St. 13 (1859) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 28. marca 1985 Cena: 40 din !3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom .ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki D n ni m n m n n L3 Ln rO m YU ISSN 0416-2242 delt jer im# 1 f PROSLAVA J 40-LETNICE J OSVOBODITVE V J novem mestu J NOVO MESTQ — Osred-f nr* n?vomeška oz. dolenjskaj » h ljCC*1(ev ob 40-Ietnici osvo-* i;' m Ve bo 18. maja v Novem' .— es,u ob osnovni šoli Grm, ki* ,15 i l M°S',me P° 15. udarni diviziji* jrjri'1. ? Prireditvi, ki se je bodo* ii|l,. jfžili tudi borci enot, ki soj borile po Dolenjski, bo* upnost borcev 15. divizije J vnostno podelila prapor* adtnskj pohodni enoti 15.5 l lZlJe- Že pred proslavo paj , osnovnošolska in srednje-' oh?' • m!ad‘na v novomeških c*ni s pohodi pohodnih enot J liJsn Za*a vsa pomembnejša* “PAinmska obeležja NOB vj d- - J It ***«««****««*£ PREMALO DENARJA čr^NOMELJ — Te dni poteka v Proer občini javna razprava o nihd arnu naložb s področja družbe-: PomoJ-avnost‘. kijih bodo financirali s Z (k Sl° krajevnega samoprispevka. kom arJern, zbranim s samoprispev-i rali 2slfJ v Prihodnjih petih letih zb-narja m'Ejonov dinarjev, največ de-j šo| Pa bo šlo za utrditev osnovnih ' k i ipa c zapisano v osnutku progra-i do|(0al110Pr'sPev'i š°li v Župančičevi 8 Ufa . nomlju bi v prvi fazi dozidali stor n'C’ kabinete, večnamenski pro-,eCfdelilno kuhinjo, knjižnico in 0settl ,.'co, v Loki pa dogradili vsaj 1 Milnici dr. V*ti Ilain. " 'atljost 1 sanac‘j° zidov in not bujne '1' V sern>škem vrtcu pa naj-**/», dela za 'normalen potek bodo ,'be' Pod smreko v Črnomlju kateri ? aPt>rali in dozidali hišo. v b° 61 ležišč za starejše občane. Nova razstava v »KRKI« b°c,o0VO FIESTO — Danes ob 13. uri Krke V aV*' P°sl°vno upravne stavbe ra?s( v Ločni odprli novo likovno vj| sij.V°' ^ svojimi deli se bo predsta-Krrr,! ?1^’ 8rafik in oblikovalec Ernest ritvj t,C'~ 17 Ljubljane. Na otvo- krajši kulturni program. cerkvi. lei svetega Duha bodoopra- 9- TEKMOVANJE kovinarjev °bčinNL0MEl-' - Črnomaljski eit,. j odbor kovinarske in fa *r° 'Pdustrije je pred kratkim dc| 'Sid občinsko proizvodno tev tekmovanje kovinarjev. I| ubernskem tekmovanju, ki bo v^a.se bodo pomerili tek mo- li?. Uvce " moraj° prijaviti de-de| C 20. aprila, in sicer vsaka klic>V?a orSanizacija za vsak po-Van .najVef tekmovalce. Tekmo-■ Ja se bodo odvijala v Beltu, ,v 15 poklicih, delovne orga- Zaostanek Dolenjske se veča Medobčinski svet ZSS za Dolenjsko je največ pozornosti posvečal gospodarstvu — Zaustaviti padanje življenjske ravni in skupne porabe NOVO MESTO — Medobčinski svet zveze sindikatov za Dolenjsko, ki se je sestal minuli ponedeljek, seje v preteklem letu ukvarjal predvsem z gospodarskimi vprašanji, družbenoekonomskim položajem delavcev, in z izgubarji. V sindikatih so resno prerešetali svojo ustavno funkcijo in vlogo ter akcijsko in mobilizacijsko učinkovitost. V uvodni razpravi predsednika medobčinskega sveta ZSS za Dolenjsko Jožeta Mozetiča je bilo očitno, da dolenjsko gospodarstvo zaostaja za načrti in za rezultati republike. Seveda slabi proizvodni ekonomski in proizvodni rezultati vplivajo tudi na druga področja družbenega življenja. Prednostne naloge, sindikata so še naprej sprotno obravnavanje rezul- SEMINAR KLUBOV OZN PORTOROŽ —Od 15. do 17. marca je bil v Portorožu izobraževalni seminar za člane klubov OZN Slovenije. Udeležilo se gaje 160 članov iz osnovnih in srednjih šol ter mentorji in vodstva občinskih centrov OZN. Poslušali so številna predavanja. Drago Flis je govoril o vojni zvezd, Darja Bavdaž o današnji Afriki, boštjan Dežman o mednarodni gospodarski situaciji. Iztok Simoniti o mednarodnih organizacijah, Marko Flisek o PLO, o ciprskem problemu pa je govoril Evros Aleksandrou, študent s Cipra. Predavanja so bila popestrena s filmi in diapozitivi. MARJANA AMERŠEK |......"■■»■■■m...."i...urnim BERITE DANES na 2. strani: • Še muzejske ročne centrale H . na 3. strani: * ■ I • Nov val obnove vinogradov? na 5. strani: • Moka glavni krivec za slab kruh na 7. strani: • Kako do novega bibliobusa na 8. strani: • Namesto odškodnine 24 let zapora na 9. strani: • Miloščina za nekdanje srce svobodne Slovenije na 11. strani: • Računalništvo: Dolenjska niti za korak za Slovenijo na 17. strani: • Mislim, torej robot sem na 19. strani: • Kdo ne mara atletike na 24. strani: • Petica poslej tudi za dinarje Kovinarju Malovem tozdu Promet tatov gospodarjenju in dosledno vztrajanje pri ciljih dolgoročne gospo- • Na seji so obravnavali tudi IMV in med drugim sprejeli pobude, da se ukrepi družbenega varstva uvedejo tudi v delovnih organizacijah in tozdih. Malo bolj vprašljivo pa je, ali je za vse tak ukrep v resnici potreben. Ukrepi bodo uvedeni do 15. aprila.______________________________ darske stabilizacije. Sindikat pa se bo moral zavzeti tudi za znosnejšo rast cen. ki same po sebi ne rešujejo nič. Potrebnega bo več dogovarjan ja in us-* klajevanja. medobčinski svet pa bo imenoval komisijo, ki bo pregledovala pravilnike o cenah in spremljala izvajanje zakona o cenah. Drugo pomem- bno vprašanje, s katerim se ukvarjajo sindikati, pa je gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Kakšna bo rast družbenega proizvodu na Dolenjskem'.? Če bi bila večja vsaj za pet odstotkov, bi bilo moč zaustaviti padanje skupne porabe in tudi življenjske ravni v dolenjski regiji, ki nasploh zaostaja. Rast industrijske proizvodnje je manjša. zaloge so povečujejo, tudi izvoz je manjši od načrtov. Začenja sc tudi akcija -najmanj 22 tisoč dinarjev OD.- Medtem ko jo ponekod sprejemajo in menijo, da je dobra, drugod menijo, da je naravnana k uravnilovki. Porajajo se tudi vprašanja o razmerju med delovnim in obratovalnim časom. Če bi se delovni čas zmanjšal, ne pa proizvodni, bi bilo mogoče rešiti vprašanje zaposlenosti. Člani sveta so sprejeli tudi poročilo o delu družbenega pravobranilca sam-oupravljanja in predsednika sodišča združenega dela. Na obe poročili niso imeli pripomb. J. SIMČIČ V MUENCHNU SO RAZGRABILI POSAVSKO LONČEVINO BREŽICE — Na medobčinski gospodarski zbornici Posavja smo zvedeli, da je razstavljena posavska lončevina. ki jo je po napotkih prof. Miroslava Kuglerja napravil lončar Franc Kržan, vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev. Zbirko so razprodali v dveh dneh, skoraj prehitro, saj so s tem prikrajšali kasnejše obiskovalce. Kržanovo lončevino je razstavila obrtna zadruga Panorama iz Ptuja. Ta je naročila že nove pošiljke. Končar Kržan se zdaj lahko uvrsti med izvoznike. Zveza obrtnih združenj bo poskrbela, da bo za ročno napravljene izdelke domače obrti oproščen prometnega davka in davka od prodaje proizvodov. Krška davčna uprava bo morala potemtakem izpeljati ločeno obdavčitev za njegove dosedanje izdelke in za zbirko izdelkov,s katerimi je popestril ponudbo ljudske obrti. Seveda pa pa bo moral Kržan vzgojiti še kakega mladega lončarja. ■ m-*.' POŠTA VARNO NA POTI — V teh dneh kurirčkova pošta TV Dolenjska s pozdravi predsedstvu RK SZDL potuje po skrivnih poteh po novomeški občini. Na vseh javkah, kjer se kurirji ustavljajo, je letos ob 40-Ietnici osvoboditve še posebej slovesno. Srečanje in pogovor s pravimi partizanskimi kurirji je za pionirje še posebej zanimivo in prisrčno. Na sliki: tako so si v torek dopoldan na javki izmenjali pošto kurirji Dvora in Žužemberka. Osrednja slovesnost, na kateri je pionirjem žužemberske šole spregovoril Jože Kocmurje bila pri spomeniku na Cviblju. Včeraj jo je kolesarska enota varno prepeljala v Ajdovec in predala pionirjem iz Mirne peči, danes pa je pošta v rokah pionirjev iz Šmarjete. (Foto: Janez Pavlin) Lanska izguba IMV je pokrita Novo, začasno vodstvo IMV je v pogovoru s predstavniki dolenjskega političnega in gospodarskega življenja pojasnilo prve vtise in ugotovitve__ NOVO MESTO — -15. marca ob 1.3. uri (na plačilni dan in res pet minut pred dvanajsto) je bila krita izguba IMV za preteklo leto. Pod pretnjo ustavitve proizvodnje pa še vedno vsak dan gasimo požare finančnega značaja,« je na predstavitvenem pogovoru povedal Marjan Anžur, predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa IMV. Sestanek jesklica-la Medobčinska gospodarska zbornica za Dolenjsko. vanje na dohodkovno zanimivi osnovi. Če tega ne bo mogoče doseči, bodo Vseh pet članov novega začasnega vodstva IM V je po tritedenskem spoznavanju razmer nakazalo prve ugotovitve. Položaj je celo slabši, kot jim je bil prikazan ob prevzemu dolžnosti. Te dni pridejo v Novo mesto predstavniki francoskega Renaulta, s katerimi bodo skušali doreči nadaljnje sodelo- DAN MAJDE ŠILC V četrtek, 21. marca, smo v domu proslavili dan Majde Šilc. Tudi letos so nas ob tej priložnosti obiskali borci 10. SNOUB ljubljanske. Skupaj smo se udeležili proslave, ki sojo pripravili učenci iz doma v sodelovanju z vojaškim ansamblom. Kot gostje so nastopili tudi učenci iz doma SKŠ Grm. plesna skupina OŠ Milka Šobar in Dolenjski oktet. Na prireditvi so najaktivnejši učenci prejeli priznanja in knjižne nagrade. Domski praznik smo končali s plesom. MARIJA ZEMLJAK ..................... sicer0^3?.®’ dosledno ravnala po koledarju. Vmesne začasne otoplitve so Prekril arj'v' Kmetje izkoristili za delo na poljih, a je sneg vedno znova ^HJi jodove njihovega dela. M arsikatera njiva je že zorana in pognojena, danska ,®ev* Trnovca pri Metliki so pridno poprijeli za prva spomla-M gotovo kakšno izkušnjo, ko so mu postregli z živilom, ki ne bismik> v prodajo ali pa le kot živilo tretjerazredne kvalitete, V zadnjen času je najhuje z južnim sadjem, saj so na voljo le skoraj gjiat limone in pomaranče. Tudi zelenjava ni najboljše k valil el e itd. ŽJ la. ki ne bi bilo slabše kvalitete kot včasih, danes menda skoraj N- MOJCA RETELJ, kuharica v občinskem obratu družbene prehrane v Trebnjem: »Živila, ki sedaj ne bi bilo slabše kvalitete, skoraj ni. Hrenovke imajo zdaj čisto drugačen okus kot včasih; o gnilih pomarančah, zmrznjeni in potem gnili lanski in letošnji zelenjavi sploh ne gre zgubljati besed. I udi olje je bolj vodeno in se začne takoj peniti. Slabšo kakovost smo kuharice opazile celo pri drobtinah. Embalaža pa je vedno manj skromna. Zdi se, kot da bi hoteli slabo hrano zakriti z lepo fasado.« LUČKA PEZDIRC, svetovalka zap«; \ slhve iz Črnomlja: »Mleko, kije napriab! | v trgovinah, je premalo hranljivo, imaprt t malo maščobe. Glede kvalitete kruha t11" | mam pripomb, le izbira različnih vrst krll‘ j ha je manjša kot nekdaj. Moti pa me. ^ j nekatere prodajalke kruha ne /.avij«J0' j J udi sicer odnos trgovcev do živil ni naj | boljši: košare s kruhom vlečejo po tleh.*3 J lame mečejo. V manjših prodajalnah pr£ I dajajo kruh in sprejemajo denar, ne da j pri prodaji kruha nataknili vrečko I roko. Pogostejši obiski sanitarnih inšp« 1 torjev ne bi škodili.'« MILICA SINKOVIČ, uslužbenka iz Krškega: »Založenost krških trgovin z nekaterimi živili je dokaj slaba, sploh pa so glede kakovosti občutno predraga. Zelenjavo in tudi sadje dobimo iz hladilnika in včasih je prav neužitno. Izbor sirov je majhen in nekateri so na pol grenki. Razveseljivo je vsaj to. da se je v zadnjem času precej izboljšala kakovost kruha. Še vedno pa ga včasih zmanjka, kar ni v redu.« 1 ANICA OSTERMAN, vodja nabav« Gostišča na trgu v Novem mestu. »Hra11*’ dnevno kupujemo od grosista, v trgovin3 in pri privatnikih. Velikokrat ni kaj izbi«3 ti. vzamemo, kar je. Posebej vprašljiva J« nabava zelenjave. Južno sadje, predeš«11’ limone in pomaranče, so na videz lepe- l0j da v skladišču počakajo največ dva df1. Cenejše robe se ne izplača kupovati. n?r' pol cenejšo solato, kjer je potem pol «7 padka. Posebno poglavje je letos kromP11, ki je drag. gnil, sladak pa še težko se dob« Tudi meso ni več. kot je bilo.« MATEJA ŽELEZNIK. Eurotrans Ribnica: »Ponekod prodajajo na pol gnila živila. Včasih prodajalci solato na opozorilo obtrgajo, včasih ne. Ponekod prodajajo tudi gnile banane in pomaranče. Pri skuti in nekaterih drugih živilih bi morali dosledneje kontrolirati rok trajanja. Menim pa. da v naših trgovinah prodajajo kakovostno meso,-mleko in kruh.« HALINA CVELBAR, uslužbenk3 Pj' Temeljnem sodišču v Kočevju: »P«1 na # pu sadja in zelenjave je odvisno-kakšnega prodajalca naletiš: nekateriP ^ dajajo le dobro blago, drugi P3 ^ dtaknejo tudi slabo. Kruh je bil v«3j, slabe kakovosti, zdaj pa je dober, meso in mleko je kakovostno. Žal rn.i , jogurta; smetane včasih prehitro zmanj MIHAEL KERŠIČ, sekretar občinskega izvršnega sveta v Ribnici: »V trgovini sem bil priča mučnemu položaju, ko stara ženica ni imela denarja za cel paket toaletnega papirja, ampak le za zavojček ali dva. Podobno je bilo pri petkilogram-ski vreči moke. Prodajalke se izgovarjajo, da inšpekcija ne pusti prodaje v manjših količinah. To ni res. Kljub vse pičlejšim maržam bi morali v trgovinah kupcem omogočati nakup manjših količin.« REZKA CIMERMAN, gospodinj3^ Metlike: »V Metliki jemo še kar bil« kruh. Ko smo še imeli svojo kravo. J« domače mleko čisto nekaj drugega k° ^(, daj to, ki ga kupujemo. Tudi prašiš«1' prej redili doma. Domače je ledoin3««'^ kvaliteti 111 okusu čisto nekaj drugeS3 industrijsko, a kaj hočemo, sedaj s0 . > časi. Glavni problem pa so cene. $ U izbira v trgovinah, samo denarja jez««1, manj. V mesnicah pa sploh ni nobenih več.« STANA KUNEJ iz. Brežic: »Slaho kvaliteto in pomanjkljivo preskrbo opažam predvsem pri sadju in zelenjavi. Kruh je boljši, kot je bil včasih in na voljo gaje tudi več vrst. Z mlekom pa kupci nismo zadovoljni, prav tako ne z mlečnimi izdelki. Mleko je slabo, siri niso dozoreli, izbira je majhna in pnoTičria. Nad kakovostjo mesa nimam pripomb, pri mesnih izdelkih pa se je kvaliteta poslabšala.« v/ar/j7/jr/«r/jrzjr/jr/« kmetijstvo OCENJENA belokranjska Vina SEMIČ — 23. in 24. marca je republiška strokovna komisija eno-ugovpoj vodstvom prof. dr. Sla-'Jlce Sikovec v Semiču ocenila vesto zbranih vzorcev belokranj-? _ vin lanskega letnika. Naj- °ljše belokranjsko belo vino ima °že Lovrin iz Lokev (vinska gori-ca Kot). Največ točk za sortna bela juna so dobili: za laški rizling KZ etlika (Vinomer), za rumeni mu-,at Otmar Šturm iz Metlike (Pl-|S.^‘ Vrb). za rose' Andreja Fux iz Jubljane (Berčiče). Največ točk belokranjsko rdeče vino je zbral nton Stariha iz Coklovcc. za me-, iško črnino Leopold Klemenčič 12 Gradca (Osojnik); za sortno Jueče vin0 — modri burgundec tmar Šturm. Najboljšo modro lunkinjo so pridelali v KZ Mctli-(Vidosiči). šentlovrenko Jože atkovič iz Dobravic. žametno crnino pa |van Vergot iz Metlike (Veselica). ,,N0VO MESTO — 25. marca je novomčška tržnica dobro bila ozena. Še vedno nudijo kupcem v?gato izbiro sadik sadnega dre-Ja. čebulčka in semen za pomla-^anska opravila na vrtovih. Cene auju pa so spet malce popustile, ko so tokrat prodajali malo j.anj kvalitetna jabolka že po 50 !j} Kilogram. Merice regrata, ra-•ICa in motovilca so bile po 50 din, JaJCa so bila po 20 dinarjev. • » V V oejmisca NOVO MESTO — Na Ponedeljkov sejem so kmetje Popeljali 135 puj kov, starih 7 0 10 tednov in 200 pujskov, (“•arih 10 do 12 tednov, lastnika 7 nienjalo veliko štirinožcev. "a ntlajše je bilo treba odšteti od 6.000 do 8.000 din, za pa od 8.000 do 10.000 din. Brežice sejrnu je bilo Na sobotnem naprodaj 447 Pnjskov, starih do 3 mesece in M Pujskov, starih nad 3 mesece. riejei so prodali 305 prvih in 7 rugih živali. Za mlajše je bilo 2Jn P*a^at' za starejše pa -’,0 din za vsak kilogram žive Nov val obnove vinogradov? Dokaj ugodni krediti za obnovo vinogradov — Sproščene cene vina zagotavljajo primeren dohodek tako vinogradnikom kot kletem — Strokovna mnenja METLIKA — Zadnja leta je obnova vinogradov v Beli krajini zastala, kar je spričo stanja vinogradništva povsem razumljivo: pravega dohodka od vinogradništva ni bilo, prav tako ne ugodnih kreditov za obnovo, da pa vinogradniki niso čutili potrebe po obnovi, so »krive«, naj se sliši še tako neverjetno, tudi dobre letine v zadnjih letih, ko zaradi obilice grozdja in vina ni bilo treba misliti na to, kako bi iz vinogradov iztržili še več. Sedaj pa je stanje precej spremenjeno. Sproščene cene vina zagotavljajo primeren dohodek tako kletem kot vinogradnikom, poleg tega je zaradi lanske slabe letine vina premalo in je povpraševanje zlasti po kakovostnih vinih kljub višjim cenam večje od ponudbe. Strokovnjaki so prepričani, da nasploh ekonomske razmere govorijo v prid obnovi vinogradov. Sedaj stane obnova hektara vinograda v družbeni let. prvi obrok pajetreba odplačati po tretjem letu najetja kredita. Vinograd-nik-lahko torej dobi od predračunske vrednosti obnove 65 odst. kredita in to pri računu, da sedaj.stane obnova hektarji vinograda dobra 2 milijona dinarjev. {novomeške tržnice lasti dobra 2 milijona dinarjev, pri zasebnih vinogradnikih pa seti stroški zmanjšajo na pol. če odmislimo lastnikovo delo. kolje, hlevski gnoj in dveletno obdelavo do rodnosti obnovljenega vinograda. Tak strošek pa vinogradniška proizvodnja danes še prenese. Strokovnjaki poudarjajo, da je ob zagotovljeni prodaji grozdja in ugodnih kreditih smotrneje vinograde obnavljati, kot obdelovati ostarele in izčrpane vinograde. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije oziroma njen poslovni sklad daje 20 odstotkov kredita od predračunske vrednosti obnove (seveda je osnova obnova zadružnih vinogradov), banka da 40 odstotkov kredita. 5 odstotkov pa še Razvojna skupnost Slovenije za kmetijstvo in živilstvo. Tudi kreditni pogoji so dokaj ugodni: 15 oziroma 18-odstotne obresti, rok odplačila je 10 OCENJENIH 291 VZORCEV METLIKA — Za bližnjo razstavo belokranjskih vin, ki bo od. 26. do 28. ’ aprila v Semiču, je prišlo 291 vzorcev vin. Prvo ocenjevanje je bilo v torek, 19. marca, v metliški Vinski kleti, komisijo pa so sestavljali: inž. Stane Bajuk kot predsednik in člani: inž. Mitja Kocjančič in vinogradniki Jože Vidmar. Matija Absec, Zdravko Cajnar in Jože Matkovič. Vzorcev belih vin je bilo 169. od tega 10 sortnih belih vin (laški rizling in rumeni muškat); rdečih vin je bilo 122, od tega metliške črnine 79. belokranjskega rdečega 21. sortnih rdečih 16 in 6 vzorcev roseja. Prva komisija je izločila 87 vzorcev, tako da bo strokovna komisija ocenila 204 vzorce vin. ANALIZIRAJO VZORCE ZEMLJE RIBNICA — Pospeševalna služba pri K/ Ribnica se bo tudi letos trudila, da bodo na območju uredili čim več zemljišč. Agromeliorirali bodo pašnike na območju Grčaric. Jarčjega. hriba (Velike Poljane). I ravne gore. Na Hribu in \ Malem logu v skupni r/meri 150 ha. komasacijo bodo nadaljevali \ Loškem potoku (Mali log). Hidromelioracije so bile doslej \ manjšem obsegu opravljene na območju Žima-ric in Žlebiča, lani pa so se začele na območju Ortneka. Pri Ortneku jih bodo letos nadaljevali. Večjo donosnost zemljišč nameravajo doseči tudi s pravilno uporabo.umetnih gnojil. Lani so odv zeli 40 v Zorcev zemlje na površinah. ki jih agromeliorirajo. ter na družbeni zemlji na Ugarju. Letos bodo z odvzemanjem vzorcev nadaljev ali na območju Jurjeviče in Marolč. Kmetijski Pšenica pričakuje pomoč * Snegom smo pričakali prvi pomladanski dan. Toda narava ima ® no prav, nadoknadila bo zamujeno in pohitela z rastjo. Pohiteti ‘hora zdaj tudi poljedelec, vsaj pri oskrbi žit se zdaj že prav mudi. Pa 1^ nadvse koristnem dognojevanju z dušikom, ki odloča o številu ^ asov in zrn v njem. s tem pa o količini pridelka, skorajda ni treba t'n.°^ar prepričevati. Žal nekateri dodajajo dušična gnojila lev .'•m obroku, čeprav je v dveh — ob razraščanju in kolenčenju — 2’go bolj učinkovito. Tudi pri zatiranju plevela še delajo rrnpake. tla!.- cm neusmiljeno odkriva poletje — z zorečim žitom, ki je od ec videti kot nasad maka ali plavice. Pr i 0 danes .nekaj več o tem. Zatiranje plevela je ob intenzivnem . »t-iovanju žita predvsem zaradi močnejšega gnojenja, pa tudi ne S() ho najboljšega kolobarja nujen agrotehnični ukrep. Na nesrečo tiči h Vc'ne rastline zelo različne po svoji občutljivosti oz. odpornosti herbicidov, zato ne gre brez natančnejšega poznavanja, pl ® Na jbolj razširjene skupine plevelov širokolistrtežev, kamor štejejo L., Bela metlika, osat, slak, mak, njivska redkev, gorjušica in še ne-d ,°r'. ni težko pregnati. Zadoščajo kmetom že dobro znani pripravki: erhan A, deherban M in deherban forte. Toda njihovemu delovanju Va . UBr°" odpornejši pleveli, predvsem zlovešči.smolenec, pa tudi ne-ha kurja črevca, mrtva kopriva in še nekateri. Kos so jim šele moene-I popravki, kot sodicolluid MPeombi (3 do 41 na ha), aniten 1) (2 do 3 p,.'1, ha) in deherban special. Škropiti je treba čimprej, da le znašajo inialne temperature nad 5° celzija. . (h še en ukrep je, ki sega kmetovalci premalo poslužujejo. Klub S|. u da sejejo proti poleganju odpornejše intenzivne sorte s krajšo |v.|h\(>, je ob neugodnejšem nevihtnem poletju \ ideti še vedno precej p eženih posevkov. Proti temu se obnese uporaba sredstev proti Hi' e^hji'. V prodaji je stabilan (I do 2,5 I na 1 ha), ki ga primešamo rhicidti in z enim obhodormopravimo dva koristna posega hkrati. Inž. M. L. I 4 4 * 4 I * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 SI 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 5 Seveda mora tisti, ki s pomočjo kredita obnavlja vinograd, upoštevati določene zahteve. Tako se mora držati tehnično-tehnoloških osnov, ki predpisujejo sortni sestav, obvezno nabavo trsnih cepljenk pri eni od registriranih slovenskih trsnie. sistem nasada. se pravi medvrstne razdalje, razdalje v vrsti in vzgojno obliko trt. »Kjer bodo izkoristili ta trenutek in bodo začeli obnavljati vinograde, se bodo prav odtočili.« trdi mag. Julij Nemanič iz metliške Vinske kleti, »kajti s tem si bodo zagotovili boljši zaslužek v tej panogi. Zmanjševanje produkcijske sposobnosti vinogradov pa pomeni nazadovanje panoge in zmanjševanje dohodka. Če' bomo izkoristili družbeno pomoč, bomo imeli sodobne vinograde: z ustreznim sortnim sestavom, tehnologijo, s konstantnim pridelkom, kar vse zagotavlja višji dohodek. Ljudje se vinogradom tako in tako ne bodo odpovedali. z obnovo pa si jih lahko močilo izboljšajo.« . A. BARTELJ Še nad kamen v Kamnju V tej in drugih suhokrajinskih vaseh bodo'meliorirali zemljišča — Dobra lanska bilanca del TREBENJL — Delegati trebanjske zemljiške skupnosti so sprejeli poročilo o lani opravljenih nalogah domala brez besed. Leto je bilo namreč uspešno, saj je bilo opravljeno veliko {dela zlasti na področju agromelioracij. Tudi vse hidromelioracije so uspešno končali razen manjših, vse skupaj pa je glede na skromna finančna sredstva hvale vreden dosežek. Letos bodo nadaljevali z deli v Mirenski dolini, kjer bodo pripravili izvedbeni projekt za melioracijska dela na območju ob Vejerju in Laknici. Skupnost pa bo sodelovala tudi pri spremljanju melioracijskih del na območju Bistrice. Jeseniščiee in Mokronoškega potoka, prav tako pa tudi pri regulaciji Gomilskega in Pris-tavškega potoka iz Zabršce. Temenice in Rakovšce. Z agromelioracijskimi deli bodo .nadaljevali na območju Kamnja in Knežje vasi v skupni površini 229 hektarov ter Zagorice in Dobrave, kjer bodo agromeliorirali 122 hektarov. Pri teh delih bo sodelovala Zveza vodnih skupnosti Slovenije, projekti za nadaljnja dela pa so. tako kot dosedanji, usklajeni tudi s študijo o stanju in možnostih razvoja kmetijstva v Suhi krajini, ki jo je izdelal Kmetijski inštitut v Ljubljani. NOVE SORTE TRTE ZA BELO KRAJINO METLIKA — V zadružnih vinogradih preizkuša metliška Vinska klet nove sorte grozdja, da bi ugotovili, s katerimi sortami bi lahko razširili in izboljšali trsni izbor za Belo krajino. Preizkus traja od 1 do 5let. novesorte pa preizkušajo po postopku, ki gaje predpisal republiški kgmite za kmetijstvo. Prvi rezultati bodo znani letos in nato v naslednjih dveh letih. Od rdečih sort preizkušajo modri burgundec in z.vveigeld. od belili pa beli burgundec, renski rizling, zeleni silvanec, sauvignon. šipon, rumeni plaveč, neoplanto. veltlinec. kerner, bakhus in morda še katero. Strokovnjaki Vinske kleti sodijo, da bodo za sajenje v Beli krajini primerne sorte modri in beli burgundec in sauvigrion. Melioraciji bo sledila še zložba Maja znova začeli regulacijo Podturnščice ČRNOMELJ — Zaradi poplavljanja potoka Podturnščice je bila ob njem kisla zemlja. Zato so pred dvema letoma začeli potok regulirati, vendar so takrat uredili le dober kilometer Podturnščice do brvi pod osnovno šolo v Dragatušu. Lani bi morali nadaljevati regulacijo do ceste Draga-tuš—Črnomelj, a so denar preusmerili v odpravljanje posledic naravnih nesreč v dolenjskih in posavskih občinah. Zato bo Vodno gospodarsko podjetje iz Novega mesta kot izvajalec nadaljevalo dela šele letos, vendar bodo regulirali ves potok do izvira. Lokacijska dokumentacija je že izdelana, računajo pa. da bodo nadaljevali osnovno odvodnjo maja. Eno prvih del pri tem bo gradnja 13 metrov dolgega mostu čez potok z nosilnostjo 30 ton. Pri Vodnem gospodarskem podjetju vedo iz izkušenj, daje najbolje vzporedno z regulacijo opraviti tudi melioracijska dela. Takt) bodo na ožjem območju Podturnščice liidro-meliorirali okrog 180 hektarov zemljišč. na širšem območju pa še doda-. mili 320 hektarov. Ko se bodo končali ti posegi, bodo začeli s komasacijo, ki naj bi se začela predvidoma L oktobra letos, zaključila pa spomladi prihodnje leto. Poleg teli večjih agromelioracij pa bodo izvedli Se več manjših. Urejanje zemljišč s komasacijami in drugimi posegi se bo' nadaljevalo na območju Bistrice. Jeseniščiee in Mokronoškega potoka, prav tako pa bo skupnost poskušala doseči soglasje med lastniki zemljišč pri Šentrupertu. 9 Delegati so pripomnili (udi, da strokovna služba preveč stane, saj zanjo skupnost odšteje kar tretjino sredstev. Se posebej drago se jim zdi, ker le manjši del te vsote odpade na strokovnega delavca, kar 110 milijonov dinarjev pa stane priprava gradiv. Ena izmed pomembnih nalog kmetijske zemljiške skupnosti je bila in je še vedno spremljanje intenzivnosti. _ obdelave kmetijskih zemljišč. Na tem področju je bilo že marsikaj narejenega. vendar tudi težav ne manjka. Neobdelana zemljišča so močno razpršena po občini, lastniki senedrže navodil, zakoni so ohlapni itd. Kljub temu bodo poskušali odkriti čjmveč slabo obdelanih zemljišč. V občini Trebnje so že sprejeli kategorizacijo zemljišč glede na vrednost. To pa je osnova za agro-karto. ki jo bo vzorčno izdelala Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti tudi za občino Trebnje. J. S. I S I S I s I s I s > I s I N I S I s I s I s I k I s I s I \ I s I s I s I s I s \ \ \ s I s I k I s I k I s I s I * k l. EN HRIBČEK BOM KUPIL~ Ureja: Tit Doberšek Zimska pozeba in pozna rez vinske trte Eudi koledarska pomlad nas je razočarala. Zaradi tega je pretežna večina vinogradov še neobrezana, v inogradniki pa sc še vedno pogovarjajo o letošnji zimski pozebi. Na predavanju, ki ga je imel strokovnjak Kmetijskega inštituta Slovenija mag. Tone Zafošnik 19. marca v Šentjerneju (nav zočih je bilo okrog 120 vinogradnikov), je predavatelj izjavil, da je letošnja zimska pozeba na trtah naredila celo več škode kot najhujša zima tega stoletja v letu 1929. Koliko to drži. bo najbrž težko dokazati. Škoda na trtah zaradi zimske pozebe je po izjav i predavatelja v severnovzhodnem in tudi jugovzhodnem (prizadeto je zlasti . Bizeljsko) vinorodnem območju Slovenije v nizkih legali ponekod l()()-odstoina. v višjih legah pa od 20 do 80 odstotna. Zato zimske pozebe letos ne moremo zanikati. Poškodovani so v glavnem glav ni brsti na enoletni rozgi, stranski brsti so pa povečini nepoškodov a-ni. Nad 12 milimetrov debele rozge so bolj pozeble kot rozge debeline 6 do 12 milimetrov. Prav tako so skoraj povsod pozehla višje stoječa očesa, to je od vznika navzgor, od 5 očesa dalje. Iz povedanega sledi, da kdor trt še m obrezal, naj pušča le rozge, debele od 6 do 12 milimetrov, ne daljše kot 4 do 6očes na rozgah, ki imajo krajše medčienke. Eudi mag. Zafošnik je sv etoval, naj režemo na kratko ter puščamo nekaj več rodnega lesa. Z rezjo pa ni treba hiteti, boljše je čakati tako dolgo, da se bodo brsti začeli razvijati. I.e tako bomo lahko najbolje presodili, kako kaže rezati. Če imamo ro/ge. ki niso pozeble. i/ starega lesa. jih lahko narežemo na daljše reznike. ker'so. pri nekaterih sortah (laški rizling, šipon, zeleni silvanec in še nekatere) mladike iz teli rozg tudi rodne. Ne smemo se ozirati na nekoliko deformirano obliko vzgoje trt e. saj bomo to lahko pri prihodnji rezi popravili. Pri rezi od zimske pozebe poškodov anih v inogradov ne glejmo na število rozg, ampak na pozebo. Čim več očes pozebe, tem več rodnega lesa moramo pustili na trti. če hočemo imeti vsaj nekaj pridelka. Strah pred pozno rezjo je odveč! Ker borilo zaradi slabega vremena in zaradi zimske pozebe letos na splošno trto bolj pozno rezali, se mnogi vinogradniki bojijo, da je pozna rez za trto škodljiva. Glede tega povem, da je vsak strah pred pozno rezjo trte odveč. Mnogi praktični vinogradniki cejo v normalnih letih priporočajo pozno rez. Pozna spomladanska rez v času, ko gornja,očesa na rozgi že odganjajo. zadrži razvoj očes na spodn jem delu rozge. Tako se uspešno izognemo spomladanski pozebi. Grozdje v toplem vremenu pozneje cvete in lepše odcveti, iz očes in stranskih očes požene večje število mladik z grozdi, kar ugodno vpliva na večji pridelek. Rast mladik je sicer nekoliko slabša. zalo trti pomagamo z naglo delujočimi umetnimi gnojili. Pravilnost pozne rezi so pokazale izkušnje iz zimske pozebe trt v letu 1929. Solzenja se pri pozni rezi ni treba bati. kajti takoj ko botrta začela odganjati, se bo solzenje ustavilo. ( e korenine trte-srkajo vodo in v votli topljiva hranila, potem rastlina to tudi uporabi. Solzice padejo na zemljo, zemlja pa tahra-nilti ponovno vrača trti. Zato solzenje trte ni tako škodljivo, kol mnogi mislijo. I. DOBI RŠI K S I S I 5 I S I N I S I S I s I s I s I s I s I N I V I s I s I s I s > I S' I N I I N I S I 5 l i > I S I S I N I S I S I s J Vse je nared, le pomlad zamuja Letošnja setev naj bi dala v novomeški občini za 9 odst. več pridelkov gnojil. Nekaj težav imamo le pri semenskem krompirju, zato gremo celo v uvoz. Domačega semenskega NOVO MESTO — Za spomladansko setev je semen dovolj, zatika se le pri krompirju; gnojila so, kmetje imajo vsa navodila, le zemlja čaka na obdelavo. Zaradi dolge zime bo setev kasna. Čeprav republiški dokumenti predvidevajo le 3-odstoino kmetijsko rast. novomeška občinska resolucija pa 4-odstotno. je kmetijska zadruga Krka Novo mesto zastav ila setev tako. da pričakujejo za 9 odst. več pridelkov. Vodja pospeševalne službe dipl. inž. Miha Krliin je o setv i dejal: -Na območju novomeške občine bo letos posejanih na površinah kooperantov •2300 ha koruze za zrnje. 720 ha silažne koruze. 300 ha krompirja. 320 ha trav no-dcteljnili mešanic in 1400 ha okopa-vin: kolerabe, pese. soje. boba. Razen tega bomo v rtnine pridelov ali na 14 ha pov i šin. Skupno bo v setev v kIjučenih 5580 ha njivskih in 1440 ha trav niških zemljišč. Do končane setve bo na razpolago dovolj semen in zaščitnih sredstev ter NUJNE ZLOZBE KOČEVJE — Na seji skupščine kmetijske zemljiške skupnosti so delegati kritično obravnavali poročilo o minulem delu in predlogih tez za novo kmetijsko zemljiško zakonodajo: Govor je bil o zložbi kmetijskih zemljišč in o statusu kmeta. Podatki o številu parcel in številu posestnikov v krajih ob Kolpski.dolini. Poljanski dolini. Banjaluki in Strugah kažejo močno razdrobljenost kmetijskih zemljišč. Zato bo nujno potrebno v prihodnje posvetiti več skrbi in nameniti tudi denar za zložbe teli zemljišč. KZS kot nosilka zemljiške politike je v preteklem letu imela za te namene zelo malo denarja. Lansko leto so v občini pozidali nekaj nad 6 ha kmetijskih zemljišč, mnogo pov ršin se uničuje tudi z drugimi iieev identirailimi posegi. Zatilje hi-Ki v pogledu varov anja' k met ijskih zemljišč preskromna obravnava. Miha Krhin: »Če hoče kdo i/. zemlje dohiti dohodek, naj upošteva, da sodobni način kmetovanja ne trpi napak.« krompirja primanjkuje zaradi gnitja v lanskem letu. Ker ga prej kmetje niso množično zamenjali, bi radi zdaj vsi naenkrat seme. tega pa ni mogoče zagotoviti iz domačih logov. Da se kaj takega ne bo več zgodilo, bomo letos sami začeli pridelovati semenski krompir na 8 hektarih. Semena koruze je dovolj priporočenih sort. regres pa bo znašal 10 din za kilogram, vendar je pogoj, da kmet uporabi preizkušeno seme. Seme je resda drago, vendar ga je nujno uporabiti, če hočemo zagotoviti v elik pridelek. Gnojila so trenutno na zalogi, dobivamo jih postopoma, ne bi si pa upal trditi, da se ne bo nič zataknilo, ker so pri nabav i stalne težave zaradi, deviz.« • Ali se bodo kmetje rav nali po vaših navodilih? ••Čez zimo smo imeli več izobraževalnih seminarjev, udeležba pa še nikdar ni bila tolikšna. Kmetic- kažejo interes za sodobno kmetovanje, dobili pa so tudi pismena navodila. Celoten setveni načrt je dobro zastav ljen, ima vse možnosti za uspeh, če bodo kmetje res upoštevali strokovna navodila.« R. BAČI R V. I). PLAZ OB ČABRANKI KOČEVJE — Ob Čabranki med Žurgami in Črnini potokom drsi površinski plaz. širok okoli 50 m. proti tej reki in groži. da jo bo zajezil. Posebna ekipa je odšla v ponedeljek na to območje, da bo poskrbela za ukrepe, če bo potrebno. Hmelj spet na kostanju Sevniški kmetijski kombinat postavlja novo žičnico za nasad hmelja sorte golding LOG PRI BOŠ I AN.IU — Sevniški kombinat se loteva nove velike naloge, naprave 81 Im novih hmeljev ih nasadov. Tačas je polje pri Logu že polno kostanjevih drogov, ki bodo spet nadomestili betonske. Inž. Srečko Zveglič pra-vi. da so sc ob narav nih nesrečah lani in predlanskem kostailjev i nosilci bolje obnesli, zlasti pri v elikih nasadih. Želczobctonsko ogrodje žičnice je po svoje bolj občutljivo, saj prelomljen steber ni več uporaben. Pri nov em loškem nasadu bodo uporabili močnejše jeklene v rv i. za sidra pa les akacije, kije znan po svoji trpežnosti. Hmelj naj bi v njem prvič obirali že prihodnje leto. Da bodo pospešili rodnost, bodo sadi- li h meljske sadike iz ukoreninjen-eev. ki so jih vzgajali v soseščini. Zanimivo je. kako so v sevniški občini, kjer na vsakem koraku manjka večjih kmetijskih površin, prišli do tega polja. Kmetijski kombinat je imel na l.ogu nekaj njiv. S komasacijo, nekaterimi odkupi pa tudi zakupi so prišli do sedanjih 3.2 hektarja. »Kmetijci z grenkobo opazu jemo, kaj se dogaja z boštanjskiin poljem okrog se- 1 danje gramoznice, kjer naj bi izkopali poseben kanal ob gradnji iiidrocentrale. To bi bila edinstvena površina za hmelj, kakršnih ne premoremo več nikjer drugje, a kaj. ko kmetijci še vedno nimamo pravega glasu!« z bolečino omeni inž. Zveglič. A Ž IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN fr, KS Šmihel je še vedno izjema Vse krajevne skupnosti so lani zbrale 85 milijonov din samoprispevka, od tega je zbranih 36 milijonov v mestu — Novi most čez Krko tao! Invalidi ocenjevali svoje delo NOVO MESTO — Od I. junija lani poteka na območju novomeške občine nov srednjeročni program, za katerega zbirajo samoprispevek (pole šolskega) vse krajevne skupnosti z izjemo krajevne skupnosti Šmihel. V najbolj zaostalih krajih pa prostovoljno plačujejo celo 2 odst. samoprispevka, tako 'da so najbolj obremenjeni. V krajevnih skupnostih Dolž, Mirna peč. Podgrad, Škocjan in Uršna sela krajani v tem srednjeročnem obdobju plačujejo 2-odst. samoprispevek za potrebe v domačem kraju, v vseh ostalih krajevnih skupnostih pa imajo uveden 1-odstotni samoprispevek. Izjema je. kot že rečeno, Šmihel pri Novem mestu, kjer so bili na referendumu proti samoprispevku, a dobivajo sredstva od SIS in druga kot vse 0 Zaenkrat nihče ničesar ne združuje, denar ne leži nikjer, dobivajo ga krajevne skupnosti in ga porabljajo za svoje potrebe. Ko bo gradnja mosta aktualna — pričakujejo, da bo to proti koncu tega srednjeročnega obdobja, bodo mestne krajevne skupnosti več združevale za most. Gradnja mostu pride v novi družbeni srednjeročni plan občine in nikakor ni res, da bi seji odpovedali. ostale krajevne skupnosti. To ni najbolj pošteno, posebno še, ker so Šmihelčani obljubili neuspeli referen- KAJ BO Z MERCATORJEM? NOVO MESTO — Celoten zaplet okrog združevanja Mercatorjevega tozda Standard in Kmetijske zadruge Krka. kije bilo lepo zamišljeno in je ob drugem neuspelem referendumu v Mercatorju propadlo, je 21. marca obravnavalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu. Ocenili so. da posebno v pripravah na drugi referendum vodstvo tozd Standard in sindikat v kolektivu nista izpe- . Ijala dogovorjenih priprav, zlasti ne obravnave po sindikalnih skupinah. Predsedstvo občinskih sindikatov pa vztraja na prizadevanjih za združitev* predvsem zaradi ekonomske upravičenosti in uresničitve občinskega programa o razvoju trgovine v občini. Šolski program dobro kaže NOVO MESTO — Če ne bo še bistveno slabših gospodarskih razmer, kot so že, potem bo verjetno prvič v zgodovini tokratni referendumski program za gradnjo šol povsem uresničen. Tako obetavno oceno so dali 22. marca na predsedstvu občinske konference SZDL Čeprav cene materialov in gradbenih storitev naglo rastejo, jih vedno višji osebni dohodki prehitevajo. pravv tem pa je skrivnost uspeha pri uresničevanju občinskega programa za izgradnjo šol, za katerega občani plačujejo 1-odstotni šolski samoprispevek. Medtem ko so lani načrtovali, da bodo zbrali 50 milijonov, din tega samoprispevka, so višji osebni dohodki omogočili, da so zbrali 91 milijonov dinarjev. In ker je še iz • Predsedstvo SZDL je odločno zavrnilo glasove in pobude, naj bi občinski program spreminjali v korist gradenj šol na območju mesta. • prejšnjega programa ostalo neporabljenih 5,6 milijonov dinarjev, je bil lanski prihodek za gradnjo šol (z amortizacijo vred) 110 milijonov dinarjev. Za dograditev in'posodobitev osnovne šole Žužemberk je šlo v preteklem letu 22.X milijonov dinarjev. slabe 3 milijone dinarjev pa za dokumentacijo za gradnjo osnovne šole na Otočcu, ki je letos na vrsti. Po odštetju bančnih stroškov poslovanja v letu 19X4 je ostalo za letošnja dela 84, 3 milijona din. Kot kažejo zdajšnji izračuni, bo letos na voljo za gradnjo šol po občinskem programu 246 milijonov dinarjev. Na seji odbora za gradnjo šol so predlagali, da bi ta sredstva v celoti namenili za gradnjo in dograditev šole na Otočcu (z oprerho vred). 10 milijonov din pa bo šlo za pripravljalna dela v Vavti vasi. Če se ne nodo razmere poslabšale lahko v Vavti vasi računajo na začetek gradnje jeseni 1986. R. B. dum ponoviti, vendar se doslej še niso zganili. Približno tako so razpravljali člani predsedstva občinske konference SZDL, ko so obravnavali lanskoletno poročilo o krajevnem samoprispevku. V celoti je bilo zbranih na območju občine 84.9 milijonov dinarjev, od tega v 10 mestnih krajevnih skupnostih 36.4 milijonov din. S tem so v krajevnih skupnostih (ob prostovoljnem delu) veliko naredili. Predsedstvo SZDL je dalo tudi odgovor na vse pogostejša vprašanja v zvezi z gradnjo novega mostu čez Krko V Novem mestu, ker je bilo ob referendumu rečeno, da bodo mestne krajevne skupnosti združevale del sredstev v ta namen. Gre pa za gradnjo »z zamikom- zaradi trenutno težkih razmer v gospodarstvu. Novi most je tako hud zalogaj. da se bo gradnja bržkone vlekla čez dve srednjeročni obdobji. Gradnja je nujna, kajti stari kandijski most je čedalje bolj betežen. Kmalu ga bo potrebno spet popravljati. Akcija za novi most je pravzaprav že začeta, saj se z elektrogospodarstvom že dogovarjajo za stavbo (nasproti občine) ki jo je potrebno porušiti že v fazi pripravljalnih del. R. B. Varčujemo na nepravem mestu Celodnevna šola na ravni leta 1981 NOVO MESTO — V sedanjem srednjeročnem obdobju, ki se izteka z letošnjim letom, v novomeški občinski izobraževalni skupnosti niso dosegli vseh zastavljenih ciljev in uresničili vseh razvojnih možnosti. Referendumski program izgradnje šol je bil npr. uresničen le polovično, stabilizacija z obveznim varčevanjem v skupni porabi pa je med drugim preprečila uresničitev planiranega širjenja programov celodnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja. Ti programi so ostali na ravni leta 198L V celodnevno šolo je v občini vključenih 56. v podaljšano bivanje pa 20 oddelkov, kar je skupaj 26 odstotkov. Vsi razredi imajo celodnevno šolo v Dolenjskih Toplicah in na Prevolah, razredi od prvega do petega v Brusnicah, od prvega do četrtega v Novem mestu na Grmu ter od prvega do tretjega v osnovni šoli Katja Rupena v Novem mestu. Podaljšano bivanje je organizirano za osem razredov v Bršljinu. za šest razredov v Šmihelu, za tri razrede v Vavti vasi. za po en razred pa v Stopičah. Šentjerneju in na Malem Slatniku. V prihodnjem srednjeročnem obdobju do 1990 naj bi po načrtih vse do sedaj uvedene oblike celodnevne šole in podaljšanega bivanja zadržali, širili pa naj bi jih v skladu z materialnimi možnostmi, in sicer po letu 19X7. Leta 199« naj bi bilo v novomeški občini vključenih v tovrstne oblike dela 37 odstotkov oddelkov in 43 odstotkov . vseh osnovnošoledv. Če ne bo spet prišlo kaj vmes. Ni namreč videti, da nanj bo šlo že kmalu kaj bolje, da bi lahko tudi v te. izredno pomembne namene dali več denarja. Že sedaj pa so vse šole (tudi celodnevne) dolžne uvajati vsebinske elemente celodnevne šole v svoje vsakodnevno delo. Z. 1..—D. Letna skupščina Društva invalidov Novo mesto NOVO M ESTO — Čeprav je od ustanovitve Društva invalidov Novo mesto minilo šele tri leta. ima društvo danes že 520 članov. Na sobotni letni skupščini v Domu kulture so oednili prizadevanja društva za čim boljše življenjske in delovne razmere. Večina članov (317) je redno zaposlena, zato so del nalog društva prenesli v delovne organizacije. V tem času jim je uspelo ustanoviti štiri aktive invalidov v večjih delovnih organizacijah, med katerimi se je še posebno izkazal aktiv invalidov DO »Novoteks«. Žal še ni uspelo ustanavljanje podobnih aktivov v krajevnih skupnostih. V društvu je trenutno vključenih le 23 članov, mlajših od 30 let. kar je razveseljiv podatek, zaskrbljujoče pa je. da je vzrok invalidnosti kar v 17', nesreča pri delu. V tem času je bilo zelo pomembno tudi delo komisije za soeialna vprašanja invalidov, ki pa zaradi premajhnih finančnih sredstev ni mogla reševati gmotnega stanja svojih članov. Ukrepi najtežje zadenejo prav invalide. Večina ima najnižje osebne dohodke in pokojnine in jih vsaka podražitev močno prizadene. Invalidi, ki so vezani na posebno vozilo, porabijo mesečno tudi do 80 litrov bencina več kot zdravi ljudje, če se hočejo normalno gibati. Žato so predlagali, naj bi uveljavili predlog, po katerem bi del prispevka od cene bencina in drugih goriv odvojili na račun poednitvegori-va za gibalno motene invalide. Komisija je finančno pomagala tudi socialno ogroženim invalidom pri udeležbi na izletih, srečanjih in klimatskem zdravljenju. J. p. VEC BOLNIKOV V ZDRAVILIŠČA NOVO MESTO — Občinska zdravstvena skupnost Novo -mesto je morala lani nameniti za zdraviliško zdravljenje nekaj več kot 31 milijonov dinarjev ali 5 odstotkov več. kot je bilo planirano. Zdravniški konziliji so odobrili zdravljenje v zdraviližču 1.045 bolnikom iz novomeške občine, kar je 18 odst. nad planom, za 17.453 oskrbnih dni. Od tega je zdravljenje lani koristilo 995 ljudi. Povprečno so bolniki preživeli v zdravilišču 16,65 dni. zdravljenje enega bolnika pa je povprečno stalo 32.545 dinarjev. Več izobraževanja S skupščine obrtnega združenja Novo mesto Koristno namenjen denar 2 milijona dinarjev, zbranih od lanske sindikalne članarine, je namenjenih pomoči delavcem NOVO M ESTO — Kot solidarnostno pomoč pri izrednih dogodkih v družinah, za letovanja in za enkratne pomoči delavcem / nizkimi osebnimi dohodki je novomeški občinski sindikalni svet ob zaključnem računu za leto 1984 namenil 2 milijona dinarjev iz sindikalne članarine. Da bi omilili stisko, v kateri seje zaradi draginje in drugih okoliščin znašlo bržkone precej zaposlenih v novomeški občini, se je sindikat odločil za pomoč, kolikor dopuščajo finančne možnosti. Iz tega sklada bodo pomoč lahko dobili delavci in njihove družine, če njihova delovna organizacija ni mogla oblikovati sklada skupne Prašiči prinašajo izgubo Razkorak med družbeno priznano in proizvodno ceno prašičev je vedno večji in že ogroža poslovanje METLIKA — Glede na razmere so v temeljni zadružni organizaciji Kooperacija v metliški Kmetijski zadrugi s poslovanjem v lanskem letu zadovoljni, saj so vse enote TZO. se pravi klavnica, trgovina in kooperaca-ga poslovale pozitivno. Celotni prihodek TZO je lani znašal 840 milijonov dinarjev, za poslovni sklad pa so namenili 23 milijonov din. Ena največjih težav, ki se tako tekoč iz dneva v dan še povečuje, je nesorazmerje med lastilo ceno prašičev in družbeno priznano ceno. ki je osnova za oblikovanje maloprodajne cene svinine. Že doslej je prašičereja v okviru TZO poslovala z izgubo in prav zaradi prašičereje je enota kooperacija v zelo težkem položaju. sedaj pa se bojijo, da utegnejo te težave ogroziti celo dobro poslovanje celotne TZO. • Letos TZO načrtuje gradnjo skladišča za kmetijske pridelke in reprodukcijski material v Podzemlju, ki jo odlagajo že več let, stala pa naj bi okoli 40 milijonov dinarjev. V planu imajo tudi nadaljnje agro in hidromelioracije in komasacije. Družbeno priznana cena živih prašičev je še vedno 162.12 dinarjev za kilogram, proizvodna cena pa se že bliža 300 dinarjem za kilogram. Metliška klavnica, enota TZO, zakolje na leto okoli 9.000 prašičev. Večino jih dobijo iz farm. v katere je metliška Kmetijska zadruga vlagala v razširitev kapacitet: iz Nove Topole kakih 4.000, iz Stične približno 2.500 na leto, ostalo pa iz organiziranega pitanja na območju metliške zadruge, se pravi iz mini farm na Otoku, v Pravutini in na Krasincu. Poleg prašičev zakoljejo v metliški klavnici od 900 do 1.000 glav goveje živine na leto, ki pa jo dobijo izključno iz lastne proizvodnje in organizirane- ga pitanja pri kooperantih. Prireja govedine sloni v glavnem na doma pridelani krmi. kateri dodajajo minerale in vitamine, ker gre res za bolj ekstenzivno, dalj časa trajajoče pitanje. so pa zato stroški manjši. Razveseljivo je. da se stalež živine ne zmanjšuje, tako da je v metliški občini okoli 1.600 do 1.7(M) krav in govejih plemenic in okoli 600 pitancev. Ob združitvi KIT in Mercatorja je prišlo do nekaterih sprememb tudi v metliški zadrugi, tako da se je dejavnost TZO Kooperacija razširila. Sedaj spada v okvir TZO tudi lastna kmetijska proizvodnja, se pravi poljedelstvo in živinoreja — v Mestnem logu je 120 pitancev v turnusu — in servis za popravilo kmetijske mehanizacage. Sedaj je v TZO zaposlenih 80 ljudi, okoli 600 kooperantov pa redno in z vso svojo proizvodnjo sodeluje z metliško zadru-go. A. BARTEI..I porabe. Pomoč je predvidena, če gre za smrt. elementarno nesrečo, smrt ožjih družinskih članov ali težjo .invalidnost. Prav tako bodo delno krili stroške letovanja delavcem in njihovim družinam, ki so slabega zdravstvenega stanja. a zaradi slabih socialnih razmer že tri leta in več niso mogli na pravi dopust. Enkratne pomoči pa bodo dodeljevali za nakup ozimnice. Jcu-rjave, šolskih potrebščin in obleke za otroke, ob daljši bolezni delavca, ob vselitvi v novo stanovanje in v drugih izjemnih okoliščinah. Zaenkrat so pripravili teze za oblikovanje pravilnika, po katerem bodo upravičencem dodeljevali vse tri vrste sindikalne pomoči. Gradivo je 21. marca obravnavalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, ni pa še sprejet pravilnik. R. B. NOVO MESTO — 25. marca je bila tu skupščina Obrtnega združenja Novo mesto, ki združuje 600 rednih obrtnikov. Kot najpomembnejšo odločitev so sprejeli začasni sklep o I-odstotnem prispevku (pavšalisti K) odst.) iz dohodka obratovalnic, namenjenega domačemu združenju za redno delo. Skupščina je začela s kratko slovesnostjo, na kateri se je predsednik združenja Ivan Kranjc toplo zahvalil lani upokojenemu obrtniku Vinku Novaku za dolgoletno delo v združenju in njegovih samoupravnih organih. V nadaljevanju so potrdili delovna in finančna poročila za preteklo leto. v razpravi pa so se najdlje zadržali ob .letošnjem, delovnem načrtu. Po enoletnem delu združuje v lastnih prostorih — prvič v zgodovini — so pogoji za delo ugodnejši, so ugotavljali delegati. V letošnjem planu, ki je zelo bogato zastavljen, so poudarili pomen izobraževanja v raznih oblikah dela. Da pa bi ga lahko organizirali, kot si ga sami želijo, bodo lastno stavbo dokončno uredili z učilnico vred. Za letošnje delo domačega združenja bodo potrebovali okrog 9 milijonov dinarjev, za kar bodo sredstva zbirali po enakem načelu kot v zvezi s tem. da gre-zaenkrat le za akontacijo I-odstotnega prispevka. To pa je za obrtnika in družbo znatno odrekanje. Zanimivih razprav je bilo več. kaže pa. da v obrtnih delavnicah s storilnostjo in disciplino nimajo nikakršnih težav in da se srečujejo tudi z zelo zanemarljivo fluktuacijo. Osebni dohodki zaposlenih pri zasebnih obrtnikih so znatno boljši, kot jih imajo njihovi kolegi v združenem delu, vendar je tudi delovni čas dobro izkoriščen. Obrtniki so poudarjali, da želijo dobro sodelovanje z občinskimi službami. kar'pa je še odprtih vprašanj, jih bodo te dni dokončno razjasnili. Ker obrtniki znajo ceniti čas, niso imeli nobenih »uvodničarjev', ob vnaprej dostavljenih gradivih, razprave pa so bile kratke in jasne, tako da bi setu racionalnosti pri sestankovanju lahko mnogi naučili. BAČER KONČNO PRAVA POSTAJA — V osnutku programa del iz novega samoprispevka je tudi gradnja prepotrebne avtobusne postaje v Metliki, kajti sedanje zasilno, neurejeno pa tudi nevarno postajališče nikakor ne ustreza današnjim potrebam. V pripravi je nov samoprispevek Z njim bi v bočini zbrali 94,3 milijona din ali 20 odst. vrednosti del METLIKA — Z junijem se bo v metliški občini iztekel sedanji samoprispevek, še pred tem pa bo referendum za nov samoprispevek v tej belokranjski občini, ki je po tem, koliko časa njeni občani neprekinjeno plačujejo samoprispevek, v Sloveniji prav na vrhu. Izdelali so že osnutek programa del, ki naj bi jih v naslednjem petletnem obdobju opravili s pomočjo samoprispevka. Po tem osnutku naj bi v tem času s samoprispevkom zbrali blizu 94.3 milijona dinarjev. Od tega je predvideno, da bodo 80 odstotkov namenili zn uresničevanje programa del samoprispevka. 20 odst. pa za uresničevanje planovkrajevnih skupnosti. Vrednost del, ki naj bi jih po tem osnutku programa v tem obdobju opravili, so ocenili na dobrih 378 milijonov dinarjev, tako da sredstva samoprispevka predstavljajo petino vrednosti načrtovanih del. Za gradnjo športne dvorane pri metliški osnovni šoli naj bi iz samoprispevka ilamenili 17 milijonov dinarjev ali 19 odst. vsega potrebnega denarja. Drugo večje delo iz osnutka programu je gradnja prepotrebne avtobusne postaje v Metliki, ki naj bi stala 30 milijonov dinarjev, polovico te vsota pii naj bi prispevali iz samoprispevka. Za gradnjo mostu čez Lahinjo v Geršičih je iz samoprispevka predvidenih K) milijonov dinarjev ali manj kot tretjina vsega potrebnega de- narja. za razširitev telefonskega omrežja v občini pa 20 milijonov din ali 15 odst. celotne vrednosti. Za oskrbo z vodo (sem so vštete tudi raziskave in čistilne naprave) naj bi v tenrobdobju skupaj namenili 35 milijonov din. od tega 5 milijonov ali 14 odst. iz samoprispevka. Za posodobitev cest Slanina vas — Radoviča in Drašiči — Kr-mačina in za večja vzdrževalna dela predvidevajo v petih letih 58 milijonov dinarjev, od tega iz samoprispevka 8 milijonov ali 14 odstotkov. Tako je že iz osnutka programa del jasno, da so se v občini odločili za res najnujnejša dela, ki bi jin v tem obdobju lahko uresničili. A. B. Novomeška kronika PETROL — Obljubljamo, da vsa) 14 dni ne bomo napisali nič slabega0 novomeških prodajalcih bencina Fantje so v primerjavi s šentjernejsk0 Petrolovo posadko pravi heroji dela-V soboto je na 'črpalki v Šentjerneja dežural en uslužbenec. Ko so naenkrat pripeljali trije žejni avtomobili. možak mirno sedel za mizo in zač® šteti denar. Začel jez velikimi bank;"" ci. nadaljeval s srednjimi. Ko se je j veliko strastjo lotil še kovancev, jed" avtomobilistov izgubil živce in odpe Ijal, najbolj potrpežljivi pa je dočakal. da sta se od nekod pojavila še dva črpalkarja. Seveda mislite, da sta & takoj postregla. Ne. za začetek s)s začela preučevati eno črpalk, kot daj0 vidita prvič v življenju. BONI — Poročajo, da je akcija 'M ranja denarja za pomoč lačnim Al' ričanom izredno dobro uspela. Lep0 in prav. vendar bi morali organizator)1 poskrbeti tudi za nekatere malenkost'-čeprav so le kozmetične narave. Otroku si dal za Afričane na primer lO®* din, iz šole pa je prinesel bon za 20 dim Saj razumeš, da je bonov žara01 izredno ugodnega odziva zmanjkal0: Ali jih je res tako težko" dol iskati j1*1 izumiti kakšno drugo obliko potrdila-ki je hkrati tudi stimulacija in tako zapreti pot govoricam?. SMUČANJE — Novomeški obrtni' ki so pred kratkim po pošti prejo1 izpolnjeno denarno . nakaznico. ,s katero naj bi slovenskemu smučanje nakazali 5.000 din. Nakaznici sta b]” priloženi dve pogrošni nalepki. 51“ Venski smučarski trust se očitno sam sebi že toliko velik, da mu Jc odveč že najbolj osnovna vljudnost-Za 5.00(Min bi obrtnik že zaslužil ne kaj prijaznih besed, še zlasti, ker je. poslovnem svetu navada, da f vljudnost temeljna lastnost prosilce'1’ Morda pa ne gre za prošnjo, morda Je posredi slovenska varianta »Gane sterske kronike«.. Ena gospa je rekla, da v -Ha*! občini na veliko sekajo jabolka, k1 so jih nekdaj zasadili ob cesta®' Kdo bi si mislil, da bo stara Jug0, slavija skrbela za kurjavo revežev' V času od 14. do 20. marca so. novomeški porodnišnici rodile: Dan ca Hudak iz Sečjega sela — Mirijo. ■ Anita Zore i/ Malkovca — Kad1) Antonija Škvarč iz Gornjih Skopic Antona. Dragica Šepics Homa De- nisa. Irena Vtič iz Brezov ice- -Jurettt' ,de Vilma Mihelčič iz Dolenje Težke vi — Majo. Slavica Udovčiz Šentrupep — Andrejo. Irena Blatnik iz KrrncT — Lovra. Marija Birsa s Sela pri S*r11 — Matjaža.barija Miketič iz Lrn‘ mlja — Aleša. Marija Pekolj ^ Mokronoga — Tadeja. Marjeta gar iz Črnomlja — Valentino. Nevt0' Velše s Sela pri Semiču —' Nato-( Vladka Šimee iz Črnomlja — Darju Hudorovac iz Lokev — ■ ^ rino. Stanislava Bolite iz Vinje vas'^ Andrejo. Darja Pust iz Mokronog0 . Katjo, Cirila Brajdič iz Lokev — rino. Mihaela Vavpič iz Dolenj* .. Toplic — Bernardo, Mihaela Strga^. Leskovca — Dušana. Karmen vcc z Mirne — Boruta. Antonija iz Dolg* Rake — Stanislavo. TatJ° Bcrtole iz Dolenjskih Toplic — bla lijo. Maja Abram iz Brezja — K ^ Marjeta Ravnikar iz Lutrškega sela deklico. Martina Kosec iz Gorenj\ K Suhadola — deklico, Anica Bij|C g Prapreč — deklico. Marija j; Črnomlja — dečka. Migida Pe,rlVa Gornje Lokvice — deklico. Daf' .. Poličnik iz Loške vasi — deklico. ^ narda Rozman iz Kanižarice deklico. IZ NOVEGA MESTA: Oli'^ Metelko s Ceste herojev 22 — 5°"J Tatjana Kalčič s Ceste herojev 56' Jureta. Vanda Župevec s Poti na rjance 32 — Katjo. Zdenka Kn;i'CJ£t Na Tratah 6 — Tanjo. BrigitaŠerc iz Kristanove 30 : Ervina. M n' Povše iz Lamutove 14 — Majo in na Bojovič z Ragovske 9 a — ( Čestitamo! Sprehod po Metliki IGRALSKA SKUPINA ŠKE OSNOVNE šole vadi Kekca. tnikom v kulturnem domu Edva^ Kardelja. Mlade igralce vadi in tovarišica Ivanka Rus, kostume J bodo sešili v Srednji šoli tekstilne., meritve v Metliki. Kekca pa b ^ gotovo zaigrali še za druge gledale • sicer ne obiskujejo osnovne šole- POBUDO JE DALA KRAJEvrJ-f. ORGANIZACIJA RK. mladi akt'.’ v ti RK pa so tisti, ki so jo sprav' je življenje. Gre namreč za zbtf j, prispevkov za lačne v Afriki. M obiskujejo metliške krajane, jimr0 gajo, za kaj gre, zato ni nič čudnL? da je akcija iz dneva v dan uspe: .•šneP IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir t/ivPEj?A MLADINSKA POl.I-'UNA SOLA — Pretekli teden so v zaključili mladinsko poli-j ? ™J°, ki jo je redno obiskovalo 31 3gSaleUev. občasno pa še nadaljnjih Dr H -*e 'zredno dobro uspela {in t1 zaradl tega-ker so ubrali na-katerim so mlade pritegnili v raz-,Ve'kjv se je pokazalo, da črno-šn a mJadinci niso ravno ravnodu-1 do težav v naši družbi. Predvsem P°kazalo to, da bi organizator ra| ,lnska konferenca ZSMS — mo-_r. Poviti več javnih tribun, raz-jji v’. j.er bj prišli do besede mladi in J r jih bili pripravljeni poslušati in J,m odgovarjati starejši. NUSpELI TUDI KULTURNIKI — din ■ pr‘jemov se niso lotili le mla-ni.c'-ampak tudi črnomaljski kultur-' V pensionu Lahinja so — očitno . gledu Metličanov, a to sedaj sploh , nra jniembno — pretekli petek pri-j, 1 Predstavitev antologije Pesmi za,oJ?edežele- Rdo ima več zaslug kult ’ Pr'reddev tako lepo uspela, "'vlia|Urnik' abgostinci, ne bomo ugota-doh fe^ Pa -ie’ da so se tokrat zelo Drj; r° u-ie*‘ 'n ponudili Črnomaljcem Jeten večer. Ti sedaj nestrpno i?-r Ji°' kdaJ bo na Dolenjskem znova ,zsla kakšna knjiga. zobotrebci ^ANlMANJE za razprodaje oSekne jfav v ribniški občini realni ničan'1 b°dki naraščajo, varčni Rib-To Je rad‘ kupujejo na razprodajah. k0 J" je Pokazalo tudi pred kratkim, so lik j ko P°d ugodnimi pogoji, ki kredit V®-*3*' proizvajalci (6 mesečni talnih' |5Z °bresti), pokupili večino lr8ovine0 g' k' S° -i‘h ponuJale "SV RNk0VANJSKA zadruga? tvj D lbnic> razpravljajoo ustanovi-v 0c.^estai?ovanjske zadruge, in sicer °čju l[.U E'ka' Zidali naj bi na obm- ŠOLI — Ribniška osnov-cjje a Je naprosila delovne organiza-kabina.fP°mo.e Pr' ureditvi dodatnega Potno* 23 f'z‘k° in kemijo. Podobna ditev ° Je b'la P°,rebna tudi za ure-PretVornika nad Obrtrfikom. Pelovne odi Sredstva že n,7|"e..?rSan'zac'ije so se v glavnem ., °ctle, da bodo dale zaprošena Qbža" o vPrasuje £ Jk \' /medved odgovarja ničan\° Pem sk*ePa*> da Rib-enc, ne bodo spali na doseženih s spodarskih uspehih? pr„7 "er investirajo v vse, le v °citvene zmogljivosti ne. L&robi oboe iz Kočevja ljenju k)D LUŽE — Ob dežju ali ta-Ces'ahSrirga ke v Kočevju polno luž po asfa|.-‘ '•‘jraft. pločnikih in tudi drugih Mn,)8ran‘b ab tlakovanih površinah. Da njjutcb Površin je dotrajanih in so lukn,e VečJe ali manjše vdrtine oz. Pa sp|()^a nekaterih cestnih odsekih dn PoSeb,nJ«-'. zato se sreminjajo v jezera. Saj So uevšečno je za pešce ponoči, da st ,!]Fc (zaradi varčevanja ali mor-nj„o ai ac'jskega obnašanja?) skro-1 Pa sploh ne razsvetljene. Koristen izlet niitVo^MV-JE’ R1BN|ČA - Ured-Globt c ^ne je v sodelovanju z druo;-0Urorn- Namo in nekaterimi m urejeno primerno odvo- nizirai * minulo soboto orga- °bV -„tln lzlet v kočevsko in ribniško Pravih' ^ Ko«vju so izletnikom privil^ j^v Nami ogled prostorov tetrgo-ojjh ■ u8oden nakup, v prodajo sv-se V|(|. eJkov pod ugodnimi pogoji sta ribnjo*1^3 Trikon in Tekstilana, v Jurjtvj1, obč‘ni pa tovarna Sukno iz Trebanjske iven s0VkE SE- KDO JE ZMAGAL — Baje Vprgj.^anisti v Dani zastavljali ostra alk0j.a,?Ja’ zakaj je treba spet podražiti Podoh* Pijače, pa o odstotkih in Pa s„ n°- Kljub ostremu spraševanju ga|a I7lcnda ve, daje tudi to pot zrna-VsCene °n°mska nuja in so se pijače vtnto° P°dražilc. In kaj lahko ugoto-lastovt .tern: ena protipodražitvena ka še ne prinese zamrznitve cen. tNik.Nj vodilnih MED OBR- je v , j~7 Med trebanjskimi vodilnimi P0|e;ldniem času lov zelo priljubljen, tpa a a Pa še obrt. In v skladu s te-njjo v ema opredelitvama se tudi polhom- [Sle.obeb stanov. Med vodilnimi ma .. ,a n* več takega, ki ne bi imel do-2a Q. enc lovske obleke in karabinke. v0(ji|nj se je.s'ccr odločilo nekaj manj Prime ’ a Jc sedanji seznam že kar ti:/j ren ^(rkaz o perspektivnosti obr-m0(c| l° scje odločil nekdanji direktor šušlr.a Pa,vodja prodaje v Tesnilih, Se je še o nekaterih, vendar so Pa od jc se o neKaterin. veno , Nehali. Baje na pritisk ZK! Zdaj Preo7, Znajdi med propagando m nreceva anjem! Moka — glavni krivec za slab kruh Poleg tega v črnomaljski Pekarni navajajo tudi iztrošene stroje, pomanjkanje ___________prostora, premalo kvalificiranih pekov — Odnosi se urejajo______________ ČRNOMELJ — Na predlog^črnomaljskega in novomeškega izvršnega sveta je bil lani maja V tozdu Žito Novo mesto sprejet ukrep družbenega varstva,predvsem zaradi motenj v samoupravnih odnosih v eni od treh enot tozda, v črnomaljski Pekarni. Čeprav so bile motnje tudi v novomeški enoti, pa je bilo najhuje prav v Črnomlju, kjer so jim očitali kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine, samovoljo nekaterih delavcev, familiarnost in neučinkovit delavski svet. In kako je v Črnomlju danes, po desetih mesecih ukrepa družbenega varstva? Konec preteklega leta se je sestala komisija za družbeni nadzor in ocenila, da so doseženi rezultati dobri ter nakazala možnost predčasnega prena-hanja ukrepa družbenega varstva. »V naši pekarni ni bila toliko vprašljiva Desetletje plodnega sodelovanja V krajevni skupnosti Adl-ešiči so praznovali ADLEŠIČI — V spomin na 22. marec 1945, ko so okupatorske sile s pomočjo ustaških enot požgale, porušile in izropale sedem vasi v današnji krajevni skupnosti Adlešiči, ter na dan. ko so pred štirimi desetletji v Beli krajini zadnjič počile sovražnikove puške, praznujejo Adiešičani svoj praznik. Letos je bil še toliko bolj slovesen, saj mineva desetletje, odkar sta krajevni skupnosti Adlešiči in Stara Ljubljana podpisali listino o pobratenju, prav toliko časa pa je Gostinsko podjetje Ljubljana pokrovitelj adlešiške osnovne Sole. V tukajšnji krajevni skupnostiso lani uresničili celoten program del, največja pridobitev pa je bil most čez Kolpo pri Žuničih. Poleg tega so prebivalci Miličev. Žuničev in Paunovičev dobili telefon, pred zaključkom del pa je tudi telefonsko omrežje v vaseh, ki telefona še nimajo. Obnovljeno je bilo električno omrežje v Velikih in Malih selih, nadaljevali so z gradnjo vodovoda do Gorenjcev. Te dni je končno pridobljeno uporabno dovoljenje za primarni del vodovoda v Adlešičih. V letošnjem letu jih čaka se veliko dela. najbolj pa si želijo, da bi dokončali partizansko magistralo. Na nedeljski slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti sta si pobrateni krajevni skupnosti izmenjali vrsto priznanj za dolgoletno plodno sodelovanje. Polcgtegaso Ljubljančani podarili Adlešičanom okrog 1600 knjig, umetniki in krajani iz KS Stara Ljubljana pa so jim podarili umetniške slike. B. M. Revna trgovina Trebanjski Mercator se je komaj izognil rdečim številkam TREBNJE — Mercatorjev tozd Gradišče je lansko poslovno leto komaj zaključil brez rdečih številk. Obljubljeno zmanjševanje zakonskih obveznosti je bilo pičlo, obveznosti iz dohodka so naraščale hitreje kot akumulacija. Svoje pa je opravila tudi inflacija. Seveda te ocene še zdaleč ne bi bile tako črnoglede, če trgovina na drobno nasploh ne bi bila v težkem položaju. Razlika v ceni, ki pomeni za trgovska podjetja glavni vir za pokrivanje stroškov, je padala. Trebanjski Mercator pa bi samo z razliko v ceni. ki je lani znašala nekaj čez 81 milijonov dinarjev, posloval z izgubo. Poleg tega morajo trgovske organizacije zaradi pomanjkanja trajnih obratnih sredstev najemati kredite po visokih obrestnih merah, kar vse vodi v zniževanje akumulativne sposobnosti. Seveda pa ni moč na tak način odpirati novih trgovin in posodabljati starih. Če pogledamo nekoliko podrobneje. kako je lani posloval Mercator, potem ugotovimo, da so dohodek povečali kar dobro. Ta je večji za 62 odst. in za 37 odst. večji od načrta. To je še posebej ugodno, če vemo. da so porabljena sredstva naraščala še hitreje. Čisti dohodek pa je bil seveda premajhen, da bi kril potrebe po akumulaciji. Pomanjkanje lastnih obratnih sredstev je krepko prizadelo ta kolektiv. Zaloge vežejo kar 66 milijonov dinarjev. Poleg tega pa ni bil dosežen plan obračanja zalog; namesto da bi dosegli koeficient 10.48. so ga le 9.67. Posledica tega jc bilo najemanje kreditov, za katere pa je bilo treba plačati kar 18 milijonov dinarjev obresti ali za 85 odst. več kot leto pred tem. Nekoliko boljše rezultate je opaziti pri ostalih kazalcih poslovne uspešnosti J. S. kvaliteta kruha, ampak predvsem medsebojni odnosi, ki so vplivali na red in disciplino. Zavedamo se. da bo potreben daljši čas, da sc bodo razmere uredile, saj so bile težave več let,„ pove Marjan Ostanek, ki jc vodja črnomaljske enote šele 4 mesece. V Črnomlju se zavedajo, da bi bil . PRIZNANJE GASILCEM — Med številnimi, ki so ob prazniku krajevne skupnosti Adlešiči prejeli priznanja, je bilo tudi tamkanšnje gasilsko društvo. Na fotografiji: predstavnik adlešiških gasilcev (na levi) prejema bronasto priznanje OF iz rok pobratimov iz KS Stara Ljubljana. kruh lahko Se boljši, kot glavnega krivca za slabšo kvaliteto pa navajajo moko, ki jo lahko delno izboljšajo z mešanjem, sicer pa ni upanja, da bi dobili moko bistveno boljše kakovosti. Težave so tudi v tem, da ne morejo ponuditi toliko belega kruha, kot potrošniki želijo, kajti deleža porabljene bele in črne moke morata biti enaka. Pred ukrepom družbenega varstva je na Pekarno letelo veliko pripomb zaradi nepravočasne dostave kruha v prodajalne, kar jc bila hiba dispečer-ske službe, delno pa tudi posledica težav z vozih. S petimi avtomobili, od katerih so trije stari več kot 8 let in iztrošeni, morajo oskrbovati 88 odvzemnih mest po vsej Beli krajini, ob četrtkih pa vozijo izdelke tudi v Novo mesto. Težave imajo tudi z opremo in tehnologijo, ki je v desetih letih, odkar je v Črnomlju pekarna, niso prenavljali. Zaradi veliko večje proizvodnje, kot jc bila pred desetletjem, so prerasli tudi prostore. Gradnjo podnega skladišča imajo v načrtu od leta 1982. a se jc iz leta v leto prelagala. Kaže pa, da bodo končno le prišli db njih. »Gotovo bi bila kvaliteta kruha boljša tudi. če bi imeli več kvalificiranih pekov. Sedaj so ustrezno usposobljeni le štirje peki in slaščičar, ostali so priučeni, zato smo začeli v tozdu z, dopolnilnim izobraževanjem. Menim pa. da delo pekov, ki je težko in predvsem nočno, ni primerno nagrajevano. Lanski povprečni osebni dohodek v naši enoti jc bil dobrih 26 tisočakov in bojimo se. da bodo zaradi nizkih plač delavci začeli odhajati od nas.« pravi Ostanek. M.BEZEK Slabše, a še vedno dobro Lani poslovalo ribniško gospodarstvo brez izgub — Izvoz nekoliko opešal — Obresti žro dohodek RIBNICA — Organizacije združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti so minulo poslovno leto uspešno zaključile, čeprav letni obračun kaže, da so bili ti uspehi v obračunskih obdobjih med letom še boljši. To ugotavlja informacija SDK. Najbolj razveseljiva je ugotovitev, da je ribniško gospodarstvo lani poslovalo brez izgub, saj takih občin v Jugoslaviji ni veliko. Industrijska proizvodnja je lani porasla. Gospodarstvo jc lani izvozilo za preko 3.5 milijarde dinarjev (indeks 84). uvozilo pa za preko 700 milijonov (indeks 135). Vendar izvozijo še vedno za 5-krat več. kot uvozijo. Porasli sta gospodarnsdt in donosnost, upadli pa akumulativna in reproduktivna sposobnost. Gospodarstvo jc zelo odvisno od posojil, posebno za obratna sredstva, obresti zanje pa so »požrle« kar 580 milijonov dinarjev (indeks 203). kar je 59 odst. sredstev, razporejenih /a razširitev materialne osnove dela. Za osebne dohodke je gospodarstvo razporedilo 57 odst. več. za skupno PRIPRAVE NA KONFERENCO ZKVS KOČEVJE — V pripravah na volilno konferenco občinske organizacije ZRVS. ki bo predvidoma v prvi polovici prihodnjega meseca, je vodstvo reorganizacije pripravilo poročilo o lanskem delu. Iz tega je razvidno. da so vse naloge v krajevnih organizacijah ZRVS kočevske občine uspešno uresničevali. Člani ZRVS so uspešno delali tudi v številnih delegacijah in ostalih organizacijah. V minulem letu so sprembnili nekatere organizacijske oblike. V Predgradu in Osilnici sta prenehali delovati krajevni organizaciji, v Kočevju pa so namesto ene ustanovili tri krajevne organizacije. Poživili so delo aktivov ZRVS v delovnih organizacijah in skupnostih. Dosedanjemu vodstvu, predsedniku Matiji Prazniku in sekretarju Špiru Žegarcu, je potekal mandat, zato bodo na tej konferenci izvolili noveor-gane vodstva te občinske organizacije. V. D. POMOČ ZA LAČNE IN ŽRTVE POTRESA VELIKA LOKA — Delavski svet Tesnil iz Velike Loke je na predlog osnovne organizacije sindikata sprejel sklep, da pomaga lačnim v Afriki, in žrtvam potresa na Kopaoniku. Zanje je odobril 30 tisoč dinarjev. Denar so nakazali iz sredstev skupne porabe. porabo delavcev celo 109 odst. več. za razširitev materialne osnove dela 47 odst. več. za rezervni sklad 76 odst. več. za reprodukcijo 53 odst. več. za akumulacijo pa so namenili 54 odst. več. J i podatki povedo tudi. da ribniško gospodarstvo v globalu ni upoštevalo usmeritev republiške resolucije o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. J. P. Slaba izolacija Izkušnje iz kurjenja RIBNICA — Lado Orel, predsednik kurilnega odbora na Trgu Veljka Vlahoviča v Ribnici, je povedal, s kakšnimi težavami so se otepali v tej kurilni sezoni in kako so jih reševali: Letos je bila pri nas kurjava razmeroma kar v redu. S kurivom smo varčevali, a so bile kljubtemu povprečne temperature v stanovanjih višje kot v prejšnji sezoni. Poseben problem pa so nekvalitetno zgrajeni bloki, ki so tudi slabo izolirani. Pri blokih A 1 in A 2 je slaba fasada in težave so z ravno streho. Pri ostalih so tudi slabo izolirane kleti in podstrešja. Zato so v pritličnih in najvišjilj stanovanjih bistveno nižje temperature in znašajo tudi 2do 3 Celzija. Za te razlike ni kriva kurjava. Nismo pa še ničesar ukrenili, da bi tisti, ki imajo manj toplo, plačevali manj. Cena je enotna: 79 din za kv. meter stanovanja skozi vse leto. Na našem območju je 250 stanovanj. rednih neplačnikov pa je manj kot 10. Veliko zmede pa je nastalo zaradi izključitve iz ogrevanja dveh najnovejših in najkva-litetneje zgrajenih blokov, v katerih so v glavnem mlade družine, tu ni večjih socialnih problemov, ni starejših in bolnih. Ta odklop je vzbudil pri stanovalcih ostalih blokov lažen občutek, da bi se tudi oni lahko na klasičen način ceneje ogrevali. Žal pa ni tako, ker je v ostalih blokih manj dimnikov in tudi slabši so. slabša je izolacija itd. A Lado Orel Sklenjeno je bilo. da bo Komunala do konca maja prevzela ogrevanje v Ribnici. Vendar ni ničesar storila. Zato smo kar predstavniki blokov oz. naselja sklicali sestanek in povabili nanj tudi predstavnike Komunale in občinske skupščine. Od Komunale ni bilo nikogar, predsednik občinske skupščine Stanko Rus pa nam je zagotovil, da bo o tem. če ne bo nič narejenega. že v aprilu razpravljala občinska skupščina in nato ustrezno ukrepala.« , PRIMC Izgube kazijo izboljšanje Kočevsko gospodarstvo se popravlja, še izvzamemo trikratni porast izgub — Veliko za obresti KOČEVJE — Gospodarstvo kočevske občine je po ugotovitvah SDK doseglo ob zaključku minulega leta precej boljše rezultate, kot je bilo pričakovati ob devetmesečnem obračunu. Žal se je v primerjavi z letom prej močno povečal obseg izgub (indeks 310), medtem ko so te izgube v primerjavi z devetimi meseci lani celo manjše (indeks 95). znašajo pa skupno 72.5 milijona dinarjev. Izgubo imajo vsi trije proizvodni tozdi It asa. in KG-tozd Kmetijska kooperacija. Zanimivo pa je. da med izgubarji ni nobenega izmed tistih, ki je izkazoval izgubo ob koncu leta 1983. Razvuavljiva je tudi rast temeljnih kazalcev gospodarjenja, nadaljnje ugo- Dijaški dom dočakal prenovo Denar prispevala republiška izobraževalna skupnost ČRNOMELJ — Predvidoma maja bodo v Črnomlju začeli adaptirati tamkajšnji dijaški dom. Po sedanjih cenah bodo dela veljala 30 milijonov dinarjev, konec avgusta, ko naj bi bila preureditev zaključena, pa bo po predračunih potrebno odšteti še dodatnih 8 milijonov dinarjev. Denar bo v celoti zagotovila Izobraževalna skupnost Slovenije. Investicijski program predvideva dokončno sanacijo stavbe in adaptacijo sanitarij ter bivalnega trakta doma, s čimer bi v glavnem izenačili' prostorske pogoje s funkcionalnimi in higiensko-tehničnimi normativi. V dijaškem domu bo po adaptaciji prostora za 144 učencev, osnovna šola pa bo še vedno imela v najemu štiri učilnice, ki jih bodo v popoldanskem času uporabljali gojenci doma. Večina v devizah RIBNICA — Eurotrans Ribnica je bil ustanovljen leta 1971 in je imel čez dva meseca le tri tovornjake s skupno nosilnostjo 21 ton. Danes ima ta 240-članski kolektiv 110 sodobnih vozil s skupno nosilnostjo 2750 ton. Lani je kolektiv Eurotransa s 96 vozili ustvaril 975 milijonov din celotnega prihodka. 330 milijonov din dohodka in 160 milijonov din čistega dohodka, vse to pa ob primernih osebnih dohodkih in skladih. Preko 80 odstotkov celotnega prihodka je deviznega prihodka (konvertibilnega), le 16 odstotkov pa dinarskega. Ta uspeh je rezultat dolgoročnega načrtnega dela v domači delovni organizaciji in tudi z domačimi in tujimi poslovnimi partnerji. Za uspehe so gotovo zaslužni tudi •vozniki, od katerih jih je prek 30 v Eurotransu že od prvega leta njegove ustanovitve. Vozniki dosegajo s svojimi vozili zapadnoevropske norme. Tudi tehnična služba je dosegla kar 70 do 80-odstotno delovno sposobnost vozil, čeprav so delali v zelo slabih pogojih. Delo bo zdaj lažje in kakovostnejše, saj so te dni odprli novo mehanično delavnico in dobili 15 novih vozil. J. P tovitvepa niso preveč spodbudne. Tako je kočevsko gospodarstvo zelh odvisno od posojil, zlasti za obratna sredstva. Za obresti je plačalo preko 1,2 milijarde (indeks 184), kar predstavlja 89 odst. sredstev, razporejenih za razširitev materialne osnove. Celotne terjatve do kupcev so ob koncu leta presegle celotne obveznosti do dobaviteljev za blizu 700 milijonov. Tudi čekov in menic je kočevsko gospodarstvo prejelo za skoraj 5 milijard več, kot jih je izdalo. Vse to ima za posledico tudi negativni saldo obresti, ki je znašal blizu 750 milijonov din (indeks 177). Med slabostmi naj omenimo še visoko stopnjo odpisanosti opreme, ki znaša kar okoli 80 odst. J. P. PRIZNANJA SODELAVCEM RIBNICA — Ob prazniku občine Ribnica jc tudi kolektiv Eurotransa podelil priznanja najuspešnejšim poslovnim sodelavcem. Prejeli so jih Aero Celje, Black and Decker Grosuplje. Du-nav Ljubljana, Kroop and Co. Sped. —G_es Hamburg, Steklarna Hrastnik, Šipad Sarajevo, Walter Scber — Internationale spedt-lionsgesellschaft Ereilassing. Unis Sarajevo in občinska skupščina Ribnica. Na'tej svečanosti je o zgodovini in dosežkih Eurotransa govoril direktor Dušan Čuk. člane kolektiva Eurotransa, poslovne sodelavce in druge goste pa je pozdravil tudi predsednik KPO Integrala Ljubljana Anton Rous. V kulturnem programu so nastopili operni pevci Ladko Korošec. Rajko Koritnik in Sonja Hočevar ter Ribniški oktet. Tesnila sledijo zahtevam trga Tesnila iz Velike Loke so že izdelala tesnilo za glavo motorja, ki ga ni treba zategovati — Velika vlaganja v znanje se obrestujejo _ VELIKA LOKA — »Čeprav smo bili na začetku lanskega leta vse prej kot optimistično razpoloženi, smo dobro zaključili lansko poslovno leto,« pravi Anton Hočevar, direktor Tesnil iz Velike Loke. »Prihodek smo povečali za tretjino, povečali smo tudi dohodek, vse to pa seje poznalo tudi pri osebnih dohodkih, ki so pri nas najvišji v občini. Ker smo te rezultate dosegli le z delom, velja tudi za naprej, da bomo morali krepko poprijeti,« je pribil Hočevar. Lani so namreč v Tesnilih zelo povečali proizvodnjo pa tudi izvoz, s katerim pa, žal. niso dosegli načrtov, ki so bili le preveč visoko zastavljeni. Vendar ne bodo odnehati. Na konvertibilne trge se bo izvoz letos povečal za polovico in naj bi dosegel že več kot milijon dolarjev. V povečanje izvoza so prisiljeni, saj morajo precej materialov še vedno nabaviti na zunanjem trgu. Trudijo pa se tudi, da bi z znanimi proizvajalci tesnil v Zahodni Evropi navezali tesnejše stike, ki bi sc ■kasneje lahko poglobili do tesnejšega partnerstva. Tudi vzhodni trgi so zanimivi, saj so ponekod že prešli na konvertibilni obračun izvoza. Tako je z Rumunijo pa s Poljsko, kamor naprej prevzemajo velike posle tudi na Češkoslovaškem in v Sovjetski zvezi. # Dglovna organizacija, ki ježe vrsto let med najboljšimi v občini, svojega novega statuta še nima urejenega; prej je namreč delovala kot tozd v okviru delovne organizacije Donit iz Medvod. »Zdaj je več kot jasno, da na jugoslovanskem trgu 'ne bomo mogli povečati prodajo tesnil za motorna vozila. Na srečo smo kmalu spoznali nove usmeritve in začeli s proizvodnjo industrijskih tesnil. Tu že imamo prve uspehe, saj smo sposobni ponuditi tudi izdelavo tesnil po naročilu, s kratkimi roki. kar je izredno pomembno za tovarne, ki so v remontu. Zavedamo se. da gre razvoj po svetu skokovito naprej in vlagamo vse sile v to, da bi mu sledili. V Nemčiji namreč že delajo motorna tesnila za glave motorjev, ki jih ni treba zategniti. Mi pa bomo prav v tem letu podobno tesnilo ponudili Sovjetom, ki ga bodo vgrajevali v lade in vaz. Letos bomo povečali proizvodnjo tesnil za domala tretjino, prav tako bomo povečali tudi proizvodnjo elastometala in teflonskih tesnil. Računamo, da bo prihodek znašal že dve milijardi dinarjev, kar je več kot polovico več kot v preteklem letu,« je dejal Hočevar. J. SIMČIČ IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN EETRTK0V INTERVJU r* i i' Pohitimo, ne odlašajmo več! Za pomoč Sevnici in Kopaoniku so Brežiški občani zbrali 671 tisočakov — Za lačne v Afriki BREŽICE — Življenja brez vzajemne pomoči si dandanes ne moremo več zamišljati ne v občini ne v regiji in republiki. Za solidarnost ni meja. tudi na svetu ne. V brežiški občini in Posavju seje ta oblika močno uveljavila po naravnih nesrečah, ki so v zadnjih letih povzročile ogromno škodo v vinorodnih predelih, najprej na Bizeljskem, potem še v Sevnici. Za pojasnilo o tem. kako potekajo tovrstne akcije v brežiški občini, smo zaprosili predsednico koordinacijskega odbora za razširjanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti pri OK SZDL Mimico Avsec. Takole je povedala: — Že nekaj časa zbiramo sredstva za pomoč od toče prizadetim v sosednji sevniški občini in od potresa prizadetim na Kopaoniku. Tej akciji se je zdaj pridružilo še zbiranje pomoči lačnemu prebivalstvu afriških držav. Odbor poziva k sodelovanju vse DPO. krajevne skupnosti, delovne organizacije in šole. Akcijo vodi občinski odbor RK. pri katerem se ta sredstva tudi zbirajo. Ali že lahko poveste, koliko denarja so ljudje do zdaj prispevali in kako ste ga razdelili? Po razdelitvenem programu, ki ga je napravil koordinacijski odbor, smo iz. 0,22-odstotnega prispevka od enodnevnega zaslužka namenili 400 tisoč dinarjev za poravnavo sprejete obveznosti do sevniške občine in 500 tisočakov za pomoč prebivalstvu Kopaoni-ka. Preostali denar, ki se bo še zbral iz. tega naslova, bomo dali za pomoč afriškim državam. Odbor je na zadnji seji ugotovil, daje do zdaj zbranih 671.466-dinarjev in od tega zneska je Sevnica že dobila 400 tisočakov. Razliko 271.466 dinarjev smo nakazali na zbirni račun SRS za pomoč prizadetim na Kopaoniku. Računamo, da bodo v tem mesecu izpolnili solidarnostno obvezo vsi delovni kolektivi^ Med njimi jih je. žal. kar precej, ki so na to pozabili. — In kako poteka akcija za pomoč afriškim državam? — V prodaji so denarni boni v skupni vrednosti 354 tisoč dinarjev. Prevzele so jih krajevne skupnosti in delovne organizacije. Zgleden je primer brežiškega SIo-vina, ki je poleg enodnevnega zaslužka vnovčil Se za 13 tisoč dinarjev denarnih bonov. Izredno dobro so se izkazali tudi pionirji naše občine, ki so mimo bonov na lastno pobudo zbrali nad 100 tisoč dinarjev. Zbrana sredstva bomo sproti prenakazovali za posamezne namene. Vsi vemo in mnogi so tudi ob katastrofi v naši občini na lastni koži občutili, kako dobrodošla je hitra pomoč, zato ne odlašajmo, ampak pohitimo in se še danes pridružimo solidarnostni akciji s čim večjim prispevkom! .1. T. J Po dvorišču spoznaš gospodarja Blagovnici v Brežicah prinaša dober glas tudi lepo vzdrževano okolje BREŽICE — Na prste ene roke bi lahko prešteli javne zgradbe z vzorno urejenim in vzdrževanim okoljem. Celo v velikih turističnih objektih zanemarjajo to skrb. V Brežicah po stalnem vzdrževanju trat in gredic ter po čistoči okolice s parkiriščem vred najbolj izstopa Blagovnica Posavje, ki ob vpadnici v mesto vzbudi pri vsakomur prikupen vtis. »Naše vodilo je. da obiskovalec hiše lepo in dobro založeno trgovino se po dvorišču oceni, kakšen je gospodar.« je povedal vodja te trgovske hiše Goran Krošelj. Zato skupaj s sodelavci stalno skrbi, da niti notranjost niti zunanjost nista zanemarnjeni. Po hortikulturni ureditvi ob dokončanju Blagovnice pred štirimi leti je kolektiv dokupil za 200 tisočakov okrasnih sadik. Poldrugo leto je okolico urejal poklicni vrtnar, s katerim so sklenili pogodbeno razmerje. Pozneje so poiskali rezerve v domači hiši in za vzdrževalca okolja postavili Jožeta Pungcrčiča. V sezoni mu pomagajo tri čistilke. Goran Krošelj je med drugim povedal. da so se za hortikulturno ureditev vnaprej dogovorili tudi z Ljubljansko banko, ki ob Blagovnici gradi svojo ekspozituro. Skrbi za okolje ne bodo opustili. Tudi to sodi k ponudbi. Pred Z IZMENSKIM DELOM DO USPEHA BREŽICE — V nekaterih delovnih organizacijah že letos lahko bistveno povečajo proizvodnjo z vpeljavo druge oziroma tretje izmene. Stroji bodo tako bolje izkoriščeni, nove zaposlitve pa ne bodo zahtevale dodatnih investicij. Tako imajo možnost vpeljati tretjo izmeno na dveh linijah v Tozd Opekarna — Rudnik z zaposlitvijo osmih delavcev. Vdobovskem Trimu si bodo pomnožili proizvodnjo z izpopolnitvijo dvoizmenskega dela. Zaposliti morajo še 24 delavcev. O vpeljavi druge izmene naj bi razmišljali tudi drugi kolektivi, predvsem taki. ki zdaj ne izkoristijo obstoječih zmogljivosti. vsakdo rad ustavi. Pri njih na terasi Pomoč Afričanom Dober odziv KRŠKO — Občani v krški občini so se lepo odzvali v solidarnostni akciji »Pomoč prebivalcem dežel Afrike«, ki jo vodita koordinacijski odbor za razvijanje socialistične solidarnosti pri predsedstvu OK SZDl. Krško in občinska organizacija Rdečega križat v Krškem. Februarja in marca so zbrali 129.191 din. ki so jih prispevali: kolektiv OŠ Koprivnica pri Brestanici 1.800 din; COŠ Leskovec pri Krškem 22.240 din: KO RK Krško — levi breg 10.000din; KO RK — desni breg 17.000 din: učenci OŠ Koprivnica pri Brestanici 3.800 din; MČ RK na OŠ Veliki Podlog 3.080 din: MČ RK OŠ dr. Mihajlo Rostohar Krško 6.541 din: kolektiv OŠ dr. Mihajlo Rostohar 11.310; člani KO' RK Veliki Podlog 17.580 din; DO. obrtniki ter družbenopolitične organizacije in društva KS Veliki Podlog 7.600 din; Vinko Radič Venišc. Leskovec pri Krškem 3.000 din: krajevne organizacije ZRVS občine Krško 7.160 din; delavci Termoelektrarne Brestanica 12.350 din; udeleženci tečaja PMP—VMV v Brestanici 1.350 din; člani KO ZB NOV Krško 4.380 din. Zbiranje pomoči za prizadeto prebivalstvo v Afriki še poteka v KO RK Senovo, Koprivnica, Brestanica. v Metalni Senovo. OO sindikata Termoelektrarne Brestanica in med mladimi člani RKna osnovnih šolah v Kostanjevici in na Raki. VALORIZACIJA ŠTIPENDIJ POSAVJE — Pri skupni strokovni službi za zaposlovanje s sedežem v Sevnici so 15. marca izplačali štipendije z 20-odstotno valorizacijo za nazaj od 1. januarja dalje. Tako so vsaj malo ublažili vse hujše stroške študentov in dijakov. DOBROVNIK KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA IZVRŠNEGA SVETA KRŠKO — Danes, 28. marca, ob 15. uri bodo na seji občinske kandidacijske konference v Krškem obravnavali poročilo predsedstva OK SZDL o poteku političnih aktivnosti za izvolitev predsednika in članov IS občine Krško. Določili bodo kandidatu za predsednika IS in opredelili postopek za določitev kandidatov za člane izvršnega sveta. Kandidat za predsednika IS je dosedanji podpredsednik IS in predsednik komiteja za družbene dejavnosti, družbeno planiranje in razvoj gospodarstva Igor Dobrovnik. Po seji občinske kandidacijske konference naj bi delegati vseh zborov občinske skupščine na skupnem zasedanju razrešili dosedanjega predsednika IS Vinka Baha, izvolili novega predsednika, podpredsednika in člane IS ter imenovali funkcionarja občinskih upravnih organov. Za podpredsednika IS je kandidat Niko Žibrct. za člane pa Almira Božovič. Ivan Glogovšek, Branko Janc, Ivan Kozole. Martin Molan, Silvan Mozer. Silvana Mozer. Anton Podgoršek in Peter Žiganter. Alkohol kriv za mnoge nezgode Prometna varnost v Posavju lani nekoliko večja — 23 mrtvih_ BREŽICE, KRŠKO, SEVNICA — Prometna varnost na območju UNZ Krško je bila lani podobna stanju leto poprej, nekoliko seje izboljšala le v sevniški občini. Lani so delavci organov za notranje zadeve v Posavju obravnavali 201 prometno nezgodo s smrtnim izidom in s telesno poškodbo ter 45 nezgod z gmotno škodo. Življenje je izgubilo 23 ljudi, 280 udeležencev pa je bilo huje ali lažje ranjenih. tnih nezgodah udeleženih otrok. Dva sta kot pešca izgubila življenje. 5 jih jc bilo hudo in 9 lažje poškodovanih. Med povzročitelji nezgod izstopajo virzniki osebnih vozil, kolesarji in pešci. V prometnih nezgodah je nastala tudi velika gmotna škoda, kar okoli 26 milijonov din. Poglavitni vzrok za nezgode je bila tudi lani prevelika oz. neprimerna Več smrtnih primerov je bilo. pri voznikih osebnih vozil, bistveno slabši je položaj pri pešcih, sorazmerno veliko pa je bilo v proine- KDO JE LANI NAJVEČ ZASLUŽIL BREŽICE — Uprava za družbene prihodke je letos prejela 53 prijav za obdavčitev osebnega dohodka v minulem letu ali do pike enako kot lani. Računajo, da bo med njimi le deset takih, ki bodo plačali davek. Zgornja meja neobdavčenega dohodka za preteklo leto je 742.080 dinarjev. Največ je tokrat zaslužil direktor, in sicer. 1,028.000 dinarjev. Nad tisoč dinarjev dohodka je prijavilo pet občanov: direktor, elektrotehnik in štirje zdravniki zdravstvenega doma. Devetnajst občanov je prijavilo do 800 tisočakov dohodka. pet pa med 800 tisoč in 900 tisoč dinarji. Na lestvici osebnega dohodka nad neobdavčeno mejo so štirje direktorji, pet inženirjev in 19 zdravnikov, vmes pa so še drugi poklici, računovodje in za vzorec celo profesor. MITJA RIBIČIČ V KRŠKEM KRŠKO — V petek. 29. marca, se bo mudil v Krškem član predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič. Dopoldne se bo pogovarjal z najvidnejšimi družbenimi delavci krške občine, popoldne pa še s predsedniki in sekretarji mestnih. univerzitetnih in občinskih konferenc ZSMS. ki se bodo v Krškem zbrali na dvodnevnem posvetu. Na posvetu bodo mladi spregovorili Se o pripravah na 12. kongres ZSMS. reformi visokega šolstva, pripravah na volitve 1986. letošnjih mladinskih delovnih akcijah ter o mednarodnem letu mladine. Ogledali si bodo tudi krško nuklearko. Radio kar desetkrat glasnejši Na Lazah nov 1,5 UKV oddajnik — Bodo v občini zbrali še za TV pretvornik? SEVNICA — Medlem ko še ni povsem razčiščeno, kaj bo z radiom Posavje ali celo Dolenjske, je tukajšnja lokalna radijska postaja po dobrih 15 letih prišla do pomembne pridobitve: do novega antenskega stolpa z. 1,5 kVV UKV oddajnikom na Lazah. S studiom na gradu imajo poslej brezžično/zvezo. To pomeni, da ni več nujno imeti studio na oddaljenem gradu. Če bi našli vsaj 200 metrov od železniške proge primerne prostore, bi bil studio lahko v mestu. Bistveno je. da seje močno povečala slišnost te postaje. Njen glas so po novem ujeli na avtomobilski radio celo 20 km pred Mariborom. Poslej ni več »nepokritih« krajcvniji skupnosti. Zaman jo je sedaj tudi iskati na. srednjem valu. saj je tu opešani oddajnik prenehal oddajati. Sevniški radio sedaj dobro slišijo v Mirenski dolini do Trebnjega in globoko v Koz jansko. • Sevniško lokalno radijsko postajo lahko poslušate štirikrat na teden na UKV 96,8 MHz in 100,9 MHz. Na novi antenski stolp na Lazah bo naša osrednja televizija namestila pretvornik za L program. Marsikje v sevniški občini tožijo, da komajda ali pa sploh ne morejo loviti II. TV signala. J oda pretvornikov za II. TV mrežo naša televizija ne financira. Pri Zavodu za kulturo ima jo ponudbo, da bi do takega pretvornika lahko prišli za 2.23 milijona dinarjev. Kakšne tri mesece bi potreboval IM P. televizijci pa nadaljnja dva meseca, da bi bil pretvornik postavljen. Če v tem času v Sevnici ne bodo dali nedvoumno vedeti, da bodo ta denar zbrali, bo romala zamisel v koš. Morda bi se krajani v krajevnih skupnostih dogovorili za ključ, kako priti do tega denarja? 1 A. ZEI.EZNIK Sentjanžani »za« Kar 76,9 odst. krajanov za samoprispevek ŠENTJANŽ — Krajani te krajevne skupnosti so tudi v času draginje dokazali, da so pripravljeni seči v žep za skupno dogovorjene naloge. Preveč je pozabljeno, da so bili pred dvema letoma ko je Slo za sicer propadli občinski referendum, med redkimi »za«. Ker se jim izteka sedanji krajevni samoprispevek. so v nedeljo pred glasovalne skrinjice znova povabili svoje ljudi in gladko uspeli. Tako nameravajo uresničiti svoje načrte za naslednjo petletko. Del predvidenega denarja bodo namenili za povečanje šolskega* prostora, saj bi jim sicer v prvi celodnevni šoli v občini grozil dvoizmenski pouk. preostali denar pa bo šel za posodabljanje cest na območju krajevne skupnosti. Vodstvo skupščine krajevne skupnosti se krajanom zahvaljuje za ponovno izpričano solidarnost, upajo, da jim popioči ne bodo odrekli tudi na občini, kjer so nekateri pred razpisom tega samoprispevka izrekli prenesečenje. Predlog za reorganizacijo šolstva v sevniški občini namreč navaja drugačne rešitve, predvsem, raz-važanje otrok po vseh treh šolali Mirenske doline, za kar pa krajani očitno niso. A. Ž. kupci poleti lahko celo posedijo in se spočijejo pod palmani. ki jih razpostavijo naokoli. • Tudi to jim prinaša dober glas ob hkratni skrbi za pravočasno nabavo blaga, ki ga primanjkuje. Kupci s Hrvaškega napravijo tukaj 50 odst. prometa. Na Brežice se še iz predvojnih časov navezujejo kupci od Samobora in Brcganc do Za-prešiča. Klanjca in Kumrovca. J. Tl PPEY VEČ* KOT SAMO USMERJANJE BREŽICE — Za letošnjo resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine so člani občinskega komiteja z zadovoljstvom ugotovili, da je v primerjavi s prejšnjimi bolj obvezujoča kot usmerjajoča. Menili so. da je to edino pravilno, ker so v združenem delu glede tega veliko preveč zadržani. Zaradi zastoja v prodaji na domačem tržišču so se na primer samo v Tovarni pohištva na lastno pobudo odločili za večji prodor na tuji trg. Marsikje planirajo letošnji dohodek celo pod inflacijskimi napovedmi, kar pomeni, da po količini izdelkov in storitev ne napredujejo, ampak nazadujejo. Pri investicijah opažajo premalo naložb v modernizacijo proizvodnje. Tudi pri tem je Tovarna pohištva lahko mnogim za zgled, saj usmerja svoje naložbe že nekaj časa samo v posodobljanje tehnologije. Za nedelo naj bi ne bilo socialnih pravic Akcija sindikata in Centra za socialno delo hitrost, kar k 33 nezgodam pa je prispeval alkohol. Poskrbeti bo treba za še doslednejše ukrepe zoper vinjene voznike, a tudi za boljšo preventivo in vzgojo, za večjo varnost otrok in mladoletnikov ter starejših občanov. Po številu nezgod in posledicah je znova izstopal odsek magistralne ceste Ljubljana — Zagreb od Gmajne do hrvaške meje. Ta cesta je lani vzela 7 življenj, razmere na bivši avtocesti pa mečejo slabo luč na celoten položaj prometne varnosti v brežiški in krški občini. Sodnikom za prekrške so delavci UNZ podali 2.006 (leto prej 1.863 predlogov!) predlogov za uvedbo postopkov o prekrških, odvzetih pa je bilo kar 526 vozniških dovoljenj. ' P. P. KRŠKO — Občinski svet Zveze sindikatov in Center za socialno delo Krško sta oblikovala štiri delovne skupine. ki so IS. in /9. ntarca obiskale vse delovne kolektive v občini in njihove kadrovske ter soealtte delavce in sindikalne aktiviste seznanile z vsebino in 'nalogami samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic.. Socialni varnosti delavcev posveča krški občinski sindikalni svet posebno v zadnjem letu veliko pozornost, o čemer priča tudi dobra analiza razmer, k i sojo pripravili skupaj z občinskim komitejem za družbene dejavnosti in nekaterimi interesnimi skupnostmi. Komisije za socialnovarstvene pravice bodo imeli e vseh Hmeljnih organizacijah. kar gotovo ne ho laltka naloga, saj so te zaživele komaj v tretjini krajevnih skupnosti, kjer naj hi bi/ interes za ta vprašanja še bolj živ. Skratka: v krški občini Itotlo skušali v slehernem okolju dohiti pristojno telo. ki bo dajalo mnenju k posameznim prošnjam prosilcev pomoči. Čeprav bo. razumljivo, obilo zaprek, predvsem subjektivne narave, saj bo stališče članov komisije, ki Itotlo dobro poznali ljudi, s katerimi delajo ali živijo, v omogočan odločalo o socialnovarstveni pomoči. E slednjih primerih btido zamere in očitki članom teh komisij gotovo pogosti, čeprav ne bi smeli hiti razlog, da bi popuščali pod pritiski, katerih ozadje je. žal. še prevečkrat nedelo in lažna solidarnost. I‘. /‘KRC ZAHVALA BORK Žene so nosile pomemben delež v boju za reševanje družbenih vprašanj in skupnem boju delavskega razreda ter vseli delovnih ljudi proti izkorišča nju. V tem boju so skušale uveljaviti svoje pravice enakopravnih članic družb«, kar so z. dejanji tudi upraviče vale. Temu prispevku je namenjeno vsakoletno praznovanje dneva žena, Letos, ko praznujemo 40 let ustvarjalnega življenja v svobodi, je bila zato odločitev Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško, da poleg svojih žena delavk povabi na kulturno prireditev in izrazi pozornost tudi ženam borkam naše občine, zares izvirna. saj človek za srečo in nov ustvarjalni polet ne potrebuje veliko, le toplino. besedo zalivale, prijateljski stisk roke. Za to prijetno in nepozabno gesto se v imenu žena bork in aktivistk delavcem Tovane celuloze in papirja Djuro Salaj iskreno zahvaljujemo. Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Krško NOVI VODJA SEVNICA — Po odhodu Alojza Vi dica z mesta vodje enot e sodišča v Sevnici so vsi trije zbori občinske sku •pščinc na ponedeljkovi seji imenovali za novega vodjo sodnika tega sodišča in dosedanjega pomočnika vodje Silvestra Zagrajška. Novo v Brežicah KDOR MOLČI, DEVETIM^ GOVOR I. Tako mislijo delegati zbof* združenega dela. ki svojih planov111 gospodarjenja na sejah občinske s»u-pščine nikoli ne komentirajo. Njih°v* mlačnost je nalezljiva in ne izzove * hvale ne graje. Roke se potem same dvigajo. Delegati glasujejo sl' sprejemajo informacije, nedabisip,cl povedali, kje koga čevelj žuli. KDO BO PREBIL LED? V krajevnih skupnostih jim ne gre v račun IJ» da bi postali prav oni »žrtev« zmajevanja družbene režije. Pokazalo sef da se naloge v upravi in sisih še kar1" prej kopičijo, torej bi tam pravilo111 morali celo povečevati za poslej® medtem ko si v KS ne morejo izb111' pravice niti za pol človeka. Tj*r nekdo bo moral nekoč tudi poveda"' katere naloge so odveč. Vsakdo 1,3 mreč ve. da si jih v krajevnih tih ne izmišljajo, da pa so tem bal obremenjeni, čim kompletnejšesoPj: samezne službe pa občinski in repub" ški ravni. Včasih so si na primer p*®' tavljali. da bodo novi centri 1 socialno delo razbremenili, tako kol vselej doslej. ZARADI UGLEDA SE PRIJ^. NOST NEHA. Normalen človek * pričakoval, da bodo ljudje hvaležni, jih za to poklicani opozorijo na ^ ranpota mladoletnih nadebudnežev, kol kaže. v brežiški občini ni tak. Starše bolj kot usoda otrok skn1! lasten ugled. Najraje bi videli, da bi zatiskali oči pred z zakonom skrega® mi podvigi mladih predrznežev. kfi. že prestopniki ali pa so na najb«T poti. da to postanejo. ribič km1" čeri- itlbu- NAJBOLJ BUDNI SO Najbrž bi bili občani precej manj čni do vode iz. vodovodnih pip. biči ne bi tako nepopustljivo spo« . jali raziskav življenja v Savi in p' Od njenega onesnaženja grozi, j varnost tudi podtalnici, ki nap r brežiški v«*dovod. Ribiči se torej pustijo pretentati. - • * Krške novice OBRESTI — Zdomka Maja Z«rk‘’ se je po 14 letih lani vrnila doniov okrog pol milijarde vložila v lokal tržniri. Posli s sadjem in zelenjavo sicer že kar zacveteli, stalnih strank manjka niti v Brežicah, toda povra' ca ima cel kup pripomb na račun j, tih. ki so tudi njej pred vrnitvijozw*j gradove v oblakih, zdaj. ko nima'1 mark. pa je izračunala, da bi bor živela le od obresti na vezano viol Več prihodnjič! POZIVI — Občinski sekretarja' '* ljudsko obrembo Krško je sklenil o rambno usposabljanje. Občanom • poslali okrog 5.000 vabil, po PpL ocenah pa je odziv sorazmerno dot*. Zanimivo je, da so »odgovorne 11 rambne strukture«, kot pravijo v«® nim in manj vodilnim ljudem, vab'11 ^ obveznemu usposabljanju kar pozivi. SPOSOBNI — Kluba posavski*1 študentov v Mariboru in Ljublj1* Krškem problem* prirejata jutri v konferenco, kjer naj bi spregov socialno-ekonomskem položaju oril'" študentov. kadrovski politiki in še«ču® Sodelovanje z. delovnimi organiza«JL mi in štipendisti ocenjujejo štude l kot izredno slabo. Predlagajo delu sestanke štipendistov in Stipendil0 F, vsakih nekaj mesecev indadelovnu ganizacije razpišejo nagrade ^ študentsko raziskovalno del«, študente naj bi vključili v delo razn^^ valne skupnosti, da bi bili ptizncj« •_ idgovorni delavci v delovnih kole vili sposobni prenesti pra! raziskovalne dosežke. Ali pa b« PJjJ, talo Posavje samo še »del« intenzivno«? ŠOLSKI RADIO S.*||J' nam je davna »'jj .it*! Uresničila sc Dobili smo glasbeni center i« P ,| smo napeljali ozvočenje. Odločil'* se za interni radio. Izvolili sin« uredništvo našega radijskega Pr°-. ma. Pred kratkim smo pripravil* P oddajo. Predstavili smo program- dar ga bomo še sproti oblikoval' 'n oštevali tudi želje poslušalcev. .i lab?.. JOŽICA Fl> ARIANA BASTA' .j JOŽICA fL.Tii) OŠ XII. SN0e|) Sevniški paherti ŽE PONUJAJO — V trgov'1'1 ('ir Glavnem trgu. kjer med drugim L dajajo tudi talne obloke. P«nlli„ itison za polletno brezobrestno ojilo. Spodbuden ukrep za p«*P' vanje prodaje blaga.' ZRAK PA TAK! — Sodeč fj, dolgem poročilu posavske sanl|1jjni inšpekcije, so Sevničani in oko" V lahko srečni, da imajo Jugotan'nv poročilu, ki so ga predzadnji toru■„ ravnavali na občinskem izvršnem ^ H meritve emisije škodljivih snovi.,v emisije po Ringclmanu in emisij6 ‘a nih delcev. Iz strokovne ugotovi*. ^ razvidno, da so bile vse embjL, koncentracije v dovoljenih m^FLti Tako inšpekcije. Na lej seji (d1.S pi tega gradiva očitno ne bodo dob' nihče vprašal, zakaj so potem aV,l,zjje bili rdečkasto rjavi, nad čim se{eajj( gospodinje pri sušenju perila. /a J-ih pobarvan sneg in še kaj. Ob 1 v »strokovnih« ugotovitvah b« bodoče treba najmanj zamenja" tu. namreč dobesedno piše: 1984 so bile v Jugotaninu opraV'|j|i( kultura in izobra- ževanje Uredili odnose V črnomaljski občini Potekajo razprave o kulturi_____________________ Črnomelj — v črnomaljski °bčini prav te dni potekajo raz-prave o kulturi pred plenumom k K ZKS, na katerem bodo maja spregovorili o tej temi. V delovnih organizaeijah obravnavajo kulturo v osnovnih organizacijah ZK ln izvršnih odborih sindikata, v krajevnih skupnostih pa v okviru krajevnih konferenc SZDL. "Pretekla leta smo imeli podob-ne razprave o inovacijah, šolstvu, a ne vem. če so se razmere bistveno sPrememile. in tudi po letošnji razpravi pomembnejših premikov gotovo ne bo.-že zaradi tega ne. _er je marsikje za uresničitev nartov potreben denar, ki ga ni. Dobro pa je, da ljudje o teh težavah vsaj "razmišljajo, s pomočjo razprav pa bodo ponekod gotovo uredili tudi odnose v kulturnem rvljenju,« je povedala Vida Šutej. Predsednica delovne skupine za 'zvedbo razprav o kulturi pri črnomaljskem občinskem komiteju ZKS. “Denarja za kulturo je malo. '■endar je že ena prvih razprav v odlešičih pokazala, da se ljudje zavedajo, da ne bo moč dobiti več sredstev, kajti prispevna stopnja ^a kulturo je ena najnižjih — le V-37 odst. od bruto osebneaa Vida Šutej dohodka,« pravi Šutejeva. Tako bodo letos v črnomaljski občini zbrali za kulturo okrog 15 milijonov dinarjev, za ljubiteljsko kulturo, v kateri dela okrog 500 ljudi, pa bo šlo le borih 1,88 milijona dinarjev. »Še bolj zastrašu joče je to. da je za vzdrževanje petih kulturnih domov namenjenih le 150 tisočakov. je pa res, da doslej te postavke sploh ni bilo. V razpravah bi se morali dotakniti tudi vprašanja vzdrževanja teh domov, saj je nemogoče vsa sredstva zbrati le s prispevno stopnjo. Možnosti za še drugačno financiranje so. saj so ti domovi večnamenski in se v njih me odvija le kulturno življenje.« je prepričana Šutejeva. B. M. Znanje razvrstilo tekmovalce Na območnem tekmovanju za Cankarjevo nagrado v Novem mestu seje pomerilo 48 osnovnošolcev in 27 srednješolcev NOVO MESTO — Kar 48 osnovnošolcev in 27 srednješolcev se je pomerilo na tekmovanju za Cankarjevo nagrado, ki ga je minulo soboto v Novem mestu pripravilo Slavistično društjo Dolenjske. Prof. Jože Škufca, predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo, je oh koncu med drugim poudaril, da letos še posebej razveseljuje večja udeležba srednješolcev na lem tradicionalnem preizkusu znanja za Cankarjevo nagrado. Osnovnošolci, ki so prišli iz trinajstih šol. so sc pomerili na prvi stopnji.. Prvih šest je bilo razvrščenih tako: I. Romana Potočnik z OŠ 15. divizije Cirm v Novem mestu. 2. Anka Grčar iz OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu. J. Amadeja Močnik z OŠ bratov Ribarjev v Brežicah. 4. Sandra Avsec z OŠ Milke Šobar — Nataše v Novem mestu. 5. Metka Vizlar z OŠ Raka. 6. Irena Ulčar z OŠ bratov Ribarjev v Brežicah. Na drugi, težavnejši stopnji se je pomerilo 18 učencev iz prvih indrugih letnikov srednjih šol usmerjenega izobraževanja. Najboljše so bile: 1. Alenka Camloh s Srednje šole pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve v Novem mestu. 2. Alenka Sever s Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve v Novem mestu. 3. do 4. Marjana Jakša s Srednje šole Edvarda Kardelja v Črnoml ju in Niv es Hočevar s Sredn je šole tehniških in zdravstvene usmeritve v Novem mestu. 5. Kristina Humar s Srednje šole pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve v Novem mestu. 6. Branka Vi- detič z Družboslovne in ekonomske srednje šole v Novem mestu. Na tretji, najzahtevnejši stopnji seje pomerilo devet tekmovalcev — učencev tretjih in četrtih letnikov srednjih šol usmerjenega izobraževanja. Najboljši so bili: 1. Vesna Čančar z Družboslovne in ekonomske »ivdnic. šole v Novem mestu. 2. Simona Bor-štnar s Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve v Novem mestu. J. tomaž Mencin s Srednje šole pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve v Novcnrmcsiu Po trije najboljši iz vsake skupine (oz. stopnje) se bodo udeležili tudi republiškega tekmovanja za C ankarjevo nagrado, ki bo 20. aprila. Upajo, da se bodo med vrstniki iz drugih slovenskih območij dobro odrezali in da se bo komu posrečilo prebiti se med najboljše tudi v slovenskem merilu. Ubran kulturni večer Predstavitev pesniške zbirke Severina šalija »Sijoče mračine« in otvoritev slikarske razstave Janka Orača Dolenjski oktet slavil s petjem p soboto so mu prišli za 15-letnico s pesmijo čestitat pobratena okteta iz Gornje Kadgone in Karlovca ter ženski nonet iz Trebnjega — Trem pevcem podelili Gal-____lusova priznanja — Priznanja podelil tudi pokrovitelj Novoles METLIKA — Prva predstavitev nove pesniške zbirke Novomeščana Severina Šalija »Sijoče mračine«, ki jo je zadnji petek v Ganglovem razstavišču v Metliki pripravila tamkajšnja Zveza kulturnih organizacij, je izzvenela v lep in ubran kulturni dogodek. Hkrati s predstavitvijo Šalijeve zbirke, o kateri več pišemo v današnji Prilogi, je bila otvoritev razstave del novomeškega slikarja Janka Orača. Življenjsko in pesniško pot Severina Salija, tega samoraslega nežnega poeta, je orisal njegov dolgoletni prijatelj in pesniški pr 9 O MESTO — Petnajst let delujoči Dolenjski oktet je ta svoj jubilej kub '9 so^oto' 23. marca, z večernim koncertom v novomeškem Domu ^ Ure, in sicer skupaj z Gasilskim oktetom iz Gornje Radgone, Nonetom lui fmc.n a Trebnjega in Karlovškim oktetom, s katerimi najtesneje sodčkoma je z njimi pobraten. na l°ne do zadnjega sedeža zasede-dvorana je pozorno spremljala Q°®ram, ki so ga začeli jubilanti z ^ usovp »Quam gallina in v prvem U|i^nt^ej Pelko, predsednik zveže tu .n'h organizacij v Novem mes-i ’ Je na sobotnem jubilejnem "<*r«u trem članom Dolenjskega j0jC,p 'zročil Gallusova priznanja: v, ® Plut je dobil bronašto, Drago Medie f'aHuS' ■n Jože Šime pa srebrno ,ovo značko. delu nastopa zapeli še narodni J0* dečva je foušarca« in.»Dekle na vrtu« “M« Se ' ter Jerebovo »O Kresu« Sa.C'cda je Dolenjski oktet pel v dru-1 sestavi. kot je začel ob ustanovi- S pesmijo pomlad VtTt——------------------------- u* 6br>jem nastopilo 370 ^-.gncev na pevski reviji zVcs^ ^-!E — Trebanjci ostajajo li r -*rat*'ciji in so tudi letos pripravi-Medte' z^orovskega petja v občini. '1'ivkj" -ic rvvija otroških in mla-'Zvedli Pevskih zborov že za nami — Prire r *0 i° minuli petek — bo taka dru„i ' ev Za zbore odraslih pevcev v lila ^''lovici aprila. Obe sta v počas-letnice osvoboditve. oziroma mladinski pev->Urn 'J’j ki je bila v trebanjskem kul-(>bčin t ^ornu pod pokroviteljstvom stonji' C®a sindikalnega sveta, je na-Neka|U 0SCm /borov z okoli 370 pevci. eje: eri 'bori so zelo številni. °. tudi p0 vcč kot 60 otrok. banj^,(.b'b so: otroški zbori baujs^ ln mirenske osnovne ter tre-mok,. C ^jfsbenc Sole. mladinski zbor Zbori°n°’*ke šole, mlajši mladinski na k,0s?°Vnih šol v Velikem Gabru, zbor i'rn' v Trebnjem ter dekliški tvbanjske glasbene šole. ARr?RNOMUli TRETJI b°nmajski koncert ca rN°MELJ — V soboto. 30. mar-turn° ^"3® bo v tukajšnjem kul-cert t*0l”u ,rc,Ji abonmajski kontne/ as,°Pila bosta trio Lorenz in <>ušk°S°PraniMka Eva N°však—H-'e r! i^a sPoredu bodo Schumapno-. abmaninove. Brahmsove. Šošta-e in Beethovnove skladbe. tvi in kot smo ga spoznavali na njegovih prejšnjih nastopih in samostojnih koncertih, saj so v njem od ustanoviteljev le štirje člani. Obiskovalcem je razvoj te vokalne skupine nekoliko podrobneje predstavila Staša Volk. ki je tudi napovedovala program. V nekaj črtah je Vovkova predstavila tudi gostujoča okteta in ženski nonet iz Trebnjega, ki so zapolnili sredino programa. • Pokrovitelj praznika Dolenjskega okteta je bil Novoles. Na sobotnem koncertu je Janez Bajuk, predsednik KPO Novolesa, podelil posebna priznanja posameznikom, ki so še posebej zaslužni za razvoj in kvalitetno rast tega okteta. Priznanja so dobili: Lojze Kastelic — posmrtno, Peter Cigler — umetniški vodja Dolenjskega okteta od ustanovitve in prof. Miro Kokol, ki oktetu strokovno pomaga zadnji dve leti. piše priredbe skladb itd. Gasilski oktet iz Gornje Radgone je za ta večer pripravil Ipavčevo »O mraku«. Čiričevo »Tam na vrtni gredi«. Škobernetovo ..Stoji tam v gori partizan«. Venturinijevo »Pohojena trav-ca« in Fleišmanovo »Triglav«. Pevke trebanjskega noneta so zapele Lajovčevo pesem »Veseli koledniki«, medži-mursko »Vuprem oči«, narodno »Oj. ta mlinar«. Gallusovo »Pueri hebraeo-rum« in »Makedonsko narodno« v priredbi Z. Bošnjakoviča. Karlovčani pa so se predstavili s Štcfanovičevo »Zdravo«. Kolakovičevo »Dobro mi došcl prijatelj«, narodno »Pismo moja«. Paljetkovo »Popevke sem sla-gal« in Spoljarjevo »Malo ja. malo ti.«. Koncert je zaključil Dolenjski oktet, ki je požel priznanje še za izvedbo Habbetovepesmi »Belokranjska deklica«, narodne »Mene glavica boli«. Foersterjcve »Razbita čaša«. Davidovskega »Ninje otpuščaje.ši« in Kernove »Old man river«. V dodatku je oktet zapel še dve iz svojega programa. ki obsega nad šestdeset pesmi. V TEKSTILNI SOLI JE ŠE PROSTOR METLIKA — Vse več osnovnošolcev. ki letos končujejo šolanje, se zanima za vpis v Srednjo šolo tekstilne usmeritve v Metliki. Nekateri prihajajo s strahom vpraševat, ali je še kaj prostora, kajti nekdo je razširil govorice, da je vpisanih že preveč, kar pa ni res. Za šestdeset prostih mest v srednjem programu je doslej prispelo petinštirideset prijav, za trideset v skrajšanem pa enajst. Kdor bi rad v šolskem letu 1985/86 obiskoval Srednjo šolo tekstilne usmeritve v Metliki, naj pošlje le prijavnico za vpis. obrazec 1.20.0 vsem drugem bodo kandidati pravočasno obveščeni. PREDSTAVITEV ŠALIJEVE ZBIRKE — Severin Šali je za literarni večer v Ganglovem razstavišču v Metliki ob predstavitvi njegove zbirke »Sijoče mračine« napisal in prebral pesem, posvečeno Beli krajini. Štl saj tre- kovičev AMATERSKI oder NOCOJ NA Brežiškem odru njihRvŽLl(;'c ~ Po usPe5nih Sos,ova-antat • ln sevn'kki občini bo Br , U Jk' °dcr nocoj uprizoril »Smrt obči mka hišnega sveta za domače ^•'-.Predsmva bo v prosvetnem ob 20. uri. Kako do novega bibliobusa? Kombi novomeške potujoče knjižnice je povsem opešal, za novo vozilo pa bo treba odšteti okoli 6 milijonov dinarjev — Kulturna skupnost pomaga Študijski knjižnici Mirana Jarca pri razreševanju tega vprašanja_ NOVO MESTO — Za kombi, ki ga uporablja novomeška potujoča knjižnica, so že po prvih vožnjah rekli, da je premajhen in neustrezno opremljen, torej le začasna rešitev pri oskrbovanju bralcev v oddaljenih krajih z leposlovnimi in drugimi knjigami. Z leti pa se je vozilo, ki je moralo redno na pot tudi v slabem vremenu in po razdrapanih cestah, hudo obrabilo in iztrošilo, tako da si ga komaj še upajo poslati na teren. Če bo potujoča knjižnica hotela nadaljevati svoje kulturno poslanstvo in biti tudi v naslednjem obdobju tako uspešna pri izposoji knjig, kot je bila do zdaj, bo morala čimprej priti do novega, večjega in ustrezneje opremljenega vozila. Ko so v Studijski knjižnici Mirami Jarca, v okviru katere deluje potujoča knjižnica kot eden njenih oddelkov, razpravljali o tem. so menili. da kombi ne pride več v poštev, pač pa je treba nabaviti bibliobus, ker je samo v takem vozilu moč zagotoviti tudi dobre delovne pogoje za knjižničarja. Nakup vozila je Studijska knjižnica potem vnesla v svoj letošnji program. Nerazrešeno je ostalo le vprašanje, od kod dobiti denar. Za bibliobus bi bilo treba odšteti kar okoli 6 milijonov dinarjev, tolikšne vsote pa knjižnica letos ne bi premogla, čeprav bo od občinske kulturne skupnosti dobila kar tri četrtine več denarja kot lani. Perečo problematiko so zalo prenesli na skupščino kulturne skupnosti, češ naj svoje povedo Se delegati, saj bodo le-ti odločali tudi o denarnem • Kako sc bo vse skupaj razpletlo, lahko zdaj le ugibamo. Pomembno besedo o tem ho imel namreč tudi zbor uporabnikov, ki se bo sestal 3. aprilu. Delegatom tega zbora bo pri razprav i in odločanju nekoliko laže, saj bodo prišli na sejo že seznanjeni s stališči in sklepi zbora izvajalcev glede bibliobusa in drugih vprašanj. načrtu kulturne skupnosti za leto 1985. Zbor izvajalcev je o prepotrebni nabavi bibliobusa — med drugim seveda — razpravljal že 11. marca. Delegati so menili, da zaenkrat tega vprašanja ne bi reševali tako. da bi za 2 milijona dinarjev zmanjšali v soto, namenjeno študijski knjižnici za nakup novih knjig, soglašali pa so. da bi 2 milijona dinarjev »vzeli« Dolenjskemu muzeju in za toliko zmanjšali vrednost njegovega dogovorjenega programa, ki ga financira občinska kulturna skupnost. Večjo vsoto za bibliobus pa bi bilo moč — po sodbi zbora izvajalcev — dobiti iz sklada združene amortizacije poklicnih kulturnih ustanov, ki premore okoli 4 milijone dinarjev. Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju amortizacije je tako namero sicer že zavrnil, vendar pa so delegati odboru priporočili. na j ponovno razprav lja o zadevi. ugodno reši vlogo študijske knjižnice in tako omogoči nakup bibliobusa. I. ZORAN sodrttg prof. Jože Dular, Šali pa je za to priložnost napisal pesem, posvečeno Beli krajini, v kateri je zapel hvalnico tej deželi in njenim ljudem. Recitatorji so predstavili pesmi iz vseh obdobij Salijevega zrelega pesništva, sicer je jva tudi zbirka »Sijoče mračine« izbor iz njegovih dosedanjih zbirk in pesmi. ki jih je Šali objavljal v raznih revijah. Pesniški večer sta dopolnila Ana Pezdirc, mlada flavtistka iz Metlike in črnomaljski kitarist Ervin Čirič. O Oračevem slikarstvu v zgibanki pod naslovom »Od svetlobe k temi in nazaj« podaja svoje vtise Jovo Grobovšek. A. B. BREZICANI GOSTUJEJO TREBNJE — V nedeljo, 31. marca, ob 18. uri bo tu gostoval Amaterski oder iz. Brežic 7. Brešanovo komedijo »Smrt predsednika hišnega sveta«. Z delom, ki ga je režiral Vlado Podgoršek, brežiški igralci uspešno nastopajo. Do zdaj so dvakrat gostovali v Krškem, igrali v Sevnici in Brestanici. dvakrat pa so se predstavili domačemu občinstvu. NASTOPILI BODO V CANKARJEVEM DOMU ČRNOMELJ — Nad 5.000 poslušalcev je že navdušeno prisluhnilo zabavnemu orkestru črnomaljske glasbene šole, ko je igral v Beli krajini. Novem mestu in Dolenjskih Toplicah. Orkester je po 1. belokranjskem mladinskem glasbenem taboru, ki je bil lani julija v Starem trgu ob Kolpi, začel redno nastopati. Do konca tega šolskega leta ima v načrtu še več koncertov. Pod vodstvom Silvestra Mihelčiča bo 22. maja, ob dnevu Glasbene mladine, nastopil tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. LADKO KOROŠEC GOST METROPOLA NOVO MESTO — V novomeškem hotelu Metropol nadaljujejo s torkovimi glasbenimi večeri. 19. marca so pripravili srečanje znanega slovenskega opernega pevca, basista Ladka Korošca. z gosti. Priljubljeni pevec, kije že nastopil na številnih dolenjskih šolah, je povedal veliko zanimivega o svoji pevski poti in karieri na opernem odru. Uspešno obdobje Ob koncu predsednikovanja Zdravka Hribarja pri Glasbeni mladini Slovenije — Priznanje Glasbeni mladini Bele krajine LJUBLJANA — Glasbena mladina Slovenije, ki združuje dvajset občinskih društev, je minuli teden na programsko-volilni konferenci izvolila novo republiško vodstvo. Glasbeno mladino Slovenije bo poslej vodil Ivan Marin, glasbenik in glasbeni pedagog iz Titovega Velenja. Na mestu predsednika je zamenjal Zdravka Hribarja. ravnatelja glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, ki je predsedniško dolžnost opravljal dve leti. Kot je bilo razbratriz poročil, je Glasbena mladina Slovenije prav pod Hribarjevim vodstvom še okrepila svojo dejavnost. O tem govore tudi podatki. Tako je v lanskem kvizu, ki ga je pripravila ta organizacija, sodelovalo kar 300 šol, število prireditev pa seje od 131 v letu !982po-večalo na 211 v letu 1984. Letos se • ČRNOMELJ — V iztekajočem se petletnem obdobju je Glasbena mladina Bele krajine prispevala viden delež h kulturnemu življenju mladih. Pri tem je treba še posebej poudariti njeno vlogo pri tako imenovani koncertni vzgoji. U-čenci belokranjskih osnovnih in srednjih šol so poslušali kar 72 mladinskih koncertov s slovenskimi, jugoslovanskimi in tujimi izvajalci: Poleg tega jih je Glasbena mladina Bele krajine v šestdesetih primerih popeljala na koncerte, operne in dramske predstave v večja kulturna središča v Sloveniji in na Hrvaškem. V njeni organizaciji je prva slovenska mladinska rock opera »Maček Muri«, ki jo je na verze Kajetana Koviča napisal Silvester Mihelčič, doživela že dvanajst predstav. Nadvse uspešno je lani organizirala tudi prvi belokranjski mladinski glasbeni tabor. Glasbena mladina Slovenije vključuje tudi v evropsko leto glasbe, čemur bo posvečenih več manifestacij. med drugim tudi dan Glasbene mladine, ki bo 22. maja. Dodati je treba, da Glasbena mladina Slovenije uspešno deluje že petnajst let. Nekaterim najuspešnejšim pokrajinskim oziroma občinskim organizacijam, posameznikom in ustanovam so na omenjeni konferenci podelili priznanja. Eno od priznanj je dobila tudi Glasbena mladina Bele krajine, ki jo že vrsto let vodi skladatelj, glasbeni pedagog in ravnatelj črnomaljske glasbene šole Silvester Mihelčič. Ta organizacija je ves čas sodila med boljše, lani pa je presenetila z. novostjo — glasbenim taborom, ki so ga poleti izvedli v Starem trgu ob Kolpi. I. Z. Z antologijo v »Lahinji« Črnomaljska predstavitev »Pesmi dolenjske dežele« že peta, odkar je knjiga izšla — Zanimiva prireditev ČRNOMELJ — Antologija »Pesmi dolenjske dežele«, ki jo je uredil pesnik in prevajalec Janez Menart, založil in izdal pa Dolenjski list, je doživela še eno, že peto javno predstavitev, kar vsekakor potrjuje pričakovano zanimanje za to knjigo poezije pri ljudeh, ki jim je namenjena. Tokrat je organizacijo predstavitve prevzela Zveza kulturnih organizacij črnomaljske občine, prireditev pa je minuli petek zvečer potekala v gostoljubnem črnomaljskem hotelu »Lahinja«. O knjigi, v katero so uvrščene pesmi več kot sedemdeset pesnikov in ki promerja obdobje poldrugega stoletja, je govoril novomeški slavist, profesor Jože Škufca, poudarjajoč pri tem. da je »Pesmi dolenjske dežele« šteli za viden dosežek v slovenski literaturi v zadnjem času. Predstavitelj je več domiselnih besed namenil tudi poeziji in njenemu poslanstvu v zdajšnjem obdobju. še posebej pa pesnikom, katerih dela so bila ta večer recitirana in tistim, ki so svoje pesmi sami brali. Ljubitelji poezije in glasbe, saj je na prireditvi sodeloval tudi zabavni orkester (big band) črnomaljske glasbene šole pod vodstvom Silvestra Mihelčiča (ml.).so v hotelovem salonu z zanimanjem prisluhniti pesmim Otona Zupančiča. Mirana Jarca, Lojzeta Žabkarja. Lojzeta Krakarja. Jožeta Dularja. Ivana Perhaja in Severina Šalija. ki sojih recitirali Rozalija Peča-var. Eva Žorc. Vesna Vrbetič in Nedeljko Furjanič. Ta del programa je pripravila Mira Trifkovič. knjižničarka na črnomaljski srednji šoli. Kot rečeno, pa so nekateri pesniki svoje pesmi iz antologije sami prebrali. To so: Evgen Cestnik. Marjanca Kočevar. Milan Markelj in Ivan Zoran, od katerih so obiskovalci slišali tudi nekaj več o njihovem ustvarjanju. Prireditev se je lepo posrečila in upati je. da bo prenekateri obiskovalec po tem večeru začel iskati »Pesmi dolenjske dežele«, če jih seveda še nima. J. J. BttBESE 859) 28. marca 1985 DOLENJSKI UST Namesto odškodnine 24 let zapora? Odgovor iz Jutranjke na prispevek s tem naslovom, objavljen 21. marca Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD MOTIV Sevnica in odbor samoupravne delavske kontrole na ravni delovne organizacije Jutranjka Sevnica sta na svoji seji 25. marca ugotovila naslednje: 1. Že v samem pripravljalnem postopku zoper Rudija Stoparja je bivši sekretar občinskega sindikalnega sveta Sevnica Sašo Jejčič očitno hotel, da se disciplinski postopek za ugotovljene hujše kršitve delovnih dolžnosti Rudija Stoparja sploh ne uvede, saj je že 28. I. I982 brez kakršnekoli preveritve obremenilne dokumentacije ugotovil, »da ni osnove za disciplinski pregon in da ni razvidno, da gre za kaznivo dejanje«. Odbora samou-pravnedelavske kontrole menita, daje za navedeni poizkus že na začetku v osnovi neodgovoren in za tiste, ki morajo ustvarjati dohodek, nesprejemljiv, hkrati pa tak način hudo hromi izvrševanje delovnih dolžnosti in onemogoča odločanje v okviru zakonskih pravic in obveznosti in je eden od vzrokov za zavlačevanje postopka. 2. Organi v TOZD so 12. J. 1982 na podlagi verodostojnih dokazil o šestih hujših kršitvah delovnih obveznosti z očitnimi znaki kaznivih dejanj in zaradi povzročene večje materialne škode soglasno izrekli Rudiju Stoparju disciplinski ukrep '»prenehanje delovnega razmerja« na osnovi veljavnih določil samoupravnih aktov v TOZD Motiv. Neposredno pred samo obravnavo na sodišču združenega dela, na katerega seje Rudi Stopar pritožil, pa je Franc Šali brez vpogleda v obremenilno dokumentacijo preko vašega lista kategorično trdil »da Rudi Stopar ni kriv«. Odbora samoupravne delavske kontrole smatrata, da so take intervencije preko sredstev javnega obveščanja nesprejemljive in resno hromijo normalno odločanje organov samoupravljanja ter pomenijo očitno nezakonito zamenjavo pristojnosti bodisi organov v DO bodisi sodišč. 3. Odbora samoupravne delavske kontrole menita, da je tudi v zadnjem članku B. Budje v Dolenjskem listu — »sodba« Šalija in Budje samega o upravičenosti do po kolektivu priznane nagrade direktorju delovne organizacije Karlu Vehovarju ob 20 letnici — ponovna groba žalitev ne samo za direktorja, ampak za celoten kolektiv, saj je to priznanje kolektiv dodelil za osebni prispevek direktorja K. Vehovarja k ustvaritvi pogojev, da se je lahko nanovo zaposlilo 1.400 delavcev. kar daje kruh skoraj 1000 družinam, in je zato primerjava in enačenje s potrebno uvedbo disciplinskega postopka za Rudija Stoparja v celoti žaljiva in depiasirana. 4. Odbora samoupravne delavske kontrole ugotavljata, da so disciplinski postopek v TOZD. tožba na sodišču združenega dela. zahtevek za obnovo postopka in tožba pri temeljnem sodišču potekali in potekajo v okviru pravic in dolžnosti vodilnih in organov v TOZD ter DO z namenom, da se dokumentirana dokazila o hujših kršitvah delovnih dolžnosti z znaki kaznivih dejanj Rudija Stoparja prek obstoječih sodišč združenega dela ali temeljnih sodišč potrdijo, saj je na podlagi uradnih dokazil razvidno, da je zaradi očitne prekoračitve pooblastil in očitno skrajno neodgovornega dela povzročena večja materialna škoda delovni organizaciji, ki bi se morala po določilih naših samoupravnih aktov v TOZD delovni organizaciji povrniti. 5. Hujše kršitvedelovnih dolžnosti z znaki kaznivih dejanj ter povzročeno večjo materialno škodo, za katero je po naših samoupravnih aktih odgovoren Rudi Stopar, so ugotavljali in ugotovili: a) direktor TOZD Motiv Drago Perc in direktor delovne organizacije Karl Vehovar, ki sta v okviru svojih pravic in dolžnosti na podlagi ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti zoper Rudija Stoparja predlagala uvedbo disciplinskega postopka, ker sta med ostalimi ugotovljenimi hujšimi kršitvami ugotovila, da je Rudi Stopar, bivši nabavni relerent. kljub pismenim navodilom, da pri naročilu predhodno zbere tri ponudbe in lahko naroči artikle od najcenejšega dobavitelja. to navodilo v celoti ignoriral in naročil 618.801) kosov vrečk od najdražjega proizvajalca, kar je iz urad-' nih ponudb nesporno razvidno in dokazano. V teku samega postopka, t j. 15. 4. 1984, pa je prišla na dan ponudba, ki je bila za 400 oz. 418' j ugodnejša od cen. po katerih je Rudi Stopar naročil vrečke od obrtnika. To ponudbo je Rudi Stopar neodgovorno prikril, kar je po naših samoupravnih aktih — in v prepričanju, da tudi po vseh ostalih zakonskih določilih nesporen in 100'( dokumentiran znak kaznivega dejanja in hujših kršitev delovnih dolžnosti, na podlagi česar smo imeli in imamo dolžnost, da se na« vedena hujša kršitev, zaradi katere je med.drugimi kršitvami (hujšimi)disciplinska komisija izrekla ukrep »prenehanje delovnega razmerja« Rudiju Stoparju, tudi sodno potrdi — z uporabo vseh pravnih sredstev in po potrebi vseh pristojnih instanc; b) disciplinska komisija TOZD Motiv, ki je na podlagi ugotovljenih sedmih kršitev, od tega šest hujših z znaki kaznivih dejanj, dne II. 3. 1982 soglasno izrekla »prenehanje delovnega razmerja« Rudiju Stoparju: c) izvršni odbor sindikata, ki je ugotovil utemeljenost sklepa disciplinske komisije: d) delavski svet TOZD Motiv, kije zavrnil pritožbo Rudija Stoparja in soglasno potrdil sklep disciplinske komisije; e) stalni sodni izvedenec Zdravko Kolar, dipl.oec., ki je ugotovil, da je bilo delo Rudija Stoparja neodgovorno in daje bila delovni organizaciji povzročena večja materialna škoda: I) služba družbenega knjigovodstva v svojem poročilu glede na določila samoupravnih aktov TOZD Motiv; g) strokovna komisija, ki jo je imenoval delavski svet TOZD Motiv, ki je izključno na osnovi verodostojnih pismenih ponudb in dokazil ugotovila višino neodgovorno povzročene in nastale škode (ta je sedaj, na podlagi novih dokazov, bistveno večja); h) Temeljno sodišče Novo mesto v svojem sklepu z dne 22. I. 1985 na podlagi predloženih dokazil in dokazov. ko je ugotovilo, da je zaenkrat (in s tem po ugotovitvah organov v Jutranjki od začetka postopka) utemeljenost suma. da je obtoženec Rudi Stopar storil kaznivo dejanje, ki je 'predmet obtožbe TOZD Motiv — podana. i) potrditev hujših kršitev delovnih dolžnosti Rudija Stoparja samega, ki je v svojem dopisu z dne 27. 1. 1985 opravičeval svoje delo — z njegovo ugotovitvijo, ko je v informaciji 70 osebam in organizacijam zapisal: — »fizično škoda ne obstaja, vse vrečke so z izdelki prodane, saj so bile vkalkulirane v prodajni ceni« (beri: saj je "te cene neuprav ičeno višje plačeval potrošnik!!!) —ter Stopar Rudi v nadaljevanju: — »pod pogojem, da bi bila veljavna ponudba Poliplasta.grev primerjavi s sporno ceno le za razliko 18 milij. S din« (beri: »le 18 milj. S din«). Odbora samoupravne delavske kontrole na podlagi navedenih dejstev ter v 10 letih zbranega gradiva ugotavljata: I. Članek, objavljen dne 21. 3. 1985 v Dolenjskem listu, podpisan od Bojana Budje. s »sklicevanjem na I ranca Šalija«. je spričo navedenih dejstev skrajno neobjektiven, tendenciozen in očitno odbranaški ne glede na drugačna dejstva, ki so samo delno prikazana v odgovoru. II. Na podlagi ugotovitev pod točkami 1.2 in 3 očitno ni možno zanikati. da je pri izvrševanju delovnih dolžnosti" vodilnih in organov v TOZD bila in je navzoča praksa, ki očitno protizakonito onemogoča in hudo ovira pravico odločanja organov samoupravljanja v TOZD in DO na način, ki ni sprejemljiv za tiste, ki dohodek ustvarjaj«) in da je od tega dohodka odvisen tudi njihov položaj. III. Odbor samoupravne delavske kontrole TOZD Motiv in odbor samoupravne delavske kontrole na nivoju delovne organizacije, ki opravljata nadzor pri upravljanju z družbenimi in na nivoju delov ne organizacije združenimi sredstvi, predlagata organom v TOZD. da skladno z določili splošnih samoupravnih aktov inv njih določenih obveznosti prek sodišč oz. temeljnega sodišča uveljav ijo odškodninski zahtevek, da se tako povrne Skoda, ki je na podlagi razpoložljive dokumentacije in ugotovljenih hujših Cesta prazni Cerkvišče Cerkviščani sami ne zmorejo usposobiti ceste Prebivalci vasi Cerkvišče. ki je privesek krajevne skupnosti Griblje na meji črnomaljske in metliške občine, ne morejo najti skupnega jezika ne z Gribljami ne z. bližnjo krajevno skupnostjo sosednje občine. Cerkvišče je od glavne ceste Griblje —Črnomelj oddaljeno I kilometer, od ceste Podzemelj—Griblje pa 2.5 kilo- pisma in odmevi * metru. l\>i. m iM>ic/.ujc li d\ e ccsii sk-ozi Cerkvišče. je večji del leta neprevozna. saj je sami vaščani nismo sposobni vzdrževati. To cesto uporabljajo tudi vaščani sosednjih vasi. ki imajo tu njive in gozdove. V v as redno prihaja tovornjak po mleko, vozi pa po 7 kilometrov daljši poti. kot bi ialtko. če bi bila ta cesta prevozna. Tudi delavci, ki se vozijo proti Krasincu. morajo po daljši poti. Pri naših prizadevanjih, da bi cesto usposobili, ne najdemo skupnega jezika z drugimi uporabniki. Občinski skupščini naše in metliške občine se za la naš problem ne zanimata Naša vas res ni velika. Šteje vsega 28 hiš. od katerih jih je 6 že praznih. Mlajši rod pa napoveduje, da bo praznih še več. saj bi rad 'živel v podobnih razmerah kot mladi drugje, ki imajo lepo cesto, telefon itd. To ni v redu. VAŠČANI CFRKVIŠČ kršitev delovnih dolžnosti z znaki kaznivih dejanj Rudija Stoparja, nastala. IV. Odbora samoupravne delavske kontrole ugotavljata, da je poleg tendenciozne vsebine objavljenih člankov očitno prisotna tudi direktna ali posredna žalitev odgovornih delavcev, organov upravljanja ter kolektiva kot celote, s čimer se hudo ovira ali onemogoča izvrševanje zakonitih pravic in dolžnosti organov upravljanja, zato naj se ugotovitve odstopijo pravnemu zastopniku, da ustrezno ukrepa. V. Odbora samoupravne delavske kontrole na osnovi ostale razpoložljive dokumentacije ugotavljata, da je prisotna več kot 10 letna navzdržna, diskriminacijska in očitno protizakonita praksa posameznikov do delovne organizacije Jutranjka, njenih organov in odgovornih delavcev, zato predlaga, da delavski svet delovne organizacije zadolži komisijo, ki jo je imenoval delavski svet DO. naj pred ustavnim sodiščem SRS na podlagi zbranega gradiva in členov 252 in 253 Ustave SRS poda pobudo za varstvo ustavnosti, ker za to obstojajo številni dokazi, osnove in skrajni razlogi. Za samoupravno delavsko kontrolo na nivoju delovne organizacije: Predsednik PRAH SLAVICA Za samoupravno delavsko kontrolo TOZD Motiv: Predsednik: MOŽIC TON L POPRAVEK V »Mirenskih novicah«,objavljenih v zadnji številki Dolenjskega lista, je prišlo do napake pri pisanju o težavah v TOZD IM V. Jaz namreč nisem napisal. tako kot je bilo objavljeno, namreč da se tovarišice sprehajajo zunaj tovarne, ampak da seje nekaj tovarišic med delovnim časom udeležilo maše-vanja škofa iz Ljubljane v mirenski cerkvi. Ko pa seje začelo o tem šušljati in ko so videle, da se ne bo dobro končalo. so si za la dan vzele dopust. Ostalim tovarišicam v IMV je bila s tem storjena krivica in bi bilo dobro, da se jim opravičimo. J. Z. ZAHVALA Namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Izfatvja iz. Novega mesta je Karlina Guštin iz Novega mesta.Skalicke-ga 8 podarila 1.500 dinarjev Zvezi slepih Novo mesto. Iskrena hvala. Medobči n s k a orga n izacij a slepih in slabovidnih Novo mesto Franc Krhin V sredo. 13. marca, smo se v Vojni vasi pri Črnomlju za vedno poslovili od sodelavca Franca Kr-hina iz Črnomlja. Rodil seje leta 1913 v Šentjerneju v mali kmečko-delavski družini. Po končani osnovni šoli seje izučil kovinarskega poklica. Ro jc postal kvalificiran delavec, ga je življenjska pot vodila v različne kraje. V letih ekonomske krize pred drugo svetovno vojno se je družil z naprednimi in revolucionarnimi delavci ter spoznal, da je njegovo mesto v naprednem gibanju delavskega razreda. To svoje prepričanje je kazal tudi na delovnem mestu, zato je moral večkrat zamenjati službo. Povojni pa seje tovariš Krhin zagnano vključil v obnovo domovine. Zaposlil se je v Mariboru v Železničarski industrijski šoli ter prenašal svoje znanje na mlade generacije. Tu je bil leta 1947 tudi sprejet v KPJ. Leta 1963 ga je življenjska pot pripeljala v Črnomelj, kjer seje najprej zaposlil v tovarni Bell kot inštruktor praktičnega pouka kovinske stroke. Z ustanovitvijo Poklicne kovinarske šole je leta 1966 prevzel delovno mesto vodje šolske delavnice in učitelja prak- tičnega pouka. Prav gotovo je tudi njegova zasluga, da si je izobraževanje za potrebe kovinarstva v črnomaljski občini našlo svoje mesto. S svojimi bogatimi delovnimi izkušnjami se je lotil težavnega dela pri opremljanju šolskih delavnic in organizacij dela. Njegovo pionirsko deluje obrodilo sadove. Spominja# se ga bomo kol potrpežljivega, tlobrovoljnega človeka in dobrega sodelavca. Sodelavci Srednje šole Edvarda Kardelja Črnomelj TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 29. III. 8:45 TV V ŠOLI: TV koledar. Obnašanje v prometu. Ustvarjalne igre: Črta v barvi. Angleščina, TV berilo. Poročila 10.35 TV V ŠOLI: Alžirija. Risanka, Stroji in orodja. Dnevnik pubertetnikov. Risanka, Jugoslovanski pisatelji za otroke: Ferenc Feher, Zadnje minute 12.30 POROČILA 17.15 — 00.20 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 OBISK V MESTU ŽIV ŽAV 17.50 GRIZLI ADAMS, ameriška naniza nka 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 MLADOSTNIK: Del družbe. 3. del izobraževalne serije 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 PRIČEVANJA O EDVARDU KARDELJU: Žetev. 6. del dokumentarne serije 20.45 NE PREZRITE 21.00 MIKE HAMMER, ameriška nanizanka 21.50 DNEVNIK 22.05 UBIJANJE SESTRE GEORGE. ameriški film Robert Aldrich je za osnovo svojega tilma izbral gledališko uspešnico, kije zaradi svoje tematike—greza izredno odprto obravnavo lezbištva — in črnega humorja gledalce močno vznemirila. Gre za pripoved o uspešni igralki srednjih let, ki živi s precej mlajšim dekletom v lezbiški skupnosti. DRUGI PROGRAM 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — j7-45 Mama, ata in jaz. — 18.15 Ljudje pripovedujejo — 18.45 ZabavnoglaS' bena oddaja — 19.30 Dnevnik 20.00 Iz koncertnih dvoran — 217 Nočni kino: Kriminalka (franc«*' Filmi, TV ZAGREB 16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli — 17.30 Poročila — 17.35 TV kole® — 17.45 Mama. ata in jaz — Ljudje pripovedujejo — 18.45 ** bavnoglasbena oddaja — 19.30 Dne^ ni k — 20.00 Gangsterska kronika ,"' 20.55 Jazz koncert orkestra RTV LJ bljana — 21.55 Dnevnik — 22.10Ku turni magazin SOBOTA, 30. III. 7.45 — 12.10 in 15.00 — 23.40 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 J. Ribičič: NANA. MALA,OPICA: Novo življenje 8.15 OBISK V MESTU ŽIV ŽAV 8.30 KMEČKE OTROŠKE IGRE: Slovenija hoče hčerko imeti; Oče kot gora. mati kot hudoba, otroci pa vsi dobri 9.00 1555 IGORJEVIH DNI. dokumentarni film 9.20 MITI IN LEGENDE: Mezopotamski miti — EP O GILGAMEŠU. 2. del 9.35 KAMI LA — Portret akademske slikarke Kamile Volčanšek 9.50 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ — ZAGORJE 84. 3. oddaja 10.20 ČUDEŽI NARAVE: Izživljenja ptic, kanadska poljudnoznanstvena serija 10.40 PRIČEVANJA O EDVARDU KARDELJU: Odločitev. 5. del dokumentarne serije 11.20 SPOZNANO—NEZNANO, ponovitev oddaje o znanosti 12.05 POROČILA 15.15 POROČILA 15.20 POGUMNI KAPITAN, ameriški mladinski film 17.00 P.I v Košarki: 2. tekma 2. kola končnice 18.35 BOJ ZA OBSTANEK: Ptica, znanilka nesreče, angleška dokumentarna serija 19.00 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 GOSTILNA KOŠN1K 21.35 ZRCALO TEDNA 22.00 SEZNAM ADRIANA MES-SENGERJA. ameriški film (ČB) V filmu znanega režiserja Johna Hustona pisatelj svojemu prijatelju zaupa seznam svojih vojnih kom-panjonov. ki umirajo v skrivnostnih okoliščinah. Letalo, s katerim Adrian potuje v Ameriko, se zruši v morje in Adrianu ostane pred smrtjo le še toliko časa. da enemu izmed preživelih potnikov pove nekaj nepovezanih stavkov. In prav ti stavki so. skupaj z njegovim seznanom, osnova za raziskovanje njegove smrti in smrti njegovih sodrugov, ki niso naključne, temveč del skrbno premišljenega načr- ta. 23.35 POROČILA DRUGI PROGRAM 14.00 Test — 14.20 Dar bogov (igo® film) — 15.30 Muzikant in princesač 16.30 Ris prihaja na stezo (sovjels mladinski film)— 17.40 Nepokorje11 mesto (ponovitev TV nadaljevanj — 19.00 Čez tri gore: oktet Boštanj* fantje — 19.30 Dnevnik — 20.0CI V« kalno instrumentalni ansambel TN — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila'' 21.30 Športna sobota — 21.45 Zg'™, izza vrtne ograje (2. del TV nadane vanke) — 22.45 Poezija TV ZAGREB 8.45 TV v šoli — 14.45 Zabavni kolf dar— 15.45 7 TV dni — 16.15 Do®?^ ansambli: Ansambel Antona Birtjj — 16.45 Poročila — 16.50 TV kole® — 17.00 Košarka: 2. tekma 2. J“j končnice — 18.30 Prisrčno vaši ' 19.30 Dnevnik —20.00 Bostonski® vitelj (ameriški film) — 22.00 Dnev'1" — 22.15 Za konec tedna: D"-jugoslovanske zabavne glasbe Opa"J 85 NEDELJA, 31. III. 8.20 — 22.00 TELETEKST 8.35 POROČILA 8.40 ŽIV ŽAV — Pravljica / vseh vetrov. Risanke 9.30 GRIZLI ADAMS, ponovitev ameriške nanizanke 9.55 ŽIVLJENJE VERDIJA, ponovitev 9. dela italijanske nadaljevanke 11.05 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE — Ptuj 84 11.35 625. oddaja za stik z gledalci 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 POROČILA 13.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete 13.50 KOŽE. ponovitev I. dela nad- aljevanke TV Sarajevo 15.00 MOJ GODEREY.ameriški film (ČB) 16.30 POROČILA 16.35 TV KVIZ 17.45 PODARIM — DOBIM, prenos zadnjega žrebanja 18.50 KNJIGA 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 GENIJI ALI GENIJALCI: Žive naj vsi narodi. 6. del TV nadaljevanke 20.55 JAZZ NA EKRANU: Lala Kovačev Balkan Impressions 21.25 ŠPORTNI PREGLED 21.55 POROČILA DRUGI PROGRAM m 13.30 Glasbeno popoldne — ^j Rokomet (m) Hafnartjardar : M®* plastika — 16.00 PJ v vaterpolu P*, tizan : Jug — 17.00 Bosanski B® ' koraškar (ž) Partizan : Iskra D*1 Ježica — 18.25 Dediščina za pr®®! nost: Mira Alečkovič — 19.10 Na s rih kolesih — 19.30 Dnevnik -— 20-Moja domovina (dok. serija) — 21- , Včeraj, danes, jutri — 2125 č kinoteka: Sladko življenje (italija® film) PONEDELJEK, 1. IV. 8.45 TV V ŠOLI: I V koledar. Sajenje rastlin. Italijanščina. Predstavljamo vam. Po sledi, rokopisne dediščine. Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 22.25 TELETEKS 17.30 POROČILA 17.35 KAKO NAJ VEM, DA VSE TO NISO SANJE, oddaja TV Sarajevo 18.00 NAROBE SVET 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 VAM. glasbena oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 J. D. Valcroze: POGREŠAM GA, L del francoske nadaljevanke Po nesrečni smrti moža arhitekta ostane mlada Juliette sama z dvema otrokoma. Ko preboli prvo žalost, odide za nekaj tednov na počitnice k prijateljem. Tam spozna mladega arhitekta. ki se ji skuša približati, a ga ona odbije. Zaradi pomanjkanja denarja mora zapustiti hišo in sepreseliti v majhno stanovanje. Slučajno izve, da je imel njen mož pred smrtjo razmerje z. drugo. To jo prizaden C.®' hkrati da tolikšen občutek svob«^ da sprejme (^hrftvo pov abilo " večerjo. 21.05 AKTUALNO 22.10 DNEVNIK DRUGI PROGRAM .|8f 55 17.30 Beograjski TV program — "''i/j Premor — 19.00 Telesport — Dnevnik — 20.00 Raziskovanja'. ; vica do svobode — 20.50 danes, jutri -»21.10 Dinastija Glasba iz ateljeja ___22-0° TOREK 2. IV. 8.55 I V V ŠOLI: TV koledar,.Pomladanska prebujanje' narave. Nastanek in razvoj stare Grčije. Izbrali smo za vas, Orl Odese do Leningrada. Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 16.00 — 23.10 TELETEKST 16.15 ŠOLSKA TV: Prihod partizanskih proletarskih brigad. Premikanje ledenikov • 17.30 POROČILA i 17.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZACiOR.IE 84. 8. oddaja 18.05 MITI IN LEGENDE: Mezopotamski miti — lip o Gilgamešu 18.25 KOROŠKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK . 19.55 VREME 20.05 Andrej Hieng: MARK IN ANTONIJ, izvirna TV igra Igra govori o človeku, ki je prisiljen nenehno živeti med resnico in lažjo. Junake gledamo, ko so prisiljeni nenehoma igrati nekaj drugega, kot pa v resnici so. Lažejo sebi in drugim ter skušajo tako prikriti svojo bolečo resnico. Srečujemo številne probleme današnjega časa. ki se vozlajo v bistveno vprašanje: Kako živ1' j.j svojo razbito podobo, kako v svej.'^ je poln neobvladljivih protisl°vlJ' biti človek? 21.05 OMIZJE 23.05 POROČILA DRUGI PROGRAM 16.05 Dnevnik — 16.25 Svetla®*,' 16.55 Branje — 17.25 Nogomet di) Jugoslavija : Francija — ’ Dnevnik — 20.00 Narodna gl:is;..rj: 20.45 Žrebanje lota — 20.55 v® danes, jutri — 21.05 Čas podvig0 21.50 Izobraževalna oddaja SREDA, 3. IV. 9.00 TEST 9.15 TV V ŠOLI: Poštni nabiralnik. Antika. Podgane, kuga današnjega časa. Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.10 — 22.50 TELETEKST 17.25 POROČILA 17.30 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O treh labodkah 17.50 KO JE POMLAD: Lučka 18.25 POMURSKI OBZORNIK 18.40 RAČUNALNIŠTVO: Začnimo z basicom, angleška izobraževalna serija 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.(K)Sarajevo: NOGOMET — KVALIFIKACIJE ZA SP JUGOSLAVE-JA : FRANCIJA, prenos 21.45 POLETJE V LJUBIČF.VCU. dokumentarec TV Beograd 22.35 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 16.40 Dnevnik — 17.00 Sok'® ^ 17.30 Človečnost v vsakdanjem |j-nju — 18.00 Atene: Košarka (""Jv nale pokala evropskih prvak0 -i 19.30 Dnevnik — 20.00 Obat'^ svetloba in ameriški film Rio brav 23.20 Poročila ČETRTEK, 4. IV. 8.45 TEST 9.00 TV V ŠOl.l: Letenje, Življenje v kapljici vode. Ah je življenje v vesolju? Gnojenje sadnega drevja in trte. Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12:30 POROČILA 15.55 — 22.30 TEI I I EKST 16.10 ŠOLSKA TV: Pohod partizanskih proletarskih brigad. Premikanje ledenikov 17.30 POROČILA 17.34 J. Ribičič: NANA, MALA OPICA — Nepričakovani obisk 17.45 B. Jurca: BABIČINA RESNIČNA PRAVLJICA 18.00 PORTRET PISATELJICE BRANKE JURCE 18.10 VIDEO SPOT 18.25 POSAVSKI OBZORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK .Ai 21.10 MOLIERE, 4. del fran®* nadaljevanke 22.15 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Jelen 18.15 Znanost — 18.45 S 15- T/ narodnega festivala jazza v BeOfi oii — I9.3(f Dnevnik — 20.00*Večn'Nč (sovjetska nadaljevanka) —• , Poročila — 21.30 Umetniški ve«1 PRILOGA Za dvojko mora že povprečen osnovnošolec Y©|iko vedeti o Rogu, da se je v prostranih rosnih hostah med zadnjo vojno marsikaj Pomembnega dogajalo, najmanj pa to, da je Pod krošnjami stoletnih dreves bilo tudi srce slovenskega narodnoosvobodilnega boja. S Povedanim se seveda ne obregamo ob poučevanje tovrstne snovi v šolah, marveč bi radi le Se podčrtali znano dejstvo, da je bila prene-katera odločitev, sprejeta v grobo stesanih Partizanskih barakah, ki so stale v teh hostah, srečno usodna za razplet na bojiščih, pri utrje-yanju takrat porajajoče se ljudske oblasti in za izid drugih dogodkov do osvoboditve pred štirimi desetletji. Nekaj barak iz tistih časov še stoji, druge sta Pobrala č"as in nepazljivost. Kajti nepreklicno je res, da smo se mnogo prepozno zavedeli te-9a, da z izginevanjem lesenjač, kjer so bili nekoč štabi, politične učilnice, najrazličnejše delavnice, tiskarne in bolnišnice, izgubljamo sicer neme, vendar avtentične priče nekega hudega in hkrati velikega časa in življenja, pravzaprav pomnike. Ko pa se je v nas naposled le Prebudila zavest, da je treba pričevalce, ki so ostali, vsaj zavarovati, če že ne obnoviti — tudi ■z spoštovanja do tistih partizanskih borcev, ki so izdihnili v bolnišnicah in zdaj počivajo na Rogu — je bilo skoroda prepozno. Kljub temu je moč ugotoviti, da bi bil Rog v tem smislu neprimerno bolje in dostojneje urejen, če bi delali hitreje in temeljiteje. Zdaj je stanje tako, da nas je pred drugimi republikami, ki so za svoje tovrstne spomenike že zdavnaj poskrbele, kot je treba, lahko pošteno sram. Medtem ko drugod zbirajo samo še sredstva za vzdrževanje urejenega in obnovljenega, se v Sloveniji šele pripravljamo, da bi Rog razglasili za zgodovinski spomenik. Koliko je bilo zamujenega že s tem, si kajpak lahko mislimo. Vse do zdaj, intenzivno pa zadnjih deset let, je varstvo spomenikov in naravnih znamenitosti Roga predvsem v rokah podpisnikov posebnega družbenega dogovora o zaščiti, urejanju, vzdrževanju in oskrbi spomenikov NOB (barak, baz, grobišč, spominskih obležij itd.). Najpomembnejša obveznost podpisnikov je prispevek v denarju ali v kakšni drugi obliki (materialu, delu). Plačilna disciplina ni prav zgledna, kar med drugim pove podatek, da je lani svojo obveznost do Roga poravnalo le šestnajst podpisnikov (delovnih in družbenopolitičnih organizacij, skupnosti, ustanov itd.). Sicer se z denarjem, ki ga tako zberejo, ne da kaj veliko narediti. Kaj, denimo, pomeni nekaj nad 1,7 milijona dinarjev, kolikor jih je lani zbral pri medobčinskem svetu SZDL za Dolenj- sko delujoči odbor za varstvo spomenikov, če pa je samo restavriranje ene (vzorčne barake) stalo nad 540 tisočakov? Ob tem se dokaj čudno sliši, da niti tako skromna sredstva niso bila porabljena, še bolj čudno pa je, da je moral Muzej ljudske revolucije v Ljubljani svojim strokovnjakom, ki so po naročilu odbora zbirali podatke za pripravo topografije partizanskega Roga, kljub temu del stroškov prispevati iz svojega fonda. Čeprav so za letos napovedane nove pridobitve za Rog in na Rogu — med drugim bodo asfaltirali cesto od Podturna do Baze 20, napeljali elektriko, telefon in vodovod do Lukovega doma, bržčas zgradili restavracijo poleg tega doma, začeli pri Starih žagah graditi manjšo hidrocentralo, uredili več peš poti itd. — in tako naredili nov pomemben korak k ureditvi, pa veliko dela še ostaja. Za naprej bo treba ne le zbrati več denarja — na zadnji seji podpisnikov družbenega dogovora v Dolenjskih Toplicah je nekdo dejal, da so sedanji prispevki podpisnikov bolj podobni miloščini kot ustreznim zneskom — poleg tega pa se dogovoriti za ustreznejši režim urejanja strokovno zahtevnih zadev. Kaže, da do zdaj ni šlo, kot bi moralo, tudi zato, ker je za Rog skrbelo kar sedem »skrbnikov«, ki pa tudi niso bili med seboj najbolje uglašeni. Nekatere izboljšave v delu bodo resda že letos, tudi dobro postorjenega ne gre omalovaževati, to pa vendarle ne more biti dovolj, da bi bili lahko zadovoljni. Gre za Rog, zgbdovinski spomenik slovenskega, ne ozkega lokalnega pomena. Za srce, ki naj poslej utriplje v spomin velikim časom. I. ZORAN mlad im ^(21., % priloga dolenjskega V neobvezen premislek MIR NA OSEBEN NAČIN Pisanje bralca Delu, ki je nedavno po Tanjugu zapisalo, da imajo v Belgiji 2000 dezerterjev, ki iz moralnih, verskih ali filozofskih načel nočejo služiti vojaščine in zavračajo vsako obliko militarizma, je eno od znamenj, da se v zadnjem času tudi pri nas krepe najrazličnejše oblike mirovnih gibanj in zanimanje zanje. Na prvi pogled je seveda nenavadno, od kod »mirovniki na svoj način in za svoj račun« v državi, ki je bila in je še v prvih vrstah borcev za mir na svetu. Predstavniki naše države so še do nedavnega na vprašanja zasto- pnikov mirovnih.gibanj Evrope, ki jih je zanimalo, zakaj pri nas ni spontanih mirovnih manifestacij in zakaj državljani pretežno molče o vprašanjih miru in obstoja človeštva, odgovarjali z vsemu svetu znanimi dejstvi o miroljubni zunanjepolitični naravnanosti naše države in njenim specifičnim vojaško-politič-nim položajem. Nekako avtomatsko je veljalo in še velja, da so vsi prebivalci Jugoslavije eno samo uglašeno mirovno gibanje. Vsaka nova in mimo uradnega blagoslova ali namiga izpeljana mirovna akcija je zaradi tega popolno- ma nepotrebna. Ta teza je dopadljivo naivna v svoji lagodnosti, saj dopušča, da se za mir po vašem ali mojem kopitu lahko angažirajo samo politiki, kar pa brez dvoma ni v skladu z osnovnimi načeli socialističnega samoupravljanja. -Še posebej, če vzamemo resne obljube o podružblja-nju zunanje politike naše države. * V zadnjem času začenja enotna podoba o ljudstvu ali državi — mirovniku dobivati tudi drugačne obrise. Seveda so Jugoslovani v velikanski večini še vedno za mir in sožitje na svetu, vendar hočejo to povedati tudi na svoj, popolnoma oseben način. Splošna ogroženost sveta, na katerem ni več varen tudi osamljen eskimski iglu na daljnem severu, je pripeljala do spoznanja, da se je treba za mir zavzeti tudi osebno, s svojimi stališči. Zastopniki takšnih stališč menijo, da mirovno gibanje nbstvar državne politike. Ta je lahko miroljubna na svoj način, mirovno gibanje pa se neposredno tiče ljudi in njihpve vse večje potrebe, da izrazijo svoje nezadovoljstvo nad svetovnim dogajanjem, za katerega tudi največji optimist ne more reči, da ga se ne tiče. Seveda pa imajo mirovniki, tudi naši, svoje mišljenje in pripombe ne samo o svetovnem miru, ampak tudi o potrebnosti spremembe izobraževalnega sistema, razlaganju zgodovine, odnosu do armade in militarizaciji družbe. To pa so stvari, ki se še kako tičejo tudi države. Morda si lahko s slednjim razložimo tudi nestrpnost (nerodnost?) naše uradne tiskovne agencije, ki je belgijske vojaške obveznike, ki »cesarju nočejo služiti« na klasičen način, označila za moralne dezerterje, MARJAN BAUER Ko so leta 1942 osnovali OSS (Office for Strategic Services), prvo ameriško centralizirano obveščevalno službo in neposredno prednico današnje CIA, je bil njen prvi agent izven ZDA antropolog Armand Dennis. Z vohunsko nalogo so ga poslali v Belgijski Kongo in Francosko ekvatorialno Afriko. Dennis naj bi nastopal kot lovec na gorile, vendar so morali njegov odhod v Afriko odložiti, kerga je vseučilišče s Floride tožilo, da mu ni izročil 70 privijanov in 50 šimpanzov, ki bi jih moral uloviti in predati znanosti po eni od prejšnjih afriških poti, ki jo je financirala omenjena univerza. Ko se je Dennis končno rešil sodišča in odpotoval v Afriko kot znanstvenik—vohun, mu sreča še naprej ni bila naklonjena. Med lovom na gorile je zbolel za redko boleznijo, ki se loteva samo ljudi in opic. Dobil jo je od goril, ki jih je uj^l zato, da. bi prikril svoje temeljne, torej vohunske namene. Uprava britanskih pošt je poslala gospodični Doris Honeystett ostanke pisma, ki ji ga je poslal njen zaročenec. V spremnem pismu, ki ga je podpisal minister pošt, je rečeno, da so ostanke (dve petini) pisma pojedli polži, ki so se naselili v poštno poslopje mesta Birmingham. Minister se je seveda tudi vljudno opravičil, kar njegovim kolegom v državah z veliko bolj demokratično ureditvijo ni bito preveč -všeč. Opravičevati se zaradi nekakšnih polžev?! V Ameriki so pred 30 leti začeli izdajati tednik Good News (Dobre vesti), katerega načelna uredniška politika je bila, da lahko bralci berejo samo dobre novice. Časopis je "izhajal samo 16 mesecev, pa ne zato, ker bi zmanjkalo dobrih novic, ampak preprosto zato, ker bralce nekako boli zanimajo slabe novice. V svoji zadnji številki Good News seveda ni objavil, daW zaradi bankrota moral prene-hati izhajati, do konca Paie bil dosleden tudi z dobrino1 novicami. Poglejmo nekaj naslovov prispevkov v poslednJ1 številki: Letos v avtomobilskih nesrečah ni urnrl° ' 197,000.000 ameriških drža- | vljanov; Spektakularen Pa' dec števila samomorov; V zadnjih 16 tednih ni izbruhnila niti ena vojna; Trikratni P°' siljevalec in dvojni morilecp0 prihodu iz zapora postal frančiškan. • Na predavanju članicah ženskega kluba v Chicago le slavni nemško-ameriški konstruktor raket Werner voj1 Braun med drugim poveča ’ da porabijo ZDA za osvajanj® vesolja vsako leto 20 milijar dolarjev. Po teh besedah je vstala starejša gospa in rekla »Herr von Braun, zakaj niste raje ostali v Nemčiji ter •a’1' pili pivo, hrustali presteinP0' slušali vojaške koračnice 1 jodlanjem? To bi bilo velik0 cenje kot metanje naših dolarjev v zrak.« VOJAŠKI KOTIČEK VSI NAŠI ORLI Jugoslavija je med redkimi manjšimi državami na svetu, ki so sposobne izdelovati vojaška letala. Proizvodnja bojnih letal ima pri nas tradicijo, ki sega v predvojna leta, ko so naši konstruktorji med drugim izdelali odlično lovsko letalo IK-3, ki je bilo s svojimi odličnimi performansami v vsakem kos najboljšim nemškim in angleškim aparatom tistega časa. Izkušnje z IK-3 so po vojni uporabili letalski inženirji nove Jugoslavije in poslali pod nebo lovca S-49. V tej rubriki bo naš sodelavec Bojan Kuntarič predstavil temeljne povojne dosežke naše vojaške letalske industrije, katere najnovejši izdelek G-4 so strokovnjaki uvrstili med tri najboljša dvosedežna trenažno-bojna letala našega časa. HITRI S-49 C Na podlagi načrtov predvojnega letala IK-3 so naši strokovnjaki začeli pripravljati posodobljeno verzijo. Letalo so uspešno preizkusili že v prvi polovici leta 1949, maja naslednje leto pa je tovariš Tito izročil našemu vojnemu letalstvu prvih trideset letal, ki so dobila imeS-49 C. To je bilo nizkokrilno enosedežno lovsko letalo kovinske konstrukcije. Pilotska kabina, ki je imela drsni pokrov in neprebojno čelno steklo, je bila spodaj in zadaj zavarovana z jeklenima ploščama. Poganjal ga je batni, s tekočino hlajeni dvanajstvaljni V motor His-pano—Suiza 12 Z z močjo 1103 kW (1500 KS). Čez krila je meril 9,45 m, dolg pa je bil 8,50 m. Pri vzletu je bilo lahko težko 3400 kilogramov. Največja hitrost na višini 1500 m pa je bila več kot 620 km na uro, dvignil se je lahko do 10 tisoč metrov. Oborožen je bil z dvema strojnicama 12,7 mm in topom Hispano 20 mm. POSKUS DOHAJANJA Kot drugo letalo iz domačih tovarn je naše vojno letalstvo dobilo aparat, ki ima preprosto oznako 522. Prvo serijo letal te vrste so domače tovarne izdelale leta 1958. Tudi to letalo je bilo samo poskus, da bi dohiteli svetovno letalsko industrijo. Ta letala so bila enaka letalom istega rrizreda po svetu, vendar so jih tam gradili že pred petnajstimi leti. Sicer pa je bil 522 enomotornošolsko-bojno dvosedežno letalo. Bil je popolne kovinske konstrukcije in nizkokrilec. V kabini sta bila tandemsko razporejena dva sedeža, zapirala pa se je z dvojnim drsnim pokrovom. Letalo je imelo tudi dvojne komande in instrumente. Poganjal ga je batni, zračno hlajeni devet valjni zvezdasti motor Pratt & Whitney R-1340 Wasp z močjo 441 kW (600 KS). Čez krila je meril 11 m, po dolžini pa 9,2r pri vzletu je lahko tehtal 2400 kilogramov. Največja hitrost, ki jo je dosegel, je bila 351 km na uro, najmanjša pa 135 km na uro. Vzletel je lahko s 428 m dolge vzletne 6teze, njegov doseg pa je bil 978 km. Oborožen je bil z dvema strojnicama 12,7 mm, ki sta bili v krilih, štirimi podkrilnimi nosilci za bombe, šolskih raket 57 mm in raket HVAR 127 mm. Med opremo so sodili tudi VHF radijska postaja, radio-kompas in sistem dovajanja kisika v obeh kabinah. PRVI SERIJSKI REAKTIVEC Na sklep o graditvi prvega domačega reaktivnega letala smo čakali precej dolgo. Tako je letalski inštitut v Žarkovu dobil nalog za pripravo projekta septembra 1957. Prvo naše serijsko reaktivno letalo z imenom Galeb je poletelo nad Mostarjem junija 1961. Uradno je prvič poleteto 9. julija istega leta na Batajnici Galeb je prelomnica v delovanju naše letalske industrije. Nastal pa je kot potreba in zahteva našega vojnega letalstva, da svoje pilote šola in vadi na domačih letalih. . Galeb je enomotorno reaktivno šolsko-bojno letalo popolne kovinske konstrukcije. Je nizkokrilec z ravnimi krili, ravnimi repnimi površinami in rahlo poševnim repom. V letalu sta tandemsko razporejena dva pilotska sedeža, dvojne komande in instrumenti. Poganja ga reaktivni motor Rolls Royce Viper, Mk 22-6 s 1113 kilogrami statičnega potiska, ki je vgrajen v Zadnjem delu letala. Gorivo je v dveh glavnih tankih v trupu in v dveh pomožnih tankih na konceh kril. S pomožnima tankoma meri Galeb čez krila 11,6, po dolžini pa 10,3 metra. Prazno letalo tehta 2617 kg, največja letalna teža pa je 4300 kg. Na višini 6 tisoč metrov doseže hitrost 812 km na uro ali 0,8 macha. Normalna višina leta je do 12000 m, poleti pa lahko s 713 m dolge vzletne steze. Njegov dolet je 1016 km-Oborožen je z dvema strojnicama 12,7 mm v nosu, šestimi podkrilnimi nosilci, na katere je mogoče obesiti bombe do 150 kilogramov in šolske rakete. I ma pa tudi opremo za vleko zračnih tarč. Pilota imata na voljo univerzalno radijsko postajo, radio-kompas jn drdgo. dolenjska niti korak za SLOVENIJO po doživli °J Poslovne informatike v osemdesetih letih n- sistemo Z Pvaianiern interaktivnih računalniških •ih desert'113 Doleniskem Prav° revolucijo. V minu-3 na . 1 ,et'h se je število računalnikov povečalo od dinarjev* N]25 S'Sternov v vredr|osti preko 1,6 milijarde proiz . £'^b0li naPredne organizacije na področju m Novoteksn0,:)OSlOVOe informatike so Krka' Beti, je inforrrnt k'n ,Skra’ ^ P°dr°čju tehnično-procesne n- času so ' & P3 *8 uveliavliena zlasti Krka- V zadnjem čjubli-in POrnefT1bni premiki tudi v Novolesu, Labodu, ^ s 1 banki in drugod. je in-reJ^°J®niskeCri smo prestopili prag znanja, izkušenj širšo u 3 °V ^ 0mo9°ča visoko strokovno raven in inform-P°rc:bnOSt doma in z lastnim delom razvitih "• sPremr C'JSlo informatiko so v elektrokovinski SloveJ1' V Francii' Prek0 1% celotnega prihodka, v viika 1,1 Pa s° le redke organizacije, kjer sega ta šta-Kotn;ijg 0,2%- Tega seveda ne moremo razumeti v,aqan Varčno del°' temveč kot nekajkrat premajhna “ n)a v informatiko. s,tov« h , fnovSo ael°vanja sodobnih informacijskih siste-etančno določeni organizacijski postopki za Kjer neha ^OVORICA SE ZAČENJA esem 'z Nov6g,|969 ie moški pevski zbor DPD Dušan Jereb V£|nk. ^ d thesta gostoval pri Slovencih onstran Kara-**■«■]. k ° SB pevc' P° dveb koncertih in obisku na V'k()0rriovOrO^ke9a skladatelja Pavla Kernjaka odpra->j. *e nekdo omenil, da jih bo na naslednji rajži f Peyeev niso vsi vedeli, .da se je nekaj mladih ! T^°d|očilo začet, na svoje. Os- )6 nast£|l Dolenjski oktet. tis,e9t|T'čSVOieni ,an,ie’ k' iim ie ®l0 za t0' da b' P°,e9 *e tiste >fSdr so se naučili in peli pri jerebovcih, ki jih Zrnorej0 dSe vod'l Tone Markelj, pokazali, kaj Jakšet0v Stirni' so se večer za večerom sestajali v 'dilp* lahk1 9°sl^n' na Drski in se učili novih pestmi. Ni Paniu So *°da z veliko voljo in ob medsebojnem zau-peter Q| Vclie stekle, kot so si lahko le želeli. Pa tudi ni irnei ^ ki so 9£l P°stavili za umetniškega vodjo. k' s°se Pre9lavic z uglaševanjem okteta. Pevci. narejeni k ,učili v novo rojeni vokalni sestav, so bili že njih je ' ,ernu pravijo v pevskem žargonu. Vsak od hitro do"1161 Z£' seb°i ze t0|ik0 pevskega staža, da je n t61- kako je treba peti v oktetu. UQ|- n°vomeit °k,et se *e prvi£ iavno preizkusil v bi|° t0 30 lskri' v njegovi kroniki je zapisano, da je hsneke deuernbra 1969 in da so morali tam nastopiti javni kr01 Slaviu Tako se je zgodilo, da je oktet prestal ,anov|jeSt bfe*' preden so 9£1 sploh ustanovili. Us-aPrila i(JlPa *e bil nekaj mesecev kasneje, in sicer 22. niei n k° so — zdaj že v Medicevi kolarski delav- ''tl OfcjL.: tanoviij ~~ na sv°Jem prvem občnem zboru us-Poslej' Samos,0ino pevsko društvo Dolenjski oktet. zaved-*|eVSe ,eklo^e bolj resno in zavzeto, sajsosevsi ljivr>raVobasno °dšla v Srbijo in se umaknila avstrij- thišn °blastem- Endlicher je umrl za jetiko v graški je- Pros;ci 5- septembra 1915, Jenko pa je padel kot Dbr, 0voliec v srbski vojski 18. avgusta 1914 v bitki na n'hi Cer Poli VSe prePor°dovce je poslala oblast (sodišče ali P ,l)a> obvestila o sodbi šolam in vojaškim uradom. vSeh| lce so bile grdo ravnanje z dijaki (izključitev iz svstroogrskih šol) strogo opazovanje in nezau- toliko poceni ladijski prevoz do te države. Nekoliko " niže proti jugu in dlje od Paname stoji Ekvador. Kako bo z njim? ‘ Z vizumom ni bilo težav. Tudi s prevozom navsezadnje ne. Toda edina možnost je osta‘lo letalo, za lažjo odločitev pa se mi je še panamski vizum bližal izteku. Odločitev je bila sicer draga, zato pa edino mogoča: natovoril sem sebe in motor na letalo in se s prvimi dnevi marca dvignil proti višinam ekvadorskih Andov. Vedel sem, da bo pot vse prej kot lahka. Čakala so me gorovja, visoka tri, štiri tisoč metrov, in vsaj še en mesec deževne dobe na južni strani ekvatorja. Toda — bo že kako! Samo denar je ponovno nekam čudno hitro kopnel... ISKANJE INDIJANCEV V AMAZONSKI DŽUNGLI Ekvador je prijetna dežela, polna daljnih vulkanskih vrhov, neprehodnih pragozdov in samotnih indijanskih vasi, v katerih pozdravijo tujca sicer z nezaupljivostjo, že v kratkem času pa ostane od nje le še prisrčna radovednost. Španščina je razen v portugalski Braziliji uradni jezik cele Latinske Amerike in kljub številnim indijanskim jezikom in narečjem je mogoče z njo preživeti tudi v najbolj odmaknjenih vaseh. — No ja, za zamorca me že ne bi prodali, sem se tolažil v začetku, ko sem se še krčevito in nič kaj elegantno prilagajal pravilom in neznanim besedam novega jezjka. Ekvador pa je tudi raj za avanturiste sicer — kateri košček Južne Amerike pa ni! Po vzponu na pet tisoč metrov visoki vulkan Tungurahuo, kjer smo se, obkroženi z nekajmetrskimi plastmi snega na vsaki strani, goli greli v vročihparah še vedno aktivnega kraterja, sem zapustil prijetno družbo evropskih sdpotnikov in se spustil s Franceljnom z andskih višav proti nepreglednim ravninam amazonske džungle. V eni od vasic na obrobju pragozda sem naletel na domačina: bil je džungelski vodič in za denar je vodit tujce po indijanskih vaseh, skritih v mogočnem zavetju gozdov. VOJSKA ONEMOGOČI ODKRITJE Očitno sem se mu zdel vreden zaupanja, kajti ob pivu mi je omenil nekoč: — Poslušaj, neko skoraj divje pleme živi niže, nekaj dni vožnje po reki. Pred dvema letoma so bili tam prvi belci, štirje so šli in samo dva sta se vrnila. Toda jaz znam nekaj malega njihov jezik in še dva indijanska vodiča bom vzel s sabo. Če hočeš, se nam lahko pridružiš. A? Kako se ti zdi? Zdeto se mi je sila ugodno, udarila sva v dlan in jaz sem našel še dva prijatelja, Avstrijca in Švicarja, ki sta se nam pridružila. Stvar je bila resna. Ogromna piroga z dvema motorjema, osemsto litrov bencina, puške, hrana za en teden in sploh... Pa žal ni uspelo! Po dveh -dneh vožnje smo prišli na ustje reke, kjer naj bi se začelo področje plemena Warani. Toda vojska has je ustavila, bili smo na sami sporni perujsko-ekvadorski meji. Fantje so nam povedali, da je prišlo na tem področju pred nekaj dnevi do streljanja in da je celotno območje najstrožje zaprto. Obrnili smo nazaj in res mi je bilo žal. Spanje v indijanskih vasicah za reko, lov zloglasnih piranh in nočno iskanje krokodilov so bili navsezadnje le delna tolažba za neuspelo odpravo ekspedicije. Golih Indijancev, ki z zastrupljenimi puščicami skačejo po džungli, navsezdanje le ne vidiš vsak dan. In tako ponovno pretJTjanje preko Andov na drugo stran, proti pacifiški obali! Razkošno zelenje tropskega prazgoda preide v Peruju v tisoč in več kilometrov dolgo puščavo, ogromne sipine peska se pnejo proti vzhodu, kjer udarijo v neprehoden pas Andov, na desni, takoj za cesto, pa se mrzli valovi Pacifika penijo po pesku in drobni rakci v paničnem strahu bežijo v luknje, ko zapeljem s suzukijem proti njim. Ponovno je • polna luna, noči so zavite v meglico, ki prihaja iz oceana, in v vseh obzorjih je čutiti daljave in osamljenost. Lepi, dolgi dnevi tišine so to in včasih pomislim, kako malo mi je pravzaprav potrebna družba soljudi. No, za kako dolgo...? Kakih petsto kilometrov južno od Lime zavije prijetno asfaltirana Panamericana odločno proti vzhodu in poskakujoč preko makadamu se začenjam dvigati proti Andom. Vem, da je najtežji del poti šele pred mano. Okoli 2500 kilometrov makadamskih cest me čaka na poti preko Bolivije do Argentine, od koder se bom končno vrnil domov. Podroben pogled v žep me je namreč dokončno postavil pred dejstvo: pot okoli sveta, bo nemogoča! Predolgo sem ostal v te/n delu sveta, preveč doživel in temu primerno zapravil, da bi si lahko privoščil dolgo pot čez Pacifik proti Aziji, Afriki, Evropi... Morda bom naslednje leto lahko nadaljeval potovanje in obredel še preostali del sveta. Upanje in trdna volja ostaja tudi sedaj, ko že v varnem zavetju doma pišem te vrstice. NEVERJETEN ROJSTNI DAN V ANDIH In Andi? Res so bili težki in močni, prijetni spomini mi ostajajo nanje. S snegom zakriti vrhovi šesti-sočakov so se belili na obzorju, na višini štiri tisoč in več metrov se je v senci za cesto včasih zabelila krpa snega in v mrazu, ki je kot iglice zbadal skozi vedno nove odprtine v oblačilih, sem skakal iz luknje na Pastirja lamjih čred v pogorju perujskih Andov. Noči so mrzle in že navsezgodaj zjutraj je bilo jasno videti, dasta se celo noč grela z žganjem. kamen in s kamna na skalo ter ustavljal v vsakem večjem mestu, kjer sem lahko našel mehanika. Ta je varil skupaj razlomljene in uničene dele motorja. V nočeh, ko je mraz kot leden oklep pritisnil na zapuščene planjave, sem se včasih zvil v spalni vreči na tleh revne indijanske kolibe in enakomerno dihanje otrok poleg mene se je mešalo z zateglim lajanjem psov v daljavi. Bila je tudi nevarna vožnja preko Aya-. cucha v Peruju, kjer pripadniki gverilsko-teroristične skupine »Sendero Luminoso« včasih napadajo prav zaradi te skoraj prazne ceste. Bili so dnevi, preživeti v Cuzcu, starodavni prestolnici Inka Indijancev, in na obronkih divje razbrazdanih gora legendarnega Machu Pichuja. Drobni indijanski pastirčki so za cesto pasli svoje črede lam in njihove kolibe so bila ena sama neverjetna preproščina, zložene skupaj iz skal in krite z dolgo, posušeno travo. V eni od vasi, vOuilci, sem 18. maja praznoval rojstni dan in vse skupaj je bilo tako čudno in neverjetno. Indijanec, pri katerem sem spal, je prinesel na mizo dragoceno pivo. Popila sva in ' ponosno mi je povedal, da pije, ker ima rojstni dan. On?. Ne, nemogoče! Toda prinesel je osebno izkaznico; bila je s fotografijo in vsemi potrebnimi žigi. Na njej je stal, jasno napisan datum rojstva: 18. maj 1950. Privlekel sem iz skritega žepa v notranjosti kavbojk svoj potni list in ga obrnil nadrugostran: 18. maj 1956. ' Neverjetno! ŽIVLJENJE NA TEMELJU LOČJA Jezero Titicaca, »morje na strehi sveta« in legendarna zibel inkovskih bogov, je gotovo ena od največjih zanimivosti Južne Amerike. Nekaj dni sem preživel na plavajočih otokih Urus Indijancev, poslušal enakomerno pljuskanje vode ob bregove iz ločja zgrajenih bivališč in se spraševal, čeje sploh mogoče še bolj poenostaviti življenje. Indijanski otoki so zgrajeni iz ločja, ki raste iz vode v jezerskih plitvinah, njihove kolibe so zgrajene iz ločja, njihovi čolni so iz ločja in celo njihova kurjava je ločje. Zibajoči otočki, ki držijo na sebi včasih le dve, tri kolibe, včasih pa so dom nekaj desetih družin, so edino, kar mnogi teh ljudi sploh poznajo v življenju. Luči obrežnega mesta so daleč, le drobno utripanje prihaja v jasnih nočeh od tam. V večnem ribolovu in izmenjavi rib za krompir, koruzo ali ' fižol obrežnih Indijancev poteka življenje skorajda nespremenjeno od časov starodavnih Inkov. Nikoli ne bom pozabil, s kakšnim pričakovanjem v očeh so se otroci stiskali v vrsto, ko sem skušal razdeliti kilogram kruha, ki sem ga prinesel za sebe, med njih trideset... Dobro leto poti je bilo za mano, ko sem končno prispel v Argentino. Na zadnjih kilometrih andskega makadama me je motor drugič pošteno vrgel s sebe (prvi, dokaj nenevaren padec sva imelmše skupaj z Romano na nekem pooljenem ovinkov Mehiki). Dva tisoč kilometrov do Buenos Airesa sem vozil z zlomljeno roko in z rebri, ki so mezabolela pri vsakem dihu, skozi neskončne ravnine argentinskih pamp in mraz južne zime, ki je v juniju že začela sila neprijetno kazati zobe. V glavno mesto sem prispel utrujen in zbit — in brez najmanjše ideje, kako mi bo uspelo vrniti se .z motorjem vred v domovino. Toda počasi sem se odtajal, bolečina pod mavčno oblogo, ki sem jo dobil šele mesec dni po padcu, je začela pojenjavati in v prijetnem zavetju »Triglava«, slovenskega doma v Buenos Airesu, se je življenje hitro povrnilo v utrujeno telo. Z vsakim dnem močneje sem čutil, kako zelo daleč od doma sem in kako zelo si ga že želim. Družino, prijatelje, dekle, piv6 v znanih beznicah z znanimi obrazi... Po mesecu čakanja je le prispela »Kraljeviča«, ladja reške Jugolinije, in po trinajstih mesecih potovanja so končno ostale za mano luči desetmilijonskega velemesta. Pred nami so se odpirala pristanišča eksotične Brazilije: Dva meseca kasneje sem bil doma in čudno prijeten občutek je bil, ko sem lahko ponovno stopal po tako znanih domačih krajih. Včasih, tako daleč na drugi strani sveta, skorajda nisem mogel verjeti, da sploh še cdBstajajo. ZVONE ŠERUGA Jp-LETNICA dijaškega IN študentovskega pREPORODA panje pri vojakih itd. Z dvema c. kr. dvornima svetnikoma, predsednikoma Pajkom in Bayerjem je sodilo enajst sodnikov: trije Slovenci in osem Nemcev. Odvetnikov je bilo osem, samih znanih ljubljanskih pravnikov, ki so kljub grožnjam dr. Skubla, policijskega ravnatelja v Ljubljani, »da imajo tudi odvetniki kaj masla na glavi«, opravili svojo odvetniško dolžnost hrabro in odkrito. Obrambo obtožencev so prevzeli dr. Josip Ažman, dr. Alojzij Kokalj, dr. Fran Novak, dr. Anton Švigelj, dr. Karel Triller, dr. Ivan Tavčar, dr. Fj-an Zupanc in dr. Vladimir Ravnihar, Na razpravi so zaslišali vse obtožence in šest prič ter prebrali 40 ovadb in 84 osebnih podatkov, le-te po potrebi. V dvorani je bilo precej slušateljev in somišljenikov. Bil je velik, za zgodovino slovenskega sodstva izjemen spektakel. Prihod zaporhil^iv iz celic v sodno dvorano je vzburil občinstvo, posebno pa tovariše, ki so se branili na prostosti. Zapornikom se je poznala utrujenost in vznemirjenost, saj so bili šest mesecev brez kakršnihk- ■ oli vesti v času, ko se je pripravljala in začela prva svetovna vojna, ko so bile organizirane posebne preiskave krivcev sarajevskega atentata po Bosni, Hrvat-ski in Sloveniji. Zaporniki so prihajali s trudnim korakom in bledim obrazom. Zasedli so prvo klop pred sodnim zborom: Ivan Endlicher, Janže Novak, Evgen Lovšin, Anton Štefančič. Juš Kozak, Gustav Omahen, Adolf Ponikvar, Viktor Zalar in Ivan Žgajnar. Ftazen že imenovanih obtožencev, ki so bili vsi kaznovani z večjimi ali manjšimi zapornimi kaznimi, so bili obsojeni kakor navedeni, še naslednji: Jakob Avšič, Viktor Fet-tich, Gregor Fedransperg, Pavel Grabner, Frane Grebenc, Anton Gunde, Leon Kavčnik, Ivan Kos, Anton Kuntarič, Danilo Majaron, Vladimir Premrov in Franc Tavčar. Ker se je preiskovalni zapor vračunal v kazen, so vse zapornike, razen Endlicherja in Novaka, izpustili na svobodo. Za njiju se je obtožitelj dr. Neuberger pritožil zaradi prenizke kazni. Izpuščeni smo pospravili svoje malenkosti in se dogovorili, da se najdemo pri fotografu. Vsem so od veselja žarele oči, vendar je našo notranjost obletavala boleča misel, da se moramo posloviti od Ivana in Janžeta. Dali smo jima svoje knjige. Stisk rok in solze pod očmi so nadomestile besede brez tolažbe. Morala sta nazaj v prekleto samico. »Lasciate ogni speranza, voi, ch’entrate...« Preporodovci smo nekajkrat praznovali svoje obletnice: dijaške stavke iz marca 1914 in veleizdajniškega procesa iz decembra 1914. Najuspešnejše je bilo srečanje 23. decembra 1964, ki ga je počastila s svojo navzočnostjo takratna predsednica Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva tov. Vida Tomšič. To je bilo ob 50-letnici procesa proti Preporodu. Na predsedničin predlog smo v naslednjih letih napisali in leta 1970 izdali pri založbi »Borec« knjigo z naslovom »Preporodovci proti Avstriji«. Knjigo je napisalo 16 takrat še živečih članov Preporoda. Obsega 482 strani, polnih spominov na dogodke tistega časa, ki je pomenil konec stoletja stare, nekdaj nepremagljive državne skupnosti. Žal moram ugotoviti, da so danes od teh šestnajstih avtorjev živi samo še trije. Avtorji knjige »Preporodovci proti Avstriji« so bili naslednji: za Ljubljano Ponikvar, Lajovic, Turk, Kolar, Lovšin, Tavčar, dr. Ravnihar, za Maribor Šnuderl, za Celje Roš, za Gorico Komel, Peričza Trst, Gnidovec in Stefančič za Kranj, za Ljubljano tudi še Oblak, Omahen in Kavčnik. » Ravniharje obdelal proces s pravnega in političnega stališča, Leon Kavčnik je zbrat zanimivosti iz avstrijskih državnih arhivov, Avšičeva zasluga pa je, da smo dobili z Dunaja in iz Gradca razne dokumente: sodbo c. kr. deželnega in izjemnega sodišča v Gradcu, obtožnico, obsodbo in sodbo c. kr. državnega pravdništva v Ljubljani in okrožnico c. kr. predsedstva deželnega šolskega sveta v Ljubljani. Vsi ti dokumenti so bili ali tajni .ali pa odpeljani iz Ljubljane v tujino. Iz vseh dokumentov diha trdno prepričanje takratnih sodnijskih, političnih in prosvetnih oblastnikov, da gre v preporodovskem procesu za rušenje avstro-ogrske monarhije in za politično zedinjeje Slovencev s Hrvati in Srbi v novi državi Jugoslaviji. Knjiga »Preporodovci proti Avstriji«je izšla v skromni nakladi, pravijo, dazaradi pomanjkanja papirja, in je bila takoj razprodana. Niti vsi preporodovci je niso mogli dobiti. Prav gotovo ima nekaj podatkov, ki so za mnoge zanimivi. Na straneh 172 — 228 in 235 — 247 je zabeleženih 499 preporodovcevz naslednjim^odatki: priimek in ime, organizacija, bivališče, poklic m opomba. Toliko imen sva zbrala s prof. Ivanom Kolarjem, ki je sam napisal prvo dokumentarno knjigo o Preporodu (zal. Slatner, 1930). Če upoštevamo, da je večina srednjih šol leta 1914 stopila v stavko, če poznamo nekaj znanih številk članstva v preporodovskih organizacijah, število naročnikov »Preporoda« in Glasa Juga«, če vemo za približno število naročenih Ponikvarjevih brošur »Klic od Gospe svete« in da so bila Sokolska društva z nami v stalnih stikih, potem smemo število preporodovskih somišljenikov šteti na prvi 1000! Da ima mladinsko revolucionarno gibanje Preporoc 1912—1914 »primerno mesto v politični zgodovini Slovencev, izpričuje Edvard Kardelj v svojem zelo pomembnem delu Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1939). Na str. 198 namreč pravi: »To mladinsko gibanje, ki je dobilo svoj najbolj izdelani ideološki lik v Preporodu, se je uprlo oportunistični narodni politiki liberalnega vodstva, ker je spoznalo, da je osvoboditev južnoslovanskih narodov mogoča samo kot rezultat revolucionarnega zloma avstro-ogrske monarhije.« Med zgodovinarji naj omenimo samo zgodovinarja dr. Franca ZVVITTRA, člana SAZU, ki je v Spremni besedi k omenjeni knjigi Preporod proti Avstriji napisal takole: »Preporodovci so si priborilisvojemestovslovenski zgodovini kot gibanje, ki se je dosledno in odkrito ravnalo po načelu, da se slovensko narodno vprašanje ne more rešiti v okviru kakršnekoli Avstrije, ampak samo z razbitjem Avstrije in ustanovitvijo popolnoma samostojne jugoslovanske države.« EVGEN LOVŠIN maribor Pri starih Novomeščanih ZA DVE ŠTIRIDESETLETNICI MLADOSTI Kitajski pregovor pravi, da se nekateri starajo kot marmor, drugi kot čevelj. Prvi kot marmor zato. Ker se starajo neopazno, drugi pa kot čevelj zato,ker jih je potrebno vselej krpati. Tipičen primer marmornega" načina staranja je Novomešcanka Iva Gruden, ki bo letos dopolnila 80 let, vitalna pa je bolj kot marsikateri dve štiridesetletnici skupaj. Za seboj ima prav nenavadno življenjsko pot, ki se je začela decembra 1905 v Kandiji. - Izhajam iz Recljeve trdne kmečke družine, po kateri meščani še danes imenujejo Recljev hrib nad naseljem Majde Sile. Bilo nas je deset otrok, jaz sem naj mlajša. Naši starši so bili tako dobri in prosvetljeni, da so pustili otrokom razvijati njihova nagnjenja in jih tudi v tem podpirali. Obiskovala sem sedemrazredno šolo pri nunah v Šmihelu. Imela sem rada glasbo, ko pa je na našo kmetijo prišel po prvi svetovni vojni še ruski ujetnik za delavca, sem se kmalu začela učiti balet. Bil je namreč baletan iz Leningrada. Tako je naneslo, da sem že prej, 14 G2 priloga dolenjskega lista ■> , j. * . preden sem bila 15 let stara, dobila prvo plačo v baletnem zboru Ljubljanske opere. Ker je bila tam moja prijateljica Ruta Jakopič, hčerka znanega slikarja, meje ta portretiral. Portret je ohranjen. Potem sem v Novem mestu spoznala sodnega pripravnika Ludvika Grudna, tudi Novomeščana, in sva se poročila. Ker pa je bil mož že v letih pred drugo vojno komunist in taki na sodniji seveda nisp bili zaželeni, je moral v službo v srbsko Užice. Po sedmih letih je prosil za premestitev v Slovenijo, dobil pa je Zagreb. Tam sva živela do vojne, potem so ustaši moža kot jugoslovanskega rezervnega oficirja poslali v Ljubljano Italijanom, ti pa so ga internirali v Casanuovi. Hkrati so mene izgnali iz Zagreba in zatekla sem se k sestri v Ljubljano. Medtem ko je mož v internaciji organizirano delal za NOB. sem jaz v Ljubljani čuvala otroke ilegalcev. Nekateri mi še danes s hvaležnostjo pišejo pisma in sem z njimi v stalnih stikih.« Ob razpadu Italije se je mož srečno vrnil, takoj po osvoboditvi pa je bil imenovan za šefa kabineta pri ministru pravde v prvi slovenski vladi. Nedolgo zatem sta šla Grudnova za26 let v Beograd. Dr. Ludvik Gruden je postal vrhovni sodnik, predstavnik Slovenije pri zveznem vrhovnem sodišču Jugoslavije. Ce bi opisovala samo svoja beograjska leta, bi lahko nastala zanimiva knjiga. Grudnova ima še danes shranjenih kup vabil, s katerimi je dr. Ludvika Grudna s soprogo vabil predsednik Tito v Beli dvor na sprejeme ob prihodu tujih državnikov ali predsednikov vlad. za 29. november in podobne priložnosti. Bila je na sprejemu Ben Bele. Selasia, Novotnyja. Kekkone-na. Naserja in drugih. - Najin zakon je bil brez lastnih otrok, vzgajala pa sva druge in bil je srečen zakon. Ves prosti čas sva z možem potovala. Ogledala sva si pravzaprav ves svet, razen Amerike, Mož je imel vdliko znancev in prijateljev med ambasadorji, pa sva se včasih mudila tudi pri njih na obisku ali potovala z agencijami. Po moževi smrti ,1974 sem potovala sama, vse dokler mi je to dopuščalo zdravje. Živela sem v Ljubljani. Najprej sem večje stanovanje zamenjala za garsonjero v palači izvršnega sveta, ko pa sem preživela tri infarkte in na stopnišču bloka doživela roparski napad, nisem več hotela biti sama. Zdravniki so mi svetovali'bivanje na deželi, na čistejšem zraku in v miru. tako sem se ob dograditvi novomeškega Doma starejših odločila vrniti v rodni kraj.« Grudnova, po vedenju sicer svetovljanka, se zna -vsakomur približati. Z vsemi je prijazna, pomagaz nasveti upravi, v imenu stanovalcev doma prenaša upravi želje in pripombe. Vse dosežemo, kar želimo, samo po načelu: kulturno in povedano v obraz. Nimam rada godrnjanja za vbgali. Nikdar mi ni bilo niti minuto žal, da sem se odločila priti v novomeški dom. Tu sem našla pet sošolk iz . šmihelske šole. Vsak dan se dobivamo na kavici, premlevdmo stare spomine, obravnavamo današnje dogodke in si pripovedujemo, kar smo v življenju doživele med tem, ko smo stike pretrgale.« : ; » Iva Gruden v imenu oskrbovancev največkrat piše sožalja svojcem umrlih, ima pa tudi veliko obiskov in pošte. -Ker smo v sorodstvu z znanimi šentjernejskimi Reclji, me otroci sestrične Pavle s svojimi otroki in ženami obiskujejo. Za družinske praznike me povabijo j na dom ali v vikende, pa nimam občutka osamljenost1-Včasih me obiščejo tudi Novomeščani Šproc. oba Bučarjeva, Furlanova. Včasih gremo tudi k Mrvarjuns Hrib na malico in preživimo nadvse prijetno popoldne Naročena sem na več časopisov, v sobi imam svoj I barvni televizor, v domu sem zaposlena z vsakdanjo j telovadbo, z vzdrževanjem osebne in sobne higiene- j f | pa dan naenkrat mine.« i Letošnja zima je vzela marsikaterega starejšega nika. Grudoova pa se je ob nedavni pljučnici zdravilo le tri tedne, »zdaj sem spet taka kot prej. Srečna sem. | da so mi možgani prožni, da lahko ohranjam ( korespondenco z znanci, da me ni minilo veselje do urejenega videza. Dokler bo tako. se ne čutim staral' RIA BACER • BLAUPUNKT izdelki še vedno do 35% ceneje! Konsignacijska prodaja: Ct avtotehna, Titova 36, Ljubljana, tel.: (061) 317-044 Bregana-Samobor informacije: 062*39 441, 041*520 699 POSOJILO 40% Plačilo v treh obrokih do avgusta 1985. Fiksne cene m2 neto že za 46.696 din s celotno infrastrukturo in zemljiščem. Velikost hiše 89,71 m2 in 116,86 m2 neto. Lahko nas obiščete vsak delavnik od 7. do 18.ure in ob sobotah od 7do 14.ure na zagrebškem velesejmu, Marlesov paviljon v času od 19. marca do 20. aprila 1985. vrstne hiše vselitev avgust ’85! i s : Obrali PARTIZANSKA ZDRAVNICA iebiia!.ns^a Partizanska saniteta Juanci- 'ziernr>ega ne samo v E^ioni,en?več v okupirani ravniki nkn£l'sve"tu sploh. Naši zd-rodnoosJkS°, 2 vktjučitvijo v na-jotesnn ddn' boj dokazali svo-Partizan f?0vezanost z narodom, so ničetu 0 zdravs,vo uredili, kot niškem1 Uspe^° ®e nobenemu gve-tih bolnU-^l^)an*u' V okro9 100 skri- Do|erijskSniCah (™no9e so blle vseh 22000 ske bc [bobin, letih 1 v Beli krajini) se je v vojne zdravilo nad ske borh°rCev' Tako so Partizan-birie ■ 6ne en°1e ostale visoko kih in v 'a udarne, ker jih pri premi-hkratj n- niso ovirali ranjenci, teni J8 vsak borec vedel, da bo jliJ’Ce bo rar injen, zgledno poskr- „. ----mno dajalo mo- °c vsakemu posamezniku. %no l, . ain0 m^/ *e net)vomno dajalo mo To kraj, sovražnosti, groženj, podlosti, nemarnosti do iskanja privilegijev in zlorabe oblasti. Toda ti grenki spomini zbledijo ob moči lepih. Nenavadno je, da Grosmano-va (in z njo marsikateri borec) poudarja, da ji od vsega življenja ostaja v najlepšem spominu »življenje v gozdu«, ali kot je neposredno dejala na novinarski konferenci ob predstavitvi knjige: »Najlepše je bilo v partizanih!« Značajska trdnost, odgovornost in čut za disciplino ter predanost delu ih zastavljenim ciljem, vse te lastnosti, ki so izkazale svojo vrednost med partizani, je Gro-smanova ohranila tudi v-povojnem času, zato je prav, da je v naslov spominov zapisala »partizanska zdravnica«, čeprav po obsegu zavzemajo spomirri na partizanska leta manjši del knjige. Grosmanova je bila ves čas partizanska zdravnica, če pod tem pridevnikom razumemo tiste osebnostne vrednote, ki so jih izpričali mnogi naši partizani. M. MARKELJ OdnorJ našega na- rokov Vobod'lne9a boja imamov Obro „k 'n leP°sl°vni literaturi njjg «• bdelano, saj je izšlo več ivstvu 90vore 0 partizanskem zd-ih prjArTled ni'rn' tudi nekaj oseb-r;!g0 evani. ki so še posebno test, n n dokurr|ent, ker o prete-yovore skozi osebno optiko 1 so f.L . °kuzi oseDno optik 0 človeško prepričljiva. ZBIRKA DOTK v )a obon^1*^'171 ie Partizanska knji-'Udbo da tovrstno knjižno po-3ojeri z hatisom spominov dr. Jodnl, Grosm anove, ki so izšli ?a. Qr °v°rn partizanska zdravni-5tevenskSnianova je bila edini Ponm-.1 Pediater v partizanih in ;|slugi je v roških gozdo-an^. ~"i'■ tudi edinstvena par-""i bn,P°rodni®rl'(;a' kjer se je nieniza Vib °trok V 10 voine vibre rodilo jda je p:,'. Presenetljiv je podatek, ,istih te-k. umrljivost dojenčkov v Tteo j0 ,'b razmerah manjša, kot tzdr. an' Z£|beležili v Sloveniji. Vatetudi n'Caie Grosmanova delo-n'^rticap v dru9ih partizanskih bol-f' Po osv *&V ,tabfi. v Dalmaci-nOvite|V°b°ditvi pa zagnana us-teovin Pda številnih dečjih do- s' Zaščit 1 mno9ib ukrepov tever)sk °^rnatere in otroka na K_°bil0 Sr."1 °9titi j POr,tinov, ki so se na tako |'i|bra|j . P|od°viti življenjski poti 1 lrPko j Povezala v šopek, ki deh-krila tr n lePo, saj med rožami ni 1 ziv|jeri°k Tudi teh je bilo na nje-iIa L in Poklicni poti veliko: marsikaj nelepega, od Ko sem pred slabim letom na tejle strani pisal o prvi pošiljki knjig v erotični zbirki Dotik,, se nisem zbal, da bi žgečkava literatura opazno okrnila kakovost založniškega programa Državne založbe: še več. ako gre za dobičkonosne knjige, ki posredno lahko pripomorejo k izidu slovenskih novitet, potem, sem zapisal, sploh ni razloga. da bi bili plat zvona. Vseeno pa sem pozorno spremljal odmeve, kolikor jih je bila zbirka deležna v javnih občilih, in proti pričakovanju dognal, da. čistuni na Slovenskem (kjer se sicer obilo preklinja, prešuštvuje in nečistuje, v knjigah, časnikih ali revijah pa naj bi ne bilo »grdih« besed in slik nagih žensk) po erotični zbirki niso razlivali črni-■ la. In tako je edino prav, saj knjiga ne more nikogar pohujšati, če tega noče sam. Odziv bralstva na Dotik pa je bil presenetljivo velik, so opozorili na nedavni novinarski konferenci, ko so predstavili knjige drugega letnika: »Kozorogov povratnik« H. Millerja, »Moje skrivno življenje« VValterja in »Kruto Zelandijo« Anonymousa. »Kozorogov povratnik« sodi med najboljše romane Henryja Millerja. Ko ga je-spisal (1939, v času pariškega boemskega življenja), je bil pisatelj še daleč od priznanja, da njegova tvornost pomeni začetek in konec svojskega, domala neponovljivega sklopa ameriške književnosti; sklopa, ki je dandanes . brez pridržka označen za klasiko. Preden je bil Miller deležen odobravanja, je moral namreč kot veči- r iz izložbe na pravih literarnih novatorjev prestati pravcato gonjo zoper neprikrito uporabo pocestnih izrazov, s popisovanjem spolnosti pa si je nakopal celo prepoved objavljanja romanov. Tudi za »Kozorogov povratnik« velja, da je Miller v njem sprostil spolno fantazijo, jo prepletel s cinizmom, črnim humorjem, glavni junak in ljudje, s katerimi ima opraviti, pa so zvečine s t.i. družbenega roba. Njihova ravnanja so mestoma neodgovorna, pač v skladu s piščevim posmehom vsemu, kar utesnjuje človeka, ki si hoče dati duška pri uživanju življenja. pri .čemer mu je spolnost neizčrpen vir radosti bivanja, ki se kaj hitro lahko sprevrže v nezadov-oljujoče životarjenje. Z izkušnjami, ki si jih je nabral pri slovenjenju , »Seksusa«, je pričujoči roman izvrstno prevedel Zdravko Duša, spremno besedo pa je prispeval Andrej Blatnik. Za bralca je navsezadnje nepomembno, ali je »Moje skrivno življenje« res spisal Sir Henry S. Ashbbee, premožni angleški poslovnež, svetovni popotnik In bibliofil, ki da se je skril za irrfe VValter. Zanimivejši pa je podatek, da je delo v enajstih knjigah na skupno 4.200 straneh prvič izšlo v šestih izvodih konec prejšnjega stoletja, javni natis doživelo šele 1966, za zdajšnjo slovensko rabo pa je Bogdan Gradišnik prevedel komaj eno desetino izvirnika, medtem ko je spremna beseda delo Rastka Močnika. Kaj je v ozadju Walterjevega skrivnega življenja, kajpak ni treba dvakrat ugibati: to je spolnost, ki jo je viktorijanska Anglija na zunaj kolikor le mogoče skrbno prikrivala; zato pa je na vse mogoče in nemogope načine prevladovala skrivoma: Walter pri' izpovedovanju svojih doživetij ni izbiral besed, poznavalci pa njegovemu delu priznavajo, da gre za najpomembnejše tovrstno pričevanje, brez katerega podoba vikto-rjjanstva ne bi bila popolna. Pripovedno najšibkejša je Ano-nymousova knjiga, khgovori otem, kaj še je zgodilo s krepostno ženo angleškega oficirja, ki so jo ugrabili zelandski domorodci. Prej čed-nostno, na moč moralno bitje se po sili razmer začne preobražati. Sprva Spolno izživljanje neugnanih erotomanskih Maorov občuti kot nasilje, ko pa se ji razkrijejo vsi užitki, ki jih lahko nudi telo obtele-su ali meso v mesu, se počuti osvobojeno prejšnjih moralnih spon. Žal ji po vrnitvi na varni Otok ob starih tabujih in načelih na kruto« Zelandijo ostane le nasladen spomin. Roman je delo nekega sodobnega francoskega pisatelja, ki je z doživetji junakinje hotel podati okvir sicer utopične, a za doseganje človekove sreče ne hudo zahtevne družbe, saj tisto, kar je potrebno za srečo, premore vsak sam. Le dajati in jemati mora... »Kruto Zelandijo« je poslovenila in s spremno besedo opremila Vera Pejovič. D. RUSTJA Pesništvo Severina Šalija je po izidu zbirk »Slap tišine«, »Spev rodni zemlji« in »Srečavanja s smrtjo«, ki so si sledile v prvi polovici štiridesetih let in so, zlasti še prva, vzbudile dokajšnjo pozornost pri bralcih in poznavalcih, ostajalo dolgo dobo v senci, odmaknjeno od poglavitnih dogajanj v slovenski poeziji. Zakopano v zbirkah, ki so seveda že zdavnaj pošle, raztreseno po revijah in časopisih in največkrat obravnavano bolj mimogrede, je bilo težko dostopno in predvsem mlajšim generacijam bralcev manj znano. Resda je temu nekoliko odpomogla zbirka »Pesek in zelenice«, ki so jo pesniku ob sedemdesetletnici izdali Trebanjci, vendar je ta zajela le pesmi zadnjih let, tako da je veliko gradiva še vedno ostalo nezbranega in tudi neobjavljenega. Ob povedanem je bilo nedvomno upravičeno pa tudi logično pričakovati knjigo, ki bi ali zaobsegla vse povojno šalijevo pesniško ustvarjanje ali antološko premerila njegovo poezijo. Zgodilo se je, da je namesto »tekoče« zbirke izšel izbor iz Šalijeve poezije, zajetnejša pesniška knjiga, ki je vsebinsko oprta na celotno pesnikovo delo. Pesmi je izbral, uredil in jim spremno besedo napisal Drago Šega, zbirka, ki jo je izdala Mladinska knjiga, pa je dobila naslov po eni najznačilnejših Šalijevih pesmi »Sijoče mračine«. Knjigo je ilustriral Karel Zelenko. Kot smo deloma že nakazali, seje urednik Drago Šega odločil v omenjeno knjigo uvrstiti pesmi rz celotnega Šalijevega opusa, razen pesmi za otroke, ki so nastale zvečine v zadnjem obdobju pesnikovega snovanja. Izbor je urejen v šestih razdelkih. Prvi trije razdelki prinašajo pesmi iz Šalijevih prvih zbirk, naslednja dva sestavljajo v glavnem še nezbrane in neobjavljene pesmi, medtem ko se zadnji opira na zbirko »Pesek in zelenice« in druge povojne in neobjavljene pesmi. S tako razvrstitvijo, ki je kajpada le ena od možnih, seje uredniku posrečilo, da je na eni strani sledil vsebinskemu, oblikovnemu, izraznemu oziroma slogovnemu razvoju Šalijevega pesništva, na drugi strani, in to kaže še slasti poudariti, pa postavil oporišča za celovitejše razumevanje v tem izboru predstavljene poezije. Kajti ta oporišča imamo lalko tudi za izhodišče, kako brati Šalijevo poezijo zdaj, ko smo jo dobili »v enem kosu«. »Sijoče mračine« so knjiga lirike; slovenska poezija ne premore veliko tako subtilnih ter na blagoglasje in blagovest »uglašenih« besedil v eni zbirki, kot je ta Šalijeva. Pesmi drugačne, kot so, niti ne morejo biti; če bi bile, bi bilo to proti Šalijevi pesniški naravi, tuje njegovemu pesniškemu svetu, ki skoroda ne pozna ostrih robov in spopadov. Bilo bi celo v nasprotju s smisjom in poslanstvom Šalijeve poezije, saj pesnik, kot sam pravi, od pesmi ne pričakuje drugega, oziroma pričakuje predvsem to, da »odpeva v hrup sveta svoj tihi glas«. Prav to pa daje njegovim pesmim pridih »nadzemeljskosti«, da so včasih kot tiha prošnja, kot molitev, »podobna pritišanemu lirskemu par-landu«, kakor jc- zapisal Drago Šega. V vsebinskem pogledu je Šalijeva pesem zavezana vprašanjem človekovega bivanja in smrti, zavest o končnosti tega bivanja in obsojenosti na smrt je tudi »glavna in najbolj produktivna substanca Šalijevega pesništva«. Pesnik je prevzet od vsena-vzočnosti smrti in temu se niti njegova ljubezenska pesem ne more izogniti, zato tu in tam rahlo spominja na tovrstne Balantičeve verze. Seveda pa Šalijevo razmerje do smrti ni zgolj pasivno, vdanostno, enoumno, poskuša jo celo obvladati in še več. Absurd smrti namreč odtehtava z njegovim nasprotjem — s čudežem življenja, to pa se zdi odločno zavestno dejanje, ki tudi zanikuje prvotni vtis, da je Šalijeva poezija odraz vdanosti v usodo, torej predvsem resignativna. Tu smo seveda poskušali pogledati le nekatere značilne plasti Šalijevega pesništva, kakor ga lahko spoznamo iz »Sijočih mračin«. Druge bodo lahko odkrili bralci sami.Šalijeva izbrušena in včasih filigransko natančna lirska govorica namreč ne potrebuje razlagalcev in pojasnjevalcev. To pa je gotovo tista odlika, ki knjigo sama najbolje priporoča. I. ZORAN GANDHI Ime mu je bilo Mohandas Kara-mčand, a ves svet ga pozna po pridevku Mahatma, kar pomeni v sanskrtu »velika duša« (med bra-mani je bil to najvišji častni naziv),, v srcih milijonov Indijcev in mnogih tistih, s katerimi grdo ravna družba in oblast, pa je bil in ostaja svetal zgled. Bil je resnično eden največjih predstavnikov Človečnosti — take, kakršna bi morala biti,« je dejal Pandit Nehru, ko je razmišljal o Gandhiju, Veliki duši Indije in sveta ponižanih, trpinčenih in razžaljenih. Res bi v novejši svetovni zgodovini težko našli karizmatično osebnost, ki bi jo lahko postavili enakovredno ob bok Ma-hatmi Gandhiju, malemu, asketsko skromnemu, milo se smehljajočemu možu, ki je bil do dna neomajno predan poštenosti. Svetu je odkril moč nenasilnega odpora, pokazal je, da je mogoče doseči pomembne družbene spremembe brez prelivanja krvi, hkrati pa je z osebnim ’ zgledom pokapal moralne širine ljudskega voditelja. V zgodovini bo Gandhi ostal zapisan kot voditelj gibanja za neodvisnost Indije, kot borec za odpravo nepravičnega družbenega sistema kast in kot stvoritelj doktrine nenasilnega odpora. Za to zunanjo podobo se skriva globoka, osebnost in moralna veličina. In obe, zunanjo in notranjo podobo, izrisuje v romanu »Gandhi« Pierre Bourtembourg. Roman je kot 22. knjiga knjižne zbirke Veliki ljudje izšel v slovenskem prevodu, ki ga je opravil Bogomil Fafur, pri mariborski založbi Obzorja. delovanju, krajši oris razmer v britanski Indiji in morda še zapis o Indiji kot neuvrščeni državi (Gand-hijev vpliv za takšno politično odločitev bi bilozanimivo raziskati), bi nikakor ne škodil.. Roman je napisan poudarjeno literarno, zato morda bralcu, ki ne pozna novejše zgodovine, dogajanja in okoliščine ne bodo povsem razumljive. S takšno dopolnitvijo bi knjiga bolj upravičeno nosila pomenljivi naslov »Gandhi«. M. MARKELJ PRIROČNIKI Avtor je pripoved sicer zasnoval kronološko, vendar ne teče v strnjenem toku, marveč nastaja z nizanjem posameznih podob, ki se stapljajo v celoto Gandhijevega življenja in delovanja. Pisatelj ni ostal na površju dogodkov, z liričnim in občutljivim peresom je izrisal tudi notranje dogajanje, vzdušje v Indiji in tisočletno tradicijo prastare' kulture. Žal v knjigi ni nčbene spremne besede ne o avtorju ne o naslovnem junaku. Nekaj podatkov o Gandhiju, njegovem pomenu in JE NAUČILA VEC STO BELOKRANJCEV ^jišče Sa*e leta 1949 končala pretom v. Mariboru, je morala z ®r ,n oditi poučevat v Srbijo. Ven-Svojim učencem daleč od 1 il rodnega kraja ni vlivtila le znanja. S seboj je prinesla ljubezen do glasbe, ki so jo v njihova družini gojili malodane vsi. Že v Srbiji je ustanovila svoj prvi pevski zbor, ko pa se je po sedmih letih službovanja preselila v Črnomelj, je v ■ svojem prostem času začela najprej z delom v telesni kulturi. »Z mladinkami šem vadila orodno telovadbo, pripravila sem vrsto zletnih vaj, po petih ali šestih letih pa sem začela plesati v folklorni skupini,« pripovedujee Sajetova. Po desetih letih plesanja se ni mogla več premagovati: znova je začela s tem, kar ji je bilo — seveda poleg njenega rednega učiteljskega dela — najbolj pri srcu, z vodenjem pevskih zborov. Najprej je vodila otroški pevski zbor na osnovni šoli, pred šestimi leti ustanovila šezbor v Vinici, hkrati pa vodiki črnomaljski ženski pevski zbor in adlešiški zbor. »Zavedam se, da štirih zborov hkrati ne more nihče kvalitetnp voditi. Toda ljudje hočejo peti, zborovodij v Beli krajini pa ni. Predvsem primanjkuje šolanega kadra. Tudi jaz sem samouki-nja. Nekoliko je pripomogel k moji glasbeni izobrazoi sin, ki je glasbenik, pa republiški seminarji za zborovodje, največ pa seveda podedovano nagnjenje do glasbe in lastna volja,« pove Lidija, ki je prav z zvrhano mero dobre volje in vztrajnostjo naučila peti nekaj sto Belokranjcev. Sama je spoznala, da tako ne gre več naprej, zato je poiskala zborom, ki jih je vodila, druge zborovodje. Njej sta ostala le pionirski pevski zbor in nonet, v katerem so najboljši pevci tega zbora. Pred tremi leti so jo prišli prosit Tribučami, da bi pomagali skupini vaščanom. da bi zapeli na proslavi. Toda pevski zbor je ostal. »Tako imam znova tri zbore. Po pravici povem, da doma s strahom priznam, da sem prevzela nov zbor. Včasih moram uporabiti tudi zvijačo: ko sem vodila črnomaljski ženski pevski zbor, sem doma dva meseca gov.orila, da hodim na sestanke,« priznava Lidija. Sajetova ve, da je v vodenje pevskih zborov na vtisi potrebno vložiti veliko ljubezni, potrpljenja, truda, ki ga ni moč poplačati. »Vidim, da bi ljudje radi peli. Če imajo ljudje veselje do petja, jim tega ne smemo vzeti. Zavedam se, da kvalitete na vasi ne bomo dosegli. Zato so postali nekateri nestrpni in v Črnomlju je bilo slišati, naj bi takšne zbore ukinili, ostali naj bi le najkvalitetnejši. Če bi bilo tako, bi bilo v celi občini le nekaj zborov, vedeti pa moramo, da sozbori zlasti v manjših krajih nosilci kulturne dejavnosti. Če jim sedaj, potem ko so izgubili šole, vzamejo še zbor, se o kulturi nimamo več kaj pogovarjati, zatrjuje Sajetova. Prav zaradi tega Lidija vztraja pri svojem delg. Včasih minejo ure, ko razmišlja, o tem, katere pesmi bi bile primerne za njene pevce, preklada note,'vse v želji, da bi jim čimbolj ugodila, kajti upoštevati mora tako njihov izbor kot zmožnosti. Prepričana je sicer, da je izbor pesmi odraz zboro-vodjevega temperamenta, a pri njej ta »formula« ne pride popolnoma v poštev. Bolj bi ji odgovarjale vesele pesmi. A odpove se tudi svojemu živahrremu značaju, samo da lahko pomaga zborom. Da bo zbore vodila, dokler bo v njej še kaj glasu, tega ne verjame le ona, ampak tudi njeni nekdanji pevci. »Kako naj si sicer razlagam potezo viniških pevk, ki ob odhodu niso hotele vzeti moje zborovske obleke z utemeljitvijo, da se bom še vrnila k njim?« sprašuje Lidiia- M. BEZEK MAVRICA Državna založba Slovenije je izdala knjigo Mavrica, prvo berilo o po svetu in pri nas priljubljenem hišnem računalniku Spektrum iz delavnic sira Sinclaira, Že podnaslov »prvo berilo« pove, da je knjižica napisana in narisana(!) predvsem po okusu najmlajših in mlajših ljubiteljev spektrumov. Priročnik je res zelo pregleden in sestavljen tako, da otrokom na poljuden in všečen način približa računalnik spektrum in računalništvo, kar je seveda še bolj važno. Knjigo, ki strfjo v originalu napisala Angleža John Devvhirst in Rosemary Tennison, je prevedel znani slovenski računalnikar Primož Jakopin. Zanimivo je, da je bil rokopis prevoda napravljen s pomočjo »mavrice«, kot smo pri nas lepo prekrstili spektrum, in urejevalnika ’ besedil INES, katerega avtor je tudi Jakopin. . Pri nastanku angleškega originala so sodelovali tudi trije otroci, kar je precejšnje jamstvoza lahkoten vstop v svet računalništva. Potem ko nas avtorja seznanita z računalnikom in njegovimi tipkami, nam predstavita računalnik kot pisalni stroj in kalkulator, pogledamo v njegb\( pomnilnik, hranimo podatke, stroj nas sprašuje po podatkih. Ko to obvladamo, se lotimo programov, posebno poglavje pa je posvečeno risbam, barvam in zvoku, ki jih je sposobna tačudovi-ta črna škatla, pretiskana z znakom mavrice. Spektrum je idealen računalnik za otroke (seveda pride prav tudi vsakemu inženirju), knjiga »Mavrica« pa je odličen priročnik za začetne stopinje v zapleteno osvetje računalništva. Ljubitelj računalnikov, ki sicer prisega na Commodor-jeve delavnice, pa je izjavil: - Tako dobra je (knjiga Mavrica), da bi morala biti napisana tud' za commo-dor!« M.BAUER VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV postlanega življenja, seješepred koncem vojne, leta 1945, primožila na Filakovo kmetijo,'Prava partizanska poroka je biki to, saj je bil Stane takrat še partizan. V Gribljah pa ni bili: ravno tujka, saj je bila prej Jakofčičeva iz Spodnjih Gribelj. Tako se je v novem domu hitro znašla, čebule in skromnosti vajena že od prej. Njen oče je odšel v tujino, ko ji je bilorkomaj nekaj let, in nikoli več ga nismo videli ne žena ne otropi. Pisal je pisma, pošiljal tudi denar, domov pa iz Kanade ni več prišel. Vabil jih je. naj pridejo za njim, pt je mati vedno dejala: Jaz na morje ne grem. Na vodi bi od jadi umrla in nočem, dr; bi me ribe pojedle.« Tudi otrok ni mikalo v daljno tujino. Mati je umrla že leta 1958, oče pa šele leta 1980, v visoki starosti in sam v daljni Kanadi. Po vojni so morali pri Filakovih pošteno zavihati rokave. Obnoviti je bilo treba vas, ki so jo marca 1945 napadli ustaši. Z onestrani Kolpeso streljali z minometi in porušili ali zažgali precej stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Življenje sta izgubila Brodaričev desetletni fantič in P^zdirčev stari oče. vaščani pa so izgubili tudi precej živine. Vse to je bilo treba nadomestiti in v trdem delu pozabiti na žrtve in prestane grozote. Pri Filakovih so izdelovali zidno opeko zase in za vas. Več kot 100 tisoč kosov so je sami izdelali. Tako so obnovili domači: poslopja, domačija pa se je počasi polnila tudi z otroškim vikom in krikom. Devet otrok se je rodilo Faniki in Stanetu in vsi so danes že odrasli in pri kruhu. Zrasli pa so tako rekoč na čebuli. Takrat je bik: ti: poljščina še glavni vir dohodka v družini. Starejše ženske in moški so pridelke prodajali na trgu v Karlovcu. T ji: so vozili čebulo in druge poljščine, vse, kar so spravili na kmečki voz. ki je že zgodaj ponoči krenil na pot. Občasno pa so se babice odpravile na karlovški trg tudi z vlakom Nekaj več, kot jih je stala vozovnica, so le prinesle domov. Tudi Fani je bila dostikrat na karlovškem trgu, kljub temu ji je čebujarjenje ostalo v lepšem spominu. Res, da je bilo naporno. V vence, v katerih je bilo po deset glav čebule, je bilo treba najprej povezati ves letni pridelek, včasih tudi po šest tisoč glav, potem vse to posušiti in hazadnje še prodati' - Dobra prodajalka pa kljub temu nisem bila nikoli,« pravi Fani in doda, da je Mikolaševa s Krasinca s katero str' skupaj čebularili, prodala še enkrat več kot ona. Vendar je bil v tem le en občutek svobode, neodvisnosti. Vse je bilo odvisno od kmeta samega, danes pr: je ta vedno bolj lutka v neprestani igri , cen: zdaj se podražijo krmila, zdaj gnojila, ti pa se znajdi in načrtuj proizvodnjo, se preusmerjaj iz dneva v dan, čeprav je vsakemu jasno, da so za. načrtno in kvalitetno kmetijsko proizvodnjo potrebna desetletja. t Res je podoba, ki jo človek dobi v pogovoru s Faniko, domačijsko romatična. V beto avgustovsko jutro se, ves obsijan od zgodnjega-sonca, iz kolpske kotline dviga v notranjsko Višavje z venci čebule obložen voz. Voznik spredaj leno dremucka, zadaj pa že.nički, kimaje z glavo sem ter tja v taktu z zibanjem voza, premišljata o deci, ki še v sladkih sanjah počiva doma:. Kaj ji bosta kupili, ko se bosta vrnili s te čebulne poti? To je podoba, ki se ne bo ponovila nikoli več. Ne bomo rekli žal, kajti vsak čas ima svoje pridobitve in svoje žrtve, sam zase pa moram priznati, da me močno mika, da bi pokukal v čas, ko so se v obkolpskih skednjih zlatili venci čebule in je opojni vonj po tej poljščini preveval vso vas. TONE JAKŠE ČEBULARILA SVA DALEČ NAOKROG ’ Avgusta, ko se je čebula dobro posušila, smo naložili na voz kakih dvesto vencev, nekaj česna in fižola, zapregli konja in se podali na pot. Po-navt di sva šle skupaj ženski iz dveh hiš, pa enega moškega sva imeli s sabo, da je voziljn skrbel za konja Prodajali smp od hiše do hiše in prišli vse do Gabra in Ogulina na Hrvaškem pa do Sodražice, Loškega potoka in Kočevja na Slovenskem. Prespali smo pri dobrih ljudeh, včasih pa kar na prostem, če so bile avgustovske noč še tople. Zdoma smo bili včasih tudi po teden in več. Ja, splačalo se res ni preveč, imeli pa strto za obutev in za šolske potrebščine, preden so otroci septembra odšli v šolo. To je bil za.nas skoraj edini način, da smo prišli do denarja : ežko je bilo takrat, ja, pa po svoje tudi lepo. Zd:; imamo čebule le še za lastno uporabo. Preusmerili smo se na rejo bikcev. Cebularimo pr- že dolgo ne več.« Takc pripoveduje gospodinja Fani Filak iz Gribelj o čebularjenju, izumrli gospodarski dejavnosti v Beli krajini, s katero so se ukvarjali zlasti prebivalci prikolpskih vasi Griblje in Kra-%inec Njen mož Stanko, ki budno spremlja najin razgovor, pa osvetli vse skupaj še z druge plati: »Včasih smo se počutili kot Cigani. Drugi so hodili ob nedeljah pražnje oblečeni k nedeljski maši, mi pa smo stali tam s svojim vozom in venci čebule na njem kot, bi prosili vbogajme.« 'Mordc so prav zato prebivalci obkolpskih vasi prenehali tako na veliko saditi čebulo, saj je, sicer zemlja, kakor pravijo, pri njih kot nalašč za to kulturo, s stoletnimi izkušnjami pa so zanjo postali pravi specialisti. Za seme in čebulček so skrbele starejše ženske, ki so se spoznale na stvar, delo in prodajo pa so prevzeli mlajši. Za naraščajoče potrebe povojnih generacij dohodek od čebularjenja nikakor ni zadostoval, drugega načina odkupa pa ni bilo, zato so se gospodarstva drug za drugim preusmerila v druge, donosnejše panoge. Filakovasta bila zadnjič na čebularjenju ob koncu petdesetih let. Filakova Fani, energična ženska hudomušnih oči in besed, ki se kot potoček v pristnem belokranjskem zvenu ustavljajo zdaj ob tem, zdaj ob onem dogodku iz njenega ne ravno z rožami NA KOLENIH PRED PUJSI Vida Čadonič je pred leti želela študirati medicino, a jo je prijateljica navdušila za veterino. Čeprav je doma s kmetov in je — vsaj tako je takrat mislila — poznala delo veterinarjev, ki so večkrat prihajali v njihov hlev, pa sedaj, ko dobro leto dni dela na veterinarski postaji v Črnomlju, priznava, da so bile njene takratne predstave o veterinarskem delu dokaj zgrešene. Šele ko je diplomirala in se zaposlila v Črnomlju, je spoznala, kaj jo čaka. Razen klavniškega veterinarja morajo namreč vsi v njihovi enoti hoditi po terenu in tudi Vidi ni bilo prizaneseno. Tako je danes ena redkih terenskih veterinark v Sloveniji, na Dolenjskem pa zagotovo edina. , Ker so v Črnomlju nujno potrebovali veterinarja, je Vida že po šestih mesecih končala pripravništvo. Takrat, ko je morala prvič sama v hlev, ji je bilo najtežje. »Ko sem bila še študentka ali,pripravnica, je bil z menoj veterinar, in če sem znala, je bilo dobro, če nisem, se ni zgodilo nič hudega. Ko pa sem ostala sama, sem spoznala, kako odgovorno je moje delo. Še danes neštetokrat premlevam na poti domov, če sem naredila vse prav. Sicer pa bi bila lahko pripravnica vse življenje, kajti neprestano se'še učim. Vsaka bolezen ima namreč nešteto različic in pri vsaki živali se kaže nekoliko drugače,« pove Čadoničeva. Vida bdi nad okrog 700 do 800 kmetijami v perniškem koncu črnomaljske občine, ob petkih pa odpravlja reprodukcijske motnje krav na viniškem področju. Poleg zdravljenja teh motenj je njeno osnovno delo še osemenjevanje. Seveda ji ne uide tudi zdravljenje živali, ki ga kmetje vsakodnevno prijavijo na veterinarski postaji, cepljenje prašičev, 17-urno dežurstvo ob delavnikih in ob koncu tedna. »Kmalu bomo začeli cepiti prašiče proti rdečici, ki mi povzroča največ preglavic. Svinje so divje, ko vidijo tujega človeka, jaz pa se moramza nekaterimi plaziti po svinjaku celo po kolenih, in če hočem vstati, se udarim v glavo. Zelo spretna moram biti pri takšnem delu, kar mi je lani zagotovo uspelo, saj sem v dveh tednih poleg ostalega rednega dela cepila 2019 prašičev,« pravi zadovoljno Vida. Zato pa s^ toliko raje razgovori o kravah, ki so poleg psičkov, muc in zajcev, ki pa bolj redko zaidejo na veterinarsko postajo, njene najljubše »pacientke.« Kar dobrih 2000 jih ima, vsak mesec jih osemeni okrog 100. Seme vozi v plastičnih slamicah, zamrznjeno na približno -200° Celzija v tekočem dušiku. Da postane seme tekoče, potopi palčko v termovko, v kateri je voda s približno 32° Celzija. Nato slamico vstavi v posebno pištolo, s katero usmeri seme naravnost v maternico. »Takšno osemenjevanje je uspešno v 80 odst. primerov, uspešnost pa je v veliki meri odvisna od prehrane in zdravja krave, časa gnojenja, a tudi od hlevov, saj so nekateri tako slabi, da v njih skoraj ni dnevne svetlobe. Če osemenitev ne uspe, svetujem kmetom, kako naj izboljšajo telesno stanje živali, če pa ugotovim bolezen, kravo zdravim,« pripoveduje o svojem delu Vida. Potoži pa nad lagodnostjo kmetov, ki so jim toliko ugodili, da osemenjevanje ni več na določenem mestu v vasi, ampak prihaja veterinar v hlev. Na veterinarsko postajo morajo le naročiti osemenjevanje do 8. ure zjutraj in veterinar zagotovo še tisti dan obišče njihovo kmetijo. Vendar marsikje kmetje ne počakajo doma, ampak pustijo čakatrdoma otroka ali staro teto, ki niti ne ve, katera krava se goni, kaj šele, da bi pomagala držati. Mnogi veterinarji potožijo, da so premald spoštovani za trud in skrb. Kako pa je bilo pb srcu Vidi, ki je v začetku velikokrat naletela še na nezaupanje samo zato, ker je ženska! »Zelo me je prizadelo, toda pri Belokranjcih je pač tako, da te eden spravi v slabo voljo, naslednjih pet pa v dobro, in razočaranje je kmalu pozabljeno. V semiškem koncu, kamor zelo rada hodim, so me v glavnem že sprejeli kot veterinarko. Se pa še zgodi, predvsem pri starejših ljudeh, da ne zaupajo mojemu nasvetu, posebno še, če so pričakovali drugačnega, in se pridejo raje posvetovat k , dohtarju' na veterinarsko postajo. Zgodilo se je celo, da je neka gospodinja nadrla sina, ko sem se prikazala v hiši, češ da je poslala po veterinarja. Spet drugje pa jim ni šlo_v glavo, kako bo ženska .naredila' tele. Čez mesece Pa so me vabili, naj si pridem pogledat ,sina' se sedaj z nasmehom spominja dogodivščin v prvih mesecih službovanja. In če je pntšls kdaj razočarana s terena, so bili tisti, ki soji dali novo voljo do dela, njeni sodelavci-»Presenečena sem bila nad izrednim spreje-mom v sicer moškem kolektivu, zaupanjem, prijateljskim odnosom. Sprejeli so-me k°( enakovredno sodelavko, čeprav se marsikj® ljudje še vedno ne morejo znebiti zmotneg« mišljenja, da ženske nismo za veterin0-predvsem zato, ker nismo dovolj močne. P®' šnica pa je, da mora veterinar najprej upora' bljati pamet in šele potem moč,« zatrju)e Vida. In za Čadoničevo ni toliko naporno veteh narsko delo, kot jo fizično ubija vožnja po sla’ bih poteh. Nekatere so tako strme, kot bis® peljala na streho. »Seveda mora biti veterin3 hkrati strokovnjak v veterinarski stroki, Pra^ nik, medicinska sestra, s seboj nosi celo la karno, šofer, in kar je najtežje, celo mehanik Ne rečem, da terensko delo ni naporno, kak® od ali pa ga kdo zmore opraviti, je odvisno vsakega človeka posebej, ne glede na to je moški ali ženska,« je prepričana Vida-Sicer pa je njeno glavno vodilo pomagat' ljudem oz. njihovim živalim. Vsi, ki jo P^z_ najo, vedo, da nikoli ne odreče. Ko jo P? kličejo v hišo, opravi poleg naročenega s._ vsa ostala potrebna veterinarska dela, 011 mogrede pa pokuka še v sosednje hlev®-Ponekod je namreč še vedno edini stroko^ njak, ki prihaja na kmečko dvorišče, zato J11 čudno, če mora poleg svojega optavl kolikor je seveda v njeni moči, še delo kme" tijskega tehnika. nagrada v ribnico MArGA BREGAR iz Ribnice je k„ .a sreče pri zadnjem žre-ju in za poslano rešitev naše snroni11^ac*ne križanke (žreb ji je bo n? * i manjšo napako v rešitvi) rest eje- z*>'r^° najboljših humo-SDlnhnaSCga stalne8a sodelavca in oh.»Jn?"ega p'sca v smešni plašč SCHCni1!, jedkih resnic našega an>o, ad"a n Th°n'la (-,a"periča-Lp' razvedrilo 0 knjlga v pr'jetno PošIHt«6 xanašnj° križanko in aprila rc5ltev najkasneje do 5. njskeoal^ nps,ov: Uredništvo Dole-v„ m?,ilsta’ Germova 3,68000 No-Žreb h’ S pr,pisom KRIŽANKA. knjige izbral dobitnika lepe NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA I Parila 9redo mimo Žepa^ kakni n' Prit' v ''°Pe morilca v sanje pohotne ženske? v F. NIETZSCHE s fant ■ v,ekka revolucija se začne enersii!lCr0fksPlozij°nakoPičene ruien -I stva m konča z ut-raniemIJ°' ‘z^rPanostj° >n razoča-ljudSt prav teSa revolucionarnega I. DEUTSCHER SREDISCE KULTUR NIH OBREDOV DEŽELA NA SEV ITALIJE TONOV. BRIVCEVO ORODJE MUSLINI. SODNIK LESTVICA PRISTANI SKA NAPRAVA OTROŠKA IGRA ZASLON RAZTE- LESENJE ANTIČNI BAJE- SLOVNI OTOK FIL0Z0E [HIPPO LYTE| MERA ZA POSPESEK GANOHI IPRED- SEONICA) NORVEŠKA LUKA OTOK V RS KEM PREBIVAL ZENSKA Cl ATIKE DOBER TEK KI JAMČI Z ALFI NIPIČ DEL VOZA DLAKA V STEBRNIK PERGAM S KI KRALJ DROG NA ITALUAN MESTO V PIEMONTU ZELAND. ZEMLJE REDKEJŠE M. IME BI VSI SAN. SVET PRVAK PRELAZ CEZ VELEBIT IZRAELSKA LUKA Državniki si izmenjajo dragocena darila, a jih nflET obdrže v svoji lasti — Reaganov portret iz perja Mislim, torej sem — robot Poti do umetne inteligence so narejeni pomembni koraki — Računalniški ^Kspertni sistemi — Kdo bo vodil družbo bodočnosti: ljudje ali roboti? fiiolN bi danes rekel francoski Zo* ih 17. cartes rek: »1 rnisjih -*e’ filozof ni imel v je p0 Urnetne inteligence, vendar str0i(r,ITIr!en-iu mnogih vrhunskih Soče „Vnjakov dandanes že mo-saj ° umetnem razumu, nikih ater‘b procesov v računal-č|0vp,ni mogoče razlikovati od °vega mišljenja. Protnif'®enca ni stvar snovi — ali tnarv • zrna a*‘ steki° ali žica — Pr0c ec oblike, ki jo ima snov, in Nobeli’ ki §a invaja,« pravi gij0 . nagrajenec za psiholo-Carn'n računalniške znanosti tnik®le~~Mellon, eden od zače-ce. q raziskav umetne inteligen-Ha^nimo mimogrede, da p°dr0f lovenci prav na tem ^ JU odlične strokovnjake. naredil°C* Prvih dni, ko so kovnj !.prvi računalnik, so stroga Sist. 1 Sar>jali o izdelavi takšne-ilovg^ ma> ki bi se lahko kosal s tiu pr ^ Danes takšnemu siste-gatianv/-i° ekspertni sistem in so pred tec*k Področjih že dose-biiselnju Vsem §re za posnemanje strokov • procesovi s katerimi vpraj 9Jaki rešujejo zapletena iahko ?^a' Računalnik jih pri tem vendar le na tistih ° Hnanju kjer je mogoče govoriti treba stvareh, denimo, če je da'kov HStaviti na osnovi po-Pak0 v .ujagnozo, ugotoviti na-dev ipd J . aniu zapletenih stro-natanče program narejen, je ttore n’. peutrudljiv in se ne ^radj kot se lahko človek Posti. az*‘čnih subjektivnih da- stoletja Rene Des- Oove d ov! lahko za njim po-Setn « D„Vlt' 'zrek: »Mislim, torej Res nju socialnih pravic, pri upokojitvi, zavarovanju itd. Skratka, ne bo treba letati od enega do drugega advokata, pravnika, pooblaščenega uslužbenca, ampak bo računalnik dal natančne podatke v skladu z vsako posamezno zahtevo. Med najpomembnejšimi prednostni ekspertnih sistemov je gotovo skladiščenje strokovnih izkušenj. Posameznik pride do strokovnega znanja, oplemenite-ga z izkušnjami — šele to naj bi bilo pravo znanje — šele po dolgoletnem študiju rn delu. Težko je vse to kasneje posredovati drugim v učilnicah. Ko pa je takšna izkušnja shranjena v računalniškem ekspertnem sistemu, je dostopna vsak hip in vsakomur ob vsakem času in za vse čase. Prava revolucija naj bi se dogodila, ko bodo ekspertni sistemi vgrajeni v robote. Takšni roboti z umetnim razumom bodo opravljali najtežja dela, ki so preu-mazana ali prenevarna za ljudi, na primer delo v strupenem okolju, v notranjosti jedrskih reaktorjev, v globokih rudnikih, v vesolju in v 'velikih globinah. Najverjetneje bo tudi prvo razumno »bitje«, ki bo raziskovalo planete, takšen robot. Ta čas ni med 32.000 japonskimi, 6.300 ameriškimi in nekaj evropskih (šest jih je tudi v Sloveniji) industrijskimi roboti nobene- ga »pametnega«, le majhen del jih opravlja zahtevnejša opravila, kot so sortiranje, nadzor in sestavljanje. Dvoroki robot IBM z vgrajenim . računalnikom preverja sestav 8.000 žičnih zvez: to delo opravi v petih urah, medtem ko nadzornik potrebuje zanj 100 delovnih ur. A ga še ni mogoče uvrstiti med »pametne« stroje. Direktor inštituta za robotiko Raj Reddy pravi, da bodo prišli v tovarne prvi roboti z lastno pametjo čez kakšnih deset let, ko bodo strokovnjaki razvili zdajšnje robote z računalniki in senzorji do take stopnje, da bodo kos opravkom, kakršne predvidevajo ekspertni sistemi. To pomeni, da bodo poznali ves proces in ga po potrebi zaustavljali, spreminjali in prilagajali. ysi se teh časov ne veselijo. Pojav umetne inteligence zbuja strah, da bi se utegnilo dogoditi, da bodo roboti in računalniki imeli v rokah preveč funkcij, kar bi lahko pripeljalo do tega, da bi ljudje izgubili nadzor nad lastno družbo. To ni vprašanje iz znanstveno fantastične literature; to je vprašanje, katerega razsežnosti se bodo kmalu pokazale. Tehnološka revolucija, ali druga industrijska revolucija, kot jo tudi imenujejo, je pred vrati. MiM (Vir: Economic Impact) Kadilkam je težje Ženske se težje odvadijo škodljivemu kajenju Da je kajenje zdravju škodljiva navada, je dandanašnji že povsem jasno, saj so raziskovalci dokazali škodljive vplive na zdravje, če človek redno kadi in celo, če se več ur na dan zadržuje v prostoru, kjer se kadi. Morda je tudi to vztrajno dokazovanje pripomoglo, da v razvitih državah preneha kaditi iz leta v leto vse več ljudi, medtem ko v razvijajočih se in nerazvitih državah narašča število kadilcev. Presenetljivo pa je, da tudi v razvitih državah ne upada število kadilk, čeprav je dokazano, da kajenje ne ogroža le zdravja ženske, temveč tudi otroka. Prejšnji teden so v Veliki Britaniji zaključili veliko kampanjo proti kajenju. Statistika, ki jo v britanskem združenju za boj proti kajenju redno vodijo, kaže, da se vsako leto odpove cigareti okoli 50 tisoč Britancev. Toda med njimi je velika večina moških. Zenske se kajenju teže odpovedo. »Kajenje postaja vse bolj ženska zadeva,« ugotavlja predsednik združenja David Simpson, ki tudi meni, da imajo ženske, če seže odločijo, da bodo nehale kaditi, pri odvajanju večje težave kot njihovi moški vrstniki. Kralji so se včasih v znamenje medsebojnega spoštovanja in prijateljstva bogato obdarovali. Nekaj tc navade je ostalo med sodobnimi voditelji držav, kar potrjuje tudi poročilo ameriškega zunanjega ministrstva za lansko leto, v katerem je natančno navedeno, kaj je kdo prejel kot darilo. Največ pozornosti so tuji državniki izkazali predsedniku Reaganu, ki je dobil 73 dragocenih daril. Srilanški predsednik mu je daroval pravega, živega slona, avstrijski predsednik je poklonil stensko uro velike vrednosti, britanska kraljica Elizabeta mu je poklonila srebrno tobačnico, predsednik Dominikanske republike pa nekaj srebrnikov, ki sojih potapljači našli na nedavno odkriti potopljeni španski galeji. V množici drugih daril posebno pozornost zbuja Reaganov portret, narejen iz metuljevih kril, ki ga je ameriškemu predsedniku daroval neki državnik iz CentralnOafriške republike. Seveda vseh teh dragocenosti Reagan ne bo spravil v svoj žep. Poseben zvezni zakon predpisuje, da predsednik in drugi politiki v času opravljanja svojih mandatov ne morejo zase obdržati nobenega Satelit bdi nad vlaki Nadzor vlakovnega prometa s satelitom Na progah med Kanado in ZDA vozita dve lokomotivi, ki sta najverjetneje prednici vsem bodočim lokomotivam, ne po obliki ali po pogonskem motorju, temveč po tem, kako nadzorujeta poti, po katerih vozita. V lokomotivah je namreč vgrajena najsodobnejša elektronska oprema, ki omogoča sprejemanje signalov s satelita Navstar. Ta satelit je vtirjen visoko v bližnjem vesoljskem prostoru in nadzoruje stanje na ameriških in kanadskih progah, kakor je nadzor zastavljen v računalniško zasnovanem programu ARES. Program omogoča natančno določanje položaja posamezne lokomotive in s tem celotne vlakovne sestave do 50 metrov natančno, glede na trenutno hitrost vlaka pa je mogoče povsem natančno predvideti položaje za cela dva kilometra naprej. V primerjavi s sedanjimi načini določanja položaja vlaka, ko gre natančnost na 10 in več kilometrov, je računalniško-satelitski sistem urejanja vlakovnega prometa velik korak naprej. Obe poskusni lokomotivi sta na dosedanjih poskusih dokazali, da je sistem zanimiv. V kratkem bodo v poskus vključili še več lokomotiv. darila, vrednejšega od 150 dolarjev. Dragocenosti predajo muzejem in arhivom. Na ta način naj bi preprečili »podkupovanje« državnikov, vendar pa omogočili, da tuji državniki, če žele, pokažejo svojo pozornost z dragocenimi darili. Odkloniti jih bi bilo nevljudno, a da bi jih državniki obdržali. tudi ne gre. In tako so z zakonom stvari postavili na pravo mesto. Tudi ženam politikom ni dano uživanje dragocenih daril. Gospa Reaganova je dobila v dar dragocen porcelanski servis od francoskega predsednika: ker je darilo precej več vredno kot 150 dolarjev, ga ne bo mogla obdržati v spomin na lepa leta v Beli hiši. Sami svoji laboranti Naprava za domačo rabo za sladkorne bolnike Toplomer je bil dolgo časa edina priprava, ki je doma služila za preverjanje zdravstvenega stanja, vse ostalo je moral opraviti zdravnik oziroma ustrezni medicinski laboratorij. Zdaj pa je hiter razvpj mikroelektronike omogočil, da si ljudje doma lahko testirajo količino sladkorja v krvi, da ženske same ugotavljajo svoje plodne dneve in celo s 93-odstotno zanesljivostjo odkrijejo, ali so noseče. Šele po teh domačih testih obiščejo zdravnika, ki preveri domače ugotovitve in odredi način zdravljenja, če je potrebno. Za zdravstveno preventivo, ki je najcenejši in najbolj učinkovit način zdravljenja, so takšne napravice zelo pomem- k^okrat si oglejmo napravo, s pomočjo katere sladkorni bolnik lahko doma sam ugotovi stopnjo sladkorja in glukoze v krvi. Gre za priročni mali analizator, ki so ga zasnovali zahodnonemški strokovnjaki, razvili pa ameriški. Accu—Chek, kot napravici pravijo, stane za zdaj 150 dolarjev (okrog 3.800 din), zelo verjetno pa se mu bo cena že znižala. Bolnik se najprej zbode v prst, nato pa kapljico krvi razmaže na priloženi plastični trakec, ki ga vstavi v napravo. Posebna optična naprava zmeri spremembe v barvi traku in spremembe prevede v številko, ki na pokazalniku pokaže količino sladko-. rja v krvi. Ko imaš vsega, si tudi slep za vse — ko nimaš nič. takrat šele spregledaš. W. SHAKESPEARE Cilj je eden. cest pa tisočero. I. CANKAR Ljubezen meša sam hudič. A. S. PUŠKIN Veličastno je vse, v čemer počiva vsa človekova duša. /. CANKAR JOŽE RA DOLGA POT GABROVIH sistema 3 ?estavljanjeekspertnega rBrnerj: ni Preprosta stvar. Prog-več inni0raj0 najprej opraviti sHo 8°V?rov z vrhunskimi °Cja, cjn-*ak' za določena podr-vPrajana u8°tove, kako rešujejo "juv D. Oato pa ob upošteva-r»th, n Podatkov napišejo prog-% ' obsega najmanj 50.000 & tUdjni^kih stavkov, delajo pa ^oes Vee let. Na svetu je dan-!zdelanjYfefia Rakih pet desetin njj ■ ekspertnih sistemov, lr* UPq m' P.a so zelo visoko razviti kravji s? t'st'’ k'so narner,jen^ *dravnit^U- ^ njihovo pomočjo tefapii vodijo zapleteno kemo-Postavi- ^r' rakastih bolnikih, U§Qtavraj-° natančne diagnoze in Mjiič. naPake v delovanju Pfaba pazrnahnila se je tudi up-lerih pertnih sistemov v ne-Ve.jah industrije in v inf-■ 8iip ■ fn'k dejavnostih. Med *ki Je zanimiv ekspertni sis*-1avai aaJ bi nadzoroval in urav-3^koy a8al*§ča strupenih od- ade8°!davi predpisov, ki jih nabijati ;r avljan ne morene spremijo n ne Ponnati, ga pa trdo bašej (na vajetih, se je doslej ,|( e r* ^to "I 0(jv‘e strokovnjak in občan je ..•tov'Sen 0£l njega. Zdaj naj bi kspert Ce Harhenjali računalniški V,?' SLStemi, ki bodo ljudem ° v skl*’ kam 'n kako narediti, da bPlaL U.s predpisi, naj bo to eyanju davkov, uveljavlja- Torek, 2. 2.1982 Ob zakonskih spopadih pri Kotnikovih smo v terapevtski skupini govorili o tem, kako lahko žena goji ljubezenska čustva do moža, ki pije, smrdi po pijači in tobaku, se nanjo zadira, zapravlja denar, je umazan, predvsem pa brezčustven do nje, otopel za globlja čustva.... Svoje izkušnje o tem sta daleč najbolje povedala Gabrova. Sicer pa sta o tem veliko razmišljala, ko sta pisala spis o svojem ljubezenskem življenju. Miha: »S Tončko sva se spoznala pred štirinajstimi leti. Spoznala sva se po naključju ob bratovi poroki. 2e ob prvem srečanju sem začutil do Tončke nekaj več. T ako sva se v kratkem času domenila za ljubezen. Leto dni sva hodila skupaj, preden sva se poročila. To leto je bilo za naju prav lepo. T ako nama je bilo še nekaj časa vzakonskem življenju. Rodilase nama jeprva hčerka, ki naju je še boli zbližala- Seveda, s prihodom alkohola so se pričeli najini odnosi slabšati. Vedno sem obljubljal, da bom pustil pijačo, a to je bilo le za kratek čas. Takrat sem se še zavedal, da tak način pelje našo družino v propad, zato sem ob vselitvi v novo hišo za nekaj časa res prenehal piti. Ali to je trajalo le nekaj mesecev. Začel sem spet vse po starem, najini odnosi so se pa vidno slabšali. Takosem večino prostega časa preživel v garaži ob delu in pri sosedu ob pijači. Konec mojega pitja naj bi bil leta 1979; tako se je odločila žena, jaz pa sem bil še nekaj časa drugačnega mnenja. Prišel je čas, ko mi je ostalo samo zdravljenje ali razveza. Pred menoj je bila težka odločitev. Ko pa sem vse to trezno pretehtal, sem spoznal, da imam le rajši ženo in otroke kot pa alkohol. Ob pričetku zdravljenja sem o vsem skupaj nekaj časa dvomil. Ko pa so se pričeli najini odnosi počasi izboljševati, sem dobil upanje, da se bova povrnila na prvotno raven. Res pa je, da nisva bila še čisto brez čustev, zato sva se še kar hitro zbližala....«' Tončka: »Prvo ljubezen, medčloveško in spolno, sem spoznala prav z Mihom v prvem letu najinega poznanstva. Leto pred poroko, ko sva začela hoditi skupaj, se je življenje zame šele začelo. Večkrat sva se vprašala, zakaj nekiseimavatakorada. Imelasvaneo-majno zaupanje drug v drugega. Uživala sva srečno drug drugega. Storila sem vse, dasem ga osrečila, ker je on storil vse, da me je osrečil. V tistem letu sem bila enkrat zanj zaskrbljena, nikoli zatadi njega žalostna, nikoli jezna^ Skladala sva se v vsem, tudi v spolnih odnosih. Ko sem zanosila, sem bila vesela, da sva »prisiljena« se poročiti in živeti skupaj, čeprav še nisva vedela, kje. Dva tedna po poroki, s svakovo smrtjo, pa so najini odnosi krenili navzdol. Mož se je znašel v tesnem precepu med starši in menoj. Prvič se je zgodilo, da ni bil z menoj, in počutila sem se izdano in prevarano. Začelo se je pitje. Kmalu po porodu sem šla na operacijo jajčnikov, potem sem kmalu spet zanosila in spet operacija. Moje počutje in vse to so bili opravičljivi razlogi, da spolnega življenja skoraj nisva imela. To mi je tudi ustrezalo. Trajalo je kaka štiri leta. Ko se je potem moje zdravje uredilo, sem od jutra do večera razmišljala, kako se bom zvečer lepo izgovorila. Včasih mi je uspelo, včasih ne, nikoli pa ni bil nasilen. Po približno enem letu, to je bilo v šestem letu najinegazakona, mu je bilo nekega večera mojih izmikanj dovolj, hotel je .oditi. Jasno meje vprašal, kaj jezdajtoz mano, kosem zdrava: ali imam drugega ali kaj. To me je prisililo, da sem tudi jaz prišla z besedo jasno na dan in mu razložila svoje počutje: Ko si pijan, te ne prenesem! Dogovorila sva se, da kadar bo pijan, ne bo zahteval spolnih odnosov, oziroma ga smem zavrniti, ne glede na njegovo užaljenost. In pri tem dogovoru sva vztrajala. Včasih je bil malo jezen, včasih je šlo lažje. _ Po tem dogovoru sem se spremenila. Odslej sem živela le za tiste dni, ko je bil v redu.Takrat je bil takšen kot prvo leto. Tako mi je uspelo, da sem ga popolnoma ignorirala tiste dni, ko je bil pijan. Svetlih dni je bilo seveda vse manj. Želela sem si ga, a nt spremenjenega, zame tujega moškega. Življenje n: tako razdeljeno, da bi bilo danes vse v redu, jutri vse narobe. Zato sem se v mislih nenehno vračala v najino prvo leto in se napajala iz spominov. Vedno, ko sva spala skupaj, sem mislila na najin odnos prvo leto. Vedno sem si predstavljala, zdaj sva pa tam in tam, takrat in takrat. Po začetku zdravljenja sem gledala nanj spet tako kot nekoč. Od sreče, da se je vse povrnilo, sem bila nekaj časa vsa v oblakih. V zadnjem letu se tudi pri tem postavljam nekako ha zemljo. Spoznavam, da se nikdar nične vrača. T udi najino ljubezensko življenje je v ruševinah. Prepričana pa sem, da bova tudi ta najin »grad« lepo obnovila.« Miha je dodal: »Res je tako. Tedaj mi še na misel ni prišlo, da tako doživlja te stvari. Že takrat, ko sem še pil, pa sem razmišljal, zakaj me Tončka odklanja, vendar se mi šele sedaj vse to odpira in jasni. T udi jaz bi odklanjal pijano ženo.« Tončkino sklepno spoznanje: »Mislila sem, ko bo trezen, bo spet tak, kot je bil nekoč. Pa ni nič od tistega pred trinajstimi leti. Veliko letseje kvaril s pijačo, a sem se prav tako kvarila jaz. Samo grizla sem se in pričakovala vse najlepše. Sedaj se spreminjava oba. Skušava se znova zaljubljati.« Skladnost in zadovoljnost na erotično-spolnem področju je eden najboljših kazalcev zakonskega sozvočja. Tadelzakonskegaodnosanimazaman naziva ljubezensko občevanje — komunikacija; v resnici je to najbolj oseben in celovit »pogovor« moškega in ženske. Nemogoče je temeljito obnoviti razrvan zakon, dokler se ne uredi njUno ljubezensko občevanje. In obratno drži: nemogoče jespraviti erotiko in spolnost med zakoncema na raven pristnega medsebojnega zadovoljstva, dokler se ne zbližata, ugladita in udomačita v vseh odtenkih vsakdanjega medsebojnega odnosa kot človek s človekom. POTA Ii\ Pionirjeve nadure nezakonite Tako je odločilo Ustavno sodišče SRS in razveljavilo pravilnik o delovnih razme-______________rjih v tozdu Mehanizacije, kovinarstvo, inštalacije LJUBLJANA, NOVO MESTO — Družbeni pravobranilec samoupravljanja za vse šiiri dolenjske občine je pred časom sprožil postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o delovnih razmerjih v Pionirjevem tozdu Mehanizacija, kovinarstvo, inštalacije. Gre za pravilnik, ki med drugim govori tudi o tem, kdaj je delavec dolžan opravljati nadurno delo. aaracBjo vlomil zaradi bencina — V noči na 19. marec je nekdo vlomil v garažo Novomeščanke Vere Mihalič in ji iz avtomobila iztočil kakih 7 litrov bencina. Lastnica je s krajo oškodovana za 1.200 din. Kot vemo. dopušča zakon o delovnih razmerjih nadurno delo le v izjemnih primerih, v Pionirju pa so si te izjemne primere razlagali precej po svoje. Tako so v pravilnik zapisali, daje delavec dolžan delati preko svojega polnega delovnega časa. če se s takim delom omogoči pravočasna predaja objekta naročniku, če mora biti delo opravljeno v roku. potem, kadar je potrebno narediti razne obračune, analize, predračune ali projekte, pa DSSS za to nima dovolj ustreznih de- ODPELIA1. KOLO Z MOTORJEM — Še veliko več smole pa je imela Marina Kocjan iz Mihovice. Tudi njeno garažo je obiskal neznani vlomilec in iz nje odpeljal kolo z motorjem znamke Tomos APN 4. Motorček je bil vreden okoli 30 tisočakov. IZGINIL JE AKUMULATOR — Neznani nepridiprav je v noči na 20. marec odnesel iz osebnega avtomobila Albina Dragana iz Brezovega loga akumulator, vreden kakih 13 tisočakov. Za storilcem še ni otipi ji vcjše sledi. OB LESENI VOZIČEK IN LOPATO — 16. marca sije nekdo iz skednja Alojzije Sopčič iz Gradca ••izposodil- leseni voziček in lopato. Storilec ni pustil nikakršnega sporočila, ali bo stvari vrnil in za kaj jih bo potreboval. OB DENARNICO IN DOKUMENTE KRIŠKA REBRA — V soboto je neznanec okrade! 20-letno Vido Urbančič iz Kriških reber pri Veliki Loki. Urbančičcvi je zmanjkala denarnica z dokumenti in 2.000 din gotovine, po vsej verjetnosti pa se je kraja pripetila v gneči na ljubljanski avtobusni Dostaji. PO DOLENJSKI DE2ELI • Ladislav J. iz Stavče vasi pri Dvoru je moral deževen sobotni -večer prebiti na žužemberki postaji milice. Pako so odločili miličniki. ko so si nekolikanj pobliže ogledali njegovo početje na domu. Ceno prisilne nočitve bo določil sodnik za prekrške. • Pred trebanjskim motelom Putnik je bil prejšnji teden parkiran tovornjak, last Avtoprevoza iz Ivančne gorice. Tovornjaku je usoda namenila daljši počitek, kot ga je predvidel voznik. Ta vozila po več brezupnih poskusih nikakor ni uspel spraviti v pogon, vzrok pa je bil prav kmalu odkrit: iz. tovornjaka je nekdo odmontiral in seveda tudi odnesel dva akumulatorja. • Žužemberški miličniki so morali prejšnji teden po 34-letnega Draga L. Možakar se ga je nekje nalil, nato pajunaškega srca doma razgrajal. Njegovo početje nikakor ni šlo v korak s pravili lepega vedenja, zato so domačim priskočili na pomoč miličniki. Dokler se mu oči niso zbistrile, je bil Drago L. njihov gost. lavcev, da ne naštevamo vseh primerov. Prav tako je v pravilniku zapisano. da je delavec dolžan delati nadure, ko gre za prevzem materiala, če se ne more najti zamenjava za dalj časa odsotnega ali obolelega delavca, kadar je treba dokončati razna dela pred prazniki in tudi. kadar delavec kot pooblaščenec DO ali tozda sodeluje na sestankih in komisijah izven rednega delovnega časa. Ustavno sodišče je odgovorilo približno takole: Vse sporne določbe omenjenega pravilnika se razveljavijo, saj nobena ni v mejah zakonsko opredeljenih primerov dela preko polnega delovnega časa. Sodišče je ugotovilo, da v teh primerih ne gre za dela izjemne pomembnosti, pač pa za povsem redna dela, ki jih je potrebno opraviti v vnaprej določenih rokih. Navsezadnje naj bi bila pravočasnost predajeojekta naročniku v normalnem poslovnem svetu pravilo in ne nekaj izjemnega, kar bi pogojevalo nujnost nadurnega dela. Prav tako je sodišče menilo, da daljše odsotnosti obolelega delavca ni moč reševati z nadurnim delom, pač pa z morebitnimi prerazporeditvami delavcev ali pa s sklenitvijo novega delovnega razmerja za določen čas. Tudi sodelovanje na raznih sestankih ali komisijah, kolegijih in odborih zunaj rednega delovnega časa ne more biti podlaga za utemeljitev potrebe po nadurnem delu. enako kot nezapisana lormulaci ja. daje nadurno delo možno tudi v primerih prevzemov materiala, saj gre vendar za povsem redno delovno opravilo. B. BUD.IA Konec dolgotrajne pravde? Po dveh razveljavljenih tokrat tretja sodba medicinski sestri — Ljudmili Leskovšek dve leti in pol zapora KOČEVJE — Pred sodnim senatom trojice, ki mu je predsedoval sodnik Blaž Volf, je bila 20. marca Ljudmila Leskovček, medicinska sestra stomatološke smeri, obsoje-nii zaradi poneverbe in ponareditve poslovnih listin na enotno kazen 2 leti in 6 mesecev zapora, na povračilo zneska 100.705,85 din z obrestmi od 1. januarja 1978 dalje oškodovanemu Zdravstvenemu domu Kočevje—Ribnica, prepoved opravljanja poklica, dejavnosti in dolžnosti, kjer bi lahko samostojno razpolagala z denarjem, za dobo 5 let ter na plačilo vseh stroškov kazenskega postopka. Sodba še ni pravnomočna. Ljudmila Leskovšek je bila v zadnjih letih pred kočevsko enoto Temeljnega-sodišča Ljubljana za isti dejanji obsojena že dvakrat: prvič za protipravno prilastitev več kot 310.000 din na 6 let zapora, drugič za protipravno prilastitev prek 215.000din na Za volane kar brez dovoljenj Zadnja seja novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozorila na nekatere probleme — Romi poseben problem — Zima uničila ceste NOVO M ES 1 O — Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu jez delom in akcijami v minulem letu popolnoma upravičil svoje poslanstvo. Kajti prav gotovo gre tudi njemu pripisati nekaj zaslug, da seje prometna varnost v novomeški občini lani precej izboljšala, saj je bilo. denimo, vseh prometnih nezgod za 21 odstotkov manj, še precej bolj pa se je zmanjšalo število mrtvih in poškodovanih udeležencev v cestnem prometu. Čeprav je zadnja seja novomeškega sveta prejšnji teden prinesla kar precej spodbudnih ugotovitev.' so njegovi člani ostro spregovorili predvsem o vse slabšem stanju dolenjskih cest. o signalizaciji, ki je ponekod sploh ni. drugje pa povzroča veliko pomislekov in celo zmede v prometu. Letošnja zima je na številnih cestah pustila hude posledice, še posebej to velja za odsek cest med Novim mestom in Stražo, Ločno in Mačkovcem pa za cesto Novo mesto — Šentjernej, da o voziščih na območju Žužemberka ne govorimo. Vse to so za voznike dodatne nepridvidljive nevarnosti. In še na eno nevarnost so opozorili člani sveta: lesene mostove na območju občine, ki so večidel dotrajani in ne- varni ne le za voz ila, pač pa celo pešce. 'Omenimo le mostove v Žužemberku, na Dvoru. Dragi, kjer navzlic popolni zapori čezenj še zmeraj zapelje kakšno vozili, v Mršeči vasi itd. In ko smo že pri »posebnosti-h-znovomeške prometne ureditve, moramo omeniti še eno: sodniki /a KJE JE UKRADEN AVTO? f Ml/ — V noči na nedeljo je s parkirišča hotela Terme na Čatežu pri Brežicah izginil osebni avto znamke mercedes 200—D. last zahodnonemš-ke držav ljanke Gcrtrudc Zec. Vozilo je temno modro z registrski) oznako DH—KA—26 I), krška UNZ pa naproša vse. ki bi o vozilu karkoli vedeli, da to sporoče na UNZ Krško ali postajo milice. • Eden izmed sklepov seje novomeškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil tudi ta, da podpira prizadevanja organizacijskega odbora balkanskega prvenstva v kolesarstvu za ureditev asfaltne pov ršine na cesti med Novim mestom in Otočcem, ki je danes med najslabšimi v občini, saj bi si na ta način ne le zagotovili posamično člansko dirko na priv lačni križni progi med Novim mestom in Otočcem, pač pa predvsem prispevali velik delež k večji prometni varnosti. tehnično oporečnimi vozili. Kaznovalna politika jim ne pride do živega, vozniških dovoljenj jim ni moč vzeti, ker jih pač nimajo, zatorej se bo treba problema, ki je ob vse večjem številu motornih vozil med Romi vsak dan večji, lotiti pač na drug način. Novomeški svet je v minulem letu uspešno izvedel akciji za obvezno nošenje kresničk med najmlajšimi in propagiral uporabo varnostnih pasov v avtomobilih, sodeloval pa tudi pri vseli akcijah republiškega sveta. pri izvedbi tekmovanj predavanj, da ne naštevamo vseh opravil, kakršnih tudi letos ne bo manjkalo. Prvo je že pred vrati, sa j bo čez štirina jst dni na Grmu občinsko tekmovanje srednjih in osnovnih šol o temi »Kaj veš o prometu?«. B. B. PETNAJST »POLITIČNIH« KRŠITELJEV prekrške ugotavljajo, da postajajo Romi vse bolj pereč problem v cestnem prometu. Nekaj zaradi neosveščenosti. nekaj pa zaradi nepismenosti enostavno ne opravljajo vozniških izpitov, na cesto se podajo brez potrebnega znanja in izkušenj, za nameček pa šes NOVO MESTO — Na območju novomeške UNZ V minulem letu ni bilo kaznivih dejanj s političnim obeležjem, zato pa so zabeležili 34 prekrškov. Gre predvsem za verbalne, delikte! 14) v obliki žalitev narddov in narodnosti Jugoslavije. 8 primerov pisanja parol. 9 primerov risanja kljukastih križev , 2 primera nacističnega pozdravljanja in I primer petja neprimerne pesmi. Odkritih je bilo 15 kršiteljev, zoper 14 so bili podani predlogi za uvedbo postopka sodniku za prekrške, z enim pa je bil opravljen opozorilni razgovor. IZGINILI VERIŽICI IN UHANI S CI.SI I NA TRAVNIK — Peter Todorovič iz Gornjega Milanovca se je 18 marca peljal s tovornjakom po magistralni cesti med Zagrebom m Ljubljano. Nekje pri Krakovskem gozdu je iz neznanega vzroka zavil na levo stran vozišča in zapeljal na travnik Oh tem je nastala škoda, ki sojo ocenili na 350 tisočakov. PREHI TRO JE VOZIL — 18. marca nekaj po 8. uri je 34-lctni Jože Pavlin iz Družinske vasi peljal avtobus iz Ljubljane proti Novemu mestu. Med vožnjo po klancu navzdol pri Medvedjeku je vozil za avtobusom, ki se je izogibal na cesti stoječemu osebnemu avtomobilu. Tega avta pa Pavlin ni pravočasno opazil, naglo je sicer zavil v levo. vendar ga hitrosti zaneslo v je zaradi prevelike stoječi avtomobil. pri čemer se je njecov lastnik Joka Cir-. gič. zdomec iz zahodne Nemčije. poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 20!) tisočakov. ČRNOMELJ — V času. med 19. februarjem in 16. marcem je neznani storilec iz stanovanja 32-lctnc Marije Švigelj iz Črnomlja ukradel dve zlati verižici in srebrne uhane. Švigljevo je predrznost nekoga stala kar 50 tisočakov. ZANESLO GA JE S CESTE GOREL II TOVORNJAK — 21. marcu je prišlo do požara na tovornjaku Novolesa. tozd J AP Trebnje, ki je bil na servisu v ločenskem Pionirju. Ogenj se je najprej pojav il v kabini, ki je v celoti zgorela, širjenje požara pa so preprečili delav ci novomeškega Zavoda za požarno varnost^Škode na vozilu je bilo za 1.700.00(1 diit. Vzrok požara še ni znan. KR TINA — 22-lctni Bojan Lokar iz Stične seje v nedeljo peljal z osebnim avtom iz Velike Loke pri Šentlovren-cu. Skozi naselje Krtina je peljal s preveliko hitrostjo, zato ga je na ovinku zaneslo s ceste, daje trčil v drevo. V nezgodi sta se poškodovala voznik Lokar in sopotnica Vesna Cekine iz Stične. 4 leta zapora, a je obe sodbi višje sodišče na pritožbo odvetnice obdolžen-ke razveljavilo. Zaradi iste zadeve je bila tokrat že tretjič pred sodniki. Namestnik javnega, tožilca Bojan Šobar, ki je zastopal obtožbo, je l.eskovškovo obtožil, da si je od leta 1968 do 24. novembra 1978 protipravno prilastila 215.654,70 din participacije, ki jo je pobirala v zobni ambulanti Zdravstvenega doma Kočevje—Ribnica ter daje vpisovala v listine lažne podatke oz. jih uničevala. Sodni izvedenec finančne stroke Edv ard Pilih iz L jubl jane je izjav il, da je tistih 215.654.70 din minimum prisvajanja. ki je zanesljivo dokazan z dokumenti in izjavami obtoženke. Obložena je v svoj zagovor navajala, daje precejšen del tega denarja vrnila Zdravstvenemu domu tako. da je vpisovala na bloke za participacijo večje zneske, kot je kasirala in da je napisala bloke po prejemu denarja, ki ga v resnici ni dobila in ga je dajala iz svojih osebnih dohodkov. Izvedenec je o tem dejal, da ni možno ugotoviti, če je obtoženka, denar tako vračala, dopušča pVaniu so na kegljišču aPar-.i' • Prernagali ekipo Iskra V J'1v lz Ljubljane s 4.970:4.779. dan »sz 3 so Lil' najboljši: Tr-vič 8^4: T. Lovšin 839. Radivoje- M. G-č. Po nekaj zares izvrstnih odbojkarskih predstavah v novomeški športni dvorani so tokrat gledalci ostali za marsikaj prikrajšani. Odbojkarji novomeškega Pionirja so namreč v 17. kolu II. zvezne lige gostili vrsto Karlovca, ki pa je bila za razred slabša od gostiteljev. V pičli uri je bilo nezanimive igre konec, gladka zmaga in novi točki pa sta Novomeščane celo izenačili s četrtouvrščenim P ledom. Le prvi nižje prinesel kolikor toliko zanimivo igro. tudi trajal je najdlje, medtem ko so bili v preostalih dveh novomeški odbojkarji veliko boljši. Gostje so se že vnaprej vdali, igrali so brezvoljno in nepovezano, tako da tudi varovancem trenerja Jankoviča ni bilo potrebno igrati s polno močjo. Navsezadnje so najpomembnejše točke, kajti ta zmaga je novomeške odbojkarje povsem približala vrhu lestvice, z 22 točkami so sc izenačili z Bledom na 4. mestu, medtem ko jim Novi Zagreb uhaja za 4 točke. Zelo zanimivo bo sedaj videti, kako sc bo razpletel boj za mesta pri vrhu do konca prvenstva. Končna zmaga je resda že oddana Fužinarju, zato pa zna biti zelo tesna odločitev o ostalih mestih, kjer bodo svoje zagotovo rekli tudi pionirjevci. Pravzaprav imajo Novo-meščani do konca prvenstva le še dve kegljanje za n dan žena J[ MEST o — Ne kegljišču do- katere Je bil turnir ob dnevu žena, na 2nwJ.e nastopilo 33 tekmovalk, kegljj n3 J.e Dalmacija s 415 podrtimi 387 Poljakovo 413 in Vebrovo . N. G. Ma&čevski turnir Laziču LVmip . Ulesefnp - — Zmagovalec rednega Mi|ar| m®3 hitropoteznega turnirja SK tbrji 8^aJc,cn za marec je Lazič, ki je E. B|a Točite, sledijo pa: Maurer 7.5. itd. vs, ' Derstvenšek in Kolman po 6 je VrxinUpnei11 seštevku treh turnirjev ntaa iq' r7d tak: Lazič 26 točk, Kol-večjed ’ Derstvenšek 16 itd. Za naj-^krhltSrncčcnJc za«J njega turnirjaje ?• ra& ‘ tn&els Blas, 12-letni učenec tnim tre3a. OŠ Savo Kladnik, z odli-Cel°obC1|,m mestom. premagal pa je a tekmovalcti pred njim. - V SLABI URI DO TOČK — Novomeški odbojkarji v soboto po pričakovanju niso imeli večjih težav v srečanju s Karlovcem, z novima točkama pa so se na lestvici že izenačili s četrtouvrščenim Bledom. (Foto: B. B.) VODI GOLES TREBNJE — Po prvem delu klubskega kegljaškega prvenstva vodi Goleš s.3.328 podrtimi keglji, sledijo pa: Tkavc in Grižar 3.290, itd. Med ženskami je prva Vebrova s 1.505 keglji. JMo ne mara atletike? J^jena pod noge kljub nespornim uspehom nJ^P^kinjen uspešen stik novomeške atletike z jugoslovansko in med-najv|?no Je bil potrjen tudi v preteklem letu. Dosežki, med katere sodijo člansk*6 srcbma medalja z balkanskih atletskih iger za mladince, naslov '"deveti. državnega prvaka, trije naslovi mladinskih državnih prvakov z (ipT* nas,ovov republiških prvakov, so skupaj z ostalimi 24 medaljami 'n republ iških prvenstev rodili za novomeški šport zelo ditlat m ■ n sat,: trije tekmovalci so po oceni strokovnega sveta AZS kan-priho',?a. nastop na OI v Seulu, dva pa za velike mednarodne tekme v njih letih, kot so mediteranske igre. univerziada. BAI in EP. č|an"Sezki, o katerih govori bilten »Novomeška atletika 1984». ki so ga da ati'1'. uba in gostom razdelili na občnem zboru 15. marca, pomenijo. r°žnaf 3 v Novem mestu napreduje, ne pa tudi. da je njeno življenje sr^ ?• Klub, katerega člani nastopajo na EP in BAI ter v mednarodnih dobrot »»‘opajo jugoslovansko atletiko, mora skrbeti zanje enako Zanj : to počno drugi slovenski klubi, hkrati pa mora zagotavljati ntladj 'T ln široko zasnovano osnovno dejavnost v obliko pionirske in atleuv e atletikc. ki sta edini jamstvo za dolgo in plodno življenje vsake ^ *e organizacije. te®a novomeška atletika ne zmore, ker je nemočna v spopadu z amato J: za katere bi morala poskrbeti družbena skupnost in ne peščica P°klicrS. klubskih delavcev. To so delovne razmere, objekti in plačilo atlCts|cne*’a ah vsai polpoklicnegadelavca v AK Novo mesto. Prenovljena zdaj j,"* ,stcza 'n zgradba ob njej sta nujni, če naj se ravnamo po tezi, ki športu. ° desetletje sicer. žal. le životari namesto živi v slovenskem °hjekt I,108očati, ne plačevati športne dosežke!" Naložba v športni s'kje s ^°meni veliko več kot golo linanciranje dejavnosti, ki seje že mar-■ Prevrglo v razsipavanje denarja. rok«;'"'varčevanje v atletiki prišlo že tako daleč, da lahko na prste ene ški at| ;cs,yciT|o neobvezna tekmovanja, na katerih so nastopili novome- najbrj e.ne bi klubu s trenirkami pomagala metliška tovarna Beli. bi Ptezentmarsikd0 nc v't*c' 11 a 1 vseb obveznih tekem. Celo državni re-SFR i ?.ntl so v meddržavnih srečanjih nastopili letedaj. ko so zastopali p J al' republiko. nedvo^n° vPra5anje so novomeški olimpijski kandidati, o katerih je zelo At|etSL.n,no spregovoril predstavnik AZS.'sekretar zveze Franc Mikec. Po|0yj ,a Zveza je pripravljena enega podpirati skoraj stoodstotno, dva pa Polovi .’ 3 le v primeru, da novomeška telesna kultura zagotovi drugo 6()o ,jsC‘x v Polovičarske programe danes ne verjamemo več. Približno dinarjem, ki jih dvema namenja AZS. naj bi se pridružilo 560 stupin.- novomeške telesnokulturne skupnosti. Ce bo šlo po lanskih Valcc č i k° ta Prispevek desetkrat manjši, a če bo tak, bo AZS tekmo-Pripravf3 s sPiskov ali pa jim predlagala, da se preselijo v klub. ki jim je lijoriov 11 za8°toviti razvoj. Seveda pa velja povedati, daje 56 starih mi-A|< v. rav’no polovica vsega, kar je lani imel na voljo za svojo dejavnost (’OV() ’ mesto. bo(rt,^orcJ vprašanje olimpijskih kandidatov ne bo ustrezno razrešeno. In ker 3 SP°' vprašati, ali v Novem mestu sploh želimo vrhunsko atletiko. njenenJc tudi ta del novomeške športne politike, bi bilo prav, če bi bili na ku Morebitnem pogrebu tudi tisti, ki ji pomagajo spuščati dušo. Ta- t.. 41 ttlen« i- -......................... ... 1 . I . tega j' n,cna s,11rt družbeno verificirana, stališče družbene skupnosti do tla všg';r!11c8a vprašanja pa bo tistim amaterjem, ki si vrhunsko atletiko sriplje prizadevajo ohraniti živo. vsaj povsem nedvoumno. ttiatfr; Varjenju, ki je atletiki vsiljeno zato. ker je njen glavni problem. Wnelna Prtzeni.,anJ: da so 13-krat nastopili v mladinski in članski državni re-rePublil?k 'n Pr'bIižno l()-krat v republiški, na balkanskih, državnih in h prvenstvih pa so osvojili 38 medalj. .1. PENCA °rtn ,,osnova treniranja, zadnja leta potisnjen na rob novomeškega ,i_. cSa življenja, pa so mladi športniki le zbrali tojiko volje do uspeha težji srečanji, eno že v soboto na Reki. drugo pa doma s sedaj drugouv rščeno ekipo Študenta. V primeru stoodstotne bere točk se lahko vmešajo tudi v boj za 3. mesto. Po šestih zaporednih zmagah so v soboti; republiške ligašice- iz Kočevja prekinile zmagoslavno spomladansko serijo. Doma so izgubile/ Bledom, vodilno ekipo SOL, vendar so prikazale Poln izkupiček v Domžalah in v Žireh Helios — Novoles 101:108 in Kladivar — Novo mesto _____________75:81_______________ Košarkarski-republiški ligaški boji so se prevesili v končnico, ki pa ne bo prav razburljiva. Zmagovalca lig sta pravzaprav znana. Tima M I I'pri moških in Mengeš pri ženskah, znana pa je tudi dokončna usoda obeh novomeških ligašev. Fantje bodo prvenstvo skoroda zanesljivo zaključili na 4. mestu, enako kot dekleta, ki imajo pred zadnjim kolom še vsaj teoretične možnosti, da po lestvici narede še en korak k vrhu in prebite.leseničankena 3. mestu. Obe ekipi imata sedaj po 24 točk. v endar Jesenice boljšo,razliko v koših. Novomeščani so v Domžalah potrdili. da igrajo najbolj proti boljšim nasprotnikom. Po svoje je to tudi razumljivo. saj je težko motivirati igralce za A sako tekmo, še posebej, če ta ne odloča o ničemer. Srečanje s Heliosom je bilo večji del izenačeno, vil. minuti so si Novomeščani resda priigrali K) točk prednosti, a so jih gostitelji do odmora ujeli. Razburljivo je bilo v zadnjih minutah. Še 5 minut preti koncem je Helios povedel z 92: 89. nato pa je Peljhan z nekaj zaporednimi koši preokrenil rezultat in Novo-meščanom zagotovil povsem zasluženo zmago, ki jih je dokončno utrdila na 4. mestu, takoj za vodilno trojko Tima MTT, Ilirija in Slovan. Z Ilirijo igrajo Novomeščani v soboto doma. To bo priložnost, da potrdijo dobro formo in napovedi, da so najmočnejši v srečanjih z nasprotniki, ki so na papirju boljši. Težko in negotovo srečanje pa so odigrala tudi dekleta Novega mesta v Žireh s Kladivarjem. Novomeščanke so vodile vse srečanje, največ znslugza zmago pa ima izredno razpoložena Bunčeva, ki je dosegla kar 39 točk. odlična pa je bila tudi Srebrnjakov a tako v obrambi kot v napadu, kjer je dosegla IK točk. Razveseljujetudi dobra igra Avguštinove, ki se vrača v formo. Zadnje srečanje letošnjega prvenstva bodo Novomeščanke odigrale v soboto v novomeški dvorani. Ob 15.30 se bodo pomerile z ekipo Cimosa. SMUČARSKI TEKI NA TRAVNI GORI TRAVNA GORA — TV D Partizan iz Sodražice bo v nedeljo. 31. marca, organiziral III. memorialni smučarski tek ntt Travni gori. Proge bodo vodile mimo spominskih obeležij NOB. kot sta Jelenov žleb in Ogenjco. Start teka bo ob 9.30 izpred doma na Travni gori. proga za člane bo dolga 13. za pionirje. pionirke, članice in veterane pa 8 kilometrov. Stela bo tudi ekipna razvrstitev , vendar mora biti v ekipi po najmanj en predstavnik vsake kategorije. Startnina je 250 din. prijavite pa se lahko do 29. marca na TVD Partizan Sodražica, telefon 866-013 (061). NOVA ZMAGA BOŽIČA ZAGREB — V nedeljo je bila v Zagrebu kriterijska kolesarska dirka, ki se je je udeležilo preko 100 tekmovalcev iz večine jugoslovanskih klubov, Novomeščani so vozili v kategoriji mlajših ter starejših mladincev, v obeh nastopih pa so bili med,najboljši-ini. Pri mlajših mladincih je med 25 tekmovalci na 21 kilometrov dolgi progi Šmajdek zasedel 2. mesto. P. Judež je bil 3.. R. Judež.5. 1 urk 6.. Ravbar 7.. Gregorčič 8.. Zaletel 10.. * Pečnik I L, Turk 12. in Krevs 13. Prt starejših mladincih je zmagal Božič pred Kruljavem (oba Novo mesto), lldovč je bil 10.. Majes 12. in Golobič 15. MAJES KAPETAN REPREZENTANCE SRS NOVO MESTO — Sotaiina skupščina Kolesarske zveze Slovenije je prinesla novomeškemu kolesarstvu novo priznanje. Jože Majes je bil nam reč izbran za prv e-ga moža republiške mladinske in članske kolesarske reprezentance. Omenimo ob tem še. da so bili delegati sobotne skupščine seznanjeni tudi z dosedanjim potekom priprav za julijsko balkansko kolesarsko prvenstvo na Dolenjskem. igro. s katero niso bile daleč od presenečenja. Blejčankam so odvzele celo set. vendar jim je za preokret zmajkak) moči. Vsekakor pa je njihova izvrstna spomladanska forma v veliko spodbudo za razvoj kočevske odbojke. B. B. DOBRA UVRSTITEV VITEZIČA MERSKA SOBOTA — Na pio-ilirskem prvenstvu Slovenije \ nami/nem tenisu je 12-letni igralec novomeškega nami/noteniškega kluba Alan Vile/it* v konkurenci najboljših slovenskih pionirjev /usede! /elo dobro 12. mesto. PESTRI ŠAHOVSKI VIKENDI STARI TRG OB KOLPI — Črnomaljska TKS je v Starem trgu organizirala šahovske vikend turnirje, ki so šteli za občinsko prvenstvo. Med mladinkami je zmagala Kolaričeva pred Koprivčev« in Perkoco. pri mladincih Horvat pred Štajdoharjem in Štu-bljarjem. pri članicah Maurinova preti Tekavčevo in Šlulčevo ter pri članih Kobe pred Maceletom in Malnaričcm. V. KOBE TESNILA PRIREJAJO TURNIR V MALEM NOGOMETU VELIKA LOKA — Osnovna organizacija ZSMS 'Tesnila Velika Loka bo 7. in 14. aprila priredila turnir v malem nogometu »Tesnila 85». ki bo v športni dvorani osnovne Sole v Trebnjem. Prijave bo do 3. aprila sprejemal Karel Uhan na tel. (068) 44-30i. int. 56, v dopoldanskem času in na 44—406 v popoldanskem času. Žrebanje bo 3. aprila ob 17. uri v prostorih trebanjske gostilne Pav lin. Prijavnina za turilir je 2.500 dinarjev, denar pa je treba nakazati na žiro račun OO ZSMS Tesnila Trebnje 52120-679-12893. Na tekmovanje morajo ekipe prinesti potrdilo o vplačilu prijavnine. odbojka II. /.DL, zahod, moški — 17. KOLO: PIONIR — KARLOVAC 3:0 (12. 7. 9) Pionir: Vcrnig. Babnik. Primc, Kosmina, Brulec. Petkovič. Škrbe. Smrke. Berger. Pečar. LESTVICA: I. I tižinar 32. 2. Študent 28. 3. Novi Zagreb 26. 4. Bled 22. 5. Pionir 22.6. Metalae 18 itd. V 18. kolu ima Pionir v gosteh z Reko. I. SOL, ženske - 15. KOLO: KOČEVJE — BLED 1:3 (-9.-II. 10.-10) Kočev je: Piškur. Ahac. Gornik, Drobnič. Levstik. Kočevar. Turk. Uran. Klepec. LESTVICA: I. Bled 24. 2. Paloma Branik II 24. 3. Ljubno 22. 4. Partizan 'Tabor 20. 5. Mežica 18.6. Kočevje 14 itd. V soboto igrajo Kočevkc v Rogozi. Avguštin.^ Sebalj 6, Bizjak 2, Šerbec 7. Štiglic. LESTVICA: L,Šoštanj 21. 2. Inles 20. 3. Ajdovščina 19. 4. Krško 13. 5. Usnjar 12, 6. l errotehna 12. 7. Ponikve 11. itd. V 13. kolu igrajo: Inles — Krško, DVZ Ponikve — Ormož. Fcrrotehna — Šoštanj itd. SRE, ženske — 12. KOLO: H AS — DELOZA POLANA 22:16(11:10) Itas: Štelanišin. Klarič 2. Fajfar 3. Abramovič. Križmanič 2-. S. Jerič 8. M. Jerič 1. Bejtovič 6. Saltič. Vuk. Filipovič. ISKRA — VEJ A 22:17 (11:8) Iskra: Bolte. Gorenc 3, Dolar 6. Kolar, 'Turk 5. Simončič. Rangus 1. Vide 3. Kovačič 4. Kos. I.F.SIVICA: I. lerrotehna 21. 2. Alples 19. 3. Burja 19. 4. Branik l'6. 5. Mlinotest 14. 6. Iskra 13, 7. Polana 10, 8. Kočev je 8 itd. Pari 13. kola: Alples — Itas Kocev je. Burja — Iskra Šentjernej itd. rokomet II. ZRL, ženske — 12. KOLO: ZRINJSKI — NOVO MESTO 18:16(11:10) NOVO MESTO: Udovč. E. Zupančič. D. Zupančič. Kralj. Jakše 7. Kramar 2. Kastelic 1. Mršnik 5. Jerman. Simončič I. LESTVICA: L Dinamo 20. 10. Velenje 7. 11. Zrinjski 6. 12. Novo mesto 3 točke. igrajo ke doma s Podravko. SRE. moški — 12. KOLO: AJDOVŠČINA — INLES 18:18 (8:8) Inles: Gelze. Drcžek. Dejak I..I. Ilc 4. Šilc. T. Ilc. Karpov 5. Lesar. Ambrožič 2. Mate 4. Fajdiga 2. Parezanovič. KRŠKO — DVZ PONIKVE 23:26 (11:13) Krško: Kastelic. Kekič I. Rakar 2. Junckar. Božič. Starc 3. Ukra 2. košarka ntoški — 19. KOLO: I IE-— NOVOLES 101:108 SKL. I.IOS (51:52) Novoles: Peljhan 32.Cerkovnik 9. l.alič 8. Bajc 15. Scničar 15. Kek II. Žit pevec 7. Plantan 10. LES TVICA: L Tima M IT 36. 2. Ilirija 34. .3. Slovan 32. 4. Novoles 24. 5. Helios 20 itd. V 20. kolu igra Novoles doma z Ilirijo. SKL. ženske — 17. KOLO: KLADIVAR — NOVO MESTO 75:81 (39:41) Novo mesto: Avguštin 15. Gal 2. Dragman 4. Srebrnjak 18, Bunc 39. Adamič 3. I.I S I VICA: I. Mengeš 32. 2. Ilirija 30. .3. Jesenice 24. 4. Novo mesto 24. 4. Kladivar 14 itd. V 18. kolu igra Novo mesto doma s Cimosom. Razburljiva rokometna pomlad Sobotno prvo spomladansko kolo v II. zvezni in republiških ligah potrdilo napovedi—^Novomeščanke izgubile z Zrinjskim — Inlesu točka v derbiju V soboto se je pričela tudi rokometna pomlad, ki bo, kot vse kaže, še izredno vroča. V enem od odločilnih srečanj II. zvezne lige za obstanek so Novomeščanke v Čakovcu navzlic dobri igri ostale praznih rok, vendar zanje še ni vse izgubljeno. Prav tako dramatično je bilo v republiških ligah, še posebej v Ajdovščini, kjer sta se pomerila dva poleg Šoštanja najresnejša kandidata za vrh lestvice in vstop v II. zvezno ligo — Ajdovščina in Inles. Ribničani so s točko izpolnili zastavljeni načrt. Najprej k edinemu dolenjskemu drugoiigaškemu predstavniku! Novo- ________ Balkansko kolesarsko prvenstvo Championnat battmrmue de cydisme 6nomeli.MeUka.NoMmest) 4.-2VIL 1S85 Prvenstvo bo praznik Nekaj dni je. kar seje na svoji tretji seji sestal organizacijski odbor letošnjega' balkanskega kolesarskega prvenstva, ki bo. kot je znano, med 4. in 7. julijem v Novem mestu. Metliki in Črnomlju. Prav zaprav samo slabe in od zime zelo zdelane ceste povzročajo nekaj sivih las organizatorjem, še posebej, ker naj bi članska posamična dirka potekala na progi med Novim mestom. Otočcem. Ratežem in Nov im mestom, za kar so se organizatorji vnovič zav zeli. Izdelan pa je že tudi dokončen razpored prireditve. V sredo. 3. aprila, od 8. do 15. ure bo sprejem udeležencev v stavbi Zavarovalne skupnosti Triglav in njihova nastanitev v domu Majde Sile. Istega dne ob 18. uri bo na Glav nem trgu svečana otvoritev. ob 21. uri pa seja tehničnega odbora Bakopa. 4. julija ob 10.30 bo v Metliki start mladinske ekipne vožnje, v petek. 5. julija ob 16. uri bodo v Novem mestu startaličlaniv ekipni vožnji, v soboto ob 9. K) bo v Metliki start mladinske posamične dirke in v nedeljo ob 9. uri v Novem mestu pričetek članske posamezne dirke. Oto v sem ten; pa zapišimo, da bo v dneh prvenstva na Dolenjskem gostovala skupina kolesarjev iz ČSSR. ki bodo gledalce!« v. Novem mestu. Metfiki in Črnomlju predstavili »ciklo-bal«. igro z žogo na kolesih in nekaj artističnih kolesarskih točk Ni odveč omeniti. da so češki kolesarji v teh disciplinah najboljši na svetu. Novomeško filatelistično društvo bo ob pričetku prv enstv a izdalo posebno ovojnico. Bakopu pa bo posvečen tudi poseben poštni žig na poštah v Novem mestu in Metliki. Že prihodnji teden bo v novomeški poslovalnici Glohlou-ra moč kupiti posterje, značke, zastavice* meščanke so v srečanju z Zrinjskim, neposrednim konkurentom za izpad iz lige. pokazale dobro in borbeno igro. kar pa je bilo ob nekaj športne smole premalo za uspeh. V izredno trdi in ostri igri je bil rezultat vseskozi izenačen. odločila pa je po mnenju trenerja Novomcščank Janeza Štruklja 21. minuta 2. polčasa. Pri rezultatu 15:14 za Zrinjskega so gostje zastreljale sedemmetrovko in v nasprotnem napadu prejele še zadetek. Namesto 15:15 je bil rezultat 16:14 za gostiteljice. te prednosti pa Novomeščanke niso več uspele ujeti. Res škoda, suj njihovi igri v soboto ni bilo ničesar očitati. Za Novomeščanke prihaja sedaj serija treh težkih srečanj, v katerih praktično nimajo možnosti za podvige. že v soboto pa igrajo doma z ekipo Podravke. Kot rečeno, je bilo razburljivo tudi v republiških ligah, še posebej v moški. Derbi je bil nedvomno v Ajdovščini, po poročilih pa sta ga sodnika povsem pokvarila. Namesto rokometne poslastice so gledalci po zaslugi sodnikov videli grobo obračunavanje igralcev obeh moštev, vrhunec negotovosti pa je bila zadnja minuta. 20 sekund pred koncem sta dosodil a,sedem m etrov ko za Ribničane, ti so povedli z 18:17 in VENDARLE ZMAGA METLIČANOV NOVO MESTO — Na kegljišču Loka je bila tekma 10. kola 11. kegljaške lige — vzhod — med Metliko in Tekstilno. Metličani so po dev etih brezuspešnih nastopih vendarle dosegli svojo prvo zmago, slavili so s 5.000: 4.903. Novomeščani so tokrat gostovali v Trbovljah in izgubili z Rudarjem 4.970:5.186. neuspešna pa je bila tudi ženska novomeška vrsta. Lestvica v moški ligi: Rudar 18 točk. Branik, 14. Fužinar in Proletarec 12. Tekstilna in Novo mesto K). Slovenj Gradec in Metlika po 2 točki. Pri ženskah so Novomeščanke z dvema točkama zadnje. PRELOŽENI VELESLALOM BO V NEDELJO TRDINOV VRH —Pod pokroviteljstvom SCiP Pionir bo v nedeljo na Trdinovem vrhu gorjanski veleslalom, ki so ga že dvakrat preložili. Start bo ob H), uri, prijave pa sprejema Lojze Medle v Žabji vasi danes do 18. ure. ko bo tudi žrebanje startnih številk. Prireditev bo ob vsakem vremenu. mnogi so bili prepričani o njihovi zmagi. A le sekundo ali dve pred zadnjim žvižgom sodnikov so gostitelji uspeli izenačiti, to pa je navsezadnje tudi naj-pravičnejši izid srečanja. V Krškem je bil na sporedu dolenjski derbi med Krčani in DVZ Ponikve. Slednji so resda zmagali s 26:23, vendar so bili Krčani nekajkrat pred tem. da jih ujamejo in preobrnejo rezultat sebi v prid. Kakorkoli že. prvo sno-mladansko rokometno kolo je pokazalo. da bo boj za vrh lestvice izredno trd. Ribničani pa se bodo morali za končni uspeh izredno potruditi. Vsaka izgubljena točka je lahko usodna. Za konec Se pogled v žensko republiško ligo! Kočevke in Šcntjerne-jčanke so izkoristile prednost domačega igrišča in vknjižile nove točke. Itas je po izenačeni igri v prvem delu povsem nadigral igralke Polane in z zmago 22:16 ušel iz nevarnih voda na lestvici, čeprav bo potrebno za končno rešitev pred izpadom preliti še precej znoja. Mesto v zlati sredini pa brez. večjih težav drže šentjernejske rokometašice. V srečanju z Veto so bile gostiteljice vseskozi boljše, najvišjo prednost pa so si priigrale prav v zadnjih minutah srečanja, ko je igralkam Vete pošla moč. Ti zmagi sta bili za Kočevke in Iskro zelo pomembni, saj v soboto ekipi skoroda ne moreta računati na uspeh: obe namreč gostujeta pri vrstah, ki se borita za vrh lestvice: pri Alplesu in Burji. B. B. Modelarjev ni zmotilo niti slabo vreme Uspel III. memorial Stojana Kranjca v Prečni NOVO MESTO — Na prečenskem letališču je bilo v soboto. 23. marca, tradicionalno modelarsko tekmovanje za III. memorial Stojana Kranjca. Navzlic slabemu vremenu seje v Prečni zbralo veliko modelarjev iz vseh slovenskih klubov, ki so tako dostojno počastili spomin na svojega tragično preminulega kolega. Novomeški modelarji so na tem tekmovanju d izkazali, da so na novo sezono odlično pripravljeni, saj so pobrali največ najvišjih mest. Rezultati: A-l: Mitja Brudar (Novo mesto). Marko Dular (AK Novo mesto). Gregor Malenšek (Novo mesto). F-l-A: Mitja Zupanek (AK Ljubljana), Anton Videnšek (AK Ljubljana). Damjan Žulič (Novo mesto), modeli F-l-B: Dragan Stankovič (Novo mesto), Martin Brudar (Novo mesto). Tomaž Hribar (Ljubljana). Pokrovitelj sobotnega tekmovanja je bilo Gozdno gospodarstvo Novo mesto. 19 12^59) 28. marca 1985 DOLENJSKI LIST VtVtVtV* Wj}yYi NOVOTEKS PRIPOROČAMO! — Nakup težjega vzorčnega metrskega blaga, primernega za spomladanska prehodna vrhnja oblačija s 40 do 50% popusta in zimske plašče ter bogato izbiro otroških, ženskih ih moških konfekcijskih vzorčnih izdelkov s 50% popusta. V — Nakup klasirane konfekcije s 30 do 70% popusta. ' I POHITITE Z NAKUPOM, KER SO KOLIČINE OMEJENE I SE PRIPOROČA NOVOTEKS trgovina Bršlin Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto, razpisuje prosta dela in-naloge vzdrževalca kmetijske mehanizacije z znanjem ključavničarskih del. Pogoj je poklicna šola ustrezne smeri. Delovno mesto razpisuje za nedoločen čas in s trimesečno poskusno dobo. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto, Sevno na Trški gori 13. O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po poteku roka za prijave. 215/13-85 OPEKARNA ZALOG NOVO MESTO, tel.: 21-403, 22-291 NOV DELOVNI ČAS V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM od 1. aprila do 30 septembra 1985 bo trgovina odprta vsak delavnik od 6. do 17. ure, ob sobotah pa od 6. do 12. ure. Za obisk se priporočamo! • Mojstrana • Most eno ka Draga f • Mo/ir je • Murter • Necujam • '»•*% I BK,- • Novigrad • Novi Vinodolski • ^B^HflPSneS^R M -■B o ■mbIhBPB '* ^Bk ffi ttgJfiflHK' it v' Do • Petrcanc ^ njBiBlHHBL*. • Petrova« n ni • Piran A’ . Plitvi« ka jez« • Podčetrtek gHMSŽftBBs. *&- ItsŽM/iSBffBBS&S!- • Podpora • Pokljuka • Pomena 3P- fJJPPjBglrW?^BB?M4 Povile* Prikradita • Primošlen - i> mi * Ae. wacYy%' • Privlaka • Pri/ha • Pula • Punal • Kal) • Rabat • Kadenti • Ka/aii| • Risan • Kovaška Slalina • Rogla • Rogo/niia • Kovini • Sali • Savudrija • Selce • Slano • Slovenj Gradec • Skorno • Split • Srebreno • Starigrad • Stari Grad • Stomorska • Strunjan • Stubičke Toplice • SuUošan • Supetar • Supetarska Draga • Sutivan • Sutomore • Sveti Stefan • Šibenik • Šmarješke Toplice • ferme Čatež • Tijesno • Tolmin • Tivat • Topolšica • Trogir • Tučepi • Ugljan • Ulcinj • Umag • Varaždinske Toplice • Vela Luka • Veli Lošinj • Vinišce • Vis • Vodice • Vrdnik • Vrsar • Zadar • Zaton » Zavala • Zgornje Savinjska dolina • Zlatibor • Zreče • Živogošce. UGODNO — £1 lesna ItfCI/t W s,oveni gradeč BSSSoSSKiuB. Po konkurenčnih cenah dobavljamo in montiramo iz proizvodn —■ intro okna ^ tesnena — izotir oknaf s purpenoffl — sumo vrata — vhodna in garažna vrato — stenske in stropne obloge — omarice s PVC roletami Informacije dobite pri »HRAST« NOVO MESTO, Trdinova 4 telefon 22-802,21-927 ali pri članih zadruge IVANU IN BOJANU KRAJNCU montaža stavbnega stenskih oblog, Adamičeva telefon 25-691 BOSCH * v. Gospodinjski aparati BOSCH še vedno do 35 % ceneje! Hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje, pralni in pomivalni stroji, mali gospodinjski aparati. Konsignacijska prodaja: (V avtotehna Titova 36, Ljubljana, tel.: (061) 317-044 DOLENJSKI LIST Št. 13 (1859) 28. marca KOM PAS JUGOSLAVIJA vvortd airline cooperation DOLENJSKI LIST razpisuje javno dražbo najdenih predmetov. Javna dražba bo v soboto, 30. marca 1985, ob 8. uri na dvorišču Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2. 213/13-85 ll859) 28. marca 1985 emona tozd tovarna močnih krmil ljubi jan a popolne krmne mešanice in mineralno-vitaminski dodatki (v'~\ Mizarsko podjetje Treles Trebnje na podlagi sklepa DS DO razpisuje prosta dela in naloge za ‘ 4 (štiri) KV mizarje za opravljanje zahtevnejših mizarskih opravil Obvezno cepljenje psov Pr°ti steklini letos po naslednjem razporedu: Ponedeljek, 1. aprila °b 8. uri: Brod 9- tiri: Srebrniče ]«• uri: Jurka vas uri: Vavta vas ura: Drganja sela 8' uri: Rumanja vas T°r<*, 2. aprila 0 8. uri: Cegelnica 9-uri.Prečna 8.30, Podgora H- Ur(: Dol. Straža 2. uri: Gor. Straža 8- uri: Gor. Polje S^a, 3. aprila 0 8- uri: Soteska .■ Uri; Podhosta uri: Podturn ' h uri; Poljane ,30: Dol. Toplice ^etr,ek, 4. aprila • 8. uri: Dol. Kronovo u- uri: Brezovica '■ uri: Šmarjeta Petek U?: Gorenia vas 1 K’ 5. aprila '~-~^_^TRuperč vrh 8,30: Birčna vas 9,30: Uršna sela—vas 11. uri: Uršna sela— zadružni dom 11,30: Dobindol 12. uri: Gor. Sušice 12,30: Dol. Sušice Sobota, 6. aprila ob 8. uri: Gotna vas 9,30: Črmošnjice 10,30: Dol. Težka voda 11. uri: Nova gora 12. uri: Vel. Cerovec 13. uri: Podgrad Ponedeljek, 8. aprila ob 8. uri: Ratež 9,30: Vel. Brusnice 11. uri: Gabrje Torek, 9. aprila ob 8. uri: Vrhe 8,30: Dolž 9. uri: Zajčji vrh 9,30: Vel. Orehek 10. uri: Stopiče 12. uri: Stranska vas 13. uri: Dol. Lakovnice Sreda, 10. aprila ob 8. uri: Jablan 9. uri: Goriška vas 10,30: Sred. Globodoi 11,30: Biška vas 12,30: Jablan—Šranga Četrtek, 11. aprila ob 8. uri:_Mirna peč 9. uri: Železniška postaja 11. uri: Dolenja vas 12. uri: Šentjurje Petek, 12. aprila ob 7,30: Gor. Kamenje 8. uri: Dol. Karteljevo 9,30: Kamenvrh 10,30: Dol. Kamence 12. uri: Gor. Kamence 13. uri: Potočna vas Sobota, 13. aprila ob 8. uri: Bajnof 9. uri: Otočec 10,30: Stari grad 12. uri: Novo mesto— Veterinarska postaja Ločna Ponedeljek, 15. aprila ob 7. uri: Šmihel 9. uri: Škrjanče 11. uri: Vel. Podljuben 12. uri: Mali Podljuben 12,30: Vrh pri Ljubnu 17. uri: Novo mesto — Loka Torek, 16. aprila ob 8. uri: Žabja vas 9. uri: Mali Slatnik 10,30: Smolenja vas 12. uri: Hrušica Zamudniki: sobota, 20. aprila ob 8. uri: Novo mesto — Veterinarska postaja — Ločna Na področju Šentjerneja in Škocjana * Ponedeljek, 1. aprila ob. 8. uri: Gor. Brezovica 9. uri: Gor. Maharovec 10. uri: Dol. Maharovec 11. uri: Gomila Torek, 2. aprila ob 8. uri: Gor. Stara vas 9. uri: Loka 10. uri: Mihovo 10,30: Gor. Vrhpolje 11,30: Dol. Vrhpolje Sreda, 3. aprila ob 8. uri: Dol. Stara vas 9. uri: Groblje 10,30: Ostrog 11,30: Šenjakob Četrtek, 4. aprila ob 8. uri: Javorovica 9. uri: Vel. Ban 10. uri: Vratno 11. uri: Šmarje Petek, 5. aprila ob 8. uri: Šentjernej Torek, 9. aprila ob 8. uri: Mihovica 9. uri: Drama 10. uri: Dobrava 11,30: Zameško Sreda, 10. aprila ob 8. uri: Dobruška vas 9. uri: Grmovlje PRODAJA MEDNARODNIH LETALSKIH VOZOVNIC za večino mednarodnih letalskih družb na rednih in čarterskih ter delavskih linijah 10. uri: Dol. Dole 11. uri: Gor. Dole Četrtek, 11. aprila ob 8. uri: Zagrad 9,30: Zbure 11. uri: Osrečje 12. uri: Škocjan Petek, 12. aprila ob 8. uri: Cerov Log 9. uri: Orehovica 10,30: Dol. Mokro polje 11,30: Polhovica 12. uri: Gor. Gradišče Zamudniki: Petek, 19. aprila ob 8. uri: Škocjan ob 10. uri: Šentjernej Suha krajina: Petek, 5. aprila ob 8. uri: Ajdovec 9. uri: Vel. Lipovec 10. uri: Sr. Lipovec 11. uri: Trebča vas Sobota, 6. aprila ob 8. uri: Budganja vas 9. uri: Gradenc 9,30: Vel. Lipje 10,30: Lašče Ponedeljek, 8. aprila ob 8. uri: Stavča vas 8,30: Jama 10. uri: Dvor 11. uri: Sadinja vas Torek, 9. aprila ob 8. uri: Drašča vas 8,30: Klečet 9. uri: Šmihel 11. uri: Vrhovo 11,30: Praproče Sreda, 10. aprila ob 8. uri: Lopata 8,30: Visejec 9. uri: Sela 10. uri: Ratje Petek, 12. aprila ob 8. uri: Hinje 9. uri: Prevole 10. uri: Žvirče Torek, 16. aprila ob 8. uri: Reber 9. uri: Žužemberk— levi preg 10. uri: Žužemberk— desni breg Zamudniki: Sobota, 20. aprila ob 8. uri: Žužemberk 9. uri: Dvor 11. uri: Hinje Cepljenje psov je obvezno za vse pse, stare nad 4 mesece. Zaradi natančne evidence cepljenih psov prosimo, da živali pripeljejo k cepljenju odrasle osebe. DODATNO OPOZORILO: Vsi psi, ki bodo ob času 'cepljenja mlajši od 4 mesecev, morajo biti cepljeni takoj, ko dosežejo to starost. -207/13-85 Dolenjski veterinarski zavod p. o. Novo mesto Pogoji: — končana poklicna šola lesne smeri IV. stopnja zahtevnosti, — 3 do 4 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo — 3 mesece. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Mizarsko podjetje TRELES Trebnje, Temeniška pot 4. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za zbiranje prijdv. Obrtno združenje Črnomelj Prodamo 180 m2 rabljene strešne opeke »bobrovec« in 600 m2 rabljene strešne opeke »opečni zareznik« Prodaja bo dne 2.4.1985 med 8. in 9. uro v Obrtni zadrugi Bela krajina, Ul. 21. oktobra 17/b, Črnomelj. Informacije dobite na telefon 51-614 vsak dan med 7. in ■ 15. uro. Sekretariat za občo upravo Skupščine občine Novo mesto ii novoles lesni kombinat asola novo mesto-straža Novoles, lesni kombinat Novo mesto — Straža, n. sol. o., tozd TKO, Metlika Delavski svet tozd razpisuje prosta dela in naloge vodje tehnološke priprave dela pod naslednjimi pogoji:. — visoka šola kemijske, strojne ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — osebnostne lastnosti, določene v družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Metlika. Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: Novoles, lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža, s pripisom »za razpisno komisijo tozd TKO«. Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 60 dneh po končanem zbiranju vlog. • POLEG mednarodnih letalskih vozovnic lahko Kompas po želji naročnika pripravi vse turistične in druge storitve v kraju bivanja HKRATI PRIPOROČAMO naše standardne storitve kot so: — letovanja, zimovanja, organizacija potovanj za zaključene skupine po domovini in tujini, — organizacija izletov za katere sprejemamo tudi individualne prijave — posredovanje železniških vozovnic —* prodaja letalskih, vozovnic v jugoslovanskem zračnem prometu za lnex Adria Aviopromet in JAT — sprejem naročil avtobusnih prevozov — menjalnica OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE, DA JE KOMPASOV TURISTIČNI SERVIS VAŠ SERVIS! tozd turizem POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO Novi trg 6 JELEFON: (068) 21-333, 23-404 tELEX: YU KOMNOV 35811 NOVO — NOVO KOMPAS JUGOSLAVIJA POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO ČLAN IATA — MEDNARODNEGA LETALSKEGA ZDRUŽENJA f ^ I 11 u Četrtek, 28. marca — Milada Petek; 29. ntarca — Jernej Sobota, 30. m.arca — Branimir Nedelja. 31. marca — Modest Ponedeljek, 1. aprila — Hugo Torek, 2. aprila — Franc ' Sreda. 3. aprila — Rihard Četrtek. 4. aprila — Izidor LUNINF. MFNK 29. aprila ob 17.11 — prvi krajec joH BREŽICE: 29. in 30. 3. angleški film Lokalni junak. 31. 3, in 1.4. ameriški film Tihi bes. 2. in 3. 4. hongkon-ški lilm Leteča tolpa. ČRNOMELJ: 28. in 31. 3. ameriški lilm Dan potem (višja cena). 29. in 31. 3. ameriški lilm I armerke z lepšimi očmi. KOSTANJEVICA: 30. 3. ameriški lilm ,Porky's. 31.3. ameriški film Boksar za dolarje. KRŠKO: 30. in 31. 3. ameriški film Zmešnjava. MIRNA PLČ: 29. 3. francoski film Velika avantura. NOVO MESTO — DOM KULTURI:: 28. 3. filmsko gledališče — ameriški lilm Nedosegljivi most. 29.. 30. in 31. 3. ameriški film Ragtime. 30. 3. in 31. 3. matineja — ameriška komedija V desno ramo. 30. 3. nočna predstava ob 21.30 — ameriška komedija Hot dog. 1. in 2. 4. danska komedija Zakaj ne prideš k meni v posteljo'.’ 4. 4. Ulmsko gledališče — domači lilm Zbiralcaperja. SLVNICA: 28. 3. italijanski lilm Vem, da veš, da vem. Od 29. do 31x3. ameriški lilm Mož i/ San Ccrnunda. SLUŽBO DOBI /I DARJA, KV ali priučenega, zaposlim. Informacije: Aloj/ Vrščaj. Lamutova 15 a. Novo mesto, ali telelon 21-739. po 15. uri. I RIZERSkO POMOČNICO sprejmem. Hodnik. Kostanjevica na Krki. telefon 69-X22. I RIZERSkl salon 1 ra n ja išče frizersko pomočnico. I el. 06X 25-259. POMOČ v kuhinji in strežbi potrebujem. Hrana in stanovanje zagotovljena. med tednom 2 dni prosto. Gostilna »ŠTOROV.)!«, tel. (OH) 7X3.063. GOSTILNA CIRMAN. Medno 15. 61210 Ljubljana — Šentvid, sprejme takoj v redno delovno razmerje kuharico. pomočnico /a delo v kuhinji in sobarico. Stanovanje in hrana v hiši. OI) po dogovoru. S TANOVANJA FNOSOISNO stanovanje ali garsonjero \ Nove mestu ali Trebnjem išče mlad par. 1 elefon 44-321 (I lis)do 14 ure. GARSONJERO v Nove mestu prodam. Informacije v nedeljo dopoldne na telefon 24-065. VI C JI. STANOVANJI-! v Strogem centru Novega mesta prodam. I elefon (061) 737-769. GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kostanjevici, po možnosti opremljeno, najamem. Ponudbe pod šifro: »TAKOJ«. Motorna vozila ŠKODO 105 L. letnik 19X2, prevoženih 5000 km, prodam. Janez Pekolj. A rimanja vas I. Dobrnič. 126 P. letnik 197X, karamboliran. prodam. Telefon 22-441. interna 609. dopoldne. ZASTAVO 750. letnik I97X. prodam. Metlic. Sel išče 3. Dol. Toplice GOLI- L. letnik 1977, prodam. Telefon 44-335. ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Bratkovič. Gor. Brezovica 27. Šentjernej. MOPLI) (brezi/pitni), dobro ohranjen. prodam. Martin Kump. Kot 50. 6X333 Semič. Z 101. letnik 1973. prodam po delih. Miro Šenk. Jerman vrh 20. 6X276 Bučka. R 4, letnik 197X. prodam. Ivan Žnidaršič, Groblje 31, Šentjernej. DIANO 6. letnik 1976, prodam. Albin Staniša. Regerča vas 37. TOMOS L 90 in stereo kasetofon znamke niasako prodam. Zvone Gran-dljič. Hrastje 20. Mirna peč. LADO 1300. letnik 19X3. prodam. Marjan Cinkole, S reber niče 7. Novo mesto. ZASTAVO 750 LC. letnik 1979. prodam. Berus, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, telefon 25-32X. PRINZ NSU 1200 v voznem stanju, registriran do konca leta.Ugodno prodam. Vlado Bratanič, Bojsno 55. Ciloboko. Informacije dopoldne na telefon 62-303. PRODAM Z 101. letnik 1975. za 10 M. Jel. 20-3X2. PRODAM ZASTAVO 750. letnik 1977. Jane/ Gotlib, Luterško selo 30. Otočec. PRODAM Z X50, Jetnik 19X0. prevoženih 22.000 km. Škrinjar, Kristanova-34. Novo mesto. OPLL RLKORD, obnovljen, ugodno prodam. I rane Vaupič, Hrastje 16. Šentjernej. ZASTAVO 101, dobroohranjeno, ugodno prodam. Božo Butalin, Ob Težki vodi 32. Novo mesto. ZASTAVO 101. letnik-76. registrirano do marca 19X6 in sinico, letnik 72. prodam. Družinska vas 90. ZASTAVO 750. letnik XI, prodam. Mavrič, Otočec 65. TOMOS APN 6. letnik X2. motor in druge rezervne dele za austin moriš 1300 prodam. J el. (06X) X4-975. PRODAM tovorni avlo IM V 1600 (kurir), letnik 19X0. Lel. (06X) X4-330. R 4, letnik 197X. prevoženih 51000 km, ugodno prodam. Jože Muhič. Hladnikova 5, Novo mesto. tel. 23-112. - ZASTAVO 750. letnik 73. prodam /a 7.5 M. Registriran je /a celo leto. Jože Potočar. Sev no na Trški miri. IMV KOMBI 1600 R. letnik 1977. Itirgon, zastavo 750. letnik 72 in mos-kvič 1500. letnik 7X (motor v okvari), prodam skupaj ali po delih. Jože Progar. Sela 3. Mirna peč. PRODAM IOMOS 14 M in novo avtomobilsko mikolico. l el. 25-915. PRODAM motor IOMOS I5SLC. letnik 19X1. J el. X4-054. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. . UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc,'Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka-40 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 550 din, za razpise, licitacije ipd. 750 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 800 din, 1 cm na prvi strani 1 000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33. telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610. telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika. Novo mesto — Tisk:.Ljudska pravica, Ljubljana. ŠKODO.- letnik 72 in manjše traktorsko prikolico prodam. Klobučar. Stranska vas 48. tel. 21 -404 dopoldne. R 4 G EL. letnik oktober 1981. prodam. Tel. 21-880 dopoldne ali 22-248 zvečer. ZASTAVO 101. letnik 1980. pajk /a seno znamke far in konjski komat. 22 col. prodam. Jože Primožič. Otok 12. Gradac. PROIMM Z 126 P. letnik 1976. registriran do januarja 1986. Jože Kastelec. Dol. Težka voda 23. R 4 CiTL. letnik 1-983. prodam. Tel. 21-793. FIAT 750— 1976. prodam za 5 M. Tel. 56-645. PRODAM R 4. letnik 78. za 19 M in Z 750. letnik 78. za 12 M. Tel. 25-370. PRODAM 126 P. letnik 1980. Majda Gorše. Drganja sela 47, (Ljuben). Straža. UGODNO PRODAM FIAT 1500 E po ugodni ceni. Naslov v upravi lista ' (1567/85). PRODAM Z 750 SE. letnik 80. Koc-' ' mul. Cior. Straža 167. Stavba je pri novi pošti. ZASTAVO 750. letnik 1980. prevoženih 24.000 km. garažirana. prodam. Tel. 72-237. Alojz Šalamon, Gora 9. Krško. UGODNO PRODAM R 4, letnik 1978. Tel. 71-426 dopoldan ah 71-338 popoldan. PRODAM Zastavo 750. letnik 82. in kasetni radio. Cegelnica 43 a. PEUGEOT 304 GL. letnik 1977. dobro ohranjen, ugodno prodam. Registriran do marca 1986. Brodarič. Rosalnice n. h., pri Metliki, telefon 58-238. PRODAM ZASTAVO 750 SC. letnik 1-979. I el. 21-875. Z 750, letnik 1978. prodam. Jerman (pri Pavlin). Dol. Kronovo 27. Šmarješke Toplice. VW PASAT, letnik 1974. prodam. Telefon 24-695. R 9. star dve leti in pol.ugodno prodam. I elelon 25-763. vsak dan od 18. do 20. ure. R 4. letnik 1975. podvozje ih školjka letnik 1981. prodam. Telefon 21-796. Z 750. letnik 1973. registriran do 1(1. decembra 1985. in motor APN 4 prodam. Jeršin. Jelše 6. Otočec. R 18. prevoženih 6000 km. prodam. Jože Radovan. Gornja Stara vas 19. Šentjernej. R 4 I I.S. letnik 1977, vozen, neregistriran. prodam za 7 SM. 1 elefon 32-114. popoldne. R 4. letnik 1977. registriran do oktobra, prodam. Jože Gorišek. Cior. Starti vas 25. Šentjernej. AMI 8 break. letnik 1972.62000 km. prodam za 6 SM. Informacije na telefon 32-114. LADO 1200. september 1976. dobro ohranjeno, prodani. Telefon 56-- 165. ^ JUGO 55 letnik 1984 prodam po ugodni ceni. Informacije Vehar. Lobe-tova 33. || Kmetijski stroji || PRODAM v; trnostni lok za traktor Store. Golobič. Bučka 3, Škocjan. SAMONAKLADAI.KO SIP — 19. novo. zamenjam za SIP 16. I ranc Mrgole. Felce 21. Tržišče. BOČNO kosilnico za traktor Ursus prodam po ugodni ceni. Anton Pavlič. Crmošnjicc 3. Stopiče. PRODAM krožne brane (24 diskov), lažji gumi voz in enobrazdni plug za TV. Vodopivec. Roje 15, Šentjernej. TRAKTOR Zetor (42 KM k dobro ohranjen, prodam. Franc Romih. Žigarski vrh 25. 68290 Sevnica. Ogled možen vsak dan. 'TRAKTOR Zetor 50 super ugodno prodam. Milan Jager, Orehovo 9. 68290 Sevnica. KOSILNICO (petrolej) z vozičkom prodam. Anton Hočevar. Grmovlje 21. Škočjan. NAKLADALNO prikolico (20 ni’), nemško, in gume K)—28 prodam. Stanko KroSelj. Zg. Pohanca 4. Zdole — Krško. TRAKTOR iM I 558 s kabino "prodam. Avsec. Mala Cikava 7, 68000 Novo mesto. tel. 20-235. TRAKTOR Pofsclve \ nevoznem stanju prodam. Aloj/ Bojane. Smolenja vas 12. 6X000 Novo mesto. BOC NO k osilnico za traktor Deutz v dobrem stanju in suhe hrastove deske debeline 3 etn prodam. Vinko Jurečič. Groblje 43. TRAKTOR Tumo Vinkov ič 730 in kosilnico BCS prodam. Mirko ITaj-nik. Bclčji vrh 12. Dragaluš.. telefon 51-400. I RAKI OR ursus 35. 1000 delov nih ur in prikolico mengele (19 nt’) prodam. I ranjo Pcrnar. lirastina. Ante Kovačiča 31. Savski Marof pri Dobovi. SEJ ALNICO za koruzo, štiriv rstno. malo rabljeno, ugodno prodam. Franci Kocjan. Zagrad 3. Škocjan. IR \K TOR deutz (18 KM) s liidra-v liko. koso ter traktor man s koso prodam. Franc Coilta. Hrastje 16. Šentjernej. Žil NI KOM BANJ. širina 2 m. tliesel. brezhiben, ugodno prodam. Prešeren. Smarjeta 50. Šmarješke 1 oplice. PUIIALNIK na kardan. malo rabljen in 13-colski gumi voz ugodno prodam. Slav ko I ranko. t ior. Vrhpolje 3. Šentjernej. PRODAM premični d\ obrn/dni plug. verige, jermenicc. nastavek za kardan in kardan za l\ (30 KM). Čarman. Stara vas. 68295 Tržišče. OBRAČALNIK tajfun, dobro ohranjen. prodam. Jakše. Škrjance 4. Novo mesto. ŠTORE 502 prodam rili menjam za večji traktor. Drobež. Gor. Vrhpolje 84. Šentjernej. . B( S (petrolej—bencin) _ prodam. Alojz Lindič. Klenovik 17. Škocjan. I RAK I OR ursus 335 C s kabino in puhalnik. malo rabljen, prodam. Župančič. Jablan 5. Mirna peč. TRAKTORSKI obračalnik, dobro ohranjen, prodam. 68212 Velika Loka 15. PRODAM MIO standard 85 (kombiniran) cena 12 M. Blažič Slavko Vel. Slatnik 38. MOTOKULTIVATOR (8 KM) prodam. Gazvoda. Črmošnjice 58. Stopiče. SNOPOV I.ZALKO za BCS v odličnem stanju prodam. Jože Rebselj. Drama 9. 68310 Šentjernej. . I RAK I OR steverf i6 KM) prodam. Niko Podrebarac. Mestni log 6. Metlika. lel. 58-228. TRAKTOR fendt (25 KS) s koso prodam. Matjašič. Arnovo selo. Arti- PRODAM PRODAM vinograd v zidanico v Hrušici. Ogled možen vsak dan popoldne. Vel. Slatnik 5. PRODAM au zamenjam hišo v Novem mestu za manjše stanovanjc ali hišo v Dol. Toplicah. Šifra »Ponudnik«. UGODNO prodam kavč in omaro. • Informacije Gradišar. Trdinova 5 a. Novo mesto. Telefon: 20-243. PRODAM sedežno garnituro TE, peč in žensko kolo. Kettejev drevored 36. KRAVO s teletom, mlado, prodam. Ivan lldovč. Črmošnjice 35. Stopiče. PRALNI STROJ, dobro ohranjen, ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 61-437. PRODAM avtomobilsko prikolico, motor Tomos 4 S za čoln in dele Z 750. Popoldne_KAI I RTF PREČNA 13. PRAŠIČA za zakol prodam. Anton Dežman, Strehic 8. Šmarješke Toplice. PR VI.NI STROJ in radiokasetofon prodam. Jakše. Ob Ježki vodi 21. Novi) mesto. SENO (2 l) in kostanjevo kolje prodam. Gorišek. Gor. Vrhpolje 80. Šentjernej. ‘ TOČILO za med in nekaj čebelarskega orodja prodam. I ranc Božič. Stopiče 44. KOSTANJEVE, stebričke za vinograd prodam. Smrke. Gor. Globodol 8. Mirna peč. TRAJNO ŽAREČI štedilnik kueper-shusch. malo rabljen, prodam. Taborski. Zagrebška 8. Novo mesto. PRODAM 1000 kg koruze. 2000 kg sena — v račun v zanetil tudi kravo. 2 gumi za traktor 11.4.12,28. kotel za žganje (100 I) z mešalnikom, l el. (068) 75-646. 75-545. PEC za kopalnico, kombinirano, skoraj novo. prodam. Jože Mesojedec. Mokro polje. Šentjernej. OTROŠKO posteljico z jogijem prodani. Telefon 72-475. OVCE za nadaljnjo rejo prodani (5 sočavskih in 5 križank z mladiči). Prodam tudi kravo po izbiri, dobro molznico. Stanko Resnik. Mrčna sela 45. 68282 Koprivnica pri Brestanici. PIANINO PE TROL prodani. Telefon 51 -94 .V UGODNO prodani dobro ohranjen kombinirani štedilnik, pomivalno korito in pult. Telefon 25-466. REGISTRSKO blagajno, novo. prodam. Kutnar, tel. ((kil) 785-138. TELICO, brejo v osmem mesecu, prodani. Janez Pavlin. Gornja Stara vas 19. Šentjernej. 80 vreč pcrlita za fasado prodani. Škocjan 70. PRODAM, poceni, omaro z v iirino. šivalni stroj hagat jadranka in gume z obroči 155 x 15. Popov ič. I Irska 27 a. Novo mesto. SEMENSKI KROMPIR igoi (1000 kg) prodam. Naslov v upravi lista (1570/85). 2500 kg koruze prodam. Karolina Celič. Gor. Sušice 6. Uršna sela. SEDEŽNO GARNI TURO »čabar«. štirje cnosetli in kotni, prodam po polov ični ceni. Telefon pifpoldne (068) 24-827. KOMPRESOR za zrak (200 I) prodam. Leopold Zupančič. Cerovi log 50. Šentjernej. SIROJCKI za rezanje keramičnih ploščic prodam. Ponudbe na telefon (061) 349-272. I.ESONII plošče, češke, nizko-valnc — 400 kom. kosilnico BCS. motorno žago. novo. prodani. Zupančič. Vcnišc 18. 68273 Leskovec. HLEVSKI GNOJ. večjo količino prodam. Alojz Doberdrug. Groblje 3. Novo mesto, telefon 21-604. GRADBENO P VRČ I I O z lokacijskim dovoljenjem na Selih pri Beli cer-kvi prodam. Elektrika, vodovod, telefon v bližini. Prodam tudi tun 500-litrski sod in 55-litrski kotel za kuhanje žganja. Vprašajte na telefon 84-906. PRODAM malo rablieno sedežno garnituro, kompletno opremo kuhinje. spalnice, šivalni stroj bagat in -otroško posteljico. Telefon 40-282. PLEMENSKO telico, staro 14 mesecev m hlevski gnoj. prodani. Telefon 43-820. PR VŠIČA, težkega 120 kg ter kravo po izbiri prodani. Bratkovič. Gor. Brezov ica 26. Šentjernej. PRODAM diatonično harmoniko VIK! melodija po ugodni ceni. Vinko Longar. Srednji Lipovec 23. 68361 1 Iv or. SENO prodam. Telefon (061) 772-769. JABOLKA (zlati in rdeči delišes) po 100 din prodani. Igor Avsce. Raka 46. KOSTANJEVO klano kolje in več voz gnojil prodam. Anton Griv ec. Globodol. Mirna peč. PRAŠIČA, težkega okrog 140 kg. po ugodni ceni prodani. Rdeči kal. Dobrnič. KOS I ANJ EV E SOI 1E ugodno priv dam. Alojz Strgar. Kostanjevica, telefon 69-817. popoldne. KOBILO, staro tri leta. brejo, prodam. Fabjan,-Gradišče 9. Šentjernej. KONJSKO PRIKOLICO prodani. Informacije na telefon (068) 85-166. ŽICO za vinograd .3.1 in avtomobilsko prikolico prodam. Informacije na telefon 24-5.37. po 15: uri. 30 t hlevskega gnoja prodam. Franc Struna. Potov vrli I. Novo mesto. KRAVO, brejo 7 mesecev, s 4 teletom, prodani. Franc Goričar. Dol. Kronovo 17. 68220 Šmarješke Toplice. HARMONIKO (Ce, El. Be. Es) in kasetofon grunding C-8000 prodam. Slavko Plut. Mladica 9. Semič. TELEVIZOR, črno bel. europa 2000. prodam. Smolenja vas 1 L Novo mesto. tel. 25-525. ORGLE eko-tiger P 106. dvomu-nuahie z ritmi, prodani. Telefon (068) 85-108. OTROŠKI voziček prodam. Tel. 25-185. KASETOFON sonv TC—K 45 ter rabljene gume (13 in 14 col) prodani. Telefon 21-148. 50 I električni bojler poceni prodani. Stanko Butalin. Ob Težki vodi 32. TV, črno bel. in kolo ponv ugodno prodani. Jože Primc. Velika Cikava 16. 6 t sena prodani. Franc Hrastar. Sela pri Karleljevem. Mirna peč. • I5RAKO prikolico, garažirano. ohranjeno. prodani. Tel. 24-590. 50 I zamrzovalno skrinjo prodani. Tel. 23-607. SPALNICO, dobro ohranjeno, rabljeno. prodani. Jože Klemenčič. Dol. kamence 26. Novo mesto. NOVO etažno peč. 12000 ccal/li. izdelava I I PP Ribnica, prodani. Martin Kump. Kot 50. Semič. PRODAM dve dolgi beli obleki za otroka 7 in 8 let. Telefon 25-987. od 16. ure dalje. OJAČEVALEC 100 W, zvočnika 2 \ 50/100 W 8 orna in •radiokasetofon 23 VV z uro prodam. Ivan Kafol. Trste-nik 15. 68233 Mirna. BARVNI te levizor Iskra prodam za 4 M. 'Telefon 44-335. ’ ŠTEDILNIK na drva, rabljen, prodam. Štangelj. Gotna vas 75. Novo mesto. SPALNICO prodam. Vprašajte na telefon 2.3-226 ali : Škrabi. Jerebova 20. SPALNICO v mahagonijevi barvi prodam. Kličite na telefon 21-778. vsak dan po 15. uri.* ELEKTROMOTOR (7.5 KW) z 2X00 obrati prodam. Jože Kuhar, Mladje 2, Podbočje. DVE novi okni / roletama (120 x 140) prodam. I el. 23-1X4. PUNTK, vse preko 2.5 m dolžine-, po ugodni ceni prodam. Pirc. Dobrava 6. Dobrnič. HIŠNI RAČUNALNIK ZXspectu-rum 4XK prodam. Amiič. telefon (06X) 44-752. Trebnje. PLEMENSKI OVCk jezersko-sol-čavske pasme (1 5) prodam. Bojan Valenčič. Metlika, Navratilova pot 2. lel. 5X-449. popoldne. ZAMRZOVALNO omaro, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Jože Maver, Dol. Nemška vas 54. Trebnje. OVCL. z mladiči prodam. Hrastar. Ciotna vas 31. tel. 25-460. 120-basno harmoniko Hohner Atlantik IV prodani. Jože Zorec. Vrtača 15 a, 6X333 Semič. ČRPALKO za gnojevki) prodani. Jože Smajdek.. Vrh pri Ljubnu 16. Novo mesto. VINOGRAD (20 arov) z zida n id"“ Malem Cirniku (Vrhe) prodani. jJJ; top z \ sak im vozilom. Elektrika upravi lisi* KUPIM STRESNO OP! KO. rabljeno, kupim. Ivanka Udov ič. Slančji vrh 6. 6X295 Tržišče. GRADBENO parcelo do 10 km i/ Novega mesta kupim. Ponudbe na tel.: 23-462. RABLJENE GUME 135/15 ali 1*45/15 kupim. Iranc Kostanjšek. Bučerca X* Krško. MOTOR ali komplet stimbeam 1250 kupim. Anton Lisec. Pleterje 23. 6X270 Krško. VOZICLk /a kosilnico BCS kupim. Pirc. Dobrava 6. Dobrnič. OI ROŠKO posteljico z jogi jem kupim. Milena L rjav ec. Brezje 13.6X2X1 Senovo. POSEST DVOSTANOVANJSKO HIŠO z \ rtom. okrog 1000 nrv nadaljevanju, z gradbeno parcelo okoli 2000 nr. i Krškem, na sončni legi. prodam. Hiša je skoraj nova. podkletena in z garažo. Vasja Matjan. CKŽ 129. Krško, telefon (068) 71-569. VINOGRAD z zidanico v okolici Novega mesta prodani. Naslov v upra-v i lista (1569/85). UGODNO prodani nov vikend-liišo (8\9 m). 10 km od Rake in Škocjana. na 70 a zemlje z vinogradom, sadovnjakom in trevnikom. Vodovod in elektrika sta v hiši. Informacije po lel. (068) 24-564: III.ŠO v 111. gradbeni lazi v Črnomlju prodam. Miroslav Vučič. Zupančičev a .6. Metlika. . \ INOGRAI) in zidanico v okolici Kostanjevice na* Krki prodam. Vse informacije po telefonu (061) 579-231. zv ečor. od zidanice. Naslov (1566/85). , nr NJIVO (56 arov) na VrlictiF Dolžit, primerno za gradnjo. pi™J Francka Kralj. Semič 42 B. , ENOSTANOVANJSKO hišo- P' kleteno. veli kosi 10 x H m.*- / zemlje, gospodarskim poslopjem garažo. 4 km iz Brežic proti KmK prodam. Informacije na telelon 62-37 L . ENOSTANOVANJSKO ne«)*1., čano hišo v Rosalnicah po Me#1 prodam. Informacije: Nemanič žakovo 3.0. Metlika, vsak dan. , HIŠO, 1.5 ha zemlje. Ledn«^ Sevnico, prodam. Telefon (061)-981. zvečer. VINOGRAD v Škurševcu v bi®* Bovl13"' Trši' lis» Malkovca prodani. Anton Gornja Stara vas 7. Tržišče. ZIDANICO in vinograd na gori prodam. Naslov v uprav' <1568/85). . H ISO v Žabji vasi 45. Novo m« prodam. Tel. 21-144. STANOVANJSKO IllSO.zg^i do 111. faze. v Šmarjeških Top"*1 prodam. Telefon (068) 84-054- . VINOGRAD na Trški gon P*’*^ najboljšemu ponudniku. *sla-dobite pri Cirilu Seničarju. Ma 1 tnik 6. HIŠO v tretji gradbeni la/i supljem. lepa lega. v urejenem o* ^ i v » uk' prodani. Možnost delavnice * Tel. (061) 721-401..zjutraj in R A Z N 0 ODDAM v najem košnjo ' « ražah. Karel Lenčič. Prekopa Kostanjevica. uS. NA SODOBEN, predvsem P« n‘G pešcti način inštruirani ma*c,niltl,'I),|. vse strojno strokovne predmete ti niagam pri izdelavi vseli vrst p ranim. seminarskih in diplomski' log. T elefon 23-548. .o, VARSTVO za 16-mescčnega h"«(V na našem domu iščemo. Telelon - 374. -.1 IŠČEM potnika za prodajo ri’^n0-Dolenjskem. Ponudbe pod šifro. ” LFl AR«. ,| ŽELIM spoznati dekle, staro do let. Jožef Meglič. Šegova 12. '* 1 mesto. . 7 |. OČIVIDCE prometne nesreče_ 1985 zjutraj na Ragovski. križi'’* v rt ec. prosim, da se mijav i jo na tel-483 popoldne. 23-191 dopoldne. EANT (36/170) mirnega znaeaj' nealkoholik, nekadilec, s službi’j.^ manjšo mehanizirano kmetijo spoznati preprosto dekle ali rTuinl|lj)(). enim otrokom, staro do 36 let- ^ nudbe pošljite pod šifro: »PRIlžL BO Tl ŽAL«. ' S« . TEREZf.lA RŽEN, Male P>’K 10. Škocjan, opozarjani TR/* p POVŠET A iz Vel. Poljan, da pr^|ir voziti po mojem travniku v !* :»>• ku in sekati drva po gozdu in da 1’ ^ ravna odškodnino v 8 dneh. k c "j-njž bo upošteval, ga bom sodno pret* l;l- . R.1(Jiie '/ K ,iii občan1'! ' Cii P ■ eventualne kupce, da sem lastni c, mičnin. kise nahajajo na mojid<> ^ ji v Rudni vasi 4, pa jih zato n” FRANC STARIČ. Radna vas1*-^ ' nobene pravice prodajali- V P vasi 4, Trebelno; opozarjani t prodaje bom sodno ukrepala ■0 SKRBNEMU in dobrem«L"jj i/ očetu in atu I RANČU SKOC Novega mesta. Jerebova I0-. za dvojni praznik vsi njegovl- ^OBVESTI IA> r/m.i i: ir\i nr,.mičtit' vin(-,n IZDELUJEM premične niške pluge za trakotrje i Mainarič, Cerovec, Semič, lc CArN^ ČISTIM vsi; vrste OBLOG (tapison-itison). telefonsko številko (068) 24-0 I dan od 19. do 20. ure zvečer, OBVEŠČAMO stranke, da .. pričeli s prodajo rjavnih k<’ ^ snic. ki nesejo Sele 8 mesecev- ,vcijn so v zelo dobri nesnosti in j1„l.,)i)ajl’ količina kot običajno, b So- botno pričeli 28. marca P°,X^y) Nl,vl> n 1111 'anko obvese«'j(.cj;,-ii kvahtetnesJ« jjjt Stane Zdrav je. Zalog 17. 68000Nl’ mesto, telefon 24-594 CENJENE stranke imam Se na zalogi kvahieu- . blati "(novejših sort) in vrll"Č.tl)v.i ugodna. Stane Prešeren. Tube Novo mesto, telefon 22-464- ,,siiie JARČKE nesnice — rillveV,;niclLl hiseks. lahko nabavite Prl yc-liK‘l PRi:VOl.ŠKU. Čatež. b821-4j276. Loka. Informacije na telefon interna 20. m /a*- OBVEŠČAM stranke, da sv" ^ prodajati 9 tednov stare jaf* . jan- '* VS** 1;.;L* pasme hiseks. Prodajam jih gečl**’ tudi ob nedeljah. Jože selo 2. Trebnje, tel. (068) 44-- v spomin ko I 30. marca bo minilo leto in ugasnilo življenje našemu di^ dobremu možu. očetu in det JANKU POPOVIČU s Hrasta 15 Hvala vsem. m sega spominjate n prižigate sveče! Žalujoči: vsi njegov' ^ 22 DOLENJSKI LIST Št. 13 <18591 28. marca. Z A II V A L A Ob prerani in boleči i/gnbi naše drage JOŽICE VANDOT roj. Bojane, i/ Metlike seiskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, bivšjm sodelavcem. prijateljem, sosedom in znancem, ki jt(rv teh težkih trenutkih sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, ji darov ali vence in ev et je ter jo v ako velikem številu spremili do preranega groba. Zahvaljujemo se delov ni organizaciji Beli iz Me-•hke in njenim bivšim sodelavcem. VVZ iz Metlike. OOŽK Metlika, sosedom iz bloka. DIC' DSSS ovo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se njeni sošolki Seki za nesebično pomoč v časti olezni. Hvala pevcem in obema govornikoma za poslovilne besede ter zdravstvenemu osebju ■nternega oddelka, posebno še dr. Starcu za ves trud. da"bi jo ohranili pri živ Ijenjtt. Vsem skupaj Se enkrat iskrena hvala! Vsi njeni k ZAHVALA Ob bridki in nenadni izgubi našega skrbnega moža in ljubljenega atija ŠTEFANA GALIČA s Sinihclske c. 15, Nov« mesto se iskreno zahvaljujeva _vscm. ki so prišli od blizu in daleč, da bi se skupaj z nama poslovili od pokojnega ob njegovem preranem grobu. Najtopleje se zahval jujeva sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nama ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujeva zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice in zdravstvenega doma. ki se je dolga leta trudilo, da bi ga nama ohranili, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij. SIS, SOV in OIS občine Novo mesto, vsem bivšim poslovnim partnerjem. 1)0 Gorjanci. DO Novoteks in organizaciji ZŠAM. ki so se v tako velikem številu udeležili zadnjega slovesa. Iskreno se zahvaljujeva tudi govornikom, godbi, pevcem in vsem tistim, ki so pokojnega imeli radi in so na njegov grob položili toliko cvetja. Za njim ŽHlujemo: žena Vida, hčerka Darja in ostalo sorodstvo Novo mesto, v marcu 19X5 Ljubil si dekle, ljubil si starše in dom in v tihem pomladnem jutru odšel si r večni dom. ZAHVALA V 22. letu starosti je kruta bolezen iztrgala iz rok ljubljenega sina DAVORINA BUKOVCA a _ Ljubljanska 14, Novo mesto dnd, K0|Se-Zahvaijujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sošolcem, sosedom in znancem, ki ste v snrm ■ ° cA'lne. sočustvovali z nami. nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, se poklonili njegovemu ll r]!nu m njegov grob prekrili s cvetjcrr.. JUbljani, Otorinolaringološkega oddelka ravstv- s cvetjem. Hvala zdravniškemu osebju Onkološkega inštituta v t bolnice v Novem mestu ter osebju novomeškega Zd- duhovniku Jožetu m še enkrat hvala. Lan g* c*orna za izkazano pomoč. Prisrčna hvala obema govornikoma in r Dos .KZa ,epo °Prav.ljeni obred ter pevcem iz Šmihela za zapete žalost inke. Vser no tov. Ivkoviču, tov. Sečnjakovi ter tov. Ašiču. Sečnj Neutolažljivi: mama, ata, sestra Joži z družino in zaročenka Jožica ter ostalo sorodstvo Novo mesto, dne 21. marca 19X5 Zjutraj ne veš. kam bodeš drevi lepe/, ne kilo le vzdrami, ko zapreš oko. kadar si svojim drugim r roke segel, nemara si za vedno vzel slovo. ZAHVALA I iho in nenadoma nas je v 75. letu starosti zapustil naš dragi, nepozabni mož. oče. stari oče. brat in stric MIRKO DRENOVEC Nad ntlini 44 Iskrena hvala vsem. ki sta z tiami sočustvovali, vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. mu podarili cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni PI J podjetju — tov. Jožetu Kukcu za poslovilni govor, dobrim sosedom iz bloka Nad mlini 44. Prav tako se toplo zahvaljujemo podjetju Krojač. IM V TOZD Commerce. Pionir TOZD M KI Novo mesto. Dolenjskemu oktetu ter PD Jušan Jereb. Zahvalo smo dolžni gospodu proštu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena l ončka, hčerka Danica, sinovi Cveto, Marjan, Ladi z družinami, brat Ivko, sestra Slavica ter Neli »!> «5* ZAHVALA Zapusrila nas je naša dobra in skrbna mama, stara mama, tašča, sestra in teta MILKA NOVAK f iz Jablana pri Mirni peči Ktu jo je huda bolezen iztrgala iz naše sredine. Pri življenju je ni moglo ohraniti niti prizade-, nJe zdravnikov internega in kirurškega oddelka novomeške bolnice niti naša velika ljubezen in J. zanjo. Neizmerno smo hvaležni sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so našo drago mamo tskovali v času njene bolezni, nam pa izrekli besede tolažbe. Hala vsem. ki ste se v tako velikem evilu prišli poslovit od nje in jo pospremili na njeni poslednji poti. Še posebej hvala kolektivu in vencem 3. a razreda OŠ Mirna peč, kolektivom trgovin Borovo. KZ Krka in VVO Novo mesto za Podarjeno-cvetje. Iskrena hvala tudi pevcem in župniku za lepo opravljeni obred. joči: hčerke Milka, Ančka, Joža, Iva in Marta z družinami, sestra Martaz možem, brata Mirko in Jože z družinama ter ostalo sorodstvo I sti sreča je pri nas minila, ko tebe. dragi ata. zemlja je pokrila. I 'se bolj osamljene naše so poti. - odkar v temnem grobu počivaš za večne dni. ZAHVALA V 4X. letu je nepričakovano ugasnilo srce našega predragega, ljubljenega moža, ata, starega ata. brata in strica ANTONA GLIHE iz Malega Vidma pri Šcntlovrencu Prisrčni) se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, nam pismeno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poli. Posebej se zahvalju jemo kolektivu DO T esnila iz Velike Loke. NK Tesnil iz Vel. Loke. DO Motvoz in platno Grosuplje. Železniškemu gospodarstvu Ljubljana—TOZD Promet za pomoč in izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V ZAHVALA V 77. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče in brat JOŽE ŠINKOVEC z Dolenjega Mokrega polja 10, Šentjernej PiirnTSe Se zahva|jujemo sorodnikom, sosedom in znancem za Pok t'C’ 'zre^eno Sflžalje. darovane vence jn cvetje ter vsem, ki ste Pod°^e®a spremili na njegovi zadnji poti, prav tako Cestnemu T07p|u Novo mesto, IMV Podgorje Šentjernej, Novoteksu — W.K°"fekciJa za podarjene vence. Hvala tudi gospodu pn|ku za lepo opravljeni obred. Žalujoči vsi njegovi Kakor tiho si žive/, tako tiho si odšel. Tvoj dom ovila je črnina v srcih dragih nastala je praznina. 7. A II V A L A Ob boleči izgubi našega dragega brata in strica FRANCETA GORŠETA se najlepše zahvaljujem vsem dobrim sosedom ter vaščanom za izrečeno sožalje, darovane vence ter za spremstvo na zadnji poti. Hvala duhovniku za opravljeni obred ter KZ Krka za darovane vence. Vsem še enkrat iskrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in prababic’ MINKE JAKI roj. Zidar se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo pevcem za zapete pesmi in duhovnikoma za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni Šentrupert, IX. marca 19X5 Z A II V A L A Ob boleči izgubi našega dragega očeta, brata in strica Janeza Vraničarja iz Bereče vasi 2, Suhor se iskre Pri'- 'eno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in ^ JjHeljervt 'za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na za W-~" ~ Mik Diko-i’ OŠ Jože Moškrič iz Ljubljane, praporščakom in »ujl Pot'- Posebno zahvalo smo dolžni Gasilskemu društvu u °na, ZZBSuhor. Društvu upokojencev Suhor, pihalni godbi Iz • »Zahvaljujemo ................. — - i,Nji. OS Jože Mo ‘ ni za poslovilne,besede. sodelavcem tovarne Planika, Vsi njegovi Kranj. Cerklje na Gorenjskem, Ljubljana. Perth Iskri ir- ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice JOŽEFE KRALJ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom.'sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje, darovali v cnce in cvetje ter spremili pokojno na njeni zadnji poti. Hvala gospodu proštu Lapu in delavcem zdravstvenega doma za tople poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega sina in brata GORANA JANČARJA se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, fosedom, posebno Prusovim in teti Murgljevi. sodelavcem Krke tovarne zdravil in mladincem za ooslovinc besede. Vsem lepa hvala za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala župniku za lepo oprav ljeni obred in vsem. ki ste ga spremili na njegov i zadnji poti. Vsem, ki ste nam v teh najtežnih trenutkih kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi IflSH MB«* * % 0 0 0 0 0 ! s 0 0 0 0 0 ! 5 MARTIN ŠU » V zgodovini naše šote je to največji uspeh. Kar jokali smo od sreče.« ravnatelj krške glasbene šole profesor Josip Klepač, še zmeraj vzhičen in zadovoljen, označi zmago učenca klavirja te šole. Martina Šušteršiča, na 14. tekmovanju učencev in študentov glasbe sredi marca v Ljubljani. »Učenci me sprašujejo, kaj je Tinček dobil za I. nagrado, pa jim odgovarjam. da nič. da pa si je nakopal le več dela. saj bo šel še na zvezno tekmovanje, ki bo od 19. do 22. aprila v Skopju.« 'pove profesorica Metka Jovanovič, ki poučuje Martina klavir že vsa leta. odkar je kot sedemleten deček prvič stopi! v staro zgradbo na Dalmatinovi, kjer domuje glasbena šola. Martin je zdaj že odličen učenec 8. razreda osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem. Najraje ima matematiko in kemijo, uspešno je tekmoval na tekmovanjih v matematiki. V prostem času rad šahira in posluša lahko glasbo. Martin Šušteršič je iz delavske družine. Oče je invalidsko upokojen železničar, mama pa dela v kuhinji jedrske elektrarne. Doma nima dobrega klavirja, saj je ta predrag, pianino pa je zanj že premalo. Glasbena šolaje za simbolično ceno prodala Šušteršiču stoletni kla.vir. a to je za Martinov nadaljnji razvoj bolj prehodna rešitev. »Kaki dve uri vadim doma vsak dan. s prof. Jovanovičevo pa v šoli dvakrat tedensko po po! ure. Najraje igram Mozarta, pred tekmovanjem sem dopoldne vadil blizu štiri ure. popoldne pa še s tovarišico. Za teden dni sem bi/ oproščen pouka, slišim pa. da imajo Zagrebčani prosto menda celo dva ali tri tedne.« pripoveduje Martin. Lani je po uspešnem sodelovanju na reviji r Novem mestu šel igrat klavir v Celovec, ko so bili tam »Ljubljanski dnevi«. Spoznal je dosti prijateljev iz treh dežel. Marsikje na šolali nimajo preveč razumevanja za glasbo, učitelji so bolj svet zase. prav gotovo pa so bolj odtujeni od učencev kot na krški glasbeni šoli. Tesnejši stik poraja več medsebojnega zaupanja in zavzetosti. rezultati dobrih odnosov so na majhni šoli vidni in odmevni. Letos sta bila še dva učenca, ki sta začeta glasbo spoznavati v krški šoli. sprejela na akademijo. Pedagogi na šoli so kot ena družina, stalno se izpolnjujejo, prof. Jovanovičeva. ki seže 26 let vozi iz Zagreba i’ Krško, celo kupuje note za svoje učence. Mariin Šušteršič, njegovi vrstniki in tudi mlajši učenci cenijo prizadevnost .vv-ojih učiteljev in se jim skušajo oddolžiti z dobrim delom. Martin je pri 15 letih že celo malo samokritičen in se zaveda, da bi moral še dlje presedeti za klavirjem. če naj bi čim bolje izkoristil dojemljivost, dober spomin in tehnično spretnost. Martin ne sanjari, da bi postaI Pogorelič. odločil pa se je. da bo glasba vendarle tudi njegov kruh. Starejša sestra Viktorija, ki je končala mariborsko šolo violinskega oddelka. je svetlolasemu Jamu lahko vzornica, še bolj pa spodbuda, da bi jo presegel. Če mu bo to uspelo tako izrazito, kol je to dosege! v drugi kategoriji mladih pianistov na tekmovanju v Ljubljani, ko si je z izjemno zbrano. natančno in občutno interpretacijo štirih skladb za ta dvajsetminutni tnozartovski nastop prislužil kar 95 točk od 100 možnih, je največ odvisno od njega samega. In tega. da je življenje nenehno (samo)potrj-evanje. ki včasih prinese bore malo »točk«, se začenja zavedati tudi Martin. PAVLI. PLRC % PETICA ZA DOMAČE KUPCE — Na gornjem posnetku vidimo R-5, narejen leta 1972, spodaj pa izpopolnjeno in dodelano enačico vozila, kakršna bo na voljo tudi domačim kupcem za dinarje. V Jugoslavijo bo letos prišlo predvidoma 2 tisoč petič v dveh inačicah, R-5 TE in R-5 OTE. Kdo sta? K RŠKO — V nedeljo ob 4.50so našli na pločniku I ilove cesle na Senovem hudo poškodovano 45-letno domačinko Anico Kmetce Kot je /nano doslej, je Kmetčeva tega jutra hodila po levem delu pločnika od Senovega proti Brestanici. blizu delovne organizacije l isca na Senovem pa ji je nasproti pripel jal še neznan osebni avtomobil. 1 ik pred srečanjem je voznik avtomobila. Se verjetneje pa njegov sopotnik, vrgel skozi okno v Kmctčevo pivsko steklenico. Ta je peša k in jo zadela v glavo, pri čemer so se ji razbila očala, drobci stekla pa so ji hudo poškodovali oko. I IN/ Krško naproša vse. ki bi o nezgodi karkoli vedeli, predvsem pa pomagali indentificirati osebni avtomobil (znano je le. da gre za več-je vozilo), naj to sporoče UNZ Krško ali postaji milice. Petica poslej tudi za dinarje IMV in Renault sta v ponedeljek na Otočcu predstavila _____________2.000 teh vozil v dveh inačicah — Vplačila R-5 — V Jugoslavijo letos že sprejemajo OTOČEC — Predstavniki novomeške IM V in francoskega Renaulta sov ponedel jek na tiskovni konferenci, združeni s testno vožnjo, predstavili javnosti nov avtomobil. R Super 5, ki. bo poslej domačim kupcem na voljo tudi za dinarje. Nobena skrivnost ni, da naj bi prav petica sčasoma nadomestila popularno katrco, a ji visoke cene. ki jo ta čas postavljajo celo ob bok devetici in osemnajstici. za kaj takega ne dajejo veliko možnosti. Brez dvoma je petica (o njenih voznih in drugih lastnostih bomo podrobneje pisali v naslednji številki Priloge) z dodelano karoserijo, opremo in udobjem avto. ki v naših razmerah sodi v višji razred, nizka poraba. le nekaj nad 4 litre bencina ob vožnji 90 km/h pajeseveda tista, ki ob vsem naštetem povečuje njeno konkurenčnost na trgu. Jugoslovanskemu kupcu bosta letos na voljo dve različici petice. TL in Cii L. Prva ima vgrajen motor s prostornino 1.100 kubikov. takšnega, kot ima sedaj R-4 (ITI., medtem ko ponuja druga različica ob • Vse petice, namenjene jugoslovanskemu trgu, bodo seveda uvožene, na odgovor na vprašanje, ali je že v bližnji prihodnosti moč pričakovati, da bodo R-5 delali tudi v Novem mestu, pa bo bržkone treba počakati do jutrišnje tiskovne konference IMV v okviru beograjskega avtomobilskega sejma. V Jugoslavijo naj bi letos prišlo predvidoma 2 tisoč vozil R-5, prva dobava kupcem pa naj bi stekla že do 15. maja. Vplačila za oba tipa vozil že sprejemajo, oprema v vozilih je serijska. doplačila pa so možna za petice z metalno barvo. Zagotovljena je tudi kvalitetna serijska mreža po vsej državi. prav tako pa ne bo problemov, tako so v ponedeljek zatrdili predstavniki IMV. z nabavo rezervnih delov. B. B. POPUSTILA STREHA KOBETIČEVEGA GRADU ČRNOMELJ —.V Črnomlju so se že vrsto let spraševali, kakšna bo usoda hiše, ki jo domačini najbolje poznajo pod imenom Kobetičev grad. Denarja za adaptacijo ni bilo, zato so delegati zborov občinske skupščine lansko jesen sprejeli sklep o porušitvi stavbe. Najbolj vprašljiva je bila na hiši streha, ki bi jo morali porušiti ali popraviti še pred zimo. A tega niso storili, del strehe pa se je preteklo nedeljo zrušil sam ter tako ogrozil stanovalce v hiši pod gradom. nekaj dodatne opreme še močnejši. 1.397-kubični motor. Prodajna cena za R-5 TL znaša 1.160.000'din. kar pomeni, da bo avto kupca veljal natanko 1,450.428 din, medtem ko je tovarniška cena za R-5 GTL 1.266.000, postavljen na cesto pa bo veljal 1.588.830 din. V ilustracijo temu: danes je prodajna cena R-9 1,371.500 din. osemnajstice pa 1.431.000 din. PREDAVANJE O RAČUNALNIKIH KOČEVJE — Predavanje o računalnikih in njihovi uporabi je bilo 22. marca v Kočevju, in sicer dopoldne za udeležence in proizvodnih delovnih organizacij, popoldne pa za učitelje. Predavala sta strokovnjaka iz odseka za uporabno matematiko Inštituta »Jožef Štefan- iz Ljubljane. Bojan Ravtar in Marko Batista. Iz IMV odnesli najmanj 253 gum Delavci novomeške UNZ prijeli četverico, ki je osumljena sedemnajstih tatvin _________gum iz IMV — Vrednost ukradenih gum preko 4 milijone din NOVO MESTO — Nedavna uspešna akcija kriminalistov novomeške UNZ je potrdila, da so bile številne govorice o dobičkanosnih tatvinah gum iz novomeške IMV povsem resnične. Vse to seje dogajalo dalj časa in šele povečana budnost organov družbene samozaščite v IMV in predvsem hitra intervencija organov za notranje zadeve sta storilcem vendarle stopila na prste. po vsej Jugoslaviji. V ilustracijo navedimo le, da znaša po današnjih tržnih cenah vrednost ukradenih gum precej preko 4 milijone din. Delavci organov za notranje zadeve so Simiča. Novakoviča, Beganoviča in Tešanoviča izročili preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, ta pa je zoper vso četverico odredil pripor. Preiskava se nadaljuje, o njenih rezultatih pa bomo sproti poročali. B. B. RAČUNALNIŠKA UČILNICA V RIBNICI Pred dnevi so se znašli za zapahi Nikola Simič. Duško Novakovič, Alija Beganovič in Mihail Tešanovič, za katere je podan utemeljen sum. da so izvedli najmanj 17 tatvin. Preko njih naj bi bilo iz IMV izginilo kar 253 gum za kombije in vozila R-18, prodajali pa naj bi jih bili preko organizirane mreže V KRŠKEM TEKMI ZA TRENING KRŠKO — V okviru priprav na nadaljevanje prvenstva so rokometaši Dobove prejšnji teden v Krškem odigrali dve tekmi za trening z RK Knin. članom prve hrvaške lige. ki je bil na pripravah v Krškem. Prvo tekmo so dobili Kninčani z 19:J7, v drugi pa je bil rezultat 25:25. Sraka na Frati Otvoritev plesne sezone jutri, 29. marca Že od nekdaj priljubljena turistična in planinska točka Dom na Frati bo s pomladjo še bolj zaživel. V domu bo namreč moč tudi zaplesati na glasbo potujoče diskoteke Sraka. Nekako do maja. odvisno seveda od vremena, bo plesišče v domu. v poletnih'dneh pa se bodo plesalci preselili na plesišče pred domom. Poleg zabave načrtujejo v domu tudi različne kulturne prireditve in srečanja. Na Frato vodi dokaj ^rejena cesta z različnih koncev v domu pa so tudi prenočišča. Otvoritev plesne sezone bo že ta petek. 29. marca, v soboto. 30. marca, plesa izjemoma ne bo. nato pa se bo plesalo in pelo (vstopnine ni!) vsak petek in soboto. Sicer pa je dom odpri vsak dan razen ponedeljka. Večje skupine lahko svoj prihod najavijo (udi vnaprej. Informacije in rezervacije je moč opraviti po telefonu (068) 23 174 ali pismeno. Naslov: Dom na Frati. Dolnji Ajdovec 20.68361 Dvor. (dv) MOJCA FLORJANIČ MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR SUFIOR — Prejšnji teden je bila na Suhorju pri Metliki predstavitev brošure o mladinskem raziskovalnem taboru Bela krajina 84. Knjižica je rezultat dela prizadevnih srednješolcev. ki so v lanskem juliju pod strokovnim vodstvom mentorjev raziskovali v krajevni skupnosti Suhor. 28 dijakov, ki jih je usmerjalo 8 mentorjev — strokovni vodja tabora je bil metliški etnolog Andrej Dular — je skušalo ugotoviti razvojne možnosti suhorske krajevne skupnosti; obdelali pa so tudi nekatere dogodke iz NOB. sakralne spomenike Suhorja in okolice. peskokope v krajevni skupnosti Suhor in Lokvica. obenem pa zbirali gradivo za etnološko topografijo. Uspehi so bili zares dobri, kar so ugotovili navzoči krajani in pa predstavniki občinske raziskovalne skupnosti Metlika, ki je tabor finančno podprla. Kot kaže. se bo tradicija raziskovalnih taborov v Beli krajini nadaljevala. Doslej jih je bilo že pet (prva dva v Vinici in dva v Semiču), prihodnji pa bo verjetno letos poleti v Podzemlju. RIBNICA — Pretekli četrtek so v osnovni šoli I ranče Prešeren svečano predali namenu računalniško učilnico. V njej je 15 računalnikov Commodorc, 15 kasetofonov, dva tiskalnika in dve disketni enoti. Sredstva za nakup vse opreme je prispevala delovna organizacija Riko. Za računalništvo je med ribniškimi osnovnošolci veliko zanimanja. Sedaj je v računalniški krožek vključenih okrog 180 učencev, predvidevajo, da bo v prihodnjem šolskem letu računalniška učilnica vključena v redni pouk. Vse kaže. tla bodo že v kratkem lahko osnovali tudi mikroračunalniški center. M. GLAVON.IIČ Zakaj ni delala jedrska elektrarna JE Krško je bila zaustavljena od 7. do 13. marca zaradi okvare KRŠKO — Jedrska elektrarna Krško obratuje v skladu z tlina-.. miko. predvideno v elektroenergetski bilanci za leto 1985. Obratuje' tudi v skladu s tehničnimi specifikacijami iz dovoljenja za obratovanje, kot poroča republiški komite za informiranje. Zaustavitev elektrarne od 7. do 13. marca 1985 je bila planirana in dogovorjena z vsemi pristojnimi in organizacijami. Trajanje zaustavitve je bilo napovedano že januarja — zaradi pravočasnih operativnih priprav v elektroenergetskih sistemih EGS in ZEOU. Vzrok zaustavitve elektrarne je bila okvara na tesnilu ventila za vbrizgavanje vode vtlačnik. kar spada v kategorijo pričakovanih obratovalnih dottodkov. Glede na to. da je gorivni ciklus pri koncu, so se na operativnem sestanku v JE Krško dogovorili, da bodo to hladno zaustavitev izkoristili za odstranitev drugih pomanjkljivosti, ki so jih opazili med neprekinjenim obratovanjem elektrarne z v so močjo od 2. januarja do 7. marca. I ako je bila planirana in opravljena zamenjava tesnil na primarni črpalki in zamenjava kompenzatorja na odcepu odvzemne parne turbine ter vrsta drugih delovnih nalogov. Planirana tlela so bila kvalitetno opravljena in po oceni strokovnjakov v za dva dneva krajšem času. kot je praksa v Evropi in štiri dni. prej. kot je praksa v ZDA. JUTRI NA POP VEČERJO KOČEVJE — Jutri. 29. marca, ob 19. uri bo v Seškovem domu v Kočevju festival zabavne glasbe pod naslovom »»Kočevska pop kuhinja«. Nastopil bo okrepljeni ansambel Kočevski medvedje in domači pevci — solisti, ki bodo izvajali skladbe kočevskih avtorjev. Oče, ki je tudi mati TREBNJI: — Janez Kotar tri leta vdovec. A za to kr povedjo, skopo in kar se da danjo, se skriva nevsakdai življenjska preizkušnja. Ko m_a ? namreč pred tremi leti umrlo /.c (pokosil jo je tumor v glavi), j1’11' 1 tal sam s šest let staro hčerkico štiri in pol mesece starima dvoj čarna. Smrt je usekala tako vnen da in nepravično, da si Janez sc danes ni povsem opomogel. “ Tam, kjer drug drugega " I Ulil, ISJSI umi, — . . I.„ dajo dan za dnem. lahkotrajah sožitje tudi po trideset let. n smo se imeli tako radi. pa je s«1 razdražila, ne da bi pravzapj' začeli živeti skupaj.•• pripoveo 7 Janez. Seveda na začetku. k»je‘ ■ tal sam. ni bilo niti naji« preprosto. Resda je obvladal . gospodinjska dela. toda dvojč** sta bili kar preveč zahtevni dvoje vse prej kot spretnih m(l' rok. Toda šlo je ob pomoči z4 Janezove mame in sestre. Pa 7C nih sorodnikov in njegove “r ornosti. Danes so se že lzk°pa najhujšega, čeprav mora stara ..... o.... »i... .... i/ivInO mu iz Šenllovrcnca še vedno v?' dan priti v Trebnje, da P(|sl^ |3 14 m ono. Ves ostali čas pa Janc* tri leta stari Nika in Tea devetletna,Jana preživljajo sa Zlasti lepo je ob sobotah ■n.1"'.* Ijah. ko skupaj pospravljajo kuhajo. Vsak drugi dan gredo^ na pokopališče.' kjer svečke na maminem grobu Janez za zoaj ne ponovni ženitvi. Boji se. ali0 ,a zit zdaj ne raZiD's-L itvi la krušna mati tako ravno on"; njegove tri hčerke. Bolj kot ze ^ ga skrbe finančni probleiOf.,, trgovini kmetijske zadruge. KI ^ zaposlen, lahko zasluži le 26 • dinarjev. Če k temu prirmA _ uiiuii jc >. v. v rv c !'• - . • Sj.(ll 15 tisoč pokojnine po pokoJn m tri tisoč dinarjev otroške datkov. zbere na glavo družu11- j maj kaj več kot 10 tisoč t*lfld,kiru Na srečo so mu pred kr-1 ugodno rešili prošnjo za J njšanje stanarine. Kadar . zmanjka denarja, seže v y hranke, ki sta jih skupaj z zcn(' (j rala, da bi si zgrudila dom. U ,4 pomoči pa niti noče prositi- >“9 i ob življenjski nesreči, ki prizadela pred (femi leti. m nihče s socialne službe. ^oCV. delavke niso opravile niti rutu1 ga obiska. J® nia do| šol, obt do; dili bo( lic, i?o| Ulic 8 u, sto, ‘elo °set V vili hiti j nuj, Vadišče za »ruševinarje^ Obširni načrti Kinološkega društva v KRŠKO — Peto leto deluje v Krškem samostojno Kinološko društvo, združuje pa že čez 40 rodovniških psov oz, njihovih lastnikov iz brežiške in krške občine. Odkar je oktobra lani prijel za krmilo društva upokojeni obrtnik Vinko Mikek (ki ima psarno Belska pri Senovem in med drugim tudi državnega prvaka — psico FJko. kraškega ovčarju, avtohtono jugoslo- *atf vutisko pasmo), se je v društvu ^ kaj izboljšalo. PredsednifcMiku '. ^ skromno zavrača tako hvalo in.j,,-bi ljudje več zvedeli o delu Kino11 ga društva Krško. , štiri" •■Veseli smo. da nam je P(l ,i( b boe Kri h»Z! vil. Kr, ritv tih prizadevanj le uspelo dob11' orabo 2 hektara zemljišča mL IZustlO , dionom Matije Gubca in K‘’sV’|al*j kjer bomo uredili poligon za -j psov. Hektar površine bo nill1lCI'j|,v vzgojo športnih psov, druga poligona pa bo prirejena za poligona pa bo prirejaj bljanje psov za reševanje ruševin. Pri tem nam je Je oblj1'1 pomoč občinski štab za uticMi zaščito..Dva vodnika in odgovl’ |„| vadbo psov »ruševinarjev« sta -• im' na republiškem tečaju v ^o',<’/‘l'^t Do koncatega tedna se Vinko Mikek; »V društvo vabimo tudi ljubitelje psov, ki nimajo živali l rodovnikom.« ki kosmatincev, tudi psov brez .^ nika. še odločijo, da jih prip^J naš tečaj za izpit A. Začeli sl11(’■ ,r marca, končali pa ga bom1’ P iV, mesecih, l ak izpit skrajša P°l P cznili razstav psov. Seveda di sleherni lastnik, če ima ko| : v/Inko m1' A tud ca. ki nekaj zna. meni Vinko p. 11 • • • kozerija •••••••••••••••••••••••••••« * POVEJ, KAJ BOŠ PIL, TONI! o| el, Ta ilc N, U va 1i: la de M; va Is! Iti de V gostilni je bilo kot na mravljišču. Posamezniki so že imeli frnikule namesto oči, skupina pijandur se je mučila s petjem Kaj ti je. deklica?, natakarja pa sta bila jezna, ker je bilo dela več kot sicer. Iz čebelnjaka besed sem zaslišal močnejši moški glas; — Flej, Toni, kaj boš pil? Obraza nisem poznal. — Konjak. Nula tri konjak. — Moški je naročil mojo željo natakarju. — Kako si kaj? — Gre. Samo da je pobralo sneg. Hvala. gre. — Spil sem ko- njak na dvakrat. — Se delaš v šoli? — Se. Kam pa naj človek gre? Dandanašnji je težko za zaposlitev. — Kako kaj fnoja hčerka? Mojca Bukvič. — Mojca? No, ja. — Slovenščina ji nagaja. Ne gre pa ne gre ji. - — Bolj bi se morala potruditi. Vsaka stvar se da naučiti. — Že res. Toda moraš razumeli. Z ženo sva v Nemčiji in nima pravega nadzora. Saj res; naj ti kaj prinesem iz Nemčije? Hvala, ne. — Tranzistor? — Tri radie imam v bajti. Po-' šam pa bolj redko. Ni časa. riši1'. — Vžigalnik? — Hva)a. Imel sem jih že nekaj, pa m, vsakega sunejo. — Batini televizorček? Samo r' i Zgoraj so poceni. — Imam. Imam. Hvala. Barvnega in čmo-belega imam. Sicer pa je program kisel, dolgočasen. — Motorno žago, če kaj sam delaš doma? — Kako ste se spomnili nanjo? Tudi to že imam. — Mojci pa ne gre slovens na. kajne? — Najbolje res ne. — Brivski aparat! V Frankfurtu sem videl prav (letne. — Dva imam, a se najraje ‘ rijem na roke. Kocine neostaj jo. — Avtomat za kavo? n Skoraj OdH' ; tlb' že — Hvala, ga že imam leto dni. Je tuje izdelave črti. — Fludiča, saj imaš skoraj vse. Kaže, da si učil že v . otrok, ki imajo starše na zac ■ nem delu v tujini. p TONI GAŠPER • • k s c