8 5 6Z+ 60100200 PRH OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KOPER DNEVNIK ^tnina pl.ičtna » gotovini ,bb' oostalt I grupo. Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 10 (9922) TRST, petek, 13. januarja 1978 vBr™S^ ! Tr*tu lLm!ja ,1945' 'Prodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ..Doberdob, j ^ J u , od 18 septembra 1944 do 1, maja 1945 v tiskarni «Slovenija)> pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjena Evropi. NESPREJEMLJIVO AMERIŠKO VMEŠA VANJE V ITALIJANSKE NOTRANJE ZADEVE ZDA uradno svarijo Italijo, naj ne dopusti sodelovanja komunistov v vladni koaliciji «State Departement» poziva «zanesljivo demokratične stranke», naj sestavijo *učinkovito vlado» - PSI odgovarja, da poseg ZDA krši načela enakopravnega partnerstva med zavezniki B )ans**ie splošne politične nape-t v Trstu še narašča. Po a-rv prejšnjih dneh so vče-j ■ neznani fašistični napa-,, c* z dr/no akcijo zagnali v eiJeni mestnem središču ročno 1 vi.bo na sprevod avtonomnih earjev. Na srečo je liomba ™al‘> v bližino zidu. kjer ni bi-I n'koKar, in je zato povzročila r "'anjšo materialno škodo. Vče-rj. Ponoči so fašistični atentato-a * nažgali predpražnik pred se-pjje'n sindikata pristaniščnikov Oiai in povzročili manjšo •'rialno škodo, v dopoldanskih Pa/je policija aretirala ne-shnpatižčrfa skrajne deslli-„ . Pri katerem. *o našli zračno "0. Napetost je trajala še v Poldanskili urah, ko se je pred s *° oakl®u- kjer so sodbi de-s avtonomistom zaradi za-h* menze v Ulici Gambini, Oifu!" 'reAi.ie število njihovih so-lenlkov, vendar do incidentov *' Prišlo. j sile, °Pozarja italijanske politične it van’;.. ? ZDA nasprotujejo vkliuče- lloi češ da komunisti ne sogla- fj vanju r 'J,Jn nasprotujejo vključe j( Vagj ^munistične partije v vladno i ri8jo * i J«alj »' *avni «skupnimi demokratičnimi i- ■f Hvmk,reriŠkih 'n italijanskih dr- f histrs?,a Predstavnika zunanjega' mili (eni« a Johna Trattnerja se pri-4ri0 utrditvijo, da se stališče ZDA f Ven(jfi,, 'komunistov* ni spremenilo, : vzbU(Jn-*So zadnji dogodki v Italiji tf *ki ' n«fio zaskrbljenost.* Ameri- jj allodnoevropski zavezniki so r v italijansko krizo v upanju, da bo tako pomagala svojim »prijateljem, ki bodo to stališče izkoristili, da bi tako zaostrili psihološki pritisk v tej delikatni in zapleteni krizi*. To je. poudarja «Avanti», nesprejemljivo, ker «krši načela, na katerih slonijo partnerski odnosi med Italijo in ZDA*. Ameriška uprava v svoji izjavi zanika demokratičnost KPI, »pri tem pa pozablja, da 'gotovo demokratične’ stra ;ke v Italiji mislijo drugače* nadaljuje «Avanti*. ki misli predvsem na republikance in PSI. »Ra-ze.i čc ZDA ne mislijo, da je v Italiji edino KD demokratična stran ka, ' i še to po božji volji, isti, i ji daje nenapisano pravico, da odloča o tem, kaj je za Italijo dobro in kaj slabo*. Ameriško vmešavanje v italijanske notranje zadeve že drugič obsojajo v Sovjetski zvezi. Glasilo KP SZ «Pravda» polemizira z ameriškimi stališči in poudarja, da ima KPI pravico do večjega vpliva v Italiji. Interpretacija «Pravde* je, da skušajo ZDA s svojim pritiskom vplivati predvsem na demokristjane, ki so itak pod močnim pritiskom »notranje desnice*. V dolgem komentarju se k pritiskom ZDA vrača tudi uradna sovjetska agenci ja TASS, ki je mpenja. da se »ameriški pritisk na Zahodno Evropo zaostruje postopoma, ker hočejo preprečiti, da bi komunisti vplivali na usodo lastnih narodov*. (st.s.) Danes seja vlade RIM — Ministrski svet se sestane danes dopoldne. Na dnevnem redu je 14 manj pomembnih ukrepov, vendar je možno, da bo posebna medministrska skupina razpravljala in sklepala o imenovanju novih voditeljev varnostnih in obveščevalnih služb (SISMI in SISDE). Podtajnik za obrambo /DA na obisku v Rimu RIM — Ameriški podtajnik za o-bi-ambo William Perry je dopotoval včeraj v Rim na dvodnevni obisk. Popoldne se je sestal z obrambnim ministrom Ruffinijem, s katerim se je pogovarjal o nekaterih vprašanjih v zvezi z oboroževanjem v državah članicah NATO, danes pa bo obiskal Milan, kjer si bo ogledal nekatere tovarne, kot sta Fiat in Agusta, ki izdelujejo vojaški material. RIM — Zunanji minister Furlani se je včeraj pogovarjal na Farne-sini s svojim ciprskim kolegom Johnom Christophidesom, ki se mudi na delovnem obisku v Rimu. Ministra sta pregledala stanje odnosov med Ciprom in Evropsko gospodarsko skupnostjo ter najnovejši razvoj položaja na Cipru. RIAD — Ameriški minister za e-nergijo James Schlesinger je prispel včeraj v Saudsko Arabijo, kjer bo delegacija, ki jo vodi, imela vrsto pogovorov s saudskimi funkcionarji. V svojem sporočilu pravi saudski radio, da je Schlesingerja povabil v Saudsko Arabijo zunanji minister Al Faisal in da bo ameriški gost imel pogovore tudi z ministrom za petrolej Jamanijem. ZASEDANJE MEŠANE VOJAŠKE KOMISIJE V KAIRU Egipčani zahtevajo predvsem umik izraelskih sil s Sinaja Gamasijeve in Weizmanove izjave niso izzvenele pesimistično GIAN CARL0 PAJETTA MENI, DA JE ZACCAGNINIJEV PREDLOG LE »BESEDNA IGRA) Komunisti in socialisti nezadovoljni z meglenimi predlogi vodstva KD o vladi in programski večini Andreottijeva vlada bo verjetno odstopila v ponedeljek - Neodvisni levičar Anderlini predlaga, naj bi novo vlado vodila laična osebnost RIM — To, kar so demokristjani na svojem vodstvu razglasili kot odgovor ostalim italijanskim strankam na zahtevo po obnovi vlade, so le »besedne igre*. Tako je v imenu celotnega komunističnega vodstva, ki je pet ur razpravljalo za zaprtimi vrati o zaostritvi politične krize, iz avil časnikarjem Gian Carlo Pa jetta. Voditelj KPI je tudi poudaril, da se stališče komunistične partije ni spremenilo in da «sedanja vlada ostane neustrezna za izvajanje julijskih sporazumov, kaj še, za kaj pomembnejšega*. Voditelji KPI so očitno zaskrbljeni zaradi načina, kako se razvijajo dogodki in menijo, da je v tem trenutku potrebna predvsem jasnost, k čemur pa vodstvo KD gotovo ni prispevalo. «Saj ne razumemo, kaj sploh predlaga Zaccagnini. Celo Moro bi znal biti jasnejši*, je z običajnim sarkaz- ,,,|ll||||||,|m|t|||t|,M,f,|,|t||||||||||)|||(||J|||||),||||,|n||||,|,|M„,||||,||||||lt|||M,(||„,|||,|||,,,||||||||||||„||f||||||||i||n||||||||||||||t||||m|||||||)||||M||||||| l^AZGOVORU i delegacijo sindikatov in krajevnih ustanov f jk Vlada obljublja, da bo spoštovala °bveznosti do prizadete Furlanije Rljj_ f j^ega 'Pritisk prizadetega furlan-( živalstva na vlado in par- Č.Jtosti, L i sPoštujeta sprejete obvežete. p končno obrodil prye rezul-t.popoldanskem srečanju s st,.=,', Pariamentarnih skupin gretega se je delegarija priza- fi!; av>jena'ekUalstva, ki -’e bila se' D Je|hon,i « .. kolK'u mogočne sobotne |b,>ldnc ac'ie v Hutninu, včeraj po-j!lohi gf.esta'a z zakladnim mini-1 ■ ' »reri m,matiier«; s podtajnikom inTfktvu vlade Evangelisti-, etta 1 °m Andreotti,jevega ka- f;aklad,'ln Ub koncu srečšnja se je b rial r'Un>strstvo — kot poroča-5»> katt' Chigi - obvezalo, da 1? 'jard ?ncai me^ca nakazalo 150 i{ 1*1X1 |i.?r k°t predujem na 375 mi-1?^?’ do y ab|iubljenih za prejšnje 'lk 150 ',i do mat'ca pa bo nadalj- rai"'-.t/slvo, k, pi‘edete"Salranj) °bnove po potresu is in '7a področja, dovoljuje de v , alpvnim ustanovam, da h- ^ Dr,vias!ne Preračune sredstva, fh 'etn T c,ena za Ionsko in letoš-11 * m« operiraj°. kot če ’>i de i bir lli'l*nskle rfV b,aSajni fri' ^edste, dM egaciia' v katen so tede|..,?-'n]k' videmske sindikal-'Je in krajevnih ustanov prizadetega področja, se je dopoldne sestala s predstavniki vseh strank, s predsednikom poslanske . zbronice Irtgraom in podpredsednikom senata Catellanijem. Na vseh treh srečanjih so poudarili nujjiost hitrega in učinkovitega ukrepanja, saj so dosedanje zamude že močno zamajale zaupanje prebivalstva v državo in njene organe. Komunist Di Giulio pa je predlagal, naj se vlada pri nakazovanju sredstev za obnovo poslužuje zakonskih odlokov tudi spričo skorajšnje krize. Končno je delegacija še dosegla, da se bodo predstavniki vlade in strank prihodnji teden sestali s predstavni ki dežele, da preverijo, katere od sprejetih obvez so bile uresničene in kaj je treba še ukreniti,'da ne bo nadaljnjih zamud pri nakazovanju denarnih sredstev, (vt) Delegacija ZZB NOV odpotovala v Turin BEOGRAD — Delegacija Zveze združenj borcev narodnoosvobodilnega boja Jugoslavije, ki jo vodi dr. Aleš Bebler je odpotovala včeraj v Turin, kjer bo na povabilo protifašistični borčevskih organizacij Ita lije sodelovala na mednarodnem srečanju borcev odporniških gibanj. Sx-e-čanje je posvečeno boju za mir, sodelovanje, varnost in razorožitev ter proti fašizmu in terorizmu. BEOGRAD — Konec tedna dopotu-je na prijateljski obisk v Jugoslavijo alžirski predsednik Bumendiene. mom izjavil Pajetta. Vodstvu KPI so med sejo prinesli tudi besedilo izjave ameriškega zunanjega ministrstva. vendar se Pajetta ni hotel izreči. Dejal je samo, da «Carter ni član vodstva KPI», da bi lahko suvereno ocenjeval italijanski položaj. Komunisti so zaskrbljeni, vendar se zdj jasno, da so si enotni v mnenju, da to, kar Zaccagnini predlaga (nekakšen obnovljen programski sporazum z enobarvno vlado, ki bi ji komunisti spontano lahko glasovali zaupnico) niso niti »polovični ukrep * in da je o teh »sploh težko začeti dialog*.' Mnenje KPI so povedali tudi senatorji, ki so razpravljali o vladni krizi,i Zdi se skoraj gotovo, da bo Andreotti odstopil v ponedeljek popoldne ,ne da bi tega sporočil naravnost zbornicam, pač pa na sestanku voditeljev demokratičnih parlamentarnih skupin. Na sestanku mu bodo voditelji KPI. PSI, PRI in verjetno PSDI zagotovili, da ne uživa njihovega zaupanja. Andreotti bo na te izjave sklical ministrski svet, ki bo odstopil, sklep pa bo Andreotti še istega dne sporočil predsedniku republike Leoneju. Slednji naj bi za I čel posvetovanja za sestavo nove | vlade in bo verjetno še pred ko n j cem tedna poveril manda* spet Andreottiju, Tako se bo formalno začela vlad ! na kriza. Odprto pa je vprašanje, ali jo bo mogoče v tem kratkem času premostiti, če demokristjani ne bodo popustili in storili odločpz korake naprej. Kajti stališča vodstva KD po splošnem mnenju odražajo predvsem željo po notranji enotnosti v stranki (in to je Zaccagnini dosegel, saj so desničarski oporečniki umolknili in na zasedanju parlamentarnih skupin enodušno podprli linijo tajništva), ne pa zevesti o dramatičnosti sedanjega položaja. Z rezultati vodstva KD so razo čarani celo socialdemokrati. Član njihovega vodstva Di Obesi je Zac-ca.gniniju očital, da je bil »jeguljast*. PSDI je očitno upala, da bodo demokristjani predlagali vključitev komunistov v večino in odprli vlado ostalim strankam. Zamisel o tem, da bi jim po dolgih letih vrnili ministrska mesta jim je bila zelo po godu, sedaj pa se boje, da bi na predčasnih volitvah izgubili še tistih nekaj glasov, kolikor jih je ostalo po 20. juniju 1976. Republikanci so v škripcih. Bia-siniju se zdi pozitivno, da KD pre dlaga diskusijo o programih, ne razume pa, kako se bo nato izognila razpravi o vladi, ki naj te programe uresniči. Razočarani in nezadovoljni so tudi socialisti, ki tiri i jo, da je v skle pih vodstva KD le ena pozitivna nota: nasprotovanje novim voli- tvam, na še temu ne kaže verjeti. Tajništvr PSI se bo vsekakor se stalo danes, skupina Mancinijevih pristašev pa zahteva, naj Crasi skliče tudi vodstvo stranke. V politično polemiko je na svojstven način posegla tudi skupina neodvisnih senatorjev, ki so bili izvoljeni na listah KPI. V njihovem i-menu je namreč sen. Anderlini v vAstrolabiu* napisal, da bi KD morala storiti »vsaj še korak naprej* in sprejeti zamisel, da bi morebitno novo vlado lahko vodila laična oseb I posl, ki bi lažje zaijmčila soclelova nje z ostalimi SlrSnfcaaH. CANDIDA CURZ1 Od včeraj zopet pogajanja SALT ŽENEVA — Včeraj sta se po mesecu dni zopet sestali ameriška in sovjetska delegacija v okviru pogajanj za omejitev strateškega oboroževanji (SALT), ki so se pričela 21. novembra 1972. Glede dokončnega sporazuma so Sovjeti zmerno optimistični, v ameriških krogih pa menijo, da bo treba čakati vsaj štiri mesece. L'AQUHA — prizivno sodišče je obsodilo na 2 do 3 leta zaporne kazni štiri mladeniče, kj so pred časom pesililj 13-letno dekle. Med Carterjem in Sadatom «skoraj popolno* soglasje WASHINGTON — Mnenje ameriškega predsednika o vprašanjih Bližnjega vzhoda je »skoraj povsem enako* kot Sada tov o. Tako je dejal sam Carter na sinočnji tiskovni konferenci, ki je bila sicer pretežno posvečena notranjepolitičnim zadevam, šef Bele hiše se je spretno izmikal vprašanjem n,lf»rfev* glede zadnjega razvoja godkov na Bližnjem vzhodu: med dingi i nj hotni povedati, kaj ‘ nirsli o izraelskih naselbinah na Sinaju, češ da morajo najti rešitve za tako specifične probleme same za i. vi »resi rane strani. Bač pa je moral Carter priznati »protizakoniti* značaj novih naselbin, saj razne resolucije OZN o tem dovolj .jasno govorijo. Pač pa — je poudaril ameriški predsednik — iz teh dokumentov niso razvidni način in meje umika Izraela z zasedenih ozemelj. V nadaljevanju tiskovne konference je Carter obtožil Sovjetsko zvezo, da je pri [»mogla k zaostrovanju spora med Etiopijo in Somalijo, ko je priskrbela vojaško pomoč in vojaške svetovalce Etiopiji. Nasprotno pa so ZDA, kot je dejal Carter, zavrnile so-rnalsko zahtevo po vojaški pomoči v j prepričanju, da je prvi pogoj za . mir v Afriki samoodločba narodov, | ki tam živijo. L Sodniki zaslišali Ovidia Lefebvra RIM — Ustavili sodnik prof. Gionfrida, ki vodi preiskavo o škandalu Lockheed, je včeraj popoldne prvič zaslišal Ovidia I.e febvra D'Ovidia. Odvetnik, ki ga je Brazilija prejšnji teden izrpčila italijanski pravici, si je šele včeraj toliko opomogel, da je začel odgovarjati na sodnikova vprašanja. Zasliševanju so poleg Lefebv-rovega zagovornika prisostvovali trije pravniki, ki jim je parlament zaupal vlogo javnih tožilcev O zasliševanju, ki je trajalo skoraj dve uri, se je zvedelo bore ma )o. Prof. Gionlridfe se je z običaj no spretnostjo izmikal vprašanjem časnikarjev in se večkrat »skril* tudi za krinko tajnosti preiskovai nega postopka. Vse kar je bilo mogoče zvedeti od njega je, da gre obtožencu odločno na bolje, zlasti ob upoštevanju dejstva, da je bil ob prihodu v Italijo v globoki nezavesti. Sodnik je tudi pojasnil, da bolj kot za zasliševanje je šlo za uvodni razgovor, ki ga bo vsekakor nadaljeval v prihodnjih dneh, najverjetneje pa v začetku prihodnjega tedna, potem ko bodo zdravniki znova pregledali obtoženca, da u-gotovijo, če lahko zdrži napor daljšega zasliševanja. Časnikarji so se včeraj srečali tudi s primarijem kirurškega od delka, kjer je na zdravljenju Lefeb-vre. Zdravnik je potrdil, da je odvetnikovo zdravstveno stanje zadovoljivo, pa čeprav jc še šibek in se takoj utruja. Zvedelo se je tudi. da je bil rezultat roentgenskega pregleda obtoženčeve lobanje, hrbtenice in ramena negativen in da torej nenadne slabosti in globoke nezavesti' ne gre pripisati udarcu Z OBISKOM PRI PAPEŽU PAVLU VI. Dajan zaključil obisk v Rimu Polemika z Vatikanom zaradi statusa Jeruzalema RIM — Z ogledom Ardeatinskih jam, kjer se je poklonil Žrtvam nacističnega barbarstva, iz z obiskom v Vatikanu, kjer se je eno uro pogovarjal s papežem Pavlom VI., je izraelski zunanji minister Moše Dajan zaključil svoj obisk v Italiji. Na tiskovni konferenci pred povratkom v Tel Aviv je Dajan izrazil zadovoljstvo zaradi sprejema, ki ga je bil deležen, in zaradi rezultatov obiska, ter je dokaj izčrpno orisal izraelske poglede na najbolj sporna vprašanja bližnjevzhodne krize. Iz Dajanovih odgovorov na vprašanja časnikarjev pa je razvidno, da so bili pogovori, ki jih je izraelski minister imel v Rimu in v Vatikanu, mestoma tudi delikatni in polemični. Tako je na primer Dajan potrdil oceno, da so bila stališča EGS do bližnjevzhodne krize »neumestna*. Sicer ima vsakdo pravico, da izreče svoje mnenje, je dejal Dajan, toda EGS je že nakazala nekatere rešitve, ki bi jih' bilo treba prepustiti stranem, ki se pogajajo. Tu je Dhjan pojasnil, da misli predvsem na stavke jz izjav EGS, ki se nanašajo na »palestinsko domovino* in na »izraelska naselja na zasedenem ozemlju*. Na tiskovni konferenci pa je prišla na dan tudi majhna polemika z Vatikanom. Dajan se je namreč trudil dokazovati, da s papežem nikakor ni govoril o bodoči ureditvi Jeruzalema; na opombo časnikarjev, da je v uradnem komunikeju Vatikana izrecno omenjen predlog Svete stolice v tej zvezi, je izraelski minister rezko odvrnil, da sam ni sodeloval pri sestavi nobenega poročila in da torej,, to ni njegova stvar, še malo. da;, ni odkrito obtožil Vatikan, da s* je lagal, tim) Izraelski zunanji minister Moše Dajan Je pred povratkom v domovino obiskal Ardeatinske jame, kjer se je poklonil spomina žrtev nacističnega barbarstva, med katerimi je bilo veliko Židov (Telefotu ANSA) KAIRO — Ob koncu jutranjega dela zasedanja mešane izraelsko-egip-tevske vojaške komisije sta šefa o-beh delegacij, egiptovski minister za vojno Gamaši in izraelski o-brambni minister VVeizman, imela tiskovno konferenco, na kateri sta poudarila obojestransko željo, da čiinprej pride do sporazuma, čeprav so trenutna stališča obeh delegacij zelo različna. Izraelski obrambni minister je dejal. da je trenutno m?d egiptovskimi in izraelskimi pozicijami pravi prepad, še zlasti kat;' zadeva izraelske naselbine na Sinaju, istočasno pa je podčrtah da obstaja možnost in skupna želja za premostitev teh 'ftl^auprotij. S svoje strani jc Gamaši tfb-j nf-mll. da se bodo pogajali, dokler ne bodo našli način za uresničitev ciijev obeh držav. Egiptovski minister za vojno je nekoliko minirpizi-ral domen spora glede vprašajva izraelskih nasuflsm ter očital časnikarjem. da preveč vztrajajo na tej točki. Gre samo za eno od številnih vprašanj, o katerih je bil govor, je dejal ter dodal, da so o tem razpravljati- tako včeraj, kot v sredo. Nikakor ni mogoče misliti, da bi rešili v dveh dneh probleme, ki so se kopičili v zadnjih tridesetih letih. Ko je razlagal izraelsko stališče je Weizmen izrazil mnenje, da bodo naselbine vzdolž meje prispevale k normalizaciji med obema državama. Dejal je, da Izraelci nimajo namena ustanoviti novih, kvečjemu bi okrepili že obstoječe. Tudi on je dejal, da je vprašanje miru mad Egiptom in Izraelom mnogo bolj obširno in zapleteno. Weizman in Gamaši sta povedala, da sta govorila tudi o ustanovitvi demilitariziranih pasov. Poudarila sta, da‘je osrednja tema pogajanj na zasedartju mešane izraelsko - egiptovske vojaške komisije vprašanje Sinajskega polotoka. Rezultate teh pogovorov bodo predložili na plenarnem zasedanju kairske konference, ki je trenutno prekinjena in ki bo morala tudi preučiti rezultate zasedanja posebne politične komisije, ki bo začeta delovati 16. januarja v Jeruzalemu. Kairski dnevnik «A1 Ahrajn* je objavil dokument, ki naj bi odražal e-giptovsko stališče na zasedanju vojaške komisije v Kairu. Iz dokumenta izhaja, da Egipt zahteva popoln umik Izraelcev s Sinaja v roku 1* mesecev', utanovitev posebnih nadzornih postojank brez izraelskih vojakov; zavrnitev 'slehernega predloga, ki bi predvideval vzpostavitev skupne iziaelsko-egiptovske uprave' nad šarm El Šejkom (mirovni sporazum naj bi zagotovil prosto plovbo po Akabskem zalivu); prepoved za ustanovitev novih izraelskih naselbin na Sinajskem polotoku po podpisu mirovnega sporazuma in končno umik Izraelcev i treh vojaških letališč na Sinaju. Medtem so v Jeruzalemu v teku priprave za začetek delovanja politične komisije, ki bo začela delovati v ponedeljek in ki se je bo vsaj v začetku udeležil tudi ameriški državni tajnik Cyrus Vanče, poleg izraelskega in egiptovskega zunanjega ministra. V Jeruzalemu omenjajo možnost, da bi povabili v Izrael člane egiptovske vojaške delegacije, ki naj bi si ogledali izraelske postojanke na Sinaju ter ob meji z Libanonom, Sirijo in Jordanijo, da bj se tako seznanili s problemi varnosti, ki jih postavlja egiptovska zahteva po popol-. nem utniku Izraelcev z zasedenega ozemlja. Egipt in Izrael pa se še nista domenila glede dnevnega reda mešanega političnega odbora: v Jeruzalemu vztrajajo, da bi najprej obravnavali vprašanje vsebine morebitne mirovne [»godbe, medtem ko bi v Kairu hoteli razpravljati predvsem o rokih in načinih, izraelskega umika g zasedenega ozemlja, (if) Na sliki: obe delegaciji med poga-tori v Kairu (.Telefoto ANSA) PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 13. januarja 1971 ^ ZASKRBLJUJOČE NARAŠČANJE POLITIČNE NAPETOSTI FAŠISTIČNA BOMBA NA SPREVOD AVTONOMISTOV NA KRIŽIŠČU MED UL CARDUCCI IN UL. BATTISTI Atentat na sedež sindikata pristaniščnikov FILP CISL - Policifa aretirala mladega desničarja, ki je imel v avtu skrito puško - Telefonski poziv o bombi na KD: bila je le šala Val fašističnega nasilja, ki je v zadnjih dneh, čeprav v manjši meji kot ostale predele Italije, zajel tudi Trst, se še stopnjuje. Včeraj dopoldne malo pred 10. uro so fašisti v mestnem središču, na križišču med Ul. Carducci in Ul. Batti-sti zagnali ročno bombo proti sprevodu mladih avtonomistov. Silovita eksplozija, ki so jo slišali daleč naokoli, jc povzročila pravo paniko med prisotnimi, ki so se razbežali, na srečo pa ni bil nihče ranjen. Bomba je namreč padla v bližino zida in je le poškodovala izložbena okna parfumerije Barzelatto, razbila svetlobni napis nad vrati parfumerije in poškodovala šipo avtobusa, ki je peljal mimo. Baje so drobci železa laže ranili tudi nekaj demonstrantov, vendar se ni nihče zatekel v bolnišnico. Kot kaže, sta bombo zagnala dva mladeniča, ki sta na tistem odseku spremljala sprevod. Eden od njiju naj bi s cigareto prižgal zažigalno vrvico, zagnal bombo in nato naj bi oba stekla proti Drevoredu XX. septembra. Baje se je skuoina ♦avtonomistov* pognala za n ima. vendar .jih ni ujela. Poudariti je treba, da tokrat ni šlo za običajno zažigalno steklenico, pač na za pravo ročno bombo, staro konzervno škatlo polno smodnika, vijakov in žebljev. Prava sreča, da je naboj padel v bližino zida in da tedaj ni bilo nikogar v neposredni bližini, kajti po mnenju policijskih izveden cev gre za dokaj nevarno bombo. Manifestacija ♦avtonomistov* se je nadaljevala po mestnih ulicah do županstva, kjer je sprevod krenil v palačo Costanzi in demonstranti so zahtevali ponovno odprtje centra v Ul. Gambini. ki ga je po-cija predsinočnjim že drugič izpraznila. Nato so se avtonomisti razšli in so se zbrali ponovno ob lfi. uri pred sodno palačo, kot poročamo na drugem mestu. Bomba na Ul. Carducci ni edini včerajšnji dogodek političnega nasilja. V jutranjih urah je morala policija v Ul. Diaz 15, kjer je sedež sindikata pristaniščnikov FILP CISL; ponoči so neznanci polili predpražnik z bencinom in ga zaž- Predsednik upravnega odbora Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 4. redni občni zbor, ki bo dne 27. januarja 1978 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v čitalnici Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul, sv. Frančiška. 20, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Obračun in predračun 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Sprejem novih članov 5. Razno gali. Plameni so poškodoval; vrata sindikata in bližnjih uradov,, vendar niso povzročili večje škode. Ni znano, ob kateri uri so fašistični skrajneži zanetili ogenj, kajti šele v jutranjih urah, ob odprtju uradov, so ugotovili, de je predpražnik zgorel in da so vrata okajena. V dopoldanskih urah so tudi fašisti uprizorili v Drevoredu XX. septembra manifestacijo, vendar brez posebnega uspeha, saj se jih je zbralo zelo malo. Nekaj je bilo tudi lažnih alarmov: telefonski poziv, da je bomba na • sedežu KD v palači Diana in skrivnosten zavoj, naslovljen na MSI, pred vr8ti po-slooja v Ul. San Lazzaro 15 (se dež MSI je v isti ulici na številki 5), ki so ga odprli policijski izvedenci. a v njem našli le revije in Časopise. Končno je treba omeniti še are- tacijo 19-letnega simpatizerja mladinske neofašistične organizacije fronte della gioventu Daniela Radovim ja; policija ga je okoli 10:30 ustavila v Ul. Carducci, po kateri se je peljal s svojim avtom z dvema prijateljema. V prtljažniku njegovega avta so našli zračno puško ter ga zato aretirali in prijavili sodišču zaradi posesti strelnega orožja. Od 6. ure stavka v tržaški luki V okviru vsedržavne 34-ume stavke, ki so jo napovedale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki sestavljajo enotno zvezo pristaniških delavcev, stavkajo vse kategorije v tržaški luki od danes do jutri ob 6. uri. Oproščeni so samo zaposleni pri varnosti naprav (telefonske, e-lektrične in hidrodinamične centrale, ambulante, garaže). Delavci so bili prisiljeni stopiti v stavko spričo nepripravljenosti lastnikov in ministrstva za trgovinsko mornarico do resne obravnave predlogov, ki jih vsebuje sindikalna platforma in zaradi odpovedi srečanja, ki bi moralo biti 10. t.m. s pristojnimi ministrstvi, da bi presedali naložbe za luke. Sindikati protestirajo tudi zaradi nepripravljenosti ministra Lattanzia upoštevati njih bistvene zahteve in proti odloku ministra Pardolfija o koncentriranju carinskih operacij za železarske in tekstilne proizvode v nekatere luke. Sindikati so sklicali skupščino pristaniških delavcev za danes ob 9.30 na pomorski postaji, da jim obrazložijo razvoj položaja. ■iiiiiiiiimMiiiimiiininimiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMimiiiiMiiiiiiiiiiiMtiiiiHniiiuiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiniitiiiiiiiiiiumHiiiHi PRED POLNO DVORANO TRŽAŠKEGA SODIŠČA Pogojna, a vendarle stroga kazen zaradi zasedbe menze v Ul. Gambini Z razsodbo je sodišče očitno hotelo omiliti politično napetost, ki že nekaj dni vlada v Trstu Tržaško kazensko sodišče je včeraj obsodilo vseh deset mladih avtonomistov, ki so jih aretirali 4. t.m. v bivši občinski menzi v Ul. Gambini ter jih obtožili zasedbe javnega poslopja, posesti vojnega orožja (molotovk, ki jih je policija našla » zasedenem poslopju) in moralne soudeležbe pri tatvini v trgovini jestvin Kobal na Silvestrovo lani. Vendar pa so sodniki spoznali deseterico za krivo le zasedbe javnega poslopje, vseh deset so popolnoma oprostili tatvine, kar zadeva posest orožja so devet obtožencev oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, enega pa obsodili. Gre za Giorgia Stevanata, 18 letnega dijaka, ki je imel v žepu posebne vžigalice, s kakršnimi so bile pripravljene zažigalne steklenice, ki jih je policija našla v centru v Ul. Gambini. Njega so obsodili na leto in štiri mesece zapora ter,,250.000-, lir globe. 8 obtožence-v na Teto dni zapora, zadnjega, edinega mladolet nika, pa n' 8 mesecey ,zapora;^ka-;ojna in že sinoči je de- žen je pogojna seterica zapustila koronejske zapore, v katerih je preživela osem dni. Pred zaporom jih je pričakala velika skupina prijateljev, ki so se že ob 18. uri zbrali pred sodiščem, pozorno sledili razpravi in sprejeli obsodbo z burnim ploskanjem. To ploskanje p« je balo vsekakor v veliki meri neutemeljeno, kajti obsodba je zete težka. Ne gre toliko za vprašanje pogojne kazni in torej takojšnje izpustitve na svobodo, kar so sicer vsi pričakovali, ampak za dejstvo, da so se sodniki odlpčiji za visoko kazen zaradi zasedbe javnega poslopja, za kar bi se sodniki lahko odločili tudi za dokaj nizko globo. Očitno so torej sodniki hoteli izrecno poudariti neutemeljenost in nepravilnost zasedbe menze v Ul. Gambini, medtem ko so nekoliko popustili pri ugotavljanju krivde obtožencev v zvezi s posestjo orožja. Pomembno je tudi dejstvo. da so vsem priznali olajševalne okoliščine in pogojno kazen ter jih izpustili na svobodo, kajti s tem so nedvomno pripomogli k zmanjšanju izredne politične napetosti, ki že nekaj časa vlada v našem mestu. T “ . i i» - • r- Smrtna nesreča na delu v obvoznem železniškem predoru Pri gradnji obvoznega železniškega predora v Trstu se je včeraj pripetila smrtna nesreča. 800 m po tunelskem vhodu v Ul. D’Aviano je Odmevi na politično nasilje Zadnji dogodki od zaprtja fašističnega brloga v Ul. Paduina, izgona mladincev iz bivše občinske menze v Ul. Gambini, do atentata na sedež sindikata CISL pristaniških delavcev in včerajšnje fašistične bombe v mestnem središču, so globoko odjeknili v tržaški javnosti. KPI v svdjem poročilu navaja stopnjevanje fašističnega nasilja, ki ni obšlo niti našega mesta. »Po atentatih na sedeže in predstavnike KPI v preteklih tednih, po nedeljskem napadu, zaradi katerega še vedno leži v bolnišnici mladinec, katere mu mora vsa demokratična javnost izraziti solidarnost, ini po napadu na pokrajinski sedež KD, so bili v Trstu potrebni primerni ukrepi glede na nevarnost položaja.* Iz komunističnega dokumenta preveva zadovoljstvo zaradi zaprtja fašističnega brloga v Ul. Paduina, ker predstavlja uresničitev zahtev demokratičnih sil, sindikalnih organizacij, izvoljenih predstavništev, mladine, italijanskih in sloveaskih š udentov. Nadalje KPI zahteva preventivno dejavnost organov javne varnosti, da se prepreči vsaka fašistična provokacija in nasilje, kot je bila včerajšnja z bombo v mestnem središču. Zasedba bivše občinske menze je po njihovem mnenju neodgovorno dejanje, ki omogoča najrazličnejše orovokacije in strumentaiizacije, je dejanje v popolnem nasprotju z mladinskimi in delavskimi interesi. V zaključku, svojega- poročila KPI pripominja, da je treba odpraviti vzroke hude krize današnje mladine. Tiskovno poročilo KD izraža zadovoljstvo ob ukrepih sil javnega reda, ki so zaprle sedež v Ul. Paduina in izgnale mladince iz Ul. Gambini. Enotno poročilo komunistične in socialistične mladinske federacije ter mladincev ACLI med drugim pripominja, da poseg javnih organov v Ul. Gambini ne rešuje problemov odtujitve in razkroja mladine. Ob tem problemu se najdlje ustavlja dokument, ki so ga izdali demokratični univerzitetni docenti. Najprej podaja analizo vzrokov današnjega nasilja, nato pa preide na vzroke zasedbe bivše menze. »V Ul. Gambini stoji velika, le več let prazna stavba, ki počasi razpada, ker se zanjo pristojna ustanova ne zanima. Stoji v revni mestni četrti, kler je potreba po prostoru izredno občutena*. V dokumentu nadalje ugotavljajo, da so mladinci ustanovili neke vrste »družbeni center*, ki naj bi omogočil shajanje mladine, iskali so stike s prebivalstvom, kar pa jim ni uspelo. Njihova izolacija je postala, zaradj njih samih in pomanjkanja sogovornikov, še hujša. Izgon in aretacija desetih mladincev, od katerih je samo eden študent. drugi pa so brezposelni delavci, ni najboljši odgovor na probleme javnega reda, je rečeno v dokumentu. Po mnenju demokratičnih docentov pa je predvsem potrebna najširša razprava in razčiščenje med vsemi političnimi in družbenimi silami. Za sindikalno federacijo CGIL-CISL-UIL je atentat na sindikat pristaniščnikov in bomba v mestnem središču ponoven dokaz nevarnosti fašističnega nasilja v našem mestu. Tajništvo sindikalne federacije med drugim zahteva normalizacijo položaja v bivši občinski menzi, da se prepreči nadaljnja napetost, ki lahko samo škoduje mirnemu sožitju občanov. Splošnemu ogorčenju zaradi fašistične bombe v samem mestnem središču se pridružuje tudi tajništvo SSk, ki je ob tem napadu in’ dogodkih zadnjih dni posebej razpravljalo. Sporazum z bančnimi zavodi za posojila žrtvam potresa Deželni odbornik za finance Tri-pani je včeraj podpisal sporazum z inštitutom za zemljiško kreditiranje, s štirinajstimi kmečkimi in obrtniškimi posojilnicami ter Furlansko banko iz Vidma za dodelitev posojil žrtvam potresa. Ta posojila bodo služila za popravila poškodova-nih hiš. Pasivne obresti bo krila dežela s posebnimi prispevki. Zaključeni zanimivi razstavi v deželi V prejšnjih dneh sta se zaključili -v naši deželi dve zanimivi razstavi. ki so ju organizirali deželni mestni muzej za zgodovino in u-metnost. Gre za razstavo japonskih grafik v Vili Manin in razstavo prazgodovinskih izkopanin »Caput Adriae*. ki je bila na Piancavallu. Dejstvo, da sta bili predstavljeni dve tržaški pobudi istočasno, valorizira kulturno dediščino našega mesta, je dejal tržaški podžu- pan Cesare, in pomeni priznanje celotne dežele kulturnemu delovanju Trsta. V prihodnji turistični sezoni, je nadaljeval Cesare, bodo zato v Vili Manin priredili razstavo prazgodovinskih grafitov, ki bodo prikazovali ves alpski svet, tako iz italijanske kot tudi švicarske, avstrijske in jugoslovanske strani. TE DNI V KOPRU Izšel je zbornik Slovensko morje in zaicdjc» V Kopru je»izšla zelo pomembna publikacija «Slovensko morje in zaledje*. Gre za prvi zbornik humanističnih družboslovnih in naravoslovnih raziskav, ki naj bi v prihodnje izhajal vsako leto. Pobudniki' so bili: Morska biološka postaja v Portorožu, Pomorski muzej v Piranu, Zavod za spomeniško varstvo v Piranu ter pokrajinski muzej, O-sredna knjižnica in Založba Lipa v Kopru. Z zbornikom »Slovensko morje in zaledje* smo dobili Slovenci dragoceno gradivo o našem morju, o njegovi zgodovini, pa tudi o najrazličnejših dogodkih, ki so povezani s slovenskim pomorstvom in pomorščaki. Uvodna članka sta prispevala dr. Aleš Bebler in Livij Jakomin, avtorji poljudnoznanstvenih razprav pa so dr. Miroslkv'Pahor, Jože Šteren, Miroslav Zej, Tone Graber in drugi. Zadnji del zbornika sestavljajo ocene in poročila. Omladič Avtobusne izkaznice po nižjih tarifah za revnejše upokojence Tržaška občiriska uprava sporoča, da bodo upokojenci z nizkimi pokojninami deležni olajšav pri javnih avtobusnih prevozih. Vsi upokojenci, ki imajo manj kot 1.420.000 lir dohodka letno, bodo namreč lahko dvignili v občinskih izpostavah a-bonmajske izkaznice konzorcija za prevoze po znižanih cenah. Mesečna abonmajska izkaznica za avtobusne vožnje na eni sami progi stane 1000 lir, za celotno prevozno omrežje pa 2000 lir. Zainteresirani se bodo morali osebno zglasiti v uradih občinske izpostave, kateri pripadajo. Urnik razdeljevanja izkaznic bo določila vsaka izpostava zase. ob 13.30 zaradi nepojasnjenih vzrokov padel z zidarskega odra 45-letni delavec Silvano Bertossa iz Ul. Fo-scolo 37. Bertossa je po pričevanju prisotnih delovnih tovarišev Silvia Marina in Fabrizia Guerrinija le nekaj trenutkov prej splezal na 4 metre visok oder in preden je pričel z delom je padel v globino ter obležal v mlaki krvi. Zdravnik rdečega križa Auro Giossi je kasneje lahko samo ugotovil, da si je Ber-tossi pri padcu prebil lobanjo. Od ponedeljka refckcija v vrtcih V ponedeljek so v vseh tržaških občinskih vrtcih, ki so prej spadali pod bivšo ONAIRC, začeli z refek-cij°,M Opravljen nji problem glede uprave vrtcev, ki je izzval ostre in dolgotrajne po lemike. Tudi dežela je priskočila občini na pomoč z znatno denarno podporo, ki je poleg podpore zainteresiranih družin omogočila nabavo potrebne hrane pri nekem mestnem podjetju. Manifestacija delavcev tržiške ladjedelnice Po tržaških mestnih ulicah so včeraj manifestirali delavci tržiške ladjedelnica Italcantieri. S tem so hoteli seznaniti tržaško in širšo deželno javnost s hudim položajem, v katerem se je znašlo delavstvo lad,-jedelnice. Istočasno pa so hoteli postaviti pristojne oblasti pred odgovornosti. Kot je znano, se je vodstvo podjetja Italcantieri odločite, da postavi večje število svojih u-službencev v dopolnilno blagajno. V tržiškem obratu je trenutno kar 700 delavcev v dopolnilni blagajni. Včerajšnja manifestacija, ki se je je u-deležilo okrog 300 delavcev, se je odvijala brez incidentov. • Finančno ministrstvo je sporočilo, da bodo žrebanje loterije odložili od sobote, 14. januarja, na ponedeljek, 16. januarja ob 16. uri. To odločitev so sprejeli zaradi stavkovnega gibanja osebja finančne službe. TISKOVNA KONFERENCA V TEATRO STABILE Drama SNG iz Ljubljane gostuje drevi s Pirandellom v gledališču Rossetti Polde Bibič: Radi prihajamo v Trsi; Janez Negro: «Velikani» . problem, ki je aktualen danes in povsod; Žarko Petan: Most med poetiko in teatrom absurda Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane gostuje drevi v gledališču Rossetti s prvo slovensko izvedbo Pirandellovega dela ♦Velikani z gore*. S tem enovečemim gostovanjem se — kot je med včerajšnjo tiskovno konferenco v prostorih Teatra Slabile dejal direktor Drame SNG Polde Bibič — zaključuje izmenično praznovanje dveh velikih osebnosti slovenskega in italijanskega gledališča: Ivana Cankarja in Luigija Pirandella, istočasno pa se nadaljuje lepo zastavljeno sodelovanje Teatra Stabile, Stalnega slovenskega gledališča in osrednje slovenske gledališke hiše, ki se je začelo leta 1963 z nastopom Teatra Stabile s Tomizzovo «Vero Verk* v Ljubljani, in v okviru katerega je Drama 'nkrat že četrtič gost v Trstu po Sofoklejevi Oresteji, Strniše-vih «žabah» in Brechtovi «Beraški operi*. Gledano danes se zdi to sodelovanje nekaj povsem naravnega .logičnega, toda v začetku — je poudaril član umetniškega vodstva Teatra Stabile Sergio D’Osmo — nt bilo tako. Premagati je bilo treba predsodke in odpore in šele ustvarjati ugodno klimo. Postavitev Cankarjevega »Idealista* je dokazala, da so se napori bogato obrestovali in da danes postaja to sodelovanje že kulturna potreba, čeprav bodo še in še potrebni napori, tudi dolgoročni, da bo italijansko občinstvo polnilo dvorane ob gostovanju slovenskih in jugoslovanskih gledališč v Trstu. Prav o tem vprašanju je bilo med tiskovno konferenco izrečenih nekaj zanimivih in tudi ostro kritičnih ugotovitev na račun gledališke vzgoje, začenši pri šolah, kjer naj bi se uvedlo obvezno poznavanje slovenskega jezika. Za direktorjem Drame Bibičem, ki je ob zaključk ■ svojih izvajanj poudaril, da je Drama SNG vedno rada prihajala v Trst bodisi k Teatru Stabile bodisi k Stalnemu slovenskemu gledališču in da je treba tradicijo gledaliških izmenjav še bolj u-trditi, je dramaturg SNG J. Negro pojasnil razloge, zaradi katerih se je Drama odločila za Pirandella in za njegove ^Velikane z gore*. Poleg že omenjenih jubilejnih razlogov je na izbiro vplivalo še dejstvo, da je Pi-randello v Sloveniji dobro poznan, kar pa zadeva (Velikane* gre za delo, ki izstopa iz klasičnega Pirandellovega opusa in ki obravnava tudi danes aktualen problem ixlnosa med poezijo in tehničnim svetom, svetom nadvlade (oblasti), ki poezijo sovraži in uničuje. Gre torej za moralističen tekst, gre za problem današnjega speta: neglerfe na družbene sisteme. S-‘tega stališča mu je tudi Drama, dati za idauašnji čas ustrezno odrsko obliko,- Režiser Žarko Petan je'prav tako posegel v čase prvih predstav Pirandella na slovenskih odrih in pri tem omenjal slovitega režiserja Josipa Šesta in njegove prve postavitve *Šest oseb išče avtorja* ter «Henrika IV.*, pa Stupico, Habune-ka Jamnika in druge, preko katerih je ime\ Pirandello velik vpliv na razvoj slovenskega gledališča. Tekst «Velikanov* je označil za sko- ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE ITALIJE Deželni komite za Furlanijo - Julijsko krajino prireja v Trstu, jutri, 14. januarja 1978, ob 15. uri v dvorani krožka »Rinaldi* — Ul. Madonnina 19 DEŽELNI AKTIV SLOVENSKIH KOMUNISTIČNIH MLADINCEV na temo: •Zavzetost komunističnih mladincev za kulturni, politični in gospodarski razvoj slovenske narodnostne manjšine v Italiji* miiimitiiHiiMMiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiniiiMiiimniiiiiMHiiifiniHiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiHtiitMiiniiiiiHimm NA KAT1NARSKEM POKOPALIŠČU Zadnje slovo od Amalije Čok V torek dopoldne smo se na kati-narskem pokopališču za vedno poslovili od pokojne Amalije Čok, zavedne slovenske učiteljice iz Lonjer-ja. Poleg domačinov je bilo na pogrebu lepo število učiteljev, vaščanov iz vasi, kjer je pokojnica službovala, ljudi, ki so z njo pred in med vojno delili usodo v zaporih ter bivših učencev, katere je pokojna Čokova učila v materinem jeziku. Po cerkvenem obredu v župni cerkvi je žalni sprevod krenil proti vaškemu pokopališču, kjer je moški zbor sestavljen iz pevcev raznih o-koliških vasi zapel v slovo žalostin-ko »Vigred*. Nato je katinarska gruda za vedno zakrila pošteno in neutrudljivo slovensko učiteljico. Naj ji bo lahka domača zemlja, katero je pokojnica zelo ljubila in se za njo vedno borila. raj most med klasičnim Pirandellom in avantgardo 60. let, med poetiko in gledališčer absurda, predhodnikom Jonesca. «Velikani* dajejo možnost velike odrske realizacije, efektov v sceni in kostumih, je še dodal Žarko Petan in objektivno dodal, da je bila predstava (ki je iz lanskega repertoarja) deležna dobrega sprejema, čeprav ni manjkalo tudi deljenih ocen pri kritiki, kar je seveda odvisno od kritikovega osebnega odnosa do gledaliških interpretacij (vsekakor pa je delo na mariborskem festivalu slovenskih gledališč odneslo dve nagradi za igro), in pri občinstvu pri čemer je treba upoštevati, da tekst Zakonca Anico in Jurija Ku-fersina je osrečila prvorojenka MARTINA Srečnima staršema čestitajo ob tem prijetnem družinskem dogodku Elči, Gigi, Tanja, Gvido, Lidija, Mario, Sonja in Gianni. Novorojenki Martini pa obilo zdravja in sreče. Slovensko deželno gospodarsko združenje iskreno čestita Juriju Kufersinu in ženi Ančki ob rojstvu hčerke MARTINE kateri želi obilo sreče in zdravja v življenju. Včeraj-danes /Danes, PETEK, 13. januarja / VERONIKA Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.44 — Dolžina dneva 9.01 — Luna vzide ob 10.06 in zatone ob 22.17. Jutri, SOBOTA, 14. januarja SREČKO Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12,7 stopinje, najnižja 9,5, ob 13. uri 12,7 stopinje, zračni tlak 1003,5 mb ustaljen, vlaga 69-odstotna, nebo o-blačno, veter 15 km na uro jugo-vzhodnik, dežja je padlo 0,6 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul, Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. nočna sutižbA' Lekarn (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za z uovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ura: telef št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225114; Božje polje Zgonik: tel. 225-§96; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tei. 209-197; Žavlje: tel. 213 137; Milje- tel. 271-124. V počastitev spomina učiteljice A-malije Čok, sojetnice v tržaškem zaporu leta 1940, daruje Tatjana Koren 5000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončke Čok daruje Savina Remec 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončke Čok daruje Pavla Kukanja 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Tončke Čokove darujeta Vanja in Vlado Turina '0.000 lir za Dijaško matico. V spomin na drago nono Rozino daruje družina Obersnel 50.000 lir za Dijaško matico. Ob 11. obletnici smrti nepozabnega očeta Savota Sancina, darujeta Sida in Vinko 10.000 Ur za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. V počastitev spomina Tončke Čokove daruje Drago Sedmak 10.000 lir za Dijaško matico. " Namesto cvetja na grob Nikota Kosmača in Pina Clamentinija daruje družina Ota (Boljunec 38) 10 tisoč lir za PD Slovehec. V isti namen daruje družina Petaros (Boršt 46) 5.00? lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Nikota Kosmača ;n Pina Clementinija daruje Milka Žerjal 5.000 lir za PD Slovenec. V spomin na Tončko Čok in Amalijo čok daruje Ema Tomažič 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Pina Clementinija daruje družina Dobrigna 10.000 lir za osnovno šolo v Borštu. Namesto cvetja na grob učiteljice Tončke čok daruje družina Ljubič 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Štefanije Križmančič darujejo družine Kalc 5.000 za ŠD Zarja 10.000 za PD Lipa, 5.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Bazovice in 15.000 lir za Bazoviško zadrugo. Namesto cvetja na grob Tončke Čokove daruje Pepca Race 5.000 lir za Dijaško ^atico. V spomin na Nikota Kosmača darujeta Zoja in Bruno Jankovič 10 tisoč lir za Skupnost družina Opčine. Darko Švab je daroval 20.000 lir za Dijaško matico v počastitev spomina Tončke Čok in Amalije Čok. PCPRAVEK V spomin na učiteljico Amalijo Čok darujejo njeni bivši učenci 5. razreda, zadnjega letnika pred ukinitvijo slovenske šole pri Sv. Ivanu 1927. leta, 12.000 in ne 42.000 I r kot > bite pomotoma objavljeno v včerajšnji številki. nikakor ni lahek in še manj konsu-mističen. V delu nastopajo nekateri prvaki slovenskega gledališča, kot na primer sam Pulde Bibič, Duša Počkajeva, Iva Župančičeva in drugi. V razgovoru s časnikarji, v katerem je sodeloval tudi direktor SSC Filibert Benedetič in poleg D’Osma še nekateri člgni Teatra Stabile, je stekla beseda o koristnosti gledaliških izmenjav neglede na razlike v jeziku, in še o nekaterih aspektih gledališkega življenja, v Trstu in na logah, ki jih bodo morali ljudje dobre volje na obeh straneh še premostiti. Iz celotnih informacij pa je lilo razvidno, da se tržaškemu gledališkemu občinstvu obeta drevi v gledališču Rossetti izjemen kulturni dogodek, ki ga r.ifiče, ki ljubi gledališče, ne bi smel zamuditi, (jk) Gledališča VERDI L, Jutri in v nedeljo bosta še zad® 1% ponovitvi baleta «Spartacus» v izve« | ■ bi plesalcev iz Budimpešte. Jutrišnite jjredstava se bo začela ob 18. (red S). V nedeljo pa bo ob 16. #1-še zadnja izvedba baleta (red D).® AVDITORIJ Ob 20.30 (konec ob 23.15) «Ljubj sumne ženske* Carla Goldonija, abonmaju: kupon št. 5. Rezervacl pri osrednji blagajni v Pasaži Prol Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem Izredna predstava DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Danes, 13. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti LUIGI PIRANDELLO VELIKANI Z GORE (I giganti della montagna) JANKO MODER METLIKA VOVK ALENKA BARTL URBAN KODER LOJZKA ŽERDIN CHRIS JOHNSON Prevod Scenografija Kostumi Glasba Ples in študij giba Načrtovalka luči Asistent scenografije Filmske projekcije MATJAŽ ŽBONTAR Tonsko vodstvo BRANKO STARIČ Ivektor MIRKO MAHNIČ Režija ŽARKO PETAN Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu od 12. do 14. ure. Abonenti SSG imajo 50 odst. popusta. BREDA JONTES STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977-78 , BRANISLAV NUSIČ OBLAST kometfiSrv 'dveh delih nn nr.*r Prevod MILAN JESIH Scena arh. SVETA JOVANOVIČ Kostumi in maska Koreografija Priredba in režija MIROSLAV BELOVIČ SLAVICA LAUCK1 JANEZ MEJAČ Danes, 13. januarja, ob 20.15 ABONMA RED J. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU gledališče »FRANCE PREŠEREN* v Boljuncu OTON ZUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Scena VLADIMIR RIJAVEC Kostumi MIJA JARČEVA Glasba MOJMIR SEPE Režija JOŽE BABIČ Jutri, 14. januarja, ob 20.30 SOBOTNI ABONMA. V nedeljo, 15. t.m. ob 16. uri NEDELJSKI ABONMA. Iz tehničnih razlogov bo nedeljska predstava ob 16. uri namesto ob 17. uri. ROSSETTI Jutri, 14. t.m., ob 20.30 gostov; SNG Drama iz Ljubljane s Pirandel vim delom »Velikani z gore* (I gi della rpontagna). Za abonente Sl nega gledališča in SSG 50 odst. pusta. Znižane cene za mladino j za študente. Rezervacije' pri osd nji blagajni v Pasaži Protti in pri gaini Kulturnega doma. Od torka. 17. t.m., «La ' poti delle tenebre* L. Tolstoja. Predv gledališče Emilia Romagna v r' Paola Giuranneja. Predstava v at maju: kupon št. 6. Rezervacije ' osrednji bhjgajni v Pasaži Protti. Dramski studio Stalnega slo- j venskega gledališča pod vodstvo® I Maria Uršiča in v sodelovanju^ režiserja Zvoneta Šedlbauerja 1 “ra Akademije za gledališče, radio, jt®di film in televizijo iz Ljubljane, J priredi danes, 13, t.m., ob 201 uri v prostorih SPŽ, Ul. sv. Fran-čiška 20//II, J PREDAVANJE O OSNOVAH DRAMSKE IGRE Vljudno vabljeni! Kino Ariston 16.00-22.00 »Bordella*. Lettieri, Luigi Proietti, Christie e ], De Sica. Prepovedan mladini f P) 14. letom. Barvni film. Mignon 15.00 «La grande avventuO* 'Od Nazionale 15.30 »Le avventure Bianca e Bernie*. Barvna risani'1 lart Grattacielo 16.00 »In nome del Pa"enj re». Nino Manfredi. Barvni fil®' Excelsior 15.30 «(luerre stellari*. M«1 Hamill, Carrie Fisfier. Penice 16.00 «Lorca assassina*. chard Harris in Charlotte Ramp® Eden 16.30 «1 violenti di Roma be® Antonio Sabato. Prepovedan mla^ pod 18. letom. Barvni film. Ritz 16.00—22.35 «11 bel paese*. Villaggio, S. Dionisio, A. Mazza®*1 ro. Barvni film. Filodrammatico 15.00—22.00 «La ®“l dana felice*. S. Hollander. P*" vedan mladini pod 18. letom. Cristallo 15.30 «Bilitis». D. Hami® Prepovedan mladini pod 14. •et«’1 Aurora 16.30-19.00-21.45 «Black s“: day». R. Shaw, M. Keller. film. Capitol 16.00 «Madame Claude*. y ! j povedan mladini pod 18. letorrp' Moderno 16.30 «Porci con le ali*, v povedan mladini pod 18; leto®-,. Im pero 16.00 »Sate - O le 120 f nate di Sodoma*. Prepovedan ® dini pod 18, letom. Barvni film. Ideale 16.00 «Atti impuri alTitalia®' Dagmar Lassander. Bervni & Prepovedan mladini pod 14. I«*®* Viltorio Veneto 16.30- 21.45 »La cPfl di ferro*. Prepovedan mladini 14. letom. Barvni film. Radio 16.00 «11 re dei giardini Marvin*. Jack Nicholson. E™ Burstyn, Bruce Dem. Barvni 0' Astra 16.30 «11 gatto a nove cojj*’ Karl Malden, Catherine Spaak. r povedan mladini pod 14. letom. , Volta (Milje) 17.00, «Emmanuelle 1* tivergine*. Silvia Kristal. PreP°' dan mladini pod 18. letom. 20 Tl S( Izleti ,SPDT prireja v nedeljo, 15. . 5. zimski sprehod na Artviže. 2b® lišče je ob 8. uri na glavni avto®1,, "m postaji. Odhod avtobusa d0 Ma®(: je ob 8.10. Izlet bo potekal iz rije na Artviže ter nazaj čez Brf* vico, Slope ter v Kozino. Vablje®', SPDT prireja v nedeljo, 15. ^ smučarski avtobusni izlet v q scletto in na Zoncolan. Odhod bo ( ^ 6. uri izpred sodnije, na Proseku^ ob 6.15 ter ob 6,20 v Križu. ®ji prQ se ne more udeležiti izleta, naj lhrSl javi na sedež SPDT (tel. 744249) ljS(| 19. do 20. ure. Ute SPDT prireja v nedeljo, 22. ja®! 2 rja, avtobusni izlet v Ravasclet®,>a na Zoncolan. Vpisovanje na s®*; Pte ZSŠDI v Ul. sv. FranSškša 20 '(JJ *Pk 767304) in v čevljarni Colja na ™ °br seku najpozneje do sreae 18. t.®- S/ J?) *lo.or Dne 12. januarja 1978 nas je v 95. letu starosti za vedno zapustila naša draga ROSA FURLAN vd. C0RETTI doc 'ISi p J N Pogreb bo danes. 13. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčine. Žalostno vest sporočajo: sin Pino * ženo Romano, vnukinje Violeta in Nivea z družinama ter Magda, sestra Mihela, pravnuki, nečaki in drugo sorodstvo Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, Gorica, Opčine, 13. januarja 1978. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage MARIJE FILIPČIČ por. NABERGOJ Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Mož, sin in hči z družinama Trst, 13. januarja 1978 toc 1) Edi H 6a) 00o Jak 36) ■000 V 000 r. Kc r, ec lr-! '«00 've, f, I )78RrIMORSKI DNEVNIK 3 ■Oster protest nad fašističnim nasiljem GORIŠKI DNEVNIK 13. januarja 1978 i dopoldne je bila na trgu >rot' v Miljah manifestacija )rmtikterorizrnu in nasi|ju za o-. »gj ”9 demokratičnih ustanov in l0’ iit Zborovanje je odprl sindika-Uje J*"*- Je obsodil narašča-2°' Frm SJ ja P° vsej državi. Nato je ^ BorcfOV<>1* m'djski župan Willer flaril011, 1(1 ’e v sv°iem govoru oou-enotnost vsega demokratične-. prebivalst,va v borbi proti neo-^ kj se spet pojavlja v raznih terorističnih atenta- nasilja ne samo ostali !!■■ "“».»»jo ne samo po J', ampak tudi pri nas. Bordon —jn L 0,>1'nil predvsem na mladino P°zval k največji budnosti, ■le ;i*a, nai ohranja in goji s ve a6a e nar°dnPasvbbodilne bor-TFačnli. ne bi naši starši v tistih istitfe k«,,- c'neh zgodovine prelili svo- “ f p7‘ “m®". ole_ manifestaciji so sodelovali urttindiLi'™ •’ske oWinske uprave in ■ | jp ^me organizacije CG1L-CISL-iBartj',e Vse demokratične stranke, (etiiP !lnsfte organizacije ter zdru J trgovcev in obrtnikov. e afll «rtj pa! W’ 0 lili«1 etn"4 S«: ar*1 Qfi8 glasbena MATICA TRST y r®di bolezni v orkestru j it «1 filarmonici* km, °Kne bo na 5. abonmajskem Konce>tu nastopil SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER Dirigent ANTON NANUT Solista: Karel Bradač - rog Janez Prašnikar - rog 2otritri' t,1A januarja 1978, ob v Kulturnem domu V Tfšlii. •.Skladatelji; m 25' haydn’............... A RK°CEVIČ, ČAJKOVSKI. •%e?ervaciia 'n Prodaja vslop-(Ul n pisarni Glasbene matice e^' R' Manna 29. tel: 418605) in pfj ar° Pfed pričetkom koncerta a•tajni Kulturnega doma. •iHIIHMIIiihiiiiiiiiimiiihiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihhihihiiiiiiiihiihhihiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiihhihihiii NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRA VE PRIPRAVE NA KONFERENCO 0 KULTURNIH USTANOVAH Predsednik Chersi vodil sejo pripravljalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki vseh demokratičnih strank Na sedežu pokrajinske uprave se je sestal predsinočnjim pripravljalni odbor za konferenco o tržaških kulturnih ustanovah, ki je bil sicer imenovan še pred odstopom prejšnjega Zanettijcvega odbora, je pa prekinil delovanje v zvezi z obveznostmi pokrajine za pripravo gospodarske konference. Sestanka, ki ga .je vodil predsednik pokrajinske uprave Ghersi, so se udeležili članj odbora Guido. Botteri (KD), Roberto della Loggia '(PRI), Giovanni Miccoli (KPI), Giuseppe Branelli (PSDI), Marij Maver (SSk) in Livio Pesante (PSI), prisostvovali so mu pa tudi pokrajin ski odbornik za javno vzgojo in kulturo Stelio Spadaro ter načelni ka svetovalskih skupin Bojan Brezigar (SSk) in Dario Locchi (KD). Predsednik Ghersi je pozval pripravljalni odbor k pospešenemu delu in ga obvestil, da bo treba v njem nadomestiti liberalnega med Slavnika Manlia Cecoviniija, ki je podal ostavko. Na seji so nato predvsem razpravljali o primerno sti, da pritegnejo k organizaciji j konference tudi tržaško občino in' morebiti tudi predstavnike okoliških občin. Pregledali so stanje na različnih sektorjih kulture, poudarjajoč resne pomanjkljivosti, ki zadevajo še posebdf khjifthice in muzeje. Razpravo.*) osredotočili na •vprašanje datuma prireditve, upoštevajoč obilno pripravljalno delo. ki ga je treba opraviti pred javno razpravo . na konferenci. S tem v zvezi sta prišla do izraza dva predloga; in sicer, da bi organizirali nekako «predkonferen-co», na kateri bi opredelili najnuj- nejše in najpomembnejše teme, ali pa, da bi vložili takoj vse napore za uresničitev «delne konference*, ki bi obravnavala samo vprašanja knjižnic. Dogovorili so se zato o novem sestanku pripravljalnega od bora za 25. t.m.. na katerem bodo poglobili uresničljivost omenjenih predlogov in odločali o nadaljnjem delu. V STANDREZU SO USTANOVILI ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO ZEMLJE Združeni se bodo naši ljudje uspešneje borili proti razlaščanju svoje zemlje Do ustanovnega občnega zbora se je vpisalo ze 53 članov - Občni zbor je vodil Viljem Zavadlav ■ Tehtni poseg dr. Mirka Primožiča ki jo bodo morale upoštevati odgovorne oblasti. Urediti do nedelje premoženjsko stanje V nedeljo, 15. januarja, zapade rok za ureditev premoženjskega stanja zakoncev. Da bi vsem zamudnikom omogočili ureditev želja posa meznikov, bodo pristojni uradi go-riške občine odprti tudi v nedeljo, 15. 'januarja, od 9. do 12. ure. • Tržaška občina sporoča, da so v obdobju od 2. do 8. t.m. zabeležili sledeče primere nalezljivih bolezni: Po 1 primer vnetja možganske mrene, ošpic, salmoneloze, 6 primerov noric in 10 primerov garij. • Drevi ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Roncheto sestala rajonska kon-zulta za škedenj-čarbolo. Na dnevnem redu je razprava o proračunu za leto 1978 in o pravilniku za občinske o-troške vrtce. NARODNA in ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ob tridesetletnici ustanovitve prireja ZGODOVINSKO RAZSTAVO London 1915 * osimo 1975 Slo ®,VOrlfev bo jutri, 14. t.m., ob 18. uri v prostorih enske prosvetne zveze v Ul. sv. Frančiška 20. »71 RANCA Dl CREDITO ’ Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA B A N l< A 1 S.P.A. ' ' :’S- TRST - ULICA F. F1L2I 1Q - v‘33? «1-4*10 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 12. 1. 1978 Ameriški dolar: debeli 870.— drobni 840.— Funt šteriing 1665,- švicarski frank 435,- Francoski frank 182,50 Belgijski frank 25,75 Nemška marka 410.- Avstrijski šiling 57,- Kanadski dolar 755.— Holandski florint 380— Danska krona 145.— švedska krona 180.— Norveška krona 163,- Drahma: debeli 20,20 drobni 19.,50 Dinar: debeli 42,- drobni 42.’- MENJALNICA . 'tj, '»'■ . • • v ... vseh tujih valut umil ti iiiiiiiiiii Milam Prostovoljni prispevki za ŠK Kras a S ^inih ^arn° Prvi seznam prosto- Marjo Batič kiT^s nr!!nsp€vk°v. ^ 'ih je ŠK Milič (39) 1 j (pRizuiv,, lel ob priliki novoletnih ‘r fr^ki nh- P zQoni'ski in repenta- trt (Druh< del bf> ^eoillc j etl' °d nakih prihodnjih jr 1 A - ) '■ Zah ' , 'Krt.anlUjem° se vsem občanom M Pr°*hnnTe . Prispevke. Obenem ', 71 ve 'smo pri pobiranju ^°brne ako hišo. naj se prizadeti a odbor društva. Jlifi 10jX)!mCA;, Marčelo Doglia n kr. Gianni Romania (51) r"'IVan 'pV'etko Colja (50) 10.000 J2l) 5 r2via,10'000 lir’ Franc Co-°0o ,j °000 hr. Angela Colja (20) 'nKel 7 Coli» (20) 3.000 lir, " J°tko^df;r' (17> L500 lir, Boris 'Dolllr01^ (12), 3.000 lir. Lui-i^den nL (M) 4.000 lir, Milka lO.orin5 . 500 lir. Renato Pieri 'a°° lir Vl‘r' Mirvana Kralj (5) ^Koš;,fSllvo Budin (4) 3.000 lir, m«) 2.000 lir. Ivan Lau-°a) 5.onn ,5'°00 lir, Josip Gruden i'0^ lir ,,'T' Stanislav Gruden (6) >' ?-orL V'ktt)r Gruden (7a) 5.000 fa«ko jP(.Kccman (25) 5.000 lir, •°Jak fns?°K (25) 3.000 Hr. Ivan i!ak 3.000 lir-, Franko Bi- $ 3.000 lir . Josip Rebula Milan Kante (30) $5* ™........ ... . > Jankn • ») Gabrieli (lOa) 5.000 nk?. Auber (18) 4.000 lir, (21) 3.000 lih, Maks «3j' 9 J:°°9' lir. Gizeia Gm-> )jr - 000 lir, Srečko Gruden r. ' an Godnič (Brišče) 10.000 1 A^OVKA: atdo Berce (11) 3.000 «erCe (]i) 1 000 lir Ric. ^ (14) a Li1} L700 lir, Boris ži- L Kniiii VT Iir' Fab'an (lfl) ‘-000 ,006 lir S9) 20 00 lir d- Milič (7) (41 (2) 5.000 lir, Vodo- L Skdtii>2'% lir- Budin (5) 5 000 (12) 5.000 iir, ' Vladim; °^kar Milič (8) 5.000 l,Iur Rebula (2) 10.000 lir, (3) 20.000 lir, Marjo 10.000 lir. Julka Prinčič 1.000 lir, Kante (34) 3.000 lir. Husu (32) 2.000 lir, Kante 29a) 3 000 lir, Stanko Blazina 1.000 lir, Raubar (53) 5.000 lir, Slavko Milič 1000 lir, Crevatin (47) 2.000 lir. Brlžčik (47) 1.000 lir, Dilema (47) 2.000 lir, Boris Zidarič (41) 5.000 lir, Marjo Milič (41) 5.000 lir. BRIŠČIKI: Adrijano Bogateč 5.000 lir, Marino Kralj (7) 5.000 lir. Alojz Milič (8) 2,500 lir. Radko” Brescia-nj (7a) 2,000 lir, Paolo Foraus (7a) 1.000 lir, Albin Hrovatin (9) 2.000 lir, Paolo Hrovatin (9) 2.000 lir, Alojz Briščik (32) 1.000 lir, Stanko Briščik (4) 2.000 lir, Lucio Versa (2a) 2,000 lir, Viktor Milič (gostilna, 10) 6.000 lir, Franc Briščik (20/a) 2.000 lir, Piero Bresciani (36) 1.000 lir, Marjo Briščik (38/a) 10.000 lir, Rudi Bresciani (38) 1.000 lir, Sergio Bresciani (38) 3.000 lir, Alojz Briščik (25) 1.500 lir, Marjo Milič (27) 2.000 lir. Ladko Briščik (37) 3.000 lir, Berto Pahor (37'B) 1.000 lir, Geri 37/a) 1.000 lir. Bruno Sardo (42) 2.000 lir, Silvester Succi (42) 4.000 lir, Janežič (51) 5.000 lir, Bruno Milič (46) 5.000 lir, Slavko Savi (45) 2.000 lir. Marjo Emili (40) 2.500 lir, Emil Škabar (39) 6.000 lir, Josip Blažina (26) 2.000 lir, Hrovatin (restavracija Cristallo) 1.500 lir, Boris Trampuž (22) 2.000 lir. SALEŽ: Evgen Vodopivec 5.Q00 lir, Angela Marušič 5.000 lir. Nar do Gherlani 500 lir, Herman Škrlj 5.000 lir, Zvonko Rebula 5.000 lir, Janko Rebula 5.000 lir.. Edi Škrk 2.090 lir, Alojz Škrk 1.000 lir. Ivanka Pirc 1.000 lir, Mi]ka Perčič 3.000 lir. Karlo Štolfa 2.000 lir. Ma rjo Budin 5.000 lir. Boris Milič 1.000 lir, Milan Milič 3.000 lir. Pepi Bu din 2.000 lir, Tončka Paulina 1.000 Jir. Pepi Kocman 1.500 lir. Bruno Rebula 1.000 lir, Enrioo Battistella 5.000 lir. Božič Grilanc 10:000 lir, Albert Milič 10.000 lir, Milka Peric 1.000 lir,Jože Škrk 1.000 lir Jože Gruden 1.000 lir, Dušan Grilanc 5.000 lir, Anica Kocman 3.000 lir, Majda Grilanc 2.000 lir, Dapilo Grilanc 2.000 lir, Sonja Grilanc 1.000 lir, Jožko Obad 5.CG0 lir, Zdravko Obad 5.000 lir, N.N. 20.000 lir, Pierina Grilanc 2.000 lir. Vanka Stanič 1.350 lir. Zorko Grilanc 1.(100 lir, Josip Pegan 5.000 lir, Marica Budin 2.000 lir, Zeta Pegan 2.000 lir, Ivan Grilanc 2.000 lir, Karlo Grilanc 500 lir, Vanka Orel 2.000 lir, Milko Milič 2.000 lir, Janko Škrk 3.000 lir, Marija Milič 1.000 lir, Milka Škrk 1.500 lir. Stojan Stu-belj 5.000 lir, Justa Stubelj 1.000 lir, Pepi Škrk (61) 1.000 lir, Tatjana Genardi (61) 2.000 lir, Ludvik Pirc (87) 2.000 lir. Stefani (62/b) 10.000 lir. Drago Grilanc 065/a) 10.000 lir, Srečko Budin (65) 10.000 lir, Ladi Budin (65) 10.000 lir, Janko Auber (65) 5.000 lir. Josip Rebuja (60) 6.000 lir, Josip Per čič (43) 2.000 lir, Just Škrlj ' (44) 3.000 lir, Angelo Milič (48)' 3.000 lir, Franjo Furlan (50) 5.000 lir, N.N. 30.000 lir. BAJTA: Janko Gherlani (71) 1.000 hr, Laura Valentino (71/a) 1.000 lir, Silvio Cappelli (64) 2.000 lir. Darko Obad (64) 2.000 lir. Ivan Rebula (69) 5.000 lir, Zorko Rebula (63) 1.000 lir, Berto Svetlič (53) 5.000 lir. Danilo Frančeškin (53) 5.000 lir, Pepi Milič (70) 15.000 lir, Michele s ker k (54) 5.000 lir. Lojze Škerk (54) 1.000 lir, Marija Vesna-ver (55) 5.000 iir, Marica Gruden (56) 1.000 lir, Stano Škrk (56/a) 10.000 lir, Milko Pirc (73 ) 5.000 lir, Janko Gruden 5.000 lir, Zvezdan Doljak (64 ) 2.000 lir, Marjo Purič (64) 5.000 lir, Sandro Auber (58) 1.600 lir, Milan Rebula (67) 5.000 lir. ZAGRADEC: Milič (2) 10.000 lir, Zvonko Ostrouška (1) 5.000 lir. Molotovki v prodajalno delavskih zadrug v Gradišču Vse daje slutiti, da nameravajo strategi nasilja razširiti svojo dejavnost tudi izven velikih mest. V noči med .sredo in četrtkom so nam reč neznanci poskušali zanetiti požar v prodajalni delavskih zadrug v Gradišču, ki se nahaja v glavni ulici tega sicer zelo mirnega mesteca. S kamni so razbili štiri stekla v izložbi ter odvrgli dve molotovki, eno dvolitrsko, in eno manjšo. Na srečo se napadalcem namera ni posrečila, kajti zažigalni bombi nista dosegli ■ notranjost; trgovine, ker bi sicer povzročili velikansko škodo. Obtičali sta med navojnicami, kjer sta povzročili le manjšo škodo. Na kraj so poklicat tudi goriške gasilce, ki so imeli dobro uro dela, preden so odstranili razbitine. Škode Udeležba na ustanovnem občnem zboru Združenja za zaščito zemlje ter etnične in socialno gospodarske strukture štandreža je neizpodbiten dokaz, da so naši ljudje doumeli, da se bodo ie združeni lahko bolj uspešno kakor do zdaj upirali najraz.ličnejšim posegom, u-pravičenim ali manj upravičenim, na slovenski zemlji, ne samo na področju Štandreža, ampak na celotnem ozemlju goriške pokrajine. Pri tem velja omeniti pomembno naiogo, ki jo je v nekaj mesecih uspešno izpeljal pripravljalni odbor združenja, v katerem so bili predstavniki kmetov, političnih strank, športnih in kulturnih društev ter predstavniki nekaterih gospodarskih dejavnosti, ki se u-spešno razvijajo na področju Štandreža. Do ustanovnega občnega zbora, ki je bil v sredo zvečer v domu Andreja Budala v Štandrežu, je v društvo stopilo 53 članov, ki razpolagajo z nad 200 njivami kmetijskih površin, skoraj prav toliko pa jih obdelujejo v najemu. Ustanovni občni zbor je odprl predsednik Kmečkega društva Vi ljem Zavadlav, ki je obenem predsednik pripravljalnega odbora. Za vadlav je na kratko orisal pomen in cilje nove organizacije ter se zahvalil za izdatno pomoč, ki so jo nudila domača društva, stranke in organizacije, kj so že od vsega začetka spremljale in podpirale pobudo za ustanovitev združenja, v katerem bi bili predstavniki vseh gospodarskih in družbenih komponent štandrežke skupnosti. V drugi točki dnevnega reda je dr. Damjan Paulin prečita! osnutek statuta, ki so ga člani soglasno in v celoti potrdili. V prihodnjih dneh bodo statut registrirali z notarskim aktom, tako da bo društvo imelo predpisano legalno osnovo pri zagovarjanju koristi članov in skupnosti pred oblastmi. Naj navedemo, da .ie v statutu zapisano, da je sedež društva v Štandrežu, deluje pa na področju goriške pokrajine, kar odpira možnosti, da pristopijo tudi člani jz drugih krajev in občin. Med zastavljenimi cilji je na prvem mestu obramba kmetijskih obdelovalnih površin, obramba etnične sestave kraja ter podpora in ustvarjanje pogojev za razvoj že obstoječih gospodarskih dejavnosti. Po odobritvi statuta je občni zbor izvolil še 17-članski odbor, v katerem imajo' lastniki in obdelovalci zemljišč (hčlanov. 8 pa je pred* stavnikbv' kulturnih ih športnih društev, 1 krajevne' kdnzulte ter predstavnika obrtniške in trgovinske dejavnosti. Prav tako so izvolili po statutu predpisani nadzorni odbor. V kroniki pomembnega dogodka ne moremo mimo pozdravnega govora dr. Mirka Primožiča, ki je govoril kot kmetijski strokovnjak pa tudi v imenu SKGZ, organizacije, ki je že od vsega začetka podpirala upravičene težiljč domačinov po enotnem in zato bolj od ločnem nastopu v obrambo slovenske zemlje in splošnih koristi slovenske skupnosti. Tak odnos bo krovna organizacija Slovencev v Italiji ohranila tudi v prihodu ie. , »Združeni in enotni se bomo lahko dvornem cestnem prometu s to dr-bolj uspešno kakor do *dai trni- ?avo ln so Gorica, Trident in Ve- je približno za milijon lir. F*rimer pa raziskujejo orožniki iz Gradišča. Svojevrsten primer nasilja pa so prav tako v noči med sredo in četrtkom zabeležili tudi v Gorici in tq kar na dveh krajih. Neznanci so vdrli v športno halo pri Madonnii-nii, kjer so pustili za sabo precejšnje razdejanje, morda prav ista skupina pa je vdrla v trgovsko šolo v Goriei na Ploščadi Culiat. Odnesli niso ničesar, vendar so vse precej razmetali. Manj zaposlenih v tovarni SAFOG Tovam-.ški svet SAFOG in pokrajinsko tajništvo sindikata kovinarjev sta med delavce te goriške tovarne razdelila letak, v katerem pozivata delavstvo na boj za modernizacijo tovarne. V tej se vodstvo ne zanima kdove kaj za dobavo naročil, tako da marsikdaj ni dela, prav tako se nihče ne zanima za nove investicije in niti ne jemljejo v službo novih delavcev. Tistega, ki zapusti tovarne, ne zamenjajo. V sedmih letih se je število zaposlenih zmanjšalo za sto enot. V letu 1971 je bilo pr; SAFOG zaposlenih 378 ljudi, danes jih je le 282. Tovarna torej počasi odmira. Sindikalna organizacija pa noče tega, ker je to tovarna, ki v Gorici zaposluje največ moških. Zato bodo politične sile obvestili o položaju v tej tovarni z državno udeležbo. PROTI ODLOKU MINISTRA PANDOLFIJA V TOREK IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Občinska uprava je zaskrbljena - Tudi KD proti temu odloku - Protesti tudi v Vidmu, Benetkah in drugod V torek, 17. januarja, bo izredna I blaga, ki gre skozi carinarnico v seja občinskega sveta v Gorici. Pontablju. Menijo pa, da je več kot Sklep o sklicu te izredne seje so sprejeli na seji ožjega odbora, ki ja bila v sredo. Na njej so preučili novo nastali položaj po sklepu ministra za finance Pandolfija, da odpravi carinjenje železarskih in tekstilnih proizvodov na številnih mejnih prehodih in da jih osredotoči le v nekaterih carinarnicah. To bi po menilo hud udarec razvijajoči se mednarodni trgovinski menjavi na goriškem mejnem prehodu in ne bi sovpadalo z jugoslovansko - italijanskim sporazumom v Osimu, je rečeno v tiskovnem poročilu goriške občine. Kot smo že poročali je izredno sejo zahteval tudi socialistični občmski svetovalec Del Ben, pojasnila pa je na seji občinskega sveta v ponedeljek zahteval liberalni svetovalec Fomasir. Zaskrbljenost za najnovejša odloka ministra Pandolfija je izrazilo tudi pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije. Tajnik Bruno Longo in '.ačelnik gospodarskega oddelka sen. Michele Martina sta s telegramom zahtevala nujen sestanek ministrom Pandolfijem. V telegramu Doudarjata nujnost ohranitve ca rinjenja v Gorici, ker gre za gospodarski obstoj našega mesta. Proti odloku finančnega ministra so se izrazili tudi uslužbenci špedi-terskih podjetij včlanjenih v sindikatu FIT - CISL. Protesti in zaskrbljenost vladajo tudi v Vidmu. Tamkajšnja trgovin ska zbornica bo v teh dneh zbrala vse zainteresirane trgovske operaterje in politike, Pandolfijeva odloka naj bi vlada preklicala. V Vidmu nimajo točnih podatkov o vrstah HIIIIIIIIIIIIIMIItlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII|||||||||||||||||inMiiiiiiiii||||||||||||||||||||||||||l|||„„,|||im,tn„„|||n||||l||n||,||,|„„|||,||||m|„|||„||||mn||||||,|||M||||||||||a ITALIJANI SE ČUTIJO PRIZADETE. V Avstriji od letošnjega julija dalje tranzitne takse za tuje tovornjake Poostrili bodo tudi nadzorstvo nad dovoljeno težo blaga na tovornjakih - Takse so običajna stvar v številnih državah ■ Strožji režim tudi na italijanskih cestah z novim prometnim zakonikom V včerajšnjih italijanskih listih je bila objavljena vznemirljiva vest o «bojkotu italijanskih avtoprevoznikov* v Avstriji.' Vest je posredovala neka tiskovna agencija iz Rima in je ščveda, tako 'kot je bila Sestavljena, vzbudila precej vznemirjeho-V g^sfio danskimi operaterji. Iz te vesti izhaja, da bi Avstrijci »bojkotirali* italijanske avtoprevoz nike s tem, da bi moral vsak tovornjak ob prestopu italijansko - avstrijske meje plačati dajatve v višini 53.352 lir. V vesti je bilo tudi rečeno, da so zaradi teh dajatev vznemirjeni avtoprevozniki in vsi, ki delajo v tem področju in da je to nad 7.000 ljudi pokrajin Bočen, Videm, Pordenon in Trst. Kot je videti, ni imel pisec te agencijske vesti jasnih pojmov o meji med Italijo in Avstrijo že v naštevanju pokrajin, ki mejijo na to državo. Izpustil pa je pokrajine, kj so zainteresirane v zdaj upi rali vsem posegom po našem o-zemlju», je dejal Primožič, pri tem pa takoj pojasnil pomen teh he sed. «S tem, da posameznikom odvzamejo zemljo, niso oškodovani le lastniki, ampak .je obubožana ce lotna narodnostna skupnost. Zato je vprašanje zaščite zemlje, vprašanje, ki zadeva celotno slovensko skupnost na Goriškem, v Italiji. Do zdaj je ta skupnost prestala . že mnoge in prevelike žrtve, v zameno pa dobila le drobtinice. Prav zato je prisotnost vseh komponent družbenega in gospodarskega 'življenja Štandreža v odboru Združenja upravičena in potrebna Samo tako bomo lahko odločno zahtevali. da nam politične odgovorne o-blasti nudijo specifične protiusluge v zameno za velike žrtve. Pri lem pa želim še posebej poudariti, da te usluge niso tiste, ki nam r>ri -tičejo že same do sebi, kakor drugim državljanom. Recimo napeljava metana, asfaltiranje ulic in podobno.* Dr. Primožič je še poudaril, da se zaveda, da stvari ne bo mogoče povrniti nazaj, ali ustaviti kolesje razvoja, kakor se temu reče, krij-ti, koder so že zaorali stroji, tam najbrž he bo več njiv. Z enotnim in odločnim nastopom' pa bo od pristojnih oblastj mogoče zahtevati in izsiliti marsikaj, če ne drugega vsaj pravično odškodnino. Svoj poseg ie zaključil z željo, da bi novi odbor kar se da uspešno deloval v smislu zastavljenih ciljev. Uspešnost pa je odvisna od zaupanja in pomoči vseh članov društva. Ob koncu .je spregovorila tudi Marija Ferletičeva. ki je pozdravila ustanovitev novega združenja ter nakazala nekaj nalog, s katerimi naj bi se takoj spoprijel odbor združenja. Gre za ureditev, razlastitev in izplačilo odškodnin oziroma za zamenjavo zemljišč na območju obmejnega postajališča. Nalog resda ne manjka. Tako so nekateri člani opozorili, da bo moral odbor posredovati pri goriškem županstvu, da se dodeli pravična odškodnina za škodo, ki je bila povzročena ob ureditvi kanalizacije, ko so namesto predvidenega sorazmerno ozkega pasu zasegli tri kratno ali štirikratno površino. Združenje za zaščito zemlje ter etnične in socialno-gospodarske strukture štandreža je stvarnost, rona. Za kakšne posebne dajatve gre? 300 šilingov naj bi bilo treba odšteti za tranzitno dovoljenje preko Avstrije. Nadaljnjih 236 šilingov naj bi tvorila pavšalna kazen za tovornjake, ki imajo več kot 38 ton nasilnosti, ki je dovoljena v Avstriji, italijanski tovornjaki pa naj bi imeli povprečno po 44 ton nosilnosti. Nadaljnjih 400 šilingov naj bi bila cestnina na avstrijski avtocesti. V Trbižu in v Pontablju ter v Vidmu (včeraj smo telefonično vprašali za pojasnila nekatere večje avtoprevoznike v teh krajih) so nam povedali, da gre šele za predloge avstrijske vlade. Trenutno ne plačujejo tuji tovornjak; za tranzit čez avstrijsko ozemlje nobene posebne takse. Italijanski in nemški tovornjaki prevažajo zelo veliko blaga iz ene v drugo državo skozi Avstrijo. Prav tako vozi vsak dan stotine madžarskih tovornjakov blaga iz te države v Italijo in Zahodno Nemčijo skozi Avstrijo. Nova tranzitna taksa naj bi stopila v veljavo šele sredi letošnjega leta. Avstrijska vlada želi namreč dobiti denar za vzdrževanje svojih cest, ki jih kvarijo v veliki meri po njih vozeči tuji tovornjaki vseh registracij, saj gre skozi Avstrijo cela vrsta trazitnih poti. Grški, turški, perzijski tovornjaki, ki prevažajo blago iz ZRN v svoje države, gredo skozi Avstrijo in Jugoslavijo. Po istih poteh vozijo tovornjaki vzhodnoevropskih držav, saj pelje najkrajša pot med ZRN in-Italijo prav po avstrijskem ozemlju. Zakaj naj bi torej Avstrijci gradili in vzdrževali ceste za druge? Italijanski tovornjaki, ki imajo preveč tovora, plačajo kazen ne le v Avstriji, marveč v vseh drugih državah in tudi doma, če jih prometna policija zasači. V Italiji bodo kazni za presežek tovora, nam je povedal včeraj prometni vodja večjega gori-škega avtoprevoznega podjetja, še višje, kajti globe bodo, po novem prometnem zakonu, ki je sedaj v razpravi, zelo visoke in če bo imel šofer na tovornjaku več kot 30 stotov nad dovoljeno tonažo. bo moral sedeti v zaporu celih štirinajst dni. V Jugoslaviji itak pošljejo take brezvestne šoferje tudi pred sodnika za prekrške. Poglavje zase je cestnina, ki velja v Avstriji le na brennerski avtocesti na avstrijskem ozemlju, ki preko Innsbrucka veže Italijo z Zvezno republiko Nemčijo. Sicer pa je treba avtocesto plačati tudi v Italiji. Tudi vožnja po avtocesti pod Turami je precej draga. Po drugih avtocestah v Avstriji pa ni treba plačati cestnine. Torej vest o plačilu visoke cestnine velja z* .tiste, tovornjake, kj vozijo z' Brennerja v ZRN ali nazaj. ,- »■>****» "»r* Goriški avtoprevozniki, ki nimajo sicer velikih poslov z Avstrijo ali preko nje, so nam včeraj povedali, da so tranzitne takse že dolgo vrsto let nekaj običajnega v številnih evropskih državah. Te čisto pravilno iztržijo od tujih avtoprevoznikov denar za vzdrževanje svojih cest. Vsak tuji tovornjak, ki gre v Jugoslavijo, plača za vožnjo po sosednji državi enkratno takso 11.000 lir in ta velja za desetdnevno vožnjo. Višje pa so tranzitne takse skozi Jugoslavijo. Za dvosmerno vožnjo Italija - Grčija je treba za vožnjo skozi Jugoslavijo plačati skoro 200.000 lir. Prav zaradi tega se danes madžarski tovornjaki poslužujejo raje dosedaj brezplačne vožnje po avstrijskih cestah iz svoje države v Italijo. Drugače pa bo, ko bo tudi Avstrija uvedla cestnino. Še hujše kot v Jugoslavijo so tranzitne takse v Romuniji. Bolgariji in drugih vzhodnoevropskih državah. Novi ukrepi v Avstriji bodo torej nekaj čisto običajnega. Bodo pa seveda pripomogli k podražitvi po cesti prepeljanega Maga. Italijani se pri tem čistijo prizadete,' ker so morda edini, ki ne zahtevajo od tujcev plačila za uporabo svojih cest. Sicer pa v Italiji je dosti ljudi, ki ne plačuje raznih javnih uslug. Prosto deiovno mesto za knjigovodjo. Konzorcij za goriško industrijsko cono namerava začasno zaposliti u-radnika, ki bi opravljal knjigovodske, tajniške in druge posle. Za o-menjeno mesto se zahteva višja šolska izobrazba — potrdilo -o opravljenem trgovskem tehničnem zavodu ter vsaj enoletna ustrezna delovna praksa. Prošnje je treba predložiti najkasneje do 23. januarja letos v uradu konzorcija pri goriški trgovinski zbornici. Prosilci morajo priložiti diplomo ali overovljeno kopijo iste ter kratek življenjepis. ■i umi iiiiviiiiimiiiiii iiiiiiiii im Hlinili iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii mm iiimit umili iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi MOČNO SNEŽI PO VSEH ALPAH Na Nevejskem sedlu do včeraj zapadlo en meter snega Zagotovljena dobra smuka - Mednarodno tekmovanje svetovnih smučarskih asov tretjina vsega tranzitnega blaga sestavljena iz železarskih proizvodov. Protesti se vrstijo v številnih ita-lijarskih obmejnih in obalnih krajih. V Benetkah se bodo v prihodnjih dneh zbrali gospodarski operaterji, da bi podrobno preučili odlok in zahtevali njegov preklic od pristojnega r-jnistra. Demokristjanski poslanec Marocco se je včeraj sestal z ministrom za finance Pandolfijem, da bi mu orisal hud položaj, v katerem bi se znašlo obmejno gospodarstvo. Minister je goriškemu poslancu! dejal, da so morali upoštevati natančna navodila evronske gospodarske skupnasti. Obljubil pa je, da bodo na ministrstvu sestavili komisijo strokovnjakov, ki bo predlagala povečanje števila carinarnic, ki bi lahko opravljale carinske formalnosti za železarske in tekstilne izdelke. Gledališča Danes v Novi Gorici, v okviru Srečanja malih odrov, ob 17. uri v veliki dvorani PDG, Rolf Hochhuth: Lovčeva smrt. Izvaja Volodja Peer iz Drame SNG iz Maribora. Ob 20. uri F. Arrabal - D. Tralič: Pismo generalu Francu. Izvaja Primorsko dramsko gledališče. Predavanja Slovenstvo planinsko diustvo v Gorici vabi danes, bb 20.30 na zanimivo predavanje dr. Franceta Habeta o jamah in gbrah Evrope. Predavanje bo v prostorih kluba Simon Gregorčič v Gorici. Prosveta V okviru kulturnih outlaj Urimol-skega dnevnika na radijski postaji Trst A bo jutri, v soboto, 14. januarja, ob 10.30 okrogla miza o kulturno-prosvetni problematiki na Goriškem. V njej sodelujejo Marko Waltritsch, prof. Milko Rener. prof. Silvan Križ-mančič in Zdenko Vogrič. Prosvetno društvo »Andrej Paglavec* v Podgori sklicuje jutri, v sobo. to, 14. t.m., ob 20.30 prvi redni občni zbor, ki bo v prostorih nove športne hale pri Madonnini. Vabljeni vsi domačini. Prosvetno društvo »Naš prapor* priredi jutri, v soboto, 14. t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Pevmi gostovanje amaterske gledališke skupine PD »France Prešeren* iz Boljunca, ki bo predstavila veseloigro v narečju «1 X 2», Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sklicuje za v četrtek, 19. januarja, ob 15. uri članski sestanek za člane z Goriškega v prostorih Slovenske prosvete zveze v Gorici. Ul. Malta 2. Na sestanku bodo člani odbora na razpolago za razna pojasnila v zvezi s pokojninami, Vabljeni so tudi upokojenci, ki še niso člani društva. a se želijo vpisati. Izleti Slovensko planinsko drušlvo obvešča, da bo odhod avtobusa na Ne-vejsko sedlo v nedeljo, 15. januarja, ob 7.15 s Koma v Gorici in ob 7.30 iz štandreža. Prosimo točnost. Goriška občinska uprava obvešča prijavljence na zimske športne igre, da bodo avtobusi odpeljali na četrti trening v Ovčjo vas v nedeljo, 15. januarja. Avtobusi bodo izpred avtobusne postaje odpeljali ob 6.45. Tekme bodo 29. januarja. Jubilejna mednarodna smučarska tekme v veleslalomu jn slalomu, ki se je zaključila včeraj, je potekala v znamenj” novega snega. Izdatne padavine, včeraj je zapadlo en meter snega, so nekoliko pokvarile razpoloženje v tekmovalnih taborih, zato pa so jih s toliko večjim zadovoljstvom sprejeli tisoči in tisoči smučarjev po vsej naši deželi. S padavinami se je namreč stanje na smučiščih izboljšalo in odslej dalje kamni ne bodo več kvarili »podplatov* na smučkah. Ni Nevejskem sedlu je do včeraj opoldne zapadlo en meter svežega snega, proga je urejena (uredili so jo za te'cmovalce), cesto pa sproti plužijo. da bi jo sneg, ki pada v velikih kosmih in brez vetra, ne z omel. Z zadnjimi padavinami je i-talijanski Kanin dobro prekrit, tako da se prvič po več letih obeta u-spešna smučarska sezona, uspešna tudi zato, ker je Ediltur, ki je prevzel upravo nad smučarskimi napravami, usposobil nihalko ter načrtuje izgradnjo novih žičnic na osojnih straneh Viša in Montaža. Sneži tudi v Kanalski dolini. Prve snežinke so pričele padati v sredo in od takrat dalje sneženje ni prenehalo. Do včeraj opoldne, ko smo se pogovarjali s Kanalsko dolino, je zapadlo en meter snega. Zaradi sneženja, ki takrat ni kazalo znakov pojenjanja, prihaja .do pro metn/h težav na glavni cesti, kjer je poleg osebnega tudi gost tovorni promet Cestno podjetje ANAS je poslalo na cesto vse pluge, vendar ie s težavo vzdržuje ceste odprte in se promet odvija skrajno počasi. Drevi seja konzulte v Štandrežu V ospredju političnih dogodkov na. Goriškem, oziroma v goriški občini, so še vedno spremembe regulacijskega načrta. Prejšnje dni so o tem pomembnem vprašanju razpravljali skoraj v vseh rajonskih svetih, posebno pa v tistih, ki bodo neposredno prizadeti zaradi nameravanih posegov za ljudske gradnje ter infrastrukture. Med takimi ogroženimi področji je tudi Štandrež, kjer so o spremembah regulacijskega načrta razpravljali že na zadnji seji. O tem pomembnem vprašanju pa bodo ponovno govorili na seji, danes zvečer, ki bo ob 20. uri v do mu Andrej Budal. •Kino Drevi začetek šahovskega prvenstva V mali dvorani UGG se bo drevi o. 19.30 pričelo pokrajinsko šahovsko prvenstvo za leto 1978. Srečanja bodo ob torkih in petkih zvečer. Prvenstvo prireja Circolo scac-chistico goriziano. Favorit prvenstva je Pino Lakovič, naš znani šahist. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72341, Gorica VERDI 17.15—22.00 «Io ho paura*. G. M. VclontP in A. Ippolito, Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.15—22.00 «1 nuovi mostri*. Ornella Muti in Alberto Sordi. Barvni film. MODERNISS1MO 17.30—21.00 »Andrej Rubilov*. Režija Tarkovski. VITTORIA 17.00-22.00 »Kleinhoff Hotel*, Corinne Clery in B. Robinson. Prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE 16.30—22.00 »La grande avventura*. R. Lagan, S. Damante. Barvni film. Tržič PRINCIPE 17.30—22.00 »L’orca assas-sina*. Barvni film, EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »Herbie al Rally di Montecarlo*. Bravni film. Nova Gorica in okolica SOČA »Obračun pri O K. Korallu*. ameriški film ob 18.. in 20. uri. SVOBODA «Boby» indijski film ob 18 in 20. uri. DESKLE Ni predstave. Včeraj-danes Iz goričkega matičnega urada RODILI SO SE: Valentina Capel-lari, Marco Dlviach, Federica Di-viach, Cristina Fogar. UMRLI SO: 63-letna upokojenka Marija Zigman por. Želodec. 79-let-ni upokojenec Luigi Pusiol, 72-letni upokojenec Desiderio Visintin, 79-letni upokojenec Francesco Bernik, 71-letni upokojenec Oreste T da. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani. Ul. Carducci 38, tel. 22-68. PRIMORSKI DNEVNIK 4 13. januarja 197* « SLOVENSKI GLEDALIŠKI UMETNOSTI \ sredo rvwtr je bilo v mali dvorani Kulturnega doma prvo predavanje iz cikla predavanj, ki ga prireja Narodna in študijska knjižnica n zgodovini slovenskega gledališča. Prvi večer je govoril prol. Dušan Moravec iz Ljubljane. S POTI PO BLIŽNJI ISTRI Ledinsko ime iz Oskoruša vodi v daljno zgodovino «Krona» je del že povsem porušene vasi, je pa bila najstarejši del naselja na nedostopnem vrhu griča Ko prideš v istrsko vas Oskoruš, se li kaj lahko zgodi, da te kdo povabi ^** * im ••• • itttitvivitittKittivii •• •> i w tt*>iivttMiv9iavi«iti«ifliiiiiictgia(iitiii Mm m •• i tfatst^aiiidcifviit it# t tidivafliiffiviviiiiiiiiaivviiiiHKfiitffKitinvgvdviACttitivintiiviiiiiiiAitKAfiituiviiavcgiciittiiiiBfiiciiiiiiiiiitiiiiiiiiBiiitiiiiiiiBiiiiiiiviiiifiiviviiiiiiititiimtintiiiiM VZROČNA ZVEZA MED KAJENJEM IN RAKOM V ZDA BODO ZAČELI OSTREJŠO KAMPANJO Vsak« Ido v ZDA umrr od raka na pljučih 70.000 ljudi PO KINEMATOGRAFIH V NAJVIŠJI SEZONI VELIKI FILMI RES NISO ZMERAJ TUDI NAJBOLJŠI NVASHINGTON - Nekje smo brali, naslednjo za človeka nič kaj pohvalilo »senteneo*: «CeIo ovca. ki med domačimi živalmi ne sodi med najbolj brihtne, je pametnejša od človeka*. Tako nekako se je na nekem zasedanju dietologov izrazil strokovnjak, ko ie govoril o tem, kako si človek krajša življenje z neprimerno prehrano, ker baše vase vse, kr mu trenutno prija, ne glede na to, ali mu to koristi ali škodi. In prav takšno ali podobno »sentenco* bi mogli dati tudi v zvezi s človekovo navado ali bolje razvado, ki j; • pravimo kajenje. Res je. lahko je prižgati prvo cigareto, veliko težje je cigareti st: odpovedati. In ven dar znanost čedalje bolj prepričljivo dokazuje, da cigareta zdravju škoduje. O tem so prepričani tudi v vodilnih krofih ZDA. kajti ameriška vlada se je lotila nove zelo ob-sežrtc in temeljite kampanje, s bate '» namerava Američane prijii n vitj do tega. da bi se odpovedali cigareti. O tem je spregovoril tudi ainoriški minister za zdravstvo in vzgojo Joseph Califano in .sicer prav 61) M. obletnici znanega a-merškega zdravniškega poročila, ko-j« zelo obsežna zdra,vnišRT anketa odkrila. • povezavo med kajenjem. med cigareto in — rakom n« pljučih. Minister za zdravstvo Joseph Califano je v nekom svojem op-ročilu o povezavi med kajenjem in zdravjem podčrtal, da »temeljite raziskave, izvedene v zadnjih trinajstih letih, so dokazale, da je kajenje še veliko bolj nevarno kot se je v začetku in doslej mislilo*. Ko pa jc Cahfano o tem govoril v okviru programa «Todav» na ameriški televizijski mreži družbe National Broadcasting Company, je med drugim rekel, da bo ameriško ministrstvo za zdravstvo še pospešilo in poglobilo vzgojno kampanjo proti kajenju, kajti »v ZDA umre na leto nad 70 tisoč oseb od raka na pljučih,..* «Kaienje, posebno kajenje cigaret povzroča raka na pljučih in cigaretni tlim je glavni dejavnik raka na pljučih* je dobesedno podčrtal Joseph Califano. Ker vemo. da jc v ZDA gibalo vsega finančni interes, je zanimivo, da se je Califano lotil celo ameriških poslovnih krogov, ki so * to industrijo povezani. Califano je obtožil ameriško tobačno industrijo, da potroši »pol milijarde dolarjev (približno 450 milijard lir) na leto. ek) bi navedla Američane h kajenju. To pa jc najbolj škodljiva plat vse reklame v ZDA*. In vendar je znano, da so v ZDA. podobno kot v vrsti evropskih držav, že pred leti prepovedali reklamo za tobak in kajenje. le da si je zadevna ameriška industrija izbrala drugo pot. predvsem tako imenovano tekstovno reklamo, pač reklamo v obliki člankov, ki po navadi še bolj zaleze kot običajna rekjama Ameriški minister za zdravstvo .je povsem upravičeno zaskrbljen nad zadevnimi razmerami v deželi. Znano jc. da Američani kadijo »še huje kot Turki* in da je poraba tobaka v ZDA iz leta v , leto večja. Anketa, kj so jo izvedli na račun ministrstva za zdravstvo, pa jc odkrila, da v meštilr ameriškega, Zahoda kadi že vsak dvajseti otrok v štarosti 11 let, To je hudo, še veliko huje pa je dejstvo. da ze leto pozneje, to se pravi pri starosti dvanajstih let kadi že vsak peti deček, to se pravi, da si že dvajset odstotkov dvanajstletnih dečkov redno prižiga ‘ cigareto. Amerika bj ne biki Amerika če bi napad ministra za zdravstvo na tobačno industrijo ostal brez protinapada, že dan po Califano--v*m nastopu na televiziji je lastnik tobačnega zavoda v VVashing tor.u obtožil ministra CaJjfana. da je začel kampanjo, ki »ni lojalna ck> ostalih dejavnikov*, kampanjo, »ki ljudi, ki javno mnenje zavaja*. Califano pa jc vendarle bil toliko od'očen da je ponovno nre-šcl v protinapad in je v neki svoji izjavi med drugim rekel: «Kdor kadi »e počasi ubija*. In »kdor lega ne v* ah bolje kdor tega noče vedeti, se prepušča zelo nevarnemu življenju, figurativno bi lahko rekli', da žvižga ko hodi ob pokopališkem zidu, kot tla bi na pokopališču ne bilo mesta zanj*. »Ta brezskrbnost pa se kaj kmalu sprevrže v paniko, ko zdravnik Kaj vse ni bilo na programu v dneh od bo/J a do konca «pramikov> Luis Bunuc! pa je vedno velik mojster - To dolarje njegovo zadnje delo Navada je že, da se n času izpred Božiča pa do konca prvega tedna v, novem letu obisk kinematografov poveča. Zato kinematografske mreže v tem času ugotovi kaj nenormalnega v i vrtijo omejeno število «iH>čvh»* Res jc, panika je po navadi pre- j to se pravi zahtevnejših in dra-pozna, pa čeprav je znano, da ! žjih filmov. Tako jc bilo tudi pravočasna diagnoza človeka ven- i letos, ko so prišli na spored tudi darie reši, pa čeprav mu zagreni j nekateri filmi, ki si , jih doslej življenje Sicer pa .je tudi sedanji i nismo mogli ogledali ih jih bomo vi v strah, hkrati. pa jo lahko I tihiomo* z neznačilno antologijo tudi občudujemo. ' drobcev iz Chaplinovih filmov ter Podoben poskus pa ne vsne j z dokumentarnimi .posnetki o nje-vsem. Boormanov »Ezr.rcist II pobudnik kampanje proti, cigareti Joseph Califano bivši kadilec, celo strasten kadilec, ki je 'Pokadil do tri zavojčke cigaret na dan. Novi program, ki ga je Califano najavil, brad videva prvenstveno vzgojno akcijo, pa tudi nova pravila v znanstvenih raziskavah. Eden glavnih smotrov kampanje je .prepričati mlade ljudi, da naj se ne naučijo kajenja ali oa da prenehajo kaditi, preden, jih la razvada ng osvoji, Nadalje Cah fiano predvideva še .druge akcije, oa primer večje davščine na tobak .in tobačne izdelke ter ločene oddelke oa , cleloviščjb.:joddujfe^\,za< r kadilce in oddelke za nekadilec. , seveda kjer bo to tj^no., .. In vendar je-treba pei-tei-pohvalni akciji ameriškega ministra za zdravstvo navesti tudi tipično protislovno značilnost /.DA, Ameriška vlada bo še nadalje dajala finančno podporo tistim ameriškim farmarjem, ki pridelujejo tobak. Razlog za to? Če bi se zmanjšal pridelek tobaka, bi iztnlbili kruh številni delavci, zaposleni v to-bačtii industriji. To se pravi, da tobak sicer zagotovo škoduje zdravju. toda »skrbeti moramo tudi za obstoj industrije, ki pridelek predeluje.* ne' glede na to. da kajenje stane državo 17 milijard dolarjev toren približno 15 tisoč milijard lir. kolikor stanejo državo posledice kajenja in sicer zdravljenje bolnikov, izguba d •'lovnih dni. zmanjšanje proizvodnosti itd. lu le omenili v informacijsko dopolnilo. Gre za naslednja dela: L’Orca assassma, ki oa je na pravil Michael Anderson z Richardom Harrisom in Charlotte Rnmpling S tem filmom producent, Diiw De Laurentiis nadaljuje svojo serijo «katastrofalnih» filmov o velikanskih mitičnih živalskih bitjih. Nadalje »Sandokan alla riscossa*. ki ga je napravil Sergio Sollima. Ta se tudi vključuje v komercialno, posrečeno serijo filmov. Končno sla lu še »La grande avventpra* ter por nografskt film »Condannata al » piac.ere*,,,.' : Poten: ko' smo naredil te filme. si bojno .gglgjfgli na kratko premiere ter nekaf' sorodnih filmov, ki so jih prikazali pred temi, ali ki so prišli na platno kot reprize. Osrednji komercialni film je G. Lucasa delo »Guerre stellari*. Mnenja o lem filmu so ločena in propaganda za film spravlja kritike v zadrego ker se smatrajo vključene o to propagando pa naj povedo karkoli. V dveh- urah predvajanja tega filma naletimo na goro materialov, ki jih ale-dalčevo oko s težavo prenese, kar pa ne izključuje, da se pri tem tudi zabava. Film tCuerre stellari* hkrati dokazuje, da je najbolj eksperimentalen film tisti, ki ima največ sredstev za eksperimentiranje. Spretna industrijska operacija nas tako spra- The IlereUc*, ki je sicer odličen film. morda celo boljši od Lu casooega, je skoraj povsem izgubil komunikacijo s publike, na čeprav je v začetku beležil tepe uspehe. Tudi druga dim bogata filma nista doživela tolikšnega uspeha kot sta si ga pričakovala Gre za vojni tkoloncah R. Aitenbo-rougha «QueH'ultimo nonte*. v katerem .jgra vrsta slavnih igralcev. Film je doživel razumljiv polom. Pri FrankenHennerievem filmu »Black Sunday* na sta ra neuspeh krivo ' verjetno nezndost na propaganda i n nezaupljivost občinstva do političnega nr'lšio]Xi. V mislih imamo filtliiraehko pristranskost n prikazovanju poskusa palestinskih teroristov. Med pustolovščinami je 'komercialno neuspelo tudi F. .1. Schaff-neria delo «Isole nella corretlte*. Tu na gre tudi za slabo uporabo klasičnih sentimentalnih in pu- govem javnem in zasebnem življenju. ...... . n p stnl&Sekik prrču -.v-Jurasu* slri/k-H turi, ki je površno modernizirana. Petra Talesa film »Abissi* pa je verjetno dosegel tolikšen uspeli, kol'kor si na ie zasluzil. Družba Walt Disneij. Prodne tions je tudi letos vrgla no trg mladinski film. ki pa ie lahko namenjen tako imenovani družinski publiki. Gre za celovečerno risanko »Le avventure di Bianca e Bernie*. Film pa ne prepriča. Prazniki še zdijo primerni za zabavo, poleg pustolovščine Na vsakoletno zadevno navado je letos vplivala Utdi smrt filmskega velikana Charlesa Chaplina, Italijanska TV je prikazala nekaj njegovih filmov in na italijanskih platnih še ne predvajano delo R. Pattersona »II vagabondo gen- Kako izračunavamo višanje pokojnin INPS do 1980. leta Postopno kopičenje primanjkljaja glavnega zavarovalnega zavoda INPS bo brez dvoma predmet važnega razpravljanja na vladni ravni neglede na formulo pri sestavljanju njenih političnih komponent. Dnevno časopisje je že pisalo (večkrat precej netočno) o predvidevanjih, ki jih glede finančnega položaja zavoda za bodočih treh let napoveduje vodstvo ustanove. Ker bo zadeva gotovo ž:vo zanimala armado sedanjih in bodočih upokojencev, bomo danes povzeli iz omenjene napovedi nekatere važnejše podatke. Pokojnine se vsako leto prilagajajo podražitvam življenjskih stroškov in gibanju prejemkov odvisnih delavcev v industrijski stroki po izračunih drž '»»ga statističnega zavoda (ISTAT). Minimalne pokojnine se v začetku vsakega leta zvišajo točno za odstotek podražitve življenjskih stroškov, (n.pr. od leta 1377 na leto 1978 za 19.5 odst,). Če je izplačana pokojnina višja od minimalne, se poviški izračunajo takole: s fiksno kvoto, ki se računa na osnovi točk draginj-ske doklade v industriji (v poštev pridejo točke do 18 in 6. meseca nazaj). Vsako leto je vrednost posamezne točke že vnaprej določena, tako da bo dosegla v letu 1980 največ! 1.910 lir, t.j. 80 odst. točke, kakršna se izplačuje aktivnemu delavcu. Od leta 1977 do leta 1980 bo vrednost vsake točke znašala 1260, 1512, 1714 ter, kot že omenjeno, 1910 lir. Za poviške od 1. januarjg 1978 se za računa 24 točk, kar po 1512 lir za točko prinese fiksno kvoto. 26.288 lir, ki se doda pokojnini (vedno nadminimalni), ki je bila v veljavi na koncu leta 1977, torej vsem pokojninam v enaki meri. POVIŠKI POKOJNIN, KI SO VIŠJE OD MINIMALNIH Leto Množitelj Št. točk drag. doklade Vrednost točke Fiksna kvota 1978 9,2 24 1.512 36.288 1979 6,0 16 1.414 27.424 1980 3,0 12 1.910 22.920 GIBANJE MINIMALNIH IN SOCIALNIH POKOJNIN Lelo odvisni avtonomni socialne delavci delavci pokojnine 1978 , 102.500 91.100 63.700 1979 121.950 102.950 72.000 1980 135.350 111.200 77.750 Poleg fiksne kvote, o kateri smo pravkar govorili, se nadminimalni pokojnini prišteje še tako imenovani 'gibljivi del, ki se izračunava r.a naslednji način: vzame se poprečno povišanje pogodbenih prejemkov v industriji, obenem pa podražitev življenjskih stroškov; med navedenimi odstotki se izračuna razlika. In s to odstotno razliko bomo pomnožili pokojnino na koncu leta in prišli d< gibljivega poviška, ki ga bomo dodali obstoječi pokojnini. Opisani proces je morda za na šega poprečnega bralca — upokojenca precej zamotan, zato ga bomo ponazorili s konkretnim primerom povišanja nadminimalne pokojnine v noči od 31. decembra 1977 do 1. januarja »978. Jasnost sedanje procedure je za vse pri zadete prepotrebna, če bodo hoteli spremljali in razumeti morebitne spremembe, ki bodo nastale v zvezi z varčevanjem pri pokojninah (predvsem na področju vsakoletnih poviškov). Vzemimo pokojnino, ki je v letu 1977 znašala 160.000 lir mesečno \I3-kral na leto). Tej • okojnini bomo dodali najprej fiksno kvoto, kakor zgoraj izračunano, v višini 36.288 lir. Prejemki v industriji so se po pogodbah zvišali v enem letu (vključno drag. doklada) za 28,7 odst., življenjski stroški pa so porastli za 19,5 odst. Razlika med dvema odstotkama je 9,2 odst. in prav s tem koeficientom bomo pomnožili celotno pokojnino 180.000 lir, kar nam znese 16.560 lir. No-pokojnina bo znašala torej 180.000 plus 36.288 plus 16.500, skupno torej 232.848 lir. Računovodje INPS so poskusili preračunati povišanje pokojnin do konca leta 1980. upoštevajoč podražitve ali stopnjo inflacije, kakršno napovedujejo sedanja vlada ter doslej veljavna določila glede poviškov. Rezultate teh računov smo povzeli v gornjih dveh razpredelnicah. Če se bodo uresničila predvidevanja in če bodo računali poviške (fiits. ' ali v odstotkih) tako, kot doslej, bo morala država od šteti v letu 1980 kar 4.345 milijard lir za nadomestitev primanjkljaja zavoda zlasti na področju socialnih pokojnin in invalidnin. Položaj je očitno nevzdržen in bo vir dodatne inflacije, saj požre povišanje pokojnine kar okoli 12 od sto vseh letnih davščin in pristoj bin. Na koncu leta 1980 pa bo pre moženjsko stanje (kljub državnim podporam) izkazovalo kar 13.520 milijard lir deficita. S. O. Nori film novega ameriškega komike, režiserja in igralca Woo-dyja Allena »lo & Annie* je zanimiva etapa v njegovem razrn ju, čeprav film ni tako uspel, kol nekateri menijo. Rigoroznost filmskega vraža se v filmu težko spoja s spontano težnjo tega komika po cumazanh, grdi sliki. Največ pa je • bilo v le' dobi na sporedu italijanskih filmsieth komedij, med katerimi tudi nekaj uspelih. Tako na primer Comen-cinijev «11 gatto*, ki se zdi le prenos italijanske komedije na teren detektivke. In narobe. Film «1 nuovi moštvi* združuje tri večje igralce žanra in sicer Viitoria Gassmana. Alberto So rdi ja in Uga Tognazzija, poleg katerih nastopala še Ornella Muli in pevka Orielta Berti. Film so delali. trije režiserji: Diiio Risi. Mario Mohicelli in EttoVe Scola. Iz naslovov’. ni ""*";/toniiv'ij“- st Štirinajst cpiznd-J‘Wiua~' razdelili, poznavalci |Umov to lahko le ugibajo. Sam Etlore Scola je napravil film ,«Una giornata pa rti-colare* s Sophio Loren in Mar-celfom Mastroiannijem, pri katerem bi radi zabeležili pozoren pristop I: filmskih materialom iz fašističnega obdobja. „v katerega je filmska zgodba postavljena. Dve »kritični* varianti italijanske filmske komedije sta Sergia Cittija delo «Casotto» in Paola Pietrangelija film »Porci con le ali*. Če je drugi film slah politični film. je prvo delo zanimiva tpasolinijevska» interpretacija italijanske filmske komedije. Drug polom pa je Sampeeijev »Nene* z Leonoro Fani, Paolo Senatore in drugimi. V lej dobi so predvajali tudi nekaj filmov za tako imenovano «.zahtevnejšo publiko». s čimer na ni rečeno, da so to vedno dobri filmi. Najčešče gre le za pretenciozne polome kol je n.pr. Liliane Cavani delo »Al da la del betic e del male* ter Carla Liz-zanija film »Kleinhoff Hotel*. Neuspel je tudi film Kena Russella z naslovom »Valentino* in v katerem Rndoiph Nnregev igra Ro-dolfa Valentina. Izbira igralca in nekaj zanimivih prvin reši ta film pred popolnim polomom. S temi zamorskimi* filmi nerad mešam zadnje delo Luisa Bunuela z naslovom «Quell’oscu-ro oggetio del desiderio*. ki se 1 zdi. velika mojstrovim in ki zasluži posebno obravnavanje. Opozoril bi le na avtokritiko lastnih surrealističnih izhodišč, ki se jih je režiser lotil že v prejšnjih filmih, na primer v <11 fasemo disereto della borghesia» ter v filmu Ml fantasma della liberta», tako da je surrealizem spretne ttil v nov kliše, pripovedi Fihn «QuelToscuro oggetio del deside-rio» pa gre dlje. Preko uporabe dveh igralk za eno samo vlog o. česar se protagonist ves čas ne zave, se Buntiel sprašuje o vrednotah surrealistične vere v filmsko sliko, ki naj bi lahko utelesila posameznikove želje. Zgodovinska vrednost surrealizma je' preživela le v Bunuelu. prh v zato, ker se je on tako kritično poslužuje. S. G. LADY CLEMENTINE UNIČILA MOŽEV PORTRET LONDON — Pred nedavnim je umrla vdova angleškega državnika Winstona Churchilla, ki je bil tudi dober slikar, londonski pravniki. katerim je bila poverjena naloga, da izpeljejo »zadnje želje*, torej oporoko Churchillove vdove, so povedali, da je stara dama Clementine Churchill uničila en možev - ;>ortret. Gre /a delo angleškega slikarja Grahama Sutherlanda, ki ga je riapra vil po naročilu britanskih poslanskih zbornic ob priliki državni kove 80-letnice. gar pot pripelje sem. In vendar se prav v tem delu naselja krije del zgodovine te istrske vasi, kajti »Krona* spominja na čase, ko je bila Istra pod frankovsko ob-lasljo in ko je v času Karla Velikega vsa zemlja, ki .je bila brez gospodarja, postala last cesarja, torej krone. V teli časih je bil predstavnik /frankovske cesarske oblasti v I-stri vojvoda Ivan, ki je delil kronsko zem'jo Slovanom, ki so se v dobi med 7. in 9. stoletjem dosel.ie-vali sena. O teh dogodkih priča tudi rižansko zasedanje leta 804 ali leta 812. zasedanje, ki je bilo nekje vzdolž Rižane in na katerem so se zbrali predstavniki istrskih mestec in škofij, da bi se pritožili cesarskemu namestniku zaradi tega. ker da vojvoda Ivan poklanja Slovanom zemljo in razne privilegije, seveda na račun vla-stele ter cerkvene in mestne gospode. In to Slovanom, ki da so kradli in ropali po njihovih posestvih . . . Čeprav je vas Oskoruš dokaj oddaljena od Rižane, vodi proti Rižem' več poti, kot vodi več poli tudi proti Dragonji, Od tod lahko logičen sklep, da so bili davni predniki današnjih prebivalcev O skoruša listi doseljeni Slovani, ki jim je vojvoda Tvan tedaj davno dal kronsko zemljo na gričih nad Dragonjo, Griči so bili nekoč porasli z goslimi gozdovi, v interesu frankovskega cesarstva pa je bilo. Ga so doseljenci gozdove izkrčili in zemljo obdelovali. Znano je tudi. da je bdo v poznejših časih )>o teii gričih veliko sadnega drevja. Pa tudi' kostanja, lešnikov in oskuruš, torej tistega sadja. ki ga smatramo - kot-divje sadje. Po oskuruš« h jc dobilo ime tudi naselje. Če upoštevamo položaj naselja na vrhu griča, ki je bil dolga stoletja tako rekoč nedostopen in dejstvo, da se ute bivalštvo vasi skozi stoletja ni menjalo, saj imamo tu le itost priimkov, ki jih zasledimo v nre-teklosti in sedanjosti, ni nič čudnega če se je ohranil tudi naziv »Krona* za najstarejši del naselja. In zakaj so predniki sedanjih vaščanov postavili svoje prve do njote . prav, na vrhu griča nad sirmo skalo? Iz enostavnih o-brambnili razlogov, da je l il dostop sovražniku do naselja ne mogoč. Tu so se lahko vaščani branili, če ie ngk^.preveč rinil v breg, ..............r Za konce še ena».i»»nimivost naselja. V Oskorušit ,ni„ bito nikoli ne trgovine in ne gostilne, ne v času pod Benetkami ne v času Avstrije ali Italije. In še ena zanimivost: v vsej dolgi zgodovini naselja niso domačini .nikoli imeli opravka s tujcem. Noben tujec se namreč ni v vas naselil, zato ni bilo nikoli čutiti - v Osko-rušu tujih vplivov in so se zato ohranile stare navade, stari izrazi in tudi stari toponimi, med katerimi je tudi toponim »Krona*, ki nam je dal povod za ta sprehod po zgodovini te istrske vasi. T. F. TRST A 7.00. 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,15,30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro ju-Iro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Lahka glasba raznih narodov; .9,30 Block; notes; 9.45 Glasbena medigra; 10.05 Koncert; 10.35 Rojstna hiša naših velmož; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Na sporedu je opera; 13.15 Cecilijanka 77; 13.30 Melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Veliki izvajalci; 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.00 Deželni skladatelji; 17.30 Glasbena panorama; 18.10 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.25 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 1.1.30. 14.30, 15.30, 18.30. 19.30 Poročila; 7.(K) Glasba za dobro jutro; 8.32 Baročna glasba; 9.20 Poje Tony Joe White: 9.32 Kim, svet mladih; lO.(K) Z nami je. . .; 10.15 Popevke; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Poslušajmo jili skupaj; 11.32 Sprint glasba; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Kultura in družba; 14.10 Free' show; 14.33 Skupina Homd Sapiens; 13.00 Mi in naši otroci; 15.10 Valčki, polke m mazurke; 15.40 Flash v glasbi; 15.45 Orkester folk glasbe; 16.00 Izletnik; 16.05 Popevke; 16.40 Glasbeni notes; 17.(X) Ob petih popil dne: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba: 18.00 Tops pops; 18.35 Naši zbori pojo; 20.00 Glasovi in zvoki; 20.32 Kako se počutiš?; 21.17 Poje Kiki Dee; 21.32 Simf. koncert; 22.45 Lahka glasba. RADIČ 1 7.00, 8.00. 13.00. 14.00. 15.00, 10.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glas beno prebujenju; 8.50 Popevke; 9.00 in 10.55 Vi in jaz; 11.00 Beethoven in Italija; 11.30 Slavne popevke; 12.10 Oni drugi zvok: 13.30 Glasbeni program z Martine Frej; 14.05 Glasbeni problemi; 14.30 Po- govori o energiji; 15.05 Biografi je znanih novinarjev: 15.45 Prvi Nip; 17.10 Jazzovska srečanja; 17.30 Radijska pripoved: 18100 Glasbeni spored; 19.35.Zlata doba; 20.15 Konec tedna; 21.05 Radio drugod: Kanada; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 5/00, 6.00. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12:00, 13.00. 14.00. 15.00, 18.00. 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; , 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Be seda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: 9.30 Iz glasbene tradicije; 10.15 Kdaj, kam. ka ko in po čem?: 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano in priljubljeno; 12.10 Z orkestri in solisti; j2.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.20 Zabavna glasba: 13,30) J>tnipi>ročaj 'vam.io.; 13.50 Človek in. zdravje: 14.05 Glas bona prav4.ji(;a; , H.22, .N.aši umetniki -r mladini poslušalcaim: .J&30 Napotki za turiste: 15.35 Glasbeni inlermezzo; 15.45 Naš gost; Iti.(M) »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Moment mušica); 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute z ansdmblotn Toneta Žagarja; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred, polnočjo; 0.05 Ples do enih; 1.03 Romantična klavirska glasba; 1.30 Nočni znanci; 2.03 Mojstri jazza. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti Kako je Yu Kung premaH nil gorovje 13.(H) Risanka 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v pati lamentu 14.10 Nemščina 17.00 Ub petih z Romino Powdi JJ 17.05 Krištof Kolumb J j " 18.00 Argumenti ; Zi Za enkranom, vzgojna odd’ n 18.30 Dnevnik 1 —• KRONIKE , * Sever kliče Jug — Jug id'j J če Sever 19.00 Risanke 19.20 Happy dajjs. TV filmi 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.-10 TAM TAM, aktualnosti Dnevnika I 21.35 Hišni gospodar, film F Ob koncu DNEVNIK. Dft' N ves v parlamentu in Vt'ei menska slika p' le Uj Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim • Š Knjižna rubrika 13.00 Dnevnik 2 - OR 13. URI 13.30 Morska biologija, vzgoji'8 oddaja 17.00 Program za mladino: '!'j KAKO JE BILA ZELEP MOJA DOLINA, fim 18.(K) Vzgojna oddaja f 18.25 iz parlamenta in Dnevnik Športne vesti 18.45 Dober pCčer s . . . Tarzš-nom in C. Družina Adams, risanka Tarzan, gospodar džunO* Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 -- Odprti 'studi1 20.40 PORTOBELLO, petkov sejem 21.50 '/.godbe Prima Levijo LA BELLA ADDORMEN TATA IN FRIGO, TV priredba 22.40 Pogovori o odnosu med žem in ženo Ob koncu DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.30 in 11:45 TV v šoli 16.25 Rokomet: Celje — PartM" 17.40 Obzornik 17.50 O lončarju in carju, nate y zanka 18.15 Deček Dominik, serija 'j 18.45 Povezanost in odtujenod-, nanizanka > 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.50 Razgledi: Gibljive slike B? Udarja Jakca, dok. nani2, 21.30 DNEVNIK 21.45 Spencerjevi piloti, ser. fd"' 22.35 POROČILA Koper 19t55 Otroški kotiček 2(r,fe .“DNEVNIK 2(135 Morilec iz ' preteklosti, Id1® 22,20 'jfikovui nokturno. Jugosl° V. 1lanska umetnost Zagreb 18.15 Naša obramba , 18.45 Prijatelji glasbe 20.00 TV tehtnih 20.40 JAZ, KLAUDIJ, serijski film 21.50 Kako se je kalilo jeklo, TV tiadalj. ŠVICA 18.10, Program za mladino 19.55 Dogodki v italijanski Šoicl 20.45 TV priredba 22.05 Na filmskih platnih ...................................................................................................................................................11,1111,1 iimm'"1 Anmatoru, VRSTA SKOZI CAS Obrazi koprsko-goriske generacije slovenskih učiteljev (1875 - 1909 - 1919) LXV. JOSIP BAČIČ (1874-1945). rojen v Rešetarih pri Kastvu, je obiskoval moško učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1892. Lčiteljeval je v Istri, vodil pripravnico za učiteljišče v Pazinu, pozneje je bil ravnatelj h mitskega ženskega učiteljišča v Pazinu, po prevratu je prišel v Jugoslavijo in bil profesor srbohr-vatskega .jezika na učiteljišču v Ljubljani (1920-1929). Dokler je deloval v Istri, je bil organizator učiteljstva, urejal je pedagoški list Narodna prosvjeta in predsedoval učiteljskemu društvu enakega imena. Ko je v narodni stranki prišlo do razkola, se je Bačič vključil v klerikalno frakcijo ter urejeval revijo Hr-vatska škola. Pisal je članke o šolstvu v Istri, o pedagoških ter stanovskih vprašanjih. V ljubljani je sodeloval pri primorskem emigrantskem društvu «Soča». Za srednje šole v Sloveniji je napisal Udžbe-nik hrvatskoga ill srpskoga .jezika. VIKTOR CAR • EMIN (1870 -1963), rojen v Kraju pri Lovra-nu, umrl v Opatiji, se je šolal na učiteljišču v Kopru, kjer je maturira) leta 1889. Učiteljeva! je v raznih krajih Istre. Leta 1897 kot upravitelj osnovne šole v Vo-loskern pustil državno služijo in se posvetil Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro, katere tajnik je bil 25 let. Bil je še profesor občinske gimnazije v Opatiji, od leta 1919 dalje gimnazije na Su Saku. Po Istri je širil šole Ciril-Metodove družbe, urejeval liste Narodni list, Mladi Hrvat, Mladi Istranin in Mornar. Pisal je povesti, romane, drame, črtice, ko-zerije, reportaže; pisal je tudi v čakavskem -narečju. Snovno je zajemal iz preteklosti in sedanjosti Istre, stalna osnova vsega njego vega pisanja je domovina. V roma nit) obravnava gospodarsko propadanje starega Jadrana (Pusto ognjište). odpomoč (Usahlo vrelo), infiltracijo tujcev (Iza plime), zgodovinsko tematiko (Pre-sječeni put, Suor Aurora Veronika), D'Annunziov pohod na Reko (Danunziada). Napisal je Moje uspomene na Družbu sv. Cirila i Metoda, drame. (Zimsko sunce. Mrtva straža, Vicencica); mnogo je pisal za mladino, tudi mladinske igre. Viktor Car Emin je bil zelo plodovit hrvatski pisatelj. ANTE DUKIČ (1864-1952), rojen v Jurjeničih na KastavščiiVi, je obiskoval moško učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral leta 1885. IJčileljeval je na osnovni« šoli v Kastvu. kjer je vodil tudi hrvat-sko pripravnico za učiteljišče, lik pred prvo vojno je poučeval nr italijanski deški vadnici v Goiic' Ante Dukič je bil znan kol š'1 dnevnika jednog magarca in Pe> niško zbirko Od svita do sut011*' JAKOV JAKAC, rojen v KaS^I leta 1866, je obiskoval učitelji” v Kopru, kjer je maturiral 1886. Učiteljeval je na hrvats^' ljudskih šolah v Istri, tako n-Pr, v Roču. Doštudiral je in pos'i’ J(t najprej začasni glavni učitelj lai moškem učiteljišču v Kopru '1 ! 1902). pozneje je bil profesor f ^ hrvatskem učiteljišču v Kastni Objavljal je članke v pedagog, reviji Narodna prosvijeta, sal zgodovino Istre do Histte'' S; S pisateljem Vladimirom rjem je sodeloval pri sestali > n ju hrvatskih čitank za Istro. K AVGUST RA.JČIČ, rojen v V"J loškem leta 1865, je obiskih'® j učiteljišče v Kopru, kjer je luriral leta 1885. Najcjalj je y na osno\ ni Soli v Opatiji, k ier J bil učitelj i'1 nato vodja. Bil *l tFI dober pedagog, zastopal je “-j teljstvo in bil kot strokovnjak I šolskem svetu za okraj Voiosk j Kil je tudi član izpraševalne misije za hrvatske ljudske ki je delovala pri učiteljišču J Kastvu. Leta 1903 je bil izvolrj za poslanca v istrskem deželufj| zboru. Leta 1919 so ga It ali j*® j zaprli jn poslali v internacijo f j Sc Sardinijo. J k j VINKO ŠEPIČ, rojen v VO^L skem leta 1370, je prav tako s biskoval učiteljišče in na nj^J. maturiral leta 1888. Pred P1', 1 nik 'in pisatelj. Napisal je )/ | ske krajine. svetovno vojno je bil vodja liri®1 ske ljudske šole v Buzetu. 1* -loval je kot publicist, objavir tu pedagoške članke v Narodni P^/Vf svijeti. Po prvi vojni je bil pr*®; tj; sednik Jugoslovanskega učitelj^® ga društva (za okraje Pa*'® |J( Pulj, poreč in Koper) s sedeiej -j. v Pazinu. Urejeval je hrvats8' del Učiteljskega lista, ki ga v Trstu izdajala Zveza jugo5!® vanskih učiteljskih društev Ju|iJ’ j«|0t ot PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 13. januaria 1978 P# ZMAGI NAD SPASSKIM NASPROTNIK KARPOVA BO VIKTOR KORČNOJ Zadnjo in odločilno partijo je Spasski predal . BEOGRAD — Po mnogih poizkusih J? šahovskemu velemojstru Viktorju fza n°iu *e usPel°> da se bo borjl naslov svetovnega prvaka. Vče-xJ ,se je namreč v Beogradu zaklju-v l , n' dvoboj kandidatov za SP, Katerem je Korčnoj premagal biv- žega svetovnega prvaka Borisa Passkega z 10,5:7,5. Velemojstra bi tiier^a včeraj zaključiti 18. preki-• J600 Partijo, vendar se je Spasski Pred pričetkom predal, ker je | natančni analizi ugotovil, da je . v* npanja tudi za delitev točk. ni i;Sniči a so se torej predvideva-i ^jKtorjfi Korčnoja, ki je že pred , nodom v Beograd napovedal, da zmagal z 10,5:8,5. Zmagal je si-i„,r, s'še večjo prednostjo in pri 46 dosegel enega svoj:h največjih I ietj hov- Sedaj se bo moral spopri-; n s svetovnim prvakom Anatolijem dvTVom' ^daj in kje bo finalni nama ’ n' znano- U° pravilih med-šahovske zveze mora do i ,etKa velikega finala preteči vsaj skegmesecev. °d zaključka beograj- Skupno je Korčnoj zabeležil sedem zmag, Spasski pa štiri, medtem ko se je sedem partij zaključilo z remijem. SMUČANJE LES DIABLERETS - V tem kraju bo danes na sporedu četrti ženski smuk letošnjega tekmovanja za svetovni pokal. Smučarke so včeraj opravile dva poizkusna spusta, v katerih sta biji najhitrejši Marie The-rese Nadig in Doris De Agostini. Nadigova je progo presmučala v 1’ 35"’80, De Agostinijeva pa v 1’35”71. Glavna favoritinja Avstrijka Mo-ser - Prollova.je dosegla drugi najboljši čas prvega spusta (1’36”14), Evi Mittermaier pa je v drugem dosegla 1’35”74. Lestvica smuka za svetovni pokal je pred današnjim tekmovanjem taka: Moser - Prilil 70, Nadig 46, Nelson 40, De Agostini 34, Mittermaier 18, Habersatter 17, Bader 15, Epple in Lukasser' 11, Kaserer 6, Ellmer 4 itd. NOGOMET NA LETOŠNJEM SVETOVNEM PRVENSTVU ARGENTINA, ZAH. NEMČIJA, BRAZILIJA IN NIZOZEMSKA NOSILKE SKUPIN Italija bo nastopala v 1. skupini z Argentino - Jutri bodo izžrebali ostala imena finalistk BUENOS AIRES — Na tskovni -konferenci, ki je bila včeraj v argentinskem glavnem mestu, je mednarodna nogometna zvfcza sporočila imena štirih nosilcev skupin za letošnje svetovno prvenstvo. Ti so: 1. skupina: Argentina, ki bo igrala v Buenos Airesu; 2. skupina: ZRN, ki bo igrala v Cordobi; 3. skupina: Brazilija, ki bo igrala v Mar del Plati; 4. skupina: Nizozemska, ki bo i-grala v Mendozi. Med nosilci skupin ni torej Italije, za katero pa je že znano, da bo igrala v 1. skuoirv. Prvi dve tekmi bo Italija igrala v Mar del Plati, 2. in 6. junija, tretjo pa v Buenos Airesu z Argentino. Jutri pa bodo z žrebom dokončno določili skupine. Žreb bo potekal na ta način: Lističi z imeni preostalih enajstih reprezentanc bodo v štirih žarah. V prvi žari bodo lističi z imeni Španije, Škotske in Poljske: prva izžre- >,,i>>"",iii,|i,,l|lll||*ai||lll>l*lllllialtlllMlllllllllilllMlliaaiill|IVillllllalllll|laillllliliiillMllllliiiiiiaiiiiaiiMiliiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimiiiiliiiiiiiaiiMmliiMmtiiHiiin Tedenski komentar slovenskih peterk na Tržaškem Minulo kolo za naše ekipe katastrofalno f ® Kontovelovi naraščajniki osvojili zmago - V promocijskem prvenstvu Bor zadnji D - Lestvica Cc.r\?ortoli Vileše 10; C lin ^Ije in Inter 1904 8; 74:62 . 87:89, 80;,91 88:66 68:48 95:83 I pst„lr)u'° kolo je bilo za slovenske ; t rke na Tržaškem katastrofalno, j tii|n?na. Peterka, Kontovel (naraščajta '< je osvojila zmago. Vse ostale Po« krepko odpovedale. ^Mgcijsko prvenstvo j cj ,^.Je bHo pričakovati, so borov- I rok • v šestem kolu ostali praznih ; *n tako so ostali sami na zad-i-da , Jflestu lestvice. Zanimivo je, j s0’ Kljub porazu proti Interju 1904, £ avi» le pokazali napredek. V j M-nVe vrs-e je namreč prestopil [ tieV0 German, bivši član Servola- 11 1° se je v Borovi igri dokaj P a-0. j W.°. ?• kolu te lige je položaj na žaiiPsP- ^kaj jasen. De Bortoli je na rtS1J1V0 v vodstvu, Bor pa je sam je au z dvema točkama. Sicer pa Pati •Venst,vo še izredno dolgo in' u-lu rJe’ d® b°d° naši fantje ka j kma-iai aagira'i in izboljšali 'svoj polo-J °a lestvici, j., Izidi 6. kola iier 1904 - Bor i** ' Barcolana r etroviario - De Bortoli A?1 Milje - Edera jj a Tržič - CUS Trst ala - Scoglietto Lestvica CUS Trst, ho' Dl'je ln Inter 1904 8; Ferrovia-TrgjeB^reolana, Scoglietto in ARA iti Tt i ^rte Gorica, Edera Gorica ua,a Gradišče 4: Bor 2. Brlhrdnje kolo (15. 1.) VrV CGI Mi'ie UL0O v Dolini); rovi„J.ana - CUS; Scoglietto - Fer-se ARA Tržič - Ttala; Villes- btter 1904; Edera - Arte. mladinci ] Oba . SKUPINA B tiedni- naša zastopnika sta bila v Poli* Poražena. Soij, Je doma izgubil z Juventu- II ci v’ 0 je z ekipo, ki so jo.poletov-| trdu^em delu premagali kar s 30 Pa Sftm‘ raz'ike. Brez Pavla Feluge ! ti „ tJpsnci marali tokrat prizna-i ^ v gostov, ki so praktično A Prn .lnalu te lige. , B1 Italsidru so Kontovelci sije h;kovalno igrali. Vse to pa 0 Premalo za podvig. Itak;,, fcvdi 8. kola P0u d'er - Kontovel 104:77 Pam, ' Juventus 51:58 gn°ssin B - Barcolana 53:154 JUv Lestvica Konto®"'Ts 12; Italsider 10; Polet, latia n6 1° Pagnossin B 8; Barco-Polet • •Panj ln Kontovel imata tekmo i' »tu, Prihodnji lv®ntu: e kolo (15.1.) 's - Kontovel (14.30 v Tr-della Valle); Barcolana - Italsider; Pagnossin B - Polet (14. 1. ob 18.30 v Gorici). SKUPINA C V tem kolu je Bor počival. Hurlin-gham je enostavno pregazil Servola-n«, Inter 1904 pa je po predvidevanju odpravil Don B^sco. Izidi 8. kola Hurlingham - Servolana 105:70 Inter 1904 - Don Bosco 79:64 Počitek: Bor Lestvica HiVlingham 12; Inter 1904 10; Servolana 6; Bor 4: Don Bosco 0.. Prihodnje kolo (15. 1.) Bor - Hurlingham (9.00 v Dolini); Servilana - Inter 1804. Počitek: Don Bosco. KADETI Naši kadeti niso startali najbolje, i Oba naša zastopnika sta bila nam reč poražena. Če je bilo pričakovati, da bo Breg proti Interju 1904 izgubil, pa nedvomno preseneča visok poraz borovcev v tekmi z drugo »ekipo Ferroviaria. Izidi L kola Bor - Ferroviario B 48:64 Breg - Inter 1904 > • ■ 56:112 Servolana • Italsider 76:73 Ferroviario A - Don Bosco !'5:74 Lestvica Ferroviario A, Inter 1904, Ferro viario B in Servolana 2: Breg, Bor, Italsider in Don Bosco 0. Prihodnje kolo (15.1.) Italsider - Bor (19.30 v Trstu, Ul. della Valle); Servolana Ferroviario A; Ferroviario B - Inter 1904; Dcn Bosco - Breg (14. 1. ob 18.00 na Istrski ulici). NARAŠČAJNIKI No, končno le pri naraščajnikih smo dosegli v minulem kolu edino zmago. Za lep podvig so poskrbeli Kontovelci, ki so po podaljšku premagali ekipo SABA. Junak sr-čenia je bil Robert Danev, ki je dosegel kar 52 točk. ' Ostala naša dva zastopnika, Bor in Polet, pa sta, sicer po predvidevanju ostala praznih rok. Izidi 5. kola SABA - Kontovel 66:68 Bor - Inter 1994 44:79 Servolana - Polet 71:45 Ricreatori.- SGT 52:59 Italsidgr - Ferroviario 58:115 Lestvica SGT in Ferroviario 10; Kontovel 8; Ricreatori in Inter 1904 6; SABA in Servolana 4; Italsider, Bor in Polet 0. Prihodnje kolo (15. L) Ferroviario - Kontovel (10.00 v Trstu, Miramarski drevored); Polet - SABA (11.00 na Opčinah); Inter 1904 - Ricreatori; SGT - Italsider; Servolana - Bor (16.00 v Skednju). DEČKI Servolana in Ricreatori sta v tej ligi premečna. Žal, pa so Kontovelci še vedno na poslednjem mestu Izidi 6. kola Kontovel - Libertas 34:54 Ferroviario - Servolana 50:85 Inter 19C4 - Recreatori 59:69 SABA - Don Bosco ' 32:77 Lestvica Servolana in Ricreatori 10; Inter 1904, Dot\ Bosco in Libertas 6; Ferroviario 4; SABA 2: Kontovei 0. Prihodnje kolo (15. L) Kontovel - Inter 1904 ( 9.00 na Kon tovelu); Ricreatori - Libertas; Don Bosco - Servolana; SABA - Ferroviario. edko Batlisti drugi v Borovnici Šahovski klub Borovnica organizira odprte mednarodne hitropotez-turnirje za -posameznike. Pravico nastopa imajo'vsi' šahisti in šahistke ne glede na kategorijo. Igra se 9. kol po švicarskem sistemu (jugoslovanska krožna varianta). Tempo igranja je 20 minut za vsakega igralca (40 minut skupnega časa za razmišljanje). Veljajo pravila za hitropatezr a tekmovanja. Na vsakem turnirju razdelijo petim najboljšim denarne nagrade, zmagovalcu še pokal, prav tako pa so nagrajeni najbolje uvrščeni drugo , tretje- in četrtokategomiki. Zmagovalec vseh turnirjev pa bo dobil knjižno nagrado v vrednosti 1CO0 N din. Prijavnina zg posamezen turnir je 100 N din. Prvi tak turnir, ki pa je bil odigran po sistemu vsak z vsakim, je b i v decembru v gradu Bistra. Nastopilo je 14 igralcev, večinoma iz slovenskih klubov, med njimi pa sta bila tudi tržaška šahista. člana TŠA, mojster Olivotto i.i prvokategornik Battisti. Na turnirju je prvo mesto osvojil mojstrski kandidat E. Planinc iz Celja, ki je zbral 10,5 točke, drugo in tretje mesto sta si razdelila Battisti (Trst) in Zorman (Ljubljana) z 9,5 točke, četrto in peto mesto pa/ Olivotto (Trst) in Tavčar (Ljublja-na) z 8 točkami, slede1: Hriberšek (Logatec) in Miloševič (Postojna) 7,5, Nikolič (Postojna) 7 točk itd. Naslednji mednarodni hitropotezni turnirji, ki bodo v prostorih šahovskega kluba Borovnica (s pričetkom ob 9. uri) pa bodo 15. januarja, 12. februarja, 12. marca, 2. aprila in 7. maja. S. Kovač bana reprezentanca bo igrala v 2. skupini, druga izžrebana v 3. skupini in zadnja v 4. skupini. V drugi žari pa bosta le imeni Peruja in Mehike. Prva izžrebana bo igrala v 2. skupini, druga pa v 4. skupini. V drugi žari pa bosta le imeni Peruja -in Mehike. Prva izžrebana bo igrala v 2. skupini, druga pa v 4. skupini. V četrti &ri pa bodo še imena preostalih reprezentanc: Avstrije, Francije, Irana in Tunizije. Prva izžrebana bo igralu v 1. skupini, druga v 2. skupini, tretja v 3. skupini in četrta v 4. skupim. Na splošno lahko ugotovimo, da je bil žčeb za Italijo ugoden. Kandidat; za nastop v L skupini so reprezentance Madžarske, švedske, Avstrije, Francije, Irana in Tunizije, torej ekipe, ki niso za Italijo nenremagljive. - SMUČANJE MINIBASKET TEČAJ V OVČJI VASI Kar 80 smučarjev SK Devin že pridno vadi V nedeljo se je začel v Ovčji vasi smučarski tečaj, ki ga prireja SK Devin. Za tečaj se je prijavilo nad 80 smučarjev, ki bodo šest zaporednih nedelj nabirali znanja in izkušenj na snegu pod vodstvom dveh slovenskih smučarskih učiteljev za alpsko disciplino in z enim učiteljem za nordijsko. Slovenske učitelje si je SK Devin priskrbel v Kranjski gori s posredovanjem Zveze slovenski’i športnih društev v Italiji. Vsi trije so izkušeni mojstri. Albrecht Anton in Židan Marko sta bila v letih 1965 in 1967 državna prvaka v mladinski konkurenci. Kot taka sta nastopila tudi na evropskem prvenstvu in na balkaniadi. Nadalje sta se udeleževala kot reprezentanta tudi drugih mednarodnih tekmovanj v Italiji, Franciji, Švici in seveda v domovini. Diplomo smučarskega učitelja sta dosegla pri prvi slovenski alpski šoli v Kranjski gori, ki so jo ustanovili leta 1964. Tekače bo letos vodil smučarski učitelj Branko Kaiser iz Rateč. Tudi on je veliko tekmoval tako doma kot na tujem. Zdaj vodi tekaško ekipo iz Rateč, kljub .temu pa je rade .ir.iVV OHK/ HlIHMHIIIIHIUlMUlIHMUHMIIMIIIimilHIHIlUIltlliifiiiiiiiiiiMHiilUUiMHUiiiHMMiHMHniiiiiiiliiiiHiiHiHH *' . • ,,,»»>#. jjitvu i • • i L, , ' • J. ,. , '■> V . ' , ' volje sprejel nalogo, da bo nudil našim tekačem svoje znanje. Prva nedelja je potekala v najlepšem redu. Učitelja sta preverila znanje vseh prisotnih in jih porazdelila’ po skupinah, ki so potem vadile po dve uri. Proti večeru smo se' odpravili domov z enostavnim «na svidenje prihodnjo nedeljo*. Š. F. NOGOMET 22. JANUARJA NA PROSEKU Splitski Hajduk proti Primorju Vse kaže, da bo na Proseku še ena velika nogometna predstava. Proseško društvo Primorje bo namreč 22. januarja priredilo prijateljsko nogometno tekmo s Hajdukom iz Splita, ki že vrsto let sodi med najboljše jugoslovanske nogometne enajsterice. KOŠARKA V POKALU «L. RONCHETTI* V konkurenci še 12 moštev V okviru pokala Liliane Ronchetti so ta teden odigrali tekme L kola izločilnega dela tekmovanja. Po predtekmovanju je v borbi za naslov ostalo še 12 ekip, i so porazdeljene v štiri skupine. IZIDI SO NASLEDNJI A SKUPINA Tigers (BV) - Pagnossin (It.) 51:90 Počivala: Lokomotiva (Bol.) B SKUPINA Levskj Sofija (Bol.) -Teksid (It.) 79:66 Poči val: Toulonnais (Fr.) C SKUPINA Bosna Sarajevo (Jug.) -Marica Plovdiv (Bol.) 67:74 Počival: Slovan (ČSSR). D SKUPINA BSE Budimpešta (Madž.) -Kralovopolska Brno (ČSSR) 95:69 Počival: ABC Donau (Av.) MOŠKI Pokal prvakov V 3. kolu finalnega dela pokala prvakov -so dosegli ta izid: Mobilgirgi (It.) - Alvik (Šved.) 105:87 Pokal pokalnih prvakov V L kolu finalnega dela pokala pokalnih prvakov so v skupini A dosegli še ta izid: Falcon De Bosch (Niz.) r Kvarner (Jug.) 99:85 ODBOJKA V LETOŠNJI SEZONI Sloga pomemben center ženske odbojke na Krasu Trenutno vadi pri tem društvu več kot 50 mladih igralk V soboto se bo začelo žensko odbojkarsko prvenstvo v italijanski C ligi. Kot smo že poročali, se bo, poleg Brega, od slovenskih šesterk tega prvenstva udeležila tudi Sloga, o kateri bi danes spregovorili nekaj besed. Lanskoletno prvenstvo je. temu mlademu društvu (ki ga sestavljajo Gaja, Polet, Primorec in Zarja) prineslo dosedanji največji u-speh. Prestop v tretjo italijansko ligo je namreč presegel vsa, tudi najbolj rožnata pričakovanja. Trenerja Sloge, prof. Ivana Peterlina smo pred začetkom prvenstva najprej vprašali, kako so pravzaprav potekale priprave na prvenstvo samo. «S pripravami smo začeli sorazmerno zgodaj, to je že v drugi polovici avgusta, ko smo se začeli pripravljati na dalmatinskem otoku Korčuli. Sicer pa o tem ne moremo govoriti kot o pravi pripravi ekipe na prvenstvo, saj se tega športnega letovanja iz objektivnih razlogov niso mogle udeležiti vse igralke. Bivanje na Korčuli pa je bilo tudi ne- NiiaimmiaiiiiiHitaaiaHaaaaaaiiiaamaaaaaaiaiiamaaaaaaaaaaiaaiaaaaaaaiaiiaaaaaaiaaaaaiaaaaaaaaaaaaaaaaaaianiiaaaaaaaaaaataaaiiiHniaaaiuiuaaaaaaaiaaaaaaaaaaiaaaaaaaaaiaaaiiaiaaaaiiiiiini|||| TROFEJA «ZINI & ROSENWASSER» Naše ekipe se niso izkazale Gulič (Kontovel) in Bradassi (Bor) naša najboljša strelca TROFEJA «ZINI & ROSENWASSER» FINALNA SKUPINA To kolo je bilo nadvse heuspešno za slovensko ekipo. Vsi trije naši predstavniki v tej skupini so namreč morali poraženi z igrišča. Bor B je ricer nudil močan odpor prvouvrščeni Servolani A, proti koncu tekme pa so Borovim rninikešar-karjem pošle moči in jim tako veliki podvig ni uspel. Najboljša sta bila Bradassi, ki je zelo dobro zaustavil nasprotnikov center Ema-nuellija ter Volk. Kljub izredni igri Guliča ni Kon-tovelu uspelo premagati ekipe Visin-tini, vendar so se morali gostje pošteno potruditi, da so strli odpor slovenske ekipe. Kontovelci pa so vsekakor spet pokazali lep napredek v primerjavi s prejšnjimi nastopi. Sokol A je doživel svoj doslej naj- »teto tvvjv SMUČANJE Na Nevejskem sedlu Švedi v slalomu tokrat najboljši Včerajšnje tekmovanje se je odvijalo v zelo neugodnih vremenskih pogojih • NEVEJSKO SEDLO - Nevejski mednarodni slalom je včeraj močno oviralo slabo vreme. Prvotno so nameravali tekmovanje sploh odgoditi, nato pa so po dveh urah diskusij le odločili, naj tekmovalci startajo, čeprav ta odločitev ni bila najbolj srečna. Pol metra snega, ki je zapadel na Kaninu, je spremenilo progo že po nekaj startih v pravi «strel-ski jarek*, tako da je izredno veliko število tekmovalcev (izmed 126, ki so startali) padlo. V tako težkih pogojih so se naj bolje odrezali švedski smučarji, saj so si zagotovili obe prvi mesti Med Italijani niso startali Gros, Nockler in F. Bieler, ker je bilo tekmovanje prenevarno in jih vodstvo italijanske reprezentance ni pustilo na progo. Lestvica slaloma je taka: 1. Jakobsson (Šve.) 108”19 2. Strand (Šve.) 108"46 109”12 109"57 110”03 110”59 urio 111”39 111”49 IIL’72 111 "74 1U"78 112"07 112”71 Po tekmovanju v veleslalomu in slalomu je ekipna lestvica taka: Švedska (Jakobsson-Strand) \ 2’16”75 Italija (David-Bieler) 2’19”15 Avstrija (Grohs-Morgenstern) 2’22”28 Švica (Kummer Gaspoz) 2’25”3I ZRN (Strobel-Mayrofer) 2'25’"88 3. David (It.) 4. Morgenstem (Av.) 5. T. Bieler (It.) in Amplatz (It.) 7. Elendare (Šve.) 8. Bergstedt (Šve.) 9. Poncet (It.) 10. Guffcnd (Fr.) 11. Berea (It.) 12. Strobel (ZRN) 13. Filisetti (It.) - 14. Kummer (Švi.) 15. Grohs (Av,) 6. ČSSR (Zurek-Vach) 2’28’"50 hujši poraz v tem prvenstvu. Razlogov za neuspeh je več: izredno slaba igra v obfambi, statičnost v napadu in ne nazadnje odsotnost doslej najboljšega strelca Devetaka. V prihodnjem kolu imata možnosti za uspeh Sokol A, k> bo igral proti Interju iz Milj (seveda če bodo Na-brežinci igrali nekoliko bolje kot v tem kolu) in Bor B, ki se bo spoprijel s tržaškim Interjem, medtem ko so možnosti za uspeh Kontovela minimalne, saj se bo spoprijel s favoritom prvenstva Servolano A. IZIDI 5. KOLA Bor B - Servolana A 46:67 Kontovel - Visintini 60:69 Libertas - Sokol A 77:37 Inter Milje - Inter 1904 DOn Bosco - Ferroviario 57:38 LESTVICA Don Bosco A 10, Servolana A in Visintini 8, Kontovel, Libertas in Inter 1904 6, Bor B 4, Ferroviario, Inter Milje 0, Sokol A —1. Servolana A in Inter 1904 imata tekmo manj. prihodnje kolo ;; jjiokol A - Inter Milje (16. 1. od l6. uri v Nabrežini), Ferroviario - Libertas, Visintini - Don Bosco, Kontovel - Servolana A (14. 1. ob 17. uri na Proseku), Inter .1904 - Bor B (14. L ob 17.30 v športni palači). TOLAŽILNA SKUPINA Derbija med Bregom in Poletom niso odigrali, ostala naša zastopnika pa sta bila poražena. Sokol B ni igral najslabše, največje pomanjkljivosti pa smo opazili v obrambi, kjer je še preveč nepazljivosti. Najboljša sta bila tokrat Fa-bio Pahor in Busan, dobro pa je igral tudi Braida. Bor A je doživel hud poraz v tekmi z mečnim RCT. Treba pa je omeniti, da so borovci nastopili brez svojega kapetana Rudeža, ki je gonilna sila ekipe, IZIDI 5. KOLA RCT - Bor A 65:1 Breg - Polet n.o. Sokol B - Servolana B '17:34 CAMB - SGT 63:44 LESTVICA RCT in CAMB 8, SGT 6, Polet in Don Bosco B 4, Bor A in Servolana B 2, Breg 1, Sokol B 0. Naši trenerki Anici in tajniku Juriju Kufersinu se je rodila ljubka hčerka Martina Srečnima staršema iskreno čestitamo in želimo Martini o-bilo uspeha v življenju. ŠZ Bor PRIHODNJE KOLO Don Bosco B - Breg (14. 1. ob 15.30 v športni palači), Bor A - Servolana B (14. L ob 15.30 v Ul. Caravaggio), SGT - Polet (15. 1. ob 8.45 v Ul. Ginnastica), Sokol B -CAMB (19. 1. ob 16. uri v Nabrežini). STRELCI NAŠIH EKIP BOR B: Bradassi 109, Semen 24, A. Tavčar 20, Volk 14, Zaccaria, Jogan, Krapež in Jagodic 4, Lokar in B. Tavčar 2. KONTOVEL:-Gulič 154, Starc 36, Emi Sedmak 32, Pertot 12, Emili 10, Gruden 9, Brischia in Grilanc 4, Škabar 1. SOKOL A: .Ušaj 74, Devetak 58, Bandelj 26, N. Pertot 14, Klanjšček 13, Žbogar 6, Niko Pertot 4, Della Schiava 2. BOR A: Rudež in Kovačič 8, Vec-chiet 5, Germani in Betocchi 4, Ci-vardi, Košuta, Smotlak in Pisani 2. BREG: Klabjan 42, Bavčar 16, P. Žerjal 10, R. Žerjal 9, M. štrajn 8, Pregare 3, G. "štrajh, M Slavec in Korošec 2: POLET: Feri 42, Košuta 9, Gra-neriln Kerpan" 6, Pefši in Fabi 4, Zajec in Hrovatin 2. SOKOL B: F. Pahor 21, Terčon 15, Busan 13, Zidarič in Braida 2, Trampuž in Caharija L PRVENSTVO SAN SEBASTIANO Dobili smo vse dosedanje rezultate skupine A, kjer igra tudi Breg: Servolana - RCT 33:21 Visintini - Breg 51:10 Servolana - Visintini 21:30 Breg - Inter Milje n.o. RCT - Breg 32:13 Servolana - Inter Milje b.b. 2:0 BREGOVI STRELCI: Korošec 12, Prašelj 4, Vodopivec 3, Izidor Sancin in Kocjan 2. Marko Delovanje ZSŠDI Drevi seja odbora trenerske zveze Drevi bo ob 19. uri na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Faančiška 20 prva redna seja odbora trenerske zveze, na kateri se bodo predstavniki za posamezne panoge sporazumeli za globalni sezonski program te strokovne organizacije. Z ozirom za potrebe na posameznih področjih dela bo treba v prvi vrsti določiti točne termine, oblike in kraj za razne tečaje, na katerih se bodo naši trenerji oz. vaditelji šolali in strokovno u-sposabljaii. ke vrst. nagrada za igralke, ki so se v lanskem prvenstvu tako dobro odrezale. S pripravami smo torej začeli v začetku septembra, kondicijskim treningom v naravi so' sledil: treningi v telovadnici pri Banih, kjer bomo tudi igrali domače tekme.* Na katere težave si pri svojih pripravah naletel? «Moje težave so verjetno precej podobne težavam, ki taie:o odbojkarske trenerje ostalih društev: treningov imamo piemalo, ker se skorajda vse igralke vsestransko udejstvuje’1? in jim torej predstavlja šport le eno izmed aktivnosti.* Kaj pa cilji v prvenstvu? «Naš čili je, seveaa, obstanek v ligi. Naloga slogašic sicer ne bo lahka, saj je konkurenca v C ligi zelo ostra. Igralke, ki sestavljajo prvo e kipo, so v veliki večini še zelo mla de in nimajo večjih prvenstvenih iz kušenj. Poleg tega ne smemo poza biti, da bomo imeli med letošnjim nasprotniki tudi nekatere lanske tek meče, ki so nas doslej vedno pre magali. Pravo neznanko predstavlja jo ekipe iz Veneta, ki so bale vklju čene v našo skupino^ Vendar pa tre nčrojo igralke Sloge resno in priza devno, zato res upam, da bomo zadani čili dosegli.* Vendar pa mislimo, da moramo na tem mestu poudariti še veliko dejavnost Sloge v mladinskih vrstah. Z veliko propagandno akcijo po vaseh vzhodnega Krasa je Slogi uspelo, da je v svoje vrste pridobila celo vrsto odbojkaric - začetnic. Pod vodstvom trenerjev Pavla Morpurga, Anamarije švagelj, Mire Grgič in Ticijane Križmarčič dvakrat tedensko resno in vestno trenira preko petdeset mladih deklet, v prihodnji sezoni pa misli odbor Slogo to svojo aktivnost še povečati. Kot povsod, je bil seveda tudi tu začetek težak. Mladim MČet-nicam manjka splošna telesna priprava. ki bi morala biti osnova pri vsakem športnem udejstvovanju. Trenerji zato na svojih treningih polagajo veliko važnost prav na telesno pr:pravo in na vse vaje za vsesplošno koordinaci jo ki je za odbojkarja še posebno važna. Kot smo že dejali, dekleta vestno vadijo in zanimanje z.: odbojko še raste. Te mlade odbojkarice se bodo v letošnji sezoni seveda tudi udeležile raznih mladinskih nižjih prvenstev in pa prvenstva tretje divizije. Ne glede na rezultate, ki jih bodo dosegle, je pot, ki si jo je Sloga zadala, več kot pravilna, saj ima vsako društvo Mgotovilo za bodočnost in uspeh prav ” načrtnem delovanju z mlirlaišTni. HOKEJ NA LEDU GORTINA D"AMPEZZO - V kolu povratnega dela italijanskef državnega prvenstva v hokeju r ledu so dosegli te izide: Bruneck - Cortina 2:5 Bočen - Renon 4:1 Diavoli Milan - Groden 1:3 Valpellice - Alleghe 5:2 Asiago je počival LESTVICA Cortina 30, Bočen 28, Renon 2 Gtoden 22, Alleghe 18, Diavoli 1 Asiago in Valpellice 9, Bruneck OBVESTILA SPDT obvešča, da je predsmučarska le lovadba za starejše, ki jo vodi pro fesor Ivan Furlanič, jutri, v pe tek, 13. januarja, na stadionu «1 maj*, s pričetkom ob 20.30. * • » ŠK Kras sklicuje danes, 13. jan. ob 20.34 v drugem sklicanju v šolski telo vadnici v Saležu 14. REDNI OBČNI ZBOR Dnevni red: 1. otvoritev In izvolitev delov nega predsedstvi- 2. poročila 3. pozdravi in diskusija 4. izvolitev volilne komisije 5. razrešnica staremu odboru 6. volitev novega odbori’ 7. razno r' JANEZ VIPOTNIK ROSNA 9. LETINA *2akaj ne?« znam.L je zazijal komisar. T *Sem hodil v Solo.. sQhč °re* taka ie ta reč- Nenadoma se sredi zgodnjega, J ki ratl6ga pomladnega dne srečaš z najbolj krutimi učin-n hote Zriarodovalne politike. Ne otrok v šole! Če pa gredo, J So ^ v italijanske šole. Kako je bila tista stvar, o kateri y Vjp a dolgo in široko pisali časopisi? Kje je bilo? Okrog KI" ^ so ime^ zagrizenega italijanskega učitelja. uKa,2n esedice ni pustil otrokom spregovoriti v slovenščini. ’ tiidj °V^ iih i® za ysak Prestopek v šoli, in če je zvedel, J v^l t^ *Zgovorieno besedo na poti domov. Otroke je kazno-Uja ,ak°’ da jim je dejal: Odpri tista grda usta, ki so izgovo-r °iihrk ^n° grdo besedo! Otrok je odprl usta, učitelj pa se je ji t>Qsr Ha^ *n Plunil vanje. In na koncu je časopisna vest i? ^aito °Va^a grozljiv podatek: učitelj je bil tuberkulozen! jf obja Se je dogajalo. Dogajalo še kaj. Na primer-, fašistična o' otrQ, le prepovedala materinega jezika, marveč je vzela Kheiv, 6_ staršem in jih vzgajala v posebnih vrtcih v fašistič-" duhu. Komisarja so kakor povodenj zalivali razlogi, zakaj se je Jurič tako obnašal. Občutek osamljenosti je moral biti strašen. Za njim je zamrla vsaka sled. Kakor v srednjem veku. «Te ni nikoli mikalo, da bi se naučil brati in pisati?* »Nikoli. Zdaj mi je žal, ker ne morem pisati ženi.* -Veš kaj,* je komisar odprl torbico, «napisala bova pismo in ga po kurtrjih poslala ženi. čez kakšen mesec boš imel odgovor. Si za to, da napiševa pismo?* «Sem!» in prvič mu je iz oči zasijala prizajna hvaležnost. «No, povej, kaj želiš sporočiti ženi,* ga je spodbujal. «Kako je doma, ali je krava povrgla. Če še ni, naj pokličejo soseda, da bo pomagal. Če so zdravi. Kako je z ženo. Za Lokom je Treba povečati njivo za krompir, preorati travnik zraven njive. Posaditi več krompičja, če so mama za to. Lani ga je bilo premalo. In prašiči, se redijo? Če bo več krompirja, bo več prašičev.* Utihnil je. «Boš kaj poizvedel, kaj je žena rodila, sina ali hčer? Kakšno ime so mu dali? Kako je z mamo?* «Seveda, naj sporoči,* je potrdil Jurič. «0 sebi ne boš ničesar povedal?* «To sam napiši, saj veš, kako.* •Prav nič ne vem,* se je branil komisar. «Zdrav sem. Daleč sem, na Dolenjskem. Med samimi neznanimi ljudmi. Upam, da se bomo kmalu videli, tole bi... » je obotavljivo končal. Komisar je skušal biti v pismu čimbolj zvest Juriče-vemu pripovedovanju. Potem je napisal naslov in pismo še enkrat prebral. Ledenica okrog Juriča se je pričela topiti. Počasi, toda nezadržno. •Ali hočeš, da te naučimo pisati in brati? Imamo učitelje v četi. Lahko boš sam pisal pisma. Ali žena zna pisati in brati?* •Zna. Saj je hodila v šolo.* •Torej jutri te bo Jože vzel v roke in te pričel učiti. Še nekaj se zmeniva: vsak teden se boš takole razušil, kakor si se danes, če se boš zanemaril, se te bodo vsi ogi-" bali. Nič ne pomaga boj proti mrčesu, če se vsi ne čedimo.* Kdo ve, ali sem ga prepričal do kraja, je tuhtal komisar. Ali sem mu obudil zanimanje za življenje, voljo do dela in boja? Ali je doumel, da je tudi sam kriv za čuden položaj v bataljonu? No, bomo videli, je tlelo upanje v njem. ’ 2. Čez dober mesec, ko se je pomlad že razbuhtela, ko so se z bleščečimi cvetovi ovesile jablane in hruške in slive, ko se je na košenici razlila opojna vonjava rumenega drena, ko so se v ptičjih gnezdih zableščala nova jajčeca, čez dober mesec je h komisarju, ki je bral v sadovnjaku, pridrvel Jurič. Mahal je z rokami in vpil: «Pismo sem dobil!* Komisar je vzel pismo, na katerem je bilo podpisanih veliko kurirskih postaj. Videlo se je, da ga je grabilo mnogo rok, preden je prišlo do naslovljenca. •Torej nama je uspelo,* je dejal. Odtrgal je omot. razgrnil debel bel papir in pričel brati visoko, pokončo pisavo. Italijanske besede, ki jih je mrgolelo v pismu, je sproti prevajal, spravljal sklone v red, postavljal vejice in pike. Dragi mi Danilo! Najprej te lepo pozdravljam čez hribe in doline in ti želim zejravja. Doma smo hvala bogu zdravi, štirinajst dni za tem, ko so te odpeljali, sem rodila sina. Ime mu je Danilo, kakor tebi. Prav takšen nos ima kakor ti. Tudi čez oči je ves tvoj. Krava je povrgla močnega bikca. Pujski se lepo redijo in jablane so letos cvetele kot že dolgo ne. Ce bo bog dal, bo dobra letina Upam. da boš že ti obiral. Saj do jeseni mora biti konec vojne. Niivo za krompir smo preorali. Mama so zdravi. Lepo te pozdravlja jn te čaka tvoja žena Marija. Jurič je bil obrnjen nekoliko stran. Stal je nepremično in poslušal s celim telesom. Pogled mu je blodil po njivi, kjer je podrhtevalo mlado silje, po sadovnjaku, kjer so se do tal priklanjale veje, po pastirčku, ki je gnal kravo k potoku, po kozolcu, v katerem se je sušila črna detelja, zaobjel travnik, ki se je bleščal od sočnosti in rose. Pogled mu je blodil po prirodi, sredi katere je stal, misli pa so hitele med brkinske hribe, planile k ženi, k njenemu vročemu telesu, k spečemu sinku, še vsemu neoblikovanemu, k materi, ki s kitastimi rokami objema motiko, k žejni kravi v hlev, k pohlevnim njivam, ki so polne sočnih, spočitih sokov čakale na seme. Potegnil je veter in stresel po sadovnjaku belo tančico, da se je sesulo z dreves, kakor bi melo, in prekrilo tla z deviško preprogo. •Čestitam ti, sina imaš,* ga je komisar zdramil iz zamaknjenosti, zagrabil za roko in jo krepko stisnil. 3. •Kdaj so odšli minerji?* je vprašal komisar. •Tri ure je tega,* je odgovoril Vasja. .Tudi mi moramo za njimi. Ob devetih pripelje vlak. Uro imamo do proge, uro, da se razporedimo in pripravimo.* Vas je vrvela. Partizani so hiteli Iz hiše v hišo, se zbrali v gruče. Mitraljezci so polnili šaržerje, jih vlagali v točbice in pomočniki so si jih oprtali kakor berač malho. Bombaši so ogledovali svoje bombe, jih težkali, odvijali varovalke. Strelu so ustili puške, pregledovali municijo. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS - 61000 Ljubljana. Oglas) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 13. januarja 1978 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrn) 13.000 lir. Finančno-upravni 600. legalni 600, osmrtnice 250. sožalja 300 lir za mm višine v 'širini 1 stoloca Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. ' i / Član italijanske i« •zdaj a ZTT zveze časopisnih Ir Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg^ PO ZANESLJIVIH VESTEH IZ BANGKOKA Na vietnamsko-kampučijski meji so spopadi praktično prenehali V Pekingu naj bi žc bila v (eku pogajanja s kitajskim posredovanjem BANGKOK — Srditi spopadi med kampučijskimi in vietnamskimi vojaškimi oddelki so se v kampučijskih obmejnih pokrajinah Kampot, Takeo, Prej Veng in Svaj Rieng popolnoma polegli, iz severnih pokrajin Mon-dolkirj in Rattanakiri pa poročajo le o »praskah*. Tako poročajo v vojaških krogih v Bangkoku, ki v bistvu potrjujejo predvčerajšnje izjave glasnika kompučijskega veleposlanika v Pekingu o koncu bojev- Po kampučijski verziji so se vietnamski oddelki umaknili zaradi hudih vojaških porazov, v katerih naj bi imeli »na tisoče mrtvih*: pa tudi v Bangkoku potrjujejo, da so se vietnamski oddelki v glavnem u-maknili s kampučijskega ozemlja ter zasedli nekatere ključne položaje na meji, kjer so namestili težko topništvo .s katerim nadzorujejo praktično celotno mejno področje. Po i-stifi vesteh iz tajske prestolnice, kjer so običajno dobro obveščeni o položaju na vietnamsko - kampučijski meji, so manjše vietnamske enote o stale na kampučijski strani meje le v pokrajini Svaj Rieng na področju tako imenovanega »papiginega kljuna*. Pač pa v Bangkoku ničesar ne poročajo o «hudih zgubah*, amoak le o »strateški potezi* vietnamskih čet. in dejansko je verzija iz Tajske mnogo bolj verodostojna, in ne samo, ker je ta država ostala nevtralna v sporu med Vietnamom in Kampučijo., S tem umikom so namreč Vietnamci ohranili nadzorstvo nad dokaj širokim pasom vzdolž mete s Kampučijo in torej ustvarili učinkovito .o-brambo proti morebitnim kampučijskim napadom, po drugi strani pa so tudi ugodili zahtevi Pnon Penlia po umiku čet. s čimer bi ne smelo biti ovir za začetek pogajanj, za katera se je Hanoi od vsega začetka zavzemal. Morda pa so pogajanja že v teku: po nekaterih vesteh naj bi potekala v Pekingu s posredovanjem Kitajske. V kitajski prestolnici naj bi se trenutno mudil namestnik zunan;ega ministra v hanovski vladi Phan llien, ki velja za izvedenca v mejnih vprašanjih. Na vietnamskem veleposlaništvu v Pekingu niso vesti demantirali, atrmak so se omeiili na ugotovitev, da je bil Phan Hien že , večkrat na Kitajskem. Drugi namestnik zunanjega mini-V« Dong Giang pa ie bil na včerajšnji tiskovni konferenci rob za ključku uradnega obiska v Bangkoku prav tako meglen: po trditvi, da morata špar rešiti neposredno zain te”esirani državi, je na točno vprašanje, a'i Peking posreduje v snoru. odgovoril: »Vsi naši prijatelji bi ram lahko pomagali reševati spor s Kamnuči;em. kajti sicer se bo vlekel v nedogled.* (tm) V zvezi s poslanicami, ki jih je ie dni poslal ali dobil predsednik Tito, je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve na prošnjo časnikarjev iKijasnil, da se Titovi poslanici sirskemu predsedniku Asadu in ameriškemu predsedniku Carterju nanašala na »nekatera aktualna vprašanja mednarodnih odnosov, predvsem pa na nekatere poglavitne vidike reševanja krize na Bližnjem vzhodu*. Za poslanico egiptovskega predsednika Sadata Titu pa je Kalezič dejal, da zajema najnovejši razvoj iKiložaja na Bližnjem vzhodu in Sadatovo dejavnost v zvezi s tem. Ob koncu tiskovne konference se je dvoje vprašanj nanašalo na pisanje novinarjev. V zvezi s kritikami kairskega časnika «A1 Gumhurija*. da se je Jugoslavija preveč približala Libiji in da je Arafatu omogočila, da v Jugoslaviji napada Egipt, je Kalezič izjavil: »Odveč je sleherni komentar k takšnemu pisanju na račun jugoslovanske politike, saj so stališča in politika Jugoslavije do arabskih držav in krize na Bližnjem vzhodu do- bro znani svetovni in tudi egiptovski javnosti,* Zadnje vprašanje se je glasilo: «Aii trditve radijskega komentatorja Mi-like čundiča, o .katerih piše zahod-nonemški "Dip Welt”, odsevajo tudi stališče jugoslovanske vlade? V članku je citirano Šundičevo mnenje, da "se ne moremo spomniti, da so sovjetski zgodovinarji kdajkoli povedali resnico o jugoslovanski socialistični revoluciji"*. V odgovoru je predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve dejal, da se ne bi rad spuščal v komentarje o posameznih zapisih ali ocenah v tisku in drugih sredstvih obveščanja. VLADO BARABAŠ NEAPELJ - Sinoči je izdihnil v bolnici zaradi zastrupitve 8-letni Tommaso Fatigati. Njegova mati Maria Angelica, ki ji je biio 47 let, je iz istega vzroka umrla v nedeljo. Zaužila sta konservirano papriko. Tommasova 14-letna sestra Angelina se je prav tako zastrupila in je v komi. NA SREČANJU S PREDSTAVNIKI 'ŠESTERICE- V VESOLJSKEM LABORATORIJI «SALJUT 6> Sindikalisti pozvali stranke k nagli rešitvi vladne krize Danes bo vodstvo CCIL ■ CISL ■ UlL potrdilo preklic splošne stavke RIM — Srečanje med predstavniki sindikalne federacije in šestih strank julijskega programskega sporazuma ni obrodilo tehtnih rezultatov, kar je povsem razumljivo, če pomislimo, da je potekalo v obdobju tik predj vladno krizo. Sindikalna federacija bo vsekakor danes popoldne, na seji vodstva, ocenila pripravljenost strank, da v program. ki ga ravnokar snujejo za morebitno novo vlado vključijo »štirinajst točk» gosjrodarske politike, kakršno zagovarjajo delavske organizacije. Srečanje je bilo včeraj dopoldne. Udeležili so se ga, za federacijo CGTL-C1SL-UIL, Lama. Macario, Ben-venulo in drugi sindikalisti, za KPI Napoiitano in Bar ca za KD Galloni in Ferrari Aggradi, za - PSI Signorile in Cicchitto, Terrana (PRI), Altissi-mo (PLI) ter socialdemokrati Longo, Vizzini in Ciampagiia. Sindikalisti so predstavnike strank prosili, naj jih fotinaln0 seznanijo s potekom vladne krize in napredkom pogajanj za sestavo novega vladnega programa s posebnim ozirom na vprašanja gospodarskega značaja. niiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimtiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiitiiiit V LOMBARDIJI IN DRUGOD PO SEVERNI ITALIJI NEPRESTANO SNEŽI 00 PONEDELJKA V Milanu sneg paraliziral letalski železniški in avtomobilski promet Dopolnilna blagajna za 1000 delavcev v Verbanii - Smrt gornika na Cervinu Kot so pozneje povedali so predstavniki političnih strank bili bolj redkobesedni, čeprav niso dajali vtisa. da je kriza zelo dramatična. Potrdili so, da bo vlada odstopila prve dni prihodnjega tedna, na kar- so sindikalni voditelji pozvali stranke, naj vladno krizo rešijo kar se da naglo, ker so družbeni in gospodarski problemi zelo pereči. Sindikalisti so iz odgovorov predstavnikov strank razumeli, da komunisti, socialisti in republikanci povezujejo učinkovitost nove gospodarske politike z rešitvijo vladne krize, medtem ko so ostali mnenja, da ta faza »še ni dozorela*. Vsekakor bodo sindikalisti svojo o-ceno dali na seji vodstva CGIL-CISL-UIL. • kjer bo poročal Camiti. Nobenega dvoma ni; da bo vodstvo sindikalne federacije pozitivno ocenilo včerajšnje srečanje, saj je ugotovilo, da stranke jemljejo resn0 «14 točk*, obenem bo vodstvo potrdilo sklep o preklicu splošne stavke, ki je spričo vladne krize nepotrebna, (st.s.) skorajšnjega sklicanja «mini-vrba», ki bi bil posvečen vprašanju cene surovega petroleja. Po vesteh, ki prihajajo iz Caracasa, naj bi se srečanja na vrhu udeležili predstavniki Saudske Arabije, Omana, Iraka, Kuvajta in Venezuele, Grški tanker «PavIos» sc je potopil SFRJ: Samo s pogajanji možna rešitev spora med Hanojem in Pnom Pcnhom TRAPANI — Včeraj zjutraj je dve milji pred Trapanijem poto pil grški tanker »Pavlos IV.», na katerem je v sredu izbruhnil hud požar, ko je ladja plula proti Mi lazzu, kjer je morala natovoriti tovor bencina. V sredo popoldne je že kazalo, da bo vlačiču, ki je vle kel «Pavios IV.» proti Trapaniju uspelo rešiti grško ladjo, ko je prišlo do ponovne eksplozije, ki je ladji bila usoda. Pri nesreči sta umrla dva grška mornarja, tretji, ki je Egipčan, Da je s hudimi o-peklinami v palermiski bolnišnici, kjer so mnenja, da je njegovo sta nje kritično. Vojak obsojen zaradi neposlušnosti Predsednik portugalske televizije aretiran LIZBONA — Portugalski radio je sporočil, da so v sredo aretirali predsednika upravnega sveta portugalske televizije in socialističnega poslanca Edmunda Pedra. Po poročilih radia so Pedra aretirali v okviru široke operacije lizbonske policije proti mo gočni organizaciji tihotapcev gospodinjskih strojev. Pozneje pa so pojasnili, da so poslanca zaprli, ker so v njegovem avtomobilu našli dva zaboja pušk znamke «G 3». Vsedržavno tajništvo socialistične stranke je izrazilo solidarnost z Ed mundom Pedrom ter poudarilo nje gov dolgoletni boj proti fašizmu. Sovjetski kozmonavti so se že lotili dela Opravili so vrsto bioloških poizkusov - Čili in zdrav iiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiuHiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMHiiimmiiniiiiiiMiiiiii sliki kozmonavti med napitnico KER JE TERORIST ODVZEL MANDAT RRANILCO PROCES PROTI BRIGADISTU ENZU FONTANI ODLOŽEN DO PRIHODNJEGA TEDNA Izredni varnostni ukrepi na sodišču izzvali incident med karabinjerji in pr eter jem PADOVA — Vojaško sodišče je ob sodilo vojaka Mirka Capraro na dva meseca zapora zaradi neposlušnosti, medtem ko je oprostilo druga dva, ki sta bila obtožena istega prekrška. Trojica — Mirko Caprara, Michele Tecla in Antonio Di tela — je bila avgusta 1974 na festivalu Unita v Palmanovi, kjer je neki kapetan zali teval naj mu pokažejo osebno izkaznico. Caprara, Tecla in Di Tela tega niso hoteli storiti, ker častnik ni bil v uniformi. Posegli so karabinjerji in trije vojaki so takrat brez MILAN — Tudi Enzo Fontana, rdeči brigadist, ki je obtožen umora policijskega podčastnika Lina Ghedinija in vrste drugih kaznivih dejanj, je do pičice spoštoval scenarij, ki ga je prevratniška organizacija pripravila za procese: potem ko je pozdravil sodni zbor in vse prisotne z dvinjeno pestjo ter prebral običajno daljše sporočilo, je obtoženec odvzel mandat svojemu zagovorniku ter' zagrozil s hudo represalijo odvetnikom, ki bi si drznili sprejeti obrambo. Provokatorji nastop, ki je'bil še do pred nekaj meseci uspešen, saj so bri-gadisti res onesposobili pravico, je pa tokrat spodletel. Predsednik sodišča je imenoval uradna zagovornika, ki sta sprejela nalogo, vendar pa sta prosila /za krajšo odložitev obravnave, da bi lahko preu- nija, apuntala Comizzolija pa ranil. Takoj po spopadu .čeprav ni bil ranjed, se je Fontana onesvestil, tako da so ga policisti, ki so iz bližnje vojašnice prihiteli kolego ma na pomoč, aretirali brez težave. Doslej preiskovalci še niso utegnili pojasniti presenetljivo Fontanovo ravnanje, zločinec pa tudi ni bil mnenja, da bi o tem povedal kaj več kot nekaj neprepričljivih o-r..--'- v,..................**i MOSKVA — V sovjetskem vesdf skem laboratoriju «saljut 6» je sr^ no potekal prvi dan skupnega bj'J nja kozmonavtov Jurija RomariF ka, Georgija Grečka. Olega Ma»* rova in Vladimira Žanibekova. *j predvčerajšnji veseli napitnici, katero so kronali res zgodovin5®, dvojno spojitev ladjic «sojuz» s «5 -ljutorn*. so se vneto posvetili d®"J Opravili so vrsto bioloških P°*J kusov. katerih namen je proučiti ^ činke breztežnostnega stanja na & ugovarjanja pokazali osebne izkaz-1 čila dokazno gradivo. Proces je | niče. Vojaško sodišče je sprejelo zah ; teve t javnega tožilca. mm Tako jc bilo središče Milana, potem ko se je nabralo do 30 cm snega (Telefoto ANSA) (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji redni tiskovni konferenci najprej sporočil, da bo podpredsednik predsedstva SFRJ Ste-van Doronjski od 19. do 31. januarja o-bi'kal Burmo, Indonezijo in Nepal. Nato je izčrpno odgovoril na vprašanje o oboroženem spopadu med Vietnamom in Kampučijo. «7. obžalovanjem in zaskrbljenostjo je poudaril Kalezič — smo sprejeli vesti o izbruhu oboroženega spopada med Socialistično republiko Vietnam in Demokratično Kampučijo, med dvema socialističnima in neuvrščenima državama, s katerima ima Jugoslavija odnose prijateljstva in sodelovanja. Znano je, da je Jugoslavija brez zadržkov podpirala boj vietnamskega in kampučijskega ljudstva, ki sta s svojim dolgoletnim junaškim bojem in neizmernimi žrtvami izvojevali svobodo in neodvisnost.* Kalezič je izrekel prepričanje, da bod<> problemi med državama, ki so dediščina kolonialnega obdobja, rešeni na podlagi spoštovanja načel neod-v isnosti, suverenosti, enakopravnosti, ozemeljske celovitosti, nevmešavanja v notranje zadeve samostojne izbire poti notranjega družbenoekonomskega in političnega razvoja, torej na podlagi spoštovanja načel, ki jih razglaša ustanovna listina Združenih narodov in ki so temelj celotne neuvrščene politike. Neuvrščenost pa sta. kot je opozoril Kalezič, sprejeli obe državi, ki sta se zdaj zapletli v spopade. »Upamo — je ob koncu odgovora podčrtal Kalezič — da bo spopad kmalu končan, da se bodo čete vrnile na izhodiščne položaje in da bodo rešitev problemov poiskali s pogajanji in sporazumevanjem na podlagi doslednega spoštovanja navedenih načel.* Na dodatno vprašanje, če je Jugoslavija pojasnila svoja stališča Vietnamu in Kampučiji, je Kalezič odvrnil, da sta jugoslovanska veleposlanika posredovala vietnamskim oziroma kampučijskim predstavnikom stališča Beograda, ki jih je sam pravkar povedal na tiskovni konferenci. Kalezič je še pripomnil, da je bila Jugoslavija uradno seznanjena tudi s stališči Vietnama in Kampučije. MILAN — Kakor pred nedavnim Bologno in Emilija sploh tako je včeraj snežna ujma hudo prizadela Milan o?.. Lombardijo, Sicer že od ponedeljka zjutraj obilno sneži tako rekoč po vsej severni Italiji, toda pojdimo pa vrsti. V Furlaniji - Julijski krajini so namerili 20 do 80 cm snega ki je pobelil trbiško območje, karnijske predele i” Nadiške doline, medtem ko v furlanski nižini neprestano dežuje. Ceste so v glavnem prevozna le z verigami ali zimskimi gumami in marsikje je zahrbtna poledica, ki je povzročila vrsto k sreči lažjih ne- llimimillllliilllllilllllllllllllHIilllinlllMlIinilllliill' Vremenske ujme v Evropi in ZDA PARIZ, NEW YORK — Večino evropskih držav in ZDA je zajelo izredno slabo vreme z neobičajnim mrazom, ledom, snežnimi meteži in silovitimi vetrovi. Mimo temperatur okoli 20 pod nič to v večjem delu Demokratične republike Nemčije, severnih predelih ZRN in skandinavskih deželah, velja omeniti viharje v Rokavskem prelivu, kjer so zaznamovali sunke strašno nevihto uničen edini fran-cijo in V. Britanijo je paralizirana, tako tudi delo v lukah. Na griču Conquelles pri Calaisu je bil med strašno nevihto uničen edini francoski zračni mlin, ki je veljal za turistično privlačnost ter je v njem mlinarski mojster Andre Darre pekel izvrstni kruh. Hud mraz, ki je zajel skoraj vse Združene države Amerike, je v poslednjih dveh dneh zahteval življenje 28 oseb. Na atlantski obali je nasedlo nič koliko ladij, mnogo naselij je zaradi snega in ledu izoliranih, marsikje pa primanjkuje električnega toka. • Hude so bile posledice slabega vremena tudi v Veliki Britaniji, kjer je podleglo prometnim nesrečam zaradi poledice, vetrovom (do- 130 km na uro) in podivjanim morskim va lovom nad 20 ljudi. sreč. Ponekod je zmanjkalo električnega toka. Podoben je položaj v Venetu, kjer je bil zaradi neprevoznosti zaprt por-dojski prelaz. Dolomiti so pod debelo znežno pdejo. V Gornjem Poadiž ju so protnetu zaprti prelazi Faiza-rego. Tre Croci, Gardena, Campolon-go, Tonale in Mendola. Brenerske železniške" zveze se odvijajo s 60 - 120-mdnutnimi zamudami. V Provesu na stičišču bocenske in tridentinske pokrajine je snežni plaz ubil 48-letnega hotelirja Aloisa Kes-slerja. Z malim plugom je čistil cesto, ko je bela gmota prevrnila stroj in pokonala nesrečnika. Lomi irdija je vsa pod snegom, še najhujši je položaj v samem Mi lanu, kjer so ga namerili sinoči do 20 cm. Železniški promet je v zagati, ker je mestoma led onemogočil manevriranje kretnic, mestoma na je ■zmanjkalo elektrike, saj sta sneg in led poškodovala visokonapetostne opornike. Mestni avtomo bilski. avtobusni, trolejbusni in tramvajski promet je skorajda izoliran, enako velja za pokrajinski avtobusne zveze, tako da je več tisoč delavcev s ■' deželja včeraj ostalo doma. Pod težo snega se je v predmestju zrušilo več dreves, k; so poškodovala parkirana vozila. Ujma je sprožila v javnosti hudo negodovanje. Kaže, da so se prvi odstranjevalci snega pojavili na ulicah šele ob 7.30, kar velja tudi za snežne pluee. Občinski svetovalec Meloni (PSI) je naslovil na župana Tognoli.ia interpelacijo z zahtevo po pojasnilih, kaj namerava ukreniti, da se v bodoče ne ponovi zdajšnji kaos in da se preverijo morebitno odgovornosti. Zasneženi so tudi še Piemont, Do lina Aosta in Ligurija. V Verbanii ob jezeru Maggiore je zaradi preobilice snega odpovedala električna mreža ENEL, kar je docela paraliziralo delo v tovarni Montefibre, kier ie zaposlenih 3.200 uslužbencev. Nekateri proizvodni oddelkj bodo mirovali kar najmanj dva tedna, snričo česar bo tovarniško vodstvo vpisalo v dopolnilno blagajno 1.000 delovnih moči. Iz Aoste poročajo o smrti 39- PORVOO (Finska) — Zaradi nenadnega snežnega meteža je helikopter, s katerim se je peljal finski predsednik Urho Kekkonen. moral pristati v kraju Porvoo v južni Finski. Pri zasilnem pristanku ni bil nihče ranjen. letnega hribolazca Rolanda Alberti ni ja, ki se je v snežnem metežu ubil med plezanjem na dobrih 4.000 m visoki Cervino. V Liguriu imajo sneg tako na obali kot v zaledju. V Chiavariju nedaleč od Genove je prišlo do povodnji, ker ro številni hudourniki in potoki prestopili bregu ve. Gmotna škoda je velika. V hribovitih območjih vse severne Italije je nevarnost snežnih plazov, - tako so npr. v Foppolu, kjer je lanska ujma ubila 8 oseb. že zapustile domove številne družine. Tudi letalski promet je deloma paraliziran, saj so včeraj začasno zaprli letališča v Milanu, Turinu, Genovi in Rimu. Za razliko od drugih dežel imajo v Abrucih prav spomladansko vreme. kar je potrlo ljubitelje snega in turistične operaterje, ki so morali zapreti zimskošportna središča, (dg) Solidarnost z uslužbenci agencije ADN-Kronos RIM — Redakcijski odbor in tovarniški svet tiskovne agencija I-talia izražata popolno solidarnost kolegom pri agenciji ADN-Kronos, ki so v -polnem sindikalnem sporu z novim lastnikom, ki je sklenil, da zamenja direktorja Sereia Mi-lanija zaradi česar so časnikarji ir, drugi ‘ uslužbenci proglasili stav kovno gibanje. DUNAJ — Glasnik organizacije držav izvoznic petroleja OPEČ je včeraj na Dunaju omenit možnost bil tako odložen do 17. januarja. Enzo Fontana, ki je skupno /, zaročenko Renato Chiari in Daidašem Antoniom Muskovičem obtožen tildi združevanja > v zločinske namene,, ustanavljanja oboroženih tolp. nedovoljene posesti orožja in nekaterih manjših kaznivih dejanj, je bil aretiran 19. februarja lani v zelo nenavadnih okoliščinah. Zločinča, ki je imel že nekajkrat opravka s pravico in ki je pobegnil iz zapora, je ustavila patrulja prometne jjoli-cije. ker je imel njegov avto pokvarjeno luč. čeprav je imel v žepu tudi originalno vozniško dovoljenje, je Fontana pokazal agentom slabo ponarejeno kopijo, zaradi česar sta ga policista povabila, naj gre z njima do vojašnice, še prej pa sta hotela preiskati vozilo. Brigadist je tedaj izvlekel samokres in hlad-nokvmo ubil podčastnika Ghedi- Mii mimi im iiiiimmiiimmiMiMimmiiiMiimiimi mi imniinimuniHimiiiiiiiMiHU V ZDRUŽENJU LJUBLJANSKE BANKE 5 TISOČ PODJETIJ Samoupravna kontrola kreditnega in bančnega sistema v SR Sloveniji Andrej Marinc o manjšem vplivu državnih organov na banke LJUBLJANA — Na današnjem u-stanovnem zboru Združenja ljubi jan ske banke se je v združeno banko vključilo 20 bank iz Slovenije in iz vseh republik in pokrajin. Tako je zdaj v Združenje ljubljanske banke vključenih več kot 5 tisoč podjetij in ustanov, ki skupaj zaposlujejo nad 800 tisoč delavcev. Na ustanovnem zboru je predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marinc poudaril, da to dejanje zaključuje reformo celotnega bančnega sistema v Sloveniji in da ta oblika omogoča samoupravni vpliv dela nad sredstvi, ki jih delovne organizacije združujejo v bankah. V preteklosti so bile, po mnenju Ma rinca, banke močno odtujeni in od države usmerjeni centri finančne in gospodarske nadvlade, nova organiziranost pa jim to vlogo jemlje. Na daljnji razvoj samouprave v bančnem sistemu bi moral to vlogo bankam in državi povsem odvzeti, u pravljavcem bank pa naj bi bil cilj ustvarjanja bančnega dobička, pač pa uspešno izvajanje ciljev družbe. Zaradi tega bo potrebna še ostrejša selekcija pri odobravanju kreditov, ki morajo dosledno^ sloneti na- rentabilnosti vlaganj ih: na'izhodiščih,. ki so za vso Jugoslavijo, še zlasti pa za Slovenijo posebno pomembna: na povečanem izvozu, preprečevanju proizvodnje na starih 'tehnoloških osnovah, nevzdržni rasti zaposlovanja preko krajevnih možnosti in tako dalje. Ob koncu je Andrej Marinc poudaril, da Slovenija podpira vključevanje bank iz drugih republik in pokrajin v združeno ljubljansko banko, saj se tako najbolj neposredno vključujejo in povezujejo interesi gospodarstva v celotnem jugoslovanskem prostoru. S tem pa tudi izgublja svoj vpliv s svojimi nesamo-upravnimi posegi v gospodarstvo država, pa naj bo na zvezni, republiški, pokrajinski ali občinski ravni. JURE PENGOV Dejavnost ZZB NOR LJUBLJANA — Republiški odbor Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne je pred svojo skupščino, ki bo marca, pretresel svojo dejavnost v zadnjih štirih letih. Ugotovili so, da so bili v tem obdobju prav bivši borci najbolj aktivni pri organiziranju in dejavnosti na pod roč ju splošnega ljudskega odpora, premalo pa jc bilo storjenega, da bi nekatere najodgovornejše naloge pri tem prevzeli tudi drugi. Ko so govorili o materialnem položaju borcev so ugotovili, da je bila pripravljenost družbe, da prispeva v ta namen zadovoljiva. V zadnjem času so bile dane nove možnosti za priznavanje statusa borca udeležencem NOB, letos pa bo izvršni svet s spremembo zakona o vojaških inva liriih omogočil povečanje invalidnin za 16 odst. in sicer od 1. januarja 1978. Vendar je treba imeti pred očmi materialni položaj vseh bor cev, kajti mnogi ne živijo v ravno dobrih materialnih pogojih, njihove pokojnine pa se povečujejo z zamudo in nesorazmerno z rastjo osebnih dohodkov. Tudi skrb za zdravstveno stanje borcev in za okrevališča za borce ni zadovoljiva oziroma ni dovolj organizirana. Govorili so tudi o glasil’ TV-15, ki ima 40 .tisoč naročnikov, katerih število se ne zmanjšuje in ki letos stopa že v 15. leto izhajanja. Finančni položaj glasila ni rožnat. Republi ški odbor zveze združenja borcev in založba «Borec» bosta letos zmogla premalo sredstev, da bi lahko rešila finančno stanje glasila. Zato so člani republiškega odbora glasovali za predlog, da se letna naročnina za TV-15 poveča na 180 dinarjev, (j.p.) pravičil. Spričo hladnokrvnosti predsednika sodnega zbora Cusumana je po skus obtožencev, da bi izzvali izgrede v sodni dvorani, spodletel. Izredni varnostni ukrepi, ki sta jih odredili poveljstvi policije in karabinjerjev, pa so marsikomu povzročili vrsto nevšečnosti. Med vsemi manjšimi incidenti gre zabeležiti prepir med pretorjem D'Avcsso in policisti, ki so ga hoteli preiskati, pa čeprav jim je pojasnil, da je sodnik. Karabinjerji, ki so pospremili dr. D'Avosso do njegovega u rada — piše v poročilu združenja milanskih pretorjev — so sodnika preiskali nasilno in protizakonito, komaj je pred uradom segel v žep, da bi izvlekel ključe, (vt) lično delitev mikroorganizmov, (ri leg tega pa še niz zdravstvenih P1 giedov, televizijskih posnetkov J kontrol zapletenih aparatur, ki gatijo tako notranjost laboratori kot oba «sojuza». Kakor je sporofjjj agencija TASS. se četverica n|lJ: pritoževati nad morebitnimi telcsl. mi motniami. pa tudi vsi instrun,e’ ti brezhibno delujejo. Romanjcnko in Grečko, ki bila s «sojuzom 26» izstreljen® jj krožni tir okoli naše zemlje še ,j| decembra lani, ostaneta v veWjJ še dalj časa. medtem ko se Mak*1?) in Žanibekov, ki sta se s «sojŠ|*j 27» priltljdčlla «saljutu» v torek P' vrneta na naš planet čez pet Zelo verjetno ju bo v dogiednen1 kar naj bi pozneje veljalo tudi ’ su nadomestil drug par kozmonav /.a Romanjenka in Grečka. Kakor pripominja z upravi&fl, ponosom agencija, je bil prviv kratki zgodovini vesoljskega 't, skovanja ustvarjen v vsemirju len laboratorijski sistem, ki n#J sc postopoma spremenil‘v prava J soliska naselja, to pa -v perspekPj naletov na druge planete, morda . Mars. Gre torej za znanstveno FjJ dišče, ki ga bodo sproti zalagale •Jj! je tipa »sojuz* z živežem, aba'i razno opremo, zdravili in podob^j Neniiški teroristi zaprosili Nizozemsko za poiitieno zatočišče HAAG — Trije zahodnonemški te roristi, ki so še vedno v nizozemskih zaporih, so zaprosili nizozemsko vlado za politično zavetišče. Glasnik pravosodnega ministrstva v .Haagu je včeraj potrdil da so Christoph VVackemagel, Gert Schnei-der in Knut Folkerts, za katere je Zahodna Nemčija zahtevala izročitev, zaprosili za politično zatočišče. VVackemagel in Schneider sta bila aretirana konec novembra po o-boroženem spopadu z nizozemsko policijo, v katerem sta bila oba ranjena. Schneider je še vedno v ambulanti zapora v Scheveningenu pri Haagu, medtem ko je Waeker: nagel v zaporu v Maastrichtu. V Zahodni Nemčiji obtožujejo VVacker. nagla, da je kriv za ugrabitev predsednika nemških industrijcev Martina Schleyer,ja. Včeraj so o zahodnonemški zahtevi po izročitvi razpravljali na sodišču v Haagu, ki pa bo samo dalo glede tega vprašanja, svoje mne nje pravosodnemu ministrstvu, kateremu gre zadnja odločitev. Se o orožju v Stanimhcimu BONN — Državni pravdnik Kurt Rebmann je obtožil odvetnika Arndla Muellerja in Armina Newerla, ki sta oba v zaporu, da sta spomladi leta 1977 izročila Baaderju/ Ensslino-vi in Raspeju nekaj samokresov. Po njegovih trditvah naj bi MeelL.' prinesel samokrese v sodno dvorano med procesom proti pripadnikom »frakcije rdeče armade* in sicer skrite v svežnjih dokumentov, ki jih je imel v aktovki. Rebmann trdi, da so tako pretihotapili v zapor Stammheim tudi raz strelivo, ki so ga našli v celicah v petem nadstropju. Skratka, na področju vsemirske J '