d.o.o. akumulatorskih baterij MEŽICA PmTSjmW IM MM MUDIMO: ^akumulatorje TOPLA za zagon motornih vozil z dvoletno garancijo in visoko kakovostjo. E! akumulatorje MEŽICA za pogon viličarjev in delovnih strojev ter stacionarne baterije kot rezervni vir napajanja v telekomunikacijskih in drugih sistemih. nninižJE možne cene oninzinjenecn nomirvn m ugod-■L ^ m KRCDirm pnoomni pogoji O 20% popu/l ob gotovin/kem plačilu O trimesečno obročno odplačilo brez popusta O petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero »■ i 4 ' ' v ■' vik mm* "lir »oreni grudcc O l»J»l M* SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185, 41 144 NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674 noyn opncmn - uovcni gradeč 2 - 15/94 PREPIH OGRAJEVANJE DOMAČIH LOGOV Na sončni strani Alp je oživelo prijazno posestvo. Sredi zelenja je marljiv gospodar zase in svojo družino zgradil prostoren dom, v katerem sta našla svoj prostor tudi zvesti pes in prijazna muca. Za ostale domače živali pa je pričel urejati dvorišče. Ni se mogel odločiti, kako bi razdelil posestvo in koliko ograj bi postavil, da ne bi koristnih podanikov preveč omejil. Morda bi se pa sami prostovoljno in demokratično sporazumeli! In je gospodar prepustil odločitev živalim. Domače živali, kolikor jih je tačas že živelo na prostranem posestvu, so se začele zbirati brez slabe vesti glede tistih, ki še niso bile organizirano udomačene. Perjad se je zbrala prva in zasedla prostor ob ribniku. Kure so brskale po travi, race in gosi pa čofotale po vodi iskaje hrano. Mogočen petelin je glasno zakikirikal in povabil vse na zbor. Vabil je svoje kure in ostalo pernato druščino k ureditvi ribnika po svojih zamislih. Niso mu zaupali, da bi to zmogli tudi sami. Pa je pristopil ščetinar in dodal nekaj predlogov, saj je znano, da se tudi prašiči radi valjajo po blatu. Pridirjal je vranec in zahteval velik del ribnika s čisto vodo, saj je vsakomur jasno, da se konji ne napajajo v kalni vodi. Skromno so pristopile še ovce in koze s prošnjo za majhen zalivček, kjer bi se po potrebi odžejale. Predlogov je bilo toliko, da jim petelin ni bil več kos. Na posvet so povabili še kravo. Preudarno in umirjeno je nizala svoje predloge, da bi ustregla sebi in volom znotraj dvorišča, hkrati pa ne bi razočarala bikov, ki so preskočili ograjo in se pasejo v gospodarjevih logih. Perjad se ni dala pomiriti; gaganja in kokodakanja ni utišal njen samozvani vodja in nobeden od drugih prvakov. Za ograjo pa so se pričele zbirati še druge manj znane domače živali, ki bi želele sodelovati pri urejanju domačega ribnika. Pa je krava dostojanstveno zavrnila tuje "firerje" z obljubo, da vsako jesen dozori vse, kar je bilo spomladi sejano. Tudi ribnik bo ograjen, osmerec pa se bo za krmilar-ja še pogajal. -© Opazovalec P.s. Vsaka podobnost s strankarskim kupčkanjem je zgolj plod raziskovalnega novinarstva. • PRI POLITIČNEMU POKRU JE NAJVEČKRAT IZIGRANO LJUDSTVO. • V NAŠI POLITIKI SO ZNANI VELIKA NEZNANKA. • PRIZNAVAM, DA SEM NARODNI IZDAJALEC; NACIONALIZEM ME NE NASITI. • NEUMNOST JE RAČUNATI NA PAMET LJUDI. • ČE TE KDO UDARI PO LEVEM LICU, TE BO TUDI PO DESNEM. NIKO VSEBINA ♦ Kru - jože GRAH ODHAJA 4 ♦ RIGELNIK IN KOROŠKA 6 ♦ JESENSKA SREČANJA NA PREVALJAH 8 ♦ CLASSIC PRED NOVO KASETO 11 ♦ NOV VODNIK PO MEŽIŠKI DOLINI 12 ♦ ZAVAROVALNICA AAARIBOR V NOVIH PROSTORIH 15 ♦ SLOVENJ GRADEC MESTO MIRU 26 ♦ PLANINSKI KOTIČEK 27 © PRILOGA: RADLJE IN SEJEM Na naslovnici: Skupina CLASSIC PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Kor., direktor Niko R. Kolar. Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fot 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. PREPIH 15/94 - 3 ------------------- V ospredju _______ ZflMENJVfl V VRHU JOHMSOH CONTROLS-NTU KRKŠNE BODO POSLEDICE? Začetek jeseni se je na Koroškem začel v znamenju odmevnih odstopov, zamenjav ali odhodov. Tu je seveda najprej potrebno omeniti odstop mag. Hermana Rigelnika z mesta predsednika Državnega zbora Republike Slovenije in poslanca občin Ravne in Velenje v tem zboru. Odhaja tudi predsednik slovenjgraške občinske vlade Janez Komljanec, ki je dobil delo v ljubljanskem Smeltu, v slovenjgraškem Johnson Controlsu NTU d.o.o. pa je direktorsko mesto po 22 letih zapustil Jože Grah. Johnson Controls-NTU d.o.o. v Slovenj Gradcu: Eden od javno izraženih vzrokov za Grahov odhod je v tem, da ni soglašal s koncepcijo razvoja tega mednarodnega koncerna, ki je s šestimi milijardami dolarjev letne realizacije in s tremi proizvodnimi in razvojnimi divizijami najpomembnejši proizvajalec notranje opreme na svetu. Večinski lastnik je Grahu ponudil celo podvojeno plačo, vendar je bil Grah odločen zapustiti to podjetje. Po Grahovem mnenju Amerikanci nadvse radi slišijo besedico profit in tudi NTU v zadnjih dvajsetih letih ni nikoli imel izgube, profit je bil obrestovan z randito na kapital med 15 in 25 odstotki, kar je tudi za ameriške norme ugodno. In dasiravno je slovenjgraški Johnson Controls -NTU d.o.o. dosegel okoli tri milijone mark dobička in je v tako imenovani Foam divisison od vseh hčera najboljše podjetje, lastniki z dobičkom niso zadovoljni. Želijo več. Grah pa je poleg dobička skušal gledati še na druge dejavnike, kot so zaposlovanje, reinvesticije, razvoj itd. Kljub odhodu iz tovarne in na začetku samostojne podjetniške poti pa Grah na bodočnost slovenjgraškega podjetja Johnson Controls gleda optimistično: "Čeprav se poslavljam od tovarne, na čelu katere sem bil kar dvaindvajset let in ki smo jo ustvarili praktično iz nič, se ne bojim za njeno prihodnost. Dosegel sem, da je Johnson Controls v triletni razvojni načrt uvrstil tudi nekatere naložbe, zaposlili naj bi kar spremembe v vrhu družbe dvesto novih delavcev, letno proizvodnjo naj bi dvignili na 120 milijonov mark, profitna stopnja pa naj bi bila deset do dvanajstodstotna. " OD TOVARNE USNSJA. NAGE - NTU DO JOHNSON CONTROLSA In kako je izgledalo ustvarjanje tovarne "praktično iz nič" v sodobno podjetje, eno od najuspešnejših v državi? Leta 1955 je Tovarna usnja Slovenj Gradec poleg proizvodnje in predelave kož v podplatno usnje pričela poskusno proizvajati tudi blazine iz kokosovih vlaken in svinjskih ščetin za pohištveno industrijo. Po uspelih poskusih je leto za tem nastal obrat gumirane žime in že takrat so razmišljali tudi o razvoju sedežnih vložkov za avtomobilsko industrijo. Proizvodnja gumirane žime je stekla v skrajno neprimernih proizvodnih prostorih, v konjušnici nekdanje vojašnice v Starem trgu. Tovarna usnja je tako morala vložiti kar precejšen kapital, da so bili ustvarjeni normalni pogoji za proizvodnjo blazin iz gumirane žime. Leta 1957 je občinski ljudski odbor z odločbo predal tovarni usnja objekt bivše vojašnice in tako so bili dani pogoji za razovj obrata gumirane žime. Leta I960 je bil v tem obratu narejen provi sedežni vložek za Crveno zastavo, kmalu za tem so ponudili svoje proizvode tudi Fiatu v Torinu. Pomembna prelomnica v razvoju današnejga Johnson Controls - NTU d.o.o. pa je leto 1972, ko se je vodstvo TUS na čelu z Otmarjem Sekavčnikom, takratnim direktorjem, prvič srečalo s svojo največjo konkurenco v Evropi, podjete-jem Naue iz Espelkampa v takratni Zvezni republiki Nemčiji. In že tega davnega leta 1972, ko v . Sloveniji oziroma Jugoslaviji še nihče ni razmišljal o tujem kapitalu ali tujih vlaganjih, sta Sekavčnik v imenu TUS in Helmut Naue kot solastnik podjetja Naue podpisala pogodbo o tujem vlaganju, tako imenovani joint venture. Naue se je s to pogodbo Komentar zavezal, da bo v Slovenj Gradec pripeljal novo tehnologijo, sodobno opremo, slovenskim usnjarjem je ponudil svoje recepture za proizvodnjo izdelkov iz gumirane žime in penastih mas (polyurethani) za avtomobilsko industijo. In kar je nemara najpomembnejše: Nane in TUS sta se dogovorila za skupen nastop na tujih trgih. Tako je ob podpisu pogodbe TUS letno izvozil na tuji trg za poldrugi milijon mark, danes NTU na tujem trgu proda okoli 90 odstotkvo svoje proizvodnje oziroma za okoli 70 milijonv mark na leto. V letih najbolj živahnega samoupravljanja, to je 1973/74, je tovarna gumirane žime in penastih mas NTU postala tozd Tovarne usnja, tozdovsko obdobje pa je trajalo do 5. oktobra 1987, ko so z Nauetom podpisovali novo pogodbo, vendar takrat podpisa pod pogodbo ni postavil direktor Tuša, ampak je bil podpisnik NTU. Leta 1990 je prišlo med Tusom in NTU do odkritih konfliktov, saj je NTU zagovarjal samostojno pot, TUS pa je vodstvu NTU očital "separatizem" in NTU svaril, da bo samostojna pot za to podjetje tvegana. Na referendumu se je kolektiv NTU odločil za odcepitev od Tuša in se registriral kot družbeno podjetje NTU-tovarna gumirane žime in penastih mas p.o., kmalu za tem pa skupaj s firmo Naue ustanovijo mešano podjetje, ki se je po prvi registraciji poimenovalo v Tovarno za predelavo vlaken in umetnih snovi NTU-NAUE d.o.o. Sredi leta 1992 pa je dolgoletni partner Naue iz Nemčijo prodal svoj delež kapitala - ta znaša večino oziroma 61 odstotkov -ameriškemu gigantu Johnson Controls. V zadnjih dveh letih pa se je v družbi Johnson Controls - NTU d.o.o precej vlagalo in za naložbe so odmerilii okoli 15 milijonov mark. Gre za program naslonjal za glavo po najmodernejši, tako imenovani insitu oziroma tehnologiji direktnega penjenja. Za General motors oziroma avtomobile v tem koncernu kot so Oplovi astra, vectra, calibra in drugi izdelujejo dnevno od pet do sedem tisoč naslonjal... Programsko se je podjetje torej usmerilo na interier avtomobila, kot so sedežni vložki iz gumirane žime, sedežni vložki in naslonjala iz poliuretana in naslonjala za glave, volani in podobni proizvodi iz integralne žime. Evropski standardi kakovosti, ki so jih v NTU osvojili, pa so jim odprli vrata v celotno evropsko avtomobilsko industrijo, od Mercedesa, BMW-ja, Audija, Opla, Fiata in drugih. Od 200 zaposlenih v začetku sedemdesetih let se sedaj število zaposlenih vrti okoli 800 delavcev. KfIKO BO S SOCIALNO VARNOSTJO? Te dni se je na Grahov direktorski stolček usedel Hans B. Kroessner iz Avstrije, ki slovenjgraški Johnson Controls šele spoznava in za javnost še ni bil pripravljen spregovoriti. V samem Slovenj Gradcu in podjetju pa je bilo ob tej nenadni zamenjavi tudi precej ugibanj, predvsem v smeri nadaljne usode te tovarne, nadaljnih investicij, socialnega statusa zaposlenih. Po bitki je lahko biti general in nekateri prisegajo, da so bile odločitve, ki smo jih omenili prej, to je večinska poroka s tujim kapitalom, preuranjena. Nekateri trdijo, da bi NTU pred leti vendarle moral ohraniti večinski lastninski delež. Pod streho TUS sta danes dve podjetji, to je Prevent in KO-SI, ki sta tudi brez tujega kapitala prisotna na zahtevnem tujem trgu. Na drugi strani pa je sam TUS poskušal z mešanim slovensko italijanskim podjetjem in kot je znano, se poskus z Italsolesom ni najbolj posrečil. Zaposlene v Johnson Controls-NTU pa najbolj zanima njihova socialna varnost, ki se izkazuje v plači. Doslej je to podjetje imelo v občini v povprečju skorajda najvišjo plačo, in če bo dela in dostojnega zaslužka, potem jim je na koncu vseeno, kdo sedi v prvem nadstropju: Jože Grah ali Hans B. Kroessner.© Miro Petek NJAJO BREZPOSELNI? Piše: Edi Prošt Absurd statistike je toliko znan in razglašeno oglašen za laž, da se ob sedanjih gospodarskih gibanjih na Koroškem samo od sebe postavlja še bolj absurdno vprašanje - kam izginjajo breposelni. In na katerih dejstvih se poraja? Število delovnih mest v podjetjih že nekaj let na Koroškem upada, fizični obseg industrijske proizvodnje raste (razen v dravograjski občini) z indeksi, ki trikrat presegajo državne, hkrati pa število iskalcev zaposlitve zdaj že nekaj mesecev pada. Sicer počasi, pa vendar. Kar nekaj vprašanj se postavlja ob tem. Najprej, ali je bilo koroško gospodarstvo res tako na psu, da iz dna lahko tako hitro raste, drugo, ali je rast števila zaposlenih v novih podjetjih dovolj hitra, da sledi zmanjševanju zaposlenih v nekdaj velikih družbenih podjetjih in tretje, ki mu posvečamo tokrat našo pozornost - od kod, ob zmanjševanju števila delovnih mest, zmanjševanje brezposelnosti? Žal odgovora, ki bi postavil stvari na svoja mesta, ni. Žal zato, ker statistika ostaja, kar je po ljudski definiciji in žal zato, ker brezposelni ne morejo preprosto izginjati. Število prebivalcev pa se tudi ne manjša kar tako. Vseeno življenje kaže svoje novodobne zobe tudi z izginjanjem brezposelnih, ki so zaposleni na delovnih mestih, ki jih statistika ne priznava. Honorarno, pogodbeno, neperspektivno za tiste, ki izginjajo iz brezposelnosti in še kako dobičkonosno za podjetne podjetneže. Pa naj gre za nova ali stara podjetja. Tako zaposlovanje je cenejše, manj tvegano in še bi lahko naštevali, da ne govorimo o onih, ki delajo na črno. Brezposelni izginjajo v statistiki, za kulisami zgodb o uspehu pa se skrivajo usode konkretnih človeških stisk. Morda tudi zato že delajo nekateri pripravništva tudi zastonj. Da bodo le imeli poklic in jih bodo birti zaposlili za tri mesece, ko bodo morda spet odkrili koga, ki je pripravljen delati zastonj, ali za drobiž... Birti, direktoiji, podjetniki... -© PREPIH 15/94 - 5 Aktualno Herman Rigelnik odhaja s funkcije predsednika Državnega zbora KftJ Ji BILO STORJENEGA ZA KOROŠKO Ob odstopu predsednika Državnega zbora mag. Hermana Rigelnika se je uredništvo Prepiha dogovorilo z njim za obsežnejši razgovor, ki ga bomo objavili v eni od prihodnjih številk našega časopisa. Tokrat smo pridobili informacije o njegovih dejavnostih, ki neposredno zadevajo Korošce in Koroško. Podatke so posredovali sodelavci g. Rigelnika s področja organiziranja poslanskih pisarn na Ravnah, Slovenj Gradcu in Velenju. Skupno je predsednik Državnega zbora v poslanskih pisarnah opravil razgovore z okoli 70 obiskovalci, posamezniki ali skupinami, poleg tega pa so se nanj preko poslanskih pisarn v velikem številu (ok. 80) pisno obračali volilci in prosili za pomoč pri reševanju problemov. Obisk v poslanskih pisarnah je bil vedno izredno velik, problematika, zaradi katere so se oglašali volilci, pa zelo raznolika. Oglašali so se ljudje s svojimi socialnimi, delovnimi, stanovanjskimi, pokojninskimi, denacionalizacijskimi in drugimi problemi. Velikokrat so se pritoževali zaradi po njihovem mnenju nepravilnega in nezakonitega dela sodišč, upravnih organov ali drugih institucij, pri čemer so ugotavljali, da so praviloma že izrabili vsa redna in izredna pravna sredstva, vendar s svojimi zahtevki niso uspeli. V okviru poslanskih pisarn so bili organizirani tudi vsebinski razgovori, vezani na zadeve, ki so bile takrat v obravnavi v Državnem zboru. Dejavnost gospoda Rigelnika kot poslanca s Koroške je bila v veliki meri usmerjena k reševanju konkretnih problemov v koroških občinah, in sicer na naslednjih področjih: Zakonodaja Leto 1992: • Priprava predloga Zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije Slovenskih železarn. • Priprava predloga Zakona o jamstvu Republike Slovenije za kredite za trajna obratna sredstva Slovenskih železarn. • Priprava predloga Zakona o kritju izgube Slovenskih železarn. Leto 1994: • Podpora predlogu Zakona o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajna obratna sredstva in kreditov za izvedbo nujnih investicijskih del Slovenskih železarn. Gospodarstvo Leto 1993 in 1994: • Zavzemanje za prestrukturiranje koncerna Slovenske železarne v smeri dajanja večjega pomena posameznim družbam na lokacijah Jesenice, Ravne in Štore. • Zagotavljanje sredstev Rudniku Mežica za zapiranje jame in sodelovanje pri zagotovitvi okoli petdeset novih delovnih mest v bivšem TOZD Elmont Rudnika Mežica. • Podpora podjetju TOM Mežica pri njegovi sanaciji v okviru Sklada za razvoj ter pomoč pri zagotavljanju obratnih sredstev, podpora pri prestrukturiranju. • Podpora projektu sanacije in prestrukturiranja Topilnice Žerjav in pomoč pri zagotavljanju sredstev za prestrukturiranje in sanacijo. Infrastruktura • Ohranitev železniške povezave Maribor - Pliberk. • Zavzemanje za ponovno odpiranje železniške proge Velenje-Dravograd. • Zavzemanje za izgradnjo in asfaltiranje ceste Šoštanj - Sleme (Šentvid) - Črna. • Pomoč pri razrešitvi financiranja obvoznice v Slovenj Gradcu. • Sanacija "Marholčevih rid". • Podpora razvoju smučarskega centra Peca, v sodelovanju s KS Črna na Koroškem. Šolstvo • Zavzemanje za zagotovitev sredstev za dograditev OŠ Prežihovega Voranca Ravne. • Zavzemanje za zagotovitev sredstev za nadaljevanje obnove OŠ Mežica (telovadnica). Kultura • Zavzemanje za oblikovanje fondacije “Karel Pečko". Šport • Pomoč in podpora pri organizaciji Mednarodnih zimsko -športnih iger šolskih otrok na Ravnah na Koroškem. Varstvo okolja • Zavzemanje in podpora sanaciji bloka^ IV. in V. Termoelektrarne Šoštanj. Sodstvo • Pomoč in podpora pri zagotovitvi sedeža Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu. Poleg tega je bil njegov prispevek posebej pomemben še na področjih, kot: Zavzemanje za čim hitrejšo privatizacijo, sanacijo bank, sistemsko obvladovanje inflacije, proti posegom v pridobljene pravice upokojencev, zavzemanje za ureditev problemov zasebne zdravniške prakse... Na zadnjem uradnem obisku v Pliberku je mag. Rigelnik opravil razgovor z najvišjimi političnimi predstavniki Avstrije in Dežele Koroške o izkoriščanju prednosti obmejnega sodelovanja. Razgovori so bili opravljeni v prisotnosti predstavnikov Narodne skupnosti Koroških Slovencev in lokalnih politikov. Sicer pa lahko prebivalci Koroške in volilci rezultate naštetih prizadevanj vsakodnevno spremljate v življenskem utripu pokrajine in v širšem slovenskem prostoru. -© LOKOSTRELSKO DRUŠTVO RAVNE prireja absolutno odprto državno prvenstvo v FITA - ARROWEAD-U (2 x 24 tara ki bo 17. in 18. 9. 1994 na ivarčkem jezeru. Program tekmovanja: SOBOTA. 17.9.94 NEDELJA, 18.9.94 9.45 Otvoritev prvenstva 11.00 Start tekme na neznane razdalje 9.00 Tekma na znane razdalje Ì4J0 Finale 17.00 Razglasitev rezultatov in zaključek Organizator tekme prosi vse sprehajalce, gobarje in Planince, da v času prvenstva upoštevajo navodila organizatorjev in ne hodijo po železarski poti ali v gozdovih nad ivarčkem jezerom. UabUem! Ekologija NOV PRO]EKT: LOČENO ZBIRANJE KOMUNALNIH ODPADKOV V MEŽIŠKI DOUNI Komunalno podjetje Prevalje je na osnovi sprejetega občinskega odloka o ločenem zbiranju odpadkov pristopi-b k izvedbi projekta, ki naj bi v kratkem času spremenil navade pri porabnikih in z novo organizacip bistveno prispeval k bolj sodobnemu odlaganju Komunalnih odpadkov, CILJ INVESTICIJE IN POVZETEK INVESTICIJSKEGA PROGRAMA Relativno dobro planiran in realiziran komunalni standard v občini v dosedanjem obdobju in novi sodobni trendi širših in ožjih okolij z veliko več posluha do naravnega okolja nalaga KP Prevalje nove, sodobnejše razvojne strategije. Ta je v tem trenutku izdelana tudi v smeri kvalitetnejše storitve, novega občutljivejšega odnosa do narave in ekonomike poslovanja v podjetju samem. Opredeljen je nov pristop, podprojekt, ki podpira novo razvojno strategijo KPP Prevalje. CILJ PROJEKTA JE OMOGOČITI LOČEVANJE GOSPODINJSKIH IN OSTALIH KOMUNALNIH ODPADKOV ŽE PRI NJIHOVEM ZBIRANJU IN PRIPRAVITI VSE ZA ČIM POPOLNEJŠO RECIKLAŽO TEH ODPADKOV. Uspešnost projekta s tako zastavljenim ciljem pa ne bo odvisna le od naložbe v KP Prevalje in njihove nadaljne storitve, temveč tudi od občanov samih, saj bodo oni neposredno udeleženi v projektu (zbirajo odpadke ločeno po vrstah). ZnaSlnotti projekta: 1. TRG: Storitev je namenjena prebivalcem občine Ravne. V normalnem letu poslovanja se predvideva nudenje storitve 22.600 osebam, kar pomeni 24550 m3 sortiranih odstranjenih odpadkov na leto. Sedanja storitev zajema manjše število porabnikov, z novo naložbo se število povečuje za ok. 2500 oseb (blizu 800 družin). 2. TEHNOLOGIJA: Tehnologija zbiranja - odvoza smeti je sodobnejša in racionalnejša. Gre za zbiranje gospodinjskih in ostalih odpadkov z enkratnim ločevanjem reciklažnih odpadkov (papir, steklovina, bio odpadki) od ostalih (običajnih) odpadkov. Posebni odpadki se zbirajo in odvažajo v posebej najavljenih akcijah. 3. KADRI: Direktno bo zaposlenih 12 delavcev (GKV in GNK), štirje pa posredno iz skupnih služb (vzdrževanje, komerciala, računovodstvo). KP Prevalje ustrezni kader že zaposluje, tako da novih zaposlitev ne bo. 4. VLAGANJA IN FINANČNA KONSTRUKCIJA: Vlaganja v višini 53 MIO SIT (po stalnih cenah) bcSdo vsa v stalna sredstva. Vlaganja v obratni kapital niso potrebna. Investicijski vložek se porabi v prvem letu projekta. Investitor ima za ta projekt na razpolago 4,5 MIO SIT lastnega denarja (8,5%). Za 25% investicijske vrednosti se prijavlja na razpisana sredstva iz proračuna R Slovenije, ostalo vrednost (ok35 MIO SIT) namerava pokriti s komercialnim kreditom dobavitelja opreme. 5. FINANČNE MOŽNOSTI IN PRIČAKOVANJA: V normalnem letu poslovanja in v vseh ostalih letih ekonomske dobe projekta predvidevamo 48 MIO SIT prilivov, kar bi ob predvidenih stroških 49 MIO SIT v letu prve ekonomske dobe pomenilo preko 0,6 MIO SIT izgube. V ostalem obdobju ekonomske dobe postane projekt likviden. 6. TERMINSKI PLAN: Začetek izgradnje: 1. september 1994, konec izgradnje: 31. oktober 1994, začetek redne proizvodnje: 1. december 1994 -© KOMUNALNA DEJAVNOST KPP pokriva komunalne dejavnosti In odvoz kom jnalnn odpadkov na območiu občine Ravne. Velikost teritorija je 30358 ha, občina irra 27200 prebivalcev. V-***-*-™'F™' V. -m M fm KPP ocJwoto rr>ett »p cesie —1 " OBČINA RAVNE NA KOROŠKEM TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO PREVALIE IN KRAJEVNA SKUPNOST PREVALJE Turistično JESENSKA /T SREBANJA % NA PREVALJAH '94 OD 16. DO 24. SEPTEMDRA 1994 PETEK 16. septembra: Ob 17.00 uri Otvoritev "srečanj" pred PD na Prevaljah - Pihalni orkester Prevalje in - Oktet TRO Prevalje Ob 20.00 uri: ROCK PARADA v Družbenem domu SOBOTA, 17. septembra: Od 9.00 ure Turnir v odbojki - ženske (na športnem igrišču) Ob 10.00 uri Proslava ob 50. letnici -RAKITNIK (pri Rakitniku) Ob 14.00 uri AVTO RALLY (start pri Družbenem domu) Ob 14.00 uri KOŠARKARSKI TURNIR TROJK na športnem igrišču. Ob 15.00 uri MEDNARODNI TURNIR V DARTU (elektronski pikado v prostorih Mini Gazino) Ob 20.00 uri VESELICA Z ANSAMBLOM ALPEN SWINGERS (Marko Kavtičnik) POSLOVILNI KONCERT V DRUŽBENEM DOMU Kava bara NEDEIJA, 18. septembra: Od 9.00 ure dalje Memorial Leona Juha - KEGLANJE V DRUŽBENEM DOMU Ob 11.00 uri Srečanje družin na Uršlji gori Ob 16.30 uri PRVO LIGAŠKA NOGOMETNA TEKMA MED NK KOROTAN-SUVEL PREVALJE IN NK BRANIK MARIBOR (športno igrišče) Ob 18.00 uri VESELICA V GOSTIŠČU RIFEL - Marko KAVTIČNIK PONEDEIJEK, 19. septembra: Ob 10.00 uri Otvoritev razstave V KMETIJSKO GOZDARSKI ZADRUGI Ob 10.00 uri DEGUSTACIJA IZDELKOV mesnine Poznič v gostišču RIFEL Od 17.00 ure Glasba v živo v gostišču RIFEL Ob 19.00 uri Predstavitev filmov KOROŠKEGA KINO KLUBA s Prevalj, z gosti iz Gradca in Radomelj (v Družbenem domu) TOREK, 20. septembra: Ob 10.00 uri Otvoritev prodajne razstave artiklov Goldstar, Dirty Devil, Philips Wirpool -Tehnoprom d.o.o. (v avli Družbenega doma) Od 10.00 ure dalje BOLJŠJI SEJEM (na parkirišču Družbenega doma) Ob 18.00 uri Nastop plesnih parov plesne šole KARMEN iz Dravograda in koncert dekliškega zbora KARANTANIJA (v Družbenem domu) Od 20.00 ure dalje GLASBA V ŽIVO V GOSTIŠČU Rifel SREDA, 21. septembra: "SEMA^JI DAN' Od 7.00 ure dalje Sejem na parkirišču Družbenega doma na Prevaljah. Igral bo tudi ansambel KOROŠKI TRIO. V Predstavitev izdelkov Goldstar, Dirty Devil in Philips Wirpool z akcijsko prodajo v avli Družbene ga doma od 9.00 do 17.00 ure Gostinci na Prevarah pa bodo pripravili: TP JAMNICA - pečen vol KAVA BAR MINI GAZINO - večer ob kitari z znanimi kant avtorji GOSTILNA VAUKAN - vsak dan pečen odojek, jagnjetina in rulada, na "Semanji dan" igra ansambel CALIMERO. Od 8.00 ure dalje DOBROTE IZ KRUŠNE PEČI - Društvo kmetic Prevalje GOSTILNA ENCI od 16.00 ure dalje igra Pihalni orkester Prevalje, uprizoritev športnih iger na vrtu gostišča. Prav tako bo GOSTILNA ENCI PONUDILA v sredo, četrtek in petek jedi z žara na vrtu gostišča. Ob 9.00 uri Streljanje z zračno puško za srno in golaž iz divjačine - Lovska družina JAMNICA, v parku pri Kmetijsko gozdarski zadrugi Prevalje. ČETRTEK, 22. septembra: Ob 9.00 uri - ROJSTVO GLEDALIŠKE PREDSTAVE Ob 12.00 uri LUTKOVNA IGRICA Brundarija Ob 16.00 uri LUTKOVNA IGRICA Brundarija OB 20.00 uri mož moje žene (predstave so v dvorani Družbenega doma) PETEK, 23.septembra: ob 22.00 uri VESELICA S KOROŠKIM TRIOM - Damjanom ZIHOM in gostjo večera Ireno Vrčkovnik (v Družbenem domu) SOBOTA, 24. septembra: Ob 19.00 uri Nastop FILHARMONIJE v Družbenem domu Ob 20.00 uri KARAOKE TV KOPER z Dejo MUŠIČ, pod smučarsko skakalnico v Dobji vasi. wasnoaciaa rwsflefe: lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATIVE PROTETIKE ORTODONTIJE lek d.d DpDsDJsiinia tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, Verovškova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17 TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 TP "KOPOT.A.A)" Pavne obvešča svoje cenjene kupce, da bo v vsek svojik peodajalnak od ČTne do Kotelj dobt-o poskrbljeno za nakup ozimnice (krompir, jabolka, zelje, čebula, česen in konzervirana zelenjava). Potrudili se bomo, da bo blago kvalitetno in po konkurenčnih cenak, ki pa se bodo sproti tržno oblikovale. S<£ PRIPOROČAMO! CERTIFIKAT ZAUPAJTE PRAVI ZIBELKI! "V dobrem mesecu nam je zaupalo svoj certifikat 25 tisoč vlagateljev. Zbrali smo za več kot 100 milijonov mark kapitala • toliko, da bomo sodelovali pri nakupu deinic najvrednejših slovenskih podjetij: Petrola, Mure, Radenske, Krke ... Vseh tistih, ki jih nekateri še čakate in je med njimi tako težko izbrati. Danes imate razlog več, da nam zaupate.* Direktor KBM INFOND •ankoPcMin, manager leta 1993 ^«ffllnfond P006UŠČEM DRUŽBA U UPfUVUAMJE NVKT>CUSWH SKU00V Predstavljamo vam ANSAMBEL CLASSIC PRED PROMOCIJO KASETE: GREMO NAŠI, Ml SMO VRŠI Zgovoren naslov nove kasete znane in popularne koroške glasbene skupine Classic govori o koroškem prvoligašu, o nogometnem klubu Korotan Suvel, Prva in ključna skladba na obeh straneh kasete je namreč nova izvirna himna kluba Korotan s Prevalj, skupina Classic pa je z njo poskrbela, da bo koroški prvoligaš dosegel najboljše uvrstitve in da Korošcem ne bo težko navijati. Ziha, je privolil avtor sam. Skladba ‘KOROTAN OLE’ pa Kasneje pa se je vse skupaj je že osvojila tako igralce kot zapletlo, saj je Zih očitno navijače. Ljubitelji nogometa so jo že osvojili, Korotan pa bo z njeno pomočjo poskušal dosegati čim boljše uvrstitve. Kako je prišlo do nove himne in vse, kar vas v zvezi z njo in skupino Classic zanima, smo izvedeli po pogovoru s članom ansambla, Darkom Račnikom in Bojanom Petrom. Darja Račnik, Darko Račnik, Tomaž Markelj, Martin Šmon, Stanko Kac, Bojan Peter in Andrej Šmon so člani ansambla Classic in se vam prijazno smehljajo z naslovnice na kaseti v dresih NK Korotan Suvel. Daljša predstavitev gotovo ne bo potrebna, saj vam že ime Classic pove dovolj. Najbrž se spomnite kakšne dobre zabave, zanimivega plesa, veselice, poroke in še kaj, kjer ste gotovo dejali, da boste na njihove “špile" še prišli. Po letošnjem vročem in zanje dela polnem letu se jim obeta uspešna pot navzgor. Igranja jim ne manjka in ne ponudb, pred vrati je poleg že omenjene promocije "navijaške" kasete tudi nova kaseta in CD, ki bosta izšla predvidoma še to jesen z naslovom “Ime mi je Žanet", po naslovni skladbi, ki se je po TV oddaji Poglej in zadeni dodobra vsidrala med Korošci, vrti pa se tudi po radijskih postajah po vsej Sloveniji. Člani ansambla so skupaj že dve leti, prišli pa so kar iz treh ansamblov: Taxi, Non-Stop in Vinoteka. Vidi in sliši se, da so dobro uigrani in da so pravilno zastavili svoje delo, kar odražata kaseta in CD (še to jesen, komadi pa so že posneti) in kar ni običajna praksa, ko so skupaj šele dve leti. Skupina Classic je za NK Korotan Suvel, po lastni ideji in izvedbi, že naredila prvo himno, po melodiji skladbe Damjana Ziha "Toni 'ma pa lepo kapo", ta himna pa je bila, ne sama po sebi, svojevrsten povod za nastanek nove. Da si lahko za prvo himno izberejo melodijo Damjana prepoznospoznal smisel in uspeh himne. Tako je skupina Classic iz kljubovalnosti in tudi za boljše razpoloženje, za prvoligaše sestavila novo besedilo na svojo melodijo. Sicer pa je kaseta čisto običajna. Na prvi strani nogometni himni sledi znana skladba Ime mi je Žanet Nato boste lahko slišali novo melodijo za rojstne dneve, primerno za čestitke Poldapjam ti rožo. Tvoje oS pa je nova balada, priredbe že znane skladbe še skupine Taxi. Tudi na drugi strani navijaški himni sledijo tri pesmi. Rock and roli Ti si kriva b’la, sledi ji skladba, ki se je nekoč veliko vrtela, Nasmeh je moj vodnik, zadnja na kaseti pa je nova balada Sama midva. Promocija kasete GREMO NAŠI, MI SMO VAŠI bo pod šotorom na sejmu v Radljah, v soboto, 17. septembra od 21 uri. Po promociji bo veselo še naprej, saj bo za ples igrala skupina Classic z gosti: Miho Balažičem, Magnetom in Brati iz Oplotnice. Kaseto je skupina Classic posnela pri Mišu VUČKOVIČU v studiu MEGAMIX v Mariboru, snemanje je potekalo v prijetnem vzdušju, Mišo pa je kot aranžer, tonski tehnik, producent in multiinstru-mentalist sodeloval pri nastajanju kasete. Med cilji skupine Classic velja povdariti še to jesen promocijo nove kasete in CD plošče "Ime mi je Žanet", na kateri bo 12 skladb, ves material pa so že posneli. Za novo akcijo - lestvico priljubljenih skladb zasebnih CATV postaj (BUH-HO), bodo posneli VIDEO spot. Nadaljevali bodo s prijavami in sodelovanji na različnih festivalih, saj zaradi tega, ker letos niso bili izbrani za Melodijo morja in sonca, ne bodo vrgli puške v koruzo. Ostali bodo skupaj in igrali, posneli še več novih skladb ter skrbeli predvsem za Korošce, da se bodo zabavali. Classic želijo igrati tudi v drugih krajih po Sloveniji in upamo, da bodo tudi druge osvojili tako kot korošce. Zahvaljujejo se svojim sponzorjem, ki so jim pomagali pri snemanju in reklamnem materialu, ki je res odličen, predvsem plakati. Svoje dosedanje delo skupina Classic ocenjuje uspešno, predvsem pa idejo in spodbudo združevanja športa in glasbe, ki z roko v roki osvajata Slovenijo. Veliko uspehov in polnih golov, KOROTAN OLE! -O Irena Fasvald Po Koroški NOVI VODNIK PO MEŽIŠKI DOLINI Dasiravno je ponudba na knjižnem trgu tolikšna, da daleč presega kupno moč prebivalstva, saj so zlasti priročniki praviloma dragi in nakup ene take knjige je za nekoga, ki čaka na delo npr. v železarni, že izdatek, ki zahteva polovico logistične plače, je vendar dobrodošlo, ko izide knjiga o lastni dolini. Novi vodnik po Mežiški dolini, ki ga je založila Koroška turistična zveza na Ravnah, ponuja skupaj z lani izšlo monografijo Mežiška dolina spoštovanja vreden prispevek k predstavitvi Koroške. Obe publikaciji sta dragocen vir informacij ka. Avtor besedila je Miroslav Osojnik. Vodnik pa je pregledno uredila oblikovalka Blanka Kamnik. Zanimivo je, da se je pri vodniku postavilo podobno vprašanje kot pri monografiji. Nekaterim namreč ni všeč, da je naslovnica abstraktna, da na njej ni kakšne dolinske znamenitosti in da nekatere fotografije nimajo stvarnega podpisa, temveč samo "motiv s Koroške". Kamnikova je ob tem dejala, da se je za abstraktno naslovnico odločila ravno zaradi značilnega lokalpatriotizma Korošcev, ki bi zanesljivo imeli > Ji # mm rt O €> KOROŠKA K. Slemeni ja tako domačinu kot tujemu gostu. pripombe, pa četudi bi se z izbiro Novi vodnik je za razliko od stare- še tako trudila. No, v vsakem ga razbremenjen političnega prizvo- primeru so pripombe. O malenkostnosti glede podpisov pod slike pa tole: ko bo Iračan ali aponec ob poslovnem obisku dobil Vodnik po Mežiški dolini je natisnjen v 4850 izvodih. 3000 izvodov je slovenskih, ostali del naklade je v nemškem in angleškem jeziku. Kupiti ga je mogoče v knjigarni Mladinske knjige na Ravnah, cena za izvod je 1500 SIT. Sredstva za natis vodnika je v polovičnem deležu prispevala občina, 40 odstotkov sponzorji, nekaj malega pa še država. v dar obe publikaciji, se najbrž ne bo spraševal, zakaj v vodniku pod št. 52. piše "motiv s Koroške" in ne ime rože. Preprost preizkus ob listanju umetnostnega priročnika, - kjer ob sliki piše: Mladi bog koruze. Bazalt. Visok 92 cm. klasična kultura Maya, pribl. 7.- 8. stol. Najdišče: Copan, Honduras. British Museum, London. - nam pokaže, da si podatkov ne zapomnimo, ostane pa vtis koruznega boga s slike. Za take vtise pa je odlično poskrbel Tomo Jeseničnik, ki je za vodnik prispeval nad sto fotografij. Za domačine je najbrž pomembnejše, kot je na predstavitvi vodnika dejal prof. Janez Mrdavšič, da bi znali lastno dediščino videti in ohranjati. Novi vodnik ima kar za obseg dveh avtorskih pol reklamnega gradiva, nima pa podatkov o pomembnejših kulturnih in znanstvenih delavcih Mežiške doline, kot ga ima npr. Vodnik po Mislinjski dolini. Škoda. -© Z. S. ifšfei AMD RAVNE NA KOROŠKEM AVTO MOTO DRUŠTVO RAVNE in GENERALNI POKROVITEU PRIREJATA šilil-|H AVTO SLALOM Ravne '94 Nedelja, 02.10.1994 ob IVARČKEM JEZERU, Kotlje, Ravne na Koroikem PRIJAVI: - pisno ali no lelefon AMD RAVNE, Dobja vos 128, Ravne/0602 22 548 ÌTARTNIMA: - 1 500,00 SIT NAGRADE: - PREHODNI POKAL, - pokali po razredih in BOGATE PRAKTIČNE NAGRADE Start Razredi: do V V 50 ccm od V V 50 do V 600 ccm nad 1600 cent Beri\*ki avtomobili „ iportni avtomobili iLLil0 «rt, ionsko mrnamrn---n.oc „rt [filli ivrfo ;'- V: er Po Koroški Slikarski EX TEMPORE V organizaciji dravograjske Zveze kulturnih organizacij in Koroškega društva likovnikov so na območju Ojstrice, na planinski koči in drugje ustvarjali likovniki. Franc VerSnik, predsednik ZKO, pravi, da je izredno hvaležen planincem za vso razumevanje in vsem drugim (bilo pa jih je več), ki so podprli prvi tovrsten korak, ki je prinesel kar lep rezultat. Cerkev Sv.Vida v Dravogradu je postala nekakšno krajevno kulturno svetišče in tu je na ogled prav zanimiva razstava dvajsetih del, ki so nastala v štirih dnevih prvega srečanja. Gre pa predvsem za krajine, za stare, značilne, toda tudi izginjajoče planinskega objekte znanega stavbarstva izpred ohranilo, in prav, da zato je še posebej so šli likovniki v to Likovna kolonija v Dravogradu stotih ali celo več let. krajino. Vsaj na slikah se bo marsikaj Zanimivo je, da so poleg domačinov sodelovali še likovniki iz drugih krajev. Tako so bili tu Rudi Reichmann z Jesenic, Tone Pačnik iz Ljubljane, Janez Ambrožič iz Žirovnice, Veronika Rakuš s Ptujske gore in Stane Petrovič iz Celja. Od domačinov pa so delali Leander Fužir, Štefan Bobek in Mojca Kovač z Raven na Koroškem, Sreč Fruhauf iz Dravograda in neuničljivi Andrej Grošelj s Prevalj, ki ga srečamo skoraj povsod, kjer se dela. Tako je šla v klas prva tovrstna "kolonija" tudi Dravograjčanom, ljudem pa prinesla prijetno kulturno osvežitev in zapis mnogočesa, kar odhaja. -© K.Valtl ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ KRI? P Ri KO H ^ Na lepo sončno zadnjo avgustovsko nedeljo je g. Dravograjski dekan Franc Hozjan ob prisotnosti številnih krajanov Kozjega vrha ter bližnje in daljne okolice blagoslovil nov lesen križ pri Kohovi domačiji na KLozjem vrhu, ob koroško štajerski meji. Križ sta dali postaviti Kohovi hčerki Julka in Anica v spomin na žalostni dogodek pred petdesetimi leti, ko so nemški gestapovci 7. novembra 1944 sežgali dom. V njem je zgorelo sedem ljudi, med njimi tudi njun najmlajši bratec, trinajstletni Peter, brata Poldija pa so Nemci zverinsko umorili nekje na Remšniku. V tem krutem ognju je našlo smrt tudi del najemniške družine. Med sv. mašo, ki so jo popestrili Ojstriški pevci in blagoslovom so prisotni v prošnjah z g. dekanom prosili, da bi se kaj podobnega v naši domovini nikdar več ne dogajalo. Kohova Julka in Anica z potomci Še nekaj let pred zadnjo vojno je na majhni Kohovi domačiji pod Košenjakom družina štela devet družinskih članov: oče, mati, pet fantov, in dve hčerki, potem pa sta v kratkem obdobju drug za dmgim umrla obastarša, za njima še trije sinovi. Ostala sta mlajša sinova in hčerki. Kohova družina se je prebijala s trdim delom skozi življenje, kot muzikalično nadarjena družina pa še danes uživa ugled. -© Ludvik Mori V začetku septembra je v Slovenj Gradcu odprla obnovljene prostore prodajalna BABY DUO, ki je ob tej priložnosti tudi močno obogatila svojo ponudbo. Med drugim sedaj ponuja celoten program Mure designa Ariel in "Fruit of thè boom". Vredno ogleda! -© Odprtje trgovine DUO v Slovenj Gradcu DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. soos^-f TUS KO-SI d. o. o. 62380 Slovenj Gradec, Stari trg b.š. Tel.: 0602/42-659 Fax: 0602/43-795 Telex: 33-450 POSLOVNA ENOTA ZA KOROŠKO SLOVENJ GRADEC, FRANCETOVA 7 Tel.: 0602 41 591, 41 813, fax: 41 814 Predstavništva: RADLJE OB DRAVI, tel.: 0602/71-942, 71-138 RAVNE NA KOROŠKEM, tel.: 0602/21-346 DRAVOGRAD (AMD BAZA), tel.: 0602/84-079 Vidimo se na jesenskem sejmu v Radljah! Zavarovalnica z najdaljšo tradicijo in največjim številom zavarovancev na Koroškem. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI TRGOVINA NA DEBELO Z ŽIVILI IN PREDMETI SPLOŠNE RABE ftudi /rojim odjemalcem pe/tro ponudbo: > YSEII YRJT PREiinnfliBEnm IZDEIKOY > MKOHOIAE IR BREZMKOllOinE punčE > ČISTIM. PRAME PRAŠKE, GAMATERIJO S U V f L TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41-157, 41-267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 Dejarno/t opravljamo r Koro/ki regiji in izven. Se priporočamo: y/em trgov/kim podjetjem, go/tin/kim podjetjem in družbenim prehranam --------------------- Po Koroški Zavarovalnica Maribor v novih prostorih: NfiSfi VRfiTfi SO PARTNERJEM VEDNO ODPRTA Zavarovalnica Maribor se v rovancem tako še približujejo vodstvu zavarovalnice, zadnjem času pogosto pojav- svojo dejavnost. Predvsem pa Podružnico v Slovenj Gradcu, Ija kot sponzor različnih koroških prireditev (Prezenta '94, Radeljski sejem, ipd.). Na eni strani je razlog v tem, da koroško gospodarstvo marsičesa ni več sposobno podpirati, na drugi pa, da ima prav Zavarovalnica Maribor na Koroškem kar okoli 80 odstotkov vseh zavarovanj. Slednje in deloma konkurenca je centralo v Mariboru tudi vzpodbudila h gradnji podružnice na Koroškem. Prejšnji teden so namreč v Slovenj Gradcu v poslovnem centru Keramika na Francetovi 7 začeli delati v novih prostorih. Zava- novi prostori postavljajo zavarovanca v kultivirano okolje, kjer mu ne bo treba več stati v vrsti kot pred kakim poštnim okencem. Zavarovalnica Maribor ima letno okoli 500 tisoč vseh zavarovanj, škodnih zahtevkov pa med 50 in 60 tisoč. Vodstvo zavarovalnice pa namerava to pozicijo v konkurenci 11 slovenskih zavarovalnic ohraniti. Korektne obravnava škodnih zahtevkov in prijaznost v odnosu do strank sta pri tem osnovno vodilo, pravijo v ki je glede na pristojnosti in obseg zaposlenih že skorajda samostojna zavorovalnica v malem, vodi Janez Bla-gotinšek. Na vprašanje, kaj lahko zavarovanci pričakujejo od nove enote in kaj Koroška, je Blagotinšek odvrnil: Zavarovalnica Maribor je vseskozi prisotna na Koroškem in naš dolg do zavarovancev je bil, da njihove potrebe servisiramo v dostojnem okolju. Prostorska stiska na stari lokaciji je bila huda. V novih prostorih pa bomo nedvomno ažurnejši in kvalitetnejši. -© -z.s. KOROŠKI UTRIf* Vuhred: Kljub dežju odlične Tudi slabo vreme ni ustavilo številnih gasilcev, Id so prišli na tekmovanje v gasilskih vešanah za Pokal Vuhreda. Tokrat so po pričakovanju prehodni pokal osvojili Hotuijci (Kotlje) v ženski konkurencio pa desetina iz Hajdoš. Kadile: Pločniki Zasebni gradbenik Bauer je v Radljah že pričel gradbena dela pri izdelavi pločnika od Zdravstvenega doma proti središču Radelj oziroma do spojitve že urejene poti. Obljublja, da bodo dela hitro končana in s tem bo na tem nevarnem delu glavne ceste zagotovljena večja prometna varnost pešcev, predvsem otrok. Asfalt, ki bo služil vsem Ob telovadnici v Radljah so te dni (v petek) pričeli z asfalterski-mi deli pri telovadnid.Tu bo v prvi vrsti dobil svoj prostor šotor za razne prireditve (tudi za Radeljski sejem), še bolj pa bo služil otrokom kot prijetno igrišče in za druge dejavnosti. Veselo, veselo na likofu Obanska turistična zveza Radlje je ob sodelovanju drugih turističnih društev v občini tudi letos organizirala in dobro izvedla že peti hmeljarski likof zapored. Izvolili so seveda novo hmeljarsko princeso, merico je prevzela Darinka Mravljak, mačka kot znak starešinstva pa kmet Karli Gosak, oba iz Vuhreda. Starešina ni bil nič kaj dobre volje, saj se hmeljevi nasadi manjšajo, vanje pa je vloženega toliko dela in naporov, predvsem pa imamo v ljudeh ogromno znanja.. Radeljčani so namreč vrsto let, tako kažejo diplome in priznanja, pridelovali izjemno kvaliteten hmelj. Tudi parada voz, na katerih so predstavili razna hmeljarska in droga opravila, je bila pestra in prijema za množico gledalcev, ki najbrž niso bili razočarani, pa četudi je bila lanska nekoliko bolj živahna. Predvsem so več dali od sebe folklora in mažoretke. Pred tem so Radeljčani organizirali še šahovsko prvenstvo za pokal Radelj in tekmovanje v igranju kart, to je v "šnopsanju", kot tu rečejo tej igri. © Po Koroški DON ODPRTIH VRflT Če kdaj, potem je v Koroškem domu starostnikov v Črnečah veselo, ko pridejo varovance obiskat njihovi svojci in prijatelji. In prav s takim namenom so se v domu odločili, da vsako leto pripravijo dan odprtih vrat. Letos so to storili že tretjič in na obisk so k varovancem prišli njihovi svojci, prijatelji, delavci centrov za socialno delo in drugi. Po redni maši so varovancem pripravile lep in bogat kulturni program kulturniške skupine, nekaj lepih slovenskih pesmi pa je zapel Moški pevski zbor Stanka Reka iz Črneč. Srečanje z varovanci doma v Črnečah je bilo enkratno doživetje tako za varovance kot tudi za zaposlene v domu. Na sliki: Najstarejša varovanka Koroškega doma starostnikov je 99 letna Rozalija Oder, doma iz Mislinje, ki je v domu že od 19.7.1979. leta. -© FJ. IZPOD KOŠENJAKA ger v lepem sončnem popoldnevu blagoslovil to svetišče, plod vernih ljudi tega kraja in okolice, pa tudi vikendašev, ki so se izkazali z svojo pripadnostjo kraju. Ob njem se bodo ljudje na Ožboltovo nedeljo vedno radi zbirali. -© Ludvik Mori Ljudsko izročilo pravi, da naj bi nekoč na Poltnikovi ravni sezidali cerkev sv. Trojice, pa je lastnica te kmetije bila proti, češ da bodo romarji ob shodih pohodili preveč trave. In sv. Trojica se je užaljena umaknila v pečine nad Labudom, v Avstriji, kamor radi poromajo tudi verniki iz naše dežele. Vendar je nekdo z nadihom neke zadolženosti postavil na tej ravnici ob poti tri lesene križe, kjer so se že polna tri desetletja zbirali ljudje na Ožboltovo nedeljo, kjer so s sveto mašo nadomestili drugo farno Ojstriško žegnanje. Predlani pa je dozorela dolgoletna želja in sklep, da v ozadju treh križev sezidajo novo kapelico, ki so jo s pomočjo darežljivih ljudi izpeljali po večini krajani Goriškega vrha z prostovoljnim delom ter darovi. Letos so v kratkem zamahu zgradili to lično svetišče, ki bo v ponos bodočim rodovom. Krona uspešno izpeljanega dela se je proslavila avgusta, ko je g. škof Franc Kramber- JURČEK REKO- RDER Ko se je Stanko Cifer iz Otiškega vrha pri Dravogradu z ženo odpravil na obisk k sorodnikom na Kozji vrh, je med potjo našel gobana jurčka rekorderja. Prinesel nam ga je pokazat in ko smo ga stehtali, je bil goban kar 1,20 kg težak. Sicer Stanko ni gobar, tale sreča pa se mu je kar tako mimogrede nasmehnila. -© FJ. Po Koroški MfiNJ ZNffN KRfiJ -OJSTRICA! Svoj čas ena največjih samostojnih občin, segajoča od meje s Pernicami, čez ves Košenjak, do konca prve svetovne vojne tudi vse do Labota in tu do Drave - to je Ojstrica. Sestavljajo jo še vedno kraji Goriški vrh (dokazano je, da so bile tu svoj čas gorice in vino), Kozji vrh, Duh in Velka. Vse skupaj je Ojstrica ali, kot so včasih še radi rekli, "Kim-perh". Tako nekako je svoj rodni kraj opredelil moj sogovornik Ivo Srebnile Ivo ima o svoji Ojstrici ogromno zapisanega, veliko je spominov, pripovedovanj, brskal pa je tudi po mnogih kronikah in našel prenekatero dokazano zanimivost kraja. Predvsem, pravi, Ojstrica je bila gospodarsko in kulturno v svojem času med vodilnimi. Nič koliko je dokazov, da so bili tu ljudje pismeni že v prejšnjem stoletju, in to v večini. Zato tudi ni bilo slučajno, da so že leta 1894 dokončali lepo poslopje svoje osnovne šole, ki še danes ponosno stoji in priča o preteklosti rodov učencev v teh hribih. Vsekakor pa je za mnoge ta stara šola veliko lepša kot je nova, nekako bolj spada v pokrajino. V času predaprilske Jugoslavije je imela Ojstrica kar tri dokaj bogate knjižnice, prosvetno, katoliško in učiteljsko knjižnico. Imela je dva pevska zbora, prosvetnega in cerkvenega, znala pa sta nastopati tudi skupaj. Tudi danes ima Ojstrica svoj kar uspešen pevski zbor. Na Ojstrici že razmeroma zgodaj najdemo zapiske o njihovi godbi na pihala. V okviru katoliškega prosvetnega društva so prirejali že kar zahtevna odrska dela. Poglejte, pravi Ivo, o godbi najdemo prve zapise že leta 1870. Igre so igrali večkje, predvsem pa pri Mežnarju na velikem skednju. To je bila nekakšna gledališka hiša. Kraj je imel tudi dve kegljišči, pri Mornu in pri Mangusu. Tu so bile kar štiri gostilne: Pri Petriču, Koratu, pri Pavliju in pri Mornu. Temu je seveda botrovala dokaj močna kmetijsko gozdarska dejavnost, največ pa vsekakor velike glažute, ki so bile dolgo aktivne. Skoraj sleherna kmetija je imela v grabnu svoj mlin, bili pa sta tudi dve veliki žagi, Mornova in Očkova, pa furmanov ni manjkalo. Posebnost tega predela je tudi samo kmetijstvo. Poseljenost je segala vse do višine 1.200 metrov. Hišnih številk ena, dve in tri danes ni več, te kmetije, ki so bile najvišje, so propadle. Ni jih uničila višina, ampak politika do višinskih kmetij in gozdarstva-kmetijstva nasploh. Kljub relativni razvitosti so si tu ljudje v glavnem znali skoraj vse pridelati doma. Ojstrica je prišla v gospodarske in druge težave šele po razme- jitvi in je druga stran Košenjaka pripadla Avstriji. Tako je postal kraj še bolj odmaknjen. Tudi v "novi dobi", po letu 1945, so bili sami tisti, ki so se lotili gradnje cest v dolino, lotili so se elektrifikacije, danes ima vsaka hiša telefon in velika večina urejen vodovod. Otrok je res veliko manj, ampak ceste in vse drugo prinaša zopet pogoje za sodobno, našemu času primemo življenje. Vsekakor pa je v ljudeh te širne pokrajine ostal občutek za kulturo. Obnovili so cerkev Sv. Duha, ki je tudi znana romarska cerkev, pomagali so pri ponovni zidavi cerkve Sv. Urbana, ohranili so petje in godbo. Pa tudi prijetni ljudje so doma na tej Ojstrici. Če slednji trditvi ne verjamete, jih kaj obiščite. Sploh pa - na Košenjaku je eden najlepših planinskih domov daleč naokoli. Vedno je oskrbovan in res vam ne bo žal naporov, če se boste na Košenjak odpravili peš, čeprav se lahko skoraj na vrh zapeljete z avtom. -© K.Valtl KOROŠKI UTRIP Ribnica na I chcriii: Debile mrliške vežice V krajevni skupnosti so pri kraju z urejanjem dokumentacije in vsega potrebnega za izgradnjo mrliške vežice. Vsa pripravljalna dela bodo v KS opravili v lastni režiji, temeljna gradbena dela pa bodo prepustili gradbenim strokovnjakom. Dlstriški Jarek: Asfalt kenean Gre samo še za dan, ko bodo opravili tudi uradno otvoritev ali dokončanje ceste v Bistriški jarek. Radeljski gradbeniki so končali dela, dokaj dobro so uredili celo okolico in bankine. To je tudi ena redkih cest, ki ima ustrezne ograje za varno vožnjo. Cesta je široka štiri metre, z več izogibahsči. Dravcgrad: Center debiva strehe Veliki dravograjski trgovski center dobiva streho. Celo leto so se stvari premikale na bolje in sedaj streha tudi že največjim nevernežem dokazuje, da bo iz tega nekaj nastalo. Tudi tistega zoprnega čakanja na številne avtobuse pod milim nebom bo, upajmo, v Dravogradu kmalu konec. Mislimo na glavno postajo, kajti vse drugo imajo urejeno kot malokje. Sloveni Gradec: Dcnčana gradnja V Slovenj Gradcu pa so končali gradnjo in adaptiran-je Centra za prizadeto mladino. Uspel je velik met društva za cerebralno paralizo in vseh, ki so vložili nemalo naporov v rast in nastanek tega objekta. Zdaj gre seveda še za opremo, za katero bi potrebovali vsaj kakšnih šest milijonov tolarjev. © Žetev na Ojstrici Družabna kronika SUMA4EE SECW -HIT POLETJA J4’ USPEL Prva sobota v septembru je bila že tradicionalno rezervirana za Summer show - Hit poletja 94. Javna prireditev radia Slovenj Gradec in diskoteke Jolly iz mesteca ob Dravi ima že kar šestletno tradicijo. Začelo se je daljnega leta 1989. Takrat so obiskovalci prvič izbrali najpopularnejšo skladbo poletja, zmagala je Tite Look -Roxette. V naslednjih letih pa so zmagovale It Must Have Been Love - Roxette (spet, 1990), (Everything 1 Do) I Do It Por You - Bryan Adams (1991). Nothin, Else Matters - Metallica (1992) in lani What’s Up - 4 Non Blondes. Na letošnjem showu je največ glasov dobil nežen komad I Swear - All 4 One. Kljub temu, da se popularna glasba v svetu precej spreminja (na slabše - zlasti industrijska produkcija), še. vedno zmagujejo poslušljivi počasni komadi. Med glasbenimi gosti pa sta letos največ simpatij požela solista Daniel (poj Džu-u-u-u-li - leto 1983) in Janez Zmazek (beri Don mentony band),, nastopili pa so še Victory, After Eight Dominik Kozarič in Spin. Geslo letošnje prireditve je bilo Yabba Djabba Doo! - poznali pa so ga le redki izbranci. Summer show - Hit poletja 94 je bil zelo dobro obiskan, gneča in volja pa sta bili tradicionalno na visokem nivoju. in prepihane čveke AVVI* IMA1 H V uredništvu Prepiha moramo v glavnem pohvaliti naše naročnike, ki redno poravnavajo svoje obveze i naročnine. Na nekaj naslovov pa smo bili te dni prisiljeni poslati opomine, saj imamo tudi take izjeme, ki si mirno pustijo celo leto dostavljati časopis, ne da bi poravnali račun. Imena najbolj zagrizenih zastojnkarjev bomo objavili v eni od prihodnjih številk. Kadrovske kombinacije Janez Komljanec, predsednik IS Slovenj Gradec, odhaja v Smelt. Smelt in slovenjgraška občina skupaj gradita Katico. Ali se bo Mirko Kotnik, predsednik IS Dravograd, po končanem mandatu zaposlil v GP Grosuplje. To namreč v Dravogradu gradi trgovsko poslovni center. Ustvarjanje kar tako Sloveni Cradec ni Cratislava 175 Kaj imata skupnega slovaška prestolnica Bratislava in prestolnica Mislinjske doline Slovenj Gradec? Obema mestoma je OZN podelil naziv mesto miru. In Bratislava to dejstvo tako ponosno razgalja v središču mesta tik ob mondenem hotelom Danube. Kaj pa Slovenj Gradec, ali morebiti nima dovolj velike stavbe, na katero bi zapisali svoje mirovno poslanstvo? Stojan Brezočnik, slikar in likovni pedagog, v jutranjih urah že brzi od Raven proti Črni in Mežici, kajti vsega luštnega je enkrat konec, tudi počitnic. Vendar Stojan v počitnicah ni miroval, za ustvarjanje kar tako pa je bil primeren tudi gostinski vrt. Z učenko Nino iz Mežice sta se na vrtu gostilne Edlvajs takole zamotila. Priloga ili ! iL jllU m DRAVSKA DOLINA Na 34.630 hektarjih je to dežela osamelih kmetij, holcar-jev in pruharjev, v dolini pa livarjev in kovačev, zadnja leta tudi lesarjev. Manj kot 18 tisoč nas je. Mirnih, delavnih in preudarnih ljudi, ob veliki reki, na Pohorju in Kozjaku. Ta prelepi svet pa ni sam po sebi prijeten za življenje, trdo je in garaško. Zato je bil tu klic po "boljši dolini" močnejši kot kjerkoli. Ne zamolčimo, da je ves naš severni del stisnjen ob državno mejo in več kot 70 let vodijo poti samo na eno stran. Kako puhlo zazvenijo besede o posebni pomoči mejnim območjem, če vemo, da sta Kapla in Remšnik krvavo zbirala samoprispevek za tiste ozke trakove asfalta. Ob meji je le treba povedati, da imamo zadnja leta zelo dobre kulturne, društvene in druge stike z mejnimi kraji in pokrajino Avstrije. Iz krajev Št. Andraža in Oberhaga so do meje zgradili lepe asfaltirane ceste in jih opremili celo s slovenskimi napisi. Tudi gospodarski interesi so zaznavni, vendar tu ne poznajo drugega kot obojestranski interes -torej učinek. Če smo že na Pohorju, še povejmo, da tu mejimo z Slovenjgradčani, na zahodu pa po Vračkem jarku srečamo dobre sosede iz Dravograda. Na poti v dolino boste srečali mnoga presenečenja. Vse od pragozda, redkih drevesnih in rastlinskih vrst, pa do kraških pojavov nad Radljami in na Kalvariji. Kar 70% sveta je pod gozdom in imamo še dokaj čist in gorsko oster zrak, saj je okrog nas kar nekaj tisočakov, če pa zapiha "gornik", je v dolinah prava Sibirija. To nam v normalnih zimah omogoča vsaj 100 dni smučanja. Na Kopah so ena naj-obširnejših, za vsakogar primernih smučišč. Zadnja leta so dobro vzdrževana, pridite, preizkusite jih, saj je iz Vuzenice do prve žičnice le kakšnih 16 km planinske vožnje. Ko se odpravljate s Črnega vrha, ne prezrite jezera, kot črni biser je sredi zelenih borovcev, še lepši v trdi zimi v ivju! Doline imamo le za vzorec: Muško polje, Dobrava, Dravče, Šentvid, Vuhreško polje in Radeljska terasa in že smo pri kraju. Vse drugo imamo prislonjeno v bregove in globače. Takšna pokrajina ima množico hudournikov, potokov in težkih pogojev za gradnjo cest. Tu zemlja zdrsne že, kot pravijo, če samo vržeš kramp v breg. Nekdaj je bila množica mlinov in žag, bili jezovi. Skupaj s flosi na Dravi jih je odnesel čas. Nam pa pustil, kakšna ironija, slabše klimatske razmere za življenje. Nekdaj z jezovi, sedaj s dragimi pregradami, poiskušamo krotiti uničevalne strasti voda. Radi se pohvalimo kar s tremi elektrarnami in tisoči megavati električne energije. Lepo, ampak nam so poplavili precej zemlje, prinesle več meglenih dni, ni več sončnih juter, kot jih pomnimo starejši. Zadnja leta se na te hitre potoke že vrtijo mnoge turbine malih elektrarn. Voda pa ni v strugah, v ceveh je in varuhi narave so zagnali krik opozori- la. Le kje je tu tista prava, za naravo in človeka znosna meja? Kulturna znamenja Tudi pri nas so ljudje v davnini "vpisovali" delo, znanje in kulturo v množico prelepih cerkva, kapelic in drugih spomenikov. V slehernem kraju boste našli cerkev, ki je vredna spoštljivega ogleda. Ko naštejemo le najrazličnejše, pač tvegamo, da prezremo kakšno vrednoto. Rotunda, edina tovrstna cerkev na Slovenskem, obnovljena v letu 1990, je ena najstarejših cerkva. To je Sv. Pogled na Radeljsko polje Janez na Sp. Muti. Zgodovinarji jo uvrščajo v sam začetek tega tisočletja. 400 let življenja vam predstavlja Kovaški muzej na Muti. Gasilski muzej pa širši regijski vpogled v razvoj gasilstva, tu je tudi ena najstarejših lestev, ki je preživela celo invazijo v Afriki. Naj vas povabimo še v Repnikovo galerijo, slike, rimski novci in množica drugih zanimivosti so na ogled. Cerkev Šentjanža nad Dravčami je bila pravo presenečenje za umetnostne zgodovinarje, ko so pred leti odkrili zelo stare freske. Cerkev je znatno starejša, kot boste našli zapisano v knjigah. Vuzenica je te dni praznovala 150 letnico A. M. Slomška. Ta veliki mož je zapustil bogato dediščino - knjižnico. Bogatejši boste duhovno, za spoznanja o šoli, veri in domovinski vzgoji, pa o delu Vuzeničanov. In še galerija kiparja Janka Dolenca, ki je vsakemu kraju namenil vsaj eno svoje delo, je tu. Ta čas je v obnovi baročna cerkev Sv. Janeza nad Radljami. Ob že znanem so ugotovili, da hrani ene starejših orgel v Sloveniji. Njega dni je bila to znana romarska cerkev. Pred radeljsko cerkvijo le po-gejte tudi kužno znamenje. Domačini vam bodo vedeli povedati mnogo o njem, tudi o preselitvi na sedanji prostor. Na izhodu iz kraja ne prezrite nekako skrite zanimive Kalvarije, to je križev pot iz leta 1724, te mojstrovine baročnega kiparstva, postavljenega v naravo, kot da je samo potrebovala še to, da bo tu popolna. Ogleda vreden je stari samostan in zapis, da so tu delovale prve apotekarice v Sloveniji že leta 1.251. Kot drobne bisere boste srečevali kapelice, kot posebnost naj omenimo cerkvico v Langersvaldu v Josipdolu in cerkev v Janževskem vrhu. Zgradili so jih pruharji in ljudje, in to v času, ki je bil "rdeč", vendar vsaj tu na tako črn, kot včasih govorimo. V obe se je življensko vpisal ribniški duhovnik. Naj omenimo še cerkev Sv. Pankraca na Remšniku, bila je shodišče ljudi z obeh strani državne meje (900m). Cerkev na Ojstrid (l.OOOm) pa so ljudje pred dvema letoma dvignili iz popolnih ruševin. Priloga Šolstvo Kar trije samoprispevki, trajajoči štiri do pet let, so bili osnova, da imamo danes dobro urejene šolske prostore in osemletke v vseh krajih. Na Muti je srednja kovinarska šola, ki ima tudi tekstilno smer in pokriva potrebe celo širše pokrajine. Vsi večji kraji (od Ribnice na Pohorju do Kaple in Remšnika) imajo dobre pogoje za delo, vrtcem v Radljah še primanjkuje prostora, skupaj je v občini deset vrtcev. Na Muti deluje šola s prilagojenim programom, v istih prostorih pa so še delavnice pod posebnimi pogoji za invalidno mladino. Za oddaljena naselja in planinske kraje so poskrbljeni prevozi otrok. Ljudska univerza Radlje skrbi za izobraževalne oblike odraslih. Lov in ribištvo Tudi po zaslugi gozdarjev so gozdovi bogati z divjadjo. Tu domuje jelen, divji prašič, najštevilnejša je srnjad, sledi gams, male divjadi je še vedno zadovoljivo število. Od bolj zanimivih vrst imamo še lep stalež velikega divjega petelina, planinskega ali belega zajca, srečamo tudi še prepelico. Med prvimi v Sloveniji smo se lotili cepljenja lisic proti steklini in bili uspešni. Skoraj povsem na novo smo naselili raco mlakarico in danes je živahno domala v sleherni strugi. Ribištvo v okviru RD Radlje je že vrsto let značilno po vzre-jnih potokih in velikih vlaganjih ribjega zaroda plemenitih vrst. Letos so dokončali dela na urejanju velikega ribnika ob izteku Radeljskega potoka v Dravo, ki nudi tudi drugim prijeten kotiček za sprehode in razvedrilo. Tako lovci kot ribiči nudijo del svoje dejavnosti tudi s prodajo tujim in domačim gostom. Kmetijstvo S kmetijstvom se danes ukvaija le še od 15-20% prebivalstva. V zadnjih desetletjih je storjen velik napredek v živinoreji. To dokazuje letna oddaja že skoraj štirih milijonov litrov mleka. Imamo solidno urejeno zasebno in deloma še družbeno farmsko rejo brojlerjev, ki daje letno okrog 1.500 ton mesa, prav tako je kar nekaj rekorderjev v prireji mesa govedi in prašičev, da imamo vsaj na tem področju obilne tržne viške. Planinskemu kmetijstvu pa manjkajo predvsem dobre ali vsaj boljše cestne povezave. Gostinjstvo in turizem S splošno turistično dejavnostjo se je med prvimi zasebno pričela ukvarjati Tunstična agencija Erika, ki razen domače turistične ponudbe organiziora tudi vse vrste izletov, dopustov in druge turistične usluge. Podjetje RELAX v lasti Alojza Gostenčnika pa poleg že omenjenih dejavnosti nudi še avto šolo in deloma pivovarstvo. Za razvoj turizma je pomemben tudi Hotel Kozjak oz. podjetje Mex Radlje. Prav te dni dokončujejo obnovo hotela in že za sejem bo zaživel v novi preobleki, predvsem pa novih, sodobnih turističnih zmogljivostih. Kmečki turizem je v razvoju, zadnji je odprl solidno ponudbo kmet Pernat na Sv. treh kraljih. Imamo pa eno najlepših disko hiš, to je 'Jolly" v Radljah. V izdelavi je poseben vodič turističnih kmetij na našem obmogu. Industrija Dolgoletni nosilci kovinskopredelovalne dejavnosti so Tovarna in Livarna Muta, poimenovani s starima imenoma, Hipos Muta ter Stroj Radlje. Podobno kot drugje, ali še bolj, je ta panoga prišla v težave zaradi znanih gospodarskih razmer na tržišču. V skoraj enakem položaju je lesna industrija, posledica so velika odpuščanja delavcev in zmanjševanje obsega proizvodnje. Tekstilna indutrija je pri nas stara šele 30 let, nudi delo ženskam in dosega evropske kvalitete izdelkov. Še vedno pa ima precej dela za tuje partnerje. Ob bok "velikim" pri nas stopajo obrtniki in podjetniki. Že vrsto let smo med vodilnimi po produktu, številu zaposlenih in obratovalnicah v regiji. Vlaganja v obrt so se izplačala in morda nas to danes v marsičem tudi rešuje. Kultura V občini imamo urejeno osrednjo knjižnico, ki skrbi tudi za delovanje knjižnic v drugih krajih. Likovni salon ARS v Radljah pa je kraj razstav domačih in drugih umetnikov ter drugih manjših kulturnih prireditev. V Ribnici, Vuhredu, Vuzenici, Kapli in še kje še živi amaterska gledališka dejavnost. Imamo dobre mladinske in šolske folklorne skupine. V Vuzenici in Radljah še vedno deluje kino. In če imamo na tako razgibanem območju kar štiri godbe na pihala, boste priznali, da je tu domač človek, ki mu ni žal časa za delo, ki plemeniti duha. Društvena dejavnost V okviru občinske zveze smo domala v vseh krajih uredili solidne gasilske domove in nakupili ustrezno opremo. Gasilci, ljudje, občina in tu so rezultati! V organizaciji dveh planinskih društev Muta - Vuzenica in Radlje se odvija pestra planinska dejavnost. Imajo dve planinski koči in dvoje zavetišč, čez naše območje pa potekajo tudi transverzale, kot so Slovenska planinska. Koroška transverzala, Evropska pešpot E-6 in Kozjaška pot. Imamo aktivne tabornike, jadralne padalce, strelce, radioamateije, foto-kino klub, filateliste, kolesaije ter seveda športna dmštva. Med prvimi pa smo ob organizaciji Rdečega križa ustanovili organizacije Karitasa. Vse te dejavnosti se v glavnem prebijajo same, a so morda prav zaradi tega tako prijetno delavne in ohrabrujoče trdožive. -O K.V. Župan Herman Tomažič STVARI GREDO NA BOLJE Tako je naneslo, da imamo septembra v Radljah kar dva pomembna dogodka: JESENSKI SEJEM in osrednje praznovanje občinskega praznika. Prvi, to je sejem, prinaša vrsto prireditev in razstav, katerih vsebina je kar se da vezana na osnovni moto sejma, namreč PODEŽELJE - PRIHAJA TVOJ ČAS. Tu gre predvsem za drugačno razumevanje podeželja, ki ga razumemo kot vrednoto in dobrino, kot nekaj, kar je vrednejše kakor prevelika urbanost industrijskih središč, pa v preteklosti tega nismo videli tako, temveč kot nekaj, kar zaostaja in je nerazvito, seveda gledano skozi očala industrializacije. Gotovo pa ni dovolj stvari samo drugače videti, temveč so potrebni tudi resni napori za razvoj, predstavitev in trženje tistega, kar zagotavlja podeželju kvaliteto in Jesenski radeljski sejem je stopnica v teh prizadevanjih. Drugi dogodek, to je praznovanje občinskega praznika, je le prenešen v čas trajanja sejma, saj je sicer občinski praznik vezan na 12. avgust, ko so borci Pohorske čete leta 1941 napadli orožniško postajo v Ribnici na Pohorju in tako pričeli z uporom Priloga zoper okupatorja v tem delu Slovenije. Oba skupaj, sejem in praznik, dajeta primerno osnovo za intenzivna dogajanja, znotraj katerih lahko vsakdo uresniči svoj interes, pa najsi bo ta vezan na turizem, kulturo, šport, zabavo, in to kot kupec ali kot prodajalec. Ali pa le kot opazovalec, saj ima navsezadnje kaj videti. Ni torej narobe, če ob taki priložnosti, kot je ta septembrska v Radljah, malo pogledamo, kaj smo sicer počeli nekaj zadnjih mesecev v občini. Dasiravno ni razlogov za pretiran optimizem, pa tudi ne za veliko samohvalo, je le treba reči, da mnoge stvari gredo na bolje, za razliko od prejšnjih let. Tako, denimo, se znižuje odstotek nezaposlenosti, povečujeta se proizvodnja in dohodek, še posebej na zasebnem področju, povečuje se vlaganje v turistično ponudbo in infrastrukturo, še zlasti v oskrbo s pitno vodo in v nekatere občinske ceste, resna so prizadevanja za odpravo najbolj eklatantnih ekoloških nemarnosti, povečala so se sredstva za najnujnejše vzdrževanje šolskega, zdravstvenega, kulturnega in športnega pa tudi cerkvenega prostora. Vloženi so bili znatni napori in sredstva za oživljanje demografsko ogroženih področij, še posebej v okviru programa CRPOV, nadaljujejo se priprave za ureditev radeljskih klancev in obvoznice, izboljšuje se izobrazbena struktura in s tem strokovnost itd. Na političnem področju ni bilo velikih "ideoloških spopadov", tudi ob pripravah na spremembo lokalne samouprave ne. In kakor se je kasneje pokazalo, večini pravzaprav ni do sprememb velikosti občine, temveč za spremembo velikosti "vreče", ki zadovoljuje občanove interese znotraj lokalne samouprave. Pa, da ne izpustim sodelovanja s sosednjo Avstrijo, kjer se dolgoletno povezovanje vse bolj kaže v zelo konretnih oblikah: večjem zaposlovanju, skupnih kulturnih, turističnih in šolskih projektih, ki daleč presegajo lokalne okvire, večjem gospodarskem sodelovanju itd. Seveda imamo odprtih ta čas v našem prostoru še veliko zelo težkih problemov: čisto eksistenčna vprašanja mnogih družin, velik zaostanek v stanovanjski izgradnji, nevzdržno stanje gozdnih in nekaterih republiških cest, težave denacionalizacije, neurejenost pri komunalnih odpadkih in še bi lahko našteval. Kako torej ni razlogov za veliko hvalo, pa tudi ni razlogov, da bi dali prav tistim, ki vidijo vse črno, ki kritizirajo vse in vsakogar, razen sebe, seveda, in ki imajo takojšnjo rešitev za vse probleme, predvsem za vaše in moje. Bogve, ali tudi za svoje. Sicer pa nas vse skupaj čaka to jesen veliko dela, med drugih tudi lokalne volitve, ki bodo gotovo predvsem prvovrsten politični dogodek, ki ga je treba jemati resno in odgovorno, pa tudi strpno in pošteno, ker bo le tako uveljavljena volja večine. Še prej pa si privoščite, spoštovani občani, uro ali dve sprostitve na Jesenskem sejmu v Radljah. To ne bo škodilo nikomur. Lep pozdrav! -© Herman TOMAŽIČ Jesenski Sejem RADLJE pod naslovom PODEŽEUE, PRIHAJA TVOJ ČAS od 22. do 25. septembra 1994 □ predstavitev dejavnosti razstavljavcev □ medsebojna srečanja □ dogovori s poslovnimi partnerji □ poživitev turistične dejavnosti v občini Na sejmu bo veliko zabavnih, športnih in kulturnih prireditev. Na sejmsko prireditev so povabljena tudi nekatera podjetja in zasebnild iz krajev onstran meje. V okviru sejma bomo letos organizirali tudi t.k.i "Kmečki dan" s poudarkom na vlogi gozda pri ohranjanju kmetij in razvoju podeželja. Razstaviščni prostor bo v telovadnici v Radljah. Vse informacije lahko dobite v tajništvu Podjetja za gostinstvo, turizem in sejemsko dejavnost Radlje, Korošica c. 2, ali po tel.: 0602 71 170 A-hala-razstava A1-prodajalne B,C-razstava avtomobilcv D-stojnice E-zabaviščni šotor F-avla-razstava kmečkih jedil Avstriiac3> LJJ CO 0 < z < LU > LU —) z ! LJJ 9. co Q ■o o C£ 0) è > o c o D 0) y £ O 3 O « m 5 § = o a « 2 >o - >co , LU -_= CQ 0 h- Ofe < Q o 0 z o CO 0 E o a & z _ LU ls X < >CO UJ .1 UJ s > 5 23 s • 05 isé — SÉ S» Js 0 I I LU > Z ’o; lu ^ U o s 9 o o ^ .85 2 ^ ^ ZD >co 2 ^ LU LU Gl CD Q ^ o > 0 LU 0 £81^=1 z°S=F| §iS|l= c/> o > 2 l; z 9 “■ 2 a..E> °^>^So 9 o S <■« ~ b: « >w *8Š5fs co “ 5. ^ 2 SS. È O O o» o XI o 3 o o d XI o 3 O o d n o Z 'E Z 'Z 3 3 3 3 OOOO OOOO — u« h« o XI XI XI XI OOOO co •d >< rv^ □ Z CZ3 ^ O O ČZ Ck^ 9- > o o t> xa o o X “ o S O I— O >vx ^ > A 00 a. o È ° SS ss> et 3 a. o -E 3 o o d «-4 XI o o n E o D g E ° o o LU Q =° 8 E o Q. O & ftAi & Js LU 2Z o>0 o o --^ >0 «i£ . §| Sfgy !i!| •Z 3 o o 0* XI o o CB \ =3 E š ^ O Ubi r^j il i ^i-y ed 2 Z Q a N 2 LU LU CO SZ co LU X >co h -S-5 5 5 N E * 3i SgS 2*0 O s •“ ac O >«o O O lo “g Q Q o- 0^ LU ^ O Ž Z ■ O > S « t O TJ £g’Š2- SS = J n o S --5.0 ^ O. > \ Q. O ^ 9 ž o o '0 >rsl 0) "O O a D 'O g 2 LU - >0 f5l hsl IP f|5 |Sg ^ i ^ CTèO o p z CTco ^ O < ^ LU Q LU CO O O 0 & LU o z 2 —^- V-/ ■Vi O > Z co « \ ~ €> -o -O s o “ m o o JO e "S J* « g, \ o S.Š O) « N M sa o *.£. 2 ® o e * o*' £5 S o o--' o > oc t; Sr 2o2~ o o ^ = o ^ ,g 5 E ÈÌ|S- STSÓg -OQM = S£ŠZŽ2 oc tu ex a V a. > a. no 3 3 O O O O K d o o xi xa o o li 3 Z Z Z E 3 3 3 3 I OO O O m o do — OOOO O O m O m O • • • • • n» ^ ^ w» xi n o o xa o xa xa a xa OOOO A o O 2 S) OZIMNICA (krompir, jabolka, zelje...) UGODNE CENE -PLAČILO NA VEČ OBROKOV Razvedrilo AVTOR KRIŽANKE: F. NOVAK STANLE PO USPEŠNEM LOVLENJU VOJAŠKA HRANA OGRINC ZORAN LOPAR NASILNO BIKOBOREC KI ZABODE BIKA ESTONEC NASAD GORSKIH ROZ NA VRTU GRŠKA GRKA PRIPADNICA NEKD. NO- TRAVNATA MADSKEGA RUŠA NARODA NORVEŠKA GLASBENA SKUPINA QDVZETO ZMJENJE ZGODNJE VINO TRETJI NAJV1SJI VRH POHORJA GLAVNI ŠTEVNIK DALMATINSKO Ž. IME PLETENA TORBICA IME PLESALKE PAVIOVE ANTON INGOLIČ KRAJ POD ŠMARNO GORO ŠPANSKO M. IME HI RIMSKI ŠNI BOC LETOVIŠČE NA SLOVEN- PRISTAŠ SKI OBAU REALIZMA POMEMBNA ZAČIMBA VRSTA TRAVNATE ŽITARICE Z DROBNIM ZRNJEM (KAŠA) OPRIMEK, DRŽALO OTOK V S. 1ADRANI) NIZOZEMSKO MESTO (SIR) T r VISOK CERKVENI HRIB PRI BEOGRADU DOSTOJAN- STVENIK FRANCOSKI KIPAR (AUGUSTE) KAJENJE ŽMJENSKA TEKOČINA ME DIRKAČA NAJVEČJA PTICA DALMATINSKO ŽENSKO IME NADLEŽNA ŽUŽELKA KAROLY ACS TELESNE POŠKODBE ENOGLASNO VZKUK PRI BOGOSLUŽ-BIKOBORBI NO PETIE SIJ ZELO STAR MOŠKI, STAROSTA CLARKA JAKOB A4AŽ ROMAN ALBREHT NEKDANJI POGLAVAR BENETK VEUKO ITA-UJANSKO PRISTANIŠČE KEM. EL IZ SKUPINE LANTA-NIDOV IME P1SA-TEIJICE PEROCI ANTIČNO IME REKE GUADIANE OLQJ JOŽE DEL TELESA ŽUPAN V ČASU IDRSKIH PROVINC FRANCOSKO IME ZA VRH V ALPAH 1 lEMSCJeNA KABIKATVBA - Rekel sem, da pripeljite mojo hà domov do polnoči. Prvič, zdaj je ura že dve, in drugič, to ni moja hfi! zamimivostT TflTRMflN Na mnogih koroških kmetijah, v zadnjem času pa tudi pri novih hišah, je mogoče videti tatrman (ponekod je zapisano tudi taterman, torej z e). Gre za studenec s stalnim iztokom, koritom in leseno cevjo, iz katere curlja voda. Mežičan Maijan Mauko, ki se je s fenomenom tatrmana dlje časa ukvaijal in ga preučeval, ugotavlja, da je tatrman večpomenska beseda, saj je zanjo našel več kot deset različnih pomenov. Ta naj bi pomenila vodovod od zajetja do korita na gorici. V Koroškem Fužinaiju iz leta 1966 pa lahko preberemo takšno definicijo tatrmana: to je pokončni leseni steber, ki je na vrhu včasih izoblikovan v (turško) glavo, v njem je cev, iz katere teče v korito “živa" voda. Tatrman pravijo tudi stoječemu deblu, iz katerega moli nekakšna ročica in iz nje teče voda. In kar je Mauka še posebej zanimalo, tatrman je tudi idol, lik, ki je na vrhu stebra. Tu pa gre za demona in Tatrman pišemo z veliko začetnico. In tako, kot naj bi bil Floijan na slemenu strehe zato, da bi ščitil kaščo, hišo, gospodarska poslopja, skratka - domačijo, pred požarom, tako naj bi bil Tatrman na kmetiji zaščitnik vode. V Mežiški dolini je takšnih Tatrmanov precej in kot smo že zapisali, se pri mnogih novih hišah pojavjajo tatrmani kot okras. Zato je nemara tudi prav, da tudi v kratki notici v rubirki Zanimivosti naši bralci zvedo, od kod in zakaj tatrman. -© Za vas SVETU]E SOMMELUERE (vinski svetovalce) MIRO PIRTOVŠEK KDOR NE POE VINA K JEDI, JE PRIKRAJŠAN ZA MARSIKATERI UŽITEK; KDOR Pp VINO NAPAČNO, POKVARI UŽITEK SEBI IN DRUGIMI Poznamo latinski pregovor, ki pravi, da so okusi različni in da se o njih ni vredno prepirati. Kljub temu pa veljajo pravila, katero vino glede na alkohol, ekstrakt, fenolne snovi in nepovreti sladkor najbolje dopolnjujejo posamezne jedi. Vedno pa se ravnamo po pravilu, da mora biti vino dopolnilo k jedi in zato ne sme izstopati ali biti vsiljivo, jed mora oplemenititi in s svojo kislino poudariti njen okus. V nekaj naslednji nadaljevanjih si bomo skupaj ogledali predlog optimalne družitve vin z jedmi. Jedi VINORODNI RAJON Podravski Posavski Primorski HLADNE UVODNE JEDI • Dom.šunka s hrenom, vratnik, zašinek, sv. meso v tunki laški rizling, cviček, rose, rebula, tokaj, šipon, rizvanec, modra frankinja, laški rizling silvanec, zvrsti zvrsti rose • suhe klobase, salama, sav. in goren. želodec suha bela in rose vina • domača žolica in tlačenka v solati z okisanimi jedmi se vina ne družijo (ocetna kislina) • jezikova terina, šunkin parfait polsuhi laški in renski renski rizling, sivi pinot, rose rizling, sauvignon, šipon cfiardonay cabernet sauvignon kerner in izbori • gosja galantina lahka suha in polsuha bela vina • perutninsko jetrna in gosje jetrna pašteta predikatna vina modra frankinja cabernet sauvign teranton, teran merlot, rdeči capris • divjačinska pašteta z brusnicami • jastog , škampi školjke • cocktaili: s sadjem, dišeči traminec, rose in blaga sauvignon rdeča vina rulandec, beli pinot, zvrsti, suha peneča se vina sauvignon, rose z grenivko, z dinjo s špinačo, s perutnino, in z ribami, z rakci, s školjkami, s tunino vsi so sestavljeni z dodatki suhega vina ali z limono s kisom, s kechupom, nekateri pa tudi z majonezo in gorčico • Huj iz zelenjave: z grško marinado, z italijanskimi omakami za zelenjavo ali sadje, marinirani artičoki, beluši z Winaigrette omako, nadevani paradižnik ali kumarice z mesnimi nadevi jedi, ki so pripravljene z limoninim sokom ali s kisom, se ne družijo z vini, ostala pa se družijo z: renski rizling, chardonay, sivi pinot, beli capris, zeleni silvanec, rose tokaj, šipon • kraški, veprov in jelenov pršut zvrsti, modra frankinja, barbera, refoško rose teran, rose PREPIH 15/94 ~33 Glosirana črna kronika Ondalaclja pri sodniku Kaže, da so bila moja predvidevanja o vplivu vročinskega vala na povečano agresivnost pri ljudeh, ki sem jih zapisal v eni izmed črnih kronik tega poletja, kar oravilna. Pri tokratnem prebiranju policijskih poročil je takšnih nasilnih ali celo brutalnih dejanj precej manj. Tako se pač počasi napoveduje jesenski čas, ko naj bi življenje spet nekako prišlo v ustaljene tirnice. To pa seveda nikakor ne pomeni, da so bili minuli dnevi glede črne kronike mirni in spokojni. In kot v enem izmed svojih obvestil za sredstva avnega obveščanja opozarja koroška policija: "Vlomilci so nenehno na delu, da niso pravkar pri vas? Preventiva je najcenejša. Ukrepajte!" Pokala sta V večernem àsu 31. avgusta sta bila na delu tudi dva Radeljčana. Kaže, da jima je bilo v njunem mestu premirno in sta vsaj za trenutek želela pričarati "sarajevsko vzdušje". Radeljčane je namreč dodobra preplašilo nekaj močnih eksplozij - zadnja se je zaslišala celo okoli pol enajste zvečer. Policisti so naslednjega dne ugotovili, da sta dva prebivalca Radelj ob Dravi s plinom acetilenom in kisikom napolnila nekaj veqih plastičnih vrečk in jih aktivirala. Ker sta vse to počela zunaj običajnega "pokalnega časa" (Velika noč, Prvi maj, Silvestrovo -osamosvojitev in drugi svečani dogodki), bi kadija veijetno storil kar prav, če bi ju za kakšen dan poslal v enega izmed kamnolomov. Pa ne z razstrelivom, marveč s krampom. Z jesenjo je prišel spet šolski pouk. Povsod je polno nadobudne mladeži, ki si čas na poti v šolo ali iz nje pač krajša na svoj način. No, včasih se ta objestnost razlije tudi preko roba. Tako je bilo tudi 1. septembra na "koroškem cugu". Skupina dijakov je izdatno kršila javni red in mir. Policija je ugotovila, da so mladi na nekoliko bolj bučen način obhajali krst enega izmed svojih sovrstnikov (dijaški krst). V prihodnje bi bilo primerneje, če bi krsta ne praznovali ravno na vlaku. Morda raje doma v svojem stanovanju, kjer jih bo sprevodnik (beri: mama) lažje umiril. Sicer pa: kako bučna bo šele ohcet omenjenega dijaka, če je bil že krst tako glasen. Trgovski avtobus Pa ostanimo še nekoliko pri javnih prevoznih sredstvih. Eno izmed avtobusnih podjetij je sklenilo svojim strankam iti povsem na roko. In uvedli so tako imenovani "trgovski" (nakupovalni) avtobus. Njihov moto je "Od doma do trgovine". Drugače si namreč ne morem predstavljati, zakaj naj bi 5. septembra v Podgoiju voznik avtobusa zapeljal (trčil) v vogal trgovine. Slišali smo, da so Podgorčani poslej kar veseli, da skozi Slovenj Gradec ne vozi več vlak, saj bi lahko bile posledice - če bi komu prišlo na misel, da bi uvedel nakupovalni vlak - za njihovo krajevno trgovino še mnogo hujše! In ob tem za kratek oddih kratka resnična zgodba iz prometa: Neka ženska se je zvečer z avtomobilom vračala z dela. Nenadoma jo je ustavil policist. Ko mu je izročila vozniško dovoljenje, jo je precej sumljivo in strogo pogledal. Tedaj se je zavedla, da ima na sliki očala, saj bi jih pri šofiranju morala uporabljati. Poskušala se je izmazati tako, da je dejala, koliko bolje vidi z lečami. "Bo kar držalo", ji je odgovoril policist. "Vozite namreč brez prižganih luči!" Koroški policisti so prvega septembra v proznih nočnih urah ustavili nekega voznika in ugotovili, da ima pri sebi kar dve litoželezni posodi za peko. Ker ob tako pozni nočni uri v bližini ni bilo nobenega piknika, so se prolidsti z nočno stranko nekoliko podrobneje ukvarjali in ugotovili, da je možakar do prosod prišel na nezakonit način. Je pra bilo zares nepremišljeno ob poznih večernih urah voziti se naokoli kar z dvema prosodama za piknik, pri tem pa v prtljažniku ne imeti niti koščka mesa ali vsaj kakšno kost za (prolidjskega) psa!. Pri frizerju Prav tako prvega septembra je NN v Radljah moral - ob nepravem času - nenadoma začutiti potrebo pro ureditvi pričeske. Morda se je odpravljaj v gledališče ali na zmenek. Žal so bili vsi frizerski saloni zaprti. Zato je na silo vstopil v enega izmed zasebnih salonov in ker frizerke ni bilo, je iz blagajne odnesel 5000 tolarjev. Za to ceno ga pri sodniku (če bo sodnica) za prekrške čaka poštena "ondulacija". Lastnica frizerskega salona pa prosi svoje stranke, da pridejo k njej tedaj, ko ima odprto. Njen salon je namreč za urejanje pričesk ali za britje in "šišanje" in ni banka ali bankomat. Vabljivo ime ponudba, ki ga nosi eno izmed trgovskih podjetij v občini Radlje, je privabilo še enega nočnega tička. Prišel je 29. avgusta in v nočnih urah vlomil v gostišče trgovskega podjetja Ponudba na Gortini. Odnesel je le 1800 tolarjev in napravi! škode za okoli 5000 tolarjev. Tudi njega vabijo k obisku med odpiralnim časom, saj mu bodo tedaj bolj ljubeznivo postregli. Pri trgovskem podjetju pa upajo, da ga bodo lahko že kmalu postregli policistom. Nočnega ptička namreč. Se za nekaj časa ostajamo v družbi nočnih dolgoprstnežev. V noči od 27. na 28. avgust je eden izmed njih prišel tudi v gostišče Rahtel na Gmajni v Slovenj Gradcu. Nočni gost pa - kot bi morda pričakovali - ni bil žejen, marveč utrujen. Odnesel je kar devet vrtnih stolov in dve mizi. Bojda se neznanemu storilcu ne obeta nič kaj dobrega. Med mizami, ki ju je odnesel, naj bi bila tudi ena stalna (staratiseli) domačih fantov, ki ga bodo, če ga bodo seveda dobili, hudo vzeli v precep. Lastnik pa ga ob koncu letošnje poletne sezone lepo prosi, naj mu garniture prinese nazaj vsaj do prihodnje pomladi. In še tale zanimiva cvetka: 28. avgusta - kaže, da je bila to nasploh noč vlomilcev - je okoli druge jutranje ure NN vlomil še v bife Lovec na Gortini. Pri vlomu ga je opazila policijska patrola, vendar mu je uspelo uiti. NN se mora zavedati, da bo iz I o v c a zdaj postal divjad, saj mu bodo policisti sledili z vsemi sredstvi. Graničarji Neznani storilec je med 20. 8. in 26. 8. prišel tudi do stražnice Kapunar na Kozjaku in razbil steklo na vhodnih vratih ter vstopil v prostore. Ogledal si jih je - a ničesar odnesel. Preiskava gre zdaj v smer iskanja kakšne vojaške pat-role JLA, ki še vedno blodi po naših gozdovih. To bi lahko bilo namreč povsem v sozvočju s tistim znanim reklom, da so nekateri odšli v hosto že leta 1941, pa še zdaj niso prišli iz nje. Z meje pa prihaja tokrat še kaj zanimivega. Živahno je bilo zlasti 3. septembra na mejnem prehodu VIČ pri Dravogradu. Tega dne je med dragim neki avstrijski državljan preko meje poskušal pretihotapiti večjo koliano lovskega streliva. Neki Italijan pa je za našega državljana preko prehoda neprijavljeno želel prepeljati večjo količino najrazličnejšega blaga. Dva naša občana sta se želela kar takole sprehoditi čez zeleno mejo blizu mejnega prehoda Radlje. Poker s pokrom Na Koroško turnejo sta se 2. septembra podala dva Mariborčana. Na lahek način sta želela priti do večje vsote denaija. Ustavila sta se v Dravogradu in poskušala ogoljufati enega izmed gostincev. Dejala sta namreč, da ju je avtomat za poker ogoljufal kar za 257.000 tolarjev. Razumljivo se jima ta poker s pokrom ni izšel in užaljena sta zapustila 'Tumbston". Bojda se zdaj nameravata srečati s Docom Holydejem nekje drugje. Pravijo, da ni vest, če pes ugrizne človeka, marveč če se zgodi prav obratno. Kljub temu pa je tokrat v policijski kroniki zabeleženo, da je nezavarovan pes na Muti ugriznil soseda. Oba so odpeljali na opazovanje. Zanimiv primer kršitve javnega reda in miru pa prihaja iz Slovenj Gradca. Policija je morala posredovati zaradi hudega prepira in pretepa v neki družini. Posebnost intervencije je, da so zaradi nasilnega obnašanja v bunker morali odpeljati vinjeno - ženo. Tako prihajamo do novega izraza -'bunkerašica'1!. -© T.l. zavarovalnica triglav d.d. POSLOVNA ENOTA KOROŠKA 62380 Slovenj Gradec. Vorančev trg 2 Tel.: 0602/41-842, fax: 41-840 PREDSTAVNIŠTVA: Radlje ob Dravi, Mariborska 8 Tel.: 0602/73-024, fax: 73-026 Ravne na Koroškem, Trg svobode 12 Tel.: 0602/23-658, fax: 23-769 RENTNO ZAVAROVANJE ZAVAROVALNICE TRIGLAV ENA OD REDKIH ZANESLJIVIH STVARI V ŽIVLJENJU PROMING IZDELKI IZ MARMORJA IN GRANITA 62360 Radlje, Partizanska 35, Tel./fax: 0602/71-034 NUDIMO VAM: □ že gotove nagrobnike □ izdelava po vaši želji □ kratki roki izdelave □ kovinske črke, vaze in svetilke SE PRIPOROČAMO GinS PODJETJE ZA EKONOMSKE, FINANČNE IN KNJIGOVODSKE STORITVE ^RIZM^ ZLATO, SREBRO, MENJALNICA flikmsarm; Galerija Prizma Slovenj Gradec Glavni trg 29 Boutique Prizma Dravograd Oficčne une i* menjalnica Tel.: 0602 83 276 Fax: 0602 83 627 Dravograd Trg 4. julija 34 Onafót fùtùvute (Zeije O (buttai loie tiatUa O iyleCéU do*tuiče i*t u*ttet*te obiti Oute yx o&dasiitev Nova ponudba: ZOBNO IN DENTALNO ZLATO IN ZLITINE STALNO NA ZALOGI: O AUR0PAL SE o DENT0R N O AUR0DENT 20 ZELO UGODNE CENE! Staro zobno zlato zamenjamo za novo. '^4^X1 7\au>iùiée~%eAtawuufyi KOKOŠKA VZ&VA 4.».». Mt Otidu, vx6 25 a 62373 Šc*tfuvy LJ~ ttt:06oz ts-eeoirs-tg/ Ì XSISZ0 60l-9