaj od podarjenega denarja ostalo, pa ga bodo na občini hranili za morebitno manjšo novogra-
dnjo, o kateri je sicer že tekla beseda v ptujskem CSD, ki naj bi akcijo postavitve manjše nove hiše speljal preko potencialnih dobrotnikov. Dotrajane bajtice, v kateri živijo trije Cafutovi, namreč ni niti najmanj smiselno obnavljati.
Haloze so socialno minsko polje
Občina z denarjem pri morebitni novogradnji ne bo sodelovala, kot je povedal župan Marko Maučič, finančno po zakonu niti ne sme vlagati v zasebno lastnino, zelo problematična pa bi bila tudi morebitna odobritev finančne pomoči tričlanskemu gospodinjstvu Cafutovih, saj razpolagajo s precej več dohodki (iz naslova različnih socialnih transferjev)
Člani štajerskega kluba mednarodnega policijskega združenja IPA Motoklub skupaj z avstrijskimi kolegi iz Lipnice so Cafutovim (mama Jožefa in hči Anica sta v sredini) v soboto pripeljali nekaj pohištva, posteljnega perila in hrane, zbrali pa so tudi nekaj denarja.
kot marsikateri drugi občan Podlehnika: »Vsekakor bomo v primeru gradnje novih prostorov pomagali organizacijsko in koordinacijsko, ne pa tudi finančno. Problem treh Cafutovih namreč ni toliko v pomanjkanju denarja, ampak v načinu, kako ga trošijo in razpolagajo z njim. Zavedati se moramo, da so Haloze tempirana socialna bomba, in če bi občina finančno priskočila na pomoč Cafutovim, bi to sprožilo plaz prav tako ali še veliko bolj upravičenih prošenj po finančni pomoči, saj imamo v naši občini veliko ljudi, ki imajo nižje mesečne prihodke.«
Stališče vodstva podlehni-ške občine je, glede na dejansko socialno sliko okolja, popolnoma razumljivo; veliko bolj sprejemljiva in verjetno tudi precej bolj pametna bi bila uresničitev ideje, da bi Cafutovi trije imeli dobrega skrbnika, ki bi boljše upravljal z njihovimi mesečnimi prihodki. Zelo težko je namreč pričakovati, da bo ostarela ženica, ki nikakor ne more slediti tokovom in zahtevam sodobne družbe, še manj pa njena hči in vnuk, oba z duševno motnjo v razvoju, to lahko kadarkoli storili oziroma se naučili rentabilneje ravnati s svojim
denarjem.
Drugačnih možnih scenarijev bivanja treh Cafutovih je bilo že kar nekaj; tako bi lahko Anica in Robert bivala v stanovanju Sožitja, babica Jožefa pa v domu upokojencev, vendar si tega ne želijo; posebej ostarela Jožefa bi pač rada ostala v svojem okolju, kjer živi že vse življenje.
Letošnjo zimo bodo, kot je povedala Anica, preživeli na toplem, saj je za dovolj drv že bilo poskrbljeno, veselijo se tudi novih stvari in pohištva, kako bo naprej, pa bodo še videli ...
SM
Videm • Odprtje zasebne ambulante
Zasebna zdravnica zdaj tudi v Vidmu
Videmska zdravnica Maja Pelcl je s krajšo slovesnostjo v ponedeljek popoldne tudi uradno odprla zasebno ambulanto splošne zdravstvene prakse kot koncesionarka. »Odločitev o tem je padla že veliko prej, danes pa je tudi uresničena,« je med drugim povedala dr. Pelclova, ki je sicer v Vidmu že štiri leta.
Lani ji je občina Videm tudi podelila koncesijo, zaradi porodniškega dopusta pa je dr. Pelclova kot zasebnica začela delati šele ta teden. »Že ob nastopu službe v ptujskem zdravstvenem domu pred več leti sem si takoj želela delati izven mesta kot samostojna, torej zasebna zdravnica. Čeprav danes niso dobri časi za zasebno zdravstvo, sem optimistična, menim pa tudi, da slabše, kot je zdaj, ne more biti.
V Vidmu, kjer sem že četrto leto, se dobro počutim, s pacienti, ki jih imam trenutno vpisanih 1800, se že dobro poznamo in razumemo. Koncesionarsko pogodbo sem z občino podpisala že lani. Obljubila sem, da osta-
nem tukaj, in zdi se mi prav in pošteno, da dano besedo izpolnim,« je še povedala Maja Pelcl, zbrane na odprtju pa je pozdravila z besedami: »Hvala občini in posebej županu za podeljeno koncesijo, ki mi omogoča samostojnejše delo, pa tudi več časa za delo v ambulanti tukaj. Političnih debat okoli zdravstvenih zapletov pa nočem niti poslušati niti več spremljati preko medijev, ker mi to jemlje preveč pozitivne energije. Veliko več mi je dajejo moji pacienti, četudi so bolni!«
Izpolnjeno obljubo in odprtje zasebne ambulante je pozdravil tudi župan Vidma Friderik Bračič: »Vesel sem, da se je dr. Pelclova kljub krizni situaciji odločila za ta korak, hkrati pa sem prepričan, da je njena odločitev
»Novopečeni« zasebni zdravnici Maji Pelcl sta župan Vidma Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc v spomin na začetek zasebne prakse in kot zahvalo podarila umetniško sliko.
popolnoma pravilna. Vesel pa sem tudi zato, ker je z našo ambulanto izpolnjen še en korak več za naše občane, zlasti za tiste bolne in potrebne pomoči.«
Župan Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc sta Maji Pelcl kot zahvalo in v spomin na začetek zasebne zdravstvene prakse v njihovi občini podelila umetniško sliko, za prijetnejše vzdušje so zapele pevke skupine Fortuna, nato pa so si vsi zbrani ob slastnih prigrizkih lahko ogledali še prenovljene prostore ambulante v sicer občinski zgradbi, kjer imata poleg Pelclove v najemu prostore še domača zobozdravnica in izpostava ptujske lekarne.
Foto: SM
Ptuj • Upokojenski četrtek z Nino Kolarič in Jolando Šoštarič
Tudi v novi sezoni z zanimivimi gosti
V Dnevnem centru Društva upokojencev Ptuj na Potrčevi 34 so pripravili prvi upokojenski četrtek v novi sezoni in prvič na novi lokaciji. Gostji sta bili atletinja Nina Kolarič in predsednica ptujske podružnice Društva za multiplo sklerozo Slovenije Jolanda Šoštarič, vsaka s svojo zgodbo.
Predsednik DU Ptuj Vojo Veličkovic, ki je vodil pogovor, je povedal, da bodo na upokojenskih večerih tudi v novi sezoni gostje znane osebnosti iz življenja Ptuja in okolice, najmanj enkrat na mesec pa bodo vabili tudi na kulturne dogodke.
Nina Kolarič se je atletiki zapisala spontano, v začetku jo je vzela kot igro, kot obliko preživljanja prostega časa. Ko pa so rezultati postali resnejši, je postala prava atletinja. Največji zagon ji je dal skok 657 cm, ki je bil le tri cm krajši od olimpijske norme. To se je dogajalo eno leto pred olimpijskimi igrami. Takrat se je odločila, da bo treba iti na vse ali nič. Zavedala se je, da če želi rezultat, mora dati vse od sebe. Na srečo ji je uspelo, sicer pa če ni vztrajnosti, tudi ni rezultata, pravi. V letu 2010 je njen cilj uvrstitev na evrop-
Foto: Črtomir Goznik
Druga gostja večera je bila Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice Društva za multiplo sklerozo Slovenije.
sko prvenstvo in tam doseči čim boljšo uvrstitev, najmanj finale. London 2012 je eden od njenih dolgoročnih ciljev, kjer se vidi zelo visoko, svoje meje še ni dosegla. Želi si preskočiti sedmico in se s tem prebiti v svetovno elito.
Za vse, kar je doslej dosegla, se je morala precej potruditi in se dosledno držati
trenerjevega načrta. Njen trener Gorazd Rajher je zelo strog. Prostega časa ima zelo malo, ko ga ima, ga rada preživi s psi, doma imajo tri zlate prinašalce, rada pa si gre tudi kaj pogledat. Odkar se resneje ukvarja z atletiko, so njen zaščitni znak tudi rdeči lasje.
Kot vrhunska športnica zelo resno jemlje tudi študij,
Rdeča nit vsakoletnega, sedaj že skoraj tradicionalnega festivala so degusta-cije vrhunskih vin, na katerih pa ne manjka dobre glasbe v izvedbi mladih izvajalcev, ki dodatno popestrijo večere.
Festival se bo letos pričel 23. oktobra v vinski kleti ptujskega gradu, kjer se bo gostom s svojimi novostmi predstavila Ptujska vinska klet. Bojan Kobal bo pripravil kratko predavanje o vinu, goste pa bo pozdravila ptujska vinska kraljica. Festival se bo nadaljeval ob vikendih vse do 7. novembra. »Predstavila
se nam bodo vinarstva Prus, Erzetič Višnjevik, Kotolenko, Širec, Dveri Pax, Šumenjak in Ptujska klet, 31. oktobra pa se bomo odpravili na ogled ter pokušino vin k Cukovim,« je povedal organizator festivala in predsednik Kluba ptujskih študentov Alen Iljevec. Degustacije bodo potekale v mestnem jedru, v Park hotelu Ptuj in hotelu Mitra ter Vinskem hramu Ptujske kleti. »Ob sobotah pa pripravljamo tudi tematske zabave, povezane z vini, v kavarni KPŠ. Za festival Vino ni voda vsako leto izdamo tudi priročno zloženko, ki nam pove kaj več o vinu,
Foto: Črtomir Goznik
Atletinja Nina Kolarič s povezovalcem večera Vojem Veličkovicem.
Ptuj • Pričetek festivala Vino ni voda
Pitje vina kot kultura
Vino ni voda je kulturno-izobraževalni festival, ki ga Klub ptujskih študentov letos prireja že osmič zapored. Njegov namen je predvsem mlade poučiti o kulturi pitja vina ter jim približati postopek pridelave te žlahtne kapljice.
njegovih lastnostih ter celotnemu postopku pridelave, v njej pa so predstavljene vse slovenske vinorodne dežele. V njej so predstavljeni tudi vsi sodelujoči vinarji.«
Namen festivala je mladim predstaviti celoten postopek pridelave vina, jih naučiti nekaj o kulturi pitja vina in jih odvrniti od zlorabe te žlahtne kapljice. Z leti sta se prepoznavnost in zanimanje za festival zelo povečala, zato organizatorji poskušajo študentom in ljubiteljem vina vsako leto ponuditi še boljši festival.
Patricija Babosek
ker bo po končani športni karieri potrebno od nečesa živeti, pri nas se od športne slave ne da živeti. Študira pravo; zdaj, ko ni toliko tekmovanj, poskuša nadoknaditi zamujeno, je v tretjem letniku. »Če imaš izobrazbo, imaš tudi priložnost, da prideš do dobre službe,« je prepričana.
Jolanda Šoštarič, predsednica ptujske podružnice Društva za multiplo sklerozo, je predstavila delo društva. Združuje nekaj več kot 70 bolnikov, ki se s to neozdravljivo boleznijo različno spopadajo. Bolezen se namreč razlikuje od bolnika do bolnika, gre za bolezen tisočerih izrazov. Članom želijo pomagati na najboljši možni način
skozi 18 različnih programov. Sama je imela težave deset let prej, preden so ji diagnosti-cirali bolezen, pa nanje bila pozorna. Dokaj pozno se je posvetila igranju na havajsko kitaro, njen učitelj ima 76 let in ga obiskuje enkrat tedensko v Rogaški Slatini. Njeno igranje je dokaz vztrajnosti, da v bistvu nikoli ni prepozno za učenje česa novega, če nas to veseli. Na havajko bi lahko pričela igrati že veliko prej, saj jo je igral tudi njen oče, pa je takrat ni zanimala. Po njegovi smrti pa se je v njej nenadoma prebudila želja, da bi havajka postala tudi njen instrument. Danes nanjo igrajo še zelo redki, med mladimi pa sploh ni zanima-
nja, ker je instrument primeren predvsem za igranje nežnih pesmi in balad. Na prvi upokojenski četrtek v novi sezoni je Jolanda s svojo ha-vajko pritegnila marsikoga, izvabila pa je tudi pesem. V igranju se bo še naprej izpopolnjevala, saj se tudi skozi druženje z glasbo uspešneje spopada z boleznijo.
Jolanda Šoštarič in vsi člani ptujske podružnice so izredno veseli, da so jim v DU Ptuj odprli vrata, saj se sicer ne bi mogli več srečevati. Na prejšnjem naslovu niso bili več zmožni plačevati najemnine. Njihova druženja pa so za člane izrednega pomena.
MG
Pacinje • Odprtje centra Marsilea
Nova konjeniška pridobitev
Ptuj je v soboto k zanimivostim v svoji okolici dodal še en prostorček, na katerem se bo zagotovo prijetno zadrževati ljubiteljem živali in narave. Svoja vrata je namreč na široko odprlo konjeniško posestvo Marsilea v Pacinju.
Nepogrešljive gostje festivala Vino ni voda so tudi vinske kraljice. Na fotografiji lanskoletna vinska kraljica Slovenije Svetlana Širec in vinska kraljica Ptuja Tatjana Caf skupaj s predsednikom KPŠ Alenom Iljevcem.
Na otvoritveni prireditvi, ki jo je povezoval Tadej Toš, so si lahko ljubitelji konj med drugim ogledali preskakovanje ovir, dre-surne točke in predstavitev šole jahanja, na koncu pa je ob zvokih svoje glasbe zajahala posebna gostja - pevka Neisha.
Konjeniški center, ki ga vodita sestri dvojčici Vanja in Mojca Janžekovič, je namenjen spodbujanju in razvoju konjeništva v smislu promocije konjeniškega športa, spodbujanju terapevtskega vidika jahanja, predvsem pa seznanjanju ljudi s pravilnim odnosom in ravnanjem s temi plemenitimi živalmi.
Ljubiteljici konj jahata že od dvanajstega leta,Vanja je inštruktorica jahanja, njena sestra pa terapevtka za izva-
janje terapij s pomočjo konja. S sodelavci bosta izvajali tudi razne tečaje jahanja in v naravi ob živalih uživali v
svojem koščku raja, ki sta ga poimenovali po redki vodni praproti.
Polona Ambrožič
Gostja prireditve pevka Neisha tokrat ni pela, temveč jahala.
Foto: KPS
Žetale • Zgodba z odprtja
Oprostite, kdo je prvi mož občine?
»Dragi bratje in sestre, danes si ne moremo več predstavljati življenja brez prometnih sredstev, saj z njihovo pomočjo prihajamo v službo, obiskujemo sorodnike, prijatelje, znance, spoznavamo druge kraje, občudujemo naravo in hkrati tudi rešujemo življenja. Gotovo je prav, da ta sredstva blagoslavljamo,« je svoj nagovor začel osrednji govornik na zadnjem odprtju ene izmed letošnjih novoasfaltiranih cest v Žetalah.
^DOBRODOŠLI
i SäftM^'
;ilw: ' up- Mi/ * .1 >.
-j IJ i r m ' . • -
Fotografija ni simbolična ...
Foto: SM
Nato je nadaljeval: »Sedaj bomo blagoslovili to cesto, naj bo to znamenje, da nas Bog spremlja na vsakem koraku in da vedno lahko računamo tudi na Božjo pomoč. Veliko lepih besedi je bilo že izrečenih, vendar človek res skoraj nima več besed, ki bi jih še lahko izrekel, da bi še bila kakšna beseda. Ampak skušam nekaj skromnih besed povedati prav o tem dogodku današnjega blagoslova. To je tretji teden zapored, ko se srečujemo ob blagoslovu. In slovenski rek pravi takole: v tretje rado gre. Tako smo z dolge ceste prišli na krajšo in danes tretjič na najkrajšo. In prav iz tistega majhnega zraste veliko. Prav cesta je tista, ki omogoča, da človek lažje premaguje oviro, tudi hitreje pride na svoj cilj. Prav je, da je ta cesta tudi blagoslovljena, da je blagoslov nad tistimi, ki se vozijo in ki so v vozilih. Cesta je navadno znamenje, da poveže ljudi med seboj, ki so istega mišljenja, tudi tako bo sedaj lažje za sosede, da bodo hitreje prišli drug drugemu na obisk. In Jezus nam spregovori, da je on ta pot, resnica in življenje. Pot, na katero človek odhaja, je mnogokrat lahko preizkušana. Mnogokrat je ote-
žena človekova pot življenja, ampak ta pot je bila tukaj tudi prej, preden je bila asfaltirana, tudi mogoče težje prevozna in za peš hojo težja. Po tej poti se je človek tudi utrudil. Sedaj bo ta pot lažja in verjamem, da z vašo pomočjo, z vsemi tistimi dobrimi nameni in skupnimi močmi vam je uspelo prav urediti, da bo ta pot lepša in bogatejša. In Bog naj blagoslavlja vse tisto, kar se bo dogajalo na tej poti, da bi blagoslov zmogel prodreti tudi v globine našega srca. Tako nas Jezus vabi, da bi po tej poti znali prinašati tisto veselo oznanilo. Ko sem stal v vrsti in gledal ta napis Dobrodošli, sem videl, da je sestavljen prav iz dveh besed: dobrote in tistega, ki prihaja. Dobrodošel, da prideš, da si vesel in sprejet. Jaz verjamem, da se vsak izmed nas počuti sprejetega ob takem lepem dogodku. Dobrota, pa vemo, da izvir dobrote prihaja prav od najvišjega, ki je edini dober, kot govori tudi sveto pismo. Da bi ta dobrota in tisto veselje ob tem prihodu bila še večja, naj pride blagoslov na to cesto. Amen.«
S tem je bilo uradnega dela govora osrednjega govorca, sicer mladega žetalskega župni-
ka Cirila Čuša, res konec, toda sledilo je še branje evangelija, molitev, številne priprošnje in priporočila ter morda vsebinsko potrebni psalmi: »Na zelenih pašnikih mi daje ležišča (hotela Žetale namreč še nimajo, op. a.), k vodam počitka
me vodi, mojo dušo poživlja. Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena. Tudi če bi hodil v temni dolini (ob tej cesti in večini ostalih res še ni javne razsvetljave, op. a.), ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj. Tvoja gorjača in tvoja palica
sta mi v tolažbo. Pogrinjaš mi mizo vpričo mojih nasprotnikov (župan je res iz levičarske LDS, op. a.), z oljem mi glavo maziliš, moj kelih je zvrhan. Dobrotljivost in milost mi sledita vse dni mojega življenja in v gospodovi hiši bom prebival
vse dni življenja ...«
Zadnji del uradnega programa se je nato začel počasi zaključevati z molitvijo za vse udeležence prometa in za tiste, ki so cesto zgradili, pa še z nauki, da naj bodo vsi vozniki obzirni drug do drugega, da naj bodo vsi obvarovani pred nesrečami in še, da so vse človeške poti le romanje k večnosti ... Potem je končno sledilo še šestkratno škropljenje z že-gnano vodico.
Mimogrede, da bo bolj jasno: šlo je pravzaprav za uradno odprtje borih 170 metrov novoas-faltiranega cestnega odseka, za katerega je občina plačala 18.000 evrov, dva občana, ki živita ob tej cesti, pa sta prispevala kar 4000 evrov. Anton Butolen je ob tem v svojem tri-minutnem nagovoru le še navrgel, da so v občini zelo veseli tega, da se bodo končno lahko lotili modernizacij tudi krajših odsekov, ki jih je v občini zelo veliko in so za uporabnike prav tako zelo pomembni, vmes so zapeli še ljudski pevci in pevci iz Rogatca, nato pa so trije možje (Anton Butolen, Jani Vodušek in Jože Potočnik) še prerezali trak.
SM
Podlehnik • Še zadnja domačija s»slovensko« cesto
Pika na i s prostovoljno akcijo
»Zmagali smo,« so bile prve besede podlehniškega župana Marka Maučiča, potem ko so z veliko delovno akcijo sredi oktobra številni domačini in člani podlehniškega Turističnega društva uredili še zadnje malenkosti ob novi cesti Ložina.
Slab kilometer ložinske ceste je ostal sicer neasfaltiran, a je trasa utrjena s hrvaškim sekancem, ki ga dovaža podjetje Asfalti, d. o. o. Po mnenju župana Maučiča ni boljšega materiala za strme haloške ceste.
Med tremi krajšimi cestnimi odseki, ki so bili letos jeseni asfaltirani s skupnim sofinanciranjem občanov in občine, je tudi dobrega pol kilometra ceste v Jablovcu proti Janževi domačiji.
Gre za cesto, za katero je občina s projektom uspešno kandidirala na zadnjem razpisu RRP in si, sicer s kasnejšim popravkom zaradi velikega plazu, zagotovila 400.000 evrov sofinanciranja, 100.000 evrov (vrednost DDV) pa je dodala iz lastnega proračuna. Cesta se je urejala v dolžini dobrih dveh kilometrov in se zaključila pri zadnji podlehniški domačiji oz. gospodinjstvu, ki še ni imelo dostopa po slovenskem ozemlju. Asfaltno prevleko pa je, v skladu s prijavljenim in odobrenim projektom, dobila le polovica novo modernizirane ceste, ki je sicer, glede na konfiguracijo trase, izjemno zahtevna, zato so najbolj nevarne odseke zavarovali z ograjami, poleg tega pa je bilo treba narediti še nekaj kamnitih opornih zidov.
Potem ko je sredi oktobra glavni izvajalec del, podjetje Asfalti, d. o. o. (oz. podizvajal-sko podjetje IPI) zaključilo asfaltiranje, so se, kot je povedal župan Maučič, tamkajšnji uporabniki ceste, nadvse srečni, da so končno dobili asfalt in normalno povezavo s svetom, skupaj s člani in vodstvom TD odločili, da zadnja manjša dela opravijo kar sami s prostovolj-
no delovno akcijo. Na oktobrsko soboto se jih je zbralo kar okoli petdeset, zapele so lopate, grablje in še kakšen stroj zraven, ob asfaltni prevleki so razvozili gramoz in uredili bankine.
Asfalt nujno potrebuje še 20 km cest
Ob največjem letošnjem podlehniškem cestnem projektu so se jeseni asfaltirali še trije
manjši odseki v skupni dolžini 1,7 kilometra; gre za krajše ceste, pri katerih so veliko pomagali občani sami, predvsem z delom in tudi finančno. »Delež na posamezno gospodinjstvo pri teh cestah je znašal 600 evrov, asfaltno prevleko si je tako zagotovilo skupno okrog 30 gospodinjstev in kar nekaj Vikendašev', sicer pa so naši občani sami poskrbeli za skoraj vsa fizična dela, od odvoza zemlje do urejanja propustov, sečnje dreves itd. Občina je tako financirala le finalno utrjevanje in asfaltno prevleko v skupni vrednosti za vse tri odseke okoli 90.000 evrov, asfaltiranje pa je izvedlo Cestno podjetje Ptuj,« je povedal župan, ki pa ob zadovoljstvu nad doseženim ne skriva dejstva, da je v občini še najmanj 20 kilometrov cest, ki bi bile nujno potrebne asfaltne prevleke, saj
gre za bolj frekventne povezovalne ceste: »Upamo, da nam jih bo nekaj uspelo uvrstiti v pričakovan razpis Južna meja. Cest, ki zadostujejo kriterijem tega razpisa, imamo še za okoli osem kilometrov, ena najbolj potrebnih temeljite ureditve pa je trikilometrska cesta iz doline Gruškovja ob mejnem prehodu do vrha Ložine, kjer se stika s sedaj dokončano cesto Ložina. Ta cestna povezava, ki smo jo enkrat že neuspešno prijavili na razpis Južna meja, je v hudo slabem stanju tudi zato, ker se je zdaj uporabljala za odvoze in dovoze materiala na Ložino.«
Krajši cestni odseki pa se bodo v Podlehniku še naprej prednostno urejevali po principu sovlaganja občanov in občine kot doslej.
SM
Največjemu, pol milijona evrov težkemu cestnemu projektu v Podlehniku (cesta Ložine) so »piko na i« z delovno akcijo dali številni domačini in člani TD Podlehnik.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: ZG
Juršinci • 17. zahvala jeseni aH fašenk po juršinsko
O medeni kraljični, svinjskem muzeju in županovem roju
Juršinska tradicionalna osrednja oktobrska prireditev pod naslovom Zahvala jeseni je tudi minulo nedeljo v center občine zvabila veliko obiskovalcev, ki so si lahko, precej po vzoru ptujskega karnevala, ogledali zanimivo povorko, letos v čast čebelarjem in medu, okronali so tudi novo čebelarsko kraljico in se zabavali ob Korlovem humornem vodenju programa.
Foto: SM
Letos so v Juršincih med praznovanjem tudi uradno odprli muzej dediščine kraljic, kjer je bila nekoč župnijska »štalinka«.
Sam program skoraj celodnevne prireditve se je sicer začel že zgodaj dopoldne, z dobro poldrugo uro trajajočo slavnostno mašo, kjer so se posvetili tudi darovi kmetov, nato pa se je ob zvokih skupine Pepi Krulet lahko začel tisti zanimivejši, posvetni del prireditve, tokrat - ob članih številnih čebelarskih društev iz okoliških in domače občine - celo z eminentnimi gosti iz visokih vladnih (in drugih) položajev; med temi je bilo videti Ludvika Toplaka, na govorniški oder pa sta stopila državna sekretarka s kmetijskega ministrstva Sonja Bukovec in direktor kmetijske zbornice Igor Hrovatič. In medtem ko je bil Hrovatič v svojem nagovoru zelo kratek, s pozdravom in čestitkami za tovrstno ohranjaje dediščine podeželja, med katero spada tudi čebelarstvo, si je Bukovčeva vzela precej več časa ter povedala, kako zelo se ministrstvo zaveda pomena in pomembnosti čebelarjev in čebelarjenja za ohranitev naravnega ravnovesja in okolja nasploh in kako zelo skrbi ter namerava še skrbeti za podporo čebelarstvu vnaprej, predvsem preko sofinanciranj raznih ukrepov, za konec govora pa je sledila še
Po prvi okrožnici papeža Benedikta XVI. Bog je ljubezen (Deus caritas est, 2005) in drugi Rešeni v upanju (Spe salvi, 2007) smo dočakali tretjo, Ljubezen v resnici (Caritas in veritate, 2009).
Tokratna papeževa okrožnica ima v slovenskem prevodu skoraj 90 strani, razdeljena je na šest poglavij. Okrožnica »Ljubezen v resnici« je obširno besedilo, ki v marsičem razširi krog cerkvenega družbenega nauka in je v svetu predmet analiz in razglabljanj. Dotakne se vseh pomembnih vprašanj današnjega sveta - človeka in družbe, znanosti in tehnike, gospodarstva in ekonomske politike, bi-oetike in genskega inženiringa, ekologije in prihodnosti človeštva. Čeprav se ne izogiba kritičnemu razmišljanju o današnji družbi, želi predvsem odpreti nove možnosti za razvoj globali-
predstavitev nove kmetijske strategije razvoja ...
Bojda pa obisk visokih gostov in poslušanje govora nikakor nista bila brez pozitivnega učinka. »Jaz bi se res lepo zahvalo predstavnikom oblasti, da so si vzeli malo caj-ta pa prišli sem. To se je po du-gih letih zaj prvič zgodlo, tak kak se je po dugih letih toto trnje tu okoli končno spucalo,« je razkril Korl.
V program prireditev se je nato vpletlo še odprtje čisto posebnega muzeja, ki uradno nosi naslov Muzej dediščine
zirane družbe v prihodnosti.
Papež Benedikt XVI. poudari v okrožnici: »Brez poštenih ljudi, brez gospodarstvenikov in politikov, ki v svoji vesti živo občutijo klic po skupnem dobrem, razvoj ni mogoč. Potrebni sta poklicna usposobljenost in moralna doslednost. Ne denar, znanstveni ali tehnični podvig, ne kakršno koli uspešno delo ne odtehtajo tistega, kar je namen vse človekove dejavnosti: 'biti' in ne samo 'imeti' več. V primeru, ko imamo pred očmi le lasten dobiček, ki ga dosežemo na račun drugega (v ekonomiji, načrtovanju in prenosu proizvodnje na cenene trge), gre za nove oblike izkoriščanja. Temu ni mogoče reči 'celostni razvoj'.«
V okrožnici papež opozarja, da sistem gospodarstva, ki temelji zgolj na dobičku, tvega, da bo bogastvo uničil in proizve-
kraljic (doslej jih je bilo v Jur-šincih imenovanih že 17), v katerem je spravljen slikovni in drugi material z dosedanjih kronanj ter nekaj starega orodja in opreme. Blagoslov je seveda opravil domači župnik v nekaj kratkih minutah, trak v znak uradnega odprtja pa je prerezala Bukovčeva ob asistenci domačega župana Alojza Kaučiča in matere kraljic ter patrone prireditve Marte Toplak. Današnji muzej ima sicer zelo zanimivo zgodovino; v preteklosti je bila stavba namreč, verjeli ali ne, cerkveni
del le siromaštvo.
Gost Viktorinovega večera dr. Rafko Valenčič, urednik zbirke Cerkveni dokumenti,
je bil rojen v Ilirski Bistrici, ma-turiral v Pazinu, študiral teologijo v Ljubljani in diplomiral leta 1963. Duhovniško pot je začel kot kaplan v Postojni, Ankaranu in Izoli (1962-65). Potem je študiral moralno teologijo na Akademiji Alfonzijani v Rimu (1965-1968), kompozicijo na Papeškem institutu za cerkveno glasbo v Rimu (1966/67) ter pastoralno sociologijo v Louvainu v Belgiji (1967). Bil je profesor pastoralne, suplent moralne teologije na Teološki fakulteti v Ljubljani (1968-2003), dekan fakultete (1986-1990), podpisnik Magnae Chartae Universi-tatum ob 900-letnici univerze v Bologni (1988) in član habilitacijske komisije UL (1995-2001). Predaval je v Italiji in na Hrvaškem. Je upokojen zaslužni profesor (2003).
Znanstveno-raziskovalno delo obsega pastoralno in moralno teologijo ter pastoralno-sociološke raziskave. Tokrat se nam bo predstavil kot urednik prevoda okrožnice Benedikta XVI.
Vabim vas na Viktorinov večer, ko bomo preko okrožnice sedanjega papeža spoznali, da je ljubezen največji dar, ki ga je Bog dal ljudem.
Peter Pribožič
svinjak, ki so ga prenovili in mu dali drugo namembnost. »Samo tota štalinka ni bla za tejko svij nareta, kak je danes gužva ... « je ugotavljal Korl, ko se je vrsta radovednežev komaj počasi tlačila v muzejček in iz njega ...
Po odprtju svinjskega mu-zejčka se je začela dolga po-vorka s konjskimi vpregami ali traktorji in vozovi, na katerih je bilo videti veliko zanimivega, zlasti iz zgodovine pridelave medu in čebelarjenja, ki ima v Juršincih že več kot 100-letno tradicijo. Vsaka skupina posebej se je predstavila ob vprašanjih razigranega Korla, daleč najbolj izvirno pa
so na njegovo vprašanje, katere čebele pa so, odgovorili najmlajši udeleženci povorke, preoblečeni v čebelice: »Ja, mi smo županove čebele!« In Korl se je prijel za glavo: »Joj, ljudje, ste vidli, župan ma komaj dva mandata, pa že taki velki roj za sabo!«
S povorko se je na znamenitem bodkovskem butanem cugi pripeljala tudi lanska kraljica, ki je nato predala ključ kot simbol vladavine novoizbrani letošnji kraljici medu, 17-letni Anji Križan, hčeri predsednika domačega čebelarskega društva. Treba je priznati, da je letošnja čebelarska kraljična res medena in
da so čebelarji na njeno lepoto lahko upravičeno ponosni. Očaran nad brhkostjo mlade kraljične pa je bil očitno tudi Korl, ki se je brez sekunde razmišljanja postavil na vse štiri kar na cesti, da je njeno sladko veličanstvo lažje sestopilo s kočije in nato pozdravilo vse navzoče.
Da sta se slavje in zabava po končani povorki, med katero je bilo možno okušati tudi sladko medico, nadaljevala še dolgo dolgo, celo dlje časa, kot je trajal jutranji obred v cerkvi, pa ni dvoma - za zabavo so namreč poskrbeli kar sloviti Slaki.
SM
Foto: SM
Za eno najbolj izvirnih in odkritih predstavitev samih sebe v povorki čebelarjev so poskrbeli kar otroci: »Ja, mi smo pa županove čebele!«
Ptuj • Viktorinov večer
Ljubezen v resnici
V petek, 23. oktobra, ob 19.30 bo v refektoriju minorit-skega samostana Viktorinov večer. Dr. Rafko Valenčič bo predstavil okrožnico » Ljubezen v resnici« papeža Benedikta XVI., ki je bila v septembru prevedena v slovenščino. Slovenski prevod je izšel v zbirki Cerkveni dokumenti. V glasbenem utrinku bo nastopila vokalistka Vesna Vilčnik.
Podlehnik • Prva OŠ v Sloveniji s celovitim računalniškim projektom
Računalništvo v oblaku
OŠ Martina Koresa v Podlehniku je, predvsem po zaslugi tamkajšnjega ravnatelja Dejana Kopolda, po dostopnih uradnih podatkih prva OŠ v državi, ki je vpeljala projekt Računalništvo v oblaku. »Gre za, s finančnega vidika, povsem brezplačen in zelo uporaben paket več storitev, ki jih lahko uporabljajo prav vsi v naši šoli, od učiteljev do ostalih zaposlenih in seveda učencev,« je najprej pojasnil Kopold.
»Ideja se je v našem kolektivu porodila že v lanskem šolskem letu, ko smo razmišljali, kako bi izboljšali komunikacijo v šolskem okolju. Tako sem čez poletje pripravil projekt, ki smo ga v šoli obelodanili v začetku septembra in ga poimenoval Računalništvo v oblaku. V bistvu gre za to, da je neka računalniška storitev dosegljiva uporabnikom povsod, ne le z domačega računalnika. Iskal pa sem seveda brezplačnega ponudnika oz. brezplačno storitev in ga našel pri ameriškem računalniškem gigantu Google, ki ponuja paket več storitev z naslovom V oblaku. Ta paket je bil sicer namenjen za univerzitetno okolje in tudi za manjša podjetja, vendar sem se po nekaj pogajanjih in pogovorih uspel dogovoriti, da ga lahko priredimo in brezplačno uporabljamo tudi v naši osnovni šoli. Tako je bilo potrebno vložiti le prosti čas in delo, da je ta spletni paket storitev pri nas v začetku septembra že zaživel,« je povedal Kopold in razložil, za kaj pravzaprav gre. »Z uvedbo Računalništva v oblaku smo za našo šolo ustvarili novo elektronsko ime, vsi uporabniki pa smo dobili tudi spletne naslove in spletne predale, vezane na to ime šole. Ta elektronska pošta je izjemno napredna, ponuja tudi veliko prostora. Kar je prav tako, zlasti za naše socialno okolje, izjemnega pomena, pa je možnost dostopa do lastne pošte od koderkoli. Nobena skrivnost ni, da veliko naših otrok doma še nima interneta, s tem projektom pa ima vsak učenec zdaj svoj spletni naslov in pošto, do katere lahko dostopa in ki jo lahko uporablja kjerkoli je in ima dostop do interneta, prav tako seveda tudi do vseh ostalih svojih dokumentov. Naši učenci so te storitev že začeli
Dejan Kopold: »Čeprav smo še v začetni fazi, dnevno ugotavljamo, da so vsi uporabniki, od učencev do ostalih zaposlenih, to novo računalniško okolje odlično sprejeli!«
Čaka Vat. It pr*v*rlta...
OSNOVNI MENI
Preverite Vašo spletno pošto...
►	katalog inlofmaci)
ia vriega znaiaja
►	subvencije
SPLETNA POŠTA OŠ PODLEHNIK
etJVAfPf.gMIMtfnVMOIMMIM
preverile...
Ceoglc a po 3 .« pant »pt»lnifi st p r&eiia.ir.s; m cruja efe!asu
«i .^l.uiuj« «líWínsM ccllo ^ • niumlnHMvoeHtu.
Bistvo celotnega paketa e-storitev Računalništvo v oblaku je popolna neodvisnost uporabnikov od računalnika in operacijskega sistema; vsak vključen uporabnik ima možnost dostopa do vseh svojih in skupnih dokumentov, pošte itd. povsod, kjer obstaja dostop do interneta.
uporabljati, zlasti pošto, kar me osebno zelo veseli.«
Sicer pa je v paketu storitev še precej več: »Ob spletni pošti imamo še spletne koledarje, skupne in posamične, preko katerih veliko lažje usklajujemo in planiramo delo ter druge aktivnosti. Znotraj okolja deluje tudi storitev spletnega urejanja
dokumentov, kar pomeni, da ima vsak uporabnik na voljo spletni urejevalnik besedil (nadomestek worda), urejevalnik preglednic (nadomestek excela), urejevalnik predstavitev (nadomestek power pointa) in urejevalnik obrazcev. Vse to je brezplačna programska oprema, ki je zajeta v tem paketu zaprtega
Ptuj • Ob dnevu bele palice
Srečanje mavričarjev
Svetovni dan bele palice, 15. oktober, so obeležili tudi na Ptuju.
DfcSS -	
P Aficfo	rn' k" <i"pt
't	X
'V	
računalniškega okolja, v katerem lahko dokumente bodisi urejamo in pišemo skupaj, torej več avtorjev hkrati, ko gre za dokument v skupni rabi, lahko pa vsak vključeni uporabnik svoje dokumente piše in hrani le za lastni vpogled in rabo.
Ob tem se mi zdi pomembno, da ima vsak naš uporabnik na voljo kar 8 GB prostora za hrambo raznovrstnih dokumentov.«
Sicer pa, kot je še povedal Dejan Kopold, ima prav vsak uporabnik tega paketa na voljo še en sklop storitev; gre za spletne strani, ki so lahko prav tako odprte ali zaprte narave.
»Moram povedati, da na samem začetku o vpeljavi tega skupnega računalniškega okolja ali oblaka, kot sem ga poimenoval za našo šolo, nisem razmišljal o nekem velikem projektu. Letos je zelo podoben projekt uvedla tudi mariborska univerza, že lani pa ljubljanska, ki je popolnoma enak kot naš. Vendar se je informacija o novem komunikacijskem okolju v naši šoli, ki deluje seveda v slovenskem jeziku, preko gostujočih učiteljev hitro razširila po drugih šolah na širšem Ptujskem in izražen je bil interes, da bi projekt predstavil tudi ostalim vodstvenim delavcem šol, kar sem na zadnjem srečanju Društva ravnateljev tudi že naredil in odziv je bil res zelo pozitiven.« Nad predstavitvijo projekta je bila po besedah Kopolda navdušena tudi Vera Bevc z mariborskega zavoda za šolstvo, prav tako pa tudi predstavniki MŠŠ, ki jih je podlehniški ravnatelj z uspešno uvedenim projektom seznanil na enem izmed predavanj v Velenju, povabljen pa je tudi že v državno delovno skupino E-šolstva.
SM
Skupina za samopomoč pri preprečevanju socialne izključenosti Mavrica pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj, je pripravila priložnostno srečanje (na fotografiji), na katerem je Danilo Rihtarič, vodja Mavrice, skupaj s Silvo Pregl predstavil svoje izkušnje s hojo z belo palico, potem ko ju je kruta usoda postavila pred dejstvo, da bo bela palica poslej njun stalni življenjski spremljevalec. Bela palica jima pomaga pri orientaciji v bližnjem okolju, obenem pa je prepoznavni znak slepih, s pomočjo katere opozarjajo ljudi v okolici na svoje stanje. 15. oktober kot dan bele palice se v svetu obeležuje že od leta 1970. Prvič se je bela palica pojavila po prvi svetovni vojni in že kmalu postala simbol slepote.
MG
Tednikova knjigarnica
Skrivnost
Toliko knjig! je naslov knjige o knjigah in branju (Gabriel Ziad. Prevedla Dušanka Za-bukovec. Ljubljana: Sodobnost International, 2006. 119 strani. Knjižna zbirka Črka ob črki) in zares je to-oooliko novih knjig, da se včasih počutim kot tista siva miška, ki se ne more odločiti, ali bi z vabe pojedla najprej sirček, ali bi raje najprej použila kloba-sico. Miška obrača glavico zdaj k sirčku, zdaj h klobasici, obrača, obrača in si prereže vrat! Približni tako sem nekaj večerov brala tri knjižne poslastice. Najprej sem se na moč veselo zagrizla v novost Arta Paasiline Župnikov zverinski služabnik (Prevedla Jelka Ovaska. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. 311 strani. Zbirka Roman), ki jo je predstavil Vladimir Kajzovar v torkovi knjižni rubriki. O, kako sem se režala domislicam, likom in zgodbi iz severa, ki ga Paasilina riše z obilico podtonov in črnega humorja! Ampak tako na tri četrt pa sem se začela dolgočasiti. In sem segla po aktualnem, poljudnem branju, čigar avtor, Umberto Galimberti, je bil predstavljen v eni prejšnjih številk revije Ona. V intervjuju v omenjeni reviji pravi, da so v anketi leta 1976 med italijanskimi gimnazijci ugotovili poznavanje 1600 besed za opis čustev. Dvajset let pozneje naj bi enaka populacija poznala za čustvena stanja le še 600 besed. Ojej, sploh ne upam pomišljati, kakšni bi bili podatki podobne ankete danes in med slovenskimi srednješolci. Skratka: začela sem brati knjigo Grozljivi gost: nihilizem in mladi (Prevedla Veronika Simoniti. Ljubljana: Modrijan, 2009. 144 strani). Hkrati sem skoraj do konca in z navdušenjem žulila še krasen roman o učiteljevanju v srednjih šolah ZDA (Učitelj. Frank McCourt. Prevedel Uroš Kalčič. Ljubljana: Modrijan, 2009. 304 strani). Dobre knjige, a kot sem zapisala, kot siva miška, nobeni nisem prišla do konca. Pomanjkanje motivacije? Kondicija fuč? Preobjedenost? Kaj pa vem. Le to, da mi je po namigu prijateljice prišla v roke odlična knjiga Skrivnost, ki sem je prebrala na mah, en večer, z navdušenjem od prve do zadnje besede, od prve do zadnje strani. Čudno, brala sem z veseljem - pa toliko žalosti je v knjigi Skrivnost, ki je izšla minulo leto pri založbi Didakta iz Radovljice. Začetek Skrivnosti:
Čeprav sem edinec, sem dolgo imel brata. Treba mi je bilo verjeti na besedo, kadar sem to zgodbo postregel svojim počitniškim poznanstvom in kratkotrajnim prijateljem. Imel sem brata. Lepšega, močnejšega. Starejšega brata, ponosnega, nevidnega.
Kadar sem bil na obisku pri kakem sošolcu, sem bil vedno nevoščljiv, ko so nekomu, ki mu je bil malo podoben, odprli vrata. Skuštrani lasje, smehljaj v kotičku, predstavili so mi ga z dvema besedama: »Moj brat.« Ta vsiljivec. S katerim je bilo treba deliti vse, z ljubeznijo vred, je bil uganka. Pravi brat. Nekdo podoben, v čigar obrazu si odkril skupno potezo v neubogljivem pramenu las ali v strupenem jeziku, družabnik, s katerim si delil svojo sobo in si poznal njegovo najglobljo zasebnost, razpoloženja, okuse, šibkosti, vonjave. Tujost zame, ki sem sam kraljeval v štirisobnem družinskem stanovanju.
Čeprav sem bil edini predmet ljubezni in nežne skrbi svojih staršev, sem slabo spal in se premetaval v morečih sanjah. Kakor hitro je moja luč ugasnila, sem zajokal, ne vedoč, komu so namenjen te solze, ki so pronicale skozi vzglavnik in se izgubljale v noči. Z občutkom sramu, katerega vzroka nisem poznal, z občutkom krivde brez razloga sem zavlačeval z budnostjo, preden sem potonil v spanje. Moje otroško življenje mi je dan za dnem prinašalo žalosti in strahove, s katerimi sem se ubadal v svoji osamljenosti. Za svoje solze sem potreboval nekoga, s komer bi jih lahko delil.
Končno nekega dne nisem bil več sam...
Preberite tudi vi »ljubezensko zgodbo v vsej svoji lepoti in zgodbo o grozi želje dveh ljubimcev, ki pozabi na vse, da se lahko zadovolji«, predvsem pa resnično zgodbo iz druge svetovne vojne (Skrivnost. Philippe Grimbert. Prevedla Jožica Grum).
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: SM
Rokomet
Ormožani naprej, stop za Veliko Nedeljo
Stran 14
Kegljanje
Dekleta pod vrhom, fantje blizu dna ...
Stran 14
Tenis
Rola med zmagovalci v Dubrovniku
Stran 19
Strelstvo
Raušlova do prve zmage v novi sezoni
Stran 19
TK Maraton
Biti tekač v Burghaus-nu, je »bit fajn«
Stran 21
Atletika
Atletika za zdrav razvoj otroka
Stran 21
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
športni tednik
íPoÁiiajt¿ naí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Nogomet • Hervis pokal Slovenije
Veliko golov, favoriti med osem najboljših
Čeprav se v pokalnih obračunih ponavadi dogajajo presenečenja, tokrat ni bilo tako. Za majhni sta poskrbela Triglav in Rudar, ki sta izločila vodilni moštvi 2. in 1. lige, Primorje in Koper. Tesno je bilo v Murski Soboti, kjer so Celjani šele v zadnjih minutah strli odpor Mure 05, v Ljubljani pa je Maribor še drugič v štirih dneh (tokrat z veliko boljšo igro) premagal Olimpijo. Olimpijin trener Pev-nik je po tekmi besnel na svoje igralce: »Nekateri igralci bodo za to odgovarjali. V Olimpijo se ne more priti preko zvez. Nekateri nimajo dovolj kvalitete, da se pripeljejo na parkirišče, kaj šele, da bi igrali za Olimpijo!«
Ptujčani in Stojnčani so svoje pokalne nastope končali, ekipi Domžal in Nafte sta bila v tem trenutku premočna tekmeca.
Rezultati osmine finala:
Labod Drava - Domžale 2:3 (1:2); strelci: Ogu 20., Ekpoki 47.; Zatkovič 26., Šturm 31., Handžič 49.
Stojnci - Nafta 2:6 (1:3); strelci: Nežmah 24., Pernik 84.; Čeh 3., Miljkovič 12., Jankovič 22., Koplarevics 67., 72., Bunc 74.
Črenšovci - HiT Gorica 0:5 (0:4); strelci: Brečevic 22., Cvijanovič 24./11-m, Osterc 27., Galešic 45., Rakušček 85.
Olimpija Ljubljana - Maribor 0:1 (0:1); strelec: Školnik 27.
Luka Koper - Rudar Velenje 2:4 (1:3); strelci: Ipavec 25., Kovačevič 86.; Trifkovič 16., 44., Mešic 37., 74.
Mura 05 - CM Celje 3:5 (1:1); strelci: Slavic 34., Bjelkanovic 48./a.g., Flisar 81.; Bezjak 33., Dvorančič 44., 83., Gobec 55., Štraus 90.
Odranci - Interblock 0:2 (0:1); strelca: Horvat 35., Iličič 77.
Triglav Gorenjska - Primorje 4:0 (2:0); strelci: Burgar 11., Marijan 16., Mišič 48., Bajalič 90.
Z odebeljenim tiskom so označene ekipe, ki so se uvrstile v četrtfinale.
Labod Drava -Domžale 2:3 (1:2)
Strelci: 1:0 Ogu (20.), 1:1 Zatkovič (26.), 1:2 Šturm (31.), 2:2 Ekpoki (47.), 2:3 Handžič (49.)
Labod Drava: Jozič, Andelkovič, Ži-lič (od 46. Marinič), Medved, Balažic, Prejac, Ogu John, Matjašič, Kelenc, Kronaveter, Semler (od 46. Ekpoki). Trener: Franci Fridl
Domžale: Vidmar, Topič, Elsner, Vidovič, Hanžič, Teinovič, Junior, Dre-venšek, Krcič (od 67. Čavuševič), Zatkovič, Šturm (od 82. Perme). Trener: Vlado Badžim
Sredino pokalno srečanje si je Mestnem stadionu ogledalo le kakšnih 100 gledalcev, ki so videli soliden začetek domače ekipe. Gostje so hitro vzpostavili ravnovesje in s številnimi natančnimi podajami povzročali zmedo v obrambni vrsti Drave. Povedli so kljub temu
domači: po lepi podaji Krona-vetra s strani je Ogu John žogi spremenil smer in jo poslal v gol - 1:0. Vodstvo gostov ni zmedlo in so še naprej pletli mrežo okrog vratarja Joziča. Ta je moral že v 26. minuti po dolgi kombinaciji Krciča po žogo v mrežo, zadel je Zatkovič -1:1. Ta je bil pet minut kasneje v vlogi asistenta, v polno pa je zadel Šturm - 1:2. Gibljiva naveza napadalcev Domžal je bila nerešljiva uganka za Ptujčane.
Na začetku drugega dela je po lepi podaji Matjašiča odlično reagiral Ekpoki, ki je rezultat izenačil - 2:2. Takoj po slavju ga je glavni sodnik Andrej Trat-njek iz Murske Sobote opozoril (pred tem mu je brez zadržkov dovolil vstop na igrišče), da pod športnimi hlačkami ne sme nositi oprijetega belega trikoja in ga poslal z igrišča. Ekpoki ga je odšel zamenjat, gostje pa so to izkoristili in preko Hanžiča dosegli še tretji zadetek na tekmi - 2:3. Tratnjek tudi takrat še ni spustil Ekpokija na igrišče, ampak mu je namenoma obrnil hrbet in se delal, da ga ne vidi! Po dobri minuti „slepe miši" se je le obrnil in mu dovolil vstop. Še eden v vrsti sodnikov, ki mu ni jasno, da se nogomet ne igra zaradi njih, ampak zaradi česa drugega. Domžalčani so v nadaljevanju tekme zlahka zadrževali žogo v svojih nogah in s tehnično dobro igro zanesljivo obdržali prednost.
Foto: Črtomir Goznik
Abdul Razak Ekpoki (Labod Drava, modri dres) je v igro vstopil v 2. polčasu in hitro dosegel izenačujoči gol (2:2). Nato je moral na preoblačenje ...
Kapetan Stojncev Boris Klinger (rumeni dres) je v 27. minuti odlično preigraval in na koncu podal Nežmahu, ki je dosegel gol.
Stojnci - Nafta 2:6 (1:3)
STRELCI: 0:1 Čeh (3), 0:2 Miljkovič (12), 0:3 Jankovič (22), 1:3 Nežmah (27), 1:4 Koplarovisc (68), 1:5 Koplarovisc (72), 1:6 Bunc (74), 2:6 Pernek (85)
STOJNCI: Simonič, Kokot, Klinger (od 63. Lah), Milošič, Fridauer (od 38. Pernek), Janžekovič, Toplovec, Golob, Zagoršek, Nežmah, Železnik (od 70. Meznarič). Trener: Robert Težački.
NAFTA: Murko, Buzeti, Caban, Koplarovisc, Mujakovič, Čeh (od 46. Bunc), Jankovič, Horvat, Zemljič, Miljkovič (od 60. Repina), Volaš (od 60. Sebok). Trener: Nebojša Vučičevič.
Vodeče moštvo 3. SNL -vzhod je izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja za slovenski pokal proti lendavski Nafti, ki ji v zadnjem času očitno odgovarjajo gostovanja na Ptujskem polju (v nedeljo so na Ptuju premagali Labod Dravo v prvenstvenem srečanju, sedaj pa še Stojn-ce v pokalnem).
Gostje iz Lendave so v prvih dvajsetih minutah dosegli tri zadetke ter si zagotovili mirno nadaljevanje srečanja. Domači nogometaši so se trudili, da bi razliko znižali, kar jim je uspelo v 27. minuti, ko je po prodoru Klingerja v polno zadel Nežmah.
V drugem polčasu so gostje ponovno dosegli tri zadetke ter si priigrali nedosegljivo prednost, vendar so se varovanci trenerja Roberta Težačkega še naprej borili po svojih močeh in dosegli še svoj drugi zadetek na srečanju. Kljub temu da so srečanje izgubili, so nogometaši Stojncev prikazali dobro igro. Za dosedanje odigrane prvenstvene in pokalne tekme si zaslužijo čestitke.
JM, DK
Nogomet • 1. slovenska liga
Kdo bo uspešnejši po menjavah trenerjev?
V soboto bodo na sporedu vse tekme 14. kroga v 1. SNL. Nogometaši ptujske Drave se odpravljajo na gostovanje v Ljubljano, kjer bo njihov domačin ekipa Interblocka. Obe ekipi sta v zadnjem obdobju dosegali slabe rezultate in sta po solidnem začetku zdrseli proti dnu lestvice. Skupna točka sobotnih tekmecev je tudi menjava na trenerski klopi: na ptujski je Adnana Zildžoviča zamenjal Franci Fridl, na ljubljanski pa Igorja Benedejčiča začasno njegov dosedanji pomočnik Željko Milinovič, član »zlate generacije«. To sta menjavi številka 3 in 4 v letošnji sezoni, pred tem so trenerja menjali že pri Olimpiji (Oblak - Pevnik) in Hitu Gorici (Sre-brnič - Mladenovič).
Glede na nedeljsko tekmo proti Nafti bo imel trener Fridl na razpolago znova Ogu Johna, ki je odslužil kazen rumenih kartonov. Bolj kot s samo postavitvijo igralcev in pripravo taktike pa se v Labodu Dravi ukvarjajo s tem, kako igralce zaradi velikih zamud pri izplačilih plač sploh motivirati za tekmo. Prav gotovo imajo Ptuj-čani na svojem računu zaradi tega nekaj točk manj, kot bi jih lahko imeli, če bi bile razmere urejene. To je bilo vidno predvsem na zadnjih dveh domačih tekmah (s Celjem in Nafto), ko bi glede na dogodke na igrišču morali slaviti, a so zaradi pomanjkanja koncentracije (beri: razmišljanja o eksistenčnih težavah) pri zaključkih akcij ostali brez točk.
Glede tega so nogometaši
Interblocka veliko na boljšem, čeprav so se tudi pri njih odločili za zmanjšanje izplačil. Ta ukrep pa je predvsem posledica slabih rezultatov; štirje zaporedni porazi so vendarle nekoliko preveč tudi za Joca Pečečnika, lastnika Interbloc-ka. A sta npr. Lucas Horvat in Matjaž Rozman še vedno na boljšem kot Rok Kronaveter in Borut Semler ...
»Prebujeni« Maribor bo gostil ekipo Domžal, ki je v sredo na Ptuju prikazala dobro igro, zagotovo precej boljšo, kot na začetku prvenstva. Goričani po treh zaporednih remijih brez poškodovanega Velikonje (odsoten bo vsaj pol leta) pričakujejo Celjane. Derbi kroga bo odigran v Velenju, kjer dru-gouvrščeni Rudar pričakuje vodilno moštvo Kopra. Je slednje imelo v sredo le slab dan (poraz proti Rudarju v pokalu) ali je njihova forma v upadu?
JM
1. SNL
Pari 14. kroga (24. oktobra): ob 15.00: Interblock - Labod Drava, Nafta - Olimpija; ob 18.00: Maribor - Domžale, HIT Gorica - MIK CM Celje; ob 20.15: Rudar - Luka Koper.
1.	LUKA KOPER 13 9 4 0 21:10 31
2.	RUDAR VELENJE13 8 1 4 21:16 25
3.	OLIMPIJA-2 13 7 1 5 21:13 20
4.	CM CELJE 13 6 2 5 19:18 20
5.	MARIBOR 13 6 1 6 20:18 19
6.	DOMŽALE 13 4 4 5 17:23 16
7.	INTERBLOCK 13 4 2 7 21:36 14
8.	NAFTA 13 4 2 7 21:36 14
9.	LABOD DRAVA 13 3 4 6 13:20 13
10.	HIT GORICA 13 2 3 8 16:23 9
Rokomet • Pokal Union
Ormožani naprej, stop za Veliko Nedeljo
V osmini finala za rokometni pokal Slovenije so rokometaši Velike Nedelje gostili ekipo Celja Pivovarne Laško in srečanje izgubili, rokometaši Jeruzalema Ormoža pa so v športni dvorani na Hardeku izločili ekipo Trima Trebnje ter se uvrstili v četrtfinale. Veliko presenečenje so pripravili igralci Preventa iz Slovenj Gradca, ki so v Velenju 35:37 premagali ekipo lanskoletnih državnih prvakov po streljanju sedem-metrovk. Še večjo presenečenje pa so pripravili rokometaši Krke iz Novega mesta, ki so s 26:25 ugnali favorizirano ekipo Slovana iz Ljubljane, sicer drugouvrščeno moštvo v 1. A slovenski moški ligi.
Velika Nedelja -Celje Pivovarna Laško 28:41 (13:17)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Me-ško 1 (1), Cimerman 1, Horvat, Venta, Kvar 2, Veselko 3, Kneževič 4, Škripec 5, Prejac, Ivančič 3, Majcen, Klemenčič, Kumer 2, Špindler 4, Hanželič 4. Trener: Samo Trofenik.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Štochl, Čančar 4, Savič 9 (3), Bede-kovič 1, Vugrinec 1, Razgor 7 (3), Toskič 3, Kukec 4, Lapajne, Mač-kovšek 7, Kojič, Rezar, Gorenšek 5, Koljanin, Kokšarov, Zorman. Trener: Tone Tiselj.
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 1 (4), Celje Pivovarna Laško 5 (6)
Rezultati osmine finala pokala Union:
Trimo Trebnje - Cimos Koper 24:32 (12:15), Krka - Slovan 26:25 (15:14), Jeruzalem Ormož - Krško 26:24 (13:10), Gorenje - Prevent 35:37 (9:15, 28:28, 32:32, 34:34 - po 7-metrovkah), Velika Nedelja -Celje PL 28:41 (13:17), Klima Petek Maribor - Ribnica Riko hiše 34:27 (18:15), Radovljica - Alples Železniki 17:29 (11:16). Srečanje Šmartno 99 Herz Factor banka - Merkur bo 27. 10.
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 2, Celje Pivovarna Laško 4 minute.
V Veliki Nedelji je bil v sredo pravi rokometni praznik, saj je v uradnem srečanju domači drugoligaš gostil ekipo večkratnih državnih prvakov in zmagovalcev lige evropskih prvakov. Rokometaši iz Celja so se po pričakovanjih uvrstili v naslednji krog slovenskega rokometnega pokala. V prvem polčasu je celjski strateg Tone Tiselj poslal na igrišče igralce, ki v prvenstvenih obračunih igrajo nekoliko manj. Domačini so pred polnimi tribunami gostom nudili dostojen odpor, predvsem v prvem polčasu, ko so celo dvakrat vodili (4:3 in 6:5). Domači navijači so bili seveda navdušeni, saj so lahko spremljali dober dvoboj, v katerem so se igralci Velike Nedelje zelo izkazali. Rezultat je bil nazadnje izenačen v 22. minuti
(11:11), nato pa so nekaj napak gostje hitro kaznovali in z delnim izidom 0:4 prišli do prednosti štirih zadetkov.
V drugem polčasu je trener Tone Tiselj v igro poslal Vu-grinca, Toskiča in Saviča, kar je Celjanom prineslo visoko vodstvo. To je zadostovalo za zanesljivo in pričakovano zmago. Domačim gredo vse čestitke za prikazano borbeno in na trenutke zelo dobro igro.
Danilo Klajnšek
Jeruzalem - Krško 26:24 (13:10)
JERUZALEM: Belec (3 obrambe), Vujovic (9 obramb - 1 x 7m); Klemenčič, Korpar 4, Krabonja, Melnjak 2, Rajšp, Bogadi, Bezjak 3, Radujkovic 1, B. Čudič 3 (2), Ivanuša, Sok 7 (1), Kovačič, Žuran 6. Trener: Saša Pra-potnik
KRŠKO: Medved (3 obrambe - 1 x 7m), Stevanovic (9 obramb), Grošelj; Miklavčič 2, Cehte 2, Jazbec 1, Kle-pej 3, Primožič, Arapovic 2, Šoba 1, Pfajfar 3, Kukavica 2 (1), Plazar, Čan-žar 2 (1), Šarenac 2, Savic 4. Trener: Željko Babic
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3, Krško 4/2.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Krško 8 minut.
IGRALEC TEKME: Tadej Sok (Jeruzalem Ormož).
Tekme 1/8 finala Pokala Pivovarne Union so postregle, kot se za Pokal spodobi, s presenetljivimi rezultati. Največ-
je presenečenje so pripravili rokometaši Krke iz Novega mesta, ki so z izidom 26:25 izločili Slovan. Novo razočaranje so doživeli v Velenju, kjer je Gorenje izgubilo po sedemmetrovkah proti Preventu (35:37).
V	minuli sezoni so prav Krčani v 1/8 finala Pokala po visoki zmagi s 40:28 izločili Vinarje. Tokrat je Jeruzalemu uspelo slaviti s 26:24 in se uvrstiti med osmerico najboljših. Domačini so vodili skozi celo tekmo, največ za pet zadetkov. Že v 12. minuti je Jeruzalem vodil s 6:1, Krčani so dosegli svoj prvi zadetek iz igre šele v 13. minuti. V nadaljevanju domača obramba ni bila več tako čvrsta in Krško se je približalo na le gol zaostanka, 11:10.
V	drugem delu si je Jeruzalem ponovno priigral pet zadetkov prednosti, 17:12 in jo obdržal do konca. Na koncu so gostje poskušali z globoko obrambo, a je Vinarjem brez večjih težav uspelo zabijati zadetke v mrežo solidnega Steva-novica in Medveda, ki je dobil priložnost od 30. do 44. minute. Prvo ime tekme je bil mladi Sok, ki se je pobral po slabem začetku in na koncu obstal pri 7 doseženih zadetkih. Po koncu tekme je eden izmed ormoških privržencev cinično dejal: »Kaj nam pomaga ta zmaga, če bomo v četrtfinalu spet dobili Cimos v Kopru.«
UK
Skupni posnetek ekip Velike Nedelje in Celja Pivovarne Laško.
Kegljanje • 2. SKL (ž), S. SKL (m)
Foto: Andrej Petrovič
Dekleta pod vrhom, fantje blizu dna ...
Ženski del ekipe ptujskega kegljaškega kluba Drava DETA Center nadaljuje svojo zmagovito serijo; v soboto so si priigrale proti Litiji svojo tretjo zaporedno zmago. Dober do-
sežek je ponovno imela Melita Krušič, ki je imela četrti rezultat lige med posameznicami.
Moški del ekipe je doživel v Lendavi, proti Nafti, še svoj četrti poraz v letošnjem prven-
Ženska ekipa KK Drava DETA Center
Foto: Andrej Petrovič
stvu. Točko je za goste osvojil Janez Čuš, pol točke pa Matjaž Dremelj.
2. SKL (ž) - vzhod
REZULTATI 3. KROGA: Drava DETA Center - Litija 6:2, Nafta - Komcel 6:2, Fužinar - Šoštanj 7:1, Lateks - Rudar 7:1.
1.	NAFTA	3	3	0	0	6
2.	DRAVA DETA CENTER3 3	0	0	6
3.	FUŽINAR	3	3	0	0	6
4.	LANTEKS	3	2	0	1	4
5.	LITIJA	3	10	2	2
6.	KOMCEL	3	0 0	3	0
7.	ŠOŠTANJ	3	0 0	3	0
8.	RUDAR	3	0 0	3	0
Drava Deta Center -Litija 6:2 (3004:2807)
DRAVA DETA CENTER: Fridl 493, Krušič 544, Kozoderc 470, Kolar 466, Kramberger 511, Bombek 520.
3. SKL (m) - vzhod
REZULTATI 5. KROGA: Nafta - Drava DETA Center 6,5 - 1,5, Gaper Koro-tan II. - Prepolje 6:2, Ruše - Žalec Petrol 7,5 - 0,5, Piramida - Lokomotiva Dixi 5:3, Radenska II. - Rudar II. 6:2.
1.	PIRAMIDA 5	4	10	9
2.	RUŠE 5	3	1	1	7
3.	GAŠPER KOROTAN II.5	3	0	2	6
4.	RADENKA II. 5	3	0	2	6
5.	PREPOLJE 5	3	0	2	6
6.	NAFTA 5	3	0	2	6
7.	ŽALEC PETROL 5	2	0	3	4
8.	DRAVA DETA CENTER5	1	0	4	2
9.	LOKOMOTIVA DIXI 5	10	4	2
10.	RUDAR II. 5 10 4 2
Nafta - Deta Center Ptuj 6,5:1,5 (3137:3082)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 518, Dremelj 515, Premzl 520, Kozoderc 459, Čuš 516, Čeh 518.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • Najdlje Luka Krušič
V	nedeljo, 18. 10. 2009, je v Izoli potekal 2. odprti turnir RS za mladince in mladinke, ki se so se ga udeležili štirje mladinci iz NTK Ptuj. Žan Napast in Darko Hergan sta v svoji predtekmovalni skupini zasedla 3. mesto in se tako nista uspela uvrstiti v nadaljnje tekmovanje. To pa je uspelo Alenu Beru (2. mesto) in Luku Krušiču (1. mesto).
V	finalnem delu turnirja sta bila Alen in Luka v 1. krogu prosta, žreb pa je določil, da se v 2. krogu pomerita med seboj. V izenačenem dvoboju je bil z rezultatom 3:1 boljši Luka Krušič, Alen Ber pa je tako tekmovanje končal z uvrstitvijo od 17.-32. mesta. Luka Krušič je nato v osmini finala gladko premagal Dolamiča (Murska Sobota) 3:0, v četr-tfinalu pa po dobri igri izgubil od kasnejšega zmagovalca turnirja, sicer tudi 1. nosilca Zdovca (Rakek) s 1:3.
DK
Rokomet
Zmagi mlajših dečkov B in starejših dečkov A Jeruzalem Ormoža
Mlajši dečki B: Jeruzalem
-	Gorenje B 22:8 (10:5)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Firšt Šeruga, Rizman; Munda 1, G. Hebar, Petek, Notersberg 2, Kavčič 3, Šulek 1 (1), Zidarič 6 (1), Luci 1, Grabovac 3 (1), M. Hebar 2, Voljč 2, Kozel 1. Trenerja: Mladen Grabovac in Uroš Krstič
V	Ormožu je gostovala B-ekipa mlajših dečkov B Gorenja, zato sta ormoška trenerja ponudila priložnost igralcem letnika 1999 in 2000, kar se je pokazalo kot prava poteza, saj so si mladi Ormožani nabrali nekaj novih pomembnih izkušenj.
Starejši dečki A: Pomurje
-	Jeruzalem 22:25 (13:11)
JERUZALEM: Šulek; Ivančič, Perčič 1, Savčak 3, Zorec 3, Antolič 2, Plohl 1 (1), Kirič 1, Hrupič 5 (1), Vukan 8, Štumberger, Kosi 1. Trener: Uroš Krstič
Brez dveh obolelih igralcev iz prve sedmerice so se Ormožani namučili na poti do zmage v Murski Soboti. Po seriji 3:0 na začetku 2. polčasa je Pomurje ušlo na pet zadetkov prednosti, 16:11. Do konca so se le prebudili gostje, ki so z delnim izidom 14:6 prišli do zmage.
Drava - Prevent 28:32 (14:12)
DRAVA: Zupanič (10 obramb), Kenda, Lukežič, Prapotnik 1, Kuhar, Reisman 2, Mori 1, Žuran 11 (2), Vrbančič 3, Korošec 2, Levanič 5, Jerenec 1, Šalamun 2, Ovčar (3 obrambe). Trenerja: Milan Baklan in Ladislav Sabo.
V	prvem polčasu so mladi dra-vaši prikazali dobro in borbeno igro ter povedli s štirimi zadetki razlike. Ob koncu polčasa se je poškodoval Luka Reisman, kar se je zelo poznalo v obrambi domače ekipe. V drugem polčasu so namreč gostje najprej izenačili na 17:17 in po zadnjem izenačenju 21:21 vodstva niso več izpustili. Igralci Drave so v tem obdobju popolnoma popustili in tudi menjave niso mogle spremeniti toka igre.
Moškanjci Gorišnica -Maribor Klima Petek 23:24 (14:11)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: David Reberc, Nejc Šandor 4, Tomi Sok, Tomas Bedrač 3, David Zagoršek, Nejc Zamuda, Igor Ranfl, Aljaž Sok 1, Sebastijan Kelenc 9, Aljaž Tement, Jan Kolenko, Marko Škerjanec, Luka Zupanič 3, Gašper Vesenjak Gašper 2, Žan Ozmec, Blaž Geč. Trener: Benjamin Kovačec.
Mladi rokometaši iz Gorišnice so nekoliko nesrečno izgubili srečanje proti sovrstnikom iz Maribora, saj so po prvem polčasu vodili za tri zadetke, na koncu pa izgubili z zadetkom razlike.
Starejši dečki B: Arcont Radgona - Drava 21:21 (11:13)
DRAVA: Bedrač, Benčič, Hajdi-njak 6, Kokol-Bogme, Krajnc, Lisjak, Lukežič 5, Ovčar, Prapotnik, Rosič, Vaupotič 4, Veit 5, Žmavc1, Petrovič.
S štirimi selekcijami na Madžarsko
Mladi rokometaši Jeruzalema se bodo od petka, 23., do nedelje, 25. oktobra 2009, nahajali na močnem mednarodnem turnirju na Madžarskem v Monoštru. Na turnirju nastopa preko 60 ekip iz Madžarske, Avstrije, Slovaške, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Jeruzalemčki bodo nastopili s štirimi selekcijami, in sicer starejšimi dečki A (1995), mlajšimi dečki A (1997), mini rokometaši (1999) ter super mini rokometaši (2000). Na pot odhaja 50 rokometnih na-debudnežev, ki pridno trenirajo v rokometni šoli Jeruzalema iz Ormoža.
Trenerja: Sašo Kafel in Maks Žuran.
Pri rezultatu 14:18 je svojo tretjo izključitev (drugo nepotrebno in za marsikaterega gledalca nelogično) dobil Nejc Lukežič. Igralci Drave od tega trenutka niso igrali več kolektivno in tudi agresivnost v obrambi se je ponovno izgubila. Tako so sami ponudili nasprotniku, da je minuto pred koncem prišel do vodstva. Žan Žmavc je nato z zelo lepim strelom s tal izenačil. Obramba je vzdržala in gostje so imeli še napad, kjer pa se niso držali napotkov trenerja.
Velika Nedelja - Klima Petek Maribor 24:12 (12:6)
_ VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Žan Črnivec 3, Filip Bombek 1, Žiga Kumer 2, Rok Cvetko 5, Kristjan Šo-štarič 4, Matic Bokša 5, Kevin Preac , Kevin Slavinec, Tomaž Cvetko, Matic Marin 5. Trener Bojan Munda.
Gostje so na tekmo prišli opogumljeni z zmago proti Gorenju, vendar na tekmi proti Veliki Nedelji velikih možnosti niso imeli. Domačini so odigrali odlično v obrambi, v napadu pa so zadevali iz vseh položajev. Zmaga proti neugodnim Mariborčanom je lepa popotnica za prihajajočo tekmo proti vrstnikom iz Celja.
Mladinke: Kočevje Evroca-sino - Mercator Tenzor Ptuj 30:35 (11:15)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, S. Križanec, Korotaj, Ozmec 2, Bolcar 5, Erhatič 6, Jaušo-vec 3, Kovačič 4, Potočnik, Tumpej 4, Čeh. Trener: Marjan Valenko.
Mlade Ptujčanke so bile boljše in so v prvem polčasu ves čas vodile s 4 do 5 zadetki prednosti. V drugem polčasu so zaigrale še nekoliko bolje ter povedle za osem zadetkov in tako ni bilo nobenih dvomov o končnem zmagovalcu. Tokrat se je pri gostjah strelsko odlikovala Patricija Korotaj, ki je dosegla 12 zadetkov.
2. ml. liga - vzhod: Mo-
škajnci Gorišnica - Arcont Radgona 31:27 (14:14)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Sovdat, Leben, Sok 2, Bedrač 3, Arnuš 9, Geč, Ranfl, Vesenjak, Kaisesberger, Horvat, Petek 7, Ivanuša 2, Burger 8. Trener: Aleš Belšak.
Mladinci iz Gorišnice so v zanimivem rokometnem srečanju dosegli zmago proti gostom iz Gornje Radgone. Odpor žilavih gostov so zlomili v drugem polčasu.
KU, DK
um
Cas je za zimske gume
Z nižjimi temperaturami, ko pomislimo na zimske čevlje, je treba preobuti tudi naše avtomobile. Zakon določa, da morate imeti na svojem avtu nameščene zimske gume med 15. novembrom in 15. marcem. Strokovnjaki pa priporočajo, da zimske gume namestite, ko temperature padejo pod 7 stopinj Celzija. Pri takšnih temperaturah namreč tekalna plast letne pnevmatike otrdi in se slabše oprime cestišča. Tekalna plast zimskih pnevmatik je mehkejša, zato zagotavlja boljši oprijem pri nizkih temperaturah. Zimske pnevmatike imajo tudi večje število lamel in zaradi posebne zmesi tekalne površine zagotavljajo boljši oprijem na mokrem cestišču, manjši upor in s tem nižjo porabo goriva.
Poleg varnosti pa je še en drugi razlog, zakaj je pametno avtomobil preobuti pred 15. novembrom. Takrat se namreč k vulkanizerjem in servisom zgrnejo vsi vozniki, ki morajo opraviti menjavo gum. Pogosto je treba malo počakati, vreme pa ni več prijetno za postajanje na prostem ali kratke sprehode. Če nimate sreče, vas lahko pred tem datumom ulovi še kakšen nenapovedan sneg in vsi vemo, kako nepredvidljive razmere so takrat. Zato, če si želite prihraniti čas in živce, menjajte gume čim prej, kajti slej ko prej jih boste tako ali tako morali.
Nove pnevmatike - izbira je velika
Vozilo lahko opremite samo s pnevmatikami, ki jih je predpisal proizvajalec vozila in so navedene v homologacijskem dokumentu vozila. Če kupuj ete nove zimske pnevmatike, ste postavljeni pred težko odločitev. Številni ponudniki, različni cenovni razredi, pa kopica oznak, pri katerih nismo ravno najbolj prepričani, kaj zares pomenijo. Izbira je tako pogosto odvisna od spretnosti prodajalca in globine našega žepa. Nekaj oznak, ki jih srečujemo v zvezi s pnevmatikami in so poleg dimenzije najpomembnejše, tako ne bo odveč. Zimske pnevmatike nosijo oznako M + S (mud + snow - blato + sneg), simbol snežinke in zimski indikator obrabe.
Simbol snežinke označuje pnevmatike, ki izpolnjujejo kriterije posebnega testa v zimskih razmerah - dosegajo visoko raven oprijema, zavorne poti, vodljivosti in drugih kriterijev, ki so pomembni pri vožnji v zimskih razmerah.
Zimske pnevmatike so označene tudi z zimskim indikatorjem obrabe (TWI-indikator). Ta nam pokaže, ali je pnevmatika še primerna za vožnjo v zimskih razmerah. Za lažje iskanje indikatorja je na robovih običajno trikotnik ali oznaka TWI. Zakonsko določena globina
V Vulkanizerstvu Kosi v Ormožu so nekaj avtomobilov že preobuli, najhujši naval šele pride.

EUROTON
KAKOVOSTNI AVTODELI
Castrol TXT Softec 5W-40 4 litre
www.euroton.si
avt<
ORMOŽ d.o.o.
Avtocerrter Ormož d. o. o.r Hardek 44 cr 2270 Ormož Tel.: 02/ 741 64 00, 031/ 338 327, e-mail: jernej.bratusa.acormoz@dealer.renault.si www.avtocenter-ormoz.si
V Avtocentru Ormož vam nudimo:
-	servisiranje vseh vozil
-	kleparsko-ličarske storitve po ugodnih cenah
-	pregled klimatske naprave
-	montažo in centriranje gum
-	pranje vozil
-	cenitve poškodovanih vozil za Zavarovalnico Maribor, zavarovalnico AdriaticSlovenica, zavarovalnico Triglav.
-	dobavo vseh rezervnih delov
-	prodaja novih in rabljenih vozil
Pridite in se prepričajte o kvaliteti in cenovno ugodnih uslugah v našem servisu.
Na vas čaka nova visoko usposobljena ekipa mehanikov. Ob vašem obisku vam podarimo BON ZVESTOBE.
35 % popust na vse znamke zimskih pnevmatik!
Foto: vki
X KUMHO
Ä nti TYRES
profila zimskih pnevmatik je vsaj tri milimetre. Pri zimskem indikatorju obrabe pa lahko vidimo, če se je profil zmanjša pod štiri milimetre.
Številke, črke, pa še več številk ...
Omenjene oznake pa še zdaleč niso vse. Na boku pnevmatike je kup številk, pred katerimi nas večina kapitulira. Najbolj pomembne so oznake za velikost pnevmatike. Dimenzija pnevmatike je izražena s širino in presekom pnevmatike ter premerom platišča.
Tako recimo pomeni oznaka 165/65 R14 79T:
165 - širina pnevmatike v milimetrih
65 - višina pnevmatike v % glede na širino pnevmatike
R - zgradba pnevmatike - radialna
14 - premer platišča v colah 79 - indeks nosilnosti, ki določa največjo dovoljeno obremenitev pnevmatike pri ustreznem tlaku polnilnega zraka pri največji dopustni hitrosti vožnje s to pnevmatiko
T - indeks hitrosti, ki določa največjo dovoljeno hitrost vožnje s to pnevmatiko.
Indeks hitrosti je označen z različnimi črkami. Legenda indeksov največje dovoljene hitrosti v km/h: N - 140 P - 150 Q - 160 R - 170
S -T -H V -W
180 190 210 240 ■ 270 Y - 300 ZR - 240
leta 1990 do leta 1999, sistem s štirimi številkami pa od leta 2000 dalje.
Ni odveč vedeti
Strokovnjaki svetujejo, da je najbolje, da so na avtomobilu vse štiri gume enake (isti profil istega proizvajalca), vsekakor pa morata biti na isti osi enaki pnevmatiki. Vse štiri pnevmatike naj bi bile enake po namenu, torej vse letne ali zimske. Če ne
kupujete vseh pnevmatik hkrati, naj bodo novejše in manj obrabljene pnevmatike vedno na zadnji osi vozila. Redno je potrebno skrbeti tudi za pravilen pritisk v pnevmatikah. Že pri nekoliko manjšem tlaku od predpisanega se namreč zveča obraba gum in tudi poveča poraba goriva. Sicer pa je obraba pnevmatike pri hitrosti 120 km/h dvakrat večja kot pri 70 km/h.
Redno je potrebo tudi kon-
trolirati, če so na gumah nastale izbokline ali zareze, ki hitro nastanejo, če peljemo preko ostrih robov. Teh pa je na naših cestah veliko - luknje, robniki, udarne jame, hitrostne ovire.
Pri nizkih temperaturah pa je treba upoštevati posebnost manometrov, ki pozimi prikažejo manjše vrednosti kot pri poletnih temperaturah. Razlika pa baje lahko znaša približno 0,1 bar na vsakih deset stopinj Celzija.
Kako dolgo z isto pnevmatiko?
Tudi pri zimskih pnevmatikah je potrebno tu in tam preračunati, koliko so že stare. Sčasoma namreč postaja guma trša in s tem dovzetnejša za pokanje ter poškodbe. Posledično je tudi vedno manj zanesljiva na vozišču. Življenjska doba pnevmatike naj bi znašala približno pet do šest let.
Zato imajo gume tudi zapisan datum izdelave, t. i. DOT-oznako, s štirimestno številko. Na primer 1003 - pnevmatika je bila izdelana v 10. tednu leta 2003. Če naletite na sistem s samo tremi številkami, vedite, da je guma prestara. Ta sistem namreč označuje obdobje od
Audi
ZIMSKA AKCIJA
Zimski kontrolni pregled za 12,99 €*
'kontrolni pregled avtomobila zajema pregled 12-ih točk
BREZPLAČEN TEST AKUMULATORJA
Oglasite se pri nas in brezplačno bomo pregledali delovanje akumulatorja v vašem avtomobilu!
ZIMSKE PNEVMATIKE IN KOMPLETI KOLES PO UGODNIH CENAH
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel.: 02 788 11 50
INFORMATIVNI CENIK VULKANIZERSKIH STORITEV
Avtoremontna sekcija pri Območni obrtni zbornici je sprejela sklep o poenotenem informativnem ceniku za vulkanizerske storitve, ki je začel veljati z 20.10.2008.
INFORMATIVNI CENIK ZA OSEBNA VOZILA Opis	Cena (zDDV) v€		Opis	Cena (zDDV;	ve
DEMONTAŽA - MONTAŽA - PREMONTAŽA			KRPANJE-zračnice	KOM	3,00
premontaža kovinska platišča	KOM	3,00	KRPANJE tubeles za osebna vozila	KOM	8,00
premontaža Alu platišča do 17 col	KOM	4,50	VIJAČENJE (montaža platišč)		
premontaža Alu platišča od 18... In RUNFLAT	KOM	6,00	PREVIJAČENJE (dvig, kolo dol, kolo gor)	KOM	2,50
premontaža dostavna in terenska vozila	KOM	5,00	VENTILI	KOM	2,00
URAVNOTEŽENJE NAVADNA KOVINSKA PLATIŠČA			SKLADIŠČENJE PNEVMATIK (sezonsko)	KOM	1,00
uravnoteženje kovinska platišča	KOM	4,50	SKLADIŠČENJE PNEVMATIK (s platišči)	KOM	2,00
uravnoteženje obnovljenih pnevmatik	KOM	5,00	ODVOZ ODPADNIH PNEVMATIK (za osebna vozila)	KOM	2,00
uravnoteženje dostavna In terenska vozila	KOM	7,00	Komplet - 4 kolesa - montaža, uravnovešanje kovinsko platišče		30,00
URAVNOTEŽENJE ALU PLATIŠČA			Komplet - 4 kolesa - ALU platišče do 17 col		42,00
uravnoteženje Alu platišč	KOM	6,00	Komplet - 4 kolesa - ALU platišča od 18 col ter dostavna In terenska vozila		48,00
HÖH i* OVNlrOF
aOOOf~Y*A.K	MICHEUM
FREDI KMETEC s.p.
Matador Pbdvinci 40,2250 Ptuj,
tel.: 02/746 Olli, GSM: 041 705 495
VULKANIZERSTVO Ivan KOLARIČ s.p.
Bukovci 121c, 2281 Markovci pri Ptuju, tel.: 02 / 788 81 70 PE Ptuj, Rajšpova ul. 14, tel.: 02 / 771 15 65
Prodaja in montaža pnevmatik za osebna in tovorna vozila, motorna kolesa ter kmetijsko mehanizacijo.
Na zalogi imamo zimske pnevmatike:
MATADOR • SAVA • FULDA • PIRELLI • GOODYEAR DUNLOP • YOKOHAMA • MICHELIN • DEBICA BRIDGESTONE • UNIR0JAL • BARUM...
Prodaja in popravilo ALU PLATIŠČ
KORZE MARJAN, D.O.O.
VU L KAN IZERSTVO-AVTOPRALNICA-BAR Breg 18 B, Majšperk Tel.: 02 794 64 11; 041 617 574
SAMOPOSTREŽNA AVTOPRALNICA ■ NON-STOP (24 ur na dan)
Zima je pred vrati, zato smo za vašega jeklenega konjička pripravili pestro izbiro zimskih avtoplaščev priznanih znamk: SAVA, MICHELIN, UNIROYAL, CONTINENTAL, BARUM, TRAYAL, SPORTIVA, KLEBER IN KUMHO. Kljub ugodnim cenam vam nudimo do 20% popust. Za avtoplašče kupljene pri nas vam pri montaži in centriranju priznamo 20% popust. Nudimo tudi akumulatorje, antifriz, motorna olja in drugi potrošni material. ZELO UGODNO - AKUMULATORJI: 50Ah=44,34€, 55Ah=47,89€, 60Ah=49,55€, 66Ah=55,00€, 70Ah=58,00€, 80Ah=59,15€, 100Ah=77,49€
Priprava avtomobila na zimo
Če ste zamenjali letne gume za zimske, ste naredili največ. Vendar še zdaleč ne vsega, kar je pametno narediti pred prihajajočim hladnim delom leta. Veliko voznikov si naredi svojo mini pripravo avta na zimo kar po sistemu sam svoj mojster. Tisti, ki pa nimajo potrebnega talenta in znanja, pa lahko svoj avto zapeljejo v mehanično delavnico, kjer jim bodo usposobljeni mehaniki pripravili avto na hladne razmere.
Pri nizkih temperaturah je najbolj obremenjen akumulator, zato mu je treba posvetiti največ pozornosti. Potrebno je očistiti in namazati kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah. V hladilnem sistemu je potrebno preveriti gostoto in raven hladilne tekočine.
Zelo pomembno je preveriti sistem za močenje vetrobran-skega stekla in doliti potrebno količino tekočine. Za zimske razmere je treba v posodo dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju. V zimskih razmerah je vidljivost že sama po sebi omejena zaradi sneženja ali megle, zato je toliko bolj pomembno, da imamo brezhibne in dobre brisalnike in vedno dovolj tekočine v posodi za močenje vetrobranske-ga stekla.
Pred zimo je priporočljivo preveriti tudi zavore in zavorno tekočino ter stanje in napetost klinastega jermena. Olje mora biti v motorju vse leto v priporočljivi količini (gladina olja mora vedno segati med obe oznaki na merilni palici),
a ga pri pripravi za zimo prav tako preverimo, da nam tega ne bo potrebno početi pozimi. Na servisu vam bodo gotovo pregledali še kaj več, za domačo pripravo pa je tudi to dovolj.
Malenkosti, ki olajšajo zimske neprijetnosti
Seveda pa je še kup malenkosti, na katere ne mislimo, pa nam lahko bistveno olajšajo zimske razmere. Menda je priporočljivo v avtu imeti še rokavice, strgalo za led, odejo in zložljivo snežno lopato. V nasprotju s tem pa je izjemno pomembno, da imate sredstvo proti zmrzovanju ključavnic v stanovanju ali hiši. Kajti če ga boste imeli v zmrznjenem avtomobilu, vam ne bo prav nič pomagalo. Da ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika ne zamrznejo, pomaga menda tudi občasen vbrizg WD 40 ali podobnega antikorozivnega sredstva.
Če imate avto čez zimo na prostem, zvečer prekrijete čez vetrobransko steklo karton ali odejo, pa vam bo praskanje ledu s stekla prihranjeno. Zunanji vzvratni ogledali lahko obvarujete pred zmrzovanjem tako, da zvečer nanju nataknete polivinilasto vrečko.
V zimskem času je zelo uporabna tudi manjša ščetka (metlica) z mehkimi ščetinami, s katerimi brez škode odstranite sneg z avtomobila, saj je pred začetkom vožnje potrebno
avto temeljito očistiti. Najpomembnejši deli so stekla, svetila, registrski tablici in nemoten dovod zraka do motorja, a tudi na streho ne kaže pozabljati.
V zimskem času so pogostejši tudi zastoji, zgodi se tudi, da snežni metež ustavi promet. Čakanje je pogosto lahko tudi precej dolgo, zato je zelo pametno pozimi imeti tank z gorivom vedno vsaj do polovice poln.
Tesnila na vratih je priporočljivo občasno namazati z glicerinom, da v najbolj mrzlih nočeh vrata zaradi mokrote ne bi primrznila.
Verige za sneg so nočna mora za večino voznikov, saj jih potrebujemo zelo redko. Proizvajalci vsi po vrsti zatrjujejo, da zadeva niti ni tako težka za montažo. Obstaja več vrst verig - iz vrvi, iz jeklenih členov, najnovejša pogruntavščina pa je »nogavica« iz tkanine. Zadeva niti ni tako nova, saj so menda naše babice ob poledici čez čevlje prav tako obule stare nogavice, da jim ni tako drselo. Pri montaži verig je potrebno
upoštevati navodila za uporabo za posamezne modele. Najpomembneje pa je, da jih namestite pred klancem, ne pa na sredini klančine, ko ste že povzročili prometni zastoj.
Pozimi pogosto vozimo
oblečeni v debele bunde, kape, nekateri celo v rokavicah. Na ta način so naše gibalne sposobnosti omejene, zmanjša pa se tudi naše vidno polje. Ko se temperatura v avtu dvigne, sle-cite debela oblačila.
Sicer pa se na pot podajte predvsem počasi, podaljšajte varnostno razdaljo in pozorno spremljajte cestno signalizacijo oziroma prometna obvestila na radiu in varno zapeljite v zimo!
AC CENTER
trgovina in servis , Jonsered _
Aleksander CIGLARIČ s.p.
Arnuševa ulica 6, 2250 Ptuj E-maih jonsered.servistu gmail.com
Tel./fax: 02/787 66 96 GSM: 041/904 370
Nudimo vam: prodaja rezervnih delov prodaja, montaža in centriranje avtoplaščev popravilo avtoplaščev servis vozil vseh vrst priprava vozil za tehnični pregled test izpušnih plinov test zavor avtokleparstvo menjava stekel * popravilo izpušnih sistemov VELIKA ZALOGA ZIMSKIH PNEVMATIK
AVTOSERVIS - TRGOVINA Milan Dobič s.p.
Mihovce 51,2326 Cirkovce, Tel.: 02/ 792-30-91, fax: 02/792 56 01
Z vsako kapljico dokazano dlje
Ultimax 95 in Ultimax Diesel
... «.
Hibrid za vsakogar.
Dostopen Hondin Insight.
Svet prijazne tehnologije, dostopen vsakomur, ki želi biti dober. Ž6 iS 17.990 Eur.
HONDA
Mod rai h u>i
Autocoivimarce, d.o.o,, RC Maribor
Piujskac. 132, Maribor, tal: 02/46 00 123 urww.honda-rnaiibor.corii
Goriva Petrol Ultimax 95 in Petroi Ultimax Diesel dokazano zmanjšujejo porabo vašega avtomobila. Poleg tega boste z njihovo uporabo zmanjšali vsebnost trdih delcev v izpuhu in izboljšali delovanje vašega motorja ter seveda povečali užitke pri vožnji!
Učinkovitost dokazana v neodvisnih institucijah z motornimi testi (Peugoet XUD-9, DW-10, Mercedes M102 E,) in na sistemih za dovod goriva vodilnih proizvajalcev Bosch, Continental, Denso, Marelii.
PETROL
www.petroi.sl/ultimax
Pozimi počasi in z občutkom
Bojan Žalar je po poklicu fotograf, poleg lepih fotografij pa se mu oko ustavi tudi na lepih avtomobilih. Avtomobili ga zanimajo že od malih nog. Svoj hobi pa je nadgradil tudi tako, da testira avtomobile za revijo Avtomanija.
Tega je v zadnjem času sicer nekoliko manj, saj mu ob službi in družini ostane bolj malo
časa. Družina pa je spremenila tudi njegov pogled na avtomobile. Glede na potrebe se mu zdi umesten družinski enopro-storec, in če so sanje dovoljene, bi bil za drugi avto pri hiši najlepši še kakšen kabriolet, je povedal Bojan Žalar.
S kakšnim avtom bomo pozimi najbolj brez skrbi?
B. Žalar: Za zimo je seveda
najboljši avto na štirikolesni pogon, sploh če živimo kje na hribu. Je pa seveda vse odvisno od financ, ki so na voljo, ne le za nakup takšnega avtomobila, tudi za kasnejše vzdrževanje.
Večina ljudi, ki terenca vozi, ga v resnici ne potrebuje?
B. Žalar: To je res. Precej ljudi se vozi 95 % časa po suhem
Novosti iz Volva modeli DRIVe
- varčni
Nov model, nova motorja in nove tehnologije motorjev so glavni dodatki v Volvovi seriji za modelno leto 2010. Vse novosti ponujajo izboljšane vozne lastnosti, nižje emisije CO2 in zmanjšano porabo goriva.
Tehnologija Start/Stop za
modele Volvo C30, S40 in V50 zagotavlja vrednost emisij CO2 samo 104 g/km.
Volvo C30, S40 in V50
Modeli DRIVe - Volvo C30 športni kupe, limuzina S40 in karavan V50 - sedaj vsi vsebujejo inteligentno funkcijo Start/Stop, ki zniža vrednost emisij CO2 na 104 g/km in zmanjša porabo na 3,9 l/100 km.
Tehnologija Start/Stop
Da bi zmanjšali emisije CO2 na vrednost 104 g/km, so novega Volva S40 DRIVe opremili s funkcijo Start/ Stop. Ko voznik prestavi v nevtralno prestavo in pri tem spusti sklopko, medtem pa avtomobil miruje, se motor avtomatično ugasne. Ko voznik ponovno pritisne sklopko, se motor avtomatično spet prižge. Sistem Start/Stop prav tako skrbi za prijetno okolje v kabini, saj avtomatično prižge klimatsko napravo, ko temperatura v kabini naraste. To pa loči rešitev podjetja Volvo Cars od vseh ostalih sistemov, ki jih ponuja konkurenca.
Standardna baterija je bila prav tako nadgrajena in lahko prenese do 175.000 ciklov Start/Stop. Funkcija Start/ Stop je prav tako na voljo pri športnem modelu Volvo C30 DRIVe in pri športnem karava-nu V50 DRIVe.
Podjetje Volvo Cars ponuja veliko modelov DRIVe, ki so ekonomični tudi pri porabi goriva - C30, V50, V70, S80, XC60 in XC70. Vizija Volvo Cars je razviti vozila brez izpustov okolju in podnebju nevarnih snovi. Ta vizija nenehno nastaja pod sloganom »DRIVe do ničnih izpustov«. Samo leta 2009 je Volvo predstavil sedem novih modelov z varčnim dizelskim motorjem DRIVe z zelo nizkimi izpusti CO2. Ambiciozna elektrifikacijska strategija podjetja obljublja hibridna vozila na trgu že leta 2012. Podjetje se še nadalje osredo-toča na napredno zeleno tehnologijo. Med letoma 2006 in 2014 bo Volvo za znižanje porabe in izpustov svojih vozil namenil 15 milijard švedskih kron.
Volvo verjame, da je najboljši kratkoročni način za znižanje izpustov ogljikovega dioksida povečanje učinkovitosti lastnih dizelskih in bencinskih motorjev. Manjši izpusti številnih dobro prodajanih vozil bodo namreč imeli večji vpliv in blagodejnejše posledice kot korenito zmanjšanje za majhno število avtomobilov. Varčni dizelski motorji s tehnologijo Start/Stop bodo v prihodnjih letih na voljo za vse Volvove modele. Volvo S40 1,6 D DRIVe z novo tehnologijo Start/Stop je doživel posebno čast, saj je bil imenovan zeleni avto leta na prestižni podelitvi Kateri avto? (What car?). Gre za letno nagrado, ki jo organizira What car? - največja britanska avtomobilistična revija in katalog za uporabnike. Volvo S40 DRIVe je premagal BMW 118d in renaulta me-gane v kategoriji Mala družina, nato pa se je zavihtel na
sam vrh v vseh kategorijah, ko je premagal vozili audi A8 in MINI cooper S. Volvo S40 DRIVe zagotavlja izpust emisij CO2 v vrednosti 104 g/km in porabo goriva samo 3,9 litrov/100 km. Sodniki izbora What car? so pri tem vozilu pohvalili unikatno kombinacijo nizkih emisij, praktičnosti, varnost in užitke v vožnji, vse to pa so bili glavni razlogi za zmago. Ta avtomobil predstavlja vse, kar iščemo v zelenem avtu leta.
Notranjost brez alergenov
Notranjost brez alergenov je prav tako del pristopa DRIVe in ima visoko prioriteto. Rezultati dolgoročnega dela na tem področju vključujejo:
•	vsi notranji tekstili so testi-rani za preko 100 škodljivih ali alergenih snovi in izpustov ter izpolnjujejo zahteve standarda Oko-Tex 100,
•	vso usnje je brez kroma,
•	minimalizirali smo izpuste niklja iz kovinskih delov,
•	Volvov napredni sistem za zagotavljanje ustrezne kakovosti zraka v kabini (IAQS) znižuje koncentracije nekaterih škodljivih plinov in delcev.
AKCIJSKE CENE VOZIL NA ZALOGI:
V50 1,6D START/STOP 26.0000 EUR
V50 1,6D Momentum 26.0000 EUR
V50 T5 Summum 4x4 32.800 EUR
asfaltu, pa si omislijo velikega terenca. To je tudi stvar okusa, želja in možnosti. Sicer pa je v zimskih razmerah lažje voziti po makadamu kot asfaltu, ker je struktura bolj groba.
Snega je zadnja leta bolj malo, ko pa zapade, pa smo vsi panični in na cesti ne znamo prav dobro reagirati. Kaj je pomembno?
B. Žalar: Z vožnjo v zimskih razmerah imamo manj prakse, zato je potrebna večja previdnost. Najpomembneje je vožnjo prilagoditi razmeram. Na snegu je pomembna mirnost, reakcije morajo biti nežne, pospeševanje in zaviranje naj ne bosta sunkovita, varnostna razdalja pa naj bo precej večja kot sicer. V zimskih razmerah se zavorna pot lahko tudi bistveno podaljša in cestišče je zelo nepredvidljivo.
Izjemno pomembne so tudi dobro izbrane pnevmatike. V prednosti so tisti, ki kljub temu, da so po zakonu dovolj letne pnevmatike in verige, na svoj avto namestijo zimske pnevmatike. Oprijem letnih gum je pri nizkih temperaturah neprimerno slabši. Vsem priporočam, da nabavijo zimske gume, čeprav se bodo po snegu peljali morda le enkrat ali pa še to ne. Zimske gume so v hladnem zimskem času enostavno mehkejše, bolj elastične, prožne.
Kje je pri vožnji potrebna še posebna pozornost?
B. Žalar: Se posebej bodite pozorni na mostovih, viaduktih in osojnih ovinkih, ki so pogosto spolzki. Na mostovih in viaduktih je veliko večja verjetnost, da je cestišče spolzko, zato velja biti tam še posebej previden.
Kaj je sploh mogoče narediti na ledu?
B. Žalar: Proti ledu smo nemočni, pomaga edino zelo počasna vožnja. Največji problem je v zavojih. Pri ravni vožnji led ne predstavlja težave, če nam ni treba zavirati, v ovinkih pa je problem. To je delno rešeno z elektronskimi pripomočki proti zdrsu, ki jih imajo vgrajene avtomobili in ki korigirajo napake voznikov. Že sama elektronika omeji moč motorja, da se kolesa ne vrtijo v prazno, da guma dobi oprijem. Pomaga tudi ESC-nadzor stabilnosti. Če začne avto obračati, elektronika sama preko ABS-sistema zavira gume in s tem avtomatsko postavlja avto v želeno smer. To imajo že v veliki meri tudi avti nižjega cenovnega razreda vgrajeno serijsko.
Poleti se enostavno use-demo v avto in že odbrzi-mo. Kaj pa pozimi?
B. Žalar: Pozimi moramo pred tem dobro očistiti avto, tako steklene površine kot tudi luči. Očistiti je potrebno sneg in tudi led, tako da dosežemo
Volvocars.com/DRIVe
Dumida Avto d.o.o., Sp. Dobrenje 42/a, Pesnica - Maribor, Telefon: 02 65 44 762
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
'§» BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aerotvvin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
S tem kuponom 15% POPUST
Bojana Žalarja poznamo bolj kot fotografa, njegova velika ljubezen pa so tudi avtomobili.
dobro preglednost.
Kakšno vlogo lahko pri varnosti igrajo meglenke?
B. Žalar: Meglenke se uporablja, ko vidljivost pade pod 50 metrov. Pri boljši vidljivosti se jih ne sme uporabljati, ker je kaznivo. Sam sem jih zelo redko uporabljal. Mislim, da je učinek zanemarljiv. Bolj pomembna je skoraj zadnja meglenka, ki poskrbi, da te opazijo tisti, ki vozijo za tabo. Zmanjša možnost naleta, ker je zares precej močnejša od običajnih luči. Sprednje meglenke pa zgolj rahlo poboljšajo vidljivost.
Kako pripravite svoj avto za zimo?
B. Žalar: Vsako sezono zamenjujem pnevmatike. To se mi preprosto zdi pomembno za varnost na cesti. Preverim tudi akumulator, ki pa svoje tako ali tako pove že pri vžigu. Nalijem tekočino proti zmrzovanju in za umivanje stekel. V avtu je
pozimi dobro imeti tudi strgalo za led, metlico za sneg, lopatko. Prikladna je tudi kakšna odeja, ki pride prav, če se na poti kaj zgodi. Če se avto pokvari in ne moremo zakuriti, pride odeja še zlasti prav otrokom, saj se avto hitro ohladi.
Povedali ste, da so med zimskimi in letnimi gumami pozimi velike razlike. Kaj pa med samimi zimskimi gumami. Cenovni razpon je velik. Je res taka razlika v kvaliteti?
B. Žalar: Res je, med zimskimi gumami so razlike ogromne. Na snegu in ledu vse še nekako držijo korak, največja razlika pa je, ko je cesta pozimi mokra. Tu so pa zavorne poti izjemno velike. Zato je treba biti pri izbiri previden. Dobro je pred nakupom pogledati rezultate kakšnega testa in potem poiskati kompromis med ceno in kvaliteto.
<S>HYUnDRI
HYUNDAI AVTO MLAKAR LENART
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Hyundai
Partizanska c. 38, 2230 Lenart v S. goricah Tel.: 02/ 720 61 35, 729 23 40, fax: 02/ 729 23 41
AKCIJA!
BREZ 35 SKRBI, KDOR V HYUNDAIU SEDI!
HYUNDAI LIMUZINA že za 8.990 EUR,
kakor tudi razne druge akcije in popusti za ostala vozila.
Pri nakupu avtomobila vam nudimo tudi 50% popusta na zavarovanje.
Avtopralnica Plaza (zraven okrepčevalnice RAJ) Potrčeva c. 60, Ptuj GSM 041 411180 www.amrita.si
ArVtcfiZrfrlnicu
LAZA
Naša ponudba obsega:
*	Zunanje čiščenje, strojno in ročno
*	Notranje čiščenje
*	Globinsko čiščenje
*	Odstranjevanje i smole, katrana,...1^
*	Priprava vozil
Za nego Vašega vozila uporabljamo izključno PROFESIONALNE produkte FRESCURA
Pridite in se prepričajte o kakovosti naših storitev!
Tenis • Turnir v Dubrovniku
Rola med zmagovalci
Prejšnji teden je v Dubrovniku potekal deveti futures turnir na Hrvaškem v letošnjem letu. Slovenci, ki v zadnjem času izjemno uspešno nastopajo na svetovni seriji ATP in na turnirjih ranga chalenger in futures, so bili najboljši tudi v hrvaškem turističnem biseru.
Med posamezniki je moral Ptujčan Blaž Rola (976. mesto na lestvici ATP) pot na glavni turnir (15 tisoč dolarjev nagradnega sklada) iskati preko kvalifikacij, kar mu je s tremi zaporednimi zmagami tudi uspelo. Žreb pa mu je v 1. krogu glavnega turnirja (znova) namenil Hrvata Nikolo Mektiča (ATP - 359. mesto), s katerim se na zadnjih turnirjih redno srečuje. Gre za 20-letnega igralca z izjemno dobro tehniko, ki je bil tudi tokrat previsoka ovira za Rolo. Turnir je na koncu osvojil Ljubljančan Aljaž Bede-ne, ki je zmagal zadnjih 20 dvobojev na turnirjih futures.
Rezultati, Dubrovnik (F9), dvojice:
1. krog: Blaž Rola/Martln Rmuš (Slo) - Androic/Wirlend (Hrv/Avs) 6:3, 6:2
Četrtfinale: Rola/Rmuš - Gorgic/Setkic (BiH) 2:6, 6:1 (10:6)
Polfinale: Rola/Rmuš - Ba-lazs/Szatmary (Madž) 7:5, 6:2 Finale: Rola/Rmuš - Phil-lips/Čančic (VB/Hrv) 6:3, 7:6 (7)
Po izpadu iz konkurence posameznikov je Blaž vse sile usmeril v igro dvojic, kjer je nastopal v paru z Mariborčanom Martinom Rmušem. Pri tem sta bila izredno uspešna, saj sta suvereno dobila vse štiri dvoboje in se okitila z naslovom zmagovalcev! Slovenci so tako iz Dubrovnika odnesli domov vse lovorike ...
JM
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola se je vpisal med zmagovalce turnirja v Dubrovniku.
Motokros
Naslov v Žetale
V Semiču je potekala zadnja dirka za pokalno prvenstvo Slovenije v motokrosu. Borut Bele (TRK Tajfun šport) iz Že-tal je uspel ubraniti skupno 1. mesto pred konkurenti v disciplini MX 125 R1. V zadnji dirki je še enkrat dokazal, da je bil v tej sezoni res najboljši, saj je brez prevelikega tveganja najprej osvojil 2. mesto v prvi in 3. mesto v drugi vožnji (skupno 3. mesto). Seveda ni potrebno posebej opisovati veselja Boruta in vseh njegovih privržencev, ki so znali proslaviti naslov pokalnega prvaka. Da ima ta »naš« konec dobre mlade dirkače, pred katerimi je še lepa prihodnost, dokazuje tudi skupno drugo mesto Kristjana Tadiča (MTD Racing team)
iz Majšperka, ki tokrat ni imel sreče, saj je v prvi vožnji padel, v drugi pa je imel težave z motorjem. Tokrat je sreča zapustila Martina Skelo (TRK Tajfun šport) v kategoriji MX Open R2, ki je v prvi vožnji padel, v drugi pa osvojil četrto mesto. V skupnem seštevku pokalnega prvenstva je osvojil 2. mesto. Ce ne bi imel takšne smole bi lahko resno ogrozil prvaka Petra Šilca iz Šentvida pri Stični.
Tako je padel zastor za letošnjo sezono v motokrosu. Sedaj prihaja čas, da se pozdravijo poškodbe in da si fantje nekoliko odpočijejo. A bo kmalu napočil čas za pripravo dirkačev in motorjev za naslednjo sezono.
Danilo Klajnšek
Borut Bele (TRK Tajfun šport)
Fotografija: Estera Fijav
Strelstvo • 1. krog mednarodne First lige
Raušlova do prve zmage v novi sezoni
Pretekli konec tedna se je v prekmurskem Turnišču začelo streljanje v novi, že deveti sezoni pri strelcih zelo priljubljene mednarodne First lige, v kateri nastopajo tekmovalci iz štirih držav: Hrvaške, Madžarske, Avstrije in do sedaj z naskokom najuspešnejše Slovenije. Prvi turnir se je odvijal v organizaciji domačega SD Štefana Kovača, ki je v kulisi prečudovitega novega strelišča za zračno orožje (Agrocor) z elektronskimi in navadnimi tarčami, pripravilo kvalitetno tekmovanje na zelo visokem nivoju, ki je za poslastico postreglo še z izjemno visokimi rezultati za začetek strelske sezone.
Novo sezono je s svojo prvo letošnjo posamično zmago odprla Ptujčanka Majda Raušl, ki je z odličnimi 577 krogi in še bolj navdušujočo konstantnost-jo posamičnih serij (95, 96, 97, 96, 96 in 97 krogov) kot ena izmed dveh strelk (zraven nje strelja še druga svetla izjema Ptujčanka Mateja Pešakovič) »vrgla rokavico« vsem svojim moškim kolegom in napovedala trd boj za visoke uvrstitve že takoj na samem začetku sezone. Stik z najboljšo slovensko strelko s pištolo sta uspela držati le še člana prve ekipe SD Jožeta Kerenčiča, Aleksander Ciglarič, ki je s povsem enakim rezultatom zaostal šele po slabši zadnji seriji (97, 96, 95,
Foto: Simeon Gonc
Prva ptujska ekipa v postavi Zlatko Kostanjevec, Majda Raušl in Matija Potočnik, si je v Turnišču priborila prve ekipne stopničke v novi sezoni.
98, 96, 95) in Boštjan Simo-nič s 575 krogi na tretjem mestu z nekoliko večjim odstopanjem med serijami (93, 96, 99, 91, 98, 98). Za prvo slovensko »udarno« trojico so se zvrstili hrvaški strelec iz Cakovca Ko-larič (570) in trije Madžari iz Zalaegerszega (566-565) takoj za njimi pa sta se uvrstila drugi Ptujčan Matija Potočnik in lanskoletni posamični prvak Juršinčan Simon Simonič mlajši, oba s 564 krogi, prvo deseterico s šestimi slovenskimi uvrstitvami vanjo pa je zaključil še drugi juršinski strelec Ludvik Pšajd s 561 krogi.
V ekipnem seštevku je že
Viseče kegljanje
Končala se je peta sezona
Prejšnji teden se je z zaključkom na Ptujski Gori končala peta sezona lige v visečem kegljanju. Ker so v naši pokrajini že prej obstajala organizirana tekmovanja v visečem kegljanju (ki ga nekateri imenujejo tudi rusko), smo našo ligo imenovali »zahodna« liga, saj vključuje poleg Ptuja naselja, ki ležijo na desni strani Drave.
»Kot pobudnik te lige jo še vedno tudi vodim, kar pomeni, da skličem pred vsako sezono društva, da žrebamo vrstni red in določimo pravila tekmovanja. Meni tudi sporočajo rezultate tekem, tako da na zaključku dobijo vsi rezultate, najboljši pa pokale v moški in ženski konkurenci,« je povedal Mirko Jaušovec.
Začetnim trem društvom, Ptuju, Ptujski Gori in Lovrencu, ki so zaorali ledino v tem tekmovanju, so se kasneje pridružili še Hajdina, Cirkovce in Kidričevo. »Da bi čimprej povečali število društev v tej ligi, smo v naši upokojenski ligi napravili izjemo, ko smo dovolili članu hajdinske ekipe, ki še ni
v pokoju, da dopolni ekipo in tekmuje enakopravno z upokojenci. Ker pa je to hkrati edina ekipa, ki se ni številčno okrepila, tako da bi imeli tudi žensko ekipo, se slišijo z vseh strani pripombe, da bi jim bilo to izjemo potrebno ukiniti. Zdi se namreč čudno, da med petsto člani društva upokojencev ne bi uspeli najti pet, šest žensk in enako število moških, ki bi se želeli družiti ob kegljišču,« je dodal Jaušovec.
Navsezadnje je bila prav ekipa DU Hajdina tista, ki ji je pripadel pokal za prvo mesto. Druga je bila ekipa iz Kidričevega, tretja pa Ptujska Gora. Med ženskimi ekipami je bila najboljša Ptujska Gora, druga Lovrenc in tretja Ptuj.
Tudi tokrat je pokale prispevala Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnjega Podravja, katere predsednik Franc Koderman je pokale tudi izročil. Ker je sam član DU Videm, je moral poslušati zbadljiva vprašanja, kdaj se bo tudi Videm vključil v našo ligo.
UR
drugo zmago v letošnji sezoni slavila prva ekipa SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu z odličnim rezultatom 1704 krogov, drugo mesto in svoje prve letošnje stopničke je dosegla prva ptujska ekipa, ki je bila s 1694 krogi boljša od tretjih Cakovčanov s 1686 krogi. Lanskoletni prvaki, ki so še lani navduševali s serijo sedmih ekipnih zmag od možnih osmih, strelci iz Juršincev, so tokrat s 1679 krogi pristali šele na 4. mestu.
Rezultati domačih strelcev Spodnjega Podravja:
1.	Majda Raušl, PTUJ	577 krogov
2.	Aleksander Ciglarič, JKM	577
3.	Boštjan Simonič, JKM	575
8.	Matija Potočnik, PTUJ	564
9.	Simon Simonič ml., JUR	564
10.	Ludvik Pšajd, JUR	561 17. Miran Miholič, JKM	555
19.	Mirko Moleh, JUR	554
20.	Zlatko Kostanjevec, PTUJ	553
21.	Rok Pučko, JUR	552
22.	Simon Simonič, JKM	552 26. Simeon Gonc, PTUJ	549 33. Robert Šimenko, PTUJ	543 37. Slavko Ivanovic, DOR	535 39. Grega Novak, JKM	526 41. Mateja Pešakovič, PTUJ	523
43.	Niko Pšajd, JUR	513
44.	Žan Mir, JKM	493
Ekipni rezultati	1. turnirja:
1.	SD JOŽETA KERENCICA A
2.	SK PTUJ A
3.	SD ALZAS
4.	SD JURŠINCI
5.	PLE ZALAEGERSZEG A
6.	PLE ZALAEGERSZEG B
7.	SD TURNIŠCE
8.	REGION SUD AUT
9.	SD JOŽETA KERENČIČA B
10.	ŠSK COAL
11.	SK PTUJ B
12.	TUS FEHRING
Simeon
1704 1694 16S6 1679 1674 165S 1654 1654 1627 1624 1615 1612 Gönc
Na zaključni prireditvi so podelili pokale za najboljše ekipe.
Športne novičke
Futsal, 2. SFL vzhod • Domač spodrsljaj Tomaža proti Benediktu
Rezultati 3. kroga: Nazarje Glin - Kebelj 2:2, Tomaž - Benedikt 4:5, Cerkvenjak - Maribor Branik 1:4, Za-vrh Masind - Slovenske Gorice 5:4.
1.	NAZARJE GLIN	3	2	10	16:7	7
2.	KMN TOMAŽ 3 2	0	1	17:11	6
3.	KMN BENEDIKT 3 2	0	1	13:15	6
4.	FSK KEBELJ 3 1	2	0	10:6	5
5.	MARIBOR BR. 3 1	1	1	10:11	4
6.	ZAVRH MASIND 3 1	1	1	10:12	4
7.	CERKVENJAK 3 0	1	2	7:12	1
8.	SLOV. GORICE 3 0	0	3	12:21	0
Tomaž - Benedikt 4:5 (2:1)
Strelci: 1:0 Kamenšek (3), 1:1 Ploj (12), 2:1 Rob (13), 2:2 Pukšič (22), 3:2 Majcen (26), 4:2 Kralj (29), 4:3 Klemenčič (32), 4:4 Pukšič (33), 4:5 Pukšič (39).
Petelini iz Svetega Tomaža so zamudili priložnost, da z zmago nad Benediktom zasedejo vrh 2. SFL vzhod. Na Hardeku so gledalci videli razburljivo tekmo, kjer so celi plen odnesli gostje iz Benedikta. Za zmago lanskoletnih prvoligašev je najbolj zaslužen veteran Danilo Pukšič, ki je domačinom »podaril« tri zadetke, dva v zaključku tekme. V 29. minuti je izkušeni Kralj Tomaž povedel v vodstvo s 4:2 in domačini so pričakovali tretjo zaporedno zmago. Nekaj nespretnosti petelinov pred golom Benedikta pa so izkoristili gostje in spreobrnili potek tekme sebi v prid. Spodrsljaj Tomaža bi že lahko bil usoden za uvrstitev v končnico, kjer se bodo najboljša moštva potegovala za uvrstitev v najelitnejši razred. V 4. krogu petelini gostujejo pri ekipi Keblja.
uk
Karate-do • Pokal občine Oplotnica
Karateisti Karate-do kluba Ptuj so v novem šolskem letu ponovno začeli uspešno trenirati, kar se je pokazalo že na prvi tekmi v soboto, 10. oktobra 2009, ko so se v Oplotnici udeležili tekme za 4. pokal občine
Krištof in Oscar Križanec ter Ela Valenko
Oplotnica. Nina Strelec, Krištof In Oscar Križanec ter Ela in Tinka Valenko so se pridružili 110 tekmovalcem iz trinajstih slovenskih karate klubov in odlično opravili svoje nastope v katah. Na najvišjo stopničko je uspelo stopiti Eli Valenko v kategoriji najmlajših do 8 let ter Oscarju Križancu v kategoriji mlajših dečkov. Uspeh je z 2. mestom dopolnil Krištof Križanec v kategoriji malčkov. Tudi Tinka Valenko in Nina Strelec sta dobro nastopili v zelo močni konkurenci med mlajšimi deklicami, vendar jima je zmanjkalo malo športne sreče, da bi osvojili kolajni.
Prvih visokih uvrstitev v novi sezoni so bili veseli vsi člani, saj je to velika spodbuda za nadaljnje delo.
jk
Konjeniški šport •
Uspeh KK Ljutomer in KK Lenart v Budimpešti
Na kasaških dirkah v Budimpešti sta odlične rezultate dosegla člana KK Ljutomer (Rene Hanžekovič) in KK Slovenske gorice Lenart (Jože Sagaj ml.). Lester (Sagaj) je slavil v obeh predtekih osrednje dirke, La Luna (Hanžekovič) pa je bila obakrat v tej dirki tretja. Na 1800 metrov dolgi stezi je Lester dosegel čas 1:18,7 in 1:19,8, La Luna pa 1:19,9 in 120,0. Rene Hanžekovič je z Lady Luno na 1900 metrov zmagal (1:19,4).
NŠ
Odbojka • 3. državna odbojkarska liga - vzhod Ž2
Živahno na tribunah
AS Zava Feluka Ptuj - Galeja 3:0 (13, 14, 12)
Ptuj: Perger, Vidovič, Kokol, Nimac, Intihar, Vindiš, Horvat, Breznik, Zajšek, Marčič, Krajnc
Ptujčanke so v tretjem krogu gostile mariborsko moštvo Galeja in prepričljivo zmagale. Bile so boljše nasprotnice v vseh prvinah igre, brez večjih težav so prihajale do točk in po slabi uri igre zabeležile drugo zmago v prvenstvo. Drugo ptujsko moštvo Kurent GMS je bilo v sredo prosto.
»Zavarovalničarke« s šestimi osvojenimi točkami zaostajajo le za prvim moštvom DŠR Murska Sobota, na začetku prvenstva najresnejšimi kandi-datinjami za prvo mesto. Pre-kmurke so v soboto Ptujčanke na domačem parketu prav tako »odpihnile« brez izgubljenega niza. »Igrale smo zelo čvrsto v bloku, ki ga nikakor nismo mogle prebiti. Brez učinkovitega napada se ni dalo zmagati. Tokrat nismo imele težkega dela, ni nam bilo potrebno dati vsega od sebe za visoko zmago. Galeja je precej slabša ekipa. Mislim, da je še Turbina iz Ruš zelo dobro moštvo, me pa bi se lahko uvrstile na drugo ali tretje mesto ob koncu sezone. A do takrat je še daleč, raje počakajmo z napovedmi,« je povedala ptujska kapetanka Marjana Horvat. 33-letna Ptujčanka se je letos po dvanajstih letih premora vrnila v odbojko. Bila je že igralka v prvi
ligi in na pragu državne reprezentance. Ptujskega moštva ni nikoli zamenjala. »S Štefanom (Vrbnjakom, menedžerjem kluba, op. p.) se poznava že zelo dolgo. V bistvu sodelujeva od časov, ko se je odbojka na Ptuju komaj pričela razvijati. Trenirala sem približno sedem let, nato sem prenehala. Po tem me je še večkrat vprašal, če bom še igrala in sem mu odvrnila, da lahko računa name, ko bo klub v drugi ali tretji ligi. In potem se je to poletje to res zgodilo. Zame je odbojka danes rekreacija, čeprav zdaj ni več povsem tako. Trije treningi na teden in tekma je več kot rekreacija. Razumljivo sem daleč od forme, v kateri sem bila nekoč, a to je drugačno tekmovanje, pa tudi sama sem bolj v vlogi, da pomagam mlajšim tekmovalkam,« je povedala Horvatova, ki je ljubiteljem odbojke morda bolj poznana pod priimkom Gojkošek. V času odsotnosti s parketa si je ustvarila družino. V sredo so jo s tribune spremljali vsi štirje otroci, tako da je bilo med ptujskimi navijači kar precej živahno.
Sicer pa prvo ptujsko moštvo ni med najmlajšimi, prej med bolj izkušenimi. V generacijo Horvatove spadata še Špela Breznik in Simona Krajnc. Saška Zupanič in Sara Vidovič sta se poskusili v prvi ligi, Jasna Zajšek in Ana Nimac pa se po pavzi prav tako vračata na parket. Trener Danilo Maučnik je od povsem novih obrazov dal v sredo največ priložnosti 16-letni Saši Vindiš.
UG
Bowling • Podjetniška liga
Rezultati 4. kroga: VGP Drava -Talum 5:3, Ilkos Candles - DaMoSS 0:8, PSS - Čisto mesto Ptuj 8:0, MP Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 0:8, Hip-hop - Bowling center Ptuj 2:6. Dvoboja Tames - db Transport in Garant zavarovanje - MO Ptuj sta bila prestavljena.
1.	DAMOSS
2.	TALUM
3.	VGP DRAVA
4.	TAMES
5.	PSS
6.	RADIO - TEDNIK PTUJ
7.	BOWLING CENTER PTUJ
8.	MESTNA OBČINA PTUJ
9.	HIP-HOP
10.	ILKOS CANDELS
11.	DB TRANSPORT
12.	GARANT ZAVAROVANJE 1
13.	MP PTUJ	4
14.	ČISTO MESTO PTUJ 2 Najboljši v skupnem seštevku:
1. Branko Kelenc (VGP Drava) povprečje 186,9, 2. Aleš Korošec (db Transport) 180,5, 3. Marko Drobnič (Talum) 178,3, 4. Bojan Držaj (db Transport) 178,3, 5. Jani Kramar (DaMoSS) 176,4, 6. Janez Rakuš
4 4 4 3 3 3 3 3
3
4 1
25	159,9
22	158,4
20	160,8
15	164,2
14	150,1
13	141,8
12	153,4
11	148,4
11	148,1
9	148,5
8	167,3
4	141,7
3	125,6
1	126,6
Najboljši posamezniki nepopolnega 4. kroga: 1. Branko Kelenc (VGP Drava) 739, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 736, 3. Darko Ferlinc (Talum) 696, 4. Andrej Vajda (DaMoSS) 687, 5. Jernej Sagadin (Ilkos Candels) 675, 6. Bogdan Zele-nik (Hip - Hop) 673, 7. Gregor Kmetec (BC Ptuj) 662, 8. Joži Mohorič (Radio-Tednik) 658, 9. Marko Šamperl (BC Ptuj) 648, 10. Robi Slodnjak (Hip-hop) 647.
(PSS) 174,1, 7. Mitja Popošek (Hip
-	Hop) 173,0, 8. Branko Šmigoc (Garant zav.) 169,8, 9. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 169,1, 10. Igor Vidovič (Tames) 168,7.
Pari 5. kroga: ponedeljek, 26. 10. ob 19.00: VGP Drava - MO Ptuj, Talum - DaMoSS, Hip-hop - Tames; torek, 27. 10., ob 19.00: Ilkos Candles - Radio-Tednik Ptuj, PSS
-	Bowling center Ptuj, MP Ptuj - db Transport, Garant zavarovanje - Čisto mesto Ptuj.
JM
Tenis • Liga Zima 2009-2010
Konec tedna se bo v tenis centru Goya pričela letošnja liga Zima 2009-10, v kateri bo nastopalo 12 ekip s skupaj 65 igralci, starejšimi od 30 let. Ekipe bodo razdeljene v 1. in 2. ligo. Pari 1. kroga v 2. ligi (sobota, 24. 10.): 8.30: TK Gorišnica - Opel Hvalec 8.30: TK Skorba Gad - TK Štraf 11.45: TK Skorba - Enigma Pari 1. kroga v 1. ligi (sobota, 7. 11.): 8.30: TK Kager hiša - Kovinarstvo Špurej 8.30: TK Šumari - Hortikultura Ptuj 11.45. Trgovine Jager - TC Goja Dodatne informacije: Matjaž Plajnšek - 031 829 066 Frenk Mohorko - 041 403 717
Foto: Stanko Kozel
Igralke AS Zava Feluka Ptuj so zabeležile drugo zmago v prvenstvu.
Rezultati 2. kroga: DŠR M.Sobo-ta - AS Zava Feluka Ptuj 3:0 (23, 16, 17), Galeja - Kurent MGS 3:0 (9, 9, 10), Ecom - Suha gradnja 3:0, DŠR M.Sobota II - Turbina 0:3.
Rezultati 3. kroga: Turbina - DŠR M. Sobota 0:3, Suha gradnja - DŠR M. Sobota II, ŽOK ZM Ljutomer
-	Ecom 1:3, AS Zava Feluka Ptuj
-	Galeja 3:0.
1. DŠR M. SOBOTA	3	3	0	9
2. AS ZAVA FELUKA PTUJ	3	2	1	6
3. ECOM	3	2	1	6
4. TURBINA	3	2	1	6
5. GALEJA	3	2	1	5
6. ŽOK ZM LJUTOMER	3	0	2	1
7. SUHA GRADNJA	1	0	1	0
8. DŠR M.SOBOTA II	2	0	2	0
9. KURENT MGS	2	0	2	0
Nogomet
1. SZNL
REZULTATI 6. KROGA: Dornava
-	Jevnica 0:7 (0:3), Rudar Škale
-	Maribor 5.1 (4:1), Krka - Veleso-vo 14:0 (7:0), Pomurje Beltinci - HV Tour Slovenj Gradec 1:1 (1:1).
1. KRKA 6 6 0 0 45:1
2.	POMURJE - B.	6
3.	SLOV. GRADEC	6
4.	JEVNICA	6
5.	RUDAR - ŠKALE	6
6.	MARIBOR	6
7.	DORNAVA	6
8.	VELESOVO	6
4 1 4 1 4 0 3 0 2 0 0 0 0 0
27:10 21:6 21:10 18:9 16:16 6;54 2:50
Dornava - Jevnica 0:7 (0:3)
DORNAVA: Alenka Murko, Patricija Golob, Laura Krajnc, Nuša Kukovec (Gabriela Milec), Romana Behrami (Nuša Ploj), Saša Ljubec, Laura Mak-simovič, Teja Šmintič, Maja Skaza, Katja Nežmah, Daša Grdina (Sanja Lah). Trener: Mitja Serdinšek.
Liga U 14
REZULTATI 11. KROGA: Brežice
-	Aluminij 6:0, Železničar - NŠ Poli Drava 0:2, Simer šampion - AHA EMMI Bistrica 1:0, Pobrežje Gradis
-	CM Celje 0:0, Dravograd - Rudar Velenje 1:0, Nafta - Mura 05 3:4, Nissan Ferk Jarenina - Tehnostroj Veržej 0:0, Dravinja - Maribor 0:0.
1.	MARIBOR BR.
2.	DRAVINJA
3.	SIMER ŠAMP.
4.	BREŽICE
5.	TEH. VERŽEJ
6.	NŠ POLI DRAVA 11
7.	MURA 05
8.	CM CELJE
9.	ŽELEZNIČAR
10.	NAFTA
11.	F. JARENINA
12.DRAVOGRAD
13.	A. E. BISTRICA
14.	RUDAR (V)
15.	ALUMINIJ
16.	POBREŽJE G.
11 10		1	0	47:4	31
11	7	3	1	33:14	24
11	7	2	2	25:10	23
11	6	3	2	25:11	21
11	6	3	2	30:20	21
11	7	0	4	21:11	21
11	7	0	4	21:11	21
11	6	2	3	32:15	20
11	4	2	5	18:37	14
11	4	1	6	20:25	13
11	3	3	5	12:25	12
11	3	0	8	13:29	9
11	1	3	7	3:18	6
11	2	0	9	9:28	6
11	2	0	9	15:37	6
11	1	1	9	6:35	4
Železničar - NŠ Poli Drava 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Zupanič (26), 0:2 Hameršak (68)
NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Šošta-rič (Zupanič), Pihler (Bela), Jaušovec, Ž. Krajnc, S. Krajnc, Vrbanec, Korpič (Fleten), Zupanič, Rogina (Pajnkiher), Alen Krajnc (Alex Krajnc). Trener: Miran Ljubec.
Brežice - Aluminij 6:0 (4:0)
ALUMINIJ: Klasinc (Šešo), Finžgar, Novačan (Ahec), Buhin (Debeljak), Kelc, Cafuta, Mesarič, Gerečnik, Koren (Kirbiš), Miložič (Leva), Špehonja. Trener: Vladimir Ripak.
Prijateljska tekma: Zavrč - Varteks 3:3
STRELCI ZA ZAVRČ: Lenart, Murat in Čeh
ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Šter-bal, Lenart, Rumež, Kuserbanj, Fran-gež, Šnajder, Čeh, F. Fridl, Murat. Igrali so še: Pongrac, Juričinec, I. Fridl, Galun, Golob, Vočanec, Simonič. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši vodečega moštva v 1. ligi MNZ Ptuj iz Zavrča so odigrali prijateljsko tekmo s hrvaškim prvo-ligašem Varteksom iz Varaždina, ki ga vodi nekdanji trener Drave Dra-žen Besek. Zavrčani so z dobro igro presenetili goste in povedli že s 3:1. Do konca srečanja je nogometašem iz Varaždina le uspelo rezultat izenačiti ...
Mladinski pokal MNZ Ptuj
V polfinalnih srečanjih mladinskega nogometnega pokala so mladinci Aluminija z 2:0 premagali sovrstnike iz Zavrča, mladinci nogometne šole Poli Drava pa šele po streljanju enajstmetrovk mladince AHA EMMI Bistrica z rezultatom 8:9.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Interblock - Labod Drava, Nafta - Olimpija; SOBOTA ob 18.00: Maribor - Domžale, HIT Gorica - CM Celje; SOBOTA ob 20.15: Rudar Velenje - Luka Koper.
2.	SLOVENSKANOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Dravinja Kostroj - Bela krajina; NEDELJA ob 14.00: Aluminij - Garmin Šenčur, Livar - MU Šentjur, Triglav Gorenjska - Mura 05.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Tehnotim Pesnica - Stojnci, Zreče - Tromejnik. Kalamar, Malečnik - Kovinar Štore, Koroška Dravograd - Paloma; NEDELJA ob 14.00: Šmartno - Tehnostroj Veržej, Simer šampion - Odranci, Čarda - Mons Claudius.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: LKW Jack Gerečja vas - Pohorje, Partizan Fram - KIV Vransko, Koroške gradnje - Podvinci, AHA EMMI Bistrica - Trgovine Jager, GIC Gradnje Rogaška - Šoštanj, BOČ Poljčane
-	Holermuos Ormož; NEDELJA ob 14.00: Bukovci - Peca.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Markovci - Rogoznica, Hajdina
-	Skorba, Središče - Oplotnica; NEDELJA ob 14.00: Pragersko - Apače, Zavrč - Videm, Gorišnica - Dornava.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Slovenja vas - Makole, Spodnja Polskava - Podlehnik, Leskovec - Cirkulane; NEDELJA ob 14.00: Tržec
-	Lovrenc, Grajena - Zgornja Polskava.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA; PARI 7. KROGA - PETEK ob 16.00: Bukovci
-	Dornava, Grajena - Ormož, Gorišnica - Stojnci, Markovci - Podvinci. SKUPINA CENTER; PARI 7. KROGA - PETEK ob 16.00: Skorba - Leskovec, Tržec - Videm.
SKUPINA ZAHOD; PARI 7. KROGA - PETEK ob 16.00: Polskava - Pre-polje, Lovrenc - Pragersko, Boč - Zgornja Polskava.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
11. KROG: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje (nedelja ob 17.00), Mura 05 - Aluminij (sobota ob 15.30).
1. SLOVENKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
11.	KROG: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje (nedelja ob 15.00), Mura 05 - Aluminij (sobota ob 13.30).
LIGA U-14 VZHOD
12.	KROG: Aluminij - Simer šampion (sobota ob 11.00), Rudar Velenje - NŠ Poli Drava (sobota ob 13.00).
Rokomet
1. A SLOVENKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - Jeruzalem Ormož - Klima Petek Maribor (sobota ob 19.00), Cimos Koper - Krško, Celje Pivovarna Laško - Merkur, Trimo Trebnje - Ribnica Riko hiše.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj, Zagorje GEN I. Celjske mesnine, Izola - Evro Casino Kočevje, Brežice - Burja Škofije, Piran vrtovi Istre - Olimpija.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA: Sviš Pekarna Grosuplje - Moškanjci Gorišnica, Celje Pivovarna Laško - Alples Železniki, Istrabenz plini Izola - Krka, Šmartno 99 - Ajdovščina, Sevnica - Grosuplje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA: Drava - Velika Nedelja (sobota ob 19.00), Brežice
-	Hrastnik, Pomurje - Dobova.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 4. KROGA: Ptuj - Ilirija (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika), Tempo Velenje - Kema Puconci, Sobota - Finea Maribor, Melamin Kočevje - Krka, Edigs Mengeš - Petrol Olimpija.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 4. KROGA: Ptuj - Kajuh Slovan (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika), Fužinar Interdiskont - Ljubljana, Iskra Avtoelektrika - Logatec, Arrigoni Izola - Muta, Šenčur - Ilirija.
Kegljanje
2.	SLOVENKA ŽENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
4. KROG: Drava DETA Center - Nafta (sobota ob 13.30 v DETA Centru)
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA
6. KROG: Drava DETA Cenmter - Ruše (sobota ob 17.00)
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Po Levstikovi poti od Litije do Čateža
Sobota, 14. november 2009
Ponovno smo vstopili v jesenski čas, ko se gozdovi in vinogradi odenejo v zlato rumene barve. Narava nas obogati s svojimi darovi in prav prijetno se je podati po planinskih poteh, ki sedaj vabijo predvsem v sredogorje. Pred nami je tudi čas Martinovega, ko sv. Martin iz mošta naredi vino. Planinci in ljubitelji pohodništva že vrsto let ta praznik proslavimo s pohodom po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot poteka iz Posavskega hribovja med dolenjske griče, kot jo je opisal znani slovenski literat Fran Levstik. Po njegovih stopinjah vabimo tudi vas.
Udeleženci popotovanja se zberemo v soboto, 14. novembra 2009, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali v Litijo. Celotna pot je dolga 21 kilometrov, zato se bomo razdelili v dve skupini. Nekateri bodo prehodili celotno pot. Za vse, ki si želite nekoliko manj hoda, bomo organizirali prevoz do Liberge, od koder je do cilja 3 ure zmerne hoje. Zaključek pohoda bo na Čatežu, kjer se obeta veliko planinsko rajanje. V Ptuj se vrnemo do 19.30.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša 12,90 EUR.
Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 10. novembra 2009, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek med 14. in 16. ter petek med 17. in 19. uro oziroma do zasedbe 30 mest.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Nočni pohod na Donačko goro
Planinsko društvo Hajdina in Občina Hajdina organizirata v petek, 30. 10. 2009, nočni pohod na Donačko goro ob občinskem prazniku občine Hajdina. Odhod avtobusa izpred Občine Hajdina bo ob 15.30. Obvezna oprema vsakega pohodnika je baterijska svetilka!
Prijave: Jože Majerhofer - 041/326/915, Jakob Kokol - 031/806/ 678, Slavko Burjan - 041/515/029
Šah • EP za člane
V Novem Sadu tudi dva člana ptujskega kluba
Pred odhodom na ekipno evropsko prvenstvo, ki bo potekalo v Novem Sadu od 21. do 31. oktobra, je predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Kneževič v Ljubljani sklical novinarsko konferenco. Skupaj z obema selektorjema, Georgom Moh-rom (člani) in Matjažem Mikcem (članice), je predstavil potnike, ki bodo branili barve slovenske reprezentance na tem pomembnem šahovskem dogodku, ter pričakovanja.
Prvi imeni v moški reprezentanci sta člana Šahovskega društva Teh-center Ptuj, velemojstra Aleksander Beljavski in Duško Pavasovič, ki bosta nastopala na prvih dveh šahovnicah. Ostali dve mesti bosta zapolnila VM Luka Lenič in Jure Borišek ter MM Matej Šebenik. Žensko reprezentanco sestavljajo velemojstrice na čelu z Anno Muzychuk, ob njej pa
so še Jana Krivec, Ana Srebrnič ter Vesna Rožič, kot peta članica ekipe pa je FM Ksenija Novak.
Na prvenstvu bo sodelovalo 38 moških ter 28 ženskih reprezentanc, prvi favoriti v obeh konkurencah pa so predstavniki Rusije. Slovenski ekipi po ratingu zasedata 12. mesto ženske ter 16. mesto moški, in če bi ob koncu dosegli uvrstitev v okviru teh številk, bi zadovoljili pričakovanja. Moška ekipa je tokrat prvič na velikih tekmovanjih presegla rating 2600 točk, kar je za slovenske razmere izredno dobro. Če pa vemo, da bo Rusija nastopila brez svojega najboljšega šahista Kramnika in da ima njihov sedmi igralec rating preko 2700 točk, potem je jasno, zakaj so favoriti prav Rusi. Slovenci nekoliko več pričakujemo od nežnejšega spola, saj so bile šahistke na zadnjem EP pred dvema letoma v grškem Heraklionu šeste. Tudi odlično osmo mesto moške reprezentance na omenjenem prvenstvu je porok za dobro uvrstitev tudi tokrat.
Silva Razlag
TK Maraton • Tek mostov v Burghausnu
Biti tekač v Burghausnu, je »bit fajn
«
Vabilu na 9. Salzach - Tek mostov v Burghausnu (9. oktobra 2009), ki je partnersko mesto Ptuja, smo se štirje tekači Tekaškega kluba Maraton Ptuj z veseljem odzvali. Naj spomnim, da je letos 27. 6. 2009 potekal v Ptuju 3. tradicionalni tek partnerskih mest mesta Ptuja, ki smo ga organizirali Mestna občina Ptuj, Tekaški klub Maraton Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Klub Ptujskih študentov. Na omenjenem teku so sodelovale tudi ekipe iz partnerskega mesta Burghausen.
Zvečer nas je gostoljubno sprejel gospod Gerhard Hueb-ner. V prijetnem vzdušju pri večerji se je gospod Gerhard izkazal kot odličen poznavalec Ptuja, ljudi, ki delajo v ptujskem turizmu, Ptujskih vedutah in zaposlenih na občini Ptuj. Navdušen nam je pripovedoval o lepem ptujskem mestu in z veseljem pohvalil dobro sodelovanje z Mestno občino Ptuj in zadovoljstvo s turistično ponudbo hotela Mitra in grand hotela Primus, gostilno Ribič, gostilno Amadeus, pizzerio Beli Vitez in Evropo. Navdušen je nad kakovostnimi vinogradniki Turčan, Kogl in Hlebec.
Zvečer smo si ogledali čudovit stari del zgodovinskega mesta Burghausen. Izjemna arhitektura, urejenost, čistoča, krasne fasade, med katerimi smo začudeni opazili le eno ali dve manjši zgodovinski stavbi, ki nista prenovljeni.
V soboto nas je gospod Gerhard vodil na prekrasen zgodovinski grad, dolg 1043 metrov, s čimer je najdaljši v Evropi. Tam nas je poznavalka Ptuja, prijazna in gostoljubna lastnica zelo lepe, velike restavracije na gradu povabila na dobro kavo in sladico. Po ogledu znamenitosti gradu smo se ustavili pri biserno čistem jezeru, kjer se v poletnih dneh razvajajo kopalci na naravnem kopališču. Sledil je ogled starega dela mesta, kjer smo si na uličnih tleh vsakih nekaj metrov z zanimanjem ogledovali železne plošče imen in priimkov svetovno znanih jazzistov.
Da je Ptuj dobro poznan
HURA PROSTI ČAS -		zimske počitnice (26. - 30. 10. 09)			
Urnik aktivnosti:					
ŠD MLADIKA					
URA	PONED.	TOREK		SREDA	ČETRTEK PETEK
9.00 - 10.00	Igre z žogo	Koš/Odb/Hokej		Koš/Odb/Hokej	Koš/Odb/Hokej
	(1.-4. raz.)	(5.	- 9. r.)	(5. - 9. r.)	(5. - 9. r.)
10.00 - 11.00	Igre z žogo	Koš/Odb/Hokej		Koš/Odb/Hokej	Koš/Odb/Hokej Nog/Rok
	(1.-4. raz.)	(5.	- 9. r.)	(5. - 9. r.)	(5. - 9. r.) (5. - 9. r.)
11.00 - 12.00	Nog/Rok	Nog/Rok		Igre z žogo	Igre z žogo Nog/Rok
	(5. - 9. r.)	(5.	9. r.)	(1.- 4. r.)	(1.- 4. r.) (5. - 9. r.)
12.00 - 13.00	Nog/Rok	Nog/Rok		Igre z žogo	Igre z žogo
	(5. - 9. r.)	(5.	9. r.)	(1.-4. r.)	(1.-4. r.)
RITMIČNA DVORANA STADION					
URA	TOREK		ČETRTEK		
9.00 - 10.00	Otroški plesi (vrtec)		Otroški plesi (1. - 4. raz.)		
10.00 - 11.00	Otroški plesi (vrtec)		Otroški plesi (1. - 4. raz.)		
11.00 - 12.00	Otroški plesi (vrtec)				
12.00 - 13.00	Otroški plesi (vrtec)				
POKRITA ATLETSKA STEZA			ČETRTEK		OŠ dr. LJUDEVITA PIVKA,
URA	TOREK				RAIČEVA 2, 2250 PTUJ
9.00 - 10.00	Atletika (1. -	4. raz.)	Atletska abeceda (vrtec)		Med letošnjimi jesenskimi
10.00 - 11.00	Atletika (1. -	4. raz.)	Atletska abeceda (vrtec)		počitnicami ponujamo učencem
11.00 - 12.00			Atletska abeceda (vrtec)		naše šole možnost športnega
12.00 - 13.00			Atletska abeceda (vrtec)		preživljanja prostega časa. Na
					voljo bo strokovno vodena vad-
STRELIŠČE					ba za različne IGRE Z ŽOGO.
URA	PETEK				URNIK VADBE:
10.00 - 11.00	Streljanje				Ponedeljek: 9.00 - 11.00
11.00 - 12.00	Streljanje				Sreda: 9.00 - 11.00
Člani Tekaškega kluba Maraton Ptuj na teku v Burghausnu.
in zapisan v Burghausnu, je razvidno v prijetni gostilni v domačem stilu, v starem delu mesta, kjer nas je lastnica ob spominu na Ptuj počastila s kosilom.
Potem nas je Gerhard vodil na ogled novega dela mesta, športnih objektov, atletskega in nogometnega stadiona. Pri stadionu smo srečali organizacijski del ekipe, dame, ki so pripravljale startne številke tekačev za nedeljski 9. Salzach Bruckenlauf. Gerhard nas je predstavil, dame pa so nas z veseljem in navdušenjem pozdravile ter pohvalile krasen Ptuj. Čez nekaj minut smo se že odžejali in še okrepčali s slastno pogačo Gerhardove žene pri njih doma.
Sledilo je razvajanje v kopališču z olimpijskim bazenom in savnanje, tudi zunaj v čudovitem naravnem okolju, ki ga obdaja gozd, trava in cca. 10 x 3 metre veliko »umetno jezero«
za knajpanje pri cca. 15 stopinjah Celzija. Da je bila mera polna, smo si privoščili poči-vanje na ležalnikih in na vodni postelji v sobi miru. Občutka, da se počutimo kot novi, se še kmalu nismo znebili.
Burghausen je mesto jazza in tako nas je Gerhard povabil še na sobotni večerni koncert jazza, kjer smo uživali v masaži avantgardnega jazza.
Nedelja, tekaški dan. Po zajtrku smo si privoščili še malce počitka, potem pa počasi na start 9. Salzach Bruckenlauf (9. Salzach tek mostov), 9,1 km dolgega teka. Salzach je reka, ki loči Avstrijo in Nemčijo. Tekli smo po ulicah starega mesta, nato preko mostu čez reko Salzach v Avstrijo, ob reki Salzach in spet preko mostu nazaj v Burghausen. Še enkrat smo se podali skozi stari del mesta, nakar smo uživali v tekaškem ritmu ob jezeru v družbi plesa dreves, začutili življenjsko
radost po premaganem ne-kajstometrskem vzponu in bližajoč se cilju uživali vsak v svojih mislih. Moderator, prav tako dober poznavalec Ptuja, je s svojo ekipo napravil pravo tekaško, praznično vzdušje, ki ga je vsak tekač doživel v lastnem soku v cilju s slišanjem svojega imena, priimka in kraja, od koder prihaja ter ob bučnem aplavzu gledalcev. Tekači tekaškega kluba Maraton Ptuj Jure Čuček, Ivan Črešnik, Tona Pravdič in Boštjan Zu-panič smo partnersko mesto Ptuj častno zastopali. Bilo je lepo. Biti tekač v Burghausnu je fino.
Nostalgično obujanje lepot Burghausna nam je izjemni gostitelj Gerhard Huebner omogočil še s podarjenim CD-jem mesta Burghausen, ki vsebuje filmček s turističnimi namigi, znamenitostmi, kulturnimi dogodki, športno ponudbo itd. Za prepoznavnost Burghausna se v svetu po videnem ni treba bati, saj smo na vsakem koraku v pravem pomenu doživljali slogan: »Turizem smo ljudje«. Preblisk, ki mi je dal misliti, kako veliko lahko za celostno prepoznavnost in promocijo mesta naredijo tudi športne prireditve, zlasti tiste z mednarodno udeležbo.
Po kosilu smo se odpeljali proti domu, kjer sta za večerno pogostitev poskrbela naš Tona in njegova žena. Hvala vama. Gostoljubje in prijaznost sta očitno zelo nalezljivi vrlini. Mestna občina Ptuj in Burghausen, hvala vama. Boštjan Zupanič, Tekaški klub Maraton Ptuj
Atletika • Atletska šola Mirka Vindiša
Atletika za zdrav razvoj otroka
Atletika in z njo povezana športna vadba ponuja otrokom in mladostnikom najširšo in hkrati pestro obliko doživljanja športa skozi igro, so prepričani v Atletski šoli Mirka Vindiša, ki ima na področju Spodnjega Po-dravja najdaljšo tradicijo in največ izkušenj z vadbo otroške atletike. »Prav igra je najosnovnejši in uspešen didaktični pripomoček, skozi katero vadeči pridobijo osnovne motorične informacije in se seznanijo s športom in gibanjem. Atletska šola je namenjena otrokom od četrtega leta starosti naprej. V skupini predšolskih otrok se igra prepleta s spoznavanjem enostavnih motoričnih nalog,« je povedal koordinator atletske šole, profesionalni trener Aleš Bezjak.
Druga vadbena skupina so šolski otroci do dopolnjenega 10. leta, kjer vadba poteka dvakrat tedensko po dve šolski uri. Namen te vadbe je spoznavanje tehničnih zakonitosti atletskih disciplin, razloži Bezjak: »Teki, skoki in meti tvorijo celotno paleto motorično-gibalnega programa, zato je njihovo spoznavanje nujno za zdrav razvoj otrok. Naučiti se skočiti z eno nogo in pristati na dveh, pravilno vreči orodje ali teči je vodilo, ki ima v tem obdobju prednost pred doseganjem vrhunskih rezultatov«. V zadnjem starostnem obdobju od 13. do 15. leta je na vrsti sekundarna specializacija,
Foto: Črtomir Goznik
Otroška atletika temelji na igri in se prilagaja razvoju mladostnika.
ki pomeni usmeritev otrok v njihovo osnovno disciplino, vadba v tej starostni skupini pa poteka trikrat tedensko.
V preteklih letih je zaznaven močan trend rasti mladinske atletike na Ptuju, iz katerega izhaja Nina Kolarič, najuspešnejša športnica Ptuja zadnjih let in najboljša skakalka v daljino v Sloveniji. Atletika kot kraljica športa ponuja vse, kar potrebujejo otroci za svoj zdrav razvoj ter za doseganje dobrih športnih rezultatov v kateremkoli izbranem športu. Licenci-rani vaditelji in trenerji v klubu se zavedajo odgovornosti in z veseljem sprejemajo izziv, ki ga nudi delo z mladimi na poti do njihovega osebnega in športnega razvoja, je sklenil Bezjak. Poleg njega se z okoli osemdeset otroki ukvarja še pet vaditeljev:
Simona Oblonšek, Barbara Gačnik, Mojca Gramc, Hedvi-ka Korošak in Niko Kokot. V hladnejših dneh poteka vadba v atletski dvorani pod tribuno mestnega stadiona.
Uroš Esih
Vpis v atletsko šolo poteka na Mestnem stadionu Ptuj v času vadbe posamezne skupine.
Predšolska skupina: ponedeljek od 18.00 do 19.00
1.	razred: ponedeljek, četrtek od 16.30 do 18.00
2.	in 3. razred: ponedeljek in četrtek od 16.30 do 18.00
4.	razred: ponedeljek in četrtek od 16.30 do 18.00
5.	do 7. razred: torek, sreda in petek od 16.30 do 18.00
8. razred in starejši: torek, četrtek in petek od 17.30 do 19.30 ter sobota od 10.00 do 12.00
Kuharski nasveti
Kostanji
Kostanje so kot živilo cenili že Rimljani. Zreli kostanji so prijetnega sladka-stega okusa z veliko škroba. Na svetu obstaja več kot 100 vrst kostanja. Najprej je kostanj rasel na Kitajskem, Japonskem, v Italiji in Španiji.
Ko vse naokoli diši po pečenem kostanju, vemo, da je zima pred vrati. Domači kostanj je pri nas zelo razširjeno drevo, iz njegovih plodov pa znajo ljudje pripraviti številne dobrote: kostanjevo juho, kruh, potico, sladoled ...
Vsi poznamo pečen in kuhan kostanj (kuhan ima mimogrede manj beljakovin, maščob in škroba kot pečen). Seveda se jeseni prav radi postavimo v vrsto, ko po ulicah zaveje znani vonj. Prav tako si pridno obli-zujemo prste ob nekoliko bolj trpkem kostanjevem medu. Malo manj pa je znano, da obstaja tudi kostanjeva moka, ki je lažje prebavljiva kot navadna, hkrati pa vsebuje veliko kalija (saj veste, to je tista sestavina, ki skrbi za dobro voljo). V trgovinah dobimo tudi zamrznjen pire, primeren za razne torte in kreme, celo juhe; kan-diran kostanj pa je primeren za okrasitev tort, krem in pit. V azijski kuhinji je kostanj zaradi bogatega okusa nepogrešljiv pri pripravi vegetarijanskih jedi, kombinirajo ga z listnato zelenjavo (v specializiranih od-
delkih in trgovinah dobite tudi vložen kostanj, ki je primeren za uporabo v kakšnem tajskem receptu).
Jedi iz kostanjev imajo tako fini specifičen okus, da se tudi dolga mehanska obdelava obrestuje. Tako pri nas kostanje še vedno bolj pogosto uporabljamo za pripravo sladkih jedi in manj slanih. Pri pripravi slanih jedi jih uporabljamo pri pripravi slanega kostanjevega pireja, ki ga lahko ponudimo kot prilogo k mesnim jedem iz svinjine, perutnine in govedine. Posebej okusne so svinjske mesne rulade, ki jih napolnimo z do polovice kuhanimi in olu-pljenimi kostanji. Prav tako kostanji dopolnjujejo mesne jedi iz govedine, tako lahko rostbif v omaki zgostimo s kostanjevim slanim pirejem ali so grobo sesekljani kostanji sestavina omak pri pripravi finih jedi iz govedine.
Pri nas kostanje še vedno bolj uporabljamo pri pripravi sladkih jedi oziroma slaščic. Tako pogosto iz kuhanega kostanjevega pireja naredimo kostanjevo torto, različne kostanjeve rezine, kostanjev puding in narastek. Znani so tudi kan-dirani kostanji. Iz kostanjeve
Prireditev je bila odlično obiskana, na govorniškem odru so govorniki poudarjali med ostalimi kulturnimi vrednotami tudi velik pomen srčne kulture pri ljudeh, ki je bistvena za razumevanje stisk in trpljenja brezdomnih, zapuščenih živali. Zavetišče je med najmodernejšimi v Evropi, stoji na lepi lokaciji na Teznem, kjer ne moti in ne vznemirja nikogar. V zavetišču je prostora za 55 psov, 35 mačk in nekaj prostožive-čih živali. Zavetišče deluje pod okriljem Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor, ki ga vodi dr. Erih Tetičkovič, ki je bil tudi med najzaslužnejšimi, da je bil projekt zavetišča uspešno realiziran. Vsekakor gre zahvala gospodu županu mestne občine Maribor Fran-
moke pripravimo tudi kašnate jedi, kruh ter drugo pecivo. Kostanjev pire pa je lahko tudi odlična osnova za kostanjeve slane in sladke namaze ter so hkrati lahko osnova za kostanjeve hrustavce, ki pa so lahko slani, takrat jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot zanimivo prilogo, lahko pa so kostanjevi hrustavci sladki, takrat jih ponudimo s sladkimi omakami ali prelivi, lahko tudi čokoladnim, in jih ponudimo kot samostojno sladico.
Najbolj vztrajni sladoledarji znajo pozno v jeseni narediti okusen kostanjev sladoled, ki ga ponudijo z vročo čokolado. Včasih pa so pripravljali tudi kostanjeve štruklje, ki jih vedno pogosteje pripravljamo tudi danes. Največ časa nam pri pripravi jedi iz kostanjev vzame samo lupljene. Kostanje lupimo na tri načine. Lupimo lahko surove kostanje, tako da odstranimo rjavo lupino in s strganjem še rumeno kožico. Ta način lupljena uporabljamo za debele kostanje in marone, ki jih ne bomo kuhali, ampak uporabljamo pri pripravi jedi druge toplotne postopke. Drugi način je ta, da kostanje kri-
žno zarežemo na izbokli strani, potem jih pražimo tako dolgo, da lupina poči. Ohlajene olupimo. Na ta način se kostanji na pol skuhajo in tudi nekoliko osušijo. In tretji, sicer najpogostejši način je, da damo kostanje v vrelo vodo in jih zavremo. Lahko jih do konca skuhamo. Po odmerkih kostanje odcedi-mo in še vroče olupimo. Če se ohladijo in se koža trga, jih še enkrat prevremo. Najbolje je tudi, da kostanje olupimo en dan prej, kot jih uporabimo za pripravo jedi.
Ker kostanji vsebujejo največ škroba, lahko v sladicah v celoti nadomestijo moko, tako da je okus še polnejši in zaokrožen. Oziroma čim več je v kostanjevi rezini ali torti že v testu kostanjev in čim manj je moke, tem boljšo kostanjevo rezino ali torto boste dobili.
Med
Kostanjevega medu ne jemo samo namazanega na kruhu, ampak ga uporabljamo za zdravljenje ran, pospeševanje prebave, boljše delovanje jeter in pri kroničnih vnetjih želodca.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Končno doma
V soboto, 17. oktobra, je bila v Mariboru na Teznem čudovita prireditev. Pod sloganom KONČNO DOMA je po dolgoletnih pričakovanjih in prizadevanjih odprlo vrata novo moderno zavetišče za živali v Mariboru.
cu Kanglerju, podžupanu gospodu Roku Pečetu in še mnogim drugim, da so uspeli pri realizaciji projekta in seveda odobritve odlične lokacije, na katero ni bilo pripomb s strani krajanov. Odprtje novega azila oziroma zavetišča smo že vrsto let težko pričakovali vsi ljubitelji živali, ki cenimo sobivanje z živalmi in nam ni vseeno, kako in v kakšnih pogojih živali živijo. Problematika zapuščenih in zavrženih živali je vedno bolj pereča in novo zavetišče na Teznem bo bistveno pripomoglo k reševanju le-te, tudi na področju upravne enote Ptuj. Če se povrnemo v zgodovino, vidimo, da je bilo Društvo za varstvo in zaščito živali Maribor aktivno tudi na našem območju že pred 15 leti in več. Z ustano-
vitvijo Društva proti mučenju živali Ptuj leta 2002 se je to sodelovanje še poglobilo. Gospa Müller in na žalost že umrli gospod Müller sta bila gonilna sila tega sodelovanja in sta vrsto let vodila Azil za živali Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor v Zrkovcih. Azil Maribor je imel pogodbo o sodelovanju z občino Ptuj. V sodelovanju s ptujskim društvom proti mučenju živali pod vodstvom gospe Kristine Pšajd in našo Veterinarsko bolnico Ptuj smo rešili in oskrbeli marsikatero izgubljeno in onemoglo živalco. Vsi smo vedeli za težave, ki jih je imel Azil v Zrkovcih zaradi lokacije, zaradi dovoljenj, ki so bila izdana in kasneje odvzeta. Leta 2006 je takratni mariborski župan Boris Sovič naredil vsem ljubiteljem živali nerazumljivo in uničujočo potezo, saj je ukinil redno letno dotacijo iz proračuna mestne občine Maribor, namenjeno delovanju zavetišča in tako financiranje društva prepustil izključno dobrotnikom, prostovoljcem in donatorjem. Prav tako je župan prenesel koncesijo za opravljanje dejavnosti na zavetišče Zonzani v Dramljah. Tako je vsa mariborsko-ptujska regija v širšem smislu ostala brez zavetišča za živali. Delavci zavetišča Zonzani iz Dramelj so se sicer prizadevno trudili zadostiti povečanim potrebam po oskrbi zapuščenih živali, vendar več
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
kot truditi se ne morejo, in ko je zavetišče polno, je polno.
Novozgrajeno zavetišče v Mariboru bo s svojo kapaciteto poskrbelo za živali na širšem območju severovzhodne Slovenije. Med drugim pokriva celotno ptujsko upravno enoto z vsemi občinami. Vsekakor je zaželeno, da občine podpišejo pogodbe o letnem sodelovanju z mariborskim zavetiščem in tako zadostijo med ostalim tudi zakonskim predpisom, ki jim nalagajo poskrbeti za živali na ozemlju njihove občine. Slogan Veterinarske uprave republike Slovenije »Moja žival, moja odgovornost« se v skladu z Zakonom o zaščiti živali prenaša na širšo družbeno skupnost, kar pomeni, da je vsaka izgubljena žival, naj si bo to kužek, muca ali katera druga žival, problem občine, kjer se izgubljena žival nahaja. Enako velja tudi za kakorkoli poškodovane živali brez lastnika.
Vesel sem, da imamo v svoji bližini moderno, novo zavetišče za male živali. Izgubljene in brezdomne živali bodo tako imele na voljo kvalitetno prehodno bivališče in s tem tudi dosti večje možnosti za nadaljnje preživetje in lepše, kvalitetnejše življenje pri novih lastnikih. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt med toplo in hladno jesenjo
Vrtna narava je po prvi jesenski slani spremenila svojo podobo. Skozi noč se je sredi oktobra topla sončna in prijetna jesen prevesila v hladno oblačno s slanami ter v meglo zavito jesen. Urša, ob vremenu na dan njenega godovanja, 21. vinotoka, pregovorno že napoveduje, kakšna bo zima: »Kakšno vreme Urša prinese, tako se zima rada obnese!« ali »Kako je Uršula pričela, bo zima vse izpela!« Zeleno leto, obdobje rasti, cvetja in plodovitosti se je prevesilo v jesensko zimsko sivino, ko se narava odpravi k zimskemu počitku. Urša je zemljo zaklenila, šele Rupret pa jo bo 27. marca znova odklenil, da bo narava ponovno vzbrstela in ozelenela, ta čas pa z jesensko-zimskimi vrtnimi opravili, opravimo še pospravilo pridelkov vrtnin iztekajoče se letine, jesenske posaditve drev-nin, nego prezimnih posevkov ter skrbimo za varen zimski počitek vrtnega rastja.
V SADNEM VRTU prične ob koncu oktobra z drevesnih krošenj, ki so med letom normalno vegetirale, odpadati listje. Listje pograbimo, da ga veter ne kopiči na neprimernih krajih vrta, lahko pa ga koristno porabimo za varovanje okrasnih grmov pred zimsko pozebo, na zelenjadnih gredicah za pre-kritje prezimnih posevkov, kot zastirko izpraznjenih gredic ali pa ga kompostiramo.

v'
if'


.....
Drevesa, okužena po sadnem škrlupu, ko je odpadlo polovica listja, poškropimo z bakrenimi pripravki, listje pa pograbimo ter sežgemo, da na lesu in brstih onemogočimo prezi-mitev zimske zalege te nevarne sadne bolezni, s sežiganjem listja pa jo uničimo. Jesensko škropljenje sadnega drevja z bakrenimi pripravki pospeši odpadanje listja, pri hruškah pa zdravi drevesno lubje, okuženo s hruševim škrlupom. Zorenju ter odpadanju listja posvetimo potrebno pozornost, ker z nepravočasnim odpadanjem ugotavljamo morebitne napake, ki smo jih storili v minulem obdobju ter jih pri nadaljnji negi in vzgoji odpravimo. Najpogostejši vzroki za zakasnitev vegetacije in odpadanje listja pa so v napačnem enostranskem gnojenju z dušičnimi gnojili, napakah pri rezi ter zdravstvenem stanju drevesa.
Sadje v svežem stanju, hranjeno v zimsko hrambo, pogosteje pregledamo ter izločimo plodove, ki so se pričeli kvariti, da se sadna gniloba ne bi širila na zdrave plodove.
V	OKRASNEM VRTU je že slišati narodno: »Kje so moje rožice? Ah pomlad je šla od nas, vzela jih je zima mraz.« Na mraz občutljivejše enoletnice, okrasne čebulnice, gomoljnice in korenovke je že prva slana posmodila, da so sklenile vegetacijo. Enoletnice izpulimo s korenino vred, še pred tem pa z njih poberemo najbolje razvite in zrele kobule semenic in jih odložimo v nadaljnji postopek dosuševanja in čiščenja semen za setev v naslednjem letu. Čebulnicam, gomoljnicam ter korenovkam pa nadzemna stebla porežemo 10 cm nad zemljo, jih razsekljamo in kompostiramo, podzemne organe pa ob primerno vlažni zemlji previdno izkopljemo z vilasto lopato ter otresemo zemljo. Enoplastno jih narobe položene na glavo položimo v plitve zabojčke ter vložimo v temačen, pred mrazom zavarovan prostor na prezimitev.
Koncem oktobra, ko se je zemlja že nekoliko ohladila, je čas za sajenje spomladi cvetočih čebulnic: krokusov, tulipanov, hijacint, narcis, anemon, jaric, zvončkov ter drugih. Sadimo jih v pripravljeno zemljo ob upoštevanju vseh rastnih pogojev, ki jih je za dobro uspevanje posameznih cvetličnih vrst potrebno zagotoviti. V vrtu, kamor se utegne zateči voluhar, nasad ustrezno zavarujemo pred glodavci.
V	ZELENJAVNEM VRTU nadaljujemo spravilo jesenskih pridelkov vrtnin. Prednostno pospravimo občutljivejše na pozebo, pridelke namenjene za hrabmo v svežem stanju pa pobiramo izključno v suhem vremenu iz ne prerazmočene zemlje, hranimo pa le zdrave, nepoškodovane ter od zemlje očiščene pridelke. Brstičnemu ohrovtu poškodovanih in po-rumenelih listov ne odstranjujemo. V zelenem stanju so prehranjevali brstične glavice, porumeneli pa še varujejo brstič-ne glavice pred zimskimi poškodbami.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 23, oktobra - 29. oktobra
23-petek #	24-sobota 2Ls m	25-nedelja	26-ponedeljek
27-torek 4P	28- sreda	29-četrtek	
Foto: OM
Ali Vam beseda špekulant vzbuja strah?! I. del
Beseda špekulant v drugih jezikih ne pomeni »goljuf«, predrznež ali še kaj hujšega, tako kot to mogoče velja pri nas, pač pa v finančnem svetu označuje osebo, ki se loteva tveganih podvigov trgovanja z vrednostnimi papirji, instrumenti in nepremičninami. Špekulant izhaja iz dejstva, da je življenje samo po sebi polno tveganj. Na vsakem koraku lahko naletimo na tveganje: nepričakovane nezaželene stvari se nam pač vseeno dogajajo. Življenje, v katerem bi poskušali vsako tveganje zmanjšati na minimum (žal je to velika značilnost nas Slovencev, saj bi vsi po vrsti radi delali le v državnih službah z zagotovljeno plačo), bi bilo zelo dolgočasno. Špekulant sprejema razumna tveganja in tvega s ciljem doseči dobiček. Zato se tokrat posvetimo Švici, ki slovi po bančništvu. Da so bile švicarske banke zgodovinsko zelo uspešne, ni samo posledica švicarskega geopolitičnega položaja, pač pa tudi plemenitenja denarja s trgovanjem oziroma špekulacijami. Vodila - Aksiomi, ki so se jih pri tem držale generacije švicarskih bančnikov, so še vedno aktualna. Poglejmo si deset najbolj pogostih Vodil - Aksiomov, ki obstajajo v terminologiji švicarskih bančnikov!
1.	aksiom - Tveganje
Tveganje ni nekaj, čemur se moramo za vsako ceno izogibati, pač pa ga je treba v razumni meri sprejemati. Seveda smo potem zaradi sprejetega tveganja zaskrbljeni, a s tem ni nič narobe. Če niste zaskrbljeni, ne tvegate dovolj. To pomeni, da se je treba upreti skušnjavi prevelike razpršitve in da je treba vedno 'igrati za omembe vreden znesek'. Če boste vedno stavili le znesek, ki si ga lahko brez težav privoščite izgubiti, s špekulacijami ne boste obogateli. In nasprotno, če boste naložbe pretirano razpršili, boste podobni žonglerju, ki si prizadeva istočasno v zraku obdržati dvajset žogic.
2.	aksiom - Pohlep
Prof it je treba z mize vzeti 'prezgodaj'. Torej, ne iščite optimalnega trenutka za realizacijo dobička, pač pa to storite, še preden bo po vašem mnenju ta trenutek nastopil. Pametno si je vnaprej zastaviti cilj (npr. višino dobička), ki ga želimo z neko naložbo doseči. Ko je ta cilj dosežen, se poslovimo in preostalim zaželimo srečno pot še naprej.
3. aksiom - Upanje
Prejšnji aksiom svetuje, kaj storiti, ko gredo stvari v pravilni smeri. Kaj pa, ko gredo narobe? Tedaj je odlašanje škodljivo. Ko se ladja začne potapljati, se ni modro zatekati k upanju ali molitvi za preobrat. Ladjo je treba nemudoma zapustiti. Seveda se nam lahko zgodi, da bomo naknadno svojo odločitev obžalovali, če se cena vrednostnih papirjev ali instrumentov potem spet močno dvigne. Pa vendar, majhne izgube so dobrodošle, kajti z njimi se izognemo velikim izgubam.
Nadaljevanje sledi ...
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra:
Rdeči plamen
Vprašanje: Kdaj bo minilo obdobje moje depresije in žalosti, ki traja že eno leto v mojem ljubezenskem razmerju? Ali me v prihodnosti v ljubezni čaka sreča?
Odgovor: Bistvo vsakega človeka je, da se ima rad in da se ljubi. Sprejeti sebe je Božji dar. Življenje ni vedno enostavno in včasih usoda želi nekaj, kar vam je nerazumljivo. Od nekdaj se sprašujete, zakaj se vam dogaja to in to, zakaj ravno meni vam, a odgovora na to ne dobite. Iz astrološke karte je razbrati, da v sebi skrivate notranjo moč in intenzivno energijo. Vedno si želite nekaj, kar nimate, ali pa ste prepričani v tisto, da imajo drugi drugače. Stari ljudje so bili prepričani, da ima vsak človek svoj križ, ki ga nosi v življenju. Seveda je daleč od resnice dejstvo, da je vse enostavno, ampak kljub temu se morate truditi in objeti svet v pisane barve. Če boste našli navdih, bo vsak dan lahko sončen in vesel. V vašem primeru so problem misli, kajti vedno ustvarjate prizvok negativnosti in razmišljate o tem, kaj nimate. Idealen zakon je umetnost in potrebno se je potruditi in v partnerju uvideti tisto, kar vas uči. Slabo je tedaj, ko pride vmes posesivnost in pretirana navezanost, ki temelji na utesnjenosti in ljubosumnosti. Nimate lahke poti, toda morali bi se nekoliko bolj boriti in se potruditi.
Pretirana pričakovanja, da vam bodo drugi pomagali, niso dobra. Sami boste morali najti navdih in biti prepričani v oazo ljubezni. Zdi se, da ste pretirano popustljivi in da bi za srčnega izvoljenca naredili vse. Mnogo bolje je, da mu znate postaviti svoje meje in pravila - ter se jih držati. Toda jedro problema se skriva v tem, da si prestavljate pravila in da vam je enkrat nekaj in drugič drugo pomembno. Življenje pa teče dalje. Sprejeti boste morali odgovornost za svoja dejanja in biti tudi sami prepričani, da zmorete in da boste našli srečo v ljubezni. Omenjeno se bo zgodilo tedaj, ko boste razčistili s svojo preteklostjo. Vsak dan bi se morali odpraviti na sprehod in uživati v majhnih radostih. Namesto da se zapirate v svoj svet in tako ali drugače notranje kaznujete sebe, je bolje, da se odpravite v naravo. Opazite malenkosti in to je tisto, kar naj vam bo vodilo. Nobena velika zadeva se ne zgodi čez noč. Zavedajte se, da ste tudi sami pomembni in da bo prišel dan, ko boste ugotovili, kako čarobno je biti ljubljen. Želim vam čim več prijetnosti in ne pozabite se v prvi vrst imeti radi. Uživajte iz dneva v dan!
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Šifra:
Dolgo življenje
Vprašanje: Spoštovani, zanima me, kako bo moja bolezen v bodoče - ali bo boljše, na istem ali morda slabše? Hvala za odgovor.
Odgovor: Ko ste se rodili, so vam rojenice ob zibelko položile kakšen dar in vam so podarile notranjo modrost. Seveda imate tudi vi določene probleme, s katerimi se bremenite in vas najeda-jo. Toda le zakaj? Ko boste sprejeli svoje težave in jih vzeli za svoje, vam bo lažje.
Mnogo bolje je, da o svoji bolezni govorite v pretekliku in da ste hvaležni za to, kar imate. Iz vsake slabe situacije se človek lahko nekaj nauči in potegne modrost. Dejstvo je, da smo na planetu Zemlja na potovanju in da bo prišel nekoč dan, ko bomo odšli. Razpravljati o tem, ko je človek še aktiven, ni smiselno. Vsak ima možnost, da se spremeni in da dokažete v prvi vrsti, da je sposoben in stvari nadgradi tako, kot meni, da je pravilno. Pravzaprav ni vaša naloga, da merite svojo bolezen, kajti s tem
Duševno zdravje
Nestanovitnost
Življenje piše takšne in drugačne zgodbe. Za nekatere se iztečejo dobro, za druge slabo. Ana je že v zgodnji mladosti izgubila oba starša, zato je odraščala pri babicah in dedkih. Kljub temu da ji ni šlo slabo, se nikjer ni mogla ustaliti, nenehno je begala od enih do drugih starih staršev. Ta nestanovitnost jo je ne nek način zaznamovala, ne more obdržati službe, pa tudi z moškimi nima sreče, vsi jo zapuščajo. Kaj naj stori?
Ana v otroštvu ni dobila dovolj tople čustvene ljubezni in, kar je še posebno pomembno, tudi stalnosti v njenem otroštvu ni bilo in tako je še sedaj nekako v iskanju svoje identitete ter poistovetenja z vzori z ustreznimi osebnostnimi lastnostmi, saj nikoli ni imela ob sebi takšnih ustreznih oseb v posameznih razvojnih obdobjih.
Da ji bo lažje v življenju, se mora potruditi in narediti nekaj za svojo osebnostno rast. Naj bere knjige s to tematiko, se vključi v skupine, ki delujejo s tem namenom pod strokovnim vodenjema ali v obliki samopomoči. Lahko poišče tudi psihoterapevta, ki ji bo pomagal, da spozna samo sebe, predela pretekle izkušnje in začne delovati po drugačnih vzorcih, kot je do sedaj. Naj se odloči sama, in to čim prej.
mag. Bojan Šinko
naj se ukvarjajo zdravniki in imate dobre roke. Veliko je odvisno od vas in vi boste tisti, ki določite, ali bo stanje ostalo na istem. Dobro je, da ste aktivni in da v okviru svojih moči pomagate drugim. Zavedajte se, da vas morajo zaprositi in le tako boste imeli moč pomagati. Vaše misli so neukrotljive in vedno morate o nečem razmišljati. Pomembno je,
da pri vsem najdete svetle točke in harmonijo, ki vam bo pomagala na razpotjih življenja. Podarjena vam je tudi intuicija in tako je modro, da se znate poslušati. Včasih veselje pričara drobna pozornost, kot sta lepa beseda ali objem.
Obiščite me lahko na spletnObiščite me lahko na spletni strani: www.ta-dej-sink.si
Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Juršinci • Obisk pri najstarejši občanki
Častitljivih 95 let Marije Visenjak
Konec septembra 2009 je najstarejša juršinska občanka Marija Visenjak dopolnila 95 let.
Za častitljivo obletnico rojstva sta ji čestitala župan Občine Juršinci Alojz Kaučič in svetnik Damjan Šimenko; predsednica Rdečega križa Juršinci Marija Filipič ter predsednik župnijskega Karitasa Juršinci Vincenc Horvat pa sta najstarejšo občanko obdarila s simboličnim darilom in ji zaželela še mnoga leta. Marija oziroma Micka se je darila in šopka rdečih rož, s katerim jo je obdaroval župan, zelo razveselila.
Slavljenka je vse od otroštva živela skromno kmečko življenje v Hlaponcih. V družini so bili štirje otroci, imela je dva brata in sestro. Sama otrok ni imela in tudi
ni bila poročena. V starosti ji je pričelo pešati zdravje, tako da biva v domu starejših občanov na Ptuju. Večino časa preživi v postelji, potrebuje namreč popolno oskrbo. Povedala nam je, da se v domu dobro počuti in da je zadovoljna s hrano in strežnim osebjem.
Marija nam je tudi zaupala, kako doseči to zavidljivo starost: »Delo, garanje ... Včasih ni bilo strojev, zato smo vse delali na roke.« Sedaj seveda takih del ne zmore več, je pa še pred dvema letoma hodila peš k maši in opravljala vsa gospodinjska dela.
Vse najboljše, draga Micka, predvsem pa Vam želimo zdravja, ki naj Vam kot dober prijatelj zvesto stoji ob strani!
Damjan Šimenko
Glasbeni kotiček
Slo POP novice
Police glasbenih prodajaln so bogatejše za dolgo pričakovan jesenskisingel "Daj, povej', po mnenju mnogih najboljša in radijskim valovom najprijaznejša skladba z Galove zadnje plošče "Srce', kije izšla januarja letos pri založbi Sedvex. Medtem ko je bil "Kaj vse bi dal' Galov turbo ledolomilec, ki ga je izstrelil v vrh slovenske glasbene scene, potem je " Daj, povej' tista skladba, ki smo jo čakali. Pesem prinaša produkcijsko svež in svojevrsten zvok, dotikajoč se na eni strani žlahtnih osemdesetih, na drugipa tistega, ki se ga radi poslužujejo v trenutnem mainstreamovskem pop-rocku. Vendar "Daj, povej' hitro aranžmajsko preseže okvir klasične rockovske balade: je nežna balada, kot je tudi"Kaj vse bi dal', in je trden, neizprosen rock. Za izvrstno končno produkcijo je poskrbel mednarodno priznan mojster zvoka Gregor Zemljič. Gal je, kot se zanj spodobi, spet odigral 85% vseh inštrumentov, hkrati pa se je podpisal kot avtor glasbe, besedila in aranžmaja. Prav te dni je v pripravi tudi nov videospot, ki bo skladbo oskrbel še z dodatno razsežnostjo, režiral pa ga bo Klemen Dvornik. Singel "Daj, povej' resno napoveduje Galov jesenski koncert, ki ga bo odigral v Kinu Šiška v četrtek, 28. novembra. :k-k-k
Dejan Lapanja ni še eno novo ime na slovenski sceni, saj se je s številnimi znanimi imeni kot kitarist in vsestranski glasbenik že dodobra prekalil na slovenskih in tujih odrih (Terrafolk, Laibach, Vlatko Stefanovski, Vasko Atanasovski, The Fool Cool Orchestra, Vlado Kreslin in drugi) in tudi v najrazličnejših snemalnih studiih. Pred kratkim pa je pri založbi Sedvex izdal samostojni prvenec z naslovom 'Ni časa za preroke', s katerega na radijske postaje zdaj prihaja single 'Kar se večno zdi'.
Na albumu 'Ni časa za preroke' je enajst skladb, ki igrivo širijo žanrske kalupe, odsevajo izrazito glasbeno subtilnost in nadarjenost. Ploščo je namreč skoraj v celoti aranžiral, odpel, odigral, posnel, sproduciral in tonsko oblikoval sam.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. COTO feat NEISHA - ČRTA 9. JADRANKA JURAS - PODEJ NAPREJ 8. VLADO KRESWN--V : PARKU ZA GRADOM 7. MAMBO KINGS - NAJjBO SEPTEMBER ALI MAJ 6. SEBASTIAN - POLNOČ 5. REBEKA DREMELJ - LE ZA KRATEK ČAS 4. SAMUEL LUKAS - GREVA K MEN DOMOV 3. GAL GJURIN - DALEČ 2. ALYA - BRAZIL 1. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
MI2 z novim 'trojnim' singlom
Zasedba MI2 je v jesen zakorakala s kar tremi novimi singli, ki napovedujejo izid težko pričakovanega novega studijskega albuma. Po uspešni poletni koncertni sezoni so se fantje posvetili studijskemu ustvarjanju in rezultati je tukaj pod naslovi Haiku, Samo da je petek in Lovec na jelene.
Na radijske valove tako prihajajo tri med sabo zelo različne skladbe, med katerimi niso uspeli izbrati samo ene, ki bi jo ponudili poslušalcem. »V skupini Mi2 skušamo vsako izdajo pospremiti tudi s kakšno novostjo glede lansiranja naših izdelkov.
Tako smo na primer našo prejšnjo ploščo prodajali po 'za tiste čase nepredstavljivih' 600 tolarjev ali današnjih 2,5 evra, pri novem, nastajajočem albumu, pa smo ubrali tudi še doslej neuporabljen sistem nadgrajevanja. Najprej smo poslušalcem v lanskem letu predstavili prvo skladbo s tega albuma (Gretica), spomladi sta na prvi 'elektronski singlci' pri nas izšli Pornoromantika in Moja mila, tokrat pa izdaja-
mo maxi single, ploščo s tremi stranmi in s tremi novimi skladbami,« je povedal kitarist in vokalist Jernej Dirnbek. Vse tri nove skladbe so posneli v
domačem studiu producenta Draga Popoviča v Ljubljani, manjši del snemanj pa je potekal tudi v studiu Metro.
Haiku je singel v hitri,
MI2
rokenrol maniri, z našpičeni-mi kitarimi, udarnim ritmom in brezkompromisnim besedilom. Skladba Samo da je petek je resnična izpoved nekoga, ki komaj čaka na petek, da se poveseli v njem najljubšem okolju, ob temu primerni udarni in veseljaški glasbeni podlagi. Pesem Lovec na jelene pa je melanholična pripoved o fantu, ki se odpravi v lokal iskat ljubezen, dokler mu nepredvidljive okoliščine ne preprečijo njegovih namenov, posneta pa je na deloma hiphoperski podlagi ter z nežnim, večglasno zapetim refrenom.
Novi album skupine MI2 bo izšel predvidoma spomladi, pred tem pa jih bo mogoče ujeti na številnih koncertih.
MZ
Filmski kotiček
Ledena smrt
Vsebina: Šerifinja Carrie je po službeni dolžnost že predolgo na postaji sredi Antarktike, zato da odpoved v upanju, da so bo lahko preselila v toplejše kraje. Toda tik pred koncem polarnega poletja in njenim odhodom nedaleč od baze naletijo na truplo. Izkaže se, da je v bližini pod ledom zakopano sovjetsko letalo, ki je strmoglavilo pred 50 leti. Nosil je dragocen tovor, zaradi katerega se je posadka odločila imeti svojo lastno malo hladno vojno (in v kateri so vsi pomrli), trupla pa se seveda začnejo množiti tudi sedaj. Kaj je sovjetsko letalo prevažalo? Kje je dragoceni
Whiteout
Igrajo: Kate Beckinsale, Tom Skerrit, Alex O'Loughlin, Gabriel Macht Režija: Dominic Sena Scenarij: Jon Hoeber, Erich Hoeber, Chad Hayes in Carey Hayes po stripu Grega Rucka Žanr: akcijski film Dolžina: 101 minut Leto: 2009 Država: ZDA
tovor? Kdo je morilec? Na vsa vprašanja mora Carrie odgovoriti preden bazo zajame snežni vihar in se zapuščena pogrezne v polletno temo ...
Izraz 'development hell' v Hollywoodu označuje tiste filme, ki jih studio želi posneti, a do snemanja nikoli ne pride. Razlogi za to so različni. Ker je film skupinsko ustvarjanje, velikokrat pride do razhajanj mnenj ali pa prvotni scenarij različni producenti, režiserji in igralci tako spremenijo, da ni več podoben ničemur in je potrebno začeti znova. Zaradi tega Hollywood posname le 10 % filmov od tistih, katerih predpro-dukcijo dejansko začne. 90 % jih večno ostane v 'peklu razvoja' kjer storijo bridko smrt.
Film Ledena smrt je točno takšen film, kakršen nastane po nekaj letih spreminjanja scenarijev ter menjavanja režiserjev in igralcev. Po sedmih letih sprememb je scenarij prišel do točke, ko bi ga bilo potrebno zavržti in začeti znova, toda studio je v tem primeru le dal zeleno luč za snemanje. Rezultat je popolna zmešnjava brez-veznosti in dolgočasja. Zasnova zgodbe sicer obeta (kriminalka
na južnem polu), in če se sprva zdi, da bo šlo za fin triler s pridihom Carpenterjevega Stvora, se že po nekaj minutah vse skupaj sprevrže v inflacijo sistemskih napak epskih razsežnosti, kjer ne deluje prav nič, od režije, scenarija, zgodbe, igre itd.
Glavna junakinja rešuje zapleten umor, a najbrž so se producenti ustrašili, da lepotica kot je gdč. Beckinsale pač ne more ves film preživeti v 20 plasteh zimske obleke, zato so jo takoj na začetku slekli in postavili pod tuš. V prvi polovici filma se mora poleg blaznega morilca s cepinom bojevati še s prebliski iz preteklosti, ki v strukturi zgodbe ne služijo prav ničemur. Najbrž so tam zato, da je že itak predolg film še daljši. Film je primeren tudi za slepe ljudi, kajti vsi junaki nekajkrat opišejo to, kar gledal-
ci itak vidimo na platnu ('to je truplo', 'to je polarni sij', 'to je kri', 'to je šiv' in če slučajno ne bi dojeli, izvemo da 'je polarni sij zelo lep').
Junaki filma se po južnem polu sprehajajo popolno nali-čeni in lepi, nihče ne faše ivja (niti v najhujši nevihti ne), nobeno steklo ni zasneženo (na zgradbah, avionih, vozilih), identiteto glavnega zlikovca, ki je skrbno varovana skrivnost do konca filma, prepoznamo takoj, ko se na začetku filma prvič pojavi, zato je film brez tančice suspenza. Takšnih in podobnih kiksov kar mrgoli, svoje pa doda še okoren in mestoma napačen prevod. Film tako ni vreden ne časa ne denarja za ogled, vreden ni niti zaprašenega DVD-ja v kakšni videoteki.
Matej Frece
SESTAVIL
EDI KLASINC
MORSKI ČLENONOŽEC
Štajerski TEDNIK
GUMBI NA HARMONIKI
NASELJE NA LJUBLJANSKEM POLJU
PAKROZNO TELO
KOPJE KRALJA ARTHURJA
NAS PESNIK GRUDEN
SLAN LISTIČASTI KROMPIR
POSVEČENEC, IZBRANEC
OBSEŽNA VOJASKA OPERACIJA
IZOBRAZBA
ITALIJANSKI SKLADATELJ (GIUSEPPE)
ITALIJANSKI NOGOMETAS
TAJVANSKI FILMSKI REŽISER LEE
KRAJAN UTIKA
SPOJ, KONTAKT
STARORIMSKA PLEBEJSKA RODBINA
GERMANSKA PISAVA
KOPRSKI NOVINAR
SPOLNI NAGON
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
NOV ODSTAVEK
FRANCOSKI DRAMATIK (EDMOND)
ALUMINIJEV SILIKAT
NOGOMETAŠ (VLADIMIR)
ČISTO PREMOŽENJE, GOTOVINA
PREMICA
DRAŽILNO NASLADILO
IT. FILMSKI REŽISER (FEBO)
JAN IVAN
OGRSKI UPORNIKI
POŽIGALEC IZ STRASTI
VLAČUGA, PROSTITUTKA
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
MESTO V FRANCIJI
KRAJ PRI KRŠKEM
NOETOVA BARKA
IZ BESED VALJ + FICI
PESNIK (ZBADLJIVO)
TOK, TULEC
OBUJEK
ANTONIO VIVALDI
FRANCOSKI PISATELJ (PAUL)
SLADKOBA
PRIMORSKI SVALJKI
STOPNJA V SODNEM POSTOPKU
NAS PESNIK KLOPČIČ
URŠKA BAČOVNIK
REKA V KAZAHSTANU
SRBSKI TURBO PEVEC ILIČ
PRITOK SOČE BLIZU BOVCA
PARADIŽ, EDEN
NASA SOPRANISTKA (IRENA)
Ugankarski slovarček: ANG = tajvanski filmski režiser Lee; MAŠE = papirno testo; RON = kopje kralja Arthurja; SAU = koprski novinar In politik (Silvano, 1942-); SINOPOLI = Italijanski skladatelj (Giuseppe, 1946-2001); STUPA = jadranski otoček; UČJA = pritok Soče blizu Bovca; UIL = reka v Kazahstanu.
■je|e|A 'eaup 'e^jujo 'eip^e
e^seioA e>i!|9A 'eonuo 'ue|/\| '^usiozi 'an 'eOuewoiojs 'sdn 'siuno 'jramn 'og| Te|s 'nue^ 'guv 'uoj 'eojuossajd 'piosdp 'jsuju 'uep 'eunj '¡seq 'pflAeu 'eon 'ednis 'pj^o '¡opj :ouAejopoA :s)|uezij)| 3) A3)is3H
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 24. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
NEDELJA, 25. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škr-lec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 26. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa (Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). TOREK, 27. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na
današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 28. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 URA NOVIC IZ SLOVENSKIH GORIC (Polona Ambrožič) 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Puta-rek). 19.10 Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). ČETRTEK, 29. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PETEK, 30. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Uživali boste v vsem tistem, kar je lepo in prijetno. Na delovnem mestu boste imeli v rokah čarobno palčko. Uživali boste v vsem, kar ustvarjate in motivirali boste druge ljudi. Ljubezen bo nekaj prijetnega. Vzemite si čas zase. Dobro se boste znašli v intelektualnih dejavnostih.
Sn BIK
Pričakovati je povečano ravnovesje In užitke. Varovati se boste morali slabih navad. Odpravite se v naravo. Potreba po varnosti bo močna in iskana. Ljubezenska sreča bo namenjena samskim. Posebno izpolnjenost boste doživeli na delovnem mestu.
DVOJČKA
Življenje boste zajemali z veliko žlico in uživali. Tudi v tem tednu vam bo jezik tekel In s svojimi zgledi boste vzpodbujali druge. Čustveno boste razpeti in občutljivi. Bodite kreativni in ustvarjati. Finančno bo zelo prijetno in harmonično. Postavite si meje in pravila igre.
RAK
Na delovnem mestu se bodo dogodki zavrteli tako, da boste imeli koristi. Življenje vas bo učilo in pililo. V prvi vrsti bo dobro, da se boste postavili zase. Finančno se bodo stvari uredile. Imeli boste nekaj nepričakovanih izdatkov. Odzovite se klicu narave!
LEV
Odkrivali boste strasti v sebi in uvideli lastno pomembnost. Kjer se boste pojavili, boste vzpodbudili pozornost in val navdušenja. Najbolj pestro bo na delovnem mestu, težko bo, ko ne bo vse po vaše. Ljudje, ki bodo v tem obdobju prihajali v vaše življenje, vas bodo osrečili.
DEVICA
Vzeli si boste čas za prijatelje in izmenjali mnenja. Uvidite harmonijo In da spoznajte svojo osebno legendo. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni in na delovnem mestu bo lepo in prijetno. Poslušanje glasbe bo balzam za dušo.
TEHTNICA
Harmonija časa bo tista, ki prinaša ravnovesje in skladnost. Življenje vam bo ponudilo mnogo priložnosti za uspehe, za delovne izzive in motivacijo. Seveda boste želeli živeti na veliki nogi. Počasi se daleč pride. V ljubezni bodo občutki mešani in pogovori konstruktivni.
ŠKORPIJON
Odprle se vam bodo nove poti in možnosti za osebno in duhovno rast. Stvari bodo šle naprej s svetlobno hitrostjo. Dogodkov ne boste mogli spreminjati, ampak jih sprejmite. Briljantno se kaže po zvezdnih namig v službi, morali boste zavihati rokave. Sledi čas preobrazbe.
STRELEC
Sledili boste tistim izzivom, za katere boste prepričani, da so pravilni. Upoštevati morate smerokaze. Ljubezen: doživeli boste adrenalinske užitke in poslušali sebe. V prostem času pojdite v naravo in se sproščajte. Če niste na dieti, si privoščite čokolado.
KOZOROG
Odgovornost bo nekaj, kar vam bo koristilo. Intelektualno boste bolj napredni in odšli naprej. Najdite tisto motivacijo, ki vam bo dala krila. Partnerjevi namigi se bodo okrepili in pravilno bo, da se poglobite v izražanje čustev. Blesteli boste - kje drugje kot v službi.
VODNAR
Sledilo bo prijetno in harmonično obdobje. Spremljala vas bo sreča In z njo oaza priložnosti. Na delovnem mestu bodo v ospredju svetle in harmonične barve. Tako tudi uspeh ne bo izostal. Ne smete prehitevati dogodkov, ampak poslušati svoje notranje občutke.
RIBI
Pričakovati je glasen in odločen teden. Končno boste znali reči bobu bob. Ljudje vas bodo občudovali, kajti naredili boste pomembne korake naprej. V ljubezni bo zapihal svež veter. Harmonično bo v pogledu denarja. Seveda, če se boste držali varčevalnih ukrepov.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Povejte svoje mnenje, od ponedeljka do petka ob 14.40!
24 UR
Kidričevo • Katja Kopajnik izdala knjigo
Ko zadane
Katja Kopajnik iz Kidričevega je kot devetošolka Osnovne šole Borisa Kidriča Kidričevo sodelovala na natečaju Z domišljijo na potep in zmagala. Danes s ponosom drži v rokah svoj knjižni prvenec Ko zadane. S 1. septembrom 2009 pa je začela »guliti« srednješolske klopi II. gimnazije v Mariboru in okušati radosti ter pasti življenja dijakinje.
Bi lahko za tiste, ki še ne vedo, na kratko razložila, kaj sploh je literarni natečaj Z domišljijo na potep?
Z domišljijo na potep je literarni natečaj, na katerem lahko sodelujejo tako osnovnošolci kot dijaki. Mladi ustvarjalci lahko na različnih ravneh izbirajo različne literarne vsebine. Glasovi žirije in bralcev odločijo o nagrajencih, katerih zgodbe izidejo v knjižni obliki.
Zakaj pa si se sploh odločila, da boš napisala zgodbo in se z njo prijavila na literarni natečaj?
Že od nekdaj rada berem in pišem. Za sodelovanje na tem literarnem natečaju sem se odločila na pobudo moje učiteljice slovenščine Sonje Lenarčič, prepričali pa so me tudi uspehi bivših učenk.
Osvojila si 1. mesto v Sloveniji. Kakšni občutki so te preplavili, ko si v Ko-loseju v Ljubljani izvedela, da boš izdala knjigo?
Da sem ena izmed nagrajencev, ki jim bodo natisnili knjigo, sem izvedela že nekaj dni prej, kljub temu pa sem bila ob razglasitvi mojega prvega mesta zelo presenečena. Nato pa so me preplavili občutki sreče in nepopisnega veselja, saj je to zame res velik dosežek.
Si pričakovala, da bo tvoja zgodba tako dobro ocenjena?
Ne, česa takega nisem pričakovala.
Kje si dobila navdih za zgodbo?
Navdih oz. osnovno idejo sem črpala iz zgodbe neke mlade ženske, ki je zbolela za
Osemdnevnega izleta z naslovom Danska od blizu se je udeležilo 47 dijakov in bodočih študentov iz 38 slovenskih srednjih šol ter pet spremljevalcev. Spremljevalci so bili predsednik društva France Benedik, profesor Jože Bogataj, zborovodkinja Ana Černe, študent medicine Jernej Arh in profesorica na naši gimnaziji Brigita Vertič. Gimnazijo Ptuj kot edino ptujsko srednjo šolo sva zraven profesorice zastopala Nika Šeruga in Nino Galun.
V	petek, 4. septembra, smo se v popoldanskih urah s profesorico popeljali proti Ljubljani, od koder smo krenili proti Kraljevini Danski, kot je njeno uradno ime. Pot nas je vodila skozi Avstrijo in Nemčijo vse do Danske, kamor smo prispeli v popoldanskih urah naslednjega dne. Že prvi postanek na otoku R0m0 je dal vedeti , da nas bo veter spremljal na vsakem koraku. Na srečo se je kasneje pokazalo, da je bilo vreme v času našega obiska nadpovprečno lepo in sončno. Kljub značilnim danskim vetrnim elektrarnam in značilnim vasicam, skozi katere smo se peljali, smo se vedno znova vračali k domovini, ker je bilo potrebno vaditi petje za naš nastop, ki je bil predviden dva dni kasneje. Vaje in priprave so sledile tudi na šoli Askov H0jskole, kjer smo bivali. Po vaji je sledil še družabni večer, kjer smo se seznanili in že takrat smo spoznali, da se bo spletlo mnogo novih prijateljstev.
V	soboto se je pričelo spoznavanje Danske v pravem pomenu
besede. Obiskali smo mestece Ribe, ki velja za eno najlepših danskih mest, sprehodili smo se skozi vikinško vas in videli, kako je potekalo življenje danskih staroselcev. Ker pa smo bili ravno v deželi lego kock, nikakor nismo smeli izpustiti obiska Legolan-da, kar je v vsakem izmed nas prebudilo malo otroka. Zvečer je ponovno sledila vaja za nastop in druženje, ki se je zavleklo dolgo v noč. Naslednji dan smo se najprej ustavili pri skulpturi štirih mož, ki veličastno gledajo proti morju, nato pa smo nadaljevali vožnjo proti Nyk0bingu. Tam so nas prijazno sprejeli v Gimnaziji Mors0, s katero naša gimnazija že vrsto let sodeluje. Prenočili smo pri tamkajšnjih dijakih. Popoldan je bil namenjen druženju z družinami in spoznavanju danske kulture in načina življenja od blizu. Sledila je predstavitev naše države v kulturni dvorani na njihovi šoli.
Foto: M. Ozmec
levkemijo. A zgodba se kasneje razvije popolnoma drugače, saj je izmišljena.
Kako dolgo in kdaj je zgodba nastajala?
Zgodba je od ideje pa do končnega izdelka nastajala približno dva meseca. Pisala sem ob večerih oz. takrat, ko sem dobila navdih.
O čem govori tvoj prvenec? Kakšna tematika se pojavi?
Moj prvenec je zgodba o mladostniški ljubezni med dekletom Gajo in fantom Majem. Njuno življenje teče po ustaljenih tirnicah, ko ju nenadoma pretrese Gajina bolezen. Zboli namreč za levkemijo in tako se njuna zgodba zaplete. Tematika bolezni je že tako in tako težka ter žalostna, v tem primeru pa še bolj, saj gre za mlado osebo,
Katja Kopajnik s svojo knjigo Ko zadane
ki bi morala uživati v življenju in ljubezni.
Pa se dotaknimo še oseb. So resnične ali izmišljene? Se lahko kdo iz resničnega življenja prepozna v kateri od književnih oseb?
Osebe v moji zgodbi so izmišljene. Obstaja pa možnost, da se kdo iz resničnega življenja prepozna v njih, saj je tematika čisto življenjska.
Učenci berejo tvojo knjigo za domače branje, bralno značko. Ti to kaj pomeni?
Seveda. To, da učenci berejo mojo knjigo, mi pomeni veliko. Občutek, ki ga dobiš, ko izveš, da je tvoje delo dobro sprejeto, da je nekomu všeč in ga ceni, je enkraten.
Če bi imela možnost, bi
se še enkrat prijavila na literarni natečaj?
Da.
Kakšno tematiko bi izbrala tokrat?
Morda bi tokrat izbrala kakšno bolj lahkotno in veselo tematiko, ki razkriva svetle plati življenja.
Kakšen sprejem je doživela izdaja knjige (pri sorodnikih, prijateljih, znancih)?
Knjiga je doživela krasen sprejem. Vsi so mi čestitali in moj uspeh sprejeli z navdušenjem.
Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost? Bi rada napisala še kakšno knjigo ali je to vse?
»Nikoli ne reci nikoli,« pravijo. Sedaj se bom posvetila
šoli, a pustimo času čas in počakajmo, kaj bo prinesla prihodnost.
Se še želiš komu posebej zahvaliti?
Da, rada bi se zahvalila moji mentorici Sonji Lenarčič, ki je verjela vame in me spodbujala, ter moji družini, ki mi stoji ob strani in se veseli z mano.
Najlepša hvala za pogovor in upamo, da nas presenetiš še s kakšno zanimivo zgodbo.
Sonja Lenarčič, učiteljica slovenščine in mentorica, pa je o Katji Kopajnik povedala tole: »Katja je verjela vase in jaz sem verjela vanjo. Rezultat zaupanja je njena uspešnica, knjiga, prvorojenka, s katero je dokazala, da se kljub mnogim obveznostim da s potrpežljivostjo, sistematičnostjo in splošno razgledanostjo napisati poučno zgodbo s pomenljivim naslovom Ko zadane. Katja, še enkrat ti čestitam za zmagovalno knjigo, za prvo mesto v Sloveniji v okviru literarnega natečaja v kategoriji učencev predmetne stopnje Z domišljijo na potep. Ponosna sem nate in upam, da kmalu preberemo tvojo drugorojenko ...«
Nuša Korošec, Talita
Krajnc, Julija Lozar, Sara Kondič, Jana Turk, 9. a novinarski krožek OŠ Kidričevo
Danska • Slovenski dijaki na izletu
Danska od blizu
Društvo slovensko-danskega prijateljstva je za dijake slovenskih srednjih šol letos že trinajstič organiziralo izlet na Dansko.
Preko ljudskih pesmi s spremljavo harmonike in kitare ter predstavitve posameznih regij smo skupaj s solističnimi vokalnimi in inštrumentalnimi nastopi flavtistke, violinistk in saksofonistke predstavili našo državo, kulturo in ljudi. Uradni del predstavitve se je nadaljeval ob slovenski hrani in pijači, pozabiti pa ne smemo niti na harmoniko. Naša predstavitev je gostitelje tako navdušila nad Slovenijo, da so nekateri tudi naslednje jutro ob slovesu obljubljali, da nas obiščejo.
Časa za slovo od gostiteljev ni bilo kaj dosti, saj smo v želji, da bi videli čim več Danske, zjutraj že nadaljevali pot proti Arhusu, drugemu največjemu danskemu mestu. Tam smo si ogledali muzej na prostem oziroma kar celo mestece, urejeno v stilu iz časa H. C. Andersena. Še isti dan smo se povzpeli tudi na najvišji danski vrh. To je Ejer Bavneh0j, ki je vi-
sok 175 m. Ta podatek priča, da je Danska ravninska dežela, prav zaradi tega je glavna gospodarska panoga tam kmetijstvo; za razliko od Slovencev pa pridelajo dosti več kakovostnega piva kot vina. Po sestopu z najvišjega vrha smo se podali še v pravljični svet.
V	kraj Odense namreč, rojstni kraj H. C. Andersena. Tam smo si ogledali muzej, posvečen temu velikemu danskemu pravljičarju.
V	sklopu muzeja je tudi njegova rojstna hiša. Sledil je odhod do Kopenhagna in nastanitev v ho-stlu, po večerji pa smo ponovno priredili družabni večer.
Roskilde je bil naš naslednji kraj, kjer smo se ustavili. Tam smo si ogledali Vikinški muzej, kjer hranijo restavrirane vikinške ladje. Pot smo nadaljevali proti središču Roskilda, kjer je tudi katedrala, v kateri so pokopani danski kralji in kraljice, vse do Gimnazije Himmelev, kjer so nas prijazno sprejeli, nam razka-zali šolo ter povedali nekaj o njihovem šolskem sistemu. Na poti proti šoli Helsing0r International H0jskole, kjer smo imeli načrto-
vano drugo predstavitev Slovenije, smo se ustavili še na gradu Frideriksborg, od tam pa pot nadaljevali proti gradu Kronborg, kjer naj bi se dogajala Shakespearova zgodba o Hamletu in Ofeliji. Od tam smo videli tudi Švedsko. V šolski telovadnici je sledila ponovna predstavitev Slovenije, ki se je zaključila ob slovenski hrani in pijači, vse skupaj pa se je razvilo v pravo veselico. Ob spremljavi harmonike in kitare so se na plesišču ob slovenski glasbi zavrteli tudi Danci. Dobro vzdušje smo prenesli tudi pred hostel, kjer smo nadaljevali z druženjem do zgodnjih jutranjih ur.
Predzadnji dan je sledil ogled Kopenhagna, danske prestolnice. Po ogledu znamenite morske deklice smo se podali v središče mesta in si ogledali njegove znamenitosti. Popoldan je sledil sprejem pri veleposlaniku Republike Slovenije na Danskem, njegovi ekscelenci g. Bogdanu Benku. Po zgodnji večerji smo obiskali še danski parlament, dan pa smo zaključili v zabaviščnem parku Tivoli. Zadnji dan je bil name-
njen prostemu pohajkovanju po danski prestolnici, popoldan pa je sledila vožnja do otoka M0n. Od tam smo pot nadaljevali proti pristanišču, od koder nas je trajekt popeljal v Nemčijo. Sledila je le še naporna vožnja proti domu.
Bližje smo bili domovini, bolj smo spoznavali, da smo v tem času iz popolnih neznancev postali dobri prijatelji in da prihod domov pomeni za nas slovo. Za-hvalj uj oč modernim tehnologij am bomo lahko ostali v stiku, vendar to ni tisto, kar želimo, zato se že porajajo ideje o ponovnem snidenju, ki bodo, vsaj upava, padle na plodna tla. Danska nas je s svojimi naravnimi in kulturnimi lepotami navdušila. Preživeli smo osem nepozabnih dni, pa vendar po vrnitvi lahko ponovimo tisti stari slovenski pregovor, da je vsepovsod lepo, a doma je najlepše. Ni lepšega kot vrnitev domov, v Slovenijo. Da pa vse to ugotoviš, moraš potovati in spoznavati tuje dežele in kulture. Nika Šeruga in Nino Galun, Gimnazija Ptuj
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
Nika Šeruga in Nino Galun sta bila s profesorico Brigito Vertič v skupini slovenskih dijakov na Danskem.
Foto: arhiv Gimnazije Ptuj
Danska ponuja mnogo zanimivosti
Nagradno turistično vprašanje .
Ptuj še nikoli tako dober ...
V organizaciji TUristično-gostinske zbornice Slovenije je v Mariboru od 20. do 22. oktobra potekal letošnji 56. gostinsko-turistični zbor.
Zadnji dan zbora so že po tradiciji podelili nagrade najboljšim udeležencem v vseh strokovnih tekmovanjih. Organizirana tekmovanja so priložnost za turistične in gostinske delavce, da predstavijo svoje znanje tako delavcem v panogi kot tudi javnosti. Letos se je za nagrade po-
tegovalo več kot 520 tekmovalcev v različnih kategorijah. Tekmovali so kuharji, natakarji, sobarice, bar-mani, receptorji, vinski svetovalci. Sodelovali pa so tudi dijaki srednjih šol za gostinstvo in turizem ter srednjih živilskih šol. Tudi letos se je tekmovanj udeležila močna ekipa
Terme Ptuj, ki je v zadnjih letih dosegla nekaj vidnih uvrstitev. Tekmovali so sobarice, kuharji, receptorji in še nekateri drugi.
Na razstavi kulinaričnih izdelkov, letos je bila v ospredju artistika v kulinariki, je bilo mogoče videti prave umetniške stvaritve kuharjev. Vabila pa je tudi razstava po-grinjkov. Prvi dan prireditve, 20. oktobra, so udeleženci letošnjega 56. gostinsko-turističnega zbora skupaj obeležili tudi svetovni dan kuharjev. V gostinstvu in turizmu Slovenije je trenutno kadra premalo, zato so posebno pozornost posvetili tudi promociji poklicev v gostinstvu in turizmu, povabili so učence osnovnih in dijake srednjih šol ter jim predstavili posamezne poklice v dejavnosti, ki postaja vse bolj pomembna z vidika BDP tudi v Sloveniji.
V okviru sejma je potekala tudi nacionalna borza dela v gostinstvu in turizmu, ki jo je Ministrstvo za gospodarstvo - Direktorat za turizem pripravil v sodelovanju s
Na trsu se je namreč odebelilo kar 26 zajetnih temno modrih grozdov, ki so bili poleg vsega še zelo sladki. To sta, še pred trgatvijo, preverila predsednik DVSH Edi Hojnik in gospodar trte Janez Jurgec, ki sta namerila kar 75 oekslov sladkorja. Prvi skrbnik trte, ki mu gre pravzaprav največ zaslug za dobro prvo letino, Zvonko Arnečič, pa se je vsaj toliko kot sladkobe in kilaže razveselil dejstva, da so menda prav vsi mimoidoči znano trto le občudovali, da se je ni dotaknil prav nihče, celo ob zadnjem obisku 200 študentov s Ptuja tik pred trgatvijo bojda ni zmanjkala niti ena jagoda z grozdja. To je bilo zelo jasno opozorilo vsem, da so na cirkulanskem trtnem ponosu vedno natančno prešteti ne le grozdi, ampak tudi vsaka jagoda na njih in še, da se s skrbnikom trte nikakor ni dobro iti slepe miši.
Prvi trgatvi lepo obložene trte je sicer prisostvovalo lepo število znanih imen, ki so kakorkoli povezana z vinogradi in vinom; med gosti je bil tudi mariborski mestni viničar Tone Zafošnik, ki skrbi za najstarejšo trto na svetu na Lentu in ga je očitno zanimalo, kako to uspeva Cirkulan-čanom. Glede na to, da je ob natančni tehtnici ostal brez besed, ga je verjetno kar malo zaskrbelo, da bo »svetoanska« potomka originala z Lenta po svojem pridelku sčasoma prehitela mariborsko trto ...
Prve ocene o teži grozdja so padle že takoj potem, ko je gospodar Jurgec odrezal prvi grozd in poznavalci so trdili, da bo vsega skupaj za krepkih deset kilogramov; tehtnica je nato pokazala kar 11,4 kilograme, ampak je bilo treba odšteti težo košaric in na koncu je bila neto teža grozdja slabih 8 kilogramov, kar
Turistično-gostinsko zbornico pri Gospodarski zbornici Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in Slovensko turistično organizacijo. V okviru borze so se na enem mestu soočili in povezali ponudniki delovnih mest v gostinstvu in turizmu z mladimi, ki zaključujejo šolanje v gostinskih in turističnih šolah in drugimi iskalci zaposlitve iz cele Slovenije. V okviru druge nacionalne borze dela v gostinstvu in turizmu, ki je potekala 21. oktobra v hotelu Habakuk v Mariboru, so pripravili tudi kviz o tem, kako postati mojster v gostinstvu, na okrogli mizi pa so govorili o možnostih za uspešno kariero v gostinstvu in turizmu.
Letošnje tekmovanje Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna se je izteklo kot še nikoli doslej. Ptuj je osvojil tri prva
pa tudi ni od muh. Sledilo je ročno smukanje jagod, ki so ga letos opravili v glavnem predstavniki moškega spola, nato pa še stiskanje jagod s t. i. moštačo, kjer so bili spet glavni moški. Po pravilu in tradiciji bi sicer grozdje morale zmečkati bose noge, ampak letos ljubkih ženskih nožic ni bilo na voljo (drugo leto bodo gotovo že, kot je zatrdil skrbnik Arnečič), da bi pa moški s svojimi velikimi podplati mečkali sladke in nežne jagode, bi bil pa brez dvoma grozljiv prizor, pa tudi vprašanje je, kakšen okus bi potem imelo prvo
mesta, med vrtci je slavila enota Zvonček Vrtca Ptuj, med srednjimi kampi je bil najbolje ocenjen kamp Term Ptuj, najstarejše slovensko mesto pa se je po premoru ponovno zavihtelo na prvo mesto med turističnimi kraji. V tej kategoriji je bila Postojna druga, Lendava pa tretja. Svečana podelitev priznanj bo 14. novembra v Velenju, sočasno s proslavo ob 50-letnici Velenja.
Pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje se glasi: letošnja prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino, bo že 14. po vrsti. Nagrado bo prejela Amalija Gostan, Zgornja Hajdina 174, Hajdina. Danes sprašujemo, katero vinsko kraljico bo letos dobil Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 30. oktobra. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus.
vino ... Da bo tega posebnega vina nekaj več, so poskrbeli pohodniki, ki so med pohodom po t. i. poti modre kavčine med vinogradi s seboj prinesli še za dobro puto temnega zrelega grozdja, sicer pa se bo prvo vino iz sadov potomke najstarejše trte na svetu zorilo v kleti skrbnika Arnečiča, tako da bojazni, da bi se kaj pokvarilo in zmanjkalo, res ni.
No, dela s 26 grozdi so imeli vsi navzoči toliko, da se je prva trgatev zaključila šele v zelo, zelo poznih urah; da je grozdje končalo v lepo tekočem stanju, je jasno, v kakšnem stanju pa so končali vsi trgači in ostali prisotni, pa se v poročanju z uradnega dela trgatve bojda ne sme navajati.
Za nekoliko bolj jasno predstavo bo gotovo dovolj le stavek Mira Les-jaka - Hanzeka, ki je modro ugotovil: »Še dobro, da na toten trsi neje teko grozdof, kak je tu okoli šijekov, če ne bi bli durh no durh fse dni pijani ... «
SM
Foto: Črtomir Gozni k
Ptuj se je ponovno uvrstil na prvo mesto med turističnimi kraji v Sloveniji.
Sv. Ana • Prva trgatev modre kavčine
Bolje z moštačo kot z moškimi podplati ...
Potem ko so Cirkulančani pred dvema letoma na hribčku ob sloviti cerkvici sv. Ane nadvse slovesno posadili potomko najstarejše trte na svetu, modro kavčino ali žametno črnino - in jo v dveh letih dvakrat dodobra obrezali oz., kot so rekli, ji vzeli nedolžnost, so letos prav tako slovesno opravili še prvo trgatev. In navkljub reku, da se ob veliko babicah rodi kilavo dete, je cirkulanska modra kavčina ob številnih dedkih in botrih rodila krepko zaobljeno dete.
Gospodar trte Janez Jurgec ob pokušanju prvega odrezanega grozda, ob njem pa predsednik DVSH Edi Hojnik: »Daj, no, Janez, kako se pa držiš, saj sva prejle izmerila, da je grozdje zelo sladko!«
Po tehtanju je sledilo ročno smukanje jagod, nato pa še stiskanje (in mešanje) grozdja z moštačo; ženske naj bi to naredile kar z golimi, brhkimi nožicami, moški pa so si še na roke raje nadeli rokavice... le zakaj?
Foto: SM
Foto: SM
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Martinovanje in šaljivi krst mošta v Grand Hotelu Primus z Ansamblom Ekart
Sobota, 7.11.2009, ob 19. uri Cena Martinove večerje in kozarec mošta znaša 25,00 € na osebo
Teime Ptuj d. o. o., Pot v toplice 9,2251 Ptuj. ID št. za DDV:SI20241275, DDV ¡e vštet v ceno.
Primusove vinske zgodbe
NOVO: Abonma odrasli: 80 € + darilo (vstopnica za savne in bazene v Grand Hotelu Primus) Abonma študenti, upokojenci in člani skupine Facebook Terme Ptuj: 70 € + darilo (vstopnica za savne in bazene v Grand Hotelu Primus)
Začetek: petek, 23.10.2009, ob 20. uri - Portugalka, Metliška
prvina - Vinska klet Metlika
Program vinskih zgodb najdete na: www.terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus
JL
Grand Hotel Primus
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero vinsko kraljico bo letos dobil Ptuj?...
Ime in priimek:_
Naslov:_____
Davčna številka:
Cirkulane • Tamburaši na mednarodnem festivalu v Novem Sadu
Cirkulančani v zibelki tamburice
V nedeljo 18. oktobra smo se Tamburaši iz Cirkulan udeležili enega izmed najbolj priznanih festivalov malih tamburaških skupin »Bisernica Janike Balaža«. Na njem je sodelovalo skupno osem skupin iz Vojvodine, Slavonije, Bosne, Srbije in Madžarske, Slovenijo pa smo zastopali Tamburaši iz Cirkulan.
Naše polke in valčke je publika sprejela z bučnim aplavzom, zelo zanimiva pa se jim je zdela uporaba lončenega basa. Pohvalno je naše mu-ziciranje označila tudi strokovna komisija. Prvo mesto je zasedla skupina iz Osijeka, najboljši »primaš« (izvajalec na bisernici) pa je postal še ne polnoletni član zasedbe iz Subotice. Festival je preko satelita iz nabito polne dvorane studia »M« neposredno prenašala RTV Novi Sad.
Na najuglednejšem festivalu v Vojvodini
To je bil že deveti festival zapovrstjo, ki ga prirejata Radio Novi Sad in društvo »Tam-burica Janike Balaža«. Janika Balaž - »vojvodinski Strauss« - je s svojo virtuoznostjo na bisernici zelo pripomogel k razvoju in popularizaciji tam-buraške glasbe. Širšemu kro-
gu ljudi je poznan predvsem po pesmi »Osam tamburaša s Petrovaradina«, ki jo prepeva Zvonko Bogdan. To, kar je Zlata harmonika v Sloveniji, je Tamburica Janike Balaža v Vojvodini. Zato smo tambu-raši iz Cirkulan seveda zelo veseli in ponosni, da smo se
uvrstili na tako ugleden festival. Predlagal nas je Damir Zajec, priznani tamburaški strokovnjak, ki v Sloveniji že vrsto let spremlja delo tambu-raških skupin predvsem kot ocenjevalec na medobmoč-nih in državnih srečanjih.
Seveda smo bili takoj za,
zna ekipa pet tekmovalcev. V letošnjem letu je bilo v ekipni državni A-ligi izvedenih deset ribiških tekem na odprtih in stoječih vodah po vsej državi, največ znanja in sposobnosti pa je očitno dokazal Žiga Pa-vlič in tako postal še državni prvak v ekipni konkurenci. Naslov državnega prvaka pa je dosegel tudi z ekipo Ribiške družine Majšperk, v kateri so poleg Žiga Pavliča še Zvon-ko Furman, Branko Novak, Jernej Ambrožič, Mitja Marks in Saša Nedeljko.
Ker si je s prvima mestoma v obeh ligah prislužil dvakrat po 30 točk, je dosegel prvo mesto tudi v kombinaciji, s čimer se je uvrstil v državno reprezentanco športnih ribičev Slovenije, ki bo drugo leto zastopala Slovenijo na ribiškem
Zvečer je na odru studia M šlo zares
Foto: Polajžer
Foto: Polajžer
Cirkulanska »delegacija« pred spomenikom Janika Balaža
Športni ribolov • Zmagoslavje Žiga Pavliča
Državni prvak med posamezniki in v ekipni konkurenci
Ptujčan Žiga Pavlič je kot član Ribiške družine Majšperk v letošnji športni sezoni dosegel več vrhunskih uvrstitev, največ pa mu pomeni dvojni naziv državnega prvaka, saj je zmagal v konkurenci posameznikov in v ekipni konkurenci A-lige, prvo mesto pa je slavil tudi s sotekmovalci iz RD Majšperk.
Žiga je navdušen ribič že od otroštva, saj je sin uspešnega športnega ribiča Benjamina Pavliča - Mišota, zato ga je redno spremljal na njegovih ribiških tekmovanjih, sedaj pa je oče njegov osebni trener in njegov redni spremljevalec na ribiških tekmah. Tekmovati je začel leta 1999 kot pionir in mladinec Ribiške družine Ptuj, kjer je dosegel vidne uspehe in večkratno udeležbo v reprezentanci družine. Kot udeleženec ribiških športnih tekmovanj je prepotoval vso Slovenijo, udeležil pa se je tudi tekem v sosednji Hrvaški Italiji.
Zadnja tri leta tekmuje kot član ribiške družine Maj-šperk in njegovi uspehi se še stopnjujejo. Tako je bil v letošnjem letu najboljši na državnem prvenstvu članov v športnem ribolovu in dosegel prvo mesto oziroma naziv članskega državnega prvaka v ligi posameznikov za leto 2009. V tej ligi vsako leto tekmuje 30 najboljših športnih ribičev iz vse Slovenije, ki se morajo v ligo kvalificirati z dobrimi športnimi rezultati. Tej odlični uvrstitvi pa je dodal še prvo mesto v ekipni državni A-ligi športnih ribičev kot član ekipe Ribiške družine Majšperk. V tej ligi vsako leto tekmuje 12 najboljših ekip iz vse države, kar pomeni, da je bil prvi med 60 najboljšimi tekmovalci, saj šteje posame-
ko smo prejeli povabilo. Kljub temu da naša člana Toni Štumberger in Slavko Belšak nista mogla z nami in da sploh nismo vedeli, ali imamo dovolj denarja za tako dolgo pot, smo se začeli pripravljati. K sodelovanju smo povabili našo dolgoletno bivšo članico Mojco Novak, ki je igrala bugarijo, zamenjave za 2. brač pa nikakor nismo uspeli najti. Nazadnje je šel z nami g. Zajec, ki se je povabilu z veseljem odzval. Uredili smo še prevoz, za kar se zahvaljujemo Občini Cirku-lane, in v soboto zjutraj odri-
nili proti Vojvodini. Pot nas je peljala tudi kozi Vukovar, kjer so posledice vojne še vedno vidne, ker smo Haložani, pa so nas najbolj navdušili Iloški vinogradi.
Ko smo zvečer prispeli v Novi Sad, so nas domačini sprejeli zelo gostoljubno, v zameno pa smo glavnemu organizatorju Nikoli Novako-vicu podarili haloški klopo-tec.
Naslednji dan smo prisostvovali svečanemu polaganju cvetja k spomeniku Janike Balaža, zatem pa smo si ogledali mesto. V Novem
Sadu so nas navdušile široke mestne ulice, še posebej pa Petrovaradinska trdnjava, ki stoji na pečini nad Donavo. Popoldan je sledila tonska vaja, zvečer ob osmih pa se je festival začel. Nastopili smo tretji po vrsti, prireditev pa smo do konca spremljali iz dvorane. Sledila je še podelitev nagrad najboljšim in za slovo pesem »Osam tambura-ša s Petrovaradina«.
Domov smo se vrnili v ponedeljek zjutraj. Utrujeni, vendar polni vtisov iz Vojvodine - zibelke tamburice.
Boštjan Polajžer
Foto: M. Ozmec
Dvojni državni prvak Žiga Pavlič z medaljama in pokaloma, ki ju je prejel za osvojeno prvo mesto med posamezniki in v ekipni državni A-ligi.
svetovnem prvenstvu v Španiji. Ekipa RD Majšperk pa se je s prvim mestom v ekipni konkurenci uvrstila na klubsko svetovno prvenstvo športnih ribičev, ki bo prihodnje leto v Poznanu na Poljskem.
Naj dodamo, da je tako odlično uvrstitev, naslov državnega prvaka med posamezniki in v ekipni konkurenci, v samostojni Sloveniji do sedaj uspelo doseči le enemu slovenskemu športnemu ribiču. Da bi obdržal športno pripravljenost, se Žiga redno udeležuje tudi vseh pomembnejših ribiških tekmovanj v Ptuju in bližnji okolici, kolikor mu dopuščajo finančne možnosti, pa sodeluje tudi na mednarodnih ribiških tekmovanjih v sosednjih državah.
-OM
Zagorje • Že sedmič Kmetica leta v Sloveniji
Med 13 kandidatkami Hajdinčanka Marta Sitar
Zveza kmetic Slovenije, v katero je včlanjenih več kot 80 društev kmečkih ter podeželskih žena in deklet, je 16. oktobra v Delavskem domu v Zagorju ob Savi v sodelovanju s Kmečkim glasom izpeljala izbor kmetice leta, ki vsako leto sovpada s svetovnim dnevom kmetic, 15. oktobrom.
V Društvu žena in deklet občine Hajdina so izmed svojih članic za ta naziv predlagali dolgoletno predsednico Marto Sitar, ki je pred dvema letoma funkcijo zamenjala z Marijo Pulko, a je kot podpredsednica še vedno vsestransko prisotna v društvenem življenju na Hajdini. Marta ima za seboj že dobrih 30 let aktivnega prizadevanja za to, da ženske na podeželju ne bi bile zgolj gospodinje, ki marsikje podpirajo več kot tri vogale pri hiši, ampak bi se njihov glas slišal in upošteval tudi v drugih, bolj moških krogih. Za to pa morajo biti izobražene, sodelovati morajo z okoljem in se vključevati tudi v siceršnje življenje kot enakovredne soustvarjalke na vseh področjih.
Mnogi poznajo Marto tudi kot odlično pevko, ki s svojimi Hajdinskimi frajlicami ne manjka skoraj na nobeni kulturni prireditvi. Ni naključje, da je v manj kot mesecu
Foto: Silvestra Brodnjak
Letošnje kmečke žene so vsaka v svojem okolju kmetice leta, saj si s trdim in poštenim delom ta naziv zaslužijo.
dni že drugič stala na odru v Zagorju, saj je njena pevska skupina tam sodelovala na jubilejni prireditvi Pozdrav s podeželja ob 15-letnici Društva kmetic, žena in deklet na podeželju Izlake-Mlinše-Kolovrat.
Marta je s še dvanajstimi kandidatkami dostojanstveno zastopala 160 članic haj-dinskega društva, pa tudi s širšega območja severovzho-
dne Slovenije, od koder je bila edina predstavnica.
Najbogatejšo in najbolj vsestransko popotnico si je na oder prinesla Olga Tičar z Jezerskega, ki so ji njene sokandidatke poleg več kot 450 udeleženk v dvorani v priznanje od srca zaploskale, še posebej, ko so slišale, kje in kako razdaja svoje znanje in moči.
S. Brodnjak
Ormož • Članice Kluba tajnic na izletu
Jesenski dan na Pohorju
Članice in član Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije in Prekmurja so se odpravile na izlet v organizaciji Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja.
Udeleženke pohorskega izleta
Ptujčanke so jih 22. avgusta povabile na Pohorje. Zbor smo imeli na avtobusni postaji v Ormožu, kjer nas je šoferka avtobusa odpeljala do ptujskih prijateljic. Kljub slabi vremenski napovedi smo odpotovali od doma v upanju na lep dan. Po poti so nas spremljali temni oblaki in nevihta, a smo z dobro voljo pregnali slabo vreme. Ko smo na Pohorju stopili iz avtobusa, nas je nagovoril in ob aperitivu sprejel lastnik Andrejevega doma Pajk. Bo-rovničevec in 'srčna moč' sta
nam dala moči, da smo zapeli in pregnali temne oblake. Pojedli smo pravo pohorsko mine-štro in se v spremstvu vodiča odpravili na pohod po Pohorju. Ogledali smo si pohorske vikende, Celjsko, Kamniško, Mariborsko in Ribniško kočo, hotel Belvedere in uživali v čudovitem razgledu. V lepem spominu so nam ostali skupinski posnetki, najdene gobe in jesenski plodovi, sprehod in uživanje v druženju.
Po štirih urah hoje smo prispeli nazaj do Andrejevega
Zetale • Tekmovanje harmonikarjev
Frajtonarji so zažigali
V	nedeljo, 18. oktobra, je v okviru 10. praznika občine Žetale potekal 19. kostanjev piknik, obenem pa se je odvijalo tudi srečanje (drugo po vrsti) harmonikarjev, ki je imelo tudi tekmovalen značaj, organiziral pa ga je Marjan Herceg s sodelavci.
Zbralo se je zavidljivo število tekmovalcev, ki so s svojo virtu-oznostjo očarali publiko v nabito polnem šotoru. Prav tako je imela zelo zahtevno delo tričlanska strokovna komisija, ki je morala med samimi dobrimi harmonikarji izbrati najboljše.
Dvainštirideset tekmovalcev je bilo razdeljenih v dve starostni kategoriji: do 12 in nad 12 let. Zaradi velikega števila se je vsak predstavil s samo eno skladbo, a zaradi tega kvaliteta tekmovanja ni trpela, saj so bile vse skladbe izvedene na visokem nivoju in je treba zares pohvaliti prav vse nastopajoče. Pa vendar je bilo potrebno podeliti nagrade in izbrati najboljše.
Organizatorji so se odločili, da najprej podelijo posebno nagrado najmlajšemu harmonikarju, Alexu Frasu, ki je štel komaj šest let in je navdušil s svojim igranjem. Ostali tekmovalci do 12 let so si razdeli mesta tako: 1. Barbara Kropov-šek (Zvir); 2. Klemen Gungl (Zvir), 3. Domen ZZadravec.
V	starostni skupini nad 12 let pa so bili rezultati naslednji: 1. mesto in naslov absolutnega
Del frajtonarske ekipe
zmagovalca Žetal 2009 Peter Prohart (Zvir) iz Maribora, ki je navdušil z izvedbo skladbe S.&V. Avsenika v priredbi M. Šli-barja in Z. Lupinca: Veselo po domače, malo drugače; 2. San-di Zajc in Robi Weiss (Zvir); 3.: Tamara Vandur (Zvir).
Naj omenimo še to, da je bilo na tekmovanju prisotnih kar lepo število harmonikarjev, ki jih poučuje Primož Zvir, in dosegli so zares lepe rezultate. Pohvaliti je potrebno še organizatorje tekmovanja, ki so tekmovanje izpeljali kljub številni udeležbi korektno in na profe-
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
Foto: A. Lukner
doma Pajk, kjer so nas že pričakovali na samopostrežnem pikniku na vrtu. Ob glasbi in različnih napitkih je popoldne prekmalu minilo in prišel je čas odhoda proti domu. Peljali smo se proti sončnemu zahodu in vsak svojemu domu naproti. Bili smo srečni, da nam je narava nudila tako lep dan, po poti pa smo se že pogovarjali o naslednjem letu in idejah za izlet, ki bo prihodnjič pod vodstvom Kluba tajnic in poslovnih sekretark Pomurja.
Albina Lukner
sionalen način. Svoje pa so doprinesle tudi mamljive nagrade za dosežena najboljša mesta, in sicer boni v vrednosti 300, 500 in 1000 evrov za doseženo 3., 2., in 1. mesto ob nakupu harmonike.
Upamo, da bo tekmovanje v Žetalah postalo tradicija, pa ne zgolj zaradi tekmovanja samega, ampak tudi zaradi druženja. Ob takšnem številu mladih, zares dobrih »frajtonarjev« pa se nam za obstoj in razvoj igranja na diatonično harmoniko res ni potrebno bati!
LP

Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo.. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
KMETIJSTVO
MLEKOMAT
Vsak dan sveže mleko »iz vasi v mesto« iz mlekomata na ptujski tržnici, 24 ur na dan. Nudi kmetija Zupanič.
V NAJEM oddam večjo opremljeno garsonjero z atrijem. Telefon 051 240 314.
ŠPORTNI MASER najame sobo v Ptuju ali okolici. Z veseljem tudi izmenjava za pomoč pri hišnih delih in na vrtu. Pokličite na 040 121 151.
OPREMLJENO dvosobno stanovanje v pritličju, na Ptuju, oddam. Tel. 041 958 615.
MOTORNA VOZILA
HONDA civic 2,2 i, CTDi sport, letnik 08, v tovarniški garanciji, črne barve. Inf. 031 711 644.
RAZNO
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm - narezana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM traktor Deutz, 45 KM, letnik 1988, s kompresorjem in kiper cevjo, v dobrem stanju. Telefon 031 656 718.
PRODAM gorično kostanjevo kolje, radiatorje različnih dimenzij ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug regent od 12 do 14 col. Telefon 040 123 549.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM razkalana bukova drva, možna je tudi dostava. Tel. 041 560 199.
KUPIM suhe bučnice,pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM smrekove deske 130 €/ m3, ladijski pod 3,30 €/m2, bruna in razni žagan les ter hrastova drva. Tel. 041 833 781.
ZELO ugodno prodam krompir za ozimnico. Tel. 041 363 947.
OGLAS NI NAMENJEN bogatašem in tistim, ki jih kriza ni prizadela. Na kmetiji Bezjak v Placarju 14, relacija Ptuj-Desternik, 3 km iz Ptuja, ob cesti, ugodno prodajamo sveže mleko iz bazena v času jutranje in večerne molže, v vašo embalažo. Do 5 litrov je cena 0,70 € za liter, nad 5 litrov je cena 0,50 € liter. Mleko je iz naravne reje - paša. Inf. na tel. 041 675 339.
V NAJEM vzamem njive v občini Go-rišnica in okolici. Tel. 041 670 766.
PRODAM opaž, suh smrekov les, ladijski pod in bruna ter kamen škrila-vec. Tel. 051 890 761.
PRODAM bikca in teličko simental. Tel. 769 17 31.
HIDRAVLIČNO stiskalnico za grozdje Muta 150 l in pecljalnik z elektro pogonom, zelo dobro ohranjeno, prodam, cena ugodna. Tel 041 436 496.
PRODAM bikca simentalca za nadaljnjo rejo in 5 m3 suhih bukovih drv. Tel. 031 658 661.
PRODAM brezova drva za kamnin. Tel. 041 738 552.
PRODAM bele race za zakol ali nadaljnjo rejo, lansko suho luščeno koruzo in koruzo v storžih. Tel. 764 58 21 ali 051 682 055.
NEPREMIČNINE
PRODAM parcelo, 4097 m2, ob asfaltni cesti, ki obsega stavbno parcelo, brunarico z vinsko kletjo, vinograd v okolici Ptuja za 40.000 evrov. Telefon 031 611 559.
ODSTOPIM poslovni prostor, 35 m2, na Minoritskem trgu na Ptuju, najemnina 130 €. Tel. 031 764 432.
PRODAM dvosobno stanovanje v centru Ptuja, Panonska ulica 5. Telefon 031 711 644.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM oddam enosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 041 432
002.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 42 9 376.
PRODAM 2000-l cisterno za kurilno olje, A-testirano, razni material za centralno ogrevanje in kovinska vrata. Tel. 041 487 905.

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.wllllams.sl
PODJETNIŠKI KREDITI NEPOVRATNA SREDSTVA IZ EU
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI KREDITI
(za fizične osebe, upokojence, študente)
SVETOVANJE ZA SUBVENCIJE IN DOKUMENTACIJA
IZDELAVA POSLOVNIH NAČRTOV
VANS.KREDITI-D.O.O.,
Potrčeva 14 (pri Don caffeju), Ptuj. Tel.: 070/712 890
fllHilillMjiHiWIir
C 02/2280110
SoliS d.0.0.
Razlagova 24, Maribor
3
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po «. 0038549 372-605
CMMTU1^^
Me)
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj {ob Maribordd čuti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odploala_
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zorica Tosič, dr.dent med. V Majšperku
RADIOPTUJ
tta ifvUttt, www.radio-ptuj.si
ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.coni
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA c	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDIUMUZINA	2007	24.870,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CITROEN CS 2.2 HDI16VAUT. EXCLUSIVE SPORT	2002	5.280,00	AVIKUMA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA 2.0 HDI KARAVANE XCLUSIVE	2001	3.650,00	KUMA	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2.0 TD Cl LIMUZINA	2003	4.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
HYUNDAI MAM 1.6 GLS	2006	6.990,00	KUMA	SREBRN
MERCEDES BENZ CLK 320 AMG	1999	8.980,00	KUMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 206 2.0 CC	2003	5.990,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT CLI01.2 AUTHENTIQUE	2002	2.880,00	2XAIRBAG	MODRA
RENAULT CU01.5 0Q	2007	6.750,00	KUMA	BELA
RENAULT LAGUNA 1.9 DC1 KARAVAN	2002	4.750,00	KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DO KARAVAN	2007	8.790,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5DCI COM. EXPRESION	2007	9.770,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
ŠKODA FABIA1.4T0I	2007	6.990,00	KUMA	BELA
VOLVO S 60 2.4 TO	2005	10.450,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDIKARAVANtONFOR.	2007	13.280,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
PETKOV VEČER
Prireditvenik
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Ponudba rablienih vozil			
www.avto-prstec.si			
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ I			
15 € + DDV servisna ura*			
* veLja za vsa osebna vozila izven garancije			
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
VWG0LF5,1.9TDI	ČRNA	2006	9.990,-
FIAT GRANDE PUIÏÏ01.3 JTD	RDEČA	2008	9.190,-
FIAT ST1L01.4	SV. MODRA	2004	4.990,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
VWSHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	5.990,-
CITROEN C5 HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.190,-
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	2.990,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-
PEUGEOT 206 1.4 HDI, 3V	BELA	2005	5.590,-
OPEL CORSA 1.3 TDI, 3V	BELA	2006	5.590,-
KIASEPHIA1.5SLX	SREBRNA	1998	690,-
PORSCHE TURBO	T. MODRA	2000	42.990,-
--			
1 w— ^^i —			
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000			
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen^ Oprema Barva
RENAULT THALIA 1,4 RT	2001	2.440,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
PEUGEOT 2061,41	2001	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLVO V70D5	2006	12.600,00	AVI DELJ. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2,2 HDI EXCLUSIVE	2005	11.500,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL C0RSA1,012V CITY	1998	1.300,00	REDNO SERVIS.	RDEČA
PEUGEOT 2061,11 PRESENCE	2001	3.200,00	SERVO VOLAN	KOV. ORANŽNA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.690,00	2XAIRBAG	KOV. T. ZELENA
RENAULT LAGUNA1,816V RXE	1999	2.900,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
RENAULT M0DUS1,216V	2005	5.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
FIAT BRAVA 1,616V SX	2000	2.130,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIV.LIMUZ.	2005	7.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVO MODRA
PEUGEOT 3071,6 XS	2001	4.850,00	PRVI LAST.	KOV. MODRA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT.UMUZ.	2002	6.790,00	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT KANGO01,4 ERN	1998	2.090,00	PRVI LAST.	BELA
BMW 3181LIMUZ.	2001	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
OPEL VECTRA1,616VIGL PLUS LIMUZ.	1997	2.490,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.200,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW530DAVT.KARAV.	2000	6.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA.KARAV	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.700,00	KLIMA	RDEČA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.690,00	PRVI LAST.	KOV. M. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003	6.650,00	PRVI LAST. 2004	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Petek, 23. oktobra
16.00 do 18.00 Ptuj, Qlandia, Pomagajmo ohraniti življenje, prikaz nudenja prve pomoči
18.00 Hajdina, dvorana društva upokojencev, Zveza kmetic Slovenije in Društvo žena in deklet občine Hajdina vabita na literarni večer ob izidu pesniške zbirke članic Zveze kmetic Prisluhnite nam
19.00 Biš, predstava reporterja Milana Ptičja gripa, po predstavi sledi kostanjev piknik, vabi gasilsko društvo Biš
19.00 Ptuj, Dom kulture Muzikafe, tokrat se s ciklusom fotografij Zgodovina prihodnosti predstavlja Jure Eržen
19.30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer Ljubezen v resnici, Okrožnica Benedikta XVI., gost večera prof. dr. Rafko Valenčič, gostja večera Vesna Vilčnik, vokalistka
19.30 Maribor, Narodni dom, 1. abonmajski koncert Trio Bamberg, dvorana Union
-	Ptuj, Dom kulture Muzikafe, zbiranje prijav za seminar Flamenka, ki ga bo vodila Daša Rashid
20.00 Ptuj, Park hotel, Pokušina vina vseh vinorodnih dežel Slovenije s hišnimi enologi
20.00 Ptuj, CID, koncert skupine Soul of Discretiona in Kronike
-	Ptuj, Blagovnica Mercatorja, razstavni prostor stopnišča, razstava del Grega Samasturja
Sobota, 24. oktobra
10.00 do 12.00 Ptuj, Qlandia, Pomagajmo ohraniti življenje, prikaz nudenja prve pomoči
10.30 Nova vas pri Markovcih, gasilski dom, 13. srečanje gasilskih veteranov Območne gasilske zveze Ptuj 13.00 Miklavž pri Ormožu, gasilski dom, prevzem dograjenega gasilskega
doma in odprtje gasilskega muzeja 14.00 Žetale, gasilska vaja ob mesecu požarne varnosti 15.00 Središče ob Dravi, Žerjav-Grabe 42, na kmetiji Vrhovčak Kožuhanje
koruze za izdelovanje cekarjev, prikaz pletenja »cekarjev« ... 17.00 Kicar, gasilski dom, osmo mednarodno srečanje ljudskih pevcev in
godcev Kicar poje in igra ter predstavitev tretje zgoščenke 17.00 Trnovska vas, šotor na športnem igrišču, osrednja prireditev ob 11.
občinskem prazniku občine Trnovska vas 19.00 Lenart, športna dvorana, koncert Pihalnega orkestra Mol Lenart in Pihalne godbe Trechtenkapelle Neuhofen iz Avstrije
Nedelja, 25. oktobra
12.GG
17.GG 19.3G
Goričko, grajsko poslopje in park pred gradom Grad, Noč čarovnic, zbiranje čarovnic, ples čarovnic, otroška predstava, glasba in otroška zabava s Čuki, srednjeveški spektakel, ulov in sojenje čarovnici, ognjeni šov in sežig čarovnice na grmadi .
Videm, kulturni dom, monoigra Anica, v izvedbi Ane Černivec Ptuj, refektorij minoritskega samostana sv. Petra in Pavla, 1. glasbeni večer z vokalno instrumentalno zasedbo Crescendo
Kino Ptuj
23., 24. in 25. oktober, ob 17.30: Garfield in festival zabave - animirana pustolovščina (sinhronizirano v slovenščino). Ob 19.00 Vse moje bivše - romantična komedija. Ob 21.00 Državni sovražniki - kriminalna drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 34. festival narodno-zabavne glasbe Graška gora poje in igra 2009, 2. del: nastopajo: ansambel Biseri, Helena in Dečki z bregov, Ribniški pušeljc, Napev, Štajerski baroni, Donačka, Šestica, ansambel Bum. Vabljeni pred male ekrane.
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
PETEK 23.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 24.10.
8.00 Oddaja iz občine Markovci 9.20 ŠKL- mladinska oddaja 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica - odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Iz občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 25.10.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Kronika občine Hajdina 10.00 Blagoslov obnovitvenih del
Cerkve v Kungoti 11.00 Kulturni večer na Vidmu 13.00 Polje 09 2. del 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnik
PONEDELJEK 26.10.
8.00 Odprtje DJočanove domačije 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Kulturni večer na Vidmu 20.00 Oddaja Iz občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
T
žerak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
... iN SE VEUKO DRUGEGA
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, kruta smrt te je vzela, a v naših srcih boš ostal.
V SPOMIN
24. oktobra 2009 mineva 3 leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Anton Serdinšek
IZ APAČ 186
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
www.radio-tednik.si
Svetloba tvojih oči in odsev naši skupnih dni bosta večno tam s teboj, kjer umre bolečina in se odpre moč spomina.
V SPOMIN Janezu Dovečarju
IZ OSLUŠEVCEV
Mineva 10 let, odkar ti je tema noči 25. oktobra za vedno zaprla oči.
Ni misli po dnevu, ne noči brez sanj, da ne bi bil med nami. Vedno boš v naših srcih.
Žena Otilija, sin Janko z družino in sin Franc z družino
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Greyena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Tvoj pogled se več ne smeje, tvoj dotik nas več ne greje. Ni te več na vrtu, ne v hiši in tvoj glas se več ne sliši.
Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili.
SPOMIN
21. oktobra mineva 2 leti, odkar nas je tiho, brez slovesa zapustila naša draga žena, mama in babica
Marjeta Kukec
IZ STOJNCEV
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše draga mame, babice, prababice ter tašče
Olge Božičko
Z DRAVINJSKEGA VRHA 12 B
Težko je izbrati primerne besede in vsa imena, ki bi jim želeli izreči zahvalo. Zahvaljujemo se vsem za vso iskreno dobroto in pomoč, topel stisk roke, besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše.
Predvsem hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govorniku za lepe besede slovesa, vsem sodelavcem ter pogrebnemu zavodu Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Za vselej ostajaš v naših srcih: tvoji najdražji
Minilo je že leto dni,
odkar med nami večje ni,
nas pa pri srcu še vedno skeli,
pogrešamo jo prav vsi.
Pogrešamo njen iskren nasmeh
in topel stisk dlani
ter dni, ko okrog nje smo
zbrani vsi bili,
vedno jo bomo v srcu nosili
in je nikoli pozabili.
V SPOMIN
Danes, 23. oktobra 2009, mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
Marija Avguštin
IZ SLAP PRI PTUJSKI GORI
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečke ter se kakorkoli spomnite nanjo.
Njeni najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč - daleč je.
V SPOMIN
22. oktobra mineva 6 let žalosti, odkar nas je zapustil
Franc Tušek
S POBREŽJA 26
Hvala vsem, ki ga imate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si ...
V SPOMIN
22. oktobra je minilo petnajst let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od dragega moža, očeta, dedka in brata
Leopolda Goričana
1934 - 1994 S POBREŽJA 124
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu. Vedno ga bomo pogrešali!
Vsi njegovi
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zaživijo.
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek
Janez Kolenko
IZ MALE VASI 15
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Le kdo pozabil bi gomilo, kjer zlato spi srce, ki neizmerno nas ljubilo do zadnjega je dne.
SPOMIN
Z bolečino v srcih se spominjamo 20. oktobra, ko si pred desetimi leti nenadoma in brez slovesa odšel od nas, dragi
Mihael Bele
IZ DOBRINE 4, ŽETALE
Ljubezen naša ti sledi, kjerkoli si.
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko ali podarite cvet in ga skupaj z nami nosite v srcih.
Pogrešamo te tvoji najdražji
Zdaj je pravi čas za nakup Prima kurilnega olja!
Vse kupce Prima kurilnega olja nad 1.000 litri čakajo privlačne nagrade!
Za več in informacij pokličite
080 22 66
ali obiščite
www.petrol.si/primakurilnoolje
Promocijska akcija trajaod 12.10. do 31.10.2009.
Kako srčno si želel, da med nami bi še živel, smo skupaj s tabo se borili, da zdravje bi ti ohranili. Usoda tega ni hotela, te prezgodaj nam je vzela, tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, strica in brata
Rudija Intiharja
IZ BARISLOVCEV 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala patroma g. Stermšku in g. Cristianu za opravljeno sveto mašo, molitev v vežici in opravljen cerkveni pogreb.
Hvala gasilskim društvom Videm, Podlehnik, Gerečja vas, Leskovec, Žetale, zastavonoši in vsem nosilcem praporov, gasilskih in upokojenskega.
Posebna zahvala velja Gasilskemu društvu Sela za častno stražo ob pokojnem in lepo opravljen gasilski pogreb. Hvala Društvu upokojencev Sela za sočustvovanje. Hvala sodelavcem Jožice Lam-berger, s. p., farma Kidričevo, podjetju ADK, d. o. o., Hoče, govorniku g. Šeguli in govorniku GD Sela g. Oroviču za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivanka, sin Rudi, hčerka Jožica s Stanetom, nečakinja Lidija z družino,
bratje in sestre ter svakinje in svaki
Kidričevo • Nezadovoljstvo delavke Boxmarka
Zaradi žaljivk in očitkov postaja nevzdrzno
Pred nekaj dnevi se je v našem uredništvu oglasila Katica Kozel iz Slovenje vasi, ena od delavk kidričevskega podjetja Boxmark Leather, ki nam je že pred tem napisala pismo o nevzdržnih razmerah v tem kolektivu, o očitkih in žaljivkah, zaradi katerih je v že tako težkih kriznih časih delo še bolj nevzdržno.
Ker omenjenega pisanja Katice Kozel zaradi direktnih očitkov zoper konkretno osebo in ker je želela ostati nepodpisana, nismo objavili, se je oglasila osebno in ogorčena prosila, da pismo vendarle objavimo z njenim polnim imenom in priimkom vred.
Tudi tokrat nismo želeli hiteti. O trditvah in očitkih Katice Kozel smo najprej želeli seznaniti tudi vodstvo podjetja Boxmark, saj bi bilo prav slišati še njihovo stališče, vendar v zadnjih dveh tednih kljub številnim klicem za nas ni bil dosegljiv nihče od vodilnih v tem podjetju. Ker tudi po več neuspelih poskusih in prepričljivih pogovorih s telefonistko v Boxmarku nismo uspeli dobiti niti enega sogovornika, nikogar torej, ki bi bil pripravljen sprejeti novinarja Štajerskega tednika, saj smo želeli informacije preveriti in zapisati tudi njihovo mnenje, smo 16. oktobra napisali elektronsko pismo na eno od sodelavk Boxmarka in ga naslovili na vodstvo podjetja, oziroma sedanjega vodjo Marjana Trobiša, v njem pa zapisali:
»Spoštovani! Na uredništvo Štajerskega tednika smo prejeli obsežno pismo ene vaših delavk v Boxmarku, ki obtožuje eno vaših preddelavk, da se obnaša do podrejenih okrutno in nečloveško. Ker je od tega minilo že mesec dni in ker sem od takrat že vsaj 10- ali 15-krat klical koga od odgovornih v vašem podjetju, pa ni bil nihče od vas nikoli dosegljiv, vam tokrat prek gospe Štrucl sporočam, da je nujno, da se sestaneva, saj želim kot novinar slišati tudi vaše mnenje o obdolžitvah, ki so na-
vedene v pismu. Več o tem vam za sedaj ne morem zaupati.
Morda le še to: če ne boste želeli sodelovati, da bi, kot zahteva novinarski kodeks, slišal tudi drugo plat medalje, bomo pismo z imenom delavke, ki verjetno to, kar jo obtožujejo, res počne, ter seveda s pripisom, da z vaše strani ni nihče želel sodelovati, objavili brez vašega ali njenega mnenja.
Pričakujem, da me boste poklicali vsaj v naslednjih treh dneh, moje kontaktne številke so navedene spodaj, če pa do ponedeljka, 19. oktobra, ne boste odgovorili, bom prisiljen pismo ali pogovor z avtorjem objaviti, o vašem ravnanju pa bomo seveda obvestili tudi lastnike Boxmark Leather v Avstriji.«
Vendar tudi v tem primeru na naše elektronsko pismo in povabilo k sodelovanju nismo prejeli odgovora g. Trobiša. Prejeli smo le elektronsko pismo, ki ga je podpisala vodja kadrovske službe kidričevskega Boxmarka Helena Rous, v katerem piše:
»V kadrovsko službo smo prejeli vaš dopis, ki ste ga naslovili na g. Trobiša 16. oktobra. V zvezi z vašim dopisom vam sporočamo, da probleme, ki se pojavljajo v družbi, sproti rešujemo, če le izvemo za njih. Zato imamo tudi pooblaščeno službo, ki take zadeve rešuje v podjetju samem, ne pa preko sredstev javnega obveščanja. Zlasti se ne poslužujemo reševanja problemov v reklamne namene, pa naj si bo to v pozitivnem ali negativnem smislu. Z vaše strani pa je neumestno izsiljevanje srečanja s predstavniki Boxmark Leather, d. o. o., če
Foto: M. Ozmec
Katica Kozel: "Pod takimi pritiski in ob nenehnih žaljivkah človek ne more delati, sedaj mi je že skoraj vseeno, saj so me spravili ob živce, pravkar sem se vrnila iz ormoške psihiatrije, tako da sem sedaj na bolniški."
nam ne morete posredovati niti konkretnih vprašanj, ki vas zanimajo. V primeru kakršnekoli izjave, ki pa ne bo argumentirano objavljena v medijih, bomo pa tudi sami reagirali.«
Nevzdržni pritiski na delavke?
Ker smo med tem iz Boxmar-ka prejeli še nekaj podobnih klicev o domnevno nevzdržnih pritiskih na zaposlene delavke, ki so potrdili to, kar je v pismu zapisala Katica Kozel, smo jo v ponedeljek zjutraj obiskali na njenem domu v Slovenji vasi, kjer nas je kljub bolniškemu dopustu sprejela na krajši pogovor in nam vsa ogorčena povedala: »Sem delavka s po-
Foto: M. Ozmec
Katica Kozel: „Za teh nekaj več kot 300 evrov, ki sem jih dobila prejšnji mesec, mora človek trdo garati in poleg tega še prenašati številne žaljivke!"
Napoved vremena za Slovenijo
Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca odjenjuje.
Danes dopoldne bo zmerno do pretežno oblačno, popoldne bo od juga postopno spet začelo deževati. Na Primorskem bo začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem do 10, najvišje dnevne od 12 do 16, na Primorskem do 19 stopinj C.
V soboto dopoldne bo dež postopno ponehal, najpozneje v vzhodni Sloveniji. Popoldne se bo delno zjasnilo, na Primorskem bo še pihala zmerna burja. V nedeljo bo delno jasno z jutranjo meglo po kotlinah.
klicno izobrazbo. Zaposlena v podjetju Boxmark Kidričevo. Rada bi, da bi širša javnost izvedela, da smo delavke vsak dan izpostavljene poniževanju, mal-tretiranju, posmehovanju in žalitvam na delovnem mestu od strani predpostavljene. V tem je gospa Z. Š. nepremagljiva. Njen histerično kričeči glas se širi po celi hali. Ne moreš in ne smeš izraziti svojega mnenja. Pri njej naletiš na gluha ušesa.«
Ste lahko bolj konkretni, kaj se dogaja?
»Navedla bom samo del njenega besednega zaklada, kako se pogovarja z delavkami. Za njo smo 'nesposobne in neumne', sporoča nam, da 'dela s samimi idioti', da ji 'gre na bruhanje', ko nas vidi. Za nas ima žaljiva sporočila, denimo: 'Prej ko greš v službo, se stuširaj s hladno vodo, da si zbistriš te neumne možgane'; ali pa sprašuje: 'Zakaj tako neumno gledaš, če takoj ne utihneš, pa še sploh ne spregovoriš, te bom vrgla ven,' in podobno. Pogosto nam očita, da si ne zaslužimo plače, teh borih 480 evrov, ali pa, da se nas bo slej ko prej znebila, da smo vsi za Ormož in tako naprej.«
»To se dogaja že leta!«
Se to dogaja pogosto?
»Zelo pogosto, vsak dan, teden, mesec, leto, že leta. Vodstvo podjetja pa ji nič ne more ali noče. Ali pa se je tudi oni bojijo? Zakaj? Ženske iz drugih oddelkov se nam norčujejo, da je takšno ravnanje nedopustno in da one tega ne bi prenašale. Želim si, da bi bile v našem položaju. Mogoče bi celotni kolektiv odgnal tega hudiča v ženski podobi. Tako pa ... Ne bojimo se gospe Š.. Bojimo se za svoja delovna mesta, oziroma lahko celo ostaneš brez službe. Če gospe Š. stopiš na žulj, te pohodi, z njenimi besedami povedano: 'Se te bom znebila!'«
Vam je znano, zakaj se to dogaja, zakaj prav ona?
»Gospa Š. misli, da je naj, naj oseba. Ne zaveda se, da s svo-
jim neprimernim obnašanjem kaže svojo psihično moteno osebnost. Ko ima rojstni dan, določi, kaj želi, da ji kupimo za darilo, kar je sicer zelo lepo in pohvale vredno. A za naslednje leto ji priporočam knjigo o bontonu, saj jo zelo, zelo potrebuje. Zamislite si, da pridete po napornem delu v prazno stanovanje, da nimate moža, partnerja, otroka, da te objame, stisne k sebi, se ti nasmeji, te potolaži, ti stoji ob strani in ti reče, da bo jutri boljše. Lahko nas še naprej ponižuje, ampak v mirnem in toplem zavetju doma nas čakajo naši najdražji, ki nam stojijo ob strani. Žal pa tega ona očitno nima, zato je pomilovanja vredna oseba.«
Da bi izvedeli še katero plat medalje, smo želeli vzpostaviti tudi kontakt z gospo Š., a žal z novinarji po telefonu ni želela govoriti. Da bi vendarle pridobil mnenje druge strani, sem v torek, 20. oktobra, zjutraj naslovil elektronsko pismo na Heleno Rous z naslednjo vsebino:
»Spoštovana g. Rous. Ker ste edini v Boxmarku, ki ste se uradno odzvali na moje elektronsko pismo in ker vašega vodja g. Trobiša ne morem dobiti niti po telefonu niti prek elektronskega pisanja, vam pošiljam vsebino pisma, ki smo ga prejeli od vaše delavke. Pozivam vas, da poskrbite za to, da bo z njegovo vsebino seznanjena gospa Z. Š., ki jo pozivamo, da poda svoj komentar, mnenje ali odgovor, saj gredo očitki v glavnem na njen račun.
Čas za odgovor je sreda, 21. oktober, do 10. ure. Če Š. ne bo želela sodelovati, naj to jasno pove, saj ima, kot kaže, dovolj samozavesti v komunikaciji s sodelavkami. Lahko pa doda kakšen komentar ali mnenje tudi g. Trobiš. Če s strani Boxmarka
Črna kronika
Vlomilca zadržal do prihoda policistov
15. oktobra okoli 20.35 je 19-le-tni moški iz okolice Ptuja v Jadranski ulici na Ptuju vlomil v osebni avtomobil. Iz notranjosti je odtujil denarnico, v kateri so bili gotovina in plačilne kartice. Pri tem ga je zalotil 22-letni moški iz bližine Lenarta. Osumljenega je prijel in zadržal do prihoda policistov. Policisti so osumljenega pridržali, zaradi suma storitve kaznivega velike tatvina pa bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
V noči z 19. na 20. oktober je neznani storilec na Kidričevem iz osebnega avtomobila Honda civic odtujil vse pnevmatike s platišči.
S 14. na 15. oktober je neznani storilec z dvorišča stanovanjske hiše na Ptuju odtujil motorno kolo Honda XR 600 R, belo-rdeče barve, reg. št. MB F6-3A, leto izdelave 1998. Premoženjska škoda znaša okoli 2000 evrov.
S 14. na 15. oktober je neznani storilec na dvorišču podjetja v okolici Slovenske Bistrice iz osebnega avtomobila Renault master odtujil pokrov motorja, del motorja, vrata in varnostne blazine. Premoženjska škoda znaša okoli 8000 evrov.
Vozil v ZDA ukraden avtomobil
17. oktobra ob 12.50 je na mejni prehod Gruškovje z osebnim avtomobilom pripotoval 30-letni državljan Poljske, ki je želel izstopiti iz naše države. Policisti so pri kontroli ugotovili, da je bil ta osebni avtomobil Mercedes GL 320, poljskih registrskih številk, januarja ukraden v Združenih državah Amerike. Avtomobil so zasegli.
Priklopnik vozil brez dovoljenja
15. oktobra ob 14.40 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Središče ob Dravi na vstopu v Slovenijo kontrolirali 22-letnega voznika tovornega vozila s priklopnim vozilom iz okolice Postojne. Ob kontroli so ugotovili, da je vozil v cestnem prometu motorno vozilo brez vozniškega dovoljenja. Policisti so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali in izdali plačilni nalog. Plačilni nalog so izdali tudi odgovorni osebi podjetja, ki je lastnik tovornega vozila.
ne bo nobenega odgovora do omenjenega roka, bomo v petkovi številki Štajerskega tednika objavili pogovor z avtorico omenjenega pisma brez vašega komentarja."
Poleg tega sem v torek, 20. oktobra, še enkrat obiskal podjetje Boxmark, kjer sem o vsej zadevi želel seznaniti sedanjega direktorja Marjana Trobiša, pa ta očitno zame ni imel časa, saj me je spodaj, v avli ob vratarnici, sprejela le Helena Rous. Tudi osebno sem ji izročil prepisano pismo Katice Kozel, sicer brez avtoričinega podpisa, in jo prosil, naj ga posreduje Z. Š. in Marjanu Trobišu, ter dodal, da pričakujemo odgovor ali komentar Z. Š. Pa ga do zaključka redakcije še vedno nismo prejeli.
Kdor molči, petkrat odgovori?
M. Ozmec
Roman ZemuariC s.p. Dqrnava 59, 2252 Dornava PE Rajšpova uuca l, 2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INrtKSZEROX.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE