52. štev.
Leto II.
Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za pol leta K 2'—, za četrt leta K 1 —. Za vsa druge države in Ameriko K 5-60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj
Čekovni račun pri c. kr, poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Mir na zemlji.
„Bili pa so pastirji na polju, Ui so pasli svoje črede. In angel Gospodov je stopil med nje ter svetloba Gospodova jih je obdajala, a bali so se. Angel pa jim reče: Ne bojte se!"
Temno leži polje, na vzhodu in na zahodu gospoduje mraz in ljudje so na tem polju, a oni ne pasejo, nego more. Obmolknili so zvonovi, niti sveča ne gori na drevescu, stanovanja miroljubnih ljudi pa plamene rdeče proti temnemu nebu. Kroglje žvižgajo, strojne, puške pojo svojo smrtno pesem, otroška roka ne boža ljubega lica, ni čuti veselega ukanja, iz očesa ne odseva božični svit, le zemlja stoka, granajte vdarjajo, šrapneli žvižgajo, kroglje brenče — ali velja to meni ali tebi? To je božič na zemlji letošnje. leto.
Morda pa vzdrži te svete dni divja vojska svoj dih. Morda se bodo narodi spomnili na Onega, ki je s svojim rojstvom, s svojo smrtjo prinesel mir na krvavo zemljo, morda se bodo klanjali svitlobi, ki obdaja rojstvo Gospodovo. Potem bodo pač milijoni onih, ki so daleč od domačega ognjišča, daleč od domovine, prižgali zeleno vejico, brali pisma svojcev in se spominjali onih, ki niso več med njimi, katere je Bog blagoslovil,■. ker so umrli kot žrtve, liki On, ki se je porodil v jaslih pred skoro„dvatisoč leii Tildi k tem bo pristopil angel Gospodov, a v njih srcih m bojazni nego mir.
Na polju se je zgodilo oznanjenje, na polju se bo letos porodil Kristus v tisočih srcih. Tako čista svitloba je obdajala angela, ki je prinesel oznanenje, da so se nevednežf bali, dasiravno fe oznanjeval le veselje. In angel, ki oznanjuje današnji čas je istotako obdan od čiste svetlobe. Kakor sv. Mihael z britkim mečem v roki stoji in ne donaša bojazni, nego mir. Kdor je storil, kar je mogel, bo vžival mir sredi vojske in pogled na resnega božjega sla, na smrt, bo le ojačil njegovo srce in mu prinesel dušni mir.
Blaženo je bilo oznanjenje, namenjeno mirnemu razvoju. Naše rokodelstvo pa je sedaj pobijanje, naš posel razdiran je, naša roka uravnava topove, ki bruhajo pogin in oko naše meri na sovražnikove prsi. In vendar je Kristus rojen za vse,
in vsem se oznanjuje mir in vsi smo otroci enega Boga in ene zemlje in vsi smo bratje med seboj.
A vseeno: Ne bojte se! Življenje je boj, svet je vojna in v srcih se bojuje Bog proti satanu. Kdor se bori za dobro, se bori za Boga. Saj smo bili mirni vzgojitelji in graditelji. Kdo se je bolje trudil za mir nego On, čigar beseda je pozvala v boj naše armade. A zunaj okoli hiš se plazi volk, z zavistjo, poželjenjem, in nevošljivostjo v srcu in hoče v svoji besnosti pogoltniti vse, kar smo vstvarili in pridobili v miru. In pravi pastir je tudi branitelj svoje črede. Meč naj dela za mir. Tako so že naši pradedje umeli oznanjenje in šli so v boj proti satanovi zvijači, umirajoč so padli in bili povišani na desnici Izvcličarjevi.
O tem pripoveduje že stara legenda. Nekdaj je učenec Jezusov jahal domov od smrtne postelje blaženo umrlega. Konj je poznal pot in učenec se mu je prepustil ter govoril z Bogom. Ko pa je spregledal, je zapazil, da ga konj zanaša čim glo-bokeje v gozd.
Konj sc ni dal odvrniti od te smeri in proseče je gledal svojega gospoda. Tako je učenec jahal vedno višje, kajti gozd se je pospel v hrib. Mesec se je zasvetil in na golem vrhu je učenec zagledal vso divjo gozdno zverjad, krvavečih oči in odprtih žrel. V sredi njih pa je stal nekdo, višji od najvišjega drevesa ter držal v roki žarečo bakljO. Bližje in bližje je prihajal- duhovnik a divja zverjad se ni ganila in spoznal je, da niso istinite živali. Le konj se je tresel in pot ga jf pokrival.
Oglasil se je zvonec iz globine in žalostno ter-opotekajoč se so jele črede cele dežele premikati se mimo strašnega. Ta pa je semtertja zamahnil z bakljo proti tej ali pni živali, da je zverjad zatulila poželjenja iij zaznamovana žival vztrepetala kakor bi že čutila zobe v svojem mesu. In naj/.adnje je prišla na vrsto duhovnikova živina, od krave do psa in kot zadnji je stopil v vrsto tudi konj, ki ga je jezdil duhovnik. Ko pa je šel mimo' zlega duha in je hotel le-ta dvigniti bakljo, povzdignil je učenec križ in vse se je po-greznilo z ropotom in tulenjem. Le sam je ostal na vrhu hriba, in sneg naokrog ni bil razrit. Tako je spoznal, kaj hoče Gospod od njega. Poklical je
vse može, ki so umeli sukati orožje in miroval ni prej, dokler ni iztrebil vse nočne divje zverjadi. Mir oznanjenja je treba orihoriti: varstvo neobo-
i roženim, obramba slabotnim, mir graditeljem in
I meč razdiralcem!
Temna so pota božja in vojna je eden teh potov. Tudi danes stoji vojak ob vojaku v polni edinosti, da brani mir zavoljo vesti in obrambe domovine. Zato pa govori Oni, ki je bil to noč rojen: „Za menoj v boj za svetlobo in resnico. Z vašimi telesi je treba graditi pot prostosti in luči in če ni drugače tudi z vašo smrtjo. Borilci ste za Boga in za domovino, da se uresniči oznanjenje ange-lovo: Mir ljudem na zemlji in čast Bogu v višavah!"
Svetovna vojna.
Avstrijsko - ruska vojna.
; Naše armade zasledujejo poražene  Ruse na celi
fronti.
Poražene ruske glavne sile zasledujemo na > celi čez 400 km dolgi bojni fronti od Krosna do j izliva Bzure.
Dne 18. decembra smo vrgli sovražnika tudi iz njegovih pozicij ob severnem obnožju Karpatov j med Krosnom in Zakjiczvinom. Ob spodnjem Du-i najcu se borijo zavezniške čete s sovražnimi zadnjimi četami.
V južni Poljski se je vršilo prodiranje doslej brezvečjih bojev. C. in kr. pehotni polk Viljem I., i nemški cesar in pruski kralj št. 34 je vzel Petro-kov v naskoku, oddelki Nagy-Seebenskega pehot-I nega polka št. 31   pa so v naskoku osvojili Pr-I zedborz.
Junaška pršemvslska posadka uspešno na-! daljuje boje.v širšem polju pred trdnjavo.
Ruski odpor na črti Krosno-ZakIiczyn.
Naše čete, ki so prodrle preko črte Krosno-: Zakliczvn so zadele včeraj na močan odpor. Tudi : ob dolonjem Dunajcu se vrše srditi boji. Ruske j zadnje čete, ki se žilavo upirajo na zapadnem j obrežju reke, smo skoraj popolnoma prepodili.
T
Vladislav Kejinont:
Med potjo.
Začudeno ga je. pogledala družina, a rekel ni nič, vzel ključe in šel v svojo sobo. Tak, kakor je bil, se je vrgel na posteljo in obležal. Leno so bežale ure, a on je ležal nem ter se ni mogel otresti boli in koprneuja, ki mu je polnilo srce, V mukah se je krčil na ležišču, in stezal roke proseč rešitve. ^ ožgmiimi ustnicami je beračil usmiljenja, a ostala je bol, ostala ie osamelost in 'rešilo ga ni usmiljenje. Zelenkasta megla, polna ruVčili refleksov je počasi prodirala skozi zamrzle fipfe v sobo, in zatonilo je takorekoč vse v pozabljenost. In duša se mu je zatopila v leta blodenj, v gd-lomke minulega življenja, v večno ubožtvo brez-domovinca, katerega meče usoda iz kota v kot. Že štiri leta je bil tu prikovan na nevažno, slabo plačano mesto boljšega delavca. A bil je to "z% njega blažen kraj, zakaj tu je lahko mirno sedel in zdelo se je, da je neusmiljena usoda nehala ga preganjati. Dobro mu je bilo tu. Sprijaznil se je bil s kmeti in hitro se je tudi sam pokmetil. Izogibal se je tovarišev v mestu, nikamor ni šel, ker ni vedel v kako svrho in kam naj bi hodil. Le strahoma je včasih mislil na to, da bi ga mogli od tu prestaviti na drugi konec proge. Kmetje so ga imeli radi, kajti dober je bil z delavci, a tudi on je ljubil to vas in njene ljudi. Počasi je pozabljal drugi svet in druge ljudi in tudi svojo osa-
melost. Sele današnji dan mu je odprl že 'skoro zaceljene rane ter ga navdal * z globoko bolestjo spoznanja, da nima niti rodbine, niti prijateljev, niti enega zvestega srca. Bil je sam!
Misli so mu blodile po svetu, da iščejo "sorodno srce, bližnjo dušo, a padle so kakor -hipno počena struna in bolestno je zaječal . . . „Sam!" Pričel je hoditi po sobi gorindol, da uteši ginje-nost, a v notranjosti so ga pekle solze ter mu preplavile srce z ostrim zajedajočim bolestnim valom, da je zaihtel ter se prijel za prsi, ki so mu hotele počiti bo'esti. Muka je trajala 'dalje ..ter ga popolnoma obvladala, da je zgubil skoro zavest.
\ V mali pečici Je pojemalo oglje, večerni mrak je zatemnil sobo ter jo napolnil s smaragdnozele-nim prahom. Skozi okno se je videl širok, mrzel svet, ki 'ie počival v velikem, mirnem molku.
„Saju! Samoten na svetu, brez domovja, da, kakor pes. Naj vzame to vrag! Da mora . . ." Skoro zakričal je, ker je občutil prekipečo bol osamelosti. Brezmejen obup ga je obvladal, padel je na posteljo in se spustil v krčeviti jok, v jok, ki trga srce v kose, ki peče kot ogenj, ki boli, boli . . .
Kroginkrog je bilo mirno in sivo, le krčeviti jok je trgal zrak kakor krvaveč obronek brezupnega obupa in izlil se je kakor mogočna tožba ven v večnost.
„Ljubi gospod!" šepetal je VVavvrzon tiho. — Kubicki   je skečil  raz posteljo ter strmel v
kmeta blodnih pogledov.
„Morda Vam je volja, da  pridete za sveti
večer k nam, saj je žena že vse pripravila. Saj
vendar ne boste odrekli . . . vedno še prijetnej še četudi pri kmetih, kakor sam ..."
„Oh . . .dobro. . . dobro. . ." Sameginje-, nosti ni mogel nadaljevati.
„Ti dobri, blagi ljudje!" mislil je s srčno hvaležnostjo ter šel s kmetom.
Marevsia je stala na pragu ter opazovala prvo zvezdo.
Mirno je bilo . . . Nebo je bilo jasno, le ob-i robljeno z meglenimi zastori, neizmerni, bel prostor se je svetlikal v nedoločni daljavi. Iz oken koč je prihajal živahen ognjen svit. Le včasih je zapelo kako držalo pri vodnjakih ali pa je zaškripal sneg pod koraki in zopet je vladala nema tihota, ki je vlivala v srce sladek mir.
Hej! Kako je bilo tu nežno in daljno in mirno! Hej!
„Zvezde so že na nebu!" zašepece vstopivša Marevsija.
VVavvrzon je prinesel posvečene oblate na krožniku ter stopil h Kubickemu. Osebe so se nagibale, roke so se objemale, ustnice so šepetale in v očeh vseh je zasijalo veselje vernih in bratskih duš.
Snop pšenice je stal v kotu, in na belo mizo je postavila gospodinja krompir in barszez. Za tem je prinesla Marevsija ribe v olju, skuhane gobe, češplje in rezance z makom. Temu je sledila še neka jed v olju, zakaj poljski kmet ne je na sveti večer mlečnih jedi. Vsi so sezali po jesfvinah, le Kubicki ni mogel jesti, davilo ga je same ginje-nosti.
„Dragi gospod, ni umestno, da puščate kaj v skledi," prosi VVavvrzon.
Na južnem Poljskem so se vršili zasledovalni boji. Sovražnika smo brez izjeme vrgli. Naša konjenica, ki je že predvčerajšnjim zvečer vdrla v Jedrzejovv je dosegla Nitlo. Dalje proti severu so zavezniške čete prekoračile Pilico.
Ako izvzamemo manjše, za naše orožje ugodne boje, se ni v Karpatih zgodilo Itfčesar. Izpa-dalne čete iz Przemys!a so se po izp hitvi svoje naloge zopet vrnile v mesto, fffl d-i 1)1 jih sovražnik nadlegoval. Sabo so vzelo nekaj sij vjetnikov.
Boji v Galiciji in v ;Uini Poi:sld.
V Karpatih smo včeraj odbiti sovr.ižne sprednje čete v ozemlju reče Laturcze. Scvernovzho-dno od Lupkovskega gorskega pieiuz.i se razvijajo večji boji.
Naši napadi iz fronte Krosno-Zakliczn pridobivajo povsodi na prostoru. V dolini reke Biale so naše čete prodrle do Tuchovva.
Boji ob dolenjem Dunajcu se nadaljujejo.
Rusi so se torej v Galileji ž močnimi silami postavili v boj.
V Južni Poljski smo dosegli reko Nido. Ruske armade poskušajo da se drže v novi
pripravljeni poziciji ob Ra\vki in Nidi. Povsodi jih napadamo.
Poraz ruske ofenzive.
Avstrijske in nemške oblasti ne pripuščajo nikakega dvoma, da se Rusi na obeh frontah umikajo. Naravno je, da se vrši to umikanje le po ljutih bojih. Za kritje in ekspediranje arnmdne-ga trena je treba pridobiti na času.
Vrhutega tudi ni izključeno, da imajo ti boji zadnjih čet namen pripraviti možnost, da posežejo v bitko še nova sovražnikova ojačenja.
Od dejstva ali imajo Rusi še sveže in kakšne čete -- boodvisno ali bo vsekakor žejpripravljeni uspeh zaveznikov velik in trajen.
Boji v Galiciji in na Poljskem.
Boji pri Limanovi tvorijo  važno   enoto v okviru celote. Rusi so bi'i  dolgo  na nejasnem glede naših taktičnih načrtov ter so se morali na- j šim namenom celo prilagoditi.
Predzgodovina teh dogodkov sega .v čas nove grupacije armad Hindenburga in Dankla ter na umikanje na črto pri Sanu. Zgodilo se je to v 1 polkrogu in Rusi so šli v to vrečo. Hindenburgova armada jih je prijela na severu, naše desno knlo pa je pritisnilo izpred Krakova, tako da Rusi niso mogli pošiljati z juga novih čet proti severu ter popolnoma obkoliti nemške armade. Ta skupni nastop je Ruse presenetil. Pozneje so Rusi izvršili | prav nevaren protisunek na cesti Bohuija-Krakov. Med Krakovom in Karpati smo imeli takrat le malo čet, kljub temu se je zbral pri Savbušu večji ■ oddelek, ki je imel- »amen prijeti Ruse- v.-smeri »a Krakov. Dne 1. decembra je bilo vse pripravljeno, dne 2. decembra se je pričelo prodiranje proti severovzhodu. Naša konjenica je pri Limanovi zadela ob močna zakopane ruske konjeniške i oddelke. Rusi so se morali tu umakniti v»lod česar se je mogla postaviti naša fronta proti severu z desnim krilom pri Tymbarku. Naša konjenica je prevzela varstvo obeh kril tega prodirajočega oddelka. Vse se je izvršilo s toliko eksaktnostjo in naglico, da Rusi še 4. t. m. niti slutili niso te nove grupacije. 5. decembra so naše čete neprestano prodirale. Končno je naša konjenica dospela do Novega Sandeca. Sedaj so Rusi spoznali nevarnost ter so poklicali svoie čete iz pred Krakova. : Dne 6. decembra se je pričela silna borba. Iz Kar-patov so poklicali Rusi tudi svoje čete in' tudi pri
j Novem Sandecu se je pričel huđ boj. Med tem je črna vojska pri Limanovi pripravila pozicije proti napadu v smeri iz Novega Sandeca. Dne 7. t. m. so se morali Rusi umakniti proti Bohniji. Dne 8. t. m. sta se približala dva močna ruska oddelka iz Novega Sandeca, ena kolona je prodirala nrob Limanovi, druga v dolino Lososine. Naše čete pri Limanovi so morale vzdržati tako dolgo, da so mogle poseči v boj č,-te, ki so prodiralo preko Karpatov, druga naša kolona v dolini Lososine pa je pričela z močno ofenzivo.
Dne 8. decembra se je pričel boj pri Limanovi in 9. t. m. se je razvila ljuta borba za tamošnje vrhove. Tudi dne 10. t. m. je trajala h■ ic!a borba. Naši so izgubili vrhove pri Raybro:ti, zavrnili pa so napad na Limauovo.
Že 9. t. m. so posegle naše čete iz Karpatov pri Rvtrii in v dolini Poprada v boj. Drugi dan je dospel glavni dei'karpatske vojske ter začel prodirati prod Staremu Sandecu in Grybovu. Rusi so se morali končno 12. t m. umakniti izpred Lima-nova. Naši so jim sledili z zahoda iti juga ter vzeli zapored Stari in Novi Sandec, Gorlice in Gry-bov. Dne 11. je dosegla bitka višek. Rusi so se trudili prodreti pri Niepolomicah, toda zaman. Severno od Raybrota ie valovila bitka. Boji se vrše pri Zaiesju, Biecsa, Zmigrodu in Dakli. Končno je prišlo splošno umikanje Rusov.
Boji ob Lupovskem prelazu.
V Karpatih dobro napreduje naš napad v zgornjem obrečju Latore e. Severnovzhodno od Lupkovskega gorskega prelaza, v fronti severno od Krosno Tucho\va in ob Spodnjem Dunajcu se vrše srditi boji.
Nemško-francoska vojna.
Ponesrečeni francoski napadi.
Boj pri Nieuportu je za Nemce ugoden, vendar pa še ni končan. Francoski napadi med La Basseijem in Arrasom ter na obeh straneh reke Somme so se ponesrečili; sovražnik je imel težke izgube. Le ob Sommi so izgubili Francozi 1200 vjetnikov in najmanj 1800 mrtvih. Nemške izgube ne znašajo tam niti 200 mož.
V Argonih so prinesli dobro ležeči napadi nemške armade okoli 70J vjetnikov in nekaj vojnega orodja. Iz ostalih delov zapadne fronte ni poročati o nikakih posebnih dogodkih.
Francoski letalci nad Saarburgoni.
Preteklo noč okrog 12. sta dva sovražna letalca plula preko mesta in vrgla v celem okrog | 10 bomb. Na odprti cesti je bil ubit 1 ulanski podčastnik in f ulanec. -Tczk«o ranjena je bila neka i služkinja, ki nemara ne bo okrevala. Materijalna škoda je precej znatna. Tudi v Hemingu so zra-kopiovci vrgli dve bombi. Takisto tudi na železniško postajo v Rieding.
Nove indijske čete na Francoskem.
„Baseler Nachrichten" poročajo, da je prispelo j V Marzeij 50.000 indijskih čet, ki pripadajo plemenu „Ghurkas". Čete so prepeljali na severno bojišče
Nova francoska ofenziva.
Veliko živahnost Francozov pojasnuje naslednje armadno povelje generala Joffra 17. decembra 1914:
„Armadno povelje z dne z dne 17. decembra
1914.
„To seveda niso jedila, kakršna radi zavži-vajo gospodje, a vse pride iz dobrega srca, in sprejeti morate," dostavi starka.
„Hvala Vam! Nikdar Vam tega ne pozabim, da ste tako dobri z menoj."
„Ali saj ste i Vi dobri z nami, kakor ne bi mogli boljši biti svojci."
„No, saj to sem tudi, človek kakor vi in marsikdaj sem se počutil med vami boljše, kakor..."
Prekinil je, a postajalo mu je vedno toplejše in prijetnejše. Bol in osamelost sta pobegnili daleč tja v gozdove, on pa je čutil, kako mu postaja toplejšo in zdelo se mu jo, da je med domačini .. . Murček, ki je pel za pečjo, miza, ljudje, razpoloženje, mir naokrog, kojega je motilo le prasketanje ograje in grmenje mimo vozečih vlakov, le vesele in dobrovoljne oči — vse to mu je poklicalo v spomin davno minule slike iz rodbinskega življenja. Mladost je vstajaia pred njim in ga pro-žela z bolestnim čuvstvom.
Prinesel je iz svoje sobe čaj, skladkor, žganje, vse kar je imel pripravljenega.
„Le vzemite, dragi, le vzemite," šepeče z občutkom, da bi jim dal tudi dušo, ako bi jo zahtevali.
Kasneje je pričela Mareysija brati iz svetih knjig povest o rojstvu Gospodovem.
Gospodinja je pripravljala čaj, oče pa je pu-šil pipico ter zibal z nogo zibelko, v kateri je ležal najmlajši.
„Bog v nebesih! Sladek Jezusček, sladki!" je šepetala gospodinja in vila roke. „0 ljubljena, sladka, uboga stvarica! Na slami v hlevu si se rodil! Tak kralj in moral je biti v uboštvu."
Kubicki je le poslušal ter počel sanjariti-Niso ga motile pripovesii, ne naivne opazko, ne priprosta obleka, ne nerodno branje Mareysije, katero je bil sam poučeval v tej umetnosti. Zdelo se mu je, kakor da bi bil zrastel med temi stenami, med temi ljudmi, kakor da bi ne bil nikdar prestopil praga le izbe. Tak je bil kakor vsi drugi, kajti liki njim je začel čuvstvovati in kakor one. je tudi njega ganila Jezusova usoda. In kakor oni, je občutil tudi on v svojem srcu globoko vero in iskreno ljubezen do Onega, ki se jo porodil v jaslih.
Počutil se je tako dobro, tako sladko in tako mirno, da mu je včasih šinila neka misel v možgane. Pogled mu je obstal na Mareysiji in mislil je: jf*',:
„Tu ostanem! . . . Kaj zato? . . . „Tu ostanem!' In občutil je še večjo toploto v srcu in nejasne sanje o tihi sreči so mu blodilo po glavi. ,Ah, kaj . . . ostanem!" Srčno se je zahvalil za postrežbo, ter odšel v svojo sobo. Zamišljen jo hodil gorindol in vedno pogosteje je ponavljal : „Ostanem!" In videl je to kmečko hišo in nje prebivalce in pred njim se je razgrnilo bodoče življenje polno miru in tihote kakor soštel žarek, kakor v pomladanski rosi se leskeča trata. Petelin je zapel že drugič, a hodil je še vedno gorindol in premišljeval. In vedno odločnejše je ponovljal: „Ostanem. Kaj bi iskal po svetu?"
Hišna vrata so zaškripala. Pogledal je ven, ter vprašal:
„Ali pojdete v cerkev?'1
„Da, mamica gre šele opoldne, jaz pa grem k pastorki in \ otom pride oče z vozom".
Ljuti neprestani napadi tri mesece niso mogf prodreti naše fronte. Povsodi smo se jim zmagovito uprli. Sedaj je prišel trenoiek, da izrabimo ojačeni na ljudeh in materijalu njihovo slabost, ki se nam nudi.
Ura napada je odbila.
Doslej smo nemškim četam kljubovali, sedaj pa gre za to, da jih steremo in da osvobodimo svojo zemljo definitivno od onih, ki so vdrli v njo. Vojaki! Bolj kakor kdaj se zanaša' Francija na vaš pomum, na vašo energijo, na vašo voljo zmagati za vsako ceno. Zmagali ste že na Marni, ob Vseri, v Lotaringiji in v Vogezih; znali bodete zmagovati do končnega triumfa.
Joffre."
Splošni francoski napad na celi črti odbit.
Francoske napade pri Nieuportu je nemška armada odbila.
Med Ribhenbourgom in L' Avouc in ob kanalu D' Aire a La Basse so nemške čete napadle postojanke Angležev in Indijcev. Zavzele so v naskoku sovražne strelske jarke' in s težkimi izgubami vrgle sovražnika iz njegovih pozicij. Vple-uili so 1 top, 5 strojnih pušk, 2 metalca min ter vjeli 150 Angležev in Indijcev, med njimi 10 častnikov.
Okop pri Notre Dame de Lorette, ki so ga dne 18. decembra izgubili na sovražnika, so zopet osvojili.
V okolici Souain-Massiges, severnovzhodno od Chalonsa, so včeraj Francozi izvršili srdit napad in so prodrli na nekem mestu do okopov. Toda vsi njihovi napadi so se razbili ob nemškem ognju.
V Argonih so osvojili važno gozdno višino pri Le four de Pariš, vplenili 3 strojne puške, 1 revolverski top ter vjeli 275 Francozov.
Z veliko srditostjo izvršeni francoski napadi severnozapadno od Verduna so se popolnoma ponesrečili.
Nemško-ruska vojna.
Odbit ruski napad pri Pilkallenu.
Na vzhodnopruski meji je nemška armada odbila zapadno od Pilkallena ruski konjeniški napad.
V Poljski nadaljuje armada z zasledovanjem.
Nove ruske oklopnice.
„Baseler Nachrichten" poročajo iz Pariza, da so štirje ruski dreadnoughti tipa „Gangut" toliko kakor dogotovljeni.
* Neverojetna vest.
„Mlinchner Neueste Nachrichten" poročajo: „Daily Tolegraph" javlja, da se vrši v Rusiji nova mobilizacija. Rusija bo imela skoraj postavljenih svežih 10 milijonov vojakov.
Turška proti tripelententi.
Turki prodrli pred Kotur.
Iz glavnega stana poročajo: Turške zmagovite čete, ki prodirajo proti Koturu, so zasedle nekaj holmov, ki obvladujejo to mesto.
Boji v Egiptu in v Sudanu.
Pleme  Senusijov jo prekoračilo egipčanske
„Marevsija. čakaj trenotek, jaz te pospremim." Naglo si je oblekel kožuh in velike škornje, in šla sta.
Bila je še temna noč, le zvezde so obledele ter se svetlikalo kakor skozi pajčolan. V oknih koč so bile luči in na poti od sani razorani, so se videlo slike mimo hitečih ljudi. Semtertja se je začulo škripanje mimovozečih sani, sicer je vladal vse naokrog zimski mir. Jasno se je razločevalo glasove v mrazu, sneg je škripal pod nogami in nad ljudmi in živalmi se je dvigala gosta sopara.
„Marevsija!" šepeče ter jo prime za roko.
,;Da." Dvignila je oči k njemu. ^■»f^Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ali gre gospod tudi z nami?1" vpraša ga kmet ter stopi k njima.
„A mraz grize kakor hudoben pes!" Zamahnil je. parkr.it /. rokami, da so ogreje in ker ni dobil odgovora, je odhitel dalje.
Za vasjo sta šla široko pot, ki je bila zasajena z orjaškimi topoli. Med njimi se je pomikala cela vrsta ljudi, ki so kakor sence hitele mimo. Veter je zamedel sledove ter donašal odlomke besejli in pogovorov ali molitev, ki so se med hojo polglasno mrmrale.
„Mareysija !" šepeče Kubicki tiho a tako mehko da se je dekle streslo. „Ali me maraš za moža?" je hitro končal in občutil nekako olajšavo. Ni bil v stanu se izraziti lahko in enostavno.
Dekle je obstalo, ga pogledalo žgočih oči ter šlo dalje, ne da bi i/pregovorilo besede.
„Ali me maraš ?*' vpraša ponovno.
„Jezus Marija! Kaj pa govori gospod?" reče z boječim glasom.
„Pesnico govorim; ako me hočeš, postaneš
meje, porazilo indijske obmejne čete ter se polastilo kraja Gara. Tudi v Sudanu so se boji že pričeli. Hakim iz Darfura je napadel Angleže z 80.000 mož broječo armado. Pokrajina el Kab pri Dongoli je v uporu. Angleška vlada je poslala čete čez Rdeče morje. Čete pa so se uprle. Be-duinci so ustavili vojaški vlak na poti v Kartum.
Arabska pomoč Turkom.
List „Turan" je izvedel, da je izvežbal znani arabski prvak Ibn Sud okrog 6000 konjenikov, med njimi 3000 Meharistov, ter jih odposlal v smeri proti Basori, kjer se naj združijo s turško armado. On sam namerava z glavno četo svojega plemena udariti na Yemen. Neki drugi mogočni poglavar plemena Medžat, Ibn Rešid, je tudi opremil znatne čete in čaka samo na povelje turške vlade, da odrine na bojišče.
Pred odločitvijo na bojiščih.
V zapadni Poljski in zapadni Galiciji se nadaljujejo boji. Kakor se zdi, so Rusi specijalno v Galicijo spravili na fronto sveže sile. — V Flandriji in na Frsncoskem, kjer so to pot napadalci Francozi in Angleži, so bili spopadi živahnejši kakor prejšnji teden. V obče se lahko reče: odločitve še ni bilo, toda v najbližjem času jo je pričakovati.
Brzojavna zveza med Cetinjim in Londonom.
Na stroške Francije in Anglije so zgradili na Cctinju ogromno brezžično postajo, ki je v neprestani zvezi z Eiflovim stolpom v Parizu in z Londonom. Francozi in Angleži vozijo neprestano v Črno goro živila, streljivo in artilerijo.
Argentinska krišarka potopila nemški parnik.
Argentinska križnrka ,,Pueyrredon" je potopila nemški parnik „Patagonia", češ, da je kršil nevtralnost Argeniinije, ker je dovažal nemškim ladjam živila.
Ultimatum Anglije Nizozemski.
Neprestano se porajajo govorice, da namerava Anglija staviti Nizozemski ultimatum, s katerim hoče zahtevati prosto vožnjo v nizozemskem izltvu Šelde, da tako od morja sem napade in prežene Nemce iz Antvverpna. Nizozemska je odločena angleški ultimatum zavrniti.
Nemčija kliče drugi poziv črne vojske pod orožja.
Nemški cesar in kralj pruski je odredil, da se skličejo neizvežbani črnovojniki drugega poziva pod orožje. Taki v Avstriji živeči črnovojniki naj se zgasijo pismeno ali usfmeno pri bližnjem nemškem konzulatu. V ostalem naj čakajo za vrnitev v Nemčijo posebnega oklica.
Top, havbica in možnar.
Do konca zadnjega stoletja je obstrevala poljska artilerija le naravnost vidne točke n. p. napadajočo konjeništvo, izpostavljene baterije, od sovražnika zasedene vasi, napadajočo infanterijo in slično. Vse te točke se najbolje obstreljavajo od spredaj, kjer je učinek največji. Da zadene streljivo kako točko spredaj, mora biti lok, katerega naj krogla prefrči, kolikor mogoče plosnat. To dosežemo, ako vza-
memo mnogo smodnika in top z dolgo, skoro vodoravno ležečo cevjo. V tem slučaju imajo smodnikovi plini precej časa, da vplivajo na strel, ki zapušča cev z veliko hitrostjo ter frči naravnost, na namerjeno točko. Dolga, le malo poševna cev in velike množine smodnika so znak topov.
Ako treba s topom streljati na pregibajoče se točke, se uporabljajo večinoma šrapneH. Mrtve točke, kakor utrdbe, hiše, zidovja pa se obstreljuje z granatami, ki pa služijo tudi za obstreljevanje živih točk, skritih za okopi.
Šrapneli so veliki, spredaj zoženi, jekleni cilindri tenkih sten, ki so napolnjeni z veliko množino majhnih svinčenih krogelj. V notranjosti je v dveh ločenih prostorih smodnik, ki se ne užge naenkrat. Ko se užge prvi del smodnika, vrže šrapnel iz cevi. Drugi del smodnika se užge šele kratko pred ciljem potom časovnega vžigalca, ki je pritrjen na koncu šrapnela in ki se ga uredi pri basanju tako, da eksplodira šrapnel v zraku po natanko določenem številu sekund, ki so pro-računane po oddaljenosti obstreljevane točke. V tem hipu se razprše kroglje ter pokrijejo široko razdaljo. Očinek teh krogelj ni tako močen, kakor oni iz pušk, vendar lahko strašno učinkujejo že radi njih množine in radi tega, ker so rane nevarne in se težko celijo.
Granate se zunaj ne razlikujejo od šrapne-lov. Imajo le močnejše stene in niso napolnjene s krogljami. Ponavadi ne eksplodirajo v zraku, marveč šele takrat, kadar padejo na trda tla z uži-galno pripravo („Aufschlagsztinder"), ki zapali smodnik. Razlete se na mnogo železnih koscev, ki se križem razprše. Večkrat se granatni vžigalec tudi tako vstavi, da se razprši kroglja šele, ko je že precej daleč vdrla v točko. Take granate učinkujejo slično kakor razstreljivo ali pa mine, ki razstrgajo zadeto točko.
V zadnjih letih se uporabljajo po izkušnjah rusko-japonske vojne tudi na prostem polju začasno napravljeni okopi, za katerimi so vojaki popolnoma varni pred učinki strelov od spredaj. S tem je dobilo topništvo novo nalogo: učinek strela uravnati tako, da prilete kroglje od zgoraj na vojake, nahajoče se v zakopih.
To nalogo so poizkusili najprej rešiti z granatami, ki so imele časovni vžigalec in ki so eksplodirale navpično nad okopom. Taki streli pa morajo biti samoobsebi umevno kar najnatančneje preračunani, da imajo resničen uspeh. S to točnostjo merjenja pa ne moremo vedno računati. Artilerijski tehniki so iskali torej drugo sredstvo, da rešijo to nalogo. Vrnili so se zato k že starejšemu tipu topa na h a v b i c o, ki ne meče krogelj naravnost ampak v jako strmem loku. S tem hitro streljajo-čim topom se je lahko streljalo v okope naravnost od zgoraj s čemur je bil namen dosežen. A havbica, ki se je rabila doslej le v oblegovalni vojni, je bila pretežka za vojno na prostem polju. Zato so gradili lažje havbice, ki se razlikujejo od navadnega topa le v tem. da je cev krajša in premer cevi večji..
Pri zelo visokih okopih se pa tudi s havbico ne opravi mnogo; vendar so taki okopi v vojni na odprtem polju radi zelo zamudne gradnje jako redki. Zato se navadno še izhaja s havbico.
V oblegovalnem boju pa se rabi še tretji top, ki je jako nevaren vojakom, če tudi so utrjeni v še tako visokih okopih in ki obenem razdira tudi vodoravno ležeče utrdbe. Ta top se nazivlje možnar in ima še krajšo cev kot havbica. Postavi se ga lahko izredno strmo do 65° proti vo-
doravni črti. Možnar se navidezno sploh ne briga za cilj. Iz jame, v kateri stoji, bljuva kroglja čisto strmo naravnost v oblake, a vse je natanko pre-računjeno, tako da s primerno množino smodnika lahko sigurno zadenemo vsako poljubno točko. Skoro navpično pade strel naravnost v sovražne postojanke, prebije najmočnejše okope in razstreli potem še vse, kar je v bližini. Tej vrsti topov pripadajo tudi naši 42 centimeterski oblegovalni topovi, ki so naši zaveznici Nemčiji tako izborno pomagali, da je v najkrajšem času zavzela važne sovražne utrdbe.
Letošnje božično drevo.
In zopet je Božič!
V večernem mraku se nas polašča čudovit sen, nek prelesten občutek, ki nas je spremljal že vsa leta, od srečnih otroških dni pa do zrele starosti. A ko se vdajamo temu senu, nas hipno zbudi prekipevajoče srce.
Božič, a kakošen božič bo letos!
Ne obeta nam običajnega razpoloženja. Skoro v vsaki hiši se poznajo vrzeli. Kjer je bivalo prej veselo, glasno življenje, čepi zdaj skrb, bojazen, bolest. Marsikatera mati bo letos pogrešala onega, kar ji je bilo prejšnja leta že skoro odveč, ko so se odrasli otroci nekako muzali, če se je od njih zahtevalo, da prisostvujejo božičnemu drevescu ter se počutijo še kot otroci. Danes ve pač vsaka mati, da je bilo vse to navidezno, da se je skrivalo za vso možato hladnostjo vedno še tisto ljubo, malo otroško srce.
A kaj pomaga. Proč so. In božič praznujejo na mrzlem polju, v okopih, v utrdbah, brez strehe, morda lačni in zmrzujoči. Morda ravno danes v ljutem boju s sovražnikom. Morda — pa kdo bi bil v stanu vsporediti vse misli, ki že mesece mučijo uboge možgane?
In potem matere, za katere je minula vsa negotovost, vsak dvom na tem svetu!
Toda nad vsemi se razprostira danes bajna božična noč. Ali je pa to sploh mogoče! Ali moremo praznovati božič v tem krvavem času? Prižgati si drevesce, ko si išče smrt na bojnem polju svoje žrtve?
— — Mnogo, zelo mnogo je morala pretrpeti zadnje mesece slovenska mati in marsikatera ne bi bila pred časom verjela, da more materino srce prenesti toliko. Saj so matere in soproge postajale že skrbne, ako se je kdo zakasnil pri večerji ali če je šel na daljše potovanje. Danes pa zahteva življenje nekaj docela drugega. Niti k večerji, niti spat ne pride mož, oče, otrok. Varovala je otroka pred vsako boleznijo, danes pa stoji ljubljenec nasproti zijajočim žrelom sovražnikovih topov. In materino srce mora to prenašati, saj je nihče ne vpraša za njeno srčno bol.
Velik čas je, ki zahteva celih ljudij. In ako bi nas ta čas ne učil ničesar drugega, kakor samo-zatajevanja samega sebe — zadovoljni bi morali biti. Smatrali smo vedno sami sebe za najvažnejše in ravno to nam je zagrenilo življenje ter vplivalo tudi na ves narod, da je postal mehkužen in obupan. In bati se je bilo treba za narodovo moč in samozavest.
A prišel je čas in armada za armado je šla veselo, hrabro, samozavestno v boj. Nič več ni nervoznosti, nič več obupavanja. Vsak pozameznik se bije kakor junak in prsi vsakega posameznika bi morala dičiti kolajna.
moja žena. Takoj v predpustu naj bodo oklici."
„Bog v nebesih! Saj nismo gospodu nič zalega storili, in vi se tako norčujete izmene. Bog"! Tihi vzdihi in ihtenje se je začulo.
„Ne jokaj, Mareysija! Saj govorim resno. Ako me hočeš, se poročiva v predpustu."
„Bog, Bog!" šepeče solzno in srce ji je utripalo presenečenja in bojazni. Potem mu pa polglasno odgovori:
„Saj to ne more biti, ne, to ne more biti. Samo norčevati se hočete." In jokala je nevzdrž-Ijivo.
„Neumno dete!" zagodrnja nestrpno ter prekine. Došla jih je gruča in šli so skupaj. Kubicki je pazil na svojo spremljevalko. Neprenehoma je jokala, a vedno tišje. Končno je dvignila glavo ter jela glasno moliti. Kmetje so jo posnemairS^.
V cerkvi je bilo polno. Pred velikim oltarjem so gorele vse sveče in visoko gor nad ciborijem je plapolala sveča kakor zvezda. Smreke so stale ob obeh straneh oltarja in ob klopeh, tako da je izgledalo kakor v gozdu, zakaj bele stene so lesketale od sreža in se svetlikale skozi veje. V j
Duhovnik je daroval mašo.
Kubicki je obstal sredi cerkve. Mareysija je čepela tik za njim, on pa je stal pokonci, biroke kmečke roke so se mu stezale prijazno nasproti in semtertja ga je kdo pozdravil: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Videl je od mraza modrikaste obraze, ki so bili trdi, kakor izklesani s sekiro, gledal ' razmršene lase mladih hlapcev in enotno obrezano grivo starejših kmetov, ter oči, ki so se v dobrohotnosti in naivnosti svetile^ Nasmehovali so se ter ga prijazno pogledavali. Zone so glasno
mrmrale molitve ter se trkale na prsi. Včasih se je dvignil iz prsi vseh globok vzdihlej, množica je valovala, nekdo je kašljal ali pa je zajokal otrok. A hitro se je zopet vse pogreznilo v globok mir ali se potopilo v prvih zvokih orgelj in v svitu sveč, ki so bliščale kakor zlata avreola. Glas duhovnikov je zadonel v globokih zvokih, zvončki so se zglasili v viharju ostrih glasov. Njega pa je vezal vedno trdnejši občutek na to množico. Maša sse je končala in duhovnik je zapel:
„Bog je rojen in temne moči se stresajo!" Množica je posnela napev ter ga nadaljevala v mogočnem zvoku, da se je tresla zemlja, da so se zibale veje smrek in so plapolale sveče, kakor da hočejo svoje trepetanje in svetlikanje združiti z bleskom oči in trepetom src v eno enotno, veliko in veselo himno.
„Zaničevan — in obdan s slavo!" je ponavljal Kubicki in vroče ga je pretreslo, kajti obvladali so ga glasovi in svečanostno vzhičenje duš.
„ In Beseda je postala meso!" Vedno mogočnejše je donelo petje. Besede in zvoki in svit, vse se je združilo, da pohiti ven v svet, poslano v duhu vere pred prestol Vsemogočnega.
„Umrljiv — in vendar kralj na vekov veke!" je pel Kubicki vedno glasnejše in v besede je izlil vso svojo dušo ter čutil, kako mu cerkev, peva-joča množica, zvoki in vera trgajo iz srca vse zle spomine. Čutil se je pomirjenega in zaupajočega, kakor otrok.
„Mareysija, vstani!" zašepeče, ko je minula božična pesem. Deklica je ves čas klečala in čutil je nje obraz ob svoji nogi.
Po drugi maši sta zapustila cerkev.
VVavvrzon je že čakal s konji. Zunaj se je ! modrikalo v jutranjem mraku. Ljudje so se raz-i kropili pred cerkvijo, se zbirali v male gruče, go-j vorili, mencali z rokami, da jih obdrže gorke in j teptali z nogami ob tla, ker mraz je bil občuten.
Postajalo je že popolnoma jasno in solnce je i obsijalo ves svet s krvavečim sijajem, ko so se j vsi trije napravili na pot.
Globoka tišina je vladala in srež je pokrival drevje. Solnce se je dvigalo in svet je bil zavit v zlato in baržun in sijajne barve, kakor da bi se bila razprostrla mavrica nad zemljo. Čudežno se je sneg lesketal; slana, drevje, nebo vse se je'Svetlikalo, vse je bilo čisto in jasno in sveže, da so rezgetali konji in puhali soparo iz nozdrv.
Kubicki in Mareysija sta sedela skupaj, VVavvrzon je vodil konje.
„AIi me hočeš, kaj ?" jo vpraša ter jo objame z desnico.
Tesno se ga je pritisnila in šepetala tiho: „Moj . . . moj . . . Stachno!" Naglo je poskrila glavico v roke kakor prestrašena vsled svoje drznosti.
Le sani so žvenkljaje drsaje po snegu kakor puščica. Stachno bi se bil rad dvignil v saneh in zavriskal veselja. A močneje je pritisnil Ma-reysijo na prsi in šepetal:
„Mareysija, Mareysija!"
„Stachno . . . Bog!"
,,Wawrzon!" zakliče Kubicki glasno.
,,Kaj? Hi, mali hot!" in počil je z bičem.
„Ali bi mi ne dali Mareysijo za ženo, kaj?"
,. Trrrp! ... Hi, hot, mali!" Parkrat je udaril z bičem po konjih, da so zdirjali kakor spla-
Pa tudi doma ni več strahu in skrbi. Res se je mislilo, da bo vojske do božiča konec, da bodo slovenski fantje ob božiču doma. Le prekmalu smo spoznali, da nas obdaja ljut, nadmočen sovražnik, ki ne pozna milosti, ki se bori istotako hrabro kot mi, kojemu pa še pomaga mnogo številnejša armada in večletne vojne priprave.
Pomislimo samo: Trikrat je že vpadel ruski vojak čez Karpate in trikrat smo ga vzlic premoči vrgli in zapodili nazaj. Pomislimo na Przemvsl: 2e dvakrat oblegan — brez uspeha. Odrezano od sveta, a vendar pisari moštvo polno dobre volje šaljiva pisma in jih pošilja domov po zračni pošti.
In vse to vedo slovenske matere in slovenske žene. Oko jim plamti, ako govore o svojih sinovih, o svojih možeh, ki bi jejo ljut boj proti sovražniku domovine. Vsa čast slovenski ženi, ki ima v bojni črti sina ali soproga! Saj imajo tudi one dolžnosti. Ne samo vojakova hrabrost tudi tiha odporna sila skrbne žene pripomore k zmagi domovine.
Naj li praznujemo božič letošnje leto? ^HI^Kjer pokriva črni pajčolan žalostni obraz, naj neha vsaka beseda, vsak svet. A kdor ima še kakega svojca na bojnem polju, se bo tudi letos — na najlepši praznik celega leta — spomnil božiča. In ako tudi ne bo tako vesel božič, kakor je bil druga leta, božič pa naj bo vseeno, da bo njegov sijaj svetil daleč tja v sovražnikovo deželo.
Res, da se bo letos marsikatera solza utrnila iz mokrih oči in se bliščala v svitu božičnega drevesca. A jači naj nas vse zavest, da je to moralo biti in da se slovenski fantje bore za čast in slavo domovine, da se bore za to, da bo prihodnji božič tem lepši!
DNEVNE VESTI.
Vabilo na naročbo. Z današnjo številko smo zaključili II. letnik „Save". Kljub obstoječim tež-kočam smo se odločili, list izdajati še v prihodnje. Svetovni dogodki zavirajo razvoj političnega, gospodarskega in socijalnega življenja, vrhufega pa v tako razburkanih časih umevna stroga cenzura tlači časopisje. Časnikarjem so več, ali manj ve-zane. roke, in ako „Sava" v drugi polovici minulega leta ni mogla vršiti svoje naloge v polni meri, izvolijo naj cenjeni naročniki, oziraje se na okoliščine, to oprostiti. Toda slovensko časnikarstvo mora vztrajati na svojem mestu in dolžnost slovenskega občinstva je, da je podpira. Ko se zopet povrne blaženi mtr, ko bo na razvalinah zopet vzklilo novo življenje in ko bo vladala iznova politična prostost, takrat bo zopet naše časopisje prišlo do veljave in mogočno povzdignilo svoj glas za svobodo in pravice slovenskega naroda. Doklej pa potrpimo drug z drugim. — S prihodnjo številko prestopi „Sava" v III. letnik. Prosimo cenjene naročnike, da nam ludi v letu 1915. ostanejo zvesti in nam pridobivajo novih odjemalcev. Podpirajmo se medsebojno, da nas nova doba ne zaloti nepripravljenih. Sava stane celo leto 4 K, pol leta 2 K, in četrt leta 1 K. Naročnina je tako nizka, da jo tudi v teh težavnih časih utrpi lahko vsakdo, kj se količkaj zanima za javnost. Ker je današnji list zadnji v tekočem letu, priložili smo poštne položnice in prosimo cenjene naročnike, da naročnino čimprej obnovijo, da se jim pošiljanje lista ne prekine.
šeni — a rekel ni ničesar — tako ga je to vprašanje omamilo.
„Ali mi daste Marevsijo, VVavvrzon? To ni šala, jaz mislim resno.,,
„Trrrp . . ." Zadržal je konje ter pogledal Kubickega pozorno in motreče. Opazoval je potem hčerko, spustil vajeti in pokal z bičem, da so se vozili kakor vihar. Naposled se skloni k njima in s tresočim glasom reče:
,,Moj gospod zet . . . Naprej, vi lenuhi, naprej ! . . . Gospod zet, polovico moje zemlje dobite vi, rjavo kravo ali tudi pisano . . . teleta, prašička, gosi in kokoši, mati vama jih bo privoščila . . . Obleke dobi dekle kakor se spodobi... Naprej hi! . . . in štiri tisočake . . . hop, hop!" je klical razburjeno. Dvignil se je veselo na saneh, ter bičal konje, da so se bliskoma vozili. Zmrzel sneg jim je bil v obraz in ledenomrzli veter jim je zažigal kožo. A vsega tega niso občutili, kajti stari se je sklonil vsak hip nazaj in šepejal:
„Gospod zet! Dalje, lenuhi, dalje!"
„ Marevsija, ali me ljubiš?" vpraša Kubicki, ki ni nič več slišal.
„Stachno . . . moj Stachno! . . ." odgovori z mehkim glasom, ter ga prime za roko. Potem nista govorila več, le oči sta se jima smejali in duši, ki sta odmevali v ljubezni in sreči, sta pohiteli v svetlikajoči se svet.
In. bila sta tako srečna, srečna, srečna!
Razglas. C. kr. finančno ministrstvo je izvedelo, da se je v. mnogih slučajih za mnogo obrtnih in poljedelskih obratov, katerih lastniki so bili upoklicani v vojaško službovanje in navadno svojcem niso pustili nobenega pooblastila, izplačevanje skupil za konje in vozila, katera so bila oddana
i vojaški upravi, izkazalo kot jako nujno, ker navedene zneske posestniki in obrtniki rabijo za novo
j nabavo uprežne živine ali drugih poljedelskih in obrtnih potrebščin. Pri tem se je izkazalo, da je izplačevanje že zdavnaj nakazanih zneskov radi tega otežkočeno, ker se upravičenca, ki je v vojaškem službovanju in odsoten, ne more obvestiti.
j Tudi naredbe c. kr. finančnega ministrstva z dne 5. 9. 1914 št. 66349, s katerim naj bi se odredbe vpoklicanega v prid zaostalih svojcev olajšale, niso imele zaželjenega uspeha, ker so bile pošiljatve obvestil za upoklicance od strani poštne hranilnice in nje pooblastitev v izplačanje brez uspeha. Da se doseže potrebno nujno izplačevanje, pooblastilo je c. kr. finančno ministerstvo c. kr. finančno direkcijo v slučajih, v katerih je odšel upravičenec v vojaško službo van je, na prošnjo ali naznanilo zaostalih svojcev takoj v imenu erarja pri pristojnemu sodišču predlagati postavitev kuratorja za odsotnega upravičenca v smislu § 276 obč. drž. zak., ne da bi se čakalo na uspeh obvestila upravičenca od strani poštne hranilnice. Kurator bode potem imel nalogo, privoliti v takojšno izplačilo svojcem v svrho nadaljevanja gospodarskega ali obrtnega ©brata vpoklicanega, na kar se bode neposredno izplačilo takoj izvršilo oziroma odredilo to, kar se je od strani svojcev glede uložka pri poštni hranilnici ukrenilo. To se daje v splošno vednost posebno svojcem u poklicanih lastnikov erarju oddanih konj in vozil.
Vsem županstvom. V svrho obiska ranjenih in bolnih vojakov in v slučajih udeležitve pogreba umrlih vojakov, dovoljujejo uprave c. kr. državnih železnic, južne železnice in bosansko-hercegovin-skih deželnih železnic, svbjcem dotičnih vojakov, a izključno le starišem, bratom in sestram, ženam in otrokom 50 odstotno znižanje voznine in sicer bosansko-hercegovinske železnice na ta način, da upravičuje polno plačani vozni listek tudi porabo železnice za povratek. To ugodnost zamorejo stranke zahtevati pri železniških blagajnicah le na podlagi potrdil političnega oblastva (okrajnega glavarstva), da potujejo v svrho obiska bolnih oz. ranjenih vojakov, ali pa zaradi udeležitve pogreba. Okiajno glavarstvo pa sme izdajati omenjena potrdila le, če se je na podlagi dotičnih uradnih po-
j svedočb pristojnih zdravstvenih zavodov (bolnic) doprinesel dokaz, da je vojak, ki se ga hoče po-setiti, zares bolan, oziroma ranjen ali pa mrtev. Županstva in župni uradi ali kake druge oblasti, niso upravičeni izdajati potrdila za nastop vožnje po znižani ceni in se železniške blagajnice tudi na take izkaze ne bi ozirale. Kr. ogrske državne železnice za enkrat še ne dovoljujejo znižanih'voz-nih listkov. To se naznanja županstvu v svrho informacije svojcev mobilizovanih vojakov z nalogom, nikakor ne izdajati omenjenih potrdil tamkaj se zglašujočim strankam, temveč je vse napotiti do okrajnega glavarstva.
Zbiranje črni vojski podvrženih oseb rojenih v letih 1878 do vštevši 1890. Glasom številke 1. tretjega odstavka meseca oktobra 1914 izdanega in v vseh občinah nabitega pozivnega razglasa „E", tičočega se izbiranja črni vojski podvrženih v letih 1878 do vštevši 1890 rojenih oseb, ki se dosedaj k vojaški službi niso pritegnile, ni treba priti k izbiranju takim črni vojski podvrženim v gori imenovanih letih rojenim osebam, ki služijo že sedaj kot črnovojniki tudi brez orožja ali so drugače v aktivni vojaški službi. Kakor je c. kr. ministrstvo za domobranstvo zvedelo, so se pojavile sumnje o tolmačenju pasusu ,, ki že sedaj služijo kot črnovojniki, tudi brez orožja." V svrho, da se odpravijo la nesporaziim-ljenja je imenovano c. kr. ministrstvo sedaj razglasilo, da pomeni beseda „že" v imenovanem pasusu, da pridejo za dotično izvzetje od prihoda k izbiranju le oni v poštev, ki so na dan, katerega je pozivni razglas izdan, o črnovojniški službi, tudi brez orožja, in da pomeni beseda „sedaj", da je nadaljni pogoj za gornje izvestje ta, da so dolični v času izbiranja še vedno v tej črnovojniški službi. Od prihoda k nabiranju v smislu številka 1. tretjega odstavka pozivnega razglasa „E" tedaj niso oproščeni oni, ki so bili šele po dnevu, katerega je bil pozivni razglas izdan, pritegnjeni k službi brez orožja v črni vojski, bodi si uradoma, bodi si vsled prostovoljne zglasrtve in rav-notako morajo k izbiranju priti oni, ki so bili po navedenem dnevu iz tega črnovojniškega službenega razmerja izpuščeni.
V kinematografu „Talija", ki nudi Kranjcem v teh resnih časih obilo lako potrebnega razvedrila, se bodo v božičnih praznikih vršile lepe predstave s povsem novim sporedom poučne in zabavne vsebine. Omenjamo naj med drugim slik iz sedanje svetovne vojne, ki bodo gotovo vsakega zanimale. Mojzesovo življenje po zgodbah starega testamenta je pravi biser kinematografske umetnosti. Tehnično mojstrski izvršene slike Napoleonovega padca in tragične
usode njegove slavne armade nas povpeljejo za sto let nazaj, ko je po naši slari Evropi, prav tako kakor sedaj, divjala strahovita vojna furija. V obilni meri je tudi skrbljeno za smeh. Ljubke ] vesele, pa tudi smešne slike se bodo vrstile z resnimi in nas oprostile saj za nekaj frenotkov mo-rečih skrbi. Zato prav toplo priporočamo obisk kinematografa „Talija". Nafančneji spored je posneti iz lepakov.
Smrt slovenskega igralca. Anton Verovšek> režiser bivšega slovenskega gledališča, je dne 8. t. m. končal pot svojega življenja. Po dolgi mučni bolezni — lotila se ga je jetika — je včeraj zatisnil mirno in lahko svoje oči za vedno. Ž njim je legel v grob menda prvi slovenski igralec po poklicu. Verovškovo ime je ozko združeno z razvojem slovenskega gledališča. Njegov element so bile zlasti narodne igre. A tudi v karakternih vlogah se je Verovšek pokazal pravega globokomi-slečega umetnika, ki je znal ustvariti iz sicer neznatnih vlog naravnost sijajne, umetniške tipe. S propadanjem slovenskega gledališča je jela pešati tudi Verovškova igralska umetnost. Crv zavratne bolezni mu je jel razjedati telesne moči in sporedno s tem so jele pojemati tudi stvarjajoče sile umetnika.
Kako se pošilja denar vojnim vjetnikom v Srbiji. Mednarodna poštna nakaznica (katero je dobiti tudi v trafikah) se izpolni tako-le: L Zgoraj v sredi .na določenem mestu se napiše v številkah in besedah poslani znesek v frankih, prostor za adreso se izpolni: An das k. k. Geldbestellamt in VVien I. 2. V desno rubriko, ki je sicer določena za znamke se napiše: Kriegsgefangenensendung. Gebiihrenfrei in ponovi znesek n. pr. 50 fr. 3. Na levem odrezku se napiše naslov odpošiljatelja. Na drugi strani odrezka (,ri je navadno določena za pismena sporočila) se napiše natančni naslov adresata brez vsakega pristavka. — Kurz za te poštnine proste pošiljatve je 1 K = 1 fr.
Proces Kamile Theimer proti „Slovencu".
,,Slovenec" od minolega petka priobčuje na uvodnem mestu sodbo c. kr. deželnega kot kazenskega sodišča na Dunaju v procesu Kamile Theimer proti odgovornemu uredniku „Slovenca" Mihaelu Moškercu radi razžaljenja časti. Sodišče je spoznalo toženca za krivega pregreška proti var-| nosti časti v smislu § 493., 488. in 491. k. z. ter ga obsodilo na denarno globo v znesku 600 K, v slučaju neizterljivosti pa na 2 meseca zapora. Obenem je sodišče izreklo, da mora ,,Slovenec" priobčiti sodbo v predpisanem roku na uvodnem mestu.
Imenovanja. Za nadporočnike so bili imenovani poročniki: Dr. Ant. Gosak, Dr. Ignacij Kotnik Dr. Viktor Murnik, Dr. Konrad Vodušek, Baltasar Babler, Dr. Beno Sabothy.
Samo en groš.
Kamor prideš, povsod se govori le o vojni; za vse drugo ni sedaj pravega zanimanja.
Jaz pa rem bil te dni v družbi neke gospe, s katero pa pač nisem razpravljal samo o vojnih dogodkih. Naj me kdo ne razume napačno! Pri nas na Jesenicah so namreč možakarji, ki po sebi »Vatle* merijo. Tem povem na uho. da sem bil le član večje družbe, ki je omenjeni gospe na ljubo malo „pokrokala".
No — in ta gospa je ravno ob 4. uri zjutraj malo pred jutranjo zarjo, pripovedovala sledečo do-godbo:
„Bilo je še tedaj, ko sem bila ncomožena in sem služila mesečno po K 70—, Varčevala sem v gospodinjstvu in živela, kot vedo vsi, v moralnem oziru zelo strogo,
Služila sem v kraju na Gorenjskem, odkoder se vidi obče znani vrh v Karavankah, Golica. Prekrasen razgled je tja gori, posebno, kadar ob-svetijo gorovje Čisti solnčni žarki. In ta, Kndilni-kova koča, kolikokrat me je vabila k sebi, koliko hrepenenja je vzbudila tudi v bratovem srcu, dijaku, ki me je tuintam obiskal.
Zgodilo se je, in stopicala sva nekega jutra z bratom, na njegovo opetovano prošno, proti Golici. S seboj sem vzela provijanl in primerno svoto denarja — ne preveč, bila sem skopa gospodinja — in kmalu naju je vzel pod svoje okrilje pravi planinski svet.
Za .pet ur hoda sva vstopila v zaželjeno kočo. Koliko radosti je razodeval najin obraz, kako vzvišeno lepo je objemalo solnce ves raz-glef^-  —  — .
Dolgo sva uživala pogled na krasno naravo, veliko zornijepisja so. jo naučil moj brat. In jaz? Seveda, ž njim tudi jaz! Bogat-) jo bil poplačan najini trud!
\ r'Vsoj tej lepoti sva našla protiutež v koči. Privoščila sva si okropčila, saj brat me jo tako priganjal k temu. Ker sva svoj provijant že pojedla — malo ga je bilo, kaj pe? —i zatekla sva se k oskrbnici. —  — —
Izza Triglava so plovili temni oblaki. Vedno
RazSIrialte noš list.
bolj so se približevali. Bala sva se dežja in sklenila sva, oditi na koroško stran, v Podrožčico, kjer bi bila varnejša pred slučajno nevihto.
Plačala sva. Cujte in strmite, toliko sva plačala, da sva imela ravno za vožnjo iz Podrožčice pa do doma.
tojiko!  Doma imam itak „dro-Bratu sem izročila 90 vinarjev ih dobro hrani!
strmi stezi nizdol  in  za dve biti v Podrožčici.  Hodila sva postaje pa ni nikjer. Kje sva
„Pa, da je le biž" sem si mislila, z zabiča njem, naj
Hitela sva po uri hoda bi morala že dve uri, tri, štiri, pet, šest bilo nikjer, saj še celo hiš ni bilo
hodila, tega sama ne vem. Ko sva vsa obupana tavala že sedem ur, tedaj zagledava v bližini železniško postajo. — Od veselja sva zavrisnila in radi gotovosti še enkrat preštela denar.
,,Pes te plentaj, kolikorkrat sva preštela tolikokrat sva začutila grozne utripe srca. Brat je izgubil „groš." „Bog nama pomagaj, revežema! Kako naj se peljeva domov?"
Hudo je bilo, hudo! Pa čemu naj tarnava. Treba si je pomagati!
--— S strahom  sem  stopila v bližnjo
kmetsko hišo. Postarna žena me je začudeno gledala. Ves pogum mi je vzela.
„0, mati, posodite mi groš. Zmanjkalo mi je. Se jutri- Vam vrnem desetkrat toliko," sem jadi-kovala.
„Groš! Naše dekle ga je imelo, pa ga nima več. Reveži smo, še za sol nimamo," je odgovar-
jala žena porogljivo. . . .
„Moj groš, moj groš, kje si ti ?", sem izgovarjala nehote, ko sem bežala iz te neprijetne hiše proti postaji.
Kje naj najdem pomoči? Moj brat je bil pravi strahopetnež, zato sem morala skrbeti sama.
V čakalnici je stalo nekaj mož. Naenkrat sem bila med njimi in govorila sem vsa zmedena, vsa boječa o ,,grošu".
Ti možje pa so se mi smehljali in me vabili v Celovec. Kaj so si mislili ti ljudje? Morda celo, da ... . ,,U, ta sramota! Kaj si mislijo, da sem?" To vprašanje sem si stavila nehote . . .!
Potrkala sem na okence, kjer se prodajajo vozni listki. Tu sem upala dobiti listek, da bi poslala „groš" pozneje. Trkam, a odgovora nobenega. Cez nekoliko časa potrkam zopet. Zopet nobenega odgovora. „0, ta gospod pri blagajni, že ve, da nimam „groša", zato se ne zmeni zame," sem si mislila in bežala sem od tod, polna sramote, in skrbi. Iz čakalnice so stopili v tem oni možje, ki so se o meni tako varali. Kot miška sem smuknila mimo njih k bratu, ki je koncem kolodvora čakal, kedaj mu sestra preskrbi „groš".
--.Joj", zavpije brat, „vlak je tu." In res,
vlak se je bližal in veselo je postalo na kolodvoru; neskončna blaznost bi se lotila kmalu naju. Kaj sva hotela storiti! . . .
Kadar je nesreča, najhujša,' takrat je pomoč najbližja. V najbolj kritičnem trenutku zagledam znanko in ta mi posodi „groš".
Vsem svojim cenjenim odjemalcem
želi
VESELE PRAZNIKE
Veletrgovina z železnico in mešanim blagom
„Merkur" P. Majdič, Kranj.
homo Rebolj v Kranju
i i
I s
i i i i i i i i i i
M
w
Slavni trs
Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke
23 moške* kakor tudi za Ženske pelerine« monteljni i. t. d. Priporočani vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna.
Kokrisko predmestje
v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam MAStSInS k'er točim najboljša vina in pivo ter postrežem SOSIlBnSf vedn0 z tfobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
rt
Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
Bila sva rešena in ponosno sem merila go spoda blagajnika, ko sem plačala listka.
Od tega časa je minulo do sedaj že deset let in vedno se rada spominjam dogodka, ki ga karakteriziram z besedami „samo en groš."
Tako je pripovedovala gospa. Preradi smo jo poslušali, dasitudi smo bili zaspani. Pa še smo čuli in čakali na vlak, s katerim se je odpeljala od nas.
Leo P.
Razno.
Proth.arodnopravno in nečloveško postopanje Rusov. V bojih južno od Przemvsla je opazoval neki stotnik dne 16. oktobra s svojim daljnogledom, da je trikrat močnejši sovražnik zajel neko naše 12 do 15 mož broječo lovsko patruljo. Rusi sc naše vojake razorožili, postavili ob zid ter — po-strelili. To protinarodnopravno in nečloveško postopanje dokazuje pač dovolj, na kaki kulturni stopinji se nahaja sovražnik in kakega mišljenja je. — V zadnjem času skušajo Rusi z nebrojnimi letaki v vseh jezikih monarhije zapeljavati naše vojake, da bi kršili svoje vojaške dolžnosti — dezertirali, se uprli, se dali vjeti, napadli lastne zaveznike itd. — Rusija se poslužuje od nekdaj najnizkotnejših sredstev in obljublja s hinavskim glasom stvari, katerih dati ne more, pa tudi noče — konec je vedno le knuta in Sibirija.
Goljufivi liferanti. Osješka „Drau" in po njej nemški listi poročajo: V Budimpešti govore sedaj povsod o nekem škandalu pri dobavah za vojsko. Prišli so na sled velikim ponaredbam kakava. Kemična preiskava je - dognala, da čistega kakava skoraj ni več v prometu. Vojaška oblast je izsledila tudi goljufije pri dobavi prepečenca. Več pogodbenih dobaviteljev je dobavilo iz> slabe moke slab, neprebavljiv in nevaren prepečenec. V skladiščih so morali dva vagona takega prepečenca uničiti, ker je blago začelo plesnih in gniti. Vojaštvo je pogodbe z budimpeštanskimi velikimi peki (Budapester Grossbackereien) takoj razdrlo ter oddalo dobave drugim dobaviteljem.
Tiskarna „Sava" v Kranju
želi vsem cenjenim odjemalcem
vesele božične praznike ter   srečno   in veselo novo leto!
^Uredništvo in upravni sivo .Save'
žefi vsem cenjenim odjemalcem
vesele božičnepraz= nike ter srečno in vesefo novo [eto!
Največja slovenska hranilnica!
Največja slovenska hranilnica!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA št. 3.
Sprejema vloge vsak delavni! in jih obrestuje po
Denarnega prometa do konca leta 1912
vlog..............
rezervnega zaklada.........
700 milijonov kron, 42 mil. 500 tisoč K, 1 mil. 330 tisoč K.
brez odbitka.
Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. dežele vade.
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4tt
brez odbitka.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Zobozdrauniški in zobotehnicni atelje
dr. Edv. GlobočniK
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhecker
konc. zobotehnik
v Kranju I
vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpolago.
Spominjajte se Rdečega križa
Najstarejša   dky #/ trgovina
erd. Saievic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča za
jesensko sezijo
svojo bogato zalogo zimskega modnega blaga, sukna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih ševijotov, kamgarnov in lodnov, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
3 52—49
h t
9—10
najbolje in najceneje se kupi pri turdki -
RUDOLF RUS
v Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
»"Streie selita in poštena postrežba.
1 H -I
i ^
4
-I 4
uhe gobe
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje
I
m
trgovina mešanega tilaga in deželnih pridelkov Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt.
% \
I 8 I I I I i
i ,
! ! I I I I X ] i i
I § 1 I
i i
9 I g I i I E S I I I I H
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju I
Mestne branilnica i Krat
l—ii
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
obrestuje hranilne vloge po
i/17}
2 /O |
14
Hranilnica posoja na zemljišča po 5' V,;» na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta« po 3 krone.
Koncem leta 1913. je bilo stanje hranilnih vlog nad
H brez odbitka rentne-1 6 ga davka, katerega I S plačuje hranilnica iz S y lastnega! Narasle in I 9 nedvignjene vložnei
I- obresti pripisuje li ka- S pitalu vsakega pol leta | — to je dne 350. junija I
Itn dne 31. decembra 1 — ne da bi bilo treba § vlagateljem se zgla-» Sati radi tt*ga pri lira- 1 nilnici. E fa Kance*. M^wmmwk
Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi so-
dižča denar mladoletnih obok in varovancev,;ter župnišča cerkveni
denar.
5 milijonov442 tisoč kron. i i
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 rciiilerce kron.
i i
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
uraduje na rotovžu
vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne.
i a i 1
i i
i
I I S I
i
i s
I
M i «
y «
i i 11
i g
B I
II
H
11 /vwww%.fv\mf-<        vv\ef\fv\fvvYVY> 11
Last in zaloga tiskarne „SavaM v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika aažtsni odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava v -Kranju.