89 Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) rektor praške univerze in prezrti cerkveni zgodovinar Fanika krajnc-vrečko* 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 929Rojko G. Fanika Krajnc-Vrečko: Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) rektor praške univerze in pre- zrti cerkveni zgodovinar. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 90=55(2019), 3–4, str. 89–99 Razprava osvetljuje življenje in delo Gašperja Rojka, teologa, cerkvenega zgodovinar- ja, državnika in rektorja Karlove univerze v Pragi, ki je bil rojen v okolici Maribora, sprva je deloval kot duhovnik v dveh slovenskih župnijah, nato kot profesor na graški univerzi in kasneje kot dekan teološke fakultete in rektor univerze v Pragi. Rojkovo znanstveno in publicistično delo posega na področje cerkvene zgodovine, njegova kritična misel pa je njegova dela privedla na rimski indeks prepovedanih knjig. Ključne besede: Gašper Rojko, življenje in delo, duhovniki, cerkvena zgodovina, Index prohibitorum librorum, Karlova univerza v Pragi, rektorji 1.02 Review Article UDC 929Rojko G. Fanika Krajnc-Vrečko: Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) – Rector of the University in Prague and an Overlooked Church Historian. Review for History and Ethnography, Maribor 90=55(2019), 3–4, pp. 89–99 The treatise presents the life and work of Gašper Rojko, a theologist, church historian, statesman, and rector of the Charles University in Prague, who was born near Maribor. He was active as a priest in two Slovene parishes, he was afterwards a professor at the * Zn. sod. dr. Fanika Krajnc-Vrečko, upk. vodja Teološke knjižnice v Mariboru, UL Teološka fakulteta, fanika.vrecko@gmail.com 90 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2019/3–4 • RAzpRAVE – S tUdIES University of Graz, and later also dean of the theological faculty and rector of the Uni- versity in Prague. Rojko’s scientific and publishing work reaches to the field of church history. His critical thinking placed his works on the Roman Index of Banned Books. k ey words: Gašper Rojko, life and work, priests, church history, Index prohibitorum librorum, Charles University in Prague, rectors u vod Dvajsetega aprila 2019 je minilo 200 let, odkar je v Pragi umrl cerkveni zgo- dovinar, filozof, teolog, cerkveni dostojanstvenik, dekan praške teološke fa- kultete, rektor Karlove univerze v Pragi, rojak iz Maribora, dr. Gašper Rojko. V univerzitetnem mestu Maribor se danes o tem pomembnem rojaku ne ve veliko. V šolah, tudi na Teološki fakulteti, slušatelji zanj niso slišali. Prav zato je toliko pomembneje, da smo na pobudo akademika dr. Marka Jesenška obe- ležili spomin nanj v mestu, kjer je preživel večji del svojega bogatega ustvar- jalnega življenja, v Pragi, na Karlovi univerzi in s pomočjo Mestne občine Maribor odprli obnovljeni spomenik na pokopališču, kjer je Rojko pokopan. Ime Gašperja Rojka je v slovenski literaturi zapisano žal le v 19. stolet- ju, medtem ko ga je 20. stoletje – razen Slovenskega biografskega leksiko- na – popolnoma prezrlo, če ne celo zamolčalo. Res je, da Rojko ni objavljal v slovenskem jeziku, pa tudi ni izpričano, da bi se v letih svoje akademske kariere vračal v Maribor, vendar njegov ustvarjalni opus predstavlja pomem- ben prispevek v življenju monarhije, ki nam je dolgo bila skupna domovina. V raziskovanju cerkvene zgodovine, ki mu je namenil velik del svojega življenja, je s pronicljivo kritično razsvetljensko mislijo ustvaril delo, ki je odmevalo daleč preko meja monarhije in se je že takoj po nastanku uvrstilo na rimski indeks prepovedanih knjig. Zanimivo je, da njegovi biografi sodobniki tega niso zabeležili, kar daje slutiti, da mu Index librorum prohibitorum ni prav nič škodoval pri njegovi akademski in politični karieri, saj naj bi ga odlikovali izjemna marljivost, natančnost, občutek za pravičnost in požrtvovalnost v službi države in Cerkve. Življenje Gašper Rojko (tudi Casparus Xaverius Royko) 1 se je rodil 1. januarja 1744 v Metavi pri Mariboru, umrl je 20. aprila 1819 v Pragi. V krstni knjigi pri fari 1 V vizitacijskem zapisniku iz Svečine iz leta 1771 se pojavlja zapis njegovega imena kot Ca- sparus Xaverius Royko. NŠAM ŠKOFIJSKA PISARNA, D 18_1_RELATIO SYNODALIS 1771_Buchdeckel_S0005. Fanika Krajnc-Vrečko, Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) 91 sv. Petra v Malečniku je zabeleženo, da so 2. januarja 1744 krstili Gašperja Rojka, sina Gašperja in Terezije Rojko, rojene Škerget. 2 Starši so bili posestniki s toliko premoženja, da so sina lahko poslali v šole, kar v tistem času ni bilo prav pogosto. Osnovno izobrazbo bi lahko dobil v domačem kraju, saj naj bi pri fari sv. Petra v Rojkovem času že delovala dvoletna šola, 3 čeprav biografi v glavnem poročajo, da se je šolal v Mariboru. Šolanje Po osnovnem šolanju je oče Gašperja skupaj z bratrancem Sebastijanom Šker- getom poslal v Leoben, da bi že v najzgodnejši mladosti spoznal tuje okolje in se usposobil samostojno živeti v družbi. Tu se je učil latinščine in pripravljal na gimnazijo, ki jo je kasneje obiskoval v Gradcu, kjer je z odliko končal tudi filozofske študije. Vsi njegovi dotedanji učitelji so bili jezuiti, ki takrat niso poučevali le gramatičnih in humanističnih predmetov, temveč tudi teologijo na takratni graški univerzi. Rojka niso zanimali le humanistični študiji, am- pak se je zanimal tudi za naravoslovje, saj se je kasneje rad spominjal svoje- ga profesorja fizike P. Ederja in mu bil hvaležen za znanje te tako zanimive znanstvene discipline. 4 Po končanih filozofskih študijih je Rojko leta 1763 odšel na Dunaj. Tu je študiral pri priznanih profesorjih Martiniju (naravno pravo) in Rieggerju (cerkveno pravo). O njiju je kasneje pogosto govoril z občudovanjem, zanj sta bila nepozabna učitelja in študij pri omenjenih profesorjih je v njem zapustil trajno sled. Obogaten s tovrstnim znanjem se je vrnil v Gradec – ker se je odločil za duhovniški poklic – na študij teologije. Po nalogu Marije Terezije takrat teologije na Dunaju, v Pragi in Gradcu niso predavali le jezuiti, ampak tudi avguštinski in dominikanski teologi. Slednji so poučevali tako imenova- no theologia speculativa. Nasproti temu so jezuiti poleg theologia speculativa predavali tudi duhovno in moralno teologijo, biblične študije in kanonsko pravo. Rojko je obiskoval predavanja dveh profesorjev avguštinskega in do- minikanskega reda, saj so študentje lahko izbirali med milinističnimi 5 študiji jezuitov ter tomističnimi študiji avguštincev in dominikancev. Študij teologije je končal leta 1766. Dvakrat je javno nastopil z disputacijami, kakor je bilo te- daj v navadi. Po drugi disputaciji z naslovom Disputatio ex universa Theologia 2 NŠAM SV. PETER PRI MARIBORU_0230_KRSTNA KNJIGA_08_1738-1757. 3 F. Zmazek. 1879. Fara sv. Petra pri Mariboru. V Mariboru, 37. 4 Nekrolog des emeritirten k.k. Gubernial-Rathes Caspar Royko in Prag. V: Erneuerte. Vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstaat. (12. May 1819), štev. 38, 149. 5 Molinizem po španskem jezuitu iz 16. stol. Luis de Mulina. 92 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2019/3–4 • RAzpRAVE – S tUdIES 50 positiones, je ubranil doktorski naslov. Decembra leta 1766 ga je sekovski škof Jožef grof pl. Spauer posvetil v duhovnika. 6 službovanje Kot duhovnik Sekovske škofije je bil poslan službovat med Slovence na spo- dnje Štajersko, kjer je z vso vnemo opravljal svoj poklic v dušnem pastirstvu. Biografi pišejo, da je sedem let (1766–1773) služboval v Selnici ob Dravi in v Svečini. Leta 1773 je v Selnici pogorelo župnijsko poslopje, tako da danes tam ni mogoče najti podatkov o njegovem službovanju. V Svečini je izpriča- no njegovo delovanje in predvsem njegovi stiki z razgledanim duhovnikom Temerlom v sosednjih Lučanah v mariborskem okrožju, ki pa so danes del dekanije Lipnica v Avstriji. V času službovanja v Svečini naj bi vsak teden odjezdil v Lučane in tam naj bi skupaj z župnikom Temerlom razpravljala o sodobnih vprašanjih cerkvene zgodovine in filozofije ter vsega, »kar bistri um in ogreva srce«. 7 Prebirala sta dela najimenitnejših učenjakov, kot so: splošna cerkvena zgodovina Klavdija Fleuryja, Bossuetov uvod v zgodovino sveta in vere, Voltaireov Essai d’histoire universelle, Tillemontove Memoires pour ser- vir a l’histoire ecclesiastique, Baylov Dictionaire historique critique idr. 8 Že naslovi teh del sami pričajo o široki razgledanosti mladega Rojka in njegovem izjemnem zanimanju za cerkveno zgodovino. Akademska kariera v Gradcu Kot poročajo biografi, Rojkova izjemna nadarjenost ni dolgo ostala skrita, za- to ga je septembra 1773 cesarica Marija Terezija poklicala v Gradec k jezuitom za profesorja logike, metafizike in etike. Za vodilo svojih latinskih predavanj je izbral delo Antonia Genuensisa, Disciplinarum metaphysicarum elementa, vendar je med predavanji vedno izražal svoja stališča do določenih filozofskih vprašanj. Te predmete je učil le malo časa in že leta 1774 je z dvornim dekre- tom z dne 25. oktobra 1774 prevzel stolico za cerkveno zgodovino na graški univerzi. Leta 1777 je bil imenovan za predstojnika graškega semenišča, »di- rector quoad disciplinare et scientificum«, kjer je bil odgovoren za študij in disciplino, torej za vzgojo bodočih duhovnikov, ter bil gojencem vzor pravega predstojnika in prijatelja. Vzgojil je več kot 200 gojencev, ki so obiskovali hu- manistične študije, teologijo in pravo. Znan je bil po svoji pravičnosti, vsak 6 Fr. S. Lekše. 1893. Gašpar Rojko. V: Dom in svet, št. 9, 386. 7 Fr. S. Lekše, prav tam. 8 Nekrolog 1819, 150. Fanika Krajnc-Vrečko, Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) 93 gojenec, naj je bil plemenitega ali preprostega rodu, je moral natanko izpolnje- vati svoje dolžnosti. Ravnatelj graškega semenišča je ostal do leta 1782, ko je cesar Jožef II. graško univerzo spremenil v licej, stolica za cerkveno zgodovino pa se je združila s stolico za cerkveno pravo. Akademska kariera v Pragi Z dvornim dekretom z dne 7. novembra 1782 je bil imenovan za profesorja cerkvene zgodovine na Karlovi univerzi v Pragi. Tukaj so ga že poznali po njegovi Zgodovini koncila v Konstanci, v kateri je odkrito spregovoril o Janu Husu, ki ga je ta koncil obsodil na grmado. Slika 1: Gašper (Kaspar) Rojko, bakrorez 1787 (vir: Einleitung in die christliche Religions- und Kirchen- Geschichte, Prag 1788) Število slušateljev njegovih predavanj je naraslo leta 1784, ko je bil izdan dekret, da morajo kandidati za redovnike, ki so dotlej poslušali predavanja znotraj redovnih skupnosti, predavanja iz cerkvene zgodovine poslušati na univerzi, vsi kandidati za duhovnike pa naj bi vsaj 6 let obiskovali semenišča. Rojkov avditorij je tako postal eden najštevilčnejših in tudi eden najbolj raz- nolikih, kar jih je lahko imel kdo od profesorjev. V njegovih predavalnicah so bili slušatelji iz vseh stanov. Med slušatelji so bili poleg plemičev predstav- niki vseh redov, ki so takrat delovali v Avstriji, na Češkem pa tudi na Mo- ravskem. Po navedbi v nekrologu naj bi prizor celo upodobil neki umetnik Chodoviecky. 9 Predavanja je Rojko sistematično razdelil, da so jih slušatelji 9 Chodoviecky (tudi Rodovietsky), Daniel Nikolaus (1726–1801), slikar. V: Norsk H a a n d l e x i k on http://runeberg.org/haandlex/1/0294.html (pridobljeno 2. 4. 2019). 94 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2019/3–4 • RAzpRAVE – S tUdIES dobesedno zapisovali kot zaključene vsebinske celote. Leta 1785 je za potre- be študija cerkvene zgodovine izdal priročnik Synopsis historiae religionis et ecclesiae christianae. Leta 1785 je prevzel tudi skrb za novoustanovljeno sto- lico za pastoralno teologijo. 10 V času svoje profesure je Rojko izdal uvod in prva poglavja krščanske religijske in cerkvene zgodovine Einleitung zur christlichen Religions- und Kir- chengeschichte, Praga 1788. Obe ti deli kot vse njegovo delo ga je zaznamovalo doma in v tujini. Tako je rasel njegov ugled, kar ga je leta 1790 pripeljalo do soglasne izvolitve za dekana praške teološke fakultete. državni svetnik Zaradi njegove splošne priljubljenosti in njegovih zaslug ga je cesar Leopold II. z dvornim dekretom z dne 3. marca 1791 imenoval za svetnika ter poroče- valca (referenta) o duhovnih rečeh pri deželni vladi in to službo je opravljal do leta 1808. Leta 1793 ga je cesar Franc I. imenoval za gubernijalnega svetnika češke dežele. Naslednje leto, 1794, je postal član komisije za »adjustiranje« ustanov- nih maš pri odpravljenih samostanih, katerih imetje je pripadlo študijskemu skladu. O tem je podal obsežen in odmeven referat. V tej novi vlogi je imel veliko obveznosti. Treba je bilo namreč urediti razne ustanove, ki so jih poprej imele nekatere cerkve in nekateri samostani, in jih je odpravil cesar Jožef II. T u se je pokazal Rojko popolnoma vdan državi in verskim zadevam. Delal je v skladu z državnimi in cerkvenimi predpisi, saj »če bi ne bil delal čisto tako, kar in kakor je zahtevala država, ne bi bil dobil pohvalnega pisma ‘od zgoraj’«. 11 Kot je razvidno iz številnih njegovih spisov in poročil, mu je bilo glavno vo- dilo obče koristiti državi in veri – dem Staate und der Religion gemeinnützig zu verden. 12 Kot vnet učenec Paula Josefa von Rieggerja (1705–1775) 13 se je posebno zavzemal za povišanje plačila duhovnikov, skrbel pa je tudi za to, da so nekateri kraji na Češkem dobili svoje duhovnike, kar je bilo v času po jožefinskih reformah nujno potrebno. Na njegovo pobudo so bili na Češkem ustanovljeni številni zavodi za šolanje mladine, kar je pustilo poseben pečat v češki zgodovini in za kar ima pomembne zasluge prav Gašper Rojko. 10 Nekrolog 1819, 152. 11 Fr. S. Lekše 1819, 187. 12 Joh. Bapt. von Winklern. 1810. Biographische und literarische Nachrichten von den Schrift- stellern und Künstlern, welche in dem Herzogthume Steyermark geboren sind, Gratz, 177. 13 F. Dolinar (ur.). 1999. Zgodovina Cerkve 4, Ljubljana, 105. Fanika Krajnc-Vrečko, Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) 95 Glede na njegova prizadevanja na področju izobraževanja ga je praška univerza dne 9. avgusta leta 1797 soglasno izvolila za rektorja magnifika. Kot rektor Karlove univerze, ki je takrat bdela nad vsemi visokošolskimi usta- novami na Češkem, je bil tako za leto dni predsednik študijskega konsesa, najvišjega organa v prosvetnih zadevah. Z odlokom z dne 28. aprila leta 1807 je bil imenovan za kanonika v kapiteljski cerkvi Vseh svetnikov na praškem gradu Hradčani, in dne 28. avgusta istega leta je bil slovesno umeščen. Leta 1811 pa je postal infulirani prošt (s pravico nošenja mitre) in ta cerkvena čast je zanj bila zadnja. Umrl je 20. aprila 1819 v Pragi in pokopan je na praškem pokopališču. delo Rojkovo delo je bilo izjemno plodno. Kot cerkveni zgodovinar je bil v službi galikanskih oz. Febronijevih idej in eden glavnih nemških pišočih cerkvenih zgodovinarjev te smeri. 14 Bil je otrok svoje dobe in kot vidni predstavnik kato- liškega razsvetljenstva je odgovorno sprejel svojo službo v službi države, zato je kot vladni referent v duhovnih zadevah delal v duhu jožefinskih reform. Svoje raziskovalno delo je gradil na zgodnjem študiju cerkvene zgodovine in cerkvenega prava že na dunajski univerzi, kasneje pa je ob akademski karieri raziskoval zgodovino cerkvenih zborov. Med razsvetljenskimi jožefinskimi cerkvenimi zgodovinarji je bil skrajno poseben. 15 Najpomembnejše njegovo delo, s katerim je zaslovel, je zgodovina koncila v Konstanci v štirih delih z registrom, ki je bilo kmalu po izidu z dekretom z dne 23. septembra 1783 uvrščeno na rimski indeks prepovedanih knjig, 16 in to prva dva dela tega Roj- kovega zgodovinskega dela. V zgodovini konstanškega koncila se je odkrito zavzel za rehabilitacijo Jana Husa, ki ga je ta koncil obsodil na smrt na grmadi. To je bilo konec 18. stoletja v katoliških krogih nezaslišano, vendar med Čehi dobro sprejeto, saj je delo kmalu po izidu bilo prevedeno v češčino. 14 Fr. Ks. Lukman, Rojko (Royko) Gašper. V: Slovenski biografski leksikon. http://www.slo- venska-biografija.si/oseba/sbi515706/#slovenski-biografski-leksikon. 15 H. Schneider. 1976. Roykos Geschichte des Konstanzer Konzils. V: Der Konziliarismus als Problem der neueren katholischen Theologie. Berlin–New York, 151. 16 Index librorum prohibitorum sanctissimi Domini nostri Pii Septimi pontificis Maximi Jusu Editus. Romae 1819, str. 300–301: »Storia del grande, ed universale Constanza di Caspare Royko Professore ordinario di Storia Ecclesiastica nell'Universita di Gratz. Tom I. et II. Idest (germanico idiomate quod editum est hoc Opus) Geschichte der Grossen allgemeinen Kirchenversammlung zu Kostniz. Von Caspar Royko Ordl. Lehrer der alg. Kirchengeschichte auf der Universität zu Graz. Erster Theil … 1782. Zweyter Theil … 1783. Decr. 23. September. 1783.« 96 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2019/3–4 • RAzpRAVE – S tUdIES V uvodu h krščanski religijski in cerkveni zgodovini (1788) Rojko uteme- ljuje potrebo po študiju cerkvene zgodovine in zgodovinopisja. Zgodovino religije in cerkveno zgodovino vidi kot sliko, na kateri morajo biti poleg sve- tlobe tudi sence. Svetloba se kaže v obleki kreposti, modrosti, čisti pobožnosti in svetosti. V sencah pa se kažejo zlo, praznoverje, nevednost, hinavščina, svetohlinstvo itd. Oboje je treba objektivno prikazati in naslikati z živahnimi barvami, da bo moč razločevati med krepostjo in zlom. 17 Zgodovina religije je zanj tudi od samih začetkov dalje zgodovina nasprotij med služabniki in učitelji. Slednji niso delali le za širjenje vere, ampak so skrbeli tudi za njeno nepopačenost. Nekateri med njimi so, žal, iz oznanjevalcev vere postali po- svetni gospodje. V ta namen v mnogih spisih in na cerkvenih zborih niso le presojali vere, ampak so pisali tudi posvetne zakone. 18 Proučevanje in pozna- vanje cerkvene zgodovine zanj ni pomembno le za razumevanje dogmatičnih vprašanj, temveč predvsem za razumevanje praktičnih cerkveno političnih konsekvenc svojega časa. Najpomembnejša Rojkova dela, ki so izšla v tiskani obliki z navedbo avtorstva: – Oratio inauguralis de studio historiae ecclesiasticae. Gratz (i.e.) Salzburg 1779. – Geschichte der grossen allgemeinen Kirchenversammlung zu Kostnitz (Con- stanz). 4 zv. + Register (1. in 2. del Gratz 1781 in 1782, Weigand u. Ferstl; 3. in 4. del Praga 1784 in 1785; »neue Titelauflage« 1796). – Synopsis historiae religionis et ecclesiae christianae, methodo systematica adumbratae. Praga 1785. – Einleitung zur christlichen Religions-Kirchengeschichte. Praga 1788. – Christliche Religions- und Kirchengeschichte. 4 zv. Praga 1789–1792. – Oratio dieta ad senatum populumque academicum, quum hic natalem Francisci II. Augusti diem coleret. Praga 1789. (Govor je izšel tudi v nem- škem jeziku: Rede bei der Prager Universitätsfeier. Praga 1790). – Decret der Versammlung zu Kostnitz von der Communion unter beiderlei Gestalten, mit Anmerkungen. Praga 1783. Razen monografskih del so izšli mnogi spisi in razprave brez navedbe avtorjevega imena. Biograf je o njem zapisal, da ni stremel za avtorstvom in pohvalami recenzentov. Dovolj naj bi mu bilo, da je njegovo delo dobro sprejeto v strokovnih in znanstvenih krogih, pa tudi, da ga bralec sprejme z navdušenjem, ne da bi poznal avtorjevo ime. S tem razlogom naj bi anonimno 17 C. Royko. 1788. Einleitung in die christliche Religions- und Kirchengeschichte. Prag: ge- druckt bey Joh. Jos. Diesbach, 39. 18 C. Royko. 1788. Einleitung in die christliche Religions- und Kirchengeschichte, 45. Fanika Krajnc-Vrečko, Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) 97 objavil tudi nekatera leposlovna dela in vsaj 12 razprav. V njegovi zapuščini naj bi bilo za tisk pripravljeno delo o cerkveni zgodovini Češke. 19 sklep Gašper Rojko, eden najpomembnejših cerkvenih zgodovinarjev v zadnji četr- tini 18. stoletja, je večino svojih del izdal v nemškem jeziku. V duhu svojega časa in v duhu razsvetljenskih idej je deloval znotraj katoliške Cerkve, vendar je vestno izpolnjeval naloge, ki jih je od njega pričakovala država. Ustvaril je bogat opus s področja cerkvene zgodovine, ki pa je bil v 20. stoletju v strokov- nih in znanstvenih krogih povsem prezrt ali pozabljen. Med prvimi se je kot katoliški duhovnik zavzel za rehabilitacijo na grmadi usmrčenega reforma- torja Jana Husa, kar je njegovo delo umestilo na indeks prepovedanih knjig. Kljub temu je med svojimi študenti pa tudi pri državnih in cerkvenih oblasteh zaradi svojega požrtvovalnega dela užival velik ugled, s čimer si je zagotovil visoke službe in cerkvena priznanja. Z njegovim življenjepiscem lahko sklene- mo: »Rojko – novoletni otrok, mož Cerkve, ki ni bil slep za njene zmote; pionir v cerkvenih zadevah je snemal spone, ki so vezale duha; svobodomiselno je delal za občestvo srca, za religijo ljubezni.« 20 literatura Index librorum prohibitorum sanctissimi Domini nostri Pii Septimi pontificis Maximi Jusu Editus. Romae 1819. https://archive.org/details/indexlibrorumpr01bardgoog/page/ n346 (pridobljeno 6. april 2019). Lekše, Fr. S. 1893. Gašpar Rojko. Dom in svet, št. 9, str. 386–388. Fran Ksaver Lukman, Rojko (Royko) Gašper. V: Slovenski biografski leksikon. http:/ /www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi515706/#slovenski-biografski-leksikon (pridobljeno 8. april 2019). Nekrolog. Nekrolog des emeritirten k.k. Gubernial-Rathes Caspar Royko in Prag. V: Erneuerte. Vaterländische Blätter fur den österreichischen Kaiserstaat. (12. May 1919), štev. 38; 39, str. 149–152; 154–156. Caspar Royko, Einleitung in die christliche Religions- und Kirchengeschichte. Prag 1788 (gedruckt bey Joh. Jos. Diesbach). 19 C. Wurzbach von. 1874. Royko, Caspar, v: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oes- terreich, enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche 1750 bis 1850 im Kaiserstaate und seinen Kronländern gelebt haben. Bd 27. Wien, 183. 20 C. Wurzbach von. 1874. Royko, Caspar, 184. 98 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2019/3–4 • RAzpRAVE – S tUdIES Hans Schneider, Roykos Geschichte des Konstanzer Konzils. V: Der Konziliarismus als Problem der neueren katholischen Theologie. Berlin–New York 1976, str. 149–152. Boris Urbančič, Slovensko-češki kulturni stiki. Ljubljana 1993. Johann Baptist von Winklerh, Biographische und literarische Nachrichten von den Schrift- stellern und Künstlern, welche in dem Herzogthume Steyermark geboren sind. Gratz 1810. Constantin von Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, enthal- tend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche 1750 bis 1850 im Kaiserstaate und seinen Kronländern gelebt haben. Bd 27. Wien 1874, str. 180–184. France Dolinar (ur.), Zgodovina Cerkve 4. Ljubljana 1999. Franc Zmazek, Fara sv. Petra pri Mariboru. V Mariboru 1879. Gaš Per ( k a SPar) r ojko (1744–1819) – r ector o F the Univer Sity in Pra GUe and an o ver Looked c h Urch h iStorian Summary Gašper Rojko, one of the most important church historians of the last quarter of the 18 th century, published most of his works in the German language. In the spirit of the times and the spirit of Enlightenment, he was actively engaged in the Catholic Church, but he also met the expectations of the state. He created an extensive opus on the church history, although his opus was forgotten or overlooked by the professional and scientific circles. He was among the first catholic priests to speak in favour of rehabilitation of Jan Hus, who was a reformer, burnt at the stake, and therefore his work was placed on the index of banned books. He was nevertheless very respected by the state and church authorities due to his selfless work, for which he was also rewarded with high positions and church recognitions. At the end of the 18 th century, he had high positions in the Austria-Hungary monarchy. As the rector of the Charles University, which was back then the umbrella university of all higher education institutions in Czechia, he was also the president of the study congress, the highest organ in the then monarchy for educational affairs. Gaš Per ( k a SPar) r ojko (1744–1819). r ektor der Pra Ger Univer Sität U nd verkannter k irchenhi Storiker Zusammenfassung Gašper Rojko, einer den bedeutendsten Kirchenhistoriker in dem letzten Viertel des 18. Jahrhunderts, veröffentlichte seine Werke meistens auf Deutsch. Im Geiste seiner Zeit und der aufklärerischen Ideen war er in der katholischen Kirche tätig, gleichzeitig aber erfüllte er pflichtbewusst die von dem Staat delegierte Aufgaben. Sein reiches Opus in dem Bereich der Kirchengeschichte war im 20. Jahrhundert in den fachlichen und wissenschaftlichen Kreisen ganz verkannt. Er war einer der ersten katholischen Priester, die sich für die Rehabilitation des auf dem Scheiterhaufen verbrannten Reformator Jan Hus einsetzten, wodurch seine Arbeiten auf das Verzeichnis der verbotenen Bücher kam. Trotzdem wurde er von seinen Studenten und auch von den staatlichen und kirchlichen Behörden wegen seiner aufopfernden Arbeit hochgeschätzt und bekam deswegen auch gute Arbeitsstellen Fanika Krajnc-Vrečko, Gašper (Kaspar) Rojko (1744–1819) 99 und kirchliche Anerkennungen. Ende des 18. Jahrhunderts besetze er gute Arbeitsplätze an der Spitze der österreichisch-ungarischen Monarchie. Als Rektor der Karls-Universität, damals der Dachinstitution aller Hochschulinstitutionen in Tschechien, war er Präsident des Studienkongresses, der höchsten Behörde für das Bildungswesen in der damaligen Monarchie.