DELAVSKA POLITIKA
Ivkaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
'Uredništvo In uprava: Maribor, Rnška cesta 5, poitni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — "rbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ce vračajo. N*iraDkirana pisma se vobče ne sprejemajo, —'Reklamacije se ne irankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din !.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, ta inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.3.35.
Štev. 5®
Sreda, 22. fulija 1936
Leto XI
Monarhistični upor v Španiji
Špansko delavstvo z orožjem brani
HAMI InKl ilfljr	Gil	Robles	je	izzval	krvavo	kontrarevolucijo,	potem	pa	je	strahopetno
rePUDHKO pobegnil
Kontrarevolucija v Španiij, ki se je po veličastni volilni zmagi levice potuhnila, je na tihem snovala prevrat proti demokratični republiki. Klerikalci, njim na čelu Gil Robles, fašisti pod vodstvom Primo de Rive-re, sina bivšega španskega diktatorja in monarhistični oficirji, pod vodstvom znanega majorja Franca, so se zarotili in sklenili državni udar.
Njihov namen je prozoren: zadaviti hočejo demokratično republiko, ugonobiti socialistično delavsko gibanje, na razvalinah nove Španije pa vzpostaviti klerofašistično diktaturo. Da dosežejo svoj cilj in zasužnijo ljudstvo kapitalizmu in fevdalizmu, bogatašem in veleposestnikom, so
Delavstvo enotno v obrambi republike
Vsi eksekutivni odbori delavskih organizacij in strank so se takoj po izbruhu kontrarevolucije sestali in po polurnem posvetovanju sklenili skupno akcijo proti upornikom roko v roki z vlado.
Socialisti so izdali proglas te-le vsebine:
Delavci, mobilizirajte se kot en mož, da branite demokratično revolucijo. Stavite se kot en mož disciplinarno svojim organizacijam na razpolago;. Marširajte z odločnim korakom, da boste ojačili sile s katerimi razpolaga vlada v boju proti zločincem, ki se z orožjem v roki dvigajo proti režimu. V boju proti fašizmu velja samo eno geslo: Zmaga ali smrt! Naprej, v borbo!
Delavstvo proglasilo generalno stavko
Delavske strokovne organizacije so objavile splošno stavko vsega delavstva v krajih, ki so se jih polastili uporniki. Sklep organizacij o splošni stavki delavstva v svrho obrambe republike je objavilo tudi notranje ministrstvo potom radia.
Vlada oboro2ila de* lavstvo
V svrho pojačanja armadnih sil in da dobi popolnoma zanesljivo oporo v boju proti kontrarevoluciji je vlada v sporazumu z vodstvom socialistične stranke in strokovnih organizacij, pričela s formiranjem delavskih bataljonov in razdeljevanjem orožja med delavstvo. Mobilizacija delavstva je v polnem teku in so delavci v vseh krajih, kjer so se pojavili uporniki, stopili v odprt boj z njimi.
UduSena kontrarevolucije v Madridu
V Madridu so se kontrarevolucio-narji, katerim se je pridružila posadka, zabarikadirali v vojašnici Montana. Vladi zveste čete in delavski bataljoni so obkolili vojašnico, iz katere so streljali uporniki tudi s topovi. Oblegovalci so odgovorili s topovskim ognjem, nato pa so naskočili vojašnico. Posadka se je udala, Veliko število kontrarevolucijonarjev je bilo ubitih in ranjenih.
sklenili pobiti hekatombe nedolžnih žrtev in v znamenju vešal uvesti »nov red«. Špansko ljudstvo ve za kaj gre. Zato je, oprto na bataljone socialističnega delavstva, sprejelo boj za ohranitev svobode.
Vlada je nedavno zaprla okolo 1000 oseb, ki so bile zapletene v zaroto, toda zarota je bila jako obsežna. Umorjeni Sotelo je hotel prevzeti predsedstvo vlade, toda njega umor je povzročil med kontrarevolucionar-ji zmedo. V Maroku in južni Španiji so pričeli akcijo prekmalu in to je bilo usodno za klerikalni upor proti državi. Zasedli so nekaj mest, pokrajin, pridružilo se jim je del vojske in mornarice, vendar je pozicija vlade
močna, ker jo podpirajo vsi republikanski elementi. Tudi vse delavstvo se že nahaja v borbi z revolucionarji za republiko.
Od 18. do 20. julija, t. j. odkar je izbruhnila kontrarevolucija, so se izmenjale tri vlade. Odstopila je vlada Quiroge, kateri je sledila vlada Mar-tineza Baria. Toda tudi ta je odstopila. Tretjo vlado je sestavil general Hoseju Giralo. Vlada je najširša koncentracija. V svojem proglasu pravi nova vlada, da je izrazito republikanska in protifašistična ter poziva vse republikance, da ji pomagajo zatreti upor. Iz nagle izpremembe vlade lahko sklepamo, da je upor vlado vendarle presenetil.
Center upora — Španski Maroko In otoki
Center upora, ki so ga organizirali monarhisti, klerikalci in fašisti je španski Maroko. Od ondod se je razširilo kontrarevolucionarno gibanje na celino. V obrežnih mestih so se takoj razvili srditi boji, ki še trajajo.
Uporniki imajo v rokah brezžično postajo v Sevilli. Koi so izvedeli o uporu v Madridu, so takoj razglasili, da je Madrid v njihovih rokah. Med tem pa je bila pobuna že udušena.
Reakcija dviga glavo — zadnjikrat?
Iz Španije zopet poročajo o neredih, nemirih in uporu. Toda odkod izvirajo neredi in upori? Povsem je jasno, da so desničarski elementi, klerikalni fevdalci in nacisti, deloma tudi ekstremni individualisti, izvedli celo vrsto izzivanj in atentatov, ker niso zadovoljni z republikanskim režimom. Bogata fevdalna gospoda sie boji naroda, zato plačuje te akcije, ki motijo red v državi in ki bi jim utegnile pripomoči, da si zopet osvoje diktatorsko oblast v državi. Zarotniško razpoloženje ima nekaj opore tudi v delu vojske in čeprav je vlada zadnjič zaprla okoli tisoč teh ljudi in častnikov, vendar kažejo sedanji dogodki, da zarote ni zajela pri korenini, ki je v rokah klerikalnega fevdalizma.
Taka veleizdajniška klerofašistič-na akcija vznemirja prebivalstvo, zlasti organizirano socialistično delavstvo, ki smatra za svojo dolžnost, da se upre reakciji. Intervencija vlade je s tem otežkočana, ker se republiki zvesta akcija izpremeni v tem primeru v gverilsko vojno lokalno in brez sistemia ter brez enotne metode, vendar pa s ciljem, da si narod ohrani s krvjo priborjene svoboščine.
Boj za svobodo še ni bil nikdar ljubezensko objemanje in medsebojno poljubovanje, pač pa često kruta borba pesti ob pest. Sedanji španski režim je meščanskorepublikanski, to je, je pristaš obstoječega reda ter želi, najti sporazum med obema razredoma v državi. Zato je precej naklonjen delavskim zahtevam, kljub temu, da stoji na načelih današnjega družabnega reda. Izzivanje, ki ga neprestano vrši reakcija, pa zbuja med delovnim
Bol za Gdansko
Fašizem je proglasil diktaturo.
V	soboto 18. t. m. je senat v Gdanskem ukinil ustavo in proglasil diktaturo. Ukinjene so vse politične svoboščine. Uprava se fašizira.
Gdansk je bil nevtralno ozemlje. Tam je imela Poljska svoboden izhod na morje. Nemčija namerava to ozem-
narodom nezadovoljstvo, slabi avtoritativnost vlade ter nujno vodi v radikalizacijo Španije, ki utegne prej ali slej obračunati z režimom in reakcijo.
Razvoj v Španiji je precej podoben razvoju v Mehiki. Jok in stok pa naj si klerikalna reakcija pripiše sama sebi. Z nasilstvi, z večstoletnim iz,-mozgavanjem naroda je reakcija sama ustvarila razmere, ki so zrele za radikalnejšo revolucijo. In če to1 svoje nadaljuje, naj se ne čudi, če jo bodo sile naroda lepega dne postavile pod kap iz hiše delovnega naroda.
Iz pomanjkljivih poročil, ker je meja z inozemstvom zaprta, še ni jasne slike. Gotovo je le to, da se vrše po nekaterih krajih težke borbe in da je reakcija resno pričela svojo akcijo proti svobodi španskega ljudstva. Upor so organizirali monarhisti, fašisti in klerikalci ter ga dobro pripravili.
*
. »Slovenec«, ki vedno kriči o terorju in nasilju, je v štev. 162 z dne 18. julija v članku »Pravni red pesti v Španiji« s posebnim zadovoljstvom zabeležil izjavo, ki jo je dal Gil Robles, vodja klerikalcev v španskem parlamentu, da bo kmalu prišel čas, ko ne bodo več samo njegovi ljudje obžalovali žrtve političnega terorja. Gil Robles je torej odkrito napovedal ubijanje svojih nasprotnikov. Že sama ta izjava kaže, kako neresnične so bile vse vesti o rdečem terorju v Španiji, ker bi v nasprotnem primeru Gil Robles pač ne upal javno tako govoriti. Gil Robles je napovedal krvavo kontrarevolucijo, ne da bi se moral bati zamere pri »Slovencu«.
lje zasesti proti mednarodnim pogodbam. Na Poljskem se jeze in prirejajo demonstracije, češ, da je Gdansk poljski.
Hitler najbrže ne bo nič vprašal svojo zaveznico, marveč bo Gdansk okupiral, pa mir besedi.
Demokracija - do občinskih volitvah
»Vse o pravem času.«
Glavno glasilo radikalne stranke beoigrajska »Samouprava« pravi v članku »Vse o pravem času« naslednje:
»Šele po občinskih volitvah (ki so javne! Op. ur.), ki so prva etapa na poti k normalizaciji razmer, pride iz-prememba političnih zakonov. To bo končna faza v tem, važnem in ogromnem delu.
*
»Samouprava« se šali z nami državljani, češ, da pomenijo javne občinske volitve »prvo etapo« k normalizaciji razmer! In javne volitve v parlament, pa javne volitve zopet čez nekaj let v občine! Tako se utegne ta nova in končna faza vleči — še sto let.
Občinske volitve bodo le merilo za bodočo politiko v navedenem zmi-slu. Po občinskih volitvah bodo pri-krajali politično zakonodajo ter raztegnili »končno« fazo, kolikor se jim bo zdelo potrebno.
Če so potrebne razne faze negotove dobe kakor navaja »Samouprava«, potem morajo pač tudi že uvideti jugoslovanski demokratični življi, da je potreba z energičnim nastopom vseh demokratičnih sil to fazo in te faze skrajšati.
Sicer še ne bomo dobili .prave demokracije in ne normalizacije razmer.
Združena opozicija za občinske volitve
Srbske opozicionalne stranke, to je, demokrati, kmetiška stranka in stari radikali, so sklenile, da postavico jeseni pri občinskih volitvah skupne kandidatne liste.
Kaj pa dr. VI, Maček?
Jugoslovanska radikalna stranka tiplje v Zagrebu, če bi bil dr. Maček za skupen nastop pri občinskih volitvah. Radikali upajo na uspeh.
NemSki delavci se Čudijo francoskim
Uspehi francoskega delavstva so napravili jako mogočen utisk na nemške delavce. Po zanesljivih vesteh, ki so jih poslali v Pariz nemške ilegalne strokovne organizacije, se v nemških tovarnah vodijo razgovori med fašistič nimi in protifašističnimi delavci o uspehih francoskega delavskega razreda. Nemški radio in nemška propaganda pitata delavstvo z lažnjivimi vestmi o razmerah v republiki. Delavstvo pa vendar ve resnico.
V	tovarni avinionov v Schondorfu pri Diisseldorfu je bila razobešena velika slika Leona Bluma več ur, pa se je nihče ni dotaknil,
Rudarji porurskega ozemlja so poslali funkcionarjem nacistične fronte dela opozorilo na izboljšanje delovnih pogojev v Franciji ter na po-slabševanje v Nemčiji.
Francosko stavkovno gibanje je zlasti močno vplivalo v posarskem ozemlju, kjer je jako živahen obmejni promet med Francijo in Nemčijo.
Uspeh tega gibanja v Nemčiji pa je bil ta, da je nemška diktatura zopet zaprla mnogo sodrugov v teh ozemljih.
In vendar se nemški delavec zbuja in krepi njegova samozavest in sila.
Dva važna francoska zakona
Vojna industrija podržavljena
Minuli petek je francoska zbornica zbornica glasovala o dveh važnih zakonih, ki ju je predložila vlada, in sicer
1. zakon o izpremembi statuta iraucoske banke ter
2. zakon o nacionalizaciji orožne industrije.
Prvi predlog je bil sprejet s 444 glasovi (proti 47 glasov), drugi s 484 glasovi (proti 85 glasov).
O tem glasovanju prinaša beograjska »Politika« posrečeno karikaturo, z besedilom:
Mariana: »No, odslej bom sama izdelovala orožje, ki mi je potrebno.«
Fabrikamti: »Kdo bo pa v primeru vojne dobavljal orožje našim ubogim sovražnikom,?«
Skoraj ni dvomiti, da bi sprejem novih zakonov v senatu naletel na kakšne težkoče.
Oklic avstrijskih socialistov
»Proti Mussoliniju in Hitlerju!«
Danes teden so avstrijski socialisti razširili po vsej Avstriji oklic na ljudstvo v stotisočih izvodih, v katerem obsojajo zločinsko igro kanclerja, ki je izročil po nalogu Mussolinija Avstrijo vojni zunanji politiki Hitlerjevi. Množice, ki so se doslej borile za Hitlerja proti Šušniku, morajo spoznati, da se niso borile za kruh in svobodo in ne proti osovraženemu italijanskemu fašizmu, ampak za skupne vojne načrte Hitlerja in Mussolinija ter nje zaveznico Avstrijo.
Tudi pristaši prave avstrijske neodvisnosti, ki so doslej verovali v kanclerjevo »stanovsko neodvisno državo«, morajo sedaj spoznati, kam je dovedla politična brezpravnost delavskega razreda Avstrijo. Vpostavi-
tev nacističnega gospodstva v Avstriji, ki grozi, pomeni vojno ter sili vse avstrijsko prebivalstvo, da skupno z delavstvom prične neizprosen boj proti Hitlerju in Mussoliniju. Proč s kanclerjem, orodjem fašistične vojne politike! Poziva s tem geslom vse može, žene in mladino, da preprečijo zločinske namere mednarodnih fašistov v Avstriji. Združiti se hočemo z vsakomur, ki se hoče boriti s tem geslom. Zahtevamo vlada proti vojni in fašizmu, vlado proti nezaposlenosti in bedi, vlado vseh plasti delovnega ljudstva v mestu in na vasi. Sušnik in njegovi fašistični pomagači morajo proč, če hočemo dati ljudstvu Svobodo in kruh ter Evropi mir!
PoloZaJ italijanskih delavcev
Štirinajst let tolažbe in vedno slabše razmere.
Štirinajst let uničuje fašistična diktatura italijansko ljudstvo, deset let obstoja Mussolinijeva »stanovska država«, toda še vedno niso imeli fašisti za delavstvo drugega kot zniževanje mezd in tolažitve. Zaradi cenzure so delavci komaj zvedeli o uspehih francoskega delavstva in so jeli siliti, da naj se sedaj po »zmagoviti vojni v Abesiniji« neha z zniževanjem mezd. Na to drznost delavstva je voditelj milanske fašistične delavske organizacije kratko izjavil: »Italijanski delavci,	ki	sedaj
preživljajo perijodo samozataje-vanja, vedo, da so bile njih opravičene zahteve po izboljšanju (položaja) začasno — sedaj že 14 let — odgodene. Toda imajo mogočno organizacijo, s katero lahko uresničijo svoje zahteve, čim bodo to okolščine pripustile.«
Štirinajst let trajajo okolščine, ki nasprotujejo delavskim zahtevam. — »Mogočne« korporacijske organizacije ne smejo ničesar ukreniti v varstvo delavstva. Samo tolažiti smejo delavstvo.
Po I. T. F.
KakSen dobitek Imalo delavci v Avstriji
po novih kolektivnih pogodbah
Stavbni delavci na uro Sil. 1933	1934/36
2.10	1.58
1.69	1.44
1.60	1.37
1.23	1.03
0.84	0.70
specialisti
tesarji
zidarji
delavci
delavke
Mezde lesnih delavcev v Nemiiji
Po uradnih podatkih netto mezde v markah:
1913
1928
1931
1934
1935
30.30
47.72
40.78
27.42
28.86
Silno so se pa podražile v tej dobi življenjske potrebščine. Sadovi »stanovske države«.
Zaradi narasle draginje znaša realna mezda v letu 1935 le še 22.23 mark.
Tako gradi fašizem boljšo bodočnost delavstva.
Debata o ruskih strokovnih organizacijah na mednarodni konferenci dela
Verifikacija ruske delavske delegacije na mednarodni konferenci dela.
Lani se je prvič pojavil zastopnik Rusije na mednarodni konferenci dela-Letos je prišla na konferenco kompletna delegacija. V delavski skupini se je vnela živa debata, ali naj se prizna delavske delegate ruske ali ne. Predstavnik krščanske strokovne internacionale Serareus je bil proti priznanju, češ, da tudi delegacije fašističnih dežel delavske delegacije ni priznavala, ker tam ni svobode strokovnega organiziranja. Razvila se je debata, ki so se je udeležili delavski zastopniki Španije, Jugoslavije, Švedije, Anglije in Francije.
Angleška delegacija in še nekatere niso bile naklonjene priznanju, češ, da pričakujejo v socialistični državi vsaj toliko svobode za strokovne organizacije, kakor je imajo po meščanskih deželah. Angleži so želeli, da se o tem sklepa šele prihodnje leto, prej pa ugotovi dejansko razmerje delavskih strokovnih organizacij v Rusiji. — S. Krekič je poudaril, da je ruski slučaj različen od onih v fašističnih deželah. Ne ozirajmo se tu na razmere, ki jih imamo v domačih deželah, marveč na določbe mednarodne organizacije dela. Ustava urada dela določa zastopnike vlad, poslodavcev in delavcev, ki prihajajo iz reprezentativnih organizacij. Ustava torej do-
loča prvič, da v deželah, ki so članice te organizacije, obstoja zasebno' gospodarstvo, to je družabni razredi, ki vodijo boj okoli dobička dela. V tem primeru je naravno, da prihajajo v poštev reprezentativne organizacije in da imajo delavci in delodajalci svobodne organizacije.
V fašističnih deželah obstoja zasebno gospodarstvo, toda delavci nimajo svobode organizacije. Delavci nimajo niti svobode inicijative. Delegacija teh dežel po ustavi urada dela res ni opravičena.
V Rusiji pa ni privatnega gospodarstva. Tako pravi ruska vlada. Delavci ne delajo za privatnika. Zato ne more biti predstavništev privatnega gospodarstva. Vodimo pa socialno politiko in želimo sodelovati. Rusko delegacijo moramo priznati, ker takega slučaja ni v ustavi, pač pa mora ustanova voditi socialno politiko. Pripominja pa k ruski delegaciji, da v Rusiji obstojajo tudi sektorji privatnega gospodarstva. Tam bi bila potrebna svobodna strokovna organizacija, da se delavstvo bori za boljše razmere. Kon čno je delavska skupina po dolgi debati priznala rusko delegacijo z željo, da prinese delavcem popolno svobodo strokovnega gibanja.
Dtona Ut ft# si/eiu
Ali sl že poravnal naročnino? flko Se ne, Izpolni svojo dolžnosti
»Obzorove« informacije o vstopu ss. Petejana in dr. Jelenca v konzorcij »Slovenske zemlje« so brez vsake podlage. Menda bi nekateri listi, ki jim gre to v račun, radi begali javnost s širjenjem izmišljenih vesti.
»Pravo lidu« o hrvaškem vprašanju, Praški socialnodemokraški dnevnik je objavil zadnji čas par izvirnih člankov iz političnega življenja v Jugoslaviji, zlasti o delovanju opozicije. Članki so stvarni in jih piše oči-vidno dober poznavalec razmer. Prejšnji teden je objavilo »Pravo li« du« tudi krajši članek o »stališču jugoslovanskih socialistov k hrvaškemu vprašanju«. Člankar zaključuje: Socialisti priznavajo v polni meri, da je treba rešiti hrvaško vprašanje, ker brez tega ne bode miru niti reda. Rešitev mora priti le po normalni politični cesti. Je treba, da bi se mogle stranke boriti za uveljavljenje svojega programa in normalnega političnega boja, da bi prišle v vlado in mogle tam realizirati svoje programe.
40 urni delovni teden. Mednarodni urad dela je mnenja, da je uvedba 40-urnega delovnega tedna svetovna zadeva. Urad se je radi tega obrnil na posamezne vlade, da se izjavijo. Zaenkrat za industrijo železa in jekla. Na skrajšanje delovnega časa so pristale Zedinjene države, Belgija, Francija, Italija, Norveška, Poljska, Španija, Čile, Brasilija in južna Afrika. Jugoslavija še ni poslala odgovora. Na-
vedene države so pripravljene uvesti krajši delovni čas za obe industriji. Treba bi pa bilo, da sprejmejo to konvencijo vse države.
Rudarskim rentnikom iz Nemčije. Nekateri rudarji so bili izgnani ali so sicer izgubili rente, ki so jih dobivali iz Nemčije. Dotični rudarji naj se obrnejo na glavno bratovsko sklad-nico v Ljubljani ter naj navedo v svo>-jem dopisu osebne, službene in druge podatke glede ustavljenih rent, kakor tudi številko odloka nemške rudarske oblasti.
Nesoglasje v novi bolgarski vladi. Cankova ministra Mišjakov in Kožu-harov sta zahtevala, da mora notranji minister Krasnovski, zamenjati nekatere pokrajinske guvernerje s Can-kovimi ljudmi. Cankov pričakuje, da prevzame vlado. Kmetijski minister Vasilev, predsednik vlade in notranji minister pa zahtevajo obnovo ustave. Fašist Cankov torej ruje.
70 letnica bitke pri Lisi je bila 20. t. m. Tam je admiral Tegetthoff s sedmimi slabimi ladjami popolnoma uničil močno italijansko mornarico.
Mednarodna rudarska konferenca v Pragi. 32. mednarodni kongres se bo vršil letos v Pragi od 3. do 6. avgusta. Kongresa se udeleže številne rudarske organizacije. Na dnevnem redu so poleg poročil mednarodni dogovori, problem delovnega časa, racionalizacija in varnost, problemi železnih rudokopov, poročilo ameri-
Elin-Pelin (Dimiter Ivanov):
Na brazdi
Kadar začne pri nas v jeseni deževati, dežuje ves teden. Tiho, mirno, noč in dan. Dežuje, dežuje, dežuje — to napoji do dobra mater zemljo, potem pa zapiha lahen vetrc, nebo se izčisti in toplo jesensko sonce pripeka. Njiva se je osušila. Sedaj je ugoden čas za oranje.
Bone Krajneneca je zopet vpregel Sivko in Plavca in korakal za oralom. Polje ima v krasni široki kotlini. Od vseh strani gozd in zatišje. Zemlja se je zrahljala in drobi se ko sladkor. Bone je zamahnil s palico in zavpil:
»Les, naprej, bratca!«
Odmev se je živahno oglasil iz šume, Stari Plaveč je zamahal z repom in zadovoljno korakal. Sivka — slabotna kravica, dvakrat manjša ko Plaveč, se trudi, da bi stopala enako z njim.
In glej, že se vrsti brazda, dve,
tri — leha ... Bonu se je temačno lice malo razjasnilo. Pozabil je svoje siromaštvo in pričel žvižgati.
»Ne korači tako, Plaveč, saj Sivka ne zmore toliko ko ti! ... Pojdi, Sivka, pojdi, slabotnica, hodi, mala... Utrudila sta se, toda kaj naj počnemo? Tudi jaz sem se utrudil... Hi-jo, gori... doli! . ..«
Plaveč, suhi, stari vol, se oddihu-je skoz nozdrvi in korači kakor veli-kaš. Drobna Sivka napenja vse svoje sile. Gobec se ji je odprl, hrbet se upognil, tanki rep se zakrivil. Plaveč napravi korak, ona — dva. Iztegnila je jezik — gre!
Okoli in okoli ni nikogar. Iz gozda lahkotno šumljajo bose noge jeseni in pod njimi slabotno pokajo suhe veje.
»Pojdi, Sivka, pojdi, mila!« je zaklical Bone, ki je s tesnobo opazil, da krava bolj in bolj medli in slabi.
»Stoj! ... — Naj bo malo počitka.«
Upehani živinčeti sta se ustavili. Bone je stopil pred njiju in ju gladi po čelu ...
»Plaveč, ti ne veš, kaj je usmiljenje, preveč si utrudil Sivko! Kaj ne, Sivka?« ju je nagovarjal.
In Sivka in Plaveč sta pokojno in mirno strmela nanj z otožnim pogledom in se težko oddihavala. Sivki je iz igobca kapala pena. Ozrla se je na svojega belega sotrpina, pogledala gospodarja in žalostno povesila glavo,
»Kaj pa je, mala? Povej! Ali ti je težko? Sivka — slabivka! Srce ti joka, draga. Danes še malo delamo, jutri je praznik — ves dan bomo počivali. Kaj me pa ti gledaš, Plaveč? Junak si ti!« jima je govoril Bone.
Toda Sivka ni vzdignila glave. Ko da ji gospodarjeve besede ne bi mo-rfle potolažiti bolnega srca. Udrte la-kotnice so se ji dvigale močno in hitro. Noge so se ji tresle,
»Povej mi, Sivka — slabivka, kaj pa ti je?« je prestrašeno spregovoril
Bone in se ji začel dobrikati ko dete, Potem je pograbil palico in zavpil:
»Hijo! Potegnita, da se razhodita!«
Plaveč se je napel, da bi stopil. Sivka se je trudila, da bi se pridružila, pa ne zmore in spet se ustavi.
»Le-es! Naprej — naprej!« je iz-podbujal Bone z visokim glasom.
Odmev je živahno odjeknil iz gozda.
Plaveč je vnovič zakoračil. Sivka je še enkrat napela vse sile, toda noge so se ji zatresle, zvalila se je na zemljo, padla vprežena in turobno mukala.
Bone je prestrašen vrgel palico, izpregel hitra Plavca in se postavil žalostno pred Sivko. Ta je ležala negibno, z iztegnjenim vratom; gobec je zarila rahlo v zemljo, mižala je in težko dihala.
(Konec prihodnjič.)
kanskega delegata in volitev mednarodnega odbora.
V	Nemčiji delavstvo ne sme protestirati s stavko. Avtomobilske tovarne Opel v Mainzu so skrajševale delovnik na račun delavcev, ker niso pravočasno preskrbele kavčuka. V znak protesta je stopilo 300 delavcev v stavko. Voditelj delavske fronte je pa zapovedal tovarni, da mora te delavce takoj odpustiti.
Himmler policijski minister tretjega cesarstva. Himmler je v Nemčiji jako naglo napredoval. Leta 1934 je bil ubogi dijak tajnik Gregorja Stras-serja, ki so ga na njegov ukaz nacisti ubili. Posvetil se je potem policiji ter bo imenovan za ministra državne varnosti.
Državni svet je potrdil razpust iašističnih lig v Franciji. Pritožbi proti razpustu fašističnih lig državni svet ni ugodil. Le socialni »Ognjeni križ« je dobil sporazumno z vlado določen rok, da likvidira svoje ustanove.
Angleško delavstvo preti fašistom,
V	Manchestru so priredili angleški fašisti shod. Fašiste je na tem shodu napadlo nad 5000 levičarskih delavcev.
Stalin se je pomiril s Trockijem,
Trocki je živel že več let v izgnanstvu. Listi poročajo, da sta se Stalin in Trocki sedaj sporazumela. Trocki je bolan, zato sprava nima velikega političnega pomena. Trocki preklicuje to vest sam.
Litvinov šestdesetletnik. Dne 17. t. m. je praznoval Litvinov 60. rojstni dan. Rusko časopisje poveličuje zasluge zunanjega komisarja za svetovni mir. V odlikovanje so mu izročili Ljeninov red.
Eno je fašizem in drugo italijanski narod
Pariškemu italijanskemu protifašističnemu listu je izjavil abesinski cesar, da ne sovraži italijanskega naroda, ker je bil italijanski narod pre-varjen in prisiljen, da se je vojeval.
Fašizem — je rekel cesar — je, da nam vzame svobodo, porabljal prav tiste nasilne metode, katere je porabljal prej, da je vzel svojemu lastnemu narodu svobodo.
Maribor
Mesarski pomočniki za svoje pravice.
Mesarski pomočniki, ki so bili doslej neorganizirani, se je pridno izkoriščala. Malokateri mesarski mojster je imel uvedien rednii delovni čas, mezde pa so v Mariboru skrajno nizke. Na 'poziv Zveze živilskih delavcev so se minulo nedeljo zbrali v gostilni »Zlati konj« domala vsi mariborski mesarski pomočniki, ki so na sestanku razmotrivali o svojem položaju. Sestanek je vodil predstavnik tukajšnje podružnice ZŽDJ s. Jazbinšek, poročal pa je tajnik s. Tome iz Ljubljane. Po sestanku so domala vsi navzoči pristopili k strokovni organizaciji, ki bo podvzela vse korake, da se položaj mesarskih pomočnikov izboljša.
Zborovanje živilskih delavcev. V nedeljo, dne 26. t. m. se bo vršilo v društvenih lokalih gostilne »Zlati konj« zborovanje vseh živilskih delavcev. Poročal bo o iboju za nočni počitek tajnik centrale ZŽDJ s. Grubauer iz Zagreba. Pridite vsi!
Skupni izlet, ki se je vršil minulo nedeljo pod vodstvom tukajšnje podružnice »Prijatelja Prirodie« na Pohorje, je prav lepo uspel. Poleg gostov iz Zagreba se je izleta udeležilo lepo število sodružic in sodrugov, ki so ves dan prebili v prosti naravi. Godba »Prijatelja Prirode« je pridno svirala, mešani pevski zbor »Vzajemnost« je ubrano zapel več delavskih pesmi, vrstile so se igre itd. tako, da je le prehitro minil čas. Izletniki so se vračali zadovoljni in razigrani s trdim skklepom, da se bodo v bodoče udeležili še v večjem številu izletov »Prijatelja Prirode«,
Železniški vpokojenci in vpokojenke, člani Ljubljanskega podpornega društva (Insbrucker) kakor tudi ostali staro vipoko-jenci, rentniki in miloščinarji se vabijo na zborovanje, ki se bo vršilo v petek, dne 24. t. m. iob 15. uri v Gambrinovi dvorani s zelo važnim dnevnim redom Pridite vsi!
Lepa aleja topolov. Šele lani so zasadili na Aleksandrovi cesti mesto podrtih kostanjev mlade topole. Že letos :pa so ti topoli tako razrastli, da so v pravi okras tej najprometnejši ulici in že od daleč vzbuja zelena aleja topolov pozornost vsakega tujca. To bi naj bilo gradbenemu uradiu za menilo pri nadaljnjem zasajevanju ulic z drevesi. Tudi v Zagrebu in po drugih mestih zasajajo ulice s topoli v največjo zadovoljnost meščanov. Škoda, da niso pri nas zasadili topolov tudi po drugih ulicah, posebno tam, kjer še vedno delajo senco neokusni kostanji, ki dvigujejo asfaltne pločnike, odvodne jarke in povzročajo smetje celo jesen, najprej s sadežem, a potem s širokim listjem, ki ponavadi cele tedne gnije v deževnih dneh.
Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru začne z vpisovanjem vajencev in vajenk v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. Vpisovalo se bo vsak dan do 20. avgusta t, 1. na mestnem
Cellski dnkarnarji zborujejo ...
Delavci so vztrajali 4 ure na predavanjih.
Celje, dne 20. julija 1936.
V nedeljo, dne 19. julija je priredila celjska podružnica kovinarske strokovne organizacije v Cinkarni predavanje o položaju zavarovanja pri Bratovskih skladnicah in o kolektivni pogodbi. Z ozirom na to, da prihajajo delavci Cinkarne ravno ob 8. uri zjutraj z dela, a drugi morajo tudi ob nedeljah že opoldne na šiiht, je bilo napovedano predavanje že za 8. uro zjutraj.
In res so se naši sodirugi zbrali že ob tej zgodni uri v obširni dvorani gostilne pri »Amerikancu«. Zborovanje je otvoril naš dolgoletni delavski vodja in zaupnik, predsednik organizacije s. Plankar, ki je pozdravil došle predavatelje, tajnika Zveze rudarjev s. Arha iz Zagorja, predsednika II. rudarske skupine s. Pliberšeka iz Trbovlja in s. dr. Reismana iz Maribora.
V izčrpnem in temeljitem predavanju je nato razlagal s. Arh ves razvoj socialnega zavarovanja delavstva, zavarovanega pri Bratovskih skladnicah, zlasti težaven položaj od prevrata naprej do danes. Predavanje je bilo izredno podučno in obenem tudi tako nazorno podano, da so mu sledili cinkarnarji z največjo pozornostjo. Videli so pri tem slikanju boja za zavarovanje delavskih pravic svoje prave prijatelje in sovražnike.
S. Pliberšek je predaval o kolektivnih pogodbah, razložil njih pomen za obrambo delavskih pravic in je zlasti temeljito obdelal položaj cinkarnarjev v okvirju kolektivne pogodbe v Cinkarni, Delavci so lahko ponovno videli, kakega temeljitega 'poznavalca delavskih razmer in socialnega boja imajo v izvrstnem predavatelju in preizkušenem borcu s. Pliberšku, ki kljub neprestanim neumestnim napadom nasprotnikov pravega proletarskega boja vztraja pri stvarnem delu. Poslušalci so obema predavateljema med1 go-
vori ponovno iskreno ‘pritrjevali in ju prekinjali z živahnim ploskanjem.
S. Plankar je poročal o svojem delovanju v funkciji delavskega zaupnika v Cinkarni, kjer že dolgo brani svoje sodruge pred krivicami, ki se jim neprestano godijo v izigravanju sklenjene kolektivne pogodbe. Njegovo poročilo iz posameznih konfliktov med podjetjem in delava je najbolje pokazalo, kako težaven je poklic delavskega zaupnika, ki se zaveda resnosti in odgovornosti svojega položaja, da more svojim sodrugom resnično koristiti.
S.	dr. Reisman je v glavnih obrisih razložil, na* kak način so zagotovili z novim zakonom o zavarovanju .pri Bratovskih skladnicah v Češkoslovaški republiki delavstvu njegovo življenje o priliki bolezni, simrti. nezgod in svojcem umrlih. Pokazal je, kaj lahko delavstvo doseže tam, kjer je organizacija na svojem mestu in kjer se zaveda delavstvo velikanske važnosti delavskega časopisja. — Pokazal je na primer nedavno izišlo nedeljsko izdajo praškega dnevnika ,»Pravo lidu«, ki je izšel ob priliki 10 letnice delavskega socialnega zavarovanja v Češkoslovaški na — 32 straneh. Predpogoj boljših časov našega delavstva je torej tudi pri nas razširjenje delavskega časopisja in zato ne smemo mirovati, dokler ne bo tudi vsak naš delavec naročnik delavskega lista. Navzoči so to uvideli in takoj se je prijavilo zopet 25 novih naročnikov »Delavske Politike«. Vsi pa so obljubili, da bodlo že v kratkem času pridobili še tudi vse ostale sodruge v Cinkarni, ki so doslej stali ob strani. In tako je trajalo to resno delavsko zborovanje, ki se je izpre-menilo pravzaprav v nedeljsko šolo, v pravo ljudsko univerzo, do poldneva. Z največjim zadovoljstvom in z novo korajižo za delo v organizaciji in za delavski tisk so se razhajali sodrugi in sodružice s klici: Na skorajšnje svidenje!
MLADINSKI VESTNIK
Izkoriščanje vajencev v Hrastniku.
Večkrat smo že poročali v našem listu o izkoriščanju obrtniških vajencev. V Sp. Hrastniku imamo zopet en tak primer, ki ga je treba javno ožigosati. Pri nekem trgovcu je zaposlen kot vajenec mlad fantek, ki mora opravljati najtežja dela. Ljudje se vprašujejo, če omenjeni trgovec res ne najde močnejšega človeka, da bi mu opravlal taka težaška dela. Razen tega je več kot jasno, da se vajenec niti v desetih letih ne bo izučil
svojega poklica, ako bo moral opravljati dela, ki ne spadajo v njegov delokrog. Take in slične pritožbe čujemo tudi iz ust mnogih drugih obrtniških vajencev. Celo nekatere vajenke so deležne krepkih zaušnic. Vse prizadete trgovce in obrtnike opozarjamo, da si prečitajo določbe obrtnega zakona o vajencih, da ne bo nepotrebnih 'pritožb in da stariši oz. vajenci ne bodo primorani drugje uveljavljati svojih pravic.
poglavarstvu in sicer ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Javiti se morajo vsi šoloobvezni vajenci in vajenke. Vpisovalni rok se ne bo podaljšal, ker se začne pouk v začetku septembra t. 1.
Rentnina. Do dne 15. avgusta t. 1. zapade v plačilo rentnina za v I. polletju 1936 izplačane ali v dobro opisane obresti.
Svoje ženo ustrelil. Minuli petek se je odigrala na Aleksandrovi cesti štev. 51 družinska tragedija. V prepiru je 43 letni železničar Ivan Ferlinc ustrelil svojo ženo. Ferlinca so odvedli v zapor. Žrtev te tragideje sta diva neodrasla otroka obeh zakoncev.
Usodno trčenje kolesarja z mestnim avtobusom, Minulo nedeljo zvečer je v bližini mariborskega otoka trčil kolesar Čaba Luka, ki je vozil na svojem kolesu tudi študenta Zoriča z mestnim avtobusom. Kolesar je privozil po levem kraju ceste in je katastrofa bila neizogibna, kljub temu, da je šofer z vso silo zavrl avtobus. Zorič je zadobil pri karambolu težke poškodbe na spodnji čeljusti, Čaba pa si je zlomil levo nogo. Šofer ni kriv nezgode.
Smrtno se je ponesrečil minuli petek mesarski mojster Franc Smode iz Radvanja. Slonel je na vozu, opirajoče se na puškino cev. Puška, ki je bila nabasana, se je sprožila. Naboj je razmesaril Smodeju vse oprsje. Ponesrečenec je kmalu po prevozu v bolnico ipodlegel poškodbam.
Z glavo ob zid na Mariborskem otoku.
V	nedeljo se je zgodila v kopališču na Mariborskem otoku nezgoda, ki bi lahko postala usodna za prizadetega. 91etni sin klobučarja Martina Filipančiča iz Studencev, Štefan Filipančič se je kopal v srednjem bazenu. Komaj je stopil pri stopnicah v vodio, je naenkrat priletela Filipančiču v glavo velika trda žaga, kateri se je sicer Filipančič v zadnjem hipu izognil, a je bilo že prepozno. Žoga je butnila Filipančičev,o glavo ob betonski zid, da je bil Filipančič v hipu ves v krvi in so ga morali iz vode odnesti ter ga je pozvana rešilna postaja odpeljala v bolnico. Tam so morali Filipančiču zašitif kožo na glavi, ki je bila prebita do kosti. Jasno, da za tako ogrožanje življenjske varnosti odgovarja kot lastnica kopališča mestna občina. ki bi morala imeti zlasti ob nedeljah pri znanem navalu dovolj nadzornega osobja pri vseh bazenih, da ne bo ogrožano življenje kopalcev, zlasti pa mladine.
Okusen, sladki kmečki kruh dobite v pekarni Rakuša, Koroška c.
Dr. Marinič Fran
se je preselil v Koroščevo ulico 26 in ordinira od 9, do 11. ure in od 2. do 4. ure (14. do 16. ure).
Advokat
GOJMIR JELENC
je otvoril advokatsko pisarno v Mariboru, Sodna ul. 9 JI. nadst.
(Palača Delavske zbornice)
Celje
»Pa ima zobe, kakor konj!« Izredno veselost in obenem ogorčeno presenečenje delavstva je vzbudil na nedeljskem predavanju cinkarjev gornji medklic iz vrst delavstva. Zaupnik s. Plankar je namreč poročal o sprejemanju novih delavcev v Cinkarni. Obrato-vodija je ob tej ‘priliki naročil zdravniku Bratovske skladnice, da naj pri prejšnjem pregledu delavcev za sprejem v službo pazi posebno na zobe. In res sta bila dva delavca, ki sta prej že več let delala v Cinkarni, odklonjena z izgovorom, da imata slabe zobe. Etden teh 'delavcev je stal zunaj dvorane in poslušal predavanje pri oknu z vrta, kjer ga je ravno obsevalo solnce. Odprl je usta in pokazal zobe, ki so bili krivi, da mora biti še naprej brezposeln in živeti iz dneva v dan v večni skrbi, kako bo preživljal rodbino in sebe. Cela dvorana se je začudila, kako lepe in zdrave zobe ima ta tudi sicer ves zdrav in močan sodrug. Upravičeno je nekdo vsled tega vzkliknil: »Pa saj ima zobe kakor konj!« In vendar: bil je odbit, — — — »ker ima slabe zobe.« Tako postopajo danes z delavci in se potem čudijo nevolji in »Slovenec« piše v nedeljskem svojem delavskem kotičku, da so krivi štrajkov samo hujskači, marksisti.
Store
Pevsko društvo »Bodočnost« proslavi dne 2. avgusta 15letnico svojega obstoja. Društvo priredi ta dan ob 15. uri popoldne veselico v občinskem parku na Teharjih, v slučaju slabega vremena pa v vseh prostorih g. Adrineka v Štorah,
Hrasmtt&fc
Po stavki rudarjev
Stavka hrastniških rudarjev je, lahko rečemo, z uspehom zaključena, Ne bomo tukaj raziskovali vzrokov, ki so dovedli rudarje do stavke, ker je bilo to že itak povedano v »Delavski Politiki«. Danes hočemo samo na kratko povedati dve stvari, ki se nam zdita važni z ozirom na stavko in njen zaključek.
Najprvo to, da bodo gospodje, ki so na tem rudniku, čeprav tudi sami nastavljenci, v bodoče morali vse bolj računati z rudarjem kot živim bitjem, ki je več, kot pa mrtve številke dobička lačnega kapitala. To bi naj razumeli tudi 'gospodje, ki so na vrhovih.
Na drugi strani pa imajo tudi rudarji po tolikih žalostnih skušnjah v preteklosti, morda prvič sedaj priliko spoznati, da za boj proti kapitalu ne zadostuje samo »spontan« izbruh ljudske nevolje, temveč da je neob-hodno potrebna organizirana medsebojna povezanost, disciplina, hladen in ne strasten pogled stvari v obraz, kakršna v resnici je in brezpogojno zaupanje v svoje vodstvo. Če se bomo rudarji iz te stavke to naučili, potem bo naša borba v bodočnosti lažja in uspehi ne bodo izostali.
Rudarji, naša pot je v razredno strokovno organizacijo Zveze rudarjev Jugoslavije!
Rudar.
Trbovlje Veliko Javno zborovanje
V	soboto, dne 25. julija s pričetkom' ob 15. uri (3. uri pop.) se bo vršilo veliko javno zborovanje v Delavskem domu v Trbovljah, na katerem bo poročal s. dr. Živko Topalo-vic iz Beograda o političnem položaju in stališču delavstva. Vabljeni vsi, ki se resno zanimajo za stvarne politične zahteve delovnega ljudstva.
Tobija Sajovic — šestdesetletnik
Rodil se ije v Motniku, na bivšem 'Kranjskem kot isin učitelja. Za čevljarja pa se je izučil v Zagorju ob Savi. Toda ni ostal pri poklicu, ampak 'je postal rudar. Kot rudar v Leobnu je doživel marsikatero razočaranje, pa se je končno vrnil v Slovenijo. Rudaril je nekaj časa na Ojstrem v Hrastniku, nato pa se je ustalil v Trbovljah. No, pai tudi v Trbovljah so se mu v rudarski stroki menjavala opravila: kopal je premog, tesaril v jami, vozil s konji v podzemlju in na 'prostem, bil je tu in tam za čuvaja, končno pa mora prerivati »kare« in paziti na red vožnje pri vzpenjačah dnevnega kopa Neže. Družina se mu je množila, umrli so trije otroci, rodili so se mesto umrlih zopet drugi in ko mu je umrla tudi žena, je moral poiskati drugo. Kajti osem otrok mu je zapustila prva žena in med temi tri nedorasle deklice.
Delo, nesreče, mezdna gibanja in štraj-ki niso potrle moža, kakor je on. Kajti kot član Unije slovenskih rudarjev, prvotne Vzajemnosti, Svobode in zadružnik zadruge 'Delavski dom se je usposobil, da je kljubovalno zrl vsem težkočam naproti in jih premagal. Delavsko časopisje, revije, koledarji in knjige Cankarjeve družbe so mu verni prijatelji in učitelji.
Kot član (prvotne Vzajemnosti) Svobode se je udejstvoval pri pevskemu odseku, pri dramatskemu odseku in kot odbornik pri kinu Svobode - Delavski dom pa je zelo agilen vratar. In tudi sedanje Vzajemnosti je član, Saj se dobro zaveda, da le v slogi vzajemnosti in izobrazbi je moč delavcev, Jubilant je splošno priljubljen in spoštovan. Po dvaintridesetih letih trdega dela pri TPlD. uživa sedaj pičlo 'pokojnino. Od delavskega gibanja se pa ne more ločiti, Delavski dom je njegovo zatočišče. Prepričanje v zmago socialistične misli živi v njem globoko zasidrano. Zvestemu sodrugu tudi naše iskrene čestitke!
Članski sestanek ZRJ podr. y Trbovljah.
V	četrtek, dne 23. t. im se bo vršil s pričetkom ob 4. uri popoldne članski sestanek podružnice ZRJ z dnevnim redom; Organizacija in delavski nastopi. Ker je dnevni red zelo važen, je vabljeno vse članstvo, da se sestanka udeleži. Osebna vabila se ne bodo izdajala.
Tretji obrok moke. Rudarji želijo, da bi se tretji obrok brezplačne moke razdelil do 27. julija, ker vsled občutnega praznovanja težko pričakujejo te podpore, 'ki jim jo nudi TPD. Še bolj nestrpno jo pa pričakujejo rudarski otroci, ker marsikateri izmed njih ni imel koščka kruha v roki od tedaj, ko se je zadnjič delila moka.
Izlet v Kranj. V nedeljo, dne 26. julija priredi »(Prijatelj Prirode« izlet v 'Kranj. Ena skupina ostane v Kranju in po ogledovanja mesta priredi s sodrugi iz Kranja izlet v okolico (na Sv. Jošt ali Šmarjetno goro), druga skupina se pelje naprej do Lesc in od tam napravi skupno z nekaterimi člana podružnice Kranj izlet na Begunjščico. Povratek druge skupine bo čez Tržič. Zvečer se v Kranju obe skupini zdlružita. Vožnja s turi-stovskim vlakom do Kranja in nazaj stane Din 32.—. Vabimo vse člane in prijatelje, da se po možnosti udeležijo izleta v čim večjim številu!
Podružnica I. delavskega kolesarskega osrednjega društva priredi v nedeljo, dne 2. avgusta izlet k spomeniku pokojnega sodr. Stankota Šramla na Studenec pri Sevnici. Naše podružnice, kakor tudi centrala vljudno vabljene. Odvoz naše podružnice je ob
6.	uri zjutraj izpred društvenega lokala. Ostale podružnice pa počakamo do 7.30 ure v Zidanem mostu. Delavski 'kolesarji udeležite se tega spominskega izleta! — Druž-nost!
Družinski izlet nriredi »Prijatelj Prirode«
v nedeljo, dne 26. t. m, na Okroglo in sicer bo taboril na travniku pri mlinu ob Savi. Za one, ki si žele celodnevnega bivanja v naravi, odhod ob 8. uri iz drevoreda ipri Narodnem domu; za popoldanske izletnike pa oib 13. uri z istega mesta. — Vabljeni vsi prijatelji narave, kakor tudi vse članstvo strokovnih organizacij. Nasvidenje! Družnost! Mežica.
V*4
•l
Velikanska dedSčina Frančiškanov in
Kapucinov
Samotarski čudak jim je zapustil Din 300.000,
Šoštanj
V	nedeljo, dne 19. t. m. se je vTŠil ustanovni občni zbor »Vzajemnosti«. Soidrugi iz Šoštanja in okolice so postavili trdne temelje za delavsko kulturno postojanko, ki naj širi kulturo med široke plasti delovnega ljudstva. Upamo, da bo postala 'podružnica »Vzajemnosti« ipri nas pravo žarišče delavskega kulturnega gibanja. Noivo izvoljeni odbor naj pa pokaže, da se zaveda prevzetih dolžnosti v polni meri. Vodilno igeslo naj bo: z vsemi silami na delo za kulturni podvig delovnega ljudstva! Uspehi ne .bodo izostali.
Pri nas imamo vedno dovolj novic, ki ne zanimajo samo nas kranjčane, ampak tudi širšo javnost. Za naše »socialne prijatelje« je pri nas mnogd lažje, ker razpolagajo s svo jim tednikom, da lahko vsako najmanjšo stvar povedo v najbolj,črni luči. Zato je prav, da tudi mi včasih posvetimo za njihove zidove. Eden .glavnih med njimi, ki ima celo naslov upravitelja nekega podjetja, tajnik gotove stranke in še več velikih naslovov, ima to napako, da ve o drugih mnogo, namesto da bi kaj več povedal o sebi. Domov grede ne pusti nas delavcev na miru, razgraja in vpije nad nami, uporabljajoč najbolj surove izraze. Če pogleda včasih ta gospod, ki je znan po vsem mrestu, preveč kozarčku na dno, naj se zaveda, da mora biti na cesti dostojen, četudi je imel nekoč pravico kot-mandirati. Mi delavci vemo mnogo in bomo druigič, če nas ne bo pustil pri miru, sami z njim obračunali tako kakor sc spodobi, — Gospod pa, ki ima vpliv na njega, opozarjamo, naj vendar posvari svojega prijatelja, da jih ne bo delal bolj črne kakor so v resnici. — Kranjski delavci.
Jesenice
Proslava Mednarodnega zadružnega dne na Jesenicah. V soboto, oz. nedeljo, dne 4. oz. 5. julija t. 1. so zadrugarji vsega sveta proslavljali Mednarodni zadružni dan. Na Jesenicah tozadevne posebne proslave ni bilo, ker se je istega dne vršil občni zbor največje jeseniške zadruige,. Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko. Kljub temu pa se je ob koncu tega olbčnega /.bora Spomnil z, Cv, Kristan tega zadružnega praznika in prečital resolucijo Mednarodne zadružne zveze v Londonu, ki jo je v izvlečku objavila tudi DP. Resolucija je ‘bila soglasno in z odobravanjem »prejeta. Prav bi bilo, če bi se za prihodnje leto 'pripravila večja skupna 'proslava Mednarodnega zadružnega dne na Jesenicah, pri kateri bi sodelovale vse jeseniške zadruge in bi .pokazale moč jeseniškega zadružništva proti vsem napadom, ki jih tu in tam uprizarjata na delavsko, zlasti konzumno zadružništvo, zasebna trgovina in zaseben kaipital.
Proslava 40-letnice obstoja Delavskega podpornega društva na Jesenicah se bo vršila dne 8. avgusta t. 1. Del. ipodipodM društvo ima namen, podpirati svoje člane ob .bolezni in smrti ter je skozi in skozi humanitarno delavsko društvo, kakršna so bila delavska društva, še predno se je delavstvo začelo organizirati v strogo borbenih in strokovnih organizacijah na eni strani in v gospod, zadrugah na drugi strani. Društvo je vsa leta svojega obstoja izpolnjevalo svoje naloge in po. svojem živahnem delovanju dokazalo u-piravičenost svojega obstoja, tudi po ustanovitvi vseh zgoraj imenovanih delavskih organizacij, Del. podporno društvo tfleda ob svoji 40-letnici lahko z največjim zadoščenjem na svoje delo. Člani oz. njih svojci, ki jim je v bolezni ali ob smrti, t. j. v najtežjih trenotkih stalo na strani, pa sami najbolje vedo ceniti pomen društva. Ob proslavi se bo vršila, predvidoma na vrtu Delavskega doima, tombola z veselico, na katero \abim3 vse delavstvo ieseniško-javorniškega revirja in vse, ki z delavstvom čutijo.
SoStanJ
Delevsko kulturno društvo »Vzajemnost« in »Cankar« imata v četrtek, dne 23. ob 8. uri zvečer važno skupno sejo v hotelu Jugoslavije. Dolžnost vsega članstva je, da se točno in sigurno udeleži te seje! Vsi tisti, ki še imajo kakšen društven inventar, naj ga prinesejo, da ne bodo imeli kakšnih nepotrebnih potov ali stroškov. Vso delavsko in kmečko mladino vabimo v našo sredino, da pristopi in da pomaga delati na kulturnem polju.
Sv. Lovrenc n. Poh. 20. julija.
Meseca majnika je umrl v bližnjem Re-cenjaku v Sv. Lovrencu samotarski posestnik Andrej Paulič v starosti 76 let. Mož je živel dolga leta kot samec skrajno čudaško in skromno. Čeprav je bil premožen, lastnik čez 50 oralov velikega in lepega posestva, si ni ničesar privoščil, ampak je še celo stanovanja v hiši oddal drugim ljudem za najemnino, a sam se je umaknil v čumnato, v kateri je spal na golih deskah. Po njegovi smrti so ga našli v strašni nesnagi in samo .psa, ki je čuval njegovo posteljo.
Ljudje so govorili o bajnih vsotah, ki bi jih naj ibil pokojni skrival pred ljudmi in so ga nekoč ponoči tudi roparji napadli ter se gostili pri njemu. Še kratko pred smrtjo je prodal pokojni Paulič vole, za katere je dobil par tisoč dinarjev. Kljub vsemu ipa se je našlo po njegovi smrti samo Din 800.— gotovine in so domačini prepričani, da mora biti denar kje skrit, ter so nekateri tudi že prav pridno iskali in kopali za Pauličovim denarjem v okolici hiše. Doslej še niso našli ni-
Kakor strela z jasnega neba
pa je nedavno zadela vse, ki so poznali pokojnega, neverjetna novica, da se je našel v Mariboru pri notarju testament, katerega je napravil pokojni Paulič že leta 1934 v Mariboru. Paulič je bil znan kot brezverc, ki ni hodil nikoli v cerkev, ampak je nasprotno pripovedoval, da so bankovci njegovi svetniki in tudi prijatelj duhovnikov ni bil. V oporoki, ki jo je napravil leta 1934 Paulič v Mariboru, pa je zapustil vso svoje posestvo, katero je v oporoki ocenjeno na Din 240.000:
1. Frančiškanski cerkvi Matere milosti v Mariboru do prve tretjine;
2. cerkvi Sv. Jožefa v Studencih pri Mariboru do druge tretjine in
3. sestri Paulič Katarini, babici pri Sv. Lovrencu na Pohorju do zadlnje tretjine. Če fci ta sestra poprej umrla, pripada tudi njen delež v enakih delih ostalima dedičema, to je obema kerkvama. Cerkvi Frančiškanov in Sv. Jožefa, pa smeta porabiti dedščino za popravljanje in lepšanje cerkve in za večno
molitev v blagor duše pokojnika in njegovih sorodnikov. Posestvo se mora na javni draž.bi prodiati in potem razdeliti med dediče. Ta sestra Katarina Paulič je umrla že leta: 1935 in sta na ta način dediča sedaj vsak do polovice edino Frančiškanska cerkev v Mariboru i.n kapucinarska v Studencih.
Naravno, da je zbudila ta oporoka v Sv. Lovrencu in daleč naokrog, velikansko senzacijo. Ljudje se čudijo, če je bil pdk. Paulič naenkrat tako pobožen, da je napravil tak testament, čemu potem vsaj po tem testamentu ni hodil v cerkev, čeprav je še 2 leti živel. In če je že zapustil cerkvi, zakaj se ni spomnil domače fare, ki ima kar 4 cerkve za popravljati? Kdo je tako uplival nanj? In kdo je hodil z njim v Maribor?
Iz testamenta je tudi razvidno, da baje pokojni ni želel, da bi priči testamenta vedela za vsebino, ampak sta samo podpisala testament, ne da bi vedela, kaj je vrijem. Čemu in odkod ta skrivnost? Saj ti priči sta bili dva sodna poduradnika, Vivod Avgust in Varl Mihael.
Sodišče je pa sedaj ocenilo posestvo na Din 300.000 in ga začasno upravlja domači župan.
Sorodniki — velikanski reveži.
Kakor že neštetokrat, se je zopet enkrat zgodilo, dia pod takimi tajinstvenimi okolščinami cerkev podeduje vse, sorodniki pa ne dobijo niti prebite pare in vendar ima pokojni Paulič 8 nečakov in nečakinj, ki so vsi brez vsakega premoženja, večinoma brezposelni delavci, delavke ter služkinje. Kdo se bo zavzel za te reveže, ki bi imeli sicer po zakonu pravice do lepe dedščine in bi si mogli na stara leta olajšati življenje? Domačini pravijo, da bi še umeli dejanje pokojnega, če bi naklonil dedščino domači cerkvi, ne pa, da dobijo na pr. Frančiškani, ki imajo itak ogromno premoženje v Mariboru. Kako pridejo ti frančiškani in kapucini do tega, da bodo .dobili to ogrom.no dedščino Din 300.000.—, da bodo opravljali »večne molitve v blagor duše pokojnega?«, reveži, sorodniki, pa bodo. pri tem stradali!?
Kakor slišimo, ibodo sorodniki tožili na razveljavo te oporoke.
Velenje
Življenje rudarjev. Na srečo! je rudarski pozdrav. Življenje rudarjev je neprestan boj. Noben delavec ni tolikokrat v smrtni nevarnosti, kakor rudar. Ko gre z doma, ne ve ali se bo še kdaj vrnil ali bo še videl — svojo ženo in ljubljeno deco. Že zgodaj zjutraj ko je vsa pokrajina še mrtva, ko še vse počiva, že vidimo črne postave, ki hite v rudnik na delo, Njihovi obrazi so mračni in otožni. Težki so časi za naše rudarje, saj nihče ne ve, ali bo imel dtugi dan še zaslužek ali ne bo morda tudi on postal brezposeln, Rudarjev življenje je samo pehanje in garanje brez oddiha, bolj podobno počasnemu umiranju kakor .Življenju, Dočim je pri drugih ljudeh neko sorazmerje med dobrimi in slabšimi dnevi, pozna rudar samo garanje in stradanje. Lahko si mislimo, kako izgleda v revnih bajtah, kjer prebivajo rudarske družine. Da bi topljenje zbudilo ruidarje iz mladodušja! Naj bi se v .njih rodilo spoznanje, da mora sleherni človek na zemlji zahtevati človeka dostojno življenje. Ako že moraš svojo telesno moč žrtvovati za druge in jim ustvarjati bogastvo, potem razpolagaj vsaj s svojo duševnostjo sam in ne pusti, .da ti io zasužnijo tisti, ki te pitajo z obljubami, dočim sami jedo pogače. Za vedimo se, da se lahko obranim o krivic, če bomo močni. Zato, organiziraj se! Ne poslušaj tistih, ki te od organizacije odvajajo n grdijo zaupnike. Vedi, da so to ali nezavedtieži ali pa plačanci. Združimo se v boju za svobodo ih enakost!	Z.	F.
Značaj in razredna zavednost. Delavski zaupnik v Velenju, g. K., ki je dokazal svojo razredno zavest velenjskemu rudarskemu delavstvu s tem, da je .prigovarjal delavcem, naj ne plačujejo prispevkov organizaciji, češ, kaj boste podpirali Arha itd., nam je ponovno doprinesel dokaz svoje »zvestobe do delavstva« s tem, da je sklenil nerazdruženo zvezo z rud. pristv, inž. :B., kateri je seveda izreden prijatelj Zveze rud'arjev in njenih funkcionarjev in splošno zelo priljubljen, saj ima že drugo tožbo pred srez. sodiščem v Šoštanju. Želimo g. K. obilo uspehov v tej zvezi, delavstvo pa opozarjamo, da se iz tega dogodka uči za bodočnost. To je pri nas prvi sad ra role, ki zahteva, da se pritegnejo v akcijo tudi ne direktno interesirani krogi.
Prevalje
»Danes pa samo zakon!« V zadnjih letin je delavstva vendarle marsikaj spremenilo s svojimi predavanji in zborovanji ter delavskim časopisom. To je čutiti celo v naši zakotni papirniški tovarni. Nek gospod je nehote priznal delavstvu, da se je končno vendarle začelo dramiti! in zavedati svojih človeških pravic. Ob neki priliki je dotični gospod .rekel delavskemu zaupniku: »Saj smo ! se prej tudi kaj skregali s fabrikantom, a po-
tem smo napravili to čisto po diomače in je bilo zopet vse dobro. Danes pa ne slišiš o.d delavca, kakor samo: »Zakon, pa zakon, to .pravi zakon, to nam gre po zakonu itd.!« Da, d&, končno je delavstvo zvedelo, da so tudi za delavca zakoni tu, samo da še nima moči, da bi povsod tudi izsililo izvajanje zakonov v zaščito delavstva. Kar ni, pa še bo, za to je garancija naša organizacija in naš časopis »Delavska Politika«, ki se je tudi v našem kraju v kratkem času tako zelo priljubil in razširil med vsemi, ki živijo od dela.
Mežiška dolina Velik političen shod
V	nedeljo, dne 26. t. m. s pričetkom ob pol 11. uri dopoldne se .bo vršil ob lepem vremenu na vrtu gostilne F. Senica, v slučaju slabega vremena v dvorani g. Tofa velik shod, na katerem bo govoril
s. dr. Živko Topalovič o političnem položaju in zahtevah delovnega ljudstva; o potrebi ustanovitve Socialistične zveze delovnega ljudstva pa s. Eržen.
Sodrugi in sodružice, skrbimo, da bo udeležba res impozantna.
Šmartno pri Slovenlgradcu
Delavske družine in neznosne stanovanjske razmere. Iz podeželskih dopisov v »D. P.« so njeni čitatelji že lahko razvideli, da gre kmečkemu delavstvu na deželi, kjer vladajo več ali manj še prave fevdalne razmere, dosti slabše nego .delavstvu v mestu ali industriji. Tudi so podeželski magnatje v zatiranju delavstva še vse nesramnejši, kot njih kolegi v mestih in fabrikah. Plače so tako nesramno nizke, da ne zadoščajo niti za najskromnejše življentje. Vlada JNS je sicer že pred enim letom izginila, a fašistične metode pa obstojajo po deželi še deloma naorej. Pa tudi sicer je za delavca težka. Naša občinska uprava n. pr. se izgovarja. da ne more podeljevati podpor, ker so posestniki s plačevanjem davkov v zaostanku. Nam pa je znano, da so to v pretežni meri ravno oni. ki svojih lokalov nočejo več dajati v najem. Veljati hočejo za dobre kristjane, pa se s svojim postopanjem dajo tako neslavno nizko oceniti, rišemo to, ker nam je znan slučaj da neoporečna šesteroglava tu pristojna družina išče že skozi več kot dva meseca brezuspešno strehe pri čemer so radi onemogočenega obiska' šole najbolj udarjeni njem otroci.
Pobreile pri Mariboru
Podružnica I. delavskega kolesarskega
društva priredi v nedeljo, dne 2. avgusta t. 1. dirko, popoldne pa vrtno veselico, ki se bo vršila v gostilni Kren. Vsi kolesarji, kakor t.uidi prijatelji društva iskreno vabljeni.
Delavski pravni svetovalec
Dedovanje po materi. Pravica ločene žene do vzdrževalnine
Vprašanje Aloja -mati . poseduje hišo z vrtom v vrednosti 100.000 Din. Ima z menoj vred 4 otroke, ki bi prišli kot dediči po njej v .poštev. Kak delež bo dobil vsak od
Odgovor: Ako Vaša matd ne bo napravila oporoke, bodete vsi štirje otroci po njej dedovali z enakimi deli, tako, da bo vsak dobil Vi vrednosti celega premoženja. Ako pa bi Vaša mati napravila oporoko, bi dedovali, po oporoki, vendar ima po zakonu vsak otrok pravico do nujnega deleža, ki znaša v Vašem primeru osmi del vrednosti materinega premoženja. Tudi, če bi mati v oporoki, kateremu od otrok sploh ne določila dedmega deleža, odnosno, če bi določila manjši delež kot pa je njegov nujni delež, bi bila oporoka v toliko neveljavna in bi dotični otrok vkljub temu dobil svoj nujni delež.
Isti. Vprašanje; Sodno sem ločen od svoje žene in sicer iz izključne ženine krivde. Ali me lahko sodišče obsodi na plačilo vzdrževalnine ženi? Ali morda pripade po moji smrti moje premoženje moji ločeni ženi?
Odgovor: Ako je bil Vaš zakon ločen iz izključne ženine krivde, Vaši ženi ne gre pravica do vzdrževamja. Imela bi pa to pravico, ako je bil zakon ločen iz obojestranske krivde. V tem primeru sme sodnik od slučaja do slučaja na ženino prošnjo vpo-števaje vse ok.olnosti in razloge, ki govore zanjo, clbsoditi moža, da plačuje ženi primerno vzdrževalnino. Iz lastne krivde ločeni zakonec tudi nima zakonite dedne pravice niti nima pravice do vzdrževanja iz zapuščine, ki pripada v smislu državljanskega zakonika zakoncu, kadar ne dobi dedščine, oziroma kake druge zadostne preskrbe iz zapuščine. Vaša žena M torej za Vami dedovala le, ako bi jo v oporoki postavili kot dedinjo.
Šoštanj. Vprašanje: Nek zasebni nameščenec, član OUZD in Pokojninskega zavoda, je moral vsled obolenja na pljučih zapustiti službo. Sedaj je že več mesecev bolan, pomoči pa ne dobi od nikoder. —< Odgovor: Kdor je zavarovan za slučaj bolezni, se mora zglasiti pri uTadovem zdravniku. Ako ga spozna, da je nesposoben za delo, ga sprejme v bolniški stalež. Ako se zdravniku zdi ozir. bolnik za to zaprosi, ga pošlje urad v sanatorij ozir. zdravilišče. Za čas bolezni pripada bolniku hranarina. Pri pljučnobolnih dovoljuje OUZD podaljšanje bolniške dobe od 26 na 52 tednov. Ako tudi po tej dobi nameščenec, ki je član Pokojninskega zavoda, ostane nesposoben za delo, prosi za rento.
Književnost
Novi Badjurov vodič za Slovenijo, Novi odlični vodič v nemškem jeziku v žepnem formatu, katerega sta izdala Tujskoprometna Zveza (Putnik) v Mariboru in Zveza za tujski promet v Ljubljani izpod peresa našega priznanega avtorja Rudolfa Badjure, je našel v. -domačem in tujem tisku najboljšo oceno ter izpolnjuje običajno vrzel, ki je vladala zadnja leta radi pomanjkanja dobrega vodiča. Prihodnje leto bo izšel vodič z vsemi potrebnimi izpopolnitvami še v našem, češkem in francoskem jeziku. Ogromni stroški, katere sta obe tujskoprometni zvezi investirali v to delo, bodo gotovo rodili velik uspeh v kor'st naše propagande v inozemstvu. • Interesentom je vodič za ceno Din 15. na razpolago pri Tujskoprometni zvezi (Putnik) Maribor, Celje in Rogaška Slatina.
Ribnica na Pohorju
Za širjenje izobrazbe med delavstvom.
Ker so se že skoro po vseh delavskih centrih po razpustu »Svobode« ustanovile podružnice novega izobraževalnega društva »Vzajemnost« in ker ije izobrazba tudi našemu, sedaj že precej številnemu delavstvu v kamnolomih najmanj tako potrebna kot ribi voda, se s tem pozivajo vsi zavednejši sodrugi, ki so za to, da dobimo tudi mi novo izobraževalno društvo, da se javijo pri s. A. Razdoivšeku. Izobrazba nam je tem bolj potrebna, ker obstoija nevarnost, ida izgubimo celo dosedanje skromne pridobitve, potrebna tudi zato, ker sličnim meščanskim društvom ni uspelo niti po večletnem obstoju odpraviti ali vsaj omejiti grdih razvad, ki so se ukoreninile med našim delovnim ljudstvom.
Studenci pri Mariboru
Krajevni šolski cdbor v Studencih razpisuje dobavo 15 kub. m. mehkih borovih drv in 15 kub. m. bukovih cepanic, postavljenih do 25. avgusta 1936 k šoli v Studencih. — Ofertc je vložiti do 1. avgusta 1936 na naslov krajevnega šol. odbora v Studencih.
DA Vas prepričamo o naši ogromni zalogi in najlepši izbiri;
DA odprodamo zalogo letnega blaga;
DA vsakomur omogočimo cenen nakup najboljšega kvalitetnega blaga in DA Va* s tem pridobimo za stalnega odjemalca, se odrečemo našemu običajnemu
zaslužku
In
prirejamo kratkotrajno REKLAMNO ODPRODAJO po znilanih cenah
Pri takojšnjem plačilu prejmete na naši blagajni 1O°/0 popusta na naše običajne že zelo nizke In v izložbah navedene cene 12°/0 popusta pa pri nakupu čez 500 Din’-—
Izkoristite to izredno enkratno priliko, obiščite nas! Prepričajte se
los. KarnlCnlk, Maribor, GLAVNI TRG št. 11
tovarniška zaloga perila, modna trgovina, konte
Zahtevajte vedno h povsod kruh In pecivo Iz Delnvske petaevMjm
Telefon . M. 2324
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.