IZ MLADIH PERES PRISPEVKI ZVONČKARJEV
BO2IC V TUJINI                     mcniV«   Deklica  odgovori:   »Mati  so  rekli. da pridc po mene vrag, ti si me sedaj za;
Dan za dnem visi siva mcgla iz-     pustila«.
pod  neba. Nad mestom se  tlači težki           Marija pa reče: »Reci materi, da naj ti
dim  in stroji brne  divje  povsod   kot     ^8^" roki v lakti' '!> kadar Pride "ae
vedno. Nič novep, nič drugega bi ne   L '« * ™ ^?L ^ tse
lmel  povcdati.  pa  je  hozic  tu.  Težko     rok;.  Vrag  odtuli  v  peklo.  Deklica  pa je
mi je pri duši. domov ne morcm.           vendar živela dalje...
Mraz pritiska; nobena špranja mu          Ko pa je bila godna za možitev, se je
ni preozka. V izbi je hladno. roke si     °žen.u .*. ,njo .™ovlt   mo2.   Moral pa je
..    x     .  ,           '            .       kmalu iti k vojakom. Doma je pustil otro*
ogrevam v zepih. In tako samotno je.     ka z ženo Cez Cas pi5c žcna možu, da je
misli   mi   hočcjo   domov.   Oblcčem   si     dobila zopet enega sinčka. Vrag pa jc bil
plašč in stopim na ulico.                          nevoščljiv. Brž je pistuo na pošti popravil,
Na trgu prcd cerkvijo sv. Antona     čcš da ima dva psička. Mož pa je odpisai,
so bili postavili veliko snrnko. V mra-     da naj ima' kar ^°ie- v"g ie zopet p-ripi<
ku zažari v mnogobarvnih lučkah, „.   ^^V^S'^^^
dio   pa  trosi   vscokrog   glasbo.   To   je     umore. 2ena pa je prosila, da naj ji vendar
skupno veselje  naše  mestne sedmice.     prizancsejo.   Hlapci   so   ji  res  pTizanesli.
V bogate plašče skrbno zavite damc z     žena je odšla v gozd na Smuk.
večnim  usmevom  na  pobarvanih  ust-         ,1>od Smukom pa je bil studenec. žena
nioah stopajo rablo tod mimo. Ali me-     j? "     ravno /cjna. Namuzmla ,c glavo »
•x          \  i   -¦   rr               -i-       ii         studenec, da bi se napila. Otroka, ki ju je
ne nič ne utolazi. Znova mislim: (kako     imela privczana okoli pasu, sta ji padla v
neki jc ta čas doma?                               vodo   2ena pa je  z  nadlahtnico plula  po
In Jczuščck mi ni prinesel nobe-     vodi.
nega pozdrava, ne voščjla. Pozabilli so          Tak°i ko ie zaLela Pluti P° studencu.
natne!                                                         s*a J' zrasli obe rnki. Tcdaj je vzela otroka
rr** i      -  i             k i                                v naročie in odšla proti Pcščenku.
Tako zalosten. tako skromen jc b I           ,ri>-    i     •    ui    i        ir       nv i-
letos moj  božič. ko  ste  se mnogi  v        , V Pesccnku 'c^lla leP; d"lm.a- oko '
...        _.          ,.       .         . V   f          zelenc drace so rastle smreke. Sredi smrek
nepbpisni sreci moRh radovat. ljubega     Je bila lujka. žena krene k tej lučki.
Jezu^ka pri svojcih.                  __                      Na sredi dra(,e je bila hišica v tej hišii
Gabrijel  K.        ci je živela žena. Bila je Marija. Žcna jo
poprosi, da naj jo vzame. Marija 'jo je spre*
VPvn««TIVI vmr                   'cla in zbežala... Ko pride mož od voja.
NhVOSCLJlVl VRAG                   kcv  vpra.a po ženj   H,apcj mu povedo   da
(Belokranjska pripovedka.)                jt pisal, da naj jo umore. Mož pa je rekcl.
Živcla  je  pod   Sraokom   ubožna   zena.     da on tcSa nikdar ni pisa].
Nekoč je šla v gozd. V gozdu jc srečala          Kmalu za tem gre na lov na Fesčemk.
imovitcga moža. Bil je vrag. 2ena mu je za.     Zaide v 8ozdu in Pride do one k°ae- Po=
Cela tožiti, kako da je revna                         Prosi prenočišča. Žena mu reče. da naj ležc
Mož je rekel: »Ce je tako, ti dam jaz     v postclj.  Muž  je  res  legcl  na postelj  in
denar.  Samo  obljubi  mi,  da mi bo5  dala.     zasPal- 2ena sedi Pri Peii in se g'eje. Po,
kar prvič pride na svet«.                              "o6i  pade roka  onega  moza na  tla. Zena
Žena je obljubila,  da bo storila tako.     Pravi  "troku,  da naj  dene roko očetu  na
Takoj tisto leto je rodila lepo dcklico.     posteljo.  Otrok jo uboga.
Ko je ta odrastla. je hodila vcdno molit v          Nato Pa vPraša, če je spcči tujcc mar
kapelo. ln kadar je mati rezala kruh svoji     njegov oče. Zena mu pravi, da je in obe.
hčcri,  se  je  vedno jokala. Deklica vpraša     ni pove vse. kar je dcživela.
mater:   »Mati,   zakaj   se  pa   jočete,  kadar          Mož je bil vesel. Rekel je svoji ženi,
meni kruhek režete?«                                   da naj počaka do jutri.
Mati je rekla: »Vrag pride po tebe«.               Ob zori  odide mož v dolino. Drugega
Deklica je šla mimo kapcle in se ni nič     dne   pride  z   zlato  kočijo   po   ženo   in   jo
oglasila pri Mariji. Marija je rekla: »Dekli=     odpelje na svoj dom.
.ca,  zakaj  se  pa  ne oglasiš danes  nič  pri                                             Lojze  Sodja.
120