Poitni urad 9021 Celovec — Verlagsposfamt 9021 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsojt Klagenfurt	Posamezni izvod 1,30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov	P, b, b.
Letnik XXII.	Celovec, petek, 28. april 1967	Štev. 17 (1300)
Pridobitev našega boja in trpljenja si ne pustimo kratiti!
Spominska prireditev ob 25-letnici izseljevanja
Kot mogočna manifestacija nezlomljive življenjske volje koroških Slovencev je izzvenela spominska prireditev ob 25-letnici izseljevanja. Na povabilo obeh osrednjih organizacij — Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Norodnega sveta koroških Slovencev — se je v nedeljo popoldne zbralo v Celovcu daleč nad tisoč ljudi iz vseh krajev južne Koroške. Velika dvorana Doma glasbe je bila mnogo premajhna, da bi v njej lahko našli prostora vsi, ki so prišli iz vasi Zilje, Roža, Cur in Podjune. Mnogi so morali ostati na hodnikih in v preddverju ter od tam slediti bogatemu sporedu, ki se je odvijal na prostornem odru, kateri pa je kljub svoji razsežnosti komaj mogel sprejeti vse pevke in pevce Slovenske prosvetne zveze in Zveze pevskih društev.
Prireditve so se udeležili tudi mnogi častni gostje, med njimi predsednik deželnega šolskega sveta dež posl. Josef Guftenbrunner kot osebni zastopnik službeno zadržanega deželnega glavarja, mil. kanonik Aleš Zechner v zastopstvu celovškega škofa, konzul Željko Jeglič z jugoslovanskega generalnega
konzulata v Celovcu, vodja manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudi Vouk, ravnatelj slovenske gimnazije dvorni svetnik dr. Joško Tischler ter zastopniki avstrijskih žrtev fašizma in borcev za svobodo. Prišli so tudi številni zastopniki slovenske narodne skupnosti v Italiji, kakor so razumljivo bili navzoči predstavniki vseh slovenskih narodnih organizacij na Koroškem ter zastopniki tiska, radia in televizije.
Posebno številno pa so bili zastopani bivši Izseljenci in priporniki ter partizanski borci, s katerimi so vsi udeleženci prireditve odločno in nedvoumno izpovedali: Koroški Slovenci nikdar ne bomo dopustili, da bi nas z raznimi mahinacijami oropali in nam kratili pravice, ki smo si jih priborili z neizmernim trpljenjem in junaškim bojem, v katerem je naše ljudstvo doprineslo ogromne žrtve za visoke ideale svobode, demokracije in človečanstva.
Tukaj objavljamo glavne misli iz govorov, podrobno poročilo o prireditvi pa prinašamo na 4. strani današnje številke — op. ured.
Iskreno in konstruktivno hočemo pomagati
pri iskanju poti za znosno rešitev vseh odprtih vprašanj
Govor predsednika ZSO dr. Francija Zvvittra
Wahrung unserer Existenz
nicht Geschenk, sondern Recht
Der Obmann des Zentralverban-des slowenischer Organisationen in Karmen Dr. Franz Z w i 11 e r fasste seine Ausfiihrungen auch 'kurz in deutscher Sprache zusam-men und erklarte:
Wenn wir heute der Aussiedlung vor 25 Jahren gedenken, so nicht deshalb, um alte Wunden aufzurei-flen, auch nicht deshalb, um Rache und Vergeltung zu f or dem, sondern lediglich deshalb, um im Gedenken an diese furchtbare Tragodie unseres Volkes im Becvujltsein vor allem der jiingeren Generation die Verdienste jener wachzuhalten, die durch ihr un-ermiidliches und gefahrvolles Unter-fangen mit dem Verlust ihrer Frei-heit oder ihres Lebens es uns heute ermoglichen, die Wahrung und Si-cherung unserer Existenz und unseres Wesens nicht als ein Geschenk zu er-bitten, sondern als ein verdientes Recht zu verlangen.
Es kann uns daher niemand iibel nehmen, wenn wir im Gedenken an die vielen Opfer dem V/unsche Aus-druck verleihen, daj} iiberspannter Nationalismus und teuflischer Ras-senwahn niemals mehr zu Mitteln der Regelung oder besser gesagt der Be-seitigung des Nebeneinanders der Vdlker werden, sondern die hohen Ideale des Freiheitskampfes gegen die nazistische Gewaltherrschaft, Frei-heits- und Vaterlandsliebe, gegensei-tige Toleranz und Achtung zu Grundprinzipien der menschlichen und gesellschaftlichen Beziehungen der Staatsbiirger untereinander und der Vdlker nebeneinander werden.
Die V ergangenheit wird ndmlich nicht dadurch beivdltigt, da ji man Ihr ausweicht, sondern einzig und ullein dadurch, dajl man sie kennen-lernt, sich mit ihr auseinandersetzt, uus ihren Fehlern lernt und durch die Beseitigung ihres Unrechts vor sich selbst Rechenschaft ablegt.
Wir wollen heute nach 25 Jahren niemanden anklagen, wir fordern je-doch mit Recht die Wiedergut-ntachung des unserem Volksteil an-getanen Unrechts durch eine bedin-gungslose Anerkennung seiner Exi-stenz und seines angestammten Hei-tnatbodens. Wie man vor 25 Jahren genau wujlte, wo die Slcnvenen le-ben, ja jede einzelne Familie kannte, so mufi dies auch heute zur Geniige bekannt sein, aufler man will durch die sogenannte Minderheitenfeststel-lung den durch ein Meer von Blut und Trdnen, vne es so schon heijlt, »vom ganzen deutschen Volk in Sicherung genommenen Sieg in deutscher Nacht« posthum anerkennen und besiegeln.
Danti aber wdre das unermessliche Leiden unseres Volkes, dann wdren die vielen Opfer des Widerstands-u- Freiheitskampfes umsonst gevuesen. Itn Gedenken an diese Opfer, aus Pietdt und in treuer Verbundenheit mit ihnen konnen und miissen wir *u solchen Versuchen der Regelung der durch sie erkdmpften Rechte nur e‘n unmissverstdndliches »Nem« sa-gen! Wir fordern nichts Auflerge-svdhnliches, keine Privilegien und Sonderrechte, sondern lediglich die "iedergutmachung des unserem Volksteil angetanen Unrechts durch ■Anerkennung seiner Existenz und Lorderung seiner kulturellen und
iftschaftlichen lnteressen.
Dogodki pred 25 leti so pokazali, da nemški nacionalizem ne pozna kompromisa, da »izvoljena rasa'’ pozna samo eno: brezpogojno likvidacijo vsega, kar je na poti njenim osvajalnim težnjam. To je veljalo predvsem za naše ljudstvo, ki se je stoletja borilo za svoj obstoj, ki je stoletja branilo svojo zemljo pred pohlepom tuje gospode, ki se stoletja ni hotelo ukloniti in postati nezvesto svoji materini govorici in svetim izročilom svojih pradedov.
Edino zaradi tega je nemški šovinizem po dokončni »zmagi v nemški noči" izrekel »v imenu nemškega ljudstva" smrtno obsodbo nad našim ljudstvom. In tako so vdrli 14. in 15. aprila pred 25 leti po temeljiti pripravi raznih šovinističnih ustanov do zob oboroženi nemški vojaki v zgodnjih jutranjih urah v naše mirne vasi in pregnali z rodnih domov številne naše družine od Brda na skrajni zahodni meji do Pliberka na skrajnem vzhodu, od visokih Kostanj na severni narodni meji do Rut v Karavankah na jugu, od sončnih Djekš do strmih in ozkih kapelških grap. Stok in jok, groza in strah so spremljali ta najbolj črni dan v zgodovini našega ljudstva, ki mu je potem sledilo morje krvi in solza.
Vse lepe besede o »Korošcih" so bile ta dan pozabljene, ta dan se je uresničil sen o »zmagi v nemški noči". Nekoč in vse do tega dne so govorili o »Koroški" samo zaradi tega, ker o »veliki Nemčiji’ niso smeli; sedaj pa so lahko brez sramu pokazali svoje pravo lice in zlasti svoj pravi cilj — na Koroškem likvidacijo našega ljudstva. To je treba jasno in nedvoumno povedati, kaiti »tisti, ki se ne spo-miniajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat dožive," kakor ugotavlja ameriški filozof Sonfanaye.
Samo zato fn nikakor ne Iz želje po maščevoniu In osvefl se danes spomfnlamo te obletnice ter se v hvaležnosti In pieteti klanlamo vsem, ki so iz llubeznl do svobode In Iz zvestobe do svoleaa rodu žrtvovali svola živlienla ali doori-našall težke žrtve v zaporih In ta-
boriščih. Pri tem se zavedamo, da niso trpeli le izseljenci in drugi zaporniki, da niso prenašali gorja, mraza in lakote le partizani, marveč da je bil vsak naš zavedni dom, da je bila sleherna naša zavedna družina, da je bil sleherni zavedni Slovenec pod nadzorstvom
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko je v svojem govoru med drugim dejal:
V borbi za osvoboditev izpod nacističnega jarma se je naše ljudstvo uprlo nasilju ter svoje prispevalo k svobodi, ki smo je bili deležni leta 1945, ko je bila obnovljena avstrijska republika. K tej borbi, v kateri med našim prebivalstvom ni šlo za uveljavitev kake določene ideologije, se koroški Slovenci v celoti priznavamo. Plod žrtev, ki jih je doprina-šalo koroško slovensko prebivalstvo med drugo svetovno vojno, se zrcali v mednarodno zajamčeni manjšinski zaščiti člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Nočemo zmanjševati naklonjenosti države in dežele, v kolikor je prišla do izraza v uresničitvi te ali one želje in zahteve slovenske manjšine na Koroškem. Priznamo, da je bilo marsikaj storjenega v dobro koroškim Slovencem. Ako iznašamo kljub temu na današnji dan resne pomisleke glede načina reševanja manjšinskih vprašanj, potem zaradi tega, ker hočemo svariti pred sklenitvijo za-
in da je v času vladanja parole »Karnfner sprich deutsch" že sama uporaba slovenske besede pomenila zločin in kazen. Zato veljaj danes naša zahvala prav vsem, ki so tudi v teh letih strahote ostali zvesti domu in rodu ter niso klonili.
(Dalje na 8. strani)
■konov o uradnem jeziku in dvojezičnih napisih, s katerimi bi manjšina ne mogla soglašati in ki ne bi bili v skladu z določili in z duhom državne pogodbe. To si upamo trditi o manjšinskem šolskem zakonu, po katerem moramo koroški Slovenci prijavljati svoje otroke k slovenskemu oziroma dvojezičnemu pouku. Državna pogodba ne govori nikjer o kaki prijavi, temveč le o pravici do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. Dokler tej zahtevi ni ugodeno, tako dolgo državna pogodba v tej ■točki ni uresničena, tako dolgo tozadevno ne more biti govora o kakem pristanku manjšine na dosedanjo šolsko ureditev.
Seveda pa bi nam najboljša zakonska ureditev ne pomagala nič, ako se ne bi vedno zavedali, da je v vsaki manjšini življenjske moči le toliko, kolikor je ta v vsakdanjem življenju predstavlja s svojim narodnim delom. Zato več izseljeniškega duha v naše vrste, duha, ki je v najtežjih okoliščinah branil in uveljavljal slovensko miselnost, več tiste borbenosti in odpornosti v naše vrste, ki je bila last številnim rodovom pred na-
Izselitev je bila
groba kršitev človekovih pravic
Kot zastopnik deželnega glavarja se je prireditve udeležil predsednik deželnega šolskega sveta dež. posl. Josef Guttenbrunner, ki je v svojem govoru med drugim dejal:
Die Aussiedlung der Slowenen aus ihrer Ktirntner Heimat im Jahre 1942 war eine schwere Verletzung der Menschenrechte. Sie war eine schwere Verletzung der an-geborenen, der unverauherlichen und u-n-antastbaren Rechte und Freiheiten des Ein-zelnen gegeniiber Eirvgriffen des Staates. Insbesondere verletzt wurde das Recht auf die Heimat, die ein Teil der menschlichen Gesittung, der menschlichen Kultur ist, was wir unter der uneingeschrtinkten Wtirde des Menschen zu verstehen haben, ohne die es keine Gesittung und keine Kultur geben kann, mogen die sonstigen Um* sfande, die das Leben bestimmen, noch so hervorragend besteiH sein.
Wenn sie heute als Betroffcne, als An-gehdrige der davon Betroffenen dieses Er* eignisses vor 25 Jahren gedenken, mit dem hier in diesem Lande fiir Hunderle, ja, man kann wohl sagen, (ur Tausende die Menschenrechte aufgehoben und auf das Schwersfe mifjliandelt worden sind, so mti-gen sie and mdgen wir alle daran den-ken, dah schon viele VerfreLbungen gege-ben hat, Vertreibungen aus angeblich re-ligiosen, sozialen oder nationalen GrOn-den die in Wahrheit aber immer politische GrOnde vraten, ein Mihbrauch der Macht, die einigen in die Htinde gegeben ist.
So sollten wir aus Anlafj dieses Erin-nerungstages uns auch dessen eingedenk sein, dah die Demokratie, in der es jedem von uns gegeben ist, an der Gestal-tung der Macht selbst feilzunehmen, das beste Mittel ist, um der Wiederholung solcher Barbareien vorzubeugen, bevor sie statlfinden konnen. Daher betrachte ich auch ihre Erinnerungsfeier als eine Ver-anstaltung, in der insbesondere das zum Ausdruck kommen wird, was uns in unserem taglichen Leben unsere ganz be-vrufjte Einstellung sein soli. Unsere ttigli-chen Bemuhungen sollten darauf gerith-tet sein, alles zu tun, was das Recht auf die Heimat und die angeborene Art sichert; ongesichts dieser vielen Barbareien ist die Zeit reif, dies zu erkennen.
Das Land Ktirnfen und die Ktirntner Landesregierung waren zwar in der Lage, die materiellen Schtiden, die ihnen und ihren Angehtirigen durch die Vertreibung aus der Heimat vor 25 Jahren angetan vrorden sind, zu einem mehr oder vreniger grtifjeren Teil wieder gutzumachen. Aber alle diese Bemiihungen sind leider nicht in der Lage, wieder gutzumachen, was an Geist gestindigt, was on Menschenvriirde gefrevelt vrorden ist. Hier ktinnen wir nur bemiiht sein, in der Zukunft zu verhindern, dah sich derartige Barbareien vriederho-len. Um das zu verhindern, liegt in unser aller Htinde.
mi, več spoštovanja do žrtev onih, ki niso več doživeli dneva svobode, a so vanjo verovali in bi jo izpolnili, če bi jo dočakali, z neomejenim narodnim idealizmom.
Doba, v kateri živimo, je velika. Odpira nam vse možnosti. Vendar bodo mojstrile bodočnost le osebe in narodi z vztrajno voljo do dela, le osebe in narodi, ki si bodo sicer znali zagotoviti solidne materialne pogoje za življenje, a se bodo pri tem zavedali, da odloča o biti in nebiti kakega naroda njegova kulturna, njegova duhovna moč. Kultura pa se začenja pri spoštovanju materinega jezika. Dajmo mu spet veljavo v naših družinah, v medsebojnih odnosih, v šolah, v uradih, v javnem življenju, v naših pesmih, igrah, v pisani besedi, v deželi in državi. Biti Slovenec pomeni, pripadati mlademu narodu z visoko kulturo. To nas obvezuje. Tudi kot manjšina smo soodgovorni za njeno rast. Življenje iz močnih korenin, iz široke kulturne dejavnosti, nam bo olajšalo tudi uveljavljanje naših zahtev na-pram predstavnikom državnih oblasti.
Svarimo pred manjšinskimi zakoni
ki ne bi bili v skladu z državno pogodbo
Graz vabi na svoj jugovzhodni sejem
Jutri bo kancler Klaus v Grazu odprl letošnji pomladanski Graški jugovzhodni sejem, ki vidi svojo poglavitno vlogo v svojem posredništvu gospodarskega in trgovinskega sodelovanja naše države z evropskim jugovzhodom, predvsem pa z Jugoslavijo. Na sejmu, ki bo odprt do 7. maja, sodeluje 1068 razšlavljalcev iz Avstrije in 523 iz 28 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Med njimi so zastopane vse sosedne države, med katerima imata Zahodna Nemčija in Jugoslavija največ razstavljalcev.
/-------------------------------- \
Ob prazniku dela
Že več kot tričetrt stoletja praznujejo delovni ljudje 1. maj kot praznik dela. 1. maja 1890 so delavci številnih evropskih držav prvič pustili delo počivati. Namesto na svoja delovišča so odšli na zborovanja, kjer so zaprisegli, da v svoji borbi za osvoboditev delovnega človeka izpod kapitalističnega suženjstva ne bodo popustili in da se bodo za svoje pravice borili smelo in odločno.
Dolga vrsta let je že minila od tistega prvega praznika dela. 1. maj je postal mednarodni praznik dela. Svet je dobil drugo podobo, toda misel in cilji 1. maja so ostali v bistvu isti, čeprav so se marsikje pogoji borbe za nje že dokaj zboljšali. V Evropi delovni ljudje, v katerih vrstah je tudi čedalje več kmečkih ljudi, obrtnikov in inteligence, le še redko kje praznujejo 1. maj v obliki demonstracij in manifestacij za svojo enakopravnost. Vse bolj se udajamo lagodju nad doseženimi uspehi večdeset-letne borbe delavcev in njihovih organizacij.
Toda naš današnji svet še ni svet človeštva v celoti. Še vedno ječijo širom zemeljske oble narodi pod bremenom brezpravnosti in neenakopravnosti, socialne in gospodarske enako kot kulturne in narodne. Ne le v Vietnamu, marveč tudi drugod vedno spet padajo in umirajo delovni ljudje, ki se proti svojim izkoriščevalcem in zavojevalcem borijo za večji kos kruha, za boljši zaslužek za svoje delo in za pravično udeležbo na dobrinah, ki jih soustvarjajo. Dokler ti narodi in ljudstva ne dosežejo svoje enakopravnosti, so tudi naše priborjene pridobitve vedno spet v nevarnosti. Zato moramo biti solidarni z njihovo borbo, zato moramo napraviti vse, kar je v naših močeh, da jim iz suženjstva in bede pomagamo k svobodi in blaginji.
Mi pa moramo biti sedaj tudi še posebno budni nad sedanjim razvojem v naši državi. Vedno bolj očitna postaja resnica, da nam hočejo domači in inozemski kapitalisti na trgu potom nenehnih podražitev zopet iztrgati, kar so nam priznali na področju cen in socialne varnosti. Spet so v nevarnosti delovna mesta, spet preti brezposelnost, medtem ko se vpliv inozemskih kapitalnih družb veča in medtem ko od nas pridelane dobrine in denar odtakajo v tujino, da se le-ta z njimi okorišča.
Spričo teza se letos ne moremo zadovoljiti zgolj z geslom »Naj živi 1. maj«, letošnji praznik dela mora biti več: biti mora dan opomina, da moramo braniti, kar smo tekom zadnjih desetletij na svojih pravicah izbojevali.
S_____________________|_________________
Graški sejem se kot najstarejša avstrijska sejemska prireditev ne specializira le na jugovzhodni evropski trg, marveč daje čedalje več poudarka gradbeništvu in industriji železa in jekla. Zaenkrat je v Avstriji edina sejmska prireditev, ki je špecializirana na železo in jeklo. Letošnji pomladanski sejem daje prednost gradbeništvu, jeseni pa bo dal glavni poudarek industriji železa in je-
Železna ruda preko
Bakra v Avstrijo
Nova luka za železno rudo in druge razsute tovore Bakar pri Rijeki se naglo uveljavlja. Te luke se zlasti poslužuje naša država pri uvozu železne rude. V Bakar sta za VOBST v Linzu pripeljali že dve ladji 135 tisoč ton železne rude iz Brazilije. Prednost te luke je namreč ta, da je špecializirana na razkladanje takega blaga. Zadnjo ladjo z 71.500 tonami rude so spraznili v rekordnem času 4 dni.
Iz Bakra transportirajo železno rudo po železnici v Avstrijo. Ker gre pri tem za obsežne transporte, so se predstavniki avstrijskih in jugoslovanskih železnic pred kratkim sporazumeli za ustrezen vozni red tovornih vlakov in za ustrezne prevozne trase od Bakra do avstrijskih topilnic železa.
OD DANES NAPREJ V MONTREALU
kla. Poleg gradbeništva daje pomladanski graški sejem še poseben poudarek kmetijstvu, orodju in strojem v lesni in železo-industriji, turizmu, konzumnemu blagu, zlasti pohištvu in preprogam ter razstavi »otrok in njegov svet".
Kmetijski del razstave je poleg kmetijskih strojev osredotočen na kmetijsko proizvodnjo in razstavo rumenega goveda. Turistična razstava je posvečena zlasti propagandi za turizem na Štajerskem kot deželi krajev za mirni oddih. Ta turizem pa pospešuje sejem tudi še po drugi poti in sicer z razstavo pod geslom: vse za gradnjo in ureditev turističnega podjetja. Razstava »otrok in njegov svet" je osredotočena na ureditev otroških sob ter na higieno in prehrano otroka. Tekom razstave je vsak dan od 9. do 19. ure modna revija s salonom krzna. Posebna razstava Jugoslavije je osredotočena na artikle, ki jih avstrijski turist v Jugoslaviji kupuje in ki so za njega zanimivi. Kakšen pomen ima jugoslovanska udeležba na graškem sejmu, je bilo razvidno iz izjave na nedavni tiskovni konferenci v Celovcu, kjer je bilo rečeno, da bi bila Štajerska brez Jugoslavije v mrtvem kotu avstrijskega gospodarskega utripa.
Posebnost graškega sejma je še v tem, da ni sejem trgovine, marveč je sejem proizvajalcev, kar velja tudi za vinsko poskuš-njo, kjer so na izbiro vina iz Jugoslavije, Francije, Grčije, Madžarske, Italije in Avstrije.
Svetovna razstava Expo 67
Svetovna razstava Expo 67 pod geslo m »Človek in njegov svet" je odprla svoja vrata. Od danes naprej do 27. oktobra t. I. bosta Montreal v Kanadi in njegova okolica središče mednarodnih gospodarskih srečanj in tudi cilj več milijonov letošnjih turistov iz vsega sveta, ki bodo hoteli videti impozantno razstavo 70 držav vseh kontinentov na obeh otočkih reke sv. Lorenca. Organizatorji razstave pričakujejo, da bo v tem času prišlo v Montreal okoli 30 milijo nov ljudi z vsega sveta.
Svetovna razstava v Montrealu je ena inštirideseta po vrsti. Prva svetovna razstava je bila 1851 v Londonu. Naša država sodeluje na njej s 150 podjetji. Središče avstrijskega paviljona sta LD postopek pridobivanja jekla in laboratorijski model Phyto-box za razvoj industrijske rastlinske proizvodnje. V paviljonu so zastopane tudi boroveljske puške, pred paviljonom pa so postavljeni monumenti, ki predstavljajo najvažnejše surovine naše države: jeklo, vodno energijo, les, mineralno olje in magnesit.
Jugoslavija je svojo razstavo v Montrealu uredila po geslu »Stara kultura — moderna država”. Pred vhodom v 16 metrov visok popolnoma bel paviljon v obliki 7 trl-kotniških prekatov stoji Meštrovičev kip, v paviljonu samem pa so pestro pomešani eksponati Iz jugoslovanske zgodovine, kulture in umetnosti, vsi elektronsko mehanizirani z aparati, ki sta jih izdelali industrijski podjetji Rade Končar iz Zagreba in Iskra v Kranju.
POVOJNI RAZVOJ SLOVENIJE:
Ponosna bilanca
V naslednjem objavljamo izvlečke iz govora predsednika Skupščine SFR Jugoslavije Edvarda Kardelja na slavnostni seji CK Zveze komunistov Slovenije 15. aprila 1967, ki se nanašajo na gospodarski razvoj Slovenije in Jugoslavije v zadnjih 20 letih.
Primerjaje enako obdobje predvojne Jugoslavije se je v dvajsetletnem obdobju do leta 1966 narodni dohodek na prebivalca v Jugoslaviji povečal za devetkrat. V skupni masi v povojnih letih se je povečal za več kot tri in polkrat, v Sloveniji pa skoraj za štirikrat. V obdobju 1958—1964 je bila Jugoslavija po razvojnem tempu na četrtem mestu med 74 državami sveta. Še leta 1953 je bil družbeni proizvod na enega prebivalca v Združenih državah Amerike skoraj desetkrat večji kot v Jugoslaviji, zdaj pa ga presega za manj kot šestkrat. V istem času se je ta razlika tudi v primerjavi z Italijo zmanjšalo na okoli dvakrat.
Kakšen je bil v tem jugoslovanskem okviru napredek Slovenije, se nam najbolj nazorno pokaže, če primerjamo povprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda različnih dežel. V zadnji polovici petdesetih let je znašala v Franciji 3,8, v Italiji 5,1, v Avstriji 5,3, na Poljskem 6,1, na Češkoslovaškem 6,4 v Jugoslaviji 8,2, v Sloveniji pa 9,3 odstotka.
Industrijska proizvodnja se je v tem po-
vojnem razdobju povečala sedem do osemkrat, medtem ko se je med vojnama komaj podvojila. Pri tem znaša delež slovenske industrije petino jugoslovanske industrijske proizvodnje. Kaj pomeni ta delež v primerjavi s predvojno slovensko industrijsko proizvodnjo, pove podatek, da je industrijska proizvodnja Slovenije že leta 1960 dosegla raven celotne industrijske proizvodnje stare Jugoslavije, leta 1965 pa jo je že za polovico presegla. V zadnjih dveh, treh letih je Slovenija po obsegu proizvodnje verjetno že presegla tudi povprečno industrijsko razvitost sosedne Avstrije in Italije.
Hiter in vsestranski razvoj gospodarstva je omogočil tudi vse hitrejše zboljševanje življenjskega standarda delovnih ljudi. V Jugoslaviji se je v zadnjih 12 letih povečala osebna poraba za približno dvakrat. V zadnjih štirih letih je rasla povprečno za 10 odstotkov na leto. V tem času se je močno povečala tudi kupna moč jugoslovanskih delavcev. Delavec s povprečnim osebnim dohodkom je lani porabil polovico manj delovnega časa kot pred desetimi leti, da je zaslužil kilogram polbelega kruha, samo še tretjino časa za kilogram sladkorja, meter blaga ali pa par čevljev, za nakup radijskega sprejemnika pa je potreboval sploh samo še sedmino prejšnjega delovnega časa.
Danes se v Jugoslaviji šola blizu 4 milijone prebivalcev, medtem ko se jih je leta 1939 šolalo precej več kot polovico manj. V Sloveniji se šola skoraj polovica vse mladine med 15.
in 19. letom in 7 odstotkov vse mladine med 20. in 24. letom. Leta 1939 se je šolala le ena petina mladine med 15. in 19. letom in le 2 odstotka mladine med 20. in 24. letom. Za področje šolstva je bilo 1939 porabljenih komaj 2,7 odstotka razmeroma majhnega ustvarjenega narodnega dohodka. V povojnih letih je bilo za šolstvo porabljenih 4 do 5 odstotkov štirikrat večjega letnega narodnega dohodka. Pri tem se ni le večalo število šol vseh stopenj ter učencev, dijakov in študentov, marveč so bile ustanovljene raznovrstne nove srednje strokovne, višje in visoke šole.
Slovenija je v dvajsetletnem obdobju med vojnama dobila vsega skupaj 68 novih šolskih poslopij za osnovne šole, medtem ko je bilo v povojnem razdobju zgrajenih že 231 modernih poslopij za osnovno šolstvo, 62 za šole druge stopnje in 11 za višje in visoke šole.
Težko je primerjati razmah znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki se zdaj na povsem novih temeljih intenzivno razvija v več kot 180 samostojnih inštitutih, inštitutih pri visokih šolah, v razvojnih zavodih in razvojnih odelkih delovnih organizacij. Pred vojno je bila vsa znanstvena dejavnost utesnjena na nekaj institucij okrog akademije in univerze.
Spričo tako uspešnega povojnega razvoja Slovenije in Jugoslavije je Edvard Kardelj upravičeno ugotovil, da so »ta tridesetletja boja in naporov slovenskega ljudstva iz na-roda-proletarca, kakor ga je imenoval Ivan Cankar, napravila narod, ki je gospodar na svoji zemlji.«
BEOGRAD. — V Jugoslaviji so bile minulo nedeljo volitve, na katerih so izvolili polovico zveznih in republiških poslancev ter odbornikov občinskih skup« Sčin. Skupaj je bilo izvoljenih 60 poslancev zveznega zbora, okoli 320 poslancev republiških zborov ter nad 20.000 odbornikov občinskih skupSčin. V Sloveniji so izvolili 5 poslancev zveznega zbora, 60 poslancev republiškega zbora in 967 odbornikov občinskih skupSčin. V Sloveniji so izvolili 5 poslancev zveznega zbora, 60 poslancev republiškega zbora In 967 odbornikov občinskih zborov.
MOSKVA. — Po nesreči, pri kateri so meseca januarja zgubili življenje trije ameriški astronavti, je zdaj tudi Sovjetska zveza utrpela hud udarec v svojih prizadevanjih za osvojitev vesolja. V ponedeljek je namreč tragično preminil astronavt Vladimir Komorov, ko se je z vesoljsko ladjo »Sojuz I” vračal s poleta okoli Zemlje. 7000 metrov nad Zemljo so se zapletle vrvi padal, s katerimi je Komorov hotel zmanjšati brzino ladje, da bi lahko ..mehko" pristal. Ob tragični nezgodi je bila Sovjetska zveza deležna izrazov sožalja Številnih vodilnih državnikov Iz vseh delov sveta. Komarova so z vsemi častmi pokopali v Kremlju, kjer počivajo najvišji sovjetski predstavniki.
MAINZ/KIEL. — Pri nedeljskih deželnozborskih volitvah v zahodnonemških deželah Schleswig-Holstein in Rheinland-Pfalz je neonacistični NPD uspelo, da je dobila zastopstvo v obeh deželnih parlamentih. V deželi Rheinland-Pfalz je dobila 6,9 % glasov in 4 poslance, v deželi Schlesvrig-Holstein pa 5,8 #/o in prav tako 4 mandate. Med obema velikima strankama (CDU in SPD) se je razmerje v glavnem obdržalo, le v deželi Rheinland-Pfalz so krščanski demokrati nekoliko pridobili na Škodo socialnih demokratov.
V deželi Schlesvrig-Holstein pa je med drugim zanimivo tudi dejstvo, da je delež stranke tamkajšnje danske manjšine padel od 2,3 na 1,9 °/o.
ATENE. — Grčija je bila ob koncu prejšnjega tedna prizorišče državnega udara, pri katerem je vso oblast v državi prevzela vojska, medtem ko je kralj Konstantin razveljavil važna določila ustave in tako spravil državo v nevaren položaj več ali manj brezpravnega stanja. Novi oblastniki sicer trdijo, da so oblast prevzeli zaradi neurejenih političnih razmer, toda na tisoče zaprtih pripadnikov opozicijskih strank, med katerimi je tudi bivši predsednik vlade Papan-dreu s številnimi ministri, dovolj jasno dokazuje, da je v resnici Slo za politični obračun, ki je odpravil še zadnje sledove demokracije. Zato so najnovejSe dogodke v Grčiji ostro obsodili Sirom po svetu In zahtevali povratek k načelom ustavnosti.
SAIGON. — Vrhovni poveljnik ameriških vojaških Sil v Vietnamu Westmoreland je bil na posvetovanju z vodilnimi funkcionarji v Washing!onu. Opazovalci domnevajo, da je ob tej priložnosti zahteval, naj bi nadaljnjih 100.000 vojakov poslali na vietnamsko bojišče, čeprav štejejo ameriške vojaške sile v Vietnamu že zdaj okoli 430.000 mož. Na ozemlju južno od demilitarizirane cone med Južnim in Severnim Vietnamom nameravajo Američani izvesti doslej največjo preselitveno akcijo, ki naj bi zajela kakih 20.000 civilistov.
AL2IR. — Alžirski tednik »Afriška revolucija’ poroča, da bo Južna Afrika kmalu razpolagala z atomsko bombo, ki jo — kakor na podlagi številnih dokumentov zatrjuje omenjeni list — pomagajo graditi zahodnonemški znanstveniki ob izdatni finančni podpor) Zahodne Nemčije.
CHICAGO. — Prejšnji petek je v nekaterih ameriških državah divjal silen tornado, ki je povzročil ogromno škodo. Po nepopolnih podatkih je življenje zgubilo 50 ljudi, 1500 oseb pa je bilo poškodovanih. Tornado je porušil okoli 200.000 hiš, škodo v najbolj prizadetih delih države Illinois pa cenijo na 35 do 50 milijonov dolarjev.
OSLO. — Med predlaganimi kandidati za letošnjo Nobelovo nagrado za mir je tudi znani ameriški novinar in komentator Walter Lippman. Predlagala ga je norveška revija »Aktuell”, javnost pa je njegovo kandidaturo sprejela zelo ugodno. Poleg Lipp-mana je predlaganih tudi več drugih kandidatov.
PRAGA. — V Karlovih Varih na Češkem je bilo te dni veliko posvetovanje predstavnikov komunističnih partij evropskih dežel, kjer so razpravljali predvsem a potrebnih ukrepih za evropsko varnost in miroljubno sodelovanje med evropskimi državami. Jugoslavija, Norveška in Romunija se tega posvetovanja niso udeležile.
MILAN. — Proslav ob obletnici osvoboditve Italijanskega mesta Milana se je udeležila tudi skupina 1300 članov Zveze borcev narodnoosvobodilne -vojske iz Hrvatske. S tem so hrvaški borci vrnili obisk združenju Italijanskih partizanov, ki so lani ob 25-letnici vstaje jugoslovanskih narodov obiskali Jugoslavijo.
NEW YORK. — Ameriški senator Robert Kennedy se je ponovno zavzel za hiter konec vietnamske vojne. Zahteval je ustavitev bombardiranja Severnega Vietnama ter zahteval, da je treba poiskati način za pogajanja s Hanoiem, z Vietkongom In vsemi drugimi, ki predstavljajo deželo, da bi našli čast-no In pametno rešitev. »Potem bi," je pripomnil, »30 milijard dolorjev, kolikor nas ta vojna letno stane, lahko uporabili za graditev, ne pa za rušenje.”
BUKAREŠTA. — V Romuniji je začel veljati sklop vlade o znižanju cen za nekatera živila in tndu-strijske izdelke za spfolno porabo. Tako se je na primer svinjska mast pocenila za 21 do 39 odstotkov, testenine za 5 do 32 odstotkov in sadni sokovi za 13 do 27 odstotkov.
PARIZ. — V francoski prestolnici se je začelo letno zasedanje organizacije Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO). Razprave so posvečene predvsem Izvedbi programa organizacije za poslovno leto 1966-67, odnosom organizacije t raznimi mednarodnimi ustanovami ter administrativnim in finančnim vprašanjem.
ŽENEVA. — Evropska gospodarska komisija je sprejela posebno resolucijo o turizmu, ki zlasti v mednarodnem letu turizma zahteva od držav članic Evropske gospodarske komisije, da napravijo vse, kar je v njihovi moči, za uspešen razvoj turizma. Konkretno zahteva resolucija od držav, naj sprejmejo individualne ali skupne ukrepe na področju razširitve Investicij v turističnem gospodarstvu In olajšanja mejnih formalnosti.
OB ŠENTVIDSKEM »POGOVORU ČEZ MEJO":

Iščimo, kar nas zbližuje in druži
Organizatorji tradicionalnih »podijskih razgovorov" v Št. Vidu ob Glini so napravili zanimiv poskus, ko so prejšnji teden povabili na »pogovor čez mejo" poleg zastopnikov večinskega naroda tudi goste iz sosedne Slovenije ter predstavnike slovenske manjšine na Koroškem. Umetnost — ideologija — sporazumevanje med narodi, tako se je glasila prvotna tema, ki so jo tik pred začetkom pogovora konkretizirali že z vprašanji, kakšnega pomena je kulturna izmenjava in kakšna vloga pripade pri tem manjšini.
Področje, o katerem naj bi tekel pogovor, je bilo torej zelo obširno, tako da je bilo že od vsega začetka jasno, da ob pestrosti problemov odmerjeni čas ne bo dovoljeval temeljite izmenjave mnenj. Predvsem pa ni bilo pričakovati dokončne razjasnitve pojmov in konfrontacije posameznih stališč, kar šele bi omogočilo napraviti tudi določene zaključke, ki bi jih lahko smatrati za konstruktiven prispevek tega pogovora k tistemu prizadevanju, kateremu je bil namenjen — namreč sporazumevanju med narodi.
Kljub femu je treiba priznali, da je šentvidski »pogovor čez mejo" odkril vrsto zanimivih vidikov. Zlasti je pokazal, da je na obeh straneh (tukaj mislimo tako relacijo Koroška—Slovenija kakor tudi večinski narod—manjšina) najti pripravljenost za prijateljsko izmenjavo misli in da je taka izmenjava gotovo možna tudi o vprašanjih, ki so dejansko ali morda tudi samo navidezno več ali manj problematična. V tem je treba videti pozitiven rezultat srečanja, ki je kot prvi poskus te vrste nedvomno odprlo pot nadaljnjega razvoja v tej smeri.
Hkrati pa je razgovor tudi dovolj jasno opozoril, da dialog, če naj bo iskren in konstruktiven, ne more in ne sme potekati v vzdušju, da je »dober" samo eden in »slab" samo drugi. Vsako pristransko monopoliziranje pojmov, kot so na primer svoboda, pravica in demokracija, namreč nujno privede do tega, da oba partnerja nista več enakopravna in enakovredna sobesednika, marveč se — posredno ali neposredno — znajdeta v vlogah »tožitelja” in »obtoženca". Če se taka razdelitev vlog prakticira med gostiteljem in njegovim gostom, potem je zadeva toliko bolj resna, kajti v takem primeru gre poleg vsega drugega tudi še za pomanjkanje osnovnih načel gostoljubnosti in olike.
Do takih neljubih pojavov je žal Prršlo tudi med pogovorom v Št. Vidu in se tudi na račun vodje diskusije, graškega profesorja dr. Hafnerja, ni mogoče izogniti ugotovili, da ni vedno dovolj odločno in
dosledno našel pravo mero objektivnosti. Tako imenovani »primer Mihajlov", ki je služil za skrajno ostre izpade proti družbeni ureditvi v sosednji Jugoslaviji, je bil gotovo le zunanji povod, kajti del di-skufantov je tudi sicer zastopal mnenje, da med različnimi ideologijami ni mogoče graditi mostov. Niso hoteli videti sprememb, ki so medtem že bistveno zrahljale nekdanje fronte nasprotnih stališč, in so — kakor bi še vedno živeli v časih najhujše »hladne vojne" —
zelo pristransko izrekali sodbe o svobodi tu in nesvobodi tam, o pravici in demokraciji na eni ter krivici in nedemokratičnosti na drugi strani. V očeh zagovornikov nepremostljivih ideoloških pregrad je ostala brez uspehov tudi kulturna izmenjava, kateri pa so ostali di-skutanfi priznali, da je ravno v primeru odnosov med Koroško in Slovenijo —- čeprav ne edina — veliko prispevala k medsebojnemu razumevanju.
Kako nestvarno, krivično in na trhlih temeljih zgrajeno je tako razdeljevanje sveta na »svobodni" (pravični in demokratični) ter »nesvobodni" (krivični in nedemokratični) del, je pokazal odgovor udeležencev iz Slovenije, ki so nekvalificirano argumentiranje, da taka diskusija v Jugoslaviji pač ne bi bila mogoča, takoj na licu mesta postavili na laž z zagotovilom, da se bo razgovor nadaljeval v Sloveniji.
Še bolj očitno pa je prišlo to do izraza v trenutku, ko je bilo govora o manjšini. Takoj so bile namreč pozabljene še malo prej tako poudarjene besede o svobodi in
Spomenik Prežihovega Voranca
bodo letos jeseni odkrili v Mariboru
V	okviru letošnje kulturne revije bodo jeseni odkrili v Mariboru spomenik Prežihovega Voranca, ki ga izdeluje kiparka Vlasta Zorko-Tihčeva. Spomenik bo vlit iz brona ter bo visok 2,4 metra, postavljen pa bo v neposredni bližini hiše, v kateri je Prežihov Voranc umrl.
Podoba velikega slovenskega pisatelja koroške zemlje je zajeta že v številne spomenike in kipe, toda novi spomenik bo Prežihovega Voranca pokazal v povsem drugačni podobi. Umetnica se je namreč odločila za povsem realistično podobo in tako bo Prežih v njenem spomeniku spet zazivel kot kmet in pisatelj s posebnim izrazom na obrazu, z izrazom najglobljega spoznanja neminljivih resnic o človeku in življenju.
Ko se je pripravljala na svoje odgovorno delo, je kiparka Tihčeva mislila predvsem na ljudi iz Prežihovih knjig in na besede pisateljeve vdove. Tako je v glini in mavcu izoblikovala podobo človeka, ki je bil izobraženec in kmet, katerega pogled je bil prodoren in je videl več kot drugi. Upodobila je pisatelja, ki je resnico povedal tudi tedaj, ko je vedel, da se bo zameril. Pri njenem delu je umetnico vodila želja, da bi bili zadovoljni tisti, ki so pisatelja poznali in mu bili blizu, kajti to bi pomenilo, da bodo spoznali njegovo zunanjost tudi drugi ljubitelji njegovih del, sedanji in prihodnji.
V	tem spomeniku bo živel dalje Prežihov Voranc kot tisti pisatelj, ki ga tu in onstran meje cenimo in ljubimo kot največjega umetnika slovenske besede, kar jih je rodila koroška zemlja — kot realističnega oblikovalca koroškega slovenskega človeka v njegovem nenehnem boju za lepšo in pravičnejšo bodočnost.
demokraciji, čim so zastopniki koroških Slovencev (med diskutanfi za mizo so bili dr. Franci Zvvitter, dr. Valentin Inzko in Florijan Lipuš) opozorili, da manjšina le takrat lahko uspešno izpolnjuje svojo vlogo mostu, če se ji ni treba bati za svoj jezik in če je udeležena na kulturnem razvoju tako večinskega kakor tudi matičnega naroda, ne da bi bila zaradi tega izpostavljena očitkom iredente. Čeprav so bile njihove ugotovitve stvarne in splošne ter so veljale za vse manjšine, saj Koroške oziroma Avstrije sploh niso omenili, so kljub femu izzvali tako živčno reakcijo, kakršna je razumljiva le tedaj, če se nekdo čuti neprijetno prizadetega.
Oglasil se je dr. Einspieler, ki je tokrat pozabil celo na svoje »vin-dišarstvo" ter je v vlogi predstavnika večinskega naroda kot edini diskutant za mizo vnesel v razgovor konkretno koroško manjšinsko problematiko z vsemi političnimi aspekti. Reakcija pa je prišla tudi iz vrst občinstva, kjer je bilo v medklicih in v diskusijskem prispevku slišati mnogo izrazov in argumentacij, ki jih pozna le besedni zaklad zagriženih nemških šovinistov. Spričo takih pojavov so bile toliko bolj razveseljive izjave drugih diskutantov, ki so ugotovili, da mora manjšina zavzemati ustrezen socialni in kulturni položaj, če hoče izpolnjevati vlogo posrednika (graški profesor Mati), in da predstavlja manjšina obogatitev za državo, v kateri živi (mariborski književnik Filipič).
Vsekakor pa je prvi šentvidski »pogovor čez mejo" kljub določenim pozitivnim znakom pokazal, da pogoji za res odkrit, ploden in prijateljski dialog očitno še niso povsem dozoreli. To ne velja samo za čezmejno konfrontacijo različnih ideoloških pogledov, marveč prav tako tudi za obravnavanje vprašanj znotraj meje, kot je predvsem manjšinska problematika, kajti v obeh primerih se duhovi še vedno ločijo zaradi vnašanja umetno u-stvarjenih predsodkov. Tako v enem kot v drugem pogledu bo treba še veliko naporov za krepitev medsebojnega toleriranja, spoštovanja in razumevanja; toda ne z enostranskim prilaščanjem dvomljive ekskluzivnosti v vprašanjih svobode, pravice in demokracije, temveč — kakor je poudaril dr. Jože Vilfan iz Ljubljane — v iskanju tistega, kar zbližuje in druži.
KULTURNE DROBTINE
0 V mariborski ifudijski knjižnici so odprli razstavo v počastitev lelolnje stoletnice slovenskega gledališča. Razstavljeno je zanimivo gradivo o prvih časih delovanja slovenskega dramskega družtva v Mariboru, katerega ustanovitev pred 58 leti je pomenila vključitev južne Štajerske v skupno slovensko gledališko tvornost.
0 Pod naslovom »Bolgarski preporodnt mojstri” je v Bolgariji izšla obsežna knjiga, v kateri je umetnostni zgodovinar Asen Va-siliev opisal življenje in delo številnih slikarjev, rezbarjev in drugih, ki so v preporod-nem obdobju v preteklem stoletju delovali na Bolgarskem. V knjigi, ki obsega več kot 700 strani in za katero je avtor nad trideset let zbiral gradivo po terenu, je obdelanih okoli 900 oseb.
0 Dunajski Burgtheater bo v dneh od 15. do 20. junija gostoval v Moskvi, kjer bo na šestih predstavah uprizoril Lessingovega .Modrega Nafana” in Raimundovega »Kmeta kot milijonarja”. Y istem času pa se bo moskovsko gledališče predstavilo na Dunaju z »Mrtvimi dušami” Gogolja, »Tremi sestrami” Čehova in »Kremeljskimi zvonovi” Pagodina.
0 V Ribnici v Sloveniji, kjer imajo vsako leto posebne festivalske prireditve, bodo kol kulturno in turistično zanimivost uredili spominski park, v katerem bodo postavili spomenike kulturnih delavcev, kateri so se rodili v ribniški občini ali bili drugače povezani z Ribnico. Doslej so že odliti kipi lakoba Gallusa-Petelina, dr. Ivana Prijatelja in jezikoslovca Stanislava Škrabca, katerim se bodo pridružiili še Trubar, /Levstik, Prešeren in drugi.
0 Za 80-letnico rojstva znanega avstrijskega pesnika Georga Trakta je tudi salzburška	deželna	vlada	ustanovila	posebno
Traklovo nagrado v višini 15.000 šilingov, ki jo bodo prvič podelili letos 3. novembra ob 53-tetnici pesnikove smrti.
0 V kratkem bodo Izšla deta Petra Petroviča Njegoša v novi izdoji, ki jo skupno pripravljajo založbe Obod v Cetinju, Svjetlost v Sarajevu in Prosveta v Beogradu. Deta bodo izšla v	sedmih	zvezkih,	ki bodo	obsegali
vse, kar je napisal Njegoš, poleg tega pa tudi izbor njegovih pisem. Sedmi zvezek bo obsegal	poseben	slovar	k Njegoševim stva-
ritvam.
0 Od 15. junija do 15. julija se bodo pod skupnim naslovom »Holandski festival” odvijale po vseh večjih nizozemskih mestih kul-turno-umetniške	prireditve, koncerti,	gledali-
ške, baletne in operne predstave. Med številnimi tujimi gosti bo tudi moskovski Boljšo) teatr, ki bo v novi priredbi uprizoril Čajkovskega opero »Pikova dama”.
0 Dramski krožki italijanske narodne skupine v Jugoslaviji bodo priredili v dneh od tl. do 13. maja v Pulju in Bujah poseben festival, pri katerem bodo sodelovale dramske skupine iz vseh krajev, kjer živi italijanska manjšina.
0 Nizozemski arheologi so na jordanskem ozemlju severovzhodno od Jeruzalema našli rokopise v neznanem jeziku. Odkrili so jih v Deir Aali, kjer so izkopavali naselje, katerega najstarejši ostanki so Iz obdobja okoli leta 2500 pred našim štetjem.
0 Odbor za šport in turizem pri UNESCO, ki ima svoj sedež v Ljubljani, je za stalnega organizatorja mednarodnega filmskega festivala »Šport in turizem” Izbral mesto Kranj, kjer je bil že tani uspešno izveden prvi tak festival. Prihodnji festival bo septembra prihodnje leto in potem vsako drugo leto.
PROF. ANTONIO BORME:	(5. nadaljevanje
Aktualna vprašanja
italijanske etnične skupine v Jugoslaviji
. V celoti smo lahko zadovoljni z dejavnostjo naših kulturnih krožkov, pa čeprav se zavedamo objektivnih meja njihovega dela ter vseh prikritih možnosti, ki doslej še niso bile izkoriščene. Kulturni krožki so se v celoti uveljavili v družbenem življenju in v Mnogih središčih je njihova dejavnost najbolje organizirana, resna in prodorna, včasih celo edina na področju prosvetne dejavnosti.
. V tem kratkem pregledu kulturnih ustanov l^lijanske etnične skupine ne moremo mimo jtalijanske Drame ter njene pomembne vloge. To stalno gledališče je pred nedavnim slavilo 20. obletnico svoje ustanovitve. Uspehi, ki bili doseženi v tem času, so odlični. Vlogo, ki jo je gledališče opravilo v razširjanju kulture in v estetski vzgoji rojakov, zasluži vso pohvalo. S svojimi gostovanji po raznih krajih Jstre, posebno v zadnjih letih, s svojo izrednp, Ze zgledno občutljivostjo za naše potrebe in s svojo zgledno skromnostjo, se je približalo vsem plastem našega ljudstva in prišlo celo t*0 zadnjega najmanjšega, malone pozabljene-8a naselja, kjer že deset let ni nastopil noben umetniški ansambel, kjer že dolgo ni bilo nikakršne kulturne prireditve. Predstave Drame So pripomogle k temu, da so naši rojaki ponovno pridobili zaupanje vase, da so se ponovno vzbudile perspektive. Pripomogle so. k vzpodbujanju in podvzemanju iniciativ. Njenim predstavam je prisostvovalo vsako leto na tisoče gledalcev. Razumljivo je zato, da sta ?.am, nadaljnji razvoj in nadaljnje uveljavljanje tega ansambla še posebno pri srcu. Te-Zave, ki' jih mora še vedno premagovati, so Predvsem poklicnega značaja. Gledališki an-
sambel potrebuje namreč nekaj umetnikov ter kakega režiserja, da bi se obnovil v svoji že tradicionalni fiziognomiji in da bi izboljšal svojo repertoarno kakovost.
Časopisna in založniška dejavnost je zabeležila v preteklih dveh letih pomembne uspehe. Ko je bil rešen finančni problem (nad 400 milijonov dinarjev podpore na leto), je naša založba EDIT okrepila svoje poublika-cije tako, kar zadeva kakovost kot tudi, kar zadeva količino. Hkrati je razširila tudi področja svoje dejavnosti. Danes založba izdaja dnevnik »La voce del popolo«, revijo »Panorama«, petnajstdnevnih »11 Pioniere«, kulturno revijo »La Battana«. Poslednja publikacija se je na visoki ravni vključila v funkcijo mostu, ki je bila namenjena italijanski etnični skupini in je zbrala okoli sebe, ne glede na idejna stališča, italijanske in jugoslovanske pisatelje in pesnike, ki z združenimi silami iščejo vse, kar zbližuje narode. Revija je dala pobudo tudi za pomembno kulturno manifestacijo »II convegno di Abbazia«, ki se vsako leto ponavlja in katere se zavzeto udeležujejo vidni predstavniki slovstva in umetnosti obeh sosednih dežel. Opaža se nujnost, da bi se v bližnji bodočnosti začela objavljati tudi didaktično pedagoška revija, ki naj bi zadostila potrebam naših učnih moči. Založba EDIT je pred kratkim dobila status uvoznega podjetja. S tem bi se mogel rešiti problem dobavljanja italijanskih knjig, revij in časopisov knjižnicam in kioskom v vseh središčih, v katerih živijo naši rojaki.
Na področju radia ni bil storjen niti korak naprej, kot niso bili uresničeni naši načrti.
Puljska krajevna radijska postaja na primer še ni uvedla programa v italijanščini, uresničitev malega televizijskega študia v Kopru pa je še zelo daleč.
V zadnjih dveh letih je dobilo pomemben zagon sodelovanje med Italijansko unijo in kulturnimi ustanovami italijanske republike, predvsem s tržaško ljudsko univerzo. Upoštevajoč načelo, da sta vitalnost in napredek določene etnične skupine pogojena od kulturnih stikov, ki jih ta ima s svojim matičnim narodom, od katerega zajema nujne življenjske sile, je prvo plašno sodelovanje izpred treh let doživelo odločilen preobrat. Načrti za kulturno delovanje, ki so bili sestavljeni med vodilnimi organi obeh zadevnih združenj, so postali sestavni del dejavnosti naših kulturnih krožkov, šol in vseh drugih naših kulturnih ustanov na sploh. Ti so zdaj nenadomestljivi element, ki bi, če bi se prenehal, ponovno odprl praznine, ki smo jih tako dolgo beležili. Smatramo za svojo dolžnost, da s tega mesta izražamo svoje priznanje tržaški ljudski univerzi in njenemu vodstvu za inteligentno občutljivost, ki sta jo dokazali glede vseh naših problemov, za nepristransko pripravljenost, s katero sta pristali na naše predloge, za korektnost, ki sta jo pokazali ob vsaki priložnosti v upoštevanju okvirov, ki smo jih tej pobudi v skupnem soglasju postavali. Tri leta plodnih izkušenj in neutrudnega dela nam dopuščajo, dati nadvse pozitivno sodbo in nas navajajo k temu, da izrazimo svojo željo, da naj to, kar je bilo doslej storjenega, predstavlja trdno osnovo za naše bodoče še bolj živo in popolno sodelovanje.
Tudi površen pogled na uresničene načrte nas navdaja z zadovoljstvom in nam vliva zaupanje v bodočnost, kajti prepričani smo, da je naše skromno delo odprlo resnično novo obdobje v kulturnih stikih med italijansko manjšino in njenim matičnim narodom.
Pobud na tem področju je bilo zelo veliko, na desetine je bilo konferenc slovstvenega, znanstvenega, umetniškega in tehničnega značaja. Strokovni tečaji, ki so pri njih sodelovali priznani znanstveniki, so obogatili vsebino dela italijanskih kulturnih krožkov in šol. Poučna potovanja so omogočila stotinam naših rojakov, da so spoznali prirodne lepote, kulturna bogastva, zgodovinske spomenike in gospodarska bogastva Italije. Koncerti, potujoče knjižne razstave, naročnine na časopise in revije, nekaj tisoč knjig, ki so bile poslane za kritje potreb naših šolskih knjižnic in kulturnih krožkov, audioVizivna učila itd., kakor tudi organiziranje seminarjev za poglabljanje kulture in za jezikovno in poklicno izpopolnjevanje učnih moči, podelitev desetin študijskih štipendij in posebnih prispevkov vsem kategorijam naših strokovnjakov in delavcev, predstavljajo močan prispevek naši dejavnosti.
Končno, ob zaključku tega pregleda, katerega namen je bil, da v luči sklepov, sprejetih v januarju 1965, prikaže sedanje stanje kot plod dveletnega dela, smatramo za primerno, omeniti tudi vlogo, ki jo je pri tem imela Italijanska unija za Istro in Reko. Kot organizacija italijanske narodnostne skupnosti, ki živi v Jugoslaviji, je unija svojo dejavnost vodila odločno, prepričano in samostojno, in pri tem so jo vodila določila njenega statuta in njenega programa. Postala je čedalje bolj dinamičen organizem, ki je do skrajnosti občutljiv za vse potrebe svojih rojakov, ki so vanjo vložili vse svoje zaupanje. Povsem se je uveljavila v družbenem življenju in si s svojo vztrajnostjo, resnostjo in zrelostjo pridobila avtoriteto in spoštovanje, ki sta neogibno potrebni za nadaljnjo pot proti novim in gotovim uspehom, in to v zavesti svojih pravic in svojih dolžnosti do družbene skupnosti, v kateri živi, in do matičnega naroda.

Z NEDELJSKE SPOMINSKE PRIREDITVE:
Mogočna manifestacija j naše življenjske volje in zahteve po naši narodni enakopravnosti
Blizu 1000 ljudi v dvorani in nad 350 pevcev na odru
V nedeljo jc prihitelo naše ljudstvo v Celovec iz vseh krajev, kjer so se v jutru 14. in 15. aprila 1942 ustavili vojaški avtomobili in od koder je tedaj nacistična policija s kruto pestjo in puškinimi kopiti izganjala naše družine, strogo po Hitlerjevem povelju „Machf mir das Land deutsch". Prihitelo je iz vseh krajev, kjer so se od poletja 1942 s puško v roki borili naši partizani za naš obstoj, dokler niso pomladi 1945 osvobodili našega človeka mračne negotovosti in omogočili, da so se naši izseljenci po več kot triletnem izgnanstvu spel lahko vrnili na svoje domove.
Na spominski prireditvi ob 25. obletnici izseljevanja koroških Slovencev smo se v nedeljo zbrali v celovškem Domu glasbe Ziljani, Rožani, Podjunčani in Gorjanci od karavanških rut, selskih kotov in kapelških grap do Kostanj in Svinje planine na našem severu. Velika dvorana ni mogla sprejeti vseh izseljencev, drugih trpinov in borcev proti fašizmu ter njihovih otrok In potomcev, ki so bili posebno močno zastopani. Dvorana je bila natrpana kot čebelji panj, na hodnikih pa so se pred vratmi še gnetli ljudje. V prostorih za odrom, kjer so se zbori formirali za nastope, gneča ni bila nič manjša. „Danes nas je še več, kot nas je bilo 1946 na prvem srečanju v »Volkskino", kjer nas je po proslavi razganjala policija s curki vode iz gasilskih voz," je med drugim dejal starejši pevec. In prav je imel.
Uvod veličastne spominske prireditve je razumljivo bil namenjen počastitvi spomina žrtev fašizma in umrlih izseljencev. To lepo nalogo je opravil mladi izseljenec Mirko Isop iz Gorinčič, ki se je rodil v izseljeniškem taborišču avgusta 1942. In njihovemu spominu se nismo mogli bolj oddolžiti, kot z žalostinko „Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi užival trpin", ki sta jo zapela združena moška zbora Slovenske prosvetne zveze in Zveze pevskih društev. Spomin nam je poromal nazaj v čas tistih težkih let, ki jih je Milka Hartmanova zajela v pesmicah „Dom umira" in „Naša strma pot” in ki sta jih deklamirali Milena O I i p in Marija I n z k o .
Za nagovorom zastopnika koroškega deželnega glavarja, predsednika deželnega šolskega sveta dež. posl. Josefa Guttenbrun-n e r j a sta se na odru najprej razvrstila moški, za njim pa mešani zbor Zveze pevskih društev. Vsak je zapel 3 pesmi, prvi pod vodstvom dr. Antona F e i n i g a , drugi pod vodstvom župnika Tomaža H o I m a r j a . Solista sta bila pri pesmi „Tam za turškim gričem" dr. Anton Feinig, pri pesmi „Tam, kjer Peca riše sence" pa gospa Lili Uggowitzer. Pesmi so nas iz zamaknjenosti v spomine popelja-
le v stvarnost naše sedanjosti, s katero sta se v svojih slavnostnih govorih bavila predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko in predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Z w i 11 e r.
Po slavnostnih govorih nam je
Dvorana je bila napolnjena do zadnjega
ček recitacije „... kot slapovi njih glasovi lijo čez srca, ki kot bron zvenijo", ko se je na odru razvrstil moški zbor Slovenske prosvetne zveze in pod vodstvom Foltija Hartmana in ob spremljavi Hanzija Kežarja udarno, kakor pred 25 leti v poletnih in jesenskih mesecih naši prvi fantje po gozdovih, zapel „Le vkup, le vkup uboga gmajna". Tudi ta zbor je z vso ubranostjo zapel svoje tri pesmi. Mešani zbor z Vladimirom P r u š -n i kom kot dirigentom je po pesmi o lipi, ki je zelenela, zapel Gobčevi kompoziciji „0 Podjuna" na besedilo Milke Hartmanove in »Koroška" na besedilo Valentina Polanška.
i
Zahvala slovenskih organizacij
Po nedeljski spominski prireditvi, s katero smo se koroški Slovenci ob 25. obletnici izseljevanja slovenskih koroških družin dostojno spomnili usodnih dni v zgodovini našega ljudstva, čutimo potrebo, da se zahvalimo vsem, ki so kakorkoli prispevali k zelo lepemu poteku te prireditve.
Zahvala velja zlasti pevovodjem gg. Foltiju Hartmanu, Tomažu Holmarju, dr. Antonu Feinigu in Vladimiru Prušniku, vsem pevkam in pevcem Slovenske prosvetne zveze in Zveze pevskih društev ter dijakinjam in dijakom za recitacije.
Pripravljalni odbor
Prireditev, ki se je vsebinsko vidno stopnjevala je dosegla svoj višek v nastopu združenih moških zborov SPZ in ZPD in zaključnem nastopu obeh združenih mešanih zborov. Melodični pesmi »Iz stolpa sem", pri kateri je dirigiral dr. Anton Feinig, je pod vodstvom Foltija Hartmana sledila Prešernova »Zdravica". S Prešernovimi besedami »Žive naj vsi narodi", sta zbora z udeleženci proslave podkrepila, da smo v vrstah tistih, »ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak".
Tej svetovljanski izpovedi sta združena mešana zbora pod vodstvom župnika Holmarja še enkrat obljubila zvestobo slovenski domovini, pod vodstvom Vladimira Pruš-nika pa našim prednikom, našim pradedom. Besedilo pesmi je posebej za to priložnost uglasbil naš rojak Radovan Gobec. Pesem je bila mogočen zaključek prireditve z vedno živim pozivom nam vsem od Zilje do Labota, od karavanških rut in grap do Drabosnjako-vih Kostanj in sončnih Djekš: »V boj za pradede, v boj za pravice, v boj za prihodnje, lepše nam dni!"
spomin še enkrat poromal nazaj na leta preganjanja in trpinčenja. Tokrat nas je v ta leta popeljal recitatorski zbor dijakov dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu, ki je recitiral Iga Grudna posvetilo slovenski zemlji. Pesnitev doživetij v letih krvavega nasilja nad slovensko zemljo in slovenskim človekom ter obsodbe tega nasilja zaključi z odločno izpovedjo vere v življenje in svobodo z besedami:
Vsak živel je za drugega v trepetu, a v srcu nosil željo eno samo, da bi v svobodi našli se na svetu.
V tujini mnoge so zagrebli v jamo, premnoge skrili so doma gozdovi, ki za imena jim v grobeh ne znamo. Kjer koli se slovenski so domovi, zdaj njim in nam ves dan zvonijo zvonovi: kot slapovi njih glasovi lijo čez srca, ki kot bron zvenijo.
Zboru mladih fantov z bistrim pogledom, predvsem pa prof. Janku Messnerju, ki jih je učil, velja za dovršeno recitacijo naše posebno priznanje.
Se je v dvorani odmeval zaklju-
Koroška odlikovanja za uslužbence podjetja Slovenija ceste
Minulo soboto je v Ljubljani ob navzočnosti avstrijskega generalnega konzula, dvornega svetnika dr. Rie-senfelda deželni gradbeni direktor, dvorni svetnik dr. iPossegger izročil vrsti uslužbencev podjetja Slovenija ceste odlikovanja, ki jim jih je podelila koroška deželna vlada za zgledno pomoč pri urejanju koroških cest po vremenskih katastrofah leta 1965 in lani.
Z jugoslovanske strani so slavnostni podelitvi odlikovanj prisostvovali državni sekretar ing. Čadež in predstavniki podjetja Slovenija ceste generalni direktor ing. Ribnikar, ing. Gajšek in ing. Janežič, s koroške strani pa še višja gradbena svetnika ing. Defner in ing. Berti.
Avstrijske goste je pozdravil predsednik delavskega sveta podjetja Slovenija ceste Slavko Ločar. V svojem govoru je dal izraza zadovoljstvu kolektiva, da je v dneh največjih katastrof, ki so Koroško zajele, lahko pomagal prebivalstvu iz stiske. Z avstrijske strani sta besede ponovne
zahvale in priznanja spregovorila dvorni svetnik dr. Possegger, ki je izročil tudi pozdrave deželnega glavarja Sime, in generalni konzul, dvorni svetnik dr. Riesenfeld. Po izročitvi odlikovanj se je v imenu odlikovanih zahvalil delovodja skupine, ki je na Koroškem pomagala, Franc Šeruga iz Murske Sobote. Odlikovanje je prejelo skupno 21 uslužbencev podjetja.
Slovensko prosvefno društvo »Bilka" v Bilčovsu
VABILO
Materinski dan
v nedeljo 7. maja 1967 ob pol tretji uri popoldne in ob pol osmih zvečer v dvorani pri M i k I a vž u v Bilčovsu.
Na sporedu pefje, deklamacije in tri kratke igrice naših najmlajših. Vse mamice so na proslavo prisrčno vabljene.
Bratsko srečanje v Trstu
Slovenska prosvetna zveza sporoča vsem pevkam in pevcem ter drugim, ki se bodo v nedeljo udeležili bratskega srečanja koroških in primorskih Slovencev v Trstu in ki bodo tja potovali z njenimi avtobusi, da bodo avtobusi vozili po naslednji razporeditvi:
•	Prvi avtobus bo vozil ob 6. uri zjutraj izpred gostilne Breznik v Pliberku v Škocijan, od koder bo vozil ob 6.30 uri izpred občine čez Jezersko v Trst.
® Drugi avtobus bo vozil ob sedmih zjutraj iz Št. Vida v Podjuni v Železno Kaplo in od tam ob 7.30 uri od avtobusne postaje čez Jezersko v Trst.
•	Tretji avtobus bo vozil ob šestih zjutraj z Radiš (gostilna Mežnar) v Celovec, Gasometergasse 10, od tam pa ob 6.30 uri čez Ljubelj v Trst.
•	Četrti avtobus bo vozil ob 7. uri iz Bilčovsa čez Kotmaro vas (7.15) in Ljubelj v Trst.
Koncert koroških in primorskih slovenskih pevskih zborov bo ob petih popoldne v Kulturnem domu v Trstu, via Petronio.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SELAH:
Socialisti se trudijo za cesto Sajda-Obirska
Občinski svet občine Sele se je na svoji seji minuli petek bavil z vprašanjem nadaljevanja gradbenih del na cesti Šajda—Obirska. S tem v zvezi je vzel občinski svet na znanje poročilo o tozadevnem razgovoru z dež. posl. Lubasom, ki se je nanašal zlasti na vprašanje financiranja nadaljnih gradbenih del. Stroški gradnje ceste bodo namreč večji, kakor so bili v proračunu predvideni. Podražitev gradnje bo zlasti prizadela občino Sele, ki je prevzela 10 odstotkov gradbenih stroškov, ki bi jih morali drugače plačati njeni člani zadruge za gradnjo te ceste. Zaradi tega je občina, kakor je poročal župan Velik, že podvzela potrebne korake za dosego dodatne pomoči koroške deželne vlade, dež. posl. Lubas pa je obljubil, da bo s svoje strani podprl tozadevna prizadevanja.
Ob tej priložnosti je župan Velik postavil tudi dosedanja prizadevanja za cesto Šajda—Obirska v pravo luč in zavrnil napačno propagando, ki jo širijo gotovi krogi v Selah. Dejansko je za to cesto na podlagi načrta, ki ga je izdelala Agrarna okrajna dblast v Ce-
lovcu dal finančni referent deželne vlade iz sredstev za nerazvita področja 1,5 milijona šilingov na razpolago. Prošnjo za ta znesek sta vložili občini Železna Kap-la-Bela in Sele, predlog za gradnjo te ceste je stavil župan občine Železna Kapla-Bela, dež. posl. Lubas, za-kar se mu je občina Sele posebej zahvalila. Agrarna okrajna oblast je prevzela zgolj gradnjo, zato o njenih posebnih zaslugah ni mogoče govoriti, kakor tudi ni mogoče govoriti o zaslugah agrarnega referenta koroške deželne vlade, deželnega svetnika Bacherja.
Ni isti seji je bilo tudi povedano, da je odbor za gradnje deželnega zbora naročil gradbenemu oddelku deželne vlade, da čim prej uredi Bajtiško cesto, predvsem pa njen odsek med Selami in Šajdo. Kakor znano, je referent za ceste pri deželni vladi, namestnik dež. glavarja dr. Weissmann tozadevno prošnjo občine Sele pred tem zavrnil in dejal, da na izgradnjo te ceste v doglednem času ni za misliti. Pobudo za zahtevo deželnega zbora je dal dež. posl. Guttenbrunner.
Trije mrtvi pri delovni nezgodi v Belski Kočni
Trije od petih delavcev, ki so vrtali rudniški rov do nekdanjega rudnika živega srebra v Belski Kočni, občina Železna Kapla-Bela, so v ponedeljek zgubili svoje življenje, ko je v rovu predčasno eksplodiralo razstrelivo Donarit. Dva delavca in siecr Rok Karpf (23 let) iz Tinj in Flori Miklav (21 let) iz Lepene sta si v zadnjem trenutku rešila življenje, medtem ko je 68-letavca in sicer Rok Karpf (23 let) iz Vzhodne Tirolske, 36-letnemu Francu Veneku in 23-letnemu Francu Kumru, oba iz Bele eksplozija raztrgala pluča.
V Belski Kočni je pred desetletji dr. Keulitsch fer orožništvo pod poveljstvom okrajnega komandanfa VVutfeja. Tudi Rdeči križ je bil kmalu na mesfu, žal zastonj, ker mrtvecem ni mogel več pomagati. Vsem ni preostalo več drugega, da ugotovijo vzrok eksplozije in da raziščejo, če so bili pri vrtanju rova upoštevani vsi varnostni predpisi. Da se je posestnik rova za varnost delavcev le malo brigal, sledi že iz tega, da je bil od petih delavcev le eden vešč miniranja, ostali pa so bili gozdni in gradbeni delavci.
obstojal rudnik živega srebra. Ne da bi o tem obvestil pristojne oblasti, predvsem pa občino Železna Kapla-Bela je njegov posestnik, višji gradbeni svetnik ing. Hirn iz Šmohora dal lani jeseni naročilo za vrtanje novega rova do rudnika. Ta rov je pričelo pred dvema mesecema vrtati imenovanih 5 delavcev, od katerih pa je bil le Totsch-nig vešč miniranja. Rov ima 2 metra višine in isto širino in je medtem dosegel že 16 metrov dolžine.
V ponedeljek dopoldne so pripravili omenjeni delavci vse potrebno za nadaljnjo podaljšanje rova z razstrelitvijo. Ko so hoteli po kosilu prižgati zažigalno vrvico, je prišlo do eksplozije, katere žrtev so postali omenjeni trije delavci, ki so se nahajali v rovu.
Na kraj nezgode so se, čim so prejeli obvestilo o njej, podali okrajni sodnik dr. Keber, zdravnik
KOLEDAR
Petek, 28. april: Pavel Sobota, 29. april: Peter Nedelja, 30. april: Katarina Ponedeljek, 1. maj: Praznik dela Torek, 2. maj: AtanazIJ Sreda, 3. maj: Najd. križa Četrtek, 4. maj: Vnebohod
IVAN VASILEV — FRANCE BEVK:
Čudovita zgodba
Mati je s sladkim in zvenečim glasom pripovedovala čudovito zgodbo. Milka jo je poslušala in gledala materi v oči. Od zanimanja ji je zastajal dih.
Takale je bila zgodba:
»■.. Deklica je stopila 'iz gozda s posodo, v katero je nabirala jagode. Spremljal jo je kuža, zato se ničesar ni bala. Psiček jo je Popeljal do trate, ki je bita vsa v cvetju. Ko sta dospela, je kuža dvignil glavo in zalajal. Tedaj se je izmed bližnjih hrastov nekdo oglasil:
»Hej, dekletce, stopi bliže, ne boj se!"
Deklica se je plašno ozrla in razgrnila nizke hrastove veje. Na trati pod njimi je ležal mlad junak. Lasje so mu bili črni, skodrani. Rokav na desni roki mu je bil strgan, okrvavljen.
»Pojdi in prinesi mi vode iz studenca," jo je poprosil. Jaz ne morem do njega. Blizu so sovražniki. Ti so name streljali in me ranili ... In nikomur ne povej, da sem tu ...”
Deklica je naglo stekla. Med potjo se je ozirala. Nihče je ni videl. Pri studencu je natočila v posodo vode in se naglo vrnila k ranjencu.
Junak je bil hudo žejen 'in je željno pil. Nato si je z vodo izmil rano na roki in jo obvezal. Deklico je hvaležno pogledal s temnimi očmi.
»Hvala ti!" je rekel. „A zdaj pojdi!"
Deklica se ni ganila.
Deček in sonce
Mojček nas leži bolan, malo kašlja, pa več joče, v sobi noče biti sam in odklanja čaje vroče.
Pa je sonce posijalo, da ogleda si bolnika.
Gledalo je, se smehljalo;
»Bolan nisi — cmera si velika.«
Jezno bolni Mojček vstane, v hipu je kot riba zdrav.
Iz kuhinje si nekaj vzame, da bo s soncem zaoral.
Ujel ga bo in vtaknil v lonec, naj se dolge ure kuha.
S tem predrznosti bo konec a za družino — tečna juha.
Toda Mojček spet zaplaka. Kaj se neki je zgodilo?
Oh, seveda, glej ga spaka, sonce se je v veje skrilo.
»Striček, a zakaj so streljali nate?" je vprašala.
Junak se je zamislil.
»Kako naj ti to povem?" je rekel. »Jaz in moji tovariši želimo, da bi bili vsi otroci srečni in da bi imeli vsega, česar potrebujejo. Naši sovražniki pa tega nočejo . ..”
Deklica je bila zadovoljna z odgovorom in je stekla domov ..."
Taka je bila zgodba, ki jo je povedala Milkina mati. Milki se je zdela prekratka. Še nekaj bi rada vedela.
»In kaj se je zgodilo z ranjencem?" je vprašala. »Ali je ozdravil? Rada bi ga videla."
»Ozdravel je," ji je odgovorila mati. »Ti si ga že večkrat videla."
»Kdaj?"
Milka se je zamislila. Tedaj je vstopil njen očka. Bil je ves nasmejan, s črnimi, kodrastimi lasmi.
»Glej, ta je oni striček," je rekla mama.
Hčerki je od presenečenja vzelo sapo. Prijela je očka za desnico in mu odvihnila rokav. Na roki je bila brazgotina zaceljene rane. Očka se ji je nasmehnil.
»Rana je ozdravela," je rekel. »Neka deklica mi je prinesla vode in ta mi je pomagala."
»In kje je tista deklica?" ga je vprašala hčerka. »Rada bi se ji zahvalila, ker ti je prinesla vodice."
»Tista deklica je zdaj že velika," ji je odgovoril očka. »Postala je mamica. Vsak dan je pri tebi. Pripoveduje ti zgodbe,” je rekel in objel mater.
Milka je bila ganjena do solz. Takega očeta in take mamice nima vsak otrok ... Ali razumete, zakaj je zgodba o deklici in ranjenem partizanu tako čudovita?
DRAGO KUMER:
Mlečna kaša
Ko sem bil še majhen, so bili slabi časi. Nekateri so se mastili z vsemi dobrotami, siromaki pa še krompirja nismo imeli. Ali na svetu je vedno tako, da se najdejo dobri ljudje.
Mati je večkrat poprosila graščaka, da bi nam dal kak liter mleka, pa jo je po navadi nagnal z besedami, da ga še zase nima. In ko se nam je zatem znova enkrat zahotelo kaše, a je mama potarnala, da ni mleka, sem ji rekel, da bom šel jaz po mleko na grad.
»Ti bi šel? Da bi te obrcal? Ne, kar tiho bodi!« je rekla mati.
»Mama, a jaz bi tako rad jedel mlečno kašo!« sem silil v njo in jo prijel za roko.
»Ne bodi posiljen,« me je jezno zavrnila, »sam dobro veš, kako je ...«
»A jaz bom pokleknil...«
»Kaj?« Mati me je osuplo pogledala in jezno zapovedala: »Nikamor ne boš šel!«
»Zakaj si huda, mama?« sem jo vprašal.
»Ne jaz in ne moji otroci ne bodo hodili po kolenih za litrom mleka, pa če bi morali pocrkati, ne, nikoli!« je rekla mati in me nagnala v hosto po suhljad.
A ko sem pogledal skozi kuhinjsko okno, sem videl, da si briše solze. Strašno se mi je zasmilila.
Iz omare v veži sem vzel skrivaj litrsko steklenico in stekel skozi goščo, kolikor mi je duša dala. V četrt ure sem bil v gradu. Po-tern sem oprezal okoli zidovja kakor maček, ki čaka, kdaj bo zamigala miš v visoki travi. Kmalu sem zagledal trebuh in zatem celega graščaka. Brez pomisleka sem treščil predenj in poprosil:
»Milostljivi gospod, vsi skupaj vas lepo prosimo za liter mleka. Mati je rekla, da vam ga bo plačala ...«
To zadnje sem si izmislil.
Graščak me je nekaj časa gledal, potem pa me je nagnal.
»Kaj vraga se valjaš po tleh, frkolin! Takih ljudi ni dosti prida...!«
»Milostljivi gospod, samo en liter nam dajte! Mlečno kašo bi radi jedli!« Nisem mogel verjeti, da ne bom nič opravil.
A graščak je rekel: »Plačajte prej, kar ste dolžni!« se obrnil in odšel.
Skoro bi zajokal, a sem raje stisnil zobe, tako sem se stogotil, nato pa sem se spomnil na graščakovega kravarja Luka in že sem jo ubral po cesti, da se je kar pokadilo za mano.
Luka me je zagledal z litrom in me takole ogovoril:
»Karlek, kaj pa ti špičiš? Si prišel po vino? Veš, prodajam samo belega... Hahaha!«
Ali gledal sem ga tako žalostno, da sem se mu zasmilil in da se je nehal smejati. Povedal sem mu, po kaj sem prišel in kako sem opravil pri grofu. Luka je izpljunil čik in začel preklinjati.
»Prekleti graščaki! Čisto po njihovem je to, čisto po graščinsko .. .« Zamrmral je, zatem pa me je potiho vprašal: »Pa boš tiho?«
»Stric Luka, še vprašate...?« sem rekel in vzdihnil.
»Tudi mami povej, naj bo tiho!«
Obljubil sem vse, oči pa so se mi kar zabliskale. Luka je vzel liter in odšel nekam med kravami, ki so bolj prežvekovale, kakor se pasle. In že se je vrnil s polno steklenico! Potisnil mi jo je v roke, mi pokazal proti gozdu in rekel:
»Tod jo mahni, čim dalje od gradu. Mami pa le povej, da še lahko prideš.«
^•luiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiMmiiiMnmKUiinmnMimiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiitiiiiiiiiiimtimniiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiHi......
oooc>o<x>o<x><x>o<x>o<x>ooooooc>ooock>
Prvi maj
Prvi maj so prve ptice, ki se vračajo domov, da spet v dobrem, starem gnezdu izvalijo zarod nov.
Prvi maj je prvi žarek, ki je zjutraj posijal, da na spečem licu fantka bi se malo poigral.
Prvi maj je nežna bilka, ki k svetlobi si želi, prvi maj
je dež pomladni, ki oživlja vse stvari.
Prvi maj je tudi veter, južni veter, ki zajel s svojo pesmijo ves svet je, vsakdo jo bo z njim zapel.
In morda zato prav danes sije sonce bolj svetlo in morda zato prav danes vsem ljudem je bolj toplo.
o	O
<xxx><x>ooo<xx>o<ooooooo<x>o<x>oc>ooo
Dobre četrt ure in bil sem doma.
»Mama, poglej, kaj imam!«
»Ti presneti,« je rekla, ko je zagledala mleko, »pa si ga le navil.«
»Saj mi ga ni dal graščak.«
«
kakor mi.«
Samo gledala me je, nič ni vedela, kaj naj reče.
»Luka!« sem povedal in ji rekel, da mora biti tiho.
Rekla je, da ve to sama in da je prav, da reveži držimo skupaj; a da ji še vedno ne gre v glavo, kako sem si zmislil in šel k Luki. Zdaj sem ji vse povedal, da sem bil pri graščaku in kako sem opravil; mater pa je užalilo, da sem pokleknil pred grofa ter je rekla, da bodo prišli tudi drugačni časi, takšni, ko bodo tudi siromaki rekli svoje. O Luku pa je rekla, da je dobra duša.
»O, ko bi bili vsi taki!« je vzdihnila.
Bil je tako lep večer, da se ga še danes spominjam. Mati je kuhala kašo in krompir v oblicah. Zofka, ki je prišla medtem iz šole, pa je pripovedovala, kako so se v šoli učili. Minila je ura in večerja je bila na mizi. Večerjali smo s krožnikov kot za praznike.
iiiiiiiimiMiHiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimmiiiiifHMimiiiiiniiiiiiiiMU*
»Kdo pa? »Revež ie
ROBERT merle
31
n ti ir iiiiini
iiru.nn i
V službi sem bil že tri mesece in niti enkrat me še ni °3ovoril. Ker me je v službo sprejel neki njegov upravnik, tem bil prepričan, da me sploh ne pozna. Ko pa sem ne-e9a popoldne bil sam na travniku in popravljal ograjo, na lepem za sabo zaslišal tako značilno galopiranje ^tegove kobile. Tlesk z jezikom in kobila je obstala pred mano, visoka in vitka, z napetimi mišicami pod bleščečo 56 črno kožo.
»Lang!"
Vzravnal sem se in tako sunkovito stopil v pozor, da kobila zastrigla z ušesi. Von Jeseritz jo je pobožal in ne
a bi me pogledal, ko da bi govoril sam zase, mi je re-ke|;
. »V Marienthalu imam manjše posestvo ... Popolnoma Je Opuščeno ..."
Molčal sem in čakal.
. »Pa sem pomislil,' je nadaljeval odsotno in zares »a-d°' kot bi naglas mislil, »da bi tam imel nekaj konj, seve-a' če bi jih lista zemlja še lahko prehranila.
Bič je položil kobili med uhlje in počasi drsal z roko njem gor in dol.
- »Ko je bil moj oče še živ, smo tam imeli konje. A nih-6 ni maral tam ostati. Saj je res umazano gnezdo. Povsod
sama voda. Poslopja obupna. Tudi zemlja zanič. Potrebno bi bilo vse polno popravil. In zemljo znova obdelati..."
Vzdignil je bič in njegov neznosni pogled se je zazrl vame.
»Razumel?"
»Javvohl, Herr Oberst!"
Potem je odmaknil oči od mene in odleglo mi je.
»Pomislil sem nate."
Z bičem se je popraskal za ušesom in suho nadaljeval:
»Pogoji so tile: dam ti dva človeka in poskušal boš vse popraviti; plačo boš imel isto kot tukaj; če se ti bo posrečilo kaj urediti, boš ostal tam, jaz pa pošljem nekaj konj; razen tega ti dam eno svinjo, nekaj kokoši in semenja. Tam je tudi nekaj zorane zemlje. Vse, kar izvlečeš iz tiste zemlje, je tvoje. Tudi svinja, kokoši in dva manjša gozda, ki spadata k posestvu, vse to je tvoje. In lov je tvoj. Ampak zapomni si: od trenutka, ko si vse urediš, niti pfeniga več ne dobiš! Si me razumel? Niti pfeniga!"
Zavihtel je bič, njegov uničujoči pogled je obstal na meni in nenavadno je na ves glas besno zavpil:
»Niti pfenniga!"
In rekel sem:
»Ja, Herr Obersll"
Za hip je nastala tišina, potem pa je nadaljeval z mirnim glasom:
»Nič ja! Vzemi konja in pojdi poaledat. Potem boš rekel ja."
»Takoj zdaj, Herr Oberst?"
»Takoj zdaj. In Georgu reci, naj ti da škornje. Potreboval jih boš."
Nategnil je uzde in kobila se je vzpela na zadnje noge.
Vrnil sem se na pristavo in Georgu povedal, da me von Jeseritz pošilja v Marienthal. Georg je priprl oči in nekajkrat pomenljivo pokimal. Potem je s skrivnostnim glasom rekel:
»Ti si torej tisti?"
Zasmejal se je, pokazal škrbine v ustih in takoj se je za nekaj le! postaral.
»Ha, ves s hudičem je ta naš stari! Prbvega osla je našel!"
Prinesel mi je škornje. Pomeril sem jih in potem je rekel:
»Ne odloči se prehitro. Hudičeva puščoba je tam. In ne prikimaj, če boš videl, da ne bo šlo."
Zahvalil sem se in dal mi je še konja. Potem sem odjezdil. Od konjušnic do Marienthala je bilo kakih deset kilometrov. Na nebu ni bilo niti oblačka In čeprav smo bili v septembru, je bil zrak nenavadno rezek.
V vasi so mi pokazali, kje naj zavijem proti posestvu, in pred sabo sem imel še kake tri ali štiri kilometre. Pot je bila blatna, napol prerasla z vresjem. Nikjer nobene hiše, nobenega polja. Vse okrog mene neobdelano in divje. Pot se je nehala pri nekakšni leseni, skoraj docela strohneli ograji. Skočil sem s konja in ga privezal na bližnji topol. Čeprav ni deževalo že več kot teden dni, so bila tla mehka in gobasta.
Sel sem nekaj korakov naprej in zagledal hišo. Dobršna polovica strehe je bila udrta, nikjer vrat in ne oknic, med razritim kamnitim tlakom je rasla trava. Stopil sem o-krog hiše in prišel do hleva: streha je bila še dobra, eden od zidov pa je bil porušen.
Georg mi je dal načrt zemljišča in začel sem ga brez naglice pregledovati. Hosta je bila mlada, vlažna in grintava. Razen lesa za kurjavo in lova ne bi mogel človek ničesar potegniti iz nje. Gredoč sem opazil tisto, kar naj bi
6 — Štev. 17 (1300)	P					28. april 1967
Komasacija ali zložitev zemljišč poenostavljena
Zadnja leta vse bolj spoznavamo, da so razkosana zemljišča in majhne parcele njiv in travnikov ena največjih ovir za sodobno kmetovanje. Če so prej razkosana zemljišča ovirala v glavnem le racionalno delo s kmetijskimi stroji, potem ovirajo sedaj tudi uvedbo racionalne poenostavitve in preusmeritve kmetovanja zlasti v smeri Specializacije na govedorejo s pašno-košnim načinom rabe travnatega sveta.
Nevšečnosti razkosanih kmetijskih zemljišč bo mogoče v prihodnje lažje odpraviti, kot je bilo doslej. V prihodnje bo namreč komasacija ali zložitev zemljišč lažje izvedljiva, kot je bila doslej. Izvedba zložitve ne bo le lažja, ker je iz leta v leto v Zelenem načrtu vlade za zložitev zemljišč in za postopek, ki je s tem povezan, več denarja na razpolago, lažja bo tudi zato, ker je avstrijski parlament z zakonom od 15. februarja 1967 (BGBI. Nr. 78) postopek zložitve zemljišč spremenil in poenostavil.
Sicer bo moral koroški deželni zbor s tem v zvezi skleniti še deželni zakon o izvedbi zložitve zemljišč, vendar se bo moral pri tem ravnati po določilih ravnokar omenjenega zveznega temeljnega zakona, ki si ga hočemo v naslednjem nekoliko podrobneje ogledati.
CIUI IN NAMEN ZLOŽITVE
V skladu z zgornjimi potrebami je zakonodajalec v novem zakonu uvodoma naglasil, da je v korist ostvaritve in obdržanja zmogljivega kmetijstva mogoče kmetijska zemljišča zložiti ter njihovo lego in obliko zboljšali in na novo urediti. Za dosego tega cilja je treba v prvi vrsti odpraviti, odvrniti in omiliti ovire, ki jih povzroča razko-sanost zemljišč, njihova obdanost od drugih zemljišč in njihova neugodna oblika. Z zložitvijo zemljišč je treba odpraviti tudi tesnobo po naseljih in dvoriščih ter odpraviti neodgovarjajoča pota in neodgovarja-joče vodne razmere.
Za dosego tega cilja je treba odpraviti, zmanjšati ali pa odvrniti nadaljno razkosanje zemljišč zaradi gradnje železnic, cest in potov ter zaradi vodogradenj in gradnje drugih javnih objektov na določenem območju. Za zložitev pridejo v poštev vsa kmetijska zemljišča, ki služijo pridelovanju rastlin ter zemljišča, ki so potrebna za njihovo spravilo in vnovčenje vključno zemljišč, na katerih stojijo kmetijska gospodarska in stanovanjska poslopja, In vključno zemljišč, ki jih je mogoče brez posebnih stroškov urediti tako, da bodo tem namenom služila.
ZLOŽITVENO OBMOČJE IN OCENA ZEMLJIŠČ
Zložitev zemljišč pride predvsem v poštev v območjih, ki so strnjena. Ta območja je treba določiti tako, kakor to zahtevajo cilji zložitve, vendar mora zložitev zajeti vsa zemljišča določenega območja (§ 2).
Lastnike zemljišč, ki bodo zložena, združi agrarna okrajna oblast (Agrarbezirksbehorde) v zložitveno skupnost, ki ima značaj javnopravne osebnosti. Ta skupnost mora po nalogu in pod nadzorstvom omenjene oblasti — kateri je po zakonu zložitev zemljišč poverjena — izvajati ukrepe, ki jih zložitev zemljišč in njen postopek zahtevata (§33). Zložitveno skupnost ustanovi agrarna okrajna oblast z odredbo in jo po zaključenem postopku zložitve spet razpusti (§ 8).
Zemljišča, ki jih bo zložitev zajela, je treba najprej oceniti glede na njihovo vrednost, pri
čemer je treba doseči soglasje strank, ki mora odgovarjati stvarni vrednosti zemljišč. Če tega soglasja ni mogoče doseči, se vrednost zemljišč oceni uradnim potom (§ 3). Stranke pri zlo-žitvi zemljišč so v smislu zakona predvsem vsi lastniki zemljišč, ki bodo z zložitvijo zajeta
(§ 13).
NOVA RAZDELITEV ZEMLJIŠČ
Po oceni zemljišč na njihovo vrednost se mora agrarna akrajna oblast v sodelovanju z zložitveno skupnostjo lotiti nove razdelitve zemljišč (§ 3). Pri tem mora predvsem stremeti za celokupno rešitvijo pravnih in gospodarskih vprašanj v smislu uvodoma navedenih temeljnih ciljev zložitve. Pri tem morajo biti zagotovljeni pogoji za organski na-daljni razvoj celokupnega zložitvenega območja in vsake njegove kmetije.
Vsaka stranka ima pri tem pravico, da zahteva odkupnino za svoja zemljišča v višini ocenjene vrednosti zemljišč. Razlika med ocenjeno vrednostjo zemljišč in odkupno ceno ne sme biti večja od 5 odstotkov. Odkupnina se lahko plača v denarju, če se s tem strinjajo osebe, ki imajo na zemljišču pravico do ko-riščanja servitutov in užitka ali pa zemlje-knjižne pravice pri nakupu in prodaji zemljišč. Po tej poti pridobljena zemljišča je treba uporabiti za namene zložitve.
Načelno je treba ocenjena stara zemljišča odkupiti z novimi zemljišči. V kolikor odgovarja ciljem zložitve in v kolikor je v skladu z koristi vseh strank je treba pri odkupnini v obliki zemljišč stremeti, da bodo zemljišča po novi razdelitvi kar se da velika, primerno oblikovana in dostopna. Pri urejenem gospodarstvu morajo ob prilično podobni rabi nuditi najmanj tak, če ne večji gospodarski uspeh, kakor so ga nudila stara zemljišča. Odkupnina zemljišč, ki bi zahtevala popolno gospodarsko preusmeritev, je izvedljiva le ob pristanku prizadete stranke.
Zemljišča za skupne objekte zložitvene skupnosti (n. pr. ceste, pota, vodni jarki, mostovi in podobno) je treba pridobiti tako, da bo k njim vsaka stranka, ki bo imela od njih korist, od svojih zemljišč prispevala njej pripadajoči delež.
Zemljišča, ki ne služijo kmetijski in gozdarski rabi, in dvorišča je mogoče v zložitev pritegniti le s pristankom lastnika. Če pa skupne koristi zahtevajo vključitev takih zemljišč, je vključitev mogoča tudi brez pristanka last-
nika, vendar ima v tem primeru lastnik pravico do odškodnine za zemljišča, ki jih je zgubil. Odškodnino lahko dobi v obliki zemljišč ali pa v denarju.
S tem v zvezi vsebuje zakon podrobna določila glede pravic tretjih oseb na zemljiščih zložitvene skupnosti (§§ 5—7). Tretje osebe so osebe, ki niso člani skupnosti, a imajo do zemljišč določene pravice. Med njimi bomo vendar omenili le najemnike kmetijskih zemljišč. Če se lastnik in naiemnik ne moreta sporazumeti, katero zemljišče bo po zložitvi dobil najemnik v rabo, odloči agrarna okrajna oblast z odlokom, proti kateremu priziv ni mogoč, pač pa lahko najemnik v tem primeru tekom treh mesecev odpove najemniško pogodbo. Najemniško razmerje konča v tem primeru s koncem tekočega najemniškega leta <§ 7).
UKREPI V SPLOŠNO KORIST
Pokrajinske ustanove in podjetja, ki imajo pravico do razlastitve zemljišč za ukrepe v splošno javno korist (železnica, ceste, elektrarne in podobno) imajo pri zložitvi zemljišč pravico strank (§ 9). Tako imajo pravico, da v postopek zložitve vključijo zemljišča, ki jih za svoje namene potrebujejo. Taka zemljišča pridejo z zložitvijo v njihovo last. Za nje morajo skupnosti plačati tisti znesek odkupnine, za katerega so se z njo sporazumele, ali pa znesek, ki bi ga morale plačati v primeru razlastitve. Te ustanove in podjetja pa so po drugi strani dolžna, da nosijo stroške postopka zložitve, ki so povezani z ukrepi v njihov prid.
POSTOPEK ZLOŽITVE
Postopek zložitve uvede agrarna okrajna oblast uradnim potom z odredbo (§ 10). V odredbi mora biti zložitveno območje označeno. Tekom postopka je mogoče v zložitev vključiti nadaljna zemljišča, prav tako pa jih je mogoče iz zložitve izključiti, vendar je oboje mogoče le z odlokom agrarne okrajne oblasti, proti kateremu ni priziva.
Ko je agrarna okrajna oblast ugotovila zemljišča, ki jih bo zložitev zajela, ko je ugotovila njihove lastnike, ko je ugotovila dosedanje lastniške razmere in pravice tretjih oseb, ko je izvedla oceno zemljišč ter pripravila načrt za novo razdelitev zemljišč, mora z odlokom objasniti in objaviti zložitveni načrt in
ga po potrebi utemeljiti. V primeru potrebe mora poleg odloka o zložitvenemu načrtu izdati še odlok o potrebnih nadaljnjih ukrepih na teh zemljiščih (trebljenje, osuševanje, kultiviranje, planiranje in podobno).
Bistvene važnosti v zvezi s tem je tudi določilo zakona, ki pravi, da v primeru umetnosti agrarna okrajna oblast že pred zaključkom postopka zložitve lahko da zemljišča novim lastnikom v rabo. Pred zaključkom postopka tudi že lahko odredi izplačilo odkupnine v denarju. Proti tema odredbama priziv ni dopusten (§ 11).
Ko je postal zložitveni postopek pravno veljaven, mora agrarna okrajna oblast odrediti prevzem novih zemljišč in izplačilo v poštev prihajočih odkupnin. Istočasno mora potegniti nove meje med zemljišči in izvesti potrebne spremembe v zemljiški knjigi (§ 12).
Če se je tekom postopka vrednost kakšnega zemljišča iz nepredvidenih vzrokov zmanjšala, ima novi lastnik pravico, da v teku dveh mesecev po prevzemu zemljišč od bivšega lastnika zahteva primerno odškodnino (§ 14).
ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ
Kjer zložitev zemljišč ni izvedljiva, predvideva zakon možnost uvedbe postopka za zaokrožitev zemljišč (Flurbereinigung), če je z njo moqoče na manjšem območju in prf manjšem številu kmetov doseči določene prednosti rabe in lastništva zemljišč (§§ 49 in 50). Postopek za zaokrožitev zemljišč se lahko tudi uvede, če predstavlja vmesno rešitev na poti zložitve zemljišč.
Tudi ta postopek mora uvesti agrarna okrajna oblast. Postopek se v bistvu ne razlikuje od postopka pri zložitvi zemljišč. Razlikuje se le v toliko, da je zaokrožitev zemljišč izvedljiva brez uradnega postopka v obliki pogodb med kmeti, ki so se za njo odločili, ali pa v obliki uradnega zapisnika pri agrarni okrajni oblasti.
STROŠKI
Po zakonu o agrarnih postopkih (Agrarver-fahrensgesetz) od 15. 2. 1967 (BGBI. Nr. 77) so v zvezi z zložitvijo ali pa zaokrožitvijo zemljišč povezane vloge, dokumenti o pogajanjih, priloge, polnomočja, izjave in druge listine, nadalje odloki, poravnave in spričevala prosta vsakršnih pristojbin in dajatev (§ 15). Pristojbin proste so tudi spremembe v zemljiški knjigi. Z drugimi besedami povedano: postopek zložitve ali zaokrožitve zemljišč ne povzroči nobenih stroškov, v kolikor se nanaša na delo agrarne okrajne oblasti in pristojnega zemljeknjižnega sodišča.
Bistvena novost ravnokar opisanega zakona je v tem, da dosedanja določila o uvedbi postopka za zložitev zemljišč bistveno poenostavlja. Dosedanji zakon je namreč predvideval pri tem proceduro, zaradi katere je zložitev zemljišč padla že pri prvih poskusih v vodo, ker je bila odvisna takorekoč od večine zemljiških posestnikov območja, ki bi prišlo za zložitev v poštev. Agrarna okrajna oblast se Je morala na to večino ozirati. Z novim zakonom je to določilo odpravljeno In ima agrarna okrajna oblast pravico In možnost, da ne glede na to večino uvede postopek zložitve.
Čeprav bo to določilo v začetku marsikje povzročalo negodovanje med miselno in gospodarsko zaostalimi kmeti, bo zakon v celoti prinesel kmečkim posestnikom In vasem najcenejšim potom dalekosežne gospodarske prednosti in koristi, če se bodo najnaprednejši med njimi odločili za zložitev ali pa vsaj za zaokrožitev zemljišč.
bilo obdelano zemljišče: zemlja je bila revna in peščena. Potem sem prispel do smrekovega gozdiča: z veseljem sem naštel kakih sto še kar lepih kosov in skoraj prav toliko mladih smrečic. Onkraj gozdiča so se pričeli pašniki. Vsega skupaj sem jih naštel pet, razdeljeni so bili z živimi mejami in z ogradami. Tri pašnike je preraslo bičje. Druga dva, malo pod blatno stezo, sta bila docela splahnela. Ne, niti misliti ni bilo, da bi šel naprej, pa čeprav sem bil v škornjih. Zavil sem po stezi navzgor in čez kakšne četrt ure hoje prispel do nekega ribnika. Tedaj se mi je posvetilo, kaj je: ribnik je imel nekoč jez, ki pa ga je poplava podrla. Voda je bila preplavila tista dva najnižja travnika in začela počasi vdirati tudi na druge tri, vendar veliko pozneje, kajti ozemlje je bilo rahlo nagubano in so z bičevjem prerasli travniki ležali -malo više.
Slekel sem se in stopil v ribnik. Voda je bila mrzla. Globoko sem zajel sapo in se potopil. Kmalu sem našel jez. Postavil sem se na noge in ugotovil, da mi voda sega komaj do kolen. Tipaje z nogami sem ugotovil, kako je jez obrnjen, potem sem prav počasi stopal naprej. Voda je bila črna in blatna, ves čas sem čakal, kdaj mi bo zmanjkalo tal pod nogami tam, kjer je bil jez docela razdrt. In res, nisem še prišel do sredine ribnika, ko sem moral spet zaplavati, da sem nekaj metrov stran našel drugi konec jezu. Spet sem imel tla pod nogami in tako sem pri-brodil na breg. Drugje jez ni bil porušen.
Zlezel sem iz vode in stekel okrog ribnika do svoje obleke, ki sem jo bil pustil na dugem bregu. Šklepetal sem z zobmi in noge so se mi do gležnjev udirale v blato. Med tekom sem se posušil in ko sem se oblekel, sem bil samo še malo vlažen.
Usedel sem se na veliko skalo pri ribniku. Sonce je že zahajalo, treslo me je od mraza, začutil sem utrujenost in lakoto. Iz žepa sem potegnil malico. Žvečil sem počasi in s
preudarkom, medtem pa sem se razgledoval po ribniku. Obdan je bil s široko preprogo bičevja. Za bičevjem, na zahodni strani, je zrasel velikanski črn oblak in zakril sonce. V hipu se je zmračilo, iz zemlje je zavel duh po vlažni trohnobi in vsa pokrajina se je zavila v strahotno otožnost. Čez čas je skozi oblak prodrl žarek sonca in se dotaknil črne vode. V kotanjah na pašnikih se je pričela zbirati bela megla. Skala, na kateri sem sedel, je bila napol potopljena v blato, vse okrog mene je bilo mrzlo in lepljivo, obšel me je občutek, da sem se izgubil v oceanu močvirja.
Ko sem se vrnil na grotovo posestvo, je Georg prijel konja za uzde in rekel:
»Stari te čaka v svoji pisarni. Le pohiti."
Potem me je pomeril s pogledom in polglasno rekel:
»No? Kaj misliš... Pa zime v tistem hudičevem kraju?"
V pisarni je v kaminu gorela grmada lesa. Pred ognjem je von Jeseritz sedel, bolje rečeno, ležal v manjšem fotelju — njegova suha zadnjica je bila skoraj na robu sedeža — v roki je držal dolgo pipo in svoje dolge noge v škornjih je iztegoval daleč predse. Obrnil je glavo, ujele so me njegove modre oči, in vzkliknil je:
.No?"
Stopil sem v pozor in rekel:
.Jat"
Vstal je in se trdno postavil na svoje dolge noge. Kar začudil sem se: dotlej sem ga videval samo na konju.
»Si dobro premislil?"
„Jawohl, Herr Oberstl”
Pričel je hoditi po sobi gor in dol, spotoma je vlekel iz pipe.
»Misliš, da se ti bo posrečilo?" je vprašal s pridržanim glasom.
„Jawohl, Herr Oberst, posrečilo se mi bo, če bom popravil jez, ki ima zdaj štiri metre široko vrzel,"
Odsekano se je ustavil in me pogledal:
»Kako veš, da je vrzel dolga štiri metre?"
»Zabrodil sem v vodo."
»Drugih vrzeli ni?”
»Nein, Herr Oberstl"
In spet je pričel hoditi po sobi.
»Ni tako slabo, kot sem pričakoval."
Ustavil se je in se z ustnikom pipe popraskal za ušesom.
»Tako torej, da si se spustil v vodo?”
»Ja, Herr Oberst."
In zadovoljno me je pogledal:
»Ti si prvi, ki mu je prišlo na misel, da bi se spustil v vodo."
Sedel je in noge stegnil daleč predse.
»In potem?”
»Potem, Herr Oberst, bi bilo treba izsušiti oba travnika pod stezo. Druge tri travnike bi bilo treba samo očistiti in zasuti jame."
»Kaj pa hlev in hiša? Boš lahko popravil?”
„Jawohl, Herr Oberst."
Premolk. Nato je vstal, se s hrbtom naslonil na kamin in rekel:
»Zdaj pa me dobro poslušaj."
„Jawohl, Her Oberst."
»Zame je peščica konj tam doli kakor pljunek v morje, Zame ta reč ne šteje. Poglavitno pa je..."
Nalašč je premolknil, se vzravnal na svojih dolg-il* nogah in slovesno nadaljeval:
»Poglavitno je, da bo tudi ta košček nemške zemlj0 obdelan in da bo na njem lahko živela nemška družina-Razumeš?"
(Se nadaljuje)
Na vratih, lesenih vratih, ki so se slabo zapirala in ki jim je pesek z vrta in prah s ceste vdiral v široko špranjo, je že dalj časa, nepremična ob poletnem soncu in bingljajoča v jesenskem vetru, visela ploščica: »Hiša na prodaj,« kar bi se nekako reklo: »Zapuščena hiša«, tako tiho je ležala tu.
A vendar ni bila prazna. Modrikast dim se je dvigal iz opečnega dimnika, ki je nekoliko presegal zid, in izdajal skrito življenje, tako skrivnostno in otožno kakor dim ubornega ognja. Pa tudi skozi režo vrat ši namesto zapuščenosti in praznote, namesto tistega nereda, ki ga navadno opažamo pred vsako prodajo ali selitvijo, videl ravne vrtne stezice, •okrogle ute, škropilnice ob vodnjaku in na hišico naslonjeno vrtno orodje. Bila je skromna hišica. Na južni strani je bilo kakor v rastlinjaku. Drug v drugega poveznjeni stekleni zvonci so stali na stopnjišču, prazni cvetlični lonci so bili prevrnjeni, drugi z geranijami in sporišem so stali pokonci v svetlem, vročem pesku. Pahljačasto na žice ali špalirje razpeto sadno drevje se je raztezalo v soncu. Tu so bili tudi nasadi vrtnih jagod in nizkega graha: v sej tej tišini in urejenosti pa je ves dan hodil okrog star mož v slamniku, zalival v hladnih dnevnih urah, čistil steze in obrezoval mejo.
Ta starec ni poznal nikogar v okolici. Če izvzamemo pekovski voz, ki se je na posameznih vaških cestah ustavljal pred vsako hišo, ga ni nihče obiskoval. Včasih se je zgodilo, da je kateri mimoidočih, ki so se zanimali za tista odročno ležeča zemljišča, ki so bila tako rodovitna in često zasejana s tako mičnim sadnim drevjem, zapazil ploščico, obstal in pozvonil. Sprva se ni nihče oglasil. Ko je drugič pozvonil, se je iz ozadja vrta počasi približalo ropotanje cokel in starec je z besnim obrazom za spoznanje bolj odprl vratca.
»Kaj hočete?«
»Je hiša naprodaj?«
»Da,« je z muko odgovoril stari tnož, »da ... je naprodaj, ampak takoj vam povem, da je zelo draga ...« in njegova roka, odločno pripravljena, da bo spet zaklenila, mu je zaprla vhod. Iz njegovih oči je iskrila taka jeza, da je vsakega pognala v heg in ostal je na svojem peščenem dvorišču in svojih zelenjadnih gredah kot zmaj na svojih zakladih.
Nato so ljudje nadaljevali svojo Pot in se spraševali, s kakšnim čudakom so imeli opraviti in kakšna norost je to, da nekdo ponuja svojo hišo naprodaj, če bi to tako rad obdržal.
. Ta skrivnost se mi je kmalu pojasnila. Ko sem nekega dne šel mi-*no hiše, sem slišal razburjene glasove in hrup prepira:
»Prodati moraš, papa, prodati fitoraš... saj si obljubil!« In tresoči se glas starca: »Ampak, ljubi otroci, saj. hočem prodati, poglejte vendar! baj sem vendar izobesil ploščico.«
Tako sem zvedel, da ga njegovi
r \
Sodobni pregovori
•	ZARADI VLJUDNOSTI ne Izgubite ničesar, razen sedeža v avtobusu.
•	LEPO je ves dan postopati in se potem odpočiti.
•NI VAŽNO od kod piha veter, temveč kam te odnese.
•	ČIMBOLJ je prazna glava, tem bolj so polna usta.
•	NASILJE lahko odpravimo tudi tako, da ga preimenujemo.
•	ŽENA na moževem plašču vidi tuj las na razdalji desetih metrov. Ko pa sedi za volanom, ne vidi niti drevesa.
•VREDNOST zlata preizkusimo z zlatom, vrednost žensk z zlatom, vrednost moških pa z ženskami.
•	ZGODOVINA ne vara. Varajo samo zgodovinarji.
•	SMER ceste lahko pokažemo tudi s palico.
ALPHONSE DAUDET:
sinovi in snahe, majhni pariški trgovci silijo, da bi zapustil ta ljubljeni kotiček. Iz kakšnega razloga? Ne vem. Vsekakor se jim je zdelo, da se stvar že predolgo vleče in od tega dne so prihajali vsako nedeljo in nesrečneža silili, naj izpolni svojo obljubo. S ceste, iz globoke nedeljske tišine, v kateri počiva po oranju in setvi utrujena zemlja, sem to prav dobro slišal. Kramarji so blebetali, se pri balinanju prepirali in beseda »denar« je v njihovih vreščečih glasovih udarjala kakor krogle in zadevale druga ob drugo. Zvečer so vsi odšli in ko jih je dobri starec nekaj korakov pospremil, se je brž vrnil in spet zaklenil velika vrata, srečen, da je imel spet osem dni odloga pred seboj. Za teden dni je bil spet mir v hiši. V majhnem sončnem vrtu je bilo slišati le škripanje peska pod težkimi koraiki in zobovji grabelj.
Medtem pa so starca od tedna do tedna bolj privijali in mučili. Kramarji so uporabljali vsa sredstva. Pripeljali so s seboj vnuke, da bi ga zapeljali. »Poglejte, dedek, ko bo hiša prodana, boste stanovali pri nas. Kako srečni bomo potem!« — In neprestano so bili razgovori po vseh kotih, brezkončni sprehodi po vrtnih stezicah, glasno podajani preračuni. Nekoč sem slišal, kako je ena izmed snah kričala: »Bajta še sto souvov ni vredna. Potdrtija!«
Starec je molče poslušal. Govorili so pred njim, ko da bi bil že mrtev, o njegovi hiši, ko da je že porušena. Ves skrušen, s solznimi očmi je hodil okrog in skušal po stari navadi mimogrede tu očistiti vejo, tam popraviti plot v pravi položaj. Njegovo življenje je bilo tako trdno zakoreninjeno v ta mali zemeljski kotiček, da je bilo čutiti, kako se ne bo nikoli mogel iztrgati iz njega. In zares je poskušal, pa naj so mu rekli že karkoli, čimdlje odložiti trenutek prodaje. Poleti, ko so zorele češnje in ribizel, je rekel: »Počakajte, da
oberem. Potem bom takoj prodal.«
Ko pa so obrali češnje, so prišle na vrsto breskve, nato pa grozdje in po grozdju lepe rjave nešplje, ki jih trgajo, ko že sneži. Potlej je prišla zima. Zemlja je ležala črna, vrt zapuščen. Nobenih izletnikov, nobenih kupcev več, niti malih trgovcev ob nedeljah ne. Trije dolgi meseci počitka, da se pripravi seme in obreže sadno drevje, medtem ko binglja na vratih nepotrebna ploščica, ki jo dež in veter premetavata sem ter tja.
Slednjič so nepotrpežljivi otroci, prepričani, da njihov oče vse stori, da preplaši kupce, napravili odločilen sklep. Ena izmed snah, neka mala prodajalka, ki se je že navsezadnje razkričala in imela hinavsko prijazni izraz, pretirano vljudnost nekaterih poslovnih ljudi, se je domače vgnezdila pri njem. Cesta ko da je njena. Na široko je odprla vrata, glasno kramljala, se nasmihala mimoidočim, kakor bi hotela reči: »Pridite, poglejte, hiša je naprodaj!«
Za ubogega starca ni bilo več odloga. Včasih, kakor da bi poskušal pozabiti njeno navzočnost, je okopaval svoje grede in jih znova posejal, kakor nekateri ljudje še na smrtni postelji delajo načrte, da bi zakrili svojo bojazen. Neprestano pa je bila za njim kramarica in ga trapila: »!Pah! Čemu pa? Zakaj se toliko trudiš za druge?«
Ni ji odgovoril. Le z novo trdovratnostjo se je zagrizel v svoje delo.
A če je še tako čakala, kupcev ni bilo. Bila je vojna in naj je vrata še tako odpirala in se še tako nasmihala, le selilci so hiteli mimo, le prah je vdiral v hišo. Od dne do dne je dama postajala bolj neprijetna. Iz svoje prodajalne ni mogla več izostati. Slišal sem, kako je svojega tasta obsipavala z očitki, mu uprizarjala scene in treskala z vrati. Starec je molče krivil hrbet in se tolažil pri pogledu na svoj mladi grah in ploščico, na kateri je še zmerom bil napis: »Hiša naprodaj«.
Letos, ko sem prišel na deželo, sem hišo seveda še našel toda, oh, ploščice z napisom ni bilo več. Raztrgani, plesnivi lepaki so viseli na zidovih. Bilo je končano, prodali so! Namesto velikih rjavih duri so bila tu sveža prepleskana zlena vrata z majhno zamreženo lino, skozi katero si mogel videti na vrt. Nič več ni bil prejšnji preprosti sadovnjak, temveč plehka zmeda cvetličnih gredic, trat, vodometov in vse to se je zrcalilo v veliki kovinski krogli, ki je stala pred teraso. V tej krogli so vrtne stezice ustvarjale cvetlične trakove in dva široka obraza sta bila v njej še bolj brezoblična: debel rdeč, poteč se mož, ki se je stisnil v kmečki stol in mogočna, speča dama, ki je vihtela škropilnico in kričala: »Že štirinajst sem jih zlila na balzamine!«
Dozidano je bilo nadstropje, špalirji obnovljeni in v tej prenovljeni hiši, ki je še dišala po barvi, je klavir naglo in glasno udarjal znane polke in koračnice.
Ti plesni napevi, ki so padali na cesto, da so bolela ušesa, in se mešali z julijskim prahom in vsem hrupom debelih vrtnih gred, tolstih dam in prekipevajoče, grobe veselosti, so mi stiskali srce.
Mislil sem na ubogega starca, ki je tam tako srečno in spokojno hodil okrog in predstavljal sem si ga v Parizu z njegovim slamnikom in njegovim zaokroženim vrtnarskim hrbtom, kako zbegan in zdolgočasen, s solznimi očmi, v kakšni zakotni sobi bega okrog, a njegova snaha triumfira pred novo pisalno mizo, v kateri leže tolarji od prodaje male podeželske hiše.
Anekdote
Ko se je cesar Franc Jožef I. postaral in mu je vid opešal, si je kupil očala. Ker pa je bil, kot večina starih ljudi, zelo pozabljiv, so bila očala vedno kje založena, namesto da bi bila na „prevzvišenem" nosu. Ves dvor je tedaj iskal očala in obveljalo je pravilo, da je tisti, ki je našel očala dobil odlikovanje.
Nekoč, ko je bilo iskanje očal v največjem razmahu, je prišel v Schdnbrunn visok funkcionar. Mož se je zelo čudil in dejal ministrskemu predsedniku, zunanjemu ministru in prvemu komorniku:
„Zokaj pa si njegovo veličanstvo ne nabavi še enih rezervnih očali"
Tedaj so vsi trije dostojanstveniki prebledeli in funkcionarju zabičali:
„Za božjo voljo, molčite o tem! Saj bi bili potem mi vsi brez dela!"
•
Slikar Utrillo se je peljal s taksijem. Po vožnji je dal šoferju napitnino, rekoč:
.Vzemite tole, pa ga popijte kozarček na moje zdravje!"
„Hudo bolni se mi zdite, gospod, zato ne vem, ali bo en sam kozarček dovolj za vaše zdravje."
•
Ko se je Richard Wagner sprehajal po munchenskih ulicah, je srečal berača, ki je vrtel na lajni neko njegovo skladbo.
.Dobro ste vrteli mojo skladbo," mu je dejal, „le malo hitreje bi jo morali."
Berač je obljubil, da si bo to zapomnil.
Čez nekaj tednov pa se je Wagner nemalo začudil, ko je srečal istega berača In videl na njegovi lajni z velikimi črkami napisano:
„Wagnerjev učenec."
COLLIN HOV/ARD:
Same slabe novice
Opazil sem, da me neki fujec srednjih let neprestano motri, kot da bi me proučeval. Kak angleški turist bo, sem si mislil, morda meni, da sem tudi jaz tujec. Kar prijetno sem se počutil pod postrani pokrito baretko, kožo pa sem imel tako zagorelo, da sem bil na pogled res tak kot pravi Španec.
.Oprostite . ..!" je negotovo začel.
.Buenos dias senor!" sem odgovoril vljudno in dostojanstveno kot pravi Kastilec.
.Dovolite, saj ste menda iz vasi Badlekum, mar ne?"
.Pravzaprav, da," sem oprezno priznal.
„Od nekod vas moram poznati. Obrazov namreč nikoli ne pozabim. Tudi sam sem živel v Badlekumu."
.Zares?” sem dejal in ga vprašujoče pogledal. .Vidite, meni pa tuji obrazi izredno hitro uhajajo iz spomina."
„Ne morete si predstavljati, kaj mi pomeni kadar naletim na kak star, znan obraz."
Imel je tako hrepeneč izraz, da skoraj nisem mogel biti užaljen ob tej njegovi ugotovitvi. Kar zadeva njegov obraz, bi mu brez skrbi prisodil vsaj pet let več kot svojemu.
.Torej kako živijo naši prijatelji v Badlekumu?
.Kar dobro," sem dejal.
.Vaški župnik, kako mu gre?”
„Še nikoli tako dobro kot sedaj.
.Kaj pa Cooperjevi?"
.Tudi njim gre dobro."
„ln kapetan in gospa Brunksome?"
.Tudi dobro."
Zanimal se je še za nekaj prebivalcev Ba-dlekuma. Vsem je šlo dobro.
.Torej kakor kaže, se tam ni prav nič spremenilo," je pripomnil malce razočarano.
Meni pa je bilo zelo žal, da mu nisem mogel postreči s kašno bolj zanimivo novico.
.Kako pa kaj gospod in gospa Clenning?" se je nenadoma spomnil.
Malce sem okleval. Tudi z njima je bilo vse v redu. Toda ta moja preklicana želja, da bi vedno vsem rad ustregel.
„No ja, še kar dobro jima je."
.Aha!” Malce je oživel. .Kaj je pravzaprav s starim Cleningom?"
Sedaj sem moral malce na stranpot.
.Prepričan sem, da mu je dobro, ne glede na to, kje sedaj živi.
.Kaj? Kje naj bi živel?”
„To se vsi sprašujemo," sem skušal biti zanimiv.
.Menda vendar ne mislite .. .?"
Niti sam ne vem, kaj sem tisti hip mislil. Vem samo to, da me je hudič priganjal, naj povem še kakšno bolj zanimivo vest.
.Zapustil je ženo in odšel. Da, prav tako."
.Moj bog, saj sta bila v zakonu trideset let!"
.Prav taki zakoni so najslabši," sem pribil.
.Menda ni odšel s kako ...?"
„Ne." Čutil sem, da bi nadrobnosti samo pokvarile celotni vtis moje novice. .Pravzaprav je bila krivda na obeh straneh," sem dejal.
.Kaj hočete s tem reči?"
.Verjetno bi tudi vi imeli nekoga za krivega, če kadi marihuano?"
.Mar je stara gospa Cleuning ...?"
Žalostno sem pokimal, kaj pa sem hotel drugega.
.Hudič naj me vzame!" je zavpil ogorčeno. Obraz se mu je čisto spremenil.
.Se je še kaj podobnega zgodilo v vasi?"
.Nič posebnega. Ah, da, tudi Fergussonova sta se ločila." Ne vem, kateri hudič me je pri-
pravil do tega, da sem ju imenoval s pravim imenom. Resnično sem to pot nameraval povedati kako izmišljeno ime.
.Vsa čast jima. Tudi jaz ne trpim drobnih nesporazumov v zakonu."
„Ne bo čisto tako.” Zdelo se mi je, da moram braniti starega Fergussona.
.Zelo je trpel.”
.Menite da zaradi svoje žene?"
.Zaradi mlekarja,"sem pojasnil. Bil sem prepričan, da ga ne pozna. Pa ga je.
„Ah, da. Mladi Dagg iz sosedne vasi. Toda on je poročen in ima tri otroke!.
„Že, že... toda njegova žena!"
.Kaj je z njo?”
.Spečala se je s trgovskim potnikom."
.Jaz pa sem vedno mislil, da se v Badlekumu nič ne zgodi. Zdaj mi morate samo še povedati, da je stari Richard znorel."
„To ne, toda na velikonočni ponedeljek je pobral vso miloščino v cerkvi in pobegnil z njo v London."
.Mar je to mogoče? Tako pobožen človek je bil! Kaj pa je z Mytlandovimi?"
Hudič me je obsedel in nisem se mogel več premagati. Mytlandove sem poslal v London, kjer so odprli trgovino s ščipalkami, ki so jo prevzeli po gospodični Johnson z vzdevkom .Lovorika". Moj sobesednik jo je seveda tudi poznal. Potem sem mu povedal, da je bila gospodična Pussy med vojno nacistična vohunka, da se je sir Roland vdal alkoholu ter da gospodična Humphry preživlja cele noči v igralnici.
„Le kdo bi si sve to mislil?" se je čudil. .Nihče! Dobro, da sem naletel na vas. Povejte mi še, kaj je s Harryjem Benohamom?"
Harry Benoham sem jaz. Plaz vprašanj je končno pripeljal tudi do mene. Obšla me je groza.
.Obesil se je na tisti zakleti hrast," sem mirno dejal. Zdelo se mi je, da vsaj to dolgujem svoji vasi po vsem tem, kar sem blebetal. To je bilo vse, kar sem mogel narediti.
OaTTaTiTM.
v-exvc/tu«
Iskreno in konstruktivno hočemo pomagati
pri iskanju poti za znosno rešitev vseh odprtih vprašanj
(Nodoljevanje s 1. strani)
In teh je veliko. To so vsi tisti, ki so s svojo podporo omogočili organizacijo narodnoosvobodilne borbe tudi na koroških tleh. Zgodovinska resnica je namreč, da sila rodi odpor in toko so nacistični mogočniki z izselitvijo dosegli tisto, kar je izgledalo kot čudež — iz pohlevnega, vse prenašajočega skromnega ljudstva je postalo revolucionarno, odporno in borbeno ljudstvo.
Naj gleda kdo na narodnoosvobodilno borbo kakorkoli — nihče ne more oporekati, da se imamo našim partizanom in njihovi junaški neustrašeni borbi zahvaliti, da ni prišlo do izselitve še nadaljnjih stotin in tisočev naših družin, kakršna je bila v načrtu. Nihče tudi ne more zanikati, da so ti borci za svobodo potem postali upanje vseh naših trpinov v izseljeništvu in doma ter se je na ta način skovala skupnost narodnega odpora, nova živa skupnost našega ljudstva, ki se je zavedalo, da gre borba na življenje in smrt. Skupnost, ki je spoznala, da je in more biti v tej borbi njeno mesto samo na strani svobodoljubnih narodov. Skupnost, ki se je zavedala, da se v tem boju odločuje tudi njena bodočnost, da gre v tem boju tudi za njene pravice, njeno
rete vizij a
AVSTRIJA
Sobota, 29. 4.: 17.03 Za družino — 17.30 Iz zgodovine avtomobilskega dirkalnega športa — 17.55 Družina Leitner
—	18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Poročni list, komedija — 22.15 Vrat v zanki.
Nedelja, 30. 4.: 17.03 Veseli cirkus — 17.15 Svet mladine — 17.45 Film zate — 18.20 Za družino — 19.00 Vedno zvesta — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Avstrijski portret
—	20.50 Zdravnik in čarovnik.
Ponedeljek, 1. J.: 17.03 Jagnje s sinjega neba — 17.10 Poplava — 19.05 Veselje z glasbo — 19.30 Cas v sl*ki
—	20.00 Obleke delajo ljudi — 21.30 Cerkev danes in jutri.
Torek, 2. 5.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Borba za zdravje — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Točka za točko —
21.10	Se še spominjate.
Sredo, 3. 5.: 11.03 Gledališče in družba — 11.45 Se še spominjate — 17.04 Risanke — 17.35 Fripon v živalskem vrtu — 17.50 Francoski prispevek k mednarodni izmenjavi lutkovnih gledališč — 18.35 Tečaj francoščine —
19.00	Podobe iz Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Mož, ki se imenuje Abel — 21.30 Forumski pogovori — 22.50 Mi in ljudje.
Četrtek, 4. 5.: 17.03 Grad v zraku — 19.00 Avstrijske dragocenosti iz roke mojstra — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Ana, podoba življenja.
Petek, 5. 5.: 11.03 Koncert za mlade ljudi — 11.55 Mož, ki se imenuje Abel — 18.35 Pogled v deželo — 19.00 Trg koncem tedna — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Dober tek, kabaret — 21.30 Sedem dni časovnih dogajanj —
22.00	Jazz v Evropi.
JUGOSLAVIJA
Sobota, 19. 4.: 17.40 Kje je, kaj je — 17.55 Obzornik —
18.15	Vsako soboto — 18.30 Zaplešite z nami — 19.15 Človek in kultura — 20.00 Dnevnik — 20.30 Poleti, ki se jih spominjamo — 21.30 Serijski film.
Nedelja, 30. 4.: 9.30 Neznani kraji — 10.00 Začetek avtomobilskih dirk — 10.15 Kmetijska oddaja — 11.00 Operna scena — 11.30 Kaleidoskop — 12.00 Nedeljska konferenca — 13.00 Avtomobilske dirke — 18.00 Karavana
—	18.30 Narodna glasba — 19.00 Smoki — 20.00 Dnevnik — 20.50 Drama.
Ponedeljek, 1. J.: 10.00 Prvomajska čestitka — 10.15 Revolucionarna poezija — 10.45 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.45 Posnetek prvomajske parade v Moskvi
—	14.00 Narodna glasba — 14.30 Športno popoldne —
15.30	Spoedway v Crikvenici — 17.00 Risanke — 17.30 Mali svet — 18.15 Tedenski športni pregled — 19.10 Mednarodni zabavni spored — 20.00 Dnevnik — 20.45 Mednarodni zabavni spored.
Torek, 2. 5.: 13.40 Mednarodni zabavni spored — 16.45 Risanke — 17.40 Pesmi borbe in dola — 18.10 Glasbena oddaja — 18.40 2iva pričevanja — 20.00 Dnevnik —
20.30	Celovečerni film — 22.00 Iz del Iva Andriča.
Sreda, 3. 5.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne
izobrazbe — 16.40 Nogomet Jugoslavija : ZR Nemčija —
17.30	Obzornik — 18.30 Tisočkrat zakaj — 19.15 Reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.37 Drama — 21.35 Jazz festival na Bledu.
čefrfok, 4. 5.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasbeni pouk
—	17.10 Pajac — 17.25 Slika sveta — 17.55 Obzornik
—	18.15 Kaleidoskop — 18.35 Gostje našega študia —
19.00	Dežurna ulica —- 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori.
Petek, 5. 5.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.00 Tekmovanje v tenisu za Davisov pokal
—	17.10 Mladinska igra — 17.55 Obzornik — 18.15 Filmski pregled — 19.00 Izgubljene iluzije — 20.00 Dnevnik
—	20.37 Celovečerni film.
iz aluminija
za vrt in okrog doma
CD
O
Podjunska trgovska družba
bratje Rutar & Co.
Dobrla vas - Eberndorf
A 9191	1*1. |«-41-M| 2*1
enakopravnost. Skupnost, ki se je končno zavedala, da nihče ne dobi svobode in pravice zastonj, marveč si je treba te vrednote priboriti, se zanje vedno znova boriti in jih budno braniti.
Važno je, da se te resnice zavedamo tudi danes ob spominu na številne žrtve in na ogromno trpljenje. Zavedati se namreč moramo, da se imamo za vse pridobitve po tej vojni zahvaliti edino tej naši borbi. Brez te borbe ne bi bilo člena 7 državne pogodbe in v njem zajamčenih pravic, ne bi bilo obnove naših kulturnih in gospodarskih organizacij; brez te borbe tudi ne bi imeli naše srednje šole, na katero gledamo s ponosom in iz katere pričakujemo novih doslednih borcev za enakopravnost našega ljudstva na vseh področjih javnega življenja.
Prav tako pa se moramo zavedati, da se je treba za vse te pridobitve in pravice vsak dan znova boriti. Ne smemo privoliti, da bi nas po poskusu naše likvidacije pred četrt stoletjem potom sile sedaj poskušali likvidirati potom navidezno demokratičnega sredstva tako imenovanega ugotavljanja manjšine. Ob spominu na žrtve, v oči-gled morja krvi in trpljenja zato danes jasno, resno in odločno postavljamo svoje zahteve:
•	Kakor so pred 25 leti točno vedeli, kje živi naše ljudstvo In ga preganjali točno po zgodovinski narodni meji, tako tudi danes ne more biti nikomur neznano, kje živimo!
*	Kakor so pred več kot desetimi leti točno vedeli, kje so okraji s slovenskim in mešanim prebivalstvom, tako tudi danes o tem ne more biti dvoma!
Generacija, ki je prelila zaradi zvestobe svojemu ljudstvu potoke krvi in solza v borbi za svobodo ter prenašala gorje v zaporih 'in taboriščih, ne more imeti razumevanja za razne formalno-demokrafične mahinacije, ki nimajo drugega namena, kot spraviti naše ljudstvo ob pravice, ki si jih je priborilo. Na take načrte, ki jih vedno spet postavljajo isti ljudje, ki so bili posredni ali neposredni krivci izselitve, more biti naš odgovor samo eden: Tako ne in nikdarl Kdor hoče Slovence šele ugotavljati, zanika njihov obstoj in hoče samo še formalno potrditi Hitlerjevo krivico.
Resnična, demokratična poprava škode pa zahteva priznanje in uresničenje pravic, ki smo si jih priborili. Zahtevamo samo zagotovitev našega obstoja, naše svojstve-nosti ter pospeševanje potrebnega kulturnega in gospodarskega razvoja. Samo to In nič več, kakor je to zagotovljeno v členu 7 državne pogodbe in v številnih določilih naše ustave.
RADIO CELOVEC
I. PROGRAM
Poroiiio: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate
—	10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih
—	12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 29. 4.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav mate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 15.50 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Aktualna reportoža — 17.00 Raznovrstnosti za mesto in podeželje — 18.20 Glasba za delopust — 20.20 Koncert nižjeavstrijskih glasbenih umetnikov.
Nedelja, 30. 4.: 8.15 Nedeljska jutranja oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Vrata usode, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.30 Iz Verdijevih oper — 13.45 Iz domačih krajev — 17.05 Plesna glasba k čaju ob petih
—	18.00 Nič kot veselje z glosbo — 19.00 Nedeljski šport
—	20.10 Večer v dvoje.
Ponedeljek, 1. J.: 8.05 Vesel začetek — 9.00 Brez skrbi skozi jutro	—	10.30	Majski čudež, pripovedka	—	11.00
Dopoldanski koncert — 12.20 Govori minister za socialno skrbstvo —- 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev —	14.30 Pozdrav nate	—	16.30	Prvi maj v zgodovini in	običajnih narodov	—	17.05	Plesna glasba k
čoju ob petih — 18.00 Koncert	ljudskih pesmi — 19.00
Šport — 19.15 Prvomajske reportaže — 20.20 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave — 21.15 Zveneči prt.
Torek, 2.	5.:	8.15	Kopališki	zdravnik doktor	Grasler,
roman — 8.45 Komorna glasba klasike — 15.30 Zgoraj stoji moja koča — 15.45 Koroško pesništvo — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 18.15 Koroška ovto- in motorevija — 19.30 XY ve vse — 20.20 Mrtve duše, slušna igra — 21.35 Vedre minute.
Sreda, 3.	J.:	8.00	Zveneči	jutranji pozdrav	—	15.30
Zborovska	glasba romantike	—	15.45	Literarna oddaja
—	17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Četrt ure mladinskega
sekretariata	—	18.15	Kitajsko	gledališče v večerni	de-
želi — 19.30 XY ve vse — 20.20 Orkestralni koncert.
Če se po 25 letih vprašamo, kaj je bilo doseženega, moramo v očigled doprineše-nih žrtev ugotoviti: malo, bore malo. Naš .paket" sporazumnih, v sodelovanju z manjšino doseženih rešitev v korist našega obstoja in razvoja je skorajda prazen. Lepe besede o .toleranci" so premalo; toleranca pomeni samo strpnost, koga trpeti poleg sebe, mi pa želimo polnopravno sožitje in soustvarjanje. Lepe besede o .prijateljstvu do Slovencev" ne zadostujejo; besedam morajo slediti dejanja. Dobri odnosi in pogovori čez mejo so tako dolgo brez koristi, dokler ni mogoč miren, resnično prijateljski pogovor in sporazum v notranjosti meja.
Smatramo za potrebno, da to spet enkrat jasno in nedvoumno izpovemo zlasti sedaj, ko bo končno spet prišlo do razgovorov med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki manjšine o odprtih vprašanjih naše narodnostne skupnosti. Smatramo, da je pravo nedeljivo, da velja isto za manjšino na Južnem Tirolskem kot za manjšino na Koroškem. Načela morajo biti ista, način je lahko različen, prilagojen različnemu in posebnemu stanju.
•	Kakor velja samo po sebi pravica kulturnih in duhovnih stikov z matičnim narodom tam, tako mora brez pridržkov veljati to načelo tudi pri nas.
•	Kakor velja potreba po zaščiti pred odtujitvijo človeka in zemlje tam, tako mora veljati isto načelo tudi pri nas.
Takih primerov veljavnih načel bi lahko ponavljali v nedogled. Naj zadostuje naša iskrena izjava: da želimo samo uresničitev pravic, ki nam grejo; da smo pripravljeni, •iskreno in konstruktivno pomagati pri iskanju poti za znosno rešitev vseh odprtih vprašanj in da smo prepričani, da je ob dobri volji mogoče priti do zadovoljivih rezultatov.
Čim prej in čim popolneje se bo to zgodilo, tem uspešneje bomo lahko izpolnjevali najplemenitejšo vlogo sleherne manjšine — da je posrednik med domovinskim in matičnim narodom in da bogati kulturo države, v kateri živi. Tem bolj iskreno in vdano se bomo potem tudi v ljubezni in zvestobi priznavali k državi. Dokler pa nam prizna država samo toleranco, ne more od nas zahtevati več kot lojalnost.
Mi vsekakor želimo, da bi prišlo končno do take ureditve naših vprašanj, da bi ideali naše odporne in uporne borbe pred 25 leti ne bili samo svetla gesla, marveč vsakdanja praksa — resnično bratsko in mirno sožitje obeh deželnih narodov v enakopravnem tekmovanju za lepšo bodočnost skupne domovine!
Četrtek, 4. J.: 8.05 Glasba za orgije — 9.00 Prominenf-nj glasbeniki igrajo svoje	najljubše	melodije	— 10.30
'Ljudje nas povsod srečujejo, pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.00	Operni koncert —	13.45	Iz
domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Ljube stare viže — 17.05 Plesna	glasba k	čaju ob	petih	—
18.10	Orfej vodi koncertno	agenturo	— 19.00	5port	—
20.10	Kar so cvetlice za travnik, so otroci za hišo —
21.00	Kulturna izmenjava Koroška — Slovenija — Julijska krajina.
Petek, 5. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Konj na treh nogah, pripovedka —
17.00	V koncertni kavarni — 18.00 Umetnostna kritika —
18.10	Koroške pihalne godbe — 20.20 Kar ni zapisano v režijski knjigi.
II. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura —
17.10	Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer
—	22.10 Pogled v svet.
Sobota, 29. 4.: 6.20 Govori Fritz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 14.15 Iz hleva za konjičke — 15.30 Orkestralni koncert — 17.10 Pihalna glasba iz Vorarlberga — 17.35 Graški pomladanski velesejem — 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Reci da, moj ljubi, reci da — 20.15 Avstrijska hitparada.
Nedelja, 30. 4.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.15 Velika simfonija —
13.10	Za avtomobiliste — 14.30 Kopališki zdravnik doktor Grasler, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 15.45 Kot bi bilo nekaj od mene — 17.10 Operna scena — 18.00 Magazin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj
—	19.30 Dvonni ples v Schonbrunnu.
Ponedeljek, 1. J.: 7.50 Govori predsednik Avstrijske sin-lodij — 11.00 Beethovnova 9. simfonija — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Delfin, pripovedka — 16.00 Veliki koncert — 17.05 Slavnostni koncert — 19.20 Zveneča dežela — 20.30 Operni koncert — 21.30 Ritem veselja.
Torek, 2. 5.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Kratko in jasno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Govori
[RADIO PROGRAM
športni zdravnik — 13.30 Mladinski stil v glasbi — 14.15 Komorni	koncert —	15.35 Lepa pesem	—	16.00	2enska
oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol
—	17.50 Šport in glasba — 19.30 Poznaš svet -— 20.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda,	3. 5.: 6.05	Odkrito povedano	—	9.35 Stvaritve
velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih —-
13.30	Mladinski stil v glasbi — 14.15 Pomembni orkestri
—	15.35	Evergreens	za domačo rabo	—	16.00	Otroška
telovadba — 16.15 Otroci, pojemo za vas — 17.15 Iz raziskovalnega dela	naših visokih šol	—	17.30	Domači
zdravnik — 19.30 Belgijski festivalni orkester — 20.00 Vseh devet.
Četrtek, 4. 5.: 8.05 Takega časa ne bo več — 9.10 Vesela zborovska glasba — 11.00 Mojstrska dela 20. stoletja
—	13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Vojvodinja iz Albanere
—	15.00 Otroška ura — 16.00 Pesništvo ob Donavi —
17.05	Glasbeni profil Amerike — 17.30 Pisane melodija
—	19.20 Dunajska kri, opereta.
Petek, 5. Š.: 6.05 Nobeden ne more zmagati — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov
—	13.30 Poslušaj, kako slavček poje — 15.35 Evergreens za domačo rabo — 16.00 Leto v otroškem vrtcu — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Knjiga meseca — 19.30 Gospod :Kant vas vabi.
Slovenske oddaje
Sobota, 29. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca da> srca — 18.00 Mali koncert pesmi za otroke.
Nedelja, 30. 4.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 1. 5.: 7.30 Lavretanske litanije matere božje.
Torek, 2. 5.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik. — Cerkev in svet.
Sreda, 3. 5.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 4. 5.: 7.30 Našim mamicam k njihovemu dnevu.
Petek, J. 5.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Pet grških narodnih pesmi — Slovenska ljudska univerza.
RADIO LJUBLJANA
oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz.
Poročila^ 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00» 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30.
Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vom — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice.
Sobota, 29. 4.: 9.40 Iz albuma skladb za mladino —
10.15	Odlomki iz opere Deseti brat — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Popevke na tekočem traku — 12.10 Novost za ljubitelje zabavne glasbe — 12.40 Concerto grosso za godalni orkester — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Iz arhiva Komornega zbora RTV Ljubljana — 17.35 (Portreti mladih — 18.15 Izbrane strani iz svetovne solistične glasbe — 18.50 S knjižnega trga
—	20.30 Konjiček kapitana Barča, zabavna radijska igra
—	21.15 Vedri zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 30. 4.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05
Avtomat, otroška radijska igra — 9.05 10.00 So pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportoža — 13.50 Iz slovenske narodne zakladnice — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 V svetu operetnih melodij — 16.00 Leva stena, igra —
17.30	Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Pred praznikom dela — 21.00 Rojstvo delavske pesmi.
Ponedeljek, 1. 5.: 8.05 Veseli tobogan, otroška oddajo
—	9.05 Melodije narodov sveta — 11.15 Prvomajski koncert ■— 12.05 Ob prazniku dela — 14.00 Delo združuje —*
14.30	Ansambli Avsenik, Kovačič in Slak — 15.05 Igramo za vas — 16.00 Literarna oddaja — 16.30 Romantični intermezzo — 18.00 Iz svetovnega opernega repertoarja
—	20.00 Na ponosnem Vyšehradu je nekoč — 21.20 Ples v prvi prvomajski noči.
Torek, 2. 5.: 8.05 Lepe melodije — 9.05 Spomladi —
10.00	Sadovi ustvarjanja — 10.30 V majskem jutru p° domovini — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.05 Ob prazniku dela — 13.30 Ljubezen čarovnica, balet —
15.05	Priljubljene popevke — 15.30 Partizanska Anka, krstna izvedba — 17.15 Delavske in partizanske pesmi iz vsega sveta — 18.30 Zlagoma in ljubeznivo — 20.20 Skopuh, radijska igra.
Sreda, 3. 5.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 Dvojčiči, glasbena pravljica — 10.45 Človek in zdravje
—	11.15 Naši zamejski pevski zbori — 12.10 Pevci zabavnih melodij — 12.40 Plesni ritmi — 14.35 Voščila —-
15.30	Violinist Primoš Novšak — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših študiov — 18.45 Noš razgovor —
20.30	Hlapec Jernej, opera.
četrtek, 4. 5.: 9.25 Slovenske narod.ne — 10.15 Z našimi solisti po francoskih operah — 11.15 Posnetek s koncertne skupino The Phonix Singers — 12.10 Domači ansambli — 12.40 Kratek sprehod po solistični glasbi —
14.05	Drobni biseri koncertantne literature — 15.45 Mehurčki, lirika za otroke — 15.30 Zvočni razgledi — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Odlomki iz opero Rigoletto —* 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 5. 5.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Pojo mladinski zbori — 10.35 Igre svobode, podlistek — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Romunski zabavni ansambli 12.40 Pihalne godbe — 14.05 S popevkami po svetu **-14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Klasiki zabavne glasbe 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tedenski zunanjepolitični^ pregled — 20.30 Slovenska zemlja v pesmi in besedi
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih.
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klag®n' furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tisk® Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Klfl' genfurt - Celovec, Postfach 124.
Herausgeber, Verleger und Eigentumer:	Zentralverban^
slowenischer Organisationen In Karnten; Chefredakte«JrS Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur:	Blaž SingOfi
Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometef' gasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck' gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — ZuschriH#,> an: 9021 Klagenfurt, Postfach 124.